primorski dnevnik 13 ~el i2haia,i v Trs,u DroriK1^3 1945- njegov DNPu?,?1Dik PARTIZANSKI brS Pa 26 "overr-'a 1943 v vasi Zakriž nad cSr,?' ra2množen na temn ' 0d 5 d0 17' seP-tembra 1944 se je tiskal Gn„skarn '■Doberdob« v ^ Pri Gorenji Trebu-■ Po 18. septembra 1944 o T maja 1945 v tiskarni * pod Vojskim P' Mnii, do 8. maja 1945 kier-V! 0?vobojenem Trstu, ka J? •l2^,a zadnja števil-ti7a«l .ie edini tiskani par-ganski DNEVNIK v za-su2njeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 199 (13.732) Trst, sreda, 5. septembra 1990 Medtem ko se nadaljujejo odhodi raznih skupin žensk in otrok iz Bagdada _ Za rešitev zalivske krize predlaga Sevardnadze mednarodno konferenco Položaj beguncev v Jordaniji vse resnejši - Ljudje bodo v kratkem morda ostali brez živil Ameriška letala tudi v vrsti drugih zalivskih držav - ZDA zahtevajo finančno pomoč od zaveznikov Povratek treh Tržačank iz Iraka v RONKE — Včeraj se je v Italijo druga skupina žena. in otrok .pijanskih delavcev in tehnikov, i so še v Bagdadu v Huseinovih .°kah. Tokrat je s posebnima leta-0ma, ki ju je dalo na razpolago Podjetje Ansaldo, dopotovalo pet-ajst oseb. Iz Amana so bivši talci Poleteli v zgodnjih jutranjih urah, P° krajšem postanku v Brindisiju 1 ° se nato ustavili še na rimskem stališču, kjer so izstopile tri Trža-anke. Ostali so nadaljevali pot P °ti Milanu. Dve Tržačanki, in si-t»r ^'*etna Alessandra Soldatich o/ njena mama 44-letna Teresa por. Soldatich sta zatem .^aljevaU pot proti ronškemu le-s *6ču, kamor sta dospeli okrog pol dmih. Tu sta ju .pričakali Teresin O’ ®ama in sestra ter ostali so-^ dniki. Veselje je bilo seveda ne-^.Pisno, saj se je vsaj za njiju za-JUčila dolga, naporna preizkušnja. rnaVe^a bo sedaj začela novo, nič 7 T1! živčno čakanje na razplete v nvu. Tam se namreč še mudi Vl ?z.jn oče Mario Soldatich, ki je oslužbr -- - - enec podjetja Sea. Dm6 j6sa Soldatich je novinarjem Ba je bilo potovanje iz 9dada do Amana precej naporno. Do jordanske meje ju je pospremil z avtomobilom mož, ki se je nato moral vrniti v Bagdad. Celih 14 ur je trajala vožnja z avtobusom do Amana. Soldaticheva je povedala, da so ji najbolj ostali v spominu številni zasilni tabori na jordanskem ozemlju, kjer se je kar gnetlo beguncev. Italijanska skupina je v Amanu preživela dva dneva, včeraj zjutraj pa so se vkrcali na dve letali, ki sta ju srečno pripeljali domov. Po besedah ženske je položaj v Iraku resen, vendar ne zaskrbljujoč. Življenje teče dalje. Mož Mario namreč redno hodi v službo. Z italijanskimi državljani ravnajo v Iraku dobesedno odlično, je poudarila Soldaticheva. Seveda ni bilo njeno navdušenje popolno, saj se je spomnila na moža, ki je še v Iraku. Tudi hčerka je poudarila zaskrbljenost glede očetove usode. Okrog 22. ure pa je dospela na ronško letališče še tretja Tržačanka, in sicer 49-letna Vanda Giunti-ni, ki je zapustila v Iraku moža Gi-uliana, menažerja podjetja Marelli. Na sliki (foto Čubej): Teresa in Alessandra Soldatich v objemu svojih najbližjih sorodnikov. VLADIVOSTOK, AMAN — Nedeljsko helsinško srečanje med ameriškim predsednikom Bushem in sovjetskim predsednikom Gorbačovom bo prav gotovo važna etapa v naporih svetovne diplomacije za mirno rešitev zalivske krize. To je včeraj v Vladivostoku povedal novinarjem sovjetski zunanji minister Sevardnadze, ki je označil sedanji položaj v Zalivu kot sila nevaren in eksploziven. Helsinško srečanje je namreč neobdohno potrebno in nujno, je še dejal Sevardnadze, saj bo Husein moral prej ali slej doumeti "glas razuma". Rešitev krize bo treba najti z diplomatskimi pogovori in naj zato imajo prav ti prednost pred uporabo vojaške sile. Sevardnadze je ponovno poudaril pozicijo sovjetske države, ki ostro obsoja Sadamov poseg v Kuvajtu. Kriza v Zalivu je prav gotovo prava priložnost, je menil sovjetski zunanji minister, da bi priredili mednarodno konferenco o zalivski problematiki, ki naj bi jo vodila Organizacija združenih narodov. Posveta naj bi se udeležili tudi predstavniki izraelske države. O pomembnosti nedeljskega srečanja se je včeraj izrazil tudi Vitalij Ig- natjenko, glasnik sovjetskega predsednika, ki je v Moskvi novinarjem prebral izjavo Gorbačova. Nedeljsko srečanje je naravno nadaljevanje prejšnjih srečanj na Malti in v Čamp Davidu, saj bosta predsednika vzela v pretres številne pereče svetovne probleme. V ospredju bo seveda položaj v Zalivu. O izidih težko pričakovanega nedeljskega srečanja med Gorbačovom in Bushem bo v ponedeljek, 10. t.m., poročal ameriški tajnik Baker v Bruslju, kjer se bodo zbrali vsi zunanji ministri držav pakta Nato. Poznavalci političnih dogajanj ne izključujejo možnosti, da- bi Baker izkoristil to priložnost, da bi se z zunanjimi ministri pogovoril o finančnem deležu, ki naj bi ga članice pakta dale ZDA za kritje stroškov za zalivsko odpravo. O tem predlogu sta se že včeraj pozitivno izrazili Italija in Velika Britanija, ki sta ugodili prošnji, da bi se lahko ameriški vojaki posluževali njihovih tovornih ladij na poti proti Perzijskemu zalivu. Srečanje z Bakerjem bo gotovo NADALJEVANJE NA 2. STRANI Jordanski suveren v Rimu prosU za pomoč ' RIM —- Jordanski kralj Husein, ki se bo v prihodnjih 48 urah v Bagdadu sestal z iraškim predsednikom Sadamom Huseinom, je včeraj v Rimu končal svojo posredovalno misijo v zahodnoevropskih prestolnicah. Od predsednika vlade Andreottija in zunanjega ministra De Michelisa je dobil zagotovila, da bo skušala Evropska skupnost omiliti posledice, ki jih ima gospodarska blokada Iraka tudi na Jordanijo. Hašemitski suveren je potrdil svojo podporo sankcijam proti Iraku, vsem pa je popolnoma jasno, da se nahaja v nezavidljivem položaju in da je njegovo posredovanje v bistvu poskus omejitve jordanskih notranjepolitičnih posledic sedanje zalivske krize. Bržkone mu je malo mar, kako bo-Zahod rešil zaplet, skrbi ga le hašemitski prestol, saj množične manifestacije po Jordaniji nesporno dokazujejo, da je dobršen del jordanskega prebivalstva na strani iraškega diktatorja in da bi obračunalo tudi s svojim kraljem, če bi preočitno nasprotoval Bagdadu. Nadaljevanje namerne dezinformacije o položaju srbske manjšine Kninski Srbi spet zaostrujejo medetnična trenja na Hrvaškem KNIN ;— V Kninu je bilo včeraj ponovno vroče. Ob govoricah, da so v mesto prispeli predstavniki hrvaškega ministrstva za notranje zadeve, ki naj bi zamenjali vodilne v kninski policiji, se je pred policijsko postajo zbralo kakih 2 tisoč Srbov. Bučno so podprli svoje miličnike, predstavnika Srbske demokratične stranke v Saboru Jovan Opačič in Dušan Zelenbaba pa sta s svojima posegoma še dodala netiva strastem. Opačič je namreč zahteval »takojšnja« pogajanja Srbske demokratične stranke in Srbskega narodnega sveta s hrvaškim predsedstvom in predstavniki hrvaške vlade na »nevtralnem ozemlju«, na Plitviških jezerih, o vseh političnih vprašanjih od suverenosti Srbov na Hrvaškem do republiških simbolov. Dušan Zelenbaba je zahteval, da se v Knin vrne občinski sekretariat za notranje zadeve in zavrnil možnost, da bi v Knin poslali specialce, ker so vsi Knin-čani »specialci, ko je potreba«. »Ostali bomo na barikadah, dokler ne bomo dosegli mednacionalnega sporazuma o skupnem življenju«, je poudaril Zelenbaba. Miting se je končal šele, ko so kninski miličniki sporočili, da so predstavniki hrvaškega ministrstva za notranje zadeve prispeli v Knin, le da bi izmenjali mnenja. Vsi dosedanji srbski napori, da bi hrvaško vodstvo izgubilo glavo so se po vsem sodeč izjalovili. Srbi so sedaj usmerili svoje salve na načrtovano hrvaško ustavo in že napovedujejo, da se ji bodo postavili po robu z vsemi »pravnimi sredstvi«. Medtem pa je zvezna vlada oblikovala posebno komisijo za ugotavljanje načina postopanja pristojnih organov ob poletu helikopterjev republiškega sekretariata za notranje zadeve Hrvaške na poti Lučko - Zadar, Šibenik - Kornati, Zadar - Lučko 17. avgusta letos, saj hrvaške oblasti trdijo, da so njihov polet prestregla vojaška letala, to pa je zvezni skeretariat za ljudsko obrambo zanikal. V Sloveniji odložili splošno stavko LJUBLJANA — Generalna stavka vseh zaposlenih v kovinski in elektroindustriji Slovenije, ki je bila napovedana za ponedeljek, je prestavljena na 12. december. V prihodnjih treh mesecih ima torej slovenska vlada možnost prisluhniti zahtevam stavkovnega odbora. Prvo potezo pa je vlada že potegnila, saj se je danes pripravljena začeti pogovarjati s sindikatom kovinske in elektroindustrije Slovenije. Stavkovni odbor delavcev v zdravstvu in socialnem skrbstvu pa se bo danes odločil, ali bo v ponedeljek od 8. do 20. ure uresničil napovedano stavko ali ne. Vse je odvisno od današnjih pogajanj z vlado in odgovorov vlade na sindikalne zahteve, (dd) Deželni inštitut ža odporništvo začasno prekinil dejavnost 4. STRANI Na Lidu gola predstavi Afričanke in Dicka Tracyja ob odprtju 47. filmskega festivala Večno mladi Warren očaral beneške gledalce EVA FORNAZARIČ BENETKE — Dvorana filmske palače na Lidu ni bila nabito polna, ko je malo pred deveto uro zvečer stopil na oder predsednik letošnje mednarodne žirije Gore Vidal, ki je formalno odprl 47. beneški filmski festival. V