mm glasilo slovenske narodne PODPORNE jednote Ursdallkl la apravallkl Jas •tvri; MIT & Laimdalt av, Mir Bo. Lawa4ale m TtUpkoMt Lawadal« 4111. leto—year xv. tt. Iflt, Hlkt, „ __ . •I Mw«i S. Mit. Chl»r>. liU p«t«k, 9. junij« (Jun. 9) 1922. STEV.-NUMBER 134. tŠ* r«U «f trn te »ooUo. 110», Aol of OaC $, !•!?. •a Jaaa 14, Iti«. ALI PREJMEJO VOJKI DOBIČKARJI ZASLUZENO KAZEN? ' —-mL.«* ' ' »ON GRKBNB PRRIBKAVB * NAJBRŽ HI BO! Vso pojds rsgularno pot. Washington, D. 0. (Federated Preaa). - Kongresni zbornični predsednik Gillette, vodja republikanske večine Mondell in Phil Campbell, predsednik sbornične-ga odaeka za^ dnevni red — veli ka trojica republikancev v zbornici — jc s parlamentarnimi potezami dosegla, da je bila poreže na resolucija kangresnika Royal Johnsona, ki je določala, ds kongresni odsek preišče vojno dobič karatvo in tako odkrije vso korupcijo, Pot je sdaj odprta za vele poroto., ki jo je eezval justični tajnik Daugherty. Tiati, ki ao sle dili vsem dogodkom, so prepriča ni, da bo Daugherty vodil vročo navidezno bitko in da kadar po noha grmenje in se razkadi dim, da bo nekaj neznatnih protitarjev spoznanih krivim. Stvar je takale: Prevpč miljo narjev, ki so dajali v oba kampanjska sklada, v demokratične ga in republikanskega,' je priza detih zaradi tega ikandala, in za voljo tega je tciko izvesti vestno in natančno preiskavo. V Wash ingtonu jc znano, da bi prava pre iakava zapletla nekatere uradnike Wilaono,ve administracijo v stvar. Zadela bi tudi par tucatov ožjih ftolitičnih podpornikov, itevilo /duhovitih mol", ki radi naato-pajo kot človekoljubi in ao pofcoe-ni na svoj 100-odetotni patrijoti-zem.jPriiio bi na vrsto tudi okoli dva tucata mfljonarjav, ki ao oda-belili V yojn«| faeu, ker ao pooe-gaH prr narodov Ar skladu, ko je bil narod T vojni . Demokratje ee nieo upali uveeti prciakave o vojnem dobičkaratvu, kajti nekateri člani Wileonove ad-miniatracije ao bili namazani a amolo in A. Mitchcll Palmer, nc-natrašen pravdnik proti vacm radikalnim gibanjem, je bil ravno t eenatu obtožen kriminalne alo-rabe uradne moči pri prodaji laatnine Boach Magneto kompani-je, to je korporacije, pri kateri je bil sam zaintereeiran. Republikanci bi ie radi nastopili samo proti demokratom zaradi političnega učinka, ali ne upajo ae, kajti graftarji ob čaau Wil-sonove administracije ao delili lenerozno plen a prominentnimi republikanci. Ako ee naatopi pro ti tem , demokratom, tedaj groze, da potegnejo v kaio tudi svojs rs-publikanake prijatelje. Prizadeti republikanci zavzemajo vieoka in odlična mesta v "aovjetih" stranke. Nekateri sede prav bliso članov kabineta. In Uko ni isklju čeno, da bo preiakava juatičnega ~ tajnika, od kaUrega prihaja ču den duh saradi Morsejeve afere, doeegla tudi tiste, ki ao na "žgor njih klinih lestvice". In nekateri atojc precej vieoko na zgornjih leetvičnih klinih. Dva člana Har-dingovega kabineta eU napravila dobiček, čeprav ee niata udeleii U vojnih sleparij, najmanj en član Wilaonovega kabineU bi bil pa obtoien, ako sc vsi dokaz predloie polteni veleporoti in ne-zaintercairanemu javnem« UfiU lju. Prve škandale je odkril Tutznm Borglum, nearjrorški pod obar, ka terega je Wileon imenoval isred-nim preiakovalcem, ko je preieke val delo lotakke divizije. Borg lum je bil kmalu odatavljen, ko jc odkril precej grafu in izdelovanje poročila je bilo poverjeno Chcrlcc Evans Hughean. ki je o-prel vee v avo jem poročilu. In po ftledica poročila jc bite, da ni bil nihče obtoien dobi*kolov«tva Kongreanika Johnaon in Wood-ruff, oba vojna veterana, ki eU ee udelaJBla ekapodicijo v Evropo aU zahtevala kongreono pr«-i«ks vo, po kaUri bi bil celo izpraian j natisni tajnik. In tej preiakevi eo republikanci aemi zastavili pot I>aagkerty bo adej lahko zadritel evidenco, ne da bi oe bilo treba beti, da ae odkrije. ▼ KANADI TUDI PLAČUJEJO BIVBB VOJAKE B POLICIJSKIMI KOLI Toronto Qnt., Kanada. — Armada brezposelnih doaluienih vojakov, ki je korakala v Ottawo k ministrskemu predsedniku . M. Kingu, sc jc vrnila 7. t. m. v Toronto in tu je prišla v konflikt s policijo v Centralnem parku, kjer sc je vriil shod organisscijc domačin bivših vojakov. Policaji ao sc navalili na brespoaloce in neusmiljeno mehali s koli po glavah doaluienih vojakov. Več veteranov je bilo ranjenih., Kanadska vlada jc obljubila pomoč brespoclecem. PORAZ OPE«STORJ€V PBED SODISCM V PENNt. Premogovniška družba iagubtta tožbo aa sodnijsko prepoved ▼ okraju Indiana. • DBUOB TAKI TOŽBE BO TUW NA POTU V KOfi. RUSIJA JE ZAVRGLA AMERIŠKE ZAHTEVE. Čičerin pravi, da nadaljnih kon promisov in konoosij ns bo več.. SOVJBTI KI PRIKLIČEJO GENOVSKE KONFE-. EBNOE. Berlin, 8. jun. — Jurij Čičerin, ruaki komisar za vnanje zadeve, ki se mudi v Berlinu ,odkar je do-apel iz Genove Je včeraj v inter vjuvu z ameriškimi poročevalci izjavil, da SovjeUka Ruaija zavrže vae sshtcvc ameriške vlade za na daljne garancije kot ccnO prizna nja, da ne da več nobenih kompromisov, ne koncesij, niti ne odstopi za piko od avoje spomenice s dne 11. majs, ki jc bila predložena genovski konferenci. Ruska vlada tudi no )>o dovolite mednarodne mu preiskovalnemu odboru vstope v Rusijo. Čičerin, zagotavljajoč poroče valce, da je zdaj konec makih kompromiaov s zunar\jif)a svetom, je ostro *ritisiral ne Amerike napram B0DNU8KA PREPOVED PROTI ZAKONU, KI IClTI FARMARJE. ' 8t. Louia, Mo. — (Federated Press.) — Tukajžnji okrožni eod-nik. Hali jo izdal aačaani 41 in-diunkšen" proti aakonu, ki dolo-<)„ da. državna uprava imenuje poeobnega komisarja, ki bo imol oblast skrbeti, da se ne godi kri viea farmarjem, kateri prodajajo avoje pridelke prekupcem v me stu. Okrog sto prekupeev je pod in zs con je zdaj začasno neveljaven. Indiana, Pa. — (Feder. Prea*. _______— ,____ Alt Shielda.) — Pennaylvania piaalo sodnijsko prepoved Collicrs Co. je doživela velik poraa ~ s svojo toibo aa "indžuhkicn'"na pram rudarski oranizaciji Unitpd Mine Workera of America. Advokati družbe ao sami predlagati,1 da sodnik Langham razveljavi začas no aodnijako prepoved, ki je. bila izdana proti organiziranim rudar jem 1. maja. Odvetnika Kintner in Getty sta zastopala rudarje pred eodiščem. Odvetniki druibe ao predlagali, da se naj razprava aa stalno prepoved odloži, toda Kintner in Octty sU zahtevala, da se mora Uko; vršiti razprava. Družba je dobilo začaano prepoved pod pretvezo, da ao atavkarji grozili s nasilnim čini in zaatopniki rudarjev ata zahtevala, da advokatje družbo predloie dokaze, kdaj in kje in kdo je grozil a naailjem. Cunningham in Taylor, odvetni ka druibe, aU ae nekaj čaaa po-avetovola in potem sU izjavila, da druibe umakne toibo in da eodilčc lahko razveljavi začaano prepove!!. To ao bili dokazi! Dokazov n bilo. Značilno je, da je ravno U družba ispoalovala začasno aodnljako prepoved proti rudarjem v okraju Somersctu, kjer ima več premogovnikov. Obtoinica v Somersctu jc pa duplikst obtožnice v lndiani kjer je bite pravkar zavržena. Razprava v Somersctu zarai etalnega " no siji in obdolžil Charleaa R. Crana Chicaga, ds pomaga ruskim protirevolucijonarjcm. Rekel je, če bo haaška konferenca zahtevala kakšne novo ga-rancije od Ruaijc, da ae bo izjalovila kakor as jc genovska. Zadnja beaeda Ruaijc jc bila izrečena v gonoveki spomenici a dne 11. maja n nadaljnega umikanja ne bo več. Sovjetaki aiatem je definitivno ustanovljen. Na vprašanje, kakšen je sovjst-ski sistem, je Oičerin odgovorili Sovjetski sktsm obstoji iz vlad-nega lastništva vaeh velikih industrij in ssmlje. Svobodna ps jc notranja trgovina, mala industrije n male privatne laatnine. Na tem programu sUjimo in ne damo vee nikakršnih koncesij." Čičerin jc rekel, da ni vsroka zakaj bi eovjeUki aiatem, kakršen e danea,oviral Ameriko, da ga ne A priznala in pričela trgovati J Ruaijo. Amerika eposna prej slialej,.ds je njena politika napa«! na; Amerika mora priaoetvovati rekonetrukciji aveta, ker inm sredstva; njeno stališče, da ac drši na strani, se ne obneee. ■ • "Ljudje kot je Cbarlee R. Cra-ne (bivši ameriški poelanik na KlUjakem) pomagajo ruakim protirevolucijonarnim elementom v raznih evropekih glavnih meatih ki upajo na strmoglšvljenje ru akega sistema. Ti ljudje dajejo Ameriki nereenična poročila o Ru siji. Ns drugi etrani je bivši gover nor Goodrich is Indisne in ilar Ameriške pomošne uprave, ki jc prišel v Ruaijo brca predsodkov in kateri želi, da ae obnove stik med Ameriko in Ruaijo. Upame da prevlada Goodrlchcvo rane nje," Jc dejal Čilerin. Nadalje je reke!, da on ne pojde v Haag. Glede 1 eUlišča Franci*. ki sahUva, da Ruai prekličejo apo menico s dno 11. maja, js rekel, da npa da Evropa kmalu obrne hrbet nevsdriljivi francoski poli tlki. Franci js js le vedno egr«f* 0TARA GARDA JB BI BN UDARBO Dss Motam, la. — Pri primer aih volitvah je zmogel mladore publika nee Broockbart nad zve etim pripadnikom etare garde ptekettom