Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prcjoman veljiv: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemati veljii: Za eelo leto 12 gld., za pel leta C» gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna potit-vrsta: 8 kr., čo so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so ee:i:i primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izluija vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/a(5. uri popoludne.

V Ljubljani, v soboto IG. aprila 1887.
Leta i

.■k.

Tajnikovo poročilo o delovanji »Matice Slovenske"
v dobi od 28. aprila 1886 — 13. aprila 1887.
(Konec.)
Stanje premoženja zvati se mora ugodno. Računski sklep za leto 1886., proračun za leto 1888 in račun o tujem premoženji v društvenega odbora oskrbi so bili društvenikom v zmislu pravil začasno v pisarni na ogled in so jim danes tiskani na razpolaganje. Premoženje je v zadnjem letu za spoznanje narastlo, prebitek v blagajni je večji, dolg glavnici se je zopet zmanjšal, pasivnih zastankov ni nič. Premoženje znaša sedaj 51.203 gold. 27 kr. v gotovini in v obligacijah. Dohodki so lani znašali 8551 gold. 53 kr., stroški pa 7217 gld. 26 kr., prebitka toraj 1334 gld. 27 kr. Dolg glavnici, ki se je zmanjšal za 933 gld. 78 kr., znaša sedaj še 8606 gld. 50l/s kr. — Proračun kaže 6290 gold. 96 kr. dohodkov in 6080 gld. izdatkov, toraj 210 gld. 96 kr. prebitka. — Tuje premoženje v društvenega odbora oskrbi znaša sedaj po prirastku 381 gold. 80 kr. v obrestih v skupni svoti 9216 gold. 92 kr. — Računski pregledniki so denarne knjige pregledali iu našli vse v redu. Istotako je imelo škontriranje blagajnice ob navzočnosti gg. blagajnika, obeh ključarjev in pregledovalca društvenih računov dne 5. aprila ugoden vspeh.
Pri matičnih hišnih strankah se je zvršilo v zadnjem času nekoliko sprememb: jedni je bilo treba stanovanje odpovedati, drugi pa najemščino zvišati. V bistvu je pa ostalo vse pri starem. Do prodaje hiše na Bregu ni prišlo, akoravno se je prijavilo več kupcev in nekteri z matičinimi pogoji neso bili močno navskriž. Odbor je pa vendar ostal pri prvotnem nazoru, pogojev ne več lajšati, ker ima hiša v resnici zahtevano vrednost. Običajne hiine poprave, ker v pretečenih letih nekoliko večje in važnejše, letos društvu neso prizadele toliko stroškov. Policijskih in sanitarnih hišnih naredeb, ktere so provzročili resni dogodki lanskega leta, se je „Matica" kot lastnica dveh večjih hiš strogo držala. — Društveni pravdni zastopnik je pri matičini upnici izposloval, da bo „Matici" od letošnjega leta počenši od dolga na hiši vkujiženega v znesku 2000 gold.
plačevati mestu 5% le 4%, s čimer je društvu prihranjenih 20 gold. na leto.
