novoles LETO XVIII Številka 17 novoles 28. november 1980 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA * i družbenopolitične V- ORGANIZACIJE, SAMO- Z . & 4 UPRAVNI ORGANI IN Z #„ -.MVk m ULlf UREDNIŠTVO $ ******-M<*+***-M(****++****.m<+**-***********-**************************** Osmo srečanje samoupravljalcev Ob 40-letnici Minuli teden je bila v Dolenjskih Toplicah slavnostna seja občinske konference ZKS Noyo mesto, posvečena 40-letnici partijske konference novomeškega okrožja. O dogodkih pred štiridesetimi leti je bilo v zadnjem času več zapisov v sredstvih javnega obveščanja. Na tem mestu pa bi želeli opozoriti na nekatere stvari, ki so jih poudarili še živeči udeleženci na novinarski konferenci, ki je bila en teden pred slavnostno sejo. Na konferenci je bilo navzočih sedem od desetih še živečih udeležencev: Tone Henigman, dr. France Hočevar, Vilma Pirkovič, Srečko Preželj, Jože Ravbar, Niko Šilih in Rudo Zupanc. Štiri ure, kolikor je trajala konferenca, je izredno hitro minilo, saj so bile pripovedi predvojnih komunistov izredno zanimive. Resnično velika škoda je, da ta dogodek v Dolenjskih Toplicah izpred štirideset let za enkrat še ni zgodovinsko obdelan. Toliko bolj je škoda, ker je imela partijska konferenca novomeškega okrožja izreden pomen za revolucionarno dejavnost v času NOB. Poudarjeno je bilo, da prav tako za enkrat žal še ni zgodovinsko obdelana revolucionarna dejavnost, ki je bila na novomeški gimnaziji v obdobju od prve do druge svetovne vojne. Prav v tistem času pa je nastajalo jedro, okoli katerega so se v času NOB zbrale vse napredne sile. Gotovo je, kot so dejali predvojni komunisti, sedaj zadnji čas, da se omenjenim dogodkom posveti več pozornosti, da se jih ustrezno zgodovinsko obdela in se jim odmeri tisto zgodovinsko mesto, ki jim pripada. Odlašati ne kaže več niti trenutek, saj se krog udeležencev teh dogodkov z leta v leto oži. VANJA KASTELIC OSMO SREČANJE SAMOUPRAVLJAVCEV ZLETNIH“ PODROČIJ ZLETA „BRATSTVO - ENOTNOST “ Osmo srečanje samoupravljavcev zletnih področij se je odvijalo od 13. do 15. novembra 1980 na Plitvicah v občini Gospić. Srečanja so se udeležili delegati iz Banja Luke, Bihaća, Karlovca, Novega mesta, Prijedora, Siska in Gospića. Skupnost občine Gospić združuje pet občin na področju Like. Občina Gospić je peta po velikosti v Jugoslaviji in prva v SR Hrvatski in se razprostira na površini 1674 kvadratnih kilometrov. Na področju občine deluje 40 organizacij združenega dela, v katerih je zaposleno 5.500 delavcev, ki delajo v desetih gospodarskih dejavnostih. Glavna tema srečanja je bila , Ekonomska stabilizacija kot najvažnejša gospodarska in politična naloga. “ V uvodni besedi je glavne probleme in naloge, ki stojijo pred nami, podal Milorad Viskič, predsedujoči v svetu zveze sindikatov Hrvatske. Poudaril je, da se srečanje odvija v znaku dveh pomembnih političnih gesel, dveh strateških ciljev: v znaku nadaljnjega razvijanja bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti ter nadaljnje izgradnje socialističnega samoupravljanja. To srečanje je nadaljevanje tradicij, začetih v dnevih NOB, ki jim v teh trenutkih dajemo no vo vsebino. , Ekonomska stabilizacija je glavna naloga, s katero se morajo ukvarjati vse strukture naše družbe in v okviru teh tudi sindikat