Pripadnik« eUre gor do moils te ee vadrfnjejo iurjs o iaids primarnih volitev 9EL0 ZA FRANCOSKO-RUS KI SPORAZUM JE V TEKU. MOOO0NI FRANOOBKI INTB RESI iBLB, DA PRIDB DO SPORAEUMA. Do iporasuma pride Is mogočo v H enem letu. HI AMERIŠKI DEM SO DOSPELI V RUSIJO. BUBKI DELAVCI BO JIH PO BDBAVILI B NAVDUlBNJBM. Tretja skupina amsrlikih delav osv odpotuje ▼ Rusijo 17. junija New York, N, Y. (FedersUd I«reaa. Tom Baker). — Tranepor-tacija razredno zavednih delavcev is Amerike v Kuzbaiko kotlino in Uralako gorovje se vrši redno Poročila is Evrope in Rueije pri povedujejo o potovanju. Prva akupina je sapuatila Ncw Tork a pri Is in je doapels v Mo-akro dne 30. sprils. Ko se je vršil pregled rdeče armade, je ' Lev Troekij, ruaki komiaar ss obrsm* bo, opozoril na U delsvoe, Troo kij jih je pozdrsvil kot vojsks ki prihajajo, da gredo na rusko gospodersko fronto. * Ministrski predsednik Lenin je isdsl osebno ir^trukcije, ds aode-lUjcjo sovjetaki uredniki In de psrtmenti. Is Moskvs ao ss odpe ljali s viškom dne petegs majs proti svojemu silju, Kemerovu v _____ _________ _____Sibiriji in Nedejcnakcmu v Urs- lnega "tedžuttkšns" je le d%*j lu. Tam bodo kopali pra*<*, ru-končana, toda aodnik še ni po1 de, delali v Uvarnah Si Izddrt- dal razeodbe. Rudarji upajo, da bo Ursz družbe v Indisni vplival na zid toibc v Somcraetu. Poleg to družbe jc še oeemnajat drugih o-peratorjev, ki tožijo za ''indžunkt en" v Bomcrsctu; vai so sdsj poparjeni valed poraza v lndiani. Tukajšnji odborniki rudaraku unije so mnenja, da ae je družba uatrašila publioitete in ssto jc ks->itulirsls. Rszprsvs v Somersctu e pokazala opcrsUrje v zelo aum j Ivi luči. Tsko je glsvns priča o-peratorjev pod pritiakom rudar aklh odvetnikov, da je krvni pce ki je imel izeleditl človeka, kaUri jo posUvil bombo na zsdnji mo-stovif njegove (pričine) hiše, vohal naraVnoet do aUnovanja kompa-nijakega upravitelja! To je bila grda klofuta za operatorje, ki ao loteli bombo obesiti rudarjem na pl^Ša. Okraj Indiana je eden treh vaš nih okrajev v centralni Pennayl-vaniji, kjer je veliko število bivših neunijskih rudarjev v sUvki Okraj Somerset js prvi in potem prideU Cambria in Indiana. \ Somersctu je bilo pred sUvko pet do šeet tisoč organiziranih premogar jev in tri do štirltiaoČ neorganiziranih; razen par ato ao danes vsi Člani unije. Sodni joku prepoved je bila namenjena, do rdii za družbe onih par sto sakrk njencev. Zadnja neunijaka postojanka v okraju lndiani je Iieilirood, ki je laetnina Bethlehcm Steel kompa nije. Na železniški poeUjl U na aelbine atojc oborožene straže n of in dan, ki paaijo, da aa pride kak organteaUr. Državni konšublar je tudi na straži. KBBTO tO AN J A BO PRSJBU M. Pittaburgh, Pa. — Par tiaol b v Pittaburgh n in okolici je prejelo tlokano ponudbo, na ka teri je culo e črnim na belem ti akanoi "Pure Canadian rye, M quarts for $1t" Ljudje ao aeveda naročali, kajti mteiili ao, da dobe za onemnajat dolarjev tri galone tgenja iz kanadake rži. Ali ko došla naročilo, je mereikdo debe lo zaklel, kajti rea je prejel dva-najet kvortov, sli v etefclenieah js bite prava ksnsdeka ri meeto Žganje. Nekateri eo tekli ne potiarijo U se pritoftili. Tam ao jim pove dali. ds jim ae morejo pomagatL Naročili so kaaodoko prejeli. Nsw Tork, N. T. (Federsted 'rosa). — Po iajsvi Charlea Reoh-ta, ki aaatopa L. C. Martenea po njegovem odpotovanju v Ameriki, ao mogočni fraaooeki intereei na delu, da pride do aporazuma ! tuaijo Še v enem letu. Recht ae je ravnokar vrnil is Rueije in pooblaščen ni le bil, da saatopa ru sko vlado kot njen odvetnik, ampak njegovo pooblastilo mu dsje irlo moč. P Združene drisve, ki ao ss med narodi nekoč nshsjsle v Ukem položaju kot sdaj Ruaija, bodo mogoče zadnja prisnsls Ruaijo in njo obnovila trgovakc stike. Reeht pravi, da pričakuje, da dru gi evropaki narodi tako hitro ob nove stiks s Ruaijo, kot jim bo mogoča, ksdsr Frsncijs obnovi zvezo s Ruaijo. Ns ta način bodo Združene države pobrale "oatan kc" velike trgovine in oži vi jen ja v industriji, ki aledita obnovitv trgovskih in diplomatičnih atikov n Ruaijo. Ruaki komiaarijat aa poduk ga je pooblaatil, da povabi ameriške intereeo, ki ee bavijo a kinemato grafičnimi filmi, da uatvarijo i Ruaijl filmako induatrijc. Poleg je bil Rpcht imenovan aploinim zaatopnikom ruskega proatovolj nega brodovja v Združenih dria vab In Japonakl. To brodovja jo bilo reorganisirano kot korpors sij* kakršne so bihs ob čsau osr-akegs rslims. Aksljs v Amerik bo tskoj podvssU, da ss vrne bro dovju »|sgova lsstnlns. <. ^oUtiPnlh nemirov ne bo vs« ENOTNA PO LITI ONA FRONTA BA DBLAVOB IN FARMARJI V 10 WI. • * * i I)avenix>rt, l<»urt. - (FedertUt Preaa.) — lietna drlavna konvencija socialistične stranke v lowi ae vrši 4. julija v I)oa Moiiieau-Stranka je povabila atrokovne u-nije in farmarake organizacije i dria vi, da pošljejo delegatu na (onveucijo. Izid konvencije mogoče bo, da ee vae te organiaaeija sdruiijo za enotno politično akcijo pri jeaenlkih volitvah in nomiui* rajo popolno liato kandidatov ss kongres in državno leglalaturo ter upravo. vanje etrojev, sekali lea v lumeh ia obdelovali polje. Delali bodo tudi v drugih industrijah. Druga akupina je štela ito de avccv in tehnikov. Zapuetlla je New Vork 13. majs in dospele v Petrograd dne 28. maja, kjer so jo ruaki delavci pozdravili s velikim navdušenjem. Is Rotterdama eo ao peljali na parniku Warazawa", k |e zaradi njih napravil to pot in je bil prvi paaaiirski parnik, ki js dospei po letu 1917 v Petrogred. Dve manjli skupini sta se pridru žili na potu. Ena je prihajala Is Tampiea, Mehike, druga je bUa apioŠna akupina holandakih de lavcev. Poročilo Simon Hahna, vodja akupine, ac glaai t "Tehnični štab hitro dovršava avoje delo. Isdelal je dober sistem za pregledovanje prtljage, tovornega blaga fn drugih takih podrobnosti, med kaUrs eo všteti liatki o induatrijaki apoeobnoeti. Pošiljamo vam kopije Uh formu-larjev, ds lshko o tem podučite prihodnje akupine . . . želimo, ds jih pridobits, kolikor jih moreU, da ee nem pridruiijo, da vpoeta-vimo v Knzbaau delevako pod-jrtje". Tretja ekupina sapuati New York 17. junija in delavce, ki ao pri volji iti v Ruaijo, še vedno aprejemajo. Poaebno potrebujejo rudarje. Ravno tako dobrodošli so strojniki in jeklarski delavci Nepotrebno je odpošiljanje delegatov, da preiekujejo in pregledujejo. Najboljši industrijski e-kreji v Ruaijl eo v rokah ameriških in evropejakih dela vee v in poUvanjc je dobro orgenlzirsno. Vprašanja za odpoUvanje v K ur bas je neeloviti na 110 Wcet 401 h Street, Ncw Tork Ci!y. RAZPISANE BLUtBB VA POiTL AMERIKA PODPIRA ZNIZANJE ODŠKODNINE. Reparaoijska komisija js snsmu as sniianjs; glasovala proti 1 V FRANCIJI PRIHAJA POLI. TlCNA KRHA. meriški dels« "i>will i« imrifUSUt ** v Rusiji7', js rekel Recht. ''Prot sedanji vladi jih nI in jih tudi ne boM, ' Povedal je, ds jc Martena, bivši ssstopnik Ruaijo v Ameriki, člsn nsjviijegs avets is narodno gospodsrstvo ln nsčslnik • kovin aks induatrijc. Santerl Nuortcva, tajnik bivšegs tukajšnjega so-vjcUkegs birojs, je komissr ss poduk v Ksrcljji, od ksr js bil aposnsn nekrivim, ds ee nI podvrgel disciplini komunistične inter-nseijonele, ker je nspsdsl Louia O. Frsins, bivšega urednika liata " Revolutionary Age". Pojsenjevsl je, ds privstns podjetje v Rusiji, kolikor jih je, dele dobiček s vlsdo. Privstns lsstnlns js priinana na raiae mčine, vlUvli oljne in rudniške koncesija. : "Ruska vlada", js dodsl Recht, si pridrži lastninsko prsvieo do vssgs, d sls ps kompromise, ki eo potrebni, ds učinkujejo privlsčno na kapital. "Nemci prihajajo selo hitro v deželo. Kkaperti ln pionirji is Nemčije prihajajo v velikem številu in aodelnjejo pri olivljenju industrije. Stinnee, nemški ksplU list, pridoblvs hitro ruake intereeo, in pod njfgovim rsvnstelj atvom bo v Moakvl eels veriga ho telov". Recht odpotuje tskoj v Weah ington, da ga eprejme državni de pertment, da mu predloži evoja poobleetila in informirs vlsdo pooblsetllu, ki mn gs je dala ru eka vlada. Okissfo, ID. — A. L. Demoreet, eksekutivni tajnik departmrata Združenih drŽav so civilno alulbe. naznanja, da potrebujejo tiaoč nadomestnih poštnih ualufbeneev. Izpiti ae bodo obdriavali 2$. jta nije v tretjem nadetropju v zvez nem poalopja v Ckieagn. NajniŽ ja letna plača je $1,400. Dokler ao naaUvljeni provizorlčno, pre jemajo po šeetdeeet centov na u re. Nsmopoaebi ee rezua». da mo-rejo patent je biti ameriški držav I jeni. Kdor mieli. ds ima epooob-ri in tndi nootf, da neprevl tepk, • i priglasi fc Izpitu. NAJDEJO USMILJENJE, KAJ P A SIROMAKI... 