Številka 167
TRST, v sredo 19. junija 1907.
Tečaj XXXII.
__ Izhaja vsaki dan
tudi ob fftdeljah In praznikih tb 5., «b ponedeljkih ab 9. zjutraj
PoeaBalŽne Številke &e prodajajo po 3 nvfi. (6 stotint) -v mnogih tobakarn&h v Tretu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, gt Petru, Sežani, Nabrekni. Sv. Ladji, Tolminu,
AjdovSSni, Postojni, Dornbergu, Solkanu itcL CEJJE OGLASOV se račnnajo po vnrtah (Široke 73 mm, visoke 2l/« mm); za trgovinske in obrtne oglsBe po 20 stoti nk: za osmrtnice, zahvale, poslanice, otrlase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vTst 20 K, vsakana-daljna %rsts K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 etot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ,JSdinostF.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
I	V edinosti je moči
Jfaro&nlna znaia
ca vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —. na naročbe bre* doposlane naročnine, se uprava ne ozira,
laiotiiia la ledeljsKo ixdaoje .Eduosti' stane: celoieao 15-20, poi leta 2-60
Vsi dopisi naj ae poSiljajo na ureiniStvo lista. Nefrankovan h
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Olorjio Galatti 18. (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsordj lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti št. 18. sssssssi PoStno-hranilnični račun 51. S41*6i>2.
■ ■ TELilFOS Štev. 1157. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
|AW-|er \/rCTI i popoludne. na kar je bUa razprava prekinjena vse. Zbornica ima odločilno besedo. Posl. saperski batalij on štv.,39, po kratkem boju
BRZOJAVNE VESTI.! g^Tl^uten*. Prihodnja seja jutri. Taures je izjavil, da ne bi bilo previdno do- so pa batal.jon užugali. Pn tem ie bil en
Letina na Ogrskem	i voliti vladi> da požene deželo v državljansko , častnik ubit. V mestu je vse mirno.
BUDIMPEŠTA 18. (Poročilo minister- vojno. Ministerski predsednik Clemenceau je stva za poljedelstvo). Deževje, sneg in toča odvrnil, da je z ozirom na postransko vlado so napravili v mnogih krajih veliko škode. ™ Jugu, £ s,li svojim terorizmom na de-^ .. v - . • - t _	t„x misije, prišel čas, da se uporablja zakon.
(Dolgotrajna pohvala.)
Posl. Sarraut je rekel, da njegova ostavka ne pomenja grajanje vladne politike, kateri ostane še nadalje zvest. (Pohvala.)
Ustanovitev italijansko-narodnega kluba.
DUNAJ 18. „Parlam. koresp. drž. zbora" poroča : Deset italijanskih poslancev iz Južne Tirolske, Furlanije in Istre, ki so bili izvoljeni na konservativni program, so se danes konstituirali kakor „italijansko-narodni klub". Načelnikom je bil izvoljen dr. Conci, njegovim namestnikom dr. Faidutti. Ob enem je klub sklenil stopiti v pogajanja z ostalimi italijanskimi poslanci, da bi se ustanovila zveza, ki bi obsegala vse italijanske poslance.
Nemško-napredni poslanci.
DUNAJ 18. Nemški napredni poslanci so imeli na povabilo posl. Funke-ja daljše posvotovanje, ki se je poglavitno tikalo vprašanja bodočega stališča teh poslancev nasproti neinško-narodni zvezi. Posvetovanja ne bodo danes dovršena. Izvoljen je bil pa odbor, ki bo v tej stvari poročal jutri. Vričansko socijalna zveza.
DUNAJ 18. Krščansko-socijalna zveza v poslanski zbornici je imela sinoči sejo na kateri se je konstituirala. Načelnikom je bil izvoljen dr. Lueger. Odobrena so bila tudi pravila kluba.
Glede izvolitve predsednika zbornice, je dr. Lueger izjavil, da bo krščansko socijalna zveza zahtevala, da se predsednika izvoli iz njene srede, ker reprezentuje največo stranko v zbornici. Za to mesto sta dva kandidata : dr. Weisskirchner in dr. Ebenchoch.
Ebenhoch je izjavil, da se odpove kandidaturi, na kar je zveza soglasno vsprejela kandidaturo Weisskirchnerja.
Zveza je razdeljena v šest skupin, vsaka skupina bo imela nalogo, da razpravlja o določenih vprašanjih. Prvi skupini bo naloženo proučavanje verskih, narodnih, šolskih, ustavnih in zakonskih vprašanj ; drugi gospodar ska vprašanja z Ogrsko in trgovinske pogodbe ; tretji finančna, vojaška in železniška vprašanja : četrti industrijalna in trgovska ; peti agrarna ; šesti delavska vprašanja. Svobodna zveza nemških poslancev
DUNAJ 18. Na neki današnji seji nemških poslancev je bila vstanovljena svobodna zveza nemških poslancev ▼ svrho zastopanja obrtnih interesov. Načelnikom je bil izvoljen posl. Dobernigg. Tej zvezi je pristo pilo dosedaj 39 poslancev.
Letina v Avstriji.
DUNAJ 18- Poročilo ministerstva za poljedelstvo o stanju letine sredi meseca ju nija t. 1. pravi, da kažejo trte na Niže-Av strijakem in Štajerskem vsled velikega mraza in toče slabo, na Kranjskem, Primorskem in Tirolskem je pa pričakovati prav dobre trgatve. Sadja bo letos melo. Vsa poročila so splošno neugodna in pravijo, da so žuželke napravile mnogo škode.
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 18. Zbornica je nadaljevala generalno debato o železniških predlogah. Posl. LukiniJ je imel 2 in pol urni go vor v hrvatskem jeziku ter je konečno stavil sklepni predlog, da se predloga o urejenju plače železničarjev razpravlja in reši neodvisno od predloge glede službene pragmatike, katero naj se vrne vladi, du jo predela. Posl. Lorković je govoril tudi hrvatski ter se je bavil z državnopravnimi razmerami med Ogrsko in Hrvatsko, na to pa z nagodbenimi zakoni. Govornik je govorii približno do 3- ure
Letina ozimne pšenice in rži bo srednja. Ječmena bo malo, ker sta mraz in sneg napravila mnogo škode. Letina ovsa bo srednja. Stanje oljnatega semena je kvalitativno po voljno, kvantitivno srednje slabo. Stanje ko
raze in krompirja je povoljno. Repa je mnogo Nat° j«» W|a razprava o interpelaciji s 412 trpela vsled žuželk. Vrtna zehsča in sočivje P™ti lo8 glasom odgodjena na petek.
H ti s i j a. Reakcij on arci prirejajo slavnostne sprevode.
PETROGRAD 18. Ker vlada v Petro-gradu popolen mir, so se gardni polki povrnili v Carskoje Selo. Sploh je po vsej državi mir, le v Odesi je prišlo do neznatnih spopadov. V mnogih mestih prirejajo pristaši
so -tudi trpela vsled žuželk, sedaj se pa razvijajo povoljno. Trta obeta dobro trgatev, sadje je pa trpelo vsled viharjev. Letina obeta biti manje nego srednja. Utis o razpustu dame v London i. LONDON 18. Poročila o razpustu dume niso presenetila ni v političnih ni v financi-jelnih krogih, ker se je že naprej vedelo, da
pride bržkone do razpusta Manifest carjev je j JJ^ de^nicf Savnostne spVevodTV cerkvah bil, kakor poroča „Standard , izgotovijen v ^ ^	božje y ^^ radi razpugta
Mir v Rusiji.
PETROGRAD 18. Mir traja dalje. Štrajki so, kakor se vidi, ponesrečili. Bati se je pa terorističnih napadov. Danes bo v ministerskem svetu prečitan ukaz o razpustu dume.
Carskem Selu že pred d verni tedni. Nazori o ■ £nme* razpustu dume, o novem volilnem zakonu in o razpisu novih volitev so pesimistični. „Standard" meni, da požene politika Stolipinova tudi zmerne elemente v stranko najskrajnejših radikalcev.
t BivSi minister Muro. MADRID 18 Umrl je bivši republikan- __ ..	...	. ,
ski minister in voditelj republikanske skupine VeTr«V® £^
v zbornici, Muro.	' ,L°?D0? 18;	dopiSmk
_ . ' . . . ___ __. „ . „Dailv News" poroča, da je iskati pravega
Poslanik Aoki v Washragtonu bo ! ;zroka razpustaP dame' v bojazni Rusije, da
T AvnAv T m	, • J« ne bi žalila Prusije s tem, da dovoli Polja-
LONDON 18. Iz Tokija poročajo, da bo i kom koncesi:e J
japonski poslanik v Washingtonu Aoki odpe- j ZahteveJ p0ijak0v so bile zmerne ; isti zvan in da pnde na njegovo mesto Kaneko. ^ { 2&htey^ naj ae uvede v šole poljski
ŽUJa£	^ ISS?r&J kakor učni jezik ; nadalje so zatrjevali, da so
SAN FRANCISKO 18. Zupan Schmitz m ^ J^.. k- ge jih jim je §Ujal
je odstavljen ker se mu je dokazalo, da J« j nasprotniki njlhove vere in njihove prosvete. od francoskih gostilničarjev izsiljeval denar., p^ gQ y Jtej strari odločno nastopaii ter
Vinogradarska kriza na južnem ; s0 sklenili, da ne bodo glasovali za proračun, Francoskem.	t ako jim vlada ne dcvoli koncesij.