od osnovne organizacije pa do sveta zveze sindi- katov Jugoslavije11, je dejal tov. Viskić. To vprašanje ni samo važno za stabilnost političnih razmer v naši državi in za naš mednarodni položaj in ugled. V nadaljevanju le podal nekaj osnovnih vzrokov ekonomskih težav in ki so v tem, da v celoti gledano počasi izgrajujemo združeno delo, da počasi izgrajujemo celotni sistem družbenoekonomskih odnosov v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu, da je zaradi tega naša racionalnost, rentabilnost in produktivnost zelo nizka, da so bile vse vrste potrošnje čez celo tekoče srednjeročno obdoble mnogo večje od naših možnosti, ki jih je omogočal naš družbeni proizvod ter da le v tem prednjačila investicijska po- (Nadaljevanje na 8. strani) Organizirana stanovanjska gradnja v Straži Mfii Pobočje za novimi bioki v Straži na katerem bodo zrasde vrstne hišice V Novolesu je že dlje časa prisotna ideia o organizirani individualni gradnji v Straži. V zadnjem času smo se kot delovna organizacija lotili gradnje stanovanjskih blokov v Straži (ta stanovanja so že ali pa bodo pravkar vseljiva), kupovali drag m2 stanovanjskih enot v Novem mestu, medtem ko smo kreditiranje individualne izgradnje nekoliko zanemarili. Ko razmišljamo o naslednjem srednjeročnem obdobju in reševanju stanovanjskih zadev naših delavcev, o čimboljšem izkoriščanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo in o kreditiranju, moramo izhajati iz objektivnih okoliščin — možnosti, ki jih imamo, in želja oziroma potreb delavcev. Kot dano moramo upoštevati predvsem naslednje: 1. možnost nakupa stanovanjskih enot v prihodnjem letu obstaja v omejenem obsegu v Novem mestu na lokacijah, ki našim delavcem niso najbolj primerne: Ločna oziroma Bršljin; 2. cena m2 je vedno višja (predvidoma bo v prihodnjem letu presegla 20.000 dinj in tako bomo s sredstvi, ki jih združujemo, kupovali vedno manj stanovanjskih enot; 3. investicija v eno stanovanje, s katerimi rešujemo navadno samo enega delavca — prosilca (izjemoma družino, če sta pri nas zaposlena oba zakonca), postaja izredno visoka, še posebno, če upoštevamo neugodno strukturo stanovanjskih enot, ki se grade (v poprečju okoli 60 m 2); 4. v Straži dela glavnina naših delavcev. Bivalno je na ta kraj vezana manjšina. 5. Stanovanje postaja za delavca vedno manj zanimivo in je pravzaprav prehodna rešitev. Stroški ekonomskih stanarin in ogrevanja so vedno višji, lastna udeležba bo glede na višjo ceno stanovanj vedno višja. Tudi kot prehodna rešitev je družbeno stanovanje vedno manj interesantno in oddaljuje uresničevanje individualnih interesov po gradnji oziroma drugačnem reševanju stanovanjskih zadev. 6. V Straži nad pošto so na razpolago že daljši čas parcele. Za ta del zemljišč je narejen zazidalni načrt, ki predvideva vrstno gradnjo. Te parcele so delno komunalno urejene s tem, da so priključki na infrastrukturne objekte zelo blizu. Cena parcele je ugodna. Vsi navedeni dejavniki so nas pripeljali do razmišljanja o tem, da ponovno oživimo idejo o organizirani stanovanjski izgradnji v Straži na prostoru, ki nam je na razpolago. Na nedavnem pogovoru kadrovsko-socialne službe s predstavniki Zavoda za družbeno planiranje in Stavbno zemljiške skupnosti smo se dogovorili, da je prva naloga DO Novo-les, da zbere oziroma