Pavliha Pavle Flere
Ženska lahkovernost da Pavlihu tudi, da pokaie, kako se perejo kožuhi
To je bilo tako:
Na svojetn potovanju pride Pav-liha v vas in poprosi za prenoči.ščc v hiši. kjer je bila gospodinja sama. Ta ga pobara, kdo je in odkod in kaj počne. Pavliha odgovori:
»Lagal bi, če bi dejal, da serti tak in tak rokodelec. Moja navada je. da vsakomur povem resnico.«
»Lepa je taka navada,« ga pohvali iena; »in takih Ijudi ne gonim od hiše. Zakaj tisti, ki govore resnico. so dobri ljudje.«
Pavliha je takoj opazil. da gospo-dinja .škili; zato jo ogovori takole: »Preljuba škilka. povejte tni. kam naj položim svojo palico in kam nai obesim bisago?«
»Ti grdavš ti grdavšasti,« se za-žene gospodinja proti njemu. »Kar živim, mi še nihčc ni spočital. d:i gledam navzkriž. Da bi te —!«
»Ljuba žena.n jo mirno tolaži Pavliha, »če hočem govoriti Tesnico, vendar ne smem tega zamolčati.«
Ker sta bila sama in ni Pavliho-vega očitka nihče slišal. se žena res potolaži in reče Pavlihu, naj le ostane.
Po večerji sedita in se menita ter pogovarjata to in ono. Med drugim reče Pavliha, da zna prati stare ko-žuhe, ki so potem kakor novi in se jih za nič ne lotijo molji. Gospo-dinji, ki je imela doma več stare kožuhovine, je bilo to kaj všeč in brž se dogovori s Pavlihom, da se drugo jutro loti tega posla. In še pristavi žena. da bi rekla tudi sose-
dam, naj prineso svoje kožuhe;! je Pavlihu prav.
Drugo jutro obleta žena na zgodaj vas in razglasi, da ie pri i možak. ki zna prati stare kožufc Hitro prihite iz vseh hiš ženioe svojimi kožuhi ter jih predaja, Pavlihu. »Mleka, dosti mleka fn rarn imeti za to,« jim pravi Piivlii pa tudi za mleko ženske kar nij i oklevajo ter fia naneso nič kolik
Pavliha zlije vse mleko v tri ^ like kotle. potisne vanje kožuhs zakuri pod njimi močan ogenj-roke vzame krepek drog in z njf žoka po kožuhih ter jih me.ša, < čim boljše prevro v kipečem mlek Ko misli, da so že dobro prekuhal se obrne k ženskam in jim reče:
»Pojdite zdaj v gozd in mi poiši te lepih lipovih šib; ne pretankili ne predebelih. Lepo jih olupite ter jih prinesite. Do takrat se kožuhi omehčajo, potlej pa jih obdclapi 2 lipovino.«
Ženske brž steko, kakor jim je rečeno, PavliKa pa se smeje za n.i»-mi, potopi kožuhe globoko v m]e-ko, podkuri velik kres in gre. d» \i-gine, preden se vrneio ženice.
K.o pridejo z lipovimi šibicami in ne najdejo Pavliha, mislijo, da je le kam stopil. Ko pa ga ni in ga tudi nikjer ne najdejo in se od nikoder ne oglasi, začno same vlačiti kožuhe iz kotlov. Vsaka pa je hotela bitl prva; zato si pulijo kožuhe in trga-jo iz rok, ti pa, vsi razkuhani, začno razpadati. Boječ se zanje. jih snet popuste in čakajo Pavliho. da jih pride oprat in ožet. A tudi te reve so zaman čakale navihanca.
