mm
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
VEC
NIK
Leto XIV. Štev. 45	TELEFON UREDNIŠTVA: 35-67 UPRAVE: 25-67 ia 28-67 POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. tel. 2SC postni Čekovni račun ii.-ios	Maribor, 24. in 25. februarja 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din	Cena din iv
Kje bo prej počilo?
Vedno več vesti o neizogibnosti razširitve vofne na Scv‘etsko zvezo — Nevarnosti na severu in Jugu — Tudi v Italiji so pesimisti — Sovjetski tisk za solidarnost z Nemčijo —
Ostra reakcija na zahodu
v , . pIM, 24. febr. Stefani. Italijaiislsl listi poročajo z vseh strani sveta, da priča ujejo povsod zavezniško-sovjetski spopad že v najbližnji bodočnosti. Neka-seri ra^unajo, da je ta spopad le še vprašanje dni. Vse vesti se strinjajo v tem, da e na Severnem Ledenem morju ne zbirajo samo angleške bojne ladje, ampak da j_e. u^‘ Sovjetska zveza poslala svoje brodovje proti Petsamu. »Messaggero« po-
0 a 'z Moskve, da so tam prepričani, da Anglija ne namerava samo zapreti pro-
1 Sovjetske zveze po Severnem Ledenem morju, ampak se hoče tudi aktivno 'mešati v sovjetsko-finski spopad. V Moskvi spravljajo tudi v najtesnejšo zvezo
godke na skrajnem evropskem severu z onimi na Kavkazu. Vprašujejo se sa-?10’ % se bo vojna prej začela? Iz Londona pa poroča list, da zasledujejo tudi v ngliji dogodke z veliko nestrpnostjo. Najprej so listi obširno pisali o dogodkih na Kavkazu, sedaj pa prihaja alarm s se-vera.	/
tri nevarne točke
LONDON, 44. febr. Stefani. V london-,a političnih krogih vlada splošno prepričanje, da bi se mogel angleško-sov-jetski spopad vsak trenutek pričeti, bodisi ua Severnem ledenem morju, bodisi na aykazu, Sicer pa obstajajo tri točke Složnosti takega spopada: pri Murman-jjkh, kjer se sovjeti pripravljajo na obram Retsama, na meji Irana in Afganistana JO ob Črnem morju na mejah Turčije. ‘llrčija je za vsak primer pripravljena, ?3Včzniška vojska na Bližnjem vzhodu je Ze Postavljena in izvrstno oborožena ter stei‘e že sedaj 600 do 700 tisoč mož. Sov-!eiska zveza pa izvršuje velike vojaške Priprave na Kavkazu in ob črnem morju,
ANGLEŠKA BLOKADA NA SEVERU
KODANJ, 24. fehr. United Press. Po poročilih, ki jih objavljajo d.anski listi s severa, je Anglija pričela blokado področja Severnega Ledenega morja okoli Kir kenesa, Petsama in Murmanska. Namen te blokade je onemogočiti vsak nadaljnji pomorski promet v teh vodah in trgovske zveze med Nemčijo in Sovjetsko zveze skozi norveške teritorialne vode. S tem hočejo Angleži tudi presekati Nemcem pot, ki so jo doslej uporabljali za odpošiljanje svojih trgovskih in bojnih ladij čez sever na Atlantski ocean.
ITALIJANSKO STALIŠČE RIM, 24. febr. Ass. Press. V italijanskih političnih krogih menijo, da bo pri - ‘
nesel marec važne odločitve glede razpleta evropske vojne. Dasi ne izključujejo spopada na zahodni fronti, so vendarle mnenja, da bo težišče dogodkov preneseno drugam, bodisi na skrajni sever, bodisi na Bližnji vzhod, mogoče pa je tudi, da bosta obe ti dve področji hkratu postali torišče važnih vojaških akcij. Italija zasleduje budno sedanji položaj, varujoč svoje interese in okrepljujoč svojo vojaško moč, da bo pripravljena za vsak primer, ako bi bilo treba te interese dejansko braniti. Zato bo ostala še nadalje z gesta svojim dosedanjim načelom in svo ji lastni politiki. Predvsem pa zanima Italijo evropski jugovzhod in Sredozemlje. Vsaka raztegnitev vojne na ti dve področji bi pomenila direktno dotaknjtev italijanskih interesov,
SOVJETSKA ČASNIŠKA KAMPANJA
MOSKVA, 24. febr. Egchange Telegr. Sovjetski tisk je pričel zadnje dni ostro kampanjo proti Angliji in Franciji, katerima očjta, da sta si postavili za cilj zrušiti poleg nemškega socializma tudi bolj ševizem. Vladi v Londonu in Parizu tega cilja še nista uradno objavili, toda spoznati ga je mogoče iz raznih njunih akcij in še prav posebno iz pisanja angleških in
Sevjebke čete oddaljene še 10 id Hiprifa
Všerajšnj? dan proslav sovjetske vojske je bij boj miren — Na Karelskl ožini trije bojni
odseki — Pred izdatnejšo zavezniško pomočjo
. HELSINKI, 25. feb. Reuter. Sovjetsko so na najbližjem mestu še 10 km od* guljene od Viipurija. Navzlic nalogu, da L,mesl° zavzame že Včeraj, ko je bila Qb'etnica sovjetske vojske, še vedno ni Padlo,
A SOVJETSKO POROČILO
..MOSKVA, 24. februarja, Ha vas, Asen-!ljJa Tass objavlja poročilo generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja od ^eraj, ki pravi: Nobenega važnega do* ptJKa. Močni snežni metež in megla otečeta vojne operacije na Karelskj ožink byje(ske čete sp zavzele 13 utrjenih pp-• ‘°«nk, med katerimi so štiri betonirane " opremljene z artilerijo. Zaradi šlabe-*a vremena se je moralo letalsko delo-ahje omeijti na osledniške polete.
SOVJETSKA PROSLAVA HELSINKI, 24. febr. Havas. Na dan ob-.e njce ustanovitve rdeče vojske je delo-anje sovjetskih čet na Karelski ožini hatno popustilo. Slavljenje obletnice je slišati celo v finske postojanke. Rdeči
svirati neprestano in zlasti v prednjih črtah, da se tako poživi morala čet. Po
vsem, zlasti pa po velikem hrupu soditi, so bile razdeljene pied vojake tudi večje količine alkohola, kot poboljšek.
TRIJE FRONTNI ODSEKI
HAPARANDA, 24. febr. Havas. že 24 ur trajajo veliki snežni viharji. Po krajšem zatišju so pričele sovjetske čete na Karel-ski ožini novo ofenzivo. Podrobnih poročil še ni. Kolikor je mogoče izvedeti, so nastali na Karelski ožini po umiku Fincev na drugo obrambno črto trije frontni odseki. Pri Vuoksiju je jezerski odsek, ob Tajpali rečni, na zahodu pa obmorski. Najostreiši boji se bijejo trenutno v jezerskem odseku.
HQRE-BELISHA ZA FINCE
LONDON, 24. febr- Havas. V Doven-portu je imel bivši vojni minister Uore-I3clisha govor, v katerem je zahteval, da se takoj priskoči Finski na pomoč na morju, na kopnem in v zraku. Dejal je, da bi
J^čaki so trobili in bobnali" po nalogu I pomenil poraz Finske tudi udarec za za °mlr,arjev pa so morale vojaške godbe I veznike. V angleški javnosti se pa vzdr-
žujejo vesti, da bo Anglija že v kratkem priskočila Finski dejansko na pomoč.
DOBAVA LETAL
STOCKHOLM, 24. feb. NTB. švedski 1 ist poročajo iz Helsinkov, da dobivajo Finci zadnje dni vedno več bojnega materiala, posebno letal iz Anglije, Italije in Amerike, Sovjetsko letalstvo, ki se je moralo doslej omejevati skoraj samo na obrambo, bo odslej lahko tudi samo prev zemalo iniciative v napadih na sovjetske postojanke in oporišča,
AMERIŠKO POSOJILO
WASHlNGTON, 24. feb. DNB. Ker je, kakor je bilo že javljeno, bil odbit predlog, naj bi se Finski dalo posojilo 30 milijonov dolarjev za nabavo vojnega materiala, je odbor za bančne posle predstavniškega doma sprejel zakonski predlog, P° katerem se glavnica federalne banke za izvoz in uvoz poviša za 100 milijonov dolarjev. S tem kapitalom bo banki mogoče odpreti kredite Finski in drugim skandinavskim deželam za namene, ld niso vojnega značaja.
francoskih listov. V zvezi s tem naglaša-jo, da so Finska, Turčija in Iran tudi samo eksponenti te politike. »Pravda« pravi, da je sedaj popolnoma jasno, da je nemška obramba pred Anglijo in Francijo tudi stvar Sovjetske zveze. Iz tega bi se dalo sklepati, da obstaja med Moskvo in Berlinom tudi dejansko že vojaška zveza, ali se pa vsaj pripravlja in je namen tega pisanja sovjetskih listov, preparirati sovjetsko javno mnenje za popolno združitev ciljev Sovjetske zveze in Nemčije.
ODMEV V FRANCOSKEM TISKU
PARIZ, 24. febr. Europapress. Francoski listi ponatiskujejo 'članke sovjetskih lisfov, ki vsebujejo ostre napade na zaveznike, Finsko, Turčijo in Iran ter na-glašajo, da je to sovjetsko pisanje najboljši dokaz, da med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, nied nacionalnim socializmom in boljševizmom ni mogoče delati razločka. Sovjetski režim Stalina se je sprevrgel v navadno despotijo in imperializem ter izdal Leninova načela. Nobenega smisla zato ne bi imelo odlašati tisto, kar je neizogibno, t. j, boj proti Sovjetski zvezi. Zato je trefea takoj dejansko priskočiti na pomoč Finski in zavarovati tudi Turčijo in Iran.
BOLGARSKI KRALJ BORIS
je sprejel včeraj v nastopno avdienco našega novega poslanika dr. Vladimirja M i I a n o v i č a, Mllanovič je imel ob tej priliki nagovor, v katerem je naglašal
A
Angleška letala nad Dunajem in Helgolandom
ki
pARlZ,
25. febr. Havas, Angleška letala
*° v noči med sredo in četrtkom letela na> Av*trlio ,n češko, so metala nad Du-lttnf1^ ,etake- Letalci so Imeli pri polni a,.} lasen razgled. Napadla jih niso ncni-letala in tudi obstreljevali jih niso s
ška
protiletalskimi topovi,
LONDON, 25. febr, Reuter, tedna so angleška letala napadla Helgo-land ter obstreljevala nemške vojne ladje. Ne ve se, če je »bila katera ladja potopljena. Eno letalo se ni vrnilo v Anglijo.
iškim revizionističnim težnjam na dragi. | Italija se je sedaj dokončno postavila na ! stališče, da na sproženje kake revizije, zla j sti nasproti Romuniji, za časa trajanja se-V začetku 1 danje vojne ni mogoče misliti. To stališče je Budimpešto hudo razočaralo, ker se
Prcorientacija madžarske zunanje politike
vedno tesnejše zbhžavanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Kralj Boris mu jo odgovoril v enakem smislu in dejal da ustreza ta politika čustvom obeh narodov.
boji, da bo po romunsko-bolgarskem sporazumu ostala popolnoma osamljena. Res
je sieer, da se je Italija ponudila kot posredovalka za to, da se ustvari'med Madžarsko in Romunijo začasen modus viven-di, toda Madžari s tem niso zadovoljni. Zato ni izključeno, da se bo Madžarska sedaj popolnoma naslonila na Nemčijo.
Iz:ave nevtralnih uvoznikov
AMSTERDAM, 25. feb. DNB. - tlet Na-! tionale Dagblad« prinaša reprodukcijo pisma, ki ga morajo holandsko tvrdke, ki hočejo uvažati blago iz tujine mo morju, poslati angleški kontrabandni kontroli. Pismo pravi: »Mi se zavezujemo, da bo | blago, ki ga bomo uvozili, uporabljeno
 .......................................     r_________s_________________„	_______| samo za holandsko industrijo ter ne bo
■° oddaljitvijo Italije od Madžarske. Kot i strani, ter stališče Italije nasproti madžar šlo niti predelano niti v surovem stanju
.	ARIZ, 24. febr. Havas. Po informacl-
•	iz Rima, Bukarešte in Budimpešte je
a5hi! v odnošajih podonavske politike -•zen preokret, ki se kaže posebno v zbil-r' ui ™ec! Romunijo in Italijo ter istočas-
nasledek beograjske konference in obiska Sidorovicia v Rimu se more smatrati po-mirjevanie med Romunijo in Bolgarijo, med katerima je baje v načelu sklenjen tudi že sporazum giede Dobruidže na eni
i v kako državo, ki je v vojni z Anglijo in ! Francijo .Pristajamo na to, da bomo dajl | vašim agentom vse potrebne podatke 1» : dokaze ter jim pustili pre-rled knjig, da ! se prepričajo, da so Vaši podatki točni 1 ter da ne uporabFate uvoženega biagu v korist zavezniškim sovražnikom.« Ho-j iandski list pravi, da je to poseganje v holandsko suverenost.
Stran 2.
s V 3 ? e r n ?tr«
V Mariboru dne 24. II. 1940.
Maribor, 25. februarja.
Včeraj smo v naših listih čitali poročila o načrtu uredbe o političnih zborovanjih in organizacijah, ki ga je sprejel pravni odbor ministrov ter ga izročil ministrskemu svetu v definitivno sprejetje in odobritev.
Ta načrt so v glavnih obrisih sestavili profesorji pravne fakultete beograjske univerze, gg. dr. Mihailo Ilič, idejni voditelj demokratičnega političnega tednika »Napred«, dr. Dj. Tasič, svoječasni profesor ljubljanske univerze, dr. Jovan Djordjevič, odličen poznavalec ameriškega političnega življenja ter minister dr. Konstantinovič, ki je v sedanji vladi ekspert za državnopravna vprašanja. Ta imena so porok, da je načrt uredbe sestavljen po načelih demokracije ter da ima tudi vse primerne garancije, ki so v tako politično razgibanih krajih, kakor jih ima naša država, nujno potrebne.
Pravni odbor ministrov je načrt uredbe sprejel ter se lahko pričakuje, da tudi ministrski svet z objavo ne bo odlašal, posebno še, ker je dr. Maček svoječasno izjavil, da je objava omenjene uredbe nujna stvar, nujnejša od novega tiskovnega zakona.
Že danes, ko se ne ve, če bo načrt uredbe v ministrskem svetu še izpreme-njen, je važno opozoriti na nekatera vodilna načela. Načrt uredbe smatra, da se b° pri nas začelo organiziranje političnega življenja od spodaj navzgor in ne narobe, kakor se je delalo dobrih deset let v času diktature. Zato tudi najprej obravnava vprašanje političnih zborovanj, ki jih deli na javna in nejavna. Prva so vsi shodi in zborovanja »pod milim nebom«, ki se jih lahko udeleži neomejeno število nepovabljenih poslušalcev; druga ■so konference in sestanki v zaprtih prostorih, ki se sklicujejo z osebnimi vabii’.
Nejavnih zborovanj, konferenc in sestankov sploh ne bo treba prijaviti, javna zborovanja in shode pa bodo trije sklicatelji morali prijaviti upravnemu oblastvu, ki ne bo več imelo pravice ocenjevati ali odločati, če se shod sme vršiti ali ne. Upravna oblast bo torej samo potrdila, da je prejela prijavo za shod.
Važna novost je odločitev uredbe, da bo predstavnik oblastva navzočen pri zborovanju samo zato, da pomaga pred-sedništvu ^zborovanja skrbeti za red, če predsedništvo samo ne bi bilo sposobno tega narediti. Ce bo hotel shod razpustiti, bo mora! odločitev najprej trikrat razglasiti, potem bodo šele poslušalci dolžni, raziti se.
Ko so tako določene podrobnosti o zborovanjih, prehaja načrt uredbe na politične organizacije in stranke. Politične organizacije (društva) bo treba prifaviti upravnemu oblastvu, politične stranke pa ministrstvu notranjih del. Prepovedane bodo samo tiste organizacije, ki javno ali tajno izpovedujejo nasilno izpremem-bo ustavnega reda ali izpremembo teritorialne integralnosti in politične celote države.
V načftu uredbe so tudi ukrepi, ki naj preprečujejo zunanje vplive nad političnimi društvi: stranke in politična društva bodo morale objavljati bilance. O prekrških, ki jih zagrešijo državljani ali pa oblastveni organi, bo odločalo sodišče.
fo so v nekaj besedah vodilne misli načrta nove uredbe. Že iz tega vidimo, da je uredba res moderna ter zgrajena na demokratičnih načelih, v' čemer se bistveno razlikuje od vseh naših dosedanjih zakonov.
Ko bo uredba obelodanjena, se bo šele /ačelo normalno politično življenje Takrat se bo pokazalo, kakšne nasledke je pustil rezirn, ki je dobrih enaist let umetno izpodrezoval mlado rast ter konser-viral najrazličnejše »reševalce« države.
teh enajstih letih je bilo marsikaj' zamujenega, kar bi se lahko storilo za narod m državo. Vendar je še vedno čas in zares odrešilno bo za državo, da se bo politično življenje spet normaliziralo.
ohtičm ljudje m stranke, ki bodo prišli v novo življenje, se bodo zavedali, da svobode ne smejo zlorabljati, če nočeio ponovno doživeti enajst težkih let.
Nova doba terja tudi novih ljudi! Zato bodo morale biti vse skupine, ki so v notranji politiki zastopale avtoritativne tendence in ki so bile umetno zgrajene od zgoraj navzdol, izločene pri soodločanju o naši bodoči usodi, nit f»a iifo tv<*»
Bojns sreča se obrača na stran Kitajcev
CUNGKING, 24. februarja. Havas. Poraz, ki ga je doživela japonska vojska na južnem Kitajskem v pokrajini Kvangsi, bi utegnil po splošni sodbi strokovnjakov postati zelo velikega pomena za ves nadaljnji potek japonsko-kitajske vojne. Za vkorakanjem v glavno mesto pokrajine Kvangsi, Naning, ter z naglim umikanjem Japoncev proti pristanišču Pakhoj, so porušeni japonski načrti, katerih cilj je bil odrezati Kitajce od francoske Indoki-ne in jim zapreti tudi pot za oskrbovanje z orožjem in municijo. Japonci so vložili v to akcijo velike napore in potrebovali več mesecev, da so polagoma vdrli v obmejne predele, sedaj pa so jih Kitajci s spretno izvedeno in naglo protiofenzivo v par tednih vrgli iz vseh že zavzetih po-stojank in jih zasledujejo dalje do same-
ga izhodišča na obali. Ker so Kitajci zbrali tu veliko vojsko, ni prav nobenega upanja, da bi se Japoncem znova posrečilo dobiti nazaj izgubljene kraje. Vsa še svobodna Kitajska slavi z velikim navdušenjem to pomembno zmago in v Cungltingu napovedujejo, da bodo Japonci v kratkem doživeli take poraze tudi drugod.
PARIZ, 24. februarja. Havas. Po poročilu iz Tjentcina se tam trdovratno vzdržujejo vesti, da je Vangčingvej odložil mesto predsednika političnega sveta severne Kitajske in tudi dokončno odklonil sestavo osrednje japanofinske kitajske vlade. Ta korak Vangčingveja se spravlja v zvezo s spremenjenim položajem, ki daje zopet upanje v končni popolni uspeh kitajske obrambe pred Japonci.
V Moskvi ta|e napad na Pajalo
MOSKVA, 24. februarja. DNB. Agencija Tass je izdala uradni demanti vesti, da so sovjetska letala napadla in bombardirala švedsko obmejno mesto Pajalo. Agencija trdi, da sovjetska letala ne le niso napadla Pajale, ampak tudi sploh niso preletela švedske meje. Prav tako Tass tudi dementira vesti, po katerih naj bi bila sovjetska vlada stavila baltskim državam zahteve po novih pomorskih in drugih vojaških bazah.
STOCKHOLM, 24. februarja. TTB poroča: V zvezi z objavo, ki jo je izdala
sovjetska agencija Tass, v kateri trdi, da ni niti eno samo sovjetsko letalo letelo nad švedskim mestom Pajalo in zato tudi ni moglo metati bomb, se je izvedelo, da je bila enaka izjava podana tudi švedskemu poslaniku v Moskvi s strani sovjetske vlade ob priliki njegovega protesta. Švedska vlada pa vztraja pri tem. da je preiskava nedvomno ugotovila, da so bila letala ki so bombardirala Pajalo sovjetska. Morda bodo v Moskvi še trdili, da so Švedi mesto sami bombardirali?
Sklepi zavezniškega delavstva
PARIZ, 24. februarja. Havas. franco-sko-angleški sindikalni komite ie sinoči zaključil svoja posvetovanja. Po sprejetju poročil o mednarodnem položaju je bilo sklenjeno, da je treba poslati hrabremu finskemu narodu pomoč, da je treba z vsemi silami nadaljevati delo za
izpolnitev zavezniških vojnih ciljev ter za obrambo svobede, civilizacije in socialne pravičnosti. V resoluciji je naglaše-no, da. tvorijo angleški in francoski delavci tako rekoč eno samo enoto, kljub temu da ohranijo še dalje svojo organi-zatorično avtonomijo.
Milijardne zavezniške dobave v Ameriki
NEW YORK, 25. febr. Reuter, člani an-gleško-francoske komisije za nabavo vojnega materiala v Ameriki, so izjavili, da bosta obe državi naročili za 62 milijard dinarjev letal in drugega materiala v ameriških tovarnah za orožje.
Minister Andres odpotoval v Sofijo
BEOGRAD, 24. februarja. Jutri bo v Sofiji na svečan način ustanovljena bo!-garskc-jugoslovanska gospodarska zbornica. Naša delegacija Je odpotovala iz Beograda davi ob 7.35. Vodi io minister za trgovino in industrijo dr. Andres, ki potuje v Sofijo v spremstvu šefa kabineta in zastopnikov vseh gospodarskih zbornic vso Jugoslavije. Posebno številna je hrvatska delegacija.
Bastianini poklican k MussoSinifu
LONDON, 24. februarja. Exchange Tel. Odhod italijanskega veleposlanika Ba-stianinija v Rim se tolmači v tukajšnjih političnih krogih tako, da ga je poklical tja Mussolini, ker želi do podrobnosti spoznati angleško stališče do sedanjega vojnega in sploh mednarodnega položaja, preden sprejme Rooseveltovega odposlanca Summerja Wellesa.
MOSKVA NAPOVEDUJE VPLET AMERIKE
MOSKVA, 24. februarja. Tass. »Pravda« piše o bodočem razvoju in pravi, da se bodo Zedinjene države Severne Amerike vpletle tudi v sedanjo vojno. Pot, po kateri hedijo sedaj, je čudovito podobna oni iz leta 1915.
KONFERENCA BALTSKIH DRŽAV RIGA, 24. februarja. DNB. V dneh 14. do 16. marca bo v Rigi konferenca zunanjih ministrov Estonske. Letonske in Litve.
vsaj treba napotiti na trnjevo pot pridobivanja narodnega zaupanja na demokratični način.
Z novo uredbo bo vsakomur omogočeno politično delovanje, onemogočeno pa bo enostransko izrabljanje državne oblasti v korist političnim skupinam, ki
Pr
Novih 200 žitev potresa v Turčiii
SMIRNA, 25. febr. Reuter. Včerajšnji potres je zahteval 200 smrtnih žrtev. Ca-igrad je bil odrezan od ostalega sveta, ker so se pokvarile telefonske naprave.
POTOPLJENI ZOPET DVE PODMORNICI?
LONDON, 24. februarja. Sinoči so v Londonu krožile vesti, da sta bili na Severnem morju potopljeni dve nemški podmornici. V uradnih krogih izjavljajo, da jim ni o tem nič znano. Verjetno pa je, da so bila angleška letala ndeležena pri napadi/ na nemške podmornice.
CONSTANTINESCU SE JE VRNIL V BUKAREŠTO
SOFIJA, 24. feb. BTA. Guverner bolgarske narodne banke Gunev je priredil sinoči slovesno večerjo na čast romunske ga finančnega nrnistra Constantinesca. Večerje so se udeležili bolgarski finančni minister Božilov, zastopnik kralia Borisa Handžijev, romunski poslanik Filotti in druge ugledne osebnosti. Z nočnim vlakom je Constantinescu odpotoval nazaj v Bukarešto, na kolodvoru so se poslovi, li od njega razni dostojanstveniki.
MANEVRI AVSTR AT SKih CET V PALESTINI
JERUZALEM, 25. febr. Reuter. Avstralske čete, ki so nedavno prispele v Palestino, imajo velike manevre.
SESTANEK SKANDINAVCEV
STOCKHOLM, 24. februarja. Havas. Zunanji minister Gimtl'er je odpotova1 danes z letalom v Kodani. kjer se bo udeležil sestanka zunanjih ministrov skandinavskih držav.
NOVA ITALIJANSKA PRINCESA
RIM, 24. februarja. Sfefani Davi je ualijanska presto'onas!ednica princesa Piemontska v kraHevski palači v Nean-liu rodila hčerko, ki dobi ime Marija Gabriela.
Mariborrika napoved: Pretežno ob'ačno Obeta se izorememba vremena. Včerai je trla nnv;šifl temperatura +3.1, danes nainižia —12.5, oooldne —2.5.
Borza. Ci*rili. Beograd 10, Pariz 10%. f.onrio^ 17 65^. Ne^vork	Mi'an
R»rlin 178.8«. p^a 5.50. S"f"a
3 RuriimnpSfa 70 V* Riilcarp.Sta 3.35.
I Domači zapisku
Slovenski socialisti so povedali svoje
Današnja 23. št. »Delavske politike* se v uvodniku bavi z vprašanjem o koncentraciji političnih moči v Sloveniji ter ,iravi med drugim:	»Mi socialisti se v
spore naprednih in opozicionaimh skupin ne vmešavamo, ker mi delamo s polno oaro in lepimi uspehi za obnovo Socialistične stranke, ki bo vodila svoje samostojno socialistično politiko. Mnenja pa smo, da bi bilo dobro in koristno zlasti v Sloveniji, da se zbližajo vse meščanske stranke in skupine, med katerimi ni bistvenih programatičnih razlik. Ta koncentracija bi bila v Sloveniji nujno potrebna z ozirom na močnega in kompaktnega nasprotnika, ki v borb' ne izbira sredstev. Za nas socialiste vprašanje o koncentraciji ne pride v poštev in to radi našega svetovnega nazora in razredne opredeljenosti. Ni pa rečeno, da ne bi v izrednih slučajih sklepali sporazuma za gotove skupne nastope, toda samo z organiziranimi grupami, ki prizna-io našo samostojnost, načela čiste demokracije, polne politične svoboščine za vse državljane in enakopravnost Slovencev. Hrvatov in Srbov.« — Socialisti so torej povedali svoie Obenem pa je ta iziava dokaz, da je konec nekdanjega sodelovanja z JNS ter da so tudi socialisti zapustili razkrajajočo se JNS.
»Zdrobljena mož"
Pod tem naslovom se »Slovenija« v 8. št. obrača na »Jutrovo« beležko »V drobljenju je moč«, s katero je poskušalo »Jutro« po stari navadi intrigirati proti slovenski SDS, z naslednjo ugotovitvijo: Očitno je »Jutro« in njegove polavarje obšlo snoznanje, da ne bo zlepa več tistih in takih časov, ko je n. pr. lahko dobil dr. Kramer v Ljubljani kar vse oddane Klasove, h katerim je zaradi zaokroženosti prištel še tiste iz zasebnih pisem. Ne, odšla ie moč, in glasovi z njo, in če se ie tako zeodilo in če se bo še na take načine godilo, tedaj si dr. Kramer z »Jutrom« lahko to še prav posebno prišteje v zaslugo, hkratu pa pomisli na tisto ljudsko resnico, da ima vsaka palica dva konca. »Večernik« pa mu lahko po pravici bere levite.«
»Slovenska zemlja"
Po daljšem presledku, čigar vzroki so vsakomur znani, je pričela spet izhajati kot tednik »Slovenska zemlja« kot glasilo slovenske kmečko-delavske politike. Izdaja jo konzorcij, urejuje pa g. Pavel Kreutzer. Slovensko podeželje bo zopet izhajajočo SZ brez dvoma pozdravilo z zadoščenjem, da je pričela spet dvigati zanj svoj glas. V 1. št. je napišal uvodno besedo dr. Dragotin Lončar, ki postavlja tri poglavitne zahteve: »Hočemo ljudsko vladavino. Hočemo enakopravnost Slovencev v skupni državi s Hrvati in Srbi. Hočemo sorazmeren življenjski obstoj za vse, ki pošteno delajo.«
V miru in vofni za — otroke
»Vojna je največje zlo, največja sramota za človeštvo, napadalec in povzročitelj vojne pa največji zločinec. Ni danes kulturnega človeka, ki bi ne mislil in ne obsojal tako. Vojna se še m začela, vidimo pa, da je zadelo največ muk in trpljenja ravno matere in otroke. Naša naloga je, da pripravimo vse potrebno v zaščito mater in otrok pred grozotami vojne. Podprite tedaj Jugoslovansko unijo za zaščito otrok!« (Mesečnik »Zaščita otrok in mladine«).
v
Ciste roke na obe strani
Ob priliki pisanja »Deutsches Volks-blatta« o otvoritvi nemških srednjih šol v Jugoslaviji dostavi'a novosadski »Dan«, da bi bilo v redu in prav, če bi se ob tej priliki nemški list načelno izjasnil za osnovanje slovenskih ljudskih šol na Koroškem pod vodstvom slovenskih učiteljev. Tako bi se obojestransko spoštovanje brez dvoma stopn!eva!o. Slovenci na Koroškem ne samo. da nimajo srednjih 5ol, nego tudi ne osnovnih, še manj pa svoiih učiteljev.	iaiiiS
Predsednik SDS, minister dr. BudisavlfefiČ,
pozdravlja ustanovitev akcijskega odbora SDS za Slovenijo
Kakor smo že poročali, so se 11. t. ni. sestali v Celju • delegati ljubljanskega in Mariborskega akcijskega odbora SDS. 'Pri tej priliki so poslali predsedniku SDS, Ministru dr. Budisavljeviču, pozdravno brzojavko, na katero je dr. Budisavljevič odgovoril s sledečim pismom: Akcijskemu odboru SDS za Slovenijo.