7 Psriz, 8. jun. — Amei gst v rcpsraeijaki sicer ncofieijclcn in nit, w , , včeraj dejal, da ac atrinja s AnglU jo, lt sli jo In Belgijo glede sntl*» nja nomika odškodnine. Komisija je glseovsls a tremi proti encnui aa zniianjei edini franooaki dolsN gat je bil proti Ker ni aoglaanoati, je tudi aklep veČine nctmUi);^ Večina pa ima moč, da lahko'to voli Nemčiji delni ali popolni mo* ratorij do leta 1030. Značilno je, da je Belgija glasovala s Anglijo in Italijo vred za znižanja nemškega c#kodjvln-akega dolga. Belgija je doslJ) vciu no stsls s Prsne I Jo. Njen korak, da js sdsj prvič pustlU Francija ua cedilu, ss talmsči na rsiličite načine. Bclplja ima precej škodi od trsneosva vnanjs politlks in U rsds stopila v stiks s nemškimi induatri jajci saradi celi i dalje ima Belgija prednoet do fl95 miljonov dolarjev nemške odškodnine in teh mlljoonv ne bo dobila, če Kib»* čija ns dobi posojila. Morgan, ki s svojimi tovarill bankirji drži Evropo na dlani sva-js roke s finančnega etalUča, ja kljub temu v škripcih saradi francoske opozicije. Stališče reparacij« ake koiniaije je Morgana okorsj-Žilo ln mords pojde dslje s svojim nsčrtom, as zmeneč ee m Francijo, V francoskih vlsdnih krogih postajajo nervozni. Pristaši Poiara* reja so še nsmignill, da vlada psde, ako Morgan na kal^ način Is-sili snilsnjs oškodnlne, Ako psds Poincsre, mu eledi miliUriet Tap. dimi In potem pridejo na krmilo radikalni socisliiti, ki odprto ssk. tsvsjo ns aamo znižanje odškodni* ne, marveč prijateljstvo i Nemčijo. poizkus sa otvoritev predilnic jb ponbbrbddl ^ Zastonj sa talite parna piMatf. MsnohssUr, V. I. - V predli- niesh ia tskatilnih tovarnah počiva delo še od trinijatega februarja, ker ao podjetniki kotali la zniUti ie Itak mizerno mezdo Ukstllnlh dsleveev. Pred enim tednom eo podjetniki šeet tovora prišli do ssključks, ds so delavec ie tako lactredatl, da bodo kar drli v tovarne, ako zatulijo parne piičall. Delavei ia prišli. Zbralo se je okoli pet in dvajaet tieoč delavcev. Toda v tovarne nieo šil. Iz njih vrst ee js isvilo le por tueetov delsveev, ki so bili pri volji poljubiti *"»' katera jih tepe, in šli ao v tovarne. DrugI delsvsi eo mirno oetsll zunaj, kakor da ae nI ničcesr zgodi-le. Prišlo ni do nejmanjšlh nemirov, katere eo podJetniki najbrž želeli, da lahk« proti aUvkarJem pokličejo na pomol drUvoe ob-last ia policijo, Is neketerih tovsrn ao ps še tleti den kmelu prišli ven. bl eo šli notri. Tako klaverno jo koašal ix»tjrtnllki poizkne? it, Ts*.- T. D. Brooks, predsednik Brooks Bupply kom penije, nemerava uatvariti za pae pravi "paradii";. Kupil je le dve eto peov, ki jih je njel konjedm «• ia ki so imeli biti ssdnleni e pil noas. Vprašali eo gs, zakaj ku|iuj<' pae in odgovoril jc, da ieli rešiti liri jen je psom. ki eo brez dome Kaj pe eirosMki. ki ao brez da U ia jih je zadela bolezen t CENE tnriLOM EABTBJO m ■■1 1,1 Waal.lngton, D, C, — Depart ment ss delo poroča, da eo cene li \ Mora na drotrao nekoliko nerad« od 18. aprila do il. maja v petna) (Atea*<» "kolieej V a/»bolo •tih meatlb, dočim ao v deaetll' oHečn« In morda de« Hrterni vo-mestih melo podle. Med meatl. kjer I »rovi. T«np*ret»»«a » zadnjih 14. eolivila podražila, je tndl CHi turebi naivišja najnilja 7j». Isolnee tside ob I <14, asids ob IA * i jt Jturf'^' i-iM&ish. PROSVETA glasilo slovenski mahophe ropmhutg jephote -lOSna HAV&UU HiJtrtM WWBT I Naročninal >1 lata Infl.fft HtriH pol Ifth »1.66 M Cana agUaar po dogovor«. EokopU W M mf«U. ND«: Zadi njene država (laven Ckkago) fSOO m teto. »2A6 U.fS u tri meaaee; Chic«fo t« 60 m loto, 98M ze pol teto, aa trt muci j Chicnfo $6.50 in m iaoacaietvo I«.00. kar Ism at& m Narlrr M "P R O S V C T A" SSS7« mth e en L1GHTE W ME WT» Organ of U tU Sto—to K aH—I 3 Chirago Subacripti igo |6.60, (axoapt CMcaga) and Ceaada M p« oa: Uatteil and forHyn coaatrjoe M-00 par yaar. "IfKMBER of Tka FEDERATED PEESS" fSar; *Ma»i da vi h-'*" D.iu« v okUpmmim m. aa. (ArrlsO-Žl) r^a »f aaalevi ml da na ja a ta« daavaai patalda aaraMaa PmmvH« ja pamro- aa Mitovi Mat. ZNIŽANJE VOZNINE ZA TOVORNO BLAGO NA 2ELEZNICAR — Premogarske naselbine po Kanaaan ao bile dokaj napredne, dokler je bil Bo-wat prost, ko pa je enkrat iel r ječo, eo dragi ili delat. Lepo smo potegnili dobrega jonska in voditelja. Sedaj smo sicer na stavki, a skoro samo polovica nas je, dočim dragi delajo pri rasnih malik "luknjeh", kjer obrataje-jo vsaki dan in tndi ponoči. Ob nedeljah ne pnstijo dela in oelo prvega maja eo ili v rove. Ti, ki obratujejo se itejejo ie precej sa napredne može, ki hočejo, da bi Imeli nekako rezervno blagajno, da bi prejemali kako pomoč iz nje. Dobro vem, da jim ie ni taka eila. Vai imajo evoje domove in drage reči lastujejo, od katerih imajo koristi. Dovolj rsvnejiih bratov imamo med seboj, ki so reš-potrebni podpore, zato njim ni potreba )ti na pomoč, temveč e onim, ki so v reenioi potrebni. — Član drultva it. SSS. Z glasno alelujo so naznanili veliki dnevniki, ds je meddržavna trgovska komisija sklenila, da se s prvim julijem zniža voznina za tovorno blago na železnicah. Po-< leg tega naznanila 00 prišle obenem v javnost tudi razne 1 prerokbe, kako se bodo znižale cene raznemu blagu in oži-- veli bosta industrija in trgovina. Take prerokbe so sicer lepe bajke za ljudi, ki ne poznajo niti ekonomske abecede, v resnici 00 pa brez pomena. Industrija se ne oživi, ako ni povpraševanja po industrijskem blagu, pa magari Če železnice zastonj prevažajo blago. Ako so bili industrijski kapitani in finančni magnatje tako prepričani, da bo znižana voznina za tovorno blago oživela industrijo in gfgpovino, zakaj niso tega že storili lani ali predlanskim. "Ako bi znižanje voznine bilo res tak pripomoček za oživljen je industrije in trgovine, kot ga hočejo prikazati Ijud-1'stvu, bi stara garda v republikanski stranki že poskrbela ♦V kongresu, da bi se voznina znižala ie za več kot deset odstotkov, da bi ne izgubila volilne bitke pri primarnih volitvah v Pennsylvaniji in Indiani. P Ampak nekaj drugega je vzrok, da so znižali voz-nino za tovorno blago na železnicah. Pravzaprav js teh vzrokov več. Med farmarji in celo med industrijalci je naraščala od dne do dne vedno bolj nezadovoljnost zarar di visoke voznine, ki je posledica garantiranega dobička železniškim magnatom v transportnem zakonu. Medtem, ko je bil garancijski zakon sprejet za železniške magna-1 jte, se ni storilo ničesar za druge industrijalce in facmarje. iV jeseni so volitve! V Pennsylvaniji in Indiani so že spregovorili volilci, kako sodijo o stari gardi republikanske stranke, da je stara garda prav dobro razumela ta migljej, V drugih državah so tudi mandatje stare gardi v nevar nosti lh zategadelj je bilo treba storiti nekaj, da se potolažijo volilci. V Evropi se je ravnokar završila genovska kpnferen ca, ki js nevarnost vojne odložila saj za osem mesecev. Finančni kralj Morgan je odpotoval v Nemčijo, da Nemčija dobi posojilo. Največji nasprotniki Rusije priznajo, da priznanje Rusije ni več daleč. Vse to so znamenja, da se bližajo mirnejši časi In kadar prihaja mir, je seveda upati, da se oživita trgovina in industrija. V zadnjih letih se ni voznina za tovorno blago zniže-vaU, pač se je pa povišala. Ako ae oživita trgovina in industrija, se bo naravno tudi povišal izredni promet na ameriških železnicah. Do-Kdaj smo imeli industrijsko krizo in smo še v njL Tovorni promet na železnicah je bil znižan. Kljub temu bodo pa železniške družbe prejeli masten dobiček za svoj kapital, ampak ne samo za tistega, ki je res vložen, mar-.več bodo dividende izplačane tudi za zvodeneni kapital. Ako je bilo mogoče železniškim družbam tako dobro žeti ob času gospodarske krize, bo ta žetev veliko večja, ko mine kriza, čeprav se zniža pretirana voznina sa tovorno blago. Tak ogromen proflt pa mora privesti vsakega do spomanja, ki ni udarjen s slepoto, da je voznina oderuška Vsi ti faktorji in še drugi so vplivali, da se vocnina sa tovorno blago na Železnicah zniža. Voznina se ni znižala, da se oživita tigovina in industrija, kot hočejo dopovedati ameriškemu ljudstvu nekateri strastni »govorniki sedanjega gospodarskega sistema, ampak stvar ji rav- Waieen, Ooio. — Nikakor ne no narobe. Pričakujejo namreč, da se oživita trgovina in mor* kdo trditi, da delajo eedaj, industrija in za to ao znižali vosnino sa tovorno blago. ™ 'TjESJ^ železniški magnatje pa hočejo vseeno poviftati svojKUrde« ali Skiaer majal v tukaj-dobiček. Nekateri že prihajajo v Javnost, da Je treba ^SSrC^kS^dt znižati mezdo železničarjem. Ko Ji bila zadnjikrat po- kas, da delajo tudi "čmokranj višana voznina na tovorno blago, ni nobodin železniških M'; JV*** 'ia IS dragih je, ki ravnotako delajo. Tajnik draitva je Ob iaaa stavke prevzel kompaaijska sta-aovaliUa, kjer daje kraaa Ija dom. ki jik odaekod dobivala komp.nija. Oa eem je dobil delo Čuvaja saad eedaajo atavka, da bo !