Mimo dohodkov obeh društvenih hiš, ki so si pa že leta in leta v bistvu vedno jednaki, so glavni vir društvenih dohodkov doneski društvenih udov. Tii treba toraj vedue pozornosti, da se število ne le ne krči, ampak tudi vekša, in sicer zdatno po-množuje, da se društvu stari udje ne izneverjajo, mimo njih pa tudi novi pristopajo. Glede števila obrača so v zadnjem času od leta do leta na boljše. Lani je pristopilo društvu na novo 135 udov, odstopilo pa, ali z letnino zaostalo S3, tako, da se je število letnikov pomnožilo iz predlanskega leta na lani za 52 in da se bo še močneje, ker je nekaj zaostalin sigurno še pričakovati. Kdor no plača, ne dobi knjig, :n tudi ne pride v imenik. Da bi se nabiranje pospešilo in o pravem času končalo, trebalo je več poverjenikov na to nekterikrat opozoriti. Da društvu ne odpadejo, treba je bilo tudi pogostokrat glede iz jedne dekanije v drugo preselivših se bivših članov njih nove poverjenike opomniti. Nekaj z društveninami zaostalih ustanovnikov je bilo na to opozorjenih, da so s parcijelnimi doneski dalj časa še na dolgu. Več odličnejših letnih članov je poprosil odbor, uaj pristopijo društvu kot usta-novniki; isto tako več odličnjakov, ki doslej niso bili udje, da se tako nadomeste po smrti provzro-čene izgube med ustanovniki. Pozivi so bili vsaj deloma vspešni in doseglo se je toliko, da število ustanovnikov ne gre po rakovi poti. Tudi več druzih gospodov, poprošenih, naj bi podpirali naše društvo, je „Matici" pristopilo z letnimi doneski. Da se društvo jači, in do dobrega ojači, treba vsestranske vspodbude, treba pred vsem marljivih iu delavnih poverjenikov. Odbor že stori svoje, da društvenike zadovolji, naj bi ga le občinstvo dobro podpiralo in še pridnejše po svojih poverjenikih pristopalo. V Ljubljanski škofiji so ostale lanskega leta glede dru-štvenikov razmere precej nespremenjene: nič posebnega narastaja, nič primanjkljaja, isti precej ugodni stan. Tudi v Lavantinski škofiji nič bistvenih sprememb ; večina pri starem: le Žalec in Št. Lenart sta napredovala, Brežice pa in Št. Jurij nazadovala. Slabše je z Goriško škofijo: napredka nikjer, pač pa nazadek v Cirkniški, deloma ce!6 v Goriški, dalje v Kanalski in Šentpoterski dekaniji. V Tržaško-
Koperski škofiji sta se skrčili Črniška iu Tomanjska dekanija, drugod je ostalo vse nespremenjeno. V Krški škofiji vse pri starem, razven Beljaka in Pli-berka, ki napredujeta. V Sekevski škofiji vse pri starem. Drugod tudi tako, razveu Zagreba, ki ja napredoval. Vsled smrti, preselitve ali pa odpovedi dosedanjih poverjenikov, dobile so nektere dekanije (Cerknica, Leskovec in Lašče na Krajskem; Jareuiua, Mozirje in Šaleška dolina na Štajarskem; Št. Peter na Goriškem in Beljak na Koroškem) nova poverjenike. Drugod so lokalne razmere zahtevale, da je bilo treba dekanije v več poverjeništev deliti (Radeče, Mokronog, Zužemperk in Žalec); nekaj mest je še vedno izpraznjenih, ker se doslej odboru šo ni posrečilo dobiti primernih oseb za poverjeni-štvo (Zavrč, Reka itd.).
Ker g. Murnik v zadnjem velikem zboru po-deljeuega mu odboruištva ni vsprejel in tudi gg. Povše in dr. Pajek, mestu njega v odbor pozvana, ker sta dobila od neizvoljeuih največ glasov, nesta hotela stopiti v odbor, je prevzel odborništvo vslei povabila odborovega g. Tomšič, že bivši odbornik. Med letom se je odpovedal odborništvu še g. Hribar. Dva odlična odbornika je zgubila „ Matica" vsled smrti, to je velezasluženega prvoboritelja štajarskih Slovencev, državnega in deželnega poslanca Božidara Raiča, ki je umrl tii v Ljubljani 6. avgusta lanskega leta, in pa neumornega izvrstnega sodelavca prof. Franca Erjavca, v svoji stroki nenadomestljivega, umršega 13. januvarja t. 1. v Gorici nagle iu nepričakovane smrti. Odbor je sklenil, da se imajo po njih izpraznjena mesta popolniti v prihodnjem, rednem velikem zboru. Dalje je bila večina odbo-rova za to, da ima vsako leto izstopiti ravno četrtina odbornikov, kakor je bilo prej običajno in se to naglasa v pravilih § 12. V vseh dvomljivih slučajih odloči naj žreb.
Neizprosna smrt tudi v zadnji dobi našemu društvu ni prizanašala. Razven že prej omenjenih dveh odličnjakov, B. Raiča in Pr. Erjavca, kojili pogrebov se je „Matica" dostojno vdeležila deloma po deputaciji, deloma tudi mnogobrojnejše, poklonivša jima vence, zgubila je „Matica" vsled smrti tudi še več ustanovnikov, letnikov, poverjenikov in sotrud-nikov. Poleg Božidara Raiča so umrli ustanovniki: državni in deželni poslanec, trgovec, posestnik in
LISTEK.