PARIZ 18. Državni podtajnik Sarra-t je Toda zmagal je nemški upliv. Vlada ni
PODLISTEK.
VOHUN
90
Amerikanski roman. —Spisal J. F. COOPER,
SEDEMINDVAJSETO POGLAVJE.
Bila je hišna gospodinja, ki se je prepirala z vojakom, stražečim Henrika.
„Ali hočete človeku ob njegovi smrtni uri odreči sveta tolažila ?"
„Veste kaj, dobra žena/' je odvrnil vojak, Jaz ne maram napraviti svojega hrbta za cesto, po kateri poj de moj bližnjik v nebesa. Meni bi se dobra godila, če bi se ne držal svojih ukazov ! Povprašajte spodaj pri poročniku Mazonu, potem pripeljete zaradi mene lahko vse črnosuknježe 6em, kar jih premore Amerika."
„Pustite damo noter I" je ukazal major.
Korporal je salutiral in pustil gospodinjo vstopiti.
„Spodaj čaka duhovnik," je sporočila, „ki je prišel, da pripravi jetnika na zadnjo pot. Nadomestovati ima našega domačega gospoda.. ki je odšel v hribe, na pogreb ne-iega —"
„Pripeljite ga gor!" je dejal Henrik v
odstopil.
PARIZ 18. Odstop državnega podtajnika Sarrauta je provzročil v političnih krogih veliko pozornost. Vzlic ugovorom ministerskega predsednika Clemenceau-a noče Sarraut pristati na ministerske odredbe- Minister Dou-mergue in državni podtajnik Dujardin Beau-metz, če tudi sta poslanca z južnih krajev, obdržita svoji listnici, ker je le malo županov njunih okrajev odstopilo, dočim so odstopili vsi župani okraja, v katerem je bil izvoljen Sarraut.
PARIZ 18. Dragonski in huzarski polk, v posadki v Carcassonu, sta dobila nalog, da zasedeta vse uhode v Angelliers. V Montpel-lier so odposlana znatna ojačenja.
PARIZ 18. Na predpoludanski seji zbornice je izročil poslanec Aldy interpelacijo o sodnih odredbah, ki jih je vlada izdala glede vinogradnikov na jugu ter je zahteval, da se o interpelaciji takoj razpravlja.
Ministerski predsednik Clemenceau se je izjavil za razpravo interpelacije prihodnji petek, rekel je pa, da želi, da se spor mirno reši, zahteva pa popolno spoštovanje zakonov. Protestno gibanje na jugu je protizakonito. Dočim razpravljamo, je nadaljeval ministerski predsednik, o zakonu, s katerim bi se zatrlo ponarejanje vina, odgovarja jug z nasilstvi. Uvedena je sodna preiskava proti provzročiteljem pregreškov in zločinov. Ako bo zbornica glasovala proti nam, tedaj prekličem
hotela privoliti v reforme, ki ne bi ugajale cesarju Viljemu, ki je odločen nasprotnik vsakim aspiracijam pruskih Poljakov. Od druge strani, ne bi bil proračun brez poljskih poslancev vsprejet. Zato se je vlada odločila za razpust.
Drugi vzrok razpusta je bilo žuganje finančnega ministra Kokovceva, da odstopi.
Razpust dume je silno razburil kmete, ki menijo, da ne dobijo zemljišč drugače nego potom sile.
Angleiko-ruski sporazum.
DUNAJ 18. „Polit. Korresp." poroča iz Petrograda : Govori se, da se povspeši pogajanja za angleško-ruski sporazum, kajti angleška vlada želi, da se tozadevna pogodba čim prej sklene.
Generalni Štrajk v Lodzu.
LODZ 18. V tukajšnjih predilnicah je pričel generalni štrajk.
Državni svet se je odgodil.
PETROGRAD 18. Državni svet je imel danes sejo, na kateri je bil prečitan carjev manifest o razpustu državne dume. Na to se je državni svet odgodil do 14. novembra.
Poskusi punta med vojaki.
KIJEV 18. (Petr. brz. ag.) V šotorišču v Syrecu so vojaki Selerginskega polka po včerajšnjem večernem apelu poskušali punt, ki se pa ni posrečil. Okolu 11. ure po noči se
mrzličavi nestrpnosti. Potem pa je govoril potihem nekaj z Dunvudom, nakar je le-ta pogledal na uro in se s Faniko vred odstranil. Kar sta se bila pomenila s Henrikom, je bilo to, da je ta želel imeti duhovnika svojega veroizpovedanja, in mu je Dunvud obljubil, da mu pošlje enega iz vasi, mimo katere je imel priti na svojem potu k Harperju.
V vratih se je priklonil zdaj poročnik Mazon in pripeljal v sobo duhovnega gospoda. Cezar je stopal naprej, hišna gospodinja pa je sledila duhovniku, ki je bil videti zelo star mož. Bil je zelo visok in silno suh, kar ga je delalo morda še večjega. Obraz je imel ostre poteze, bil zelo shujšan in obenem resen in oduren. Na njegovem že od narave mračnem čelu menda nikdar ni odsevalo veselje, samo srd nad pregrehami človeštva je vladal na njem. Košate, temne obrvi so podeljevale tudi očem, skrivajočim se za velikanskimi zelenimi očali, mrkega izraza.
Vsa prikazen je dihala fanatizem, nestrpljivost in asketično strogost.
Dolgi, tenki lasje, viseči mu po obeh straneh obraza, so precčj zakrivali njegove antipatične poteze in nemalo tudi veliki klobuk, kateri je bil globoko potisnjen dol naj čelo. Njegova duhovniška obleka je bila iz' oguljenega črnega sukna.
Jtarodna in državna korist.
V članku, posvečenem novemu državnemu zboru, piše dunajski „Fremdenblatt" :
„Narodiio čutstvovanje, teženje po narodni veljavi in ekspanziji so gotovo ostale žive v avstrijskih narodih, kakor le kedaj. Ali od tega se je odnehalo, da bi se v ojstrem, izključnem povdarjanju tega momenta gledalo edini namen in edini način parlamen-taričnega uveljavljanja. Avstrijska zbornica ne pozna druži h, nego na-radne stranke. Celo parlamentarična zveza programatično tako sklenjene in jednotne socijalne demokracije se je razvrstila v narodne podzveze. Narodni interes ostaja naj-odličneji in odločilen. Ali ni več jedino odločilen, izključen. Metoda „vse ali nič", taktika, s katero naj se delovanje parlamenta zaustavlja do izpolnjenja gotovih narodnih zahtev — to je dovedeno ad absur-dum, se je preživelo, je prišlo ob veljavo. Spoznanje je postalo splošno, da j e v s e narodno življenje le del državnega življenja, da se morejo narodne moči izdatno razvijati le v okvirju razvoja državnih sil... Volilni manifest vlade je postavil kakor daljni vrhni cilj: „Razlikovale med državnimi in ljudskimi potrebami, ki je provzročilo toliko zmešnjave, mora pasti! Nadejati se Bmemo morda, da res pade.*4
List „Fremdenblattu je na glasu kakor „dobrovoljno vladno glasilo", ali kakor se glasi terminus technicus za tako vrst žurnalistike : na pol oficijozen orjgan. V koliko da ta list res le „dobrovoljno" služi avstrijski vladi, in ali niso njegovi nazori včasih vendar malce v zvezi s tistimi znanimi sredstvi, s katerimi vlade navadno potom novinstva zastopajo svoja dejanja in svoje —- grehe : to je drugo vprašanje, o katerem bi se mog'o še le razpravljati.
No, to nas danes ne briga dalje. Fakt sam na sebi, da je „Fremdenblatt" v noto-ričnih zvezah s krogi, ki določajo notranjo in vnanjo politiko državnih upraviteljev, daja gornjim izvajanjam velik simptomatičen pomen, ki mu hočemo posvetiti par besed. Ta pomen se izraža v pripoznaju, da je narodno življenje in snovanje v vzajemnem razmerju z življenjem in razvojem države. To je stara resnica, ki jo je slovanska večina države po svojih poklicanih zastopnikih in po svoiih javnih glasilih vedno zastopala, ki pa je ravno tisti mogotci, katerih nazore tolmači navadno „Fremdenblatt", niso hoteli poznati. In če so jo morda tudi tu pa tam pripoznavali, zgodilo se je to le teoretično, ali nikdar se niso dajali od nje voditi v praksi, na svojih dejanjih ! Še več: vsa državna politika je bila doslej zasnovana na predpostavi, daje narodni napredek in razvoj avstrijskih narodovv protislovju z interesom, integriteto in varnostjo države. V narodnem čustvovanja, v stremljenju po uresničenju narodnih idealov, v krepkem pulziranju narodnega življenja so gledale avstrijske vlade doslej le element nevarnosti, ki ga treba dušiti. In dušile so ga do neusmiljenega....!