• v bodoče lahko prodajal ''mapo Me koaarček. JAVNA GOVORNICA, Glasovi članov S. N. P. J. Vin čltateljav Proaveta. West Frsnkfort, BI. — V dopisu iz Bellaire, O., ki je bil pri-občen v Proeveti, it. 126, je dopisnik priporočal veliko indu-strijslno unijo, koncem dopiss pa vse ono, kar je prej odobraval, ne priznava. Če bi se on bolj seznanil s sodrugom, ki je obdrža-val shod, bi se gotovo prepričal, da eta oba za eno induetrijalno u-nijo. Neumestno je imeti ljudi ss kimovee, če so v resnici za reorganizacijo aedanje strokovne u-nije. • Govornika poznam osebno, sato ahko rečem, da je neustraloa bo-ritelj ss veliko induetrijalno uni-o, za kar je tudi dolžnost vseh ameriških delavcev, da ao taki in enkrat za vselej pometejo s nazadnjaškim voditeljstvom v svo-jik organizacijah ia reorgenizirs-0 svoje unije v eno ssmo indu-strijslno unijo, potom kstere nam bo mogoče isvojevati uspei-ne zmage nad nallml izkoriiče-vslcl Omenjena organizacija ne pris-nava pogodb z delodajalci, da bi ljudje morali takorek*$ prodajati za leto aU dve kakor za nekake sužnje, tako kot delajo voditelji naših organizacij, da ekle-pajo pogodbe, po katerih je član-stvo tezano, dokler ne poteče pogodba ali ae ne naveličajo podjetniki, ko je pa pogodba poteklo, >otem ee je zopet treba pogajati a prositi za sklepanje nove pogodbe. Industrljalna unija uči svoje delavstvo, da se organizira, in ko js organizirano, mesto da bi ob času stavke puatilo delo in Ho na eesto, kjer mora vztrajati včasih po eels leta a le ničeear ne do-sele, temveč je tepeno; naj pre-vsame delavstvo industrije v svoje roke ter jih obrstuje v korist ljudstva. Premogarji. čirom Ame rike mislijo, da bodo sedaj prlai lili operatorje na uklonitev in podpiaanje pogodbe. Nikar ne mislite, da oni ne moijejo spati radi danainje stavke, ravno naro be je. Doeti jih ravno v "stopro centu era Illinoisu, ki bi rsdi da-lali aamo sa polovieo, kar eo imeli poprej. Ramo nekaj je treba pomisliti namreS, dokler eo kapitaliati gospodarji vsega, ksr se prodneira v indnetrijl in drugod, toliko časa smo mi njih suinji, ako ne eelo kaj alabiega. Ob čaeu suinosti je moral poaeetnik sulnja za njega akrbeti, dajati mn obleko in eta-novanje ter ob čaes bolezni mo je moral preekrbeti zdravnika itd. Ali dobi danee delavee vae to, ča je brea delat Ne, vrien je na ceeto proti svoji volji. | 'Cae je torej, da pričnemo tras-no misliti In ae malo bolj aeaaa-njatl s naprednimi idejami ia njihovimi osnanjsvalel. Dopisnik is Bellalra ae bo tedaj prepričal, da je eodrug Mlekalaekl na pravem potu. — Frank Pergar. bito, da msd zavednimi ni prostora za take ljudi. Njegova lena ae je izrazila, da je treba takrat prijeti kadar jo "čenč" za to. Pred aednik draitva veiba nejeteže, kako je treba kopati premog. Koliko in kako na^cado pa bo on prejel sa to Svojo dobroduinoet u&pr&m kompanijif Prvi izmed teb dveh je dobro poznan po driavi Uteh, ia je doma od tam, kjer farni patron sedi na iimeljnu, to je pri Sv. Jurija pri Oroeupljem, (lrugi pa je Kratinee Is Bde Krajine in ga poznajo v Leadvillu, Colo. Posdrav vaem zavednim delavcem, "prostovoljnim" delavcem pa tako velike rogove, da ne bodo mogli j majae. — Stavkar. . . Adamaon, Okla. — Tajnik draitva it. 298 je pozival rojaka Š. da bi prišel v Somerset, Colo., in preiakal tuksjšnji položaj, če do->ro delajo ali ne. Poznam oeebno pozvanega eobrate, zato upam, če >i prišel tja, da bi on tudi uredil vao stvar, da bi bila 0. K., toda njsgova dolžnost nif da bi jih hodil tja nadzorovat. Bratu Kokli-Ču bi priporočil, da jih on sam nadzoruje, ako ne pa naj pride v Adamaon, Okla., ker tu imamo mestnega policaja ali šerifa, da pelje pred eodnika vsakogar, ki krši pravila TJ. M. W. of A., kot se je dogodilo dne 29. maja, ko je bil zasačen od ieri£a rovski >os pri opravljanju "prostovoljnega" dela. Pozdravljam vas na Somersetu, Colo. — S. P. v Wsrrsa, 0. — Za poročati imam žaloatno novieo o nesfreči, ki je zadela družino rojaka Vre-nika. Dne 30. maja emo dobili >oročUo is starega kraja, da je cruta smrt zahtevala življenje daleč na okrog poznanega rojaka Martina Vrenika, doma iz Iške vaai pri Ljubljani v starosti 54 et. Po dolgi in mučni bolezni je izdihnil svojo blago duio dne 12. maja t L Tu zapušča soprogo in ;ri nedorasle hčerke, v starem krsju pa eno hčerko. Banj^i je bolehal skozi pet mesecev, hodil od zdravnika do zdravnika ali vse zamanj. Ker mu kmeriiki zdravniki niso mogli vrniti zdravja, se je vrnil dne 19. februarja v staro domovino v na-di, da bo tam ozdravel in se nato zopet povrnil k svoji družini v Združene držsve. Po hudi borbi med življenjem in smetjo jo kon čno zmagala zmrt te mu prekrižala pot, da bi ae ie kdaj veselil 1 svojo družino. Bil je splošno poznan in pri ljubljen med rojaki in napred nega mišljenja. V Ameriko je pri iel nekako pred 30 leti v Farrell, Pa., kjer je vedno delal ln skrbel za svoja stara leta. Po dolgi vrsti let tamkajšnjega bivanja ae je priaelil v Warren, 0., s svojo dru žino med tuksjinje rojake. Bil je član dveh podpornih organizacij, in aicer pri druitvu Jan Hua, it. 321 SNPJ, in pri druitvu Sv. Antona, It. 106 JKJ. Skozi vse svoje življenje je bil bojevnik za iz-boljianje delovnih razmer, zato nam ostane v dragem apominu. Ti, dragi trpin in sotradnik, si dokončal vsakdanje naporno delo in ae preeelil v boljšo bodoč nost, nsj ti bo lahka slovensks zemlje. Solnee naj vpira svojs blagodejne žarke na tvoj večni dom na veke. Družini Vrenikovi Izrekamo naie sožalje. — Jacob Jert. da nočemo delati, oni pa da ao pridni, ker obratujejo noč in dan, torej 24 ur na dan, da jih končno Že njihovi ptroei več ne poznajo, ter jih nimajo prilike videti. Pred stavko je bila ta naselbina dobro organizirana in delali smo po osem ur na dan. Sedaj mi elim, da je sa vsakogar dovolj dela; toda kako je to delol Zavedni delavci bi ai aiorali zapomniti vae one in postopati z njimi po končani stavki kakor zaslužijo. Oni povzročajo s svojim delom, da bomo lahko enkrat zaaužnjeni kakor so ie črnci po Afriki. Samo zato jim je, da delajo, kak je nji-tov zaalužek, to je postranska stvar. Tudi v Primera ln lforleyju je precejšnje itevilo Slovencev, ki delajo za Rockefellerja. Ali mislijo, da si bodo z delom med stavko prislužili medalje f Poznam naaclbino Somerset, Colo., i* katere ae je oglaail dopisnik v it. 115 Proevete. Kaki naprednjaki ao tam, jih smatramo lahko samo po tem, ker delajo aamo po tri dni v tednu. Kislim, da bi rsdevolje delali tudi noč in dan, samo da bi ustregli rompaniji. V Delagul so torej >oljii naprednjaki, ker tam de-ajo noč in dan. Lepo se odlikujejo v sedanji stavki! V društvenih ozirih ste lahko brez skrbi, da bi med stavko de-ali, poleg tega pa ae umivali pri SNPJ. Jednota mora postopati po pravilih in če bi bilo po mojem, )i se jih sploh črtalo za devetin-devetdeeet let. — Pozdrav vsem stavkar jem; onim, ki ie kopljejo premog pa želim, da bi se ga enkrat najedli in bi ga bili za vedno siti. — Stavkar. magnetov zinil, da je treba povišati mezdo železniškim uslužbencem in delavcem. Goipodji so lipo molčaH o tem, le nekaj so stokali o slabih in hudih časih. Ji pač Uko, da hočejo železniški magnatje na eni Strani pridobiti, kar so primorani na drugi popustiti In če jim kdo pravi, da so grabeži in da Je zaradi tega treba nacionalizirati železnica, da preneha grabežtvo, ga gospodje i boljše vikom, da dajo tako svoji jasi »Jok i. •i, kdo je SLIKE IZ NASELBIN. Is okolloo Trlnidada, Oolo. — Zapustiti smo morali kompanij aka stanovanja, da je družba lož je dobila najetele, ki prihajojo aem tudi is drugih držav. Na vsa brataka draitva po Združenih državah kakor tudi lokale U. M. W. of A. apeliram, da članetvo malo bolj čuva in se informira, kdo in odkod prikaja aem. Slišal sem, da prihajajo aem is driav, kjer so radarji dobro organizirani in tndi iz niinoiaa, kar bom pa ie o-piaal, če bom dobil boljie podatke. Po naeelbinak je večje itevilo rojakov, da opravljajo delo in s tem škodujejo samim eebi. V na aelbini Delegui jih poznam nekaj Bookvsls, Oolo. — Že dolgo ča sa ni bilo dopisa iz te naselbine, zato hočem malo opisati položaj koloradskih stavkarjev. Kar se tiče naie naaelbine, ni velika, Slovenci, ki so v nji nastanjeni, smo solidarni kot bi bili en sam mož; v|i smo za naio strokovno organizacijo. V času te velike borbe se kratkočasimo s čitanjem nam ljube Prosvete ter dragih naprednih llatov. Koloradskim magnatom je pri čelo iti bolj trdo, res, da je par podjetnikov zbralo akupaj nekaj "projitovoljnih" delavcev, pa oni ne delajo preglavice, ker, če bodo samo oni kopali premog, bodo kmalu imeli tndi podjetniki mrzle peči. Ti ljudje niso prav nič pri delu v rovih. Pred dnbvi je na Chandler premogorovu odtrgalo nekemu črncu nogo. Imena ne srečnega najeteža ne vem. Ravno medtem, ko eem aestavljal ta do pia, pa sta se oglaeila v moji hiii dva Italijana in mi povedala dru go novico, da se je raziirila govo rica, da so stanovalci v Primeru umorili tri, od kompsnije najete delavce, enega pa poikodovali, čemur pa se menda samo govori. Imen o teh ljudeh