Posamezna STev. 60 vtn. Poštnina ■ 'sT1 • pavSallrana. Slif. 42.	V LjoDitoni, v so&oto. dne 21. lebrnarla im
imim.
•SLOVENEC« velja potu m vse strast Jago-atortje in V LJubljani: m eeto leto naprej. K ioo>-n pel leta „ .. „ S5--m Mit leta „ .. „ 30-— aa sn mesec „ .. „ 10--
Mwawo celoletno K140'.
BE Sobotna izdala: e=
Soeto leto _______k 20-
Inozemstvo. .. „ 25'—
BV Urednftlvo Je t Kopitarjevi nltcl Stav. G/m. Rokopisi ae ne vračajo; nelranfcirana pisma m ee »jo. Uredn. telet Str. 50, iprava. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprav* |a<r Kopitarjevi al.«. — Betaprifaal 4oM]aaake St. 650 za narodnim ta it 349 m o« antr. ta čeike M.7W, o*. »JW, fcam^hanT
Sarajevo, 19. febr. Nocoj ob pol 11. uri je umrl tu dr. Pero Rogulja.
Največji bratski Krekovec ic omahnil sredi napornega dela in legel v grob. Ni ga več. Njegov duh je vzžarel v temnih hrvatskih političnih razmerah in za tem siferim duhom jc šel najboljši inteligenčni naraščaj hrvatskega naroda, za njim so šle fcrumoma kmetske množice iz Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Bil je kulturni, politični in gospodarski organizator, kot jih je le malo rodila jugo-riovansita zemlja. Še več: Bil je utelešena ideja krščanskega preporoda v Hrvatski in ta ideja v njem je potegnila s prepričevalno Kilo množice hrvatskega ljudstva za seboj.
Pero Rogulja je sin majhne uradniške družine iz Mostara, Oče je bil Srb, mati je pa iz vseh sedmih sinov vzgojila odločne bojevnike za katoliško Hrvatsko. Mladi Pero je po končani srednji šoli študiral pravo v Zagrebu. Tam se je v krogu mladih akademikov prepojil s Krekovimi idejami, šel potem na Dunaj in je ob počitnicah študiral v Ljubljani Krekovo organizacijsko delo. Da si razširi obzorje in poglobi svoje znanje, je po promociji odšel s prerano umrlim dr. Eckertom študirat v Belgijo na katoliško univerao v Louvaintt, Best mesecev se mudil potem v Munchen-Gladlbachu, kjer je proučaval mogočno organizacijo nemških katoličanov m nabiral gradiva za delo v domovini. Potem ko je prepotoval Francijo in Italijo, se je vrnil bogat na znanju in izkustvih v domovino — na delo.
Na Hrvatskem so vladale takrat žalostne politične razmere. Okrog posameznih oseb so se grupirale jsolitične stranke in strančice, v celem političnem življenju ni bilo niti enega velikega in trajnega idejnega žarišča, k bi bilo v stanu, dvigniti ljudstvo do izobrazbe in mu dati politično in gospodarsko samoodločbo v roke. Središče vsega političnega hoja je tvoril narodni boj proti Mažarski, In ta boj je vodila liberalna inteligenca iz zagrebških kavarn, bil je boj z navdušenimi besedami; nikdar pa se niso dvigni politični voditelji navzgor k ljudstvu, da bi mu pomagali ustvariti močno gospodarsko organizacijo, da bi pripomogli, da postane kulturno in politično zrelejši, — Na drugi strani pa jc mažarska vlada z vso silo pritiskala na hrvatsko ljudstvo. Uradniki in žandarji, kolonisti in mažarske vlade, denar in bajonet,
— "vse je uporabljala Pešta, da hi zasužnjila to bogato zemljo in preko pogažene Hrvatske prišla do morja. Zasužnjena Hrvatska je vpila po možu, ki naj jo reši.
»Udariti moramo v te gnjile vode!« je Rogulja rekel rad z iskrečimi očmi. Vedel je, da s starim rodom nc. ho moglo novo, demokratično katoliško gibanje zmagati. Hotel je pomnožiti vrste krščanske laiške inteligence, zato jc začel z obsežnim in podrobnim delom med dijaštvom. Sad tega dela sta bili katoliški akademski društvi »Kačič« v Inomostu in »Antu-novič« v Budimpešti, Vzporedno z vzgojo novega, zdravega pomladka je s par tovariši pripravljal pot političnemu gibanju. L. 1012 je osnul z dr. Eckertom na Reki prvi hrvatski katoliški dnevnik »Riječke novi-ne«, ki so v času Čuvajevega absolutizma silno naj>adale mažarski režim. Takrat so šli kot blisk po vseh hrvatskih zemljah srditi Roguljini članki: Tu felix, Austria, nube! Rogulja je s pomočjo reških frančiškanov požrtvovalno vzdrževal ta list, z dr. Eckertom sta bila šefa, reporterja in korektorja. Vlada je 1. 1914 ustavila list, a ni zlomila Roguljinega duha. Sredi vojne je osnul v Zagrebu »Novine«, kjer je z vsem ognjem nastopal za ujedinjenje vseh Jugoslovanov. Ni mogoče povedati, koliko težkih bojev je imel ta list, ni mogoče pa tudi niti naznačiti, s kako silo jc zanesel ta list jugoslovansko misel v hrvatske mase. V listu je pač žarel Roguljin duh, kazal je nove poti in nova obzorja. Po propasti od njega tako sovražene Avstrije je osnul s svojimi tovariši »Narodno politiko«, h kateri se je pridružila tekom enega leta še vrsta listov v provinci. Lani je stopila hrvatska pučka stranka na plan in naš Pero je bil njen prvi predsednik. In sedaj se je pričelo veliko delo. Hitel je od vasi do vasi, zbiral kmetsko ljudstvo, mu dajal duševnega kruha in zakladov svojega silnega duha. Organiziral je seljačke demokracije, jim dal smer in program, discipliniral v kratkem času svoje čete in z optimističnim smehljajem jc pravil: »Čuvajeva Hrvatska je propadla in z demokracijo vstajamo mi.« Položil jc prve temelje gospodarski organizaciji v hrvatskih zemljah. Bil je kot baklja, ki izžareva luč in gor-koto, kamor je vrgel svoje ideje, so užgale. Še eno njegovo delo naj ne gre mimo nas. V zimi 1. 1917 je vodil akcijo za revno jugoslovansko deco. Po njegovem prizadevanju so spravili 60.000 bosanskih in istrskih otrok v bogato Hrvatsko. Blagi mož je z gladnimi, bolnimi, od mraza se tresočimi otroci sedel v živinskih vagonih, lomil ž njimi kruh in se vse dolge zimske noči vozil z njimi, »Za enega sem se bal, da mi umre na rokah, pa ni umrl, bil je Bosanec!« nam je smehljaje pripovedoval. V
tistih raesccih sc je vgnezdila v njem kal bolezni, ki ga je podrla.
Mož dela jc legel z njim v v grob. Iz srede ljudstva je vzrastel, vanj sc je vrnil, sejalcc idej, zidar njegove politične in gospodarske organizacije. Njegova zlata duša jc videla bedo hrvatskega seljaka in delavca. Srcc je čutilo, da je dolžno pomagati. In z vso svojo ogromno energijo, z vso silno ljubeznijo do dela je šel v boj. Sedaj, ko bi bil videl, kako se dvigajo hrvatske kmrtske množice, kako se njegova draga Hercegovina oklepa pučke stranke, sedaj je ta veliki pijonir krščanske kulturne misli zaprl oči. Komaj enointrideset let mu je bilo, v najlepšem razmahu sil mu je omagala roka in ni ga več. lostni tisoči hrvatskih seljakov, ki si jim bil
Veliki vojevnik katoliške Hrvatske! Stojimo ob Tvojem grobu in z nami so ža-da.l duševnega kruha. Z nami so pogreznjene v globoko tugo stotine dijakov, ki so upirali v Tebe oči, jrotem ko jih je zapustil Krek. In za Tabo plaka mala bosanska deca, s katero si se vozil v zimskih nočeh in ki si ji ogreval premrle ročice.
Bog, ki si ga ljubil z vsem ognjem svoje velika duše, jc videl Tvoje nesebično delo in Tvojo veliko ljubezen do najnižjih, najbornejših, ponižanih in razžaljenih. On Te sprejmi utrujenega in izmučenega v svoje naročje!
Slava spominu dr. Pera Roguljc!
nova vlada zaprisežena.
Belgrad, 20. februarja. (Izvirno,) Ministrska lista, ki smo jo včeraj po prvih vesteh javili, je bila sestavljena, kakor smo poročali s sledečo izpremembo: minister za socijalno politiko je dr. Šurmin, minister za agrarno reformo dr. Krnic, minister za šume in rude dr, Kovačevič. Danes popoldne ob 5. uri je regent zaprisegel novo ministrstvo.
II
Kmečke množice tvorijo jedro slovenskega naroda. Kmečki stan je tisti,, ki v napornem delu iz zemlje proizvaja najpotrebnejše, — živila. Pomen kmetijstva za gospodarsko moč celega našega ljudstva in naše države je velikanski. Tega se je od nekdaj že zavedala VI.S. O tem govori vsa njena preteklost, o tem priča njeno podrobno, a plodonosno delo za gospo-
darsko organizacijo in izofcragfco kmete&to* ga ljudstva. VLS je začela orati letfino ne zadružnem polju, širila je gospodarsko izobrazbo ni pridobila kmetskenau ljudstva tudi političnih pravic v občini, deželi m državi. Da pridobi ljudstvu, predvsem kmetskemu, odločilen t*pliv v državi, to se jc naša stranka borila za demokracijo in ljudske pravicc. Tudi zalto se jc borila proti absolutizmu avstrijske gospode in zato je šla v boj proti »demokratski«* gospodi v Belemgradu.
Prišla je ura, ko se državna vlada? vrača v roke ljudstva. Da ta važen dogodek še bolj povdari, jc postavila ljudska stranka rta mesto ministra za kmetijstvo slovenskega kmeta Ivana Roskarja. Cela stolitja so bili slovenski kmetje odvisni od nemškega Dunaja* o usodi in razvoju našega kmetijstva so odločevali razni dvor-nikj svetniki, ki niso poznali potreb naše zemlje. Danes je zasedel to mesto kmet, ki bo iz lastne izkušnje razumel, česa rabi naš kmečki stan, da se gospodarsko okrepi in da zaceli globoke rane, ki mu jih je zadala vojna.
Težak posel čaka našega ministra-kaneta, Kmetska gospodarstva so si sicer ponekod v vojnem času zelo opomogla-; večinoma pa so se v vojni izpraznili hlevi, draginja industrijskih izdelkov je zelo na-rastla in kmečkemu stanu grozi nevarnost, da bo sčasoma obremenil svojo zemljo z dolgovi in prišel v oblast velikega kapitala. Škodljiva politika »demokratske« vlade je udarila kmetske gospodarje, poslabšala je njih položaj še bolj in novi kmetijski minister je prevzel žalostno dedščino, da bo moral popravljati grehe stare liberalne vlade.
Naloga kmetijskega ministrstva bo r prvi vrsti organizirati vse potrebno, da se poglobi gospodarsko znanje kmetskega ljudstva, da se bo mogla zvišati produkcija in z njo blagostanje. Najbolj /.dravi temelj modernega kmetijstva, zadružna organizacija, bo moral priti do večje veljave. Dosedanja vlada ie zadružništvo, predvsem kmetske zadruge, potisnila čisto ob steno, zato da so imele velike banke -široko in svobodno pot. Temu mora biti konec, kmet naj potom svojih gospodarskih organizacij sam vzasne promet s svojimi pridelki v roke.
Slovensko kmetsko ljudstvo jc poslalo svojega tovariša v ministrstvo za kmetijstvo. Ta prevažni dogodek pomeni za kmetski stan novo zmago, ki mu ga je priborila VLS, Veliko praktično znanje in sposobnost novega ministra-kmeta nam jamči, da bo njegovo delo uspešno ry ve; jugoslovanski kmetski stan.
Piše dr. Rudolf pl. Andrcjka.
Daleč tam na severu Ljubljane, kjer ločijo nebotični vrhovi kamniških planin solnčno Kranjsko od gorate Koroške, leži majhna deželica, čisto samosvoja, obdana krog in krog od visokih gora. Za to deželico se je ravno pred vojsko po zaslugi bratov Čehov vzbudilo večje zanimanje, toda svetovna vojna ga jc zopet pokopala. Čas je, da sc sedaj širša jugoslovanska javnost seznani s tem prekrasnim planinskim rajem. Ako sc pelješ po gorenjski progi iz Ljubljane do Kranja, zazreš pred seboj velikane kamniških planin, Kočno in Grin-tavec v večni lepoti. Že v Kranju se ti zdita vsa drugačna kot v Ljubljani; med njima in med širokim in strmim Storžičem, zadnjim izrastkom Karavank, opaziš usedlino, ki kaže pot na Jezersko. Od Kranja v»*di lepa cesta mimo slikovitih gorenjskih vasic po kateri dospemo po približno dve-urm noji ▼ Tupaliče, Tam sc že zožujejo planine v vedno ožjo dolino; na levi strani na? pozdravlja slikovita Zaplata, zadnji izras efc Storžiča. Že smo mimo zanimive vasi l>vora, v kateri so kar trije gradovi. Najbolj slikovit in viden je jjnsd Thurn, se-jdai la&i vladne&a svetniki Otona pL De-
tclc. Po lepi državni cesti, gladki in trdi kakor asfalt, dospemo po eni uri hoda do vasi Kokre, ves čas ob bregu šumeče in temnozelene Kokre, ki nas odslej spremlja skoraj tik do našega cilja, Vedno višji postajajo vrhovi skalnatih gora. Krasno izpeljana državna cesta nam nc prepusti, da občutimo kako sc vedno bolj in bolj dvigamo. Posamezna selišča in kmetske hiše postajajo vedno bolj redkeje, dokler doccla ne prenehajo. Naenkrat sc nam odpre veličasten pogled na Kočno in Kr-vavcc, ki ju je od tc strani, ako smo si zapomnili podobo izza. Ljubljane in Kranja, komaj spoznati. A žc nam jo zopet zakrivajo predgorc; še par ovinkov in že zagledamo večje poslopje na levi, pravi moderni grad, na desni pa čujemo škripanje lesnih žag. To jc nekdanje Fuxovo posestvo, sedaj last češkega grofa Lame-zana.
Malo naj>rej, tako, da tvorijo pravo tesen, opazimo na desni in levi ceste gospodarska poslopja in pristave I.ameza-novega gradu, kjer sc nahaja tudi poštni urad. Odtod hitimo, prevzeti od veličastne romantike tc krasne doline preko mostov, kmalu ob desnem, kmalu ob levem bregu Kokre naprej. Tihota nas obdaja vsepovsod, le semtevtje začujemo med šumenjem kako zamolklo zvonenje kravjih zvoncev visoko gori na planinah, pretrgano od petja veselih pastirjev, Cesta se dvi£ui£, zopet se pokaže nckai dokai ve-
likih kmetskih hiš in na enkrat obstojimo pred prekrasno sliko: na strmi skali, padajoči navpično v Kokro, stoji majhna ka, pelica, pokrita po koroškem slogu z deščicami. še četrt ure do 20 minut in že smo pri »Kanonirju«, znani gostilni, kjer se ->ddiha4o turisti, ki. hodijo tu skozi. Tu sem prihaja na državno cesto zanimiva planinska pot, ki vodi iz Tržiča na Jezersko, Na Spodnjem Jezerskem smo! Naša spremljevalka Kokra postala je že znatno manjša. Ko jo krenemo po precej ostrem klancu navzgor, opazimo, da jo močnejši lok vode zavije na levo od naše poti. Prepustimo si zanimivo pot do izvira Kokre do prihodnjič in krenemo naprej ob Jezer-nici. Državna ccsia mora tu premagati precejšen hrib in se vzpenja po lepo izpeljanih vijugali proti Gorenjem Jezerskem. Zopet nas pozdravlja živ ropot številnih žai^. hiše postajajo gosteje. Ko smo odsekali vijuge po bližnjici, nas že pozdravljajo prve hiše Gorcnjcga Jezera, Do sedaj ozka dolina sc razširi y kotlino; lagodncjc stopimo po državni cesti, in kmalu sc nam zasveti nasproti dvonadstropna lepa stavba, daleč znani hotel Kazino« na Jezerskem, Čeprav nas jc po dolgem potu želja, da sc odpočijemo v gostoljubnih prostorih ljubeznivega hotelirja Murija, nam vendar krasota, ki sc nam naenkrat odpira na desni' strani, zadržuje korake. V južno-zar.^dni smeri zremo pred seboj ves vcli-ki tjjru masiv Donosne Kočne. Kakor se
nam zdi iz kranjske strani ta gora sicer visoka in mogočna, toda vendar nekako mehkih potez, tako nas preseneti ostra, da skoraj divja oblika prestrmih vrhov, prepadov in skal, ki sc kopičijo drug poleg drugega. Tu šele vidimo, da ic Kočna cela gorska skupina, ali bolje rečeno veličasten arrrfiteater gora, ki obkrožujejo jugozahodni del jezerske planote. Iz tega konca jc Kočna skoraj neprisLopna in le najdrznejši lovci in turisti si upajo hoditi po njenih navpičnih stenah in razdrapanih skalah do vrha, Ko se ozremo od tc veličastne skupine po jezerski planoti, vidimo na levi zanimive gore: Pristovnikov Štor-; žič in dalje proti zahodu Vernikov Grinta-i vcc, ki sc pa nikakor nc moreta primerjati z divjo veličastnostjo Kbčne. Prav na zahodu jezerske kotline zapazimo jezerski! vrh, ki zapira pot proti ostali Koroški. Cela geološka formacija kaže na to, da je polnilo sedanjo kotlino nekdaj jezero, dokler si ni poiskala Jezcrnica na zapada skozi apnenske plasti izhoda in na (a način osušila jezero. To dokazujejo tudi stare stavbe; tako leži stara farna cerkev visoko gori na severnem bregu, tako so tudi kmečki domovi, kakor n. pr. Šcnkov dom, stali 50 do 100 m višje nad sedanjimi. Tudi različne ljudske pravljice in i/.poročila kažejo na io, da sc jc spomin na nekdanje jezero ohranil še sedaj v prebivalstvu. Zadnji vidni spomin na nekdanje jezero tvori mlaka, ki jo zazreš od desne strani
Stran 2,
SLOVENEC, dne 3T. .feErnarfa 1920,
Štev. 42.
