Cena 30 din, sreda 4. septembra 1991 št. 34 - leto XXV EKSKLUZIVNA FOTOREPORTAŽA KROKODILA UJELI V SLOVENSKI MLAKUŽI STRAN 24 DUŠAN GREGL: »GLADUJEM ZARADI SODSTVA IN POLICIJE« STRAN 22 PRIČA PORTOROŠKEGA NASILJA PRAVI: »BOJAN NI UBIJAL« STRAN H PRI POLICAJIH NA DOPUSTU: POPOLNA ANARHIJA STRAN 3 NASI REPORTERJI V OSIJEKU HRVAŠKA V KRVI STRAN. »SLOVENSKO ZBEZALO« — STRAN 22 Trgovsko podjetje d.o.o. IA Dobojska 16 (Hudinja), Celje tel: (063) 38-011 tel.-fax.: (063) 31-193 UGODNO MOŠKA GORSKA KOLESA 7500,00 Delovni čas od 7.00 do 15.00 ob sobotah — zaprto BO VLADA UKINIL^ POMOČ MATERAM? STRAN 6 AVTOMOBILI NA KREDIT - POSOJILO NEPREMIČNINE KREDIT - POSOJILO Polog 25%, ostanek v 12,24,36,48 ali 60 mesečnih obrokih. Vozilo boste prejeli v največ 60 dneh, odvisno od znamke vozila in dneva vplačila pologa. Prodajamo vse svetovno znane znamke vozil, kot so: CITROEN, PEUGEOT, RENAULT MERCEDES, BMW, FORD, OPEL, FIAT, ALFA ROMEO, LANCEIA itd... V program so vključena vozila ZASTAVA, ŠKODA, LADA. Možnost vplačila v dinarjih ali devizah. Kredit se nanaša na celo vozila z vsemi dajatvami, razen reg. in zavarovanja. Po prejemu vozila ste lastnik VI, SPOŠTOVANI KUPEC! INFORMACIJE IN VPLAČILA: IVANTOURS, d.o.o. POSLOVALNICA BLED, Ljubljanska cesta 4 (TTC) Tel: 064/78-965 int. 242 tel/fask 064/721-453 Vroči smo tudi poleti NOVA W DOBA STRAN 2 HUDIČARIJE Vojna z lažmi .... |^ ^ : • •Tr-'iYi i i - -■ ■ ... Na&ofs katerim je slovenski minister za informiranje u j ^ 'i - i t ^ ’ ,ni’ to ^zatojcŽ Oko SmSSkss^s: da stran, pa Srbi n,kakor ne morejo iz svoje kože tudi pa mmmm prepeva napačne pesmi. <&8U2i ssz. vrjžzz&ečz informativnega arzenala roi nonh. ' 1 £SSBESfSeB¥3. dilmkeBakar jim sl, (ležejo ude. iztaknejo oči in itd.-, itd. JTS.S^W^tS» velenic in oblačil. Izgovarjanje, la minister za finance nima de-tarja za socialo, je seveda idi->tska. Očitno ni na omenjenem ninistrstvu, ki je po ukinitvi iisov pod svoje okrilje sprejelo udi ves bivši sisovski strokovni n administrativni kader, nikogar, ki bi se mu dalo ali bi bil iposoben napisati in zagovarja-i zahtevo, da je treba darilne zavitke novorojenčkom nujno ohraniti. Le zakaj bi se trudili, ;e bodo starši že kako znašli. Uradniki, ki pripravljajo ome-ijeni predlog pa bodo prav go-;ovo pohvaljeni zaradi svoje varčnosti. Tako bo v proračunu in učinkovito porabila. Mini-ostalo nekaj denarja, ki ga bo- strica Bohova in njeni zvesti sta veliko bolj delavna in spo- uradniki menda ne mislijo več sobna Janša in Bavčar kaj hitro rojevati. Splav »Rode« Ena prvih kadrovskih potez, ki jih je storil novi direktor Kliničnega centra v Ljubljani dr. Primož Rode, je bila odstavitev direktorja Ginekološke klinike dr. Vasilija Cerarja. Dr. Cerarje znan ginekolog, velik strokovnjak in kar je najpomembnejše - vnet zagovornik pravice do splava. V javnih izjavah se je že velikokrat jasno opredelil za manjše zlo in to je po njegovem legalizacija splava. Kot pravi sam, s prepovedjo splava še zdaleč ne bo več otrok na Slovenskem, obstajajo pa možnosti, da se bo povečalo ne le število nezaželenih otrok, pač pa tudi umrljivost žensk, ki bodo pomoč iskale pri raznih mazačih in tistih zdravnikih, ki bodo splave vseeno opravljali, seveda ilegalno. Če vemo, da je slovenski vladajoči politiki svetost življenja ena temeljnih vrednot in da je hotela prepoved splava vnesti celo v še vedno nerojeno ustavo, je jasno, da je bil tej isti politiki liberalni dr. Cerar zelo napoti. Omenjeni zdravnik je sicer opozarjal na škodljive posledice, kijih ima splav za žensko duševno in telesno zdravje, toda v razmerah, ko število splavov narašča, ne znamo pa najti mehanizmov, s katerimi bi stimulirali rojevanje otrok, je edina rešitev strokovno narejen splav v strokovni ustanovi. Ceraijeva trezna razmišljanja, ko je sam priznal, da v istem dnevu opravi umetno oploditev, pomaga preprečiti spontan splav ali prezgodnji porod, zraven pa opravi tudi nekaj umetnih splavov, so očitno nekaterim preveč trezna in zato preveč nevarna. 7. STRAN NOVA IM DOBA SOVJETSKA ZVEZA V PRAHU PoHiiPolišSHiliHKIliHfISHpri Propad imp eri j a Svet je v minulih dneh doživel največje spremembe po drugi svetovni vojni. Razpada mogočen imperij Sovjetska zveza. Razpada carstvo zla kot ga je imenoval bivši ameriški predsednik Roland Reagan. Razpada največja država na svetu, ter svetovna velesila oborožena z ogromnim arzenalom jedrskega in konvencionalnega orožja. Razpad sovjetskega imperija, ki je vseskozi temeljil na terorju in diktaturi (dosti boljša ni bila niti carska Rusija), samo dokazuje, da se na teh osnovah ne da ustvariti stabilnega sistema. Kljub temu na zahodu ni opaziti kakšnega posebnega veselja, zamenjala ga je zaskrbljenost. Nihče točno ne ve, kdo kontrolira sovjetski jedrski arzenal, ki šteje kar 27000 raket, kljub zagotovilom načelnika Sovjetskega generalštaba, armadnega generala Vladimirja Lobova, da so sovjetske taktične in stateške jedrske rakete pod kontrolo, tako kot so tudi vedno bile. Hegemonistična carska Rusija je z osvajanjem širnih azijskih prostranstev položila temelje Sovjetski zvezi. Ko so boljševiki prevzeli oblast, je sicer Lenin govoril o enakoprav- nosti vseh narodov in napovedal borbo ruskemu hegemonizmu. S Stalinovim prihodom na oblast se je situacija povsem spremenila. Narodi, ki so bili okrutno zatirani že v carski Rusiji, so prišli iz dežja pod kap. Moskva je izvajala totalno politiko rusifizacije nad vsemi neruskimi narodi. Po Stalinovem ukazu so preseljevali cele narode z enega konca imperija na drugi. Po drugi svetovni vojni se je imperij še povečal. Sovjetska zveza je aneksirala pribaltiške države, začrtala mejo globoko v nekdanje Poljsko ozemlje-tu je največ pridobila Ukrajina ter priključila del Romunije, Moldavijo. Notranje meje med republikami so začrtali zelo administrativno, kar lahko povzroči še veliko hudih sporov v tem delu sveta. Nazoren primer, kako so se postavljale meje med sovjetskimi republikami, je meja med Rusijo in Ukrajino. Hruš-čov je leta 1954 podaril Ukrajini Krim, ki je bil vedno ruski. Ruski predsednik Boris Jelcin je že opozoril republike, ki načrtujejo razglasitev neodvisnosti in ustanovitev samostojne države, da morajo na spornih teritorijih računati z Ruskimi zahtevami za spremembo meja. Vendar pa sta si Rusija in Ukrajina že priznali medsebojne meje, kar pomeni, da se je Rusija odpovedala svojim zahtevam do Krima. Negotovost v bivši Sovjetski zvezi povzroča tudi to, da se Ruska federacija še ni izrekla o mejah z drugimi republikami. Če bodo ravnali podobno kot v ukrajinskem slučaju, bodo velike možnosti za mirno reševanje medsovjetskih problemov. Izginil bo strah zahoda pred mogočim medesebojnim obračunavanjem republik, tudi z jedrskim orožjem. Predvsem je pomembno, da se dogovorijo štirje veliki. Ruska federacija. Moskovčani na Manježnem trgu slavijo propad ptiča ki ji že grozi razpad, Ukrajina, Kazahstan in Belorusija. Napovedujejo sestanek voditeljev vseh petnajstih bivših Sovjetskih republik, in dogovor o nadzorovanem razpadu države ter o ohranitvi, oziroma ustanovitvi ekonomsko vojaške zveze. Takšna zveza bi lahko bila velik porok ohranitve stabilnosti. Da za to obstajajo velike možnosti, nam pričajo prav pribaltske države: Litva, Latvija in Estonija. Vse tri računajo na veliko rusko zaledje in vidijo svojo prihodnost predvsem v tranzitu za Rusijo in Belorusijo. Za ti dve republiki ostaja prav pribaltik neogibno tranzitno bžemlje. Vsaka od teh republik se je specializirala na določeno proizvodnjo za vsesovjetski trg. Litva ima zelo razvito vrhunsko tehnologijo na področju računalništva in petrokemije. Latvija je na vodilnem mestu v avtomobilski industriji in elektroniki. Estonija ima zelo razvito živilsko predelovalno področje in predelavo blaga za široko področje. Na svojem ozemlju imajo tudi kakšen vsesovjetski gigant. V Latviji, na primer, najdemo glavno tovarno kombijev, ki oskrbuje ves sovjetski trg- Zato si vsi želijo dobre politične in gospodarske odnose, saj bi nasilno trganje gospodarskih vezi škodilo vsem stranem. Iz ruševin imperija se rojevajo in se bodo rojevale nove neodvisne države. Nedvomno jih čaka veliko težav, toda vse hrepenijo po svobodi in samostojnosti. Vsak noče biti gospodar na svoji zemlji in uresničiti svoje želje. PO POTEH MILOŠEVIČA? Norčav ljubitelj zabav Vrtoglava naglica sprememb kar zavri glavo. Veijetno ne samo nam, ampak tudi tistim, ki so v središču vrtinca in morajo vsako minuto sprejeti kakšno odločilno politično rešitev, če nočejo, da bo vse odšlo v maloro. Takšna junaka sta v teh trenutkih Mihail Gorbačov in Boris Jelcin. Če je prvi še vedno vidno zal, da ima vsaka stvar svoje pretresen od dogodkov, katerim ni bil kos in s polnimi pljuči zajema sapo ter z mojstrstvom Garija Kasparova dohiteva, kar je zamudil in celo prehiteva, lahko za Jelcina rečemo, da se je v vlogi, kjer nima več nobenega frontalnega nasprotnika, izgubil. Po Gorbačovu je bila to vojska in pučisti, kaj pa sedaj, ko bo treba destrukcijo zamenjati za konstrukcijo? Gorbačova smo lahko pred pučem primerjali z našim Markovičem, saj se je na vse prete-ge zavzemal za nekaj, kar je bilo že dolgo časa mrtvo in ni imel skoraj nobene podpore drugje, kot v svojem kabinetu. Grajali sta ga obe strani in ena je celo prehitela po desni in poizkusila z državnim udarom. Pri nas imamo srečo, da take centralne osebnosti ni, torej odpade možnost udara vsaj na jugoslovanskem nivoju. Sedaj, po puču, Gorbačov grabi naprej in dejansko kaže, da je sposobnejši politik od ruskega predsednika, ki po prvih demokratičnih propagandnih akcijah, ki jih je izvedel ob prispevku k odcepitvi Litve, Letonije in Estonije, neverno začel nihati na tanki žici svojega dvorišča. Ob vsesplošni evforiji razglašanja samostojnosti sovjetskih republik, je Boris Jelcin poka- meje. Za Baltik ga ni brigalo, je pa grozil s spremembami mej držav, ki mejijo na Rusijo, če se bodo odcepile, češ, da so meje administrativno postavljene. Na hitro sklenjen medsebojni sporazum z Ukrajino, kateri je Rusija kar prepustila kos ozemlja okoli Krima (nedavnega letovišča Mihaila Gorbačova), vseeno postavlja sum na sicer na drugih osnovah temelječe sodelovanje, saj močno smrdi na čimhitrejše pridobivanje moči največjih ruskih republik v prostem teku, ko se druge še niti ne zavedajo, kaj se je sploh zgodilo. Te kolobocije so lahko nevarne tudi v rokah takega demokrata, kot je Boris Jelcin (obnaša se kar DEMOS-ov-sko), saj so preveč blizu nam, kjer prav tako najštevilčnejši narod s svojim predsednikom na čelu prisega na demokracijo in v njenem imenu pravi, da so meje med republikami administrativne. Koliko žrtev takšne ideje prinašajo na Hrvaškem, vemo, koliko pa jih lahko v Sovjetski zvezi, raje ne preštevajmo. Želimo si le, da Sovjetska zveza ne stopa čisto za nami, in, da Borisu Jelcinu, ki si je prislužil vzdevek »norčav ljubitelj dobro zalitih zabav«, ne bo pijanost od zmage stopila v glavo. I inlfni‘,7Mf0VSKEGA P/SL__________ , vojaški vrh sestavljajo danes generali rojeni mer! 1928 in im letom, SsvojiJodiočiivamlnsodmrvpiivajonaprebi- ^rrfSsi=fsžr^“- znrz— ; Razumevanje odpadmštva Jugoslovanskih generalov ■ , 3i.SIHIšž:žSi sjsfemj. Mormacije o sovražnikih in^bovl^3k^:JI_ faeo/osxega ar$e.m a. •! . j llllllllllll %%&!& oJJU« s?ezsz: IZPADI SLOVENSKE VOJSKE Tudi teritorialci streljajo_______________________________ Orožje je resnično hudičeva stvar. Komaj smo se rešili osovražene »jugoslovanske« vojske, ki bo v desetih dnevih zapustila Slovenijo, že nam jo gode naša, domača Teritorialna obramba, ki smo jo kovali v zvezde in ji ponosni nadevali angelske vzdevke. Slovenski junaki pa potrjujejo tisto staro, da orožje spremeni človeka iz miroljubneža v nasilneža, sploh, če pride v nezrele roke. Splošna zmagoslavna evforija, ki je marsikateremu potisnila orožje v roke in mu omogočila, da ga hrani doma, seveda zaradi čimvečje borbene pripravljenosti, je iz delovnega podalpskega ljudstva napravila enega najbolj militantnih v naši geografski materi, srednji Evropi. Celo tisti, ki so še pred nekaj časa vpili za demilitarizacijo, se sedaj praskajo po glavi in opravičujejo vojaško usmeritev. Češ, v prehodnem obdobju bomo že potrpeli. Tako smo prišli do situacije, da so kapacitete premajhne za vse, ki so željni vojskovanja in je skoraj vsak drugi Janšev specialec ali teritorialec. In prav to prehodno obdobje je najbolj nevarno, saj grozi, da bo prehodno tako kot socializem, ki nam je visel nad glavo 50 let, dokler ga sami nismo zrušili. Povampirjenost, ki se kaže v izgubljanju osnovnih humanističnih kriterijev, je odšla tako daleč, da si oboroženi lahko privoščijo maltretiranje. Če še velja enakost pred zakonom, ne vem. Relativno pogosto smo priče raznim incidentom, ki jih povzročajo oboroženi teritorialci, bodisi, da gre za občutke uniformirane večvrednosti, ki se pač nehajo na točki jemanja vseh pravic ali za de varne igre z orožjem. Tako smo se lahko seznanili z ubojem mladoletnika, ko je nek teritorialec hotel razčistiti s sosedom, teroriziranje okrožja, ko si je Janšev soldat premislil, da bo napravil samomor in začel streljati po okolici ter nedavno rop, ko sta mladeniča, od katerih je bil eden pripadnik slovenske vojske in potemtakem z orožjem ob sebi, oropala dva nič hudega sluteča avtoštoparja, ko je »junak« vanju nameril svoj avtomat. Res, da so omenjeni izpadi zaenkrat še dokaj redki in jih je lahko opravičiti s »posameznimi primeri«, vendar so dovolj, da nas postavijo na čvrsta tla, če si ne želimo vedno več takih izpadov. Človek je lahko zver, z orožjem toliko prej in toliko bolj. Zato se nehajmo politično nategovati s tem, da je naš edini problem dati puško v prave roke. Še tako prave roke se spremenijo ob dotiku smrtonosne kovine. In nikakor ni vprašanje, komu orožje, ampak, čerftu sploh orožje? Poizkusimo odgovoriti z demilitarizacijo, razen, če se nočemo med sabo pobiti: brat brata, sosed soseda ali naključni voznik naključnega avtostoparja. VRNITEV VOJAKA Razstrelil sem Srbu hišo Po štiridesetih dneh vojskovanja v Slavoniji, se je v Zrenjanin vrnila večja skupina rezervistov. Ker so slišali, da bodo čez mesec dni ponovno mobilizirani, so se v protestu zbrali pred mestno skupščino. Ljudje z živci na koncu in solzami v očeh so pripovedovali skoraj neverjetne stvari. GENERALŠTAB GLUH ZA ZAHTEVE Matere jočejo Zborovanje staršev vojakov, tako mater kot očetov, iz Makedonije, Bosne in Hercegovine in Hrvaške, ki so z več kot 40 avtobusi prišli v Beograd, je končano. Neuspešno. Odšli so nezadovoljni, tako se na žalost skoraj vedno končajo pogovori z vojsko. Njihove zahteve po izpustitvi fantov, ki so že odslužili vojaški rok, so ostale neizpolnjene, dosegli so le to, da bo nekaj vojakov s študijskimi obveznostmi smelo domov. Najbolj so zamerili, da so jim v vojne knjižice vpisali da so bili na vojaških vajah, kljub temu, da sami zelo dobro vedo, kaj se je v okolici Erduta resnično dogajalo. Zatrdili so, da nikoli več ne bodo sodelovali na takšnih vojaških vajah. Vprašali so tudi, zakaj se ne spoštuje odločitev predsedstva o umiku armade v kasarne. Ne razumejo, zakaj bi morala biti še ta teden v občini ponovna mobilizacija. Rezervisti so zahtevali, da se vsi mobilizirani takoj vrnejo domov. Saj, kot je rekel eden izmed njih, poslali so jih v vojno ne da bi jim sploh povedali, kje se morajo ustaviti, v Zagrebu ali morda na Dunaju. Več od njih je izjavilo, da se Srbija ne brani na Hrvaškem. Predsednik občine Svetislav Krstič jim je odgovoril, da meje Hrvaške niso to, kar so se učili na urah zemljepisa. Podpolkovnik Simeon Virijevič pa je poudaril, da je bila mobilizacija vršena po načelih pravičnosti. »Lahko se dogodi, da bo kmalu celo mesto mobilizirano in takrat vam jamčim, da se posamezniki ne bodo kopali v Tisi, medtem ko se bodo drugi vojskovali« je še dodal Virijevič. Rezervisti so klub temu nadaljevali z neprijetnimi vprašanji. Zahtevali so, da mora nek- do odgovarjati za popolno de-zinformiranost na bojišču, zaradi katere sta dve njihovi enoti streljali ena na drago. Do nepotrebnih poškodb je prihajalo tudi zato, ker so posamezniki popolnoma nepripravljeni odhajali na teren, kot tudi zaradi pokvarjenega orožja in vozil, s katerimi so bili rezervisti opremljeni. »Rad bi vedel, ali so bili pravilni ukazi, po katerih smo morah rušiti hiše. Tudi jaz sem streljal vanje, pa ne vem zakaj so nam to ukazali. Ko sem se vrnil domov me je mati vprašala, zakaj smo porušili hišo Srba, ki je na televiziji celo pokazal razumevanje do nas. To hišo okrašeno z rožami Sem jaz razrušil in od takrat nimam več mirnega spanca,« je dejal eden od rezervistov. Svoje predpostavljene na čelu s podpolkovnikom Milanom Bročetom so obdolžili za krajo, saj so po njihovih besedah neu* pravičeno odtujili del zaplenjene oborožitve in opreme. Major Pavel Valenčik je nekega rezervista brcnil, nato pa celo streljal nanj. K sreči ga ni za-, del. Za istega majorja trdijo, in, če bo treba jih bo pričalo najmanj sto, da je največ časa preživel na lovu, svojo enoto pa prepuščal usodi. Solze niso pomagale. Tudi najbolj bridke in proseče, kot so bile solze hrvaških, bosan-sko-herčegovskih in makedonskih mater, niso omajale generalštaba, da bi izpustil »odslužene« vojake in preložil odhod septembrske generacije. Še več. Že pri odhodu iz Žagreba in drugih krajev po Jugoslaviji so jim povzročali težave. Postavljene so bile številne cestne barikade, preletavali so jih z vojaškimi letali, niso jih pustili naprej. Matere, odločne, da izpeljejo, kar so se namenile, so se preko cestnih zapor odpravile peš proti Beogradu, avtobusi pa so se jim pridružili kasneje. Po mukah in težavah, ki so jih prestale že na poti, pa je matere in očete v Beogradu čakalo še eno presenečenje. Namesto v Ulici kneza Miloša v beograjskem središču, kakor so bili dogovorjeni z drugimi beograjskimi mirovniki, jih je policija že na vpadnicah preusmerila proti Topčideru, kjer je sedež garde JLA. Pojasnjevali so, da je tam več prostora in da bi takšna množica ljudi v mestnem središču povzročila le veliko zmedo, resnica pa je ta, da so s tem prekrižali pot beograjskim mirovnikom, ki so tako z njimi izgubili stik. Beograjska policija je namreč že nekaj časa navajena tako ukrepati in je pred časom, ko so v Beograd prišle matere iz Bosanske Dubice, iz avtobusov metala Beograjčane, ki so se želeli pridružiti protestu staršev. Tako kot matere v Beogradu, so demonstrirale tudi matere v Bosni in Hercegovini. Muslimanske matere so odšle v Beograd in zahtevale odstop generalštaba, srbske matere pa so izražale podporo vojaškemu vrhu. Mitingi za JA so se vrstili v Banjaluki, Bileči in Nevesinju, sklenili pa so, da bodo miting podpore armadi organizirali tudi pred poslopjem republiške skupščine v Sarajevu, ki se ga naj bi po njihovi oceni udeležilo vsaj milijon ljudi. Še najbolj množično in z najmanj zapleti pa so nezadovoljstvo izražale matere v Zagrebu pred poveljstvom petega vojaškega območja, kjer se je zbralo več tisoč žensk. V Zagrebu je demon-strantske izkušnje nabiralo tudi nekaj slovenskih žena. Tja so odšle s tremi avtomobili, iz Ljubljane, Maribora in Celja in se udeležile osrednjega zborovanja. Sonja Lokar, predstavnica mirovnega gibanja in prenoviteljica, je na zborovanju tudi govorila in prenesla podporo, ki jo izraža SDP, pogovarjala pa se je tudi z dr. Tomcem, s katerim sta izmenjala izkušnje in se dogovorila za konkretno pomoč. Dogovorila sta se za pomoč v hrani in zdravilih, ker pa je na določenih predelih Hrvaške tudi informacijska blokada, sta se pogovarjala tudi o takojšnji vzpostavitvi telefonskih zvez in prenos sporočil preko telefaksa. Za konkretno pomoč pa so se dogovorili tudi z Rdečim križem in s slovenskim Karitasom. Ostala slovenska javnost molči. Kdaj pa kdaj kakšna stranka izda obvestilo za javnost, s tem pa je slovenska dejavnost tudi končana. Ja, slovenske matere so dobile nazaj svoje sinove. Uspelo jim je in sedaj so zadovoljne. Ne vse. Veliko se jih oglaša preko radia in sprašuje, kdaj bodo v Sloveniji organizirali demonstracije v podporo republiki Hrvaški in kdaj bodo podprli starše vojakov, pa jim radijske napovedovalke ne morejo dati odgovora. Po podatkih slovenskega ministrstva za obrambo, zvezna vojska na silo zadržuje še štiri Slovence, ko pa bodo izpustili še te, bodo Slovenci, kot ponavadi, gledali le še na sebe. Odhod vojske Železniška postaja v Sevnici je občasno pravi razstavni prostor različnega orožja umikajoče se jugovojske. Dolg vlak velikih topov, znanih kot Nora s kalibrom 155 milimetrov so tu postavili minuli teden kar štiri dni, pripeljali so jih iz Ribnice. Dnevno prihajajo vagoni cisterne po gorivo iz v vojni zloglasnega vojaškega skladišča pri Mokronogu. Kdo bo vse to plačal, pa ne vemo. EKSKLUZIVNO: Z BOJIŠČA V OSIJEKU Hrvaška se utaplja v krvi Počitniških potepanj po Jugoslaviji je že nekaj časa konec. Nad hrvaškim morjem krožijo samo galebi, ki obvladujejo tudi sicer pusto obalo. Nekoliko drugače je na črnogorskih plažah, kjer so si senčnike postavili predvsem oddiha željni Srbi. Ob prestopu hrvaške meje vojne ne začutiš takoj. Ježi sredi Zagreba ta nanjo le opomnijo, v zavest ti ob številnih barikadah pricurlja šele po vožnji po podravski magistrali ali avtocesti Bratstva in enotnosti. Vožnja po slednji te lahko na Banijskem področju stane še najmanj avta. ‘-5 V Osijeku si že »in«, sredi vojne. Na mesto, polno zelenic, vodometov, parkov in stare arhitekturne dediščine, padajo granate. Take, ki dajejo mestu vse bolj pečat razrušeno-sti. »Osijek se brani,« pravi Zlatko Kramarič, njegov župan, »branimo se pred ozemeljskimi težnjami in terorističnimi napadi Srbov, ki jih je s svojo agresijo nad našim mestom in sosednjimi hrvaškimi vasmi v zadnjem času prekosila še armada.