Sedaj pa prihaja „Fremdenblatt" z
je v šotorišču saperjev v Banijevki spuntal naukom, ki so ga avstrijski narodi s svojim
Stopil je počasi in slovesno v sobo, po-kimal trdo z glavo in se v dostojanstvenem molčanju poslužil stola, ki mu ga je prinesel zamorec. Gospod Hvarton je peljal zdaj Saro ven, teta Ivanka pa je velela :
„Cezar, prinesi prečastitemu kaj pokrep-čila ; gotovo ga je gospod po dolgi ježi potreben."
„Ne iščem svoje moči v posvetnih rečeh, je dejal duhovnik z votlim glasom, kakor bi govoril duh. „Trikrat sem ta dan v službi Gospodovi propovedoval in deloval, ne da bi bil oslabel. Ali prav imate, moja dolžnost je, skrbeti tudi za to slabotno zemeljsko posodo, kajti izrek pravi: Vsak delavec je vreden svojega plačila." Pri tem je odprl svoje ogromne čeljusti in napravil krepek požirek žganja iz ponujenega mu vrča, nakar je zadovoljno zacmakal.
Gospodična Petnova je prijazno menila zdaj :
„Upam, da prečastiti ni preveč utrujen in da se bo lahko posvetil —"
„Žena lm pa jo je pri tej priči ostro zavrnil, „kdo me je videl kdaj omahovati ? Ne sodi, da ne boš sojen, pravi sv. pismo."
„No, no," ga je izkušala potolažiti stara gospodična, „saj ne sodim: ne svojega bliž-njika, ne potov božje previdnosti."
„Tako je prav. Ponižnost se spodobi tvojemu spolu in tvoji nizki stopnji. Ne povišuj se. ne postani prevzetna, da ne boš na veke pogubljena."
To brezobzirno duhovnikovo postopanje je pohlevno staro gospodično konečno užalilo in ni se mogla zdržati, da ne bi bila odvrnila :
„Moč je nad nami, ki nas podpira, da ne omagamo, ako jo v ponižnosti in odkritega srca prosimo pomoči,"
Duhovnik jo je pogledal uničujoče in rekel:
„Ne vsakdo, kateri kriči po usmiljenju, je uslišan. Potov božje previdnosti mi vbogi zemljani ne moremo presojati... Mnogo je poklicanih, malo je izvoljenih. Lažje je o ponižnosti govoriti kakor jo vršiti. Ali si tako ponižen, revni črv, da želiš proslaviti Boga s svojim lastnim pogubljenjem? Ako ne — tedaj proč s teboj £listrko in farizejko
Takšen blazen fanatizem je v Ameriki redek, in gospodična Petnova si ni mogla misliti drugače nego da njen gost ni pri zdravi pameti. Molče je šla iz sobe, ah Henrik je bil ogorčen nad takim neopravičenim napadom na pohlevno teto in je dal svojim eb-čutkom krepkega izraza zdaj.
(Pride še.)
Stran II
»EDINOST« št7. 167.
V fistu, dne 19. junija iy07
priprostim umovanjem zvestih podanikov vedno naglašali: da je namreč razlikovanje med ljudskimi in državnimi potrebami provzročilo neizmerne zmeSnjave. Da, da, to je resnica in danes vidi in je uverjen sleherni politični otrok v monarhiji avstro-ogrski, da se te zmešnjave morajo završiti katastrofalno ter da bije že 11. nra, ki zahteva, naj se preneha s tem razlikovanjem.
Ali slovanska večina države se mora v imenu resnice, v interesa svojem in v interesu države zavarovati z vso odločnostjo,'ako bi se hotelo trditi, da je tisto usodno postavljanje narodnih interesov v nasprotstvo z državnimi interesi izviralo iz narodov. Ne, resnica je marveč ta, da so ravno vlade tako razlikovanje proglašale kakor nekako dogmo državniške modrosti!
Taka protinarodna vladna politika se je razvila v naši Avstriji v okamenelo, neapre-membno tradicijo. A če smemo izvajanja v „Fremdenblattu" smatrati znakom, da je tudi v modrih visokih glavah na cesarskem Dunaju prodrlo slednjič spoznanje, da tako tesnosrčno, srednjeveško, nemoderno, tiransko tlačenje narodne duše, tako žaljenje in zatiranje narodnega duha in čutstvovanja ni v interesu države, in da v narodnih stremljenjih in idejalih ni smeti gledati sovražnika države : potem bi morali to prevratno spremembo v dunajskih nazorih pozdravljati z največo za-dovoljnostjo.
Seveda imajo tudi gornja izvajanja v ,.Fremdenblattu" na čelu znak enostranosti. rDobrovoljno guvernamentalno glasilo" nastopa tudi tu v prvi vrsti kakor prokurator države. Govori namreč le o tem, kako da je v interesu narodov samih, da stavijo svoje moči v službo državnih interesov. Ali, spoštovani vladni dobrovoljec, nam se zdi, da se trditev da zasukati in da je narobe — še bolj res. Če se trdi, da so narodi se svojim razvojem in napredkom v odvisnosti od države, pa je še veliko bolj res, da sta ne le razvoj in napredek, ampak je e k z i -stenca države sama odvisna od razvoja državljanov — v avstrijskem slučaju : od narodov!
Država ni smoter, ni cilj za-se. Država je le oblika, ki spaja večo ali manjo skupino ljudij v skupno življenje. Naloga državne oblike je, da njim, ki sestavljajo države, zagotavlja pogoje za življenje, napredek in materijalno in intelektuvelno blaginjo ter da jim ureja in ščiti medsebojno pravo in svobodo. Država ni cilj, ampak le sredstvo, ki ima le toliko časa pravico do obstanka, dokler upravitelji umevajo nalogo države in tudi v resnici vrše nje dolžnosti do državljanov. Č e so avstrijski narodi vezani na dolžnosti do države, pa ima tudi ta poslednja tolike dolžnosti do narodov, da izgublja pravico do obstanka, čim nima volje ali morda tudi ue več zmožnosti za vršenje teh dolžnosti. In zgodovina človeštva nas uči, da države propadajo, oziroma se spreminjajo, narodi pa ostajajo!
„Fremdenblatt" uči avstrijske narode naj stavijo — ako hočejo napredovati — svoje narodne sile v službo interesov države. Narodi pa morejo odgovoriti, da država je dolžna stavljati svojo upravo v službo interesa narodov! Kajti tako bo dokazovala potrebo svojega obstanka!
Naše parlamentarno zastopstvo na Dunaju.
Z Dunaja smo prejeli od dne 17. t. m.: Po dvadevnem posvetovanju je prišlo slednjič do ustanovitve zveze južnih Slovanov. Pristaši dra. Šusteršiča so večinoma stali na stališču, da se „liberalnih" Slovencev ne sme vsprejeti v skupni klub. Poslanca profesor M a n d i ć in dr. R y b a r sta se v dotičnih posvetovanjih trudila na vse možne načine, da bi uve-rila dr. Šusteršičeve pristaše o škodljivosti te zahteve. Ko so naposled storili v tem smislu tudi formalen sklep, sta rečena poslanca izjavila, da se odstranita in si pridržujeta popolno svobodo za nadaljno postopanje. Šla sta na posvetovanje Hrvatov, kjer so bili vsi mnenja, da se ima vkljub izjavi Susteršičevih pristašev ustanoviti klub ali prav za prav zvezo, v katero naj bo dovoljen pristop vsem jugoslovanskim zastopnikom brez razlike in političnega mišljenja. In ta zveza (zvezajužnih Slovanov) je bila formalno ustanovljena danes če pred otvoritveno sejo. Pristopil je k zvezi tudi dvorni svetnik P loj, ki je bil izvoljen podpredsednikom, predsednik je pa dr. Ivčević. Seje seje udeležil tudi Grafenauer, ki skoraj gotovo tudi definitivno pristopi. Potem bodo v jugoslovanski zvezi zastopane vse jugoslovanske pokrajine.
Susteršičevci se rogajo Hrvatom, da so ustanovili „liberalen" klub. In to je tudi res v tem smislu, da je vsakemu Členu prepuščena popolna svoboda političnega mišljenja. Le v verskih vprašanjih ne sme nihče govoriti ali glasovati proti intencija m večine. Sicer -pa je v jugoslovanskem klubu sedam duhovnikov, v Šusteršičevem pa samo štirje.
V prvi zvezni seji je bil izvoren odbor 6 mož: đr. Ivčević, Prodan (Čista stranka prava), dr. Baljak (Srb), Hribar, dr,; Laginja in Biankini z nalogom, da' sestavi program in pravila zveze. Duhovniki
v	jugoslovanski zvezi povdarjajo, da naša zveza je prava zastopnica krščanskih načel, ker izvršuje dejansko načelo krščanske ljubezni in odpuščanja, dočim se Šusteršičevi*pristaši postavljajo na stališče
—	sovražtva!
Slednjič Vam moram še sporočiti, da je nestrpnost in neodjenljivost Susteršičevih pristašev izzvala veliko ogorčenje med vsemi Hrvati brez izjeme.