Dr. Ivan Shvegel:
Jidran&ito upraiamjs
sta pirSilti hKsssfcrtfici.
Preobrat Amerike proti ententi.
Zavezniki so dobili vojno vsled nastopa Združenih držav, ravno tako kakor so lih tekom prvih treh let obvarovale pred porazom brezmejne žrtve Rusije, in Združene dr/.ave so prvotno stopile v mirovna pogajanja z voljo, da se odpovedo svoji izolaciji, sodelujejo na politični in gospodarski obnovi' Evrope ter sprejmejo tako naše znatna bremena, ako bi se dal s tem v resnici doseči boljši, srečnejši red stvari. Ko je Američanom postalo jasno, da se je predsednik Wilson, za čigar idealna načela so se velesile entente, dokler so ga potrebovale za zmago, slovesno izjavljale, tekom pogajanj korak za korak umikal pred egoistično voljo Clemenceauja, ki je poznal zgolj koristi Francije, in pred politiko Anglije, ki o svobodi morja ni hotela ničesar slišati, ter da je podpiral zgolj enostranski nasilni mir po starem vzorcu, ki je dal sedaj tudi Italiji pogum za pretirane zahteve, — tedaj se je polastilo ameriškega naroda tisto razpoloženje, iz katerega je senat odklonil pristop v Ligo narodov ter so ameriški finančni krogi odrekli svojo med vojno obilo tekočo sopomoč za obnovo Evrope, ker kaže njen položaj le na nove vojne, nove politične in socialne boje, katerim morda prehoda v Ameriko ne bo mogoče zabraniti. Ali naj Amerika Angliji, Franciji, Italiji in Belgiji še vedno posoja zlato in dovoljuje kredite, dočim te dežele, ki vsled pomanjkanja kapitala ne morejo plačevati svojega uvoza živil in surovin, istočasno v drugih na novo osno-vanih državah investiralo kapitale in skušajo prehiteti Ameriko, da bi začele tc upa-Polne države izkoriščati, še predno bi našle le-te priliko, da pod ameriškim vodstvom same vzamejo v roko uporabo svojih naravnih zakladov in pomožnih sil? Kakšen razlog ima ne samo Amerika, ampak tudi Jugoslavija, da bi želela ustanovitve Zveze narodov, v kateri so zastopane Velika Britanija s 6 glasovi, Združene države, Francija, Italija, Japonska, Španija, Belgija, Grčija, Brazilija pa vsaka z enim glasom, in kateri naj bi služile ostale dežele sveta kot objekti? Zveze, katere delokrog je tako tesno spojen z izvršitvijo pariških pogodb, da se zdi njen edini namen, da v interesu nekaterih zmagovitih evropskih velesil ovekoveči njih samovoljni izrek v pogodbah in ga postavi pod garancijo celega sveta? Kako bi se moglo pričakovati, da bo pred tem tribunalom, čigar sklepi morajo biti soglasni, Jugoslavija kdaj prišla do svojih pravic v stvari, ki nasprotuje željam Italije?
Položaj za Jugoslavijo.
Spričo tega stvarnega položaja nastane vprašanje, če za našo državo ni boljše, da se v italijanski kontroverzi odpove dogovoru, katerega vsebina se ne bo veliko razlikovala od. obrisov v ultimatu in s katerim bi prišli pod garancijo Zveze narodov ter odvzeli Italijanom, Angležem in Francozom polovico odgovornosti za njihovo sebičnost? Ali ne bi bilo bolje, da trpimo, česar ne moremo preprečiti ter, ne da bi s a m i podpisali smrtno obsodbo nad pol milijonom Jugoslovanov, zavedajoči se svoje pravice prepustimo velesilam, da same uresničijo svojo grožnjo.
Italija se mora izvršitve londonskega pakta mnogo bolj bati nego mi. In kakršnikoli predlogi bodo še prišli od te konference in kakršenkoli bo že končni uspeh, dosežen bodisi s silo bodisi potom dogovora — toliko je gotovo, da ta mirovna konferenca za rešitev jadranskega vprašanja nima ne volje ne moči. Kajti jadransko vprašanje ni samo vprašanje Reke,
državne ceste, ako kreneš od poslopja jezerske pošte k Sv. Andreju, vasici na vznožju jezerskega vrha. Te dve vasici, Zgornje jezero na zapadu in Sv. Andrej na vzhodu jezerske kotline, dajejo celi dolini prav poseben značaj. Kar osupne popotnik, ako zagleda kmetske hiše, krasne, snažne in večinoma enonadstropne kmetske domove, last premožnih jezerskih posestnikov. V tej kotlini je premnogo neizrabljenega bogastva; posestniki so sila premožni; posestvo, ki ima nad 600 oralov, ni tu nič posebnega. Zato se pa Je-zerani čutijo tudi kot nekaj posebnega in v šali omenjajo večkrat, da so jezerska republika. Na vsak način je zanimivo, da govore tudi v tem smislu; ako gredo proti Kranju, pravijo, da gredo na Kranjsko, ako hodijo čez Jezerski vrh v Železno kaplo, pa mislijo, da hodijo na Koroško, akoprav sami dobro vedo, da pripadajo koroški deželi. Ponosni so na lepoto svojega raja in jo tudi zavestno občutijo. Izseljevanja tu ni opaziti, kar se da tudi razumeli iz dobrih gospodarskih razmer. Ta gospodarska neodvisnost je Jezeranc napravila tudi narodne in neodvisne od pangermanske koroške propagande.
(Dalje.)
Voloskega in Visa, okolu katerih glavnih točk se sedaj navidezno suče kontroverza, marveč v prvi in zadnji vrsti — vprašanje o usodi Trsta.
Bdi wl$w u ttttn-
fci: iifrifi.
Ob letu dni se je sestala narodna skupščina Nemške Avstrije na Dunaju. Reševala je ustavno vprašanic. pa ni bila tej nalogi kos, ker zastopa' dve najmočnejši stranke v zbornici, socialistična in krščan-sko-socialna, nasprotujoče si stališče. Socialisti so bili čentralisti in so zahtevali enotno državo z lastnimi upravnimi ozemlji; krščanski socialci pa stoje na federalističnem stališču: Nemška Avstrija je zvezna država; historične dežele so samostojne države in stopijo kot take v zvezno državo Nemške Avstrije. Nemški macional-ci so se pridružili stališču krščanskih soci-alcev. Glavni povod za stališče federati-stov je sledeč: Nemška Avstrija šteje okroglo šest milijonov prebivalcev. Nižja Avstrija z Dunajem bi imela v enotni državi preveliko moč in bi lahko majorizirala ostale dežele. Vrhtega vsi iščejo spojitve z Nemčijo, ki jo vsled določb sairtg^rmain-ske pogodbe morejo doseči samo potom priklopitve posameznih dežel.
Ker narodna skupščina ni mogla rešiti ustavnega vprašanja, so se 16. in 17. februarja sestali zastopniki posameznih dežel in strank iz posameznih okrajev, da se zedinijo v glavnih smernicah bodoče ustave.
Dunajski krščanski socialci, ki so za-volja Dunaja zastopali nekoliko drugačno stališče, kakor njihovi strankarji iz raznih dežel, so sc v Solnogradu sporazumeli na kompromisni predlog,,, ki so se mu pridružili tudi nemški nacionalci, Za podlago pri posvetovanjih so vzeli ustavni načrt državnega tajnika dr. Mayerja. Prvi dan »o obravnavali o ustavni obliki Nemške Avstrije. Velika večina se je izrekla za federalistično državno obliko, za zvezno državo. Za zvezno državo so glasovali brez pridržka vsi zastopniki k ršč ansk oso c i alnih in nemško-svobodomiselnih strank, od socialistov štajerski zastopniki. Dunajski m nižjeavstrijski socialisti so glasovali za zvezno državo s pridržkom, ako bo ustava zajamčila popolno demokracijo in predpogoje za gospodarski razvoj. Zastopnik Zg. Avstrijske je glasoval za zvezno držayo s pridržki. Socialistični zastopniki Solno-graške, Tirolske, Koroške in Predarlške so se izjavili za enotno državo.
Drugi dam so se posvetovali o zveznem svetu, to je o zbornici dežel, ki bi se naj po vzgledu nove nemške ustavp rv poleg narodne skupščine kot potrebna korektiva.
Krščanski socialci in nemški snrobodo-
misleci so se izrekli za predlog: »Odločamo se za zvezni svet s pogojem, da odpajde-jo do števila 400.000 prebivalcev na vsako deželo enakomerno trije zastopniki, ki se pomnožijo za po enega zastopnika tolikokrat, kolikorkrat je ta temeljna številka vsebovana v ostalem številu zveznih državljanov dotične dežele. Nobena dežela ne sme imeti v zveznem svetu več kakor eno petino zastopnikov. Zastopniki socialistov so se načeloma izrekli za enozbor-nični sistem: ako bi se pa vendar ustvaril zvezni svet, bi morale biti v njem zastopane dežele po številu prebivalstva in bi ta zbornica ne smela imeti značaj gosposke zbornice.
Glede komipetence med deželami in zvezno državo so se krščanski socialci in nemški svobodomisleci zedinili na sledeče smernice:
1 .Država dobi v gotovih panogah kompetenco v zakonodaji in izvršitvi;
2.	v drugih panogah samo kompetenco v zakonodaji;
3.	konečno naj država v posameznih slučajih, ki naj se ugotovijo v ustavi, določa samo načela.
Socialisti so izjavili, da se mora o težavnem vprašanju kompetence šele podrobno razpravljati v zvezi s finančnim vprašanjem.
Konferenca še je nato odgodila in se bo sredi marca sklicala v Lincu,
Iz posvetovanj je za našo državo važno zlasti dvojno vprašanje, o katerem se je v Solnogradu govorilo nekoliko miste-riozno:
1.	Dr. Ahner (Grdeč) jc izjavil: V sporazumu z vsemi tu na konferenci dežel zastopanimi strankami prosim, da se kot mnenje deklarira: »Vprašanje armade je bistven del vsake ustave in sc mora bram-bna predloga spraviti v soglasje z ustavnimi temeljnimi določbami.*
Stranke so izjavile, da o tem nc debatirajo.
2.	Dr. Schlegel, krščanski eocialec iz
7,t A trci!r!lcl/Oft'i io i7l'gvil rln i vej r* o _ "K-	i"	««	•
vzoči v tem edini, da Avstrija ni /ivljcn;a zmožna in sc more rešili le s sp</titvi!o Nemčiie, Spojitev se mora izvršili po-
tom dežel brez posredovanja enotne države. Razpoloženje v Nemčiji za priklopitev po deželah je sedaj ugodno.
Češka.
Volitve v državni zbor.
Praga, 17. februarja. Pojutrajšnjem konča ustavni odbor svoje delo, v soboto bodo zakonski predlogi najbrže soglasno sprejeti. Vsi spori, ki se tičejo ustavnega zakona, bodo že poravnani, tako da je mogoče računati, da bo ustava soglasno sprejeta. To odgovarja važnosti trenutka, ko si narod daje ustavo, Volitve bodo razpisane tekom prihodnjega tedna in sicer najbrže za nedeljo 11. aprila.
Papež za češko deco.
Praga, 18. februarja. Sv, Oče jc poslal praškemu nadškofu dr. Kordaču 200 tisoč lir (okrog 1,500.000 K) s prošnjo, naj jih razdeli med najubožnejše češke otroke.
^usMa.
Napredovanje boljševikov.
LDU London, 19. februarja. (DKU) Reuterjev urad poroča: Operacije boljševikov v severni Rusiji se nagibajo njim v dobro. Rdeče čete so nasprotniške vrste potisnile nazai ter zasedle oneško dolino in železnico v Vologdo. Polk ruskih čet se je pobunil ter pobil poveljnika in večino častnikov, Okrog 500 vojakov je prešlo k boljševikom. Provizorična severno-ruska vlada je odstopila in izročila oblast generalu Milleru.
Kje je Kerenskij.
LDU Rotterdam, 19. februarja. (DKU) Londonski list *Daily Herald« javlja k govoricam, da je bil Kerenskij v Kavkazu uiet, da se nahaja v Angliji.
Ofenzive proti Poljski ne bo,
LDU. Moskva, 20. februarja. (DunKU-Brezžično.) Brezžične brzojavke iz Varšave javljajo dnevno, da namerava sovjetska vlada, pričeti spomladi ofenzivo proti Poljski. V dokaz za resničnost teh vesti javljajo, da bo TrocJkij imenovan za prometnega ministra, bivši carski minister Poli-vanov za vojnega ministra in carski general Brusilov za vrhovnega poveljnika. V ta namen se bodo baje razpustili tudi delavski in vojaški sveti in se bo vpeljal dvanajstim« delavnik. Vse te vesti so popolnoma neresnične, Trocklj ni prometni minister, marveč ostane ljudski poverjenik za vojsko. Niti Polivanov, niti Brusilov ne dobita javne službe v sovjetski republiki. Trditev, da bo sovjetska Rusija pričela z ofenzivo v trenotku,ko se bodo vojske po redu pretvarjale v delovne vojske, je ne-zmiselna. Sovjetska vlada ni nikdar niti premišljevala o razpustu delavskih in vojaških svetov in nikdar se ni v sovjetski Rusiji uvedel dvamajsturni delavnik. Vlada sovjetske republike ni nikdar nameravala, rešiti spornih vprašanj potom vojske, temveč potom prijateljskega sporazuma.
Francila.
Zunanja politika.
LDU Pariz, 19. februarja. (DKU) Na včerajšnji seji odseka za zunanje stvari poslanske zbornice je pri razgovoru o saintgermainski mirovni pogodbi poročevalec Margaine opozarjal na znatne tež-koče, ki prete obstoju mlade avstrijske republike, in na nevarnost, ako se bo tako stanje nadaljevalo, ne ga bi pri tem predlagal odklonitev pogodbe, Poročevalec se je nato dotaknil Čehoslovaške in je govoril o transportnih težkočah v tej državi. Končno je poudarjal, da bi se mogla ustvariti nekaka pripravljenost za ustanovitev donavske federacije in bi bilo važno, da Francija ne ostane tp brez vpliva, zlasti kar sc tiče gospodarstva. Na vsak način zmanišana Avstrija, ki je morala odstopiti zemlje Italiji, Jugoslaviji in Čehoslovaški, ne napravlja posebno stanovitnega vtisa. — Nato se je zavzemal Tardieu za mirovno pogodbo in je zlasti izjavil, da je bila Čehoslovaška stvorjena po željah prebivalstva in da njene transportne težkoče na železnicah nikakor niso tako slabe, kakor se misli. Nato se je razvila splošna razprava, v katero je posegalo mnogo članov odseka. Debata jc obravnavala nastopna glavna vprašanja: Ali je Avstrija, kakor jo je ustvarila saint-germainska mirovna pogodba, zmožna samostojno živeti in ako to ni možno, kateri državi oziroma kateri državni skupini nai se priključi? Ali je možen sporazum z Jugoslavijo in ČeJioslovaško? Ali sc bo Avstrija sporazumela z Italijo ali bo pritegnjena v območje iNcmčijc? Ako se obrne k Nemčiji, ali naj se računa z njeno priključitvijo državi ali posameznim katoliškim južnim državam, zlasti Bavarski? Nato se je debata bavila z vprašanjem, kako bi mogli zavezniki Avstriji pomagali. Razpravljalo se je o konfederaciji Poliske,' Čehoslovaške in Jugoslavije, h kateri bi sc pripustila Avstrija, kalera jc nc le kar se. tiče oskrbovanja z živili, nego
tudi kar se tiče industrije navezana na nasledstvene države. Končno se je opozarjalo na gospodarsko udejstvovanje Anglije in Amerike 0 nasledstvenih državah bivše monarhije. — Odsek se v petek zopet sestane. Govoril bo Millerand o svojem potovanju v London in o svojem stališču napram avstrijskemu vprašanju.
LDU Pariz, 19. februarja. (DKU) V današnji seji zbornice je poslanec Barthou vložil interpelacijo glede vladne zunanje politike. Ministrske predsednik Millerand je izjavil, da bo v nastopnem tednu določen dan za razpravljanje o tej interpelaciji. V debati v premogovnem vprašanju je izjavil minister za iavna dela: Nemčija je dobavila meseca januarja le 497.000 ton premoga, meseca februarja pa le 23.000 ton. Nemčija tedaj krši svoje obveznosti napram nam, zakaj ona dolguje Franciji mesečno 1,839.000 ton premoga. Minist« je dejal, da se strinja z ministrskim predsednikom v tem, da se glede tega ne »me Nemčiji prizanesti. Predlog nekega socialističnega poslanca, naj se ustanovi preiskovalna komisija o delovnih pogojin, o dobičku rudniških posestnikov in o nacionalizaciji rudnikov, ie bil s 442 glasovi proti 137 glasovom zavrnjen, Končno je bil sprejet dnevni red, ki je sprejel na znanje izjave vlade, toda je hkrati zahteval, da Nemčija izpolni vse svoje obveznosti glts de dobave premoga.
Amerika.
