126. štev. V Ljubljani, petek 28. maja 1920. Poštnina platana v gotovini. jjj Yeija v Ljubljani in po pošti: telo leto ... K 180*— pol lete . . . „ »•— tetri leta . . . „ 45-— la iresee „ 15'— Za inozemstvo: celo leto . pol leta. . tetri leta . a mesec . K 240--„ 120-„ 60--.. 20-- u Za Ameriko: celoletno ... 4 dolarje polletno ... 2 dolaija četrtletno. . . 1 dolar. Novi naročniki naj pošiljaj® naročni.is po nakaznici. Oglasi se zaračunajo po ■'•ienem prostoru In sicer ter 65 mm ' rf*en »nkrai 1 K popast Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ' štev. 8. Telefon štev. 44. -■ Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr.T^. vor dopisnica ali znamka. — Dopisi nfe^ ~ Rokopisi se ne vračajo. dgo-,0. — Sefa Narodnega predstavništva. Beograd, 27. maja. (Izvirno poročilo.) Današnja seja narodnega predstavništva se je pričela par minut po štirih ter trajala do pol devetih zvečer. Na dnevnem redu je bila debata o vladni izjavi. Izmed Slovencev ie govori! Kristan, ki je zlasti kritiziral poslovanje carinske in monopolne uprave. Med njegovim govorom je prišlo do burnih spopadov med njim in slovenskimi klerikalci, katere Je napadal. Prihodnja seja Je Jutri. Otvoritev novega češkega parlamenta. Volitev predsedstva. LDU Praga, 26. maja. Prvo izvoljeno narodno skupščino je danes otvoril ministrski predsednik Tušar v prostorih bivšega »Rudolfina«. Zbornica in tribuna so bile gosto zasedene. Ko so se izvršile formalitete in so poslanci podali zaobljubo, je sledila volitev predsednika poslanske zbornice. Izvoljen ie bil dosedanji predsednik Tomašek z 268 glasovi od 281 oddanih glasov. Po zaobljubi in kratkem nagovoru, v katerem je predsednik pozval poslance brez razlike strank k sodelovanju, se ie seja prekinila. Ko je bila zopet otvorjena so bili izvoljeni štirje namestniki predsednika, med njimi nemški soci-talni demokrat dr Czech. Nato je bila sela zaključena Pri volitvi predsednika so Nemci glasovali za Tomaška, a Madžari so oddali prazne glasovnice. LDU Praga, 26 maja V seji, pri kateri se je konstatirala zbornica, so bii nadalie izvoljeni za podpredsednike, agrarec prof. Horaček, sociialni demokrat dr. Soukup in narodni so-ciialec Klofač. Med zapisnikarji ie tudi nemški poslanec Dominik Loevv, OBSODBA KARLA POLLAKA IZ TRŽIČA. Poročali smo že, da ie preiskovalna komisija ugotovila v skladiščih tovarnarja Karla Pollaka v Tržiču ogromne množine usnja, ki ga je kupičil Pollak pač z namenom, da bi vsled pomanjkanja usnja v prometu cene narasle in bi potem svoje ogromne zaloge tem dražje prodal. Okrajno glavarstvo v Kranju je kot pristojna oblast poslovalo s priznanja vredno hitrostjo in odločnostjo. Zaplenilo je Pollaku vse zaloge usnja, ter ga obsodilo poleg tega na 20.U00 K globe in na štiri mesece zapora. Upamo, da bo ta razsodba postala definitivna, in da ne bo kaka viski instanca, ki so tačas pač vse izpostavljene pravcatemu bombardiranju z raznimi intervencijami, na razsodbi kaj „popravljala“. MINISTER PROTIC V LJUBLJANI Minister Protič je začel včeraj z obiski pri ljubljanskih politikih, seveda samo svojih pristaših. Spremljal ga je večinoma deželni predsed- nik dr. Brejc, ki mu Je tudi razkazal mesto. Danes se odpelje z avtomobilom na Bled. Prave konference se bodo začele šele v nekoliko dneh, ko dospe za Protičem njegovo spremstvo. Uradni; se ooroča o Protičevern bivanju v Ljubljani: Včeraj dopoldne je sprejel minister Stojan Protič pri predsedstvu deželne vlade poverjenike profesorja Bogomila Remca, dr. Verstovška, inž. Serneca, dr. Gosarja. nadalje delegata ministrstva financ dr. Savnika, glavnega poverjenika za agrarno reformo dr. Lukana, podpredsednika Ogrina in tajnika dr. VVindischerja za trgovsko zbornico ter upravitelja tukajšnje ca-rinarne Ačimoviča. Pri predsedstvu deželne vlade je ostal od 9 .ure do pol 14. ure popoldne. Danes se odpelje na Bled. cijsko vojašnico, kar se jim pa ni posrečilo. LDU London, 27. maja. (Brezžično.) Včerai so požgali na Irskem več radnih poslopij Uporniki so naskočili obrežno postajo Londonderrv m so klub krepkemu odporu straž, pokradli orožie. ki se ie tamkai nahajalo. ZMAGA TURŠKIH REVOLUCIJO- NARJEV. LDU London, 27. maja. Po poročilu iz Carigrada so bile turške vlad- ne čete v Maii Aziji poražene po nacionalističnih četah. General Mah-mud paša je odložil svoje mesto iz zdravstvenih ozirov. MESARJI SO SAMI ZNIŽALI CENE MESU - V OS JEKU. t.DU Osjek. ?6 maia Osješki mesarji so sklenili, da znižaio cene mesu za 5 kron pri kg kar utemeljujejo s tem, da so cene živini padle, vsled česar so tudi sami primorani, znižati cene mesu. Vladina deklaracija. NEMIRI NA IRSKEM LDU Dublin, 26. maja. 6infajnovci nadaljujjo svoje napade. V Tevercur-rviu so v nedeljo zažgali sodišče in policijski urad. V Loughu pri Gal-weyju so poizkušali razstreliti poli- Kakor srno že poročali, ie podal ministrski predsednik Vesnič na sredini seii nar. predstavništva v imenu nove vlade izjavo, v kateri na kratko slika delovni program vlade. Značilno le. da povdarja Vesnič tudi v tei deklaraciii kakor v svoječasni izjavi časnikarjem, samo obširneje, in izra ziteje. da smatia vlada kotsvoi glavni čili sestavo ustavnih zakonov za našo kralievino Zgodilo se je torej res to. česar smo se bali. in na kar smo opozarjali v enem svojih zadnjih uvodnikov. Vlada je, bržčas pod pritiskom radikalcev, ki se boje volitev ko vrag križa, kar na vsem lepem zatajila program, katerega ii ie sestavil ves narod, to je izvedbo vo litev. Nov program, ki si ga je postavila sedanja vlada, ni neumesten in neizvedljiv saino vsled tega. ker vlada, ki stoji na tako šibkih nogah kakor današnja, ni zmožna izvesti te naloge, ampak predvsem zato. ker nudi najširšo možnost strankarske zlorabe. Ako bo vlada čakala z volitvami tako dolgo, da izdela ustavo, potem lahko čakarno na volitve še leto dni in vc.č. Ta bojazen ie tembolj uteme- I liena, ker mora pač večina današnjih ' strank računati z verjetnostjo, da bo iz volitev izšla šibkejša, pa se vsen; tem strankam ne mudi v volitve, četudi morda to povdarjajo. Vsi oni pa. ki -jim je do tega, da pridemo res v normalne, zdrave razmere, odklanjajo z vso odločnostjo vsak poskus, zavlačevati volitve s pretvezo dela za ustavo. Se nečesa ne sinemo prezreti po vladni iziavi. Govori sicer o mednarodni poliTiki in naših dolžnostih, ne omenja pa niti z besedice Jadrana To ie tembolj obžalovati, ker se prič-no v teh dneh direktna pogajanja med našimi in italijanskimi zastopniki v Pallanzi in li imela naša delegacija gotovo precej lažje stališče, ako bi mogla pokazali na energično izja vo neve koncentracijske vlade. Dolžnost nar. predstavništva bo, da zahteva od vlade v tem oziru popolnemu pojasnila. V ostalem je vladni program takšen, da se napram ntemu ne da za vzeti Že v naprej stališče. Soditi bomo mogli šele takrat, ko bomo videli kako dela vlada v praksi. Izhod iz prehranjevalne skega sklepa z dne 16. aprila odre-. " dilo novo uredbo zunanje in notranje VERA. (Dalje.) Naslednjega jutra je ostala v pričakovanju na knezov poset, toda še vedno jej ni bilo v duši lahko in svobodno. Prišla je ura, ko bi imel priti knez. To pot ni bil točen — vznemirila se je. Čas je hitro potekal — njega pa še vedno ni bilo — pritisnila Je roko na sence. »Zbolel je, uverjena sem, da je zbolel,.. Kaj me briga to? Nič me ne sme brigati!