dvorani sta sedela italijanski in francoski minister za kulturo Tognoli in Lang, beneški župan Bergamo, predsednik Bienala Portoghe-si, direktor festivala Biraghi in nekaj desetin bolj ali manj uglednih gostov. Novinarjev ni bilo veliko, saj so večerni film, Afričanko Mar-garethe von Trotta z Barbaro Suko-wo in Stefanio Sandrelli, gledali na posebnih projekcijah. Edina zvezda gala večera je bil prav 53-letni Warren Beatty (na sliki), ki se tokrat predstavlja tudi kot režiser. Njegov Dick Tracy je v veliki meri zadovoljil tudi evropsko kritiko. Beattyju so na tiskovni konferenci sicer povedali, da je najbrž prav on najšibkejša točka v filmu, ki se lahko ponaša s sijajnim (in neprepoznavnim) Al Pacinom, šarmantni VVarren pa je na kritike reagiral dokaj elegantno. »Zanima me uspeh filma v celoti,« je dejal. Če je res tako, potem naj kar blaženo počiva v luksuzni Vlili Cipriani. Filmu lahko brez težav najavimo uspešno bodočnost (na italijanskih ekranih bo od oktobra dalje), če ne drugega zaradi enkratne fotografije Vittoria Storara, ki je že sodeloval z Beatty-jem pri filmu Reds. Fotografija, glasbena kulisa in odlična mizansce-na bodo nedvomno pomagali detektivu Tracyju, ki je prava zvezda ameriških stripov, v Italiji in Evropi pa ni nikoli žel velikih uspehov in je zato neznan večini bodočih gledalcev. Andreotti pred odborom za tajne službe Vohunsko afero Orfei . « obravnava parlament RIM — Domnevno izmenjavo tajnih podatkov oziroma zvezo med italijan-, sko tajno službo Sismi in češkoslovaškimi agenti, znano kot primer Orfei, je včeraj začel formalno obravnavati tudi parlament. Ministrski predsednik Andreotti se je namreč sestal s komisijo za tajne službe,' vendar je srečanje potekalo v strogi tajnosti, po njem pa ni bil nihče pripravljen dajati izjav. Edini, ki je bil pripravljen odgovarjati na vprašanja novinarjev, je bil član komisije, komunist Imposimato. Povedal je, da se Andreotti ni spuščal v ocenjevanje dogodkov, saj je le vzel v vednost dejstvo, da je šef tajnih služb izročil sodstvu dosje Orfei. Imposimato je tudi pojasnil, da zaenkrat ne obstajajo otipljivi dokazi, ali je v resnici šlo za politično vohunstvo in zato ne obstajajo pogoji za kakršen koli sodni postopek. Poleg tega pa je jasno, je menil Imposimato, da je dosje izročil sodnikom šef tajnih služb Martini, saj predsednik vlade nima te pristojnosti, zato so govorice o Andreotti-jevem posegu pri sodnikih popolnoma neutemeljene. Polemika med predsedstvom vlade in vrhom tajnih služb se je začela prve dni avgusta, ko so nekateri vidni predstavniki Sismija pristali na intervju zadnevnik La Repubblica. Takrat so odločno demantirali, da bodo dosje Orfei izročili sodstvu. Od tod tudi sum, da se je za ta korak odločilo predsedstvo vlade. Dvorezni odgovori, ki so jih člani Sismija dajali novinarjem, pa so celotno zadevo še dodatno zapletli, kar je Andreottija prisililo, da »naredi red« oziroma da skuša poiskati vzroke, ki so sprožili afero. Danes bo parlamentarni odbor za tajne službe zaslišal še notranjega ministra Rognonija in šefa tajne službe Martinija. V Moskvi začetek kongresa ruske komunistične partije Prvi sekretar ruske komunistične partije Ivan Poloskov (levo) je včeraj v Moskvi otvoril kongres, ki se ga je udeležil tudi Mihail Gorbačov. Med delegati kongresa je tudi konservativec Ligačov, ki je napovedal, da bo kandidiral za vodstvo sovjetske KP (Telefoto AP) Papež Janez Pavel II. proti čarovnikom *£* mm ti. n “ ^ . # | * u Na svojem pastoralnem obisku v Tanzaniji je papež Janez Pavel II. maševal tudi v kraju Mwanza (na sliki AP) pri jezeru Viktorija. Mašni obred je posvetil vprašanju zakonske zveze in čarovništvu, ki je po njegovem mnenju neprimerna sestavina afriške družbe. Zoprna diskriminacija albanskih šolarjev v kosovskih šolah LJUBLJANA — Zadnje vesti iz Prištine govore, da je bilo včeraj dokaj mirno. Albanci so odšli na delo in v podjetjih ni bilo večjih težav. Lastniki so s svojih trgovinic s silo odstranili železne verige, ki so jih v ponedeljek obesili srbski inšpektorji, in jih ponovno odprli. Veliko vprašanje pa je, koliko ljudi bodo odpustili, oziroma vse kaže, da bodo srbske oblasti izkoristile stavko kot pretvezo in povod za množično odpuščanje še preostalih vodilnih albanskih delavcev, katere postopno zamenjujejo s srbskimi. Zapletlo se je v šolah. Pričeli so namreč izvajati dosledno diskriminacijo med srbskimi in črnogorskimi ter albanskimi učenci in dijaki. Ker pa je razredov malo, so sprejeli načelen sklep, da imajo Srbi in Črnogorci pouk dopoldne, Albanci pa popoldne. Tega se v mnogih šolah niso držali in prišlo je do zmešnjave, razburjenja in ogorčenih protestov proti segregaciji južnoafriške rasistične vrste. Srbski tisk na veliko poroča, da stavka ni uspela. Tak je naslov v včerajšnji »Politiki« na prvi strani. Nato pa priznava, da so stavkali vsi Albanci izredno strnjeno, da pa se je oblastem posrečilo ohraniti nekatere dejavnosti, kot so zveze in promet. Brez dela je doslej ostalo 15 tisoč Albancev, kar zaostruje odnose, in menda je prišlo do napada v Peči, kjer naj bi neznanci s steklenicami vnetljive tekočine zažgali poslovalnico »13. oktober«. (B. S.) • Ševardnadze NADALJEVANJE S 1. STRANI pomembna etapa v razvoju novega dialoga med ZDA in Evropo. Medtem je položaj v zalivskih državah še naprej sila zapleten. Jordani) se sooča s perečim problemom begun cev, ki so v prejšnjih dneh masovn^ zapustili iraško ozemlje. V Jordaniji s nahaja že preko 100 tisoč oseb, ki nj majo zadostne hrane in vode. V števi nih krajih so sicer postavili zasilna taborišča, vsi napori jordanske držav pa verjetno v naslednjih dneh ne boo več zadostni. Zato- so začele prihajnu pomoči lačni množici beguncev, vce raj je iz Londona odpotovalo letalo za' sebne družbe "Virgin Atlantic", ki J poneslo v Aman večji tovor hran6 l ton riža in moke, ki so jo darovali nekateri angleški zasebniki), zdravil i plaht. Z istim letalom se bo danes vrnilo v angleško prestolnico 140 zu^ou' nih beguncev, ki jim je v prejšnji dneh uspelo pobegniti iz Kuvajta. Nič bolj spodbuden ni položaj v Ira ku. Od ponedeljka je letališče v Bagdadu zaprto za vsa tuja letala, kar seveda otežkoča odhode žena in olT0^ zahodnih držav proti Amanu. Tudi Iraku prihaja na dan problem pomanjkanja hrane. Začeli so racionirati nekatere najvažnejše prehrambene pr0' izvode. Do sedaj so vsi talci, ki Jin iraški diktator imenuje "heroje miru ' imeli dovolj hrane in vode, v našle6 njih dneh pa se bo položaj najverjet neje močno poslabšal. Iraški zunanj minister Tarik Aziz je pozval vse narode, naj začnejo čimprej pošiljati t®' vore hrane, saj bo iraški vladi le na način uspelo nuditi svojim "gostom vse potrebno. V nasprotnem primeru je dejal Aziz, si iraška vlada ne prevzela odgovornosti za morebitn poslabšanje življenjskih pogojev talcev. Predlagal je, naj bi za pošiljk6 skrbeli člani organizacije Rdečega kn ža. Medtem je v Bagdad prispelo z ozemlja zasedenega Kuvajta še drug11* 306 angleških predstavnikov (150 žen sk in 156 otrok), ki naj bi morda z danes odpotovali proti Amanu. Tu _ nemško zunanje ministrstvo je spor°^ čilo, da je dospelo v Bagdad 98 neit^ ških žensk in otrok. Ti so v popoldan^ skih urah nadaljevali pot proti Ama nu. Iz Savdske Arabije se je včeraj ogla sil kuvajtski emir, šejk Džaber Ahm6 Al Sabah, ki je izrazil željo, da bi najkrajšem času z vojaškimi silami s li Huseinovo diktaturo in na ta nat.j. osvobodili kuvajtsko ozemlje. Amen ki Pentagon je včeraj odredil nasta tev številnih vojaških letal še v Bahr inu, Katarju, Omanu in Arabskih 6in ratih. Šejki omenjenih držav so prlV lili'v lokacijo ameriških letal, saj 5 jim ZDA obljubile pomoč pred Huse novimi morebitnimi napadi. Pokrajinsko vodstvo o umorih v Reggio Emilii REGGIO EMILIA — Pokrajinsko tajništvo KPI iz Reggio Emilie je potrdilo, da ne bo oviralo iskanja resnice o umorih, do katerih je prišlo v prvih povojnih letih in o katerih je prvi javno govoril bivši partizan Otello Mon-tanari. Tajništvo KPI meni, da je »ugotavljanje resnice poglavitna moralna in politična dolžnost«, o kateri bo razpravljal tudi centralni komite na seji, ki je napovedana za 11. september. Komunisti iz Reggio Emilie v svojem dokumentu naglašajo, da bodo naredili vse, kar je v njihovi pristojnosti, da pride prava resnica na dan, tudi zato, »da bi preprečili vsak poskus zlorabljanja in špekulacije na račun te tragične polpreteklosti«. Do takih poskusov je že prišlo, še opozarjajo komunisti in vabijo k sodelovanju vse kulturne in zgodovinske institucije. Poročilo o jugoslovanskem gospodarstvu Minister Marendič podal spodbudno sliko o razvoju gospodarstva in deviznih rezervah LJUBLJANA — Osnovni ‘podatki o razvoju jugoslovanskega gospodarstva so začuda pozitivni in ohrabrujoči, vsaj tako je razbrati iz izjav in nekaterih podatkov zvezne vlade. Zvezni minister za gospodarski razvoj Božo Marendič je včeraj na tiskovni konferenci za domači in tuji tisk v Beogradu dejal, da je dinar trden in da ne bo nobenega razvrednotenja, prav gotovo pa ne do konca leta. To je utemeljil z naraščanjem valutnih rezerv, ki so dosegle že 10,1 milijarde