Prejel sem brzojavko, s katero mi pošiljate pozdrave novo ustanovljenega akcijskega odbora SDS za Slovenijo. Prisrčno se zahvaljujem za te pozdrave iti ‘ih vračam vsem prijateljem iz akcijskega odbora. Iz vsega srca želim, da bi bilo vaše delo na razširjenju idej SDS in organizaciji stranke kronano s polnim
Smer slovenske politike
Vladimir Kreft
Če govorimo o neuspehih slovenske Politike v zadnjih dvajsetih letih, pridemo v nasprotje z onimi, ki so odgovora-za te neuspehe. Naša kritika povzroča Pri prizadetih obrambo in navedbo različnih razlogov, ki naj opravičijo smer dosedanje slovenske politike. Vodniki starih političnih strank istočasno tudi pozivajo ljudstvo, da jim še vnaprej zaupa in sledi, zagotavljajoč mu. da se da le Pod njihovim vodstvom priboriti sloven-, skemu narodu pravično mesto v državi.
V clneh, ko se odločajo usode malih narodov, je koristno, da si še večkrat pogledamo iz oči v oči in povemo drug . drugemu vso ono, kar nas teži in kar lahko pozitivno vpliva na bodočo smer slovenske politike.
Če se ozremo v dobo pred letom 1918. vidimo, da je v tisti dobi trebalo slovensko politiko voditi s smotrom ustanovitve lastne narodne države, katere ustanovitev pa je bila edino možna v državni skupnosti s Hrvati in Srbi. Nekateri takratni in še deloma danes živeči politiki so to nalogo v tistih časih vršili in danes jim nihče ne odreka zaslug, ki so si jih priborili v težki borbi za pravično delo. Ta borba je zahtevala velikih moralnih in tudi gmotnih žrtev in zavedno ljudstvo mora biti hvaležno vsem tistim, ki so neustrašeno pripravljali pot narodni državi.
Z ustanovitvijo Jugoslavije pa je nastala bistvena sprememba, ki je zahtevala tudi drugačno politiko. Glavna naloga slovenskih političnih mož v novi državi bi mogla biti, da Sloveniji predvsem zajamčijo neoviran in enakopraven gospodarski razmah.
Ko danes mlada generacija, ki si v posebnih razmerah in v nejasnem stanju na svetu utira pot v javno življenje, analizira slovensko politiko pred in po osvobojehju, prihaja do dveh zaključkov: priznava zasluge tistim slovenskim politikom, ki so že za časa tujčevega gospostva našli rešitev za ohranitev slovenske samobitnosti: pridržuje pa si pravico kritike do vseh onih dejanj, ki so jih izvršili deloma isti ljudje, deloma njihovi najožji prijatelji,' v svobodni državi, v škodo in brefne svojega naroda. Mladi rod se pri tej.svoji kritiki sicer zaveda smisla pregovora, ki pravi »kdor dela. ta greši«, toda stoji istočasno na stališču, da storjeni grehi ne smejo biti bistvenega pomena za življenje naroda, radi katerega se neko delo vrši.
S, tem prihajamo na pot slovenske politike v Jugoslaviji, ki je bila ves čas premalo samostojna in se je vse preveč naslanjala na skupine, katerih težišče koristnega dela za narod ni bila Slovenija in- njeno ljudstvo. Ni potrebno navajati dokazov za to trditev; primerov, ki osvetljujejo na eni strani tendence raznih vsedržavnih skupin, na drugi strani pa podrejeno vlogo Slovencev, ki so pri teh skupinah sodelovali, je precej.
Tri posledice dela teli skupin navajamo: gospodarsko zapostavljanje Slovenije; prepričanje pri sodelujočih Slovencih, da se da s pomočjo te ali one skupine v Sloveniji na svoj način vladati ‘n končno poostritev razmerja med Hrvati m Srbi zaradi »hrvatskega vprašanja«
Pot takšne politike, pri kateri so vedno sodelovali tudi slovenski možie. ni mogla roditi dobrih sadov ne za državo, neprijetno pa je tudi odjeknila v slovenskem ljudstvu, ki danes le še čaka na eventualne dobre posledice ustanovitve samoupravne Slovenije.
Pojave nezadovoljstva slovenskega ljudstva do dosedanje slovenske politike nekaterih ljudi lahko opazi vsakdo, kdor je v stalnih stikih z našim ljudstvom. To
nezadovoljstvo ni povprečnega značaja, nego sega v globino duše našega pripro-stega- človeka:	obstajajo	celo stvarne
domneve, da lahko povzroči nepravilno vodenje slovenske politike v bodočnosti neodstranljive razpoke v narodnem življenju.
Kdor je vse to spoznal in uvidel, ta je moral in mora izvajati konsekvence; kdor pa tega noče uvideti, tistemu je še vnaprej ljubše ukvarjanje z malenkostmi in ozkosrčnimi metodami strankarske zagrizenosti.
uspehom in da se ponosni prapor SDS zmagoslavno razvije širom cele Slovenije. Hkrati Vas prosim, da bodite prepričani, da sem pripravljen podpirati Vaše delo z vso odločnostjo.
S strankarskim pozdravom, predsednik SDS dr. Srgjan Budisavljevič.
Nastopajoča mlada generacija je to spoznala, zato vodi borbo za osnovno preusmeritev dosedanje slovenske politike;
ona vidi razmere v Sloveniji, vidi pa tudi težkoče, ki se dan za dnevom pojavljajo v zvezi s preureditvijo države; ustvariti hoče pokret, ki ne bo privesek skupin, ki Slovencem ne koristijo; postati hoče enakovreden in enakopraven zaveznik Hrvatov in Srbov v državni politiki ter oošten in iskren posrednik v nesoglasjih, ki jih opaža med ostalima narodoma države; zato tudi odklanja ustanovitev vsake fronte, katera bi lahko povzročila nova trenja in poostritev razmerja med narodi Jugoslavije.
Težka je sicer pot. ki si jo je začrtala mlada generacija, toda računajoč na konstruktivnost večine slovenskega mladega rodu in na razpoloženje v delu slovenskega ljudstva, je nričakovati. da se bo ta pot tudi dogradila.
Pota in mišljenja
Alfonz Pipan	naše	mladine
Mnogo se sedaj piše in govori o naši mladini. Prav je tako! Vesela je, da se ji posveča toliko pažnje in sprejemljiva je za vse pametne nasvete. Saj se zaveda, da bo ona, ko doraste, prevzela vodstvo vsega, bodisi kulturnega, socialnega ali političnega življenja.
Mladina se pripravlja na to svoje poslanstvo, vendar se mi zdi da v naši, lahko rečem rak-rani politiki še vedno ni popolnoma uravnovešena. S tem pa nikakor ne mislim, da ni sposobna zanjo — krive so temu predvsem naše notranje razmere.
Slovenci smo majhen narod, vendar si privoščimo v političnem življenju marsikaj. Predvsem je glavna naloga vsakega Slovenca, da se gre za pripadnike političnih strank in to povsod, tudi tam, kjer takih stvari najmanj potrebujemo. Strastni politiki so mladino s spretno propagando in visokodonečimi frazami razdvajali, speljevali v stranke in jo skušali »vzgojiti« ,v slepo kričavo »avantgardo«-. šli so tako daleč, da so ji na eni/strani vsiljevali liberalizem,'ki je hotel razvneti v. človeku njegovo slabo, nizkotno strah »jaza«, na dragi strani so pa s- širjenjem plemenskih strasti, ana-cionalno in versko:nestrpno vzgojo pripravljali pot našemu največjemu sovražniku komunizmu. Pod težo teh metod je neizbežno, da narod in mladina miselno in gospodarsko propada.
Spet prihajajo na dan besede, ki jih je napisal neki člankar v mladinskem časopisu »Njivi«; »Sučemo se okoli političnih
prepirov ne da bi se mogli odlepiti od njih in se lotiti nujnejših, pozitivnih nalog. Zdi se, da bo še enkrat omladina morala dvigniti klic po podrobnejšem pozitivnem delu, kakor je to storila ona generacija, ki ima poleg srbske vojske glavno zaslugo, da je prišlo do narodnega zedinjenja.« Prišel, je čas, ko mora nova generacija vstopiti v politično areno, da reši ono kar je zavoženega.
Nastop nečesa novega, nepoznanega napovedujejo vsi veliki duhovi našega časa, filozofi in misleci, gospodarstveniki in trezni politiki. Kot živ izraz teh razmer je pesimizem med starejšimi, mladina pa se ozira, razgleduje in analizira v svojem najbližjem okolju. Mladina dobro sodi: ona ne najde vzroka neprimernemu pesimizmu, ona je po naravi idealistična in revolucionarna. Sprejema borbo, ki ji prihaja nasproti in ustvarja novo bodočnost sebi in narodu.
Idealizem! Morda bo pa le po vseh dogodkih prodrlo mišljenje, kot je bilo pri predvojni mladini. Idealna, navdušena za idejo svobode! pravice in resnice se ni bala ničesar. Kako vse drugače bi bilo danes v naši politiki, če bi nam ostali pri življenju borci naše narodne svobode Avgust Jenko, Ivan Endlicher, Janže Novak... Novi rod, zrasel po vojni, naj ti stavlja za vzgled nesebične predhodnike predvojne omladine, postavi določene cilje, ki naj vrnejo našemu človeku vero v narodne ideale in jugoslovanske skupnosti. Tako pripravljena bo z lahkoto premagala vse težave in ovire, ki jih v zahvalo za svoje delo prejema.
Metode in nam#,ni živčne vojne
Radivoj Rehar
Kakor totalitarna, tako je tudi živčna vojna iznajdba najnovejšega časa. Ta vojna se je pričela dejansko davno pred sedanjo vojno na bojiščih in ji je torej bila nekaka predhodnica. Njeno orožje so napadi v časnikih ter propagandne In alarmantne vesti vseh vrst, ki se širijo bodisi potom tiska bodisi potom pisem, brošur ali ustmeno, zelo pogostoma pa tudi po radiu. Namen te vojne je zbegat in ustrašiti nasprotnika, zlasti pa demoralizirati najširše ljudske množice, da jih prevzame strah, izgube vero vase in postanejo nazadnje apatične ter pristopne za vsako rešitev.
Po časnikih in radiu vodene kampanje držav proti državam so kakor ofenzive
na frontah. Pojavijo se nenadoma. Povodi in vzroki so jim postranskega pomena. Alco jih ni, jih umetno ustvarijo ali si jih preprosto izmislijo. Kampanja se stopnjuje potem v višino in širino, kakor kanonada na sovražne postojanke. Ko Je s tem opravljeno delo. stopi v akcijo diplomacija, ki igra v živčni vojni enako vlogo kakor pehotni napadalni oddelk1 Ako se napad posreči in .so cilji, zaradi katerih se je ofenziva živčne vojne pričela. doseženi, boj polagoma utihne, ako 'e pa bil naskok odbit, se ofenzive ponavljajo v določenih presledk;h. Voditelr ‘eh ofenziv pač pričakujejo, da se jim bo nazadnje le nosrečdo s kričanjem porušiti nasprotno moralno obrambo.
i
Navadi svojega otroka pravočasno na
pravih# neg# zgi!
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Kakor pri vojni na frontah,- se tudi v živčni vojni sredstva ne izbirajo. Popolnoma postranskega pomena je, ali so obtožbe, ki se mečejo na nasprotnika, resnične ali ne. Lahko so tudi od kraja do konca izmišljene. Glavno je pač, da so efektne, da morejo lastni tabor ogorčiti in dvigniti, da je pripravljen »maščevati krivice« in »doseči pravico«, nasprotniku pa vtepsti v dušo strah in ohromelost. Zato je imel popolnoma prav tisti zgodovinar, ki je nedavno napisal v neki razpravi, da se ni v vsej dosedanji zgodovini človeštva skupaj v političnem in zlasti v mednarodnem življenju toliko lagalo, kakor v zadnjih nekaj letih. Kampanja živčne vojne je v stanju spremeniti na-oadenca v napadalca, žrtev v zločinca, krivico v pravico, belo v črno in narobe. In skoraj neverjetno je, da se najdejo velike množice ljudi, ki se dajo s tem popolnoma prepričati.
Živčna vojna je bila v posebno velikem razmahu zlasti pred izbruhom vojne z orožjem, vendar se tudi v tej nadaljuje, samo da ni vselej tako opazljiva. Kdor pazno zasleduje dogodke v posameznih državah in med državami, bo opazil, kako se še vedno skoraj periodično pričenjajo razne propagandne in ostraševalne kampame. Videl bo, kako skušajo posamezne države z ogromnim naporom vseh propagandnih sil dvigniti ali vsaj vzdržati zanje ugodno razpelo-ženje državljanov, na drugi strani pa z alarmantnimi senzacijami zbegati nasprotnike. Včasih so pa seveda take ofenzive namenjene tudi nevtralcem, seveda vselej z jasno določenim namenom.
K akcijam živčne vojne moramo prišteti tudi periodične alarme glede posameznih točk, ki bi bile sposobne za nova aktivna bojišča. Take točke so zlasti Skandinavija. Belgija Jn Holandija, I Turčija in Romunija. Da so ti alarmi živčnih ofenziv bolj efektni, jih spremljajo navadno kake resnične priprave vojaškega ali podobnega značaja. Potem se prične propagandna kanonada. ki traja riekaj dni. se stopnjuje do kritičnega viška,' a nato polagoma splakni. Tako smo. da govorimo konkretno, doživeli v zadnjih šestih mesecih že tri velike ofenzive živčne vojne na belgijsko-holandski »fronti«. Ofenzive na fronti Bližnjega vzhoda ih na severu se ponavljajo v več ali manj rednih presledkih in bi jih lahko že označevali s »prvo«, »drugo«, »tretjo« itd., kakor smo med svetovno vojno šteli bitke na Soči.
Kje so prvotna izhodišča teh ofenziv živčne vojne, često niti ni mogoče točno ugotoviti. Njihovi iniciatorji znajo vešče zabrisati za seboj sledove. Alarmantne vesti vržejo med svet kakor ročne granate med nepripravljeno množico. Zgodilo se je že večkrat, da je ves svet mislil, da so alarm zagnali Nemci, pa so ga v resnici Angleži, ali pa narobe. Tudi namen) so bili češto vse drugačni, kakor se je na videz zdelo. Toda brez namenov tli bilo še nobenega takega živčnega alarma in ga verjetno tudi v bodoče ne bo. Tisti, ki dolže liste, da oni ustvarjajo »senzacije, ki se potem razblinijo v nič«, se zelo motijo. Vse take senzacije so vržene v svet iz ene ali dru^e centrale živčne vojne in zasledujejo določen namen. Listi, tudi nevtralni, često vedo. da
Stran 4.
»Vef erntk«
V Marmor« dne ?4 TT. 1040   - —————^
KmeisM upora na Slavenstoem
mMMmmmammmmmmmammmmmmmmmmmmmmammmmmmmtM
Veliki upor toEmimkih kmetov 1713
Josp Mravljak / Kako se ’e začela tragedija zatirane kmečke ra;e ob Soči
brž odjahal v Gorico in javil dcželne-glavarju pretečo .nevarnost. Ta je brž poslal svoje čele, nekaj dragoncev in mušketirjev v Solkan, da krnele raz krope in največje kričače ujamejo in odvedejo v zapore. Iver so bila vsa prigovarjanja, da bi sc Tolminci spametovali in razšli, zaman, so začeli vojaki streljali; enega kmeta so ustrelili, dva pahnili v Sočo, 25 pa so jih ujeli. Vsi drugi so zbežali po cesti proti Sveti gori. Ujetnike so odpeljali na goriški grad.
Drugi marš na Gorico
Ko se je vest o lem dogodku zvedela po Tolminskem ,so sklicali vodje puntarjev zborovanje k Sv. Luciji, kjer
Schiller: Kovarstvo in ljubezen
V četrtek zvečer je bila v našem mariborskem gledališču premiera druge vprizoritve Schillerjeve tragedije »Kovarstvo in ljubezen«, tokrat v novem
VIII. veliki tolminski punt
1713.
Od leta 1651 dalje so bili grofje Coronini lastniki tolminskega gospostva in glavarstva. Bili so strogi, neusmiljeni gospodarji. Skušali so podvreči davčni obveznosti privilegirane Nemškorularje, pa se jim ni posrečilo.
Depulaci‘a na Dunaj
Leta 1702. so se podložniki uprli zaradi previsokih davkov. Ker z neposrednimi pregovori niso uspeli, so sklenili poslati deputacijo k cesarju na Dunaj. Vodja upornikov je bil Simon Golja iz Kneže (med Podinelcem in Grahovim). Istočasno z uporniškim odposlanstvom pa je prispelo na Dunaj tudi poročilo grofa Coroninija, in ker so njegovemu pismu popolnoma verjeli, so deputacijo vtaknili v zapore in kaznovali. Golja in še nekateri drugi Sb se z begom odtegnili kazni ,n:so pa smeli domov, ker je prišlo povelje v Tolmin, da se jih mora prijeli. Ker Golja samega niso dobili, so zaplenili njegovo precej veliko premoženje.
Preč z davkarjem!
Ko je vlada lela 170G. uvedla po vsem Goriškem davek na meso in vino, so se Tolminci temu davku uprli.
Glavni davkar za Goriško je Th»il tedaj neki Bandel, ki ni nikomur prizanašal in si je pri davkariji nabral lepo premoženje, Tolminci so ostali z davkom že par let na dolgu, in zalo jih je Bandel opominjal, naj zaostanke poravnajo. Namesto tega so Tolminci na .Tihem proti Bandlu snovali upor, ki se je vedno bolj širil. Središče upora je bila idrijsko-bačka dolina od Sv. Lucije do Idrije; pridružili so se jim tudi Tribušarji, Čepovanci in Banj-škarji. Puntarski voditelji so zbirali tudi denarne prispevke za finansiranje upora.
V ječe na goriškem gradu
Neposredni povod za upor je dal Bandel sam. Ker kmeti kljub opominom niso hoteli plačati zaostankov, si je pomagal Bandel s silo. Ko je prišlo 13. marca 1713 po kupčijskih opravkih mnogo Tolmincev v Gorico, ki so si nakupili raznega blaga, jih je velel davkar s tovori vred odgnali na goriški grad, kjer so može zaprli, tovere in konje konfiscirali. Vest o Bandlovem nasilju se je brž raznesla po Tolminskem in povzročila silno razburjenje.
Pohod na Gorico
Voditelji puntarjev Ivan Gradnik,
Gregor Kobal, Lovrenc Kragulj in Marr tin Munih so nemudoma sklicali uporne kmete k Sv. Luciji, odkoder so [ stava kljub osmim slikam ne traja pr.? oboroženi z dolgimi palicami in kosa-j dolgo.	|
mi odkorakali 27. III. v Gorico; bilo j Med posameznimi kreacijami je nekaj jih je okoli 500. Namen je bil, da karakterno odličnih likov. Naš ansambi osvobo”dijo zaprLe tovariše in se ma-j skoraj nima pravega ljubimca, najmanj ščujejo nad Bandlom. Pri solkanskem j pa heroičnega, zato je prevzel g. Ve:-! pokopališču jih sreča tolminski glavar d oni k s Ferdinandom nase težko na-j
logo, ki jo je pa rešil mnogo bolje, kakor i smo pričakovali in dosegel zlasti v.ne-| katerih scenah močne efekte. Nič mani
je poročal Ivan Gradnik o resnosti trenutka. Ko je bito zbranih okoli 5(X kmetov, je ukazal Gradnik pohod na Gorico, da zah levo j o zadoščenje za krute krivice. Med. potjo so sc jim pridružiti še Kanalci. Solkanski klanec jc bil že pred prihodom puntarjev zaseden po brambovcih in mušketirjih, ki naj bi zabranili doslop v Gorico. Po razgovorih s puntarji so nekateri brambovci pristopili k upornikom drugi pa so ostali pasivni, mušketirji pa so zbežali v Gorico in naznanili dež, glavarju, kaj se je zgodilo.
Glavar beži v grad Kmalu so prišli Tolminci v mesto, ki je b.lo kakor izumrlo. Obkolili so
čno občutje in tudi tehnično zmagovala naporno igro. Psihološko močne dojemlji vosti je treba tudi za viogo Luizinejra očeta Millerja, ki jo je g. Gorinšek
Albrechtovem prevodu, novi Malčevi re- pokazal v izdatni meri. Markantno in žiji in novi zasedbi. Fran Albrecht vseskozi izgrajeno je upodobil g. Naje osvobodil novi slovenski prevod vse krst intrigantskega predsednikovega romantične besedne nabreklosti, režiser tajnika Wirrma. G. Crnobori je bil je črtal vsa pogrešljiva mesta in dramo, kot plehki dvorni maršal Kalb naravnost zgostil, igralci so se pa tudi potrudili izvrsten, a tudi g. Košuta je trdno poustvariti karakterno živo podane like.1 stavil v življenje odra min'strskega pred-Tragedija, ki je bila napisana pred pol- sednika Walterja. Po svoji zunanjos*: drugim stoletjem, nam je bila tako tudi odlična in igralsko prepričljiva je gdč oblikovno in igralsko približana, njene iStarčeva v vlogi lady M'lfordove. misli, tendence in globine so pa itak j Ga. Gorinškov a je pogodila tipiko ostale še prav tako aktualne, kakor so malomeščanke Millerjeve in tudi g. M a-bile ob nastanku. In prav v teh je naj- \ 1 e c je bi! v svojem sicer kratkem na-
stopu kot knezov komorni sluga krepak in pristen. Ostale tri male vloge: ladyno
*wo
večja vrednost »Kovarstva in ljubezni«, čeprav tudi sama odrska in splošno umetniška plat za njimi čisto nič ne zaostaja. Schiller je bil zrel in resničen umetnik že z leti, ko je to delo napisal.
Pred režiserjem je vstajalo težko vprašanje: kako podati Schillerjevo tragedijo? Ali ostat; pri stilu dobe njenega v preteklem tromesečju je Sokolsko nastanka m ga pridržati v inscenaciji m družty0 0rmož precej mar]jivo de]ova]o_
palačo deželnega glavarja Strassolda m zahtevali od njega, da izpusti ujete rojake in vrne zaplenjene konje in blago. Ko pogajanja niso rodila nika-kih uspehov in je situacija postajala vedno bolj kočljiva, se je tudi on sam umaknil v grad, kamor sla se že prej zatekla grof Coronini in Bandel.
Oplenjena davkarjeva hiša
Medlem so se podali nekateri l:\:ctje na Studenec in i...“jii razdirati Ban-delovo hišo. Ker je bila zaprta, so vdrli skozi streho in raznesli in razprodali vse, kar jim je prišlo pod roke. Za Bandela se ni zavzel nihče, tako je bil splečno osovražen.
O
sobarico, predsednikovega slugo in lady-nega slugo so odigrali gdč K r i ž a j. e v a, g. T u r k in g. L e d i n e k.
Predstava je ustvarila v celoti dober vtis in je bila tako sprejeta tudi s strani občinstva.	-r.
Soko!sko deEo v Ormožu
igri, ali pa ustvariti kompromis med preteklostjo in sedamostjo? G. Malec se je odločil za drugo alternativo. Stil njegove vprizoritve je bil zato bližji sodobnosti kakor preteklosti, dasi je nekatere elemente starega stila vendarle ohranil in skrbel ponekod za poduhovljenje in od-maknitev od realizma. V splošnem je s svojo zamislijo zmagal, in predstava spa-
| V kronološkem redu se pokaže delo v naslednjem: Lutkarski odsek je otvoril 112. 11. p. 1. s krstno predstavo »Jurček I dvorni krojač« svoje redno delovanje. — i Dne 1. 1. smo videli lutkovno igro »Mar-i buela« in 28. 1. pa »Jurčkovo čarobno pijačo«. Obisk je razmeroma dober pri ivseh predstavah. Igralci so pa vložili ves trud v odsek in nas z igrami preseneča-
grof Jakob Anton Coronini. Na vprašanje, kam in po kaj so namenjeni, mu povedo, da gredo v Gorico	po
tovariše in nad Bandla. Coronini	jih:	težavna ni vloga	Luize,	ki Je	našla v
skuša potolažiti in odvrnili od	po- J	gdč. Rasbergerjevi	najboljšo inter-
čelja, ker pa vse ni nič zaleglo, je	pretko. Ustvarjala	je skoraj ves	čas mo-
da med uspehe naSeea odra Do tega £ Bn Kojcu je poverjeno delo in sc
posrečena S T" Vo™rt' «* * <*>«» 2 «*• »*«** Od*k posrečena inscenacija, dasi za! m ori zasluži da n:egove prireditve obiskuje-
ginalna, amCak le k nam presajena Po-, jo tudi s .šj č)ani. _ Dne 2	3
hvaM, moramo končno tud. to, da bn slavnostna akademija z razvitjem
omogočila naglo menjavo scen tn pred- * v. ^	*	.	rr J
viru* im	^ *	deejega prapora, ta }& prav dobro uspe-
stnva klruh osmim slikam ne trma nr*- .	„	,	,	,	,	.	.	..	“	^
la. Proslava 1. decembra je bila nad vse slavnostna. Poleg običajnega programa je bila tudi zaprisega novega članstva in razdelitev diplom. — Dne 12. 12. je bil pogreb s. Olge Šijančeve, katerega se je društvo s sodelovanjem sosednih edinic udeležilo v velikem številu s 5 prapori
— Dne 20. 12. je bila prirejena božičnica
revni sokolski deci, pri kateri je bilo obdarovanih z obleko, perilom in obutvijo ter šolskimi potrebščinami 68 naših malčkov. Da je božičnica dobro uspela, je zasluga br. Kovačiča Dragana, ki se je z očetovske ljubeznijo zavzel za prireditev. — Dne 6. 1. je društvo s svojimi oddelki pomagalo bratski četi Ivanjkovci pri njeni akademiji, ki je odlično uspela in je bila razlika med nastopajočimi Četaši in oddelki matičnega društva tako malenkostna da jo je bilo komaj opaziti. — Dne 3.2. je bila sokolska maškarada v Skorčičevi dvorani, ki ie dobro uspela. Obiskovalci so bili prav zado~ voljni. — 6. 2. je društvo priredilo deci maškarado. Prav prijetno je bilo opazovati mladino v ž^opisanih oblekah in ori ginaln:h maskah. Po rajanju v telovadnici je bil obhod skozi mesto, nato pa je bila deca pogoščena. — 14. !. nas ie zapustil priljubljeni režiser dramskega odseka br. Zrimšek, ki je marljivo de-'oval pri tuk. Sokolu. Premeščen je bil v Ljubljano.
SMUČARSKE TEKME SELNIŠKEGA SOKOLA
šo take alarmantne vesti dvomljive, a ignorirati jih vendarle ne morejo, ker nikoli ne morejo vnaprej dognati, aii niso morda le res priprava za aktiven poseg v nadaljnji rafcvcj dogodkov. Cesto se je že zgodilo, da so nekateri listi odklonili vesti, ki so se jim žde'e !e preveč neverjetne, pa se je že kmalu pokazalo, da so bile žal Še vse preveč resnične.
Kakšen je namen takih živčnih ofenziv v primerih, ko jim ne slede dejanja? Vselej ga ni mogoče ugotoviti. To skrivnost poznajo samo iniciatorjt. Vendar je mogoče vse te ofenzive vsaj približno točno tolmačiti. V večini primerov gre za beganje nasprotnika, bodisi samo psihološko, bodisi tudi vojaško, kalil na vsaki točki neve nevarnosti se mora »za vsak primer« nul«© zavarovati. S tem pa os’a-bi svoj po!ožaj tam, kjer bi moral bi‘l Uajboi« čuječ. Bližnie(vzhodni alarmi sililo
Na strmini Janževega vrha so bili zbrani smučarji in drug za drugim hiteli tako Sovjetsko zvezo, da zbira čete na ^ s^rm'n'- Za izpremembo so vozili sa-
Kavkazu in ob Črnem morju, kakor na drugi strani zaveznike, da se pripravljajo v Egiptu, Palestini. Siriji in Turčiji. Ti alarmi so torej lahko prav tako delo z ene kakor z druge strani in prihajajo tudi dejansko enkrat z vzhoda, drugič z zahoda. S tem pa seveda še nikakor ni rečeno, da na Kavkazu res ni neposredne nevarnosti za oborožen spopad. Isto velja v enaki meri za Belgijo in Holandijo, Skandinavijo, Romunijo itd.
Živčna vojna se pa vodi tudi v malem,
mo z eno palico, po starem slovenskem načinu, kakor pred stoletji naši domači drvarji. Edini narod poleg Norvežanov smo mi na svetu, ki smo iz lastnih potreb znali napraviti sami smuči. Ni nam bilo treba izposojevati »skijanja« in »ski« od severnjakov. Ako so pradedje znali sami napraviti smuči, so znali goto.vo tudi dobro voziti in delali razns smuške like. fz spoštovanji do svoje rodne preteklosti smo poimenovali znana smuška lika »Telemark« s Poherfem ali »Po-
zlasti v nevtralnih državah. Sredstvo je h°rcem«Jn namesto »Kristijanije« napra-po večini ustmena propaganda. Posebni i- ?.*. ^0,ie<'’, značita imeni dveh agenti mečejo v iavnost vse mogoče in nordijskih krajev poimenovanje dveh nemogoče govorice, ki se potem z Ve-' smu- ih sPretmsti ostalim narodom, za-liko naglico širijo od ust do ust. Ta na- kaU'h mi s’°venci ne bi označevali s čin vojne je za nerazsodne množrce naj- ^ krajema, ki sta dala Slovanom »smuči«, boli škodljiv in nanj moramo biti pozorni! Naši člani in naraščaj so strmino do-tudi mu	•	bro »rajsali« z eno palico, kakor pravijo
domačini. Najboljši smučar slovenskega načina je bil K o n i g Jože.
Na strmini so prijatelji sokolstva občudovali gibčne Sokole in Sokolice. kako so delali in se trudili napravit: v zaznamovani progi »Pohorca« in »Bloke« iz razumljivo, zemlja je hote’a tudi svoje pike. Sreča se je nasmeja1a in izbraia za prvaka Juršiča Stanka.
Začasne skakalnice, ki iih ie napravila naša mladina sama. so take: mal pragec za preganjanje strahu, sredma za tiste, ki hočejo napredovati in končno na:večji sneženi kup za prave bele junake. T rabe Miha je švignil celih s m da'eč. Po končanem zimskem prazn!k'u je povedel brat Žunko »bodoče velike« snežene junake veselo domov.