« Prsti so jej raztrgali čipke žepnega robca. Sla je v spalnico, da si vzame drugega; pri tem jej je padlo oko na zrcalo — po-Btala je. »Kakšen izraz je to v mojih očeh? Kakšna poteza okrog ust? In kakšno čustvo se mi pojavlja v srcu? — O, mon Dieul« Pri durih ie ostro pozvonilo. Stekla ie k vratom, da sliši, kdo je, — srce iej je udarjalo kakor s kladivom. Bil je knez — slišala je njegov glas, — kakor električni tok jo je izprele-lelo po vsem telesu, — naslonila je svojo glavo na leseni oboj pri vratih —- in v nenadni zavesti svojega pravega čustva je zaprla oči. Toda morala se je obvladati, že je bil prav blizu, jedva da je še utegnila, pre-meniti svojo pozo. Izraz pa Je nehote ostal isti. Vstopil je jako hitro in je bil raz-bwrjep krize. Državna prehrana je v pretečenem letu popolnoma odpovedala. To tajiti si danes pač nihče ne bo več upal. Nesrečna preliranjevalna politika jc pretresala temelje države. Z naraščanjem cen so nastajali srditi mezdni boji, ki so se izrabljali v politično prevratne namene. Celo re-akcijonarna in veleagrama Protičeva vlada je uvidela, da mora nekaj ukreniti! Ministrstvo trgovine in industrije je v smislu sklepa ministr- ■Im —MM gJ-um-lj.. ....I- ...im.-.—na trgovine Prosta trgovina se ni odpravila, šiba verižništva se naj še naprej opleta nad našim narodom. Vsi zločini izkoriščanja ljudstva naj gredo svojo pot, ker tako hočejo neodgovorne vlade. Kaj se to pravi, da je notranji promet še za naprej popolnoma svoboden, ve danes prav dobro vsak konsument. Navzlic tolažbi, da bode viada izdala posebne naredbe glede pobijanja draginje in kupičenja živil, vsakdo ve, da so bile vse po- dobne vladne naredbe do dane®, prazen bavbav. Da bo pa vendarle naredba ministrstva trgovine in industrije, ki urejuje trgovino z živili, imela neka] novega, so ustanovili: »Središnjo zadrugo za snabdevanje i izvoz“. Zadruga naj zalaga vojsko, pasivne kraje in izvaža odvlšna živila, čijih ek šport je drugim prepovedan. Naredba ministrstva za trgovino in industrijo je nedvomno površna in še dolgo ne bo sanirala neznosnih prehranjevalnih razmer. Kakor smo rekli: prosta trgovina ie v notranjosti države dovoljena. Kaj nam potem pomaga zadruga, če so pa privatni špekulaciji odprta vrata na stežaj. Birokratični aparat zadruge bo čisto gotovo podlegel agilni prosti trgovini. Naenkrat bomo v položaju, da ho zadruga brez živil, dočim bo imela prosta trgovina vse! Skratka: zadruga konkurence ne bo vzdržala! Če so pa hoteli zadrugo oborožiti s pravico izvoza, je to praznega na-redbenega značaja, ki nič ne velja. Prepričani smo, da bo po nekaj mesecih pri vihravosti naših vlad, prav kmalu dobila prosta trgovina tudi pravico izvoza. Politični vnlivi posameznih kapitalističnih eksporter-Jev bodo izposlovali to! In kdo bo prizadet! Med drugimi prav posebno Slovenija! Saj Slovenijo kot pasivno deželo bi morala preskrbovat? zadruga z živili! Sklep ministrskega sklepa Je zato polovičarski. Ugodilo se je vele-mlinarjem in bankam, da bodo nemoteno uganjali svoje verižništvo dalje. Ljudstvu se je pa nasul; le peska v oči 7, papirnato zadrugo k! hoče naredbeno veliko obetati, a v resnic? nič pomenila ne bo. Smo v izjemnih razmerah. Kakor izkušnje kažejo, je rešitev prehranjevalne krize le na ta način mogoča, da država zaseže vso letošnjo žetev. Pri tem so mišljene le ono množine, ki jih ima producent namenjene za trg. Z vsemi m le v sl; mi izdelki razpolaga izključno le država, bodisi v notranji, bodisi v zunanji trgovini. Maksimirati je cene. Seveda je producentu plačati pošteno ceno, da s te strani ne bo nobene nevoije. Edino to je radikalni izhod iz prehranjevalne krize. Vsakomur mora biti danes jasno, da s prosto trgovino in konkurenco ne pridemo nikamor naprej. Potrebni so odločni ukrepi. C® je vladi ležeče na tem, da konsolidira notranjost države, potem bo rešila »Milostiva gospodična, ste gotovo hudi, prosim tisočkrat oprošče-nja, — minister me je tako dolgo za-držal.“ — Kaj jej je? Videti je vsa iz- premei.jena. — Trudoma je dvignila pogled. »Nisem huda — samo — samo — bala sem se, da je vaša Svetlost zbolela.** Njegove poteze so se razvedrile. »Mislili ste na to — vsaj mak)? Hvala vam!“ Prijel jo je za roko, pri tem je padel njegov pogled na njegovo sliko, ki jo je danes prvikrat pozabila odstraniti, lnstiktivno Je pogledala tudi ona tja, in zgodilo se je nekaj povsem nepričakovanega m nenavadnega: zardela je. kri jej je udarila prav do senc. Ta prizor ga je tako prevzel, da se je moral obrniti na stran, sicer bi bil izgubil ravnovesje. Ona pa je krčevito stisnila roke v gube svoje obleke ter dejala s prisiljenim nasmehom: »Zdi se, da danes oba nisva razpoložena. Ali naj začneva brati?“ Knez ie odprl knjigo, njegove oči pa so počivale vprašujoče na Veri — ki je gledala mimo njega. Zmajal je lahno z glavo in začel Citati. Malo časa nato pa je zopet odložil knjigo —- vzel — kakor se je navadil — s lisalne mize cigarete in dejal smeh- pisali Daje: „Odkrito moram prtaziatl da na vem, kaj sem bral, preveč ml je duša zavzeta raznih misli.*' »Povejte mi kaj več o dvornem plesu, mon prince, kajti že pojutraj-njem K sreči sem včeraj dobila svojo toaleto.** Hitro ga je premerila z očmi. »Morem vam samo iznova ponoviti, da se zelo veselim nedelje, mi-lostiva gospodična,“ — nagnil se je preko mize — »ali mi hočete izkazati ljubav?** »Prosim govorite!** »Prinesite v nedeljo ta novi izraz v svojih lepih očeh s seboj." Zdrznila se je, a se je premagala ga pogledala naravnost v obraz ‘er odvrnila: »Vaša Svetlost mi torej želi. da bi me bolela glava?** »Bog ne daj tega! Ali vas danes muči glavobol? Kako mi je žal! Samo dovoliti mi morate dvom, da bi mogel glavobol povzročiti tak pogled —?!“ „Pa Je vendarle res!“ Njen gjas je bil odrezan, oster, a pogled prikovan v tla. Knez je vstal. »Moja dolžnost je, da vam privoščim mir. Zbogom za danes, mola Težko je zadržat na jeziku sladek naziv. »Resnično, vaša roka je vroča, razburjeni ste. Počivati morate, da boste v nedeljo prav sveža, zelo »rečna In jako ljubezniva.** --Ne razumem, mon prince. —** »V nedeljo boste razumeli. Na svidenje — na svidenje!“ Hitro je ostavi! sobo. »Hvala Bogu, da sem sama! O, kako smešno sem se vedla, in pa da sem zardela — nikoli ne pozabim tega. — Ljubim! Kako bolesti polno je to novo čustvo!“ Z vzdihom je sedla na knezov stol, in niena roka se je začela igrati z njegovo, samo do polovice izpu-šeno cigareto. Naenkrat pa se jej je zahotelo, napraviti veliko neumnost: prižgala je cigareto nanovo in jo pokadila do konca. Potem je rekla, ro-gaje sama sebi: »Ali je to še ona Vera Sepanova, — ona divja, brezčutna koketa ?“ S strastno kretnjo se je vrgla na zofo. Tako jo je Agata našla ob eni. »Vera, obed je gotov! Ah, spi — Vera!“ Lepa Rusinja je podrhtela s trepalnicami, sanjav smehljaj jej Je zakrožil usta, in tiho. toda razločno je izpregovorila: „Egon“. Agata je vsa zardela, bilo jej je, kakor da je storila kaj nečastnega, ker Je to dišala. Vedela ni, li naj gre - ali tane. Vera si o zbudila. »Ti si, gata — ali, zakaj pa je tvoj obraz ko komičen, in vsa si v zadregi? O.h rekla sem pač nekaj v snu — nekaj prav neumnega —?* »Odpusti mi, ca sem slišala.** »Kaj moreš ti za to, da govorim bedarije!" ..Ne. ne. to ni bedarila. to Je strašna bridka resnica. O, Vera, Vera, zdelo se mi je nekaj takega! Beži, beži pred nevarnostjo!'