niaem slišal in tudi ne, kake narodnoati- naj bi bili. V Crested Butteju opravlja delo nekaj meni poznanih ljudi, ki so delali že leta 1913, ko je bila stavka in sem moral zapustiti ono naselbino ter hoditi peš bres denarja is Creeted Butteja do Puc-bla, Colo. Svetoval bi jim, naj pustijo delo. Sicer jih bom o priliki opisal. Naše zahteve nikakor niso pre tirane, zato poživljam rojake po Ameriki, da vztrajajo pri pravičnih zahtevah toliko časa, dokler ne dosešemo njih Izpolnitve. Stoj mo trdno v organizaciji in ne daj mo ae zapeljati za one groie, ra di čeaar bi se nss prijelo ime, k leek kraljeve "ohceti". Well, a-ko hočejo Jugoalovani res imeti srednjeveški luksus toke in enake vrste, naj ga imajo in naj g* plačujejo. Enkrat ae bodo že na-veličali. Medtem pa ni treba pošiljati v Ameriko nikakršnih plakatov z* nabiranje dolarjev za bojno mor-narico. Jugoslovanski delsvci v Ameriki naj bi s svojimi žulji kupovali bojne ladje? Kje vam je pamet fl • o • Ne samo to, da je cerkev f srednjem veku zaprla zdravilstvo samostanske celice (glej dr. Kernov izvrstni "Odgovor" frsn-!iškanu Hugo Brenu v 132. števil, ki Prosvete), marveč je celo srna-trala, da je zdravljenje bolezni vmešavanje v božjo previdnoit, ki hoče. da bolnik trpi ta svoje grehe! Še ni tri sto let tega, ko je bila na Škotskem sežgana na grmadi neka žena, ki je prosila zdravnika, da jo naj omami med porodom, da ne bo čutila bolečin. Cetkev je ematrala, da mora žena trpeti porodne bolečine zaradi prokletstva nad Evo, ki je storila "prvi greh". Zdravniška vads je danes olajšala porode, ampak to ni zaaluga barbarske eerkve. Kakšne a6 bile zdravstvene rsz-mere v srednjem veku, ko je bila cerkev na vrhuncu moči in slave, nam dokazujejo zgodovinarji, ki opisujejo straine katastrofe epi-demičnih bolezni, posebno bubo-nične kuge ali "črne emrti", katera je pokosila na stotisoče ljudi In kako so takrat "zdravili" to bolezen f S procesijami ln zidanjem kapelic! Zdravi ljudje so romali na "božja pota" in le 0-kužili od bolnikov! Danes ni več . takih epidemij (izvzemUi' iHAo kjer*" Žahjka v zdravnikov in modernih zdravilnih sredstev). Zakaj t Ali Jc Bog zatrl kugo, ker so se ljudje poboljšali f Kajpaše! Zatrla jo je zdravilska veda, ki se ima najmanj zahvaliti cerkvi za avoj napredek. • o o Švicarski delavee August Probst je bil te dni deportiran is Amerike. Probst se je zaljubil v hčer pittsburškega multimiljo-narja — ln zato je moral Iz A* merike. Probst si je sam kriv. Zakaj nI rekel, da je francoski grof ali ruski veliki knez, ko je stopil v službo hišnika pri miljonarjuf Ako pride v hiio amerilkega dolaro-krata kak raztrgani baron aH knez, ki je vrhutega ie sifilitik, js vse v redu; lahko se zaljubi v vss miljonarjeve hčere po vrsti in nazadnje še v miljonarjevo ženo — pa bodo vsi visoko počaščeni. Sedaj je to v modi. Kakšna francoska prostitutka pride na EUis Is-Isnd .pa pravi, da je ruska knegi-nja, ki jc pobegnila pred boljše-viki — in vae jI dela poklone, od-prta so ji vrsts v vse "boljše kroge" in "najuglednejši" dnevni-ki prinašajo njene "krvave spo-mine". • Tako je treba. Kadar pride Probst drugiS v Ameriko, nsj prinese seboj vizitke 1 imenom "Wilhelm von RittenheimM sli "veliki knjsz Dimitrij Cigane ril Ciganov", pa bo takoj gospod. K. T. m Porast Oity, Pa. Daai so od vseh krajev poročila v Prosveti o sedanji stavki,, is naie aaeelbine ie niaem videl nobenega, vsled če-ssr hočem malo poročati, da ns bodo rojaki mialili, da pri naa o-previjamo delo. Kolikor naa je s sntraeitnega premogovega polja, smo vsi pu-atill delo 1. aprila. Od Foreat Cltjrja do Montyeoka je rasdaljs približno 60 milj, med katero je la lasa leU 1913 in 1914, ko eo o-|nelteto rovov, ki so last rasličnih previjali dela med etavko. Valie drašb, a vei počivajo, da ee lehko tema aiso doeti aa boljšem kot govori o atoodatotni stsvki. Stav- LISTNICA OTtKDftliTVA. b okolloo Trlnidada, Oolo. — Pod dopia s dne 1. t. m. ee niste podpiseli in ne navedli evojega naslova, torej ga uredniitvo ne more priobčiti .—Pozdravi Ooodrich ss ja vrrfl v lasljo. Moskva, 7. jun. — Bivši gover-nor v indiani Ooodrich, ki pomaga pri Ameriški pomožni upravi, se ___ ______m,™, ^ <,tnet TTntt • posebne misije t šo~dragi zavedni 7eU^er"bUljo Iki'm nad^ljnjiT^m^kmm | ^M"*«*« »»zaj v M"kvo se eieer s tisočaki, toda če je|ao, doeedaj je le Uko kot je bilo stavka, ee ae SMrejo preživeti par tednov, da bi šli na našo stran. Naselbina Delavna mi je dobro zaaaa, kar em Um delal. Videl eem. kako aa rudarji, ko eo dobili livljeaake potrehUiae od aaije. takoj dragi daa Bi aa dela. Ugledalo ja, kakor ki ae imeli niti grižljaje vel, drugače pa ea v začetku sUvke. Ce bi bili etav-1 nI CsrbondaU jo bila ogromna kar ji poveod Uko mirni ia do ralr /a trdega premoga pred stav-eledni v tej eUvki, bi nem bile ko, eedaj pa je le ekoro popolo«- zmaga zagotovljena. 8tališče redarjev je do eedaj. ako aodiato po govortcak, popolnoma aeoamjano. Hplošno ae govori med premogarji, da je boljie ftHfcttfc la*en »daj kakor na vr- ma pošel. Če eo reserve povsod Uko izčrpane kakor na oaaeaje-nam meetu, tedaj ne bo dolgo, ko ee bodo morali gospodje laataiki radnikov podati volji deUvstve Nadzorni odbori Uk, I1S4 S«. Crawf»rd Ava., UMNIMI II UMI. H CERKVENI ZAKLADI.! S KIJ« SKTl Slovenci in Hrvatje niao prišli. PETDESET KOMUNIBTOV Soviet Bunla", glasilo pomoš I ne organizacije "Prijatelji Sov- jetake Ruaije" v New Yorkn, je vi Ootapare protestira. Samuel svoji sadnji številki s dne 1. juni Gompers, predeednik Ameriške ja poenelo sledeče veat i k ruakik delavake federacije, Id ae mudi v Bclgrad, Jugoelavija, 8. jun. — eovjetakih časopisov glede konfi-lcineinnetiju, kjer ae otvori v ao-Policija jc euoči udrla v majhno ^venih zakladov v boto letna konvencija federacije, kavarno bliau gUvncga trga in M* n» ko** Ukot« > <*>vil P«*«* K®ti raasodbi aretirala petdeeet komunletov. V dctlh PrebivalceT: vrhovnega avaanaga sodičča v aa opravičbo avojega čina je policija Krakov, 25. apr. — Ukrajineki davi corouadakega alušaja rudar-M^je naznanila da je našla »v«l ljudskih komiaarjev je epro jcv. Gompera pravi, da nad vrhov-bombe pri dveh aretirancih. VcU- prliral 75 miljonov rubljev aa na »um aodiščom ja ša višje eodišče ka policijska straža obdaja kralj«- kuP acmenakega šiU v inosemetvv ljudstvo, ki ovrie raaaodbo v o palačo. im temelju premošenja, ki je bilo (Ampak ljudatvo je brea mo«, V Bclgrad je prišlo toliko ljud- ho šc odvseto cerkvam. dokler ckaiatira politična mašina, atva, da ni proetora za prenočeva l Petrograd, 26. apr. — Zbiranje katero podpira Gomperel) »je in tisoče ljudi je sadnjo noč cerkvenih dragocenosti v petro- Odbor aa artntmalne ssaaos v spalo na ulicah. Največ ljudi je gradski provinci je v teku. Konfi Kanadi, je odlošil, da delavke v prišlo iz Srbije in Bosne. Videti je akacija ae vrši brez opozicije ln tekstilni industriji v provinci na stotine moških v slikovitih na mnogi duhovni sami izročajo sla OnUrio prejemajo $10 do tlLČO rodnih nošah in s handžari in pi- te in srebrne predmete. Sestiin- tedensko, etolami sa paaovih. Kmetje v živo- dvajset eerkva v Pctrogradu je šc gtavka ceatnih delavoev barvnih jopičih, na katerih ae bli- izpraznjenih in zaklad znaša 7ft Sprinfffleldllt Ill>( ^ n^iju^. uit gumbi iz svinca in medenine, pudov zlata in arebra. 1 uiio« po vaem trgovekem delu mo- oblastno promenadirajo po cestah. Pskov, 24. apr. Židovsko prebi I ^ ^ imajo biti nanovo ttohfit Ni pa videti Slovencev in Hrve- valstvo v provinci Pskov je pro-Ltojg ^^drte. Delavci; ki ao preje-tov, kar je vsekakor znsmenje, atovoljno oddslo vso zlatnino in L^ 39 centov na uro, sshtevsjo ds se Slovenci in Hrvatje ne sani druge dragocenoeti iz sinagog L5 do gg eeBt©v. SUvki so se primejo za kraljevo poroko. (Dcpu- vladnemu kohfiskacijekemu od-družili tudi stavUnski pomagati tacij liberalccv iz Slovenije ac go-boru. in gradnja mnogih novik poalopij tovo ne manjka. Op ur.) Voroneš, 24. apr. — Odbor sa tudi počiva. Danca ob enajetih ae vrši poro pobiranje cerkvenih zakladov je ka. Kakor ae čuje, je rumunaka vzel 825 pudov arebra in 14001 arojaomn. nevesta censurirala nekatere sU draguljev iz cerkva v provinci Vo- Rock UTUnd v D*ven rodavne arbake EenitovanjAe Lntf. portu, Iowa je i^lovaU aodntf iege. Aleksander in njegova žena Petrozavodak, 24. spr. - Kon- "g sc vrneta is ccrkvc v palačo v ko- fmkacija cerkvenih zakladov v Amalgamatcd Ciothing Workera čiji Viktorijinega modela, ob ka fUrelijaki deleveki komuni ee vrši 01 America. Uniji je ukazano, Ua teri bodo korakali lakaji v plavil, bres odpora: Duhovščina in ljud- 1 jopičih, v hlačah dokolenkah in s itvo deluje. ^ belimi lasuljami ter trioglatimi Moakva, 23.