« Iz osem kilometrov oddaljenega Starega Tenja vodja ogroženih Srbov Arkan sporoča: »Zavarovati želimo tukaj živeče Srbe in tiste v Osijeku. Mesto naj se preda.« Armada še zmeraj zatrjuje, da sprti strani ločuje in razdvaja po spopadih, pri čemer mora večkrat uporabiti strelno orožje, da bi ubranila in zavarovala življenja svojih mož. Vsi se torej branijo, napadalcu bomo na sled morali priti sami. Preverimo situacijo na okoliškem terenu. Odpravimo se v vasi, ki predstavljajo zadnje branike Osijeka. Bombasti- čna liturgija armade Med letalskim napadom v vas Sarvaš. Nemoč pred letali potešijo s »snajpeiji«. Pero pa za klobuk. si Tipičen prizor z osijeških ulic: vreče s peskom ščitijo kleti pred bombami in izstrelki. Do Sarvaša se je treba peljati v pol ležečem položaju. »Ovde tuku snajperi«, pravijo hrvaški gardisti na prvi barikadi in nas napotijo do svojega štaba. Vasica je prazna, luknje na ome- Skulptura sredi Osijeka z izpovedjo meščanov. Eden redkih hrvaških oklepnikov po bojbi. Vozila so uspešna v borbi proti pešadiji, proti tankom so nemočna. Garda po letalskem napadu JA v vasi Bilje. Niti svetniki jim niso pomagali. tih hiš pričajo o nedavnih spopadih. Štab je v hiši, ki je nekoč pripadala srbski družini. Usnjeni naslonjači, pohištvo v biedermajerjevem stilu, perzijske preproge pričajo o tem, da so ljudje tukaj lepo živeli. Sprašujem se, kam so odšli. »Izselili so se skupaj s hrvaškimi družinami«, mi odgovarja gardist s pisanim klobukom, za katerega je zataknjeno pero in nas postreže z rakijo. Pripoveduje o včerajšnjem letalskem napadu, ko so štirje vojaški galebi mitraljirali in bombardirali njihove položaje. Brez dvoma, govori o armadi, ki se v tukajšnji vojni označuje za braniteljico naroda. Ne vem, morda smo v njegove besede podvomili. Vizuelne slike direktnega napada armade doslej še nismo imeli, a smo jo dobili že čez nekaj hipov. Trije jekleni galebi so nad našimi glavami naredili najprej obhodni krog, že v naslednjem pa so se znebili »odvečnega« tovora. Skriti med zidovi kleti, ki jih letalske rakete z lahkoto prebijejo, poslušamo odzvanjanje eksplozij.' Iz kalašnikova trikrat izstrelijo tudi gardisti. Za svojo dušo, da se ne počutijo čisto nemočne. Po napadu si ogledamo prizorišče, ki ga slutimo že v naprej. Cilj napada je bila tokrat katoliška cerkev, ki jo od nepoškodovane pravoslavne loči samo petdeset metrov. Zrušenih in poškodovanih hiš je v Sarvašu vse več. Armada nas je tokrat ubranila pred lastno bombastično liturgijo. Zadnji braniki Osijeka Na poti do Bilja, še enega branika Osijeka, se mi kot nekaj davno zakrnelega in pozabljenega na tem področju v glavo vsiljuje podoba miru. Spomnim se prizora prejšnjega dne, ko so Sarajevčani v Osijeku organizirali mirovni shod. Zaman. Osiječani so pripravili protimirovno manifestacijo, češ, dokler se meje ne pomaknejo na svoja izhodišča, o miru ne bomo govorili. Ali kot bi dejali nekateri vojni analitiki in bivši mirovniki, alias Janez Janša, vojna je koristna, ves razviti svet uživa koristi vojne. Bilje je vasica, podobna ostalim slavonskim. V vrsto strnjene hiše na vsaki strani ceste, ki je razrita od minometnih granat. Podobnost s Sarvašom je v tem, da smo tudi tukaj priča letalskemu napadu, ki ga dopolnjuje še tankovsko obstreljevanje. Armadni galeb v nizkem letu na mostu mitra-Ijira na tovornjak z žitom, iz kabine katerega čez hip pade mrtev voznik. Kdor tukaj seje žito, žanje rakete. Rešilec z vklopljeno sireno odpelje nekatere ranjene gardiste. Če bo imel srečo, jih bo uspel prepeljati v bolnico. Clausevvitz pravi, da je vojna ustvarjalka najpomembnejših političnih vrednot. Drži, a mi vojna logika kljub temu ne funkcionira, saj je za vzpostavo takšnih vrednost potrebnih preveč žrtev. Beležijo jih tudi v vasici Laslovo, na samem pragu Osijeka. 120 mm granate naredijo luknjo, iz katere si kasneje lahko narediš zaklonišče. Tukaj jih je v štirih dneh padlo že preko 500. Trije oboroženi domačini nam govorijo, isto, kar so nam povedali Srbi v Borovem selu - borili se bomo do zadnjega. Do njega jih pa loči še 50 mož. Rdeči trak okoli Baranje Baranjo zapuščajo še zadnji begunci. Rdeči križ Valpova in Osijeka jim bo sicer nudil začasna zatočišča, vendar mi v zavesti ostaja podoba teh, ki bi se iz njih kljub nudenim eksistenčnim pogojem, radi vrnili domov. Vojna ustvarja množico brezdomcev, porušenih eksistenc in družbenih razmerij, katerih rešitve ne išče še nihče. Hrvaška politika je zamolčala, Tudjman se bo kmalu znašel na plakatih »Wanted dead or a live«. Ranjen Hrvat mi pripoveduje zgodbo, ki jo bodo gotovo poslušali tudi njegovi vnuki. »Doma sem iz Petlovca. Tja je včeraj prišla vojska, napadla vas in počakala, da so vkorakali še srbski uporniki iz Jagod-njaka. Stal sem pred hišo, ko je po cesti prišel moj sosed, Srb. Nosil je kapo s kokardo in mi rekel, da lahko ostanemo, le da bomo morali okoli glave nositi rdeče trakove. Ko sem mu odvrnil, da tega ne bo storil nihče, me je ustrelil v trebuh.« Srečam tudi bivšega vojaka, sedaj gardista, ki ga je med vojno v Sloveniji v Šentilju zajela naša teritorialna. Pravi, da se je armada med tem dobro prekalila in ne bo dopustila, da ponovi strateške napake, zaradi katerih se je morala umakniti iz Slovenije. O trajnem miru bomo še nekaj časa morali pisati kot o ab-straknem pojmu. Bati seje, da kmalu v tej vojni ne bo več nihče imel nadzora nad nikomer. Ranjenim MUP-ovcem pomagajo z bojišča. Za nekaj časa je vojna za njih končana. Na koga le misli ranjeni hrvaški borec? Krater je povzročila 120 mm minometna mina. Avtomobilu ni pomoči. 500 takšnih projektilov so v treh dneh izstrelili na vas Laslovo, od koder je posnetek. BEOGRAJSKI PARADOKSI Babič kot Broz Brez dvoma se razcep med Srbi v Kninski krajini v teh dneh bliža svojemu vrhuncu. Prepiri med dvema strujama v Srbski demokratski stranki so vsak dan hujši. Zmernejše krilo te stranke (akademik Raškovič, Tanj ga in Zelenhaba besno optožu-jejo radikalce Babiča, Šolaja, Macura za čmoborzijanstvo, špekulacije, poneverbe in bogatenje na račun srbstva. privržene »legendarnemu« kapetanu Draganu in tretja, ki bi podpirala Milana Babiča. Vso stvar je najbolj zakuhal prav Milan Babič s svojimi prevelikimi ambicijami. V vsem je začel kopirati Josipa Broza. Predsednik te stranke, akademik Jovan Raškovič misli, da je bilo prelivanje krvi na Hrvaškem mogoče preprečiti in da bi se z »ustašoidno oblastjo« v Zagrebu, kot je svoje čase v hrvaškem saboru izjavil Radoslav Tanjga in dobil po glavi od poslanca Ivana Bobetka, vseeno morali pogajati. Po besedah Radoslava Tanj-ge je samozvani vodja Milan Babič najbolj osovražen človek Kninske krajine. Sam sebe je imenoval na izmišljene funkcije in danes opravlja točno dvanajst raznoraznih funkcij. Ampak to s funkcijami je pravi poletni vetrič v primerjavi s poletnim neurjem, ki je izbruhnilo ob špekulacijah z materialom in denarjem poslanim kot pomoč srbskemu narodu v Knin. Na naslov Milana Babiča so prihajali celi kamioni hrane in denarja. Komu in kako je ta pomoč razdeljena - ne ve nihče razen Babiča. Ni pa dvoma da je bilo pri tem veliko zlorab. Da bi preprečil ugotavljanje malverzacij, prvi mož Kninske krajine, zobozdravnik Milan Babič ni dovolil inšpektorjem Službe družbenega knjigovodstva vpogleda v finančno poslovanje in v žiro račune svoje stranke ter tamkajšnje novoos-novane Srbske radiotelevizije. Kninski vozel je tako zavozlan do kraja. Akademik Raškovič za Milana Babiča noče niti čuti več. Priznava da je nje- Poslanec postal svetnik_________________________ Šc en Miloševičev miljenec, tudi zdravstveni delavec, bi rad postal legendaren. Tokrat gre za poslanca Miloševičeve socialistične stranke v srbskem parlamentu dr. Živka Stoliča, ginekologa in direktorja zdravstvenega doma v mestecu Kosovskai Vitina. Ginekolog je postal resnični svetnik. Vas Klokotv- Bližini Kosov- šan, Štefan Dečanski ali sveti gova največja napaka, da je predlagal mladega in nadobudnega zobozdravnika za predsednika občine, ki se je nato izognil vsaki kontroli in sam sebe izbral za predsednika samozvane vlade Srbske avtonomne pokrajine Krajine. Raškovič se boji libanonizacije krajine, saj ni nemogoče, da se formirajo tri oborožene formacije - ene zveste bivšemu policaju Milanu Martiču, druge Svojega velikega učitelja je posnemal v vsem — od obnašanja do kontaktiranja z množicami. No, mogoče to niti ni čudno. Spomnimo se samo, da je bilo v bogati biografiji lažnih imen Josipa Broza tudi ime nekega inžinirja Babiča. V biografiji pravega Babiča, kninskega zobozdravnika bo očitno lažno ime Josipa Broza. Najverjetneje pa bo Babič tako kot Broz kmalu odšel v »legendo«. ske Vitine je dobila novo cerkev Svetih apostolov Petra in Pavla. Gradnja je trajala polnih deset let od 1981 ko je pogorela Pečka patrijarhija. ko je bila cerkev le zgrajena bi jo bilo treba okrasiti s freskami. Ampak zgodilo se je nekaj neverjetnega in brez primere v zgodovini pravoslavnega naroda na tem področju. Freska naslikana na južnem delu stene te vaške cerkvice predstavlja narodnega poslanca Živka Stolica. Ginekolog je postal resničen svetnik. Freska je jasna in lahko prepoznavna. Na sliki sta sveta apostola Peter in Pavel naslikana v naravni velikosti v tradici-olnalni obleki in s svetniškimi avreolami. Sveti Peter je naslikan mirnega obraza in stegnjenih rok, ki sprejemajo dar cerkev sv. Apostola Petra in Pavla v vasi Klokoto pri Kosovski Vitini. Končno še zadnji kronski de-talj freske: njen darovalec. Poglejte si ta čudež: v naravni velikosti, podobno kot cesar Du- Simeon, nihče drug kot narodni poslanec, ginekolog, direktor zdravstvenega doma, legendarni dr. Živko Stolič v pozi velikega dobrotnika, predaja svoj dar Apostolu Petru. Ginekolog Živko ni v rdeči halji. Nasprotno, naslikan je v sedanjosti, v hlačah in srajci, s pasom okoli pasu, z ročno uro in z očali. Ravno takšen kot izgleda za govornico srbskega parlamenta. Da ne bi bilo kakšnega nesporazuma je na žepu srajce izvezen naziv dr, ginekolog je tako potal resnični svetnik. Zraven »rdečega vodje« (Slobodan Miloševič) in »rdečega vojvode« (Vojislav Šešelj) je Srbija v osebi narodnega poslanca vladajoče stranke ginekologa Živka Stoliča dobila tudi »rdečega svetnika«. No nič čudnega. Če je lahko veliki vodja Slobodan Miloševič svetnik cele Srbije, saj njegove fotografije krasijo vse — od pisarn do avtomobilskih stekel, zakaj potlej Živko Sto-lič ne bi mogel biti vsaj na freski majhne vaške cerkvice. Slovo maršala iz Užica Preteklo sredo je bil s Trga partizana v Užicah (prej Titovo Užice) po treh desetletjih odstranjen spomenik Josipu Brozu. Odločitev o tem je sprejel izvršni svet SO Užice, ob soglasju Zavoda za zaščito kulturnih spomenikov iz Kraljeva. Slovesu maršala iz Užic, ki je bil na tem trgu polnih trideset let je prisostvovalo veliko število meščanov,.snemalcev in fotoreporterjev. Kot se spodobi cirkuški predstavi. Pripadniki vladajoče socialistične stranke in njihovi simpatizerji so izkoristili priložnost da ta trenutek obeležijo s sežiganjem Titovih slik in z uničevanjem neveljavnih bankovcev s Titovo podobo. Bronasti spomenik visok skoraj pet metrov je zadelo tudi nekaj jajc. Monumentalni spomenik je s Trga partizana, ob pomoči jeklenih vrvi velikega dvigala, odšel v neznani smeri. V tem ni nič čudnega. Miloše vičevi prekrščeni komunisti, četudi najzvesteje nadaljujejo politiko in delo Josipa Broza, so se postavili na čelo zdravih in naprednih sil, ki morajo odstraniti vse kar je vezano za ime tistega, ki so mu še včeraj peli pesmice, kot je tista... »kad češ stiči do Užica«. Zanimivo je kako je reporter »uglednega« in »objektivnega« dnevnika »Politika« ta dogodek videl cel dan prej. Ko je prejšnji torek »Politika« objavila ekskluzivno vest, o odstranitvi spomenika, je bil bronasti kip še na svojem mestu. Odstranjen je šele 24 ur po tem. Očitno so si mnogi želeli, da se kip čimprej odstrani iz centra Užic. »Politika je to novico objavila vnaprej. Upoštevala je njihove želje. Resnica tudi tokrat ni bila najvažnejša . Vojvoda z zlatim obrazom Tudi tretji, mogoče največji ljubljenec Slobodana Miloševiča, legendami rdeči vojvoda Vojislav Šešelj bi rad prišel v zgodovino. Njegova pot je malo drugačna in bolj nevsakdanja. Z zla- a.____ ji---.k.. s« z\ Priola vri vlatniknv 7 nie- vuivr« i vjp-t j**-***'' —© — •» # tamo v Majdanpeku se je dogovoril o izdelavi zlatnikov z nje-govo podobo. Tovariš Šešelj se je odločil, da se tako pridruži 1 - | nesmrtnim. Vodja Srbske radikalne stranke in Srbskega četniškega gibanja bo izdal celo kolekcijo zlatnikov s svojo pobodo. Z njihovo prodajo, pravijo, ne bo nikakršnih problemov. Kot prvi jih bodo kupili pristaši rdečega vojvode. A ne samo oni. Tu so tudi pristaši Slobodana Miloševiča. Odkar je četniški vojvoda izbran za poslanca srbskega parlamenta, Miloševiču ni več potrebno pojavljanje v javnosti. Vse kar hoče javnosti sporočiti, v njegovem imenu sporoča vojvoda Šešelj. No, pa se vrnimo k zlatnikom. Skromni vojvoda hoče zlatnike s svojo podobo. A za- kaj tudi ne. Kakšen oče, takšen si n j kakšen ded, takšen vnuk. Šešelj je najboljši učenec Slobodana Miloševiča. Ta pa dosledno nadaljuje delo Josipa Broza . Če je on lahko izdajal zlatnike in srebrnike s svojo podobo, zakaj tega ne bi počeli njegovi nasledniki. Vojo, Vojo zopet si pohitel. Lahko bi vsaj počakal na vrsto. To bi moral prvi storiti tvoj šef, pa šele potlej ti. Ampak morda te je spustil naprej. Ko boš ti razčistil teren bo njemu lažje izdati svoj zlatnik. Lahko se bosta kupovala tudi bratsko v kompletu. Vojo, Vojo, spet pripravljaš pot svojemu šefu. 11. STRAN NOVA W DOBA MEDIJSKA VOJNA Klanje po diktatu Moški so pravi moški Skupina državljank in državljanov, ki se borijo proti diskriminaciji homoseksualcev in lezbijk — ARKADIJA in Beograjski ženski lobi, so vložili protest zaradi vse_ pogostejših javnih izjav komandanta Srbske garde Djordja Božoviča-Griške, v katerih uporablja po eni strani termin homoseksualec, da bi omalovaževal diskreditiral svojega političnega nasprotnika (dr. Vojislava Šešlja imenovanega »Vojka«), po drugi strani pa ga smatra »nedostojnega, da o njemu govori kot o moškemu«. V protestu se izjave g. Božoviča navajajo kot »primer ekstremnega patriarhata, katerega hierarhične institucije ukinjajo mnoge naše potrebe in želje, ter jih ponižujejo na sramotne in neobstoječe«. Na koncu svojega sporočila ARKADIJA in BZL pripominjata: zelo verjetno je, da je v Srbski gardi in v vojski več humoseksulacev, kot jih je v zaporih? Vreme, Beograd Vprašanje je, kdo komu bolj škodi: Vojislav Šešelj homoseksualcem, ali homoseksualci Šešlju. Zlo kot sila Gospod Kučan, tudi če to močno želi, ne more nikoli povzročiti toliko zla Jugoslaviji (predvsem Srbom), kolikor ga lahko povzroči Sloveniji. Kam Kučan vrača slovensko pisavo. Med gotico? Kam vrača Slovence? V mrtvo Avstro-Ogrsko? V katero stoletje ga je, vzvratno kakor rak, napotil? Brana Cmeevič, Duga, Beograd Nismo vedeli, da cilja Milan Kučan na mesto šolskega ministrstva, da bo Slovence lahko učil gotico. Demokracija po diktatu ' Čestitam vam, gospod Dara Vučinič, za vaš članek »Trije meseci tujega diktata« (Nedeljna Borba, 13.-14. julij). Članek je izvrsten. Že dolgo nisem prebral nekaj tako dobrega na temo aktualne situacije pri nas. Verjetno tudi ne obstaja možnost, da bi kaj podobnega prebral, v strašno homogeniziranem, slovenskem tisku. Izgleda, da bom zares, čeprav sem toliko let preživel v po različnosti bogati družbi in državi (kljub komunizmu), od zdaj naprej moral živeti v enaki homogenizirani, napol švabski, tvorbi. P. S. Pismo je bilo namenjeno vam, ne pa javnosti. No, pa če bi ga morda želeli objaviti, vas prosim, da me ne podpišete: v jodlarski demokraciji v demokracijo nimam zaupanja. M. D. Nova Gorica, Nedeljna Borba, Beograd. Ubožec, moral bo živeti v pol srbski, namesto v demokratični družbi svobodnih mitingov in jogurtnih, hlodovnih in še kakšnih revolucij. Kavelj 22 Na eni svojih nestrpno pričakovanih tiskovnih konferenc je general Marko Negovanovič, tekoče in brez zastojev izjavil: »Vojska v popolnitvi svojih kadrov nikoli ne uporablja prisile, razen pri osebah, ki se izmikajo služenju vojaškega roka.« Vreme, Beograd Kako je zapisano v knjigi Kavelj 22: Vsak, ki se mu je zmešalo, bo iz vojske odpuščen in poslan domov, vendar tisti, ki odpust zahteva, dokazuje, da ni nor. Generalski razcvet Komandant Kninskega korpusa, general major Špiro Nikovič, je teh dni, poleg svojega vojaškega dal tudi politični prispevek k razrešitvi dileme: ali je LA res narodna in splošno jugoslovanska vojska ali ne. V ekskluzivnem intervjuju za titograjsko Pob-jedo analizira hrvaške ukrepe in med drugim tudi ugotavlja: »Hrvati so napravili nekaj katastrofalnih napak. Kot prvo so prezrli, da Slovenci in Hrvati niso isto. Zatem so prezrli, da je položaj Slovenije v Jugoslaviji drugačen od Hrvaškega in potem, so končno prezrli tudi to, da so srbsko-hrvaški odnosi evropske kvalitete, in, da je slovenski odnos, v okviru kateregakoli drugega jugoslovanskega naroda brezpredmetna stvar. Da je Slovenija Jugoslaviji brezpredmetna, in, da je Slovenija Jugoslaviji kamen okoli vratu, ter, da se bo Jugoslavija razcvetela tisti trenutek, ko se bo osvobodila Slovenija,« pravi general in dodaja, »če bi se še Makedonije rešili, bi bil to pravi razcvet Jugoslavije.