* »Nevarnost? Prav imaš, sedajle mi preti nevarnost jako skromnega obeda." Globoko užaljena se je odvrnila Agata od nje. Nakrat pa je začutila objem od zadaj, Verino mehko lice se je pritiskalo k njenemu in zaslišala je tihe besede: »Bodi mi dobra — ljubim ga!" ♦ Dvorni bal je bil na vrhuncu, dvorane mestnega dvorca so se po dolgoletni temi z največjim sijajem odprle radosti, in pisana, vesela družba je valovila semintja. Eno uro že je bil tudi knez prisoten. Prišel je z velikim spremstvom, imel je cercle ter se z mnogimi gosti najpriljudneje razgovar-jai. Tajnemu svetniku Baru Je cela izrekel svoje obžalovanje, da ne more pozdraviti gospe svetnice in starejše gospodične hčerke. Tajni svetnik Je navedel verjeten izgovor v korektni obliki, v resnici pa se njegova žena in Agata nista udeležili bala, ker sta bili preštedljivi. Saj bi bilo treba napraviti kar tri nove toalete! Mala, plaha tajna svetnica je bila prav vesela, da je mogla ostati doma. Agati pa tudi ni bila nfkaka’ žrtev odpovedati se tej dvorni slavnosti. Tako je šel torej papa z Vero In Beato sam na gr?d. (Dalie nrlh.) vprašanje prehrane na način, Id kna gotovo uspeh. Eno leto zgrešene prehranjevalne politike smo s težavo pretokli. Bajoneti hi streljanje nedolžnih jc bilo potrebno, da se je zatrlo nevoljo ljudstva. Dvomimo, če se bo tudi letos s puškinimi kopiti ukrotilo prazne želodce! Predvsem ta pomislek si vzemite k arcu vsi oni, ki hočete obvarovati državo največjih nesreč! Mesec dni pred žetvijp smol Zadnji tedni teko. da popravimo vse, kar je zgrešenega. H koncu še to! Ko je izšla nova naredba o ureditvi trgovanja z živili, so časopisi le na kratko registrirali sklep ministrskega »veta. Za vsako brezpomembnost se pišejo dolge razprave. le za važno vprašanje prehrane, ni čutil nobeden potrebo, da izpregovori. Molče javne aproviza-cije, molče stranke. AH naj res šele takrat vpijemo, ko Je prepozno za odpomoč! — Tudi značilno za sedanje čase! —aa— Italijanska gospodarska orijentacija proti vzhodu. Po poročilih inozemskega časopisja je razvil baron San Severino Bernardo Ouaranta, italijanski trgovski delegat v Solunu, veliko propagando za razširjenje italijanske ekonomske organizacije na vzhod. Ouaranta poživlja italijansko vlado, naj posveti čimveč pažnje Solunu, ki ima 400.000 prebivalcev grške, turške, bolgarske, romunske in srbske narodnosti, ter 5000 Italijanov. Ce bi se luka internacionalizirala, bi lahko postala bodoče trgovsko in pomorsko središče na celem Balkanu. Solun je bil 1914. leta tržišče Mace-donije, Albanije, velikega dela Tra-cije in pristanišče Srbije. Kakor se po laških poročilih lahko sklepa. Italiji ni dovolj, da nam prepreči dostop do morja pri Reki, temveč se nam stavi na pot tudi v Solunu, da bi na ta način postala Jugoslavija gospodarsko tembolj odvisna od svoje zapadne sosede. V dosego teh dalekčsčžnih, irn-perijalističnih ciljev se je organiziral v Milanu zavod za trgovsko koloni-jalno ekspanzijo, za praktično trgovino pa konzorcij za trgovino v ori-jentu. Italija je ustanovila potujoče razstave na parniku ..Constantino-poli“, katere je otvorila v Smirni, Carigradu in Varni. Na teh razstavah je bilo za tobak in vojno zamenjanih italijanskih proizvodov za 10 mil. frankov in 4 mil. levov. Omenjeni parobrod je dospel v Genovo z 32 milijoni bolgarskih cigaret. Drugo prizadevanje Italije v tej smeri taz-vija sindikat za trgovino med Italijo in Bolgarsko. Vsa ta ital i.mska naprezanja pa dokazujejo, la se hoče Italija zoperstaviti francoskim, angleškim, nemškim, ameriškim in japonskim prizadevanjem na polju trgovine v orijentu. Za nas je vsekakor važno, da vemo, kod vodijo italijanska pota na vzhod. Jugoslovani nikakor ne smemo dovoliti, da pridemo v zvezo z zunanjim svetom samo preko Italije, zato si moramo prizadeti, da bo Solun na razpolago v prvi vrsti nam. ne pa Italijanom. Dopis ;Z Ptuja, Po Ptuju sedaj kair mrgoli novo-došleeev in vračajočih se »točasnih NemŠkoavstrijcev«, ki so ob prevratu pobegnili v zažeijeno deželo, pa prihajajo nazaj v »obljubljeno Jugoslavijo«'. — od kraia krotki in ponižni ko pa sp se nasitili tedaj iim pa greben zraste prav na visoko. Ti vrača- joči m grešniki obiščejo vse tukajšnje nemčufie in jim dajejo razne nasvete in delalo korajžo za nastop proti Slovencem. Obenem tihotapilo vse mogoče reči — nazaj v Avstrijo. Tem bi morala stopiti policija na prste in pregledati natančno vso prtljago še predno ie zapihal vlak. Tako pa se pusti, da ti ljudje mirno prihajajo in odhajajo, sploh delajo, kar hočejo. Saj ni čuda potem, da »o nemčurjl tako vami in brezskrbni ter da hul-skajo vse nerazsodne ljudi zoper Slovence, ki smo za Jugoslavijo trpeli in »e žrtvovalL - Ko se ie slišal glas volitve, tedaj so Nemci, ozir. nemčur-ji hiteli zbirat vrste »svojih dragih«, organizirali so vse. kar ie pod pašo Ornikom trobilo v nemčurski rog ter jim priredili več zabav. In v nihovih vrstah si zapazil tri četrtine sloven-skfh obrazov, ki so se ob prevratu hlinili in zagotavljali, da so Slovenci in ostanejo zvesti Jugoslovani, a danes pa so že spet v nemčurskem taboru. Zamudili smo čas. organizirati svoie ljudi in omahljivce, kateri so se zopet dali zapeljati po nemčurskih hujskačih. Glejmo, da popravimo zamujeno. da svoie vrste strnemo, da poiščemo vsakega, ki ie naš’ Zoper narodne nasprotnike in nasprotnike države pa nastopimo z vso strogostjo. Vsaka obzirnost se nai neha! Kdor bo podpiral te narodne nasprotnike, tudi ta naj gre ž njimi in nai-sibo uradnik ali kdo drugi I Vabilo. Dne 30. maja L 1. bo tretja obletnica majniške deklaracije. Živo se še vsi spominjamo, s kolikim navdušenjem je sprejel ves narod blagovest. da se hočemo Srbi, Hrvati in Slovenci združiti, da hočemo postati en narod, svoboden in samostojen, svobodnim narodom enakopraven brat. Jasno in določno ie bil izrekel veliki državnik dr. Jan. Ev. Krek, kar je tu za vedno živelo v vseh srcih; zato je tudi kakor v dokaz, da je najidealnejša politika hkrati najrealnej-ša, na mah potegnil ves narod za seboj; zato,je tudi s toliko silo prevzela njegova misel srca vseh Slovencev, da jih nobena trma, nobena spletka sebične politike ni mogla več zavesti s pravega pota. V veliki meri je zasluga Krekovega dela, da nas je našel veliki čas pripravljene za veliki dogodek. In kakšno zmago je slavila takrat njegova ideja! Več, kot smo se drznil! upati smo dosegli Slovenci; svobodni in samostojni živimo, združeni s svojimi brati v svobodni državi. V spomin tistih lepih časov, ki se poslavljajo kakor temneča zarja tistih časov, ko smo Imeli veliki crlj pred očmi in velike ideje v srcih, se bo 30 maja t. I. ob 11. dopoldne na pokopališču Sv. Križa slovesno odkril nagrobni spomenik Jan. Evan. Kreka. Spomenik, delo domačega kiparja Lojzeta Dolinarja, iz domačega marmorja, predstavlja dva orjaka, ki povešata ob grobu glave od bridkosti nad prezgodnjo smrtjo velikega moža, od bridkosti nad ničemurao malenkostjo sedanjih časov. Posebna vabila k temu odkritju se ne bodo razpošiljala; tem potem vabi podpisani odbor vsa kulturna društva širne domovine, vse častilce Krekovega imena, da priznajo s svojo udeležitvijo pri slavnosti dne 30. maja dolg hvaležnosti rajnemu voditelju in organizatorju Jan. Ev. Kreku in ožive v svojih srcih spomin lepih dni mlade svobode. Odbor za Krekov spomenik. ZVEZA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV. Vsem poddružnicam na lažni železnici. V juniju so razpisane volitve za disciplinarno komisijo in siceT za uradniško, poduradniško in služitelj-sko skupino. Volitve se vrše po proporcu in je potreba do 8. junija predložiti celotno kandidatno listo ravnateljstvu Južne železnice. V