- apr. — Najvišje nj°n!d, ' klobuki na glavah. aodišče v Ivanovo-Vozneaensku Gibanje v Avstraliji. Avatral Rumunska kraljica, mati nove- preiakuje nemire v Šuji, ki so na- »k» P^ j* *»cU konte- ste, ni zadovoljna z novo kraljevo stali valed zaplembe cerkvenili renco dno 17. aprila v Melbournu, palačo, ki bo odrte j dom njene skladov .Obtoženih jc 24 oaeb, »» k»tori 00 delegatjeell 5 glaao-hčere. Baje jc vzela atvar v ovoje I mod katerimi ao trije duhovni, dva Vl Pro,i 9 ■prejeli program eoeia-roke in ukazala, da se dene še šest Lčitclja in nekaj bivših trgovcev, Igranja industrij, produkcijo, di-kopalnih banj v palačo. Belgrad- tovarnarjev ter policijaki načel- ■tribucije in iamanjcvalnih čred-ake ceste ae ji niti malo nc dopa- Lik. Obtoženci imajo štiri aago- >t8T kot cilJ franke. Mje je bilo dejo. Včeraj je rekla Alekaandru,Uornike. Valed velikega števiU po- ■W Konferonca jo aprajela izje- ao aocialiati pred njim še tieoč- --vo: 4'Otroško delo sa prof it naj krat povedali. Nobena postava ne prjvathi BIZNllKI INTRRR odpravi povsod v Združenih more preprečiti ustanovitve tru- gj um SABO. državah, njenih poeeetih in teri- etov, smpsk lahko prav malo za- __torjih". Konferenca je isvolile drlujc njih razvoj. Kepitalietičnl ohic««o, DI. — Trgovci v Chl- »voje odbornike in organizeeija gospodarski red oaredotočuje vod-Latfll ki prodejsjo premog, nioo b® nadaljevala s delom, dokler ae no boljinbolj premoženje v dovolj nI, da sc je podražil pre- *>o njen eilj doaežen. * possmeznikov. To povzročajo sa- m0g kvalitete "PoeahontaaM pri Oompere je bil izvoljen trajnim koni, ki učinkujejo v njem. Prttl- rudnika gg kopljejo ob čaeu pradaednlkom Permanentne kon-truatovaki sakoni lahko malo na- gtavkf> Te vrste premog ac jo po- fciiance ss odpravo otročkege de-gajejo temu oeredotočenju kopito- Lrašil za dolar pri toni, čeprav le. Gdč. Florence Kellejr, odbor-la v rokah peščice ljudi, prepre- ^ ^^ dg tUvkokasi prejema- Narodne lige konsumentov, čiti ge ne morejo. j0 'mwdo Aot orgsnizirsni j« b^« isvoljsna kot trajna pod- Beveridge je kot kendidat re- deUvei Tr(rovci ao ae obrnili na predaednice in gdč. Matilda Llnd-publikanakc atranke aej toliko po- L^^ in pnporočajo. da podeli »er. odborniea Narodne šenske šten, da je odprto povedal, da JcLrg0Vgkemu ujniku Hooverju u obrtno ualj^to lige je pa isvoljs-r.a kapitalizem in da mu bo po- L ker je B gV0j0 konfaraneo in ua aa trajno tajnico, jnagal izvršiti njegovo zgodovin- gQVorancgm povzročil, da ao pre- Predeednik je bil pooblaščen, oko nalogo. Koliko tako poštenih •0VDi4ki baroni, ki obratujejo da imenuje komiUj deeet $lenor, kandidatov je v demokratični Jn ^^ 0b čaau atavke, podražili da izdela načrt se ekupno sboro- ............. ' premog. v«nj« veeh pridrušenlh orgeuUe- Podrsšitev premoge pri rudni-1 olj in de isdeU usUvni amsnd ku js podrsžils premog tudi na I men t, ki bo onemogočil najvišje-a v Chicagu. Tona te vrsts\mn sodišču podsjsti rsssodbe, e premoga je stala še pred enim te- katerimi ee preklieujejo poeta ve dnom $7.50, sds j jo prodsjsjo po »odpravo otroškega dala. ♦8 'M in $9. Takoj po konferenci je šel Qom Torej atavke alufl premogovni- P«ra v družbi drugih odbornikov škim podjetnikom, ki ao največji pred zbornični juetični odaek, da aaaprotniki delavake orgeniseeije predloši Um argumente ? prilog sa podražitev premoga. Kdaj bo- nstavaemu amendmentu sa od-do drugi premogovniški podjetni- prsvo otroškega dele. ki spregledali, in izravnali epor s Ncksterim členom zborničnega organiziranimi rudarji, kajti jae- justičnegi1 odseke po^bno no jc, da suvka prinaša največje frMnik« korit privstnlm prmaogovniškimUa.a. bUe včeš, ko je Oompers re-interesom v Zepedni Virginiji. ^^^^ggg a je in da ee od veakege kead ide- jen i h delavčev v Randu (Južna Afrika) t njihovem boju g orgi nlairanimi tirsnl kapitelizms. To adaj priana tndi ■ i,.----11— • D. O. — lapor ro I 1004 darjev ustvarja popolnoma nov položaj. Isprtim rudarjem ne po I GLAVNI gTAN. ju mehkega premoga ee vedno olj pridružujejo tovariši, ki so delali v neunijekik rudnikih. Premogovniški podjetniki ao asialili, | u., da ae bo iapor Zasukal narobe in da ae bo večalo število eapoalje-1 nih rudarjev v neunijskih rudni kih. Kar ni šlo po šalji premogovniških podjetnikov, ee reaer-ve premoga na akladiščih hitro znižujejo in kasalu ko dan tukaj, co nc bo več premoga v reservi aa skladiščih. Vlade je poekusile aa brani t i povišanje esue premogu ali profitarstvo s premogom, pa ni imela uapeha. Najtrmoglavejši podjetniki eo vodid beaedo in zavrgli so Hoo-verjeva priporočila, obenem ao pa rekli, da povišajo ceno premogu. Delaveki tajnik Davia je kljub temu nadaljeval konference a »odjetniki, toda iareči se noče, tako neka atavke. Kabinetu eevoda ui všeč, da se povišuje oena premogu, ravna teto ee vsnamirja zaradi pomanjkanja premoge, ki pride sanssljivo, sko podjetniki ne končajo s {sporom in se snidejo s sastopniki ru- Slovenka Naroda* Priporu Jediota IV. jMi* 1007 v drlavi iiumu. -ga aa lawndalk avl, cmkaco. illinois. lavTŠovolni odbor: UPRAVNI ODSEK 1 A«dr«w Vidriak. R. P. D. V, T»ek. tajnik POROTNI ODtRKi W H»ji M A bm ava. 1 414 W. ilirRsis^iS^iei, ucr.^vC »■ 1,1 ,Jh| M 1H p' '•("•••f . ROLNIŠKi OOtRRi OSREDNJE ORROJLIKi BU« N«vak, eaaš»adalk, 0087-00 VZHODNO OKRORJRt M aJSLuI, ■•« SOS. M*ea Ru, S. Lavadale Aa« ^^P^^NO OlCUOiJE 1 ArIrr -mm darjev na ekupni konferenci. Členi kabineta eo prvikret pristali, ds bo pomsnjksnje premoge kmslu pričelo učinkovstl ne indu-etrljo. , LAJTNAJfT JB PIL tOAVJR ^ alftHa 1. N. P. A, IMT4I S«. Uvadele Ave., Ckleaga, 1U.1 DENARNI POilUATVR IN STVARI, kl ae NHe al. tavvlavalaeca edkeaa la jadate nki« ae aaaUva« TajaUtv« S. N. f. J„ 0007-80 »a. Lava* dal« Ava., Ckleaga, IU. VSE EADEVE V ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI aa »eM|efe aa aatlevi Bla^jaiitva S. N. P. JH OOST-OO Sa. Lawadale Ava., CkUa«a. III. Vae asMŠŠke aloda aealevaaja v gl. lavvšaaalaam odbeva ae aa| pešBjaje FmL Zaitau. MJuaMk 1|re- ložen. veš "naložil". O drugam lajtnan j^,, H jun Kongroo gflt sssv-ss IZRODKI PROHIBlOUB. v Genovi Je bil odgoden | na predlog Cičerina, ruakcga sov Jetekega vnanjega komlaarja. Ohioago, IU — Vojne je bile dovojevena, sklenjeno je bilo pre r' Angleži napadajo Iroo Belfeat, §. jun. — Angleške mlrja in nekateri ljudje eo p* J* TT^-T Jfrljt. Med take ljudi epade tudi ^ wpuWWw>ov 8helby Ohepman. V letu 1919 ee je Ohepmen po-javil nepričakovano kot Mnajelev-nejši letalec v ameriški ermedi". poročila o bolesni. Leninovi republikanski strsnkif Vsi prsvi jo, de delsjo za ljuc Mik rsdikslrev. Beg kstol. k« zbira f okolišu Rappehoe. Veet ao glaai, da eo Iroi oboroženi s nsjnovcjšl mi amsriškimi puškami. mol j. resne svetinjo in hrabrost-1 vdlke n. krišce. Nj^ova p«, so kar " ' jJ^ V,Hk° blestela hrsbrostnih svstinj ia PUlMalBlin popirjs. krišesv, kadar je pripel vm prea. Vaem, ki eo ge koUU poalu- šoti, je pripovedovel o "krabrih. .. „ » n junaških činih", kl jik je isvr- Moekve, Hovjetska Uusljs, 7. šil. Nsksga dna je pe imel emolo jnn. - Veled pretiranih poročil v n junaške eleve "nejalavnejšege inosemetvu o l^ninovl boleanl ja eUlca" jo bilo konec. PriJcU eo dr. Semažko, koiniaar sa javno ga ofieirji in svetinje in krišol eo edravje. aaano e petimi drugimi romeli mod eUro in porabljeno sdravnlki isdsl buletln, poročajoč, šero. Vladni uradniki isjavljajo, da js Lsnin dne «8. rnsjs akutno da js na njegovih činih toliko rss- sbolsl na šslodcu. Prizadeti so bili niče, da je sspustil Francijo, ko tudi šlvci in eree. Tode po par jO bil pod obtošbo vojnega soda dneh eo ti simptoni lsglnlll In bol n da se js njegovs soproge ločiU niku eo sdsj sUlno obrača na od njsga. boljše. Njsgovs temperatura je Ohepmen jc epesnsl, da človek normslns. PoročUs, da js Lcnlns ahko šivi tudi od probibicije, ako | sedel mrtvoud ,ao neresnična, jo sna isrobitl po svoje. Neksge, dne se je predstsvil ne devšnem I Volilni program irskih deUvoov uradu kot dr. Artbur A. Martin in Dublin, 7. jun. — (Fed. Prees.) zahteval je nekasnicc sa šganje. — Iraka dslavska stranka js ol>-To js bil nov vir dohodkov. Na- javila ovoj program za blišajošo rodni pregovor pravi, de vrš ko- eo volitve m irski psrlsment di po vodo, dokler ee ne ubije. Btranka sahUva odpravo davke Teko je bilo tudi o Ghepmenom, I na čaj in eledkor, prisilno obdelo kajti nekege dne eo ga prijeli ia vanje 20 odetotkov kultivlrene priatal je, da nI sdravnlk. | sami je, naclonalisiranja želesaie ia kanalov, gradnjo stanovanj za Dvajaet oooiaHetov Uvol jenih naj delavce in državno pokojnino sa guUrs s msliml otroci, kl so pre-BudapešU, 8. jun. — Pri vaUt lpnščene same sebi. - Unije trans vab sa novi parUment, ki ao bile portnib delavcev v Newbrjdgu jc zaključene v nedeljo, je bilo lsvo-|sklenile voliti delav*e kandidate. I jenih dvajaet eoclalietičuih po sUnccv. DeUvei eo doeegli lep! POZOR DEKLETA t uspeh kljub saprskaa^ kaUre jim Ako katero vaaeli življenje ne je