*
* * . *
Včeraj smo prejeli telefoničnim potom še nastopno sporočilo:
V	ponedeljek še pred otvoritveno sejo sta se podala dva odposlanca Hrvatov k Slovencem, pristašem Šusteršiča s tremi alternativnimi predlogi: ali naj se ustanovi skupen klub, ali dva kluba, ki naj bi bila spojena po parlamentarni komisiji, ali pa trije klubi z jednakim skupnim organom. Šusteršičevi pristaši so odklonili vse tri alternative, rekši, da z liberalci absolutno nočejo imeti nikakili stikov. Na to še le se je ustanovil klub Jugoslovanov.
*
* m *
^ Kakor je že javila včerajšnja brzojavka, se Susteršičevi pristaši ponašajo s tem, da bo njihov klub tvoril s češkimi katoliško-na-rodnimi poslanci skupno parlamentarno skupino. Aliv velekarakteristična za slovansko mišljenje Susteršičevega kluba je objava o nalogah, ki jih bo imelo to skupno delovanje. Sporočilo pravi : „Skupnost se bo nanašala na vse stvari, ki se strogo ne tičejo narodnega in državno-pravnega programa Čehov. V zadnjih dveh točkah so namreč katoliško na-rodni Čehi vezani na skupni češki klub, v ostalih pa popolnoma svobodni !M
Ali gospoda, po teorijah in nazorih, ki jih je razvijal „Slovenec" še le pred par dnevi iz polnih prs svojega prepričanja, so ti katoliško-narodni Čehi grdi hinavci, ako so se v gotovih vprašanjih navezali na skupni češki klub, v katerem sedi — ali mari ne ?
—	vse polno še drugačnih liberalcev, nego je Ivan Hribar! ! In če niso imeli Susteršičevi pristaši nobenih pomislekov in so ustanovili celo skupno parlamentarno skupino s temi hinavci, kaj je oviralo slovenske katoliške može, da niso posnemali izgleda čeških na-rodno-katoliških mož ter da niso privolili v skupen jugoslovanski klub, v obrambo narodnih interesov ??! Kje je vzroktej srditi neodjenljivosti?! Odgovor na to vprašanje je na dlani za vse razsodne ljudi in nam pojasnuje resnični motiv vsemu političnemu divjanju v slovenskih pokrajinah. A ta odgovor se glasi : strankarski egoizem in pretirane osebne ambicije! To je notorična resnica.
Kar se tiče same skupine med pristaši Susteršičevimi in katoliškimi Čehi na zgoraj označeni podlagi se moramo vprašati : ako so od skupnega delovanja izključene narodne in državnopravne stvari, kaj preostaja sploh za skupno delovanje ?!! Edino verski moment. Za to pa res ne treba nikacih posebnih parlamentarnih tvorb, ker tu je že ideja, so načela, so naziranja, ki spajajo istomišljenike vseh narodov v jedno falango.
DRŽAVNI ZBOR. Židovski klub.
V	poslanski zbornici se je osnoval tudi židovski klub, kateremu pripadajo za sedaj le štirje poslanci. Načelnikom kluba je bil izvoljen posl. dr. Straucher. Členi tega kluba hočejo najprej interpelirati vlado radi antisemi-tičnih nemirov na Romunskem.
Poljski klub.
Poljski klub je zopet izvolil svojim predsednikom Davida vit. Abraham o*
vi	č a.
Dogodki na ftuokem.
Delovanje razpuščene dume.
Bivša druga duma je živela le 103 dni ter je v tem času imela 53 sej. Dumi je došlo 241 zakonskih predlog, od katerih sta bili rešeni le zakonski načrt o rekrutnem kontingentu in dovoljenje 17,500.000 rubljev za stradajoče prebivalstvo. Indirektno je duma razveljavila izjemne zakone o vojnih sodiščih, o pooštrenju kazni radi propagande v vojski in odredbe v namen, da se zabrani beg ujetnikov. Nasprotno so razvijali posamični odseki veliko delavnost, ter so deloma dovršili, deloma v glavnih potezah izdelali zakonske načrte o svobodi vesti, o nedotakljivosti osebe, državljanski enakopravnosti, delavskem vprašanju, agrarnem vprašanju, o vprašanju glede amnestije, od odpravi smrtne kazni, o reformi lokalnega pravosodja in o odgovornosti uradnikov. Prva duma je trajala le 73 dni, je imela 43 sej in je odobrila le en zakon o p olajšanj u bede.
Glavni vzrok razpusta dume.
Berolinski „ Lokal-A nzeigeru poroča iz Petrograda: Glavni vzrok razpusta dume je bil, da so bile o priliki hišnih preiskav v stanovanjih socijalno-demokratičnih poslancev dume najdene listine, označene s črkami „W. O." ; uvedena preiskava je tolmačila ti črki kakor „Wojenaja Organisatyau (vojaška organizacija), dočim so socijalni demokratje izjavili, da sta obe črki po menjali le začetnici za „TCflnuOrganisatja" (Vilniška organizacija). Minlsterski svet pred razpustom dume.
Iz Petrograda poročajo od 17. t m.: Seja ministarstva v Stolipinovem dvorcu je trajala do 5. ure zjutng. Kakor te govori,
niso bili vsi ministri edini. Nekateri so bili za to, da se dumo razpusti še le v ponedeljek, potem, ko poda komisija dume svoj odgovor. Vendar je bila večina ministrov proti temu predlogu.
Drobne politične vesti.
„Novi Lista prepovedan v Avstriji. Avstrjjska vlada je odvzela reškemu Novemu Listu" poštni debit za dežele zastopane v državnem zboru na Dunaju. Pred dvemi leti je bil list prepovedan v Bosni in Hercegovini. Mi moramo le iskreno obžalovati, da se avstrijska vlada, v kateri sede tudi Slovani daja zavajati v taka odijozna proganjanja, ki vrhu vsega še navadno ne dosezajo svojega namena.
Nagodbena pogajanja med Avstrijo in Ogrsko se bodo nadaljevala dne 23. t. m. na Dunaju.
Češkega pesnikaSvatopluka Čeha je hotela vlada predložiti za člena gospodske zbornice, a slavni pesnik je to po-češčenje odklonil.
Češki klub. Kakor poročajo z Dunaja, sta imela v ponedeljek mladočeški in staročeški klub ter moravska ljudska stranka pod predsedstvom dr. Kramara sejo, na kateri je bilo sklenjeno ustanoviti skupen klub vseh treh zvez. V načelništvo kluba so bili izvoljeni poslanci Kramar, Herold, Stranskv in Za ček.
Čehi kandidirajo na mesto predsednika poslanske zbornice dr. Kramara.
Pogajanja za sklep trgovinske pogodbe med Avstro Ogrsko in Srbijo. Iz Belegagrada poročajo, da je avstroogrska vlada povabila srbsko vlado, naj odpošlje dne 24. t. m. svoje delegate na Dunaj. Kakor delegatje sta določena bivši minister Popović in državni tajnik Kukić.
Spomenik Ljudevitu Košutu. V nedeljo popoludne so v Dobšini na Ogrskem odkrili spomenik Ljudevitu Košutu. Temu slavju je prisostvoval tudi minister za trgovino Fran Košut in njegov brat Teodor Košut (ki je ravno radi tega prišel iz Italije) ter državni tajnik Szterenyi s 30 poslancev stranke neodvisnosti.
Edini vitez reda Marije Terezije pri cesarju. V nedeljo je bil od cesarja vsprejet v avdijenco baron G. Fejer-vary, da se zahvali na zelo laskavem ročnem pismu, ki ga je prejel kakor kancelar in edini živeči vitez reda Marije Terezije o priliki 150 letnice ustanovitve tega reda.
M a1o r a 8 k i klub v državnem zboru. — Maloruski poslanci iz Galicije in Bukovine — 30 na številu — so ustanovili skupen maloruski klub. Klubu bo pripadalo 22 narodnih demokratov, trije radikalci in pet Starorusinov. Načelnikom kluba je bil enoglasno izvoljen posl. Romanczuk.
Dnevne vesti.
Hrvatje — „zmedeni". Glasom brzojavke v „Slovencu* je prišlo do osnutja „Jugoslovanskega kluba", ker so bili Hrvatje čisto zmedeni po besedah Hribarjevih. Gospodje nam postajajo že psihologična uganjka in vprašanje je, da-li se je dotičnik, ki je sestavil dotično brzojavko, zavedal tega, kar je napisal ? ! Pomislite le ljudje božji: jeden Laginja, ki je po sodbi tudi najhujih drugo-rodnih sovražnikov pripoznan kakor veleum (ah, kakor pravijo r. ni: m en te colta), ki se mu tišoči naroda klanjajo kakor svojemu mi* slecu in modrijanu, pred čegar sodbo se spoštljivo klanjajo vsi inteligenti v deželi, ta dr. Laginja je — z reden. In tisti Mandič, ki že desetletja stoji kakor neporušen hrast v viharjih naših borb in pod čegar mnogoletnim modrim in razsodnim vodstvom so dosegli tržaški Slovenci vrsto neut^jljivih vspehov ter si izsili pozicijo pripoznanega in upoštevanega činitelja — je po sodbi „Slovenčeve" gospode tudi zmeden, potem tisti Biankini, ki je 2e dolgo znan kakor markantna, izrazita individuvaliteta avstrijskega parlamenta, je sedaj kar hkratu postal zmeden; dalje dr. Tresic, ki je zadnje čase vlekel na se pozornost ni izzival mnoga ojstra nasprotstva sebi, ravno s tem, ker se je toli krčevito držal svojih posebnih nazorov — se daja sedaj po eni sami besedi jednega Hribarja kar okolo prsta ovijati, in vsi drugi stari parlamentarci a la Spinčić, Ivčević itd. se niso niti zavedali tega, kaj delajo, ko so snovali jugoslovanski klub. Sploh vsi so zmedeni dočim — to se umeje — so Gostinčazji, Ro-škaiji, Demšarji, Jakliči in kakor se že zo-vejo možje, ki jih je poslala „S. L. S" na parlamentarni parket zastopat interese naroda, sami dalekogledni državniki, ki bodo sijajem svoje retorike in z blestečimi argumenti osup-ljali svet...!