1. So^ol Beneš^v v Pr:’«'? ie sTavit nedavno 70!etnico. Ustanovila sta ga dr. E. Fngel in dr. Vlad. Hering ki sta bna Tyrševa u?°nca in s*a z n'>m te'ova^!la v praškem S^VoHt Oha s*a h:'a tud' Člana nrvega Tvrševega prednjaškega sistema.
Dokler tra:a zato ga nudi prvovrstne
PARKET
po stari ceni
REMEC-Co.
KAMNIK
Nogice
Sola v Murski Soboti pozabfjana?
Iz Murske Sobote nam pišejo: Leta in leta sem se ljudstvo našega mesta povprašuje, kedaj se bodo merodajni zganili in oddali gradbena dela nove šole v licitacijo. Denarja je sedaj že dovolj, saj znaša v to svrho namenjena vloga že nekaj nad 2 in pol milijona dinarjev. Sedaj ni mogoč izgovor, da so finance ravno tista ovira, ki nam dobro voljo ponovi šoli preprečuje. Kaj je sedaj? Po mestu se celo slišijo glasovi, da namerava občina posojilo, ki ga je prejela za zgradbo nove šole, vrniti. Ali težko je verjeti, da bi ljudje, ki so bili odlikovani za javna dela, to storili. Sobočani moramo že nekaj let sem prenašati grenke očitke, da smo malomarni. Kazali so naši goričanci >n vaščanci iz sosednjih vasi, na našo
staro bajto, posmehovali se iz naše barake, ki na žalost v zimskih mesecih, radi nesolidnosti ne služi svojim namenom. Dolžnost in odgovornost do naših otrok pa nas sili da se prav iz zdravstvenih razlogov do naših najmlajših državljanov zganemo. Naša deca je slabo hranjena in še nezdravi šolski prostori? Kaj bo z našo mladino? Ali lahko dočakajo starost in kakšne koristi bo od njih imela država? Iz vseh zgoraj navedenih razlogov prosimo merodajne kakor tudi oblasti, posebno pa še bansko upravo, ki je kom. pregled že izvršila, da premakne zadevo z mrtve točke. Nova šola bo največje odlikovanje tistemu, ki jo bo postavil tečen in živ spomenik.
CMD v Dravski dolini
obmejni trg, širši javnosti znan Po svoji železarni in še posebno po na-rPdnostnih bojih izza predvojne in prevratne dobe, ima popolnoma slovensko ukolieo in* tudi tržani so po veliki večini slovenskega pokolenja. Le posledice nemške domače vzgoje in nemške šole so Pri nekaterih še prav očitne in vidne, kajti le-ti se še vedno ne morejo vživeti v današnje razmere in čase, ko ima vsak enake pravice in dolžnosti. Na Muti je bila do 1918. tudi šola Družbe sv. Cirila in Metoda, katero so prav . pridno pose-čali predvsem otroci okoličanov ter si ohranili svojo narodnost in ljubezen do slovenskega jezika. Podružnica CMD, ki z lepim uspehom deluje že preko 10 let, ie v nedeljo priredila predavanje o delovanju naše najstarejše narodno-obrambne družbe, ki skrbi ob severni meji z vsakoletno bogato obdaritvijo za revne šol-
ske otroke; posebno pa se vidi njena velika skrb za naše obmejne kraje v tem, da gradi družba sedaj že drugo šolsko poslopje na Kozjaku pri Sv. Treh kraljih nad Marenbergom.
Naša javnost se še vedno premalo zanima za naše obmejne kraje in njihove potrebe. Ni dovolj, da se navdušujemo samo ob raznih poročilih, temveč je potrebna dejanska pomoč. Podpirajmo zato Družbo sv. Cirila in Metoda ter zbirajmo male darove, ki bodo narasli s sodelovanjem mnogih na velike vsote. In bo družba lahko vršila svoje plemenite naloge tudi še nadalje. Ko je bil tujec naš gospodar, smo z velikim požrtvovanjem zbrali ogromne vsote za zidanje in podporo šol, naj tudi današnji rod dokaže, da se zaveda svojih dolžnosti, ki so v narodni državi večje kakor poprej.
banska uprava na prošnjo teh zaupnikov njihove mandate podaljšala za nadaljnje leto. Rok za vlaganje tozadevnih prošenj na Inšpekcijo dela v Ljubljani je določen do konca februarja t. 1. in se pozneje pred ložene prošnje ne bodo upoštevale.
ELEKTRIFIKACIJA MURSKEGA SREDIŠČA
S pomočjo elektrarne premogovnika Peklenica so elektrificirali Mursko Središče, kar je velikega gospodarskega pomena.. Prbivalci so zadovoljni, čeprav morajo plačevati 5.30 din za kilovatno uro. Pri tem so seveda vračunani tudi instalacijski stroški.
BREZPLAČEN PREVOZ ŽIVEŽA
Za one kraje, kis o trpeli zaradi suše ali povodnji ali pa so bili v pridelovanju živil pasivni ali pa kjer prebivalstvo ni imelo dovolj prilike, da kaj zasluži, ie ministrski svet dovolil brezplačen prevoz živeža kakor tudi kredit za razdelitev hrane po znižani ceni. Kredit 25 milijonov dinarjev bo razdeljen med posamezne banovine. Za prevoz hrane pa je ministrski svet odobril 3000 brezplačnih vozovnic.
nova uredba za izvoz živine bo
PODPRLA V PRVI VRSTI ZADRUGE
Te dni je bil v Beogradu izdelan načrt uredbe o izvozu živine in živinskih proizvodov. Istočasno je bil pripravljen načrt uredbe o izvozu svinj in goveje živine v živem stanju. Močno se poveča delež zadrug pri izvozu živine. Po novi uredbi bodo dobile zadruge 50% celotnega kontingenta, trgovci 35% in proizvajalci 15% celotnega kontingenta izr vožene živine. Od proizvajalcev pridejo v poštev samo oni, ki dokažejo, da jim je kmetijstvo glavni poklic in da lahko pitajo istočasno 25 svinj in glav goveje živine, od zadrug pa one, ki lahko dajo m-rancijo, da bodo na leto izvozile vsaj 300 svinj in 60 glav goveje živine. Vsi inte
podjetjih, ki so sezonsk. značaja in kjer se radi neobratovanja volitve v januarju ne morejo izvesti. V podjetjih, kjer se volitve iz kakršnega koli vzroka v zgoraj navedenem terminu niso započele in so do sedaj obstajali obratni zaupniki, bo kr,
VINO IN ŽGANJE BODO POPISALI
Oddelki finančnih kontrol tnora.'o popisati vse zalose vina in žganja pri pridelovalcih, v kolikor niso tega že doslej storili. Zaloge bodo popisali, da bo lahko Prizad določil način kupovanja vina in žganja ter preprečil sleherno-špekulacijo, ki bi škodovala pridelovalcem.
del podeželskih revnih obrtnikov ni bit zmožen plačila tega minimalnega zneska, kje še. da bi zmogel še večja plačila, ki bi nastala z združitvijo vseh strokovnih združenj v eno. Soglasno je bit sprelet sklep, da odpošljejo združenja na' naslov Banske uprave ter trgovinskega ministrstva pritožbo.
GORNJERADGONSKl OBRTNIKI PRO TI UKINITVI ZDRUŽENJ.
Tukajšnja združenja lesnih, kovinarskih in oblačilnih strok so takoj po prejemu odloka TOI o ukinitvi združenj ter združitvi v skupno splošno združenje sklicala svoje članstvo na sestanek, ki se ga je udeležilo obrtništvo obeh strok, katero je soglasno in ogorčeno protestiralo proti ukinitvi svojih združenj, ki obstajajo že nad 50 let. Dosedanje poslovanje teh združenj v Gor. Radgoni je bilo zvezano le z minimalnimi stroški ter je znašala članarina letno jedva 10 din. Vkljub tej nizki članarini pa precejšen
TUDI VINO JE ZMRZNILO V KLETEH
Zadnji mraz je prizadeval po Slovenskih goricah občutno škodo. Pod pritiskom ostrega mraza je pokalo drevje po1 gozdovih in sadonosnikili. Največ škode je na mladem sadnem drevju. Po kleteh’ je ponekod zmrznilo vino, kar se že od 1. 1929 ni zgodilo. Mnogim kmetovalcem in kočarjem je zmrznila v shrambah vsa krma za svinje, enako tudi semenski krompir, ki ga bo spomladi znatno primanjkovalo. Neštetim družinam je zmanj kalo potrebno kurivo, ki si ga jeseni niso dovolj oskrbele, ker niso računali na tako dolgo in hudo zimo. Občutno pomanjkanje kuriva je nastalo zadnji čas tudi na naših obmejnih ljudskih šolah. Po nekod so morali radi tega pouk omejiti na način, da se vrši za polovico razredov dopoldne, za ostalo polovico pa popoldne. Radi neznosnega mraza šolska mladina letošnjo zimo hudo zmrzuje in si nakopava bolezni radi prehlada. V tem oziru so najhuje prizadeti oni otroci, katerih svojci viničarji in'kočarji ne zmorejo oskrbeti otrokom potrebne obleke in obutve.
o Lutkarski odsek sokolskega drušlva
Ormož priredi v nedeljo 25. t. m., ob 15 v telovadnici meščanske šole lutkovno predstavo: ..Jurček ga je ugnal".
o Avtomobilski promet /. Logarsko dolino zopet vpostavljcn. „Pulnik‘; Maribor sporoča, da je spet v celoti vpostavljcn avtobusni promet med Celjem skozi Gornjo Savinjsko dolino do Solčave V zadnjem času je vozil avtobus — vsled slabe ceste — samo do Ljubnega. S lem je zopet olajšan obisk Logarske doline, ki nudi ravno sedaj v pomladnem času največji užitek!
o Krajevni odbor Jadranske straže v G. Lendavi bo imel svoj redni občni zbor v nedeljo, 25. t. m., oh 15. v tamkajšnji šoli. ob pol 15. 1)0 lam tudi ustanovni občni zbor Rdečega križa.
n Nov železniški most nameravajo zgraditi čez Savo pri Sremski Milrovici. Most bo veljal 8 milijonov din.
Klesanje mlinskih kamnov v Št. Juriju prš Celju
V starih časih se je večina obrtnikov naselila v mesta in trge saj je bilo tu dosti imenitnih in premožnih ljudi, ki so dajali obrtniku dovolj zaslužka. Odkar so se v mestih in trgih bivajoči obrtniki združili v zadruge ali cehe, se je ortniški stan .začel lepo razvijati: Rokodelske zadruge so imele, prvotno le verske namene. Take bratovščine so imele stroge predpise. Ne-
tesenti za izvoz pa morajo biti včlanjeni včlanjeni rokodelci, ki so se pregrešili pro v prisilnih združenjih. Nadalje je odbor | {j cehovskim praviloin ali pa celo stano-razdelil izvoznike po količini izvoza Y j vali-na deželi,-so bili od strani ceha izpo-štiri kategorije.	s+nvtipni m 7 ti im soletkam in z zaničeva-
j stavljeni raznim spletkam in j njem so jih proglasili za šušmarje. V to ; skupino so spadali tudi oni motilci, ki so hooili po »šterah« (štera — auf die Stohr gehen, to je iti za hrano in plačilo delat v tujo hišo). V nekaterih krajih je bilo več vrst obrtnikov združenih skupaj v ceh. Tako so si v Celju tesarji, kamnoseki in
4 MESECE ZA KRVAV OBRAČUN
Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bil obsojen v tajni razpravi 191etni delavec Martin K. iz Bojtine na 4 mesece strogega zapora, ker je v noči na 11. november lani zaradi nekega starega obračuna prerezal žile odvodnice in dovod-nice posestniškemu sinu Francu Preglju tako, da je zadnji izkrvavel. Zločin se je
zgodil ob priliki mlatenja ovsa. Mladi KAMNOSEŠTVO PRI ST. JURIJU ubijalec	se je pred sodniki	izgovarjal,	da	; V to bratovščino niso bili včlanjeni oni
ie hotel	s Pregljem samo	obračunati.	! »stancarji«, ki so kot »fretarji« v šibeni-
------------------------	i	k.u poleg Št. Jurja pri Celju klesali miinske
K VOLITVAM OBRATNIH	ZAUPNIKOV.1 kamne. Ti kamnoseki niso kakor drugi
na zahodnem Ogrskem, Hrvatskem in na Kranjskem. Po železnici se je na leto izvažalo 600 do 700 komadov v teži od 180.000 do 217.800 kg. Nekaj se je izvažalo tudi po cesti v sosedne kraje. Naročila so se najbolj dvignila po letu 1815 zlasti po zgradbi železnic Pragersko - Ka niža, Kaniža - Barč, Zidani most - Sisak, Zagreb - Karlovac in Zagreb - Zakany. Kdor pa slučajno ni bil v poslovni zvezi s temi razpečevalci in si .ie hotel nabaviti na licu mesita, ni prišel v zadrego. Poleg šentjurskega kolodvora si je v skladišču lahko omislil mlinske kamne in žrmlje v poljubni razsežnosti.
Romantična šibenska soteska (naziv ibenik izvira od gradu Siebenek ali Blumenstein, Blaustein, Pluštajn, ki se je nekdaj dvigal na severnem pobočju Re~ sevne) južno št. Jurja med Resevno in
Banska uprava oziroma Inšpekcija dela v Ljubljani bo potrdila pravilnost izvoljenih delavskih zaupnikov za leto 1940.
samo v	onih podjetjih,	kjer se je voliv- j	pečali tudi s poljedelstvom, v ^
ni postopek	započel v	mesecu	januarju,:	letnem času so pa raztegnili šusmarstvo
t- j., da	so	bili volivni	odbori	iiajpozne-|	tudi na druge panoge. Z razpečavanjem
tip- '	mlinskih kamnov so se oečali nekateri
zidarji osnovali skupno	bratovščino,	ki	je	I Rifnikom, je bila še pred desetletji tako
bila utemeljena	z	ustavnim	pismom	1.	j ozka, da sta se cesta in potok komaj pre-
avgusta 1753.	:	rila skoz njo.-Z odvažanjem gradbenega
kamenja in gramoza, ki je zlasti za grad-bo železnice Gradec - Celje (1843-1846) zavzelo nepričakovan razmah, pa se je začela zajeda hitro širiti. Odvažanje kamenja tudi pozneje ni prenehalo, posebno še, ker je okrajni zastop v okolici Št. jurja posipaval vse ceste z gramozom iz te soteske. Kakor je omenjeno je v tej soteski torišče danes že zelo skrčene industrije mlinskih kamnov.
DAN STRAHU IN GROZE Prebivalstvo te soteske je preživelo
rokodelci izvrševali svojo obrt v lastni delavnici, temveč kakor je prilika nanesla. Poleg tega priložnostnega poklica so se
hladnejšem
ie do 31. januarja prijavljeni Ispekciji
zrahljali in tako se je ogromna skupina gozaa pomikala navzdol in uničila imetje treh posestnikov ter raztrgala komaj zgrajeno novo cesto. S to katastrofo je najbrž v zvezi sledeči dogodek.
Slučaj je nanesel, da so po koledarskem razporedu I. 1886 praznovali šentjurčatii svojega patrona baš ha veliko soboto. To bi še ne bilo nič hudega, toda lahkovernemu ljudstvu je dalo to povoda h govorici, da bo po starih izročilih kmalu
PO JURJEVEM KONEC SVETA.
In res ta dan proti poldnevu so še začeli zbirati črni oblaki, za Rifnikom se je ne-kolikokrat zabliskalo Ln grmenja ni bilo konca ne kraja. Ko so se proti večeru oblaki porazgubili, je prihitela neka stara ženica iz Črnotiče v župnišče in takratnemu župniku Vošnjaiku vsa razburjena pripovedovala, da je med opoldansko nevihto postal Rifnik nekako čudno nemiren. Dobro je slišala iz njegove notranjosti ropotanje, bobnenje, rohnenje in zamolklo grgranje. Kleče je prosila, naj gospod župnik še danes odredi procesijo okoli Rifnika, sicer se bo res začel podirati in potem bo konec sveta ... Najbrž se je takrat v notranjosti Rifnika porušila slučajno kakšna skalnata stena, kar je povzročilo bobnenje in ropot.
Razen že opisane industrije mlinskih kamnov je obstajala blizu št. Jurja še druga Kamnoseška industrija. Pod Sv. Rozalijo in sicer v bližini opuščenega rudnika za zlato so sklesali podboje in stopnice, ki so jih razpečevali v Celje irt po Savinjski dolini. Ta obrt je popolnoma propadla.	L	M.
Mar. bor
Opombe k davčnemu sporu frlaribor-Košaki
K včerajšnjemu poročilu o davčnem sporu med Košaki in mestno občino navajamo še nekoliko podrobnosti ki utegnejo marsikoga zanimati. Navzlic vsemu je košaška kmetsko-delavska občina v svoji borbi, ki jo je vodila izza leta 1935 dokončno dosegla pravično razsodbo. — § 44 in 88 davčnega zakona v svojem besedilu točno določata, da je treba pri-dobnino večjih podjetij, določiti sicer enotno, nato pa ugotoviti, kje da ležijo posamezni objekti in obratovalnice. Ce so ti na teritoriju ene občine, dob' seveda vse doklade dotična občina. Če so pa v različnih občinah, se doklade sorazmerno porazdelijo. Davčna oblast prve stopnje bi bila morala torej že po službeni dolžnosti oh prvotni ugotovitvi davčnih osnov tekstilnih tovarn Jugosvila, Jugo-teksti! in Marko Rosner prisoditi zakonito določeni del košaški občini, česar pa ni storila. Nastal je dolgoletni spor, v katerem je morala revna košaška občina navzlic jasnosti zakona mukoma, kakor hlapec Jernej, iskati svojo pravico. Prvotni pritožbi občine Košaki iz leta 1935 in 1938 je davčna uprava z enostavnim iakonično kratkim dopisom zavrnila, če tudi je predhodno uradno ugotovila, da leži večina spornih objektov na ozemlju košaške občine. Isto je storila dravska finančna direkcija v Ljubljani na pritožbo druge instance z odlokom, ki ni podprt niti z enim razlogom.
Košaška občina je morala radi tega to-
žiti pri upravnem sodišču. V ta namen je moral njen vodilni uradnik izčrpati vsa sredstva človeške logike in jasnih zakonitih določil. Košakom je uspelo in je upravno sodišče odločilo v njih korist. To pa ni bilo dovolj Mestna občina in finančna direkcija sta tirali zadevo iz nerazumljivih razlogov pred državni svet, dasi je bilo sporno vprašanje že vsestransko dovolj objasnjeno. Pri državnem svetu je zadeva počivala. Ko je končno državni svet dodelil košaški občini to, kar ji gre. Občina Košaki bo mo-
rala dobiti radi tega 4. do 500.000.— din davčnih zaostankov in bo lahko tudi v bodoče svoje proračune laže regulirala. Odločba državnega sveta je načelno važna za vse podeželske občine, ki bi slučajno zašle v sličen položaj kakor Košaki. Sliši se, da hočejo z nekako korekturo mestnih mej napram Košakom, ki bi pomenila dejansko priključitev dosti velikega teritorija, preprečiti izvršitev razsodbe državnega sveta. Toda težko je razumeti, da bi imele te govorice stvarno podlago,
K borbi pekovskih pomočnikov
Pod tem naslovom ste priobčili v svo-listu poročilo o zborovanju pekovskih pomočnikov. Smatramo za potrebno, da popravimo poročilo o tem zborovanju. Neresnična je trditev, da večina mariborskih pekarn ne upošteva kolektivne pogodbe. Pomočniki doslej še niso zahte vali s kako pismeno vlogo, da se vrši kontrola po pekarnah in da se mojstri, ki ne spoštujejo kolektivne pogodbe, kaznujejo. Kake take vloge združenje pekovskih mojstrov ni prejelo in vsled tega tudi odgovoriti ni moglo. Res je le, da so pomočniki zahtevali draginjske doklade, toda upoštevati je treba, da so se s sklenitvijo kolektivne pogodbe malo preje izboljšali prejemki pomožnega osebja v pekarnah. Pripominjamo, da in-
špekcija dela v Ljubljani še ni odobrila kolektivne .pogodbe. Ni res, da pekovski mojstri nesmiljeno ravnajo s sojimi pomočniki in vajenci in da brez pravega vzroka odpuščajo iz službe ne samo pomočnike, marveč celo vajence. Kolikor je znano podpisanemu združenju, je bil v zadnjem času odpuščen od tvrdke Har-tinger g. Plohl Martini Jasno je, da združenje nima in ne more imeti nikakega vpliva na sprejem ali odpust pekovskih pomočnikov ali vajencev. Ako se kakemu pomočniku ali vajencu godi krivica, je dolžnost organizacije pekovskih po močnikov, da zaščiti svoje člane. Za združenje pekovskih mo:strov v Mariboru predsednik Koren Jakob.
V ZELENJADNEM VRTU
gojimo leta in leta sočivje na istem mestu. Vrtna zemlja se na ta način s časom izčrpa. Staro moč ji vrnemo edino z umetnimi gnojili in z dobrim kompostom. Za gnojenje vrtov je Nitroioskal-I najbolj priporočljiv. Gnojilo spravimo v zemljo na ta način, da pri kopanju vrta trosimo Nitrofoskal med vrste, ki jih odkopljemo ali pa na prekopane grede potrosimo gnojilo in ga z grabljami dobro pomešamo z zemljo. Na 10 m* popolnoma zadostuje 1 kg. Važno pri tem gnojilu je to, da se zemljo dobro pomeša in da pravočasno pride v zemljo, to je vsaj -nekaj dni pred setvijo. Pri takšnem gnojenju bo gospodinji na razpolago vedno dovolj okusne zelenjave.
namestnik: dr. Cijan Davorin, motociklistična: Antončič Anton, namestnik: Lah Ivan, kolesarska:	Hlebš Anton,
namestnika: Glavič Vinko in Kramberger Ant.; odborniki so: Bol ta v-z e r Branko, Hrovat Rudolf, Pfeifer Aleksander in R o g 1 i č Ivan. Nadzorni odbor sestavljajo: inž. Šlajmer Vladimir kot predsednik in dr. Tominšek Josip, dr. Stamol Fran, Roošek Fr. ter Lekan Jože kot člani. Uradni prostori kluba se nahajajo v poslovnici Tuj-skoprometne zveze »Putnik« v Mariboru, Trg svobode - grad.
PRED RAZPRAVO O MESTNEM PRORAČUNU
Za torek, 27. t. m., je župan dr. Juvan sklical 2. sejo mestnega sveta. Poleg tekočih zadev sta na dnevnem redu odobritev pravil Mestne hranilnice in razprava o proračunu mestne občine za leto 1940/41. O predlogu proračuna smo v našem listu že poročali, davkoplačevalci pa so se z njim tudi seznanili ob priliki vpogleda, ko je bil razgrnjen. Kljub težkim prilikam, s katerimi se morajo boriti slovenske mestne in podeželske občine, je v predlogu ustvarjeno potrebno ravnovesje ter zajamčeno neokrnjeno delovanje mestne občine.
BANOVINSKA TAKSA ZA VOZNIŠKE IZKAZNICE
Predstojništvo mestne policije ponovno opozarja vse lastnike vozniških izkaznic, da poteče rok za podaljšanje veljavnosti vozniških izkaznic 29. februarja. Obenem opozarja predstojništvo vse poklicne voza.e, da morajo plačati že predpisano znižano banovinsko takso na vozniške izkaznice, sicer bodo morali po pretečenem roku plačevati celo tak so. — Kdor ne bo pravočasno plačal taks za podaljšanje veljavnosti vozniških izkaznic za leto 1940, bo kaznovan. — Vozniške izkaznice se predlagajo v podaljšanje v sobi štev 17, II.
NAZADOVANJE TUJSKEGA PROMETA
Lani je obiska'o Maribor M '34 Jugoslovanov- in 7.735 tujcev, predlanskem pa 11.773 naših državljanov in 16.144 tujcev. Iz teh številk je razvidno, kako močno je nazadoval mariborski tujski promet v preteklem letu, saj je prišlo v mesto nad polovico manj tujcev, kakor prejšnje leto. S številom tujcev je padlo tudi število nočnin. Lani je bilo 55.359 nočnin, leto prej pa 70.049. Nazadovanju tujskega prometa so krive svetovne politične razmere.
m 59 letnico življenja obhaja znana mariborska gostilničarka Marija Nekrepova iz Velrinjske ulice.
m Lj ntfska univerza. V ponedeljek 2(5. t. m. predava g. Pirnat Viktor, o Finski, deželi tisočerih jezer. Predavanje pojasnjujejo skioplične slike.
m Zdravniško dežurno službo za nujno aomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem bo imel v nedeljo dr. Tcobald Zirngast, Maribor. Kralja Petra trg 3/1.
m. Lutkovno gledališče Sokola Maribor-matice priredi v nedeljo, 25. februarja; ob 15. igro: »Jaka Požeruh« z dodatkom.
m Združenje krojačev poziva svoje članstvo ,da se danes ob 16. uri udeleži pogreba preminulega člana g. Antona Sajka.
m Prvi znanilec pomladi. Pavlinčka je ujela na svojem vrtu v Vrtni ulici ga. Pavla Vršičeva, vdova po mag. uradniku. Metuljček je vsekakor eden izmed prvih znanilcev bližajoče se pomladi.
m Železniški vozovni park popravljajo, Mariborske železniške delavnice še niso imele toliko dela, kakor sedaj. Zaposlene so s popravljanjem lokomotiv in vagonov. Naš vozovni -park je treba zaradi silne preobremenitve v zadnjih mesečih temeljito popraviti.
m Ker je izvoz gume v Nemčiji prepovedan, so te dni nemške oblasti na meji v St. liju z avtobusov, ki jih je kupila beograjska občina v Nemčiji, demontirale pneumatike in gume ter jih spravile nazaj v Nemčijo. V Št. liju so morali nemške gume nadomestiti z našimi.
znamke in cigarete, je drugi dal menjati 100 din. Ob tej priliki je eden nas.cnvaj pobasrl 90 din izmenjanega drobiža, na kar s N oba zlikovca izginila v' neznano smer.
m Z blagom je izginil. Trgovec Karel Zmazek iz Miklošičeve ceste je poslal nekega pekovskega pomočnika J. N. k trgovcu Ivanu Mirniku na Ptujski cesti. Inkovski pomočnik je blago, katerega vrednost znaša nad 290 din, dvignil, ni ga pa prinesel k Zmazku. Obstaja sum, da ga jt-prodal.
m Kronika nesreč in nezgod. Z motorja je padel ter si zlomil nogo pobreški gostilničar Jože VreceL-—■ Pri smučanju si je zlomil nogo 11 letni posestnikov sin Maks Ziringer iz Radvanja., — Ko se je na Glavnem trgu hotel umakniti vojaškemu avtomobilu je padel ter si zlomil nogo 41 letni posestnik Jakob šeneker iz Srednjega Gašleraja pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah .— Pri sankanju si je zlomil roko 2 letni delavkin sin Janko Janžic iz Slovenske Bistince. — Na cesti pa je padel in si zlomil roko 19 letni dijak Franc Glavnik iz Koroščeve ulice. Vsi poškodovanci se zdravijo 'v bolnišnici.
Vse muzikalije priskrbi promplno po originalnih cenah knjigarna V. HEINZ. Gosposka 26.
Dunajski velesejem od 10.—17. marca 1940. Prijave, vprašanja, osebna ali pismena, sprejema za banovino Hrvalsko in dravsko samo častni zastopnik Dunajskega velesejma g. Josip Kulhanek, Zagreb, Iliča 9. — ni vizum,
brezplačno. _______,	, _ ___
eni se mora prijaviti najkasneje do 20 februarja pri gornjem zastopstvu v svrho priprave in izdan j a vstopnega vizuma.
* Zdravnik dr. Benčan se je preselil in ordinira Sodna ul, 1 v palači ,,Drave"
Mariborski trio*' izvaja na svojem koncertu 6. marca v dvorani Zadružne banke skladbe Smetane. Brahmsa in De-bussy-ja.
Sokol Maribor I priredi v soboto, 2. marca ,ločno ob 20. uri v telovadnici vojašnice kralja Petra L telovadno akademijo, združeno z družabnim večerom. Sodeiuje orkester „Drave“. Akademija sc ponovi v nedeljo, 3. marca, ob 15. uri.
* Dihursko društvo v Mariboru sporoča svojim rednim članom, da sprejema društveni blagajnik g. Ferdinand Greiner, trgovec. Gosposka ul. 2, prijave za ribiške karte (licence) za postrvne potoke v letošnji sezoni do 5. marca t. 1. — Odbor.
moško perilo po meri
ceneno, najboljše kakovosti izdeluje IVAN BABIC,
Maribor, Gosposka ulica 24.
rr- * vTrt	- ■ v***1—P——————
m Drzna prevara. K ženi delovodje Lud vika Hecla na Koroški cesti je prišel vče raj neki mlajši moški ter ji pokazal listek na katerem je bilo napisano, da jo njen mož prosi, da da možakarju 100 din za nekega Ivana. Zena je možu izročila denar. Ko se je zvečer vrnil mož, pa je zvedelaj, da je nasedla sleparju.
m Š3 ena prevara. V Curkovo trafiko na Frankopanov! cesti sta prišla dva moška. Medtem ko je eden zahteval neke
Kino
* Ktno Esplanade. Zabavna dunajska veseloigra „V carstvu ljubezni'8. Gusti IIu-ber, Oskar Sima, Mattcrslock.
* Grajski kino. Danes veliki češki film „Vražji študentje". Film poln mladostnega humorja za mlado in staro.
* Union kino. „Neznana džungla", vele-napeti film iz afriških džungel. Borbe živali in ljudi.
* Zvočni kino Pobrežje predvaja 24. in 25. febr. film „Lavina ljubezni". V glavni vlogi slavni Louis Trenker. Oglejte si ta krasni film.
NOVI ODBOR JTK V MARIBORU
Na svoji prvi seji, ki se je vršila takoj po občnem zboru Turing kluba v Mari boru, se je upravni odbor konstituiral ta-ko-le: predsednik Loos Franjo, l. podpredsednik Jaki Franjo, 2. podpredsed. prof. Baš Franjo, tajnik W e i s s Hugo blagajnik Bergant Evgen, gospodar Kralj Alfred, načelniki sekcij so: splo sna: V o r š i č Franjo, namestnik: L e p o-ša Franc, avtomobilistična: Jarc Mario
HOTEL, KAVARNA, RESTAVRACIJA OREL Morske in sladkovodne ribe, kuhinjske specialitete. Prvovrstna ljutomerska vina. Dvojno marčno, termalno, črno in belo pivo. Zmerne eetje.