poaUvil. tiren Horty e evojlmL^u Uw Mkje je EAMRC eUr terorističnim režimom. Tik pred U| w ^ ^ rfobžti tovaršiao v volitvami jo ogreka vlada ki se L***! od 90 do 30 let. Jes sem je sbeU socialistične amage — kokošjerejec v lepi slovenski na-sprsmeniU volilni sakon in dlkti- MjWlli imšm ng4j iooo kokoši. S00 rele, da mora vaak kandidat biva |90«Ž tn vad dro^e perutnine. £e ti vešje šUvilo let nepretrgoma na katero vooell In rečno misli na še-Ogrskem. To jo bil odaree saLjUv# Mj puu |n priloži sliko. kajti večinoma se mo• Tajnoet jamčena Naalov jot 0. E rali vel vodilni aocialiati pobegniti I W_3ČČ7 Be. Uwndale ava., Cki na tuje v sadnjih par letih, ka jejM^, m, llortjr dašil v krvi aeUnke so v j e mu Odč. Florence Kellej jo !ajevi-la, da je lagubiU upanje, da pa-aa mesne država kaj etore aa od prava otrečkege dalo In da ki Mli sekani v tem esiru povsod eoeki. Lo osUvni asModsseat lak k o pade ss doeofte učiakovit aa- 51VIHOVA /CRAVIIA V/DH/UJt /CM/a. l V [.UU/lN'tH [itVtHtt s H Al H PUMADE ctm 14 e M VV F. SEVERA tO C I t;/t H imi'in*. IOVVM FARMA VAFRODAJ. mmmmmmm Proda ac 85 akrov semljs v dr-šavi Wiseonaia vae je ograjeno ia je v lepem kraju ob glevnl očeti. Prodom po aalo nizki esai kar mislim v kratkem odpotovati v sta-ro domovino. Za natenčne pojasnila pridite oaebno ali pa pišite leatnlku ae naalov i Jokn Korien, P. O. Bos 168, Du Quoin, 111. (Adv.) Dr. J. V. Grahelt ZDRAVNIK. A) ■' Uradno ure eo* lOtOO s jutra J do 2 >30 popoldne. MIBOhie Street. Telefon Ceder 2W w. s. prrrtBUBO, fa BAKRENE KOTLE BewU km »»•. nr Matt aa »Ml« Ssaajc VICTORIA SUPFLY CO,f 684 Morton HIHg., Now York FRANK MM OGLAR, C I« O. ake vlade. Kljub temu eo dobili kandidate, ki eo odgovarjali sak* au. Hortjrjeva etranke je doMU ve* čliio v novi zbornici Vrli« Umu js Hortjr šel poraz Ismed etrov njfgovcgo HHam ae le trije laveljeni. llorty je tskljoftMi! "zmagal" no kmetik, kjer je hMO glaaovenje javna im V J160SLAVIA PIANO—ROLE Vi&l KSS«^."??« pišite takoj po cenik katekega DOBITE EDINO prii NAVINSEK - POTOKAR IVE STREET CAHEMAUOH. PA IVAN PAJK, 24 KUin St, Conomaugh, P«. TO V NAPREJ, PROSVETA OTOK ZAKLADOV. Čudoviti doživljaji malega Jacka m suhem ia na morja. Angleško spisal R. L. Stcvenson. Poslovenil J. M. (Dalje.) "Torsj Jakec", je rekel zdrav« aik žalostno, "tnkaj ai sedaj. Kakor si sejal, Uko bol žel, fante. Bog ve, da mi eree ne da« da bi te grajal; toliko pa hočem reši, in bo prijazno ali neprijazno: ko je bil kapitan Smolett zdrav, si nisi upal pobegniti; ko pa je obolel in ni mogel preprečiti, je bilo tvoje ravnanje naravnoet straho-petnol" Priznam, ds aem zašel jokati pri teh beeedeh. "Zdravnik", aem rekel, "prizeneeite mi; dovolj sem se že aam grajal. Moje življenje je na vsak način sapa dlo in mrtev bi že bil, če ee ne bi bil postavil Silver zame; in zdravnik, verujte mi, jaz znam umreti, in lahko rečem, tudi za-alužim — bojim se samo mučenja. Ce me bodo mučili —" "Jakec", mi je segel zdravnik v besedo in njegov glas je bil ves spremenjen, "Jskee, tega ne morem trpeti, Skoči čes ogrsjo in sbeživa." I "Zdravnik", sem rekel, "dal aem svojo besedo." "Vem, vem", je vskUknil. II Niš ne moremo zeto sedaj, Je-kee. Jaz pravzamem vso odgovornost ka svoje rame, vse skupaj, krivdo in srsmoto, fsnt; vendsr ne mšrem pustiti, ds bi ti tuksj #stal. Skoči I Samo en skok in zunaj si, in potem bodeva tekla kakor antilope." "Ne," sem odvrnil, "prav do-bro veste, da bi vi kaj takega nikdar ne storili; niti vi, niti sodnik, niti kapitan; in jas tudi no-£cm storiti tega. Silver mi je zau-pel »dal sem mu svojo besedo in vrnem ee. Vendsr, zdravnik, vi me niste pustili izgovoriti. Ako bi me zsčeli mučiti, bi mi utegnila uiti kaka besedies glede tega, |r je se neha ja naša ladja; jaz sem nsmreč dobil Isdjo v svojo Isst deloma po sreči deloma s svojim pogumom in drznostjo in se na- haja sedaj v severnem zalivu na Južnem obrežju in ravno pod visoko vodo. Pri polovici odtoka mora biti že na suhem." "LadjaI" je vskliknil zdrav-nik. V naglici aem mu popieal avoje zgodbe in molče me je poelužal. "Neke vrata usods je v tem", je opomnil, ko sem končal. "Pri vsakem koraku ai ti, ki rešiš naše življenje; in ali misliš, da te bomo sapuatili in izgubili f Slaba zahvala bi bila to, moj fanta. Ti si odkril zaroto, našel Bena Gun na — najboljše, kar si kdaj ia boš etoril, tudi če dočakaš devetdeeet let. Oj, pri Jupiter ju, in ker govorim ravno o Benu Gunnu, to ti je živa pooeebljena nesreča. Silver!" je za vpil, "Silver! — Dam vam nekoliko dobrega sveta", je nadaljeval, ko je prišel kuhar, "nikar preveč ne iščite onega zaklada." "No, goepod, storim vse, kar je v meji moči, in tudi moram", je rekel Silver. "Jaa lahko rešim z vašim dovoljenjem svoje življenje in tega fanta edino s tem, de nsjdemo zaklad, zanesite se ns to." "No, Silver," je odgovoril zdrsvnik, "če je temu tako, grem še korak dalje; pazite na vihar, kadar ga najdete." "Gospod", je dejal Silver, "naravnoet rečeno, to je prevei in premalo. Kaj nameravate, zakaj zte zapustili kočo, zakaj ste mi dali ta zemljevid, ne vem, gotovo ne vem. In vendar sem storil vse po vaši beaedi s zaprtimi očmi in brez beaediee upanja I Toda ne 1 To je preveč. Če mi nočete naravnost povedati, kaj mialite, lo povejte, in popustim vse." "Ne", je rekel sdrsvnik zamišljeno, "nimam prav.iee, da bi povedal kaj več; ni moja skrivnost, vidite, Silver, kajti dam vam besedo, drugače bi vam povedal. Vendar pojdem tako daleč s vami, kolikor smem, in še korsk ds-1 je; kajti še se ne. motim, me bo kspltan še itak poklical na odgovor! In pred vsem vam. dam ža-rsk upsnjst Silver, če pridevs oba živa is te volčje pasti, bom storil vse rssun krive priaege, da vas rešim." Silverjev obras je žarel od ve- selja. "Ne bi mogli reči kaj več, prepričan sem, goepod, tudi še bi bili moja mati." "Dobro, to je moje prvo pri vol jen je", je pristavil zdravnik "Moje drugo je nekoliko naave-U: imejte fanta blizu zebe, in če boste potrebovali pomoč, zakliči-te. Jaz grem sedaj po pomoč za vas, ki vam bo pokazala, če aem govoril tja v en dan. Z Bogom Jakec!" In dr. Liveeej mi je podal avot jo roko akozi ograjo, pokimal Silverju in odšel kitrik korakov v gozd. XXXI. POGLAVJE. Lav na zaklad.—matov kažipot. "Jakec", je rekel 8Uver, ko zva bila sama, "če aem jas tebi rešil življenje, si ga ti rešil meni, in tega ne bom pozabiL Videl sem zdravnika, ko ti je dal znamenje, da bi pobegnil — po strani sem videl, da; in videl aem te reči: ne, tako jaeno, kakor da bi bil slišal. To je prvi žarek upanja, ki sem gs dobil, odkar ee je napad ponesrečil, in tebi ee morem zahvaliti. Sedaj pa, Jakec, pojdemo z zapečatenimi povelji iakat ta zaklad; in ti in jaz se morava skupsj držati ramo ob rami in režila bova svoje vrstove kljub usodi in sreči." Ravno v tem trenutku nama je eden izmed mož zaklical, da jc zajuterk pripravljen, in kmalu sva sedele med njimi na peaku In jedla pečenee in praženo, neo-soljeno meso. Zakurili so tak o-genj, da bi lahko pekli na njem celega vola, in sedaj je postalo tako vroče, da so ae mu mogli približevati samo od vetrne strani 1n že eelo tukaj ne brez previdnosti. Z isto 'razsipnostjo so, mislim, tndi kuhali trikrat ve$ kakor smo mogli povžitl, in eden izmed njih je s praznim smehljajem vrgel v ogenj, kar je osts-lo, in je ogenj pri tem nenavadnem gorivu zaplapolal in prasketal. Nikdar v svojem življenju nisem videl ljudi tako brez vae skrbi za prihodnji dan; Iz roke v usta so edine besede, ki morajo nekoliko popisati njihovo ravnanje; in ko sem ss spomnil, kako $o trosili živež bi eo njihove *rp le po noči spale, sem eposnel; da so popolnoma a*zmo'ai za nadaljevanje boja, četudi ao bili aieer f boju zelo pogumni. Celo Silver, ki je s kapitanom Flmtom na nuni vneto jedci, ai i-flšel beeediee graje za njikovo brezbrižnoet. In to me je toliko bolj osupnilo, ker sem mislil, da se ni nikdar pokazal tako proole-tenega kakor ravno tedaj. (Dalje prihodnjih.) i atero vrnem na zahtevo. Moj na-4ov je A. P. 1011 So. Wabaab ive., Room 5, Chicago, 111. (Adv.) ;f ' ' F. M. Dostojevsldj t:-* v« besi § Birmf n v trsk delih. Levstik.