Beli suženj.
(Nemški spisal dr. Josip Scheicher.)
(Konec.)
Kje je rešitev?
Socijaldemokratično gibauje je vedno bolj naraščalo. Zbor za zborom se je skliceval. Mojstri, pomočniki in delavci po tovarnah so se združevali. Denarnim mogotcem, ljudskim pijavkam postajalo je tesno. Bali so se za svoj obstanek. Bali so se, da bi se ne vmešavala država med nje iu med njihove sužnje. „Svoboda, prosta pogodba je jediuo dostojna m&ž 19. stoletja", tako so klicali. Ta klic so ponavljali neštevilni časopisi, od njih podkupljeni. Kdor ima denar, ta tudi lahko dela javno mnenje.
Ni se pa dalo ljudstvo kar meni nič, tebi nič prevariti. Nobeden ni mogel ubozih sužnjev pre-
pričati, da se jim dobro godi, tako dobro, kakor še nikoli. Skušnja je pričala o nasprotnem. Da bi pa vendar denarni mogotci občno nejevoljo in splošno pozornost vsaj nekoliko od sebe obrnili in jo napeljali na kak drug predmet, najeli so tisoče pi-sunov in govornikov, ki naj bi ljudstvo speljali na napačni sled.
Kakor tolpa lačnih psov skočili so ti pisuni in kričači na sv. cerkev. Karkoli se je bilo izmisliti nesramnega, hudobnega, sumljivega, vse to se je pripisovalo služabnikom sv. cerkve. Tiskarji, svetlo-pisci, risarji so se kar skušali med seboj, kdo jih bo bolj smešil in hujše sumničil. Pisalo se je o spletkah v spovednici, delali so se nemiri po cerkvah, samo zato, da bi se pozornost priprostega ljudstva zgolj na te reči obračala. Vsegamogočni vladni možje stali so križem rok ter se škodoželjno po-smehovali, ko so opazovali ljut in strasten boj zoper sv. cerkev, ki se je tako umetno napravil. Delavski voditelji so sicer dobro spoznali, od kod vse to izvira, a ker so sami bili neverni, so mislili, da je
to voda na njih mlin, ako se vpliv sv. cerkve uniči. Menili so, da potem pristopijo vsi delavski krogi k njihovim društvom ter se pod njihovo zastavo združijo in pojdejo v boj zoper bogataše, svoje zatiralce. Vendar kmalo je ljudstvo sprevidelo, da duhoniki le niso res taki, kakoršne so jih slikali židovski časopisi in razni govorniki. Saj so videli vsak dan, da jedini duhovniki so podpirali uboge, obiskovali bolnike. Nobena podstrešna soba ni bila presiromašua, nobena koča preoddaljena, da bi jo ne poiskali ter delili z radodarno roko telesne in duševno dobrote. Kje jo kak liberalni tovarnar, kak volikokupec kaj tacega storil? Res, prirejali so ti krogi beraške plese, veselice v prid ubogim, glodiške predstave revežem v pomoč, a kak razloček med temi dobrotniki, ki so dali kak goldinar za reveža le zato, da so sami imeli kako korist, kako veselje; udje konferenc sv. Vincencija pa so prostovoljno velik«-: svoto skupaj zlagali in nabirali ter namesto da bi^~ .'* se vdeleževali kakega beraškega plesa, so raje ob-\ iskovali reveže v temnih bivališčih. Ker je ta gonja
poverjenik Adolf Obreza v Cerknici 26. septembra 1886. I.; dekan iu poverjenik Martin Šlibar na Vrhniki 22. februvarija t. 1.; posestnik Anton Froelich v Ljubljani 6. novembra 1886. 1.; veleposestnik Franc Šentak ua Vranskem 2. februvarija t. 1. in um. profesor Martin Valenčak v Celji 4. februvarija t. 1. „Matica" žaluje pa tudi ob gomili večjega števila letnih udov, zastopnikov vseh raznovrstnih stanov: duhovnikov, zdravnikov, uradnikov, učiteljev, posestnikov itd. Kolikor daleč segajo poročila poverjenikov in pa druga zasebna poročila, znaša njih število blizo 30. Vsem, posebno pa ustanovnikom, poverjenikom in duševnim podpornikom, bodi iz društva samega najblažji spomin!