Mariborsko gledališče
Sobota, 24. febr. ob 20.: „Othello". Zni-ž&nc cene.
Nedelja, 25. februarja, ob 15.: »Via Mala«. Znižane cene. — Ob 20.: »Cigan baron«.
Ponedeljek, 26. febr.: Zaprto.
Torek, 27. febr., ob 20.: „Kovarstvo in ljubezen". Red C.
Golarjeva 03 letnica v mariborskem gledališču se v kratkem proslavi z njegovim najboljšim odrskim delom, komedijo „Vdo-vo Rošlinko", ki se to pot predstavi v avtorjevi delni predelavi.
O varstvu Tomšičevega spomenika
m Umrl je na Pobrežju št. 42 v visoki starosti 85 let Ivan Supan. Pogreb nepozabnega bo v nedeljo, 25. febr., ob pol 4. uri iz mrtvašnice na pobreškem *pokopa-lišču. Žalujočim naše sožalje!
m Nova grobova. Umrla sta gospa Ana Fistravec, soproga profesorja v p., in g. Fran Karbeutz, trgovec. Blag jima spomin, žalujočim rodbinam naše. sožalje.
m Pet novih avtobusov je dobila te dni mariborska mestna občina, ki so znamke „Man“ in so izredno veliki. Potniki bodo vstopali pri zadnjem vhodu, izstopali pa spredaj. Mestna proga kolodvor-—kasarna kralja Petra bo podaljšana do Nove vasi in bodo avtobusi vozili v presledkih po 10 minut.______________
Ne pozabi naročnine!
Na naše poročilo, da je Muzejsko društvo prevzelo v varstvo Tomšičev spomenik, se nam od gotove strani poroča: Za javno priznane spomenike, h katerim spada Tomšičev nagrobnik, skrbi zakonito urejena zaščita, za siceršnjo oskrbo pa morajo skrbeti postavitelji. Javno priznani spomeniki so navadno last ali posest vsega naroda, sicer pa gotove družbe, ki je spomenik postavila. Tomšičev spomenik je last vsega slovenskega naroda. In to po zgodovini tega spomenika, ki bi morala biti znana vsakemu slovenskemu izobražencu. Javno zakonito varstvo javnih spomenikov nadomešča odnosno vrši občina. Ker je bila v Tomšičevem primeru mestna občina \ rokah gospodarjev, ki kmalu po postavitvi tega spomenika niso dopustili javnega spomenika Slomšku in se je sploh pričela gonja celo proti slovenskim nagrobnikom je še danes vsega priznanja vredno, da je spomeniški odbor po dr. Janku Sernecu preskrbel, da je varstvo s Tom šičevim grobom tudi za spomenik prevzela S'ovenska Čitalnica (1. 1884). Kako je Čitalnica to svojo častno nalogo vršila in do kdaj. to spada za d ugo pri Fko. Medtem naj zadostuje ugotov:tev, da je takrat novo nameščeni pokopališki!
paznik, g. Svenšek Tomšičev grob iti spomenik 1. 1930 našel v takem stanju, da bi danes ne imeli ne Tomšičevega groba in ne njegovega spomenika. Od tedaj je skrbstvo za grob in varstvo za spomenik prostovoljno prevzel Tomšičev rojak in poklicni tovariš, Franjo Pirc, ki je preskrbel za stalnejše varstvo za slučaj, če za to tudi zakonito obvezna čitalnica preneha s svojim obstojem. — Skrb Muzejskega društva za ta spomenik šele zdaj in brez vsake vednosti začasnega skrbnika je torej tako rekoč odveč za spomenik, ki naj bo in je last celega naroda. Do dokončne ureditve pokopališkega vprašanja pa ima tudi Tomšič isto pravico kot vsi drugi ki tam počivajo: naj ga pustijo pri miru vsi, ki se šele zdaj zanj brigajo. V muzej spadajo nagrobniki, ki že od Slomškove proslave trohnijo tam v kotu pokopališča. ZA Tomšičev spomenik pa postane Muzejsko društvo lahko zelo zaslužno, če md pripomore, da kot prvi slovenski spomenik v Mariboru ostane tam, kamor so ga njegovi čestilci oz;r. kamor ga je slovenski narod postavil pred 65 leti! To je varstvo, po katerem kliče Tomšičev spo* menik!
frfam/jgHia
'Naočarke - strašne. sovražnice človeštva
Kogar piči kobra, mora umreti — Orjaška kača z merjascem v želodcu
Švedski zoolog Eric Mjoberg je o svojih izkustvih na znanstvenem potovanju Po Borneu in Sumatri izdal knjigo, v kateri z živo pisano besedo poroča o kobrah, strupenjačah na Sundskih otokih. Najstrašnejša med njimi je tako zvana naočarka, zaradi katere umre na otokih več tisoč ljudi na leto.
Kober je več vrst, najbolj znani med njimi sta Naja Tripudians in Naja Bun-Sarus. Prva je manjša, zraste do meter dolžine, druga se potegne tudi do štirih metrov. Pravijo ji kraljevska kobra. Je to odurna črna kača z dvema svetlima lisama na ušesih, da je videti, kakor bi imela naočnike. Od tod tudi ime naočar-ka. Kadar je besna in ji preti smrt, se vzpne visoko, sika krog sebe, vrat ji strašno nabrekne. Ne beži od človeka kakor ostale kače, nasprotno, čim ga zajeda, se pripravi na napad. Dobro ve. da tma pred seboj bitje, ki je nevarno mej in potomstvu. Včasih preganja domačine. ure in ure daleč in tem ne preostane drugo, kakor da se v divjem besu rešijo. Medpotoma odmetavajo oble-,0 s sebe, da kačo vsaj malo zadrže. er se besna vrže na cunje, jih grize in zastruplja.
Strup velike kobre je smrtonosen, tri,
iri minute po ugrizu za človeka ni več rešitve. Ogrizeni začuti najprej utrujenost telesa, noge klecnejo, zavest izginja ln smrt nastopi po splošni ohromelosti organizma. Težko je človeku, srečati se s pošastno plazilko. Če jo napadeš s kamnom ali palico, se zna spretno umakniti. Siretna-je tako, da lahko brizgne strup dva metra daleč človeku ali zveri naravnost v oko, pri čemer nastopi trenutna slepota.
Naočarke so najbolj razdražljive v dobi parjenja. Gorje človeku, ki jih moti v sozdu, kadar sta samec in samica v že-nitvanjskem razpoloženju! Samica je še bolj razkačena od samca in brez pomisleka se v velikem skoku zažene na sovražnika.
V novembru 1924 je naletel sam Mjo-
berg v pragozdu severnega Bornea na naočarko. Čim ga je kača opazila, se je pripravila na skok. Učenjak ni zbežal, nepremično je zrl v kačo, držeč v desnici puško, ki si jo pa ni upal nastaviti na lice, dobro vedoč, da bi pri najmanjšem gibu planila plazilka nanj. Komaj opazno je pritisnil kazalec na petelina in slučaj je hotel, da je bila pri strelu iz roke kača zadeta. Zvile, se je v klobčič, prirodo-slovec je hitro poslal vanjo še en strel in bila je mrtva. Bil je res srečen slučaj,
če bi kače s prvim strelom ne zadel, bi bilo po njem.
Kobra, se hrani z miškami, žabami in drugimi kačami. Često se neopažena priplazi do vasi domačinov in ugrabi tudi dojenčke. Nekoč je Mjoberg prisostvoval dogodku, ko so domačini iz drobovja velike naočarke izvlekli tri metre dolgo kačo. Želodec te kače mora biti res elastičen, ker požre tudi večjo žival. Domačini pravijo, da so videli, kako je na-
Ocarka samec požrl samico, ker se mu ni hotela vdati.
Druga zelo nevarna kača Bornea je Python Reticalatus. Ta plazilka sicer ni strupena, njena moč je pa v izredno krepkih mišicah. Do pet metrov dolga kača se lahko oklene vola in mu zlomi prsni koš. Je to hajpožrešnejša žival, ki se nažre tako, da se ne more premikati in potrebuje več dni za prebavo. Mjoberg sam je videl, kako so domačini ubili to kačo, ki se je priplazila v vas in se vtihotapila v železno kletko, v kateri je bil merjasec. Ko je prišel naslednjega jutra gospodar, ni bilo merjasca nikjer, v .kletki je pa ležala orjaška, napihnjena kača. Prihiteli so ljudje, ubili požrešnico, ji prerezali napihnjeni trebuh in izvlekli na dan mrtvega pujsa.
Galebi, žrtve podmorniške vojne
Redkokomu je znano, da podmornice, tudi kadar potonejo, povzročajo velike žrtve v ptičjem svetu. Kadar se namreč galebi spuste na površino morja, da bi poiskali hrano, se jim krila zlepijo s težkim, mastnim oljem, ki ostane na površju morja kot sled potopljene podmornice Ptica ne more več vzleteti in žalostno pogine.
dolžnih žrtev pobrali iz morja in odnesli domov. Doma jih ribiči namakajo v posebne kopeli, ki jih očistijo olja. Nato jih postavijo v kletke, da se s hrano opomorejo, potem jih izpuste. Večkrat se primeri, da se galebi iz hvaležnosti vračajo v vrtove in hiše. kjer so bili gostoljubno postreženi. Rešili so že na tisoče galebov in drug’h morskih ptic, sa-
mo neki svetilničar jih je spravil 710 'n Na fr:.ncoski obali so mnogo teb ne-( valov.
Kako težak je suh, pa moker sneg
Rahli, vprav zapadli sneg tehta povprečno 60 do 80 kg m3. To pomeni, da bi 1000 litrov takšnega snega tehtalo 60 do 80 kg, dočim tehta 1000 litrov vode prav toliko kilogramov. Zelo rahel sneg lahko tehta pod posebnimi okolnostmi celo le 30 kg m3. Takšna vrsta snega ie slab prevodnik toplote, zato bilke m posevki pod njim .izvrstno uspevajo. Sama zemlja se ne more preveč ohladiti.
Moker, zaledenel sneg pa tehta 200 do
800 kg m3! Topli zrak, posebno južni, pa fen mnogo hitreje tope sneg kakor sonce. Pri temperaturah na ničli ali blizu nje ne pada sneg v poedinih kristalih, temveč v snežinkah. Zabeležili so snežni metež celo pri —30 stop., na tečajih celo pri —40° C. V Antarktiku je snežna meja na površini morja, v Himalaji je pomaknjena 5000 m visoko. V Alpah je nje meja med 2300 do 2800 in, višje gori leži sneg stalno.
'''s:**.
silt
Katera starost fe za športnike idealna
Ameriški zdravniki so še po daljšem proučavanju potrudili ugotoviti, katera starost je za športnike idealna. Za kegljače so dognali, da so največji »mojstri« pri 30 letih, za prijatelje golfa velja 35, za skakače v daljavo 23, za metalce kopja pa 26. leto kot idealno. Dvigalci uteži so najmočnejši pri 30, skakači v višino so nabolj spretni, ko jim je 24, skakači s palico pa pri 25. letih. Isto velja
za veslače, in metalce diska, metalci kladi ^a sp najspretnejši v 31. letu. Še nekaj idealnih let za ostale panoge: boksar 21, borenje 22, nogometaš 23, jiujitsu borec 26, hokejist 27, teniški igralec 28. leto. Pri jahanju in waterpolu velja še 50. leto za idealno. Seveda so primeri, ko so mlajši manj spretni od starejših in so gornje številke le povpreček za mno-žestvene preizkuse.
Delovna sila živalstva večja od človeštva
— Vprašaj jih; če imajo potne Uste s seboj. Kuhar bi rad pripravil kosilo...
Tin.................... i in iin—ii
Kanin rešil Kitajsko
Kitajski narod, ki je že mnogo pred vzponom Evrope poznal znanost, je bil °d pamtiveka izpostavljen uimam. Povodnji, lakota, kuga, razne bolezni in revolucije so požirale milijone ljudi. Strahotna malarija je pustošila po južni po-krajm: Fukien, prav tako v Hunanu na severnem Kitajskem, kjer so že pred 10 jeti poizkusili z zdravljenjem te bolezni 1'oda vojne so pregnale kmete, v izpraz-•'ienih naseljih so se komarji še bolj zaredili in postali nevarni vsej okolici.
Zveza narodov je poslala posebno komisijo na Kitajsko in nje vodja dr. R. C. Robertson je kmalu lahko ugotovil lepe uspehe. Kitajski uradniki, kmetje in ku-liji so podpirali komisijo s tem. da so radovoijno jemali po 400 miligramov ki-nina na dan. v primeru obolenja dnevno en gram do 1.3 gr pet do sedem dni zaporedoma. Dandanes je kinin na Kitajskem splošno znano obrambno sredstvo, moderna znanost je pomagala kitajskemu narodu,- k: se je prej zaman stoletja boril Proti nadlegi komarjev in malariji.
Belgijski list »Wallonie« v Liegeu piše: Neki statistik se je v sedanjih skisanih časih potrudil izračunati, kako bi bilo, če bi vse živali sveta napovedale človeštvu vojno. Mož je dognal, da bi bila živalska
Ka) premore tank, ka) pehota
Tanki imajo danes dvojno nalogo: napadajo kot člen pehote, ali pa samostojno v zaključenih formacijah. O prvi nalogi tankov ni treba diskusij, stvar je le taktike, kako pridejo do veljave. Drugače je stvar z nastopom oklopnih divizij, o katerih menijo strokovnjaki, da lahko prebijejo vsako fronto kakor nekdaj konjeniške divizije. Nekateri celo menijo, da lahko te divizije manevrirajo popolnoma samostojno in kot take tudi poža-njejo uspehe.
Praksa je pokazala, da tudi takšni nastopi nimajo predvidenih uspehov. Tanki ne morejo zasesti ozemlja kakor pehota in ker ne morejo zavarovati zaledja, lahko padejo \ past, da so zajeti. Vloga pehote se ne more tedaj še tako lahko nadomestiti. Ona dejansko osvaja ozemlje in ga posede. Ves material napredovanja se mora staviti na razpolago p,‘:oti. Tank pri'3 tet.... le v kombinaciji s pehoto do prave veljave.
»armada« tako močna, da bi se ji človeštvo nikakor ne moglo postaviti z uspehom v bran. Samo domače živali bi dale 600 milijonov edinic, 150 milijonov več kakor je Kitajcev. Konj bi lahko razpolagal z nad 95 milijoni borcev, rezervo 7 milijonov mezgov, 100 milijonov bi bilo koz, 21 milijonov bikov, 20 milijonov so-bov, da ne štejemo kamele in slone. Koristne živali, ki žive na planetu, bi tvorile armijo 1.500,000.000 borcev. In koliko ima vsaka žival v sebi človeških sil, če bi jih znale pretvoriti v uporabno energijo proti človeku?!
— Slišite, ljudje, od tu morate proč. Usedli ste se vprav na severni tefcal!
Veliko zabavo s štorkljo Hermanom so imeli te dni v Lerrortu pri Bremen«. Dolgonoga ptica je ostala tudi pozimi tam. Te dni se je spustila pred magistratom na avtomobil vprav v trenutku, ko sta izstopila mladoporočenca. Ljudje so imeli s simbolično gesto dolgokljunke velik smeh.
S pogreško boljši kruh so dobili .stari Egipčani. Vmesili so testo z nogami. Neki sluga, ki je mesil testo, je nekoč po pomoti svežemu testu primešal starega. Za čudo so spoznali, da je bil kruh mnogo boljši od prejšnjega.
Stari umetniki slikarji so se večkrat zmotili. Tako so risali Cezarja in druge veljake s stremeni na konju, ki so prišli v porabo šele v 10. stoletju. Tudi ton-zure, slikane na glavah apostolov, so uvedli šele 633. po Kr.
Lačen človek ali žival se štirikrat hitreje priučita čemu, kakor sit želodec. Tako zatrjuje psihološki zavod harvardske univerze.
Novi način krmljenja živine je pripravil neki Avstralec. Od slame in trave se izločijo škodljivi deli za prebavo, ostanki so zelo dobra poklada živini. Strokovnjaki pravijo, da tak način prehrane ni drag.
199 let kazni je zahteval sodni senat v Bellevilleu, ki je obsodil 21 letno ženo zaradi umora moža, s katerim se je poročila že v 14. letu.
Zakaj se valja svinja po blatu? Zato, ker nima žlez znojnic in če se hoče osvežiti, mora iskati ohlajenja na vlažnih, blatnih tleh.
Tudi posmrtne poroke dovoljene. Tako je razsodil francoski senat, ki je dovolil, da se lahko poročijo izvoljenke z mrtvecem. če z dokumenti dokažejo njegovo smrt in da jih je padli vojak nameraval poročiti.
SODOBNA ZMOTA
V Nemčiji imajo karte za moko. karte za meso, za obleko itd. Po ulici gre mlada dama v zelo kratkem krilu.
»Glej. jo. glej,« pravi prijatelj prijatelju. »Ta je gotovo zamenjala svojo karto za obleko s karto za meso!«
> W . .T-V.V.*
I
m
■
Po povratku z uspešnega poleta angleških zračnih izvidnic nad Helgoland: Piloti razlagajo tovarišem svojo turo in uspehe na njej
Zenski kotiček
Ako se negiTefe - negiTte se pravilno
Kakor vsaka stvar na svetu ima tudi negovanje, bodisi v svrho lepote ali zdravja, svoja pravila. Teh pravil se je treba držati, sicer je bolje, da negovanje opustimo, ker nam je lahko prej v škodo nego v korist. Koliko je samo žena, ki
ELITNA KONFEKCIJA	..	••
.—MAR/BOR
PRINAŠA VEDNO NAJ NOVEJŠE
popolnoma napačno negujejo kožo svojega obraza s tem, da jo raztegujejo sem in tja. misleč, da jo s pridom masirajo. Kadar koli se lotite izboljševanja svoje zunanjosti, bodite vselej oprezni.
Lase ni dobro česati s sredine na levo
ali desno, temveč vedno od korenin v smeri od glave, zato je najbolje, če lase. pri česanju ali krtačenju dvigamo od glave in jih obdelujemo v zraku.
Lice moramo pri umivanju, brisanju, pudranju ali pa ko ga mažemo s kremo, masirati vedno od brade proti.čelu. Nikoli naj ne zdrsi roka po licu navzdol.
Ko čistimo zobe, jih moramo vedno drgniti v smeri od korenine navzdol in obratno, nikoli pa ne v vodoravni smeri.
Ako roke umivamo, brišemo, masira-rrlo ali mažemo s kremo, potegujmo vedno od prstov proti zapestju.
Utrujene noge moramo masirati ali stiskati od stopal navzgor, ker le tako oživimo krvni obtok in okrepimo mišice.
Vsako nepremišljeno ravnanje je nepravilno in ga je bolje opustiti.
Ravnarre s kanarčki
Majhni zaprti pevci so naši drobni kanarčki. Zlasti v mestih vidimo v marsikateri sobi rumenega pojočega ujetnika. Ljudem krajšajo čas s svojo prisotnostjo in'ljubkim petjem, zato pa zaslužijo, da jim ljudje lajšajo jetništvo s skrbnim negovanjem in s pravilnim krmljenjem.
Kanarčkom ne smemo metati v hrano kar koli, kar nam pač ostane v gospodinjstvu, temveč moramo hrano nekoliko izbirati. Najprimernejše je sledeče zrnje: repno seme (rips), neke male vrste ječmen, bar in konopno seme. Poslednjega se sme dati le malo, ker se drugače živalca odebeli in pogine. Zelo jim ljubi tudi sladko sadje, kakor: črešnje, jabolka, fige in drugo. Solate jim ni dobro da-
jati preveč, boljša so kurja črevca, košček sladkorja ali bela pena (osa — se-pija)..
Kletke morajo biti brezhibno čiste, zlasti poleti. Treba jih je večkrat umiti z lugom. Dno ptičnice je treba večkrat postaviti na sonce, da se zamore razne glivice, ki povzročajo bolezni ptičkov. Dobro je, če ga potem potresemo s sipo aii zdrobljeno jajčno lupino. Pitna voda mora biti vsak dan sveža. Kadar se ptički skubijo. jim je treba dati sesekljano trdo kuhano jajce.in zdrobljeno konopno seme. V vodo pa dajmo nekoliko rdečega vina in riast žebelj, ker to ptička okrepi. Paziti pa moramo, da mso kanarčki nikdar na prepihu, ker jim ta zelo škodi.
NegovaiTe otroških Sas
Želja vsake matere- je, da bi imel njen otrok goste in lepe lase. Vprašanje pa je, če vsaka za to tudi pravočasno poskrbi. Glavna skrb je, da že v zgodnji mladosti ne zanemari otrokove glavice 2e pri rojstvu (ali pa se pojavi malo kasneje) je pokrita glavica z neko mastno tvarino, včasih v prav debelem sloju. Ta tvarina se mora takoj odstraniti, toda ne s silo, ampak nalahko, z največjo pazljivostjo. Glavico je treba namazati z olivnim ali mandljevjm oljem, potem pa umiti glavico z dečjim milom. To mazanje in umivanje se naj večkrat ponovi, ker naenkrat ne smemo otroka preveč mučiti. Napačno,, postopajo matere, ki otroku glave sploh ne zmakajo. meneč, <ja bi to škodilo nežnim lasem. Na glavi se. napravi temnorjava skorja, ki popolnoma zamori .ast las, ovira koži dihanje in se pozneje le težko odpravi. Z glavnikom ne smemo odstranjevati te skor-
je, ker lahko poškodujemo nežno kožico. Za odpravo zastarele temenice je treba silne potrpežljivosti in previdnosti.
Ako mati prepozno spozna, da ni posvečala dovolj pažnje otroški glavici in je postala temenica premočna, naj se po-služi tega sredstva: glicerin in rožno vodo naj zmeša v enakih delih in s tem namaže otroško glavico. Po desetih minutah naj glavico umije s čisto vodo in obriše s platneno krpo ter posuje s tal-mukovim prahom. Temenica kmalu razpoči, nakar jo lahko odstranimo z zelo mehko krtačo.
peče še na drugi plati. Pečeno zvrni na Krožnik in daj toplo na mizo. Zelo pripravna jed za večerjo.
Pomarančna penasta torta. Mešaj 10 rumenjakov, 15 d:<g sladkorja in limonove lupine, da dobro naraste Potem pridani !4 dkg fino zrezanih ali zmletih mandeljnov, sok in lupine od pol pomaranče in primešaj trd sneg, narejen iz 8 beljakov in 7 dkg moke. Peci torto v dveh modelih, sicer pa lahko tudi v enem. Ohlajeno prereži, namaži z gosto pomarančno kremo, oblij z ledom ter okrasi s sadjem. Krema: Vmešaj, da dobro naraste, 5 rumenjakov in b žlic sladkorja, prilij l'-,a csminke litra zavretega vina m sok ene pomaranče, postavi na ogenj in mešaj, da se zgosti. Ako hočeš bolj gostega, dodaj jajcem žlico moke ah še dva rumenjaka.
Kuhane mrzte ribe. Deni v podolgasto kozo osnažene ščuke, sulce, postrvi ah /jjuge ribe, kakor da bi plavale. Potem precdai k ribam že prej kuhane vrele kvaše toliko, da stoji čez ribe, nato poknj ter pusti, da vro ribe deset minut do pol ure, kakor so pač : ribe velike. Za kvašo pa deni v dobro počrnjen I lonec primerno vode in kisa, košček korenja, koreninico peteršilja in zelene, vršiček timesa, lorberjev listič, nekai zrnc popra in na vsak liter vode žlico soli. Ko so ribe ohlajene, jih položi na krožnik kot bi plavale, prereži jih podolgem po hrbtu, potem še pri straneh na poševne koščke, vendar tako, da ostane riba kot bi bila cela. Oblij jih z oljem in kisom ter obloži s trdo kuhanimi jajci, srčki solate, o pesno in zelenino solato, karfjjolo in z vršički peteršilja.
Kuhani smetanovi štruklji. Naredi vlečeno testo iz pol litra moke, koščka prečnega masla in pičlo osmihko litra mlačne vode ter ga pusti, da počiva vsaj pol ure. Medtem umešaj četrt litra smetane, 2 rumenjaka, 3 žlice v presnem maslu spraženih drobtin in ti d sneg iz 2 beljakov. Nato deni testo na prt, potresi z moko, ga malo razvaljaj, pomaži s fimm namiznim oljem ter kolikor mogoče tanko razvleci. Dobro je, ako vlečeta testo dve osebi. Kar je ob robu debelega, obreži,'potem namaži z nadevom ter rahlo' zavij, poveži z vrvico ter kuhaj pol ure v slani vodi. Kuhanega razreži na poševne koščke ter jih zabeli s presnim maslom in drobtinami. (Rob testa, ki si ga porezala, lahko primešaš rezancem.). .	.	,
Vnnilljcvi rožičlti. Deni na desko 14 c, le g presnega masla, 14 dkg moke, 7 dkg sladkorja, malo limonove- lupine in 14 dkg .drobno zrezanih mandeljnov; vce to z požem drobr.o zdrobi, prideni še eno drobno jajce in naredi urno testo; iz testa naredi majhne ro-žičke, zloži jih na pločenino in speci v precej vroči pečici; še vroče povaljaj z vanilijevim sladkorjem.
Orehovi krhki rožičlti. Deni na desko 15 dkg moke, 14 dkg presnega masla, 8 dkg sladkorja, 8 dkg drobno zrezanih orehov, ma-
lo cimeta in eno drobno jajce. Vse to z nožem sesekaj in zdrobi z roitami ter naredi urno testo na hladnem prostoru Oblikuj z io-kami majhne rožičke, jih zloži na pločevino in speci v srednji vročim; se vroče povaljaj v vaniljevem sladkorju ali pomaži surove z jajcem, pečene pa samo potresi s sladkorjem.
Dobre šibice. Tolci v snežnem kotličku 3 jajca in 21 dkg sladkorja, da se zelo speni; v to zamešaj 5 dkg na listke zrezanih man-dehnov, 7 dkg drobno zrezanega citronata, malo pimenta, klinčkov, cimeta in počasi zamešaj 20 dkg moke 1 o testo namaži na pomazano pločevino prst na debelo in ga deni, da se peče Na pol pečeno razreži na prsi debele in prst široke šibice, ki jih popolnoma speci.
Praktični nasveti
Kako odstraniš oljnate barve iz lesa? Lise oljnate barve v lesu drgni z dežnico, v kateri je raztopljenega nekaj luga in košček apna
Čiščenje bisernice. Ne čisti nikdar stvari iz bisernice z milom, čisti jih z vodo, v katero si dala nekbliko ilovice.
Blato iz obleke se odstrani na sledeči način; Najprej pusti blato, da se popolnoma posuši Nato ga izmencaš in temeljito izkrtaciš iz blaga. Potem vzemi krompir, ga prereži čez polovico in dobro pomaži z njim madež. Madež izgine in blago ostane snažno.
Kako razločimo pristen čaj od ponarejenega? Noževa konica čaja se dene v kozarec mrzle vode, pokrije se z dlanjo vrh kozarca in se dobro strese. Pristen čaj vodo komaj pobarva, medtem ko je od ponarejenega takoj močno rjava.
Kako Čistimo fotografije? Fotografije čistimo najbolje, če jih previdno obrišemo s koščkom sveže žemlje, seveda s sredico brez skorje.
N&s^dna sioJtijca.
upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, k? zanesljivo deluj© in ima prijeten okus, je-
Caf. r«g.S. er T3244 n3.»n.
Star grah dobi okus, kakor če bi bil zelen,
ako ga namakaš 15 ur v mrzli vodi in ga hraniš nato 48 ur*v vlažni volneni Krpi na gorkem kraju. Nima samo dobrega okusa, tudi skuha se hitro.
Kako obvarujemo predmete iz gumija, da ne razpokajo? Glicerin je najboljše sredstvo, s katerim ohranimo gumijeve stvari pred raz-pokanjem.
Kako lupiš jabolka kakor kuhan krompir?
Namoči jih eno minuto v vreli vodi, potem se jim lupi koža kakor kuhanemu krompirju. Enako ravnaj s slivami ali češpljami.
Xuh!n]a
BrambOrak. (Seška narodna jed.) Kilo surovega krompirja cjlupi in zribaj. Osoli, zamešaj eno jajce in štiri žlice moke. Testo itiora biti redko, da teče. V kozi razbeli mast in vlij noter testo ter ga razravnal za prst na debelo. Nato
Predpasnik r upoštevan del obleke
Gospodinja ima mnogo najrazličnejšega dela, a delo samo, kakor tudi družina in morebitni nepričakoyani obiski zahtevajo od nje, da je vedno čista. Da st pri delu ne bi zamazala, je od nje težko zahtevati, toda to je še ne opravičuje, da bi bila stalno umazana. Izogne se pa lahko temu le na ta način, če si praktično uredi svojo delovno obleko.
Mnoge gospodinje nosijo za delo razne obnošene obleke, ki so neprikladne za delo. in po svojem kroju ter materialu sploh ne sodijo v kuhrnjo. Ako si že vzame obnošeno obleko za kuhinjo, jo mora
oeci na n-mušču ali v’pečici,
Ko se je napeklo po eni plati, obrni, da se za najprej tako prenarediti, da bo svojemu
namenu odgovarjala. Najbolje pa je, če si vsaka gospodinja namesto ene dražje obleke za družbo (ker gotovo jih ima že več in se bo eni lahko odpovedala) nabavi cenenega pralnega materiala* za več domačih delovnih oblek. K vsaki pa si naj nabavi dva do tri predpasnike, ki jih lahko prikroji tudi iz starih poletni!: oblek. Predpasnik predstavlja le večjo ali manjšo krpo. ki jo lahko naglo operemo, posušimo in zlikamo, posebno praktičen pa je zato. ker ga lahko vsak trenutek odložimo, a obleka pod njim bo čista. Prihranimo si neprestano preoblačenje in zadrego pred nepričakovanim gostom.
ELORENCE RIODELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN	7
Glenison je opazovala pisano družbo z velikim zanimanjem., Večinoma je šedčla na palubi s knjigo v naročju. Dva ali tri gospodje, ki so se ji skušali približati, je vljudno in odločno zavrnila. Njen edini prijatelj je bil mali Robin Michell, ki 'rit mogel pozabiti njunega čudovitega srečanja v kabini. Kadar se je naveličal igre z drugimi otroki na palubi, je pritekel k njej, sedel ter neumorno čebrnjal s svojim samozavestnim glasom.