« Danas, Zagreb Pa je res škoda, da ni Jugoslavija še večja, da bi se lahko znebila še koga in se razcvetela še bolj. Cena iz Stojčevca V bivši Titovi vili v Stojčevcu blizu Sarajeva, so se 6. maja letos, sestali voditelji vseh šestih jugoslovanskih republik. V svojem gostovanju so gostiteljem napravili za 510.000 dinarjev stroškov: gostinske usluge, cvetje, PTT računi, itd. Nedjelja, Sarajevo Večina omenjenih gostov se je pač učila od pokojnega lastnika vile, ki je znal svoje gostitelje stati še kak dinar več. Trupla v hladilniku »Hrvati trupla pokojnih skladiščijo v Hladilnicah (v velikih hladilnikih). Potem, ko preteče nekaj časa, jim pa napravijo tiste strahotne reze. Vsak človek lahko odkrije, kdaj in kako so bilii rezi napravljeni. Da pa se to ne bi zgodilo, spuščajo samo snemalce HTV v bližino trupel, da lahko to snemajo in prikazujejo tako, kot najbolj ustreza Hrvaški genocidni propagandi. S tem se vrši genocid nad mrtvimi ljudmi,« je izjavil g. Budimir Košu tič. Vreme, Beograd Pravi domoljub torej ve, kdaj so rezi na truplih hrvaško genocidni. RDEČA BANDA NA RTB Slobovizija Srbska televizija čez veliko lužo Pred državnim udarom v Sovjetski zvezi je hrvaška televizija prenašala nekatere programe satelitske televizije le na tretjem programu, sedaj pa je mogoče gledati znano CNN na drugem programu. In to v času, ko je beograjska televizija oznanila, da je za 1,2 milijona dolarjev na leto zakupila kanal na zasebnem satelitu, ki ji naj bi omogočal prenašanje šest ur svojega zvehčavnega in »edino« resničnega programa v ZDA. Kaj bi šele bilo, če bi jim pred časom uspel podvig z jugom na ameriškem avtomobilskem trgu navkljub raznim trikom, ko je kupec za povrhu dobil še kasetofon, na avtu pa je še vedno pisalo »Yu-go«, torej »ti greš«, zanesljivo peš, drugi, ki so kupili kaj iz japonskega ali vsaj korejskega hleva, pa so se za malo več denarja vsaj peljali. Vojna uredništva Ob znanih beograjskih demonstracijah je tamkajšnja opozicija zamerila Miloševiču »rdečo bando« na televiziji, manj v Politiki, kar vendarle potrjuje primat elektronskih medijev. Vse kaže, da tam na ustju obeh velikih rek mojstrsko ravnajo s kadrovskimi namestitvami. Zveste služabnike umeščajo, ko se pozornost obrne drugam. Tako na radiu in srbski televiziji so namreč hkrati postavili kar enajst novih voditeljev in ključnih urednikov. Generalni direktor RTV Beograd je postal dr. Do-brosav Bjeletič, ki se je kalil na zloglasni 8. seji srbske partije, zatem pa še na Kosovu in Vojvodini. Menda še vesti ne zna napisati, za to ima druge. Znanje nasploh ni znak tamkajšnjih doktorjev, glavno je, da si prei-skušen, zato so na radio postavili dr. Vojislava Mičoviča. Ta je imel vsaj malo več prakse z novinarstvom, če za to lahko štejemo urejevanje srbskega Komunista. Ker so tam doli sedaj vsi socialisti, so s svojimi pristaši pokrili še vseh devet mest vršilcev dolžnosti. Bijelič zapustil deželo Po vojni v Sloveniji, je deželo, kot je rad pisal, zapustil Krste Bijelič. Na Radni v sevniški občini so podobno kot jugovoj-ska vse naložili na tovornjak in se odpeljali. Zagrebška televizija je oni dan v poznih poročilih na drugem programu sporočila, da je Krle postal urednik informativnega programa na televiziji. Verjetno ga ne bodo spustili h kakšnim financam kot nekdaj v zagrebškem uredništvu Borbe, kjer jim je nakopal veliko izgub, v Dugi in Svetu pa so že pred časom prenehali objavljati branje v podobi pisem »sa severozapada«. Predno je Slovenija namreč postala nezanimiva za Beograd, so namreč Krleta prekomandi- rali v sam Knin. Ne vemo, kako bo vse te izgube prebolel znani zobar Babič, najprej je šel v Kragujevac sam kapetan Dragan, sedaj pa bo o Kninu Krste Bijelič poročal kar iz Beograda mimo njegove ordinacije na občini. Žrtvi padli zaman? Očitno v Srbiji ničesar nočejo prepuščati naključjem. Sedanje zamenjave v vrhu radiotelevizije naj bi opravili pred bližnjimi lokalnimi volitvami. V Beogradu se zelo radi sklicujejo na ustavo in zakon. V posmeh vsemu pa ravno opozicija zatrjuje, da novi zakon o radioteleviziji sploh še ne velja. Kot da bi bilo zatem kaj drugače. Pa sta v demonstracijah in bojih za televizijo padla celo dva človeka. Zanesljivo pri vsem tem je, da posebni poveljnik na beograjski televiziji in poseben doktor za specialno vojno ne bosta na javno oddajo povabila dr. Rastka Močnika kot je bil storil v Zagrebu dr. Letica. ŠE ZMEROM SE VRTI Beograd: V Beogradu je nastala prva zasebna naftna družba v Jugoslaviji. Družba RTM Systems ima po svetu 37 podjetij, v beograjsko pa je vložila 65,7 milijona dolarjev. Sarajevo: Starši bosansko-hercegovskih fantov, ki se še niso vrnili z odsluženega vojaškega roka, so vdrli v parlament. Zahtevali so, da vojska izpusti njihove sinove, drugače bodo zahtevali odstop generalštaba. Zagreb: Kljub zagotovilom generalov, da bodo ustavili ogenj, je na Htvaškem še vedno vojna. Tanki so spet napadli Vukovar, ubit pa je bil tudi novinar osješke televizije. Beograd: Predsedstvo je znova zahtevalo premirje na Hrvaškem. Imenovalo je tudi svojo komisijo, ki se bo znova pogovarjala s predstavniki Hrvaške in Srbov v kriznih območjih Hrvaške. Beograd: Do začetka avgusta je bilo v državi porabljenih 251 milijard dinarjev za osebne dohodke ali za 8,5 odstotka več od dovoljene vsote. V Sloveniji je bil znesek za 0,5 odstotka manjši od dovoljenega. Ljubljana: Odkupna cena mleka bo v septembru znašala 7.81 dinarja za liter. Ljubljana: Milan AkSentijevič ni več delegat. Tako se je odločil Zbor združenega dela, ki je ugotovil, da je Aksentijevič izgubil mandat in s tem tudi pravico, da bi bil ponovno izvoljen. Begunje: nemški slalomski as, dvakratni zmagovalec svetovnega pokala v tej smučarski disciplini, Armin Bittner, je podpisal pogodbo z Elanom. Beograd: V Beograd je prispelo približno 2000 mater iz Hrvaške, BiH in Makedonije, da bi od generalštaba zahtevale odpust svojih sinov iz vojske. Zagreb: Več tisoč žensk pa se je zbralo tudi v Zagrebu pred poveljstvom petega armadnega območja, kjer so zahtevale svoje otroke. Beograd: Narodna banka Slovenije in Narodna banka Hrvaške sta spet vključeni v enotni denarni sistem Jugoslavije. Beograd: Srbska narodna obnova zahteva splošno mobilizacijo v celotni Srbiji. SNO je tudi predlagala, naj srbska skupščina zahteva priznanje srbske države »v njenih zgodovinskih, etničnih in naravnih mejah«. Skopje: Makedonija začenja svojo zunanjepolitično ofenzivo. Odpotovali bodo v Združene države Amerike in v Kanado, da bi javnost obvestili o razlogih za svojo odločitev o samostojnosti. Zagreb: Si bo vojska v Vukovarju polomila zobe? V siloviti bitki je zvezna armada izgubila tretjino oklepnih vozil, ki so sodelovala v napadu, toda garda je mesto le ubranila. Ljubljana: Jugoslovanska armada na silo zadržuje še štiri Slovence. Beograd: Zvezna vlada sprejema pobude evropske dvanajsterice. Ljubljana: Demos je za spremembe v slovenski vladi. Podprli so osnutek zakona o spremembi državne uprave, kjer naj bi bilo le 14 ministrov, slovenski parlament pa naj bi o tem zakonu razpravljal prihodnji mesec. Kranj: Naši izdelki se bodo poslej prodajali z znamko Made in Slovenia. Brežice: Slovensko-hrvaško mejo so zaprli za vozila JA. Kljub zapori promet normalno teče. Zagreb, Ljubljana: Slovenska in hrvaška letališča so zopet odprta. Potem ko je JA prisilila ugandsko letalo, da pristane v Zagrebu in ko so preiskali naloženo orožje, so letališča zopet odprli. Beograd: Člani jugoslovanskega predsedstva so sprejeli deklaracijo Evropske skupnosti, s katero so podpisali mirovno pogodbo in dovolili, da na Hrvaško pride približno 200 opazovalcev Evropske misije. Zagreb: Hrvaški predsednik in vlada sta za zdaj zamrznili začetek osvobodilne vojne. Sarajevo: Muslimani in Srbi v Bosni in Hercegovini so zaustavili proces dogovora med narodoma. Beograd: ZIS je sprejel nove kriterije za uvoz opreme brez carinsldh in drugih dajatev na osnovi tujih vlaganj. Zagreb: Delegacija Gibanja hrvaških mater, ki imajo svoje sinove v JA, je odpotovala v Bruselj. NOVA W DOBA STRAN 12 13. STRAN RES JE... - da je, od silnih besed za uveljavitev regije Posavje je moral po osmih številkah prenehati izhajati štirinajstdnevnik Srž, ki naj bi bil regijski časopis. Račune je treba namreč plačevati z denarjem, ne le z obljubami. - da so se fantje na »Lepo nedeljo« pred farno cerkvijo na Brezi nad Laškim tudi stepli, a se je vse končalo le z zaprašeno pražnjo obleko enega vročekrvneža. Ker to drugje opravlja proslula jugovojska ob potokih vroče krvi, je vprašanje, če ne bi bila uspešnejša s trofejnim orožjem kot ga je imel ta žandar. - da se je najbolje zglasiti pri rent-a-carju, če potrebujete nov avto. Potrebujete samo ponarejene dokumente in bivališče nekje na jugu. Pa ni problema. - da je po srečanju s predsednikom BiH Alijom Izetbegovičem italijanski zunanji minister De Michelis izjavil, da je Izetbegovič še edini normalni jugoslovanski politik s katerim se da pogovarjati. To je mogoče že res a lahko se je pogovarjati z De Michelisom. Naj se pogovarja s Karadičem, pa bo videl, kdo je nor. Srbi so lud narod.) - da je bilo v nedeljo na Ljubečni finale 11. zlate harmonike. Ali je igrala tudi državotvorna harmonika gospoda Peterleta ni znano. Sicer pa že tako vsi plešemo kot on žvižga. - da vegetarijanci živijo dlje, je zapisal švicarski časopis Neuer Zuricher Zeitung, ko je razlagal rezultate Heideiberške študije, doslej največje raziskave o vegetarijancih v Nemčiji. No ja, potem se Slovencem obeta dolgo življenje, saj bomo počasi vsi. vegetarijanci. - da je na študijskih dnevih Drage 91, urednik Slovenca Andrej Rot v precej filozofskem nagovoru potarnal, da Slovencu ne gre tako kot so načrtovali. Kaj bi se sekiral, saj prihaja državna dotacija, 20 milijončkov... - da je v Celju kar nekaj dni trajal lov na krokodila. Sedaj se Celjani bojijo, da bodo naslednjič lovili leve in tigre. - da je Armin Bitner ostal zvest Elanu tudi v njegovih najhujših časih. Z njim so podaljšali pogodbo do prihodnje olimpijske sezone. Pa ja ne komisijo, da bi bila kakšna kolajna dovolj, za preprečitev bankrota. Potrebujejo pač dobrega slalomista, da bi zvozili. - da je Lojze Peterle obiskal vinski sejem v Ljubljani. Vendar pa nepreverjenih govoric, da je s sabo pripeljal kar tri prazne sode in odpeljal polne, le ne moremo potrditi. - da je predsednik skupščinske komisije za mednarodne odnose Matjaž Šinkovec izjavil, da so Ruplovi pasovi (pobuda Jugo-KEVS) science-ficktion (znanstvena fantastika). Saj bi mu človek kar verjel, čeprav se včasih zdi, daje tudi za Šinkovca zunanja politika science-ficktion. - da bo v Celju proslava ob stoletnici železniške proge Celje—Velenje. Na proslavo so povabljeni vsi najvidnejši slovenski politiki ter vsaj polovica slovenske vlade. Ob zaključku slovesnosti se bodo peljali z muzejskim vlakom iz Celja v Velenje. Vsaj enkrat bodo imeli opravičilo za zamudo. - da opozicija zganja vik in krik ob novih zakonih o denacionalizaciji, privatizaciji, zadrugah in kaj vemo še vsem. Slišali smo celo, da je voditelj prenoviteljev Ciril Ribičič predlagal nov udarni slogan svoje stranke - Prenovitelji vseh dežel, združimo se, da zrušimo slovensko vlado. - da se bodo kulturniki v nekaterih krajih vselili v izpraznjene domove JLA. To jim bo kar ustrezalo. Bodo imeli vsaj primemo okolje za borbe s kulturnim ministrom Andrejem Capudrom. - da je mariborsko gospodarstvo na psu. Ampak Mariborčani se vseeno ne sekirajo kaj dosti, posebno ne gostinci. Zadnjič smo šli na kavo v neko mariborsko gostilno (v družbeni lasti) »Natakar, tri kave prosim!« »Ja, takoj«, se je slišalo iz šanka. Čez približno petnajst minut: »Ja, a bo kaj s to kavo?« Odgovor iza šanka »Ne se sekirat, jaz sem tukaj do devetih zvečer.« ZAMETKI HRVAŠKE INDUSTRIJE OROŽJA S fračami nad klavce Potem, ko je predsednik hrvaške vlade Luka Gregorič potožil, da Hrvaška od Slovenije ni dobila pričakovane pomoči v orožju, da bi koTično vsaj za silo oborožila svoje enote v neenakopravnem boju proti srbski komunistični armadi in zatem, ko se je slovensko obrambno ministrstvo v javnem pismu »pohvalilo«, da nikomur ne prodajajo nikakršne oborožitve JA ter po tistem, ko je krvava armada na zagrebškem letališču zasegla 20 ton avtomatskih pušk, streliva in tromblonskih min za Hrvaško, našim prvim južnim sosedom ne preostaja drugega, kot da se proti okupatorju borijo z doma izdelanimi fračami, loki in metalci kamenja. No, stvar ni tako zelo primitivna. Hrvaška ima vse potrebne materiale ter industrijske in znanstvene zmogljivosti, da lahko v nekaj mesecih oživi lastno proizvodnjo orožja. Dokler ji to ne uspe pa se mora znajti kakor ve in zna. V zadnjem mesecu dni so hrvaški mediji objavili kar nekaj fotografij improviziranega, doma izdelanega orožja. Oglejmo si nekaj primerkov. M Ji JiiJ-MJ* Če ni boljšega, si morajo hrvaški domoljubi pomagati tudi z nalivnimi peresi, predelanimi v pištolce. Hrvaški protiletalski top. Top je pravi, merilna naprava improvizirana, gardist pa sedi v navadnem pisarniškem stolu. Prvi hrvaški avtomat, izdelan v hišni delavnici. Izdelan je nekje v južni Hrvaški, njegov avtor pa trdi, da jih lahko mesečno naredi okoli sedem tisoč. Oklepno vozilo domače izdelave. Naredili so ga iz tovornjaka, ki so ga ojačali z železnimi ploščami. Prvi oklepni transporter iz delavnic hrvaške vojaške industrije, ki že malo bolj spominja na prave oklepnike. Slika je posneta na bojišču v Komarevu. Orožje, izdelano v hišni delavnici, ki je bilo v Dalju že uporabljeno v borbi proti četnikom. Če nočeš, da te zakoljejo, si sam naredi orožje. —S ZAVISNI ZAJEBANTSKI KATERKADNIK NAVopjsjo, PRILASTKA PoREoU PRodAoU SLoBfME FoTRS ZA HlLjADARftJ SLoVZNCMhl 1 £s. ond/\ pa hi fRosrrre ' po .7^3IMA. Vo turKtjma, idiote' hm po Slikama?f/ Noč dolgih nožev, 9. del NOVA OT DOBA HUMORESKA Po čem je Miloševič »Izvoli tole za dva tisoč dinarjev,« je rekel eden od dveh fantov in gospodu ponudil svitek. »Kaj pa je to?« je vprašal ta. »Dva tisoč dinarjev,« je odločno rekel drugi fant in mu pomplel roko. »Že, že, a kaj ponujata?« je hotel vedeti gospod. »To ti je slika Miloševiča. Take ne dobiš za dva tisoč dinarjev. Nakup je obvezen.« »A, to prodajata? Za kaj pa bo meni?« Gospod je razvil svitek. »Bogami, v prtljažniku imam boljšo sliko, pa sem dal samo tisočaka.« »Pokaži, da vidiva, če je res boljša in kdo je bil tako nor, da ti jo je dal tako poceni,« je rekel fant. »Je sploh lahko lepša? Lej, tu je vsak las na svojem mestu. Nobeden ne manjka, ne štrli. Kako preroško gledajo oči! Kako gladek, obrit obraz! In kaj ne skriva to čelo? Kje imaš ono sliko? Pokaži, da vidimo!« »Tu,« je rekel gospod in odprl prtljažnik. »Aaa, daj no! Ta je pol manjša. Ta je še iz časov anti-birokratske revolucije. Nekdo ga je slikal, ko je rekel: »ne slišim vas«. Kaj ne vidiš, da ima odprta usta in nazaj nagnjeno glavo?« »Takole bomo naredili,« je rekel fant. »Ti nama boš dal to sliko, midva ti bova dala dve najini za štiri tisoč dinarjev. « »Ja, tako pa ne,« se je upiral gospod. »Za kaj mi pa bodo te slike?« »Tvoja stvar. Za na steno,« sta rekla. »Hočeš, da ti malo popraviva avto?« »To pa ne, ne bo treba,« je rekel in segel v žep po denarnico. In med tem, ko jo je izvlekel, je pomislil: pet starih milijard za nekaj, kar ni vredno pet para, česar ne bi hotel niti zastonj, niti če bi mi plačali, da vzamem. »Ja, kaj pa, če sploh nimam toliko denarja ?« je vprašal. »Imaš ga, imaš, še več ga imaš,« sta rekla. »Imaš tudi kasetofon. Ej, za tale kasetofon ti dava še dve sliki.« »Kaj sta nora?« je tedaj kot iz uma kriknil gospod. In ta krik je bil usoden. V trenutku so namreč od nekod skočili trije krepki fanti. Zgodbo so razpletli zelo zanimivo in poučno. Za rokav so namreč prijeli oba agresorska trgovca z Miloševičevimi slikami in zahtevali, da za dve sliki iz gospodovega prtljažnika plačata petnajst tisoč dinarjev. »Petnajst tisoč?« sta se začudila. »Zakaj pa trikrat več kot nama je dal oni?« »Zato ker je med tem za toliko narasla cena vajinega Miloševiča,« so rekli, »in ker je prav, da prispevata vsaj deset tisočakov za njegove žrtve na Hrvaškem. Hitro denar sem, da vama ne zrahljamo kosti!