Odgovor na Wilsonovo noto.
LDU Washington, 20. februarja. (DKU — Brezžično.) Odgovor francoske in gleške vlade na zadnjo Wilsonovo noto J« dospel semkaj,
Posledice Wilsonove note.
LDU Pariz, 19. februarja. (DKU) Wa-shingtonski poročevalec lista »Echo de Pariš« javlja, da pismo Lorda Greya o od* stopu Lansingovem in o Wilsonovi noti glede jadranskega vprašanja že vpliva neugodno na ratifikacijo mirovne pogodbe* Zakaj, skoro splošno se sodi, da bo ratifikacija nemogoča. Senat je prepričan, dtt ne sme zapraviti svojega ugleda v evropskih vprašanjih in da ne sme dovoliti vmešavanja Amerike v evropske zadeve. Wtt-sonovi pristaši nasprotno izjavljajo, dal Wilson nikakor ae preti s pretrgan jem vseh ameriških stikov z Evropo, temveč da je le hotel naznaniti, da se mora Amerika odreči udeleževanja na ureditvi jadranskega vprašanja, ako se ne sprejme njeno stališče. Meni se, da bo vsled Lan-singovega odstopa podal ostavko tudi vojni tajnik Baker.
NemSka Avstrija.
Dr. Renner o financah.
LDU Dunaj, 19. februarja. (DKU) Državni kancelar dr. Renner je imel včeraj na številno obiskani skupščini v Purkers-dorfu govor o vprašanju finančne politike in gospodarskega življenja. Opozarjal je, na kake težkoče zadevajo stremljenja, stopiti s sosednjimi državami v ožje stike in je izrecno izjavil, da bo Avstrija poskusila, odpomoči si sama, ako jo bodo podpirale zapadne države. To je bil en pogoj, da se Avstrija odpove priključitvi k Nemčiji. Dr. Renner je nadaljeval: Dan na dan me bolj skrbi, ko vidim, kako je naše stanje vsak dan resnejše, Obstoii nevarnost, da pride pomoč prepozno. Izrecno poudarjam to, ker se resno bojim, da pomoč, na katero računamo, ne pride pravočasna^ Ako opazujem dogodke zadnjih dni, se ml zdi, da bi pomoč vendar lahko prišla in da je dviganje kronskega tečaja v Švici slujfc-na nadejanega se kredita Avstriji Ako pa bo ta pomoč vedno izostajala, tedaj pride trenutek, v katerem bom moral reči, da več ne morem. Potem se bo moralo večini ljudstva dovoliti, da si poišče nove rešitve. To je problem priključitve. Zapadnim silam in sosednim narodom moramo povedati, da j© pomoč bistven predpogoj naše politike, ki se bo zrušila, ako pride pomoč prekasna. Državni kancelar je nato govoril o vprašanju samopomoči in ie izjavil, da ne bo ostalo pri oddaji premoženja, temveč, da se bodo zvišali direktni in indirektni davki ter da se bo uvede! prometni davek, da se pokrije primanjkljaj. Govor jc bil sprejet z živahnim pritrjevanjem. Nemški nacionalci so poskušali dve uri trajajoči govor z medklici preki-njevati. Ogromna večina zborovalcev jih je zavračala.
Vprašanje zapadne Ogrske.
LDU Dunaj, 20. februarja. (DKU) Danes dopoldne je bil madžarskemu poslaniku dr. Gratzu izročen odgovor avstrijskega urada za zunanje posle na noto madžarske vlade z dne 14. februarja glfcde zapadne Madžarske. Odgovor veli /med drugim, da je sainlgermanska pofjodba mednarodna podlaga za Avstrijo, Pogodba je podpisana no vseh silah in tudi po Avstriji in vsled tega spada Zapadnstt Madžarska de iure že k Avstriji. 0 d^/žcli, ki spada po mednarodnem oravu k Av-
striji, se ne more pogajati. Odgovor se na-Idalie bavi z gospodarskimi vprašanji in izjavlja, da je avstrijska vlada pripravljena, začeti pogajanja o ukinjcnju uvoznih jo izvoznih prepovedi.
Švica za Avstrijo.
LDU Bern, 19. februarja. (DKU) Ko k avstrijski državni tajnik za ljudsko prehrano dr. Lowenfeld-Russ pri svojem po-setu v zvezni hiši opozarjal na strahovito pomanjkanje živil v Avstriji, bo sedaj rvezni prehranjevalni urad ,kakor dozna-*a švicarska brzojavna agencija, poslala Avstriji nekaj sto vagonov živil, zlasti stročia, koruznih in " ovsenih izdelkov v ■kupni vrednosti 6 milijonov frankov. Kupnino bo treba plačati v kratkem roja«. Z dobavljanjem se bo takoj začelo.
Nercičifa«
Novi načelnik mirovne delegacije.
LDU Pariz, 20. februarja. (DKU — Brezžično.) Namesto Lersnerja je bil sek-eijski načelnik nemškega zunanjega ura-Ida, Oton Goepert imenovan za predsednika nemške mirovne dclcgacije.
Mažarska.
Skrivnostni umori?
LDU Budimpešta, 19. februarja. (DKU) ICISti javljajo, da jc hkrati s Somogyijem izginil tudi drugi sotrudnik »Nepszave« po fanenu Bela Beczo. Ministrski predsednik Huszar je k temu slučaju izjavil, da je vzel to vest z globokim ogorčenjem na znanje, fTn ne gre za navaden zločin, nego za pmor, ki bi mogel pretresti temelje pravnega reda. On ne bo ostal na svojem mestu in ne bo mogel nositi odgovornosti, ako ga vsi merodaini činitelji ne bodo podpirali, da uvede najstrožje odredbe.
LDU Budimpešta, 19. februarja. (DKU) Ministrski predsednik Huszar je sklical člane kabineta k izrednemu ministrskemu svetu. Ministrski predsednik je izjavil, da |90 policija, vojno ministrstvo in vrhovno armadno poveljsLvo odredili vse potreb-po, da se krivci kar najhitreje izsiede in postavijo pred nagli sod.
Hala alafcniia esula-dlna ts in!« la pra-oičiao rešitev lairasi-sfeega vpralaeifa.
Akademska Jugoslovanska Omiadina }H Lausanne-i, na svome skupu od 9. t. m„
iradi manifeetovanja za jugoslovenskc interese i dostojanstvo svoga naroda povo-'rtom nepravednih savezničliih nota o Ja-idranskom pitanju, donela jc sledeču re-eoluciju:
1.	Traži se energično držanje i zastu-panje narodnih interesa i narodnog dostojanstva od vlade Srba, Hrvata i Slovenaca.
2.	Protcstujc se energično protivu dr-Sanja vlada Engleskc i Francuskc, kojc nepravedno podržavaju italiju, i kojc tre-tiraju Jugoslaviju na način nedostojan njenih žrtava u borbi za savezničku i opštu ptvar.
3.	Traži se primera principa o ."ramo-©predelenju naroda.
4.	Traži se da sc Jadranski problem reši na jedan pravedan način i. na osnovi onih principa, za kojc su se Jugoslaveni zajedno sa saveznicima borili do poslednjega časa, časno i pošteno.
5.	Protestujc se sa razlogom protivu Londonsko g ugovora, skopljenog bez znanja i iza leda iugoslavenskog naroda za vreme, dok jc on krv lio časno i verno svojoj zadatoj reči.
6.	Apeluje se na ceo kulturni svet, <Ja objektivno posmatraju jugoslavensku stvar u pogledu Jadranskog pitanja.
L a u s a n n e , februara 1920.
Jugoslov. Akademska Omiadina,
trn i ■■»	«————■ i n	■	■ i	■ ■	"■ "■
Politične novic©.
-j- Narodno predstavništvo bo sklicano za četrtek, dne 26. februarja.
-f- Reakcionarstvo po pojmih »Jugoslavije«. Najbolj reakcionarni in zmedeni slovenski list, »Jugoslavija«, se je spravila nad nove ministre, še predno jc zaznala za ministrsko listo. Po njeni sodbi so vsi ministri nove vlade sami šušmarji in žalostne figure. Seveda samo zato, ker niso .— demokrati. Neresni listi, kakor je »Jugoslavija«, ne sodijo kabinetov po njihovih ukrepih, ampak jih obsojajo, šc predno so se pokazali. S kako »visokega stališča« da presojajo državniški modrijani »Jugoslavijo« sedanji kabinet, kaže n. pr. njihova apodiktična sodba: »O Stojanu Proličti in dr. Korošcu ni treba izgubljati besedi.« — Kdor le količkaj pozna srbske prilike, vc, da ga ni r e s n c g a politika v Srhiji. l<i nc bi priznaval Protiču izrednih državniških zmožnosti; o tem pričuje vsa politična preteklost Protičeva. Vsakdo pri nas ve, da ie dar. Korošec pravi mož. Da nai tSa kamor-
koli postavimo, politik z vrlinami, ki jih I morejo modrijani »Jugoslavije« kvečjemu zavidati, nc pa oporekati. Dr. Hrasnica n i minister in čc piše »Jugoslavija«, da zahteva mednarodna komisija za preiskovanje vojnih zločincev vojnega avditorja dr. Halil-bega Hrasnico, ker da jc kot tak obsodil na smrt v Kragujevcu 30 nedolžnih žrtev, prepuščamo zagovor neministru Hrasnici, o katerem smo vedno slišali lc, da je zdravnik po poklicu. Samo za primero smo navedli, kako presoja oficijel-no glasilo narodnih socialistov novi kabinet. Mi seveda, ki poznamo može sedanjega, imamo drugo sodbo. Sploh pa sodimo kabinete po njihovih uspehih aH neuspehih. Čc sodimo odstopivšo vlado po uspehih, moramo reči, da še nismo videli bolj reakcionarne vlade, ki jo je polomila na celi črti. Kako reakcionarna načela je imela o ženski volilni pravici, kako reakcionarne pojme o I parlamentu, o svobodi državljanov, o metodah vladanja, o carinski in trgovinski politiki! Pravi tip najreakcionarnejšc vlade, ki si hujše ne moremo niti misliti. Valutne reforme ni mogel noben kabinet slabše rešiti in danes si vsi finančni strokovnjaki in politiki ubijajo glave, kaj se da storiti, da se reši, kar se po tej polomiji še da rešiti!
-f- Cerklje na Dolenjskem. Imenovanje tujega občana za tukajšnjega gerenta je za nas največja žalitev. Dr. Žerjav je s tem činom pokazal višek demokratičnega duha, da je naredil s tem činom naši občini nepotrebne stroške. Sposobnih mož je v naši občini dovolj, seveda takih ne, ki bi bili Žerjavovega mišljenja. Zahtevamo, da nova vlada ta čin Žerjavovega samodržtva takoj odpravi in vpostavi normalno stanje. Zahtevamo pa tudi, da se kmalu izpusti obč. tajnik Marinček, kateremu mora dati dr. Žerjav zadoščenje. — Občani.
4~ Logika, kje si? Zopet se moramo čuditi »Učiteljskemu Tovarišu«. Jezi sc nad »Slovencem«, ki je k občnemu zboru SKSZ pisal, naj se naša izobraževalna društva preosnujejo v nekake nadaljevalne šole za našo šoli odraslo mladino; v istem člančiču pa z izmišljenim citatom trdi, da je župniku tem ljubše, »čim bolj so farani zabiti in omejeni.« »Domoljubu« očita, da razpoloženje za plcbiscit na Koroškem ni preveč dobro, ker »Domoljub tako udriha po jugoslovanski vladi«; »Tovariš« pa sam na vseh straneh daje bivši vladi brcc. Najbolj se pa čudimo »Tovarišu, da s citati iz čeških listov zahteva svobodo glede verske vzgoje — v času, ko stojimo pod vtisom strašnega zločina, ki naj si ga svobodomiselno učitljstvo dobro zapiše za ušesa.
Ven z javno kvalifikacijo! Dolžnost šolskega nadzornika jc med drugim varovati ugled učiteljstva. To ne izključuje niti višjega šolskega nadzornika in ga tudi nc opravičuje, četudi jc šele začetnik. Vrivati in pisati svoje nadzorniške korekture v žc popravljene šolske naloge in to vpričo učencev jc skrajno nepedagoško. Taka reč sc zabeleži in pove potem učitelju samemu. To šc ni najhujše! Naznanjen nam jc. slučaj, da je bil učitlj, ki je bil član Orla, slabo kvalifikovan, dasi je znana v kraju njegova vestnost in pridnost tudi v šoti. Obratno pa jc v istem kraju učitelj, ki preveč ljubi alkohol in nekateri žc ugibljejn, čc sc pač splača pošiljati otroke k njemu v šolo, bil označen za vzornega. Nam jc sicer žal, da smo prisiljeni stopiti v ja/vnost, — ampak krivda nc pade na nas. Prejko-slej pa bodi naš glas: Z javno kvalifikacijo na dan!
+ O falsifjkaciji zgodovine, »Jugoslavija« piše: »Padec Obrenovičev ni bil delo samo radikalcev. Tudi ta »Slovenčcva« trditev je falsifikacija zgodovine.« — Mi smo že parkrat bili v veselem položaju, dati svoje informacije Jugoslaviji na. razpolago. Tako o valuti, o razmerah na Češkem itd. Mi nismo nikdar trdili, da je pa~ ! dec Obrenovičev samo delo radikalcev. Pisali pa srno: »S padcem Obrenovičev jc končal ta boj in radikalna stranka jc prišla na vlado.« Nič več. Besedo »falsifikacija« je poslal člankar »Jugoslavije« na napačen naslov. Nam sc zdi, da je falsifikacija zgodovine to, če Jugoslavija proslavlja v svojem podlistku kot narodne mučenikc nekatere ljudi, ki so bili »internirani« in »konfinirani« radi veriženja z moko. Hic Rhodus!
f Rahločutni oziri nasproti Italijanom, Belgrajskemu poročevalcu Nar. Ojela* je izjavil neki visok ententin diplomat te dni: »Pred letom dni bi bila morda mogla en-tenta lažje prisiliti Italijo, da popusti (v jadranskem vprašanju); danes se Nitti praznih rok niti nc sme vrniti iz Londona domov. Kamenjali bi ga.« Tako torej — da bi sc Italijani nc razburjali in nc kamenjali Nittija, naj sc reši jadransko vprašanje tako, kakor žele Italijani. Kaj poreko Jugoslovani — to entenlc očividno niti najmanje nc briga. Ta gospoda bo enkrat debelo gledala, ko bo jugoslovansko ljud- i stvo i/.pregovnrilo s listini povdarkom, lei je lasten mlademu, čilemu, svoje moči in pravice zavedajočemu se narodu!
-f Do Soče! »Novosti« prinašajo dopis iz Pulia. ki med drutfim slove; »Italiiani se
jako boje srbske vojske in mi tukaj, ki vemo, kakšna trhlost sc krije v notranjosti italijanskega državnega sistema pod navidezno zunanjo konsolidacijo, zahtevamo, da Jugoslavija prekliče svoje privolitve in nc zahteva meje samo do Rase, ampak do Soče,' l$.akor nam po pravici gre! Mi moremo mirno čakati, da Italija izvrši londonski dogovor, ako bo imela moči za to ... Italija, je danes v slabšem položaju, nego sta bili. Nemčija in Avstrija pred polomom. Dežela, ki je skrajno revna, nc more niti misliti na to, da bi dolgo časa izdržala.« Treba bi bilo le enega krepkega udarca, pa bi umetno napihnjena italijanska žaba počila. Zato ravno Francija tako skrbno čuva nad svojo »latinsko sestro«.
I- Hermanu Wendel o balkanski zvezi. V »Frankfurter Zciturtg« objavlja H. Wcndel članek »Jugoslavija po sklepu miru«, ki končuje: Izkušnja, da bodo mali narodi jugovzhoda, čc bodo delali drug proti drugemu mesito drug za drugega, ostali na vekomaj nakovalo, —• ta izkušnja pripravlja plodna tla za nafcrt nove balkanske zveze. Grška z Vcnizelom, starim in gorečim pristašem te misli, jc takoj pripravljena in zrela za to. Tudi Rumunija je, ker je bila z ultimatom prisiljena, podpisati mirovno pogodbo, iznova zapazila, da dobi mali mož, ko jč črešnje z velikim, koščice v glavo. Toda tipi i v — in rumunski krogi streme za prevlado v jugovzhodni Evropi in radi pripadnosti Banata so bili jugoslo-vansko-rumunski odnošaji v preteklem letu napeti v meri, ki ni bila ravno ugodna za idejo balkanske zveze. V zadnjem času je jasno naglašeno stremljenje bolgarskega ministrskega predsednika Stambulinskega, da hoče z vsemi silami delati za zvezo balkanskih narodov, spravilo na svetlo vprašanje, ali naj se Bolgarija zveže z Jugoslavijo. Pri Hrvatih in Slovencih je našla misel, stopiti z Bolgari, ki so vendar tudi Jugoslovani, v najtesnejšo zvezo, popolno razumevanje; in tudi v Srbiji vedo jasne in trezne glave prav dobro, da bi Bolgarija, ki bi bila ločena od novih državnih tvorb na polotoku, pomenila le. prelahko bodalo, ki jc v roki kakega tuiega (italijanskega?) imperializma od zadaj namer-jeno proti srcu jugoslovanske države. Toda predvsem v pokrajinah, kjer je bolgarski aneksionizem igral ulogo zelo hudega gosta, jc iz čustva izvirajoči odpor proti Sofiji šc tako velik, da danes ne vlada ugodno razpoloženje za zvezo Bolgarije z Jugoslavijo v okvirju nove balkanske zveze. — Toda naj bo že morala balkanska zveza premagati večje aH manjše ovire, naj šc krajši ali daljši čas čaka, da postane kri in meso, prišla bo kot kos zgodovinske nujnosti, tako kot jc prišlo ujedinienje Jugoslovanov.