to svrho se rši tekom prihodnjega tedna v Ljubljani sestanek vseh delegatov lužno železničarskih podružnic. Pozivamo podružnice, da nam do 4 junija stavijo pismene predloge in nasvete. kateri tovariši pridejo v poštev kot kandidatje. Predsedstvo ZJŽ IZPREMEMBA VOZNEGA REDA NA JUŽNI ŽELEZNICI. Pričenši s 5. junijem vozita na progi Maribor—SpUje—Ljutomer poleg sedanjih rednih vlakov še nastopna osebna vlaka: Vlak št 52-1863 odhod iz Maribora ob 16 47; prihod v Ljutorrrer ob 19.52, in vlak št. 1826-53 odhod iz Ljutomera ob 17 31, prihod v Maribor ob 20.46. Nadalje vozilo na progi Grobelno Rogatec od 5. luniia nadalje vlaki: Mešani vlak št. 2901 odhod iz Grobelna ob 7.50, prihod v Rogatec ob 9.12, mešani vlak št. 2903 odhod iz Grobelna ob 13.50, prihod v Rogatec ob 15.17, mešani vlak št. 2905 odhod :z Grobelna ob 19.10, prihod v Rogatec ob 20.24 V nasprotni smeri vozijo; Mešani vlak št. 2902 odhod iz Rogatca ob 5.16, prihod v Grobelno ob 638 mešani vlak št. 2904 odhod iz Rogatca ob 10.17, prih. v Grobelno ob 11.42 mešani vlak št. 2906 odhod iz Rogar- OBtom verižaJškem »vet«, m M tt bal, da bi ga kdo m prehitel Radi bi poznali uradnika, ki je dai deviz! nepoštenosti uradno sankcijo naše države. Radovedni »mo, aH Je vorfl to Iz nesramnega cinizma. ali iz vrebovnitoče nevednosti in neumnosti. Če je prvo, ga je treba poslati najmanj za par mesecev v prvi gimnazijski razred, da se nauči kaj pomenijo one Štiri latinske besede. Prosvetno delo v Rusiji. Profesor na pariški Sorboni Vte-tor Henri, ki se Je pred kratkim povrnil iz Rusije, kamor se je bil podal v neki misiji francoske vlade, poroča o delu ruskih intelektualcev takole: Akademija znanosti v Petrogradu j» središče celega intelektualnega gibanja. Ona nadzira in oskrbuje muzeje, knjižnice in fakultete ter skrbi ta napredek vsega duševnega dela v republiki. Poleg mnogih drugih ustanov ie petrograjska akademija znanosti ustanovila poseben zavod za proučevanje platina in njegove obdelave. dalje zavod, ki se peča z mate-rijalom za zgradbe, ter še več podobnih inštitucij. Učenjaki so na delu kakor pred vojno, ter pišejo v, revije in preglede srednje in zapadne Evrope. Petrograjska akademija je zopet začela izdajati svoje buletine ki izhajajo v ruskem in francoskera jeziku. Kakor je torej videti, v sovjetski Rusiji intelektualno delo n« počiva. Jugoslavija. Predsedniške volitve v nar. predstavništvo Beograd. 27. maja. (Izvirno po ročilo.) Na eni prihodnjih sej nar. predstavništva bodo postavil: na dnevni red dopolnilne volitve v predsedništvo. Kakor se kaže, bo izvoljen za predsednika ali poslanec Nastas Petrovič, ali pa bivši finanč ni minister Vola Veljkovič. General Maister v Beogradu. Beograd, 27. maja. (Izviroo poročilo.) Včeraj ie dospel v Beograd gemet al Maister, da se zahvali za svoje odlikovanje in da poroča o trenotnem položaju v plebiscitnem ozemlju na Koroškem. D* Aimunzlo nadaliuie Svojo okupacijo. Trst, 27. mala. Kakor se ix>roča z Reke, D’ Anuunzio še ni prenehal s svojimi pustolovščinami. Začel je za- ca ob 16.40, prihod v Grobelno ob I sedati prometne zveze med Reko in « O a A vin! AS «>1 ni/ ■ i*M nln mm »1 rtl/I fV t|_ . . 1 _ _ rI» A »~W — — Z- !.. t „1. . a Im 18.10. Vsi ti vlaki imak> zvezo z vlaki na glavni progi Maribor—Ljubljana. Od 5. junija nadalje bo vozil tovorni vlak št. 813 tudi potnike !z Celja do Zidanega mosta. Odhod iz Celja ob 727, prihod v Zidani most ob 8 20 Ta vlak le za izletnfite. zlasti za po-setnike Rimskih Toplic Izredno ugoden. Beležke. Priporočljiva tvrdka. Poštenost v trgovskem prometu ima žal tudi pri nas malo častilcev, ali tako daleč še vedno nismo, da bi trgovsko podjetje kar brez ovinkov priznalo svojo nepoštenost in se ž njo ponašalo. Francoska firma Joseph Ribes pa Je v svoji odkritosti ali cinični predrznosti storila tudi to. Vzela si je za geslo izrek: Labor improbus omnia vincil (Nepošteno delo premaga vse.) To devizo je dala tvrdka protokolirati doma in morda tudi po drugih državah. Ne vemo, ali je francoska vlada obljubila svoje varstvo temu, vsega upoštevanja vrednemu geslu, vemo pa, da je geslo priznala novorojena Jugoslavija, drživa vseh mogočih nemožnosti. Jubilejna 100. številka »Službenih nov!n“ prinaša na 7. strani objavo, da sprejema trgovsko sodišče v Beogradu priglasitev varstvene znamke omenjene tvrdke in Ji zasigura pravno varstvo za dobo 10 let. S tem ima edino ta tvrdka pravico se posluževati v Jugoslaviji svojega ganljivega gesla: Labor improbus omnia vtacit. Bogzna, morda ni bil samo slučaj, da se je podjetni Francoz tako podvizal za dosego priznanja svoje devize ravno v naši državi. Najbrž so bile zviti buči znane razmere v Puljem ter Trstom. Prebivalstvo Je vsled te akcije zbegano, posebno ker ga same italijanske oblasti ne morejo ali nočejo ščititi. D’ Annun-zijevi arditi nastopajo na tem pohodu samodržno in izjavljajo, da so za to početje ovlašteni od svojega vodje. Ciril'Metodova proslava v Zagrebu. LDU Zagreb. 25. maja. Včeral dopoldne se ie vršila v Zagrebu sye-čana proslava državnega praznika sv. Citila in Metoda. Pri proslavi le sodelovla tudi vojska, ki k* s svojo prisotnostjo povečala proslavo. Ob 9 dopoldne je armljski poveljnik general Vasič v navzočnosti poveljnika divizije m štaba spreiel raport Če\ Nato se je vršila syečana služba božia v tukajšnji pravoslavni cerkvi, katere so se udeležili zastopniki civilnih in volaških oblasti. Po končani službi božji se je na Jelačičevem trgu vršil pregled vojske. Po vojaški slavnosti ie sprejemal general Vaslfi čestitke prisotuih zastopnikov oblasti, konzulatov in tujih misij. Proti državnim pristojbinam na kulturne prireditve. Ker se je dognalo, da nove državne takse onemogo-čujejo razvoj našega umetniškega življenja, zahtevajo interesenti od ministrstva za prosveto, naj pri ministrstvu za financo posreduje, da bi se vsa državna gledališča, umetniške prireditve in razstave oprostile plačevanja takse, za kar se navaja kot glavni razlog, da se umetniško življenje v Jugoslaviji vedno bolj razvija in da so vsake omejitve škodljive. Počasen minister. Načelniki mi nistrstva za narodno zdravje so zaprosili ministrski svet, naj se določi namestnik ministra za narodno zdravje. ker minister Rafajlovič še ni nastopil svojega mesta in se dtio kopiči. Bivši osieški podžupan Kordač (komunist) ki ie bil nedavno zaprt in izročen sodnemu stolu v Novem Sadu, ie bil danes izpuščen na svobodo ter se ie vrnil v Osiek. Japonski novinar v Beogradu. V Beograd je prispel novinar g. Bata« nabi, dopisnik velikega japonskegi lista Di Asahi«*. Razna poročila. Italijanski komunike o graških pogajanjih. LDU Trst, 25. maja. Listi objavljajo komunike Agenzie Stefani o pogajanjih med zastopniki italijanske, čehoslovaške, avstrijske in jugoslo-venske vlade, ki so se vršila v Gradcu glede ureditve železniških poštnih in brzojavnih zvez. Komunike pravi, da se je dosegel dogovor glede izmenjave voz med prizadetimi upravami in glede izvršitve transitnega transporta ter v principu glede železniških tarif. Početkom junija se bodo začela pogajanja za določitev natančnih tarif. Poštna služba bo izdatno izboljšana z nameravano ureditvijo medsebojnega železniškega prometa. Zaenkrat so se že določili detajlni ukrepi za poštne pošiljke in za brzojavni in telefonski promet. Določeno je bilo, da se bodo obnovile bivše brzojavne in telefonske zveze, kakor so prej obstojale na avstrijskem omrežju. Tako bo direktna brzojavna in tel« fonska zveza Trst-Praga, Ljubljana-Praga in Trst-Dunaj. Nadalje je bil dosežen dodatni dogovor za obnovo brzojavnih in telefonskih zvez Trst-Ljubljana , Trst- Gradec, Trst-Za-greb in Trst-Beograd. Poboji v vzhodni Šlezlji. LDU Dunaj. 