opredeli potrebe in želje. V ta namen smo na posamezne TOZD in DSSS poslali posebne vprašalnike, ki vsebujejo poleg osebnih podatkov še oceno stanovanjskih razmer interesenta in sam interes posameznika za tak način reševanja stanovanjske problematike. Z vsemi, ki bi podali svojo vlogo z željo po zidavi na prostoru nad pošto v Straži, bi organizirali skupni sestanek, kateremu bi prisostvovali tud' predstavniki prej omenjenih institucij. Namen sestanka bi bil, da se dogovorimo o pogojili gradnje, vklapljanju DO Novo-les v to akcijo ter usklajevanje s pogoji, ki jih predvideva zazidalni načrt z željami interesentov. Poudariti pa moramo tudi to, da je glavni smoter akcije, da se nam z ustreznimi kreditnimi pogoji sprosti čim-več stanovanj, ki so last Novole-sa. Zato se vsi graditelji, ki bodo v doglednem času izpraznili Novolesovo stanovanje, obravnavajo enakovredno, ne glede na samo lokacijo novo-granje. Kot že nakazano, izhaja ideja predvsem iz dejstva, da z enako višino sredstev, če jih razpišemo v obliki posojila, rešimo več posameznikov, kot jih rešimo, če sredstva preusmerimo v nakup stanovanja v blokovni izgradnji (z ozirom na ceno za m2 stanovanja). V kolikor bo dovolj interesentov, se bomo akcije, ki io bo vodila kadrovskosocialna služba ob sodelovanju z ustreznimi službami in zunanjimi ustanovami, lotili že v letošnjem koledarskem letu. NAŠI JUBILANTI V LETU 1980 v___________________________________ 10-LET AVGUŠTIN Jože, BOŽIC Martin, GORŠE Slavko, GRIL Matija, KOBE Anton, KOBE Janez, MIKLIČ Franc, NOVINEC Franc, SALOPEK Tomislav, ZUPANČIČ Marjan, ŠPELKO Rozalija, AVGUŠTIN Fanika, DAROVEC Marjanca, FABJAN Antonija, FINK Mar-j eta, FINK Marija, GORŠE Majda, LEGAN Cvetka, MAJERIČ Marjeta, MEŽNARŠIČ Zofija, PALČIČ Štefka, PE-STOTNIK Hedvika, PETAN Marija, PUREBER Zdenka, SEKULIČ Jagoda, TEKAVEC Nada, TRLEP Marija, ZAMIDA Majda, 20-LET ČULINA Šime, AVSENIK Ivan, DAROVIC Janez, KREGAR Anton, VRTAR Avguštin, ŠENICA Anica, ŠMALC Marija, ŠPINGER Milena, ERJAVEC Karolina, FIFOLT Anica, HROVAT Ljudmila, KLOBUČAR Marija, KOCJAN Marija, KOVAČIČ Anica, KRESE Julijana, PECIGA Danica, POTOČAR Marija, ROLIH Štefka, ROZMAN Ivanka, RUDMAN Marija, TISOVEC Anica, ZORAN Silva. 30- LET KONCILJA Karol, ŠKE-DELJ Marija, ZUPANČIČ Jožefa. TOZD 2AGA STRAŽA 10-LET ŠTRUMBELJ Slavko, ŠTRUMBELJ Ciril, DRAŽE-TIČ Pile, FIFOLT Franc, HOČEVAR Ciril, MURN Anton, PEČAVER Marjan. 20-LET ŠKUFCA Anton, MOŽE Alojz, PETAN Janez. Vzdrževalci na delu Varjenje transporterja - naprave, ki so jo izdelali v TOZD TES 30-LET TOZD BOR Š.CEDE LJ Janez. 20-LET TOZD TPI 10-LET ŠPORAR Janez, BRADAČ Zdravko, PRIMC Jože, POLIČNIK Anica, VIDMAR Marjeta. BRADAČ Franc, DRAGAN Dušan, 20-LET ČUKAJNA Jože, LEGAN Miroslav, VIDMAR Albin, VOVK Izidor, BUKOVEC Anica. BOŽIČ Valentin, ŠTOJS Nada. 30-LET FAKIN Jože, I0VŠIN Anton, MLAKAR Alojz, MLAKAR Simon. TOZD SIGMAT 10-LET ŽIBERT Alojz, BAHČIČ Jožef, DULAR Jože, RIMC Slavko, ŽIBERT Vinko, GRMŠEK Miroslav. TOZD TDP 30-LET DRAGAN Martin, GOLOB Ivan. 10-LET ŽAGAR Jože, ŽUPEVEC Milan, DULAR Darko, FAB-(Nadaljevanje na 4. strani) NAŠI JUBILANTI V LETU 1980 (Nadaljevanje s 3. strani) JAN Jože, FIFOLT Leopold, GORENC Slavko, JORDAN Srečko, KOBE Franc, KOLARIČ Josip, KRALJ Branko, DRAMARSIČ Anton, BLATNIK Magdalena, BRUS Lj ubica GRUM Ana, HOČEVAR Ana. LEGAN Marija, MAJHEN Marija, MARKOVIČ Jelka, NOVAK Milena, PEČAK Milenka, PUGELJ Milena, STROJIN Marija, TRAMTE Milena, VIDMAR Karolina, ZUPANČIČ Marija. 