138
IVaslednja zgodba nam pove, da natančna   nbogljivost   ni   prida
Sila primora Pavliha, da se vdinja kovaču. Ta je imel navado, da je svojcmu pomočniku. ki mu je hotel ukazati, naj pritisnc meh, zmeraj dejal: »Alo, le z mehi za mano!«
Tudi Pavliha je stal pri mehu in pritiskal. Ko gre kovac pred kovač-nico, da podkuje konja, zakliče: »Alo, le z mehi za mano!« Pavliha si ne da reči dvakrat, brž naloži meh. ga zavleče pred kovačnico iti pravi:
»Mojster, kam naj postavini meh? Grem, da prinesem še dru-gega.«
Kovač ga debelo pogleda in reče: »Ti si ptič! Kaj sem jaz tako mi-Jslil? Le pojdi in nesi meh, kjer sj ga vzel!« Pavliha uboga in prenese meh spet v kovačnico.
Kovač pa sprevidi, kakšen mar-kaj je njcgov pomočnik, ter se za-kolne, da mu prežene muhe. Sklent zatorej, da bo klical odslej svoje po. močnike /e opolnoči na  delo.
Kakor sklene. tako stori: vse de-lavce skliče opolnoči in jim ukaže v delavnico. Ljudera to kajpak ni bilo prav in eden reče Pavlihu: wK.aj deš, kaj Ie misli mojster, da nas ta~ ko zgodaj goni na delo?« — »Ne vem,« odvrne Pavliha, »če hočeš, ga povprašam.« — »Le vprašaj,« reče tovariš.
Pavliha se res obrne do mojstra rekoč: »Mojster, zakaj nas buditc tako zgodaj? Sele polnoč je in ob našem nabijanju se zbudi vsa so-seska.«
Kovač odvrne: »Taka je moja na-vada, da prvih osem dni ne pustim svojih pomočnikov na postelji delj ko do polnoči« Na to ne črhne Pav-liha nobene in tudi njegov tovariš si ne upa ziniti.
Prihodnjo noč jih pokliče kovač spet opolnoči. Drugi gredo na delo, Pavliha pa vzame svojo posteljo in si jo oprti na hrbet. Tako obložen
stopi k nakovalu in začne nabijati. da so iskre kar frčale naokoli. Ena prilcti Pavlihu v posteljo ter ]o vžge. Pavlilia brž odvrže gorečo po-steljo, kovač pa zakriči nanj: »Kaj počneš, trap trapasti! Ali ne moreš pustiti postelje, kjer je bila?«
»Ne morem.« odvrne PavlihJj »Nie se ne jezite, mojster. a res nm morem. Zakaj moja navada je. ka-dar dobim posteJjo, moram biti pr-vih osem dni vso noč z njo. Ker pa ukazujete. da smem biti na nji le do polnoči, mora po polnoči pač oni biti na meni.«                               ¦
Kovač se po teh Pavlihovih besfli dah ujezi še bolj in mu reče, naj za-nese posteljo v hišo, odkoder \o je prinesel, in mu še ukaže: »Potlej pa mi hitro splezaj spet dol!«           4
»Kakor ukazujete,« odvrne Pavli-ha. pobere, kar je ostalo postelje in jo zanese nazaj gor v sobo. Potem prinese lestvo, spleza na streho, jo predre, stopi na remeljne, potegne lestvo za sabo in jo spusti s strehe na cesto. Sam zleze po lestvi na tla in se odpravi dalje.
Kovač sliši ropot in gre gledat. kaj je. Videč v strehi luknjo, Pavli-ha pa, kako koraka po cesti, ga pri-me strašna jeza.   Pograbi   zatorej
139
dolgo železo in jo hoče udariti za        Kovač uvidi, da je pač najboljše.
Pavlihom. A zadrži ga njegov po-    ako ga pusti, ter se potolaži še po-
močnik,  rekoči  »Mojster, nikarte!    sebno. ker mu je Pavliha medtem
Saj ni storil prav za prav drugega    že izginil izpred oči. Gre tedaj, da
kakor to, kar ste mu ukazali. Rekli    popravi streho, njegov pomočnik pa
ste imi, naj nese posteljo gor in naj    reče: »Tako je, kdor se s Pavlihom
spleza spet dol. In kakor vidite, je    spušča v posle. Če ga še ne pozna,
res tako napravil.«                             ga že kmalu spozna.«
(Daije  prihodnjii)