Ali pustimo šalo na stran in povejmo naravnost, da je „Slovenčev" dopisnik zagrešil neodpustno žaljenje mož, ki jim pretežna Tečina členov „Slovenskega kluba" po svojih kvalitetah ne seza niti do kolen. Ravno zato pa smo u ver jeni, da se bodo Laginja in družba prav lahko tolažili radi sodbe, ki jo je izrekel o njih „Slovenčev" dopsnik v svoji nevojji. Mi pa hvalimo Boga, da je zastopanje interesov naroda ob naši Adryi poverjeno 'tako — zmedenim ljudem ! .
Socijalistička lekcija socijalistom Vodstva socialistične zveze ▼ Pazinu objavlja v „Omnibusu" :	.
Prosimo Vas uljudno, da nam dovolite malo prostora v svojem listu, to je, da objavite protest nas socialistov zveze delavcev in delavk v Pazinu proti podpori, ki so
jo pulski socijalisti dah dru. Rizziju na ožjih političnih volitvah dne 23. maja 1907.
Vzemite na znanje, da smo se zatekli k vam, ker socijalistični listi niso hoteli priobčiti našega protesta, morda zato, ker je preodkritosrčen.
Faktično so organizovani pazinski socijalisti smatrali za umestno, da se protestuje proti pulskim socijalistom, ki so s podporo podeljeno dru. Rizziju, nacijonalistu, buržoazijcu, birokratu, avstrijakantu in dvomljivemu liberalcu podali očiten znak, da je socijalistična stranka v Puli žalibog š e jako daleč od politične zrelosti in se ni vedela dosledno idejam internacijonalizma, kakor jih umevajo pravi socijalisti, pač si je zaorla pot na deželo vso obljudeno s slovanskimi delavci, za socijalistično propagando, ki bi si bila morala odpreti vhod s ponosno brezobzirnostjo po sijajni zmagi socijalizma v Avstriji.
Kar se nas tiče, ostaja žalostno dejstvo, ker škodljivo za stranko, ki je obsojamo z ozlovoljenjem.
Zabvaljevaje Vas na gostoljubnosti, se nadejamo, da nam ustrežete, beležimo
ravnateljstvo Zveze, za predsednika Francesco Stepcich".
To je grenka lekcija za vodstvo socialistične stranke v Puli. Tem grenkeja, ker je prišla od sobojevnikov. Ali socijalistična stranka še ne umeje znamenj na nebu, ali še ne umeje neizprosne logike dejstev, ki govori, da pot, ki jo hodi sedaj, ne vodi do vspehov ? !
Za slovensko vseučiliSe. Vseučiliščtri odsek v Ljubljani je razposlal slovenskim županstvom nastopni poziv : „Slavno županstvo ! Dne 17. t. m. se prvič snide novi ljudski parlament. Od njega pričakujemo Slovenci, da nam izpolni nujne kulturne zahteve, pred vsem, da nam da slovenske srednje šole in vseučilišče.
Te naše zahteve hočemo položiti poslanski zbornici kar prve dni njenega delovanja na mizo kot zahtevo in opomin, da se temu vprašanju ne bo več mogla izogniti. Zato naj ves slovenski narod po vseh svojih organizacijah, po društvih in korporacijah, v prvi vrsti pa po občinah vloži na poslansko zbornico peticije v tem smislu.
Podpisani vseučiliški odsek prosi slavno županstvo, da nemudoma vpošlje peticijo na poslansko zbornico na Dunaju in s tem pokaže, da se zaveda dolžnosti, ki jih ima kot del narodove organizacije do slovenske celo-kupnosi.
V Ljubljani, 15. junija 1907.
Za vseučiliški odsek v Ljubljani : Ivan Hribar 1. r., župan ljubljanski predsednik.
Šolsko vpisovanje. Ker tudi letos šolska oblast ni pripravila v mestu Šole za našo mladino, smo tudi letos prisiljeni vpisati svojo otroke v nemški državni ljudski šoli na trgu Lipsia in v ulici Fontana. V šoli v ulici Fontana se bo vršilo vpisovanje za nove učence prihodnji teden t. j. od 24. do 28. junija vsak dan od 2. do 3. ure popoludne. Slovenskim starišem priporočamo, naj se pravočasno oskrbe s potrebnimi dokumenti (krstni list, spričevalo o stavljenju kožic, spričevalo o zdravju oči) ter naj jeden ali drugi dan prihodnjega tedna predstavijo svoje za šolo godne otroke ravnateljstvu šole ulica Fontana. Posebno opozarjamo stariše na to, da prijavijo slovenski materini jezik otrok brez strahu, ker le tako bomo mogli vlado prisiliti, da z ozirom na veliko Število slovenskih otrok v teh nemških šolah otvori ali posebno slovensko šolo ali pa vsaj slovenske paralelke na šolah ulica Fontana in na trgu Lipsia. Zato pa naj vsak Slovenec vpiše letos svojega otroka v te šole. Morda bodo letos gospoda na tržaškem namestništvu malo bolj razumni glede uredbe ljudskih šol.
Vse one gospe in gospice, ki 6e mislijo udeležiti vsesokolske slavnosti in shoda češko-slovenskega ženstva v Pragi, so na-prošene, da vzamejo s seboj kako narodno nušo. Me, seveda, si moramo omisliti kako lepo okoličansko nošo, ker Kranjic poj de mnogo z lepo kranjsko nošo in tako naj bomo tudi me zastopane. Ta obleka bo lahko služila, kakor salonska obleka na slavnostih, da bodo Čehi in drugi Slovani videli in občudovali lepoto teh noš, ki žalibog tako izginjajo pred modernimi kroji. Nadejati se je, da se snidemo v Pragi udeleženke z narodnimi nošami.
Komisija proti podraženju živil bo imela sejo jutri, v četrtek 20. t. m. ob 6. uri in pol zvečer v dvorani mestnega sveta.
Slovenski umetnik g. Ant. Verovšek se je mudil, te dni v Trstu in je sprejel angažma kakor režiser našega gledališča. Včeraj se je podpisala v pisarni „Dramatičnega društva" tozadevna pogodba. Sinoči se je g. Verovšek začasno povrnil v Ljubljano.
NaSe gledališče. Iz pisarne „Dramatičnega društva" nam poročajo : g, Anton V e r o v š e k, bivši režiser ljubljanskega gledališča,, je angažovan za režiserja slovenskega gledališča v Trstu za prihodnjo sezono in ob enem za učitelja naše dramatične šole, ki.se ima otvoriti na jesen. Pogajanja inten-dance z nekaterimi drugimi igralci ozir. igral« kami še niso završena, a upati je, da se posreči pridobiti našemu gledališču nekaj izbornih močL Prihodnje dni namerava inten-danca stopiti v dotiko„tudi z nekaterimi domačimi igralci in igralkami (diletanti) v svrho,
da jih pridobi za redno sodelovanje na predstavah bodoče sezone. Gledališče se otvori s
V Trstu, dne 19. junija 1907
»EDINOST« št. 167
Stran III
1. oktobrom. — Nocoj bo imel odbor svojo tretjo sejo.
40-letnica smrti meksikanskega cesarja Maksimiljana. Danes je 40 let, kar je bil v Queretaru v Meksiki, z dvema gene- j raloma Miramonom in Mejijo vred ustreljen nesrečni meksikanski cesar Maksimilijan, bivši nadvojvoda avstrijski.
Ruska topničarka „Doneč", ki je ležala v našem pristanišču od 8. t. m., je odplula včeraj v Benetke, kjer jo bodo nekaj popravljali.
TRŽA&KA MALA KRONIKA
Samomor. V vodnjaku hiše št. 290 na Martežinu so našli včeraj popoludne okolu 5. ure obešenega nekega človeka. Dotičnik je bil pristavil k vodnjaku dolg kol. Zunanji konec kola je bil trdno privezal k debelemu kamnu, a potem je pritrdil vrv se zanj ko h koncu, ki je molel nad vodnjak, in se tam obesil. Ko so ga vzeli ven iz vodnjaka, je bil že mrtev. Spoznah so v njem 22-letnega pokladalca parketov Maksimilijana Hvala, ki je bil doma iz Logatca.
