PRIMORSKI DNEVNIK tatnim roortnu or l* —*“*ji m««. - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 231 (5005) TRST, petek 29. septembra 1961 Vojaški upor v Damasku proti enotnosti ZAR Ijjjroti socialnim reformam v prid ljudstva Upor podpirajo razlaščeni veleposestniki in imperialistični agenti - Vrhovni poveljnik °boroženih sil maršal Amer in poveljnik prve armade Feisal sta se iz Damaska vrnila v Kairo - Upajo, da bo upor zadušen najpozneje danes - Naser je poudaril, da bo 1 * storil vse, da se ohrani enotnost ZAR 28. h‘ sirskih’ /°; ~~ V današnjih jutranjih urah se je radikl v sirski Pokrajini ZAR uprl. Čete so u Tatnkaii„°- P°stajo in glavni štab vojske v Dama-a’ uPornik 1 radio je začel oddajati izjave in «bil- 0<>h1 0V' Jtii Po J j - Podrobno go-» -t ki £ Predsednik vJ^aril, da bo vsp aa JS ohrani e- ^like rSZene arabske 2? Prve kil je ukaz če-v rwnade> naj vko- hamask. Tj- da in v Kairu zve-&£D““sk" o stanje, n » Plašilw 0Dsedn ‘Pa unTi®,.vladne čete rnogoče d* m,_, 11 so obsedno sta. varjala z uporniškimi poveljniki ter da sta pokazala razumevanje za njih zahteve in dala navodila, naj se tem zahtevam ugodi. Takoj zatem je radio v Damasku napovedal svoje oddaje z besedami: «Tu oddaja radio Združene arabske republike iz Damaskas. V svojem desetem poročilu, ki ga je radio v Damasku oddajal ob 15.15. pa so uporniki trdili, da je bilo «premirje, ki sta ga podpisala maršal Amer in arabsko revolucionarno poveljstvo, razbito«, in da je maršal Amer odpotoval iz Damaska v Kairo. Zato so uporniki nadaljevali svoje uporniško gibanje. Maršal Amer je bil odšel v Damask po odstopu podpredsednika republike Hamida Se-raja. V enem od svojih poročil 'so uporniki trdili, da se je tudi Seraj pridružil njihovemu gibanju. Dalje so trdili, da so se njihovemu gibanju pridružile še druge skupine sirske vojske. Na podlagi dosedanjih vesti se zdi, da je večina vojske ostala zvesta zakonitim oblastem. Na vsak način pa si ni mogoče še ustvariti jasnega ppložaja, ker razne agencije širijo, kakor je običajno ob takih priložnostih, številne protislovne in tendenciozne vesti. Radio v Alepu je ves dan oddajal številne pozive prebivalstvu, naj podpira predsednika Naserja in njegove predstavnike v sirski pokrajini. Kakor je poročal kairski radio, je bila v prvih popoldanskih urah v Damasku velika manifestacija v podporo predsedniku Naserju. Manifestanti so se zbrali pred parlamentom in so korakali po mest-L-« j. •* Sl; noDeno I nih ulicah z zastavami ZAR . poseb-1 in s slikami predsednika Naserja. Podobne manifestacije so bile tudi v Alepu. uPorniki '&?***sta prišla in ^antaska mar- »H Oba _,general Gamal fr 2 va.„ a se takoj se- i111 bilo m®m' ° razS°-Sfeti. ‘0 mogoče nič :z- kifr »?an?i Je ves dan -i fr splošno Naserjev go-&i mocTn° Se uSotavlja, Hj slike Ce *e ustvariti Ci0v>e iz s?d- pomanjk-tn-l 'ile w Yln)e. •»(ti; *večer Vl?e v Nairu so t&« j 'odprte in raz- d‘Zgan!mi radio-Sts “šali „ s.? iiadje lah. J°d*a 0 nadalj. t>t*o , “ dogodkov. CK0P°rnikov se nazi-ih.^0 »a. ,arabsko revolu-ei]stvo za ava, ki so Po radiu v Da- i,3o Z arabsl '?> fr ItAvatVk- 2a °b0r°' ^ik^a!ali n * kl so z^u ^ te - »Davi se je S ........... 'Mm J^a V; - Svn° bn v vedno bila MWtoiWna opora d0-\Si,.Varnostl. svobo-" uprla> da fr’“ m tiranstvo fc^Vavice ,U- nj,egove \ , Izjavljamo, alistično gibanje l,|t *io ali zveze z nobeno ser, in sem izvedel, da se ne | stvo, ki želi uresničiti svoje smotre socialne pravičnosti in demokracije. V nobenem primeru ne morem zapustiti tega ljudstva, ki se ni dalo ustrahovati po tankih in četah in ki je izreklo svojo zvestobo načelom arabske enotnosti«. S tem v zvezi je Naser izjavil, da je sirsko ljudstvo, kljub prepovedi upornikov organiziralo v Damasku popoldne manifestacijo za enotnost. «Ce so se nekateri elementi uprli, to ne pomeni, da se je vojska uprla smotrom, ki so bili postavljeni, ker vojska in ljudstvo ostajata zdru-žo-na v svoji ogromni večini*. Nocoj je kairski radio sporočil. da je Naser kot vrhovni poveljnik oboroženih sil odredil črtanje iz vojske šest častnikov, ki so vodili upor v Siriji. Pozval je vojake, naj strinjata z vsebino tega poročila. Uporniški častniki so zahtevali od Amerja in pozneje od generala Feisala, naj sporočita, da je stanje spet normalno, toda obadva sta to odklonila. Dogodki, do katerih je prišlo davi, nas silijo, da smo nepopustljivi ter da ne sprejmemo nobenih kompromisov in nobenih polovičnih ukrepov. Odklanjamo sleherno mešetarjenje, ko gre za Združeno arabsko republiko, za arabski nacionalizem in za naše dostojanstvo*. Zatem je Naser izjavil, da napadi proti socialnemu režimu ZAR, ki jih vsebujejo poročila upornikov, lahko prihajajo samo od »reakcionarjev ali zarotnikov, ki so v službi reakcije in imperializma*. • Sirsko ljudstvo ne more biti drugo nego napredno ljud- iiimiiiiiiiiiiii ■■■■■■■■■■■■■■■m milili se ne podrejujejo njihovim i trebno, da prekinejo vezi z ukazom. Ti častniki so: polk. | Egiptom*. Sovjetska spomenica o razorožitvi in o kolonializmu predložena OZN Ameriška in britanska delegacija sta predložili resolucijo, ki poziva na nadaljevanje pogajanj o prekinitvi jedrskih poizkusov - Sovjetska delegacija je predložila program, ki naj pomaga k ublažitvi napetosti Abdul Hani Damani, polk Muvafak Gafakeh, polk. Abdul Karim Mihairavi, polk. Htidar Kuzbari, polk. Sidanji in polk. Hisham Abed Rabo. Pozno zvečer je radio v Damasku zatrjeval, da se je vojska v Alepu pridružila u-pornikom in da je radio v A.lepu začel oddajati poročila upornikov. Radio Kairo pa je nocoj sporočil, da so v Alepu vojaki in civilisti manifestirali v podporo Naserju in da se je isto zgodilo tudi v Damasku. Radio v Damasku je nocoj zatrjeval, da se je vsa prva armada uprla. Kakor je znano, je dal Naser ukaz tej armadi, naj vkoraka v Damask, da zatre upor. Dalje je radio v Damasku zatrjeval, da se bodo «Sirci borili, če bo po- Seveda je treba vsa ta poročila jemati s precejšnjim pridržkom. V Kairu ugotavljajo, da so častniki, ki vodijo upor, in ki jih je Naser degradiral, nepoznani. V poučenih krogih v Kairu su mnenja, da bo upor zadušen še to noč ali najpozneje jutri. Naser pa ni v svojem večernem govoru sploh govoril o vojaškem položaju in je samo poudaril, da je vojska v Alepu in Latakiji ostala zvesta. «»-------- NEW YORK, 28. — Angleški zunanji minister lord Home se je sestal danes s sovjetskim zunanjim ministrom Gromi-kom in se z njim razgovarjal o Nemčiji. Razgovor je trajal poldrugo uro. NEW YORK, 28. — ZDA in Velika Britanija so danes predložile predsedstvu skupščine OZN resolucijo, s katero zahtevajo, naj udeleženci ženevske konference o prekinitvi jedrskih poizkusov nemudoma nadaljujejo svoje delo, da čim prej sklenejo sporazum, ki naj pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom prepove jedrske poizkuse. Dalje zahteva resolucija, naj udeleženci konference, ki je bila prekinjena 9. septembra, predložijo poročilo razorožitvenemu odboru OZN najpozneje 1. marca 1962. Angleško-ameriška resolucija zahteva v svojem uvodu, naj skupščina «z obžalovanjem ugotovi prekinitev moratorija z jedrskimi poizkusi s strani Sovjetske zveze in njen odpor proti prenehanju poizkusov v zemeljski atmosferi«. Sinoči je sovjetska delegacija položila v predsedstvu OZN spomenico, v kateri pravi, da je «edma korektna in praktična rešitev« v zvezi s prekinitvijo jedrskih poizkusov v vključitvi tega vprašanja v sporazum o splošni in popolni razorožitvi. .................................... m.................................................................................................................... I.......IIIIIIIIIIIIIII........milili..........im...........milil.................. Zaključna resolucija glavnega odbora SFIO Obsodba politike Poziv k združitvi m vlade vseh naprednih sil Mollet je osmešil vse bistvene poteze de Gaullove politike in jih označil za izraz ^zastarelega nacionalizma» - Priprave za sestavo «prehodne vlade» namen je liu^mto stanje. A. da gre Trkaizaupa v svo' ja bi J 1 smo na vsa % J sHo doseg'i reforme. V »Mii XIuPtli, toda ni- se sredstva, izkoriščevalca, iiirio Po A«*« Po'i svobode. • >iukto!lrsko n?0,.1^Pomiki po- zblValstvo' naJ S OH,. Oorvt aasimi brati I,'. 4,j“ *tfoo0 £nl* so tudi I iirAita2novab vsa- ' Ni«, živili* ^6'Pčanom, S C- Posloi0 v Siriji in Vv»Ji iri!0pjem. I ^ druo- p0. Ta^iu je v vu*?1 iz3avil, da Itiiiiit --1 .mnogo Popoldne je predsednik Naser znova govoril po radiu in njegov govor je oddajal tudi radio v Alepu. Med drugim je Naser izjavil, da je večina sirske vojske ostala zvesta načelom arabske enotnosti, ter je pozval vse državljane in vse vojake, naj izpolnijo svojo dolžnost. Upornike je pozval, naj si ((izprašajo vest« ter naj prevzamejo odgovornost za svoja dejanja. Sporočil je zatem, da sta maršal Amer in poveljnik prve arabske armade general Feisal zavrnila sleherni_ kompromis z uporniškimi častni-ti v Damasku. »Stopil sem v stik z maršalom Amerjem po objavi devetega poročila . * bil leta )jjhtr •. ancoski napad l&jilT t,Pst°aT0bn° prišel na tfrkv^nih sPremstvu 3e- .a, s°delavcev. sleh 'Ceprav želim daH u\°n,pr_e^anje Vib,vk«rakaz prvi ar-f,h’ ka? deln, v Damask, giba n^U uporni-t0„.Ptio Jmanje pomeni Kli'aPublirk°ežanie h S i1*** in ^ ’ araosK V''•Uti nat. ?m°vine». li^PorB-Jtatefi branil ukre-kltSTif naperje- ,hil‘p s 0 #r» Naser,, da ■■ u tod'm°kra - s.ocialistič-ah m refor- neod- arabskega ki^Pdel I*e razumej )|S ?h*t n te reforme del-UdStv i^iSuQ^?r’to ie Ni ^aten18 Naser *'NiS(- ZahtTR^ Naši s°- ‘t’ ip mlaj0.: Izrael, v' ^^vnSern i ?VI agenti- i V1*1*1'razgf^ ^ UŽ6na Sk;"^ so da«0 radiu v Da-Vrt in z°adda’aH raz- iir|- pPr dn-;-rjevali. da S NtjaA, *Vel P°P°ln ‘ ■ ? DorAi:, uporni se VliVu°/^ac0'ludnpo %ko*Jni aefr' ;ki so° V\vfr?oe”ar.. v.iuii po-N S,>li naj. K} dT°«lU jbjl.,iz VOJ- arabsW * trdno 1 m °dlaoi 8 er>otnost, VN®*** vse‘ 'bra‘atva in ki? d ^tl? PeSiiJvabsMn,i VSi izboi ?due odno iV^v^avam: vez' * j bAm>> ln ' ♦»* '**«&• as: PARIZ, 28. — Na zasedanju glavnega odbora francoske socialistične stranke (SFIO) je Guy Mollet ostro kritiziral dosedanjo politiko de Gaulla in njegove vlade in dejal med drugim, da «izražajo besedno energijo, ki temelji na praznini«; «obsojajo evropsko integracijo in zahtevajo svojo atomsko energijo, svojo neosebno« bombo, svojo vojno mornarico itd.