26. maja. Kakor poročajo lbti iz Moravske Os*rove, je prišlo včeraj, v vzhodno-•".•eskem glasovalnem ozemlju do ponovnih izgredov, pri čemur je bilo mnogo ubitih hi težko ranjenih. BOR7A. LDU Zagreb, 27. maja. Ameriški dolar 100—102, avstrijske krone 59, 20 kron v zlatu 0—420. angleški funti 460, francoski franki 840, napol#-ondori 420—425, marke 297—300, italijanske lire 600 ^ _____ DANES KONCERT V KAVARNI „ZVEZDA“. — Vstopnina prosta. m** Pierre Loti: Grob v morju. (Iz knjige: Mon Frčre Yves.) Tisti večerij« pričel »tokati veter nad neizmernim avstralskim morjem Po vsej brezkončni, nemirni gladini, ki je po njej plavala naša ladja, so se podjli dolgi temni valovi. Veter Je bil virien in Je prinašal mraz. Doli ne medkrovu se je bebasti Le Hir žuril na vso moč, da bi še pred nočjo zašil nekega mrliča v kose sivega platna, ostanke starih jader. Pomorščaka Yves in Barrada Sta zasledovala njegovo delo z nepopisnim strahom. Imela sta povelje sta titik njega v zelo majhni mrtvaški izbi, napravljeni iz razpetih Jader, pred katero Je stal na straži topničar s sabljo. Barazčre, mož, čigar truplo je šival bebec v sivo platno, jeumrl vsled-bolezni, ki si Jo Je nakopal nekoč v daljni Alžiriji— v neki nasladni noči. Večkrat se je že zdelo, da je okreval; toda neozdravljiv strup, ki m« Je ostal v krvi, se Je pojavlja! vedno iznova, in Barazftre mu Je naposled podlegel. Zadnje dni pred smrtjo je bilo njegovo telo pokrito s strašnimi ranami, Jn niti njegovi prijatelji se mu niso več upali približati. Prav-radi te bolezni ga ni hotel zašiti nihče drugi kot bebasti Le Hir in še temu so morali obljubiti za nagrado dve četrtinkl vina. Bebca so pri šivanju stresali sunki, ki so ga ovirali pri delu; mrlič se Je vsled kolebanja ladje gugal semintja, in Le Hir je bil nejevoljen, da mora tako dolgo čakati na obljubljeno vino. Najprej je bilo treba zašiti noge; naročili so mu, naj Jih poveže trdno, zaradi kroglje, ki mu Jo privežejo nanje, da se mrlič lažje pogrezne. Siva! Je torej navzdolž, začenši pri nogah. Telo je bilo kmalu skrito pod močno dvojno plahto; h vreče Je molela samo le bleda glava, na kateri je še v smrtnem »panju počival pokojen usmev. S kretnjo strašne divje živali je potegnil Le Hir čez njo vogel sive plahte hi obraz Je W1 zakrit za vedno. Stare roditelje Je imel ta B.nra-afere. ki ao nani čakali daleč v Fran- cij; v nekem obmorskem mestecu. Le Hjr ni mislil nanje, dasi mu je poke nik o njih pripovedoval; ko je dokončal delo sta stopila Yves in B: rrada iz mrtvašnice in sta suvala bebca pred seboj. Morala sta ga prisiliti da si je umil roke predno so ga pustili k vinu. Drugo jutro ie ob solčnem vzhodu pihljal svež, prijeten veter. Ladja je plavala hitro. Na sprednjem delu so mornarji nekega oddelka prepevajoč opravljali jutranjo toaleto. Ooli, s svojimi silnimi rokami, podobni starodavnim soham, so^ se prali z mrzlo morsko vodo. Močil? so sl glave in pleča v velikih kadeh in so si drgnili prsa z belo peno mila, ter se postavljali v vrste po dva fn dva, da so si pri umivanju lažje pomagali. Nenadoma pa so se domislili mrliča in njihove razposajene pesmi je bilo hitro konec. Na drugi strani ladje so zagledali mornarje drugega oddelka. Prihajali so na krov pod poveljstvom nekega častnika In so M postavljali v dolgo ravno vrsto. Uganili so zakaj, in zato Je med nfeni «*> vladala načeta tišina. Čez ograjo ladje Je bila počez po- | prepad: tam spodaj potemni solnce ložena velika, čisto nova deska. Molela je na morje; v istem hipu so prinesli iz spodnjih prostorov ladje nekaj čudnega, kar je bilo videti zelo težko. Bila Je vreča iz sive plahte, ki je razodevala obliko človeškega trupla. Ko so položili mrliča na veliko, novo desko nad tena^ie valove, so vsi mornarji sneli z glav čepice v poslednji pozdrav; krmar jim Je prečrtal molitev, roke so napravile znamenje križa — deska se Je zagugala, in morje je zavalovilo v zamolklem Sumu... Ladja je plavala dalje, truplo fia-razčrjevo pa je padalo... v neizmeren prepad, v nedogledno globočino velikega oceana. Vsi mornarji so gledali nemirno ■/. iadje nazaj v vrtinec. Mikala jih Je radovednost, če sledi ladjo morski volk ali če se pokaže na morski površini krvava lisa. To pot »e ni pokazala; mirno se je potapljal mrlič navzdol v globočino. Neskončna Je pot navsdd; najprej hitra, padcu podobna; pote« postane počasnejša hi naposled st afeoral ustavi Doiac mtiti MgaJo t kakor bi mrknil mesec, okolica postane zelenkasta, zatrepeta, in — ugasne. Potem pa začne večna tema; vedno več vode je ntd glavo, plast nad plastjo, kakor vesoljna naplavina, ki sega naravnost do zvezd ... Tam doli izgubi mrlič svojo strašno podobo; snov n! nikdar popolnoma nečista. Takega pomorščakovega groba ne more oskruniti več nobena človeška roka. Tisti, kf je lel počivat tako globoko, je bolj mrtev od »novi same; nikoli več ne pride kaj njegovega na površje, nikoli več se njegovi ostanki ne pomešajo * tistim starim človeškim prahom, ki kroži po zemlli in se združuje v večne poizkuse novega življenia. Truplo postane last življenja v globočini; Iz-premeni se morda v kamenite rastU* ne, ki nimajo barv, morda v zaspane, počasne živali, ki žive na morskem dnu brez oblike, hrez oči... Dnevne vesti. — Na Koroško! Vsa Francoska se rad uje in vsi sloji naroda dajejo iduška svojemu veselju ob zavesti, da se je vrnila v naročje domovine Aizacija Lorena. Kaj pa mi? Vsa Jugoslavija mora objeti svoje severno dete, slovenski Korotan. To je najlepša pokrajina naše države, a biser njen Je Vrbsko jezero s svojimi letovišči. Številni dopisi in vprašanja, ki prihajajo na nas glede teh letovišč, nam pričajo, da vsi Jugoslovani znajc ceniti vrednost prirod-nih čarov naših koroških letovišč. Zlasti nas veseli, da se v tako obilem številu javljajo bratje Srbi in Hrvati. V tej smeri dalje — in naše delo bo gotovo rodilo sad. — To pot opozarjamo, da so predpisi glede posebnih potnih izkaznic za Koroško razveljavljeni in ie torej letoviščarjem etc. dohod Iz cele Jugoslavije v vse kraje cone A prost. S tem je potovanje gotovo zelo olajšano, in se torej nadejamo, da se p. t. občinstvo v obilem številu posluži te ugodnosti. Pripravljeni so vsi hoteli, in dnevi so iepl kakor nalašč. Zato brez pomislekov na pot v Korotan — zibelko Slovenstva! —■ Pojasnila se dobe slej ko prej točno od Ekspoziture gen. kom. za tujski promet v Borovljah na Koroškem. — Povišanje pristojbin v čekovnem prometu. Ministrstvo za pošto in brzojav je povišalo z odlokom št. 14.602 z dne 24. maja 1920 po-čenši s 1. junijem t. 1. pristojbine v čekovnem prometu pri kr. pošt, ček. uradu v Ljubljani in sicer: l. manipulacijsko pristojbino na 20 vin. od vsakega uradnega opravila (vknjižbe), ki se vrši na računu; 2. pristojbino za inkaso poštne nakaznice na 10 vinarjev; 3. provizijo do 10.000 K na pol pro mile; 4. ceno za položnice na 12 vin. od komada; 5. cen.o za čekovni zvezek po 50 listov na 12 K brez kolkovme. Seznami za čeke se bodo oddajali: veliki format' (50 nakazil), za 1 K, mali format (20 nakazil) za 50 vin., seznami za položnice velik? format po 15 vin., mali format po 10 vin., zavitki po 15 vin. = Umrl je 27. t. m. v Ljubljani trgovec gospod Franc Kitam. Pogreb pokojnika bo