»Povej mi pravljico,« si je zaželel.
Glenison ni še nikoli nikomur pripovedovala pravljic. Potrudila se je. Posrečilo se ji je, da je spredla nekakšno pravljico, ki je Robinu celo ugajala, ker kaj takega menda še ni slišal. Med pripovedovanjem je često umolknila, in Robin ji je moral pomagati.
»Nekoč sta bili dve deklici...« je pričela.
»Deklic nimam rad: napravi iz njih dečke. prosim..,«
»Poslušaj torej I Nekoč so bili trije dečki ...«
»Prej pa si rekla, da sta bila samo dva...«
»Torej. Nekoč sta bila dva dečka...«
' »Veš Taj, naj-bodo kar trije, če ti je prav. In dovoli jim, da smejo tekati po tako veliki palubi kot je na naši ladji. Dovoli jim, da si gredo pogledat tudi ogromne stroje, če se jim bo ljubilo, vešl«
Tako je polagoma nastajala pravljica, ki je bila malemu Robinu silno všeč.
Včasi je prišel tudi Colin Michell. Spregovoril je z Gleno nekaj besed ter za roko odpeljal K 'bina. Glen je zrla za njima in tesno ji je bilo v srcu. Ta visoki Škot z resnim obrazom, mirnimi sivimi očmi in temnimi lasmi — kaj neki je bil težkega doživel? Zdelo se ji je, da ga je moralo nekaj v življenju naravnost streti. Opazila je. da se z nikomer ne druži, zlasti ne z ženskami. Nekoliko podjetnih samic je tvegalo nanj napad, toda vse so razočarane omagal cb hladnem Lko-tu, Colin Michel je imel zelo prikupen obraz s pravilnimi, toda ostrimi potezami. Smehhal se je samo tedaj, kadar ie govoril z Robinom. Takrat pa je bT njegov smehljaj zelo nežen in trni. Kožno ;e bilo, da je živel le za svojega sinka Kadar se je mali Robin igral z otroci, ie sedel Colin Michel v naslonjaču, z ne-
pogrešljivo pipo med zobmi, in zasanjano zrl čez morje.
»Ob tem možu se razbije vsak poskus.« so sprevidele ženske na ladji, »Ta strupeno sovraži vse žene!«
»Ah — očka, zdajle sva prišla k najlepšemu! Zdajle je tisti veliki volk za vrati. Ali bi ne mogla priti sedaj, ko sem povečerjal, miss Ken\vorthy vsaj za trenutek k moji posteljici, da bi mi povedala pravljico?« je nekega večera prosil mali Robin.
Michell se je obotavljal.
»Če je ne bo. bom ležal z odprtimi očmi in dolgo, dolgo mislil, kaj je volk storil...«
Glenison je prišla. Odtlej se je Michell čestokrat pomudil pri njej na palubi. Presodil je, da je mlada in zelo razumna žena. In ne kakor ostale lisice na ladji!
Toda tudi drugi so to opazrii ter mnogo o tem potlej govorili. »Tisto dekle z gostimi obrvmi se je sprijateljilo z vdovcem.«
Glenison in Michell sta sedela drug ob drugem na zadnjem koncu palube. Mi-riiC'1 je opazoval Gleirno p-'avo na rdeče MTazmenem naslanjaču. Teh šestnajst ■Iti; vožme po moriu jo je precej spremenilo. Prej tako temačen obmz se je »vedril, oči so postale iasne in svetle. Temne lase je inorski veter skuštral in
nakodral okoli obraza. Nihče bi ji ne prisodi: osem in dvajset let. Sveža ie postala, povsem drugačna kot je vstopila v Tiiburyju na ladjo. Kakor da bi presadil rožo na sonce...
Tudi Glen je občutila izpremembo. Čar norja in sončnega vetra io je vso prevzel, in pa te mlačne, tihe neči, ko so valovi plesali za ladjo v srebrni megli. Ko so rluli skozi Rdeče morje, je videla na obali nočne ognje domačinov v samotnem in pustem skalovju. Nekaj neslutenega in neznanega je napolnilo nieno dušo. Ni vedela, kaj, toda čutila je. kako se ji krade v srce mehko razkošje.
Več moških je spet poskusilo svojo srečo, toda Glenison jih je hladno zavrnila. Njih prazno besedičenje ni moglo odtehtati njene lepe samote, polne drhtečih sanj. Rajši se je igrala z malim R Ari-nom in nekoliko posedela z njegovim tihim in še vedno skrušenim očetom. Colin Michel! ni bil nikdar vsiljiv, zato ga ie imela rada;
Toda tudi Michell je opazil n;eno nenadno spremembo. Postal je odkrit. In nekega dne mu je nekoliko pripovedovala o svojem življenju v Angliji ter o čudnem volilu stare Janete Rossove.
»Zakaj ste si izbrala vprav Kenijo?« je vprašal.
»Zato...« in je nekoliko zardela,
jo
(DaUeJ
k občnemu zboru Slovenske šahovske zveze
Jutri bo v Trbovljah občni zbor Slovenske' sodil* da l’e Slovenska šahovska zveza več šahovske zveze, ki je najvišja predstavnica aIi manJ samo zadeva Ljubljane ter je treba organiziranega slovenskega šahovskega živ- tpmu analogno tudi prikrojiti vodstvo zveze.
lipnin V »ti«!	r>/\	nAdn:	1___ 5	hi	Kilo	nncJntrlJon*! ZN zv*-o I o tri US .-	 J
Ijenja. V njej so sedaj menda brez lziente včlanjena vsa šahovska društva in klubi v Sloveniji, zato bo jutrijšnji občni zbor iegi-umni parlamentarni nastop slovenskega šaha. Po raznih perturbacijah in homatijah, ki jih le doživela SŠZ, bi bilo potrebno, da dobi ta Parlamentarni trboveljski občni zbor slovenskega šaha tudi svojo demokratično vsebino, da se tako izključi že od vsega začetka vsakršno favoriziranje kateregakoli kluba ali skupine. Kakor na drugih poljih, t.fko je potrebna tudi v šahovski organizaciji popolna sloga in skupnost. Osebni in klubski interesi
tem bi bila postavljena ograja, ki bi stvari mnogo škodila, ker poglavitna naloga zveze je, da res povezuje v močno celoto ves slovenski šah. kar nas je s severne obrobne Slovenije gledamo na šah tudi z naše narodne prestižne perspektive, smatrajoč ga za zelo važen faktor v našem narodno-družabnem izživljanju. Tak šah mora zveza še posebno podpreti, ga pritegniti, mu dati možnosti in pobud za razvoj, zanesti smisel zanj med mladino, ki jo bo tudi šah in niegova šola okrepil za kasnejše življenje. Ljubljana je trdna, Ljubljana je močna sama iz svojih virov
morajo na stran! Letošnji zbor ima še prav,in pobud. Slovenska šahovskp zveza pa mora poseben poudarek v tem, da je treba po pred poskrbeti, da bo močna, da bo odporna in logih o decentralizaciji jugoslovanskega šaha razgibana tudi »periferija«. Zveza mora zato ustvariti v še večji meri avtonomno sloven-! upoštevati vsak klub, njej mora biti vsak
sko šahovsko zvezo, ki bo morala prevzeti v bodočnosti na svoja ramena težje in odgovornejše naloge kot doslej. Pomisliti je treba, da poslej ne bo več samo reprezentativnega značaja, ampak v prvi vrsti tvornega, delov
klub enako 2 drag in mik.
V dobrem, tovariškem in demokratičnem vzdušju more roditi letošnji važni zbor v Tr-bovFah najboljše sadove za bodočnost slovenskega šaha. Vse ostalo je stvar praktične
01 gan.zacijskega. Glavna iniciativa, ki izVedbe in organizacijske sposobnosti bodo-je prej izhajala iz Jugoslovanskega šahov-'čepa vodstva Poglaviten je dnh sloge in
•	-	— j—n  -----------o	----- v-CPa VI M'
SKgga saveza, bo poslej porazdeljena in pre- enotnosti! puščena posameznim zvezam kot avtonom-, mm telesom. Z drugimi besedami rečeno: gre za bodočnost slovenskega šaha. Zato se morajo vsi, ki bodo sodelovali kot reprezentanti svojih klubov na letošnjem zboru v Trbovljah zavedati, da je ta zbor poverjen z zelo odgovorno nalogo. Dobro pa bo mogoče °baviti to nalogo le s konstruktivnim in siož-a|m delom, brez vsakršnega »nadmudrivanja*
'tm. skupno, močno in v korist vsemu slovenskemu šahu. Slovenska šahovska zveza ?° Poslej v naši državi ogledalo slovenskega s?ha, kolikor bo ona veljala, toliko bo ';e-sjal slovenski šah kot celota! Poglavitna njena skrb bo, da v bodoče še tesneje poveže med seboj posamezne šahovske centre in klube, jim da, kolikor tega sami ne zmorejo, potrebnih pobud in oomoči ter zaleta. S tega stališča je zatorej nujno potrebno, da zveza nikakor ne postane skrbna mati samo izvoljenim, ampak mora brez razlike vse pravično in s tem večjo radostjo upoštevati. Vsako pristranost je treba temeljito izključiti, zakaj le na ta način bo imela zveza poleg formalnega tudi svoj stvarni in docela objektivni značaj!
Ljubljana in njeni klubi so brez pridržka in debate temelji, na katerih sloni slovenski šah. Zato je razumljivo, da bodo njem predstavniki tudi tvorili jedro Slovenske šahovske zveze. Zelo napak pa bi bilo, če bi Kdorkoli
France Gerželj.
Keres — humorist
Pričujočo partijo je igral velemojster Pavel Keres v nekem dopisnem turnirju. Njegov nasprotnik je bil pravcati začetnik, ves požrešen na »les«. Keres se ie z niim na duhovit in zelo hudomušen način noigral ter svojo humoristično partijo zaključil s strahovitim udarcem.
21. Letonski gambit Beli: N. N.	trni:	P.	Keres
Le3, Txe3! 17. fxe3, Sxe3 18. Da4 (beli bi rad še petega kmeta), Tf8 (grozi mat na i2) 19. Le2 (Sedaj pa zaključi Keres s knock outom), Dxc3 + ! 2.0. bxc3, Lxc3 mat.
1. e4, e5 2. Sf3, f5 (tkz. Letonski gambit, ki je še malo raziskan. Seveda v takih okol-nostih Keres lahko tvega kar hoče) 3. Sxe5, Sc6 4. Dh5+ (pravilno bi bilo na c6 zamenjati in nato Sc3, igra na les se ne obnese), g6 5. Sxc6, (Sxg6 bi bilo le prenevarno, ker sledi Sf6 6. Dh4, Tg8 7. Sxf8, Tg4 in Te-1 + ) dxc6 6. De2, Lg7! (Keres menda*že vidi ko-nec.zato mu je celo prav, da mu beli popolnoma očisti kraljevo krilo) 7. exf5 + , Se7 8. fxg6, Lf5 9. gxh7, Dd7 10. Dh5 + (lovec
Pomen proste linije
V šahovskih partijah igrajo najrazličnejše okolnosti važen pomen. Posebno upoštevane so v modernih partijah tkz. proste in odprte
£0. Ted3, TcieS 21. Dg5, b5 22. Tel, Tati 23. h4, b4 21. cxb4, cxb4 25. Td4?, Da5 20. Sbl, b3! 27. Tel, Txcl+ 28. Dxcl, bxa2 29. Sa3, Dc5! 30. Dxc5, aalDT 31. Kh2, Dxb2 32. Sc2, Ta8 33. Se3, Tc8 34. Da7, Dxf2 in beli preda.
ŠAHOVSKO ŽIVLJENJE V PTUJU
Ptujski šahovski klub kot edino središče, kjer se zbirajo ptujski šahisti, je imel v torek
linije, kdor gospodari nad njimi, ta izvaja na'širši sestanek, na katerem je vodstvo kluba nasprotni tabor strahovit pritisk. Mojster na1 predložilo načrt nekaterih prireditev. V ne-
‘ deljo 3. marca ima klub v kavarni »Korže< občni zbor. Koj nato pa prične 5. marca prvenstveni klubski turnir za leto 1940. Prijave sprejema do 4 marca g. Šoštarič. Razen tega bodo odslej vsek mesec brzopotezni turnirji. Mimo teh internih prireditev ima klub v načrtu nekaj medklubskih tekem, da se tako domače članstvo seznani s šahisti v_ drugih mestih Siovetlije. Za začetnike in šibkejše igralce pa se pripravlja teoretičen tečaj.
Po sestanku je bil brzopotezni turnir, ki se ga je udeležilo 11 igralcev. Prvo mesto si je z 10 točkami priboril Rudi Šoštarič, sledita Švab H. z 9 in Zelenko Milko s 7 točkami.
prostih linijah je bil zlasti pokojni Aron Niem-covič, čigar specialiteta so bile zlasti 7. linije. Če je njemu uspelo zasesti s težko figuro 7. linijo, je skoraj vselej v tisti partiji tudi zmagal.
ČETVEROMATCH V DELFTU
Akademski šahovski klub v Dclftu na Nizozemskem je priredil četveromatch, v katerem sp igrali dr. Euvve, bivši dunajski mojster in šahovski novinar Hans Kmoch, Lan-dau ter van den Bosch. Pevo mesto je z 2 in pol točke zasedel Kmoch, ki je partijo proti dr Euvveju igral remis, dočim je igral dr. Euwe remis še z v. d. Boschem ter zasedel drugo mesto, Bosch je bil tretji, Landau pa je doživel katastrofo, ko je izgubil vse tri partije.
š. S smrtjo vladnega svetnika E. Lileka jc izgubil Celjski šahovski klub svojega sousta-1	1	,.... _	...	r. ,.	.1	novitelja,	podpornika	in	dolgoletnega člana.
Iz nekega klubskega turnirja v Berlinu pri- članstvo kluba se je spominu pokojnika od-
našamo partijo, v kateri je znani nemški moj ster Fritz Samisch na zelo zgovoren način zmagal na odprti a liniji.
23. škotska igra
Beli: Kirchhammer	črni Samisch
I. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. d4, exd4 4. Sxd4,
dolžilo s primernim zneskom šolski kuhinji.
š. Radeče : Krško 5:3. V okviru tekmovanj za prvenstvo SŠZ je preteklo nedeljo premagal šahovski klub Radeče šahovsko sekcijo športnega kluba iz Krškega v razmerju 5:3. Jutri je revanžna tekma v hotelu »Jadran«, š. Spominski turnir Kautskega v Pragi
Lc5 5. Le3, Dfo 6. c3 (zanimivo vendar pa	aP°m,n? V «,mir “antskega v Pragi je
nekorektno je tkz. Blumenfeldovo gambitno * m - Zi Iv *0Ti’ v.voclstvu sta Dobiaš
  gambitno
nadaljevanje 6. Sb5, Lxe3 7. fxe3, Dh4 + 8. g3, Dxe4 in črni obdrži materialno premoč), Sge7 7. Lb5 (običajneje je 7. Sc2! Lxe3 8. Sxe3, De5 z izenačeno igro), Lb6 8. 0-0, 0-0 9. Sa3, d5! 10. Sxc6, bxc6 11. LxbG, axb8
V? fi,i? yendar prehudo zacementiran), Lg6. 12. Ld3, Td8 13. Dc2, Sg6 14.‘exd5 (z me
1,	bel1-	rad ■!1?.en)’al damei)»' njavo 'beli ne bo prišel do remija, boljše jc
M5 12. Dd3 (nevenetno vsilnva dama. za bilo f4T cxd5 15 I-r<rfi	1«	-rfai	Z-.
(neverjetno vsiljiva' dama, za bilo f4), cxd5 15.' Lxg6, hxg<5 16. TfeT c5 vsako ceno bi se rada zamemala), Df7 13. 17. Tadl? (beli prepušča črnemu obetarnčo Dc4, Df6 14. Sc3, 0-0-0 15. d3, Tde8f, 16. a linijo), Dc6 18. Te3,Le619.Dclf Da4!
in Nemeček z 9 točkami.
š. Prvenstvo Lizabon« je osvojil na portugalskem turnirju Mazoiu da Kosta, ki velja za najboljšega portugalskega igralca.
š. Rudolf Spielmann je odigral na Švedskem na simultankah 311 partij z rezultatom +206, —47 in =58.
Spomnite se CMDI
a a *i*^i	V.	S	WVVVWWVUVuX '
»VečerniK«
si€M. mladino
te!o 2	Maribor,	25.	februarja	1940	štev.	8
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimii,
MISLI
IGOR SAMOROD
Pridi pcmlad!
Vida Munihova.
Pomlad, kdaj prideš k nam spet? Hodili že radi bi na sonce se gret, naveličali vsi smo se črne peči, od sedenja in mraza nas bolijo kosti.
Oči, oslepljene od snežne beline, pomlad, vsi tvoje želimo mTne! Cvetja, zelenfa spet nafn prinesi, žarkov sončnih v domove natresi!
fetsšas
Pohorska pesem
V pohorsko prelepo stran srce moje hrepeni, tja ozira se vsak dan, kjer brezskrbno se živi.
Temni gozdi, širne dalje, toplo sonce, kras neba, to so vedno moje sanje, to želim si iz srca.
Oh, da skoro bi se vrnil -zopet topli letni čas, v pohorsko bi stran obrnil svoje srce, svoj obraz.
Janko Tanič.
POMENKI Z MLADINO -
Igor Samorod. »Misli« so težko čtivo vendar sem jih oustil skoraj v celoti takšne. kalerštae sem dobil. Mnogo je v mladem človeku, kar išče rešitve, kar sc lomi vanj. Tako je da se mladost včasih ne more znajti ter obupuje ot> pro blemih. ki se odpirajo z vsakim dueti pred, njim...)z,.tega se rodijo potem tak, protesti, kakor so te »Misli«. Vendar b si pa, iaz le želel tako stvar, bolj pripo-vedmško povedano. Tako grebenje oko! istega problema bralca utruja. Bralec ji nepotrpežljiv ter hoče vedno, na vsak strani kaj novega izvedeti. Pozdravljei •n vrni se k iimirienefš^mu prutovejdnia n.iu! — Pavel Gaal. Prav je/da si sc oglasil iz .Muršiče Sobote, oziroma iz Be thuev in da si poslal spisa in uganki »Ptički- opzimk ?o izšli tokrat. .»Očka t ne dglaš prav.« pa se ie zdel .ured-riku preveč nridigarski. pa ga je odložil. Pozdravljen! — Janko Tnn'č. Pesmi sem dobil ter bodo počasi izhajale. Lep po-'
drav! — Vida Munihova. Res si nisem mogel kaj, da ne bi te tvoje vroče želje objavil, saj si tudi jaz kakor vsi drugi ljudje želim pomladi, kajti zime smo že vsi siti. Torej pošlji še ostale pesmi! Ono »Večerniku« sem dobil, a je kar ne upam objaviti, da mi ne bi kdo očital, da se sam hvalim. Saj veš, kakšni so ljudje in zlobni jeziki. Pozdravljena!
Urednik.
Križanka
Julij Simončič
			1 J	i	j			
		)				O		
7 ~	7«			lilliiillil			i) -	10
				III	Sli	i*		
8			14	li|!j	io			
		•0		7				
J ilifs			6					
						4*1		
Vodoravno:	1. pridevnik (znači
barvo): 4. pridevnik (znači trdoto); 3. mesto v Bosni; I„ dragi, kamen; 8. vrba; 11. moški glas; 12. družinski član; 13. rimsko božanstvo; 15. poljski pridelek; 16. človek z velikim nosom; 18. nasprotje od laži (prislov); 19. deški glas.
Navpično:	1. slog; 2. usnje; 3.
ptica; 5. pripovedka; 6., vrtno sočivje; 7 in 7 a dvojica; 9. tekočina; 10. zensko ime; 14. pritok Save; 15. samolovtia naprava; 17. odposlanec.
ffilfeas
REŠITEV TEŽAVNEGA VPRAŠANJA
Zdelo se mi je, kakor da sedim nekje med tulečo rimsko drhaljo in zrem srepo v areno... O, da bi jih videli, ljudje! Vse oči so gledale po živinsko in. ustnice so drgetale v strasti ter poželenju, ko sta se tam spodaj, globoko pod njimi borila gladiatorja med seboj za življenje. Kakšna neumnost! Počemu sta se le pretepala in stregla drug drugemu po življenju? Zakaj nista zbežala in jo potegnila v samoto, proč iz gnilega Rima in pomehkuženih meščanov? Toda ljudje so bili žejni krvi, hoteli so videti, kako bo tekla, počasi v drobnih curkih m močila siv pesek na tleh! In njih pogledi! Koliko veselja in utešenja po nagonih je bilo v njih, o, da bi videli! Krik premaganca je bil zanje radost... Pesti so se , stiskale in odobravanje je pljuskalo po amfiteatru. Vse se je treslo. Ko je dvignil zmagovalec glavo proti vsemogočnemu občinstvu, morda iz jeze ali pa ponosa do drhali, kakšna sladkost se je razlila po licih »zverin«, ki so sedele okrog arene! Palec navzdolI Zaman je prebledeval premaganec in nemo prosil milosti pri rimski gospodi. Ljudstvo je videlo kri, rdečo, gorko kri, kašo je curljala iz ran, kako so se zbirale rdeče mlakuže po zemlji, ki je vpijala to drago tekočino s tako slastjo, kakor da je še nikoli ne bi okusila. Ko je ljudstvo zagledalo kri, je pobesnelo; krvi, krvi. Še več... še ...! Da bo Rim plaval v krvi! Palec navzdol! Množica je zrla na umirajočega in se naslajala, ko je tovariš zmagovalec prebodel gladiatorja; Gladiator pa je še v agoniji preklinjal hlapčevsko mesto pomehkužencev.
Nastopili so drugi borilci, par za parom je stopal v areno, se priklanjal rimski drhali, in že sta se zabliskala meča .
Tišina... Le škrgetanje peska na
tleh, včasih rahlo sopenje in stok, poln smrtne groze, in jekleni udarci... Le to je sekalo mir v amfiteatru, ki je napeto opazoval. Le od časa do časa je jirese-kal tišino* zadržan klic, močno podobeti živalskemu kriku.
Tako so se vrstili par za parom.. Vedno je obležal eden mrtev in v krvi sredi kričečega občinstva in vselej so sc priplazili sluge kradoma kot tatovi, prijeli mrtvega za noge in ga odvlekli nekam iz arene. Samo ozka razvlečena sled je še pričala, da se jc bilo dvoje življenj v zabavo rimskega ljudstva.. Panem et circenses!
*
Vse to mi je zadnjič prišlo pred oči tako živo in verjetno, c’ 1 niti za hip ni; sem podvomil, da niso bile sanje, ampak resnica ... Kajti 1: > sem se se isti dan sprehajal po mestu, sam ne vem zakaj sem se ustavil pred nekim plotom: na katerem so bili lepaki, na pol raztrgani in mokri od neprestanega dežja. Stresel sem se, koj cem bral in videl! Kakšne slike, kakšni prizori, o Bog! Raje ne govorim o tem! Le to pravim, da me je pretreslo, kar sem videl na plotu. G nekem kinu je bilo, vabilo na predsta: vo... Ti prizori so napravljeni po okusu občinstva, po okusu izgubljenih deklet in paglavcev, katerih življenjski cilje bandit v podzemlju, Chicaga, prcveja-nega sleparja kje v predmestu ali pa zvodnika v najbolj živahnih ulicah našega mesta. Povsod samokres in še sa; mokres, nato vitezi, jahanje na življe- ' nje in smrt, napadi ob belem dnevu m. banke in še marsikaj... Pa naj se kon-ra srečno za junaka filma ali ne, gledalec pride vedno na svoj račun Poslušajte, kri. topla kri, mar ni užitek, z,-j dostitev svojim strastem in zablodam ..?
■ jW&rV*Tmt
Tragedije poročenih žena v Hošlywoodu
TIHE TRAGEDIJE ŽENA, KATERIH MOŽJE USTVAR|AJO FILME, KI ZABAVAJO VSAK DAN NA TISOČE ŽENA, MEDTEM KO NJIH LASTNE ŽENE UMIRAJO OD
DOLGOČASJA
Jugoslovanka Erna Englenderjcva, ki je, poročena v Holly\yoodu s šefom enega izmed oddelkov, v katerem dela Walt Disney svoje risane filme, je tole napisala ženam, ki jo zavidajo, ker jc v Hollyvvoodti.
Mnoga dekleta mislijo, da bi bile srečne, če bi smele biti žene piscev filmskih scenarijev. Letos so mi mnoga dekleta v Evropi
Varujte svoje zdravje ? tem, da skrbite 7.3
. redno stolico.
Jemljite dnevno po jedi 1 do 3 Leo-pilule, ki Vam pomagajo do lahkega in prijetnega odvajanja.
Oglag reg, pod Sp. br. 069 od 28. X. 1938
Leorjail u le
izjavila, da moram pač biti zelo srečna, ker sera poročena s človekom, ki piše filmske manuskripte, ki jih potem one gledajo na filmskem platnu. Tak mož, to more biti interesanten človek, romantična postava prvega reda! Vsak dan navduši po kinematografih na tisoče ljudi, in to po vsem širnem svetu, a ta publika se navdušuje ter trepeta z njim vred za prizore, ki jih je pričaral na filmsko platno.
Zena takšnega človeka pač mora preživljati razgibane dneve. V Hollywoodu živi! O, H61-iyvvood! Res je, da so naši možje zaposleni v Hollywoodu, da dobro zaslužijo, da imajo vile, da nam plačujejo služabnice, kupujejo avtomobile, da nas zasipavajo z denarjem,-in da nam izroče tudi vso svojo plačo — ali prav v vsem teni je dokaj nesreče.
Da morejo možje obsipavati svoje žene,
• morajo zelo mnogo delati, da sc lahko potem zabavajo žene po vsem svetu, ko zrejo njihove filme. To delo jim vzame, toliko časa, da nimajo časa za nas, katere smo vendar njihove prave žene. Žene teh slavnih mož po navadi životarimo v senci.
Praktično vzeto delajo naši možje skoraj ves dan in vso noč. Ko so prosti, so tako utrujeni in izčrpani, da jim je kajpada prav
malo do tega, da bi še nas zabavali ali pa da bi jim bilo sploh do kakšne zabave. Kajti sleherni dan visi nad njimi isti Damoklejev meč: najti morajo vedno nove in nove teme. Ure in ure diktirajo svoje misli mladim tajnicam ter se na dolgo in široko razgovarjajo s režiserjem, filmskimi zvezdniki in zvezdnicami ter s producentom o snovi. Razpravljajo o teh rečeh ves dan, včasih pa tudi kasno v noč. A ko končno vendarle pridejo domov k ženam, ki jih nestrpno pričakujejo, kaj delajo potlej doma ti genialni romantiki?
Mož, ki jc scenerist ali režiser ali igralec ali karkoli že, pride domov utrujen ter si želi samo nečesa, a to je — počitka. O Kakšnih sprehodih sploh ni govora. Mož doma misli samo še na to, da bi se čimpreje vlegel v posteljo ter se spočil. Takrat, ko ni docela izčrpan, stopi še pred večerjo za trenutek ali dva k prijatelju ali znancu. Nato nastane vprašanje, kako bo prebil večer, v kateri restavraciji bo večerjal: kajti v Holiywoodu pripravljajo v vsaki restavraciji drugačne
jedi: francoske, italijanske, dunajske, kitajske, švedske, švicarske itd. Redkokdaj bos+e našli pri vseh članih iste druužbe enake okuse. A ko se družba že odloči, v kateri re-stavrariji bo večerjala ter se tudi navečerja, nastane novo vprašanje: kam po večerji? Nekdo bi rad v igralnico, ali v sobotoje treba tudi ženam posvetiti malo več pažnje ter jih s čim razvedriti; saj so ves teden samevale same doma. če kdo tiho predlaga kak kinematograf, začne protestirati vsa meška družba ter dokazovati, da so kinematografov siti do grla.
Na koncu konccv pa jc le treba priznati, da se tak večer po navadi zapečati s kinematografom. Če si izberemo dober film, uživamo samo ženske, možje pa ves čas polemizirajo o filmu, ali pa, kar je še slabše, tiho po-hrkavajo, da nam uničijo še tisto troho veselja, ki ga imamo s filmom.
Sploh ima v Ameriki redkokateri mož čas, da obeduje doma. Žene telefoniramo druga drugi in tako zabijamo čas. Shajamo se, igramo tenis, jahamo, se vračamo znova domov, se znova preoblačimo ter odhajamo na obede k prijateljicam. Kolikor nam pa preostane časa, hodimo po Hollywoodu, obiskujemo razne modne hiše in prečestokrat kupujemo ! docela nepotrebne stvari.
Po poldnevih obiskujemo koncerte ter predavanja, delamo po najrazličnejših karitativnih društvih, pri Rdečem križu ter pletemo za
I
S.
ŽARAH LEANDER POJE V »PESMI PUŠČAVE«
Pred kratkim smo gledali tudi v Maribo: Ufin film »Peseni puščave«, v katerem
Carica Šarlota in Maksimilijan, katero Fg rata Beite Davis in Brion Aherr.e v naj-večiem filmu letošnje sezene: »Juarezu«. Pri snemanju monumentalnega filma le
sodelovalo več let nad 7.000 ljudi.
^^N^WVV^WV\>Wi»VwWWW)AiV«V»WwVWVVVVVVVW«iVVVwV\WwVWmVVwVV
V W»‘vWv VAAAAA. V'
igrala glavno vlogo nemška filmska zvezdnica Žarah Leander. Vsi filmi, kjer nastopa ona, so glasbeni. Za »Pesem puščave« je napisal glasbo Nico Dostal. Dostal je komponiral glasbo na podlagi arabske glasbe. Žarah Leander je pela v »Pesmi puščave« pesmi »Nekaj solz bom potočila« in »Fatima, zapoj mi pravljico...« Vbesinsko pa je film reševal problem prijateljstva in dolžnosti, ko postaneta dva prijatelja po sili razmer nasprotnika.
može jopice, in nogavice. (Samo, da teh jopic in nogavic oni nikoli ne nosijo). Potem čita-mo in se obiskujemo Toliko pretičimo sku-kaj, da si imamo prav za prav malo kaj povedati druga drugi. Ob peti uri pa je ze vsa-kaj, da si amamo prav za prav malokaj poda bo telefon pozvonil in da bo mož javil, ali lahko pride k večerji ali ne. V večini slučajev ne telefonira mož, ampak njegova tajnica, to pa docela uradno.