«; «povsod opogumljajo tiste, ki nočejo evropske enotnosti, in vse to v imenu zastarelega nacionalizma*. Mollet je hkrati obsodil zadržanje vlade do OZN Ko se je dotaknil alžirskega vprašanja, je Mollet naštel zamujene prilike: obisk de Gaulla v Alžiriji--------------------- januarja 1960, Melun, Evian, Lugnn. Koncesije, ki so jih dali prekasno, so bile za-man. Tudi kar zadeva politiko dekolonizacije, je Mollet dejal, da de Gaulle ne govori nikoli o svobodi in pravici, ampak izključno o koristih nekaterih sebičnih Francozov. Ta del svojega govora je Mollet zaključil z zatrjevanjem, da danes obstajajo vsi elementi za uspešna pogajanja z začasno alžirsko vlado. Govoreč o notranji politiki voj režima, ki se spričo splošnega nezadovoljstva izolira, ((odklanja z zaničevanjem vsakršno posredovanje, ampak hitro popusti pred nasiljem .n pouličnim agitacijam. Oblast je poslala najmočnejša le z besedami, dejansko pa je najšibkejša od vseh, kar so jih naše republike poznale v teh poslednjih 50 letih. Državni poglavar govori o koekziji, dejansko pa uporablja metodo, ki je nasprotna vsem demokracijam«. Mollet je zaključil z zahtevo, da socialisti pripravijo osnutek ustave in neko določeno število organskih zakonov. ki naj odpravijo pomanjkljivosti sedanjih institu- upornikov, je nadaljeval Na-1 je Mollet ostro kritiziral raz-■■iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii,l,ll,lll,,nnl,,,al,,Tf,,lfP,,ll,>,III>a,,,,tn. mu... Zaključna resolucija konference Vzhod-Zahod Razorožitev, evropska varnost Nemčija, Berlin, reforma OZN Priznati je treba obe Nemčiji, ki naj postaneta članici ZN, LR Kitajska pa naj zasede peti stalni sedež Varnostnega sveta RIM, 28. — Danes se je zaključila konferenca Vzhod Zahod pri »Okrogli mizi*, ki se je začela 24. t.m. v palači EUR V zaključni resoluciji, ki obsega 12 točk, so navedli iprašanja, o katerih so ležer.ci konference dosegli popolno soglasje. Vjirasanja zadevajo razorožitev, varnost v Evropi in organizacijo Zdru-Ž€nih narodov. , ^-«1 Resolucija poudarja v pn točki, da je sprliohn^ oi. mednarodne krize regitev kdaj prej nujna nagla rešitev vnrašania razorožitve, kajti l-atastrofa bi utegnila nastati tudi po pomoti; v razorože- nem svetu pa bi se i.pon ure- KS0®* »r&srs ve na druge države, bpneo tega je treba povečati napo-r« da bi vlade obnovile resna’ pogajanja o razorozltvl-Resolucija pozdravlja z za-dovoljstvom sovjetsko smeri ški sporazum med Mac Glo-vem in Zorinom in pr.pomi-r. ia da glavna razlika med strankami zadeva nadzorstvo; rs p«««*,”® da Ljudska republika gajska sodeluje pri p°?fja"^ p ° razorožitvi m d? Pn I*1} gajanjih sodelujejo hkran venblokovske države, hkra^ pa se zatrjuje, aa -nbude razorožitev o,a^a’?it P° ~-regionalne razorožitve. Na nad spoštovanjem obveznosti, ki bi jih države sprejele glede razorožitve. Glede vprašanja evropske varnosti so bili delegati konference soglasni, da je moč najti mirno rešitev, ki bi spoštovala zadevne upravičene keristi. S tem v zvezi resolucija poudarja, da mora ureditev tega vprašanja izhajati iz priznanja dejanskega stanja, namreč obstoja dveh JSemčij. Zavračajoč vsakišno določbo, ki bi v prihodnosti utegnila ovirati združitev o-beh Nemčij, konferenca smatra, da se bo združitev ustva-fila le, če ne bo kompromitirala evropske varnosti niti miru v svetu, kakor smatra da bi združitev Nemčije laže dosegli, če bi v središču Evrope ustvarili demilitarizirano področje. V resoluciji se poudarja, da >i štiri velesile morale jam-1 iti sedanje meje obeh Nem-:ij z drugimi državami. Skleniti bi morali sporazum, na podlagi katerega ne bi imela nobena Nemčija jedrskega o-ožja. Kar zadeva status zahodnega Berlina, bi tudi ta moral biti predmet sporazu-r,j med štirimi velesilami in >i moral jamčiti prebivalcem Berlina popolno svobodo izbi-e njihovega političnega, go-ipodarskega in socialnega rebrna, hkrati s svobodo gibanja v obeh smereh med za hodnim Berlinom in zunanjim svetom. Te sporazume Resolucija ugotavlja sedanje pomanjkljivosti OZN in predlaga začasne ukrepe, da bi zagotovili funkcije glavnega tajnika pri uveljavljanju resolucij generalne skupščine ali Varnostnega sveta; da se začnejo proučevati u-pravne :n organizacijske reforme, ki jih narekuje razvoj svetovnega položaja in sprejem mnogih novih držav kot članic. V zaključku izraža resolucija željo, da bi peti stalni sedež v Varnostnem svetu čimprej zasedel predstavnik Ljudske republike Kitajske. Danes popoldne je prispel v Rim ameriški senator Humphrey, ki se je skoraj dve uri razgovarjal z udeleženci konference. Po razgovoru so mu domači in tuji novinarji zastavili vrsto vprašanj. na katera je senator odgovarjal z veliko diskrecijo. Svoj razgovor z delegati je označil za »zanimiv, koristen in poučen*. Na vprašanje, ali smatra razgovore med Ruskem in Gromikom za pozitivne, je Humphrey dejal, da so ti razgovori še v teku in da je osebno optimist. N? tiskovni konferenci so Lombardi, Vittorelli, Zilliacus, r’Astier, Branding, Parri in arugi udeleženci konference (•zložili novinarjem zaključno resolucijo. Novinarji so hoteli vedeti, kakšno je bilo srečanje med Humphrey-jtm in sovjetskimi predstav- cij: «Treba izbrati med parlamentarnim in osebnim režimom, ne pa pristati na hibriden režim«. Glavni odbor SFIO je sprejel soglasno in brez komentarjev zaključno resolucijo, ki jo je predložil glavni tajnik stranke Mollet, v kateri se poudarjajo argumenti, ki jih je Mollet razvijal v svojem govoru. V resoluciji se obsoja režim pete republike in politika vlade; pozivajo se k enotnosti V3i levo usmerjeni demokrati, ki naj pripravijo program in vlado, ki bi bila zmožna uveljaviti ga v primeru, da bi OAS poskusila polastiti se oblasti; pripraviti program za obrambo svobode in demokratičnih institucij. To so glavne točke zaključne resolucije, ki jo je izredno zasedanje glavnega odbora odobrilo soglasno. S tem v zvez; pripominjajo, da se je, po letu 1958, zgodilo sedaj prvič, da je socialistična stran, ka enotno podprla resolucijo, ki jo je predlagal generalni tajnik stranke Guy Mollet. Odločna opozicija socialistične stranke de Gaullu in njegovi vladi je dobila s tem jasno potrditev. SFIO se ne omenjuje več le na kritiko «osebne oblasti« in na obsodbo napak predsednika republike; odločena je že sedaj pripraviti pot nasledniku de Galla, kateremu ne priznava več «neobhodno potrebne vloge« niti kar zadeva alžirsko vprašanje. Guy Mollet namreč predvideva možnost atentata na de Gaulla in da ta primer izkoristi OAS za vzpostavitev vojaške diktature. Spričo take možnosti, Mollet zagovarja potrebo po sestavi neke vrste »vlade v senci«. O tem načrtu se bo Mollet razgovarjal v bližnjih dneh z Mendes-Fran-ceom, ki je na svoji nedavni tiskovni konferenci izrazil podobne misli in pozval vse levičarsko usmerjene demokrate naj bi sestavili neko »prehodno vlado«. Prvi je govoril gvatemalski zunanji minister Jesus Unda-Murillo. Izrekel se je proti kolektivnemu tajništvu ter je v svojem govoru napadel Sovjetsko zvezo in Kubo. Čilski zunanji minister je podprl težnje vseh narodov, da se osvobodijo kolonialnega jarma, in je ostro obsodil sleherno rasno in socialno diskriminacijo. Izjavil je, da se vsa vprašanja ameriške poloble lahko rešijo z izvajanjem načel listine OZN s pomočjo po. gajanj. Obsodil je tuje vmešavanje od zunaj in od znotraj v zadeve drugih držav. Poudaril je, da je bistveni pogoj za vzpostavitev vseame. riške solidarnosti izvajanje demokratičnih metod in spoštovanja podpisanih obveznosti. Pohvalil je novi ameriški pro. gram za pomoč Latinski Ameriki. Danski zunanji minister je izjavil, da je še vedno veljavna ponudba njegove vlade, naj bi na Groenlandiji v okviru sporazuma o razorožitvi posta, vili mednarodno nadzorstveno bi morala jamčiti OZN, hkra-lmki; odgovorili so jim, da je ti pa zagotoviti svojo stvarno bilo srečanje prisrčno in vča-in stalno prisotnost v Berlinu. | sih celo duhovito. Resolucija izraža željo, da bi. Datum prihodnje konferen-Nemčije postali članic | ce bo določil organizacijski ! Poslanik ZAR v Beogradu o uporu BEOGRAD, 28. — Veleposlanik Združene arabske republike v Beogradu Hasan Ragab je izjavil nocoj v zvezi z dogodki v Siriji, da je uporniško gibanje omejeno na zelo majhne sile, ki bodo zaradi odločnosti arabskega ljudstva da ohrani svojo enotnost, nr tro likvidirane. ((Prepričan sem, da bo ljudstvo ZAR izšlo iz te preizkušnje, če bo enotno in bo odločno branilo pridobitve svoje revolucije pod vodstvom svoje vlade in predsednika Naserja.