dolarjev. Celo industrijska proizvodnja je prenehala upadati, nenehno je upadala do konca maja, junija in julija pa se je ponovno okrepila. Pa vendar je tudi po besedah zveznega ministra opaziti nekatere zaskrbljujoče znake. Zvezna vlada je namreč nekoliko sprostila kreditno politiko, toda tako sproščena sredstva niso bila porabljena za razvoj, ustvarjanje akumulacije in sanacijo podjetij, ki so v težavah, temveč skoraj izključno za nepredvideno in neupravičeno povečanje plač. Celotni jugoslovanski planirani fond plač bi moral mesečno znašati okrog 20 milijard dinarjev, julija pa je dosegel 27,6 milijarde. To pa pomeni pričetek novega inflacijske- ga procesa, ki je lahko izredno nevaren, ker se hkrati povečuje tudi splošna poraba in državni izdatki republik in občin. Za tako stanje je še vedno kriva Jugoslovanska narodna banka, ki sprošča kredite, v ozadju pa so seveda republiška politična vodstva, ki na tak način kupujejo socialni mir po starih preizkušenih receptih socialistično-realističnega sistema. Ta pritisk seveda tudi prispeva k povečanju industrijske proizvodnje, ki ni krito z realno potrošnjo, temelječo na trdnem denarju, temveč je odraz nove inflacijske spirale, ki utegne ogroziti prizadevanja Markovičeve vlade za gospodarsko sanacijo jugoslovanskega sistema. Član zvezne vlade je še povedal, da ima Jugoslavija dovolj naftnih rezerv in da so posamezni primeri, ko je na jugu zmanjkalo bencina, zgolj špekulativni, saj odražajo zahteve, da se cena bencina zviša za trideset ali več odstotkov, torej precej nad odstotek, ki ga predstavlja v končni ceni bencina višja cena surove nafte. Po nekaterih drugih virih bo vlada privolila v povišanje cene bencina na drobno, toda samo sorazmerno z večjo ceno nafte, kar p0111 ni za največ deset odstotkov. ■ Jugoslovanski zvezni statistični zavod pa je sp ročil, da so cene na drobno avgusta zrasle v prim javi z julijem za 1,9 odstotka, življenjski stroški P8 -. 1,8 odstotka. Zelo velike so razlike med republika11 a življenjski stroški so se v Vojvodini povečali kar 6,2 odstotka, v Srbiji za 3,5 odstotka, na Hrvaškem dva odstotka, v Sloveniji pa so se znižali za 2,2 stotka. v 2 Napetosti na Bližnjem vzhodu in kriza °dnosC> Irakom bodo seveda nevarno prizadele jugoslov sko gospodarstvo in predvsem za dobro mihjar dolarjev znižale valutne rezerve. Vendar je z''e vlada mnenja, da bodo to izgubo krili novi don6 in predvsem večji priliv sredstev izseljencev ter , ji dohodek od turizma, ki ga cenijo na okrog P g milijarde dolarjev. Zanimivo je, da so zvezne oC6j o turistični sezoni pozitivne, češ da se bo dev ^ dohodek države bistveno povečal. Seveda Prl ocenah še ni rezultatov in posledic kninske krrz6’ BOGO SAMSA Vlada v senci o gospodarstvu LJUBLJANA — V Ljubljani je bila včeraj prva seja vlade v senci. Kot je sporočil njen predsednik Emil Milan Pintar, je bila skoraj v celoti namenjena slabšanju položaja slovenskega gospodarstva. Člani vlade v senci poudarjajo, da zvezni izvršni svet s sedanjimi ukrepi prilagajanja gospodarstva evropskim razmeram izpostavlja nekatere panoge tudi konkurenci na brutalen in neodgovoren način, ter jih pušča brez sleherne zaščite in pomoči. Vlada v senci bo zato predlagala Peterletovi vladi, da se upre sedanji politiki zvezne vlade in obenem izoblikuje smotrno zaščitno politiko slovenskega gospodarstva. Cilj te politike mora biti v izenačevanju pogojev gospodarjenja z evropskimi, vendar pa mora vlada z drugimi ukrepi na področju spodbujanja izvoza, monetarne in zaposlitvene politike pospešiti gospodarsko prestrukturiranje Slovenije. Glede napovedane splošne stavke pa je vlada v senci na pobudo ZKS-Stranke demokratične prenove sprejela izjavo, v kateri poudarja, da bi se morali obe sprti strani, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in vlada, sestati za pogajalsko mizo in poskušati preseči konflikt brez ustavljanja proizvodnje, ki je tako kot produktivnost dela, globoko pod ravnijo minulih let. Kamen preskušnje so človekove pravice DUNAJ — Predsednik socialistične internacionale Wil-li Brandt je včeraj na Dunaju odprl simpozij z naslovom .Spremembe v Srednji in Vzhodni Evropi: novi izzivi za socialdemokracijo. Brandt je poudaril, da je treba izzive sprejeti, vendar pa upoštevati, da so ljudje zaradi velikih družbenih sprememb vznemirjeni, da hkrati upajo in se bojijo. Jasno mora biti, da lahko svobodnjaški Evropi pripada le tisti, ki zagotavlja človekove pravice in ki ustreza temeljnim zahtevam pluralistične ureditve, je poudaril Brandt. Simpozija se udeležuje 150 sodelujočih iz 20 držav, iz Jugoslavije pa je prišlo 12 udeležencev. Vodja slovenskih socialdemokratov Jože Pučnik je na simpoziju dejal, da so z nedavnimi družbenimi spremembami v Sloveniji nastali temelji za novo demokratično družbo, ki se bo razvijala na načelih tržnega gospodarstva in ob hkratnem zagotavljanju temeljnih socialnih pravic državljanom. Pučnik je dejal, da se slovenski socialdemokrati zdaj ukvarjajo z »najbolj običajnimi popravki« v družbi in da odstranjujejo »ostanke stare družbe, ki so tudi v glavah ljudi«. Ocenil je, da bi morala Evropa znova preučiti pojme, kot so socializem, levo in desno, ker le-ti ne ustrezajo sedanjim spremembam v Evropi. Obnovitev medetničnih spopadov prejšnji mesec povzročili skoraj 600 smrtnih žrtev Mednarodna razstava KD Kostanj o obrti v Svetem Lenartu Sličnosti kultur in tradicij v treh sosednih deželah PODUTANA — V duhu povezanosti in prijateljstva med narodi so v atriju srednje šole sv. Lenart v soboto odprli 1. mednarodno razstavo obrti Alpe-Jadran, ki jo je organiziralo kulturno društvo Kostanj iz Kravarja. Razstavo je otvoril predsednik društva Pietro Qua-Wzza, ki je v svojem posegu poudaril podob-uosti med kulturami, tradicijami in gospodarstvi treh dežel, ki na razstavi sodelujejo: Furlanije, Koroške in Slovenije. To sličnost so poudarjali tudi gostje in še posebej predsednica koroškega parlamenta Tarttingova in tolminski župan Klanjšček. Klanjšček je izrazil zadovoljstvo, da »lahko nted prijatelji govori o skupnem delu« in je na kratko orisal skupno zgodovino vseh treh dežel, spregovoril pa je tudi o spremembah, do katerih je v Sloveniji prišlo po 45. letih. Zavzel se je za še tesnejše stike in nove skupne akcije in »za bodočo zvezo v okviru Združenih držav Evrope.« Na otvoritvi so bili prisotni tudi predsednik deželne ustanove za razvoj obrti Faleschini, Pokrajinski odbornik za turizem Pelizzo in žu- pan Sv. Lenarta Simaz. Zato pa je med občinstvom manjkalo precej krajevnih politikov, ki pa so jih v veliki meri nadoknadili gostje iz Koroške, ki so otvoritev znali izkoristiti tudi za propagandno akcijo in so ves razpoložljivi prostor dobesedno preplavili z reklamnimi letaki o Koroški. Na razstavnem prostoru so našli prostor predmeti iz obrtnega in kmetijskega muzeja iz Pagnacca, Tolmina in iz Koroške, precej razstavnih predmetov pa so prispevali tudi zasebniki. Svoj prostor so dobili tudi keramični izdelki zadruge Lipa iz Špetra. V nedeljo bi morali predstaviti tudi brošuro o Nadiških dolinah, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Kostanj, vendar so predstavitev preložili na to nedeljo. V povezavi z razstavo pa je bil že v soboto na sporedu tudi večer folklore, na katerem so nastopile folklorne skupine iz Koroške, v nedeljo so bile na vrsti skupine iz Slovenije, v soboto, 8. septembra se bodo občinstvu predstavile skupine iz Furlanije, dan kasneje pa bodo nastopile domače, beneške folklorne skupine. Sindikat na Obali nasprotuje splošni stavki KOPER — Predstavniki štirinajstih odborov dejavnosti, ki so sestavni deli Obalnih sindikatov, so se na današnji seji predsedstva Obalnega sveta sindikatov opredelili, da delavci na obali ne bodo stavkali. Sploh ne zato, ker bi imeli karkoli proti stavki, ampak zato, ker bi bila ta splošna stavka strel v prazno, kot je ocenil en od sindikalnih aktivistov v Kopru. Razlogov proti splošni stavki je v tem trenutku več. Tako mnogi menijo, da z enourno splošno stavko ne bi nič dosegli, predvsem pa se jim zdi, da nikakor ne gre skupaj pred kratkim podpisana kolektivna pogodba in takoj za tem splošni štrajk. Sindikalna organizacija bi morala najprej preučiti izvajanje določil kolektivne pogodbe. V Kopru sicer podpirajo v zvezi s stavko izražene splošne zahteve svobodnih sindikatov in bi jih res bilo treba urediti. Ker pa je poteza nepremišljena, je s tem povzročena določena škoda sindikalnemu boju, so še menili v Kopru. (B. Š). Včeraj v Pradamanu tatovi »počistili« znano trgovino s krznenimi izdelki PRADAMANO — Trgovina s krznenimi in usnjenimi izdelki Pegoraro Lino v novem trgovskem središču v Pradamanu je bila včeraj zgodaj zjutraj tarča specializirane tolpe roparjev, ki so iz trgovine odnesli približno 200 s krznom podloženih usnjenih jaken in tudi nekaj krznenih plaščev. Vrednost ukradenega blaga znaša približno 200 milijonov lir, plen pa bi bil še izdatnejši, če poslovodkinja trgovine v ponedeljek zvečer ne bi vseh vrednejših krzen zaklenila v poseben sef. Lastnik trgovine ima seveda vsa krzna zavarovana, tako da večje škode ne bo utrpel. Lopovi so v krznarno vdrli kar