20-LET HROVAT Janez, JANEŽIČB Janez, KASTELIC Florjan, BESEK Slavka, KLOBUČAR Terezija, URBANČIČ Marija. 30- LET GRUBAR Jožefa, KIRN Matilda, MAROLT Alojzija. TOZD TSP 10-LET Šimenc Jože, šmajdek Albert, DAROVEC Jože, FOR-ŠČEK Viktor, GRADIŠAR Avgust, HORVAT Viktor, KUČKO Jože, RAJER Franc, TOMAŽIN Franc, URBANČIČ Jože, DRAGMAN Marica, GORŠE Viktorija, GRUBAR Jožica, IRT Marija, MIKLIČ Vanja, PEZDIRC Jožefa, VENE Justina, VIDIC Anica, VOVK Lucija, VRHOVAC Lucija, MARC Sonja, POVŠE Ivan, 20-LET TARANIŠ Milka. ŠTEFANČIČ Branko, 20-LET ŠVALJ Franc, KODRIČ Franc, LENČIČ Vladimir, STIPIČ ČOLNAR Milan-Peter, JE- Martin RIČEK Jože, KULOVEC Berta, VONIČ Vera. TOZD TAP 30-LET 10-LET KOŠIR Stanko, DAROVEC BERK Vid, JAKLIČ Ivan, Justa. PATE Igor, PATE Jože, STA- RIČ Franc, GABRIJEL Boži-TOZD TPP dara, LAVRIČ Cirila, MAKŠE Marija, POGAČNIK Hedvika, 10-LET SLAK Anica, STRAJNAR AVSEC Anton, HECL Anton, KRAŠEVEC Jože, 20-LET MEŽNAR Alojz, MIKLAVČIČ Janez, OSTANEK Branko, GORENC Frančiška TRAMTE Stanislav, GOLOBIČ Marija, HOUO Lj ubica, JAKŠE TOZD T KO Jožica, KASTELIC Marijana, STOJANOVIČ Malina. 10-LET BRUDAR Anton, KRESALSE Stanko, BRKOPEC Marija, SERTIČ Romana. 30-LET GRIL Drago. TOZD LIPA CESAR Jože, MATKOVIČ Vinko, NEMANIČ Martin, SIMONIČ Jože, TEŽAK Slavko, ŠTEFANIČ Martina. 20-LET TRČEK Anton 10-LET TOZD TES ŠKULJ Martin, JORDAN Miroslav, REBSELJ Jože, SMOLIČ Franc. TURK Alcjz, ZAGORC Anton, MIKLAVŽ Anton. 10 LET ŽURGA Dominik. BOBNAR Stanko, JAKUBOVIČ Jakob, PAVLIN Alojz, STRAJNAR Del prezračevalnih naprav v TOZD TDP Andrej, TISOVEC Mihael, ZUPANČIČ Mirko, FINK Marjana, JOVIČ Sonja, PUHAN Fanika. 20-LET ŠIŠKA Ciril, BEDEK Štefan, ZUPANČIČ Adolf, ŠPORAR Stanka, KOŠMERL Anica, VOVK Ljudmila, ŠUŠTARŠIČ Amalija. 30-LET JERMAN Franc TOZD TGD 10-LET REPAR Vladimir, ROJC Jaka, ŠTRAVS Jožefa, ŠTUPAR Slavka, KONCILJA Jožica, MURN Jožefa, POTOČAR Lj udmila. 20-LET HOČEVAR Marija TOZD BLP 10-LET BENCIK Julijana, GORENC Marija, SALOPEK Branka,' UMEK Majda, ŠINKOVEC Terezija. 20-LET PANTIČ Života, ZUPANČIČ Feliks. 30-LET ŠERCEU Janez, AŠ Franc. DSSS 10-LET ARTAČ Janez, BAJUK Janez. BENCIK Bojan, PRIMC Franc, BUKOVEC Jožica. KO-STADINOV Olga, KOZAN Lidija, KRŠTINC Marija, PIRC Marija, IVANČIČ Rudi, 5EMEĆ Rozika — DSSS-Krško. 20-LET BOH Jože, ŠENICA Marija, ZUPANČIČ Emilija. 30-LET ČERNE Jože, MEZEK Konrad, OKROGLIC Marjan, OSOLNIK Roman, OSTERMAN Anton. Pred pomembnim razvojnim korakom Med slovenskimi strokovnjaki in raziskovalci nedvomno najbolj poznani, danes že pokojni inž. Žumer, je v svojem delu .Lesno gospodarstvo11 zapisal tudi trditev, da je dobro organizirana bazična industrija, pn čemer je imel na cenena in kakovostna odlična tvoriva ter njihov ustrezni sortiment, prvi pogoj za uspeh pohištevene industrije. Tradicia in iz nje izvirajoče izkušnje in spoznanja se pričenjajo odvijati z letom 1358, ko so, komaj dve desetletji za otvoritvijo prve žage v Augsburgu onstran Alp, ob reki' Sori v Železnikih na Gorenjskem postavili prvo vodno žago v naši deželi. Ne da bi se zaustavljali na teh najstarejših podatkih omenimo le, da je bilo konec lesne manufakture, tam