« Na tiskovni konferenci v velepo slaništvu je veleposlanik izja. vil novinarjem, da vsi državljani ZAR v Jugoslaviji, in med njimi okrog 200 študentov, skupno s člani veleposlaništva brez pridržka podpirajo napore svoje vlade, da likvidira upor. Skupščina OZN prekinila delo do ponedeljka NEW YORK. 28. — V glav- vstop Kitajske v OZN lahko nudil nove možnosti stikov in pogajanj, ter je poudaril, da ne bo noben sporazum o razorožitvi mogel biti življenjski, če ne bo Kitajska tključena v dejavnost OZN in obvezana spoštovati listino te organizacije. Sledil je kratek govor kubanskega delegata, ki je zavrnil obtožbe gvatemalskega delegata. Nato je bila splosna razprava odložena na ponedeljek popoldne. Delo skupščine je bilo prekinjeno do ponedeljka zaradi Hammarskjoeldovega pogreba. Danes popoldne je bila v dvorani skupščine komemoracija Hammarskjoelda, na kate. ri sta govorila predsednik skupščine Mongi Slim in pred. stavnik osebja OZN. Letalo s Hammarskjoeldo-vim truplom je prispelo danes v Stockholm. Na letališču je bila kratka žalna svečanost. Nato so truplo odpeljali v Up. salo, 75 kilometrov od Stockholma, kjer bo jutri popoldne pogreb. postajo. Izjavil je dalje, da bi Sovjetska spomenica kritizira angleško-ameriško pobudo, da se pred skupščino razpravlja o neuspehu ženevske konference, in pravi, da gre za poizkus uporabljati tribuno O ZN, zato, «da opravičijo svojo jedrsko politiko, ki predstavlja nevarnost za vse narode, in da dosežejo možnost, da lahko brez omejitev nadaljujejo svoje priprave za jedrsko vojno«. Spomenica poudarja sovjetsko stališče, da ločitev vprašanja jedrskih poizkusov od splošne in popolne razorožitve ne bi nalagala nobenih obveznosti državam, razen moralnih obveznosti. Dalje pravi spomenica, da je Francija grobo kršila te moralne obveznosti, ko je delala jedrske poizkuse med prostovoljno angleško - ameriško - sovjetsko prekinitvijo, in to ob sokrivdi Velike Britanije in ZDA, zato da se okrepi vojaška moč NATO. Spomenica izreka zaskrbljenost zaradi oboroževanja Zahodne Nemčije z raketami in z jedrskim orožjem in pravi, da sovjetska vlada ni imela druge izbire in je morala obnoviti jedrske poizkuse, »če se ni hotela odpovedati važnim življenjskim interesom Sovjetske zveze in socialističnih drža v«. V pismu, ki ga je poslal predsedniku Varnostnega sveta poroča sovjetski predstavnik v OZN o razgovorih med ZDA in SZ v zvezi z razorožitvijo, ki so pripeljali do skupne izjave o načelih, ki naj bodo podlaga pogajanj. Pismo pravi, da so ZDA privolile, da se iz izjave zbriše omemba nadzorstva nad oboroževanjem, toda «niso se še odrekle zahtevi, naj se razorožitev nadomesti z nadzorovanjem nad oborožitvijo«, medtem ko Sovjetska zveza poudarja, da je ((uresničenje razorožitve pod nadzorstvom namesto uvedbe nadzorstva nad oboroževanjem temeljno načelno vprašanje«. Pismo pravi, da je Sovjetska zveza mnenja, da se mora OZN izreči o tej zadevi. Sinoči je sovjetska delegacija položila v OZN tudi program osmih točk za ublažitev mednarodne napetosti. Program določa ukrepe, ki iaj bi se izvedli v pričakovanju sklenitve sporazuma o lazorožitvi, ne da bi to škodovalo posameznim državam. Program vsebuje naslednje argumente: 1. Zmrznjenje vojaških proračunov posameznih držav. 2. Obveznost, da se ne bo uporabljalo atomsko orožje. 3. Konec vojne propagande. 4. Sklenitev pogodbe o nenapadanju med državami NATO in državami varšavskega pakta. 5. Umik tujih čet z vseh ozemelj. 6. Ukrepi proti nadaljnjemu širjenju atomske- Zaključena razprava o zunanji politiki Danes govorita Fanfani in zunanji minister Segni Predsednik zunanjepolitične komisije demokristjan Bettiol je poudaril, da med KD in PSI ni nobene stične točke glede zunanje politike (Od našega dopisnika) RIM, 28. — V diskusijo o proračunu ministrstva za zunanje zadeve so danes posegli poslanci Foschini, Covelli, Mat-tarella, Lucifero in Bettiol. Covelli je napovedal, da bodo monarhistični poslanci glasovali proti proračunu in da je to glasovanje smatrati za nezaupnico zunanji politiki sedanje vlade. V nadaljevanju svojega govora je voditelj ital1' janskih monarhistov dejal, (la »vsaj tri stranke sedanje razpadajoče večine skušajo najti skupno govorico s PSI« in zatrjeval, da se v sedanji razpravi diskutira manj o zunanji politiki vlade, kot pa o zunanji politiki PSI. Covelli je dal svoj prispevek nasprotnikom levega centra s trditvijo, da ni moč sestaviti večine med strankami, ki so glasovale za atlantski pakt in onimi, ki so glasovale proti njemu. Bettiol je v imenu demo-kristjanskih poslancev napovedal, da bodo glasovali za proračun, hkrati pa je odklonil ((pretirano dramatično tol mačenje sedanjega položaja ki ga je dal Togliatti«, kakor tudi stališče onih, ki zadevo minimizirajo in zatrjujejo, da gre le za poglavje hladne vojne. Bettiol je poudaril, da gre dejansko za resen položaj, ki ne dopušča odlaganja rešitve nekaterih vprašanj, ki jih je moč rešiti s pogajanji. S tem v zvezi je Bettiol zatrjeval, da je bila njegova stranka in ne j (»s katerim se je Togliatti popolnoma strinjal«), ker bi ((domnevna nevtralnost pomeni, la ideološko in politično izbiro, na katero KD ne bo mogia pristati nikoli«. Dodal je, da KD ne more pristati niti na teze onih, ki vidijo v pogajanjih — »s pogrešnim, svojevoljnim in hudobnim tolmačenjem« — odklon od dosedanje politike italijanske vlade in one njenih zaveznikov. Nato je Bettiol zanikal trditve Hruščeva, italijanskih komunistov pa tudi Lombardija in Vecchiettija o nevarnosti združitve Nemčije spneo revanšističnih in nacionalističnih teženj bonnske vlade in dejal, da če danes obstaja neka oborožena in nevarna Nemčija, to ne more biti bonnska Nemčija s svojimi »neznatnimi vojaškimi silami v o-brambnem okviru NATO«, ki ne morejo predstavljati nevarnosti za mir, ampak pankovska Nemčija s sovjetskimi atomskim, bombami in 120 du vizijami onstran Labe. V zaključku svojega govora je Bettiol podčrtal, da če je bil «atlantizem» potreben pred 12 leti, je danes nujen zaradi zaostritve položaja; teze Lombardija dokazujejo po njegovem mnenju, da ni nobene stične točke med Krščansko demokracijo in Nennijevimi socialisti; da ni mogoče pristati na dialektično tolmačenje atlantskega pakta, za nje-govo reformo p& da ni seda- regiona uxanp?a števila dr— j obe -- ------- • • n— —... . /*„. • zahtevo dol“fe7H*u?eni narodi OZN in izboljšali svoje vza- odbor, ki se bo sestal januar m skupscim C ZN se je danes *»V članic bi Zdiuz^zorstvojjl,mne Odnose, I ja v Parizu. I nadaljevala sftlosna razprava, žav članic morali prevzeti je und iijeguva siraiiKa in | „0;Knli nr mprpn demokristjanska vlada vedno nji trenutek najbo j p . • • za pogajanja in da tako sta- Opozoril je na ^TOetsiticni lišče ne pomeni danes izraza značaj lta'Dansce zun j p • šibkosti niti nove usmeritve litike, glede OZN pa je deial, v zunanji politiki; hkrati pa da je treba njen jzvrsni je odklonil tudi teze socialističnega poslanca Lombardija gan okrepiti ne pa oslabiti, kot predlaga Sovjetska zveza, glede afriških narodov pa je zagovarjal potrebo, da se Italija skupno z zahodnimi državami ne odreče ((odgovorni politični akciji« med njimi. Jutri bosta govorila zunanji minister Segni in predsednik vlade Fanfani, nato pa bodo sledile glasovalne izjave voditeljev strank, za tem pa bo glasovanje o proračunu. V senatu so danes začeli razpravo o proračunu ministrstva za delo in socialno skrbstvo. Proračun predvideva okrog 186 milijard izdatkov, 18 milijard in po[ več kot lansko leto. Boccassi (KPI) in Milili J (PSI) sta obravnavala vprašanja socialnega skrbstva in zagovarjala potrebo po reorganizaciji tega sektorja, ker sedanji sistem povzroča razsipanje javnega denarja, socialno oskrbovanje delavcev pa še daleč ni tako, kakršno bi moralo biti. Jutri bo minister za javna dela Zaccagnini zaključil diskusijo o proračunu tega ministrstva. Predsednik vlade Fanfani fn politični tajnik KD Moro sta se danes razgovarjala z voditeljem PLI Malagodijem. novinarjem pa je Malagodi izjavil, da so govorili o poteku razprave o proračunu zunanjega ministrstva. Pred tem se je Malagodj sestal tudi s podpredsednikom vlade Piccioni- 1 Delavci v steklarski industriji (CGIL. CISL in UIL , ki so stavkali 25., 26. in 27. t. m so sklenili proglasiti vsedržavno stavko za J., 6. ln 7. oktobra, ker so se razbila po-ga’an’8 za obnovo kolektivne delovne pogodbe. A, r• ga orožja. 7. Ustanovitev ne-atomskih področij. 8. Ukrepi za zmanjšanje nevarnosti iz-nenadnih napadov. Danes je Sovjetska zvez* objavila spomenico, ki vsebuje ostre obtožbe _ proti kolonialnemu delovanju zahodnih držav. Spomenica poudarja, da imajo te države 71 milijonov ljudi pod kolonialnim jarmom. Spomenica zahteva ustanovitev komisije OZN, ki naj nadzoruje izvajanje izjave skupščine OZN o kolonializmu v vseh kolonijah, ozem-jih, ki so pod zaupniško upravo, in na drugih področjih, ki nimajo še samouprave. Spomenica dodaja, da bi morali biti vzhodni in zahodni blok ter nevtralci zastopani v tej komisiji na paritetni podlagi. Spomenica poudarja, da je Velika Britanija sedaj največja kolonialistična država na svetu s približno 35 milijoni ljudi, ki delajo pod kolonial-nim jarmom. ((Angleške kolonialne oblasti, dodaja spomenica, nadaljujejo z umori borcev za neodvisnost' v Severni Rodeziji in z množičnim zatiranjem proti patriotom v h krajih pa z Risorgimentom i:i imelo pravzaprav nobene zveze več ter je kmalu postalo glavna opora za imperialistične sile in pozneje za fašizem. Dogodki v zadnji vojni so to dokazali na najbolj prepričljiv način. Fašizem, ki je dobil v naših krajih naj večjo podporo od teh krogov, je uporabil naše kraje za odskočno desko proti Balkanu, kjer pa je utrpel svoj dokončni poraz. Z njim so seveda propadle tudi vse sile, ki so mu pomagale pri osvajalnih načrtih. Vse to nima s Risorgimentom nič skupnega. Prirejati lake razstave pomeni v naših. pogojih nadaljevati staro politiko, ki n? koristi niti italijanskemu in niti jugoslovanskim narodom. Otroka podrla starčka Včeraj okrog 19. ure je 85-letni Ivan Kervin šel po Trgu Ponterosso, pa sta se zaletela vanj dva dečka, ki sta se tam igrala Kervin je nerodno pa- roljubnemu sožitju in sode- del in si zlomil zapestje leve lovanju med italijanskim ni jugoslovanskimi narodi, je vendar treba pripomniti ds je vsebina te razstave se ve '• no zasnovana prav na teh cu roke. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski od- Na preturi se je dni razpravljalo o dveh prometnih nesrečah, pri katerih sta bila zapletena dva Acegatova. u-službenca, in sicer dva šoferja, ki sta upravljala dva trolejbusa. Gre za dva čisto neodvisna dogodka, ki pa sta se slučajno pripetila na progi «5» v različnem časovnem razdobju. Pred pretorjem Tavello se je moral zagovarjati 47-letni Guido Zlobec s Stare istrske ceste 260, ki je 30. septembra 1959 povzročil precej hude telesne poškodbe nekemu motoristu in njegovi materi. Ponesrečenca sta se morala zdraviti 12, oziroma 8 mesecev in oba sta utrpela trajne poškodbe na raznih delih telesa. Javni tožilec je na razpravi zahteval, naj sodnik obsodi obtoženca na 3 mesece zapora. Tudi zastopnik zasebne stranke je zahteval naj proglasijo Zlobca za popolnoma odgovornega. Pretor Tavella pa je obsodil obtoženca na 400.000 lir globe. Druga razprava se je vršila pred pretorjem Senizzijem, kjer se je moral zagovarjati 33-letni Enrico Lo Presti, ki je v januarju lani povozil na Korzu nekega priletnega moža. Sodnik pa je v tem primeru menil, da je bil nesreče kriv ponesrečenec sam ter je zato oprostil Lo Prestija, ker ni zagrešil dejanja, za katero je bil obtožen. «»-------- Povozil je žensko Ko je sinoči 60-letna Fran-cesoa Pitacco vd. Predonzani iz Ul. Domus civica 4 prečkala cesto v Ul. Flavia, jo je z avtom povozil 35-letni Marino Porfiri iz Ul. Bazzoni 3. Zenska se je precej pobila in ranila po čelu in levi nogi ter je dobila živčni pretres. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na 2, kirurški oddelek. Zdraviti se bo morala dober mesec. Brezvestni lambretist Neki brezvestni lambretist je včeraj dopoldne na Trgu Stare mitnice povozil 48-let-no Luigio Macor por. Susa iz Ul. Oriani 3, nato pa je zbe-žai, ne da bi ji nudil pomoč. Zenska se je pobila po glavi in se bo morala zdraviti deset dni. Motorist iz Medje vasi se je ponesrečil v Nabrežini Na cestnem ovinku blizu županstva v Nabrežini se je včeraj okrog poldne ponesrečil z vespo 23-letni _Alojz Per-dec iz Medje vasi št. 14. Zgubil je nadzorstvo nad vozilom, zletel z vozila in treščil v drevo. Pri tem se je precej pobil in ranil v desno teme in po čelu, opraskal se je po rokah in si nekoliko odtrgal desni uhelj. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dva tedna. Tatovi na delu Neznanci so ukradli iz avtomobila, ki ga je Ardea Ti-berio por. Sterni iz Ul. Franca 2 parkirala blizu ladjedelnice Sv. Justa. 9.01)0 lir, tujo delek. Zdraviti se bo moral i valuto in dve otroški obleki dober mesec. 1 v skupni vrednosti 100.000 lir. V kopališču »Castelreggio« so neznanci ukradli.. Riccardu Caroldiju iz Mestre 33.000 lir in tri zlate zapestnice. Neznanci pa so ponoči obiskali gostilno «Ex Acegat« v Ul. Industria 24, kjer so u-kradli hranilno knjižico za en milijon lir, 10.000 lir v gotovini, radioaparat in 10 škatlic konserviranega mesa. V trenutku duševne, potrtosti si je včeraj dopoldne Slavko Olujič, ki biva v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. prerezal zapestje leve roke a ne bo hudega saj bo okreval v dobrem tednu. Na svojem domu je sinoči nerudnu, padla 87-letna Giusem pa Simon vd. Cricchio, ki sf .je zioaiila/ dftS>'no nogo. Sprejeli so jo na ortopedski od-delek in pravijo, da bo okrevala v dveh mesecih, če ne bodo nastopile komplikacije. Proslava 40-lelnice glasila KPI «Lavora(orc» V nedeljo 1. oktobra ob 10.30 bodo v Ul. Madonnina št. 19 senator Pastore in poslanca Polano in Ravagnan govorili o 40 letih obstoja in borb glasila tržaške KPI «11 Lavorato-re». Vsi trije so bili njegovi uredniki leta 1926, ko so ga fašisti ukinili. Proslavi bo predsedoval sedanji odgovorni urednik Mario Colli, v imenu «Dela» pa bo prinesel pozdrave njegov odgovorni u-rednik Miro Kapelj. Proslava, ki jo prireja tržaška federacija KPI, bo v okviru proslav ob 40-letnici ustanovitve KPI. 10. aprila 1961 in njegovo prvo dejanje je bil manifest, ki so ga še istega dne naslovili na prebivalstvo in v njem poudarili, da je glavni smoter sveta predvsem ta, da seznani mladino z resnično naravo fašizma. Dr. Pincherle je v svojem poročilu naštel nasilja novih fašistov v zadnjih osmih mesecih v Trstu in opozoril oblasti, da obstaja poleg člena v ustavi, ki prepoveduje ob-nevo fašizma tudi zakon «Scelba» od 20. junija 1952, ki prepoveduje vsako fašistično dejavnost, toda tega zakona riso v našem mestu nikoli uporabili. Dr. Pincherle je najprej o-menil demonstracije »v obrambo Južne Tirolske«, ki pa so se sprevrgle v protislovensko gonjo; napad na banko, knji garno, Kulturni dom itd., o-skrunitev spominskih kamnov, rovarjenje fašistov ob proslavi 100-letnice Italije, njihovo razgrajanje ob predavanjih o fašizmu, položitev bombe na dvorišče »Primorskega dnevnika«, bombni napad na sedež komunistične sekcije pri Sv. Jakobu itd. Policija je izvedla preiskave, a ni nikoli ničesar odkrila. Seznam fašističnih napadov in razgrajanj kaže, da je položaj nevaren it' zato je treba opozoriti nanj javno mnenje ter pristriči peruti predvsem tistim, ki hujskajo zapeljano mladino. Tretje poročilo je podal prof. Schiffrer in je v najem nrkazal nujnost, da se mladina seznani s tem, kako je resnično živelo italijansko ljudstvo za časa fašizma, zlasti pa z odporniškim giba-rjem v letih 1943-1945. V šolah namreč miadino često zavajajo in ji prikazujejo fašizem v neresnični luči, češ da je bil dober do leta 1940 ter je šele nato storil nekaj napak. Nekateri učitelji piofcsorji pa sploh uvajajo v šole fašistično propagando. Zato je nujno, da se mladina prevzgoji. Po poročilih so postavili navzoči razna vprašanja in prosti za pojasnila. Tako so na primer izrazili mnenje, da bi morali vplivati na otroke tudi starši, ker delo samih vestnih profesorjev ne zadostuje. l)4\~‘TfPihcherle je ri&'T‘ffekff vjArivLinje dejal, da je' bilo TrfSIfft* skrbništvo za ffe-' biuarskih novofašističnih demonstracij popolnoma brez-biižno in ni dalo kar pet dni ravnateljem šol nobenih navodil. Na zahtevo nekega mladega socialista, da ne smo biti pri organiziranju protifašističnih predavanj nobene diskriminacije na škodo predavateljev nobene stranke, je prof. Schiffrer odgovoril, da se bo odbor trudil, da ne bo pri izbiri predavateljev nobenih razlikovanj. Člani vodstva Zveznega sveta odporniškega gibanja so v poročilih in v odgovorih po-uoarili nujnost bolj aktivne acjavnosti proti siljenju novega fašizma in idejnemu zastrupljanju mladine. Sedaj pričakujemo, da se bodo ’z besed rodila tudi dejanja, kajti doseči je treba predvsem, c.a razna oblastva prenehajo dajati potuho novim fašistom in vsem šovinistom sploh. lllll lllllllllllllll III lllll IIII lil II llllllll IIIIIIIIIIIIIIUIIIIII llllllll IIIIIIIHIII lllll IIIIIIIIIIIIIIUIIIIII lllll Med Opčinami in Prosekom VojaKi so našli truplo neznanca Pozneje so ugotovili, da gre za 53-letnega Virgi-lia Weissmana, ki ga je najbrž zadela kap Skupina vojakov, ki je včeraj popoldne šla na sprehod, je približno ob 15.30 zagledala med borovci, približno 100 metrov levo od ceste Opčine-Prcsek, truplo neznanega, nekoliko oddaljen pa je bil zapuščen avto. Takoj so obvestili karabinjersko postajo na Preseku, da bi truplo odpeljali in ugotovili, kdo je nesrečnež. Preiskovalni organi so takoj pohiteli na označeni kraj in ugotovili, da gre za 53-letnega Virgilia Weissmana iz Ul. Massimo d’Azeglio 24. Legalni zdravnik je ugotovil, da je nesrečnež umrl približno 24 ur prej. Najprej so domnevali, da gre morda za zločin, toda vse kaže, da gre za naravno smrt. Uradnega sporočila o zdravniški preiskavi sicer še ni, toda na pokojnikovem truplu ni nobenih znakov, ki bi govorili o nesreči ali napadu. Morda je pokojnik prišel na izlet, pa ga je prijela nenadoma slabost in je umrl. Pri sebi je imel knjigo, avto pa je verjetno vzel v najem. Pokojnikovo truplo so sinoči pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice. Nesreča sopotnice Po Ul. Commerciale sta se sinoči peljala z motorjem 26-letni Bruno Degrassi in 25-letna Bianca Taučer z Opčin, Proseška ulica 219, ki je sedela na zadnjem sedežu. Mimo je privozil z vespo 20-letni Miro Bernardi z Opčin 1075, ki ju je hotel prehiteti, pa ju je zadel s svojim vozilom. Zletela sta na tla, poškodovala pa se je ijamo Bianca, ki se je ranila in pobila po desni nogi, zaradi česar so jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo morala tri tedne. Nesreča na delu Na delu se je včeraj dopoldne ponesrečil 52-letni cestni pometač Giordano Zoratto iz Ul. Pier della Francesca 6, ki mu je posoda za odpadke poškodovala prste na levi roki. Sjirejeli so ga na ortopedski oadelek in se bo moral zdraviti 20 dni. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. septembra t. 1. se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 51-letni Eros Gre-goricchio, 58-letni Bruno Stefani, 73-letna Maria Yess por. Gu-stimcich, 77-letna Amelia Ferieh por. Milazzi, 60-letni Ernesto Se-rafinl, 41-letni Angelo De Odo-rico, 58-letnj Mario Teržan, 56-letni Karlo Strukel. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al-la Maddaiena, lstrska ulica 43; Pizzul Cignola, Korzo 14; Croce Azzurra Ul. Commerciale 26. SOŽALJE Ob bridki izgubi katinarske-ga župnika in požrtvovalnega prosvetnega delavca Antona Piščanca izreka prosvetno društvo «Lonjer-Katinara» iskreno sožalje prizadetim svojcem. GLASBENA MATICA ----- TRST ----- Vpisovanje v podružnico glasbene šole v Barkovljaih bo danes 29. t. m. od 18. do 19. ure v prostorih (prosvetnega društva v Barkovljah, Ul. Cerreto 12. ( ŠOLSKE VESTI ) Začetna maša za učence Državnega učiteljišča in trgovske akademije po v ponedeljek 2. oktobra ob 9.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. * # * Na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1961-1962 v ponedeljek dne 2. oktobra 1961 ob 9. uri z mašo v cerkvi v Ulici Giustinelll. * # * Ravnateljstvo Državne srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu sporoča, da se bo začel pouk v ponedeljek 2. oktobra. Vsi učenci naj se zberejo v šoli ob 10. uri, in sicer prvošolci v telovadnici ostali učenci v učilnicah. Šolska maša bo ob 11, uri v cerkvi sv. Jakoba. * * * Trgovski strokovni tečaj na Katinari obvešča, da bo v ponedeljek 2 oktobra ob 9.30 začetek pouka s šolsko mašo. * * * Ravnateljstvo državne strokovno industrijske šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se bo pričel pouk za šolsko leto 1961-62. v ponedeljek 2. oktobra s šolsko mašo ob 8.30 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. * • • Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino št. 8-III) obvešča, da bo otvoritvena šolska maša v rojanski župni cerkvi v ponedeljek dne 2. oktobra t. j ob 10. uri; učenci in učenke naj se zbero ob 9.45 pred šolo. Reden ,, šolski pouk pa se prične za vse razrede v torek dne 3. oktobra t. 1. ob 8. uri. * * * Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v ponedeljek dne 2. oktobra 1961 ob 8. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Po končani maši se bodo učenci zbrali v šoli. SJOOCOOOčOOO SLOVENSKI TARORNIKl NA TRŽAŠKEM Rod »Modrega valai) TRST obvešča, da ima svoj VIII. red. ni občn; zbor v nedeljo t okto. bra t. 1. ob 9. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. 05050S050000000000C ISAZNA OKVK*iT1I.A Tržaški filat-n-tični klub »L. Košir« V nedeljo 1. oktobra t. 1. bo običajni sestanek od 10. do 12. lire v društvenih prostorih. Ul. Montecchi 6 (Sv. Jakob). Obveščamo 1 jn bi tel ie filatelije, da se sprejemajo novi člani na vsakem sestanku. Dospele so novitete. MALI OGLASI J PODI IZ FURNIRJA po 330 Ur k« m — Les. ve za domačo uporabo Iz mehkega in trdega lesa, vseh velikosti, močne izdelave — se orodaio v Ulici Gam-t», Nevvman, Ave »»' - Grattacielo l5-30 grajen na beneš festivalu. „ Arcobaleno 16.0® , D> Mabuse«. Fritz dams. M Supercinema l”w j s častno stražo*- t* Alabarda 16.30 )or,is Sara Montiel. Technicolor. ,<• P* Aurora 1690 lalli»i. (| Prepovedano n . -r Cristallo 16 30 ristallo 16 30 Z^fj# Ti Jack Havvkins « jjL Garibaldi 16.00, ‘ 0v>w sta 'gosposkih , povedano mlad>" Capitol 16.30 Jean Valene. j mladini. jirj Impero 16.30 l9 ,e„ r Wong in njen , dano mladini. ^pe' Italia 16.30 «Le^/difti. Prepovedano Massimo 16.30 (l «(((, barov«. Anthon.r0pe. Aidar. CinemaS j color. nik Moderno 16.30 sV les Chaplin. nna‘ Astoria 17.00 «SUsa ja za ljubimkanje ' Astra 16 30 .Hd® n Vittorio Veneto I®* * ;; Cilt,u ‘j, — Daupn>/ Prepovedano a„. Claude Ideale 16.30 J Nazzari Tech n ^ Marconi 16.30 na o* ((Razkošne KLŽDUC - jflif W , Lee, Sylva Kos oll0 ^ Abbazia 16 00 « * 1 o pan no». Eleonora ^ $ Ote.?',6.00 severne š,r,ne*vfožj* Skedenj 16.00 nosti» Svlva Carotenuto. Izlet SPDT »* ?' ff lz!et SPD-i deljo dne 8. okt ^ vensko planinsk ^išO ^ na Nanos, kjer -laVili »»Va- Hi na iNarios, ^... ir ninsko pros>avl AtV^h^ novitve našega pr«,# doš.i vsi, došli vsi, člani jk| I J jiotniki in dru.«?(jn plS vojnih in prejšm VV7JIII1I j|l - turističnih # « Izlet SPDT ®» vensko planinsk ,eljo ^ di v soboto in. ift iF 5. novembra ' Ce!J»urf Mimogrede og‘ vož«^» zanimivosti n“ vele Vi darskega meste v -ribora. Z ži&Jlf K){f kočo na PohoU ■ nočišče Tmtpna h !»■ “V predvaja danes 29. t. m. z začetkom od Pasquala Feste Campanile in Massi"1 j SODNI# (II Magistrato) KMALU V «SUPERCINE# Bolj fantastičen kot 20.000 SEŽNJEV POD MORJ^ Bolj navdušujoč kot PET TEDNOV V BALONU Bolj veličasten kot V 80 DNEH 0KR0C SVETA gospoda!1 SVE^ Iz bujne fantazije JULES Največji film v zadnjih 18 PRIMORSKI dnevnik — s 29. septembra 1951 r Kratka zgodovina reševanja miru v svetu Vprašanje razorožitve Je že dve sto let - pereče Prvo svetovno fe ^miru h želi miru in t0 k pač n- brez vojnih stra- . duševn»„!?ega mir.u> °ne- Ponudbo za zmanjšanje oborožitve so odklonili - Prusi ■ Napori pred drugo v za tlsti' ki smo ^'Lllogeslni ^mislili. To ^ generacij11 Vodil° že prejš- Stav*1tl bi Pašteti vseh po-w Politik80 ,iib Posamezni- k^šali J.ab .nepolitiki — in' sk-..bt vojne prevar Da f 1 oborožitev, Sil1*411' nekaf10 .k.ronološko * namen TJ ™l«ativ, ka-PPrazum i mednarod-Cez no, razorožitvi. se jf b° točno 200 let, tit Prva nnm u tega P°ro-& Bii0 Pomembnejša inicia-3' ko to leta 1766 v 5* ii.dvema Posebna komisi-tožji1 nal0gap?dkomisijama, kit1 za fnnn a’ najti aj,1 Ptorniu P razum H - “rožitno • m o 0me-Pi ®a svetu oboroževa-'koh- Prišln sporazuma “ 5« razn 0 dolgih ne--.ui državi3*1 so Pred-Dn« kl, so se 0 tem '»k8-9 sk?en3Jai’ prišli do Cktve P?- 1da se glede jStit; b ne morejo jf P°2neje, 15. maja Esenca druga haa-je h=? za mir. Ta kon. zama- Pomembnejša ,fežka'HS & $S&Vt.£3t le, biicln.normah v vojni. 1' SeIn° Prenne'--,^amesto dh 5 si6’- tore[eCt jn obsodi- !^»ša?.Je treh dogovorili, iSkm GoVn?,v casu vojne S1 » v°jni 4 S0’ tore-’ že -SferT«c ori' Svet je priča-. nce, n tretje haaške 6 spjb,ti, tori tere bi mo-»ts*litei n; hn te konferen-#i % nLko. ker j0 je svetovna voj- Prva Prve ■n> k ttiii-0gronir,SJetovne vojne Jlfij ,‘lonov tl ®il0 je nad ŽJi 20ok°da -mrtvih- mate- 2S>a' v'4\kBjaPrd d .znašala o- ^ C^ioSov gaziramh oko-L j J® oknr X.0 ov> med-vj-tttio6 *° Ve*č °r miiijonov y2a v%skomanj iz- Iti ‘eh °’ oziroma !? b? l4--nkih «lo. ‘Sej „ , ‘zkušeni je splošen sklep, bilQ Po^hrii'1 dati^f, lzmueenemu vS'i Pokoli Upanie, da ae yfcvih‘ ^ v e bodo več A d Bovojnih61?’ trenutku, fe bo-1 letih, se je <■*>),. "tirn,.. do tega tudi »na i s“ 11 jam^Plerenca 1K?U ie"bharja do 18. a reši a na najbolj-681 Problem raz- orožitve, kot pereči problem svetovnega miru in gospodai> skega napredka na svetu. Versajski, trianonski in drugi tedanji sporazum; so kljub svojim pomanjkljivostim vsebovali v svojih tekstih tudi točke, ki so predvidevale obvezno zmanjšanje oborožitve. Temu problemu je bil posvečen tudi dober del teksta znanega pakta Društva narodov. Generalna skupščina Društva narodov je priporočila svojemu ožjemu svetu, da vzpostavi posebno mednarodno telo, ki se bo najresneje ukvarjalo z izvajanjem onih sklepov pakta Društva narodov, ki se nanašajo na problem razorožitve in njene kontrole. In tako je nastala znana Mešana komisija. Njeno delo je tako imenovani Ženevski protokol, ki je bil sprejet na generalni skupščini Društva narodov 2. oktobra 1924. S tem protokolom se je med drugim predvidevala prepoved vojne, nadalje način ugotavljanja, kdo je napadalec, ter, končno, kolektivna sankciia proti napadalcu. To je bil uspeh, toda proceduralni problemi so kmalu o-pravili svoje. Člani omenjene komisije se niso mogli sporazumeti glede mnogo manj pomembnih proceduralnih zadevščin, tako da je bistvo protokola splahnelo. In komisija se je kmalu zatem razšla. Ker je bil problem pereč, je bila u-stanovljena druga komisija, katere glavna naloga je bila, pripraviti prvo mednarodno konferenco za razorožitev. Toda tudi tei komisiji ni bilo usojeno dolgo življenje. Po petmesečnem delu ji je uspelo izdelati le načrt konference glede zmanjšanja in omejitve oborožitve, nakar je tudi ta komisija — zadremala. Mednarodna konferenca o razorožitvi pa je bila vendarle sklicana. Bilo je to v Ženevi 2. februarja 1932. Na njej so sodelovali predstavniki 61 držav. Konferenca se je zavlekla nekaj mesecev, toda rezultati tega zasedanja so bili kaj skopi. Novi poizkusi, da bi se vendarle kaj doseglo, pa so prav tako propadli. In tako so upi človeštva ponovno propadli. Namesto zaželenega miru so se začeli novi spori. Kmalu zatem so določene sile popustile zahtevam Nemčije, da se je «enakopravno» obo-roževala, kot so se oboroževa-lc, ostale dežele. Nato je prišel na "Oblast ‘Hitler in človeštvo se je ponovno in kaj kmalu znašlo^ v novi, največji katastrofi, kar jih zgodovina pozna. Obračun druge svetovne vojne je sicer znan, dobro pa ga je ponovno prikazati: Druga svetovna vojna je terjala 50 milijonov mrtvih, požrla pa hkrati materialnih dobrin v vrednosti okoli 4.000 milijard dolarjev, ali v naši valuti okoli dva milijona in pol milijard lir. To je bila nova še bolj žalostna izkušnja, kaj pomeni vojna in zato se je ponovno postavilo vprašanje, kaj je treba storiti, da se ustvari na svetu vzdušje, ki ne bo zahtevalo oborožitve, ki ne bo trpelo vojne? Svobodoljubni narodi so odgovorili zelo enostavno: potrebna je razorožitev, treba v je zmanjšati vojske in uničiti vse ono, kar je namenjeno blaznemu pobijanju ljudi. Takšne težnje so izražene v členu 26 listine Združenih narodov. Da, toda težnje so osta. le eno, dejansko stanje pa je vse kaj drugega. Minilo je komaj 16 let od konca druge svetovne vojne, problem razorožitve pa se ni premaknil ma v oboroževanju terja na leto več kot 100 milijard dolarjev. Od ustanovne konference Združenih narodov v San Franciscu leta 1945 pa do sedanjega zasedanja Generalne skupščine ZN postaja problem, ki je star že 200 let, iz leta v leto vedno bolj pereč, celo dramatičen. V teh 16 letih so se s tem problemom ukvarjale mnoge komisije podkomisije, mnogi odbori in pododbori, toda doslej nismo prišli niti za korak naprej. «V besedah so vsi za razorožitev, toda v praksi, ko se je treba lotiti konkretnega reševanja, se postavljajo pogoji in protipredlogi, ki pravzaprav onemogočajo dosego nekega sporazuma« — je ugotovil predsednik Tito na konferenci izvenblokovskih dežel v Beogradu. To je resnica, ki je ne more nihče zanikati. Dve stoletji, v katerih smo doživljali neprestane strahote vojaških spopadov, bi bili dovolj, da bi vsakdo dojel, kaj je vzrok tem tragedijam. Upajmo, da se bodo tega zavedli tudi tisti, katerih se ta problem najbolj tiče, pa čeprav njim osebno to ne gre v račun. A. B. Te dni je prispel v Italijo znani sovjetski pisatelj in dramaturg Sergej Sergejevič Smirnov. Skupno z režiserjem De Santisom in scenaristom De Concinijem bo pripravljal scenarij za film »Italijani, dobri ljudjeu, ki ga bodo še v letošnji sezoni snemalj v Sovjetski zvezi. Film bo zajemal snov iz zadnje vojne. Na sliki dramaturg Smirnov z De S»*-tisom Pred kongresom Komunistične partije SZ j Srednji aparat pod plazom kritik Najvišje oblasti bi hotele, da bi preveč birokratski srednji aparat ne predstavljal ovire za nagel napredek gospodarstva IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIII|||||lllllllll||inillllifnilllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||HI||lllll|l||||||||||III||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|||l||||ll||||||||||IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Neznane lepote in zanimivosti kraške Dalmacije Čudovita dalmatinska jezera in njih nenavadni prirodni pojavi Za vsako jezero - legenda o njegovem postanku - Jugoslovanski «rLoch Ness» v šibeniškem okraju - Jezera z morskimi in sladkovodnimi ribami F J ...... »lUUifrtrrr A MLJET 41 Potujoč vzdolž in v notranjost Dalmacije ljubitelja narave ne bo zanimala samo prekrasna obala, temveč tudi nenavadna jezera, za katera je mogoče reči, da predstavljajo izredno redek in nenavaden prirodni pojav na dalmatinskem Krasu. Eno od teh je najglobije v Jugoslaviji, drugo je podobno blejskemu, za tretje pa pravijo, da živi v njem neko čudno bitje kot v škotskem Loch Nessu. Zamislite si velikansko vdolbino ali krater globok nad 200 metrov, katerega mrtve točke. Nasprotno, tek-1 stene so tako strme, da jih g v/ss/fsa V//////A Petek, 2». septembra 19«! «u°o: Tl* t A i4S> v‘iah: n on13'30: Glas-?llisneri.