s pomočjo alfette, s katero so prebili vhodna vrata. Ura je bila 3.45 zjutraj in ker je trgovina z alarmno napravo povezana s karabinjersko postajo, so sile javnega reda takoj stopile v akcijo. Očitno pa je, da so bili roparji izredno hladnokrvni, saj jih ni motilo niti zavijanje alarmne naprave in so v nekaj minutah, kolikor je bilo potrebno, da so do trgovine prispeli karabinjerji, lokal podrobno »počistili« in se nato z alfetto in kombijem mirno odpeljali. Alfetto so kasneje našli v Passonsu in ugotovili, da je bila dan prej ukradena v Tricesimu. Tatovi so se v jutranjih urah uspešno izognili tudi vsem cestnim zaporam. Zanimivo je, da so tatovi isto trgovino obiskali že enkrat prej, ko so tudi odnesli za približno 200 milijnonov lir krznenih izdelkov. Začele priprave za prenovitev Manziolijeve palače v Piranu IZOLA — V ponedeljek sta v Izoli aceli z delom delovni skupini iz Itali-.e In Slovenije, ki bosta v naslednjih esetih dnevih pripravili skupni pro-9ram poteka prenove znamenite Man-lolijeve palače. Italijanska stran bo za ^novo enega najpomembnejših izol-,‘uh zaodnvinsko-knltiirnih snomeni- kov kQt tri milijarde lir, jugoslovanska , — zgodovinsko-kulturnih spomeni-, °v iz XV. stoletja namenila nekaj več ^ran pa je morala poskrbeti za nado-estna stanovanja šestih družin. bodo prenovljeni Manziolijevi palači , —- uredili restavratorski center za eneško kulturo. Koordinator dela slo- j ^ke delovne skupine je Marjan Ko-rib. v njej pa so še Ivan Pogovčič iz <,.stavratorskega centra Republike g Qvenije, Draga Benčina in Ingrid er9as iz republiškega sekretariata za g.^narodno sodelovanje in Cvetana °ka - Stepanov iz izolskega zavoda in P atlIranje. urbanizem, stanovanjske ni ?racIbene zadeve. Z italijanske stra-^ b° delo koordiniral arhitekt Corra-j ba Rocca, ki bo v Izolo prispel v la r^e*c’ z d®!0111 Pa sta včeraj že zače-u Pr°fesorja Luciana Menozzi in Al-ert0 Giufre. (I. U.) Zadnje pogoste okužbe cipljev in brancinov naj bi bile povsem nenevarne za zdravje ljudi KOPER — Uganka z množičnim umiranjem cipljev v severnem Jadranu je končno skoraj v celoti pojasnjena. Ribe (predvsem ciplji in delno brancini) so okužene z bakterijo Paste-urella piscicida (tako je pravo ime bakterije). Okužene ribe (ki bi jih morda kdo užival) človekovemu zdravju niso škodljive. To nam je povedal dr. Giuseppe Ceschia iz videmskega laboratorija za ihtiopatologijo. Gre za edini laboratorij v Italiji, ki se ukvarja z boleznimi rib in morskih živali. Za omenjenega strokovnjaka smo zvedeli na Morski biološki postaji v Piranu. Dr. Giuseppe Ceschia nam je zatrdil, da so v morju ob italijanskih obalah (južno do Pescare) ciplji umirali že v spomladanskih mesecih in da so podobne pojave opazili tudi v Tiren-skem morju. Prav gotovo se je ta bolezen letos prvič pojavila v Sredozemlju in so jo po nekaterih domnevah tako ali drugače »uvozili« iz drugih svetovnih morij ali celo gojišč. Zaradi iste bakterije so namreč zboleli tudi sal-moni in morske postrvi na Norveškem in v Veliki Britaniji. Značilno je, da bakteriji ustreza sorazmerno toplo morje (čez 20 stopinj Celzija) in sorazmerno nizka slanost (med 20 in 25 promilov), zato si je tudi mogoče razlagati dejstvo, da so ciplji najbolj množično umirali prav ob izlivih rek ali v manj slanih lagunskih vodah. Le redko so doslej našli mrtve ciplje daleč od manj slanih vod in še ti naj bi tja verjetno priplavali po okužbi. Dr. Giuseppe Ceschia nam je povedal, da so zboleli v glavnem le ciplji in brancini, da je našel bakterije tudi v giricah in oradah, vendar te ribe niso zbolele, ker so, tako kaže, veliko bolj odporne kot ciplji. Dr. Ceschia nam je tudi povedal, da je o tej problematiki že napisal strokovno publikacijo, ki je ravno v tisku in bo strokovnim krogom kmalu dosegljiva. Razložil nam je, da se bakterija ne more prenesti na človeka, nevarna pa je tudi zaradi načina priprave rib, saj ribe v glavnem skuhamo ali spečemo in tako dodatno uničimo bakterije. Zagotovil je, da ribe lahko brez zadrege prodajajo v ribarnicah, seveda morajo zadostiti minimalnim zahtevam tržne, oziroma sanitarne inšpekcije - ribe morajo biti sveže. BORIS ŠULIGOJ Strah potrošnikov pred uživanjem okuženih rib naj bi bil po trditvah videmskega strokovnjaka za ihtiologijo povsem neutemeljen Cel niz prireditev v Idriji ob 500-letnici rudnika • 5qq,^NA — Odbor za praznovanje J1*®6 rutInika živega srebra in oSr N Idrije pripravlja ob koncu tedna ob slovesnosti ob jubileju. Jutri uri bo v galeriji Idrija otvoritev fc,,l,ave Idrijski rudnik skozi stoletja. Ustavo pripravljata zgodovinski ar- 6bjXLiubIjani in Mestni muzej Idrija, do -)(b0valcem pa bo razstava na ogled y u- septembra letos. Patek, 7. septembra, ob 16. uri, bo nQvli °Pališču v Idriji posvetitev obje, jlf.ne cerkve Žalostne matere bož-SpOrti* ob 20. uri, bo v dvorani Nosi Treu pa je glede tega precej črnogled. (w) Končala se je v nedeljo z obuditvijo zanimivih starih običajev Letovanje je organizirala ZSKD Prireditelji in domačini zadovoljni z uspehom tradicionalne šagre pod kostanji pri Banih Preteklo nedeljo se je pri Banih končala tradicionalna šagra s plesom pod kostanji, s katere prvim obračunom so resnično zadovoljni domačini in seveda organizatorji, in sicer Gospodarska zadruga Ban in komaj ustanovljeno društvo Grad. Praznovanje se je začelo v soboto, ko kljub dežju ni manjkalo obiskovalcev, plesalcev in niti vseh tistih, ki so si v kioskih privoščili razne dobrote. »Pravijo, da je skoraj vedno slabo vreme, ko imamo tu pri Banih našo šagro s plesom pod kostanji. Toda kljub temu naše prireditve vedno dobro uspejo, tako kot je uspela tudi letošnja,« z zadovoljstvom ugotavljajo organizatorji. Glavna prireditev je bila seveda v nedeljo z mantenjado, ko so parterji in parterce, oblečeni v narodne noše, hodili po vasi in zbirali denarne prispevke. Tako so obudili star običaj, ki so ga domačini z veseljem pozdravili, posebno še, ker so parterce in parterje spremljali godci godbe na pihala iz Ricmanj, ki so pod vodstvom kapelnika Ennia Krizanowskyja nato sredi vasi izvedli še lep koncert. Okrog 20. ure je bil ples parterjev in parterc, ki mu v vasi rečejo »partida«. Vse je gladko poteklo, nato pa so se ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana zavrteli še ostali pari. Dobrot ni manjkalo. Najbolj pa je bil obiskan kiosk, ki so ga upravljali otroci. V njem so prodajali razne slaščice, sladoled, pop-corn, pa še majice Sklada Mitje Čuka in še marsikaj. Mladi v nošah so se nato še slikali pred sedežem zadruge Ban, v katerem upajo in si želijo, da bi se čimprej razživela res bogata vaška kulturna in družabna dejavnost, (ni) Na sliki (foto Magajna) mladi Banovci v narodnih nošah pred sedežem Gospodarske zadruge Ban. Skupinica tržaških otrok je na počitnicah v Čeneboli Pred Prosvetnim domom na Opčinah je bilo v nedeljo dopoldne vse pa čeprav se je tam zbralo samo dvanajst otrok. Toda, pričakovanje je b0, veliko, saj se je skupinica odpravljala na krajše letovanje v beneško ce j^jJi lo, kjer bodo mladi Tržačani ostali ves teden. Zasluga gre Zvezi s*0',® uh*-kulturnih društev, ki Je letovanje organizirala skupaj s Potujočimi Pot ^.veS Na sliki (foto Magajna) skupinica popotnikov s predstavnico ZSKD Košuto pred nedeljskim odhodom v Benečijo. Zbor delegatov v Finžgarjevem domu na Opčinah Slovenija bo junija prihodnje leto gostila Svetovni slovenski kongres ^ dnevih Drage je bil v Finžgarje-in'1*1- c'.omu na Opčinah tudi sestanek 'ciativnega odbora in področnih od-orov za pripravo Svetovnega sloven-v j9a kongresa. Prisotni delegati so z stiko večino sklenili, da bo kongres uonsc junija prihodnje leto v Sloveni-kongresa bo vsekakor v Ljub-sv udeleženci pa bodo en dan postili obisku v zamejstvu. razpravo, ki sta jo vodila Bojan kra'8 j aiev sveta. Oglasili so se na primer n. ‘n^ptavo, ki sia jo vonna oojan serefigar in tajnik Vinko Ošlak, je po-gla vrsta razpravljalcev iz različnih rajev sveta. Oglasili so se na primer j/ France Habjan iz Kanade, Vlado adjan iz Ljubljane, dr. Jože Bernik iz hicaga, dr. Božo Fink iz Argentine, n.' Zlatko Verbič iz Kanade, Viktor j in Franc Miklavčič iz Ljubljane, ' Fine Hribar in drugi. V debato sta vključila tudi slovenski zunanji mi-'ster dr. Dimitrij Rupel in minister za °vence v svetu dr. Janez Dular. Dileme so se porodile že pri izbiri kr,t kongresa, saj je bilo tako sedaj 1 v preteklosti' postavljenih več kan- a kongresa, saj je bilo tako sedaj didatur. Nekateri so zagovarjali, naj bi bil kongres zunaj Slovenije, na primer v Parizu, Trstu in Celovcu. Glavni argument za Slovenijo pa je bil ta, da je Ljubljana vendarle duhovno središče vsega slovenstva, čeprav so Slovenci razkropljeni širom po svetu. Ljubljana je nadalje glavno mesto matične domovine, ki je zibelka slovenstva, kongres pa bo pomenil tudi priznanje in pomoč mladi slovenski demokraciji. Svojo težo pa je imelo tudi prepričanje, da bo junija prihodnje leto Slovenija že »suverena in neodvisna država« (Tine Hribar). Kongres v Sloveniji sta pozdravila tudi oba slovenska ministra, ki sta posegla v razpravo, in poudarila veliko zanimanje slovenske vlade za sklic Kongresa