Snema se vsak dan. Naši možje žrtvujejo ves svoj čas filmu. Občinstvo nato poseča filme ter se zabava nad deli, ki so jih napravili naši možje, ko smo morale me umirati od dolgočasja Vsaka izmed nas bi obupala, če ne bi gojila svetlega in trdnega upanja, da bo nekoč boljše.
In tistim, po igri, gotovo gori srce, pogum jih osvaja, ni večjega junaštva ka-| kor ga je videl v poslednjem filmu, tam v umazani ulici, ko je z vso dušo sledil dogodkom! čujte, za tri in pol dinarja imate pet mrtvih in dva roparska napada, nešteto pretepov in podobnih junaških podvigov. Ali ni toraj na 'zemlji, predragi obiskovalec kina, pa najsi jc ia v Cafovi ali pa katerikoli ulici? Podjetniki so brihtni ljudje; oni že vedo, kaj je treba in kaj ne, oni vedo, kako se polnijo njihove blagajne in raztezajo že itak široke pasove, da oni že vedo! Resnično, te ljudi spoštujem; kajti oni mislijo za vso množico, nato pa jim jed pripravijo,
Tisoče let' smo gradili kulturo in civilizacijo, gradili s krvjo • in potrpežljivostjo, toda glej...! Ko pa z eno samo kretnjo strgaš s sebe rahel pajčolan omike, pajčolan, ki ga je tkalo vse človeštvo, iz roda v rod, iz stoletja v stoletje prav do današnjega dne — tedaj si samo zver, ki hrepeni po krvi...
Zadnjič sem opazoval pijanca, kako se je sklanjal nad tovariša, vsega krvavega in ležečega na umazani zemlji, kako ga je brcal in mučil; tisti pa je bil brez zavesti, le blebetal je neke nerazumljive besede ... Onile pa ga je br-
cal... Ko sem mu pogledal natanko v podpluti obraz, sem ugotovil, kako se je smejal, kako nedolžno in otročje, kakor da bi storil vinskemu tovarišu bog vedi kakšno usmiljeno, človekoljubno delo! Tedaj sem klel ljudi in ves dan mi je nekaj neprijetnega stiskalo srce ... Ponoči pa se nisem mogel iznebiti tega prizora; kadar sem zaprl oči, vedno se mi je prikazal pijanec, pod njim pa drugi v mlaki krvi... In tisti nedolžni smeh poln razigranosti in veselja! Nisem mogel zaspati, le jokal sem, sunkoma in nisem se mogel potolažiti...
Nič več se nisem čudil šentjernejski noči v Parizu, uničenju Jeruzalema, da ni kamen ostal na kamenu, kakor tudi drugim grozotam iz srednjega veka. ne, nikakor ne!- in sežiganje čarovnic, krivih prerokov, ko so gorele grmade in se je duh po sežganem mesu širil daleč naokoli v nevoljo inkvizitorjev in strogih sodnikov, me niti malo ni iznenadilo!
Težke so bile misli in docela zagrenile so me;' vse dni, ko sem mislil, vse tisto dni sem bil kakor izgubljenec ...
In še danes me preganjajo tisti plakati na umazanih plotovih, rdeči plakati, polni umazanije in strasti... čutil sem. kako se je plakata oprijemala kri, topla človeška kri...
Kaj pišejo o Irtgoiičevih „Sirotah"?
Srebrni rudnik
Zbral in napisal JULIJ SIMONČIČ
Vlil. Duhovništvo
Versko življenje v Idriji se je začelo z rudnikom, ko so prišli kopat živo srebro; maloštevilnim rudarjem je maševal ob nedeljah in praznikih v kapeli župnik iz Sp. Idrije; kapela je stala na kraju, kjer je sedaj idrijski grad. Cerkev so zidali ieta 1500.
1522 je prišel v Idrijo za stalno kaplan Jernej Singer, ki pa je bil odvisen od župnika v Sp. Idriji. Takrat se je tudi v Idriji začela Siriji protestantska vera. 1563 je prišel iž'Loke neki predikant; luteranci so imeli shode v neki leseni lopi, a 1581 so dobili tudi luteransko šolo.
Prvi samostojni katoliški kaplan je bil Marko Kuhn. Prvi župnik je bil Janez Jakob Boječ. 1749 je bil župnik baron Ludvik pl. Rauber* pod njim je Idrija postala dekanija (1877). Verouk je poučevalo v šoli farno duhovništvo, a po dekretu od 22. maja 1777 so sezidali v Idriji mestno šolo, kjer so nastavili kate-
heta.
Cerkev sv. Trojice je bila sezidana 1500 (takrat najbrže le prezbiterij — svetišče — v gotskem slogu). To priča tudi tabularij v Vidmu; prvotno je bila cerkev jjosvečena sv. Duhu, ker je ta upodablja v sv. Trojici, so jo ljudje začeli imenovati cerkev sv. Trojice.	Id 18
je bila sezidana cerkev sv. Barbare, KJ78 sv. Antona in 1719 sv. Križa.
Idrijčani so imeli veliko zaupanje v procesije; stara navada je bila, >mcti vsako leto procesijo na dan najdenja sv. Križa. Druge procesije so bile 22. julija iz Sp. Idrije v črni vrh, potem so bile na Sv. goro pri Gorici in druga božja pota.
Prebivalstvo Idrije je bilo v 16. stoletju mešano s Slovenci in Nemci. V i7. stoletju je Idrija postala trg. V trškem grbu je človek v rudarski obleki, ki drži v iztegnjeni* desni roki znamenje za živo srebro. V '18. stoletju pa je Idrija postala mesto, a za prvega župana je bil izvoljen 1850 okrajni sodnik Matevž Pihs.
(Po Arku in Valvazorju) NEC
30
Ker je uredništvo »Večernika za mla-j dino« prejelo zelo veliko odgovorov na | vprašanja o-Ingoličevih »Sirotah<- in Keri
Ptički pozimi
Polja in gozdove je pokrila bela zimska odeja. Ljudje se stiskajo okrog peči, si grejejo premrzle ude ter opravljajo razna zimska .dela. Vse je na toplem, le uboge ptičke zmrzujejo in gladujejo. Iz gozdov se selijo v okolico vasi in gospodarskih poslopij, da si poiščejo kake drobtinico hrane in nasitijo lačne želodčke.
Človek bi bil zelo nehvaležen, če bi odganjal drobne pevce izpod zasilnega zavetja, ki ga imajo pod streho. Ali nas niso tudi oni poleti razveseljevali s svojim prijetnim petjem? Ali nam niso ob vročih dneh krajšale čas?
Zato pa nikar ne pozabimo nanje. Na-sujmo jim v okolici hiš raznih dorbti-nic, da ne bodo gladovali. Napravimo jim utice, da ne zapade na drobtinice sneg. Veliko dobrega napravimo s +em ubogim pevcem, ki nam bodo to stotere povrnili s svojim petjem in pokončeva-niem škodljivega mrčesa.
Pavel Gaal.
susas
Moj golobček
VLADKO KOS
Kaj ne poješ moj golobček,
Kaj otožno v dalje zreš? čakaš pesmi nove pomladi?
Daleč je, golobček, veš!
»Vidiš v dalji bele gore?
Tja bi enkrat rad letel!
. Blizu so, tako so blizu,
Tam bom, deček, tebi pel!«
čul sem ga, odpri kletko,
Kakor blisk je ven zletel,
Dvignil se je že v oblake,
Proti goram je letel...
Pod večer pa se je vrnil.
V kletki sklonil spet glavo.
Daleč g6re so, predaleč,
Pa tak blizu mu pojo...
bi hotelo, da kmalu vsi izidejo, je bil urednik prisiljen krajšati odgovore, vendar pa je v odgovorih pustil vedno to kar je bilo najoriginalnejšega.
PAL SLAVKO iz III. a razreda meščan ske šole, ki je sani igral, pravi, da mu je ostalo v srcu »beračenje« in da bi bila igra boljša, če bi jo igrali v narečju.
^Sirote« je bila prava mladinska igra. ki je opominjala vse ljudi, kako morajo tudi za blagor bližnjih skrbeti, posebno pa one, ki nimajo usmiljenja z reveži, ne misleč, da tudi oni lahko nekoč propadejo. Upamo, da je ta igra mnogim omehčala trdosrčna srca, da bodo odslej bolj usmiljeno ravnali z reveži. Bog daj, da bi bilo tako. Sicer sem sam igral zato ne morem prav oceniti posameznih prizorov, a vendar mi je ostalo v srcu »beračenje«. Kako hudo, kako grenko mora biti to v resnici, šem uvidel šele sedaj. Kako obupno življenje je to, ko mora človek po svetu od hiše do hiše, brez doma brez zavetja in se predajati na milost in nemilost drugih ljudi. Poslušati mota psovke trdosrčnežev in mnogokrat v mrazu, burji in deževju prenočiti pod milim nebom. Koliko siromakov, posebno starčkov omaga na poti in stori konec žalostnemu življenju, sam samcat, ne da bi bil kdo pri njem m mu zatisnil trudne oči. Takšna je usoda vseh siromakov in bo tudi ostala, ker malo je na svetu ljudi, ki bi res čutili z reveži, igra se je res priljubila in bi bila po mojem mnenju boljša, ko bi se odigrala v preprostem vaškem narečju.
V tej igri so imeli otroci, kakor tudi odrasli priliko poleg krivic, ki se gode siromakom, spoznavati tudi dobre in slabe lastnosti različnih ljudi.
PERIC IDA iz 1(1. b razreda na meščanski šoli je spoznala v igri uboge sirote ki jih srečuje vsak dan.
V tej igrici sem spoznala, kako su ljudje hudobni. Pqsebno sem spoznala uboge sirote, ki jih srečujem vsak dan. ki trkajo na duri in prosijo kruha. — Ugajali so mi prizori, ko je Tinček posnemal ptičke, kako so si sirote zaupale in se ljubile in ko jc Tinček ukanil stražnika ter prestrašil Srakico. — Vzljubila sem uboge sirote in ubogo Reziko, ki je rešila druge, sama pa je našla v vodi smrt. Zasovražila sem bahatega župana in skopuško Srakico.
31
Romantično življenje pisatelja
Na barikadah 18S0 — Nesmrtni romantik — Velik
H.	Gorman je napisal o velikem francoskem romanopiscu Aleksandru Dumasu starejšem zanimivo knjigo, iz katere povzemamo nekatere podrobnosti.
Ko je Napoleonova garda korakala 1815 v boj pri VVaterloou, jo je na ulicah Vil-iiers-Colteretsa radovedno opazoval 13 let-ni kodrolasi deček. Bil je Aleksander Dumas.
Mesec dni kasneje je bilo majhno mestece polno senzacij. Ljudje so zmajali z Slavami in mrmrali. Dne 23. junija je pridirjal na mestni trg zaprašen, ves krvav jezdec na izmučenem konju. Za njim ie pridrdrala cesarska kočija.
Mali Dumas je vprašal:
— Kaj je to res oh?
— Da, to je on! Cesar Napoleon...
Cesar je sedel v kotu kočije, z brezizraznim In-im je zrl predse, glavo nagnjeno nad odlikovanjem Legije časti.
— Kje smo? je vprašal.
— V Villiers-Coltcretsu, sire.
— Osemnajst milj od Pariza?
— Da, sire!
— Naprej! je ukazal cesar in glava se ™u. je spuslila še niže. Izmučeni ljudje, crni od dima in polni ran, so mu sledili. Ljplga karavana premagane francoske vojske.se je vlekla skozi mestece in Aleksander, polomec enega Napoleonovih generalov je bil priča usodnih dni razpada velike ^onapartove vojske...
_Gorman pravi o Dumasu, da je bil S ■ *arkiz. Toda, Dumas ni bil markiz, emveč sin belca in Kreolke. Njegov značaj moramo presodili z zrelišča, da je bila “Jcgova babica zamorka, njegov ded aristokrat, oče junak, ki je zavzel alpske vrhove Mont Cenisa in ki so ga poznali v v°jski kot „Crnega vraga". Aleksandrova mati je pa bila preprosta francoska kme-
■. Pravijo, da je Dumas vlil v D’Artagnana in Monte Christa svojo detinstvo, silne ambicije, pohotnost, nedelavnost pa spet Podjetnost, šarmantno enostavnost in živo radovednost.
Aleksander Dumas jc že v šestem letu pisal in bral. Mati mu je pripovedovala zgodbe o „Crnem vragu1'. V 16. letu je imel Dumas prvi ljubezenski doživljaj. V 1,9. letu je že zapustil neko tnelreso in napisal tri gledališka dela. Kot 21 letni mladenič je odšel v Pariz in dobil namešče-nje pri vojvodi Orleanskem. Bilo je to 1823. Sedem let kasneje so izpregovorili topovi revolucije.
Dumas je bil z ostalimi na barikadah. Toda, kmalu se je utrudil, šel je domov, izpil steklenico burgundca in skodelico čokolade. Nato se je vrnil k očetu, hoteč prisostvovali nadaljnjim doživljajem.
Zvedel je, da je v Soissonsu skladišče smodnika v rokah rojalistov. Zaprosil je veterana La Fayettea, da ga pošlje zavzeti magacin. Z 18 letnim prijateljem sta se' napotila tja.
Med poljo se je neki kočijaž upiral, da bj ju sprejel na voz. Dumas je potegnil Pištolo in jo sprožil na kočijažev obraz, ker se je režal trobojnici. Vzel je sam vajeti v ro*e in nadaljeval pot. Ponoči sta prišla pred obzidje Soissona, v katerem Je vihrala burbonska zaslava. Mesto je Rojalistično, polki v njem so ostali zvesti kralju.
Dumas ga je skoro sam zavzel. Zagrozil je s pištolo poveljniku in se polastil skladišča. Natovoril je smodnik na kočijo in se ®ed velikim truščem ljudi odpeljal iz Biesta.
Ali Dumas je bil v prvi vrsti književnik. Njegovo delo „Henrik III. z njegovim dvo-rom“ je želo v Parizu veliki uspeh. Pariz je ležal pred njegovimi nogami, slavnostne Pojedine z lepimi damami so se vrstile, Dumas je bil na njih kralj večera...
. Za neko takšno pojedino je Dumas ustrelil devet jelenov, da bi dobil za povabljence posebno juho. Dva jelena je spekel na poseben način, ostale so priredili za okusne prigrizke. Štiri in dvajset sodčkov črnega burgundca so skuhali za goste, 40 tu-calov šampanjskih steklenic je čakalo na ledu, da pridejo na vrsto. Angažirani sta bili dve godbi. V fantastični ob’eki se je zbral ves literarni in umetniški Pariz.
»Treh mušketirjev
požrešnež, še veei ljub mec
n
m
Prodajalec pohištva:   Gospoda
"a’brž želi lepo spalnico?
Mladi pospod: — Ne, sva šele zaročena. Zadovoljiva se z majhno sobico, Klavna stvar je, da ne pride nihče notri!
Tri ure so servirali jedila, plesali so do rane zore. Ali je Dumas občutil v nogah afriški atavizem? Bog ve!
Ko je Pariz zabredel v dolgočasje mo-narhizma, se je Dumas prepustil mrzličnemu delu. Tedaj se je porodil feljton, ki je dajal ljudem ostro sodbo o življenju tedanje dobe. V takšnem ozračju so se rodili „Trije mušketirji1*. Svet je bil očaran, požiral je po listih podlistke tega romana, ki jih je Dumas sproti pošiljal tiskarnam.
Denar, ki je prihajal Dumasu, ga je bo-hem sproti zapravljal. Zgradil si je sloviti
dvorec Monte Christo. Na neki francoski vojni ladji je odpotoval v Alžir kot prvi vojni dopisnik. Kasneje je najel sam jahto, odplul na Sicilijo in postal Garibaldijev gusar. Zaneslo ga je na Angleško, kjer jc prisostvoval velikim dirkam, v Rusiji je obiskal novgorodski sejem.
Dumas jc bil velik snedec, še bolj je ljubil ženske, obenem pa sipal novele, potopise, gledališke igre in uvodnike kar iz rokava. Postal je debel. Založniki in upniki so ga jeli glodati, toda Dumas se ni zmenil (žanje, živel jc kakor velik otrok.
Kolona tankov na poli v Magč-notovo črto
Angleška ekspedicijska vo’ska je odšla na francosko bojišče opremljena z najmodernejšim bojnim orožjem. Prvovrstna letala in topovi bodo, kadar bo napočil čas, krepka opora zavezniški Franciji na Maginotovi črti. Znani || so težki, pa posebno * spretni majhni angleški tanki, ki jih vidimo na poti v fronto.
Strahotni dogodek kubanskega letalca
Učitelj letanja kubanske vojske Leo-nard James bo lahko v starosti pripovedoval o dogodku, ki bi ga skoro veljal življenje.
Nekega dne je odletel na vajo iz pristanišča v Havanni. Ko je letel nad morjem, mu je priletela nasproti neka ujeda. Zaletela se je v propeler, ki je ptico presekal, a se tudi sam prelomil. Letalo se je vnelo in pilot je še o pravem času odskočil. Padalo se je odprlo, nesreča bi tedaj bila nekaj normalnega v letalskem življenju, toda...
James je videl, da bo moral pristati
nad morjem, v katerem je opazil celo trumo morskih psov. Naključje je hotelo, da je pristal vprav na hrbtu velikega morskega psa, ki je z veliko hitrostjo prestrašen planil po morju. Letalčeva sreča je bila, da ga je opazil neki hidro-pl^n, ki je naglo priletel in se spustil na morje vprav v času, ko so se morski psi v krogu bližali žrtvi. Požrešne morske pošasti so poškodovale vodno letalo, prihitel je motorni čoln in rešil Jamesa s posadko vodnega letala iz nemajhnega strahu, ki ga bo pomnil vse življenje.
Štiriperesna deteljica le prinesla srečo
Pred štirimi leti je trgovec James A Barton v Ohio, USA, osnoval farmo za štiriperesne deteljice. S skrbno izbiro je v?g*iji! neko vrsto, ki je dajala izključno le deteljo s štirimi lističi. Lani je začel farmer deteljice posamič presajati v lončke in prodajati. Povpraševanje je
medtem tako naraslo, da je bila celokupna žetev že za nekaj mesecev naprej razprodana. Na vsaki bilki zasluži farmer 30 centov, na mesec presadi na deset tisoče deteljic, tako da se mož res iahko postavlja, da mu štiriperesna deteljica prinaša srečo...
Zaradi enega dolarja 12 letni proces
Jack Baly je zelo pedanten človek v Detroitu v USA. Vsako stvar vzame za zelo resno. Celo vrsto let je živel izvrstno s svojim družabnikom v lesnem podjetju. Pred 12 leti je pristal na to, da ga je njegov soudeleženec izplačal. Pri obračunu je pa Baly dejal, da ga je to-var^ogoljufaWa^^jdolar^^^^^
Pot meteorja so opazovali astronomi od Niirnberga do Osnabriicka. Meteor je premeril 460 km dolgo pot s hitrostjo 17 km v sekundi.
NaJvJšja univerza na svetu je v 12. nadstropju novega nebotičnika s 75 etažami v New Yorku. Za 5000 študentov jc na razpolago šest dvigal. Ustanovitelj je žrtvoval za moderno opremo univerze tri in pol milijona dolarjev.
Napoleon Bonaparte letalski pilot
Ni šala, gola resnica! Seveda so bili presenečeni v rekrutnem uradu ameriškega letalstva, ko se je postavil pred nje avtomehanik, sin nekega priseljenca iz Tangerja v Afriki in povedal svoje ime: Napoleon Bonaparte. Želi. da aa vpišejo v zračno vojsko, ker bi se rad izvežba’ z. pilota. Z dokumenti je dokazal, da se res tako piše. nakar je pristavil, da se nadeja, da mu bo vprav to ime pomagalo h karieri...
Najprej sta si dopisovala zaradi tega nesporazuma, kasneje, ko sta se sprla, je prišla stvar pred sodišče. Dvanajst let so trajali procesi. Sodni stroški so se nabrali do čedne vsote 11.417 dolarjev, odvetniki so zahtevali zase 17.450 dolarjev. Zdaj je bila tožba končana, Baly je izgubil in za en dolar bo moral odšteti 28.860 dolarjev...
Ko je bila 1857 otvorjena velika razstava in je cesarstvo že tonilo, je bil Dumas star 65 let. Njegov sin je bil že v srednjih letih, bil je slavnejši in bogatejši od očeta.
Dumas je hodil po razstavi, se šalil pa hlevih z dekleti z vseh strani sveta in se po otročje zabaval na ameriškem gugalniku. Z ameriško avanturistko La Menken se je dal skupaj fotografirati. Pariz se je jel starcu polagoma rogati.
Prišel jc Sedan, Dumas je bil že betežen starček. Živel je l>Iizu Dieppea, prijemala ga je vodenica. Nemški konjeniki so 5. decembra 1870 ropali po Dieppeu, Dumas jih ni čul. Umiral je, z njim je zasnul za vekomaj tudi vek, v katerem je veliki pisec kraljeval...
— Gospodična Cizara, morate bolje paziti na otroka, de gospodinja k svoji novi služkinji. Poglejte, spet se je ugriznil v jezik..,
Doktorska teza na
gramofonski plošči
Neki študent s Princetovn univerze v USA je izročil svojo doktorsko disertacijo na več gramofonskih ploščah. Komisija je tezo sprejela, saj ji je bilo delo olajšano, ker so vsi hkrati lahko poslušali znanstvena razpravljanja doktoran-ta. Ta način ima še posebno prednost, ker lahko avtor posebej naglasi ona mesta, ki se mu zde važnejša.
Na meji je treba biti pozoren! To je
občutil holandski milijonar, 441etni dr. I. H. Mevissen. Blizu Bodenbacha se je vozil ob meji. Na vijugastem kraju je hotel presekati pot, tedaj je počil strel in zgrudi! se je mrtev.
Švedske žene apelirajo na kralja Gustava, naj v času, ki se mu bo zdel primeren, prevzame iniciativo za konec evropske vojne.
Dete rešilo pet članov družine v Well-su v Avstriji. Ljudje so čuli jok, vdrli v stanovanje, kjer je ležalo zaradi plina že pet ljudi v nezavesti. Posrečilo se jim je, vse rešiti.
Krila se morajo mazati. To vedo tako letalci kakor tudi netopir. Ta ima med nosom in očmi posebno žlezo, ki izloča neko maščobo. Z njo maže netopir kožico, da je gibkejša in odpornejša.
Mikroskop, ki poveča 80.000 krat je izumil nemški učenjak dr. Nahl. Mikroskop deluje z električno napetostjo 40 do 50 tisoč voltov. Uporabljali ga bodo posebno za bakteriološka raziskavanja.
Špl!onska afera z nemško baronico v Franciji. V Parizu je bila zaključena razprava proti nemški špijonski baronici Einem, ki je pripadala visoki nemški družbi. Obsodili jo bodo na smrt in con-tumaciam, ker se ji je posrečilo pobegniti.
Zavezniške izgube petrolejskih ladij
znašajo doslej 212.263 ton. Na Anglijo odpade 189.890 ton.
Osem glasbenih del bo lahko proizvajala ena sama gramofonska plošča. Nemški izum je razstavljen na velesejmu v Lipskem.
Zmago sovjetske Rusije na Finskem
napoveduje za pomlad »Volkischer Be-obachter« ter svari nevtralne države, naj se varujejo pred usodo Fincev.
200 let rojstva osvoptelja Mont Blanca. Pred 200 leti se je rodil ženevski priro-doslovec Horace Benedict de Saussure, katerega ime je trajno povezano s kraljem evrorvsk!h trora, Mont Blancom.
Prej general, zdaj navaden prostovoljec
V vrstah francoske vojske služi kot preprost vojak general Grandecourt, ki ie bil ob začetku svetovne vojne 1914 v činu majorja. Leta 1918 je postal polkovnik, v vojni v Siriji 1922 pa general, izkazal se je z neverjetno hrabrostjo ter je zato tudi dobil najvišje fiancosko odlikovanje, red Legije časti.
Po miru v Siriji je podal ostavko na vojaško službo in se umaknil v civilno življenje. Ko je pa jeseni lani izbruhnila sedanja vojna, se je Grandecourt prijavil kot prostovoljec. Zdaj služi kot navaden vojak zvesto in se trudi, da bi se v ničemer ne ločil od svojih tovarišev, stakov.
Zakonske postelje - dve ped! narazen I
Amerika je dežela prečudnih zakonskih odredb. Kaj bi n. pr. dejala Evrop-ka, ki bi šla v lahni poletni obleki, pa b> ■o naenkrat ustavil stražnik in zahteval, da se sleče ter stehta obleko? Menila bi. 1a je prišla norcu v roke. Toda v državi Montani zahteva paragraf, da mora teh-'ati ženska obleka najmanj tri funte! Sklep je še od časa. ko so skoro nage plesalke mešale glave kopačem zlata.
V Arizoni je še vedno v veljavi zakon, da mora imeti ženska spodnje krilo in vsak stražnik se lahko na licu mesta prepriča o tem. Najčudnejši je pa zakon iz Južne Karoline, ki predpisuje razdaljo med zakonskima posteljama na najmanj dve pedi narazen... Če so bili zakonci zaradi tega bolj srečni, ni znano, kakor ni treba ugibati, da je za srečo včasih še ena postelja preveč.
Liubllana
M"»Wiana se vrača v čase mostiščarjev
.'Izpopolnitev kanajizpcije, modernizacija cest in snaga na pliealt mora biti prva zapoved vsake dobre mestne uprave! Da smo svojo dolžnost izpolnili v tem pogledu, imamo priznanj od mnogih tujih obiskovalcev našega mesta, ki so večkrat brez laskanja priznali, da Ljubljana v tem pogledu prednjači vsem mestom v naši domovini in se kosa z mnogimi modernimi mesti v Evropi.«
Te besede smo slišali na seji mestnega sveta, ko je bil podan štiriletni pregled dela sedanje mestne uprave. Od tedaj je preteklo približno 30 dni Kaj sl mora človek misliti, ko stopa v teh dneh po ljubljanskih ulicah! Kje si tista »bela Ljubljana«, toliko proslavljena v svetu? Kje je tvoja kanalizacija, tvoja prislovična snaga? Res, bplu si bila vse te dni, dokler ni pritisnila odjuga, Še pre-bela. Skladi snega so se grmadili po vseh koncih in krajih, juuavuost pravljično zatišje je vladalo' po cestah. Nikjer avtomobilov, nikjer vozov, ie tu pa tam si videl gručo ljudi, ki si je s potnimi čeli prizadevala • spraviti avlo iz globokega snega, Nekaj časa smp tudi videli mestne delavce, ki so pridno vozili sneg v Ljubljanico. Kmalu pa je vse delo zastalo. Z uradne strani, smo bili obveščeni, da je kredit za čiščenje mesta oziroma za odvažanje snega izčrpan Sneg je ponovno začel naletavati,. bi|o ga je vedno več. Vdali smo se v božio voljo in smo si misli!;: Bog je dal. Big bo vzel.
Zdaj se s strel) na mirne pasante vsi-pavajo plazovi ali pa zlivajo slapovi. Ljudje se umikajo na ceste, kjer pa je križ s tramvaji in drugimi vozili. Trgovine ga-loš delajo s polno paro. Kdor si te do-
brote ne more omisliti, se mora pač zadovoljiti s prehladom, nahodom ali h- po.
Zdaj nisi bela, ampak temno rjava, Pc cestah se bohotno raztezaio nadtalne vode, ki nimajo strahu, da bj usahnile Ogromni skladi snega so jim neizčrpen vir novega dotoka. Nikjer ni videti vozov za odvažanje snega,
V Prešernovih časih, ko je bil zaposlen pri Chrobatu, pravijo- da je v Ljubljani zapadlo obilo snega. Naš pesniški prvak ima zdaj dovolj prh ke primerjati tedanje stanje s sedanjim. Na mogočnem
granitnem podstavku, kjer je varen Pred plazovi in slapovi, lahko motri umazano rjavi veletok, ki se vali od promenade navzdol proti tromostovju.
Tako je zdaj v Ljubljani, Vojnih nadlog smo sicer za zdaj rešeni, zato pa se nam obetajo zlati stari časi, ko bomo spet zaživeli kakor naši predniki, kj so tod okoli živeli kot mostišcarjp Claloše kmalu ne bodo zadostovale več. denarja za odvažanje snega nimamo in zato nam ne preostane nič drugega, kakor da si nabavimo splave.
a Predavanja Ljudske univerze so dobro obiskana. V pretekli sezoni je imela Ljudska univerza lepo število poslušalcev prt predavanjih. Predavatelji so bili po večini iz univerzitetnih vrst- Najvišje število poslušalcev je bilo 1288, najnižje pa til. Vsa predavanja so imela 2.451 poslušalcev, un zaključku sezone so funkcionarji društva Ljudska univerza naglasili, naj hi vse delo društva prevzelo, vseučilišče ter po svoje organiziralo poljudna znnnslvena predavanja. i
M  .....—M
* Dobra očala — dober vid — s kristalno čistimi optično brušenimi stekli nabavljenimi pri FH. F. ZAJCU. Izprašan
opliii. Ljubljana, Stritarjeva ulica d pn frančiškanskem mostu.
NARODNO
V LJUBLJANI
11. trnovski župnik
Za trnovskega župnika je bi imenovan kot naslednik lani umrlega župnika J. Cegnarja dosedanji ljubljanski stolni vikar g. Ivan Vin-dišar. Je to 11. župnik trnovske župnije, če ne štejemo začasnih župnih upraviteljev. Stara trnovska župnija je tesno zvezana z mnogimi važnimi dogodki v razvoju Ljubljane, v njej pa so službovali tudi ugledni in zaslužni kulturni delavci,
Trnovčani so imeli svojo cerkev že leta 1739. Stala je tam, kjer je sedanja, bila pa je bolj pomaknjena proti Gradnščie! in dosti manjša. Samostojna trnovska župnija je bila ustanovljena leta 1785, Do ustanovitve je prišlo po razdelitvi večjih župnij na manjše, kar je odredil cesar Jožef H. leta 1783. Nemoteno je trnovska župnija delovala samo 15 let, potem pa je nadškofija zahtevala njeno združitev z župnijo Marijinega oznanjenja.