^ Ansambel '8,15. i 17.25: Pesem Rrii^etnost' knJ'- tinJ^ncert ,edltve; 18.30: oNb«ane in ^,80dala, kla- 2S2 C^e £lkala; “>■>(>: $5» p..!«na an,d<>.1il 19-30: -Hot"c4 An- iiitA de France; rirkstrUmer,;-,Znani Pev- * H ^ m solisti; 0 in delo; Ciba>0ins^ne £lasbe= n°aTerUu Pisatelji- briški Trst 1 odmevi. 14StLan; 14'20: Bredkih Iltal'ian- !lh Sklad; 15*20: klaviriu; ‘urlanski orke- Jut: ‘oper il7./5. £j,lasba; 7.00: C- C^J.OO: G^ba za do- S>1 *v is n,. Prenos rl; -So^-^rtret f'ia'h; 13-4<>: % ^ %e^!V,n£a Ber- to: .S^tne m‘e odi£ Čbof T aktnsirJi,: 2ah HTV aktualnosti; C5 li*V,la 01- biubljana; *»* l-lublf* ’ 15-30: ^ vm'a6ino a: 16-°°: ^l- adb, Sveiu. ’,clfi-30: Ju- S, 17.«- Dper- uu: p.;w- Plesni RL; 19.00: J? J°nes ,^r6n°s RL; . • B£35: PeslnJe80v oJ °s rl m v ritmu; Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 9.00: Glasbeni sejem; 9.30: Jutranji koncert; 11.30: Nastopajo Bruno Canfora, Domenico Modu g no in Gloria Christian; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Popevke; 15.15: Z glasbo na počitnicah; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 17.20: Nunzio Rotondo in njegov orkester; 17.45: Klavir v jazzu; 18.30: Sinje potovanje; 19-00: Oddaja za delavce; 19-30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Simfonični koncert. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Glasbeni program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00; Veliki pevci ln znane pesmi; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Stari motivi in stare pesmi; 17.30: Dino Verde v «Piu rosa che giallo«; 20.30: Oipereta od Dunaja do Broadwaya; 21.4d. Po-jo Los Tres Diamantes; 22.00: IX festival ital. pesmi. III. program 17 00: Sonate Za klavir: Jo-hannes Brahms, Aleksander Skrjablm in Igor Strawinsky, 18.00: Država, narodnost m nacionalizem; 1®-30: gramu Cesar Franck; 19.00. Beseda dve o Jamesu Joyceu, 19 35- Skladbe Jaca-uesa Iber-ta- 20.00: Vsakovečerni koncert, na programu W. A. Mozart; 21 30- Enodejanka Giovanmja Arpina: anje v učiteljišče, gimnazijo in licej, vendar zaenkrat še niso znani podatki o končnem številu vpisanih, ker so v Trstu v teku popravni izpiti maturantov, ki bodo nadaljevali študij na srednjih šolah. Ce primerjamo lanske razrede z letošnjimi, tedaj je v prvem razredu strokovne prav toliko otrok, v drugem razredu jih je sedem manj, v tretjem pa dva več. V prvih razredih nižje gimanzije sta dva dijaka manj, v drugih prav tako dva, v tretjih pa lfl dijakov manj. Lanske tretje razrede gimnazije je namreč obiskovalo 46 dijakov, katerih lepo število bo letos nadaljevalo srednješolski študij na višjih srednjih šolah, kjer se bo število, kakor se govori, piecej povečalo, kar je zelo razveseljivo. «»--------- Poskus samomora Ob 12.35 so uslužbenci Zelenega križa nemudoma odhiteli v Mošo, kjer si je skušal vzeti življenje kmetovalec 52-let-ni Aldo Tuzzi. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Tuzzi si je okoli poldne prerezal žile na rokah. Ker njegova namera ni ostala skrita, so svojci poklicali rešilni avtomobil in mu tako preprečili samomor. Vzroki njegove odločitve niso znani, vendar sodijo, da je storil dejanje v trenutku duševne krize, ki se ga čestokrat polaščajo. V nedeljo otvoritev šem področju. Med zaščiteno in pri nas stalno naseljeno divjačino, ki jo bo moč loviti od nedelje dalje, so srnjaki, divji zajci, fazani, jerebic? in kotorne. Največ te divjačine živi na področju med Sočo in Krmi-nom. Kot rečeno je dovoljen lov samo v lovskih rezervatih in vsak član lahko vzame s seboj na lov še po dva gosta. Računajo, da se bo prvi dan lova, v nedeljo, odpravilo nad divjačino kakih 1000 lovcev na Goriškem. 22. oktobra bo CAFO prevzel sovodcnjski vodovod Neuradno smo izvedeli, da bo vzhodnofurlanski vodovodni konzorcij CAFO uradno prevzel glavno vodovodno omrežje v sovodenjski občini v nedeljo 22. oktobra. Ob tej priliki bo v občinskem središču priložnostna svečanost, na kateri bodo poleg krajevnih predstavnikov oblasti prisotni tudi najvišji predstavniki krajevnih in državnih ustanov. V kratkem bodo zaprli pipe, ki so jih postavili na vseh konceh omrežja. Teh pip se vaščani sedaj s pridom poslužujejo; vodo uporabljajo za zalivanje, ker cevi še niso očiščene in razkužene. Ko bodo cevi zaprli, bodo vodo tudi razkužili. šele po 22. oktobru bo CAFO napeljal cevi do števcev v posameznih hišah, od števcev dalje pa bo vodo napeljal vsak posameznik. Novi urnik ga še ne predvideva Kraj ši delovni teden v trgovinah na Goriškem Pokrajinska zveza trgovcev je te dni objavila jesenski urnik za trgovine in druge sorodne obrate V njem pa za enkrat ni navedena nikaka sprememba z ozirom na skrajšani delovni tednik v trgovini, o katerem se že dalj časa razpravlja v prizadetih krogih. Kot znano, se skuša urediti delovni urnik trgovinskih podjetij tako, da bi poleg nedelje imel; še pol prostega dneva v tednu. S tem v zvezi obstaja več predlogov. Eni so za to, naj bi bile trgovine zaprte tudi ob ponedeljkih dopoldne, da bi tako trgovski nameščenci in trgovci sami podaljšali svoj nedeljski oddih za pol dneva. Drugi so za to, da naj bi zaprli ob sobotah popoldne ir. tretji so za zaprtje trgovin ob ponedeljkih popoldne. V Vidmu se je celo že razširil iiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimmiimniiiiiimiiiiumniiiiimmmitmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitTsiii Zakaj ne tudi v slovenščini? Tečaji za strokovno usposobljenost mladine in že zaposlenih delavcev Tečaji so dopoldanski, popoldanski in večerni - za tajnike in radijske ter televizijske izvedence Pod nadzorstvom in na stroške ministrstva za delo in socialno skrbstvo bo šola za strokovno usposabljanje mladine m delavcev (ENCIP) tudi v Gorici organizirala v šolskem letu 1961-1962 posebne tečaje za brezposelne mlade delavce in izpopolnitvene tečaje za tiste delavce, ki so že zaposleni, pa bi si radi izboljšali svoj položaj. Začetek teh tečajev je predviden za prve dni meseca oktobra. V Gorici ima šola svoj sedež na Korzu Italia 65, v Tržiču pa v Ul. Giacich 38. Vodstvo šole zagotavlja, da prejmejo vse učne pripomočke gojenci brezplačno ter da bo prispevalo tudi za prevozne stroške tistih gojencev, ki imajo bolj oddaljena bivališča. Tečaji trajajo od 10 do 20 mesecev in imajo za cilj iz-vežbati tajnike stenodaktilogra- fe ter izurjene popravljavce televizorjev in radijskih sprejemnikov. Tečaj za tajnike je razdeljen na dva dnevna tečaja za mladino v starosti nad 14 let ter en večerni tečaj za že zaposlene, ki pa želijo izboljšati svoj položaj. Vsi tečaji trajajo po 8 mesecev. Na enak način so urejeni tudi tečaji za popravljavce televizorjev in radijskih sprejemnikov. V vsakega od treh tečajev za tajnike bodo sprejeli po največ 25 učencev, v posamezne tečaje za radijske in televizijske specialiste pa po 22. Nedvomno so taki tečaji zelo koristni in dajejo možnost gojencem, ki jih obiskujejo, da izboljšajo svoj položaj v službi odnosno, da laže dobijo prvo zaposlitev. Seveda pa so ti tečaji organizirani po enotnem vzorcu pristojnega mi- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiilimiiiiiiiiMiiMuiitiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliimiiiiitiiii lovske sezone Čeprav je bil lov deloma otvorjen že 10. t. m., ko se je lahko začelo z lovom prehodne divjačine, pa se bo prava lovska sezona začela šele v nedeljo 1. oktobra, ko bo dovoljen lov tudi na divjačino, ki živi v lovskih rezervah na na- • llllllllllllllllillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIII OD VČERAJ DO DANES C KINO ]) t; GORICI CORSO. 16.30: «Jaz ljubim, ti ljubiš...«, Izreden prikaz lju-bavnih običajev pri vseh narodih sveta. Cinemascope v barvah; mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00: «Kolos v Rodi-ju», R. Colhoun in L. Massa-ri. Barvni cinemascope film. VITTORIA. 17.15: «5 samokresov«, J. Brownin in D. Shar-man. Crnobeli ameriški film. CENTRALE. 17.00: «V svetišču krtovih ljudi«, J. Agar in C. Patrick. Ameriški črnobeli film. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči je odprta v Gorici lekarna SO-RANZO, na Korzu Verdi št. 57, tel. 28-79. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 25 stopinj ob 13.20, najnižja 11,2 stopinje ob 5. Povprečna dnevna vlaga (78-odstotna. Priprave za «zelenega Na Kmečki zvezi bodo nudili vsa potrebna pojasnila Izvajanje zakona štev. 454 od 2. junija 1961, ki ga bolje poznamo pod imenom «zeleni načrt«, se bo kmalu pričelo, zaradi tega so strokovne organizacije kmetov že pričele s pripravami, da bi čimbolj poučile kmetovalce o vseh pravicah, ki jim jih daje ta zakon, in kaj naj napravijo, da bi bili deležni materialne pomoči. S tem namenom je pokrajinsko vodstvo Kmečke zveze v Gorici pozvalo vse kmetovalce, ki nameravajo izboljšati svoja zemljišča, nakupiti vsakovrstne kmetijske stroje, zemljo, popraviti svoja bivališča ali si zgraditi nova, naj se zglasijo v njenem uradu v Gorici, Ul. 24. Maggio štev. 1, I. nadstropje. Urad je odprt vsak dan, razen ob petkih, od 9. do 12. ure. Strokovno osebje, ki pomaga Kmečki zvezi, bo postreglo z vsemogočimi navodili, pripravilo pa bo tudi proračune, če bi kmetovalci to zahtevali. Poleg urada v Gorici so še uradi v Ronkah, Ul. Verdi (Confederterra), kjer so uradne ure vsako sredo od 9. do 12. ure, v Gradiški na sedežu Kmečke zveze v Ul. Dante vsak torek od 10. do 12. ure ter v Krminu na sedežu Delavske zbornice v Ul. Dante, in sicer vsak petek od 10. do 12 ure. Nesreče Ko se je Angela Venturini iz Ul. Torrion 35, ki dela v tovarni Oklama, vračala domov, je padla s kolesa in se porezala po desnem stegnu. V civilni bolnišnici so ji nudili prvo pomoč. Ozdravela bo v sedmih dneh. Aniti Guerra, stari 16 let, ki dela v tovarni na Sveto-gorski cesti, je zašel sredinec leve roke med kolesje stroja, in se porezal. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico, kjer so ji rano obvezali. Ozdravela bo v treh dneh. Vile, ki so mu padle na levo nogo, so napravile globoko rano triletnemu Claudiu Vogriču z Bukovij št'. 12. V bolnišnici so mnenja, da bo ozdravel v 20 dneh. Na zdravljenju so v civilni bolnišnici v Ul. Vittorio Ve-neto pridržali 66-letno Pierino Nanut iz Ul. Cappella 4. Na-nutova je padla že pred nekaj dnevi. Ker so postale bolečine neznosne, je včeraj popoldne odšla v bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom leve lopatice in nadlahtnice. Ozdra vela bo v 30 dneh. nistrstva in ne predvidevajo, da žive na Goriškem tudi Slovenci, ki bi imeli prav tako pravico do takih tečajev v sv-ojem jeziku, ker bi jim to olajšalo učenje in seveda tudi izboljšalo učni uspeh. Zato bi bilo prav, če bi pri nas splošni ustroj teh tečajev prilagodili krajevnim razmeram in postavili tudi paralelne razrede, kjer bi poučevali v slovenščini. PISMO UREDNIŠTVU Iz Pevme smo prejeli naslednji dopis: «Spoštovani urednik! Vem, da ste v vašem listu že poročali o zadevi, katero nameravam obravnavati t> tem članku, vendar sodim, da ni tako napačno, če se povrnemo k njej, ker je takšne narave, da se nanjo huduje več ljttdi. Mislim namreč na kanal po Pevmi, ki je speljan tik pokrajinske ceste od cerkve v smeri proti pošti. Jarek je dokaj globok in odkrit, vanj pa se stekajo odpadne vode večjega števila hiš, ki so ob njej. Ce je dovolj dežja, je v kanalu precej vode, in takrat še nekako gre, ker odplavlja odpadke in odvaja odpadne vode. Če pa je suho, kot je sedaj, tedaj se vsa ta umazanija ustavlja in trohni, da nastaja močan, lahko bi rekli naravnost neznosen smrad, ki ga, seveda, morajo prenašati predvsem tisti, ki stanujejo tam v bližini. Takšna obdobja se pojavljajo vsako leto, zato sem mnenja, da bi se moral kanal pokriti, in sicer iz dveh razlogov: prvič zaradi smrada, drugič pa zaradi nevarnosti, ki jih povzroča kanal s svojo široko, predvsem pa globoko odprtino. Prosim vas, da ob javite dopis v vašem listu, ker sem prepričan, da se bodo z njim strinjali vsi, ki so prizadeti». Zahvaljujemo se našemu či-tatelju za dragoceno opozorilo, o katerem smo prepričani, da ne bo šlo mimo, ne da bi ga proučili na pristojnem mestu, obenem pa izkoriščamo priliko, ko že govorimo o tem vprašanju, in opozarjamo oblasti tudi na hud smrad, ki se širi v vsej dolžini iz potoka Koma, tako na njegovem severnem delu, tik meje, kakor tudi pri igrišču, nekoliko niže ob njegovem toku. Vprašanje je staro, toda vedno aktualno. glas, da so se na Goriškem zedinili za soboto popoldne, vendar pa o tem na Zvezi trgovcev, kamor smo se obrnili za pojasnilo, še ničesar ne vedo. Vsekakor je dejstvo, da v esenskem urniku še ni predvidena nobena sprememba v em smislu in bo najbrž ostalo po starem še tja do pomladi. 'om. B TURNIR NA BLEDU Trenutno Talj pred Fischerjem GUBERNADORJEVA SMRT Georges Govy: «Od govori mi, mali norec! Reci kaj, daj no.« «Da,» je končno rekel. ■»Mislim, da dobro ravnajo z menoj.« «No, vidiš, vidiš.« Zdaj Claudio Zamora ni več našel besede. Približal se je še nekaj korakov. Senca je zahrbtno skakljala za njim. »Miguel, zakaj hudiča si bil pri tistem atentatu na ...» No, končno še to: pozabil je, na koga je bil tisti neumni atentat. Zadnje čase so mu datumi in imena, ko da bi se norčevali, vztrajno bežali iz spote ina. Pomagal si je z roko in ponavljal: «na ... na. •.» Potem je obmolknil. »Španija trpi zaradi svojega lastnega nasilja,« je končno zamomljal. Miguelov zbrani obraz se je za trenutek zmračil. »Ne, Španija mogoče sanjari o nasilju, goji pa le obup.« Obraz se mu je razvedril. Boječ smehljaj je zacvetel na njegovih oblih ustnicah. «Da, leta minevajo, toda Španija je s svojo upognjeno hrbtenico in praznimi rokami še vedno ostala pri obupu.« •sšpanija je zaljubljena v svojo revščino,« je pri- stavil Claudio Zamora. »željna je popolnosti in Križ jo je prevzel.« »Križ?« je začudeno ponovil Miguel. Obmolknila sta. Potem je Zamora zahrbtno rekel: «Ce bi zrušili sedanji režim, bi se odprlo pred nogami Španije brezno. To brezno bi morali napolniti. Toda s čim?« »Z vsem,« je odgovoril Miguel. «Z vsem, kar imamo!« Claudio Zamora je zazehal: »In nedvomno še z vašim bolestnim okusom za umor in vašo nesmiselno željo po žrtvovanju.« »Da, pomešali bomo vse to, potem pa se bomo pognali k osvajanju prihodnosti.« Tisto megleno kesanje, ki je mučilo Claudia Za-moro že ves dan kot gnojen zob pod plombo, je iznenada izginilo «Kakšne oslarije so vse to, Miguel! Ni bodočnosti, le sedanjost je.» Iz žepa je privlekel list na stroj popisanega papirja. «Raje mi podpiši tole, tvojo prošnjo za pomilostitev. Sam jo bom odnesel k ministru za pravosodje.« Bilo je, ko da se Miguel obotavlja. In Claudio Zamora je lačno upiral oči v njegov obraz, kot je nekdaj, ko je bil poveljnik zapora Pilatos v Tarrago-ni, upiral oči v obraze zapornikov, preden jih je poslal pred puške. Miguel je končno vzel list in ga na hitrico preletel z očmi. «Podpisal bo,» je pomislil Claudio Zamora z občutkom zmagoslavja, pomešanim z neko vrsto mehkega sočutja. «Podpisal bo, tudi on je kot drugi...» Ko je Miguel prebral listino, se je nasmehnil — bogve zakaj — in mu jo vrnil. «Tega ne morem podpisati,« je rekel. «Oprostite.» Spet se je obrnil k zamreženemu okencu. Gubernador Zamora se je Čudovita dalmatinska jezera (Nadaljevanje s 3. strani) vrstni predstavniki ribjega sveta v Vranskem jezeru, v katerem je mogoče dobiti ciplje, jegulje pa in tudi some in krape. Vransko jezero je v bistvu največji naravni ribnik v Dalmaciji, katerega možnosti pa so slabo izkoriščene. Leta 1948 so v Vranskem jezeru zaplodili krape in some, toda ra zamisel ni bila srečna. Sladkovodne ribe so se tako raz množile, da so postale pravi problem in ogrozile življenjski prostor jeguljam in cipljem. Tudi sedaj je v Vranski laguni nastala nekakšna vojna. Želeli bi namreč izstre-biti sladkovodne ribe, čeprav je njihov obstoj v jezeru vendarle na neki način upravičen. Toda simpatije ribičev so na strani cipljev in jegulj, ki veljajo za kvalitetnejše ribe. Uprava Vranskega jezera skuša že dalj časa rešiti ta nenavadni spor, toda doslej brez kakšnega večjega uspeha. Kako se bo zaključila ta vojna v Vranski laguni je še vprašanje, toda za sedaj imajo krapi in somi še vedno prednost. To pa niso vsa jezera na področju Dalmacije. Tu je še na primer Visovačko jezero na reki Krki (dalmatinski Bled), Prokljansko pri Šibeniku (na katerega dnu se vidijo ostanki Gavano-vih dvorcev), Nadinsko in Bokanjačko jezero blizu Zadra (periodični jezeri z množico kač in želv), jezero Kuti in še nekatera ob spodnjem toku reke Neretve, velikansko Cetinsko jezero, ki je nastalo ob gradnji nove hidrocentrale na reki Cetini ter še jezera na otoku Mljetu, ki spadajo med najbolj poznana v Dalmaciji. BLED, 27. — V XVI. kolu šahovskega veleturnirja na Bledu so dosegli nocoj naslednje izide: Gligorič - Trifunovič remi - Parma - Matanovič remi Germek - Talj 0:1 Prekinjene so bile partije: Fischer - Keres, Petrosjan -Udovčič, Donner - Bertok, Dar. ga - Geller, Bisguier - Olafsson, Pachman - Ivkov in Portisch-Najdorf. Prva se je končala partija Gligorič . Trifunovič. Že v 17. potezi sta jugoslovanska velemojstra v izenačeni poziciji ustavila ure. Prav tako hitro sta se sporazumela za remi Parma in Matanovič. črni je kmalu izenačil pozicije in ker nobeden od obeh igralcev ni hotel tvegati zapletkov, je bil remi neizbežen. Talj je v napadu premagaj Germeka. V prekinjenih partijah ima Fischer prednost proti Keresu. Bertok pa proti Donnerju. V drugih partijah je pozicija nejasna. Stanje po XVI. kolu: Talj 12, Fischer 11 (1), Gli-gorič 11, Keres in Petrosjan 10 (1), Trifunovič 9, Geller 8,5 (1), Bisguier in Najdorf 8 (1), Parma 8, Donner 7,5 (1), Por-tisch 7 (1), Matanovič 7, Dar-ga 6,5 (1), Pachman 6 (1), O-lafsson 5,5 (1), Germek 5, Bertok in Ivkov 4,5 (1), Udovčič 4 (1). Pokalne tekme Za pokal velesejemskih mest Brno: Spartak (Brno) . Leipzig 2:2 (1:2) Budimpešta: MTK (Budim- pešta) - Racing (Strassbourg) 10:2 .V prvi tekmi je MTK zmagal s 3:1. Bruselj: Hearts of Midlo- thian- (Škotska) - Union St. Gilloise 3:1. Barcelona: Espanol - Hannover 2:0. Espanol je zmagal tudi v prvi tekmi. Lizbona: Hibernian (škot- ska) - Belenenses 3:1 (1:1). Prva tekma se je končala s 3:3. Večinoma kratkotrajna slava rekorderjev Treba je velikih naporu]) da kdo doseže nov reko!! Zelo sveža je še vest o plavalki Giselli Costolli iz Rima, ki je izboljšala italijanski državni rekord na 1500 m, ki ga je komaj dan prej postavila plavalka iz Genove Valentina Martinoli. Ta primer pa že ni več tako osamljen. Zlasti na velikih tekmovanjih, kjer nastopa mnogo tekmovalcev, se dogaja, da se že med samim tekmovanjem komaj doseženi rekordi zrušijo po še boljšem rezultatu kakega drugega tekmovalca. Nekateri rekordi trajajo tudi dlje, večina jih pa ima kratko življenje, slava športnikov pa je nezvesta spremljevalka, ki brez obžalovanja zamenja današnjega šampiona z jutrišnjim. Rekordi, doseženi pred nekaj leti, so se nam zdeli morda nekakšna meja, ki je že skoraj izven človeških sposobnosti. Vendar pa je mogoče ugotoviti nekaj manjših, pa tudi večjih pogojev, ki so športnikom potrebni, da bi postali lekorderji. Eden od pogojev