in obljubila vso potrebno organizacijsko pomoč, seveda v spoštovanju njegove avtonomije. Lokacija pa ni bila edina tema razprave. Ob osnovni konceptualni misli, da mora biti Svetovni slovenski kon- Sporazum z Avstrijo o tržaškem pristanišču doslej še ni obrodil zaželenih rezultatov Minuli ponedeljek je predsednik Tržaške trgovinske zbornice Giorgio Tombesi podelil spominsko medaljo avstrijskemu trgovskemu delegatu v našem mestu dr. Herbertu Geisslerju. Po petletnem službovanju v našem ttiestu dr. Geissler odhaja na novo službeno mesto. Zamenjal ga bo dr. Wratscho, ki je bil tudi prisoten na ponedeljkovi slovesnosti, ki je bila tudi Priložnost za izmenjavo mnenj med avstrijskimi in tržaškimi trgovskimi °Perateriji. Govor je bil predvsem o italijansko-avstrijskih sporazumih za uPorabo tržaškega pristanišča. To bo tudi glavni argument sestanka med Predstavniki Trgovinske zbornice iz Dunaja in tržaškimi gospodarstveniki, ki bo v prihodnjih dneh v avstrijskem glavnem mestu. Tržaško delegacijo bo vodil sam Tombesi, spremljal pa ga bo predsednik Tržaške pristaniške Ustanove Paolo Fusaroli. V tržaških gospodarskih krogih menijo, da spora-2Urni doslej niso obrodili zaželenih sadov. greš organizacija, ki povezuje vse Slovence ne glede na strankarsko ali drugačno pripadnost, pa ostaja še vrsta vprašanj o programskih ciljih. Vsebina Kongresa je namreč v nastajanju in dopolnjevanju, čeprav so izhodiščne točke že jasne, priprave pa bodo dale organizaciji Slovencev trdne osnove. Eno izmed osrednjih vprašanj je tako bilo, ali naj bo kongres stvar posameznikov, ki so se nanj prijavili, ali pa naj na njem nastopajo tudi delegirani zastopniki raznih organizacij in združenj, skratka, ljudje, ki bodo govorili v imenu širših skupin. Za to so se ogrevali predvsem predstavniki nekaterih organizacij Slovencev po svetu. Govor pa je bil tudi o sami obliki kongresa, saj se je zastavilo vprašanje, ali naj bo to množična manifestacija, ki bo izzvenela kot glasna afirmacija suverene in demokratične Slovenije, ali pa naj bo Kongres številčno skromen zbor modrih posameznikov. Slednja varianta predvideva, naj bi to bilo stalno telo, ki bi iz določene razdalje ocenjevalo dogajanje na Slovenskem in ne samo tod ter dajalo predloge in sugestije v korist slovenske stvari doma in po svetu. Na Opčinah pa so se delegati razgo-varjali tudi o praktičnih zadevah1, kot je finansiranje Kongresa, saj je resnica ta, da številni področni odbori že delujejo, predvsem tisti po svetu, in za svoje delovanje rabijo precejšnja sredstva. Nadaljnja organizacija pa bo zahtevala še več naporov in prav gotovo tudi denarja. Vsekakor so priprave na Svetovni slovenski kongres prešle v operativno fazo. Po »premoru«, ki so ga pogojevale velike spremembe v Sloveniji, pluralistične volitve in nastanek nove vlade, je dokončno zmagalo prepričanje, da je pobuda potrebna ne glede na politični in drugačni trenutek v Sloveniji. Z enodnevno zamudo na učiteljišču Slomšek Pričel se je seminar za slovenske šolnike V prostorih učiteljišča A. M. Slomšek je včeraj stekel tradicionalni seminar za slovenske šolnike na Tržaškem. Začel se je z enodnevno zamudo, saj prvi predavatelj mag. Bojan Brumen s pedagoške fakultete v Mariboru ni mogel priti v Trst, kot je bilo določeno. Prišel pa je včeraj in zbranim vzgojiteljicam govoril na temo: »Novi vidiki predšolske vzgoje - Waldbrfska šola.« Na sliki (foto Magajna) vidimo predavatelja in zbrane poslušalke. Danes se bo seminar nadaljeval s predavanjem za učitelje osnovnih šol. Le-ti se bodo razdelili v dve skupini in izmenično poslušali predavanja. Danes bo tako (s pričetkom ob 8. uri) govorila prof. Darinka Sivec z Zavoda za šolstvo v Ljubljani na temo »Predstavitev in delo z učbeniškim kompletom za opismenjevanje«. O posodabljanju dela v prvih razredih osnovne šole pa bosta nato govojila prof. Tone Baloh in prof. Vida Bukovec. Druga V soboto veliki finalni večer letošnje prireditve Musicanta Vnr * er.a^ dopoldne je odbornica za konf ania °bčine Trst Ariella Pittoni za mladinska na tiskovni čera .e.nci predstavila program zaključnega ve-ditv lz^emno uspele mladinske glasbene prireži ,eNusicanta. Zaključni večer bo v soboto ob M1 Frgu Unita. veliv Sicanta je med tržaško mladino vzbudila je * zanimanja. V splošno kulturno mrtvilo, ki je 6 vrsto let glavna značilnost tržaških poletij, 0et,tairireč ta mladinska glas.bena prireditev pri-a nekaj svežine in veselja. Oe^dbornice Pittonijeva je poudarila, da je trid-bs b° predtekmovanja na Gradu sv. Justa zelo Hast ' .k°disi zaradi relativno visoke kvalitete finst ai°Čih, kot zaradi izjemno številnega ob-prjL ,Va' Skupno je na predtekmovanju nastopilo hi s U?no štiristo mladih glasbenikov. Porazdelje-attiat ■ * v tri tekmovalne skupine: v debutante, tov s61''® *n profesionalce. V kategoriji debutan-P'ne 0pS* nast°P na finalnem večeru izborile sku-točkl pP^di (na predtekmovanju so zbrali 393 Šesta ,^amingo Boulevard (370 točk, to skupino Ten v*lajo mladi glasbeniki iz Križa), Rock in le essee (324), Raffaele Rampini (276) in Danie-dastr? .nar (271). V kategoriji amaterjev bodo Nost Fali Jazzione (496), Giovanni Vianelli (474), Wa s *469)' Laidos (462) in Cici's Band (436). V Oku^riji profesionalcev pa bodo igrali Annie \Vinri ,1/65), Vernice fresca (461), Scai Sudai (427), u (421), Alba Maria (420) in XDR (415). Glas- bo izvajalcev bosta, kot v predtekmovanju, ocenili ljudska porota in porota izvedencev. Ljudsko žirijo bodo sestavljali zdravnik, športnik, obrtnik, trgovec, uradnica in gostilničar. Med člani strokovne žirije pa bo tudi predstavnik diskografske hiše Five Records družbe Fininvest dr. Mario Or-landelli. Zmagovalci iz vsake tekmovalne kategorije bodo lahko nastopali na selekcijah vsedržavnega natečaja »Viva i giovani«, ki bo v Milanu 11. septembra. Sicer pa bodo imeli vsi nastopajoči na sobotnem večeru možnost, da bodo tako ali drugače nagrajeni. Organizatorji so poskrbeli za številne posebne nagrade. Tako bo na primer skupina Flamingo Boulevard nagrajena zaradi najlepšega »imidža«. Skupina Trapatock bo dobila nagrado »ironija«, Radioattivita pa bo nagradila najbolj »radiofonsko« skupino, skupina Ripidi bo dobila nagrado Witz, ki jo je ponudila priljubljena kabaretna skupina Witz Orchestra. Sobotni zaključni večer Musicanta bosta v živo oddajala Radio Koper-Capodistria in Radio Mare. Koprska radijska postaja pa bo v naslednjih dveh tednih oddajala posnetke najboljših pesmi, medtem ko bodo poslušalci lahko telefonsko - izglasovali najlepšo popevko. Zmagovalci bodo dobili master posnetek za tiskanje plošče. Naj dodamo, da bo Musicanta doživela tudi svoj (netekmovalni) večer gledališča in plesa, ki bo v petek ob 21. uri na Trgu Unita. Fusaroli na pogovoru pri Biasuttiju Za razvoj pristanišča odločilna vloga Dežele Pred kratkim izvoljeni predsednik tržaške Avtonomne pristaniške ustanove Paolo Fusaroli se je včeraj podal na obisk k predsedniku deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adrianu Biasuttiju. V pogovoru je Fusaroli predvsem poudaril, da mora tržaško pristanišče ponovno pridobiti svoj pomen v naši deželi,, in to predvsem z vidika proizvodne in trgovske politike. Pristanišče v Trstu, ki je bilo v preteklosti tako pomembeno in ki ima dejansko veliko možnosti za nadaljnji razvoj, bi moralo po besedah Paola Fusarolija postati odskočna deska za razvoj gospodarskih dejavnosti v FJK. To bi bilo po mnenju predsednika pristaniške ustanove z resnim delom vsekakor mogoče doseči. V prvi vrsti bi se bilo treba bolj kot doslej odpreti tako za državni kot mednarodni pomorski promet, s čemer bi Trst lahko že v bližnji prihodnosti dobil vlogo tako imenovanih »južnih vrat«. Seveda pa je uresničitev daljnosežnih načrtov, ki bi jih želeli realizirati v tržaškem pristanišču, odvisna od (v prvi vrsti denarne) razpoložljivosti Dežele. Predvsem bi morala biti zagotovljena tehnična posodobitev pristanišča, nuditi pa bi mu bilo treba tudi nove finančne investicije. Predsednik Dežele Biasutti se je načeloma strinjal s svojim sogovornikom. Tudi sam je namreč mnenja, da bi bilo treba v tržaškem pristanišču najprej posodobiti vse pristaniške tehnične naprave in infrastrukture. Obenem pa je zagotovil, da je deželna uprava že vzela v poštev možnost posegov v korist pristanišča. Biasutti je ob koncu srečanja napovedal, da bo deželni odbor v kratkem opravil v tržaškem pristanišču obisk z namenom, da spozna njegove razmere in dejanske potrebe. Južnoafriški ambasador bo danes in jutri ^ ua obisku v Trstu ihUtjii ln jutri se bo v našem mestu ki a aa službenem obisku južnoafriš-Žen0. r?.9®ador David du Buisson z Prefekt 1r\°nia*;a bosta sprejela tržaški nato ria Felice in župan Richetti, Pogovor56 k° Du Buissbn odpravil na rist® v, z ekonomskimi predstavniki ',ori 2a a dnevnem redu bodo dogo-t?Vania lcrePitev gospodarskega sode-Ftirlanii^T6^ Južno Afriko in deželo MenJ J^ijsko krajino. F,r°9rama F°membriejšimi točkami k a bo ne ambasadorjevega obi-b° Du na slovesnost, med katero Ifiu uradni01? izročil I9oriu Argaman-a°nzma j i lmenovanje za častnega blatite ie „Uzne Afrike v Trstu. Arga-je rodiilier P° ro