-| Organizacija, bavarskih kmetov. Bavarski kmetje so sc doslej organizirali v - Bavarski kmetski zvezi« i" v krščanskih kmetskih društvih Bavarske ljudske stranke. Zadnji čas (po izstopu ljudske stranke iz Centroma) so krščanski kmetje pod vodstvom dr. Lici na napravili resen poizkus, da hi došlo med obema organizacijama do združitve in bi dobili iako bavarski kmetje enotno organizacijo. Po dolgih pogajanjih jc bavarski Baucrnbund združitev odbil z utemeljitvijo, v kateri se skuša sicer pravi razlog prikriti, iz katere pa vendar jasno izhaja, da se je združitev razbila na vprašanjih svetovnega naziranja. V Bauernbundu jc zmagalo ta-koimenovano učiteljsko krilo, ki je svobodnjaško. Ob tej priliki piše poročevalec »Grazer Volksblatta«: »V političnem ožini sc bedo sedaj krščanska kmetska društva in kmetska zveza ostro ločili. Voditelji Bauernbunda bodo pa v svojih lastnih vrstah kmalu doživeli veliko razočaranje, kajti katoliški kmetje se hočejo združiti in ako to ne pojde z voditelji Bauernbunda, pojde preko njihovih glav.
Demokratsko-socialistiČni blok so bliža naglo svojemu propadu. Znamenje tega ni samo ministrska kriza, znaki sc kažejo tudi pri vseh večjih in manjših uradih po provinci, težko pa, da kje v tako obilni meri, kakor pri železnici. In tu zopet zavzema, prvo mesto zagrebška direkcija. To vam jc uprav podoba, kakšen da urad ne sme biti, to vam jc klasična primera, kam privede politično parfizanst.vo in favoriziranje posameznikov, ne glede na njihove zmožnosti, urad, v katerem niso na krmilu možje, ki razumejo svoj po.sol.
Oblasiia direkcija Zagreli, to žalostno skrpucalo ljubljanskega in zagrebškega ravnateljstva, je samo nekako gledališče lutk, v katerem so lutke žalibožc ravno Slovcnci.
Brez vsakega prava, odrezani od domovine, so na najvišjem mestu v vsakem oziru zapostavljeni \sem mogočim nepri-^ dipravom, ki so sc sedanji dobi primerno prebarvali in ki deloma žc na stolčkih, v t-itrahu, da nc izgube udobnega mesta, gledajo samo na to, da zadovoljijo različnim, vCasih drakoniCnim, največkrat pa smešnim ukazom ministrstva saobračaia.
Drugi de! takih korifej, ki še ni dospel do vodilnih mest, se pa tudi poti in trudi potom tukajšnjega »Udruženja«, da se do-šepa do vodilnih inest.
To famozno »Udruženje« je nekaka podružnica žalostne Deržičeve misnice — »Zveza .i. ž.«, ki je tako žalostno propadla pri slovenskih železničarjih, kateri so se naveličal plačevati udnino zato, da lJeržiČ postane državni poslanec. V očigled takim društvenim razmeram ni čudno, da pretežna večina v Zagrebu nahajajočih se slovenskih uslužbencev ni momentauo nikjer organizirana. To jo najbrže tudi eden od vzrokov, da si upa ravnateljstvo proti Slo-venccni tako brutalno nastopati. Še celo pedantični ravnatelj se je ojunačil in se proti deputaciji Izrazil, da nc more dati nikakega dopusta v svrho obiska družin, dokler nc napravijo reda. Predno so prišli tja, jim je isti gospod obljubil, da jim bodo najkasneje v februarju stanovanja na razpolago, pred par dnevi sc je pa odrezal, da pred letom 1921. niti misliti ni treba na stanovanje.
K vsemu temu je pa od ministrstva prišel ferinan, in to najbrže po nasvetu direkcije, da se smejo dijetc izplačevati samo do 1. marca t. 1. Kako si ti ljudje to predstavljajo, res ne vemo. Hrvatskemu uslužbenstvu se je na zadnji konferenci dovolil trikratni izventurni avancement, to je: devet let se jiin je podarilo, a naše po gotovih ljudeh tolažijo, da je njihovo napredovanje žc izdelano, samo direktorjev podpis še in predloži se ministrstvu, kjer bode zopet — imelo vremena. Sicer pa, čc je sploh kaj rcsnicc na tem, je to gotovo zopet enostranski avancement za posameznike.
Južna železnica je že pred enim letom dala svojemu uslužbenstvu pet m pol leti, Hrvatje dobe sedaj devet let, mi Slovenci — imajo vremena.
To jc vse zapuščina nesrečnega vodstva bivše ljubljanske direkcije, kjer so imeli samo gotovi gospodje patent za napredovanje.
Kako dolgo bode še ta zmešnjava, alias direkcija Zagreb, obstojala, sc nc ve, le to se more reči, da jc zopetna ustanovitev ljubljanske dirckcijc edini izhod iz te zagate.
Čujejo sc glasovi, da bi sc javnost hrvatska upirala, da sc v svrho zopetne ustanovitve ljubljanske dirckcijc, odda. del hrvatskih prog isti. To mnenje je popolnoma napačno. Ne hrvatska javnost, temveč Mažari in mažaroni pri železnicah sc upirajo temu, ker se boje za mastne službe. Ravno glavna proga Rcka-Zagreb, bi morala z ozirom na to, da sc bodo stavljalc v najkrajšem času na njo največje zahteve, preiti v slovensko vodstvo, ker bi ista v sedanjih rokah odpovedala.
/. uvedbo nove pragmatikc gre dober del stare sega osobja \ pokoj, cventuelno hi se dali ljudje, ki s-o bili lc vsled Plahte« in prijateljstva sprejeti, kljub temu, da nimajo predpisanih izpitov, oziroma šolske izobrazbe, zopet odsloviti, ,-i!<o imamo v resnici preveč uslužbrnccv /.a naš<- proge.
Gledati se pa mera pri eventuclni zo-petni ustanovitvi razpiiščcncga ravnateljstva pred vsem na to. dn ne pridejo nekatere korifeje žalostnega spomina, ki s-n igrale v bivši direkciji glavno vlogo, zopet na krmilo, pred vsem pa ne gospod, ki jc z namenom, da poslane njlava novousta-navljajočega sc ravnateljstva, prejšnje razdirl.
Uslužbenstvo v Zagrebu r.e je v tem smislu žc počelo gibati, kar dokazuje prvi uradniški sestanek.
ŠENTPETERSKI OREL V LJUBLJANI
priredi v nedeljo 22. februarja 192« ob 7. nri zvečer v Ljudskem domu
orio¥$kI wec@r
z bogatim in zanimivim sporedom,
Vstopnina 6 kron za osebo. Vstopnice v predprodaji v Jugoslov, knjigarni.
ftOVlC«.
—	Dr. Pero Rogulja f. Pokojnik je iz-dahnil dne 19. t. m. ob pol 11. uri zvečer. Bolehal jc že dalje časa na srčni napaki, a jc vztrajal do zadnjega pri delu. Par dni pred smrtjo ic dobil vnetje pljuč in po tridnevni bolezni je podlegel. Pogreb bo danes popoldan.
—	Umrl
je na jicpclnično sredo v Somboru (Bačka) g. Hugo Casagrande, uradnik Žitnega zavoda. Pokojnik jc prišel vsled vojnih razmer z Goriškega (Ajdovščina) in je sredi delavnega življenja podlegel zavratni liripi. Umrl jc na svoj rojstni dan, komaj 36 let star ter zapušča vdovo s tremi otroci. Truplo sc prepelje v Ljubljano.
—	Premeščen je g. kanclist Puc od centralnega verižniškega urada k okrajnemu glavarstvu v Radovljico.
—	Kranj. Tiskovno društvo v Kranju je izvolilo na zadnjem rednem občnem zboru dne 12 febr. 1920 sledeči odbor:

>
Sredsednik: dekan A. Koblar; odborniki: , Malnar, Raj. Marenčič, V. Marinko, Al. Kummer, Ign. Zupane, Tv. Zabret. — Na prvi seji novoizvoljenega odbora dne 18. iebr. 1920 jc bil sprejel sledeči predlog blagajnika: Vsi redni člani se opozarjajo na § 7. društvenih pravil in se pozivajo, da zadoste obveznostim navedenim v tem paragrafu najkasneje do 15. marca tekočega leta.
—	Sinfoničnični koncert v Mariboru. Mariborska ciivizijska godba priredi v koncertni dvorani pivovarne »Gotz« v Mariboru dne 6. marca 1920 ob 20. uri (ob 8. uri zvečer) pod vodstvom g. kapelnika Ferdo Herzog II. sinfonični koncert. Sodelujejo: virtuozinja na gosli gdč. Fanny Brandl, koncertna pevka prof. gdč. Jelica Sadarjeva iz Ljubljane in skladatelj, profesor g. Emerih Beran, Spored: 1. Beran: Idila. (Dirigent skladatelj.) 2. Van Betho-,ven: 1. Sinfonija. 3. Mendelsohn: Koncert za gosfli s spremjevanjem orkestra. (Solistka tjdč. Fanny Brandl.) 4. Elgar E.: Sea iPicratres (Morske slike.) Ciklus pesmi za kontra alt s spremljevanjem orkestra, (Poje koncertna pevka gdč, J. Sadarjeva.) a) Seta Slttmber Song (Morska uspavanjka.) b) In Haven (Caipri). (V pristanu.) c) Sab-bath Morning at Sea. (Nedeljsko jutro na ITOorju.) d) Where corals lie .,. (Kjer dati blesk koral zari...) e) The Swimmer. (Pla-vač.) 5, Berlioz L.: Rimski karneval. Ou-prortura, — Kdor je slišal zadnja koncert Mariborske drv. godbe, gotovo ne bo za-tatjdAl prilike, da poseti tudi ta koncert, ki t&eta nuditi izvanreden umetniški užitek, Čisti dobiček je namenjen mariborskim dbožcesn. Predprodajo vstopnic se bode pranOčasno objavilo.
—	Prestop k pravoslavju. Belgrajska »Epoba« poroča dne 18, t. m.: Včeraj jc prota N. Trihmovič sprejel v pravoslavno vero g. dr. Pavla Kozino, profesorja, pod katerega vodstvom stoji znani slovenski 'kvartet dr. Kozine, ki je zadnje dni prire-«fil ▼ Belgradu svoje tri koncerte. — Katoliška cerkev ni s tem izgubila nič.
—Anžetu Novaku, Ponovno podpisujem in vzdržujem svoje trditve v odgovoru na odprto pismo dr. Korošcu. Ako g, Novak misli, da moj odgovor ne odgovarja resnici, mu je prosta pot, da si poišče pravice. — Miha Krek,
—	Jadranska banka nam poroča: »V tfa5 denarni promet se je spretnim sleparjem posrečilo zanesti tisočake s tako dobro ponarejenimi markami, da jih v hitrosti denarnega proimeta tudi veščak ne more opaziti, če ni bil opozorjen na nevarnost. V našo blagajno, ki ima zelo velik promet in ki sprejema največ tisočakov od poštno-oekovnega urada, je žal n e o p a -z e n o prišlo tudi več bankovcev dvomljive provenijence. Dne 14. t. m. je dvignil blagajnik visokošolske menze na naši blagajni znesek K 25.000. Od teh je 22 tisočakov brez zadržka izdal za tekoče potrebe menze, ostale mu 3 tisočake pa je predložil finančni blagajni po 3 dneh, tedaj dne 17. t. m., da mu jih zamenja, Finančna blagajna je konstatirala po motrenju s pove-čalnim steklom, da so vsi trije komadi fal-zificirani in jih je pridržala proti potrdilu. Ko se je pa dne 18. t. m., tedaj 4 dni po izplačilu reklamiralo pri naši blagajni zaradi teh 3 tisočakov, je pač poslujoči uradnik stal izprva na pravilnem stališču, da je treba zadržke zaradi izplačane gotovine navesti takoj, ne pa po preteku več dni, ko je identiteto komaj dognati Tudi je edino pravilno, da se zaradi falzifikatov obrne predvsem na izročitelja. Ko se je tedaj g. blagajnik menze obrnil na naše ravnateljstvo, je slednje interveniralo pri finančni upravi, kjer se je konstatiralo, da finančni uradnik, ni rabil besed, češ, da ve, odkod so krivotvori, nadalje pa se je od naše strani dognalo, da je eden izmed zaplenjenih tisočakov po izjavi izdajnega mesta, brez dvoma pristen. Pri finančni upravi se je tudi opozorilo na možnost, da je vsled razmeroma lahke potvorbe slabo izdelanih originalnih znamk žal velika nevarnost, da je v našem denarnem prometu še precej ponarejenih tisočakov. Pred izsleditvijo in opozoritvijo na falzifikate nobeno, tudi državno mesto, ni moglo biti sigurno, da ni prejelo in izdalo falzifikatov. V tem pogledu je, kakor izvemo na Hrvatskem že bila opozorjena finančna uprava na silno nevarnost, ki preti našemu gospodarstvu zaradi ponarejenih bankovcev. Ko jc bila zadeva tako pojasnjena, je naše ravnateljstvo takoj odredilo, da se je visokošolski menzi proti izročitvi potrdila o zaplenjenih bankovcih nakazalo K 3000. Menza torej ni trpela nikake škode ter je g. blagajnik menze, prejemši pojasnila našega ravnatelja, uvidel, da jc zavod postopal pravilno in da o kaki nameri oškodovanja niti govora biti ne more. Konečno opozarjamo, da so za naše kupčijsko poslovanje in dovoljevanje kreditov merodajni le stvarni, gospodarski interesi. Maš zavod ne pozna strankarstva ;n presoja vsak kreditni posel raz strogo kupčijsko stališče.«
_ Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva se tem potom čim naj-iskrenejše zahvaljuje vsem gospem, gospodičnam in gospodom, ki so s svojim truda-t>olnim in oožrtvovalnim sodelovanjem ori
letošnjem planinskem plesu pripomogli k lepemu uspehu. Ista srčna zahvala veljaj vsem in vsakomur, kdor je kakorkoli s svojo dejansko pripomočjo, velikodušnim darilom ali na drugačen način podpiral odbor pri tej prireditvi v prid našega planinstva.
—	Tura na Golico, Člani goriške planinske podružnice napravijo v nedeljo dne 21. t. m. planinski izlet na Golico. Odhod v soboto zvečer z gorenjskim vlakom. Vrnitev v nedeljo zvečer. Vsi planinci — dobrodošli. Natančneje podatke se daje v kavarni »Zvezda«,
—	Krajevni odbor Narodnega sveta za Ljubljano in okolico ima v soboto, t. j. 21, t. m, ob 20. uri svojo sejo v zadnji sobi kavarne »Zvezda«. Vabijo se tudi zaupniki. Važno! — Predsednik.
•— Uradni zdravniški službi v IX, či-novnem razredu sta razpisani za Mursko Soboto in Doljno Lendavo, Interesenti se opozarjajo na razpis zdravstvenega odseka v Uradnem listu. — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro.
—	Razpis službenih mest za zdravnike, Zdravstveni odsek za Banat, BaČko in Baranjo v Novem Sadu razpisuje več službenih mest. Interesenti se opozarjajo na ta razpis v Uradnem listu.
—	Službe ordinarijev. V Uradnem listu so razpisane službe ordinarija za nos-očesne, nosne, vratne in ušesne bolezni, ter bolnišnici v Ljubljani in ordinarijev za očesne, nosrv«, vratne in ušsne bolezni, ter za kožne in venerične bolezni na obči javni bolnišnici v Mariboru s prejemki drž. uradnika VIII. čin. rezreda.
—	Porotne razprave se prično pri deželnem sodišču ljubljanskem dne 23. februarja 1920. Za prvi teden so odrejene sledeče razprave, in sicer, kolikor se ne navaja kaj drugega, vse zaradi hudodelstva tatvine: V pondeljek, dne 23. febr. Ivan Rančigar in tov.; Ignacij Pirnal; Lju-devit Bartoniček, V torek, dne 24. febr.: Josip Jukopila in dva tovariša; Ivan Hlebe. V sredo, dne 25. febr.: Metka Kristan in tov.; Ljudevit Pongratz in tov. V četrtek, dne 26. febr.: Janez Zupančič zaradi hudodelstva po § 3. zakona o razstrelivu; Ivan Šebat in dva tov.; Jakob Bricelj zaradi hudodelstva goljufije. V petek, dne 27. febr.: Ivan Švab in tov.; France Ka-dunc; Mojzes in Jurij Tokatli. V soboto, dne 28. februarja: Ivan Križman zaradi hudodelstva umora. Daljne porotne razprave se še odrede.
—	Društvo diplomiranih babic za Slovenijo ima v nedeljo, dne 29. svečana 1920 ob 2. uri popoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani svoje zborovanje s sledečim sporedom: razgovor o določitvi tarifa, o službovanju in raznoterosti. Ker je zborovanje velike važnosti, se vabijo pol-noštevilno vse članice kot nečlanice, z mesta in dežele. — Odbor.
—	Ukradena konja. Posestniku Andreju Andolšku iz Pluske pri Veliki Loki sta bila ukradena dne 13. t. m, proti jutru iz hleva dva konja. Eden je rjav z belo liso na glavi, zdolaj bele noge in na rebrih nekaj bele dlake, drugi je črn malo večji, z liso na čelu in ima bolj slab rep. Ako kdo kaj ve za take konje, da bi bili sedaj prodani naj naznani proti nagradi K 500 na gornji naslov.