Trnovčani so se upirali, ker je bila župnija združena s trivialno šolo. Svoje zahteve po samostojni župniji in šoli so uveljavili, imeli pa so mir samo do leta 1819, ko jim je pretila združitev s šentjakobsko župnijo.. Deželna vlada je nameravala ustanoviti v Ljubljani ubožnico, ki naj bi bila tudi nekaka prisilna delavnica, in ko so iskaji primerne pjrostore, so se spomnili na trnovsko župnišče. Zaradi, tega naj bi Trnovčani izgubili svojo župnijo nik Anton Medved, ter se priključili Sv. Jakobu. Da bi lahko ho-1
dili tja, so obljubili zgradbo novega mosta preko Ljubljanice. Tako je bila na čuden način usoda trnovske župnije zvezana z graditvijo šentjakobskega mosta.
Obljubljenega mosta	pa	niso	začeli	takoj
graditi in Trnovčani	so	se	spet	žilavo	borili
za svojo župnijo in	šolo.	Šele	škof Anton
Alojzij Wolf jih je v tej borbi podprl ter odvrnil vse nevarnosti od trnovske župnije, Novo trnovsko cerkev so posvetili 7. junija leta 1857 in njen graditelj je bil sedmi trnovski župnik Fran Karun,	ki	je	užival tudi	velik
ugled kot dobrotnik dijakov in revežev. Njegovo ime nosi ulica za trnovsko cerkvijo,
Karunov naslednik je bil zgodovinar in zaslužni rodoljub Ivan Vrhovnik. Za njim pa je prevzel župnijo pisatelj Fran Finžgar. Tudi med trnovskimi kaplani je bilo nekaj pomembnih kulturnih delavcev. Tako je bit trnovski kaplan od leta 1854. do 1869. pesnik, pisatelj in urednik »Zgodnje Danice« . Luka Jeran, ki si jc s svojim prosvetnim in socialnim delom zaslužil časten spomin. Ljubljana je njegov spomin počastila z imenovanjem ulice, ki veže Karunovo ulico z Opekarsko cesto. Andrej Kalan je kaplanoval v Trnovem od leta 1886 do 1890. trnovska kaplana pa sta.bila tudi pisatelj dr. Jožef Debevec in pes
s smrtjo. A smodej.
GLLLU LISCU Drama;
Začetek ob 20. uri Sobota, 21. Praznik ovdfočih češenj ven. Znižane cene.
Nedelja, 25. ob 15-: Kupčija Izven. Znižane, cene. Ob 20.
Izven. Znižane cene.
Opera:
Začetek ob 20. uri Sobota, 21.: Travi ata. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve in Josipa Gostiču. Izven.
Nedelja, 25. ob 15.: Lumpacij Vagabund. Izven. — Ob 20. r Frascjuitto. Izven. -
Celie
De!o celjskega Rdečega križa
V sejni dvorani mestnega poglavarstva v Celju je bil dobro obiskan letni obetu zbor okrožnega odbora Rdečega križev Celju, Predsednik g- dr. Jttrb H ra sove c je pozdravil navzoče in prečita! poslanico predsednice društva Rdečega križa Nj. Vis. knjeginje Olge in pozdravno pismo banovinskega odbora RK v Ljubljani. Tajnica ga. I. Zupančičeva je poročala. da je okrajni Odbor priredil lani 1 samarijanski in 1 bolničarski tečaj, v začetku marca pa se bo pričel nov samarijanski tečaj. Okrajni odbor je priredij tečaj za nego otrok »sodeloval je v tednu RK, pri katerem je sodelovala tudi celjska voiaška godba. Podmladkom na raznih šolah je naklonil večje zneske. Uči-
teljstvo se požrtvovalno udejstvuje v š n i k o v a.
društvih RK. Na celjskih šolah ie 1450 podmladka RK. Blagajnik g. Jerin je poročal, da je društveno premoženje lani naraslo za 12.340.50 din na 45,915.50 din. Društveni skladiščnik g. dr. Drago Hočevar je omenil, da bo treba dopolniti učila za tečaje. Odbor je ustanovil nekaj postaj za prvo potnoč, nekaj takih postaj bo še ustanovljenih. Proračun za leto 1940 predvideva 22.500 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Na predlog gosp. ravn. Kralja je prejel odbor razrešni-oo. Izvoljen je bil zopet dosedanji odbor s predsednikom dr. Juro Hrašovcem na čelu na novo pa so bili izvoljeni v odbor gg, polkovnik D e f a r in L Laz a-r e v i d ter zaščitna sestra gdč. Z a v r-
IZLD2BENI ARANŽER
popolnoma samostojen želi namestitve večji tvrdki. Ponudbe pod ..Aranžer”.
pn
Cestni pometač nadzoruje davčne rubeči
V niestu-Laškem in ostali hiški občini se vršijo že, nekaj časa davčne rubeži. Te opravlja finančni organ. Predpisano ie, da mora poleg iinančnega organa hoditi kak občinski odbornik. To pa laška občina ne upošteva, ampak je dodelila
za. spremstvo finančnemu, organu cestnega pometača Gučeka, ki je tudi upravičen sprejemati denar. Prizadeti vprašujejo, če je oblasti tak postopek občine znan in če je na mestu.
OGF.N.I V BRAUNSOVI KEMIČNI TO-VARNI
Včeraj okrog 4. ure zjutraj je pričelo goreli v Braunsovi tovarni barv v Kocfcno-vi ulici. Neki delavec, ki je šel ob tistem času na delo, je pri oknu opazil plamen. Takoj je zbudil hišnico in ravnatelja lo^ varne ter ju opozoril na nevarnost. Ogenj so kmalu pogusili, škoda pa znaša vkljub temu okoli 7000 din.
ZA
I LKTO IN 2 MESECA ROBIJU KRIVO PRIČEVANJU
Pred celjskim okrožnim sodiščem se je radi krivega pričevanju zagovarjal 28 letni pos. sin Alojz Jug iz Pilštanja. Njegova mati je pri Ledniku na Sp. Hudinji prodajala svoje vino, vsled česar je bil Lednik kaznovan na 1200 din trošarinske kazni. Na sodišču je Jug izpovedal, da njegova mali ni nikdar prodajala vina na Sp. Hudinji in da ni bila nikdar pri Ledniku. Obsojen je bil na 1 leto in 2 meseca robijc.
c Ljudsko vseučilišče, V ponedeljek bo predaval univerzitetni docent dr. Fran /Aviltcr iz Ljubljane o temi „Pomen francoske revolucije".
c Pok. vi. svetnik Emilijan Lllek je v svoji oporoki s fidelkomisaričuo substitucijo imenoval za glavno dedinjo svojo
soprogo gospo Emo, po njeni smrti pa postane CMD lastnica vsega premoženja, ki sc naj porabi v kulturne in narodne namene ter obrambne svrhe slovenstva na naši severni meji.	<
* Dr. Tominšek Viktor, specialist za očesne bolezni zopet redno ordinira. Celje, Cankarjeva 9.
c Radi dveh vlomov pri Sv, Magdaleni pri Pristavi je bil obsojen pri celjskem okrožnem sodišču 30 letni postopač Josip Kunstlč na 8 mesecev strogega zapora.
c Potok Hudinja je mi več mestih zopet potreben regulacijo. Z regulacijskimi deli bodo pričeli v spomladi in je kr, banska uprava v ta namen že nakazala 100 tisoč dinarjev.
o Požar v Vojniku. V hiši gostilne Ane Kaš v Vojniku se je vnel tram ob dimniku. Ogenj so pravočasno opazili, škoda je precejšnja, ker se je zrušil strop.
C Zdravniško dežurstvo za člane OUZD imu jutri zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici L c Nočno lekarniško službo ima od 24. februarja do 1. marca lekarna ..Pri Križu" na Kralja Petra cesti, c Uinrl je v bolnišnici 48 letni tovarniški delavec Martin Košir iz Zadobrovo pri Škofji vasi.
c Kronika nesreč. 11 letna preužUkurica Ana Pirčeva iz Ločice pri Polzeli si je pri sekanju drv odsekala kazalec roka
18 letni sin posestnika Rudolf Vrenko iz Rakove steze pri Vojniku je pomagal prevažati droge. Pri lem je. padel pod sani in si zlomil nogo. — 17 letin sin posestnika Edvard Lešnik iz Gorice pri Šmartnem v Rožni dolini, si je v gozdu pri padcu zlomit, nogo. — 41 letni hlapec Leopold Donoša jz Polč pri Braslovčah se je pe Ijai s konji no saneh. Na nekem ovinku je zadel ob drevo, padel pod sani in dobil težke poškodbe na prsnem košu.
Vse ponesrečence so oddali v celjsko bolnišnico.
c Krajevna organizacija Legijo koroških borcev v Celju vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo jutri ob pol 10. dopoldne v vrtni dvorani hotela i,Evropo".
c Valčkov večer, ki so ga priredili rez., podoficirji skupno z aktivnimi v soboto v Narodnem domu, je odlično uspel. Udeležili so se ga skoro vsi aktivni oficirji s komandantom mesta gosp. polkovnikom Do farjem. Prisotnega je bilo tudi precej civilnega prebivalstva.
c Rezervni oficirji celjskega pododbora so imeli zborovanje. Število članstva znaša v Celju 175. Pododbor je lani ustanovil lastno narodno obrambno in propagandno sekcijo. V Celju bo te dni tečaj za one rez. častnike, ki bodo polagali izpit za višjo stopnjo. Pri volitvah je bil'izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. Vrečkom na čelu- Na področju-pododbora se bodo ustanovile sekcije, pododbora. V kratkem bo odbor v Celju odprl svojo pisarno,
c Tečaj za mojstrske izpite se ho pričel v ponedeljek v Obrtnem domu. Prijave se tam sprejemajo do pričetka tečaja.
c Z drevesa je padel, ko je čistil drevje, 26 letni dninar Franc Selič iz Rečice pri Laškem. Pri padcu si je zlomil hrbtenico in nogo. V nezavestnem stanju so ga oddali v celjsko bolnišnico.
c Obleka se jc vnela pri štedilniku 3 letni hčerki progovnega delavca Marjeti Odrinek iz Ponikve. Dobila je težke opekline po telesu. Oddali so jo v celjsko bolnišnico.
c Nesrečen padec. 60 letna preužitkarica Pilih Murija iz Trnovelj je doma padla po stopnicah in si zlomilo nogo v kolenu.
c. »Elektrika proti mrazu«. V zvezi z naslovnim člankom v sobotno-nedeljski številki našega lista, nam nek naročnik iz Celja sporoča, da imajo tudi pri nas nekateri vodovodni inštalaterji aparate, ki s pomočjo električnega toka odtajajo zamrzle vodovodne cevi in pipe.
c Overovile vozniške izkaznice! Lastniki vozniških izkaznic se pozivajo, da la mesec overovijo pri predstojništvu mestno policije vozniške izkaznice. Plačati morajo tudi banovinsko takso v banovinskih kolkih in to samovozači 100 din, poklicni vozači pa, katerim je priznana znižana banovinska taksa 25 din.
c Polila se je z vrelo kavo po rokali in desni nogi I letna hči delavca Neža irnadova iz Migajnic pri Grižah. Dobila je težke opekline in so jo oddali v celjsko bolnišnico.
Plul
p Salu Glasbene Matico priredi v torek, . 27. t. m;,: ob 20 uri pester glasbeni večer. Poleg klavirskih, violinskih in čelo solo točle je na. programu tudi godalni kvartet, trio ter kvartet za t čelu Vstop prost.
p Poučni tečaj o napodili iz zraka in obrambi civilnega prebivalstva! proti njim se vrši v nedeljo ob 10. v prosvetni dvorani Mladiko pod okriljem gasilske župe. Predaval bo prof. Modic iz Maribora.
p Zvočili kino Ptuj predvaja danes in jutri „Tarzau v haremu". Borba nekronanega kralja džungle za življenje bele deklice.
p Eksplozija električne sesaljke. Pod-Brezniku Ludviku, šoferju pri Pavlu Pi-richu je eksplodirala električna sesaljka. Košček železa , mu je priletel v glavo-tako da se mora sedaj zdraviti v ptujski bolnišnici-
p Rdeči križ" zboruje jutri ob pol tl. uri v deški osnovni šoli.
p Petrolej je tu, IHujsku okolica je že več tednov po večerih zavila v temo, Petrolej so za silo nadomeščale oljenke in treske. Končno jo vendarle petrolej tu, na katerega je sedaj hud naval, Trgovci ga dele po čelrt litra.
p Krompir zmrzuje. S slabim pridelkom krompirja so bili mnogi kmetje občutno prizadeti. Zaradi visokega mraza v poslednjih dneh je pričel zmrzovali krompir1 tudi po kleteh p Opekel se je Černjavič Ivan, pos. iz Pavlovcev, ker je zaspal na klopi ob zakurjeni peči. Vnela se mu je obleka in zadobil je hude opekline na nogah.
p Pri smučanju si jo zlomit nogo pos. sin Veselič Rudolf iz Zavrča.
p Na Dravi, ki je do tričotrline zamrznila, je led debel pol metra.
p žrtev zantcla v Halozah. Viničnrko Bratušek Terezijo iz Korenjaka pri Zavrču je pri odmetavanju snega ujel snežni plaz. Domači sp jo po skrbnem iskanju našli v globokem snegu mrtvo.
1	Križanka it. 66 2 3 4 5 6 7 £i							9
KS							m	
		N				i		
								
			■		m			
	a						m	
			m		it			
		m	i			n		
	R						1	
»1	■	m	i			m	m	IB
	■		i				u	
		m	i			n		
			■	m	*			
				I				
1
11
III
IV
V
VI
vu
Vlil
IX
X
XI
XII
XIII
Besede pomenijo:
Vodoravno:	1.	gradbeni	pripomoček;
II. egiptski bog; žuželka; stara pijača; Ul. pri rodna sila; IV. jadranski otok; drevo; V. spevoigra; VI. holandski plemiški pridevek; nemška reka; VII. nemški zaimek; tatarski vladar; nikalnica; Vlil. obrtnik; IX. ruska mera; X. ime znane pisateljice; XI. del kolesa; privlačnost; sibirska reka; XII. italijanska reka; tinsko mesto; XIII. svetopisemska oseba; rusko gorovje.
Navpično: L zabrana; mnogo oglja; 2. mesto v severni Italiji; ploskovna mera; plod; 3. moško ime; pritrdilnica; 4. spremljevalec strela; delavec v rudniku; 5. španska ookra-jina in mesto; 6. zaimek; nebesna točka; 7. reka v Srbiji; ploskovna mera; 8. čutilo; štev nik; dvojica; 9. glasbilo; grški novec.
^DOBIVANJE surovega železa Z ELEKTRIKO
Kranjski) industrijska družba na Jese-■' cah bo začela pridobivati surovo žele-; po slektrolitični poti. Potrebne insta-•dc:je bodo zgra:ene v treh mesecih rav tako razširja KID svojo valjalnico za pločevino. Dosedanja valjalnica je izdelovala pločevino do širine 1800 mil,-nietrov. sedanja bo lahko izdelovala tudi ">irso.
UBLAŽITEV OMEHTVE MOTORNEGA PROMETA.
V Beogradu pripravljajo tretjo najdbo o omejitvi avtomobilskega prometa. Deloma bodo ukinjene omejitve v prometu z osebnimi avtomobili. Omejen bo nakup oeneina v višini naivec 30 litrov tedensko Tud! za tovorni avtomobilski promet •^oclo izdane nekatere olajšave. Blago, ki je _ hitro pokvari, se bo smelo prevažati
liai na progah, ki so sporedne z železnico. —	,
VtEMOIUNDUMI GOSPODARSKIH ZBORNIC
Gospodarske zbornice so izdelale :ne-'iiorandume o posameznih vprašanjih 'avcne obtežitve gospodarstva. Memo-<-iiidume bodo te dni predali predsedniki 2rajskih zbornic pristojnim oblastem.
? Predaji bo prišlo do konference med ajniki gospodarskih zbornic in referenti posameznih m:uistrstv'h
KONFERENCA STALNEGA ODBORA LESNE INDUSTRIJE
V Beogradu j„ bila v navzočnosti zastopnikov lesne industrije iz Zagreba. Ljubljane. Sarajeva in Sušaka konferenca stalnega odbora lesne industrije. Iz poročil posameznih zastopnikov je bilo razvidno, da je lesna industrija zaradi vremenskih prilik precej v zastoju. Zastopniki so na konferenci zavzeli stališče do sestanka jugoslovansko-nemške-?a gozdarskega odbora, ki bo v soboto na Bledu in do sestanka jugoslovansko-italiianskc gozdarske delegacije, ki bo v kratkem.
MANIFESTACIJA OBMEJNEGA SOKOLSKEGA DELA
Sokolska četa Sv. Marjeta ob Pesnici se je preteklo nedeljo postavila z lepo uspelo akademijo naraščaja in dece. Vodstvo jc bilo v veščih rokah agilnega narodnega delavca učitelja V a u d e. sina, hčerke Irene in staroste Šumana. Poleg obsežnega programa je omeniti nastop ženske dece, vaje z zastavicami, žive slike moškega naraščaja in vaje z venci ženskega naraščaja. Lep spored se je zaključil s čajanko za deco in naraščaj.
o Kaznovana ulnja. Tol Stefan iz Mur. Sobote, bivši preddelavec na veleposestvu Radon v Nemčiji, je bil obsojen na dva meseca slrogogtt zapora in 1200 din denarne kazni zaradi utaje. Delavci so mu zaupali in pošiljali denar z njegovim posredovanjem domov. Tako je Tol sprejemal različne zneske ni pa poslal vsega denarja ter sl prisvojil ICO RM.
m		P
		
NOVOZGRADBA
soba kulrtra. vrt 16,000. — NovozgradBa, 5 stanovanj, vrt. gospodarsko poslopje 160.000. — Vila le&a lesa, moderna zgradba p~4 lastno ceno. — Gos lina z leno hišo 285 000. — Poceni po~estvo Pri mestu 65.000. — Posredovalca »Rapid«. Gosposka ul. 28.	64S-2
HIoO
pritlično, z vrtom v Mariboru iščem. Ponudbe ood »Gotovina« na ogl. odd. »Vestnika«.	577-2
Pomladni ženski piašči
A B 0 Z H OBLEKE
Velika izbiral — Ugodne cene!
J. P 1 E i C
MARIBOR - GLAVNI TRG 13
PARCELE
poceni naprodaj blizu šole v Studencih. Vprašati: Karaži-nec. Praprotnikova ulica 8. Krčevina.	606-2
PARCELA
1710 m2, Mardalen^ka periferija. naprodaj	Pr jasnila:
C zet n v, Maribor. Vrtna 11-1. ' 608-2
NJIVA
13.000 in2 velika, ob cesti za narceliranje naprodaj. Najboljša in ugodn.a " naložitev kapitala Lepe prostore za nrzarsko delavnico ali tnalo tekstilno indi^trro. dam usod no-v najem. Zg. Radvanje 50.
579-2
DVOSTANOVANJSKO HIŠO
kupim na oeriferiii Marbora. Pismene ponudbe na gosilno Pu'ko. Tezno. Posredov^er izkl;u'en.	584-2
Prodam
11SMB
BUKOVA DRVA
okrogla, rezano in dostavljeno. na dom 1 m din 95.—. | MODERNI VOZIČKI Ehrlich, Studenci. Aleksandrova c. 62.	526-4
OTROŠKI VOZIČEK
globok, skoraj nov. ugodno naprodaj. Vprašati Predilni-ška (Meljska cesta 48) 3-1-levo.	_	533-4
~ VINO ~ od 5 litrov naprei naprodai v vinogradu R. Kiffmatin. Košaki. nasproti tovarne Wog<;-rer.	544-4
MOŠKO KOI O
zelo dobro, poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. » Večerji i-ka«.	596-4
OVČJE KOŽE
že stavljene, črne 1500 komadov naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Veternika«. 542-4
ALI OGLASI
UA!.LM« °° nli -h” V JV®?*’vsa|,s b'Scd’ * oa' nalmanlša orlsioiblna ta -e o?la>c le im S— Or«izbe orekhei. d<>p**ovan»n »n tenit,'vant-kt osla«* din !.- oo besedi Naimani* tn«ek « t, o,la5, ,e d,n 10	,Kkonr hr,«■<!.■ sr -aJunatc dvolno Oe.a«ni	w
ti I?*?*0 ,avo	/,,n	3	19	n*1* w»a«e w oia.'u»e tako* or« naročilu oziroma cn V
at • ot«mo «kur<a r naročilrni ali na ne oo*tn» o^lofnic* na '»k^vnf -axup št 11 400 Za vsr n.smene ndg-vnr#	malih	rnamka	r/«	lin	‘
Razno
SPALNICE. JEDIINICE. KU HINJE
vseb vrst v naimoderneiših lastnoročnih izdelavah dobite zalugi pohiš va Aleksandro va c. 48	4311 —1
Umetne Bči
•z^otav^amo popolnoma naravno za nare paciente*
F. Atf. miner SOhnc. Wies!)ndeR
v Mn iboru: Hotel .Zamorc4, Gosposka ul. Dne 6. ni arca 19 0
HALO!
Prepričajte se osebno o. veliki zalogi mesarije šerhec v Studencih. Imamo govedina po d n 5.—, 6. Samo čis a mast 16 din, splošno na vsem znižane cene. Preka’eno meso 14 do 16 din. Mesarija Šer bec, Studenci	£67-4
po vgeh cenah
S060MIR DIVJAK a
Ulita Kneza Kocl|a 4	«
CVETLIČNI IN MEDICINAL-NI MED
nriznane kakovosti muli čebelarstvo O. Čreoinko, Zbiljskega trg 6,	517-4
DIATONIČNA HARMONIKA
B-dur ugodno naprodaj. Krpanova ul. 20. Studenci. 651-4
PONIKl ANJE.
Pokromanie oredrnetov vseh vrst dobro iti oocen Dri »Pu-tia^ Maribor. Trs’eniakova
žilica 5	M77-1
JOŽE MERNIK
k..u:čavnxarstvo in soeclalno avtogen. varjen'e vseh kovin in lit n. Mar.bor- Trubarjeva
^■ca 4.__________________350-1
IDEJE - IZUME
vnovluie in olasira v tu- in nozems vu Jugopatent Liub-ana. Dvorakova 8.	13543-1
ASTROGRAFOLOGIN.IA Mme. FEL1C1TAS
Mireiema ob torkih in Detkih -('dna 2<S IIP8.	272-1
lja|g
perilo
kravate
nogavice
klobuki
Maribor
Grajski
t r q . 1
KDOR MI PLAČA
za pol leta naprei celo oskrbo. mu io dam za 250 diti me sečno. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Dobra hra na«.	636-1
POHIŠTVO!
Dobri glas mizarskega podjet :a »Efka« v Frančiškanski 12 ie moi in vaš ust/eh. Odlomite se za naročila.;ker ni vseeno-kje kupujete' pohištvo. Korošec.	045-1
NA PRIVATNO HRANO
spre mem tri boliše osebe — Frančiškanska ul. 21-1. 571-1
SLADKORNA EOLEZEN.
Velika sreča za sladkorno bolne je. da se lahko tudi pri nas izdeluje kruh do me*odi dr. Senftner-a (Berlin-Lon-don). Zahtevajte prospekt! — Pekarna Scherbaurri Maribor, Orajsifl trg 6.	623-1
Posest
HIŠA
dve sobi. kuhinja, klet. lepa veranda in lep sadonosni vrt z brajdami, od postale odda-liena 20 nrnut. naorodaj. J. Lah. Starošinec 42. nošt. Cirkovce Dri Pragerskem
658-2
LESENA HIŠICA
poceni na prodaj. Naslov v ogl.. odd. »Večernika«.' 573-2
HIŠA
nova. za vpokoienca ali. obrtnika naprodaj pocerji ali v najem. Vzamem tud! kti ižlco. 20.000 din hipoteke. Naslov v podružnici »Večernika«. Ptuj. ___________________581-2
STAVDENO PARCELO
kupim. Ponudbe na oglasni odd. »Večernika« Dod »fio‘o-vina«.	586-2
H \
^ v moderni izdelavi prejme'e pri
Japeif
Maribor, Gosposka ul. 18 — Martinz
HIŠO (VILO)
v Mariboru ali na bližji okolici kupim. Cena do 160.000 din. Naslov v upravi »V(*!er-nika« pod ši.'ro »Hiša«. 547-2
KAJENJF ŠKODUJE
VAŠEMU ZDRAVJU
N'!!<OT!NOI » i^škodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kaienia tudi naj-'rastn*,!5t' kadeče Cena ve-ika steklenica din 70 —. mala I n iSO — Po onvzetiu razoo-••Mia lugonatent. L'iih';ana 'vovakova 5- Spre;piemo 1'enroda'a’ce.	13’42	1
GOSPODINJE!
Pozimi ie umivanie oken ne->riie no Nabavite si mino-praktičn- na»entirani brisalec za umivantp in sd-šenie oken Ccnn z navodi-lotn din 36 — Dob!te . ga v vseh hnl >š:Ii trgovinah ah direktni nr' lneo*nten’ !.i”b "»•.»a.- Hvo^akova q Telefon
I?-10 Pri nreHnla5'tii na fe--'ovni mč”n 5"pv 14h?~ Vam 'l^mo o-5'nine oros o — ■'nemo 'ireprodaial^e
13544-J
ZAKONSKI PAR
brez otrok vzame otroka od 2 let naprei na vso oskrbo za 75 din mesečno. Za 2 le i na prel t/lačati, Ponudbe na ogl ndd »VcCernika« ood »Na 515-1
deželo
, *nL *
STUDENCAM POZOR!
Nalboliši kmečki hruli dob:tp v pekarni Štuhec. 545-1
HIŠO
v Mariboru ali okolici kupim Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »30—45 tisoč«. j 636-2 i
HIŠO
z vrtom kupim. Pla“am 35— 40 00 d n v gotovini, drugo na mesečne obroke ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Družinsko hišo«.	618-2
PARCELA
z gospodarskim poslopjem in riedoz_:datio hišo ugodno naprodaj. Naslov v ogl odd. »Večernika«.	592-2
TRGOVSKA OPREMA
za delikatesno trgovino, slaščičarno ali b^fe poceni naprodaj. Aleksandrova 29-1. _______________________653-4
OMARA. OTOM ANA ~ IN MOŠKO KOLO
poceni naprodai. Ruška cesta 2. .dvorišče.	656-4
KUHINJSKA OPREMA
«avadna in ena utnivalna miza poceni naprodai. Vošnjakp »i 20 vrata 1.	627-4
Stanovanje
' .i .m'
STANOVANJE
lepo. sončno, 3-soimo takoi oddam. Povprašali Ciospojna ul- 13, Schmidt	499-5
STANOVANJE
sončno, docela prenovljeno, sredi mesta, dve sobi. kabinet, kopalnica, oddam takoj. Informacije v ogl. odd. »Ve-černika«.__________ 535.5
STANOVANJE
2 sobi in kuhinjo, oddani. »-Stritarjeva 31.	652-5
STANOVANJE
•sončno in suho, trisobno, v visokem pritličju oddam takoi. Iz nredsobe v vsako sobo in kuhinjo .poseben vhod. Brezner, Jerovškova 34 (Ma;r dalenska)	631)-.'!
DVE LEPI STANOVANJI
s pritiklinami oddam takoj. Bitnavska c. 39.	633-5
OTROŠKI VOZIČEK
malo rabljen, poceni napro daj. Jttriela M.. Marbor, Vat. 4.	643-4
CELO STANOVANJE
s svojim Štedilmkorti ža mladi par ugodno naprodai. Naslov: Kari RelniŠ. Meljska ce sta 68.	646-4
POSESTVO
pri Ptulu hiša z vrtom, sa-iovniakom- pMvami. primerno za upokojenca, ugodno ■iapmdaj Toplak. Draženci š’. 29.	647-2
Kam
MIRI PENIC, Maribor. Vetrlnlska 0
rtž Čaj. olja ter -vae špecerijsko l>'a!{0, vedno sveže !e pri
nova h:ša
enonadstropna štiristanovanl ska trgovski lokal, ugodno ha prodai. Naslov: Gostilna »Novi dom«. Makareva ulica Studenci. Posredovalci iz kliučeni.	601-2
hiša
z gostilno iti trgovino v okolici Maribora naprodai Vprašati: Tržaška cesta 38. Maribor_____________^________ 604-2
HIŠA
z mostno tehtnico in parcelo naorodai. Vogalna točka. — Re‘n'avska c. 1. Istotam naprodai onekarna.	605-2
OTROŠKI VOZIČEK
dobro ohranien.	moderen,
globok, naprodai	Dr. Ver
stovškova ul. 38. Pobrež-e. _______________________ 570-4
SLADKO SENO
večia množna naorodaj Aleksandrova c. 19 Pobrež'e 587-4
BUKOVA DRVA
cepana. velja množina, naprodaj/ Vprašati pri Mafncu Rpše	519-4
KRAVA
mlada, visokobre a- in krava s teletom ali brez naprodaj. Lešnik Dolgoie 33. nri rofVstu r-2^.4
KROMPIR
kg 1.25 din. naprodai. Ehrlich- Studencr Aleksandrova -ecta 62.	.	527-4
BA«E ZA FURNIVANIP-
;n reklamna tabla tza izobešanje) nanrodaj. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 615-4
PARKETE
lirasove m bukove dobavna po'nga ter struži nove in star« R. Novak. parketarsk; mojster, Vrbanovn ulica 20 565-1
HIŠO
v vrednosti od 4 —600 000 diti kupim v Mariboru ali bližnji 'količi proti iakoišn:emu pla ?ilu Ponudbe ood »Dobro ibres ovanje« na ogl. odd. »Večernika«.	642-2	*
Volnen« veste,
v*
RllIPJ PENIC, Maribor. VelrirrsHa 9
da mike In moSke
velika izbira, nizke cene c or'
STANOVANJE le^o dvosobno, oddam s 1. aprilom Sokolska 6. Studenci. Vprašati pri gospodariti.
640-5
STANOVANJE
soba in kuhinja, oddam takoj mirni stranki. Smetanova Ul. 50. _______________ 569-5
DVOSOBNO STANOVANJE
s kuhinjo oddam s 1. amilom. Naslov v ogl. odd. »Ve-čert^ka«.	575-5
STANOVANJE
soba in kutrnja.. oddam take.. Studenci. Frankot/anftva ul. 4 521-5
—i—„	—----------------......
SODO IN KUHINJO
oddam v S ndencili. CveMič-na ulica 15 Vprašati v pekar ni Mulec. Obrežna 1. * 543-5
STANOVANJE
lepa soba in k"hin'a. oddam. Tezno, Gregorčičeva ul. 6.