Nekaj o poiiemčeiaiiji.
(Konec.)
Tako piše prijatelj Falkove šole v Gorenji Šle-ziji. Zares je to izvrstna kritika brezglavnega po-uemčevanja; tem hujša je ta kritika, ker jo piše Nemec, ki je bržkone sam učitelj, toraj ne zarad idejalnih vzorov ali vsled hrepenenja po enakopravnosti, marveč sploh iz praktičnega stališča, rekel bi iz stališča učiteljske tehnike, ako se podučevanje sploh tako sme imenovati. Temu pristavimo še, da se je na Kranjskem nekdaj isto tako godilo, pa da se na Koroškem še dandanes tako godi. Utrakvistične (nemško-slovenske) šole morajo se umikati zgolj nemškim, to je šolam z izključljivo nemškim učnim jezikom. Ako se na Pruskem tako godi, ni se toliko čuditi, a v Avstriji, kjer je enakopravnost državno postavno načelo, je vendar tako postopanje absolutno zastarano. Vlada tega res ne tirja, a Nemci, kjer so v deželnem zboru iu v odboru v večini, nočejo nič slišati o enakopravnosti, niti ne gledajo, je-li mogoče z brezobzirnim ponemčevanjem kaj doseči ali ne. Kjer gre za nemško hegemonijo, tam vse neha — tudi razum.
Kaka da je disciplina v Šlezijskih šolah z nemškimi učitelji, nam razjasni pisatelj dalje, ko pravi: „Koliko krivic se zgodi pri strahovanji (disciplini) v naših nižjih šolah! Koliko krivic se zamolči; kolikrat so pa tudi otroci po krivici kaznovani, ker se ne morejo prav izraziti! Nek tovariš, tako pravi pisatelj, je z veseljem pripovedoval, da on nima sedaj več lakih težav, ker je dobil dečka, ki znil oba jezika, ter mu je v vseh takih primerljejih za tolmača. (Kakšna je ta vzgoja? Otrok otroka toži in •— sodi!) Nek drug učitelj je pa pri takih prilikah soseda na pomoč klical. Poslednji pa je imel tožbo zato, ker je bil deček tepeu. (Gotovo ga služba tolmača ni več veselila.) Tako bi se več enakih slučajev dalo navesti, iz kterih bi se spoznalo, da nemški učitelj do ne-nemških učencev ue more pravičen biti. Otroci tudi tacega učitelja ne bodo nikdar radi imeli in spoštovali, neradi bodo v šolo hodili, to se vidi iz tega, ker je v takih šolah toliko šolskih zamud."
Kakšue zapreke še čakajo učitelja na takih šolah! O tem se dalje bere tako-le: „Kje bode učitelj pri takih razmerah jemal ljubezen i u navdušenje do svojega poklica? V nemških šolah je podučevanje otrok prav spodbudno in prijetno opravilo, a pri nas je to drugače. Ni je tiste otročje priprostosti in domišljije, ki učitelju podaja predmet za dušeslovna premišljevanja. Zastonj si prizadeva, da bi se otroci zanimali za lepe basni
na duhovščino spodletela, zaukazala se je drugačna. Hujskali so se pomagači na mojstre. Dokazovali so, kako trpinčijo mojstri pomagače, kako jih goljufajo, kako ves obilni dobiček v svoj žep devajo. Pomagači naj se vprejo svojim mojstrom, ter naj z ze-dinjenimi močmi zahtevajo povišanje plače.
Blagodušno in radovoljno so delili Žid Kohn in drugi tem upornikom velike podpore, da bi jih le več privabili in da bi med pomagači in mojstri nastal večji razkol.