- (Dalje.) "Važa teorija mi ni šla nikoli v glavo; vem pa, ds js niate lstuhtali sa naa In jo tudi brez nas izpolnite. Vem tudi, da niate vi pošrli ideje, ampak je ona požrla vas ter potemtakem ne boete odlašali." "Kako? Mene je požrla idejcf" "Da." "Ne pa jas nje t To je dobro. Malce rasama imate. Samo da vi dražite, jas pa sem ponosen '"Imenitno, Imenitno! Saj prav tega je potreba, da ate ponosni nase." "Dovolj; izpili ste, sdsj idite." "Vraga, ree bom moral,' ae je privsdignil Pjotr Stepanovič. "Ne, vseeno je presgodaj. Po-alušajte, KirUov, ali najdem pri Mjaenički tistega človeka, eaj veste! Ali se je mari tudi ona sla- Hkt'^'" "Ne najdete ga, ker je tu, ne tam." "Kako tu, hudiča, kje!" "V kuhinji sedi je in pije." "Kako ae je drznili" je srdito zardel Pjotr Stepanovič. "Rekel sem mu čakati... Hudaloat I Saj nima ne potnega lista ne denarja." "Ne vem. Prišel je po slovo; oblečen je in pripravljen. Odhsja sa zmerom. Pravi, da ate podlež in noče čakati vašega denarja." "Aha! Boji ae, da ga ... nu. soj ga tudi adaj lehko, ako . .. Kje je. v kuhinji!" Kirilov je odprl stranska vrata v majčkeno temno sobico; odtod so prišli po treh stopnicah navsdol, v kuhinjo, naravnoet v odgrajeno kamrico, kjer® je stala navsdno kuharičiaa postelja. Tu. v kotu pod svetimi podobami, je eedel adaj Pedja za aurovo, nepogmjeno mizo. Pred aeboj je imel steklenico žganja, krožnik a kruhom' in glinaato posodo a koeom mrzle govedine in krompirjem. Zalagal Je krepko in bil menda že napol pijan; eedel pa je v svojem rstkem kožuhu, oči-vidno ves priprsvljen na pot. Za pregrado je savreval aamovar, toda n« za Kcjdkot Pejdka aam ga js že teden dni podpihoval la naatavljal "aa Alekeeja Niliča, ker ao vajeni imeti *aj ponoči." Kuharic« KirUov ni Imel, in močno ee ml doade-ve. da je govedino a krompirjem že zjutraj sam Spekel sa Fedjko "Kaj ti je prišlo na um!" ae je zakadil Pjotr Btcpaaovtč nadenj. "Zakaj niai čakal, kakor ti je bilo Trčeno?" In z zamahom je udaril s pestjo po miai. Kedjka ae Ja virepenČU. "Počakaj, ti. Pjotr Stepanovič. počakaj," ja iz pregovoril, glada v o pondarjaja vaeko beseda, * tvoja prva dolžna*« je tu raeumeti. da ai na spodobnem «l»4aku pri g«*«podu K i rilo vem pri Ale-kaejn Niliču. ki bi mu lehka smerem škornje ana Ml. rakaj o« je pred tobaj omikana glava, ti pa al komaj — ifejt" jL la a aekakAss aleaaaftmmtto ia safc v stran. Poznala se mu je ošabna odločnoat in tiato sila nevarno, dozdevno mirno modrovaitvo, ki traja le do prvega izbruha. Toda Pjotr Stepanovič že ni več utegnil opaziti nevarnosti, kar se tudi ne bi bilo strinjalo Ž njegovim pogledom na stvari. Dogodki in neuepeki tega dne ao mu bil! čisto zmedli glavo . . . Liputin je etal med vrati temne aobiee in radovedno gledal nisdoli. "Ali hočeš imati pravilen potni list in dobro denarje, da se odpelješ, kamor sem ti rekel? Hočeš ali nočeš! Da ali ne!" "Vidiš, Pjotr Stepanovič, ti ai ma goljufal že od prvega sačetka; v mojih očeh ai podlež, da ga ni para. Nič drugega, kakor če bi rekel: umazana človečka uš — vidiš, sa kaj ta imam I Ti al mi obetal velike denarja sa nedolžno kri in za gospoda Stavrogina ai ae rotil na Živa in mrtve, čeprav je bilo vae skupaj eama gola tvoja hudobija. Jas nisem bil niti ss kspljico zraven, ne pa da bi tiatih poldrugtisoč — ia gospod Stavrogin ao to onikrat po zobeh nabili, kar mi tudi še vemo. Zdaj ml spet grosiš in denar ponujaš, no da bi sinil, za kaj. Ali meni se nekaj avita, da me sato pošiljaš v Pstrograd, ker bi ae rad maščeval nad gospodom Stavroginom, Nikolajem Vasvolodovt-čem« in so zanašaš na mojo lehkomiselnoet. Tudi tu ae vidi, da al največji morivoe na evetu. In veš, čeaa ai vreden že samo za to reč, ker ai v svoji malopridnosti nehal verovati v Boga, reaničnega Stvarnika nebea in aemlje! Ti niai nič boljši od mallkovavca; na eni atopnji stojiš a Tatarjem aH Mordvlaoem. Alekaej Nilič, ki je 'iloao', ti je dovoljkrat razlagal pravega Boga, našega Stvarnika, pa o stvaritvi sveta kakor tudi o aodnjem ■ dnevu In izpremenitvl sleherne stvari in vsake živali ia knjig Skrivnega rasodetja. Ti pa, trdo-vratneŽ, oatajaš gluh in nem kakor malik bres pameti la al celo praporščaka Ertdjeva zvabil za aeboj, prav kakor tiati zlodej-zapeljivec, ki mu pravijo Atciet . . ." "Gobec pijani) Sam odira elike po cerkvah, pa ia Baga oznanuje!" „ "Jaa. vidiš, Pjotr Stepanovič, ti povem po pra vid, da sem jih odiral; toda pobral aem Mimo bisere, in kaj veš, morebiti ae je tiati trenotek tudi maja solza izpremenlla pred Najvišjim, sa kako žalitev, katero eem prestal, jaa airota, ki le vsakdanjega zavetišča nimam. Ali ne veš la knjige, da ja enkrat vetarih čaaih neki trgovec a natanko takšnim solznim vzdihom izmeknil preovetl Materi božji biaer la glorije ln jo potem prod zbranim ljudstvom na kolenih vrnil eelo vsoto k snožju. Mati priprošnjiea pa ga je vprl< čo vseh ljudi blagoslovila a plaščem, tako da ee jo čude« agodil takrat ia je lo goepodaka ukazala vsa natanko sapiaati v državna bukve! Ti pa si spuetil mM, to ee prsvi, sam prat božji d saameko-vsL Ia da nid moj lajeai goopoder, ki eem to lo majkaepa aa rokah noail. bi opravil s teboj kar ta aa meota. kjer sva adaj!" Pjotre Stepenoviča je popadla brezmejna je- SSI "AH d videl daaee Stavrogina f Govori!" . "Nlkeri a» me ae predrzni isprstevati. Oo-spod Stavrogin staji v etrmenju preti teboj ki nI hil alti s željo udelešen. kaj Ide a kakim pava-•U denarjem. TI aoaramaci. d kriv veega!*' t sLovssrar v OKI- OAGU POZOR! Mladenič stsr t5 let prijaznega značaja 1n ima dobro delo ae žeti seznaniti a Slovensko gospodično *taro 18 do 25,let v svrho ženitvi Ako katero veseli, vrediti si prijazno zakonsko / Življenje naj ae rijavi in naj priloži svojo sliko, Kt|bllfv|ll S evetavaS dodarni mmrmflfci •rusvERsrEt VINO DAMd ZASTONJ V JvcMlavljo. Bolstnko. namunako la OfMk, pnk« DakrovaUtt ta tak*. CAMEAONIA................JSS' S. Votejft itaM HSft. — Dava IS. Svtani« da LtaMtan« —.H. Pivka Charbovr«* v,»ko BB800 MAUaTAMlA^ KH 0 ^ ,, AQUITAKIA Voinj« iUm ||M. — Davak SS.' . \ Zalaaalaa U UtaklJana I1S.II. EMIL KISS, bankir, tSS Soeoai A ve., NEW TORK, N. Y. ZAZTOPNISTVO UP.O, d* SOBIM. I Zi|rOi ImMtaje v vatoveai ambmsksm dolarja v Staarjlk ta kraaak v ItaM* k taja potom rosi s in anioj^VNo. ==========- EAD BI IZVEDEL, kje sta John Stua doma iz Vrano vič in njegova žena Tereojai. roje i Urih is Černomlja na Dolenj ekem. Za njih bi rad izvedel njih bratranc Math Urih. Prosim roja ke, če kdo ve za njih naalov, naj mi to naznani, ako boeU pa sama čitala ta oglas, proeim, naj ae mi javita na moj .naslov: Math Urih, 6 North Tamarack, Calumet, Mioh. ===== BOLGARSKI KRVNI Caj viit gerak ob čaan ko grsste v pottcli —---naravi PREGNATI PREHLAD Vaa obvaruje pred iafhiencu Ojača vaša jetra. In očisti vaša čreva. Balcankl krval *«j j. m.UvUw U ti •tik MiiU. Va« 4a «*ca»o ra£T0 , pJ^ ^ 44 M •k^iOa ac raooAJA v vzzh lckaznah »u aa po polU 1 vaUk iiUtiuki u |lt». tli I u II.U. ali 6 u m .ti. sT. .lov: H. h. Van Schliak. PrMlSaat. MaAd ProSaeu Conpaay. • Narr«! Bu,Id>ot. PtUabaraK. Pa. > Ospdd ? dvstsettk M sB se vaa ps vrst tesar. KO NAROČATZ. 8A POSLU2ITZ TECA KUPONA. Nalioad Lakeratorr, S. ». * Avmm"' cfcu^' Ai, • * . .. . .........«••• .aa kav al poiljlta.....,...,,«,, Ca*ta ta Itv. aZ a. V. D........M....,, .....•..«.*..........................4 mim•»..... SrlMb .i..........•.».....iiiii,.....! rAmS^uliji aoJAsa m ! COLUMBIA GRAMOFONE! j od $30.00 — $250.00. ( VELIKA ZALOGA PLOŽC V VSEH JEZIKIH. ■ laaam sovo aalogo namikik iaportivanik "Homokord" rekordov. Brezplačne cenike dobite pri: victor navinsek, SSI Greeve St., Coaomoogk, Pa. ...................................... k^jk, ) 0IV8Bt* yn »A*eMB EMIL KI5S. bankir, ISS Soeoai Avo.. 0 NEW TORR, N. T. Veliko potnikov. ■ddjta gojoaoilo M Za SLOVENSKO SANKO ZMOUUSEK & CESSBK 70 —— 9tK Avs», new yoiUc cmr. i k irrr*^: NAJHITREJŠA POTNIŠKA POSTREŽBA Iz NBW TORKA V TRST (Via Napulj) a Ameriškim poitnlm pomikom PHILADELPHIA, prlujo jolUa U (Medkrov 15,000 ton). Parnik PhiUdslphia js en najhitrejših, vsčjtk in isvrstno vrejenik pamlkov med Nsw Toršklmi In sredozemskimi poslovanju. Prvi, drugI in tretji razred,'tSVftstno tretjega rasreda kabina s S ln 4 prostori. Dosti vina mri vsakem obedu. ' Za ceno in rezervacijo prijavila ae pri doSmčemu zaetop- Jofaa JTDwrev, Geoeed Ageat, ISO Seaoderav, Now Tork K. W. Kempf, Goo. We.|er» Pae. Agt^ ISO rf. U Sallo St., CHICAOO. IU. ROJAK PAJK JE V trgovini nad IS let, na tisoče dolarjev razpošlje blaga po celi Ameriki pa se nI nikdar slišalo da ai vsak dobil polteno blago. Kdor od nas enkrat kupi, še kupk Potil ja brezplačne cenike po celi Ame- rat kupi,________. PS.... . m riki za ura, zlatnina, srebrnkia, diamante, prstaae, dalje prave glasne .Columbia gramofone, sloveasks in v vseh drugih jezikih gramofonske plolče, zastave, regaiije, kape i.J. d. III H On je edini pravi sastep gramofona in plošče., ' En aam poskus ia prepričali ee bodete. »pnik v Conamaugh, Pa., sa Columbia Varujte sebe ln vaš dom s pravo importirano nasnško automatično pištol«. tMSNMt aakoja. Ca sa ataa- Misasiela MMd — ^^^ r«esm naevji ssaa e roka aH aSpIraaJa ta m v u. a aaki m alvaaa ki ae vTrnMta« ara- b Stavo 'Smmtata v U SalaH ta M mo4h »rH^ ^ IU* Naia aaaa M ta II kaNŠarS* pravo Ort«iM putata š» 11-IT a ŠTEDENJE KOT IZDATE katero pot gre vas denar? proračun vaših prejemkov in izdatkov vam bo • mrfeSIN vosa aaMa, H U M oajkolj GLAVNO ZA8TOP8TVO FRANK &AKSER aTAfT JADRANSKE BANKE S ~ - »AKSER STATE saAjamm maA ■ ■ ■ I i irlPiiMn 1 * . i.