je zboljšanje tekmovalnih stez in opreme. Na tem področju je bil storjen določen napredek, vendar pa ne zelo velik. Tekmovalna steza v Stockholmu je bila že pred pol stoletja prava umetnina. Vendar pa je zaradi tehničnega napredka prišlo do nekaterih izboljšav, saj je znano, da je tekmovalna steza v Bernu za kratko-progaše «najhitrejša na svetu«. Dolgoprogaši se na njej počutijo manj ugodno. Pri izboljšanju opreme je treba omeniti uvedbo sprinteric in startnih blokov. Zaradi sprinteric je prednost v primerjavi z obutvijo atletov pred petdesetimi leti malenkostnna, čeprav so nekoliko lažje. Drugače pa je s startnimi bloki. Ti so nadomestili jamice, ki so jih morali tekači kopati, da bi bolje startali. Startni bloki omogočajo precej hitrejši odriv, čeprav so zelo enostavni. Precej atletov si je pri rekordih pomagalo z zvijačami. Vendar je to precej goljufiv način, saj pri tem teptajo pravila. Tako je ameriški skakalec v višino Osborne v trenutku ,ko je bil najviše, zadržal prečko, z roko. Podobno je bilo s španskim načinom metanja kopja, pri katerem so se atleti vrteli kot pri metanju diska. Vendar nov način m bil priznan. Rus Stepanov ni izdal skrivnosti posebnih čevljev, ki so mu omogočili, da je potolkel svetovni rekord v skoku v višino. Rekord je bil priznan. Pozneje so spremenili pravila tako, pa vendar sta sovjetska atleta Brumel in Rimu Šavlakadze yg bolje od Stepan°v;|'^ s popolnoma ((pravil" plati. To pa zato, k®1' j# ki tekmovalci tis» močo° nili tehniko skakahja^ Prehrana atletov ^ niiiiiiiiniHitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiHiiiiiimiiimiiiiniiimimiiniiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiHiiiii Italijani in Poljaki za dvoboj v Palermu Za pokal prvakov Budimpešta: Ujpest - Floria-na (Malta) 10:2. V prvi tekmi v Valletti je Ujpest zmagal s 5:2. Leicester: Leicester - Glena-von (Sev. Irska) 3:1. V prvi tekmi je Leicester zmagal s 4:1. Dublin: Dunfermline (Škotska) - St. Patricks Athletic (Eire) 4:0. V prvi tekmi je isti klub zmagal s 4:1. Madrid: Atletic (Madrid) -Sedan 4:1. Dunaj: Austria - CCA (Bukarešta) 2:0. V prvi tekmi je bilo 0:0. Nekateri poljski atleti se bodo udeležili tudi mednarodnega mitinga v Rimu RIM, 28. — Predsedstvo lah-, koatletske zveze je določilo sledečo moško reprezentanco, ki bo nastopila 7. in 8. oktobra v Palermu proti poljski lahkoatletski reprezentanci: 100, 2t)0, 4x100 m: Berrut; Li-vio, Bertolli Giuseppe, Gallina Alberto, Gerardi Accursio, Ot-tolina Sergio, Sardi Armando. 400, 4x400 m: Barberis Vittorio, Bello Sergio, Fraschini Mario, Rosso Dino. 800 m: Bianchi Francesco, Sicari Elio. 1500 m: Rizzo Alfredo, Som-maggio Gianfranco. 5.000, 10.000 m: Ambu Antonio, Antonelli Franco, De Flo-rentiis Silvio. sti bolj preračuna”3’ ^ n« bila v dobi Danes na prime r je skakalci in ielcai„,a. V' jedci kot dolgoPr0g ; # Hary, ki ima svet«*«3 * v teku na 100 ft s predvsem z meS° #1* Nedvomno drZ!:. ,,)(? •'h , ^^uspehi^ki so P setletje dosegli v Vj liki meri zasluga . k, ka, ki je bil 0 ((izdelovalec srca P jjj topek je namreč P i(' slednjega zaklju” ^ človek, da bo src ^ ^ jim naporom, P® ,s(jd| tako tudi vadit1' | 4! bil sam svoj nCitf' |)( Dokazal je, da 1” (iJfe človek vsak dan J(ii ^ seden« 40 kilon,e1. jsi 1*| g,- ,-T H crfP. . utrudil srce. ■ vedel. v. m«** Zatopek tudi v®“c,'tojjj--, ba na srce pazit1’ f ^ po 12 do 14 ur na pa se je z ribam i j zelenjavo. Seveda vsakogar - , ko dolgo bo še ^ pi rekordi. Strokovni^ se sprašujejo, ce jjče-1 k--, daleč, da bodo j j žati posamezne te, v b; dobili boljše v ;oc se pri tem lih- U rastlinah in z*vaujev>” bodo začeli pos11";' jd ga (dajanja zdraVftoPol* poživil pred na,ej*j nadzorstvom) kot petilo na dirki 'g°ce. v .» ce. Morda, mogo'-'-^ ,jil Vsekakor je Pa . 0ffl hujši sovražnik s” 1 denar. Valerij Brumel med skokom 2,25 m v Solili. (Gl. članek v včerajšnji številki) 110 m ovire: Mazza Giorgio, Švara Nereo. 400 m ovire: Castiglioni Lui-gi, Morale Salvatore. 3000 m ovire: Costa Onofrio, Sommaggio Gianfranco. Višina: Brandoli Antonio, Zamparelli Walter. Daljina: Piras Raffaele, (X). Troskok: Cavalli Enzo, Gatti Pier Luigi. Palica: X, X. Krogla: Meconi . Silvano, Monti Mario. Disk: Grossi Franco, Rado Carmelo. Kopje; Lievore Carlo, Polla-stri Ennio. Kladivo: Cristin Manlio, X. Mesta v reprezentanci, ki so označena z X, bodo izpopolnje. na pozneje. Poljska pa je določila sledečo reprezentanco: 100, 200, 4x100 m: Foix, Zie-linski, Juskowiak, Marcz. 400, 4x400 m: Kowalski, Ku-czek, Gierajewski, Maciag. 800, 1.500 m: Baran, Orywal, Jochman. Boguszewicz. 5.000, 10.000 m, 3.000 m ovire: Zimmy, Krzyszkowiak. Ma-thias, Kierlewicz, Motyl, Szt-vviertnia. 110 m ovire: Muzyk, Bugala. 400 m ovire: Makowskin Ku. moszcze. Daljina: Jožef Schmidt in Gawron. Višina: Czernik, Nowak. Palica: Gronowski, Krzesin-ski. Troskok: Jožef Schmidt, Malcherczyk, Jaskolski. Krogla: Sosgornik, Kvvtat- kovvski. Disk: Piatkowski, Begier. Kladivo; Rut, Cieply. Kopje: Sidlo, Machowina. Nekateri člani poljske reprezentance se bodo po dvoboju v Palermu zadržali v Rimu, kjer se bodo udeležili raznih drugih tekmovanj, med katerimi pa bo najvažnejši nastop na olimpijskem stadionu 15. maja. Skoraj gotovo bodo nastopili še v Rimu Foik, Kowal-ski, Baran, Schmidt, Sosgornik, Muzyk in Czernik. Vel. Brila# LuksemburŽ LONDON, 2f-izločilnih tekem prvenstvo je dane ,5 tanija premagam pf s 4:1 (3:0). To le_>i dtem na tekma, me prvi tekmi Veh»a premagala z 9:0. Lukse' * * ’ . (C^l V Banski češkoslovaška Tepept‘!l' igrala s poljsko ^.j). B neodločeno 2- ((»■ ,0' , S' Rous predse LONDON, 28. ^ y\ >! 31' Rous (Anglijpi 1 za predsednik* nogometne zveZ dobo 8 K* ■ ... k, bo • cf ~ le za gresa, ki bo v dobil 51 gl*soV'i4l vič (Jugosl.) Pa Novinarji ie RIM, 28. " str®1!!'*! S '( finalna tekma ^id#^ profesionalne naU^-jp* gal je Rim’j®n,i so J P sa). toda druB re*u I * kot kazal« ‘i 'i ' k nl'm' . 1. Laurentl di% (Ansa) 138 toč ( f ^ cu. Stefano - 135 t.; 3. Mon .-OJ ,1 o St* .--J do - Rim ( «n(ira3 f, '• - Neapelj ar# 9. Scalera t. , (U Mattjno)_ jA Nagrado za. „ list «11 Mattin t,‘3 so nastopi]* in Mazzoni* Ji sunkovito dvignil s stola. Skušal se je postaviti pred vse tiste Claudie Zamore, ki so ga, prebijajoč vsa zapahnjena vrata preteklosti, tako izdajalsko naskočili. «Strah me je,» si je rekel. S težavo mu je prišlo to priznanje čez ustnice. Česa pa ga je bilo strah? Tega, da ga bo čez uro ubil kak monarhist? Spomnil se je besed svoje žene: «Smrt za vas gotovo ne more biti neznanka.« Seveda ni bila. «Ni treba, da bi se bal smrti,« je pomislil z olajšanjem. «Ne, tega ne, toda strah me je, da bi me bilo strah in da bi to pokazal.« Njegov pribočnik Miraflo-res je zakašljal na hodniku in potrkal. »Čas je za odhod.« «Pripravljen sem,« je hitro rekel gubernador Zamora. Hotel je še vzeti rokavice, ki jih je pustil na mizi. Toda njegova, s sivimi dlakami porasla roka se ni marala premakniti. Le tresla se je. Presenečeno jo je gledal, potem se je vnovič usedel, brez kakršne koli misli ali želje ter s trudom položil roko na mizo. še se je tresla, ohlapna in slabotna, na šuštečem prtu- Zazdelo se mu je, da je jetnik v tej sobi, na tem stolu. Ponižno je skril roko v žep in končno se mu je posrečilo, da se je dvignil. Toda ko je bil pri vratih, jih ni odprl, ampak je dvakrat obrnil ključ. Tako je stal minuto, skrbno mečkal rob svoje srajce in stopil v kopalni- «Pozabil sem si oprati zobe,« si je rekel. Toda ko je bil pred umivalnikom, se nikakor ni mogel spomniti, po kaj je prišel. Tedaj mu je šepnil neki glas: «Prišel si se ubit!« Gubernador Zamora se je zlobno nasmehnil: «Točno,« je zamomljal. «Toda, glej, saj to ni tako lahko. Pa vseeno, mislim da ni izbire.« Primaknil je roko k žepu in skrivoma upal, da ga, kot pred nekaj minutami, ne bo ubogala. Na svoje presenečenje je opazil, ca je roka segla v žep brez o-botavljanja. Previdno je o-tipal ročaj svoje pištole, brez katere ni šel nikamor, in umaknil roko. Pogledal jo je. Bila je še vedho krepka. Kazalo je celo, da se mu norčuje, da se mu smeje v brk. Bil je ogorčen. Sovražno jo je uščipnil. «Claudio,» je dejal neki glas za vrati. »Ali ste pripravljeni? Treba bo iti!« «Marijin je ta trpek glas, ki me kliče,« si je dejal začudeno. «Marija, ki sem jo leta želel, mogoče celo lju-bri.» Toda ni več mislil nase in na svojo ženo. Mislil je na Španijo in mrzla žalost mu je zledenela srce. Od zadnje državljanske vojne, mogoče celo od nekdaj razdeljeni na dva tabora : na zmagovalce in premagane, se Španci nikakor ne nehajo sovražiti in kla- ti. In nobenega upanja ni, da bi se pomirili. O prvi priložnosti so se spet pripravljeni začeti boriti. Seveda, gubernador Zamora je bil v taboru zmagovalcev. Toda ta svet zmagovalcev, ki se je tako slabotno zarasel v ruševine preteklosti, je omahoval pod težo svoje zmage. Počasi je trohnel, izgubljal moč Nekega dne se bo moral zrušiti in pod svoje ruševine bo potegnil guber-nador.ja Zamoro in njegovo družbo. To je le vprašanje dneva. Španija noče ne gu-bernadorja Zamore ne sestankov, ki jih falanga ne dovoli, ne monarhistov, ki se tako trapasto borijo. Španija joka kot ostarela vlačuga nad svojo nekdanjo ljubeznijo: republikanci. Z grenkobo je pomislil na nehvaležnost španskega naroda, toda to je bila pot, polna teme in negotovosti in ni se upal stopiti po njej. Njegove mežikajoče oči so se nenadoma ustavile na vrvici, ki jo je nekdo v* mm j j pozabil ske kljuke- . t? Jf ske kljuke- ,g ji »M odvil. Stopi j Ut j pazijivo P'2 v k gem pa naP«jJ medtem ko ^ L, j sti delali 2 ‘JI j, no ponavlja* f yb hnm zaitzra’•; ftidl/ t. bom zaim" kako mehko 5,iil .» se mu je se mu je tre^V« sanjal je z ^ fj. širnem n^jje f/ njegove & mi in ob'1 ter z blešče-trai » ki ^ morskih § j rile. m rfJ morskih s nostjo je jje J ki so mu jjjiO si hitro o»* / / krog vratu u ček. ««ifjew «ce jelr noj in dfUJijp Jrfi) sto enosta. (t^ - je še P°nl‘ote^erif/ 10 “Sli sem odst1 ni 'ki S