reklamr,1V našem mestu. Po poklicu ZaPoslen 1 izvedenec. Najprej je bil Phanjo ti-a Marijanskem Inštitutu za h ie PostI?0JVino (ICE) v Rimu, nato » Leta iqK^lrektor industrije Olivet-Ptel p0L,3 Je prišel v Trst, ker je v iv°ju v Tn 6 hoditi gospodarskemu A. evr0nJi.90slaviji in v drugih drža-ajJPmante Yzhoda. Nato se je n/rikim ir, a. krajši čas posvetil tudi - 6d dverug Južnoafriškim državam, Lu dvema znoaIriškim državam, ir-. Treni!?1'01113 P3 se je spet vrnil .rinju Fri,,] rim je zaposlen pri Kon-Cehter 2a 9luUa, kjer je odgovoren Začetek seminarja za ravnatelje in vzgojitelje v otroških vrtcih Danes se bo ob 9. uri v veliki dvorani pedagoške fakultete v Ul. Tigor 22 (4. nadstropje) pričel seminar za ravnatelje in vzgojitelje, ki so zaposleni v tržaških občinskih vrtcih. Prvi predavatelj bo dr. Gianfranco Spiazzi, docent na pedagoški fakulteti, ki bo govoril o sodobni vlogi didaktičnih ravnateljev v vrtcih. Uradna otvoritev tega seminarja bo na sporedu dan po začetku, torej jutri, pričela pa se bo ob 9. uri. Srečanje bo prav tako potekalo v veliki dvorani pedagoške fakultete, udeležili pa se ga bodo predstavniki političnih in šolskih oblasti. Dopoldne bosta nato na sporedu dve predavanji. Prof. Franco Frabboni z univerze iz Bologne, član Vsedržavne komisije za revizijo vzgojnih smernic v otroških vrtcih, bo govoril o novem programskem tekstu za vzgojo predšolskih otrok. O rezultatih raziskave o stanju otroških vrtcev v naši deželi pa bo spregovoril prof. Claudio Desinan s tržaške univerze. Popoldne ob 16. uri bo na vrsti še poseg prof. Franca Ferrarottija iz Turina, ki ima v svojem mestu vlogo koordinatorja vrtcev. Slednji bo govoril o prenovitvi predšolskega vzgojnega sistema. Srečanje na Pokrajini s tržaškimi študenti ob povratku z obiska v deželi Somogy Včeraj dopoldne je na sedežu tržaške Pokrajine potekalo srečanje s študenti italijanskega tehničnega inštituta Volta in šole za geometre Fabiani, ki so bili od 23. do 27. julija, skupaj s svojimi profesorji, na izletu na Madžarskem, točneje v deželi Somogy. Pobudo za to potovanje dijakov je dala prav pokrajinska uprava z namenom, da bi tako omogočila medsebojno spoznavanje med mladimi, ki so zrasli v različnih političnih, kulturnih in gospodarskih razmerah. Konec septembra bodo madžarski študentje vrnili obisk. Tržaške višješolce je pozdravil tudi pokrajinski odbornik Giorgio Berni, ki je predvsem podčrtal pomen te pobude v okviru načrta za politično-upravno "pobratenje" med tržaško Pokrajino in madžarsko deželo Somogy, o katerem je bil že govor med obiskom pokrajinskega predsednika Crozzolija na Madžarskem. S takšnimi in podobnimi pobudami naj bi vzpodbudili gospodarsko sodelovanje in s tem pospešili razvoj Trsta, ki ima zaradi svoje lege na križišču Evrope izredne potencialne možnosti. Deset dni mrtev v stanovanju Policija in gasilci so morali včeraj pozno popoldne vdreti v neko stanovanje v Ul. S. Maurizio 11, iz katerega je že nekaj dni hudo zaudarjalo, tako da so drugi stanovalci poslopja sklenili poklicati agente. Tako so v stanovanju, ki je bilo zaklenjeno od znotraj, našli truplo 61-letnega moškega, ki je že trohnelo. Domnevajo, da je moški umrl pred kakimi 10 dnevi, po vsej verjetnosti naravne smrti, saj v stanovanju ter na truplu ni bilo videti znakov nasilnih dejanj. Jutri pogreb Giorgia Bonata Jutri zjutraj bo v cerkvi pri Sv. Alojziju pogreb pokrajinskega svetovalca Giorgia Bonata, ki je umrl v prometni nesreči v bližini Siene, ko je bil namenjen na oddih in zdravljenje v Chian-ciano. Bonat, ki je bil star 56 let, zapušča ženo Ester, sina Igorja in hčerko Fiono. Po poklicu je bil pomorski kapitan, v preteklosti pa je bil tudi pokrajinski odbornik, opravljal pa je razne druge javne funkcije, predvsem na področju pomorstva. V pokrajinski svet je bil Bonat najprej izvoljen kot predstavnik Liste za Trst, nato pa je prestopil k socialistom. skupina bo poslušala predavanje mag. Lidije Magajne iz Centra za mentalno zdravje v Ljubljani na temo »Individu. alne razlike v stilih in strategija učenja«. Jutri pa se bosta skupini zamenjali, tako 'da bodo učitelji lahko poslušali vsa predavanja. Ciklus predavanj za profesorje srednjih šol se bo pričel 10. t. m. s predavanjem dr. Ludvika Horvata s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki bo govoril o razvojnopsiholoških problemih šolskih otrok. Prvo skupno predavanje bo 11. t. m. ob 9. uri, govoril bo dr. Boštjan M. Zupančič z Univerze v Ljubljani na temo »Slovenska istovetnost na evropskem prepihu«. Istega dne bo ob 11. uri slovesna otvoritev seminarja, ki predvideva prisotnost upravnih in šolskih oblasti, pozdravnim nagovorom pa bo sledil komorni koncert. Seminar se bo zaključil 14. t. m. z obiskom Morskega raziskovalnega centra v Piranu. Predvideno je tudi predavanje dr. Alenke Mislej o onesnaženosti Jadranskega morja in o ekološkem ravnovesju severnega Jadrana. t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi Vittorio Desco Pogreb bo jutri, 6. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Samatorco. Žalujoči hči Deana z Bogdanom, sin Diego z Donatello, sestra Danila (odsotna), brata Vladimiro in Carlo, vnukinja Daniela s Pavlom in malim Erikom, vnuk David in ostalo sorodstvo. Samatorca, Opčine, Trst, Modena, Melbourne, 5. septembra 1990 Žalovanju se pridružujeta Karlo in Karolina Žetko MePZ Rdeča zvezda - Salež izreka iskreno sožalje svoji članici Deani Žetko ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta. ŠD Polet izreka Deani Žetko in družini iskreno sožalje ob izgubi očeta. Ob izgubi dragega nonota izrekajo iskreno sožalje Davidu Žetku in družini Andrej, Alessia, Maja, Fabio, Ingrid, David, Nataša in Robert ZAHVALA Ob smrti našega dragega Maria Leporeja se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. SVOJCI Dolina, 5. septembra 1990 Klepet z upravnikom Sergiom in gosti w Šentjakobska menza Peter Pan kot oaza za emarginirane osebe Počitnice so navadno zelo prijeten čas, a žal ne za vse. Sergio Tissini, ki vodi menzo oziroma gostišče za tiste, ki jih naša družba odriva na rob življenja - to je duševno ali fizično han-dikapirane, zdravljene alkoholike, osebe brez vsake opore, tiste, ki prihajajo iz zaporov, pa se ne morejo vključiti v družbo in še mnoge druge - ima o počitnicah precej drugačno mnenje. Gostišče s pravljičnim imenom Peter Pan v Ul. S. Zenone pri Sv. Jakobu deluje že nekaj let, v njem pa dnevno kosi in večerja okrog 200 oseb. »Ne poznam počitka, niti počitnic,« nam je dejal Sergio. »Ti ljudje potrebujejo hrano in primeren prostor za sestajanje, pa naj bo to v času počitnic, ali pa ne. Pa mi ni žal dela in naporov. Okrog sebe imam dobre sodelavce, pomagajo pa nam zdravniki Centra za mentalno zdravje iz Ul. del-la Guardia in tudi številni prostovojni sodelavci centra, pa še marsikdo.« Vrata tega lepo urejenega gostišča-se navadno odprejo okrog 12. ure, gostje pa že precej prej posedajo pred vrati. Ko smo ga obiskali, so imeli na jedilniku rižoto, juho z vlivanci, gobjo kremo, meso v omaki, grah, kuhane klobase, špinačo v solati in sadje. »Na splošno je pri nas kar dobro vzdušje. Nikoli nimamo prepirov. Nekateri se seveda med seboj bolje razumejo, drugi pa manj, kar je pač odvisno tudi od njihovega zdravstvenega počutja. Mogoče so vsi v tem poletnem času bolj zapuščeni; toda ne s strani zdravstvenih struktur, temveč s strani domačih, ki jih pustijo same. In to ti ljudje močno občutijo,« nam je povedal upravitelj, ki mu pomagata še Fedora in Sabina. Kot rečeno, pa priskočijo na pomoč tudi zdravniki in prostovoljne delavke, ki so prav tako stalni gostje Petra Pana ob urah kosila in večerje. Ob našem obisku smo na primer bežno spoznali Franca, po rodu iz San Dominga, ki dela v tem šentjakobskem centru za mentalno higieno kot psihiater. Našli smo ga, ko je bil ravno pri kosilu, zato smo ga hoteli počakati za razgovor. Pa ni bilo časa, ker so ga klicali na delo, pogovor pa smo morali odložiti do prihodnjega obiska. Medtem smo spoznali Sergia, ki je s svojim dekletom Cinzio ravno končal kosilo. »Se nam lahko pridružita in povesta kaj o sebi?« smo ga vprašali. »Vas torej zanima? Prihajam namreč iz "collegia".« Pri tem se je nekoliko zamislil, grenko nasmehnil in povedal, da prihaja iz koronejskega zapora. Štiri leta je odsedel zaradi kraje, toda kazen je bila še daljša, kar devet let. Visok in lep fant je, z močno tetoviranima rokama. »To so mi napravili v zaporu,« je povedal. »Pa kako ste prišli v zapor in zakaj?« nas je zanimalo. »Kradel sem pač. Ko je človek lačen, krade. V družini nas je bilo enajst, devet otrok, oče in mati. Oče je zaslužil premalo, da bi nas lahko vzdrževal. Tako so me že s petim letom dali v otroško zavetišče. Od 12. leta dalje sem moral sam skrbeti zase. Če bi bil imel koga, ki bi mi bil svetoval, kaj je dobro, kaj pa ne, bi bil morda šel po drugi poti. Tako pa sem bil kot mladoletnik sam razsodnik in tudi sam izvajalec svojih dejanj. Tako sem se kmalu znašel.v zaporu, enkrat zaradi večjih, drugič zaradi manjših prekrškov. 