—	Roparji v ljubljanski okolici. Tatvine in vlomi so se pričeli polagoma spreminjati v roparske tolpe: povračajo se stari rokovnjaški časi. V varstvo zasebne lastnine so za to potrebne najodločnejše odredbe, ker se je tatinsko-roparska sodr-ga preveč razpasla in se ji premalo odločno stopa na prste. Na pustno nedeljo se je izvršil pravcati roparski pohod v ljubljanski okolici, Josip Kosec, rojen v Železnikih, je organiziral roparski pohod. Pri Rešku se je preobleklo 8 roparjev v vojaške obleke in odkorakali so v Sela pri Pancih, kjer so vdrli grozeč s samokresom in s sekirami in z bajoneti mlinarici; »Denar ali smrt!« Da zmešajo sled, so govorili z mlinarico v popačeni hrvaščini. Mlinarico so roparji zaklenili v mlin in kradli v podstrešju, nato so se vrnili k njej in jo prisilili z grožnjami, da jim je dala reči, katere so zahtevali od nje. Kar so izsilili in pokradli, so odnesli v nahrbtnikih. Kosec je prišel z nahrbtnikom v ljubljansko šentpetersko vojašnico k svojemu prijatelju Rešku, kjer je pustil nekaj blaga. Vso zadevo jc dobilo v roko policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, kjer so izročili Reška v garnizijski zapor, roparje Kosca in brata Plahutnika so pa že tudi izročili deželnemu sodišču. Škode ima mlinarica 4500 K.
—	Uboj v Košani. Fantje so se začeli zdaj tudi v zasedenem ozemlju pretepati. Pred nekaterimi meseci so se v Košani, okraj Postojna, fantje na vso moč hudo stepli: dvakrat ali trikrat so se spopadli; pretepači so fanta Kranjca tako poškodovali, da jc umrl. Posledic tepeža sta sc pa brata Ivan in Jože Čužck tako ustrašila, da sta pobegnila v Jugoslavijo, misleč, v državi SHS naju nc bo nihče preganjal, toda zmotila sta se: naše oblasti so o uboju izvedele in detektivi kolodvorske policiji-ske ekspoziture so brata Čuček izsledili in ju aretirali Priznala sta. da sta bila na t
vzoča pri pretepu. Izročena sta bila državnemu pravdništvu,
—	»Jok kar pustite, saj vam nič ne pomaga!« pravi svetnik deželne sodnije Na god c Mariji Strahovi iz Sostrega, ki sc zagovarja, ker je obtožena, da je ukradla Heleni Jagrovi blaga v vrednosti 1810 K. Predno priča Jager priseže, ji pravi Strahova: »Glejte, da boste po pravici vse povedali.« — Prvomestnik Nagode Strahovi: x Molčite, saj sem ji to že jaz povedal.« — Strahova Jagrovi; »Vi ste že enkrat prisegli, že veste kako.« — Jagdova: »Za resnico še stokrat lahko prisežem, pa bom imela mirno vest.« — Strahova: »Le čakajte, boste žc še enkrat umrla.« — Ja-grova: »Tiho bodi, da ne bom povedala, kdo je pojedel špeh in klobase; sramuj se, ker vpričo Boga tako govoriš.« — Jagrova potrdi, kar o^ita obtožba Strahovi, kot priča zaslišani orožnik tudi. Strahova je dobila 25. marca lanskega leta tri mesece težke ječe, ker je tatu ukradla usnje; dvakrat je bila pa že tudi prej zaradi tatvine na 48 ur obsojena. Kazenski senat ljubljanske deželne sodnije je obsodil Strahovo na šest mesecev težke ječe,
—	Vrtnarsko srednjo šolo nameravajo ustanoviti v Gradcu. Za to stvar se posebno zavzema kršč. soc. poslanka gdč. Kaufmaira.
ffiainooeiša poročila.
ŠKOFOVSKE KONFERENCE V LON-DONU.
LDU. London, 20. februarja. (DunKU-Brezžično.) Dne 4. julija t, 1. se vrši tu konferenca kakih 300 škofov vsega sveta.
NOV JUGOSLOVANSKI LIST NA DUNAJU.
Donaj, 20, februarja. (Izv.) Zadnjega februarja bo pričel izhajati na Dunaju v tiskarni »Videnskega Denika« nov jugoslovanski neodvisen dnevnik »Naša Sloga«,
NOVA MIROVNA KONFERENCA POTREBNA.
LDU Park, 20. februarja. (DKU) Wa-shingtonski dopisnik lista »ficho de Pariš« poroča: V ameriških političnih krogih sodijo, da je potrebna nova mirovna konferenca, da reši jadransko in ostala sporna vprašanja in da revidira one dele mirovne pogodbe z Nemčijo, ki se nanašajo na gospodarske določbe.
MILLERAND O ZUNANJI POLITIKI.
LDU Pariz, 20. februarja. (DKU) V včerajšnji seji senatne komisije za zunanje stvari je ministrski predsednik Millerand v daljših izvajaniih podal pregled zunanje politike in je poročal o svojem potovanju v London. Ponovno je naglašal svoje stališče v vprašanju izvedbe versaillcske mirovne pogodbe, zlasti pa glede obsodbe vojnih krivcev. Ministrski predsednik je nato obravnaval turški problem in je dejal, da Turčija poslej ne bo imela nobene armade, marveč lc pod poveljstvom zavezniških častnikov stoječe orožništvo, čigar naloga bo varovati svobodo morskih ožin,
VOJAŠKE KONVENCIJE S FRANCIJO NI.
LDU Dunaj, 20. februarja. (DKU) Francoska misija na Dunaju je Dunajskemu korespondenčnemu uradu sporočila naslednje: Francoska misija je pooblaščena, v imenu francoske vlade kategorično objaviti nastopni dementi. Listine, ki so jih objavili nekateri italijanski listi in ki se baje nanašajo na načrt vojaške zveze med Francijo in Jugoslavijo, so potvorie-ne. Med vlado republike in srbsko-hrvat-sko-slovensko vlado se niso vršila nikaka pogajanja glede sklenitve takega dogovora.
ANGLEŠKA ODREKLA POMOČ PROTI RUSLTI.
LDU.Amsterdam, 20. febr, (DunKU,) Kakor javlja »Telegraaf« iz Londona^ je Lloyd George dejal v svojem včerajšnjem govoru v poslanski zbornici: Angleška vlada je Poljski pojasnila, da ne more podpirati poljske ofenzive na rusko ozemlje niti z denarjem, niti z materi jalom- Zavezniki na Poljsko ali Rumunsko niso pritiskali, da bi napadali z njih vojaško pomočjo ruske rdeče čete.
ZVEZA NARODOV,
LDU. Pariz, 20. februarja. (DunKU.) Listi objavljajo poslanico Bourgeoisa o zvezi narodov, kjer med drugim izraža pre-verjenje, da si bo ameriški narod kmalu na jasnem, da ne sme ostati zunaj organizacije, ki jc poklicana, da reši vse velike probleme. Narodi bodo bolje znali ceniti naloge zveze narodov, ako izvejo, da je zveza narodov prevzela nase rešitev težkega svetovnega finančnega problema.
ŠPANSKI KRALJ NA FRANCOSKEM.
LDU- Pariz, 20. februarja. (DunKU.) »Libertiid« javlja, da kralj Alfonz, odpotuje prihodnje dni v Bordeaux, kjer se bo s predsednikom Deschanelom raz.gov ar in I o smansko-francoskih interesih.
2000 LJUDI UTONILO.
LDU. London, 20. februarja. (DunKU-Brezžično.) Po vesteh iz Carigrada se vzlic težkim snežnim metežem v Črnem morju nadaljuje evakuacija Odese, Ladja z 2000 potniki, med temi mnogimi angleškimi begunci, je pri vhodu v Bospor nasedla. Pri tem so vsi potniki in moštvo izgubili življenje. Druga ladja, bivši avstrijski Lloy-dov parnik, je zadel na mino in se pOtopiL O tem parniku ni doslej nobenih vesti.
Prosveta.
pr S poti. Ta knjiga, ki jo je spisal M* dor Cankar in o kateri se izraža kritika kar najboljše, se dobi zopet vezana na na« šem knjižnem trgu. Nova založba opozar« ja, da ima le še malo število te knjige v zalogi; kdor jo misli nabaviti, naj to stori takoj.
pr Nova Cankarjeva knjiga izide te dni pod naslovom »Moje življenje«. V knjigi je opisana pisateljeva mladost; v nji se nahaja tudi več črtic iz spominov na nje« govo mater, ki jo je ljubil s tako čisto bi otroško ljubeznijo. Knjiga bo nudila sani* miv pogled v pisateljevo dušo,
pr Fr. Jaklič: Ljudske povesti Ta knjiga, ki jo je izdala Nova založba, je gotovo najprimernejša knjiga za naše preprosto ljudstvo, Jaklič riše našega človeka tako, kakršen je v svojem življenju v resnici. Priporočamo knjigo našemu ljudstva, da jo pridno nakupuje, v nobeni knjižnici ne bi je smelo manjkati.
Širite »Slovenca"!
Narodno gledišče.
Opera:
Dne 21. februarja, sobota, »Netopir «4 abonement E.
Dne 22, februarja, nedelja, »Mignon«, izven abonementa.
Dne 23. februarja, ponedeljek, uprto.
Drama:
Dne 21. februarja, sobota, »Kristalni grad«, abonement A.
Dne 22. februarja, nedelja popoldne, »Pepelka«, izven abonementa.
Dne 22. februarja, nedelja zvečer, »Brezdno«, izven abonementa.
Dne 23. februarja, ponedeljek, »Brezdno«, abonement C.
ljubljanske novice.
lj Zahvala, Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so spremili mojo rajno sestro Terezijo na zadnji poti, in kateri so mi ob bridki izgubi izrazili svoje sožalje, se iskreno zahvaljujem pri-poročujoč drago rajnico v molitev in blag spomin, — Dr. Ivan Svetina.
lj Prometna Zveza ima jutri dopoldne ob 10. uri sestanek v prostorih Jugoslovanske tiskarne, II. nadstropje, v prostorih Jugoslov. Strok. Zveze. Krščansko misleči železničarji, udeležite sc tega sestanka v obilnem številu.
lj Družba sv. Elizabete za ljubljansko škofijo. Da se konstituira osrednji svet družbe sv, Elizabete, se vabijo vse doslej v okrilju Vincencijevih konferenc delujoče gosipe in gospodične na sestanek, ki bo 1, postno nedeljo, 22. (ne 23, t. m.) t. m. ob 17.3/4 uri popoldne v Marijanišču (pritličje). Ker bodo imele ljubljanske Vincen-cijeve konference isti dan ob pol 17. uri popoldne istotam (Marijanišče) svoj sestanek, se članice lahko preje udeleže tudi tistega sestanka. — Kanonik Sušnik.
lj »Društvo tehnikov v Ljubljani« priredi v soboto 21. t. m. ob 20. uri v verandi hotela »Union« svoj prvi družabni večer s primernim zabavnim sporedom. Vstop dovoljen le Članom in njih rodbinam. Vpeljati goste je dovoljeno Je proti vabilu. Isto je po članih pravočasno reklamirati v društvenem tajništvu, Gradišče 10/IIL Vstopnina prosta!
lj Mizerna električna razsvetljava v Novem Vodmatu, Vojaško oskrbovališče v Novem Vodmatu je podelilo občanom v Novem Vodmatu električno razsvetljavo pod pogojem, da plačajo napeljavo od glavne žice v hišne prostore, posestniki sami. Nimamo nič proti mesečnemu pavšalu za posamezno žarnico, zahtevamo pa po vsi pravici, da se nam ta razsvetljava res nudi, kajti dogaja se, tla po več večerov sploh ne vidimo žarnice, ker se čuje, da je mrtvi motorni stroj sicer v dobrem stanju, nasproti temu pa njegov strojnik ne! Posestniki so sprejeli ponudbo od strani vojaškega oskrbovališča z velikim vesel em in so imeli z napeljavo po hišnih prostorih precejšnje stroške. Upamo, da bo sicer zelo objektivni gosp. poveljnik oskrbovališča ukrenil vse potrebno, da se bodo v prihodnje vsakovečerne kalamitete z našo električno razsvetljavo konečno odpravile.
lj V prid Združenja gled. igralcev SHS v Ljubljani se vrši dne 25. t. m. v dram-
skem gledališču premijera William Sha-kespeare-ove veseloigre »Beneški trgovec« v prevodu Oton Župančiča (II. izpremenjena izdaja). Na novo uprizoril režiser Osipovič-Šuvalov ,ki tudi nastopi v ulogi Shyloka, V drugih glavnih ulogah sodelujejo: Šaričeva, Danilova, Danilo, Pregarc, Gabrščik, Martinčevič, Rogoz, toČnik itd. V karnevalski sceni sodelujejo iz prijaznosti v pevskih točkah: Zikora, Medvedova, Drvota, Stepniowski itd. Balet naštudiral baletni mojster V. Pohan. Predprodaja vstopnic pri blagajni dramskega gledališča od 22. t. m. dalje.
lj Na uradniškem shodu v četrtek ni govoril gimn. ravnatelj g. dr, Bevk, kakor srnici pomotoma poročali, ampak g, Bekš.
Lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 8. do 14, svečana 1920. Novorojencev 38, mrtvo-rojenca 2, umrlih 44. Od umrlih je domačinov 27, tujcev 17. Umrli so: za jetiko 6, med njimi 2 tujca, za različnimi boleznimi 28, za pljučnico 10. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škrlatico 1, za influenco 47, med njimi 1 tujec.
lj Shod kovinskih samostojnih obrtnikov (kovačev vseh vrst, kleparjev, ključavničarjev, krovcev, zlatarjev itd.) se vrši Iv nedeljo dne 29. t. m. ob 10, uri dopoldne v Mestnem domu v Ljubljani. Ker gre tu iza važne stanovske zadeve in organizacijo, naj pridejo vsi.
lj Tatvina v Jadranski banki. Franc P,.. je ukradel v Jadranski banki novo obleko, en tisočak in 40 kron. Ukradeno obleko je zamenjal P... za revolver in jc dobil še 30 kron povrh.
lj Perilo in rjuhe v vrednosti 330 kron bo bile ukradene Josipu Petrovčiču v Rožiču dolini.
lj Pretep zaradi steklenice arnike, Francka K... je po nerodnosti ubila Ro-ziki Š. steklenico arnike, kar je Roziko tako razjarilo, da je skočila v Francko in jo tako pretepla, da se bo morala Rozika zagovarjati zaradi telesne poškodbe pred sodiščem.
lj Tatvine na Vodnikovem trgu. Ljubljanske družbice gotove vrste poštenjako-vičev se ob gotovih urah solnčijo in kvar-tajo na Vodnikovem trgu; če je vreme slabo, se preselijo v neki izkuh nedaleč od tam. Iz teh družbic jih sedi že veliko v zaporih. Na Vodnikovem trgu se zgodi vedno kak tatvina. Črna, usnjata denarnica je bila ukradena tam iz žepa šivilji Ani Škraj-narjevi; 200 kron v bankovcih po 50 in po 20 kron in par zlatih uhanov je bilo v torbici. Tatvine je osumljeno neko 14 let staro dekle. — Trgovki s čevlji Mariji Šker-ljovi na Vodnikovem trgu so pa ponoči neznani storilci vlomih v zaboj in ukradli iz njega 9 parov čevljev v vrednosti 2520 kron. Nočnemu čuvaju B .J., ki straži tam stojnice, so pa tatovi v isti noči ukradli s stojnice jopič,
lj Kolo, vredno 1000 kron, je bilo ukradeno Francu Anžiču. Kolo ima znamko »Hinka« in je svitlo poniklano.
lj Preprečena tatvina vojaških desk. Gospod polkovnik Drenik, poveljnik tukajšnjega topničarskega polka, je zasačil te dni 5 dečkov, kateri so trgali deske z vojaiške barake nasproti topničarski vojašnici in jih nakladali na voziček z namenom, da jih odpeljejo domov. Gospod polkovnik Drenik je pustil fante prijeti in jim odvzeti ukradene deske.
lj Tatvina kokoši. Kokoš je danes draga reč: 50 kron je vredna ena. Zato se pa tudi pojavljajo tatovi kokoši, ki delajo pri tem izborne kupčije. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so nedavno aretirali v šišenskih lopah tata kokoši Bono-nujo in Zormana, te dni so pa aretirali še ostale tri člane iz družbe tatov kokoši Marijo Kumovec iz Logatca, Antonijo Galov iz Šmarja pri Jelšah in snažilca čevljev Ivana Leban. Družba kokošjih tatov je v Šiški ob mesu ukradenih kokoši prav dobro živela; poleg perutnine so kradli tudi perilo. — V Mali čolnarski ulci so ukradli neznani storilci posestniku Henriku Zirkel-bachu dve veliki kokoši vredni 100 kron.
lj Nepoboljšljivi mladi zločinec. Mlad Je še Janez Ločniškar iz Medvod, toda je večkrat že bil predkaznovan zaradi vla-čuganja in tatvine. Dne 26. decembra 1919 je v Štepanji vasi pokradel obleke v vrednosti 1488 kron. Prvomestnik kazenskega senata g. svetnik Nagode: »Ali ste vzeli vse te stvari?« — »Ja, sem vzel.« — Na Štefanov večer je kradel pri Anžiču. Prvomestnik Ločniškarju: »Ali Vas ni nič vest težila, saj Vam je Anžič dovolil, da ste tam spali?« — »Nič.« — Prvomestnik razglasi razsodbo, s katero se fant obsodi v 10 mesecev težke ječe. »Ali boste kazen nastopili?« — »Ja.« — »Ali ste rajši pri nas, ikakor v prisilni delavnici?« — »Rajši.« — Kako si mislite Vašo bodočnost, ali mislite cedo življenje preživeti v ječah in v prisilni delavnici?« — Molk Državni pravdnik dr. Ogoreutz ogorčen: »Fant bo menda res prišel na vešala, ker je tako zgodaj pričel.«
lj Veliko zdravniškega orodja je zaplenil detektiv policijskega ravnateljstva C .F., katero K« dobrodošlo dobrodelnim namenom.