Nesreča na delu. Včeraj popoludne so nekateri delavci izkrcavali rudo z nekega parnika pri plavžih v Skednju. Rudo, ki je namenjena za plavže, so vlekli iz parnika z nekakimi košarami. Pri tem delu je bilo zaposlenih 5 delavcev. Ena teh košar se je pa odtrgala z vrvi in padla na delavce. No, štirje teh so se še pravočasno ognili, a eden, in sicer 47-letni Anton Srebrnik se ni utegnil ogniti: košara je padla nanj in ga precej težko pobila po levem boku in na levem komolcu.
Krvoločen tat. 32-letni dninar Paskval M. je bil predvčerajšnjim popoludne ob 2. uri in pol aretovan v ljudski kuhinji Katarine Kreza v ulici di Riborgo. Paskval je bil namreč odprl neko omaro v rečeni ljudski kuhinji iz katere je hotel ukrasti neke tam shranjene jedi. To je pa videla Katarina Kreza, ki je takoj priskočila k njemu in ga oklofutala. Paskval je bil na to odšel, a malo pozneje se je vrnil z dolgim in ostrim nožem v roki. Skočil je h Katarini in jej grozil z nožem ter jo tudi ranil v prst leve roke. — Na Katarinino vpitje je bil pa prišel redar, ki je Paskvala aretoval in ga odvedel na policijo, kjer so ga djali pod ključ.
Slepar. Na zahtevo gospe Marije Jošt, stanujoče v ulici del Pozzo št. 2, je bil predvčerajšnjim aretovan 40-letni Aleksander P., stanujoči v ulici del Coroneo. Pred enim mesecem je bila gospa Jošt razglasila potom „malega oglasa" v „Piccolu", da išče na posodo večo svoto denarja. Vsled tega „malega oglasa", je bil šel Aleksander P. k njej in jej rekel, da jej on lahko preskrbi dotično posojilo. Dogovorila sta se za posojilo 10.000 kron. Par dni pozneje je Aleksander res prišel njej in jej pokazal neke sodnijske dokumente, ki pa so bili ponarejeni, in jej naznanil, da za nadaljae korake potrebuje nekaj denarja. Oh, malenkost: kakih 600 kron ali pa tudi kaj manje bi gotovo zadostovalo. Na kratko povedano, gospa mu je dala ves denar, kar ga je imela doma, in sicer 556 K, in pa dva zastavna listka. „V treh dneh vam prinesem 10.000 kron !w jej je dejal Aleksander odhajaje. A od tistega hipa ga ni videla več — do predvčerajšnjim popoludne, ko ga je slučajno srečala v ulici della Bar-riera vecchia. Kakor hitro ga je zagledala, je gospa pozvala nekega redarja in ga dala are-tovati. Na policiji se je Aleksander deloma priznal krivim. Povedal je, |da je zastavna listka zastavil za 13 kron pri nekem trgovcu s pohištvom v ulici Giosue Carducci. Seveda so ga djali pod ključ,
Dvokolesni voziček je neznan tat ukradel pred nekaj dnevi gospej Amaliji Saladini, stanujoči v ulici Antonio Canova. Gospa Saladini je pa to tatvino prijavila policiji še le včeraj predpoludne.
Krste so mu zlomile anogo. Nekaj u3lužbencev pogrebnega podjetja Zimolo je bilo šlo predvčerajšnjim popoludne z vo-som na postajo južne železnice po krste, ki so podjetju dospele z železnico. Ko so se z naloženim vozom vračali v mesto in so bili ž njim že mej vrtičema pred kolodvorom, je veter — ki je jako močno pihal — prevrnil ta, nič kaj veseljebudni tovor. Del tega tovora je pa padel na 51-letnega Antona
ob 8, in pol uri zvečer. Dobre pevske moči se sprejemajo.
Darovi. — TamburaSftemu odseku „Kola"
so nadalje darovali : g. ^Filip Ivanišević 10 kron, č. g. Franjo Žic župnik, Punat, 2 kroni, Jakob Dminić župnik na Vrbniku otok Krk [Veglia] 2 kroni.
Ženski podružnici sv. Cirila in Me-todija je poslala po g. M. Skrinjar gospica Zorzut iz Pule 2 kroni nabrani v prepiru radi kozarca pive. — Gr.ca Ivanka Gombač, učiteljica ročnih del v Motovunu, je doposlala 13 kron. 10 kron je iz družbenega nabiralnika v gostilni Gombač v Motovunu in to po zaslugi domačih hčerk gospic Olge in Milke, ki so tako skrbele, da je nabiralnik napravil svojo dolžnost. K tej svoti so darovale gospice : Ivanka Gombač, Josipina Placer in N. N. po 1 krono. — Po prizadevanju gospice Olgice Karis na Opčinah, podružnične poverjenice. je pristopila kakor nova udinja gospa Franica Hrovatin ; neimenovana je preplačala udnino istotam pa 60 stot.
Vesti iz Goriške.
Iz Devina. V ponedeljek dne 24. t. m. se bo vršil starodavni in slavnoznani konjski trg. — Obenem priredijo ta dan, mladeniči bral. pevskega društva „Ladija" javen ples na vrtu gostilničarja g. Dominika Buda.
Tatovi so v noči med 15. in 16. junijem okoli ene ure popolnoči vlomili v hišo posestnika Jožefa Rogelj e v Temnici hšt. 48 in vkradli: dva para čevljev, tri železne kozice, dva prta, brisalko, brivno britev, ročni mlin za kavo, nekaj kave in cukra, hleb kruha in 3 kokoši.
Hišna vrata so odprli s sekiro, svečo so imeli prižgano na oglu mizo, ki je bila v hiši. Hoteli so iti tudi v kuhinji sosedno sobo — ali vrata so zaškripala, zato so pobegnili, ker so se zbali. To škripanje sobinili vrat ie slišal hišni gospodar, zato je rekel svoji ženi : „Ti, vrata sobe so odprta ; mačka je šla v sobo in ti spije mleko." „Naj le gre, saj ni nič mleka v sobi je odgovorila gospodinja v spanju. Zjutraj sta pa v svoje nemilo presenečenje našla hišna vrata odprta in prišla sta do spoznanja, da te vrste mačke se upajo več pasti in odnesti nego prave mačke.
Zato svetujemo kmetom in drugim, da gredo pri sumljiven škripanju vselej pogledat (in to kar brez strahu) da se prepričajo, kaj je vzrok temu ropotanju.
lfeeti iz Istre.
Občinske volitve v Puli. Predvčerajšnji, tretji dan srdite volilne borbe nam je prinesel presenečenje. Mi smo računali, da se bo številno pretežje za kamoro oddanih glasov tudi zadnja dva dneva (prevčerajnjim in včeraj), namenjena za mestue volilce, množilo v istem razmerju kakor predidša dva dneva. Motili smo se, ker predvčerajnjim se večina za kamoro oddanih glasov ne le da ni povečala, ampak znatno zmanjšala. Dočim je skupni rezultat prvih dveh dnevov kazal za kamoro večino 84 glasov, se je tretji dan ta večina skrčila na 53 glasov. Če ni prinesel včerajšnji četrti in zadnji dan, namenjen za mestne volilce kakega posebnega presenečenja kamori v prilog, če sta ostali obe stranki blizu jednaki, potem se sme reči s precejšnjo gotovostjo, daje kamora padla v v tem odločilnem razredu.
Sedaj pridejo na vrsto volilci iz okolice za tretji razred in ni dvoma, da bo imela nova gospodarska stranka precejšnjo večino volilce v iz okolice na svoji strani. Včeraj je bil torej za končni izid teh velevažnih volitev kritičen dan prve vrste.
Vesti iz Kranjske.
Imenovanja v sodni službi. V sodni službi na Kranjskem so se ravnokar izvršile nekatere perzonalne premembe. Imenovani so gg. : okrajni sodnik Jakob Jarc iz Višnje-gore deželnosodnim svetnikom na dosedanjem službenem mestu, sodni tajnik dr. Jakob To-! plak v Ljubljani deželnosodnim svetnikom za Ljubljano, sodni pristav dr. Anton Furlan na Vrhniki okrajnim sodnikom za Brdo, sodni pristav Oton Vidic v Ljubljani sodnim- taj
Književnost in umetnost.
Dragan Šanda: Poezije. Ljubljana 1907. Tiskal Dragotin Hribar. — „Non viden, sed es8ew je postavil pesnik na čelo svojim duševnim proizvodom. To nas je takoj osupnilo. In potem smo pri tej lekturi še bogve-kolikokrat ostrmeli in koncem knjige smo moraH odkritosrčno priznati: Skromen ta pesnik ni! D&, po pravici rečeno, samo-zavestnejšega poeta v slovenski literaturi doslej še nismo zasledili! Te poezije kar dihajo samozavest; na vsaki strani skoro proslavlja pesnik svojega „genija" in celo tam, kjer hoče biti skromen, je čudno neskromen. Tako pravi v pesmi, kjer slavi Ketteja :
skromnih prgišče darov naj meni vzela bi Parka,
dala jih tebi, datvoj duh bi kot solnce žarel!