« FOTOREPORTAŽA Troj čki Ker Slovenci jamramo, da nam nataliteta iz leta v leto pada, je še toliko bolj vredno videti veselo razpoložene trojčke, ki hudomušno zrejo v prihodnost. Kdo ve, kaj se poraja v njihovih glavicah. Tudi resni smo lahko! Pri igri nam je najlepše. Potem pa žeja. Mamica bo že poskrbela za vse nas. Nasvidenje. Škoda, bilo je lepo. NI RES... - da bi s sobotno preselitvijo Adrijinih letal na varno čez mejo, tja odleteli tudi slovenski politiki z družinami kot je nemudoma poročala beograjska televizija. Urednik informativnega programa Krste Bijelič, ki je tja prebežal med vojno za Slovenijo, je namreč sodil po sebi. - da po reorganizaciji državne uprave in Izvršnega Sveta ne bo več treh podpredsednikov vlade. Vsi trije sedanji podpredsedniki so si namreč dali urediti svoje kabinete, da bodo v njih lahko še dolgo, dolgo delali. - da bodo republiški predsedniki dobili račun za sestanek v BiH, kije stal čez petsto tisoč din. Od tega je šlo sto petdeset tisoč din samo za cvetje. Račun bo dobila bosanska raja. Jih že slišim jebem ti... - da ima minister za pravosodje telesno stražo. Res pa je, da so delavci kmetijskih kombinatov besni nanj. Če se srečamo na cesti... - da ruski predsednik Boris Jelcin noče sprejeti našega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, le časa nima. - da bodo Pirančani razprodali park nad Sečovljami. Vsak zakupnik bi na svojem koščku zemlje postavil kamen s svojim napisom, zasadil drevo, cvetje ... Kvadratni meter zemljišča bi stal 900 dolarjev. So pa res brezmejni optimisti. - da mariborska televizija ne bo imela svojega urednika. Po pojedini pri Vindišu v Lenartu, na katero je sedanji šef Janez Ujčič povabil direktorja RTV-ja Janeza Jerovška in Rudija Šeligo, je bilo tako lepo, da ni več nobenega dvoma: rigajoče so se omenjeni šefi zaobljubili Janezu Ujčiču, čeprav njegov izobrazbeni profil ne odgovarja popolnoma razpisnim zahtevam. Janez namreč nima visoke izobrazbe. Ker pa »deal« po tako obilnem obroku mora biti sprejet, bo dovolj, da se na stara leta vpiše na eno od družboslovnih fakultet v Sloveniji. Tako bomo dobili novega študenta, ki se bo vozil na predavanja v Ljubljano in se ob tem ustavil pri gospodu Jerovšku, da mu bo dal frekvenco. Želimo mu le, da se bo v razredu prijetno počutil in končal v rednem roku. - da se oblast ne znaša več nad Cerkvijo. Res je, da so ukinili Komisijo za verske skupnosti in da se za Cerkev in vse druge verske skupnosti sploh ne zmenijo več. Včasih so o Cerkvi vedeli preveč, danes pa ne vemo nič več. # - da so predlogi vlade za zakon o lastninjenju le nadaljevanje Mencigerjevih načrtov, kot to trdi vlada. Menciger se je osebno oglasil v javnosti in poudaril, da so trditve vlade strokovno nesmiselne in neresnične. Z drugimi besedami - nesramna laž. Samo naivneži so verjeli, da zadošča lepo ime stranke (krščansko demokratska) pa je že poštena. - da vlada pripravlja posebne dajatve za vse tiste, ki so uvozili jeklene konjičke prek Hrvaške. Drži pa, da je Fmancminister že zra-čunal, koliko bi kanilo v republiški proračun, če bi jih odrli. Kar pomislite, tam nekje okoli devetdeset tisoč avtomobilčkov, to znese... BREZ DLAKE NA JEZIKU Mjhmmm Iabm žmiwUKVstereo 95,9MHz • STRAN 14 NOVA Wi DOBA CELJSKI EMO POSLUJE POZITIVNO v Životarjenje z vojno in jugom Celjski Emo Holding životari. Po dolgem obdobju rdečih številk sicer poslujejo pozitivno, finančno poslovanje pa jim bremeni vojna, izgubljeno južno tržišče, administrativno določene plače in 20 odstotna odsotnost z dela. Z izgubo se borijo tri družbe, strokovni krizni timi pa bodo do konca tretjega kvartala določili, ali bodo podjetja šla v stečaj ali pa bodo dobro poslovala. Ekonomsko-finančni pokazatelji kažejo, da so uspeli zmanjšati zadolženost pri banki, nelikvidni pa so zaradi ter,-jatev do kupcev, ki so dvakrat višje od njihovih obveznosti. Emo holdingu so drugi dolžni 340 milijonov dinarjev, sami pa .drugim dolgujejo 174 milijonov dinarjev. Zadolženost se ni povečala, ampak je v absolutnem smislu ostala na istem nivoju, relativno pa se je zmanjšala, saj se je vrednost lastnih sredstev iz 27 odstotkov povzpela na 38 odstotkov. V celoti so izgubili južno tržišče, čeprav si kupci še želijo poslovati z njimi. Problem je zaradi pretrganih finančnih poti, zaradi katerih so na jugoslovanskem trgu izgubili 100 mili- jonov dinarjev, po drugi strani pa tudi šoferji ne upajo voziti po tako nesigurnih cestah. Ker so se na izgubo jugoslovanskega trga pripravljali že dalj časa, so nadomestno tržišče našli na Zahodu, kjer so cene absolutno nižje, plačilno tveganje pa je veliko manjše. Tako sedaj ustvarijo za 8,5 milijonov dolarjev izvoza in od tega prodajo 88 odstotkov proizvodov na konvertibilni trg. Ker pa so zahodni kupci neizprosni in holding obsipavajo z naročili, imajo v Emu probleme zaradi administrativno določenih plač. Delavci delajo v treh izmenah, ker pa je masa za osebne dohodke določena, ni denarja za izplačilo nočnih in drugih dodatkov, kar destimu- lativno vpliva na produktivnost. Sedaj uvajajo bonitete, ki naj bi veljale za podjetja z več kot 15-odstotnih izvozom. Produktivnost je slaba tudi zaradi 20 odstotne dnevne odsotnosti iz dela, od tega jih je 13 odstotkov v staležu, kar je trikrat več kot v zahodni Evropi. Zaradi slabe motiviranosti in odsotnosti, ki sta posledica nizkih osebnih dohodkov, bodo že v prihodnjem mesecu uvedli nekoč že znano nagrado za prisotnost, ki bo cjelavcem prinesla nekaj odstotkov višjo plačo. Ob že tako težkem finančnem položaju v podjetju je svoje prinesla še vojna, ki je povzročila 78 milijonov dinarjev škode. Zato v Emu upajo in predlagajo, da jim bo pri sanaciji vojne škode pomagala tudi republika s kompenzacijo nastale škode, kar bi holding morda izvleklo iz začaranega kroga financ. Aero na sodišču Odkup V začetku julija so delavci Aerovega skladišča v Beogradu ustanovili svoje podjetje z imenom Aerograf Beograd. Sodišče pa je brez delitvene bilance in dokazov o lastništvu podjetja - skladišče je ocenjeno na vrednost štirih milijonov nemških mark - in zalog — približno sedem milijonov dinarjev - novo podjetje tudi registriralo. Predstavniki podjetja Aero so na skupnem sestanku 24. julija 1991 delavcem skladišča predlagali ustanovitev skupnega podjetja. Aero bi bil večinski lastnik z 90 odstotki kapitala, preostali delež pa bi imeli delavci skladišča. Takšen predlog so delavci skladišča zavrnili nekaj dni kasneje. Aero se je pritožil na pristojnem sodišču v Beogradu, saj gre za očitno neupravičeno zaplenitev premoženja. Vodstvo podjetja Aero Celje pa je kljub temu ocenilo, da bi bil v Beogradu potreben še en pogovor. Na pogovor, ki je bil 15. avgusta, so odšli z dvema osnovnima dejstvoma, in sicer, da je bilo neupravičeno odtujeno skladišče podjetja skupaj z zalogami in drugo, da je srb- ski trg za Aero še vedno zelo pomemben. Aeru je uspelo skleniti dogovor, da bo novo podjetje prodalo obstoječe zaloge in Aeru kmalu nakazalo denar za prodane proizvode. Sredstva naj bi bila nakazana v roku 30 dni. To je pogoj za uveljavitev pogodbe, v kateri bodo opredeljeni odnosi med podjetjema, vezani predvsem na pogoje prodajanja Aerovih proizvodov na srbskem tržišču. Na ta način bi bilo podjetje Aero še vedno prisotno tudi na srbskem tržišču. V roku dveh do treh mesecev bodo v podjetju Aero Celje videli, če je bila ta poteza uspešna ali ne. Zavedati pa se je potrebno, da so prisotni problemi tako s pretokom blaga kot s pretokom denarja, pa vendar niso nerešljivi. Poudariti je potrebno, da delavci skladišča, predvsem nekdanji potniki, še želijo sodelovati z Aerom in ostati v branži. Dobili pa so tudi ekskluzivo. Neodvisno od dogovorov podjetja pa še vedno teče postopek na pristojnem sodišču v Beogradu, saj so si delavci skladišča nepravno prisvojili Aerovo premoženje. pšenice 15.000 ton manjši, kot je načrtovalo in napovedovalo ministrstvo za kmetijstvo. Do sedaj so žitno predelovalne organizacije odkupile 82.700 ton letošnjega pridelka pšenice. Ker gre odkup h koncu, se ta količina ne bo več dosti zvišala. S količino smo še lahko zadovoljni, pravijo pa, daje kvaliteta precej pod pričakovano ravnijo. Zitarji tarnajo nad preveliko vlažnostjo žita. Po dogovoru naj bi sprejemali vse ponujeno zrnje prvega in drugega kakovostnega razreda, vendar je sedaj v silosih tudi veliko tretjerazrednega žita. Le približno 10 odstotkov prevzete pšenice je prvega kakovostnega razreda, med večino drugorazredne pšenice pa je mešane precej tretjerazredne. Mlini lahko po dogovorjenih odkupnih cenah plačujejo le prvorazredno in drugorazredno žito. Skriti v povprečju drugorazredne pšenice bodo pridelovalci slabšega žita dobili več kot bi smeli. PRESTRUKTURIRANJE SAVA PAPIRJA Nič več skrbi z nabavo papirja? Velika podjetja propadajo, na drugi strani pa se pojavlja množica novih malih. Hkrati z velikimi podjetji pa izginjajo tudi t. i. veliki kupci in spet, na drugi strani se pojavljajo mali. V gospodarski krizi, ki se vse bolj poglablja pa bodo preživeli le tisti, ki se bodo znali prilagoditi novonastalim razmeram na trgu. Kajti trg se ne bo prilagajal, ampak bo zahteval brezkompromisno prilagoditev od nas samih. Prestrukturiranju gospodarstva se je v papirni branži uspešno odzval Sava papir iz Krškega. Njihovo poslovanje za zdaj še temelji na prodaji velikim odjemalcem, kot so predvsem tiskarne in časopisne hiše. Tu gre za utečene poslovne dogovore, za kontinuirano delo, ki ga ne nameravajo prekiniti. Se pa zavedajo, da ne morejo in ne smejo biti odvisni od omejenega števila večjih kupcev, čeprav predstavljajo prav ti pomemben tržni delež. Ob tem pa so se odločili še za nov, sodobnejši način prodaje. Prvi pri nas začenjajo s t.i. distribucijsko prodajo papirja in grafičnih materialov, po sistemu »Danes naročite — jutri dobite.« Distribucijski način prodaje je pri nas novost, namenjena tistim, ki dnevno ali občasno potrebujejo omejene količine določene vrste papirja. To so tiskarji, oblikovalci, fotokopir-nice, podjetja, ki potrebujejo papir za svoje pisarniško poslovanje, biroji, papirnice in drugi. V Sava papirju se zavedajo, da na primer zasebni tiskarji ne zmorejo kupovati papirja na zalogo, ampak le toliko in tistega, ki ga trenutno potrebujejo. Hkrati pa izgubljajo veliko dragocenega časa za iskanje in nabavo materiala po trgovinah, na koncu pa so postavljeni pred dejstvo, da kupijo tisto, kar imajo v trgovinah trenutno na zalogi. Zdaj se jim odpira nova možnost oskrbe s papirjem in grafičnimi materiali. Sava papir odpira distribucijski center za prodajo papirja in grafičnih materialov, ki bo imel stalno na zalogi zadostne količine več vrst papirja. Kupci bodo lahko naročili poljubne količine pa- pirja, eno polo ali cel vagon, Sava papir pa jim bo željeno dostavil v najkrajšem času, praviloma naslednji dan. Sava papir iz Krškega predstavlja pravzaprav podaljšano roko avstrijskega Leykama, ki ima v tujini široko razvejano mrežo distribucijskih centrov. Kot Leykamova sestrska firma bo Sava papir pokrival področje cele Jugoslavije, za zdaj pa le Slovenijo in zahodne dele Hrvaške. Jeseni bodo začeli z gradnjo centralnega skladišča v Krškem, do takrat pa bodo svoje kupce oskrbovali iz začasnega skladišča v Novem mestu. Ko bo distribucijska prodaja v Sloveniji stekla, bodo začeli z načrtovano gradnjo mreže po Jugoslaviji, seveda, če jih vojna in novonastale razmere ne bodo prisilile k drugačnim, prav tako uspešnim načrtom. Poleg Levkama, ki ima večinski delež, je soustanovitelj Sava papirja še Videm iz Krškega. Vendar pa v Sava papirju ne bodo prodajali le proizvodov obeh ustanoviteljev, ampak tudi drugih slovenskih in tujih proizvajalcev. BO SEDAJ DRUGAČE? ISKRA spet jaha Podjetje Iskra TELEKOM iz lastnik Iskra TELEKOM s fi-Kranja je z ljubljanskim proiz- nančno pomočjo omogočil,’ da vodnim in trgovskim podjetjem preko svojega dobavitelja digi-TEKSTIL podpisalo pogodbo talne računalniške opreme Sax-o financiranju oziroma krediti- po Inc. iz New Yorka nadaljuje ranju nakupa računalniškega' in razvija poslovne aktivnosti, sistema z znanim dobaviteljem, ki so bile delno prekinjene zato je DELTA SERVIS, katere- radi stečajnega postopka. Noga večinski lastnik je Iskra TE- vica o ponovnem potrjevanju LEKOM. TEKSTIL bo tako DELTE SERVISA na doma-kmalu bogatejši za sodoben ra- čem tržišču je, kar zadeva ser-čunalniški sistem VAX 4000 vis in dobavo novih delov, raz-model 200 z ustreznimi perifer- veseljiva tudi za vse lastnike nimi centi. Vexovih računalniških si- DELTI SERVIS je tako novi stemov. Kako dolgo V se carinjenje avtomobilov po tečaju NBJ Vse, ki kupujejo tuje avtomobile, prav gotovo zanima, kako dolgo se bo pri carinjenju še upošteval uradni tečaj NBJ. Pri spremembi tečaja bi bile veliko višje tudi dajatve za nakup tujih avtomobilov. V Ljubljanski carinarnici delajo po zveznih predpisih in za sedaj še spoštujejo tečaj NBJ. Kakšen bo tečaj, je za uvoznike zelo pomembno, saj gre pri uvozu avtomobilov za velike vsote denarja. Carina se odmeri od tovarniške cene, ki je zapisana na računu. Ta znaša za vse avtomobile 41 odstotkov. na črnem trgu skoraj sl procentov dražje, po bor nem tečaju pa šestdeset oi stoikov višje od tečaja NB. si ni težko predstavljat kakšne razlike bi nastale p dinarskih dajatvah. Ker j pri nižjem tečaju tujih vali manjša tudi osnova za oc mero temeljnega in prome nega davka. Ljubljanski cariniki domnevajo, da bo zvezna carinska uprava kmalu spremenila tečaj. Če se bo to zgodilo, bodo pač upoštevali novi tečaj. Sicer pa v Sloveniji trenutno nimajo veliko dela s carinjenjem avtomobilov, saj velika večina kupcev opravi to na Hrvaškem. 15. STRAN NOVA W DOBA VEČ KOT UKRADEŠ VEČ SI VREDEN Balkanski nomadi V teh resničnih zgodbah, ki vam jih predstavljamo, boste spoznali Jugoslovane, ki živjo kot nomadi v Italiji. Življenjske zgodbe so različne, vendar je usoda vseh skoraj enaka. Negotova in nevarna je pot balkanskih nomadov, ki se začne v Nišu, Paračinu, Knjaževcu, Prilepu, Sarajevu, Zagrebu, Kosovu ali kjerkoli v Jugoslaviji. Pot jih vodi preko ilegalnega prehoda meje v katero od italijanskih mest, kjer se začne njihovo »začasno« delo, ki po navadi vodi v organiziran kriminal. Dobro naučen tat dnevno prinese svojemu gospodarju blaga v vrednosti do treh milijonov lir. Ker se začne šola kraje in goljufij že pri treh ali štiri letnih otrocih, le ti postanejo pri petnajstih letih pravi profesionalci. Mladoletniki po italijanskih zakonih ne smejo biti kaznovani z zaporno kaznijo, kar Romi vsestransko izkoriščajo. A, če jih vendar organi pregona ujamejo na delu, preživijo mladoletni prestopniki mesec ali dva v domu sebi enakih prestopnikov, nakar jih dobro plačan odvetnik osvobodi in vrne spet na stare poti. V Rimu se dva odvetnika posebej ukvarjata s to dejavnostjo in posel jim dobro cvete. Prodajalke ljubezni pri štirinajstih letih Osnovno pravilo mladih tatov je — več kot si sposoben ukrasti več si vreden. Živijo v romskih naseljih v okolici večjih mest Italije. Največ dol-goprstnih spretnežev je iz Jugoslavije. 'Njihove operacije so najmnožičnejše v času dopustov, ko je veliko stanovanj praznih. Takrat je tudi njihov plen najbogatejši. Tisti, ki pa kradejo v lokalnih avtobusih so prvi strokovnjaki na svojem področju. Dnevno naberejo tristo do štiristo tisoč lir. Žanimivo je, da žeparijo največ dekleta. Zanje kraja pomeni delo. V stanovanja v glavnem vlamljajo Romke katoliške vere, medtem ko se mlade muslimanke ukvarjajo z žeparjenjem. Nasilje, ki je vse pogostejše se odraža tudi na mladoletnih prostitutkah. Kadar le te ujamejo pri svojih dejanjih pogosto reagirajo zelo agresivno. Preseneča tudi vedno večji pojav mladoletnih prostitutk med Romi, kar do sedaj ni bi! tako pogost pojav. To bi lahko pojasnili s tem, da se večina Rom-kinj poroči že s trinajstim ali štirinajstim letom, kar pomeni, da morajo skrbeti za povečano družino. Večina teh mladoletnih zakonov se tudi hitro konča, kar pa pomeni, da morajo žene še naprej skrbeti zase ali za svoje potomce. V tem času pa so se že privadile na to obliko prodaje telesa, tako da jim le ta ne povzroča več takšnega odpora. Kraja - način preživetja Casal del Marmo spominja na mnoge jugoslovanske sive domove. Nahaja se na koncu rimskega predmestja med bre-zimenimi stavbami severnega obrobja. Ograjen je z visokim zidom, z rešetkami na oknih. V stilu Musolinijeve arhitekture že na zunaj priča o zaporu iz katerega je težko pobegniti. To je Dom za mladoletne prestopnike. V njem le-ti preživijo čas dokler jih dobro plačani odvetniki ne osvobodijo. Ilegalni, prehod meje za bodoče prestopnike ni nikakršna težava, niti ga ne obravnavajo kot prekršek. Otroci pravijo, da v Jugoslaviji nimajo kaj delati. Pot v Italijo je polna izzivov in kraja je samo metoda preživetja, zaradi česar se je sploh ne sramujejo. Prodaja otrok je za njih prepovedana tema. Režirajo jo odrasli, ki s tem otrokom kradejo svet otroštva in ropajo starševske ljubezni ter jih odvlečejo v svet kriminala. Toda otroci, kot da so se s tem sprijaznili. Vsi vedo, da so v domu le začasno in ni daleč dan, ko bodo osvobojeni in tako lahko vse znova začeli. Dom je le prehodna postaja Večina med njimi prihaja v dom nepismenih. Romi živijo namreč v taboriščih v okolici Rima ali drugih mest, kjer ni v navadi, da bi pošiljali otroke v šolo. V dom navadno pridejo umazani, polni uši in drugih kužnih zajedavcev. Vzgojiteljice, ki jih sprejmejo, imajo največ dela s privajanjem na osnovne higienske navade. Prav tako italijanske oblasti skoraj nikoli ne ugotovijo njihove prave identitete. Kajti otroci so brez dokumentov, odvetniki pa prav tako ne želijo razkriti njihovega pravega porekla. Vzgojitelji in vzgojiteljice se trudijo, da bi jih naučili vsaj pisati in brati. Vendar, ker so v domu le kratek čas, zvečine vse ostane le pri poskusih. Prevzgojiti jih poskušajo tudi z usposabljanjem za kakšno ročno delo, na primer za lončarstvo ali izdelovanje izdelkov iz usnjenih materialov, vendar jih je težko spremeniti. Ismet Beraj, obkrožen z nekaterimi od svojih 12 otrok. Toda ali res ne znajo drugače živeti kot s krajo. Kot otroci so bili odnešeni iz toplega družinskega objema, kar jih je hitro zresnilo. Njihov svet je svet zase. Kriminal in prostitucija sta zanje najobičajnejše delo. Čas ki ga preživijo v domu je le 'vmesna postaja in poti kriminala. Trgovec s sužnji ali... Nedavna aretacija Deladina je izzvala veliko razburjanje med jugoslovanskimi nomadi. Ti živijo v skrivnem begunskem kampu Olmatello v predmestju Firenc. Italijanska policija ga je obdolžila izkoriščanja mladih Romov, katere je pripeljal iz Kosova. Tam je po trditvi italijanske policije Dela-dinov odposlanec prepričal reveže naj pridejo v Italijo, kjer jih čaka boljše življenje. Tako so revni Romi pristali, da odpotujejo v Italijo po poti polni težav in naporov. Deladin, ki živi v Italiji že dve leti in zna govoriti albansko, je organiziral mrežo pralcev avtomobilskih oken. Postavil jih je na vsa večja križišča, kjer je z njimi služil do stotisoč lir dnevno. Vsi tisti, ki s pranjem šip niso dosegli norme, ki jim jo je postavil, so morali krasti. Kajti teh sto tisoč lir so morali prislužiti. Vsako jutro jih je razporedil po križiščih. Po dvanajstih urah dela jih je zbral ter terjal od njih denar. Sam je organiziral njihov prevoz v bližnji kamp, kjer jim je nudil človeku neprimerno hrano in golo zemljo za bivanje. Tudi ponoči je organiziral stalno stražo, ki jim je onemogočala vsakršen svoboden sprehod izven določenega predela. Pet milijonov lir za odkup Med številnimi čistilci vetrobranskih stekel, ki so jih Dela-dinovi misijonarji pripeljali s Kosova v Italijo, so bili tudi Murat, Šalja, Flamid in Šumeli. Vendar ti niso bili zadovoljni s položajem v katerem so se znašli. Želeli so se vrniti domov. Vendar je njihov gospodar Deladin, zahteval od njih pet milijonov lir, da bi jim vrnil njihove potne liste. Razočarana četverica se je nekega jutra, ko jih je gospodar pustil na njihovem delovnem mestu, napotila prav na policijsko postajo, ter povedala vse kar se jim dogaja. Čez nekaj ur je policija obkolila kamp nomadov in prijela 36-letnega Deladina, očeta devetih otrok. Ta aretacija je kamp zelo vznemirila, posebno še ko so slišali za hude obtožbe na račun njihovega »rešitelja«, ki je obtožen izkoriščanja in prisvajanja. »Moj brat je po krivici zaprt. Ni izkoriščal teh fantov, ki so ga prijavili, to so storili zato ker so bili pijani. Moj brat je dober, saj je našel delo svojim rojakom. Ni res da je trgovec s sužnji. On nedolžen leži v zaporu, medtem ko njegova žena in devet otrok obupani hodijo po cestah in prosijo miloščino, otroci jočejo, saj nimajo kaj jesti,« pravi 41-letni Ismet Beraj, poglavar nomadskega plemena (120 oseb iste družine sedem bratov z ženami in skoraj 72 otrok), ki živijo v kampu Ol-metello v predmestju Firenc. Prijetega Deladina branijo tudi ostali »gazde«. 37-letni Berjak, ki pravi: »Ko se skregamo, smo pripravljeni na vsako maščevanje. Morda je Dela- Zabojniki, v katerih prebivajo jugoslovanski nomadi. dinov praded prizadejal krivico pradedu enemu od te četverice in se mu je šele sedaj ponudila priložnost za maščevanje«. »Kakšni zaporniki, tukaj so vsi svobodni, lahko pridejo in oddidejo kadar hočejo,« pravi Mustafa Anadol, ki se je sprehajal med prikolicami in kontejnerji, sivimi škatlami brez klimatizacije, katere jim je podarila občina. Vsi nomadi oporekajo, da se Deladin ukvarja z umazanim poslom in so ga pripravljeni tudi braniti na sodišču. Povedo, da Deladin ni zaplenil njihovih potnih listov, temveč jih varuje v svoji prikolici, da jih ne bi njegovi čistilci vetrobanskih stekel izgubili. Vendar policija trdi nasprotno in, verjetno bo res tako. Prijeti Deladin je izbral najboljši način, da se uvozna delovna sila ne ukvarja s krajo (če ne upoštevamo nekaj drobnih kraj) temveč z drugim delom, ki gospodarju prinaša zelo dober, zanj »legalen« zaslužek. Če bo Deladin obsojen se ne bo nič spremenilo, vsaj dokler bodo ostali pripravljeni nadaljevati z njegovim delom. Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje NOVA W DODA STRAN 16 IZPOVED UDELEŽENCA PORTOROŠKEGA PRETEPA Bojan ni ubijal! O tragediji, ki se je pred dobrima dvema tednoma zgodila na Portoroški noči je slovensko časopisje že poročalo. Smrt sedemnajstletnika naj bi bil zakrivil Bojan H. iz Celja, ki se trenutno nahaja v preiskovalnem zaporu v Kopru. In medtem, ko je regionalno sovraštvo med Koprom in Celjem že doseglo vrelišče in je po izjavah mnogih turistov precej tvegano potovati na našo obalo z avtom s celjsko registracijo, smo uspeli dobiti izjavo udeleženca v portoroškem pretepu. Na dan tragičnega dogodka seje A. M., nahajal v družbi z osumljenim Bojanom H. Njegova izpoved se razlikuje od uradnega poročila. Še več, Hari kakor ga tudi kličejo, trdi. da Bojan H. ni zabodel Sebastjana Štukleka. Koga je iskala policija? A. M. je za Novo dobo ponovil izjavo, ki jo je dal tudi koprskim kriminalistom. Dodal je tudi naslednje: »Policija je ves čas iskala storilca, ki naj bi bil oblečen v zeleno majico. Bojan ni ta dan imel na sebi nobene zelene majice, ne pred pretepom ne po njem. Na sebi je imel belo majico in v torbi še eno, rumeno. Saj si ni menda sredi Portoroža, med pretepom nadel zeleno majico, nato zabodel tistega fanta in potem majico odvrgel. Se vam to zdi smiselno? Res je, da smo bili udeleženi v pretepu, dobili smo jih in oni nič manj. Toda Bojan ni nikogar zabodel.« Pretep pred Arcadio »Vse skupaj se je začelo na parkirnem prostoru pred Arcadio. Hoco (Hoco je vzdevek Bojana H.), Bohinc in jaz smo stali pred našim avtom, ko je mimo prišla visokorasla ženska. Nekdo od nas je zinil: »Kakšna dobra pička!« Takrat se je iz gneče oglasil njen spremljevalec: »Mama ti je dobra,« in nato še nekaj kot: »da ti jo jebem,« ali kaj podobnega. Stopil sem k tipu in mu dejal, naj vzame besedo nazaj. Zgrabil me je za majico in pori- nil na avto. Nato sem jaz nabil njega na avto, začela sva se pretepati s pestmi, njegov prijatelj je hotel izstopiti iz avta, vendar mu je Hoco preprečil. Tisto, da bi naj bil Hoco skakal po avtomobilu ni res, Hoco je namreč skočil preko prednjega dela avtomobila, ko je preprečil namero onega drugega. Ta pretep ni bil dolgo in ko je bilo vsega konec, smo se odpravili v pivnico.« Maščevanje v pivnici V pivnici smo bili približno tričetrt ure, ko je v njo vstopila skupina kakšnih dvajsetih Ko-perčanov. V rokah so držali železne palice in odrezane kable. Z njimi sta bila tudi tista dva, s katerima smo se tepli pred Arcadio. Tista ženska je pokazala s prstom na nas: »Tam so!« Pristopili so k nam in nam dejali, naj gremo ven. Ko sem rekel enemu izmed redarjev, naj pokliče policijo, ker bo izbruhnil množični pretep, mi je odvrnil: »Dobili boste, kar zaslužite. Pojdite ven.« Ko smo videli, da ne gre drugače, smo se odpravili. Že na poti ven je začelo deževati pri nas. Nekdo me je od zadaj udaril s palico po glavi, da sem padel na tla. Nisem dobro videl, kdo je bil. 14 OBISKOV V DOMOVINI Jugoslovanska Elizabeta_________________ Obiskovalci si morajo ob vstopu v njeno stanovanje v Nevv Vorku sezuti čevlje, da ne zamažejo tal in tapet, ki so vse v belem. Princesa Elizabeta Jugoslovanka je hči Pavla, zadnjega princa regenta Jugoslavije. Pred štirimi leti se je Elizabeta prvič po drugi vojni vrnila v Jugoslavijo. Od tedaj jo je obiskala kar štririnajstkrat. Svoje obiske opisuje kot »način, kako deželi dati nekaj dobrega«. Bojan H.: kriv ali ne? toda mislim, da eden od redarjev. Začel se je pretep, nekdo me je nasprejal, dosti sem jih dobil, toda tudi dosti dal. V vsej gneči sem za trenutek videl, kako je eden izmed redarjev prijel Hocota in ga sunil v zid, on pa se mu je s pomočjo nekega drugega Celjana uspel izviti iz prijema. Prišla je policija in v njihovi prisotnosti sem še dobil nekaj udarcev s palicami. Hoco in jaz sva šla nazaj v pivnico in skozi stranski izhod ven. Šel sem se umit, ker sem bil ves krvav in nato sem se odpravil proti avtomobilu. Ko sem šel dol proti Kaštelu, mi je naproti prišel nek Celjan in povedal, da so nekoga zabodli. Najprej sem pomislil, da so zabodli Celjana, toda oni je dejal, da gre za Koprčana.« »Hoco ni ubil tega poba« »Ko sem prišel k avtu, je za mano prišel Hoco. Takrat še sploh ni vedel, da bi bil kdo zaboden!! To sem mu povedal šele jaz. Ko je to slišal, je dejal: »Potem pa se hitro odpeljimo od tod, sicer bodo stolkli nas in avto!« Sedli smo v avto in se odpeljali nazaj v Poreč. Ko je prišla policija po nas v hotel, smo mislili, da je to zaradi pretepa. Preiskali so mojo sobo in našli tisti bokser z nožem. Kasneje so časopisi pisali da smo bili vsi oboroženi s temi boksarji. To je neumnost. Ta bokser sem imel samo jaz. Nosim ga s sabo, ker so me pred nekaj meseci zabodli. Toda v tem pretepu ga nisem uporabil. Uporabil bi ga le, če bi šel kdo z nožem nadme. smo bili na tapeti, ker smo se stepli prvi. Zanimivo je tudi ravnanje koprske policije. Tip. s katerim smo se naprej stepli pred Arcadio, je za njih še zmeraj neznanec, čeprav sem jim povedal njegovo ime. Marko je in če bi hoteli, bi jim dal natančen opis. Toda to jih ne zanima. Zanima me tudi, kako je mogoče, da so lahko civilne osebe v prisotnosti policajev prepisovale osebne podatke Celjanov, zato da bi jim lahko kasneje grozili. Sicer pa so ti sumi na zelo trhlih nogah. Po- belo majico! Kaj so torej videli očividci? Povem vam, Hoco ni ubil tega poba!« »Ko so me izpustili iz preiskovalnega zapora, so pred njim čakali ljudje s prižganimi svečami. Res je, da smo se tepli, toda nihče od nas nima nikakršne zveze s tem ubojem. Grozili so nam tudi, da se bodo maščevali, Hocotovi starši nenehno dobivajo anonimne telefonske klice. Zmerjajo jih in jim grozijo. Kaj imajo oni opraviti z vsem skupaj? Če bi radi Portoroška noč se je izrodila. V Portoroški pivnici sem se tepel v samoobrambi, pa ga kljub temu nisem uporabil, ker pač ni šlo tako daleč, da bi me kdo napadel z nožem. Prav tako ga nisem nikomur posodil, še najmanj pa Hocotu. Za kaj takega tudi drugače nisem imel teoretične možnosti, ker je šlo vse skupaj preveč hitro. Obdukcija bo pokazala, da s tem nožem ni bil nihče zaboden. Ta uboj lahko naprtijo vsakem svetlolasem fantu, ki se je ta dan nahajal v Portorožu. Vedno se bosta našli dve priči, ki bosta potrdili, da je to storil prav ta, ki so ga imenovali. Mi glejte, za uboj, oziroma da je nekdo bil zaboden, sem izvedel od fanta, ki je prišel iz smeri, kamor sem bil namenjen ,.Hoc-co pa je bil nekaj minut za menoj. Ali se lahko človek ob istem času nahaja na dveh različnih mestih? Policija je ves čas iskala svetlolasega fanta visokega od 180 do 185 centimetrov v zeleni majici in umazanih kavbojkah. Hoco je svetlolas in približno tako visok, toda ta dan je imel na sebi ves čas komu grozili, naj pokličejo mene, Hocetovega očeta pa naj pustijo na miru. In še nekaj je. »Ko boste prišli na obravnavo,« so rekli, »vas bomo vse potolkli.« Maščevali se bodo, pravijo. Maščevali za smrt, ki je nismo povzročili? Odvetnik bo zahteval glavno obravnavo v Ljutfjani. Nočem se pretepati le zato, da bi lahko pričal, da sem se tepel v samoobrambi.in da Hoco ni storil tistega, česar ga dolžijo.« Elizabeta ob portretu očeta Pavla Napoj dolgega življenja Strokovnjaki, ki delajo za eno izmed najbolj znanih farmacevtskih družb na svetu, za Glax, so izdelali kemično snov, ki najverjetneje pomaga ljudem v tretjem življenjskem obdobju, da podaljšajo svoje življenje. Ta substanca se imenuje oldansetron in pomaga ohraniti spomin, ljudem pa vzbuja voljo do življenja. Strokovnjaki so tudi ugotovili, da substanca podaljša življenje kar za osem let. Če bodo prihodnja preizkušanja napoj dolgega življenja še vedno dala pozitivne rezultate, lahko pričakujemo, da bo življenjski napitek prišel v trgovine čez kakšnih pet let in takrat starost nič več ne bo izgledala klavrna. Naj starejši očka Lee CoIley, dvaindevetdesetletni starček, je verjetno najstarejši očka na svetu. Priletni Avstralec iz Melbourneja, ki je dočakal svojega drugega otroka s petintridesetletno Patty, je na svojega novorojenega sina Osvvalda zelo ponosen. Dogodek je proslavil z velikim slavjem, na katerem je prisostvoval tudi Norman, star dvainsedemdeset let, ki je Leejev prvi sin in Osvvaldov brat. O dogodku je presrečni Lee pisal v lokalnem časopisju, kjer je navedel možnost, da je postal najstarejši očka na svetu in tudi upa, da bo vpisan v Guinesovo knjigo rekordov. koroški ■#))]] radio slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO 17. STRAN NOVA ¥¥ DOBA MINISTER VRHUNSKEGA ŠPORTA Dragan Kičanovič v srbski vladi Tistega dne, ko je bil voden tale razgovor v njegovem kabinetu (Nemanjina 11), je minister za šport in mladino v Zelenovičevi vladi, Dragan Kičanovič - šampion jugoslovanske, evropske, svetovne in olimpijske košarke - zaokrožil komaj prvi teden na svojem amaterskem delovnem mestu. Zakaj amaterskem? »Razlaga je zelo preprosta: v Sopotu (pražilnica kave) imam dvakrat večjo plačo, to je cela zgodba, je odgovoril brez oklevanja.« V tako kratkem času, kar je povsem normalno, je Kičanovič prišel samo do osnovnih idej: resor za madino bo poveril strokovnjakom in seznanjenim s skupno problematiko, a on, toda nikakor sam, se bo posvetil športu. V šolah (»saj smo vsi začeli na šolskih tekmovanjih«), univerzah (»da bi se klubi vezali na univerze, vendar se bojim, da mi tega ne bomo doživeli«) - do vrhov (»v strategijo gradnje piramide bomo vsekakor vključili Fakulteto za telesno kulturo in Zavod za medicino športa«). Imeli smo dobra šolska tekmovanja, raznovrstna in kvalitetna, vendar je vse počasi zamiralo in izginjalo. Vem, da ni vprašanje v denarju, ker niso draga. Izgleda, da so se šolske oblasti obrnile proti drugim prioritetam. Ali je takšna politika dobra, ne mislim ocenjevati, toda poglejte, tudi jaz imam sina za prvi razred osnovne šole, ki ima krivo hrbtenico. Vendar, kjer drugje si jo bo popravil, če ne v šoli! Potrebujemo tudi kampe, kjer se bo ambiciozna in talentirana mladina zbliževala in resno vključevala v programe republiških športnih zvez. Tudi to ni drago. Tereni, bazeni in dvorane obstajajo. priprta ali celo zaklenjena vrata - bomo odprli na široko.« »Ameriški model« je praktično nemogoč na naših višjih šolah in fakultetah? »Treba je vsaj poskusiti. Strpno in počasi dosegati, tam, kjer že nekaj obstaja, pa močno podpreti. In bomo videli.« Prihajamo do vrhunskega in reprezentativnega športa? »V karijeri igralca in kasneje športnega delavca sem trdil, da se je vrhunski šport profesionaliziral. To sem dokazoval tako z igro, kot z besedo. Vem, da je nemogoče preko noči preiti iz enega odnosa v novi, kdor pa to zmore, naj pohiti, ostali bodo morali za. njim. Vrhunski klubi z izkušenimi ljudmi, izkušenejšimi od mene, so prevzeli njihovo usodo v svoje roke. Kaj lahko ministrstvo naredi? Če hoče tudi lahko prevzame športne objekte, treba bo' k njim na obisk. Če želijo država Srbija ali privatna podjetja sponzorirati klube, bo potrebno ta denar osvoboditi davka in drugih davščin. Prav tako mi niso jasne obdavčitve nagrad športnikov; najprej mu jo daš, in to z zamudo, nato naknadno zahtevaš vrnitev enega dela nazaj. Nadalje, loterija izrablja šport, ki od nje ne dobiva ničesar v povračilo. Nič nimam proti temu, da loterija postavlja vozne rede kompromisa ali preglasovanja. V bližnji prihodnosti bom formiral ozko strokovno telo, s katerim se bomo skupno borili za interese športa.« Je treba izvesti tudi svetovno prvenstvo košarkašev 94? »To je pravo vprašanje za Peručiča! V predsedstvu KZJ smo bili enoglasni glede nezadovoljstva, kako sta nam minili dve leti. Posel, vreden nekaj milijonov dolarjev, je postal vprašaj. Toda zakaj, jaz ne morem odgovoriti.« Košarkaško sporočilo v tem trenutku? »Moje športno sporočilo se ne menja: šport športnikom. Politika me ne zanima. Da bi to mogel biti pričetek moje politične kariere? Nemogoče! Nikdar nisem maral fotelja, v njem utoneš, izgubiš oporo, preprosto te požre... Prav tako, kot klop za rezervne igralce.« Kičanovič v kabinetu: o politični karieri noče niti slišati. tramvaja na karte in da se z njimi dogovarjajo. Toda dokler bom jaz tukaj, se ne bo nihče več bogatil na račun športa. Podčrtujem, nihče. Ko sem bil pri Zelenoviču, me je opozoril — »samo da veš, da denarja' ni«. Rekel sem — »Vem, da ni denarja, saj nisem prišel, da bi ga trošil, temveč, da bi ga ustvaril. Menim, da se bom sprl z mnogimi ljudmi, mogoče tudi v vladi, vendar jaz nikomur ničesar ne jemljem, le, kar je športnega, mora ostati športu in okoli tega ni pogajanj, Tomba zaročen Alberto Tomba, petindvajsetletni italijanski smučar, se je zaročil. Spreten in hiter med vratci, se je Alberto tudi na morju izkazal kot »bomba«, zaročenkine oči pa ne skrivajo občudovanja. Princesa se bo ločila Takrat, ko je novozelandska športnica Tonkinova objavila, da je kapetan Marc Phillips oče njenega otroka, se je britanska princesa Ana odločila, da naredi konec svojemu zakonu. Ana je edina hči kraljice Elizabete II. in na moč nezadovoljna s svojim soprogom. Klub temu, da je javno oznanjeni očka Phillips novico zanikal, mu žena ne verjame. In tako bo princesa Ana po osemnajstih letih zakona druga v angleški dinastiji, ki se bo ločila. Pred njo se je tega podviga upal lotiti kralj Henrik, ki se je ločil od svoje četrte žene. Tako tudi princeske in princi niso več kar so bili. Svet se res obrača na glavo, še pravljicam ne moremo več verjeti. TUBA STARTA 26. OKTOBRA Edina jugoslovanska liga?_______________________________________ Kor kaže. naj N se jugoslovanska košarkarska liga le . ‘začela.: Ne glede na razmere v vseh drugih športnih pmo- : gah. kjer ligaška tekmovanja potekajo ali pa se bodo se/e pričela po republiškem ključu, so se košarkarski delavci odločili, da z rokami sežejo v žerjavico. Yuba (Vugoslav Basketball Association) naj bi bila nekakšna inačica ameriške profesionalne košarkarske lige NBA. Direktorij Yube se je zadnji dan avgusta v Sarajevu odloči! za smelo odločitev: košarkarsko prvenstvo se bo pričelo 26. oktobru Seveda, če se medtem ne ho pripetil.' kaj nepredvidljiv egu. Če o kakšni nepredvidljivosti v današnjih časih sploh še lahko govorimo. Osnovna zamisel duše ni sporna. Mirko Novosel, kije ' bit poleg Radomirja šaperja, sedanjegakomisarjanovou-Stanovijene Yube, glavni pobudnik nove oblike košarkar-skega tekmovanja, je že marca na finalnem pokalnem turnirju na Reki govoril: ■■Želimo šport brez politike. Želimo profesionalne odnose, večji dobiček, polne dvo rane. Nočemo tekem, na katerih bomo prodal: sto kart ali še manj.« Takrat na Hrvaško še niso padale bombe. Zato je toliko bolj presenetljivo, da so v Sarajevu vsi hrvaški klubi podprli Yubo. Tam sicer ni bilo predstavnikov Cibone in Oveca Zagreba, ki so zaradi »prometnih" težav ostali doma, a so pooblastili delegate splitske Slo-bodne Dalmacije, bivšega Popa 84 in Jugoplastike, da glasuje v njihovem imenu. Da glasuje - za Yubo In to samo nekaj dni potem, ko je novinar Vjesnika Mibovil Svigir v debelo uokvirjenem komentarju veličal potezo Gorana Ivaniševiča in Gorana Prpiča, ki sta dokončno odklonila nastop za jugoslovansko teniške reprezentanco \ septembrskem polfinalnem dvoboju Davisovega pokah Svigir pa ni edini, si misli tako. Totalni profesionalizem je gotovo najboljša rešitev za vsak uspešen šport. Z Vlade Divcem. košarkarjem Los .Angeles Lakersov. smo se v mirnem času pogovarjali v Miamiju: »Samo stroga profesionalizacija odnosov lahko našo košarko obdrži na evropskem in svetovnem vrhu Tudi jaz glasujem za Yubo. Poglejte ameriško prvenstv o košarka je tu spektakel, gledalci pridejo na tekmo, da bi uživali in se zabavati, renti tat pri vsem skupaj niti ni tako pomemben.« Divac je bil tudi na evropskem prvenstvu v Italiji, ko je Jure Zdovc zaradi vojne v Slovenili zapustil reprezentančno vrsto. Jure je dejal, da se je v tistih trenutkih prelomne odločitve počutil osamljenega, da so ga v reprezentanci ignorirali Jure jc ravnal prav. zakaj težko je danes še uporabiti obrabljeno frazo, da sc politika in šport ne smeta mešati. Ko pade prva žitev nesmiselne vojne, se tudi športnik postavi r.a stran politike svoje države. Zdaj vojna divja na Hrvaškem Mrtvih ne štejejo na prste, ampak jih merijo v stotinah padlih. Zelo vprašljivo je, če se bo Yuba tudi v resnici začela. Morda je nrav tekmovalni ustroj Yube prepričal hrv aške klube, da se le udeležijo prvega profesion g c s trka r kega prvenstva na tleh »bivše« Jugoslavije. Yuba je namreč razdeljena v dve skupini po regionalnem načelu. Le kluba Bosne in Hercegovine sta ločena, kakor je . ■ ■■: . .... , .V; ■ v: ; Smelt Olimpija. Tekmovanje v Yubi naj hi potekalo v treh fazah. Najprej naj bi po obeh skupinah odigrali Štirikrožni tekmovalni sistem, vsako moštvo bi v tej tazi odigralo po dvajset tekem. Potem bi po tri najtsiljse ekipe iz obeh skupin vstopile v •■modro«, tri najslabše uvrščene pa v »beb« skupino. Po dvokrožnem sistemu naj bi moštva odigrala nedaljnjih deset tekem V sklepni lazi je na v rsti končnica (1-4. 2-3). s tem da se polfinalna dvoboja odigrata po sistemu »boljši v trch <. ; Saabu dvoboj pa »boljši v pe tih srečanjih«. Nobeno moštvo ne bo neposredno izpadlo v nižji krog tekmovanja: zadnje-uvrščeni moštvi bosta igrali v play-outu z ekipama iz nižje Sistem Yube se lahko v negotovih vojno-politiinih razmerah kmalu sesuje. Zato je direktorij Tube pripravil še rezervno varianto. Po njej naj bi se košarkarsko prvenstvo odigralo po turnirskem principu. Nejasno je samo. kje naj bi ti turnirj, biU Yuba je torej povsem nared. »Majhna« ovira je samo vojna, pa tudi reakcije hrvaške, srbske in slovenske javnosti. Morda pa v Yubi razmišljajo, da bosta Partizan in Gibona morebitno finalno srečanje odigrala v Budimpešti ali Sofiji. Če vojne na hrvaškem kmalu ne Ni konec, se bo tudi ideja o Yubi pogreznila v živi pesek. V prvi fazi bo nekako še šlo, za nadalje pa - bog pomagaj. Še pari 1 kola Yiihe (26. oktobra !Vd]j. skupina A: Godel Rabetnički-Infos RTM. Partizan - Črve na zvezda. Bosna - Vojvodina; skupina B: Oveco Zagreb - Zadar, Sloboda Dita - Smelt Olimpija, Slobodna Dalmacija - Ci-bona. Nogometaše Olimpije je slovenska športna javnost skorajda postavila na zatožno klop (v času. ko so Ljubljančani bili še ■ neodločni«). Kako bo s košarkarji Sme!: Olimpije? NOVA OT DOBA STRAN 18 BESEDE UMETNIKA RAZSTAVE Inki-Peru: visoka kultura Indijancev skozi tri tisočletja Enkratna razstava, ki si jo lahko ogledate še do 8. decembra v Grajskem muzeju v avstrijskem Linzu je prav tako, kot mnoge druge velike razstave podobnega koncepta, preletela že več evropskih mest. Po prvi postavitvi v Bruslju, je odšla v Madrid, od koder je maja prispela v Linz, od koder je še namenjena v Berlin in Rim. Tematika in rdeča nit razstave ne obsega le inkovske države in kulture, ampak še najpomembnejše, do sedaj poznane visoke kulture pred-španskega Peruja. Zaradi tega ima linška verzija razstave tudi podnaslov »Indijanske visoke kulture skozi tri trisočletja«. Takorekoč datira najstarejši razstavljen kos nekam v leto 1800 pred Kristusom, čeprav je datum težko določljiv in keramična figura pripada neki nepoznani kulturi. Najmlajši predmet, Klobuk iz pisanih peres, pa poroča iz zgodnjih kolonialnih časov, nekje v letu 1700 n. št. Skoraj 450 objektov lahko vidimo v prostorih tega gradu, ki je še časovno in prostorsko prirejen za takšno medsebojno srečanje dveh popolnoma različnih kultur, kar so temeljito pripravili s pomočjo razpoložljive tehnike, med katero niso bili izvzeti niti računalniki. Tako je razstava Inki-Peru prva, ki je bila v celoti označena in načrtovana s pomočjo računalnikov. Osnovna razstava se neha nekje med leti 1533-1542, ko je propadlo kraljevstvo Inkov, v Linzu pa so k njej dodali še izseke iz odkrivanja te staro-indijanske kulture v 19. stoletju. Oba dela v popolnost povezujejo odlomki iz Slikovne kronike Poma de Ayala iz druge polovice 16. stoletja z mnogimi odtisnjenimi podobami iz pozne inkovske faze. SODOBNI KLASICIZEM KAROLE ARMITAGE Izzivalen svet plesa Balet, moderni ples, jazz, rock, film in japonsko »NO« gledališče so samo nekatere sestavine, kijih v svojih projektih uporablja Karole Armitage, ena od najbolj smelih koreografinj našega časa. Njeno izrazoslovje je nasprotujoča si mešanica klasičnega baleta, modernega plesa in kričavega seksualnega šopiijenja. Njene produkcije so eksplozivna področja provokativnih kostumov, pripomočkov in dodatkov. Sama pa vse skupaj imenuje »sodobni klasicizem«. Razkošna scena in z elektriko nabita koreografija nastajata pri njej doma: vse namreč napravi s svojim možem, slikarjem Davidom Salleom, ki ji pripomore ustvarjati enkraten pogled na svet plesa. Svoj prvobitni imidž si je širila kot »punk balerina« newyorške scene, z zadnjimi deli pa se zdi, da je na pravi poti za preboj na vrh. Dolga pot koreografinje se je začela v Ženevski baletni skupini in po enem letu nadaljevala v plesni skupini Mercea Cun-ninghama, eni najbolj cenjenih skupin modernega plesa na svetu, kjer je izvrstno delala pet let. Leta 1981 je skupino zapustila in se predstavila kot koreografinja dela Drastični klasicizem, polnega agresivnosti, s katero je šokirala poznavalce. Blazni koraki, skrajno nenavadni kostumi in tako oglušujoča punk glasbena podlaga, da so gledalci potrebovali vato v ušesih, so bili bazični elementi. Sama razlaga, da ples odločno »ni bil uravnovešen ne tekoč ne v meri. Bil je poln strasti, nasilja in erotike, kar nekateri povezujejo z rock in rollom.