Razne novice.
r Kinoigralka ter nje »bolezen po poklicu«. V Berlinu jc sedela na zatožni klopi kinoigralka Hulda Roderjeva, ker je kradla briljante. Obtoženka se je vadila zadnji čas jahati, češ da potrebuje v svoji službi konja. V jahalnici je našla neki dan odprto skrinjo, iz katere so ji zalesketali prekrasni briljantni uhani, vredni 25.000 mark. Ni se mogla premagati in jih je ukradla, Pred sodnikom je skušala pojasniti dejanje kot posledico svoje kinoigral-ske delavnosti, češ da nastopa stalno v vlogah tatic in drugih takih malopridnic. Želja, vžiti se popolnoma v svojo vlogo, jo je privedla do tega, da bi enkrat poznala kes zaradi tatvine. Sodni zdravnik jo je proglasil za duševno bolno, vsled česar je bila obsojena samo v 14dnevni zapor.
r Intelektualni razvoj. Th. Simon, predsednik društva Alfreda Bineta, je dal v moških in ženskih učiteljskih zavodih seinskega departementa izvesti ugotovitev v stroki eksperimentalne psihologije in pedagogije, čije prve uspehe je prinesel časopis »Revue pedagogique«. Zadevna razdelitev učencev kaže, da začno šolski otroci od devetega ali desetega leta izgubljati zmožnost slediti pouku, ki se jim nudi. Inteligenca med devetim, in desetim letom, pravi Simon, je enaka inteligenci, na kateri se ustavi znatni del naroda, in to vzbuja gotove dvomljivosti v nezmotljivosti splošnega naziranja v vseh rečeh. Najbolje uspevajo otroci, kojih matD.re so uradnice pri pošti, brzojavu in telefonu, v bankah in po trgovinah ali učiteljice in kojih očetje so inženirji. Najslabše napredujejo otroci, kojih matere so trgovke in očetje računski uradniki in posebno še trgovci z vinom in z drugimi pijačami, na-tak arji in kuharji, v družinah, kojih očetje imajo rečeno opravilo, posebno slabo napredujejo deklice. S stališča študija je baje dobro biti večkrat bolan v otroških letih; in kakor je videti, ošpice jako podpirajo intelektualni razvoj,
r Kako si pomagajo na Nemškem v stanovanjski mizeriji. Bavarsko ministrstvo za socialno skrb je dalo mestu Mona-kovu na razpolago milijon mark, da naj porabi podstrešne prostore v zasebnih hišah za stanovanja. Mestni monakovski svet je daroval tudi en milijon v ta namen. Pri tej priliki pišejo inženirska glasila: Pri nas je že pred letom dni predložil delavni zbor arhitektov in stavbenikov na mero-dajnem mestu načrt, po katerem bi se zmanjšala stanovanjska mizerija s tem, da bi se nižje hiše, katere stoje med visokimi poslopji, vzdignile za eno ali več nadstropij. S prizidkom nadstropij bi se mnogo laglje prišlo do stanovanj kakor pa s stavbo novih hiš in kar je glavno, za prizidek ni treba toliko materiala, ki je zdaj toli drag,
r Monotheizem v starem Egiptu. V londonski Royal Society je imel nedavno tega. prof. Peetilan Egypt Exploration So-ciety, predavanje o E1 Amame, mestu he-retiškega egiptovskega kralja. Govornik je navedel, da je kralj Amenhotep III., ki je umrl v 1, 1375. pred Kr, r. v Tebah, zapustil prestol sinu, ki je štel komaj 15 let. Čez štiri leta — če ne že prej — je preložil ta mladi kralj svoj sedež za 300 milj niže ob Nilu v E1 Amarny, kjer je ustanovil novo mesto, imenovano Ahetaton ter je uvedel v Egiptu novo državfio vero. Najvišji bog vladajočega naroda je bil bog solnca Ra, spretno identificiran z Amo-nom, z mestnim bogom Teb, s skupnim imenom Amon-Ra. Novi bog je bil upodobljen kakor solnčni krog, ki pošilja številne žarke, kojih slednji se konča s človeško roko. Najkrajši oblika označbe tega boga je bila Aton, kar znači kolobar, Ali dejanski pomen nove vere, znane iz himne na solnce, ki jo je nemara spesnil sam kralj, kaže, da je bil to čisti monothe-izem, in da nje bog ni bil samo priličen bog egiptovski, ampak stvarnik in gospodar vsega sveta. Prof. Peet je potem podal popis mesta Ahelatona, kolikor je znano iz prešnjih in novejših izkopin ter je kazal posnetke mejnih stebrov, kateri so označevali meje njegovega svetišča, palač, hiš in grobov. Nato je prešel na posebno umetnost one dobe, kar je pokazal na sa-drovih posnetkih in deloma na nedovrše-nih sohaht ki so jih našli 1. 1912. v razvalinah hiše podobarja Thutmoseja. Posebno pozornost zasluži dokaz, da so že stari Egipčanje imeli podobarje-portretiste, ki so delali odlitke na živih ljudeh ali pa takoj po smrti, o čemer doslej še nismo čuli. Na koncu je govornik obrazložil, da so se kralj in njegov dvor tako vneto pečali z razširjevanjem nove vere, da so bile tako notranje kakor tudi zunanje državne zadeve zanemarjene in da je velika država, ki jo je ustanovil Thutmos III. kmalu razpadla. Danes to lahko zasledujemo v listinah zunanjega ministrstva, ki so bile napisane v babilonskem jeziku, ki velja za/ diplomatski jezik one dobe na glinastih^ deskah, ki so se ohranili v Ahetatonu, do-\ kler jih niso pred štirimi leti izkopali tat- > je. Kralj reformator je vladal, kakor je vi- I deti, komaj kaj več ko 17 let, a njegovi
nasledniki so se skoraj precej povrnili v Thebe in k prejšnji veri.
r Kako je nastalo ime »marmelada«?
Popularno je postalo to ime v zadnji vojski, ali znano je že jako dolgo. Nje korenina seže notri v stari vek. Stari Grki so imenovali neko vrsto jako sladkih jabolk »melimelon«. Ta beseda je prišla na Špansko fn Portugalsko, ki so jo potvorili v »mermelo« ali »marmeli« in so tako imenovali prikuho iz sadja. V 18. stoletju najdemo besedo »marmelada« v francoskih spisih in pomeni raznovrstne čežane.
Odgovor Novaku In onim, ki so z njim in za njegovim hrbtom.
Ker sem praznoval Pusta doma, sem bral Novakov izdelek »Ubogim, zbeganim, slovenskim dušam« šele na pustni torek zvečer. Ali je bil vpliv vesele harmonike, ali pa ie resnica, zdelo se mi je namreč, da kaj tako konfuznega, s kar največjo ne-logiko in plitvostjo skupaj zmešanega še nisem bral. Ker bi pa imel odgovor morda vendar-lc neke dobre posledice, zato odgovarjam, četudi z velikim odporom v duši, ko vidim, da nekateri ljudje nasprotnikovega mnenja in dobro podprtega očitanja ne skušajo ovreči z boljšimi in globljimi argumenti, ampak le s ploho drznih, na nepoučeno javnost zamišljenih besed.
Najprvo čutim prijetno dolžnost opomniti Novaka na napačen naslov njegovega odgovora. Članka »Nekaj o slovenski univerzi« in polemike »čemu to rovarenje« ni pisal noben Daničar, ampak s soglašanjem Daničariev nek Lojze iz Tržiča, slušatelj ljubljanske univerze, sicer nič drugega.
Kot takega me seveda zanima afera Novak-Krek v toliko, v kolikor bi morala zadeva, ki se tiče ljubljanske univerze, zanimati vsakega nienega slušatelja in če trdim, da je bil Novak proti ljubljanski univerzi, opiram to svojo trditev na njegovo odprto pismo, ki ga ne more več zbrisati.
V svoj zagovor citira Novak protest akademske omladine. Ta protest je menda njegovo delo. čeprav tega ne upa naravnost povedati, amoak samo pravi, da tako trdita Krek in Eiletz. Pove tudi, da je bil on sam proti objavljenju svoiega protesta. Že iz vsega tega se vidi neodkri-tosrčnost njegovega dela, kolebanje med strahom pred vlado in strahom pred javnostjo. A tudi na protestu samem se opazi le to-le: V prvem delu je izražen dvom o potrebnosti in nuinosti ljubljanske univerze. v drugem delu pa je priznanje, da ie pač treba računati z dejstvom, Brez ozira na to, da je zelo žalostno, da slušatelj univerze, na kateri je vpisan, ne razume mene nujnosti in potrebnosti, brez ozira na to, da je za Slovenca, navdušenega Jugoslovana tak pomislek nekaj neumljivega, mi bil Novak veliko bolj simpatičen, če bi ne zavijal, ampak bi odkritosrčno priznal: »Zapelian po nekaterih političnih prenapetežih sem bil proti ustanovitvi ljubljanske univerze in bi jo preprečil, če bi revež mogel, a danes sc moram ukloniti dejstvu in računati z njim, čeprav ga priznam z nejevoljo, ker po svojem prepričanju ne razumem njegove nujnosti in potrebnosti.«
Sicer me pa veseli, da Novak, bivši predsednik reprezentativnega odbora ljubljanske akademske omladine, prepričuje javnost, da ni zoper ljubljansko univerzo in s tem skuša zbrisati madež, ki se je zaradi njega držal ljublianske akademske omladine, v katere imenu je on nepooblaščen govoril v onem čudnem odprtem pismu dr. Korošcu in prizadetim.
S tem je spor glede univerze končan; vsaj med akademsko omladino.
Ves spor bi še postajal skoro smešen, če bi ne bilo njegovo ozadje resnejše. Konflikt namreč med delom, ki se naslanja na to, kar v resnici obstoja in ki vprašanje kulturnega edinstva pojmuje pravično, globoko in stvarno in med nazira-njem, ki je slepo za dejanske razmere in hoče iz treh različnih plemen in kultur kar čez noč ustvariti en narod z enotnim jezikom in enotno kulturo, kar bi bilo seveda najbolj preprosto, če bi ne bilo nemogoče in grešno; namreč kar čez noč.
Vraz in Prešeren. Vedeti je treba seveda, kaj se mora v življenju kakega naroda presojati predvsem s političnega in kaj predvsem s kulturnega ali kakega drugega stališča. Če mi torej pri Vrazu in Prešernu začne govoriti kdo o državniški in politiški razboritosti ,o dr. Verstovšku in o domobranski vojašnici, tedaj imam neprijeten občutek, da mi je opraviti s človekom, ki mu manjka osnovnih zmožnosti resnega debatiranja in se hudo jezim nase, da me je mogel spraviti v tak strah za univerzo in še za kai drugega. Umljivo je zato, da mi »brezobzirni in odločni« odgovor Novakov ne more biti merodajen in da se v reševanju takih vprašanj raje opiram na to, kar mi povedo naši najboljši umetniki in znanstveniki in dr naši delavci. Ko premišljujem te, ^ vedno
jasneje spoznavam, da morejo kaj velikega in trajnega ustvariti le oni delavci, ki s svojim delom globoko koreninijo v oni čustveni kulturni skupini, iz katere izhajajo. Tedaj vem, da se bodo Ilešiči in Novaki in podobni rekrutirali iz inteligence meščanskega razreda, ki gre, zvesta svojim tradicijam, raje ob narodu kakor z njim. (Če je to seveda odvisno od njene volje.) Nujno je, da si bodo ob dejanskih razmerah, ob živem, samolastnem razvoju naroda in njegovega jezika drug za drugim razbijali glave. Vsako nasilno, nenaravno in predčasno poseganje v ta razvoj, je brezuspešno.
In še nekaj!
Na narodu greši oni, kdor ne veruje v njegovo silo in moč, pomaga ga ubijati in begati oni, ki mu je število najvišje in najmerodajnejše merilo moči. Biti dober in ponosen Slovenec se pravi biti dober in ponosen Jugoslovan. Ne vidim razlike med ponosnim Slovencem in ponosnim Jugoslovanom.
Zadosti o tem na tem mestu.
Lojze Ude, Tržičan,
slušatelj ljubljanske univerze.
fiDspodarituo.
Inž. Makso Klodič-Sabladolski.
Železniške zveze z iKeko*
Pred kratkim smo čitah v tem listu izvrsten članek iz spretnega peresa moža. ki je imel v bivšem avstrijskem parlamentu kot referent za podržavljenje severno železnice priliko bavitj se z velikimi železniškimi vprašanji (Fran Šuklje: »Naš železniški program«), tako da je novo daljše razpravljanje o tem programu odveč. Le kar se zvez z Reko tiče, hočem kot železniški tehnik pripomniti nekaj stvari.
Na Reko so navezani posebno krafi Slovenije, Hrvatske, Slavonije ter Lika. To uči kratek pogled na zemljevid. Prometna težišča teh krajev so Ljubljana, Maribor, Zagreb in v Liki kraji ob novi železnici Ogulin-Dalmacija. Tranzitne proge iz inozemstva vodijo čez ta središča, in sicer svetovne proge iz Švice, Nemčije in Avstrije čez Beljak in Celovec v Ljubljano, iz Čehoslcvvaške in Avstrije v Maribor in iz Ogrske v Zagreb, Razen tega hočemo si ustvariti še novo tranzitno progo Bratislava - Murska Sobota-Ljutomer-Brežice-Novo mesto-Reka. Moramo torej to peto-rico žil, po kojih naj se pretaka promet severne Jugoslavije, napeljati iz imenovanih središč proti morju in jih zediniti v skupnem srcu, v morskem pristanišču.
Tej nameri je na potu gorovje, ki se dviguje iz zaledja proti morju in tvori baš v njegovi bližini najvišje grebene, kojih rebra padajo strmo proti vodni gladini. Graditelji obstoječih dveh zvez Reke z zaledjem so to zapreko zelo občutili ter so po takratnem stanju železniške tehnjke šli s traso čez hribe, tako da doseže proga Ljubljana-Št. Peter-Reka koto 608 m, proga Zagreb-Karlovac-Reka pa celo 836 m. Ne glede na to, da ste ti železnici enotirni, polni ostrih ovinkov, strmi in v normalnih časih preobremenjeni, proga Zagreb-Reka pa tudi zelo dolga, pomenja to nepotrebno vlačenje^ tranzitnih vlakov na višine kakor iz Ljubljane na vrh Krima! Nujno je potrebno, da zapustimo s programa površine gorskih grebenov in ju položimo kolikor mogoče globoko v nivo izhodišč in morske gladine, obenem pa da ju, kjer je mogoče, skrajšamo in vzravnamo. To znižanje pa jc le mogoče z zgradbo dolgega predora. Tako izboljšanje zveze z Reko se nam zdi nujno in eminentno v našem gospodarskem interesu ležeče. Primer v to imamo v Švici, kjer se je slaba visoko ležeča železniška trasa Basel-Olten nadomestila z novo, nizko v daljšem predoru skozi Hauenstein vodečo progo. Ravno isto sc je zgodilo med Genovo in zaledjem, kjer je celo nadaljno, drugo znižanje lege tirov s pomočjo tretjega, še daljšega predora ukinila le svetovna vo/na.
V našem slučaju predorna višina r. ozirom na lego imenovanih prometnih središč ne sme preveč presegati koto 200, Situacija severno-vzhodnega portala predora je tako podana na naraven način v dolini Kulpe v kolenu pri Kuželju na koti 230 m. Kje naj leži izhod ob morju? Menimo, da nekje na severnem obrežju ba-karskega zaliva, le nekaj metrov nad morsko površino. Ako bode Reka naša, spojimo potem z lahkoto Bakar ob obrežju z reško luko in Bakar postane le del reškega pristanišča. Ako pa Reko izgubimo, je današnja železnica, katera leži pri Bakaru na koti 210 m, nerabna in moramo napravi, ti novo zvezo z Bakaricm, našim bodočim naravnim pristanom. Bakar, kot izhod predora, ima tudi to prednost, da je bolj oddaljen od bodoče laške meje, skrit in da se da vojaško dobro zavarovati. Dolžina predora bi merila približno 27 km.
Proge iz zaledja, obstoječe in nove, moramo torej napeliati v®e v dolino Kulpe
v severno-vzhodni por tal predora. Pri postaji Jaška, proge Zagreb-Karlovac krenemo proti zapadu na postajo Ozalj železnice Karlovac-Bubnjarci. Od tod uporabimo obstoječo traso čez Bubnjarce-Metliko v Črnomelj, kjer se začenja zopet novi del mimo Vinice v dolino Kulpe in do predora. Na ia način smo znižali progo Za-}«reb-Rcka za celih 606 m! Hkrati smo jo skra šali za 40 km, jo vzravnali, ker v predoru ni krivulj in jo prilagodili najkrajši zvezi, namreč premi črti, kakor to kaže pogled na zemljevid. Zgraditi bo treba razen predora 90 km nove dvotirne železnice, 60 km pa se mora pregraditi iz ene v dvotirno progo. To bi bila potem zares prvovrstna zveza Reka- Zagreb. Br-zovlaki bi vozili v tej strmejši smeri namesto 5 % le 3 osebni namesto 7 le 5 in tovorni vlaki namesto 16 le 12 ur. Obstoječa železnica Jasika-Reka bi služila le še kot lokalna železnica.
Na to novo črto Črnomelj-Bakar (Reka) navežemo tudi vse druge uvodoma omenjene prometne žile. Št. Peter bo ležal v obsegu topov izza laške meje, katera bode, kakor upamo, tekla zapadno od tega kraja. Zajfco bo nova zveza Ljubljana-Črno-melj-Reka tudi iz tega razloga dobrodošla; pregraditi pa moramo del obstoječe železnice med Ljubljano in Novim mestom. Razdalje Ljubljana-Črnomelj-Reka bi bilo sicer večje kakor čez Št. Peter, najvišja kota pa bi znašala lc 374 m. To višino in hudi strmec na semiškem pobočju bi se pa moglo zmanjšatti s preložitvijo proge med Uršnim selom in Črnomljem proti zapadu.