v soboto 29. t. m. ob 2. uri popoldne iz sanatorja »Leoni-šče“ na pokopališče k sv. Križu. — Za slepo deco je daroval g. rr. Manko iz Stročje vasi pri Ljutomeru svoto 200 K. Neimenovani gospod trnovskega predmestja je daroval znesek 20 K. Srčna zahvala! Prosimo, posnemajte! — Državna posredovalnica za delo. Pri vseii podružnicah drž. posredovalnice za delo (v Ljubljani, Mariboru in Ptuju) Je iskalo delo v preteklem tednu od 17. do 23. maja 1920 225 moških in 87 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 186 moških in 105 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 197. V delo se sprejmejo: gozdni delavci, poljski delavci in delavke, hlapci, dekle, kuharice, služkinje, mizarji, vajenci razne stroke, drvarji, dninarji in dninarice, oglarji, konjski hlapci I. t. d. — Premetena špekulacija z moko. Neki Slavko Planinšek je nedavno zasnoval premeteno špekulacijo z moko, kar na vagone. Odpeljal se je v Beograd k ..Centralni upravi ter se tam predstavil za pooblaščenega zastopnika ..Trboveljske pre-mogokopne družbe *. Kot tak je z upravo sklenil za Trboveljsko družbo „zaključak za 10 vagonov braš-na“ in sicer 7 vagonov bele moke št. 0 po 10 K in 3 vagone krušne mo- ke po 8 K. Ta moka je bila njemu za Trboveljsko p. d. nakazana direktno iz Majdičevega mlina v Kranju. I* Beograda se je špekulant odpeljal v Ljubljano do Trboveljske premogo-kopne družbe ter sklenil ž njo k ip-čijo za 5 vagonov bele moke po 12 I< in 3 vagone krušne po 9 K. — Pozneje se je odpeljal v Trbovlje, kjer je sklenil z družbinim vodstvom kupčijo za 7 vagonov bele moke, krušno moko pa je prodal »Delavskemu konsumnemu društvu v Šiški za 9 K 50 viit. Po sklenjenih kupčijah se je špekulant Slavko Planinšek odpeljal v Kranj do Majdiča, da di-sponira na podlagi sklepov in nakazil z vagoni moke. Zanimivo je pri tem, da je Planinšek prodal Trboveljski družbi ono njej že nakazano belo moko, ki Je bila takorekoč njena last. Merodajne oblasti so bile opozorjene na špekulacije tega moža. Urad zoper verižnike ga je aretiral in obsodil zaradi veriženja in navijanja con na pet mesecev zapora in 20 tisoč kron globe. Hkratu so ga izročili državnemu pravdniku v na-daljno kazensko preiskavo. Kazenski senat odseka za prehrano ja natfgtfl Žorenjo sodbo. Ljubljana mm Policijsko ravnateljstvo opozarja na svoj razglas, po katerem morajo vsi hišni posestniki, hišni oskrbniki in drugi obvezanci za zgla-sitev stanovalcev takoj prevzeti na bližnjih policijskih stražnicah tiskovine za popL vanje prebivalstva, ter jih točno izpolniti, sicer bi zapadli strogi kazni. To popisovanje je važno za vsakega, ker bo tvorilo podlago pri reklamaciji raznih volitev. =Hčerka ministra Stojana Pro-tiča e (tiskala v spremstvu gospe Mare dr. Brejčeve razne tukajšnje dobrodelne zavode: de’o;no Volnico hiralnico Sv. Jožefa, Marijamšče, Lichtenturnični zavod, Gluhonemnico in druge. V Lich ten tur ničnem zavodu in v hiralnnici Sv. Jožefa so ji priredili prisrčen sprejem. = Čohoslovaškl legljonarji. Glasom iz Trsta došlih poročil prispe parnik »Titan", na katerem se nahaja slavni legionarski orkester, šele okoli 17 .junija t. 1. v Trst. Legionarski orkester bo v dneh od 18.—20. junija koncertiral v Ljubljani. Transport legionarjev na parniku „Titan“ je bil zadržan v Singaporu, kjer je orkester priredil več koncertov. = Najdene stvari v času od 1. do 30. aprila 1920 : 5 dinarjev; 20 K; 40 K; 30 K; 330 K; denarnica; platnena denarnica; črnousnjata denarnica; denarnica z 2 svinčnikoma; 1 znamko za 1 K in več drugih znamk; črnousnjata denarnica z 5 znamkami po 10 vin. in 1 svetinco; črnousnjata listnica (denarnica in listnica imajo vsebino od 52 do 500 K); poselska knjižica; zlat prstan z 2 belima in 1 zelenim kamenčkom; zlata damska ura s srebrno verižico; duplikat Meldungsbucb Boškovic Ivo; Črna usnjata ročna torbica z 7.55, 3 ključi; 1 zlat obroček, 1 bel žepni robec z monogramom E. T. in 3 listki s številko loterije; zlat prstan z rudečim štirioglatim kamenčkom; obroč iz kavčuka za otroški voziček; 1 vojaška torba z vojaško škodelji-co; piet (ruta); črn - dobro ohranjen dežnik; 1 živa bela gos. Stvari se nahajajo na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. = Opozarjamo na sobotni koncert Pevske zveze Ljubljana v Unionu. Proizvajale se bodo poleg umetnih tudi koroške, hrvatske, srbske, češke, slovaške in druge slovanske narodne pesmi. Vstopnice se dobe v predprodaji v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici. K = Zveza nastavljencev denarnih zavodov in velepodjetij ima sestanek v nedeljo 30 t. m .ob pol 10. uri na Bregu št. 18. Dolžnost vsakega člana, da pride! K = Tihotapčeva smola. Oko pro-tiverižniškega urada Je zapazilo tihotapca s težkim nahrbtnikom, napolnjenim s tobakom. Tihotapec je moral slediti organu. Potoma pa je tihotapec — Jože Trampuž iz Štija-ka pri Sežani — ponudil organu 2 bankovca po 400 K s prošnjo, naj ga izpusti. Organ je vzel denar, toda tihotapca odvedel na urad. Tam so mu zaplenili tobak, mu naložili globo 500 kron in 14 dni zapora ter ga povrhu še Izročili državnemu pravdništvu. = Mala kronika. Aretiran je bil posestnika sin Andrej Markelc iz Klenovika pri Mokronogu. Pri njem so našli večo, v kateri je imel shranjeno vso konjsko opremo, ukradeno prejšnji dn nekemu posestniku v Mostah. - Vojaška patrulja je aretirala Rusa Jakoba Wflrtza iz Kazan-ske in Arzena MiroŠničenka iz Har-kovske gubernije, ker sta kradla bron ln baker iz zaplenjenih italijanskih topov za Zeleno jamo. — Ljubljansko okrajno sodišče je obsodilo mladi ženski Kunigundo L., Rusinko in Frančiško B» prvo na 14 dni in drugo na 7 dni strogega zapora, ker sta se brez posla potepale po mestu in vodile nečisto obrt. = Prodaja zaplenjenih konj. V soboto dne 29. majnika se bosta prodala na Zelenem hribu ob Dolenjskem kolodvoru dva zaplenjena konja potom javne dražbe? Pričetek dražbe ob 4. uri popoldne. = Plahta fn vrv sta se izgubili 26. t. m. zvečer na Zaloški cesti. Najditelj se naproša, da odda oboje na cest? na Kodeljevo št. 8 pri vratarju. " Dva hlapca sprejme v službo državna »Vnovčevalnica za živino to mast“, Krekov trg št. 10. ... ** Dragoceno zapestnico je zgubila v četrtek dne 27. t. m. od pol 2. do 2. neka ruska dama na potu c vrta hotela Union do hotela Wllson. Dama je ruska begunka ln je bila ta zapestnica njeno edino premoženje Zapestnica ima tosono verižic« in j« odetaaA I mOrm in 4 Mann v Pla- tini. Poštenega najditelja prosimo, da zapestnico takoj odda proti primerni nagradi v pisarni »Ruskega kružka“, Jurčičev trg St. 3, II. nadstropje. j- Izgubil se je avtoplašč majhen, usnjat, z železnimi žeblji, velikost 710X90 na potu skozi Ljubljano v Mengeš. K 1000.— nagrade pri izgu-bitelju inž. A. Lavrenčič, Ljubljana, Zrinskega cesta 6/II. j Maribor. Vprašanje mariborskega gledališča. Danes, v petek 28. t m. se vrši anketa, na kateri se bo razpravljalo 0 dosedanjem delovanju in o nadalj- nem obstoju slovenskega gledališča v Mariboru. General Maister in profesor Voglar sta se odpeljala v Beograd, da posredujeta pri vladi v zadevi državne podpore za mariborsko gledališče. — G rezultatih današnje ankete bomo še poročali. Člana slov. mestnega gledališča v Mariboru, g. Berta Bukšek-Ber-gantova in g. Valo Bratina se tem potom iskreno zahvaljujeta vsem, ki so ju o priliki njunega častnega večera v mariborskem gledališču blagovolili poč istiti bodisi s prisotnostjo bodisi z obilico darov in cvetja. Vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je večer tako lepo uspel, bodi izražena njuna hvaležnost z veseljem v zaupanje našega gledališkega občinstva, ki naj ostane overjeno, da sta igralca s svojim prizadevanjem storila samo svojo dolžnost napram gledališču in publiki, k. Za Jugoslovansko Matico so nabrali obiskovalci tečaia za brzojavne strokovne mojstre v Mariboru ob zaključku 131 K in ta znesek izročili mariborski podružnici. Odč. Frania Novakova, uči.eljica pri Sv. Duhu nad Dravo je nabrala 10 članov in vposlala mariborski podružn. 