Mislimo, da gorenji citat pesnika od te strani zadostno karakterizira, in da lahko takoj kaj drugega povemo. Povedali pa bi radi pred vsem to, da so dandanes za pesnike jako slabi časi. Posebno pa v Slovencih. Preveč jih imamo. Pesnik mora biti dandanes pri nas že „res nekaj posebnega", ako hoče vzbujati pozornost, d&, ako hoče — da ga ljudje sploh bero! Če drugega ne, mora biti vsaj originalen in zanimiv. Posebno velja to za tistega, ki prihaja samosvoj t. j. v knjigi, ne po revijah. Žalibog pf Dragan Šanda ravno to poslednje ni. Siromak je tako dolgočasen! Danes, ko vse hlepi po novih formah, novih idejah, pesni on v heksametrih in pentametrih in opeva, kar so tisoči že opeii. In pri tem nima niti iskrice temperamenta. Celo v ljubavnih pesmih, kjer zna pri nas najslabši poet biti iskren, je Šanda mrzel in pust; in deklica pri njem ni „ljubljena" ampak je „ljubljena". No, oboževanka tega pesnika bi mi že ne hoteli biti! — In zakaj je izdal to knjigo „Poezij" ? Sam nam neprikrito pove to :
... milosti našle niste pri urednikih,
Tovarna pohištva v TRSTU
ulica letla Tesa
iUv. 46
(Dalje na IV. strani)
Pošlo- ali knjigovodja
želi sprejeti službo pri kakem trgovskem konsumiiem društvu ali v kaki tovarni. Položi varščino (kavcijo) K 2000. — Ponudbe pod ,,5000 H. K." poste restante Matulje (Istra).
Renčina, ki stanuje v ulici deli" Istituto št. 33.	~ .. , . , . . n .
ir "	•	nn;.	o	_ Inikom za Celje, sodni pristav Anton Bulovec
Moz se ni mogel vec pobrati š tal in so j Ljubljani sodnim tajnikom za Ljubljano, morali pozvati k iyemu zdravnika se zdrav- ^^ Fran mJ{ 6odnim	^
KAROL grof LANTHIERI, graj-ščak v Vipavi, proda iz proste roke od svojih v katasterskib občinah Lome in Javrnik ležečih gojzdov, v izmeri 268 ha 51 a 77 m2 in 490 ha 38 a 65 m2, vpisanih pod vlož. štev. 970 kranjske deželne deske in sicer :
1.	del na Nemcu cenjen na K 18*000
2.	„ Adamova kaša, Ćrtež
in uhani vrh cenjen na
3.	„ Vrh Naderta, Budnov
vrh, Smrekov vrh in
Lipov vrh, cenjen na . „ 70*000
4.	„ Nad novim svetom in
Travni grič, cenjen na
5.	„ Nad travnim vrhom
cenjen na...... 30000
Kdor želi kaj kupiti, naj se oglasi
pri gojzdnem oskrbništvn v llru-ŠicI dne 24., 26. ali 28. junija t. 1. in si ogleda v prodajo namenjene dele.
Pogoji prodaje poizvejo se pri oskrb-ništvu v Vipavi.
VIPAVA, dne 10. junija 1907. __LUSCHKA m p.
Piazu - -BomutIo it. X
KATALOGI, NAČRTI IN
PRORAČUNI NA ZAHTEVO.
Trgovsko podjetje z hlio no prodaj.
Radi bolezni lastnika in vsled nastalih družinskih razmer, proda se iz proste roke v Gorici zelo dobro vspevajoče In vpeljano trgovsko podjetje ter hiša, v kateri se nahaja. Hi5a je na zelo pripravnem kraju in v najboljšem ataau ter se vsled najemnine ugodno obrestuje.
Kupna cena za hišo in podjetje z vsem inventarjem in pripravo znaša kron 64.000, od katerih ostane lahko polovici po 41/«0' vknjižena I. loco. Ob enem z podjetjem vzame kupec tudi vse pogodbe in stalni krog dosedanjih odjemalcev, ter vodi isto lahko pod sedanjo firmo naprej.
Obratne glavnice zadostuje K 8000. Ker se da delokrog podjetja vsestransko prav vdpešno razširiti je to zelo ugodna prilika za pridne in trgovsko iz-vežbane interesente.
Vsa željena potrebna pojasnila daje lastnik sam. Reflektuje se le na resne kupce in so posredovalci izključeni. — Ponudbe poslati je na upravništvo tega lista do 30. t. m. pod geslom:
..TRGOVSKO PODJETJE".
Velika izbera
Pohištva
Pohištvo svetlo In temno, spalne In Jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne postelje, slike zroala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje In tudi posamezni komadi.
Trst, via Chiozza 8
(Radeče table)
VITTORIO OOPLiCHER
MF~ Najnižje cene. '^Ml
& C°.
Koncesijonirana pisarna za
trgovsKe informacije
pr in iztirjevanja
ulica Vinceuzo Bellini št. 13.
Dopisniki vseh mestih sveta.
V-ti

ll
3(dor želi
dobro kapljico:
namizno Tino iz najboijik dalmatinskih kleti; Tino istrsko, desertno Tino iz leta 1897; šumeči refošk. zadarski maraskln, lmk-sanlo itd. — tropinoTec, pristno i»ije iz oljk, likrorjeT in špirita, 40*000' naj se °^rne na Zalogo, ulica Farnoto 3
70*000 • Via Farneto štev. 3
Ginlio Zanolla
krojačnica TRST — ulica Tor rente ja Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne.
niške postaje, ki je konstatoval, da je nesreč nema možu zlomljenega leva noga nad kolenom. Podelil mu je najnujnejo pomoč in ga dal potem prenesti v mestno bolnišnico, kjer so ga vsprejeli v IV. kirurgični oddelek.
Smeinica. A.: „Kaj pa je vendar Petru? Slišal sem, da je bolan!" — B.: „Tifus, dragi moj i" — A.: „Oj, ti revež! Grozna bolezen ta tifus, kajti ali človek umrje, ali pa ostane brez pameti !H — B.: .Kako pa ti to veš ?u — A.: .Imel sem tifus tudi jaz!*
Koledar ln vreme. — Danes: Gervazij in Protazg. mučenca; Netko; Vukosava. — Jutri: Silverij, papež; Maroj ; Milava. (Začetek poletja.) — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -j- 27" Celzius. — Vreme včeraj: lepo.
r. _	-
Društvene vesti in zabave.
„Čitalnica" pri sv. Jakobu vabi svoje člane in prijatelje duaštva na občni zbor, ki se bo vršil v soboto 22. t. m. v društvenih prostorih. Začetek ob 8. uri zvečer. V slučaju, da ob tej uri zbor ne bo sklepčen, prične uro pozneje ob vsaki vdeležbi.
„Slovansko pevsko druStvo" opozarja svoje člane na pevsko	ki se vrši danes
Žužemberk na Dolenjskem. Sodni pristav dr. Ivan Modic v Žužemberku je premeščen na Vrhniko. Namestnikom državnega pravdnika v Ljubljani je imenovan dr. Herman Neu-berger, dosedaj sodni pristav v Ormožu na Štajerskem. Kakor se sliši, je mož takozvan „kurzovec" in lomi le za silo slovenščino. — Je-li se naši poslanci ne bodo z vso silo uprli importu nemških uradnikov v slovenske pokrajine ?
VEKOSLAV PLESNIČAR; Trst
ulica Giulia štev. 2g	=
Zastopnik z zalogo uligalic družbo-sv. Cir. in MetodijeT testenin tovarne Znideršič & Valenčič, čokolade, praške = gnjati ter raznih drugih predmetov.	=
: Nova zastopstva še vedno sprejemajo.:
1 Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzancsljivcje informacije iz trgovskih krogov.

Avtor zovano podjetje	ia čiščenje in Bvi&ljeflge parketov
MARCO BENIZZI, Trst, ulica Roiaiio s Telefon 1968
Cene jako zmerne. Ceniki in vzorci sob na željo brezplačno. Dele zajamčeno, največa točnost.
Stran IV
>EDINOST* štev. 16 7.
V Trstu, junija 1007
HOTEL BALKM
70 sob, elektr. razsvetljava, ttfl, kopeljl Cene zmerne.
HOTEL BALKAN
vbožice ve, poezije male: zbali bolj se heksa-metrov so kot vraga z rožički!
Torej naše revije, ki so vendar znano jako gostoljubne, niso marale teh „Poezij" in zato jih je podaril pesnik narodu na svojo roko. Samo živa samozavest more gnati tako daleč!	_
Razne vesti.
Doktor vseh štirih fakultet. Znanemu protestantskemu profesorju bogoslovja na berolinskem vseučilišču Adolfu Harnacku je vseučilišče v Glasgo\vu podelilo čast doktorja prava. Ker je profesor Harnack že doktor bogoslovja in modroslovja in ker mu je bila pred nekoliko leti podeljena tudi čast častnega doktorja medicine, zato je sedaj doktor vseh štirih fakultet.
Tujci v hotelu „Balkan".