Novo tranzitT® železnico iz Bratislave zvežemo preko Murske Sobote, Ljutomera, Ormoža ali Središča, potem morda čez Ptuj, nadalje čez Brežice in Novo mesto z Reko. Iz Maribora bi se potem vozilo če z Pragersko - Ptuj - Brežice - Črnomelj k morju-
Lika je že priklopljena prometu po železnici na Ogulin. Iz Ogulina bi se morala zgraditi le še nova proga do bližine Vinice ob novi zvezi Zagreb-Bakar, tako da bi bila zagotovljena tudi zveza Slovenije z Dalmacijo.
V podrobnosti se glede gradbe predora v časopisu ne moremo spuščati. Omenimo le, da je ta dvotirni predor izvedljiv in da bode na podlagi bodočih natančnih preiskav geoloških in vodovnih razmer hribovja gradba tako projektova-na, da se ne bode bati presenečenj, Ma-terijal iz predora souporabimo za dopolnitev bakarske luke.
Ako podaljšamo v dolini Kulpe odprto železnico čez Osilnico v bližino izvira Kulpe in ako postavimo južno-zapadni portal predora pod vznožje Trsata, torei tik Reke, merila bi njegova dolžina 28 km.
Druga varianta bi bila predor izvir Kulpe kota 315-Grobničko kameno polje v približno isti višini. S tem bi se dal skrajšati predor na 20 km. To je velika prednost te variante, nič manj glede na enako visoko lego portalov tudi zaradi možnosti povo! ne rešitve vprašanja predorne nive-lete. Toda portal na Grobničkem polju bi bil le 9 km od morskega obrežja oddaljen, razlika višine pa nad 300 m. To bi zahtevalo ali strmeišo ali pa daljšo tra&o (z 10 % 30 km!] do morja. Tudi bi obe varianti bili preveč izpostavljeni zaradi bli-
žine laške m«ie in Bakar, ta naravna luka, bi bil zopet izločen od železnice.
Tretja varianta nas vodi po obstoječi progi do Ogulina, v bližini te postaje v višini 340 m v predor, pet km vzhodno od Novi v zalivu Žernovnice zopet na plan, od tukaj pa po obrežni železnici čez Novi na Reko. Predor bi meril 30 km. Razdalje Zagreb-Reka bi tako zmanjšali za kakih 20 km in znižali obstoječo železnico za 496 m, nasproti 40 km oziroma 606 m na progo čez Kuželj. Odpadla bi zgradba delov Jaska-Ozalj ter Vinica-Kuželj, prirastel bi pa kos Žernovnica - Novi - Girkvenica-Kraljevica-Bakar-Reka. Prednost te variante je priklopljenje vseh teh krajev, torej naše rivijere, naravnost k zaledju. Tudi važno pristanišče Senj bi mogli potem še zvezati s postransko železnico z glavno.
Pri tej varjanti bi morali tudi zgraditi progo Črnomelj - Vinica - Ogulin, Važne in bogate kočevske kraje pa bi se moglo spojiti z velikim prometom s'pomočjo lokalne železnice Kočevje-Vinica.
Izboljšanje železnice čez reško pomorsko gorovje s tem, da se zniža in skrajša, se nam zdi važna stvar. Vozili bi iz Zagreba spočetka lahko tudi čez Karlovac v predor, pregradivši le še kod Karlovac-Bubnjarci, kar bi ne bilo nič dalje kakor na obstoječi železnici čez Ogulin.
Koliko bi vse to danes stalo? Ako kdo reče, da že sam predor čez 1000 milijonov kron, odgovarjamo, da je to le 100 milijonov frankov ali celo le 10 milijonov dolarjev, t. j, nima zmisla prerekati se danes zaradi stroškov. Takrat, kadar bode vprašanje dozorelo, bodo tudi naše gospodarske in valutne razmere zopet urejene in .potem se lahko poprimemo te gradbe. Kaj da pomeni taka pregraditev reške železnice, uvidimo, ako pomislimo, da bi mogli po znižani, dvotirni in skrajšani progi letno več prevažali za 130 % tovora! Ako zraven še preudarimo, da bo obrat cenejši, varnejši, redneiši in, kar je glavno, da bo posledica pregraditve znatno znižanje tarifov, kar upliva zelo ugodno na splošno narodno gospodarstvo, je jasno, da bodo prav kmalu poplačane obresti in glavnica, tudi ako pojde za zelo velike svote.
Nastane še vprašanje, ali ie tako zvišanje obratne zmožnosti reške železnice sploh potreba? Trenotno ne. Ali to stoji, da je bila ta proga pred vojno preobremenjena in da ni več zmagovala prometa. Ne bo dolgo in bodemo zaradi povečane privlačne sile reške luke zopet v tel zagati, tako da nastanejo enkrat gotove razmere, podobne današnjim med Zagrebom in Belgradom, kjer jc promet večji od predvojnega, dočim železniške naprave za ta povečani promet absolutno ne zadostujejo.
V teku kakih 10 let mora biti vprašanje nove zveze z Reko rešeno in gradba končana. Zato pa moramo z delom začeti že danes!	.
Cerkveni
c Pri Božjem grob« v Štepanji vasi pri Ljubljani se bo letošnji postni čas po-božnost na. čast trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa poleg navadne vsakdanje sv, maše opravljala, ob nedeljah in praznikih tudi popoldne ob pol 5. uri *
govorom in liifaniiami pred izpostavljenim
Najsvetejšim.
Orlovski vcstsitalk.
Šentjakobski Orel ima danes oh pol 8. urj v šentjakobski prosveti fantovski večer. Ker se bo istočasno vršil važen razgovor, so vsi člani vabljeni, da gotovo pridejo.
Sentpeterski Orel v Ljubljani priredi jutri v nedeljo, 22. febr, slovesni sprejem novih članov. Zjutraj ob 7. uri je v župni cerkvi sv, Petra skupno sv. obhajilo, zvečer ob 7. uri slovesni sprejem v Ljudskem domu. Ljublj. in okoliške odseke vabimo k tej prireditvi Šentpeterskega Orla, katerega člani so nas obiskali še pri vsaki prireditvi ter nam pomagali s svojim delom.
Seja vaditeljskega zbora Orliške zveze se vrši v nedeljo, 22. t. m. ob 2. uri popoldne v telovadnici Ljudskega doma. Udeležba vseh vaditeljic obvezna. — Načelni ca,
Predsedstvena seja Orlovske zveze bo v pondeljek, 23. febr. točno ob pol 8. uri zvečer v Jugosl. tiskarni [I. nadstr.). Dnevni red: Predpriprave za orlovski tabor v Mariboru, Seja je izredne važnosti. — Predsednik.
Orlovska pesmarica jc izšla, Odseki naj jo nemudoma naroče, da zamoremo določiti število izvodov za tisk. Pesmarica je lične zunanje vsebine, pripravna za v žep, dobrodošla bo Orlom-pevcem in tudi drugim zborom. Oceno priobčimo.
Pregledne pole je vrnilo doslej nad polovico odsekov, drugi jih vrnejo te dni, nakar sestavimo natančni pregled. Veseli nas disciplina odsekov.
Telovadne čevlje in telovadno obleko naročajo odseki v velikem številu, zaostali naj hite z naročili. Brez telovadnih čevljev in obleke jc vsakomur nastop pri orlovskem taboru v Mariboru nemogoč. Odseki naj mislijo pravočasno nato in ne odlašajo vse na zadnje mesece.
Orlovskih znakov pogrešamo še pri članstvu. Pokažimo svetu, da nas je lepo število.
a Prodaja sladkorja. Na vsak odrezek štev. 2 se dobi v vojni prodajalni pol kg sladkorja po spodaj navedenem redu. Strankam se priporoča, naj pridejo zanesljivo šele ob določeni uri, da ne bo po nepotrebnem postajanja. Stvar policijske straže pa je, da nobenega ne pusti v prodajalno, predno ni zanj določen čas, ker nikakor ne gre, da bodo stranke, ki se naj-prvo postavijo pred trgovino, dobile naj-prvo sladkor, četudi je zanje določen poznejši čas ali celo drugi dan. Če se bodo spuščale stranke po tem redu v prodajalno, tedaj nc bo treba 'loben' stranki čakati čez določen čas. Zamudnike, ki se zglase pozneje, a'i stvnke. ki hočejo predčasno sladkor, pa je treba brezpogojno odsloviti. Za zamudnike se ho določil čas po končani prodaji. — Pondeljek, dne 23. febr. popoldne: na štev. 65 od 2 do 1)4, na štev. 67 od 1/44 do Vi5, na štev. 68 od '/,5 do 5, na štev. 69 od 5 do Torek, dne 24. dopoldne; na štev. 71 od 8 do %9, na štev. 72 od %9 do Vi'10, na štev, 94 od
%10 do y2ll, na štev. 95 od %11 do l/212,
—	Torek, dne 24. popoldne: na štev." 66 od 3 do V26. — Sreda, dne 25. ves dan: na štev. 70 od 8 do 12 in od 3 do 6. — Četrtek, dne 26. dopoldne: na štev. 75 od 8 do 49, na štev. 76 od y29 do 9, na štev. 77 od 9 do V2IO, na štev. 78 do %10 do 10, na štev. 79 od 10 do >/2ll, na štev. 80 od •/211 do 11, na štev. 81 od 11 do i/212, na štev. 82 od i/212 do 12. — Četrtek, dne 26. popoldne: na štev. 83 od 2 do V23, na štev. 84 od l/23 do 3, na štev. 85 od 3 do y24, na štev. 86 od i/24 do 4, na štev. 87 od" 4 do y25, na štev. 88 od y25 do 5, na štev. 89 od 5 do V26, na štev. 90 od ]/o6 do 6. —• Petek, dne 27. dopoldne: na štev. 91 od 8 do i/29, na štev. 92 od i/29 do 9, na štev, 93 od 9 do '/210, na štev. 94 od '/,10 do 12.
—	Petek, dne 27. popoldne: na štev. 96 od 3 do 4, na štev. 97 od 4 do l/2 5, na štev. 98 od y25 do V26. — Sobota, dne 28. dopoldne: na štev. 99 od 8 clo %9, na števw 100 od %9 do 9, na štev. 101 od 9 do i/210, na štev. 102 od y>10 do 10, na štev. 103 od
10	do Voli, na štev. 104 od %11 do 11, na štev. 105 od 11 do '/.12, na štev. 106 od '/>12 do 12. — Sobota, dne 28. popoldne; na štev. 107 od 8 do 9, na štev. 108 od Vo9 do 9, na štev. 109 od 9 do V210, na štev, 139 in 140 od V> 10 do 10, na štev* 63 od 10 do V211, na štev, 110 od i/2ll do 11. — Ponedeljek, dne 1. marca dopoldne: na štev. 111 od 8 do y4 10, na štev. 112 od yAl0 do 10, na štev. 113 od 10 do 11, na štev. 114 od 11 do 12. — Ponedeljek, dne 1. marca popoldne: na štev. 115 in 116 od 8 do V29, na štev. 117 in 118 od l/29 do9, na štev. 119 in 120 od 9 do y2 10, na štev. 121 in 122 od y2 10 do 10, na štev, 123 in 124 od 10 do 1/.11, na štev. 125 in 126 od '/211 do 11, na štev. ^27 in 128 od
11	do y212, na štev. 130 in 131 od i/212 do 12. — Torek, dne 2. marca dopoldne: na štev. 132 in 133 od 8 do-y>9, na štev. 134 in 135 od '/29 do 9, na štev. 136 od 9 do ure.
a Člani Samopomoči iz Ljubljane, Viča, Most in Zg. Šiške, k i š e n i m a j o izkaznic za cenejšo moko, naj se zglase v pondeljek dopoldne s knjižico Samopomoči pri mestni aprovizaciji, da dobe izkaznice za cenejšo moko. Za druge stranke v ponedeljek aprovizacija (oddelek za karte) ne posluje.
Našla se jc zlata zapestnica dne 17. L m. Kdor jo je izgubil, jo dobi pri gdč. Fr, Eržen, Vrtna ulica 10.
Judoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča cerkvenim zborom za post in praznik sv. Jožefa sledeče skladbe:
Kimovec dr. Fr.: Rihar rcnatus. Zbirl <a obsega poleg drugih napevov tudi ve. postnih in en križev pot (star Rihar-jev napev, l<atcri je pri nas najbolj v rabi) za. mešan zbor. Part. 9.60 K, glasovi po 1,20 K.
Sattner p. Hugolin: Postne pesmi za mešan zbor. Part. 8.40 K, glasovi po 1.20 K.
Premrl S t.: Slava sv. Križu. Pet postnih pesmi za mešan zbor. Part. 3.60 K.
C h 1 o n d o w s k i dr. A n t.: St. Jo-seph, invokacija za mešan zbor, solo in orgle. Part. 2.40 K, glasovi po —,90 K. Najprikladnejši motel kot vložek za ofer-torij za praznik sv. Jožefa.
Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oi, kako tu ubla-žujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerievim pravim Elza fluidomf 6 dvojnatih ali 2 veliki špe-cijalni Steklenici 27 K. _
Potrebovali bi odvajajocc, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se le Felferjevih pravih Elza kroglnc 6 škatliic 12 K. — Omot in poštnine posebej, a najceneje. Eugen V. Feller Stubica donja, Elzatrg št, 134, Hr vatska.__**
Dcacsc3cac3ca ^acaca cacucaa
n	n
| Janko Mlakar | n Tinka Modic jj
o	n
n zaročena	n
0	d
0 □
P Rakek, svečana 1920. rj
d	n
□C3C3C3Cac=3C3;=3C3C3C3C3C3Q
BosonsKe vezenine s0Sffc
od 8. do 12. in 14. do 17. ure v obrtni goli v Llubliani. Vstonnina K 5-—
Tanimam se za sl°venska narodna uUiliUIL'liI ročna dela in za narodne noše. Ponudbe na naslov: Jesenice ob Savi (Dolenjsko) Ekonom.
Klavirje, pianine, harmonije, violine, citre, harmonike,
Strune itd. -- ima
v velikanski zalogi
ilLFONZ BREZNIK
učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJRNR, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816
Klna-železnato vino
lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani, Dunajska cesta., krepča malokrvne, nervozne, oslabele, odrasle In otroke. — Naročila proti povzetju.
Unlnan oženjen brez otrok, z večletno llluUl prakso, popolnoma izvežban v vseh strokah, želi vstopiti v kako vrtnarsko službo. Ponudbe na uprav-niStvo tega lista pod ,,VRTNAR" G77. Prevzame tudi mesto hišnika.
Išče se
dtttžinska kuharica
Išče se HUS25«^SS_ kakor tudi do-IkBh^ bro izurjen
kateri ima stanovanje v hiSi. Oženjeni imajo prednost. Več se izve pri
IVANU PERDANU v Ljubljani.
Zaloga pohištva in tapetniška 1 -,z. delavnica	■-
Brata Sever
Ljubljana, Gosposvetska c. (Kolizej) priporoča vsakovrsino pohištvo po zmernih cenah. Vabimo na ogled
Sprejmejo se takoj 3. dobra izvežbani
čevljarski pomočniki.
Plača od para (akord), hrana in stanovanje v hiši. Dalje dobro izvežbani
Plača po dogovoru. Nastop za vse takoj, Maks fečnik, čevljarstvo, GamelJ-ne nad LJubljano.
jiflinkB
jugoslovanske, posebno one z vtisom, kupi Thecsfor Heiges, Prankfurt a. M. KiiSeSastraso 83.
poštena, zanesljiva, z dobrimi izpričevali, za graščino na Gorenjsko. Kje pove uprava „Slovenca" pod št. 682.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi olj- j nate nortrni« mi niatno izvršuje umet-1 vsake vrste in v vsaki množini
n'3fo°topg°ra^ki Davorin Kovšek
prvi fotografski in povečevalni zavod Vubtiaua. Kolodvorska ulica šL 34 a
kupuje vedno \ter plačuje naj bolje trg. tirma J.Kušlan, Kran-,
fiorfeniako.	I ^
Ana Čufor roj. Egla naznanja v svojem, v imenu svojih otrok, Karla, Ane, Karle, Natalije, Afie, ter v imenu vseh ostalih sorodnikov, žalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo odpoklicati našega dobrega soproga, očeta, brata in strica, gospoda
Josipa Čuferjja
kavarraarja
po dolgi, mučni bolezni, previdenega s tolažili sv. vere, v starosti 45 let v boljše življenje.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto dne 21. februarja 1920 ob i. url popoldne iz hiše žalosti Turjaški trg štev. 6 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bode brala v župni cerkvi sv. Nikolaja.
V Ljubljani, dne 20. februarja 19£0.
Mestni pogrebni zavod v Ljabljani

zli Vodnik
iJtMaEBSfefi SsamnosefK
»ah! prlfeteljc lepega marHlOf Jc!l
na ogled.
Dollo je fl0 nrsf nairazH£ne£šfiga marmorja iz ItaMle.

se sledeče domače tvrdke:
(Za dvakratno «b»avo » tedna ra rafiaae 8 kron.)
BORZNI MEŠETAR Vnčkovič Dragan, Zagreb, Sv. Duh 19, — Brz.: Vučkov. TeL 7—17.
BRIVNICE 5ajc Fran, Dunajska cesta 12,
DIMNIKAR Fritz Ad., Ljubljana, Radeck, c. 20.
DOBAVA IN POKLADANJE PARKETOV Bokal Anton, Ambrožev trg 9.
ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A.f Linhartova ulica 4.
GOSTILNE Ložar Jernej, Sv. Petra nasip 19.
GRAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A-, Sodna ulica 5.
Priporočalo
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, I. Ljublj. javno sklad., Dunajska c, 33. (Tel. 366.)
KAVARNE »Zvezda«, Ivančič J., Kongres, trg.
KLEPARJI Korn T«, Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6, Pajk Fr., Cankarjevo nabrežje 25,
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3.
KROJAČI Gestrin Ferd., Poljanski nasip 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Res!j. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MIZARJI Bizjak Peter, Spod. Šiška 136.
MODNI SALONI
G8tzl Marija, Židovska ul, 8 in 7.
MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta-
OPTIKI
Jurman Karol, Šelenburgova ulica.
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA
»Uranus«, Mestni trg 11.
PODOBARJI Pengov Ivan, Kolodvorska ul. 20.
POPRAVILA GRAMOFONOV IN
GODBENIH AVTOMATOV Rasberger A^, Sodna ulica 5.
RESTAVRACIJE
»Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žnran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Čeme Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117,)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3.
(Za dvakratno obiavo v tedna se
račana 8 kron.)
TRGOVINE S KLOBUKI Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Stari trg 4.
TRGOVINE S PAPIRJEM Prodajalna K T. D„ Kopitar, ul. 2. »Uranns«, Mestni trg 11,
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikaš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI
Zalta & Zilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar, Ter. cesta.)
ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17,
ZAJUTRKOVALNICE Grošel T., Poljanska cesta 7.
ZOBOTEHNIKI
Zobni atelje F. Palovec, Dalmatin, ul. 5, poleg Kmetske posojilnice.
MoZko in žensko kolo
v najboli-
____________	Sem stanju
in brezhibno pnevmatiko naprodaj. — Kje pove upravništvo lista pod „KOLO" 693._
Dobro izurjena
prodajalka,
samostojna moč, galantrijske ali mešane stroke, ae sprejme v boljšo trgovino. Prednost imajo ono, koje so zmožne pisarniškega dela in če mogoče tudi laSkega jezika. Istotam se sprejme zanesliiva
blagajničarka
mlajša moč. Le resne ponudbe pod trajna služba 686 na upravništvo.
Saldokontista ali knjigovodjo
veščega slov. in nem. jezika, išče tukajšnja veletrgovina. Ponudbe z navedbo plače na upravo lista pod 68tf.
8 pletilnih
strojev
vrate št. 6 do 10, skoro novih, je naprodaj, Heidenreich, mehanična delavnica, Graz, Karlauerplatz i.
Kapljo ae
dvokolesa
rabljena, tudi pokvarjena š valnl in pisalni stroji motorji, avtomobili.
Trgovina z raznimi stroji Ljubljana. Stari trg 28.
Išče se za mestno pristavo:
1 podkovski kovač, 1 kolar,
1 mizar ter neka)
konjskih hlapcev
Hrana in stanovanje v hiši. Poizve se: Cesta na Kode-ljevo 8, (nasproti prisilne delavnice.
3 rodbine
18
obstoječe iz 6—7 sob, kuhinje, kopalne ■obe, vsemi pritiklinami ter električno razsvetljavo v mestu ali na pereferiji Ljubljane, za takoj ali pozneje. Oskrba % kurjavo in posebna nagrada do ti finemu, ki stanovanje oskrbi, zagotovljena. — Sporočila se prosilo pod »Katjavo« na anoneno ekspedtcijo Al Uatelit, Ljubljana, Kongresni trg 3
Cigaretni papir
sledeče vrste: Golub, Club, Abadle, ln Samnm priporoča na debelo »URANUS-PAPIRNICA«, Ljubljana, Mestni trg 11.	418
Sjirelme se Šivilja TJr^tii
v trgovini Albine Samec, Sv. Petra c. 55.
Knpim hrastove, smrekove in bakove hlode za žago. Ponudbe s ceno na naslov: IVAN St&itA, tovarna parketov in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica dt. 4a.
deske in trame iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IMPEX v Ljubljani, Krekov trg 10.
Cementne cevi
strešnik, grobne oklepe, stopnice iz umetnega kamna i. t. d. nudi F. 3ANDA &. drug, Ljubljana, Karlov-ska cesta 8.
dober negativ- in positiv-retušer, ki je zmožen tudi v posnetku, ae takoj sprejme. — Istotam se sprejme tudi
učenec ~mt
s primerno šolsko izobmzbo. Ponudbe na fotograf čni uraetnt zavod FRANJO URABIBTZ, Ljubl-ana	599
= KOLESA =
rabljena kupuje J. GOREČ. LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. 14.

m

Anton Černe
✓ . a GRAVEUR ^ N.
3132
Jugoslovansko inženirsko podjetje
družba z o. z. jnž<,njrs]<a pjsarna jn staYbn0 pod/eljc družba z 6' "
«£/ubljana Sodna ulica šteY. 2
Jtfaribor Viktringhojova ul.34
Oddelek 1. Projekti, proračuni, ^asvetovanje in zastop. presoja in stavbno nadzorstvo.
Oddelek 11. Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska melioracija.
Oddelek lil. Beton, železobelon. 2elezne konstrukcije.
Oddelek IV. železnice, ceste, predori, mostovi.
Oddelek V. industrijska in gospodarska poslopja.
Oddelek VI. Komercijalno razpečavanje gradiva, orodja iri industrijskih Ivarrn.
Brzojavni naslovi: 3^7 — Ljubljana--33]? — Maribor.
Štev.: 52/pres.
Razpis.
Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani razpisuje
tri mesta gradbenih adjnnktcv
in
tri mesta gradbenih aficiialov.
Pravilno kolekovane prošnje, katerim naj bodo dodana spričevala, krstni list, curriculum vitae, dokazila o jugoslovanskem državljanstvu, znanju jezikov in eventuelni dosedanji praksi je vložiti
do dne 1. marca 1920
pri gradbeni direkciji za Slovenijo.
Pripominja se, da se bo ozirala deželna vlada pri oddaji prvih treh mest le na akademike in pri oddaji drugih treh mest le na absolvente višjih obrtnih šol ali sorodnih tehničnih učilišč z višjo izobrazbo.
Mesta gradbenih adjunktov so slstemizlrana v X., mesta gradbenih oficijalov v XI. čin. razr. Po zadovoljivem enoletnem službovanju se bodo zasedla definitivno z istočasno pomak-nitvljo v IX. oziroma X. čin. razr.
V Ljubljani, februarja 1920.
Gradbeni direktor: 667	Ing. A. KUnar.
Odvetnik dr. Josip Safovic
ie otvonl pisarno
d Unblfani, KoIodDorsba nllca št. 8 nasproti hotela Šlrnhelj (o drnfbl z odvetnikom dr. Jastpom Hacinom).
MavNaMiIjk Cenjenemu občinstvu in vsem turistom nazna-PSaZBBailllOe ujam, da se otvorll v StraKfttu pri Kranju
gostilno iii prenočišče.
Točil bodem vedno najboljša pristna vina vseh vrst. Preskrbljeno bodo za vsakovrstna jedila, gorke in mrzla, ker je v hiSi dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica. — Za solidno postrežbo jamčim.
Anton Krllnar, posestnik in gostilničar.
riir-ir-it »r n jc- nc ar anr-st—iranor « )r-innrinr-ir-tr-ir;f
Liudsha posojilnica
o Ljubljani, n Saslrciemi fifimu Ifllkiošičeoa cesta sten. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3°|0
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela soncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog m nad 1 milijon enstotisoč kron rezervniu zakladov.
Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke xn v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
anaaaaaa^aaaanaaaaannnnnr-innn
Tovarna
e
Barva
vsakovrstno blaga
C p Kemično cisti oh*«.
Jgjj i-r—n—\— i i m _iiinuiiim.ijumj
Ljubljana. Poljanski nasip 4. Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
Podružnica u fftari&orn
Gosposka ulica št. 38.
Svefloiika
domače perilo (pošlje
tudi ponje na dom) ————
ovratnike, zapestnice in -srajcc. —•
Narocašfte "m širite ,,Slovenca"!
Nafječaj za izradbu projekta
za gradnju jednog • v
Dioničarsko društvo za izgradnju svatišta i kupališta u Zagrebu, Ilica br. 5. raspisuje natječaj za izradbu projektu za nrradnju hotela in kupališta u Zagrebu, koji se imade podiei na mjestu, koje leži u Uici, Gunduličevoj ulici i Samostanskoj ulici time, da interesenti mogu odnosne natječajne uvjete, podiči u PrvoJ hrvatskoj šledionlci u Zagrebu.
Raspisane nagrade jesu slijedeče:
1 prva nagrada .... K 30.000 — 1 druga nagrada .... K 20.000"— 1 treča nagrada .... K 10.000"—
Dioničarsko društvo za lzgradn)n svratlšta 1 kupališta u Zagreba.
IjubljansKa kremna banka i !)B*!|afli
Stritarjeva ulica štev. 2
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju ln Mariboru.
Delnlika glavnlcaj^re.ervnlml »kladi j| Sppe|ema v|oge na knjiŽke
in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
okrog
28*000,000 kron.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje
vsakovrstne kredite.
ni
isia«
Stran 8«
STOVFNFT,	MJtmt*, 19»,
Avto<
CgumD
Pirelli
Michelin
Goodrich
dobavlja
J. GOREČ,
LJubljana.

9 a bosanske
slive
v sabojih po 15 kilogr.
Kavo Čaj
Čokolado Kakao
Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave
razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto
Josip Fabiani
Ljubljana, Prešernova ulica 54.
Kupi se
oziroma najame
Štev. 42.
ali pa zamenja za lepo vilo v Zagrebu. — Ponudbe pod »J. H. 646« na upravništvo »Slovenca«.
slimuhe
izvrstno blago, nadalje Stava, čaj, kadile, milo, sveče, vazelma, buks, različne dišav®, kakor vse drugo špecerijsko blago vedno v zalogi na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah pri tvrdki:
Ivan Perdan v Ljubljani.
Hočete obdržati uvo.o lepoto ? Hočete »meti Kakor baržun mehko kožo? Nočete »oinčnlh peg mozoliev in ot>Tcev7
Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Za-vidanil 1 lonček fi K, No. m močnejše vrste 9 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomleCno milo 15 K.
Hoee.e »met-, lepe, zdrave lase? Fellerjeva prava Elza Tannocbina po-mada 7.a rast las doseže bujne lase! Zapreti prhaj, prerano osivenje. Zabrani plešo! 1 lonček «K. No. 111 » K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. šam-r>on 1 K. Mazilo za brke t-80 K in 2-50 K.
Močijo Va« kurja očesa ? Fellerjev pravi turlstovski obliž učinkuje
i^rez bolečin hitro in zanesljivo. Nobenih Kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene (rde kože! Mala Skatljica 3-B0 K, velika ška-tlja 6-50 K. — Zalile Se kaj J Fellerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda) l škatlja 5 K. — Fellerjovusipalni prašek proti potenju, 1 škatlja 5 K. — Fellerjev mentolni črtnik zoper glavo- in zobobol 1 škatljica 3-50 K — Fellerjev Elza fluid fi dvojnatih ali 2 veliki steklenici špecijalni 27 K. — Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. NajfinejSi Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K. - Močna Francovka v steklenicah po 6 K in 16 K. — Omot in poštnina posebej a najceneje. — Eugen V. FELLER, lekarnar, Stnbica Donja, Elza trg 134.
__Hrvatska.
J
nudi trgovcem samo na debelo
mM perilo
kakor razne vrste srajc, spodnjih hlač, spalnih srajc, mehkih manšet in mehkih ovratnikov.
Masovni oddelek
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega
DMlaKinp niogo
kakor angleško tkanino, podlogo, svilo, šifon, kre-ton, cefir, bombaževe in nitkaste tkanine itd.
IM
Odpomoč za stanovanje.
Na Maverlino pri Črnomlju dam v
svoji hiši stanovanje zastonj in plačo po dogovoru, kdor moj mali vinograd obdela. Ponudbe A. Kajfež, Kočevje.
TRRPI5T.
— sir n
Trboveljska premogokopna družba
kupi proti takojšnji dobavi:
5	vagonov 25 ram
10	» 30 »
10	» 40 »
10	» 50 »
Ozira se tudi na delne ponudbe, katere naj se vpošljejo na naslov: Trboveljska premogokopna družba-reprezentanca, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 13.
i proti srbečici, garjam, [ lišaju, kožn. izpuščajem
> zahtevajte v Vasi najbližji lekarni priznano in zdravniško priporočeno
Dr. FLGSCH-evo izvirno SKABOFORM - MAZILO,
Ne maže, ne barva, brez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico:
Rihard Snšnik »pri zlatem jelenu« IV., Marijin vi?j.
KBtmumtmmmamKztKgmtaaa
pošlje s pošto in železnico š, K 46.— Centralna mlje-karna V. Mokrovič, Zagreb. Ber. slavičeva al. 16.
Zaradi hitrejše odpreme prosim den^r naprej poslati.
Najcenejša dobava na dobelo
.fRUCTUS'
d. d. za promet zem. proizvodov,kolonijalnim in drugim blagom preje
m scigiier«
(ustanovljeno 1883) Zagreb, Viaška ni. 12. i Telefon 106. Brzojavl: Fractis. , , i SFCCIEKIJSKO i 5LflQ0 i
tovarna umetnih brusilnih in kamnov za brnšenje britev.
Tovarna ustanovljena leta 1879.
priporoča za razprodajo svoje prvovrslne izdelke, kakor: Alnmin, Diamond, Swatyn brusilni kamen za britve in kiiurgične inštrumente, kateri prekaša najboljše belgijske brusilne kamne. Dalje bruse za orodje znamke »Kapici« v vseh trdotah, bruse za kose, Carborundum Elektrit, najboljši brusilni kamen sedanjosti, ter vsako množino Ia ploščic za brušenje Sag iz zajamčeno pristnega šmirglja in Rogaškega naravnega kamna v vseh velikostih.
Cenik zastonj iu brezplačno.
♦
♦ ♦ ♦ ♦


Snšak-Refta, ZoonimiroDa nNca 102
Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev:
Hotel Penslon „SPER»NZA"
nlMPERIAL"
Opatija.
Sanatorij in veliko ' morsko kopališče „TMERAPIA" Crlkvemca.
Palace-Hotel „MIRAMARE"
Crlkvenica Telefon lnterurb.11.
Hotel-' ension
In morsko kopellšre „JADRAN"
Sušok-Rexa Teleton interur. 2-14
Hotel-Penslon In morsko kopališče „iADRftM" Bakar.
Vsi hot«U in sanatoriji so najmoder-neje in z vsem komfortom urejeni. — Oskrba izvrstna. — Otvorjeni skozi celo leto, — Vse naročhe prejema in daje pojasnila za Crikvenico uprava hotela ..MIRAMARE" v Crikvenici; za Novi: uprava hotela .SAN-MARINO' v Novom; ca Sugak: SREDlSNJI URED DRUŠTVA, SUŠAK-REKA
Naslov za hrzojave:
Jadrancentrala SuSak-Reka.
Interurban telclon štev. 9-8-9.
Hotel-Penslon
„SAN-MARINQ"
Novi Vlnodolskl Telefon Interur. 5.
Hotel-Pension in veliko morsko kopališče „LISANJ" Novi Vlnodolskl.



v vsaki množini, tudi cele vagone odda importna ter eksportna tvrdka
FERDO SERT, Maribor,
Koroška cesta št. 21.
HIR
V. Marsano
Centrala
ZAGREB
Nikoličeva ul. 8.
Dobavlja:
Ddatilnioa, lokomoblle, motorja, lokomotivo za premog In za drva, vozove za lzvračanje In korltaote vozičke, trafinloe za poljske ln normalne železnice, traverze, betonsko železo, lepenko za pokrivanje ln izoliran)«, ikrtlj, žlftno pletlvo, žične vrvi, emaj-Ilrano ln glinasto posodo, žitna režeta trijerje, ko »line stroje, grablje za seno, brane, plngre, separatorje za mleko, orodje za Kovače, mizarje, ključavničarje, rezalne stroje, gepelje.
„TIMEX"
Brzojavl:
,Maitmex* Zagreb ,Matlmsx' Dunaj
Tvrdka za
uvoz in izvoz.
ekspozitura
DUNAJ IV.,
Viktorgasse Nr. 4
Tovarniške naprave i
Zage, polnojarmenlke, stroje za ob-tesavanje drv, kompletne mlinske naprave, stroja za opeko, tovarne za Škrob, tovarne za marmelado, valje za vrazuoz, kamenčlome, sesalke, ventilatorje, kolnte za Jermena, gonilna Jermena, kompletne parne pralnice, oljnate stiskalnice, tovarne za Izdelovanje klobas ln mesnatih konzerv, tkalnloe, naprave za kleti, tvornloe za testenine, mizarstvo. 3—3 delne železne dvorane.
a u c
D D 0 [i
0 D
n
BEOGRAD, DUBROVNIK, DUNAJ, KOTOR, LJUBLJANA, MARIBOR, METKOVIC, OPATIJA, SPLIT, SIBENIK, TRST, ZADER. Ekspozitura: KRANI.
JADRANSKA BANKA
*	iftnnnn_ Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in žiro račun proti najugod-
DelniSka glavnica 30,000.000n^:šcrau obrestovanju. Rentni davek plača banka iz svojega. — Kupuje in prodaja: Reserve nad 10,000.000'—. menicc devize, vrednostne papirje i. t. d. — Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. - Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih, daje trgovske kredite najugodnejšimi pogoji. — Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.	— ■ ■	Brzojavni naslov: JADKrtN^Ktt.
Izdaia konzorcij »Slovenca«,
OdjJnvorni urednik
r