In res, jako veliko število mojstrov prišlo je na nič, zgubili so delo, prositi so morali zaslužka pri Samuelu Kohnu in pri drugih Židih. Pomagači pa, ktere so kmalo pustili na cedilu, niso mogli dobiti nikjer zaslužka. Silili in ponujali so se toraj tudi takim prodajalcem izdelanega blaga. Se ve, da so jim ti plačilo določevali, kakor se jim je zlju-bilo. Ljudje so pa bili prisiljeni kupovati v toliko obilnejem številu pri teh prodajalcih, pravih ljudskih pijavkah, izdelanega blaga, ker je toliko mojstrov moralo ustaviti svoje rokodelstvo. Podpore,
in pravljice v berilu. Njegovo opravilo je edino le v tem, da jih izuri za nektere spretnosti, ki ne dajo niti srca, niti čutila. Otroci so sicer nauče brati, pisati, tudi nekaj pesmic na pamet, a uri se pri tem le eua duševna moč — spomin, drugo pa se zanemarja."
Kakšen pa je potem napredek? O tem se bere tako-le: „To enostransko podučevanje v nižjem razredu se ne dti popraviti v višjem razredu. Učenec mora napenjati vse dušne sile, da zadostuje šolskim zahtevam, ker od leta do leta rastejo učni predmeti. Povsod gre razlagati nove pojme in nadomestiti pomanjkljivosti. S pridnostjo se otroci res izurijo v nemškem jeziku, a tiste duševne zrelosti in temeljite izobražbe,kije potrebna, da se srce oblaži, te žalibog ni pri takih šolah. Kar se vednosti tiče, se je v poslednjih letih res nekaj doseglo, a za vzgojo se je malo storilo. Dokler naše šole delajo v takih razmerah, ne moremo mi, kot vzgojitelji mladine, s pedagogičnega stališča ponemčevanja nikakor odobravati, niti ne moremo prijatelje poljskega jezika točno zavrniti."
Tako govori Nemec s pegadogičnega, a drugače pa s političnega stališča.
Kaj n. pr. Slovanom sploh koristi boljše šolstvo, ako je tii in tam vse le tako osnovano, da se njihovim otrokom nemški jezik t glavo vtepa, vse drugo pa je le postrauska stvar. „Schulvereinove" šole Slovencev ne bodo izobrazile, marveč iz njih naredile brezdomovince iu odpadnike.
Bolgari za Leona XIII.
Kakor drugod po širnem svetu, tako se trudijo tudi katoliški Bolgari, da bodo dostojno, kaj pa da svojim malim močem primerno, praznovali petdesetletnico mašništva sv. očeta papeža Leona XIII. Med drugim pripravljajo domače moči umetne tkanine lastnega uma za preproge in cerkveno obleko. Z darovi vred odposlala se bo v Rim v praznik slovanskih apostolov ss. Cirila in Metoda tudi krasna adresa, napisana s Cirilskimi črkami. — Tako hočejo katoliški Bolgari pokazati svojo vdanost do Rimske stolice iu vzlasti do slavno vladajočega papeža Leona XIII. Spominjajoč se prvih svojih bla-govestnikov ss. bratov Cirila in Metoda, hočejo tudi oni po njunem vzgledu pokazati svojo edinost z Eimom in ob enem prisrčno zahvaliti se Leonu XIII., ker je slovanska apostola s prelepo okrožnico „Grande munus" tako zelo pred vsem svetom poslavil. Prvo skrb za ta dokaz sinovske ljubezni do sv. očeta ima Plovdivski nadškof msg. Roberto Menini iz reda kapuciuov.
Naj pri tej priliki pristavimo še nekoliko črtic o stanji katoliške stvari na Bolgarskem. — Leta 1880 imenovan je bil msgr. Robert Menini koad-jutorjem staremu voditelju bolgarskega misijona, msgr. Renaudi-ju. Po smrti Renaudijevi postal je Menini nadškof Sredeški in Plovdivski, s sedežem v Plovdivu. Prva skrb mu je bila, da se je priučil bolgarščine. Na to pa je obračal svojo pozornost na semenišče za domače dečke. Z denarno pomočjo, ktero dobiva večinoma iz Avstrije, ustanovil je zavod — imenuje se „Collegium seraphicum" — v kterem imajo letos nekako 60 mladenčev, ki se urijo v gimnazijskih vedah. Ko latinske šole dokončajo, pošljejo one, ki se hote posvetiti duhovskemu stanu,
ki so jih poprej delili upornim pomočnikom, poplačale so se jim na ta način stokrat.