« Zapustila je Ameriko in njeno publiko, da si opomore in odletela preizkusiti Evropo. »Evropejci so mnogo bolj odprtih glav.« se ji zdi. »So bližje ideji, da se umetnost mora spreminjati.« Ko se je leta 1983 spet vrnila z Rajem, so postavitev, dekor in glasba še vedno ostali uporniški, medtem ko je bila tehnika presenetljivi odmik od modernega plesa. Armitage se je odločila, da bo obnovila svojo zgodnejšo zaobljubo baletu. Vpletla je klasični ples v sodobno estetiko. V Raju hrnaslednjem VVatte-au dueti je manipulirala s tradicionalnim izrazoslovjem, da bi izrazila svojo vizijo današnjega življenja v tem nasprotujočem si. kaotičnem svetu. Izkoristila je formalna baletna pravila, a odvrgla tradicionalne oblike. Pogosto se je ta dvojnost izražala v dveh delih telesa naenkrat - noge lepo postavljene z veliko napetosti in telesa zasukana v drugo smer. Armitage se je počutila, da s tem dela poklon baletu, »njegovi prožnosti, zgodovini in lepoti.« Pomagali so ji ljudje s polno volje in entuziazma. Mihail Ba- Ždružila je večplastno koreografijo z večih pogledov in virtuoznost bolj kakor v kateremkoli njenem zgodnjem delu. Moč ji dajejo plesalci, ki so se mojstrsko izpopolnili v hitrih premikih in spremembah, značilnih za Armitage in stil — so enako vešči v špičakih. usnjenih škornjih in visokih petah. Bolj jasno lahko povemo, da ima Armitage sedaj čistejšo idejo, kako utelesiti »sodobni Karole Armitage s svojima sodelavcema: oblikovalcem postavitve Davidom Salleom (desno), ki je znan po svojih slikah in kostumografom Christianom Lacroixom (levo), malim princem mode. rišnikov je po premieri odvihral k njej za oder in jo povabil. da napravi koreografijo za balet v izvedbi ameriškega baletnega teatra; Rudolf Nurejev jo je pooblastil za delo za pariško Opero in balet. Samo pet let zatem, ko je zapustila Cun-ninghamovo skupino, se je Armitage uspela prebiti kot koreografinja svetovnega pomena. S prestopom v bolj uveljavljene vode je pustila punk glasbo za sabo in postavila Elizabetinsko fraziranje poznega Alberta Aylerja na glasbo Weber-na, Stravinskega in japonskih melodij, ki jih je izvajal čelist Yo Mo Ma. V obledelih angelih je uporabila glasbo Charli-eja Mingusa in pokazala občutek za kompleksne jazz ritme. Sam plesni izraz pa je začel izgubljati ostre robove. Časopisi so pisali, da je Armitage začela z »bolj čustveno toplim pristopom in zmanjšala nivo nasprotij v delih ... ciljajoč na harmonijo bolj kot na enkratno disonanco. Vendar pa ni bila nikoli med tistimi, ki izpolnijo pričakovanja. Čeprav se je jakost zvoka na njenih plesnih koncertih znižala, so njena dela postala bolj provokativna kot kadarkoli. klasicizem« v večnih vrednotah lepote in brezčasovnosti. Prav tako poizkuša ponovno uskladiti vse elemente svojih predstavitev, ustvarjajoč »izziven svet« za publiko. Njeno bistvo je na telegrafsko prikazati sporočila ali povedati zgodbe, ampak odpreti čustva o tem, kako je biti živ v današnjem svetu. Ta izzivalen svet se za Armitage večkrat spremeni v prizore. polne radikalno nasprotujočih si. podob, ki dostikrat ne kažejo smisla. Mnogi je ne razumejo in večkrat pravijo, da so njene postavitve pretenciozne in prazne. V enem svojih zadnjih projektov z naslovom Prezir se nasloni na zgodbo iz filma Le Me-pris Jean-Luca Godarda iz leta 1963, v katerem v glavnih vlogah igrata Brigitte Bardot in Jack Palance. Strukturo (zgodbo, ki ji sledi čustvena refleksija) pa si sposodi iz japonskega No gledališča. Film in No gledališče gresta, kot si predstavlja Armitage, skupaj, ker oba preskakujeta nazaj in naprej v času. »Prikazani spomini v filmu so paralelni z vračajočo se temo povratka v No-ju,« razlaga. Kakorkoli že. Armitage je iz lokalno cenjene figure zrasla v odraslo umetnico, ki lahko premosti luknje med Vzhodno in Zahodno kulturo ter med modernim plesom in baletom. Slovensko Ljudsko Gledališče Celje vabi k vpisu abonmaja za sezono 91/92: vK5Wrm tllHdlLlULCflKOV Režija: Katarina Pegan PETER SHAFFER Režija: Vinko Modern- dorfer KRTA SUE TOVVNSEND Režija: Dušan Škof VTK-T-O-R ALI OTROCI NA ODLASTI Režija: Franci Križaj CHARLES MAROWITZ Režija: Jaša Jamnik abonmajsko gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja Edvvard Albee: KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF?, režija Barbara Hieng Samobor Gledališka blagajna bo v času vpisa, to je od 9. do 19. sept. odprta vsak delavnik od 9. do 11. in od 17. do 19. ure. Informacije na telefonskih številkah 25-332 in 24-637. Vabljeni! Punk princesa new-yorške scene je odrasla. -v,...,; :: ~inzr * :-~ Zmes akrobacije, plesnega ekshibicionizma in baleta. PRED EKRANOM Kaj bo nadomestilo video? Trenutno se v ZDA odvija prava držaba za novo tehnologijo »interaktivnosti«, ki omogoča, da lahko gledalci vplivajo na dogajanje na televizijskem ekranu. Glasbeni video spoti so se zaenkrat izkazali za najbolj plodna tla za take poskuse in nekateri glasbeniki kot so Fleetvvood Mac in Peter Gabriel že ponujajo svoje komercialne pakete. Te dajejo gledalcu možnost, da sam prestavlja med različnimi snemalnimi koti med posnetki koncertov, ali pa da sam izbere med promocijskimi spoti za določeno ploščo. Večina največjih proizvajalcev že pripravlja lastne sisteme, za katere pravijo celo, da bodo v devetdesetih letih tako pomembni, kot je bil video v osemdesetih. JAMES DEAN ŽIVI Kanal Jimmy_________________________________ Petintrideset let po smrti Jamesa Deana se industrija, ki izkori-ošča njegov mit še vedno krepi. Francoska pop kultura, ki je vedno črpala iz ameriških legend kot so Levi’s 501, Flarley-Davidson, Keith Flaring in Motovvn je doživela nov val James Deanovske evforije odkar obstaja od januarja letos privatna kabelska postaja Canal Jimmy, ki je posvečena njegovemu imagu. Kanal je plod ideje Michela Thoulouza, programskega urednika pri kabelski mreži Canal Plus International, ki je na televiziji pogrešal glasbo, avtomobile in dekleta. Program poleg glasbenih filmov, koncertov in kulturnih filmov iz šestdesetih let predvaja tudi oddaje, v katerih gledalci izvedo, kako se izogniti davkom, kako goljufati na vlaku in kako nositi obleke ne da bi zanje plačali, s čimer bi rad štiridesetletni Thoulouze vcepil francoski mladini nekaj Jimmiyjevega uporniškega duha. Juliline muhe Juha Roberts neutrudno lomi moška srca. Jason Patrick, avtor filma Pretty woman je zapustil svojo zaročenko tik pred poroko in nadaljeval strastno ljubezensko zgodbo z vročekrvno Juho, ki pa se ni najsrečneje končala. Dva zaljubljenca sta se nekaj časa nahajala v najetem bungalovu v Hollywoodu, kasneje pa sta odpotovala še v New York, kjer se je njuna strast ohladila. Julia Roberts, odlična igralka, je Jasona zainteresirala za delo v Spielbergovem filmu Hook, vendar je Jason, utrujen od vseh njenih zapovedi in želja naredil konec in odšel k drugi žrtvi. In katera je bila to? Meg Ryan ali pa Michelle Pfeifer, saj sta obe težko čakali na njegov klic. Shwarzenegger bo očka Arnold Schwarzenegger, glavni junak filma Terminator 2, je bodoči očka, saj njegova žena Maria Shriver prav v teh dneh pričakuje, da bo luč sveta ugledalo njeno drugo dete. Tako bo Arnold, simbol fizične moči in lepote telesa, ob dve leti stari Katherini, ponovno postal razneženi »papa«. Kot pišejo nekateri ameriški časopisi, velja glavni uspeh Terminatorja 2 pripisati prav še nerojenemu otroku, saj je Schvvarzenegger ob srečni veliki družini in ob veselju, da bo kmalu očka, dal vse od sebe in poskrbel, da se večmilijonska množica gledalcev v kinodvoranah ne bo dolgočasila. Tako kot se ne bo dolgočasil tudi on, ko bo pestoval majhno štručko. MUZIKA JE BIZNIS Šola se je začela in spet je napočil čas koncertov. Tisto, kar je bilo izpuščeno zaradi prevelike vročine, bo, upajmo, dobilo priložnost zgoditi se. In medtem ko vesoljna Slovenija ugiba, ali je Helena Blagne nosila gate ali ne, se v marsikaterem koncertnem placu sprašujejo, če se sploh še izplača prirejanje koncertov, ali pa je najbolje prostor preurediti v diskoteko ali kaj podobnega. Vzrokov za malodušje je verjetno več. Prvi in glavni je verjetno splošno obubožanje, ki avtomatično povzroča skromnejše večerno in nočno življenje. Druga kvaka pa je, da je slovenski glasbeni prostor v nekakšni one-way izolaciji. To preprosto pomeni, da slovenski bendi sicer lahko igrajo zunaj, problem pa je z gostovanjem bendov od drugod. Tako bomo, na primer, na Novem Rocku namesto Američanov Scre-aming Trees kot glavno točko večera gledali Miladojko Yo-uneed. Podobno se je zgodilo na Brooklyn festivalu v Puli, ker organizator pač ni mogel dobiti kakšnega eminentnega benda iz tujine, ki bi privabil rajo. Vojna, pač. Tudi Siouxie & The Banshees so dolgo viseli v zraku in še zdaj ni stoodstotno da bodo nastopih. Grenak priokus v suverenem ajmohcu je očitno prisoten tudi na tem področju. Naj bo tako ali drugače lagali bi, če ne bi kljub vsem težavam vedrih čela. Saj veste, po četrti vojni bo že bolje ... Skrb vzbuja le upravičen strah, da bo zdaj na koncertih še več policajev v civilu, kot jih je bilo v znamenitih naci-punk časih. Saj ne bi imeli nič proti njim, le vstopnino naj plačajo, tako kot vsi drugi. Se bo vsaj organizatorjem zagotovo izplačalo prirejati koncerte. LESTVE Velika Britanija (NME) - SINGLI 1. BRV AN ADAMS - (Eve-rything 1 Do) I Do It For You 2. HEAVY D & THE BOYZ — Now What We Found Love 3. GUNS’N’ROSES - You Could Be Mine 4. JASON DONOVAN — Any Dream Will Do 5. C & C MUCIC FACTORV ft. FREEDOM WILLI-AMS - Things That Make You Go Hmm Velika Britanija (NME) - albumi 1. THE JAM - Greatest Hits 2. CHER - Love Hurts 3. TOM PETTV AND THE HEARTBREAKERS - Into The Great Wide Open 4. REM - Out Of Time 5. LUCI ANO PAVAROTTI - Essential Pavrotti II ZA VEDNO Z NAMI Pred 5. leti CHRIS DE BURGH - The Lady In Red Pred 10. leti SPANDAU BALLET - Chant No. 1 Pred 15. leti ELTON JOHN & KIKI DEE - Don’t Go Breaking My Heart Pred 20. leti T REX - Get It On Pred 25. leti THE TROGGS - With A Girl Like You FRANK ZAPPA bo resnično kandidiral za predsednika Združenih držav Amerike! Novinarjem je pred nedavnim izjavil, da se bo udeležil volitev za leto 1992, da »bi preučil svoje zmožnosti«. Frančka za predsednika!!! MUDHONEV so prestavili datume svoje evropske turneje, da bi jih uskladili z izzidom albuma »Every Good Boy De-serves Fudge«, ki naj bi bil izšel sredi avgusta. S tem albumom so Mudhoney že imeli nekatere probleme, saj bi najprej moral iziti že pred nekaj meseci. Singl s tega albuma je že izšel konec julija, imenuje pa se »Let It Silde«. NAPALM DEATH imajo novega bobnarja. Mick Harris, prejšnji bobnar in najstarejši član benda jih je zapustil ter osnoval nov projekt s kitaristom benda GODFLESH, Justinom Broadrickom. Projekt nosi naslov SCORN. Hkrati je Harris pri založbi Earache izdal ploščo z naslovom »Painkil-ler«, ki jo je posnel v sodelovanju z Johnom Zornom in Billom Lasvvellom. Novi bobnar NAPALM DEATH je Danny Herrera in je že nastopil z njimi na festivalu v vzhodni Nemčiji. Perry Farell in David Navarro, pevec in kitarist skupine tamc’c a nnir^nriM cta o METALLICA so izdali singl z naslovom »Enter Sandman«. To je prva založniška poteza odkar so izdali zbirko singlov »The Good, The Bad And The Live«. Ob singlu, ki je sicer vzet z njihovega novega albuma je ob štirih fotografijah priložen' tudi originalen demo posnetek. STIFF LITTLE FINGERS so spet skupaj. Pridružil se jim je bivši basist benda THE JAM in skupaj so jo mahnili v studio. Album, ki ga nameravajo posneti, bi se naj imenoval »Flags And Emblems«, izšel pa naj bi pri založbi Essential. Še ena domača novica. SIO-UXIE & THE BANSHEES bodo nastopili v Ljubljani! Datum, predviden za koncert je 8. 10. Upajmo, da ne bo spet kakšna vojna posegla vmes. NOVI ROCK bo po vsej verjetnosti razdeljen na dva večera. Prvi se ima zgoditi v Križankah, drugi pa v KUD France Prešeren. Napovedani gostje, Screaming Trees so nastop odpovedali, zato bodo večer kronah Miladojka Youneed. BROOKLYN FESTIVAL PULA, 23., 24. 8. Letošnji festival v Puh se od lanskoletnega razlikuje v dveh stvareh. Prva in seveda tudi najbolj pomembna je ta, da so to leto v Pulo bili vabljeni le naši bendi. Druga in malce manj pomembna, toda še zmeraj v povezavi s prvo, pa je ta, da je letošnji festival privabil mnogo manj glasbe željnih ušes. Tisto, kar je lani Foxu (organizatorju) popolnoma spodletelo, je letos vsaj delno uspelo Majiču. Bendi so vsaj približno nastopali ob napovedanih urah, kljub temu da je ozvočenje ves čas črkovalo. Čeprav si o bendih prvega večera, Overflovv, Strelnikoff (dobro blago se samo hvali!), Lolita in The Spoons mislim vse najboljše, sem še zmeraj mnenja, da bi za vodilni nastop tega večera potrebovali kakšen večji bend. Problem je le v tem, da je ta večji bend že bil bukiran za drugi večer, Disciplina Kičme namreč, potem pa se z velikimi bendi iz južnoslovanskih krajev počasi neha. Morda bi užgal sistem: Parti-brejkers-Kičma ah kaj podobnega, morda bi v kombinacijo padli tudi Let 3, kaj vem. Kratka obnova vsega skupaj, torej. Prvi večer so nastopili Antidrot (okroglih deset let za časom), Antiotpad (korak dalje od predhodnega benda), Overflovv (videli jih bomo na Novem Rocku), Strelnikoff (mens Nsana in Malvasia Istri-ana), Lolita, katerim je slabo ozvočenje morda naredilo še največ škode in the Spoons, ki so svoj posel opravili povsem korektno, vendar bi za njimi človek, ki se ga ni dotalno nažrt, še pričakoval kakšen bend. Drugi dan se je prav tako začel s puljskimi predvozači Boško i muhe in Trioporkodio, prvi od malce bolj poznanih pa so nastopili Zagrebčani Anaste-sia, ki so sicer eden od najboljših domačih metal bendov, vendar jim manjka tista znamenita doza posebnosti. Ne vem kako, toda na ta koncert so bili povabljeni tudi Phantasmago-ria, bleda in gnusna kopija Si-sters Of Mercy. Njihov (in seveda tudi naš) problem je v tem, da niso tako repulzivni ker pač kopirajo nek poznan bend, temveč zaradi tega, ker tega ne znajo in zato to počnejo na zelo, zelo neumen način. Let 3 imajo še zmeraj odličen scenski nastop in tudi stare pesmi so odigrali po božjih postavah. Zataknilo se je le pri novejših pesmih, ki znajo v nekaterih sekvencah izveneti kot Rablja Čorba (?). Tudi priredba pesmi Vjeran pas kulturnega reškega punk benda Termiti je v hard rock verziji izgubila tisti magični naboj, ki ga imajo punk klasike. Hard rock je očitno šolski primer dvoreznega meča-zvočna slika sicer dobi na teži, toda s tem avtomatično postane bolj okorna. Kako pa zna ta pojav kdo izkoristiti je že druga pesem. Disciplina Kičme so prišli na oder pod obremenitvijo, saj se jim je nekaj fantov od Let 3 neprestano drlo »Vjeran pas! Vjeran pas!«" in »Cigani! Cigani!«, toda Koja je dokazal, da je še zmeraj največji frajer da leč naokoli. Po drugem komadu so mu namreč že jedli iz roke. Kaj reči drugega, kot da so odličen bend in da jih je veselje gledati in poslušati ter da so še vedno »največa jugo-slovenska .grupa svih vremena«. ireživela Broo-dal, potem Majic ni imel prevelike zgube ali pa je celo kaj pokasi-ral in si bo naslednje leto upal zopet organizirati kakšen festival. Če bo Istra takrat še istrska, seveda. Pula je torej preživela B klyn festival. Če je bog Ostriči si dolge lase in postati največi frajer u svoje selo. sprla na prvem večeru potujočega severnoameriškega festivala »Lollapalooza«. Sceno sta uprizorila kar na odru, ko je kitarist poskušal zadeti Farrella s svojim inštrumentom. Pevec se je projektilu izognil in kitara je zadela enega izmed obiskovalcev v obraz ter ga poškodovala. Ostanek njihovega koncerta je občinstvo spremljalo s skandiranjem »Bullshit! Bullshit!« Come And See The Paradise - film Alana Parkerja je družinska saga, v ozadju katere se skriva ena izmed najbolj temnih strani ameriške zgodovine, deportacija ameriških Japoncev po napadu na Pearl Harbour. Tistim, ki so videli Angel Heart in Mississippi Burning ne bo težko presoditi, ah gre še za kaj več ah ne. Glavne vloge: Dennis Quaid, Tamlyn Tomita, Sab Shimono. Meryl Streep v »A Cry In The Dark«. A Cry In The Dark je ekranizacija zgodbe o tragediji Lindy in Michaela Chamberlaina, ki sta bila po nesrečni smrti svoje hčere povrhu še po krivici obsojena na umor. Šele leta 1988 so ju oblasti končno oprostile vsake krivde za smrt male Azarie. Zgodba o netolerantnosti družbe, zgodba o pogromaštvu in množični psihozi. Igrajo: Meryl Streep, Sam Neil, Bruce Myles, režija Fred Shepisi. NOVA OT DOBA STRAN 20 Cigarete »Smrt« Že dolgo časa poteka kampanja proti kajenju, ki je prve korake napravila, ko so prepovedali reklamiranje tobaka v medijih. Sedaj pa so, ker očitno ni še nič dovolj zaleglo, šli v Ameriki celo tako daleč, da so oblikovali nove cigarete z imenom Smrt (Death), ki so se že prodale v 25.000 paketih. Kdo jih je pokupil, ne vemo. lahko si le mislimo, da v glavnem nekadilci, ki bodo z njimi plašili svoje nasprotnike, oziroma kadilci s smislom za humor. Celo opozorilo o škodljivosti je razširjeno glede na standardno, ki se glasi, da kajenje škodi zdravju. Seveda se pri nas še ne dobijo, vendar kljub temu, kadilci, pozor: pripravite se na nov boj. Za kazen so ga ostrigli________________________________ Svobodo tiska si marsikje predstavljajo preveč svobodno. In tako se je zgodilo, da je bil dopisnik uglednega teheranskega glasila »Abrera« iz mesta Daste Mogan nevsakdanje kaznovan. Tamkajšnji sodnik ga je obsodil na kazen striženja na golo ob zvezanih rokah na hrbtu. Le takega so ga zatem pokazali meščanom. Sodnik se je za takšno kazen odločil, ker je Amin Seferija pisal preveč svobodno. Ker pri nas naokrog hodi še veliko dolgolasih novinarjev se lahko vprašamo ali je to posledica milih sodnikov ali pa nesvobodnega izražanja. PREGANJANJE DOLGČASA Avtobus preteklosti____________ V Hollyvvoodu se vsega spomnijo. Ker so ameriški otroci zelo neradi obiskovali nedeljski verouk, so sp pač morali spomniti nekaj izvirnega. Našli so star avtobus, ki so ga že pred leti izločili iz prometa, prej je služil za prevoz turistov do študijev ameriškega filma, in ga predelali v prav originalno zamisel. Ideja je obrodila neverjetne sadove. Avtobus s kipom Tutankamona se je tako obnesel, da otroci sedaj vsako nedeljo z neprikritim veseljem sedejo v avtobus preteklosti in odidejo poslušat svojega dušnega pastirja. Srečni pa so tudi otroci vsega sveta, saj avtobus spet uporabljajo tudi za turistične prevoze in vožnja v misteri-ozno preteklost je že začela prinašati ogromne denarce. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA Zidanškova 27, Celje To je trgovina z najcenejšim ženskim in moškim perilom, najv ečjo izbiro body-cv, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in največjo izbiro uvoženih ženskih in moških kopalk Pridile in se prepričajle! HVALA ZA ZAUPANJE REKORDNA UŠESA Čudo narave Sporočilo iz vesolja za Busha Kolumbijski državljan Luis Rodriguez trdi, da so mu bitja iz vesolja v hrbet vgradila nekakšno napravo preko katere ima stalno zvezo z vesoljskim poveljstvom Preko nje je dobil sporočilo katero mora nemudoma oddati predsedniku ŽDA Bushu in kolumbijskemu kardinalu Mariu Revoleu. Vsebine le te ne namerava izdati drugim. Pravijo, da Rodriguezu nihče ne verjame. Če bi bitja iz vesolja hotela predati kakršnokoli sporočilo Bushu bi se verjetno glede na svoj položaj, obrnila kar na predsednika samega. Ni pa prav. da mora Rodriguez na svojih plečih prenešati poleg svojih tegob še medplanetarno diplomat- OD TOD DO OČETOVSTVA Warren lepotec Dolga leta je bil VVarren Beatty najbolj zapeljiv Hollywoodski moški, ki je imel romance s tako bleščečimi zvezdami, kot so Julie Christie, Diane Keaton ali Madonna, ki se je spretno izogibal vsem pastem trajne zveze. Toda kaže, da so njegovi samski dnevi mimo. Štiriinpetdesetletni Beatty si bo očitno naložil breme očetovstva. Pred mesecem dni je notorični ženskar objavil, da on in triintridesetletna Annette Bening, soigralka v pravkar posnetem filmu Bugsy, »pričakujeta v začetku prihodnjega leta rojstvo otroka«. Dobre novice so seveda sprožile tudi vprašanje, kdaj se bosta poročila. O tem ni Warren zinil nobene. Korak za korakom, kajne? Buggy je majhen angleški zajček, ki je kljub temu, da je star samo eno leto, znan že po vsej Angliji. Kot vsak zajec ima tudi Buggy svoje značilnosti. Najbolj znan je po svojih ušesih, ki smo jih komaj ujeli v fotografski objektiv. Dolžina njegovih uhljev je kar 79 centimetrov in ker je Buggy star samo eno leto in njegov telesni razvoj še ni končan, lahko pričakujemo, da bodo njegovi uhlji še porasli. Ker ga kot zajca ne čaka najbolj rožnato življenje in ga je mati narava obdarovala z neverjetnimi lastnostmi, mu želimo vsaj to, da bi prišel v knjigo rekordov, za nagrado pa bi lahko dobil malo detelje in korenja, saj bo lastnikom nedvomno prinesel velik sloves. Bodoča starša: Annette Bening in VVarren Beatty PO PREŽIVETEM SAMOMORU Maria Schell ni več v krizi »Odkar sem bila čisto blizu smrti, me ni več strah življenja,« meni danes Maria Schell, nekaj mesecev po neuspelem samomoru. Danes je vidno vitkejša, kot je bila pred tem dejanjem, kratko pristriženih las, v belih hlačah in mornarskem blaizer-ju iz kašmirja. Torej, Maria Schell je ponovno tukaj. Komaj trije meseci so minili, odkar je poskušala narediti samomor s tabletami. Sedaj se ponovno pojavlja v javnosti. Za fotografe je njena j^rjava sladko presenečenje. Šama danes pravi, da to ni bil poskus samomora, ampak poskus rešitve duše. Če bi hotela zares umreti, pravi, bi pustila poslovilno pismo. Kaj naj bi bil temu vzrok, po večinskem mnenju poskusu samomora, pa za sedaj še ostaja uganka. Nekateri ugibajo in pravijo, da morda zato, ker bi morala s Siegfridom Rauchom zaigrati svojo lastno smrt- Drugi spet ogibajo in pravijo, da jo je prizadela njena selitev iz Miinchna, ki ji ni bila po volji. Tretji spet natolcujejo in pravijo, da jo je prizadela ločitev od Veita Relina. Kateri imajo prav, ne vemo, morda so vsa dejstva skupaj pripomogla k tragični odločitvi. Sama pa pravi da sta si z Veitom Relinom ' še vedno blizu, vendar ne spita več skupaj, potihoma pa še doda, da morda do tega še pride. Pravi, da je ob tem nesrečnem dogodku dobila na tisoče pisem svojih oboževalcev in prijateljev. Danes se spet počuti močna in samozavestna. Hvaležna se čuti vsem, ki so ji pomagali. Ima občutek kot da je prebolela težko bolezen. Vendar je ni strah, kajti problemi so proč. Meni, da je imela bogato življenje prežeto z neštetimi lepimi vlogami. Njena duševna kriza pa je bila neke vrste klic na pomoč. S starostjo nima problemov. Včasih, kot mlada deklica, si je želela, da bi nekoč postala lepa in dobra stara žena. To si želi še danes. Medtem se je iz Miinchna preselila v Ztirich, v Miinchnu pa ima samo še pisarno. V mesecu februarju prihodnjega leta bo ponovno postala stara mama. Njena hčerka Maria Theres Relin pričakuje drugega otroka. Maria Schell, tri mesece po neuspelem samomoru. EKSKLUZIVNO: ASTRO MAGIČNI HOROSKOP PRVIČ V SLOVENIJI ' - Kaj vas ■ čaka k • do konca leta Kako izračunate število, ki določa vašo usodo? Seštejte posamezne številke vašega rojstnega datuma. Primer: rojeni ste bili 14. 9. 1941. Štejte torej 1+4+9+1+9+4+1. Štejte dalje, dokler ne pridete do enomestnega števila: 2+9=11,1 + 1= 2. Število, ki določa vašo usodo, je torej 2. Iz tabele lahko razberete, da ustreza število 2 Mesecu. DNEVI V TEDNU IN POMEN PLANETOV Število Dan v tednu Planet Razlaga 1+4 Nedelja Sonce Samozavestno sijoče sonce. Jaz hočem, torej lahko. Sem ponosen in močan. Vse je odvisno od mene. Energijo črpam iz samega sebe. Odprtost, pomemben položaj, priznanje. 2+7 Ponedeljek Mesec Sem čustven in romantičen. Sem razpoloženjski in spremenljiv. Dovzeten sem za vplive drugih, simpatičen in privlačen. Ljubim potovanja in vodo. 9 Torek Mars Sem gonilna sila, energija, uspeh, se borim, vzdržim napore, zmagam. Sem strasten in vztrajen. 5 Sreda Merkur Sem »božji poslanec«, planet govora, mimike, izražanja z gibi kot tudi govorništva. Intelektualno vedno iščem nova obzorja in ideje. 3 Četrtek Jupiter Jaz sem velika sreča, uspeh, dobronamer-, nost. dobrosrčnost, nežna sila. Velikodušnost, pa tudi gonilna sila in modrost. 6 Petek Venera Sem ljubezen, simpatija, imam srce in sem čutven. V meni so združeni igra, umetnost, kot vse lepo. 8 Sobota Saturn Sem usoda, mir in vztrajnost. Načrtujem dolgoročno, razvijam se pozno, sem ambiciozen plezalec in dosežem visoke cilje. Do sredine življenja sem zatrt. BIK (21. 4. do 21. 5.) M Bik v znamenju Sonca, Marsa in Saturna Poklic: v začetku avgusta bo vse potekalo zadovoljivo, ne da bi se morali preveč truditi. Pripravite si delo, ustvarite si rezervo za težaven september. Takrat boste opravljali nadure in se jezili na kolege. Previdno morate delati od 3. do 23. 9. Ste nezbrani in delate napake, kar lahko ima nezaželene posledice. Nove poklicne možnosti se vam obetajo od 11. do 26. 11. Dobili boste finančno ugodne ponudbe. Partnerstvo: ves avgust bo poln napetih odnosov. Za neporočene je najugodnejši čas, da se zaljubijo, od 10. do 29. novembra. Zveza, ki jo bodo takrat vzpostavili, bo zelo stabilna in bo pomenila srečo za vse življenje. Zdravje: avgusta boste imeli težave z živci in krvnim obtokom. ■* Bik v znamenju Meseca in Venere Poklic: imate občutek, da ne napredujete kot bi želeli. Nekdo vas bo rinil v ospredje od 2. do 22. septembra. Na vas bo postala pozorna neka višja in vplivna oseba. Tudi denarni uspeh se obeta. Septembra se morate zavarovati pred spletkami v podjetju. Partnerstvo: avgusta bo prišlo do hujšega spora, boste tarča nezadovoljstva. Septembra boste imeli možnost, da utrdite svojo zvezo in izpolnite staro željo. Zdravje: s svojo kondicijo nc pretiravajte. Od 10. do 30. 8. boste imeli probleme s srcem, v začetku septembra pa morate paziti na glasilke, sicer vam grozi zdravniška intervencija. Od 3. do 18. 10. boste zelo utrujeni. Bik v znamenju Jupitra in Merkurja ■ Poklic: od 22. 8. do 19. 9. in od 8. do 18. 11. boste dobili nepričakovane ponudbe. Imeli boste možnosti, o kakršnih ste lahko doslej le sanjali. Toda dobro premislite. V času od 10. do 19. 9. ne podpisujte nobenih pogodb. Partnerstvo: partnerja boste prepričali v pravilnost izbire. Šeptembra in oktobra bo imelo prednost zasebno življenje. Kdor bo iskal partnerja, bo imel velike možnosti, celo poroke. Novembra računajte z naložbami v lastnem domu. Zdravje: avgusta bo potrebna previdnost pri športnih aktivnostih, oktobra ne smete pozabi- ti na šal, ogroženo je grlo. Čas med 10. in 29. 9. ter 2. in 15. 12. bo ugoden za okrevanje. DVOJČKA (22. 5. do 21. 6.) Dvojčka v znamenju Sonca, Marsa in Saturna Poklic: čas do konca leta namenite nadaljnjemu izobraževanju. Cenili bodo vaš bister duh, raznovrstnosti idej, vam naložili nove naloge, ki bodo prinesle tudi denar. Bodite dosledni in razporedite svojo energijo. Posebej ugodne možnosti so od 13. 8. do 10. 10. Partnerstvo: morda boste avgusta spoznali partnerja svojih sanj ali se ponovno ogreli za staro ljubezen. Amor bo na vaši strani do sredine septembra, nato bo nastopilo sušno obdobje v ljubezni. To bo posebej prizadelo dvojčke v znamenju Saturna. Zdravje: avgusta vam bo šlo odlično, prekipevali boste od energije, nenehno boste hoteli nekaj početi. Od 20. 9. dalje bo zopet vse po starem. Tudi jesenska gripa v oktobru vam bo pobrala precej moči. Dvojček v znamenju Meseca in Venere Poklic: Avgusta boste uveljavili svoje zamisli. Največje uspehe boste imeli od 6. do 25. 9. in od 25. 9. do 2. 10. Takrat si lahko zastavite najvišje cilje. Previdnost pa 26. 11., ko lahko pade vsak posel. Partnerstvo: Julija ne bo vzponov in padcev. Med 10. in 22. 9. se bo pojavila oseba, ki vas bo zelo vznemirila. V ljubezni boste resnično uživali med 15. in 25. 10. Decembra si ne smete ustvariti iluzij. Zdravje: Avgusta boste imeli energije za dva, septembra si privoščite počitek ob koncu tednov. Veliko se ukvarjajte s športom in sprehodi na svežem zraku. Med 10. in 27. 10. pazite na srce in krvni obtok. Previdnost 10. 12. — nevarnost poškodbe. Dvojček v znamenju Jupitra in Merkurja Poklic: Avgusta boste imeli veliko poslovnih uspehov. Do partnerjev ne bodite preveč zaupljivi. Izkoristite ugodne možnosti med 16. in 27. 9. Od 9. do 19. 9. računajte tudi z izgubami, pazite na denarnico. Ves oktober bo primeren za nov začetek, tvegajte pogumno, kar boste sedaj začeli, ne more biti narobe. »NOVA DOBA« NEKDANJI RUSKI VLADAR ROŽA NOVO MESTO OBVE- STILO PISEC UUBAVNIH PESMI BELG. LET. DRUŽBA MESTO NA FR. RIVIERI GL. MESTO ERITREJE ČASOVNO NESKLADJE KONEC POLOTOKA DERIVAT AMONIAKA DEL ČELJUSTI GERMAN OČE PREČNI DROGOVI POKRAJINA V VIETNAMU DEL0N MARIE SKL0D0W- SKA GL. JUNAK »SLAVOLOKA ZMAGE« EN0JKA ŠOLSKA OCENA FRANS HALS SLAVNI FIN. TEKAČ (PAAV0) ŽIVILO Ž. IME STRUPEN ALKALOID IZ VOLČJE ČEŠNJE KRAJ V OKOLICI LJUBLJANE NEKDANJA ŠOLA ČOLNAR BOLEHNOST, RAHLO- ČUTNOST FINSKO JEZERO KRIŽANKA: FRANCI PAVŠER VRSTA RIBE ERBIJ MUSLIM. M. IME IT. M. IME > REZULTAT m? ši UPADANJE JELKA INDIJANSKA PLEMENA V SREDNJI AMERIKI RIMSKI BOG LJUBEZNI v - 'r „ V V,- 24 UR Nagradna križanka Parfumerije PAV 1. nagrada: Monteil cosmetics Pariš, šminka in lak 2. nagrada: puder in mascara 3. nagrada: senca za oči Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do ponedeljka 9. septembra, do 9. ure dopoldan. Nagrajenci križanke iz prejšnje številke: 1. nagrada: reklamne bermuda hlače Gala centra Celje in 1/2 kg kave — Slavko Kamenik, Ljubljanska c. 33, 63000 Celje 2. nagrada: reklamne bermuda hlače in 3 1 tekočega detergenta MIL - Mojmir Lončarič, Hrpelje 13 c, 66240 Kozina 3. nagrada: reklamne bermuda hlače in kozmetika za nego las - Marjan Grajzar. Sajovčevo naselje 9, 64208 Šenčur Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade dobite v Gala centru Celje, cesta v Trnovlje 10 a. Celje Rešitev križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO: GALA, ARAN, CENTER, KATETA, PIŠTOLA, ID, EMIR. NAMA, REPNIK, POR. ATA, KAV AL, SJ, SVAGOR, TEST, SNAGA, LAŽ, TIR, ALI, LUKA, PORTOROŽ. NIRVANA Partnerstvo: lahko se veselite septembra, takrat boste imeli veliko uspehov. Marsikomu se bo ponudila možnost, da reši propadlo zvezo. Erotika bo igrala pomembno vlogo od 15. do 28. 10. Prijetne ure v dvoje boste preživljali še od 6, do 11. 12. Zdravje: Čas od konca julija do konca septembra bo ugoden za športne aktivnosti. Upoštevajte tudi dieto. Novembra morate vsekakor pariti na sklepe in želodec. Omejite uživanja sladkarij. RAK (22. 6. do 22. 7.) Sonce, Mars in Saturn Poklic: Sedaj morate opustiti svoje obrambno ponašanje. Vaša intuicija, sposobnost prilagajanja in energija vam lahko odpro vrata do najboljših položajeav. Dolgo ste bili zapostavljeni, toda potrpljenje je vaša vrlina. Tudi sedaj morate še nekaj časa počakati in potem bo vse potekalo tako kot si želite. To velja še posebej za rake v planetu Marsu. Do konca oktobra se bo stanje razjasnilo, za svoj trud boste poplačani. Najugodnejši čas za sklepanje pogodb je od 9. do 26. 11. Partnerstvo: V poklicu boste sicer doživeli neuspeh, toda julija boste imeli srečo v ljubezni. Oktobra se boste želeli ločiti. Očaral vas bo človek v vaši bližini. Mnogi raki, predvsem tisti v znamenju Sonca, bodo morda začeli na novo. Samski imajo velike možnosti. Zdravje: Raki v znamenju Sonca morajo še posebej oktobra in decembra paziti na krvni obtok in sklepe. Julija boste brezvoljni. Čas od 3. do 17. 11. je ugoden za dopust. Luna in Venera Poklic: Julij in avgust bosta prežeta s harmonijo. Ne bo se vam treba preveč naprezati, vendar tudi ne boste doživeli pretiranih uspehov. Stanje se bo izboljšalo med 9. in 26. 9. Naenkrat se vam bodo odprla vsa vrata. Napredovali boste. Tvegajte. Od 11. do 20. 10. se boste ukvarjali s spletkami in nevoščljivimi kolegi. Začela se bo živčna vojna. Preobrat bo napočil med 2. in 14. 12. Takrat se vam bo posrečilo prav vse. Partnerstvo: Med 10. in 28. 7. si bodo predvsem raki v znamenju Lune zaželeli romantiko in čustveno izpolnitev. Bodite pogumni in se ne zapirajte pred svetom, pa se vanj bodo želje po ljubezni in nežnosti izpolnile. Še posebej lep konec tedna boste preživeli 17. 8. in 23. 11. Samski imajo možnost srečati življenjskega sopotnika med 26. 10. in 13. 11. Predvsem raki v znamenju Venere bodo doživeli spremembe na privatnem področju. Zdravje: Julija in avgusta boste prekipevali od zdravja. Takrat bo tudi ugoden čas za športne aktivnosti. Oktobra, kot tudi od 25. 11. do 6. 12. boste imeli težave z želodcem in črevesjem. Opustite mastno in začinjeno hrano, predvsem pa alkohol. September je najugodnejši čas za sprostitev. SE NADALJUJE GREGL DUŠAN: CELJSKO SODIŠČE JE KORUMPIRANO Gladuje zaradi sodstva in policije Bivši obsojenec, psihični bolnik, sedaj obrtnik, Dušan Gregl iz Celja, se je 20. avgusta odločil za gladovno stavko. Pije samo vodo in je pod nadzorom zdravnika. Stradati misli vse dotlej, dokler bo zmogel, oziroma, dokler sodstvo in policija ne bosta ukrepala in mu zavarovala življenje. Za kaj pri vsej stvari sploh gre? Dušan Gregl pravi: »Sem bivši obsojenec. Pred letom in pol sem začel s svojo obrtjo in sem skoraj ves ta čas raziskoval in prodiral na jugoslovanski trg. Ko pa mi je končno uspelo, se mi je vse podrlo. V času, ko sem bil na službenem potovanju, je moja žena brez moje vednosti dobila dvojnik ključev in mi je vzela material v vrednosti 42 tisoč švicarskih frankov, ki sem ga plačal z avansom. Nastala je še dodatna škoda, približno 50 tisoč nemških mark, ker je nemško podjetje JaDecor prekinilo sodelovanje, tako da sem popolnoma na dnu. Obrnil sem se na vse pravne institucije, ki bi mi v teh težavah lahko pomagale, vendar nikoli niso nič uredile.« Gladovna stavka, pravi, leti na nekorektnost sodišča in policije. Ko mu je v juliju zmanjkal material, ki ga je kupil za svoj ekskluziven projekt Elton v Beogradu, se je obrnil na preiskovalnega sodnika. Tudi namestnik javnega tožilca Boris Ostruh je potrdil, da je prejel ovadbo zaradi ponarejanja, ki se je glasila zoper Zaliko-Mari-jo Gregl, njegovo ženo, s katero se ločujeta, zato je prijavo poslal na Postajo milice v Celju, da bi vso stvar raziskali. Gregl meni, da sodišče ni ravnalo tako, kot bi moralo in smatra, da je korumpirano. Napoveduje tudi, da bo v kratkem izdal daljši tekst, v katerem bo razkril vse nepravilnosti celjskega sodstva in policije, kako deluje sistem policije prej in sedaj in kakšne nepravilnosti se dogajajo. Vendar tudi na policiji menijo, da so ravnali korektno. Prejeli so ovadbo,ki jo je podal zoper svojo ženo, ki naj bi mu ukradla štampiljko in odnesla nakupljeni material. Sedaj ga terjajo za dolgove. Žal pa je žena imela priče, da ji je štampiljko dal sam in se je vsa stvar razrešila. Gregl naj bi telefoniral tudi načelniku kriminalistične službe in mu povedal, da ima velike probleme in da mu grozijo, vendar ga naslednji dan, ko sta se dogovorila za daljši pogovor, hote ali nehote, ni bilo. Stvar pa se zapleta. Dušan Gregi, ki je že preživljal dneve v zaporu, je poleg vsega še psihični bolnik. O svojih težavah je obvestil svojega zdravnika, ki se trudi pomagati, kolikor le more, vendar so njegovi napori zaenkrat brez uspeha. Dr. Marjan Hrušovar je povedal: »Vem za njegovo gladovno stavko. Svetoval sem mu, naj se ne loti takšne stvari, ker se mora s težavami spoprijeti močan in mora biti psihično trden, vendar me ni poslušal. Obljubil mi je, da se bo zaradi problemov posvetoval s svojim psihiatrom v Švici in iskreno upam, da bo to storil čimprej.