Na novo so došli dne 18. junija:
Fliegner C., Rep., \VALDENBURG; Dujc L posestnik. ZAGREB; Hischberger F., potovalec, DUNAJ; Kambichler M., zasebnik, DUNAJ; Mrak F., zas., DUNAJ ; Mernik V-, nradnik, PELSEN; dr. Swoboda I., odvetnik, HOHENMATH; Ruh-land M., zasebnik, BRESLAVA; Felter AV„ inženir, PULA ; Schreiner F., trgovec, DUNAJ ; Jelič L., prof., ZADAR; Sare A., trg., LJUBLJANA ; Flushčh E., trgovec. BEROLIN; Bursche\val V., nradnik, BRNO; Kekka E.. nradnik, PRAGA;
Hefner L. trgovec. ŠKOFIJALOKA; Mavrhofer I., ofic.. GRUNBttBEL ; Andrle L, uradnik, BRNO ; Zorzetti R., zasebnik, PULA ; Pocker G., zasebnik, INOMOvST.
POZOR!
Sveži špeh od kranjskih pitanih prašičev kg 70 nvč., kakor tudi fine kranjske klobase, komad po lO nč, dalje fine šunke po 95 nč. kg in izvrstni prekajeni špeh surov za jesti po 85 nč. kg. — razpošilja od 5 kilogramov naprej
ANTON ANŽIČ-a
mesarija Ljubljana.
Zalop m in tlaje
Prodaja tudi koruzno perje za postelje.
M. ud. ZERQUENIK
ulica Lnigi da Palestrina 2 (ogel nI Coroneo)
Ideal vseh vonjav je
Kolonijska voda št. 4711
Dobi se v lekarnah, mirodilnicah in parfimerijah Edini izdelovalec
Ferdinand Miilhens, c. fcr. dvomi zalagateij KOLONIJA o/R.
Podružnica: DUNAJ IV/1, Heumiihlgasse štev. 3
Tapecirarska delavnica
Alberto Sencich
trst, via Ciziano Vecellio št. 4
vsprejema vsako tapecirarsko delo in tudi popravljanja.
=s= CENE NIZKE. ==
Podptmtu m v mli«l Ui iantU fmN> itov It
M vogla vUm Ban Glorgio) otrorll
IT ZALOGO VINA *«l
n £«m»£o rabe, pridelek Ls mojih rlnogradoT t Bolu (otok Bral) ta g* prodajam ▼ aodtakik Id itcklenlcah. Z« um kraj Tam nntoTlja, da Je kakoroit najbolj«. Da mam orem cenjenim odjemalcem jamčiti sa pristao vino, aem aklenil, da ga doUna v originalnih aodioklb naravnost ls aojik klotl v M« (a da ga tako raapoiiljam tudi na »tanoranja.
Za krčmarje in gostilničarje primerne etM.
T sadi, da bo počastita ■ Vato naročito baletlm m naj-
ianaja
IVAN OVITANI6.
Pekarna in slaščičarna
Volovske vampe ai«jz e«i
j Trst, ulica della Caserma št. 17
z mesnim sokom v konzervi.
Nova vrsta hrane.
Zadostuje segreti s paro in jed je pripravljena.
Kravji gobec na kislo (Ochsemnaalsalat)
Mrzla pripravljena jed
pripravna za zajutrek in večerjo v poletju.
Dobi se v glavnih prodajalnicah jestvin in slanin.
GLAVNA ZALOGA:
C- HAAS, Trst
ulica Giorgio Vasari štev. 14
Sveže vampe za mesarje
po 24 krajcarjev kilogram.
PRODAJA : 3-krat na dan ivei kruh
in pošilja na dom ob vsaki uri;
najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likeri.
Sprejema naročila in posluži v določenem časa, restavracije, gostilne, krčme in kavarne.
Cene po dogovoru.
Ivanka Doreshini^
TRST - ulica Madonnina štev. 8
VELIKA ZALOGA pohiitva, mani faktur, ur, slik,
zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe.
Moške obleke na izbero.
UGODNE CENE.
Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke.
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Dalsasso
TRST
Spiridione štev. 6.
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk
Trst, via delle Omforelle št. 5
Guido e Ugo Coen
100.000 buteljk od šampanjca
za refoSk
Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampanjc, bor-deaux, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletene.
Prevzamejo se dopošiljatve na deželo.
Kupuje se razbito steklo vsake vrste.
Š FRANCESC0 S. D0NATI
v	elektrotehnik
TRST, tlita 4«U* Aeq*etotto It. 16
< i
iitamiTUt ddMctaiču Milila i pridejiio mehanično delalnlco
•frajau vptljtve »lektriCo« r&nvetlJaTe, rromerr, talifnoT, BtrvloTodoT, kakor tndi meh*cldaft deU, ki M t svari * elektrotehniko, kakor poprave dlnamift-alk ■•torj«r In preo«dot« mtiljk k»kor*nof» «1 bodi ■iitnu,
Cm« Jak« zaerne !■ Izvršitev pop« Int.
i
)
t
24 komadov za 5 goldinarjev
1 maja za žensko, 3 pare nogovic (barva zajamčena) 12 angleških robcev z okraski, 6 brisalk (damaškov lan) s franžami, 1 peča Švicarskih čipk, 1 rez perkala ali francozkega foularda za bluzo. — Pošiljatve po poštni nakaznici naslovljati na: Skladišče manifakt. blaga
Oittorio Gasparini fu Giovanni
TRST CORSO štev. 34 — TRST
■ f
O. s
-I ss
O o
.. tr •• a o
VERA
je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Bobi se plavolaso, kostanjevo* črnikasto, Zrno barvo. Steklenica 3-— K v odlikovani lekarni ^RENDINI
—i—Bili...................PoiUJatr« pe poftta«m pevsatj«. mmmmmmamm—^—mmm
Najveća zaloga stekla in porcelana
za domačo rabo
Trsta trllka fctev. 5.
Popolnoma konkurenčne cene.
Jakob
in gostilne
m Hirsch
TRST, ulico Čuvano 15
(nasproti škofijski palači)
Vrsta vrčka Štev. 4.
M. SALARIN1
▼ ulici Pont9 della Fabbra št. 2.
(Vogal ul. ToiTente.)
Pomlad!
Poletje!
Zaloga oblek in površnikov
za gospode, dedke in otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in modra obleka za delavce.
Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvr?e točno in hitro po zelo nizkih cenah.
Na deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA:
„ALLA OITTA DX LONDRA"
ai. Poste nnove St. 5. (vogal ul. Tone blanea>
Guerino Marco^
ulica Tivarnelia Štev 3,
Priporoča svojo zalogo oglja in dr* ki je vedno preskrbljena z najboljših kranjskim blagom. Prodaja na debelo Lr drobno.	Pošiljanje na dom.
^elefon štev. 1664.

ANA SEMULIČ
Bogata izbera pohištva
Trst, trg Belvedere štev. 3
Lastna delainica, ul. Ruggero Manna
V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne in postrežba poštena in natančna.
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod. obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih ===== mineralnih vod ==
Angelo Deuetak - Trst
ulica, Acquedotto 22. — Tel. 1448
N/A.N/ KJIGO VEZNIC A AN//\
Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figlio
Trst, Via Porporella it, 5 - ogel Via della Samta
Prva in edina
pisarna v vojaški stvari
koncesijonirana od vis. C. k. namestniŠtva
ulica Bachi št. 12, II. nadst.
(uhod pod prehodiščem.)
Daja nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe.
Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vojaških vaj in kontrolnih shodov, enoletno do-brovoljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe vsprejetja v vojaške šole itd. itd.
Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblastnijami.
Posreduje v najtežavnejih slučajih.
Reševanje hitro in točno.
UBADNE URE:
Ob delaTnikih od 9.—12. predp. in 4.-7. popo!.
Ob nedeljah in pravnikih od 10.— lž. opoludne.
Zdravljenje krv-i
■ Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori) <
Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim sluča.'eni, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju iu bemeroidam. Jeden cmot za | zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „f\ Sne Jfiori" trst, veliki trg
EDINA HLADILNA PIJACA JE :
Sumeči citrat ZIRIIiU
Šumeči citrat „ZIRILLI" od vseh cenjen radi neoporečnih higijeničnih lastnosti, napravi jako prijetno,
okusno in hladilno pijačo
Ker se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini.
Nobena pijača ni tako zaželjena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini.
Šumeči citrat „Zirilli" je, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, suhota jezika, bljuvanje in pregretje neha takoj, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo. Vsi oni, ki slabo prebavljajo, bi morali rabiti ta izdelek, ki nadkriljuje vse druge pijače te vrste.
Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pogostoma, za kar se rabi navadno vsakovrstna mečila, izgine takoj, ako se pije dumeČi citrat „Zirilli", kateri vzdržuje telo v popolnem redu. Potniki, letoviščarji, oni ki morajo dosti sedeti ali pa so daleč od zdravniške pomoči so vedno preskrbljeni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtosti ali slabosti, tembolj, ker se ohrani dolgo časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi.
Šumeči citrat „ irilli" je vrhu tega najvspešneje sredstvo proti morski bv '•zni.
NB Šumeči citrat „Zirilli** ni enak drugim izdelkom slabe vrste, katere se prodaja, ampak ima jako prijeten okus. in napravi izvrstno šumečo limonado. Ako se kupuje na drobno, paziti je treba na prevaro ; pokusiti je treba, ako ima limonadov okus. V steklenicah nosi znamko tvrdke
Telefon St 1863.	Tovarna: Trst, ulica Alessandro Manzoni št. 6.	Telefon št. 1863.