268 K. Prav tako je vposlala orožniška postaja pri Sv. Trojici v Slov. Goricah od nabranih članov znesek 208 K. — V posnemanje! Nogometna tekma »Hertha 1“ — »Vojaška realka | “ v Mariboru. V nedeljo se je vršila na igrališču ljudskega vrta v Mariboru med zgoraj omenjenim-' moštvi prijateljska nogometna tekma, katere rezultat je 1 : 1 (0 : 0). Igra je bila v splošnem zelo zanimiva in živahna. V prvem polčasu je Hertha vstrajno napadala, vendar so se vsi njeni navali razbili ob izborni obrambi vojne realke; posebno se mora pohvaliti vratar, ki je mnogim kritičnim situacijam pred goalom napravil nagel konec. V drugem polčasu je prišel tudi napad voj. realke do veljave, vendar se niso znali izrabiti ugodni momenti pred goalom. Sodnik je bil neodločen. Tekmi je prisostvoval poleg drugega mnogobrojnega občinstva tudi komandant vojne realke g. polk. V. Jakovljevič. Od gojencev nismo pričakovali tolikega uspeha in vsa čast g. polk. Jakovljeviču radi njegove brige za gojitev športa pri mladem oficirskem naraščaju. Upamo, da bomc mogli v najkrajšem času zopet pozdraviti naše modro-bele na igrališču. Naša policija ie zasačila v nedeljo stavbnega tehnika Julija Knupleša, ko je hotel ulomiti, ter ga aretirala. Ko so ga hoteli ekskortirati v zapor, se je nenadoma iztrgal in zbežal! Straža je rabila orožje in streljala. Kmipleš je dobil strel skozi stegno. Rešilni oddelek mu je obvezal rano ter ga prepeljal v bolnico. REGULACIJA PLAČ, odvetniških ta notarskih uradnikov Mariborskega okrožja. Obveščamo tem potom naše člane o najvažnejših točkah našega mezdnega gibanja. Na podlagi medsebojnega sporazuma se ie mezdno gibanje odvetniških in notarskih uradnikov Mariborskega okrožja do l. junija 1920 pod sledečimi pogoji ukinilo: 1. Koncipijenti s substitucijsko pravico ali več letno prakso dobivajo mesečno 2000 K, začetniki manj po sposobnosti in uporabnosti. 2. Odvetniški pisarnovodje z najmanj 10 letno pisarniško prakso in po vsem zadostno kvalifikacijo, zmožni slovenskega in nemškega Jezika dobivajo K 1800 mesečno. 3. Jednako kvalificirani notarski Pisarniški ravnatelji 1500 K. 4 Perfektne strojepiske ali steno »rafhije, zmožne v govoru in pisavi slovenskega in nemškega jezika, ki tipkalo brezhibno po diktatu ter obvladajo teoretična in praktično vsaj slovensko stenografijo 800 K. 5. Manj kvalificiranemu osobju se določajo plače po dogovoru, sorazmerno po sposobnosti nižje. , 6. Ko stopi novi tarif v veljavo, se stopi takoi v nova pogajanja in se hoda takratrasn>ravllakrtudi ftnabav- PrtoPfvkP. C« M novi tarif do L junija 1920 Se n« stopil v veljavo, ae morajo prijeti z dnem 1. Junija 1920 zopet nova pogajanja. 7. Te plače se določajo začasno, dokler ne stopi novi tarif v veljavo, najdalj« pa do 1. Junija 1920 z veljavnostjo od 1. aprila 1920. S 15. majem 1920 stopil je v veljave nov odvetniški in notarski tarif, vsled česar stopimo s 1. junijem 1920 z gg. šefi v nova pogajanja. Radi tega prosimo vse člane, da nam nemudoma sporočijo, ali so dobili od 1. maja 1920 dalie vsi izplačane prejemke kot gori določeno in kako stališče zavzema vsak posamezen v gmotnem oziru z ozirom na določila novega tarifa. Cim več informacij nam pravočasno dofde, tem lažie bodemo zastopali pri pogajanjih tako stališče, da bo vsaka kategorija pra-viiiio honorirana iti da bodemo pravični tudi napram ustroju in obsežnosti posameznih pisarn. Društvo odvetniških In notarskih uradnikov Mariborskega okroži? LJUBLJANSKA POROTA. Pred porotniki jo je popihal. Za včeraj ob 9. dopoldne le bila določena porotna razprava proti vlomilcem v Ranzingorjevo skladišče na južnem kolodvoru. Velika porotna razpravna dvorana se ie izprenienila v veliko sejmišče. Prinesli so v dvorano velik zaboi. iz njega so izložili potem po treh mizah raznovrstne predmete kot v kakem bazarju Ma-nufakturno blago, demobilizacijski materija!, egiptovske stare cigarete, ogrske, sveče, svetilke, oficirske hlače in celo dva fina triederja. Pričetkom razprave pa ie nadsvetnik Fr: Vedernjak naznanil, da je soobtoženi. v preiskovalnem zaporu se nahajajoči Rafael Giolis, slaščičar, i rodom iz Leskovca pri Krškem, po pihal iz justične palače. Oiolisu se je prejšnji dan dopoldne nudila zelo ugodna prilika za beg. Izrabil le to prijetno priložnost in brez dovoljenja sodne oblasti zapustil veliko palačo. — Porotno sodišče ima smolo. Pri dopoldanski porotni razprav! ie prišlo takoj po prečitani obtožnici proti vlomilcem v Ranzingerjevo skladi šče nekemu porotniku slabo. V težki vroči atmosferi ie moral vstati porotnik Fran Burgar, posestnik iz Zgor. Šiške ter oditi ven, ker mu je postalo slabo. Sodni zdravnik le izjavil, da le porotnik nesposoben, vsled česar so morale vse za včeraj določene razprave izostati, ker ni bil izžreban 13 nadomestni porotnik. Podpirajte Jugoslovansko Matico! Šport in turi stika. Koča na Kokrskem sedlu se otvo-rt v nedeljo, dne 30. maja. Preskrbljeno je za dobro postrežbo. — Grintovec je lahko dostopen, ker je ž« skoro brez snega. Tudi »Pasja glava1* Je dostopna. Planinci, udeležite se t! obilem številu otvoritve koče! Golica. V nedeljo 30 t. m. se otvo-ri v Pianini Sv. Križ 1000 m višine v vili Franja planinska restavracija s prenočišči. Na razpolago kopalna soba. Terasa s krasnim razgledom na Golico in vse vrhove Alp. Eno uro s postaje Jesenice. Turistom na Golico in na sosedne vrhove pripo-ročamo. K Aprovizacila. Telečje meso: Od »Vnovčevalni ce za živino in mast« v L jubljani, so dobili sledeči mesarji teleta- Leben, Prepeluh. Bizilj. Selan, Janež, Dolničar po 5 telet; Ham Matija. Ham Marija, Javornik, Zajc Ivan Ocvirk, Kocjan, Petrič, Rihtar ml. Richtar star.. Prezelj, Zupančič, Žganjar Jože, Žganjar Anton. Novak, Škerjanc, Jesih. Kočar, Primc. Češek, Čemi* vec, Dolničar Jožefa, Anžič Ana, Novljan, Cuzak, Skrajner, Smoljan. Žabjek, Ahlin, Kastelic, Breceljnik, Gospodarska zveza po 4 teleta; Sine. Sagmeister, Južna železnica po 2 teleti, le Janežič Ivan dobil je 8 telet. To meso se bo prodajalo v petek {n soboto t. j. 28. in 29. t. m. Kg sprednjega mesa 19 K ter zadnjega 20 K. Vsaka stranka dobi največ en kilo-gram mesa._______________________ Književnost in umetnost »Narodna Tiskarna** v Gorici bo izdala tudi letos »Koledar". Ker je želeti, da bi bil ta koledar nekako ogledalo kulturne sile Goriške, so zaprošeni vsi goriški književniki, bivajoči tostran demarkacijske črte, da pošljejo svoje prispevke (belestri-čne črtice ali krajše povesti) »Narodni tiskarni" v Gorici in sicer najkasneje tekom 2 mesecev, naj pa že takoj pismeno javijo tiskarni, s čira bodo prispevali. Prispevki se bodo seveda honorirali. CHrarsld klub »Favorit" naznanja, da se nahajajo društveni prostori na trgu Tabor št. 5. Pojasnila se dajejo vsak dan od 3.