« Sedaj Dušan Gregl, tožnik sodstva in policije, pije samo vodo. da je njegovo psihično stanje kolikor toliko stabilno pa dobiva tudi injekcije, tudi do dve na dan. »Zdaj bom imel ogromne stroške. Vsi mi grozijo, odpadlo je sodelovanje z nemško firmo JaDecor in preostane mi edino, da zaprosim za izbris državljanstva in ZDA zaprosim za potni list,« obupano pravi Dušan Gregl, ki se že od 87. leta tožari. Ker sta z ženo v ločitvenem postopku, je tudi brez stanovanja in že od leta 1987 spi v Elegantu, nasproti SDK, na tleh, pravi pa tudi, da policija nanj izredno pritiska. Razlaga, da ga pogosto ustav-Ijavljajo sredi mesta in preverjajo, koliko denarja ima pri sebi in se sedaj najbolj boji, da bodo spet govorili, da je največji goljuf. Materiala res ni. Gregl ima pri sebi carinsko deklaracijo, da so bila sredstva res kupljena, vendar so izginila neznano kam. Žena je rekla, da ji je dolžan 10 tisoč mark in da je material zasegla prav zato. Da je to res, so potrdile tudi priče. Ker vse zadeve na sodišču trajajo nekaj časa, upniki pa na svoj denar nikakor ne mislijo pozabiti, je zadeva dobila že skoraj tragičen prizvok. Dušan Gregl, ki je specialist za restavriranje starih stavb, je popolnoma na dnu. Grozilna pisma prihajajo z vseh strani, preko zakona so poti prepočasne, pravi, na silo pa nima navade urejati svojih težav. Sedaj, ko sl je končno poiskal stranke v Beogradu in ko ima najboljšega klienta, s katerim sta poslovna partnerja, so se stvari grdo zarotile. Vprašanje je le, ali je gladovna stavka pravilna rešitev? BOMO ČASOPISE TISKALI NA TUJEM? Rotacij pa ni Večino časopisov in revij v Sloveniji natisnejo tri tiskarne: Delo—Tisk časopisov in revij, Tiskarna ljudska pravica in Mariborski tisk. Delo—Tisk časopisov in revij ima 4 časopisne rotacijske stroje, v tiskarni Ljudske pravice dva, v ČZP Mariborski tisk pa enega. Vsem strojem je skupna njihova iztrošenost. Zato je njihova delovna zmogljivost pod 50% tim. nazivne zmogljivosti. Okvare so pogoste, to pa povzroča zamude pri natisu časopisov, večja je poraba papirja, ogromni so stroški njihovega vzdrževanja. V zadnjem srednjeročnem obdobju (1985-90) je bila obnova rotacijskih strojev postavljena med prednostne naloge tudi v republiških planskih dokumentih. Maja 1989 so delovna telesa Izvršnega sveta Skupščine SRS sprejela program obnove. Po tem programu naj bi se za sofinanciranje zagotovilo tudi nepovratna sredstva in sicer v višini 40% vrednosti naložbe, 20% vrednosti naložbe naj bi se zagotovilo iz tim. razvojnega dinarja, naložbo pa naj bi razbremenili uvoznih dajatev. Ustanovitelji in izdajatelji vseh treh slovenskih dnevnikov so s takšnim načinom reševanja problema soglašali. S tem programom je bil predviden nakup treh rotacijskih strojev z 12 avtomatičnimi menjalci zvitkov in 4 zgibal-nimi aparati, 4 zlagalnih naprav s križnimi zlagalci, vezal-nih in adresirnih strojev in pomožne grafične opreme. Skupna naložba je bila tedaj 45,5 mio DEM. V tem znesku je predstavljala vrednost opreme približno 68% vrednosti naložbe. Deleži posameznih investitorjev so bili: ČGP Delo 62,§, ČGP Večer 19,2%, tiskarna Ljudska pravica 18%. Na podlagi soglasja, da se proračunska sredstva za subvencije nameni za sofinanciranje naložb, je Izvršni svet SRS sklenil, da se pripravi primerna informacija za Skupščino SRS. Oktobra 1989 je bila pripravljena dokumentacija za začetek postopka za sklenitev finančne konstrukcije. Toda - izdajatelji in ustanovitelji časopisa Delo so umaknili soglasje o ukinitvi subvencij za dnevnike oziroma o njihovi transformaciji za sofinanciranje obnove tiskarskih zmogljivosti. Pokrivanje razlike med proizvodno in prodajno ceno dnevnikov in sofinanciranje naložbe pa je bilo za republiški proračun preveliko breme. Vse je ostalo na mrtvi točki. Dokler... Spomladi 1990 je ustanovitelj Dela Izvršnemu svetu Skupščine SRS predlagal, naj se dnevnikom namesto subvencij zagotovijo dodatne oprostitve prispevkov in davkov in predlagal ustrezni zakon za družbeno pomoč pri obnovi in modernizaciji tiskarskih zmogljivosti. Sredstva za subvencije naj bi preusmerili v sofinanciranje programa obnove opreme za tisk, s čimer naj bi v petih letih zagotovili 40% potrebnih sredstev. Ta sredstva naj bi usmerjal Izvršni svet. Ohranile naj bi se vse davčne in druge olajšave javnega obveščanja in poiskale še dodatne. Zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SRS sta se s temi predlogi strinjala. Izvršni svet Slovenije pa je menil, da so se pogoji gospodarjenja bistveno spremenili in da je treba ponovno proučiti izhodišča za sofinanciranje naložb. Po usklajevanju z zakonom o podjetjih so tiskarne postale samostojni subjekti. Republiški organi bi torej morali nadaljevati - ali začeti pogovore z novimi investitorji. Tudi ob letošnji skupščinski debati o republiškem proračunu je Skupščina razpravljala o rotaciji. Tokrat samo o predloženem programu ČGP Delo in njegovi zahtevi po 40% republiškem sofinanciranju programa obnove, ki pa je, mimogrede povedano, zrasel kar za 18,5 odstotka. — v DEM seveda. Svoj program pa je predložil - Inštitutu za oceno investicij Ljubljanske banke - tudi ČP Dnevnik. Vrednost Dnevnikovega projekta pa je kar za 61,6% večja. Mariborski tisk pa je predlagal nabavo cenejšega časopisnega rotacijskega stroja in varianto, da bi ustanovili delniško družbo za tisk časopisov, v katero bi republika vložila svoj delež. Izračuni kažejo, da se je skupna vrednost naložb, glede na nove rešitve, povečala za 11,1%. Spreminja pa se tudi delež, ki naj bi ga zagotovila republika v obliki nepovratnih sredstev iz proračuna. Dnevnik predvideva, da bo republiški proračun prispeval 91% delež, Delo predvideva 40% delež proračuna. Mariborski tisk pa 42,6% delež republike v naložbi. In kaj na vse to pravi Ministrstvo za informiranje? Pravi, da je treba ponovno proučiti program obnove opreme za tisk, da je treba preveriti strateške cilje in pogoje dela in razvoja v luči novega položaja Slovenije in v pogojih novih družbenoekonomskih in lastninskih odnosov. O modernizaciji časopisne rotacije pa naj bi se Skupščina Slovenije odločala ob razpravi o proračunu za naslednje leto. BURLESKNA VOJNA Republiško vodstvo pobegnilo Sredstva množičnega obveščanja v Republiki Srbiji imajo očitno probleme s koledarjem. Avtorji novice, ki so prvega septembra izjavili, da je slovensko vodstvo z družinami pobegnilo z brniškega letališča »v smeri proti zahodu«, so namreč pozabili, da je prvi april že krepko mimo. Pri tej zabavni novici je ver- Ne bo nam treba ugibati, ka-jetno najbolj zanimiv podatek, tera stranka vleče krepko vidne loe je bila ta novica objavljena, niti te medijske marionete. Da Če bi najprej pomislili, da gre bo zabava popolna, so časopis-za kakšen radikalen strankar- no poročilo dopolnili tudi z noski časopis, bi se zmotili. Ali pa vico v beograjskem TV dnevni-tudi ne, saj je Politika Ekspres ku. In če so bila poročila najbolj radikalen strankarski o brezobzirnih zverinskih na-časopis v tem delu Evrope. padih slovenske TO na miro- ljubne tankiste JNA in ogroženem golorokem ljudstvu v Sloveniji še dovolj prepričljiva, da jim je kdo nasedel, smo tokrat lahko resnično zaskrbljeni za mentalno zdravje srbskih režimskih žurnalistov. Da ne bo pomote - novica ni tako burleskna zaradi »brezmejne pasje vdanosti povprečnega prebivalca Republike Slovenije republiškemu vodstvu«, temveč zaradi vzgibov, ki so avtorje oziroma avtorja pripe- ljali do tako presunljivega zaključka. Dejstvo, na podlagi katerega smo tako končno le izvedeli, kaj je slovensko republiško vodstvo imelo ves čas za bregom, je namreč bil umik letal Adrie Airways z brniškega letališča na celovški aerodrom. Da so se pri Adria Airways hoteli zavarovati pred ponovnimi igricami zvezne uprave za letenje okrog slovenskega zračnega prostora je razumljivo, kar pa ne bi mogli trditi za nadarjenega avtorfa, ki je v letala posadil še celotno republiško vodstvo z družinami vred. Morda pa gre pri vsem skupaj le za malce nenavadno, morda tudi sprijeno proslavitev petdesetletnice nekega dogodka iz jugoslovansko-srbske zgodovine. Natanko pred petdesetimi leti je namreč kralj Peter L z letalom pobegnil iz okupirane Kraljevine Jugoslavije na zahod v Anglijo. Da je šlo za izdajo ljudstev Kraljevine SHS, so kasnejše generacije učili tako v Srbiji kot v Sloveniji. Izdaja je sramotna beseda in če je v Srbiji moč zaslediti vse večje težnje po ponovni vzpostavitvi monarhije, se ne gre čuditi, da si je avtor novice o pobegu slovenskega vodstva pomagal z zgodovinskim spominom. Očitno tisti znameniti Petrov beg z letalom nekaterim ljudem v Srbiji še danes ne pusti spati. AVTOMOBILI JUGO 45, letnik 1989, registriran do 6/92, prodam. Tel.: (063) 25-881 dopoldan, 741-769 popoldan 126 P, letnik 1987, registriran do 7/92, prodam. Tel.: (063) 741-769 popoldan, 25-881 dopoldan ZASTAVO 101, komfort, letnik 1981, registracija do konca leta, lepo ohranjena, cena 2.300 DEM. Tel.: (063) 711-961 JADRNICO kolibri nepotopljivo z vso opremo in prikolico, prodam, cena 2.000 DEM ter dva prtljažnika za prevoz koles na avtomobilu, cena 500,00 din za komad. Tel.: (063) 31-410, Holabar, Vrunčeva 28, Celje PEUGEOT 405 GR 1,6, prevoženih 35.000 km, rdeče barve, letnik 1988, prodam za 20.000 DEM. Tel. (066) 64-293. ZASTAVO 126 PGL, XII/86 oranžen, prvi lastnik, 29.000 km, za 2.200 DEM. prodam. Tel.: (066) 21-488. MINI MORIS, nevozen, prodam. Tel.: (066) 23-575. HONDO CBX 550 F 2, ugodno prodam ali menjam za avto po dogovoru. Velenšek, Zgornja Hudinja 11, Celje. AX 11 TRE letnik 8/88, rdeč, prevoženih 35.000 kilometrov in golfa YX letnik 10/1987, prevoženih 50.000 kilometrov, bencin, prodam. Tel.: (063) 824-276. DŽIP ARO 4X4, bencinar, letnik 1989, lepo ohranjen in opremljen, ugodno prodam ali zamenjam za manjši avto ali vespo. Tel.: (066) 35-323 zvečer. FIAT 126, letnik 11/1985, prevoženih 31.000 km, dobro ohranjen, prodam. Tel.: (063) 701-220, dopoldan. ZASTAVA 128, letnik 1986, registrirana do 8/1992, prodam. Tel.: (063) 711-047. OPEL Ascona 1,6 S, karam-bolirana (sprednji del), letnik 1986, prodam za rezervne dele, cena 35.000,00 din. Tel.: (063) 851-019. PRINC 1000, neregistriran v voznem stanju in rezervni mo- tor ter ostale dele, ugodno prodam. Dobrijevič Gojko, Oblakova 40, Celje. SIMCO 1307 GLS, malo ka-rambolirano, vozna, in motor JAWA 350, vozna, prodam. Cena po dogovoru. Tel: (063) 32-220 ' tak dan od 8.-12. ure. ŠivODO 120 LS, registrirana do 2/92, prodam za 1000 DEM, tomos motor 15 SLC, neregistriran. v voznem stanju, prodam za 400 DEM. Marjan Pasar, Pot v Konjsko 24, Vojnik. Z-101, letnik 1989, prodam. Tel.: (063) 775-020. OSTALO ODDAM prostor, 32 m2, za mirno obrt. Tel.: (063) 32-733 VIDEOREKORDER Orion, daljinsko upravljanje in programiranje, nov, z garancijo, prodam za 600 DEM ali 15.000,000 din na 3 obroke. Tel.: (063) 858-907 ZAHVALA časopisu Nova doba ob korektni objavi mojega stanja. Enaka zahvala celjskemu Karitasu in ZSSS ob njuni nesebični in enkratni pomoči, še posebej gospe Mariji in ZSSS Celje. Dušan in Kristina Gorkič, Vojnik. NA PAŠKEM KOZJAKU prodam parcelo z nedokončano brunarico in eno parcelo z gradbenim dovoljenjem za gradnjo male kmečke hiše. (063) 856-898 od 8. do 13. ure. SKRINJO 310 1 (7.000,00) in šivalni stroj Veritas potreben manjšega popravila (3.000,00), prodam. Tel.: (063) 26-106, od 19. ure dalje. NOVO TRISOBNO stanova nje v pritličju, s centralno kurjavo, garažo in telefonom v centru Radenc, ugodno prodam. Tel.: (069) 65-550, popoldan. SNOOKER BILJARD, nov, zložljiv, s priborom, prodam, cena 350 DEM ter 100 lesenih obešalnikov, 15,00 din komad Tel (061) 341-108. MALI OGLAS ZASTONJ KUPONE CAMCORDER SONY CCD-335, najnovejši model, kamera primerna za družino, prodam. Tel.: (064) 241-265. DVA KAVČA in preprogo prodam ali zamenjam za ozimnico (krompir, jabolka, prašiča itd.). Tel.: (063) 741-698. KORUZO za silažo, 80 arov, prodam. Tel.: (063) 26-962. UGODNO PRODAM, termoakumulacijsko peč 3 KW, skoraj nova in šivalni stroj Danica. Košec Marija, Vrunčeva 9, Celje. MOŠKO DIRKALNO KOLO rog Senior, 10 prestav, ugodno prodam. Zavolovšek. Tel.: (063) 35-819. KOLO rog Maraton, 10 prestav, prodam, cena 4.000.00 din. Tel.: (063) 25-557, od 16. do 18. ure. OTROŠKI STOL chicco in grelec za stekleničke Petra (nerabljen), prodam. Tel.: (063) 34-049. KUPIM učbenike za 1. letnik šole CSŠ tehniške in družboslovne usmeritve Velenje, za poklic računalniškega tehnika. Tel.: (063) 732-156. AMIGO 500 + TV modulator in motor tomos APN 6 S, prodam. Golob Mitja, Nušičeva 10, Celje. PLETILNI STROJ, enoredni, nov, angleški BOND, prodam za 14.000,00din.Tel.: (063)28-010. MOŠKO ŠPORTNO KOLO 01ympia (okvir), z italijansko opremo, poceni prodam. Čretnik Stanislav, Kovinarska 6, Štore. TRAJNO GOREČO PEČ TPM 7, staro 10 mesecev, ugodno prodam. Tel.: (063) 38-017, po 20. uri. INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino za vse stopnje, prevajam strokovno angleško literaturo. Tel. (063) 37-315. NUJNO PRODAM ali zamenjam zmrzovalni hladilnik (2501) s skrinjo za samo hladilnik, z doplačilom, star 1 leto. Dušan Gorkič, Celjska c. 3, Vojnik. STENSKE OBLOGE po ugodni ceni prodam. Tel.: (063) 772-347. V TRGU Vitanja, prodam takoj vseljivo starejšo enonadstropno hišo z vrtom, primerno tudi za obrt. Tel. (063) 851-547. SUZUKI RM-125 cross. letnik 1986, prodam, cena 1.500 DEM Tel.: (063) 24-927. OTROŠKO KOLO BMX do 8 let starosti, odlično ohranjen ter poni žensko kolo, kot novo, ugodno prodam. Tel.: (063) 850-678. ZAMRZOVALNO OMARO gorenje, še originalno zapakirano, staro 3 leta, ugodno prodam. Tel.: (063) 850-678. STROJ za brizganje plastike, Battenfeld 60 gr., prodam. Tel.: (063) 851-939. IŠČEM garsonjero ali enosobno stanovanje v Celju ali okolici, možna tudi kakršnakoli pomoč. Tel. (063) 29-832. BRONASTI KIPEC akt Boljka, prodam, cena 3.200 DEM. Tel.: (061) 341-108. PLETILNI STROJ Brother Difendi, enoredni, prodam. Tel.: (066) 22-229. V IZOLI - Jagodju, oddam apartma. Tel. (066) 61-306. VIDEOREKORDER JVC HRD-120 MS (800 DEM) in JVC HRD-520 ES (900 DEM), prodam. Tel.: (066) 35-979. TECHNICS CD PLAVER SLP 200, Technics kasetofon RSB 40, Radford ojačevalec HD 250, Akai kasetofon GX 65, hišne zvočnike in JVC video recor-der HRD 120 MS, ohranjeno, deklarirano, prodam. Tel. (066) 35-979. KOPALNO KAD, litoželezno 170 cm in bojler za centralno 120 1, novo, ugodno prodam. Tel.: (063) 711-338, zvečer. V RADMIRJU v Zgornji Savinjski dolini prodam novo hišo. V Andražu pri Polzeli pa zapuščeno kmetijo primerno za počitek in rekreacijo. Tel.: (063) 856-899 do 9. do 12. ure, razen sobote in nedelje. V ŽALČU, Kardeljeva cesta 75, se prodaja hiša s 4 ari zemljišča. Tel.: (063) 713-809. POCENI prodam do 7/92 registrirano vespo Piaggio 150, brezhibno, voženo po mestu, resni interesenti kličite na tel.: (063) 856-318. KOMFORTNI ZIDANI VIKEND, 6 km iz Celja, z garažo, kletjo, teraso, balkonom, vodo, elektriko, na lepi sončni legi, z manjšim vinogradom, vrtom, ugodno prodam. Tel. (063) 39-413. Forma GRAFIČNA PRIPRAVA SIMONA VOVK C na Ostrožno 113 63000 Celje ©063/34 222 - PETROL z vami na poti NAROČILNICA NOVA _______________________/ Ime ........... priimek l*XfD0BA MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljitet na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. naročam časopis-tednik Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošljite .............. izvodov (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika od 5. do 11. septembra Oven 21. 3.-20. 4. Izognili se boste neprijenosti, ki vam jo nekdo že dolgo pripravlja, ne pa tudi dokazovanju ljubezni. Všeč vam bo, ker boste v središču pozornosti. Ne bodite neučakani in ne skoparite z besedami. Srečne številke 7, 11, 21, 38. Bik 21. 4.-20. 5. Ne tarnajte nad usodo, ampak raje storite nekaj.zase in svojega partnerja, ki ga spravljate ob glavo. Ob koncu tedna se vam bo razodela velika skrivnost. Poskušajte z igro na srečo, v službi ne tvegajte. Srečne številke 4, 8, 14, 27. Dvojčka 21. 5.—21. 6. Ne silite v družbo tistih, ki vas ne razme-jo. Sicer boste skušali nekaj prikriti, a bo kar prav, saj posledice ne bi bile prijetne. Obeta se vam suha denarnica, ampak ne za dolgo. Vse dobro premislite. Srečne številke 5, 13,-16, 22. Rak 22. 6.-22. 7. Vse vam bo šlo kot po maslu, le navidezno drobna stvar vas bo močno zamajala. Do sobote se vzdržite in ne delajte ničesar, kar bi prizadelo partnerja. Odgovor, ki ga čakate, vas bo povsem pomiril. Srečne številke 1, 3, 17, 23. Lev 23. 7.-23. 8. V prihodnjih dneh vam ne bo zmanjkalo domiselnosti, vendar je vprašanje, če jo boste znali prav vnovčiti. Želeli boste ugajati nekomu, ki pa ne ve, kaj bi rad. O predvidenem nakupu raje dvakrat premi šiite. Srečne številke, 5, 9, 12, 31. Devica 24. 8.-23. 9. Obeta se vam daljše potovanje, ki ne bo minilo brez zapletov, a se bo na koncu vse lepo izteklo. Bogatejši boste za izkušnjo, ki bi o njej morali temeljito razmisliti. Nekdo vam bo skušal zagreniti srečo. Srečne številke 3, 11, 21, 30. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Dnevi, ki so pred vami, bodo polni presenečenj. Večkrat boste v zadregi in naredili boste nekaj nespametnih potez. V družinskem krogu ne iščite prepirov. Niso izključene zdravstvene težave in poškodba. Srečne številke 4, 16, 18, 23. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Prihodnji teden bo preskusni kamen za vaše zmogljivosti. Zanašajte pa se predvsem na lastne sile. Denarno si boste opomogli, a ne kot ste mislili. Nepričakovan obisk vam pripravlja pravo presenečenje. Srečne številke 6, 14, 27, 42. Strelec 23. 11.-21. 12. Jeza, ki vas daje, ker ste zamudili priložnost, vam ne bo koristila, zato raje prisluhnite svojemu partnerju. V službi ne prevzemajte nobenih novih obveznosti, s srčnimi težavami pa čimprej k zdravniku. Srečne številke 7, 14, 23, 33. Kozorog 22. 12.-20. 1. Ugotovih boste, da ni mogoče prek svojih zmogljivosti. Čas, ko se vam bo zdel zapravljen, vam bo prinesel nenadejano korist. Ob koncu tedna bodite zadržani do nekoga, ki bi vas rad očrnil pred prijatelji. Srečne številke 2, 14, 27, 35. Vodnar 21. 1.-19. 2. Brezglavo zapravljanje denarja se vam utegne maščevati, zato dobro premislite, kaj se izplača. Ne pretiravajte tudi v zahtevah do svojega partnerja. Privoščite si nekaj počitka, ki bo zelo potreben. Srečne številke 3, 4, 15, 18. Ribi 20. 2. 20. 3. Ne pričakujte od drugih, česar sami niste sposobni. V službi vas čaka nekaj težav, v družinskem krogu prepiri. Ob koncu tedna bo marsikaj jasno in lahko boste uresničili davni načrt. Previdni bodite v prometu. Srečne številke 9, 21, 22, 36. KUŠČAR IZ POŠASTNEGA NESSA Krokodili živijo tudi v slovenskih mlakah Ena večjih zanimivosti prejšnjega tedna, mali ljubečanski krokodil, je končal v kletki in sicer po kar dobrem tednu lova, ko je že skoraj (kako značilno za naše kraje) izzval spore o tem, v čigavo nadležnost spada skrb za takšne že vsaj malo nevarne in malo preveč s svobodne kajmane. Sploh, če vemo, da kajman nedvomno ni naše gore list (in je že zato čudno, da ni padla pobuda, da bi zanj poskrbeli kakšni pigmeji ali pač kdo iz njegovih krajev) in da imamo svojih listov, z za katere tudi še ni docela poksrbljeno, dovolj. No kakorkoli pač, kuščarja so ujeli in jaz sem to izkoristil za kratek intervju z naslovom. Kratek intervju s kuščarjem iz pošastnega Nessa Ips zavarovalnica triQlav Nič ni tako varno, Da ne bi potrebovalo zavarovanja Prosim, predstavite se našim bralcem. Ja, hm, ime mi je krokodil, pišem se pav tako. velik sem okoli meter, po značju sem troživka, po poklicu pa krokodil za stave. Bi lahko to svojo značajsko lastnost malo bolj razložili? Enostavno, strašno uživam v vodi, prav tako na suhem in še bolj v smeteh. Seveda! Morda bi povedali tudi kaj o vašem poklicu. No, biti krokodil za stave ni enostavno, vsekakor pa je predpogoj da imaš trden troživ značaj. Sicer pa je stvar zelo enostavna. Dva moja delodajalca sta se šla pač stavit, da so ljudje slepi, oziroma da niso in jaz sem bil vaba za tisočglavo množico, ki se je zbrala ob Breški jami na Ljubečni. Po moji zaslugi so ure in ure zrli v mlako. Bilo je lepo, vendar pa je sedaj vsega konec, stava je končana. Morda ne razumem najbolje, pa vendarle, kakšen pa je bil izid? Nedvomno so ljudje slepi kot le kaj. Cele dneve so tiščali nosove v lastni drek, ki so ga leta in leta metali v ribnik, vendar ga nihče ni opazil. Niti novinarji, ki so znani po dolgih nosovih.