7. julija letos so me spustili na svobodo. Stikov z družino skorajda ni- mam. Imam dekle, ki mi stoji ob strani. Stanujeva zaenkrat pri Sv. Alojziju. Toda vse je tako začasno. Dobivam nekakšno podporo, da si plačam stanovanje, hrano prejemava zaenkrat tukaj brezplačno. Vsa zasluga gre vodstvu tega lokala, saj daje brezplačno hrano tudi mojemu dekletu, čeprav bi ona pravzaprav ne spadala v nobeno od ogroženih kategorij. Hrana je dobra, a jaz bi rad delal; rad bi zaslužil in živel normalno, kot drugi mladi ljudje. Pa zaman sprašujem za službo. Pretekle dni sem delal za kratek čas za zidarja, a to je bilo vse. Življenje se mi ne kaže rožnato. Rad bi živel pošteno. Rad bi, da bi si s Cinzio ustvarila skupno življenje. Toda kako?« Medtem so gostje prijahali in odhajali. Prišli sta tudi dve prostovoljni delavki, ki sta večkrat spremljevalki raznih prizadetih oseb, ali pa tako ali drugače pomagata v Centru za mentalno zdravje. Ena izmed njiju je Pilar, ki je že veliko let prostovoljna spremljevalka prizadetih oseb in sodelavka centra. Prihaja iz Španije. Navdušil jo je prof. Basaglia s svojim sistemom in gledanjem na duševno bolne osebe. Sedaj je tukaj. Vživela se je v naše življenje. Rada dela, čeprav meni, da je prav. Sv. Jakob najbolj prizadet okraj in da bi bilo tu. potrebno zelo veliko delati in se tudi žrtvovati. Pilar vodi sedaj tudi štiričlansko družinico prizadetih oseb, ki same živijo v svojem stanovanju. Gre za tri moške in eno žensko. Dve leti so sedaj že skupaj. Kar lepo so se ujeli in z njeno pomočjo in nasveti živijo še kar normalno življenje. Tudi Valentina je prostovoljna delavka, ki je večkrat spremljevalka prizadetih oseb, ki pa dobro pozna tudi probleme alkoholikov, psihično labilnih oseb, narkomanov in drugih. »Tu v tem ambientu najdejo nekaj domačnosti- in prisrčnosti, kar sicer brez uspeha iščejo v svoji okolici. Hrana je dobra, postrežba kulturna. Nihče se ne krega. Vsi so nekako med seboj složni in solidarni.« »Pomislite. Sam sem kadilec, a ko delam, ne kadim,« nam je povedki vodja obrata Sergio. »In tudi živčno bolni ljudje so v glavnem kadilci. A ko sem v lokalu zapisal, da je kajenje prepovedano, ni nihče protestiral. Moram reči, da se z vsemi drobro razumemo in da so vsi, kljub svojim bolez-mim in težavam dobro vzgojeni gostje, ki smo jih vsak dan veseli.« NEVA LUKEŠ Na sliki (foto Magajna) lepo urejena notranjost šentjakobske menze. šolske vesti Glasbena matica obvešča, da je vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1990/91 od 3. do vključno 7. septembra na šoli Glasbene matice v Trstu, Ul. R. Manna 29, od 8. do 12. ure. 7. avgusta je bil objavljen v Uradnem listu razpis natečaja po naslovih za stolice in mesta na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Natečaja se lahko udeležijo tisti, ki so med šolskimi leti 1982/83 in 1988/89 poučevali vsaj 360 dni s predpisano diplomo in ki imajo habilitacijo za poučevanje oziroma usposobljenostno diplomo. Rok za vlaganje prošenj zapade danes, 5. septembra. Vse informacije in obrazce nudi Sindikat slovenske šole, Ul. Carducci 8, II. nad., tel. 370301, ob torkih od 16. do 17. ure in ob četrtkih od 11. do 12. ure. DOLINA 445 (Trst) Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 - Telex 461105 UVOZ - IZVOZ - REEKSPORT REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE Odbor za proslavo bazoviških žrtev vabi na SPOMINSKO SVEČANOST NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI Jutri, 6. t. m., ob 15. uri koncerti Miramarski park Glasbeni sprehodi V soboto, 8. t. m., ob 15.30 bo na sporedu tretji Glasbeni sprehod z orkestrom Opera giocosa, ki ga vodi Severine Zan-nerini. Zadnji »sprehod« bo v nedeljo, 9. septembra. Glasbeni september V četrtek, 6. t. m., ob 20.30 bo v evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili koncert violinista Črtomira Šiškoviča. Na sporedu bodo skladbe Bacha, Sofianopula in Merkujeva »Citira«. Vtla Sartorio V petek, 7. t. m., ob 20.30 bo na sporedu zadnji koncert iz ciklusa, ki ga je organizirala tržaška' občina vzporedno z razstavami o neoklasicizmu. Nastopal bo Trio d'Ance. _____________kino_______________ ARISTON - 20.45 L'uomo dei sotjni, r. P.A. Robinson, i. Kevin Kostner, Amy Madigan. EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Joe contro il vulcano, r. John Patrick Shanlev. EXCELSIOR AZZURRA.- 16.45, 22.15 House Party, r. Reginald Hudlin. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Link, □ NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Pierino torna a scuola, i. Alvaro Vitali. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Su i marciapiedi di New York, pom., □ □ NAZIONALE IV - 17.00, 22.15 La leg-ge del desiderio, r. P. Almodovar, □ □ GRATTACIELO - 18.30, 22.15 Duro da uccidere, i. Števen Seagal. MIGNON - 17.00, 22.15 Fronti a tutto. LJUDSKI VRT - 21.15 Skin deep il piacere e tutto mio. EDEN - 15.30, 22.00 Iniziazioni in un collegio femminile, porn., □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi par-la, i. John Travolta, Kristle Alley. LUMIERE - 18.00, 22.15 II sole anche di notte, r. Paolo in Vittorio Taviani. ALCIONE - 17.30, 22.00 Un mondo senza pietik, r. Rochant. RADIO - 15.30, 21.30 Un pieno d'amo-re, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ ____________razstave__________________ V Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra. V Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih 10.00- 22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00- 20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00. V občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00- 19.00. V občinski galeriji v Miljah na Trgu republike bo do 8; t. m. na ogled razstava slikarja Silvia PEČARIČA. Na sedežih letoviščarskih ustanov v Miljah in v Sesljanu bosta do 15. t. m. odprti razstavi grafik Alpe-Jadran. Razstavljali bodo italijanski, jugoslovanski in avstrijski umetniki. Urnik: od 9. do 13. ure - ob sobotah in praznikih zaprto. razne prireditve ŠD Polet priredi v soboto, 8., in nedeljo, 9. septembra, ob 20. uri na kotalkališču na Opčinah, Repentabrska ulica, ko-talkarsko revijo OD MISS1SSIPPIJA DO DONAVE po operetnih melodijah. KD Kraški dom vabi jutri, 6. septembra, na OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE DOMAČINA MILANA BIZJAKA. Kulturni večer bo v pokrajinskem muzeju v Repnu s pričetkom ob 20.30. Sodeluje MePZ Primorsko iz Mačkolj. Razstavljalca bo predstavil Sergij Cesar. ŠZ Sloga - planinski odsek vabi v nedeljo, 9. septembra, ob 60-letnici usmrtitve štirih junakov, na tradicionalni spominski pohod BAZOVIŠKI JUNAKI 1990. Zbirališče ob 9.30 pri spomeniku padlih v NOB v Bazovici, odhod ob 10.15. Vabljeni vsi planinci in športniki. KD Kolonkovec - Ženjan 46 vas vabi v soboto, 8. in v nedeljo, 9. t. m. na TRADICIONALNI PRAZNIK SOLATE. V nedeljo popoldne bo sledila razstava domače solate in občinstvo bo volilo najlepši pridelek. Ob večernih urah nagrajevanje najlepše solate. V soboto in nedeljo vas bo zabaval Kraški trio. Darujte v sklad Mitje Čuka V Sv. Križu je danes upihnila svojo 90. svečko MARIJA BAUČER Ob tako visokem jubileju ji želijo vse najboljše vsi, ki jo imajo radi. izleti Danes slavita 25-letnico poroke SILVA in BRUNO ČUK Vse najboljše in še mnogo let medsebojnega razumevanja jima želijo mama Francka ter Milka, Mirko in Marjan Karin, Katrin, Ivan in Petra pošiljajo JADRANU in SONJI 25 srebrnih poljubčkov in jima želijo vse, vse najboljše. čestitke razna obvestila včeraj - danes Danes, SREDA, 5. septembra 1990 LOVRENC Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 19.37 - Dolžina dneva 13.07 - Luna vzide ob 19.30 in zatone ob 6.50. Jutri, ČETRTEK, 6. septembra 1990 PETRONIJ PLIMOVANJE DANES: ob 4.17 najnižja -56 cm, ob 10.40 najvišja 54 cm, ob 16.46 najnižja -42 cm, ob 22.38 najvišja 43 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1013,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 57-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: David Pescatori, Ru-ben Pascul, Diana Orlando, Aliče Fato-vich, Sara Dobrila, VValter Dobrila, Fabio Gallo, Ylenia Prattichizzo, Alessia Canci-ani, Alessio Martinelli. UMRLI SO: 83-letna Vittoria Tavčar, 83-letna Alma Dellabona, 85-letna Leonia Ferrari, 69-letna Giovanna Ciacchi, 87-let-na Giorgina Sincovich, 79-letni Vittorio Desco, 80-letna Stanislava Puntari, 40-let-na Gioia Perlott, 64-letna Edda Nidi por. Morosini, 75-letna Ada Giadrossi por. Franco Scarabini Hartmann, 70-letni Artu-ro Gargano. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. septembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor .S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (te. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Društvo slovenskih upokojencev or ganizira izlet na Brione in Labin 19. seh ptembra. Vpisovanje bo 7. septembra op 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone Na izlet v Caorle in bližnje lagune, k1 ga priredi KD Primorsko iz Mačkolj dne 9. septembra bosta odpotovala dva avtobusa. Prostih je še nekaj mest, zato najse vsak, ki bi se nam želel pridružiti, čin1' prej javi pri Danici Smotlak, tel. st 232114. SKD Vigred prireja 16. t. m. izlet v Bohinj na Kravski bal. Za vpisovanje tel pd 19. do 21. ure na št. 200150 - Frank3 Škrk ali Armita Kante na št. 201102 najkasneje do 12. septembra. Zadružni center za socialno dejavnost obvešča udeležence 7-dnevnega bivanja v Domu Mangart v Žabnicah, da j® odhod avtobusa v soboto, 8. t. m., ot1 14.30 iz Trga Oberdan (deželna palača)- mali oglasi Včeraj sta praznovala v Repnu 25 let skupnega življenja STANKO in MARICA ŠKABAR. Da bi v zdravju in veselju jadrala naprej še mnogo skupnih-let jima iskreno želijo prijatelji. Danes praznujeta 25 let poroke ANI in BORIS iz Zabrežca. Še mnogo skupnih zdravih let jima želijo vsi, ki ju imajo radi. 25 poljubčkov ANI in BORISU pošilja Eliza. MePZ Primorec-Tabor vabi vse, ki jim ugaja petje in dobra družba ter nove člane, s katerimi bi se radi seznanili jutri, 6., v petek, 7., v ponedeljek, 10., ali v torek, 11. septembra, ob isti uri v Prosvetnem domu na Opčinah. SKD Barkovlje javlja, da bo redna seja glavnega odbora v četrtek, 6. septembra, ob 20.30.' Filatelistično društvo Košir sporoča svojim članom in drugim filatelistom,da bo prvo srečanje v novi sezoni danes zvečer, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatof' ca 21. PRODAM vespo 125, letnik '64, brez evidenčne tablice ter čelado št. 59 za 35.000 lir. Tel. 229246. PRODAM kad za 8 hi in plastični sod z8 3 hi. Tel. 327143. PRODAM zazidljivo parcelo, 1.200 kv. * na Vrhu. Tel. od 11. do 14. ure na š1-(0481) 489530. PRODAM majhen mlin za grozdje. T®*' (0481) 882397. PRODAM suzuki SS 413 - 1300, letnik '87, s premično streho, za poljske potJ in s številnimi priključki. Tel. (0481) 779331. PRODAM fiat 127, letnik '81. Tel. 201083- SLUŽBO DOBI ob odprtju novega hotel3 Emona v Rimu sobarica z izkušnjam1 na podobnem delovnem mestu, stanovanje zagotovljeno. Morebitne ponudbe pošljite na naslov: Hotel Emona, U1' Statilia 23 - 00185 Rim ali Palače Hotel, Korzo Italia 63 - 34170 Gorica. RESTAVRACIJA zaposli mlado natakarico/ja. Tel. (040) 201112 ali 200933. IZKUŠENO PRODAJALKO išče P°' membno trgovsko podjetje. Pismen® ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 3413' Trst, pod šifro "Prodajalka". SLAŠČIČARNA rabi vajenko in pomočnico v laboratoriju. Tel. 213055. TRGOVINA s keramiko išče uradn1' ka/prodajalca po možnosti z delovn0 izkušnjo. Tel. v uradnih urah na 3t' 200371. MLADJE: tržaško uredništvo obvešča, 0? se na revijo lahko naročite v Tržašk1 knjigarni z naročilnicami in nakazilodj na tujski račun št. 65/21363 pri Tržašk1 kreditni banki. Letna naročnina znaša 20.000 lir + 4.000 lir za poštne stroške-Na revijo se lahko naročite neposredno pri izdajatelju: Mladje, Tarviserstf-16, 9020 Celovec. TRGOVSKO PODJETJE zaposli fanta z opravljenim vojaškim rokom, prakso zunanji trgovini in z znanjem angl®’3 kega jezika. Pismene ponudbe Pos1.,, na upravo Primorskega dnevnika, H ' Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "T1" govsko podjetje'. IŠČEMO kuharico. Tel. 226112. IŠČEM knjige za prvi razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. 327240. IŠČEM knjige za prvi razred (angleščina) za znanstveni licej F. Prešeren. Te • 53032. IŠČEM knjige za prvi razred znanstv®' nega liceja France Prešeren. Tel. na 5 -823106 v večernih urah. GOSTILNA v Sovodnjah išče natakar1® in kuharico. Tel. (0481) 882017. h KUPIM trisobno stanovanje na Opčin8 Tel. 393624. ... NOVA telefonska številka zobozdravn1 ke ambulante dr. Sardočeve je: 3711° j KNJIGE za prvi razred Žiga Zois Pr° dam. Tel. 220669. . . . MAJHNO zemljišče ali zapuščeno nj1'. v Bregu, na Krasu, v Miljah ali drugi v okolici Trsta iščem v najem za deljski relax. Tel. 826756 - Davor. prispevki 3 Ob obletnici očetove smrti daruje d Marinka 100.000 lir za odkup sed®-Sklada Mitja Čuk. V spomin na Karmelo Carli d8®11-družina Škabar (Col 39) 20.000 lir Godbo na pihala V. Parma iz Trebč. Ob 5. obletnici smrti Gigie Žerjav P Bogateč daruje Julka Meden 20.000 m vzdrževanje spomenika padlim v NO15 Križu. Gigi Švab (Simeon) daruje 10.000 lit vzdrževanje spomenika padlim v NLm Križu. j N. N. daruje 20.000 lir za Društvo 8 venskih upokojencev. * Namesto cvetja na grob draO8« Frančka Miliča darujeta Mila in lN,fV Godnič 30.000 lir za Godbeno dru Nabrežina. menjalnica 4. 9. 1990 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE fixing MILAN Ameriški dolar .... .. 1172,900 1150. - Japonski jen 8,147 Nemška marka .. 744,510 735,— Švicarski frank 894,340 Francoski frank ... .. 222,180 217,500 Avstrijski šiling 105,882 Holandski florint . .. 660,790 650. - Norveška krona 192,750 Belgijski frank .... .. 36,247 35.— Švedska krona 202,700 Funt šterling .. 2205,600 2170,- Portugalski eskudo . 8,425 Irski šterling .. 1998,800 1960.— Španska peseta 11,934 Danska krona .. 194,610 190. - Avstralski dolar 956,350 Grška drahma 7,539 7,— Jugoslov. dinar Kanadski dolar .... .. 1014,500 970. ECU 1540,50 7,70° ess-" 103,50° 188-'" 7 U 880 100 D/-a (foto Križmančičj: Utrinek tiern^^eljkovega srečanja v Kultur- V petek ob 21. uri gostovanje videmske skupine Koncert na goriškem gradu Poletna kulturna sezona na goriškem gradu, pod šotorom »Teatro tenda«, se postopoma izteka. Doslej smo bili priča pestri kulturni ponudbi, ki je ob določenih priložnostih žela tudi spodbuden odziv goriške publike. Zadnja letošnja glasbena prireditev na goriškem gradu bo v petek, 7. septembra, ko bo nastopila s samostojnim celovečernim koncertom priznana »fusion mušic« skupina »Sartorello Forniture Group« iz Vidma. Pričetek koncerta bo ob 21. uri. Videmska skupina »Sartorello Forniture Group« je nastala sredi osemdesetih let v glavnem iz ljubezni do glasbe, saj je ravno glasbeno izvajanje združevalo vseh pet članov novonastalega ansambla. Postopoma pa se je skupina izpopolnjevala, oziroma dosegla zavidljive glasbene dosežke, ki so pritegnili pozornost še posebej strokovnega glasbenega okolja. Furlanski ansambel je na začetku svoje poti izvajal glasbo imenovano »električni jazz«. Z leti pa so ta slog člani ansambla izpopolnili in ga obogatili s prvinami pop in funky glasbe ter ravno s to spojitvijo našli popolnoma novo in pri določenih izvajanjih svojevrstno glasbeno zvrst. »Fusion mušic« torej, ki se pri tem ansamblu še posebej prijetno prepleta in pritegne poslušalce. Goriški publiki ta skupina verjetno ni najbolj znana, čeprav je pred leti v Gorici že nastopila. »Sartorello Forniture Group« pa je drugod po Italiji in tudi v nekaterih evropskih državah precej uveljavljena. Naj omenimo le, da njihove plošče prodajajo v 16 evropskih državah ter tudi v ZDA, na Japonskem, v Kanadi in Avstraliji. Lansko leto so opravili krajšo miniturnejo po južni Italiji (v Puljah in Kalabriji), nato pa še serijo koncertov v Avstriji, Nemčiji in Jugoslaviji. Zadnje obdobje pa je bilo za videmsko skupino še posebej zahtevno. Najprej so opravili 15 nastopov v Švici, nato 8 v Franciji ter še posamezne koncerte v Nemčiji, Holandski, Avstriji in Angliji. V letošnjih poletnih mesecih pa so pričeli novo turnejo po Italiji, kjer so ponovno želi nadvse spodbudne odzive publike. Pred kratkim je izšla tudi njihova druga LP plošča »Alimatha«, katera je povsod žela nadvse spodbudne ocene in s katero se je skupina ponovno potrdila kot homogena in kvalitetna enota. Ploščo so uradno predstavili na posebnem koncertu v Miinchnu. S petkovim nastopom na gradu v Gorici zaključuje videmska skupina dolgo, skoraj trimesečno poletno turnejo po Italiji. Naj k temu še dodamo, da so njihovi koncerti tudi pravi »stik« z občinstvom. Zato si organizatorji koncerta nadejajo, da bo ta glasbeni večer priklical na goriški grad kar lepo število privržencev moderne glasbe, ki pa ustreza vsem okusom. Prireditelji petkovega koncerta skupine »Sartorello Forniture Group« iz Vidma so goriška kulturna zadruga Multithema, Kulturni dom - Gorica, v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Združenjem slovenskih športnih društev v litaliji in Mladinskim krožkom -Gorica. V teku je tudi predprodaja vstopnic. Zainteresirani se lahko obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (Ulica Brass 20 - telefon 0481/33288). Cena vstopnice je 5.000.— lir. (ik) Ertejevo razstavo na tržaškem gradu podaljšali do konca meseca Nežne skrivnosti Ig . Umetnikovi smrti, v mesecu apri-hiif-j^a leta, ko je Erte imel že ose-v jta®y.etdeset let, je mesto Trst ne le prv0 9l' temveč v svetovnem sklopu, umetnUvredil° razstavo znamenitega ^del>llCa' Stopetdeset razstavljenih jj, 0v Predstavlja eno izmed naj-Ert .umetnikovih razstav v Italiji, dobjo ievo uklektično ustvarjalno ob-Uorief; .razstavljeno v prostorih »Bas-tako n°ri,;o<< na Gradu sv. Justa. »Za ^le£0membno razstavo smo izbrali Pobgrirc razstavišče v mestu,« pravi ^sške tilCa razstave Bussanijeva od triu re>najbolj pestro stoletje« Velikih c?,a ubstoja zaradi tolikih in sl°letje Prernemb. Erte predstavlja to VanjGrri , svojim dolgoletnim udejstvo-Se(lanji' ate,re9a izsek je prikazan na ^črte 7 ^lološki razstavi. Ta obsega Jafij ju , menitih gledaliških scenog-^e\v v °stumov za Pariz, London, farizu ie _ ln druga slavna mesta. V „.teial L a znameniti »Folies Berger« lUrne. D«i,°^rafii0 m gledališke ko-becedo vno »Harpeds Bazaar«, najbolj j^nlT r,evii° v letih '20, '30. 0