-4. in od od pol 7. do pol 8. zvečer. -- Ustanovitev kluba zasleduje cilj, da se te vrste inštrument razširi in povzdigne. Da se citrarji inštrumentu privadijo, pa je potreba vztrajnosti; zato se opozarjajo člani citrarskega kluba in ljubitelji citer nasploh, da pri svojem' inštrumentu vztrajajo, ker samo na ta način se da povzdigniti te vrste glasba do prave umetnosti. K Pokrajinske vesti. Slovenil Gradec. Pišejo nam: Ali smo v Jugoslaviji ali v Avstriji tega še danes ne vedo gotovi gospodje v Slovenjem Gradcu Povedati hočem slučaj, ki se le pripetil nedavno nekemu koroškemu Slovencu, ki le imel službeni opravek pri okrajni bolniški blagajni v Slovenjem Gradcu. Pri vstopu je dotičnik pozdravil slovenski, a uradnik, ki je imel službo, ga ie nalirulil prav po staroavstrijski: >.Von wo komrnen Sie, sprecheu Sie deutseh!« Stojimo tik pred plebiscitom na Koroškem in našim koroškim Slovencem, ki imajo opravila v notranjosti Slovenije, se prigodi kaj takega. Ali res nimamo drugih uradnikov, da nadomestimo te, ki se še po dveh letih svobode ne morejo privaditi na nove razmere. KedaJ neki pride metla? Iz Slovenskih goric. KIHib raznim vladnim odredbam se še vedro tihotapi v obmejnih krajih, Zaznamovati imamo že več mrtvih, ki so padli na tihotapski poti. Tihotapljenje ie brezivomno protidomovinsKo in protinarodno početje, ker se dajejo dobra živila neprijafeljskemu sosedu za slabo žigosan, večinoma neveljaven drobiž, s čimur se oškoduje domačine. Vzrok tihotapljenja pa je poleg splošne gospodarske anarhije še prav posebno to. da ni iz osrčja Slov. Goric nobene železnice v Maribor, kamor bi se spravljala živila na trg in imajo Iludie do Radgone mnogo bližje. Nujno potrebno je da se v najkrajšem času sezida železnica, ki bi vezala Maribor s Prekmurjem, potem se bo tukajšnji kmet gospodarno hitro opomogel. Drobiž. • Pijančevanje je največji vzrok ljudskih bolezni in uboštva. Po zad-tlli Statistiki se je spilo na Kranjskem venem letu 5,500.000 litrov žganja, 13.000.000 litrov piva in 15 200.000 litrov vila. Za to množino alkoholnih pijač s« je izdalo blizu 40 milijonov kron. Slovenci izdamo za opojne pijače vsako leto blizu 100 milijonov kron, a zemljiškega davka plačamo na leto kake 3 milijone kron. V bIVš! Avstriji se ie izdalo za opojne pijače vsako leto 2500 milijonov kron. To je več, kakor le leta 1913. izdala Avstrija za vse uradnike in za vso vojsko na suhem in na morju. * Zadnje minute samomorilca, V malem budimpeštanskem prenočišču se Je pred nekaj časom zastrupil 25-letni visokošolec Viljem Elisette. Za-vžid je pet pastili J z močnimi dozami morfija. Preostalim j« napisal pismo, ▼ katerem navaja, da ni kos živijo-nin. Ptemo, ki ga je zapustil, hraitf zanimive podatke strupovega učinka. »Čim sem požrl nastilje, piše samomorilec, sem začutil, da so ml živci otopeli. Čez deset minut ie nastopila silna trudnost v vseh udih, toda žila ie še vedno-bila normalno.* S temi besedami je Elisette zaključit beležke in svoje življenje. * Obsojen na 25 minut zapora. M New Yorku Je obsodilo sodišče ne** kega državljana na 25 minut zapora. Obtoženec te bil naslovil na svojo ženo, v katere zvestobo je dvomil, odprto pismo, kar je dalo povod tožbi hi obsodbi. Izvršitvi kazini le prisostvoval sodnik z uro v roki. To j« vsekakor najkrajša kazen, ki je bila kdai izrečena. Zanimivo je, da j« sodnik, ki le izrekel to sodbo, kratket pred tem dogodkom obsodil »Standard Company« na 150 milijonov; globe, to je na največjo globo, ki j« bila kdai izrečena od ameriških Sod* nikov. Izdajatelj in odg. urednik A. Fe: ek, Tisk »Učit. tiskarn«« v Ljubljani. ,JUGOSLAVIJA* dne 28. maja 16201 Spretnega, zanesljivega, pridnega iziterja FRANC KHAM Melanija Žargl roj. Kham, hči Stanko Žirgi, zet. Konjih op« r deluje v lastni delavnici in razpošilja na Mj zahtevo po najnižjih cenah I Ivan Logar sedlar, Gosposvetska cesta St. 13. Ljubljana. I £30 Kupujem In prodajam ! ytc vse vrste starine (antikvitete) kakor: narodne noše, umetnine, preproge, sta-rinska stekla in porcelan itd’., kakor ■ l tudi umetno, nerabno zobovje. Konce- I J sijoniran posredovalec pri prodaji in Hj nakupu posestev In nepremičnin. grej Albert Derganc, brivec in starinar, Ljubljana, Frančiškanska ul. 10. 86 £3 K danes in vsaki dan v »PLZENSKI RESTAVRACIJI44 poleg nunske cerkve v Gradišču. — Svira čeho-slovaška damska kapeia. — Za obilen obisk se najtopleje priporoča JOSIPINA ŠMID, restavraterka. Uiv.ihUI učenec se sprejme Kje pove upravništvo. 778 Iščem mesta kot skladiščnik ali pisarniška moč Imam zadostno tozadevno prakso. Naslov v upravi .Ju-gos'n vi je^. 771 Sprejmem trgovskega unsfav-Ijcucii. spretnega železninarja, starejšo moč pod ugodnimi rogoji. Pismene ponudbe na upravništvo pod »Vestnost*. Dober in zanesljiv urarski pomočnik se proti dobri plači takoj sprejme piiF. ČUDEN, Prešernova ul. J. Kseko: Išče se za takoj ncnieblovuna aotrn. Ponudbe na upravništvo pod ,Stcv. 781*.______________________781 I&če ao blago srce, ki bi posodilo večtetnemu samostojnemu cbrtn ku vsoto K 200.000-—. Plačeval bi po zmožnosti tl) po dogovoru. Cenjene ponudbe pod .Obrtnik* na Anončn zavod, Drago Bescljak, Ljubljana. Ca, karjevo nabr. 5 Trgovina z mešanim blagom, obstoječa nad 40 let, dobro vpeljana, odda se v Leskovcu v najem. Ponudbe na tvrdko SchOner v Leskovcu pri Krškem. 784 itleklovano sobo s posebnim vhodom išče v Ljubljani stalno nameščen, miren gospod, kateri je celi dan odsoten Plača dobro. Naslov se poizve v upravništvu .Jugoslavije*. 786 fšcnitmi peu.ulba. Posestnik, star 29 let, se želi taui takojšnje ženitve seznaniti z gospodično, ali tnlado vdovo brez otrok z gotovino 50.000—100.000 K. Prednost imajo gostilničarke. Le resne ponudbe s sliko, katera se vrne, pod eilro »Cvetlica* na upravništvo »Jugoslavije* v Ptuju. 785 Medica & te: veletrgovina manufaktura Umbllana, Sodna ul. 7 l.)n2. snopič: Vaf. VccfrJk, izbrani spisi. Broš. 3 K. 8.—6. snopič: GfiSSdCSIItUS, komedija v štirih dejanjih. Spisal Leonid Andrejev, poslovenil dr. Joža Gl on ar. Bros. 8*— K 6.-9. Gnopič: Gadje gnezdo« Povest iz dni trpljenja in nad. Spisal Vladimir Levstik. Broš. 10 — K, vez. 14— K. 10.—12. snopič: Bele noil. Mali Junak. Spisal F. M. D o st oj e v s k i j, preložil dr. Vlado Borštnik. Broš. 10*— K, vez. 14’— K. 13.—15. snopič: Moje ŽivijcnjC. Spisal Ivan Cankar. Bros 10*— K, vez. 14’- K. 16. snopič: Paberki Iz Ro2a. Spisal Ivan Albreht. Bros. 10’— K. 17.—18. snopič: Bilke. Spisala Marija Kmet. Broš. 8’— K. Abadie, Samum, Golub, Club, Ottoman, vsakovrstne stročnice, pečatni vosek In Uonceptni papir priporoča na debelo: „IR4NUS“ papirnica, I jubljana mestni trg fttev. 11. 754 fV^dei pe^msiHea 1 Franjo Paar, Va ažctin, Brzojav Paar Varaždin Ustanovljeno god. 1812 Prva hrvatska trgovina panjev in čebelarskih izdelkov. Lastni izdelki umetnega satja. Sprejmem kontoristinjo za mošH zbor; Žepna Izdtji 11X15 cn Štev. 1. Davcrin Jenko; Sto čutiš, Srbine tužni? „ 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. * 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela. „ 4. Anton Hajdrih: Pod oknom. „ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. „ 6. Anton Hajdrih: Jadransko morje. Vnuka pesem stane z K; iz izvodov io K. Številka 6 stane 2- kroni, 11 izvodov 20 kron. Dobiva se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg štev. 8. Auto Pneumatike 815/105, 880/120, 935/135 lisarnlška dela. Ponudbe na to-. Bonaf, sin Čopova ul. za vsa varno nadalje zračne cevi v vseh dimenzijah na skladišču pri mehanični delavnici Josip Kunplesch, Zagreb, Meduličeva ulica št. 14. i uiiiKVfliije mm inisi lil u