*	550-5
SC^O IN KUHINJO
orldam. Pobreška c. 38 552-5
STANOVANJE
soba in ktihlfl'a. s p'rifikli!i^-mi oddnm s l marcem. Pobrežje. Sokolska 4.	55B-5
STANOVANJE
leoo sončno, soba in kuhinja, oddam s 1 marcem. Stri'ar-ieva ul. 16-a.	619-5
STANOVANJE
soba. kn.hin’a. vrt odf’.am v novi hiši Pobrežie G-i-va tl fnri šoli).	597-5
STANOVANJE
3-sObno. renovirano. elektrika plin vodovod ma'1'en vrt takoi oddam. Ctma 450 di nar.icv. Vprašati: Pne?. Oe-av«ka ni. 16.	607-5
rNOSOPNO STANOVANJE 'epo sončno, oddam. Taborska ul. 8 Vorašati nri A'fon-n Vrezntkn,	610-5
STANOVANJE
soba in kuhinja, sončno- oddam. Tržaška 1. bife. 611-5
ona
»ajde že sedaj bogato izbiro pomladanskih plaščev, pletenih in Jersey
oblek pri
konfekciji
li
greta
m a r i b o i
grajski trg
Kupim
ŠPORTNI VOZIČEK
do.bro ohranjen, kupim. Vprašati v ogl. odd. »Večarnjka«. __________________ 574-3
ŽELEZNIČARSKI PLAŠČ
dobro ohranjen, srednje veli-kosti, kupim. Ponudbe na ogi. odd. »Večernika« pod »Navedena cena«. »	576-3
CEMENT
apno. apneni prah, premog, drva. kolobarje kupite najceneje v lesni trgovini Albin Ceh. Maribor, Betnavska cesta 4.	588-3
KOŽE
Veveric, kun. dehurlev. dfviih zajcev in druge divjačine kupujem po najvišilh dnevn!h cenah. Sprejmem v strojenje in barvanje. Semko. Maribor, Tvrševa 7._______________603-3
DVIGALO ZA PERILO
(Wascheatifzug) kuoim. Šramel, Tržaška 1, bi.'e. 612-3
21!
in furnirjev po tovarniški
ceni pri
„D8N0VA“ F. Novak
Jurčičeva 6
Stanovanje išie
MIRNA STRANKA
fšče s 1. aprilom ali majem 2-sobno sončno stanovanje. Ponudbe z uavedoo cene na Sport-Divjak, Kneza Koclja Vlica.	629-6
Dopisnik.
(v nemščini, srbohrvaščini, tmgleščini), davčni strokovnjak in sposoben za zunanjo službo, išče primeren delokrog. Cenjene ponudbe, pod s.Zanesljiv -in-točen« -na - ogb edd. »Večernika«.	101
v
Šivalne stroje in
kolesa
prodaja poceni in na male mesečne obroke mehanik DRAKSLER, Vetrinjska ul. 11
Prevzame vsa popravila šivalnih strojev in- koles kakor emajliranje, poniklianje in tvok romanje po nainižiih cenah.
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom ocidam. Gregorčičeva 8-11.	628-7
OPREMLJENO SOBO
oddam gospodu. Koroška ces a 41.	572-7
NA STANOVANJE
sprejmem dva gospoda. Aleksandrova 83-1. Vprašati od 9. do 12. ure._________ 561-7
OPREMLJENO SOBO
oddam. Marijina ul. 10-11, vrata 6.	562-7
PRAZNO SOBO
lepo svetlo, strogo separira-no, v novi hiši oddam. Vprašati Tezno, Jenkova ulica 4.
___________616-7
LEPO OPREMLJENO SOBO
oddam boljši osebi. Sodna ul. 30-11. Gorup.	617-7
SOSTANOVALCA
boljšega, sprejmem v sobo s posebnim vhodom. Maribor. Židovska ul. 14. vrata 5.
622-7
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam-Jerovškova (Magdalenska) 50.	593-7
LEPO SOBO
prazno, parketirano. oddam. Studenci. Ciril-Metodova 17 onkrai pošte.	598-7
SOBO
oddam. Separatni vhod. Slovenska ul. 16-11.	599-7
MESTNI TRG 5.
POLITIRAR
se takoj sprejme. E. Zelenka. UF_10. oktobra._________6Š0-9
AKVIZIC1JSKEGA URAD-~ NIKA
ki je pri podjetjih kakor tudi privatnih strankah dobro vpeljan, iščemo za takojšnji nastop. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Soosoben«.
585-9
| POROKE IN ŽENITVE
1 posredujemo solidno in uspeš ! 110 ter s-rogo diskretno. Obr-I nite se s popolnim zaupanjem i in pošljite 10 din v znamkah na »Fides«, koncesomram zavod za ženitve. Zagreb-V laška 66.	582-12
ŽENITVE
561etni tinančni inšpektor, 45-letni zdravnik 471etni višji drž. uradnik, 40!etm poštni višji kon.rolor, 271etni mestni uradnik- 52letni finančni svetnik. 391etni učiteli-vzgojitelj. 35- in 44letni orožniški narednik. Velika izbira vseh ostalih. Prospekte pošiljamo diskretno proti odškodnini 10 din v znamkah. »Fides« Zagreb. Vlaška 66,	583-12
UČENKO
z dobro šolsko izobrazbo iščem za damski frizerski salon »Dragica«, Aleksandrova c. 19. Maribor	589-9
OMARA
tridelna, malo rabliena. ugod no naprodaj. Vprašati Kneza Koclja ul. 2-1. med 15. in 17. uro pri Gotliebu. _____ 589-9
K BENCINSKI ČRPALKI
iščemo gibčnega. kavcije zmožnega nastavlienca. Mehaniki prednost. Ponudbe pod »I. marec« na ogl. odd. »Večernika«.	591-9
ŽELEZNIČAR
47 let star, ločen no krivdi žene, brez obveznosti, želi znanja z upokojenko ali šiviljo srednjih let v svrho skupnega gospodinis-va. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Sreča«.	546-12
KATERA GOSPODIČNA
ali gospa v staros i 28—40 let. s kapitalom 20—30.000 di narjev bi pomagala gospodu, 30 let staremu- do osamosvojitve v zelo rentabilni obrti kot družabnica. Ženitev ni izključena. Samo resne ponudbe na ogl. odd. »Večerni-ka« pod »Skupna bodočnos'«.
•	’	' —.....555-12
kier
JE KONKURENCA
tudi Vi ne smete izostati!
Sobo odda
mOBUt&am fZmmmaaeaaBt SOBO
lepo opremljeno, oddam. Slovenska 34-1. vprašat' od 11. do 14. ure.	532-7
NA STANOVANJE
IN HRANG
'»prejmem gospoda. Melisk' C. 59-1. vrata 7.	632-7
OPREMLJENO SOBO
Veliko, sončno bližina glavnega kolodvora, oddam s 1. marcem. Vprašati brivnica Novak.________________644-7
KABINET
Z vso oskrbo ter souporab? kopalnice oddam solidni gospodični. Meljska cesta 3-11, desno,	564-7
SOBO
lepo opremljeno s separira-nim vhodom, v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Soliden«
600-7
OPREMLJENO SOBO
oddam. Koroška 26. Povprašati pri hišnici.	609-7
Sobo Išie
» »•as gBEsaaa—
PLETILJA
izvežbana v pleteniu. krojenju in šivanju, išče mesta-Vajena tudi malo trgovine in kuhe. opravljala bi tudi druga hišna dela. Soršak Anica, Črešnjevec.	549-8
VELIKO PRAZNO SOBO
iščem za 15. marec v magd. okraju blizu nove šole. Ponudbe na ogl. odd. »Večertii-ka« pod »Nova šola«. 560-8
Službo aobi
TAJNICO
okretno korespondentko. hitro strojepisko, zanesljivo ste nografijo, \zvežbano v slovenščini, srbohrvaščinj in nemščini, iščemo.. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod tev. »523«. _________ 523-9
KIPARSKEGA POMOČNIKA
za uniformske čepice, samostojnega delavca, iščem. Ponudbe pod »Bodočnost« na anopčni zavod Hinko Sar, Maribor.______________361-9
PERFEKTNO KUHARICO
ki opravlja tudi vsa ostala hišna dela, iščem za dve osebi. Dobra plača. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 655-9
VRTNARSKEGA VAJENCA
sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	659-9
HIŠNIKA
zakonski par brez otrok, sprejmem za Zg. Radvanje. Upokojenec ima prednost. — Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Trezen«. .	520-9
MLADO POSTREŽNICO
sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	558-9
KORESPONDENTKA
perfektna stenogratinja za iirvatsko-srbski iezik dobi takoj namestitev. Ponudbe nc£ »Tovarna« na ogl. odd. »Večernika«.	625-9
DEKLE ZA VSE
ki zna nekaj kuhati, sprejmem. Gregorčičeva 8-1, desno 635-9
VEČ KOLARSKIH POMOČNIKOV
sprejme kolarstvo Slavko Krabonja, Maribor. Aleksandrova c. 19._________ 649-9
ŠlVlLJSKO~POMOČNICO
ki zna dobro šivati^ sprejme Janšek, ueriova 8*	378^
SLUŽKINJO
zmožno kuhati in drug:h frš* nih del sprejmem -s 1. marcem. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.________________ 594-9
ČEVLJARSKEGA VAJENCA
sprejmem. Jezdarska ulica 1.
595-9
Službo Išie
MLAD EKONOM
z daljšo prakso, zmožen slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika, oženjen, išče primerno službo. Cenj. ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Nastop po dogovoru«.	638-10
OSAMLJENA VDOVA
starejša, zdrava, s ookojnmo želi poznanstva z bolišim gospodom. Ponudbe na ogl-odd »Večernika« pod »45— 60«._________________637-12
BOLJŠI OBRTNIK
želi poročiti gospodično od 20-28 let staro z nekaj premo ženja. Prednost imaio šivilje. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Vesela pomlad«. .	559-12
Glina istopstn Melnei & Hcrotd. Maribor
O&ozariamo dame•
da si še lahko nabavijo čevlje po
din 120*- do 160*-
v štev. 35, 36. 37. 40. 41
King Shoe, Gosposka 30
Sledite naše nadaljnje oglase v mesecu marcu! ‘*’
GOSTILNO
blizu Maribora na prometnem kraju dam takoi v najem. Po nudbe poslati pod »Koncesija« na ogl. odd. »Večernika«. ______________________ 480-15
NOVO HIŠO
dvostanovanjsko, z velikim vrtom, dam s 1. marcem v najem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	553-15
HOTEL
ki se je moral radi bolezni lastnika zapreti, oddani z vsem inventarjem v najem, Petar Jakovovič Bos Novi. Aleksandrova 29	613-15
GOSTILNO ALI BIFE
na prometni, točki vzame v najem zakonski nar brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Promet«.
620-15
Kapital
AKO RABITE POSOJILO
ne čakajte zadnjega trenutka-temveč javite st takoi pri Hranilni posojilnici »Moj dom«. Ljubljana, Dvofakova ul. 8.	11778-16
VDOVO ALI GOSPODIČNO
srednjih let, gostilničarske obrti, ki ima nekai gotovine, bi poročil. Dopise na Pajo Vuruna Matijevič. . Pošta Bos. Novi.	.	614-12
Tega ne more ni kdo
Poljubne najoovejše plošče samo po din 35>r«, Zahtevajte seznam.
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne oapirjp kupujemo stalno in po najvišjih cenah in proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka 12.	13617-16
Kam, klel
GRIČ«. ROŠPOH
ugodna smuka, sankanje, son čenje. sobe, xesta. Znižane cene! Prvovrstna traminec. Topla in mrzla jedila. 537-17
GOSTILNA VINTGAR
toči dobro znana starogorska vina in se priporoča. Furlan, Tržaška c. 1.	-529-17
NE POZABITE
si nabaviti najboljše vino v gos-ilni »Prešernova klet«, Gosposka ul.	557-17
RESTAVRACIJA UNION
toči najboljša sor irana vina-rdeča in bela iz domačih goric. Tudi znano dobra kuhinja. Vsako_ nedeljo sočen gu-Ijaž. domače pečenice itd Te lefon 26-99. Se priporoča re-stavrater Alojz M. Jarc.
657-17
novo
čajte
DOSPELO
izborno vino.
P rep ri-
se! Trafenik. »Prešer-
nova klet« v Gosposki ulica, telefon 25«43._________634-17
DOMAČE KOLINE
v nedeljo 25. februaria v gostilni Robič. Limbuš. 641-17
POJEDINA
prvovrstnih jetrnih in krvavih klobas v soboto in nedeljo. Se priporoča gosilna Moscha, Stolna ul. 624-17
ALI ŽE VESTE?
da je v gostilni Kekec vsako nedeljo koncert. Vino od 8 di narjev naprei, hrenovka s kruhom 2 din itd. 602-17
Vseh -rst
STROJ 9
za obdelavo lesa
ŽAGARSKI LISTI
za venecijanke in jar-menike NOŽE ZA SKOBELJNE STROJE in vse ostalo STROJNO ORODJE v prvovrstni kakovosti NA ZALOGI V LJUBLJANI
Specialna trgovina
Dovžan Ivan
Ljubljana, Frančiškanska št. 4, tel. 45-42
trna tnaduki
brez ribje kosti in gumija Vas napravijo vitko m elegantno, po naročju že tekom šest ur, d a j c e n e j c
„£u(ta"
Maribor, sama Glavni trg 24
Popravila
registrirnih
blagajn
najsolidneje iu uajceneje pri strokovnjaku
Ivan £e$at
MARIBOR, Vetrinjska 30
Prva specaliia popravljalnica n trgovina pisarn ških strojev
Telefon int. 24-34
Zlato in srebro,
nriljante, iastavlja;ne listke išče nnino za nakup
M. Uflorjcv sin,
Maribor, Gosposka ulica 15
i V naiem
TRGOVSKI LOKAL
za manufakturo iu modo vzamem takoj v naiem ali tudi prevzamem zalogo. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Lokal«. 502-15
SLUŽBO
iščem kot vajenka natakarica. Naslov v ogl. odd. »Večer nika«.	548-10
SLUŽBO
v kaki pekarni, slaščičarni ali točilnici išče gospodična, ki je že vajena in zmožna kavcije. Naslov v ogi. odd-»Večernika«.	621-10
Dopisi
GOSPOD
simpatičen, želi poznanstva boljše situirane dame za prijateljstvo. Diskretna častno zajamčena, ponudba na ogl. odd. »Večernika« nad Št. 13«
titj -l ’
TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM
lokal, oddani poštenemu brez plačno v najem, no dogovoru tudi obrtno pooblastilo. Za informacije priložiti znamko 3 din. Klanjšček, Poljčane.
580-15
Hatlateka:
preglednosti to č u o s ti enostavnosti zaneslj vosti in cenenosti
MARIBOR
Gregoričeva 24
Tel. 25 10
Lepo darilo za diiaka ali vojaka:
1 aparat za britje, 1 čopič za britje, 10 britvic, 1 milo za britje, I zobna ščetka, 1 zobna pasta, 1 kom. toaletnega mila, 1 doza za milo, 1 steklenica kolonjske vode STANE SAMO DIN 30.—. / Ako želite, da Vam pošljemo po pošti, vplačajte gornji zr.esck plus din -1.— za priporočnino na čekovni račun 13285 ali v znamkah na naslov;
Foto tourist Lojze &muc - Llubliana
Aleksandrova c. B
nBMMHHHMR
Hota!
I Markove kapljice
Kupujte, dokler še imamo veliko zalego angleškega in češkega blaga, po znano nizkih in še starih cenah, za f.aaiske ii moške obleke, plašče, kostume, huberlnse, oficirske, financarske in železničarske uniforme itd.
samo v ČEŠKEM MAGAZINU
:	Veiika	odprodaja	oslankov!	Krojaške	potrebščine:
pri glavni policiji.
m
so ze 150 let oreizkušane in kot izvrstno sredstvo priznane kanljice za želodec, oroti bolečinam. napihnienju. Domanj-kanju anejita itd. Ako ste bo-•ani na želodcu. Dišite takoj 1 sieklenica din 22 ____
Lekarna Mr. V. ROIC
Zagreb, Gornji grad
rtnl C 1  tnnn/m^r
© Ši k S - Pri spolni sSabosti
(spo ni impotenci) poizkusite hoimonske pi.ule
HORfVSO-SEKS
H dobivaj0 se v vseh lekarnah. 30 pilul din84, 100 pilul din 217, 300 pilul din SCO. - Zahtevaj le samo prave in ori dualne Hormo-Seks pi-JuT‘,erV pošli diskretno razpošilja :	KR.	DV.
LIiKaHNa i’R1 SV. ARFHU, Maribor. - Glav-
».n»irrov irs
«1. rr. '. v. S646-
BLAGAJNIK
trgovsko naobražen, zmožen vodstva prodaje elektrotehničnega materiala, vešč knjigovodstva, vojaščine prost, š primerno kavcijo, dobi stalno službo s 1. aprilom 1940. — Ponudbe s prepisi dosedanjih spričeval in z navedbo zahteve prejemkov - plače je poslati do 5. marca 1940 na naslov: Goruje-radgonska občinska podjetja v Gor-nii Radgoni.
Slvain! stroji • Najnovejši otroški vozički
Velika izbira motorjev, triciklov, šivalnih stro:ev, ijjračnih vozičkov, sk rojev avtomobilčkov, kole-ni deli — Ce n ' k franlto —
..TRIBUNA" F. B. L. LJUBLJANA
Kar o vika c. 4 — Podr.: Maribor, Aleksandrova e. 2«
2 Jteskiea mu j&oh!
Bog je ženo ustvaril, da jezi moža, v tolažbo mu podaril je vinca rujnega.
Bog moža je ustvaril, ženo rad jezi, da bi jo tolažil, da jo razvedri, slastno oranžado, zdravo limonado, malinovca kozarec mož ji naroči
v gostiln: pri »lovca" Ljubljana
Cesta 29. oktobra, vog. Bleiweisove 2
ARMONlKE SVETA!
GENERALNO ZASTOPSTV
SCHMEIDir
ZAGOEB. NIKOLICEVAK
narmonike <o od vseb □a holjae
signirne
SOFRA
MARIBOR
Gregorčičeva ul. 24
Zbirajte odpadke
Staro železo, baker, medsnino, svinec, cink. star oapir cu-nie krojaške odrezke. tekstilne odpadke. elaževino. ovčjo volno, eovejo dlako kuouie vedno no nai-višiih cenah Arbeter. Dravska ul. 15. Te‘ 26-23.
Spoznali boste še'e pravo življenje samo teda:, ako prečlate roman
..DORA**
k opi*o:e pikanterlje sedanje dru be. Kiviga se naroča Dr: pisateljici Josipini Karl n, Maribor, Aleksandrova 47. Broširana s pošt. c<in 40'—, vezana din 80' — .
OKASA
tablete
Pr, sdo d slabosti 'ahko oo*ku«ite
OKASA
tab ete za moške
100 komadov dm 220'— orot odvzetju Zastoonik Lekarna
Mr. Rožman Miroslav
Seojjraa — lerazije i O*«. reg- S 5846 U
❖
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu 'naznanjam, da sem prevzela dobro znano delikatesno trgovino od g. Šinigoja Josipa v Mariboru. Aleksandrova cesta 18. Vodila bom vedno sveže delikatesne izdelke, kakor sir, salame, razne konserve itd. Istotako tud: raznovrstne likerje, rum, konjak In najboljša vina v zaprtih steklenicah.
Priporočam se vsem cenjenim odjemalcem in društvom, da bi nadalje obiskovali na novo preurejeno delikatesno trgovino in naznanili vsem svojim znancem. Potrudila se bom, moje cenjene odjemalce najbolje potreči. Za obilen obisk se priporoča
iDA rozehnal, ieliiafese. Maribor. Aleksandiova testa it
Pozor, Mii amili!
Zakaj uoorabljate d raci bencin,
ko morete z domačim gorivom prihraniti do 80°/o — a poleg tega podpirate našo lesno industrijo, r,aše de lavce in naše narodno gospodarstvo?
Vi sami si prihranite mnego denara.
a poleg tega pomagate državi prihraniti devize za dragi bencin, ako si pustite montirati
MC-GENERATOB
ki se kuri z domačim ogljem
Sovražnik lastnega žepa ste, če še nadalje vozite z bencinom.
Konstruktor MC-generatorjev je izkušen avtomobilski inženir, ki je že pred 10 leti konstruiral take generatorje v inozemstvu, od katerih je še danes stotine v uporabi v poino zadovoljstvo njihovih lastnikov.
Slrojna delavnica
LjubSiana, Sv. Petra cesta 85
Priložnostni nakup rabljenih vt radijskih aparatov
POMLADANSKI
DUNAJSKI VELESEJEM
SE VRSI
to. - 16. MARCA 1940
TEHNIČNI VELESEJEM OO 17. MARCA
Poljedelski stroji, avtomobili, stavbarstvo, stroji in orodje, tehnične ureditve, industrijski proizvodi, nemški industrijski polfabrikati, »hiša mode*, modna industrija, umetna obrt itd.
Vse informacije se dobe pri častnem zastopniku za Banovino Hrvatsko in dravsko banovino:
J. Kulhanek. ZAGREB, Iliča 9, tel. 24307 In pri generalnem zastopniku za kraljevino Jugoslavijo:
H. P<annenstill, BEOGRAD II., Brankova 8, tel. 3088!
Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebne popuste na železnicah kraljevine Jugos'.-vije in na nemških državnih železnicah.
POSOJILNICA NARODNI DOM
v M a r b o r n u o.!. f) nastareiši slovenski denarni zavod v Mariboru
REZERVE BLIZU DIN 12.000.000'- mm
			
			
u$-,kkfo<W6d5tva
odgovarja povsem novim davčnim predpisom. Je sodobno praktično — najcenejše. Organizacija in informacije v knjigami
A. Kormn
Maribor, Gosposka ulita 9
FRANC KARBEUTZ
* 1865	11940
CELJE
- V	gojesti	in	neutolažljivi	žalosti
rodbina KARBEUTZ
Pogreb bo v ponedeljek ob 3. uri na mestnem pokopališču
Izd ta tu urejuje ADOLF RIBNIKAR » Mariboru. TUk« Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribor«. bo vračajo. - Uredništvo to ujjrava: Maribor, Kopališko ulica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67, to uprave stev, 25-6Z. •
— Oglasi po ceniku. — Rokopisi sc • Poštni čekovni račun štev. 11. 409.
Najbolj varna naložba denarja,
ker jamči za vloge pri te) hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo - - Hranilnica izvrfiuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno
In kuiantno	^	SS
Centrala Maribor
|3 jA £m ■ Hb	-	A	¥	pr	V lastni novi palači na oglu
HJj vllp ~	4|1	^	Gosposke	in Slovenske ulice
p; p.fc'	KfC®’	Podružnica	Celje
*	nasoroti	pošti,	prej	Južno-
štajerska hranilnica
SPREJEMA VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PO NAJUGODNEJŠEM OBRESTOVANJU!
H v «| •	m	_r,___
kupujte ****
pri nailH inseren-
1*1
SKRBI?
Obrnite se na grafologa
F.T. Karmaha
Ki sc odlikuje posebno & analizo človeškega Enačaja, dela na strogo znanstveni bazj «rur fploKiJe in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam boejo koristili Y.sc bot) o če iivllenlc. Kuprp knjige dobi brezplačno življenjsko analizo. Knjiga jc veliHe važnosti in Horjsti za spoznavanje samega sebe in bližnjih. Pri brezplačni analizi lahko stavite grafologu 3 od teh 10 navedenih vprašani, katera Vam razjasni:
1. Vaš karakter, njegove kvalitete, njegove napake:
2. Vašo izgledc v ljubezni:
3. Vaše izglcde v kupčijah: i. Vašo izglcde v poded«vapju:
5. Vršo žlvlen sko dolgost:
6. Vaše priiatelle In projektorje:
7. Vaše sovražnike, zahrbtnost, ferlvc obdoljltvc itd.:
S. Potovanja, spremembe bivališča:
9. Zadeve v rodbini:
10, Vs«t Mr ž*!Jtc vedeti p loterijskih zadevah. F. T. KARMAH, svetovno znani ekipcrimcntalni pslhovrafolog — pisec epohalne knjige »NAS 71VOT I OKULTNI; T^jSE«. £ira?jdltt£Ho i**tA PfeK’o 200 slil* V teKi»uzni' tecjaii katero lahko kypite
pri piscu. Natančen naslov: F.T. KARMAH, ŽALEC, dravska banovina.
Krjitea stane din 30.—, denar sc pošlje na Ček. račun št. 17.455. V teku 48 ur boste dobili v zanfteni ovoju	svojo življenjsko	analizo,	ki	Vas	ha prepričate« dft te>sU5 iz.Horjstijj sleherno možnost in da
boste	srečno obrnili	kolo	svojega	življenja. Ni	Vam treba storiti ničesar drugega kakor poslati
gori označene podatke. Ne odbijajte tega uspeha v današnjih mračnih časih!
soproge
Zalivala
iskreno sc z^hv^IjuJetji vsqn, ki so počastili spomin moje nepozabne
Aloizlie Sekan ina
Posebno se zahvaljujem primariju g. dr. Lutmanu m g. dr. Daraziji za zdravniško pomoč, ki sta jo požrtvovalno in nesebično nudila pokojnici godbi in pevskemu zboru »Drave« za ganljivi zalostinke darova ceni vencev in cvetja in vsem, ki so pokojno v tako častnem številu počastili na
njeni zadnji poti.	'	    „___________________________
Maribor, Graz, \Viener-Neusfadt, Češka Lipa, 24. febr. 1940.
Žalujoči soprog FERDINAND SEKAh|INA
it, ostaH sorodiiiki,
KONKURS
Komanda vazduhoplovstva vojske primiče na dan 1. aprila 1940 godiue veči broj pitomaca u
vazduhoplovnu poefoUčinku školu p Novont Sadu
Ovi pitomci po završenoj školi biče upotrebljeni kao vazdulioplovni podoficiri u vazduhoplovstva vojske.
Kandidati treba od odgovore sledečim usiovima:
1. Da je podanik Kraljevine Jugoslavije, sto če dokazati domovnicam;
2. Da nije mladji od 17 niti stariji od 21 godine, što če dokazati kršte-nicom, a ako ove nema, onda uverenjem iz popisne knjige ili pismenim do-kumentima potvrdjenipi od Strane nadležne viasti;
Za oshovu računanja godina starosti kandidata, uzima se čitava kalen-darska godina u kojoj se kandidat javlja za prijem;
3 Da je svršio ijajmanje četiri razreda osnovne školč sg najmauie dobrim uspehom i da je po mogučstvu Izučavao zanat (mehaničarskj, bra-varski. glektričarski, stolarski itd.)
Školsku spremu dokazače svedodbpm, a zanatsku spremil u koliko jc ima, dokazače uverenjem o vremenu provedenom u zanatu (pomočničkim listom, kalfenskim pismom) potvrdjenim od nadležne viasti;
4. Da je dobrog vladanja i da nije pod sudom i sudski osudjivan, što če dokazati opštinskim ili policijskim uverenjem u kome je potrebno da se izričito naglasi da je potpuno svestap u nacionalnom pogledu i siguran t. j. da ne ispoliava načela protivu uredjaja Državne Uprave;
5. Da ima roditeljsko ili starateljsko odobrenje, potvrdjeno od strane nadležnih viasti, da inpže stupiti u školu i da se obaveže da če posle svr-šeng škofe proalužiti u vazduhoplovstvu vojske kao podoficir tri puta ono-liko vremena koliko je trajalo njegovo školovanje u Vazduhoplovnoj Pod-oficirskoj Školi, da može hiti upotrebljen za sve službe u vazduhoplovstvu, a za leteču u koliko je fizički sposoban i izjavi zelju.
Molbe po ovom konkursu podnose se t. j. šalju na adresu: KOMANDANTU VAZDUHOPLOVNE PODOFICIRSKE SKOLE — NOVI SAD — AERODROM.
Rok za podnošenje molbi je do J5 iparta J940 godine, i sve one molbe koje stignu na gornju adresu posle ovoga vremena, neče se uzimati u po-stupak i biče vračene. Zbog ovoga molbe treba odmah podnositi imajuci u vidu kratak rok te da bi se u slučaju nepotpunosti mogle vračati radi dopune.
Sva detaijnija i upustva po ovom konkursu i kako treba postupiti po istom mogu se videti iz originalnih konkursa sa svima upustvima a koji su dostavljeni i nalaze se u svima vojnima okruzima, sreskiin načelstvima i op-štinama.
Osjm toga konkursi se mogu dobiti bespiatno od Komandanta Vazduho-plCVlie Padoiicirake škole u Novom Sadu Aerodrom i Komande Vazduhoplovstva Vojske Zemun, ako se dostavi adresirani koverat sa poštanskom inarkom od 1.50 dinara. Skreče se pažnja da molilac na ovom kovertu treba da upiše svoju tačnu adresu. Isto tako Kpnkursi se mogu dobiti i lično u Komandi Vazduhoplovstva Voiske u Zemunu i Komandi Vazduhoplovnu Podoficirske škole u Novom Sadu — Aerodrom.
NAPOMENA: Skreče se pažnja kandidatinja,d» $u vazdulioplovni podoficiri vrlo. dobro nagradjeni pored plate, besplatnim stanom, hranom, ode-lom i specijgjnim docjacima za specijalne službe.
Isto tako skreče se pažnja, da pitonjej sa svršenom Vazduhpplovnom Podoficirskom školom mogu vremenom da postanp i njži vojno tehnički čingvnjci vazduhoplovno tehničke stroke, a člje klase odgovaraju oficirskim činovima, a mogu postati od podoficira pilota i oficiri, ako ispunjavaju i ostale uslove Zakona o ustrojstvu vojske i mornarice.
Iz kancelarije štaba Vazduhoplovstva Vojske—Zemun V. D. Br. 2528 15 februara 1940 godine.
V bridki žalosti naznanjamo prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je preminula naša iskreno ljubljena soproga, stara mati, tašča, gospa	•
Ana Fistravec
soproga prof. v p, danes ob 2. uri popoldne v starosti 83 let.
Pogreb bo v nedeljo ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju.
Maša zadušnima se bp brala 26- februarja ob 8. v frančiškanski cerkvi.
Maribor, 24. februarja 1940.
Jos. Fistravec, prof. v p.
Rodbine: Hinko Dfuzovič, prof, v p. v Mariboru; Otmar Fistravec, prof. na Dunaju ; Frido Fistravec, drž. uradnik; Bruno Garofolo, mestni-uradnik
v Reki.