Pravi, resnični prijatelji ljudstva so si mnogo prizadevali, da bi se vsa zadeva mirno in pravično poravnala. Zlasti Sukač se je mnogo trudil, da bi mojstrom, pomočnikom in vsem delavcem vcepil prepričanje, da le pravo versko mišljenje in ljubezen do dela zamore še rešiti uboge sužnje. Njegovo delavnico, ktero je imel sedaj na jako lepem, očitnem prostoru, je Krasil kip sv. Jožefa, kteremu so pred nogami ležala znamenja krojaške obrti.
Pridno se je vdeleževal Sukač shodov krščansko-socijalnih društev, za ktere je kaj marljivo nabiral novih udov. Ta društva so si prizadevala doseči nekako prerojenje v mišljenji delavskega stanu. Spoznali so mojstri iu pomočniki v teh društvih, kdo jih je vodil za nos, kdo je njihov najhujši sovražnik in kdo pravi prijatelj. Marsikdo je s Sukačem vred zaklical, potem ko so se mu oči odprle: „IIvala Bogu, še je čas, zamujeno popraviti in pogreške poravnati. Zatoraj krepko in navdušeno ua delo!
v semenišče v Budjo blizo Smirne v Mali Aziji, kjer dovrši bogoslovske nauke in se uče tudi francoščine in novo-grščine. Zavodu Plovdivskemu sta na čelu dva Avstrijca: P. Linus iz Tirolskega in naš rojak P. Maks Stranjšak, ki je potoval lansko leto tudi po naših krajih.
Velike pomembe za bolgarski misijon oo. ka-pucinov bila je 1. 1884 izvolitev P. Bernarda pl. Andermatt-a, rodom Švicarja, za redovnega generala oo. kapucinov. P. Andermatt je namreč koj po svoji izvolitvi potoval po Bolgariji, ter potrebno vkrenil, da se mladi misijon vkrepi in potrdi. V ta namen ustanovi še en zavod, kjer naj bi se vadili gojenci vzlasti v modroslovji. Pripraven kraj za tak zavod našli so v sv. Štefanu blizu Carigrada, vasi s 1500 prebivalci, ki je pa imenitna postala po miru, sklenjenem tam v zadnji rusko-turški vojski. Meseca oktobra prošlega leta odprli so tu novo modroslovno šolo z dvema tečajema. V prvo se je zapisalo 10, a v drugo 9 slušateljev. Temu zavodu načeluje Tirolec P. Zeno, ki je ob enem nemški pridigar v cerkvi sv. Jurja v Carigradu. V sv. Štefaun imajo kapuciui tudi lastno faro in vzdržujejo ljudsko šolo.
Bivši bo 1 g ars k i knez A 1ek s ander Battenberg, dasi sam nekatoličan, bil je katoličanom jako prijazen. Ko bi bil oii dalje vladal, bi bile imenovane katoliške naprave lep sad rodile. Tudi sedaj se sicer lepo razcvitajo. Kaj pak da jim veliko škoduje negotovo stanje v deželi. Želeti je v vsakem obziru, da dobe Bolgari zopet kmalo trdno trajno vlado — katoličanom prijazno. Sigurno bodo potem donašali misijoni kapucinov v Bolgariji kakor oni Lazaristov v Macedoniji, bogatega sadu v obilici v prospeh zedinjenja razkolnikov in Turkov s katoliško cerkvijo! Bog!
Politični pregled.
V Ljub lj a u i, 16. aprila.
Notranje <lež«6e.
Dr. Smolka je razposlal vsem poročevalcem peticijskega odseka uradno povabilo, da pridejo gotovo k prvi seji po Veliki noči. Ako je kdo zadržan, poišče naj si namestnika kot poročevalca.
O zadnjem mladočeskem shodu v Pragi piše „Hlas Naroda", da so vsi govorniki obsojali dosedanje delovanje čeških poslancev ua Duuaji. Glede merila v prihodnje so govorniki marsikaj na-svetovali. Dr. Kučera je rekel lakonično: „Mi se ne vdamo." Dr. Pact'tk meni, da naj Cehi zaupajo v svojo lastno moč. Janda išče rešitve pri češki demokraciji. Dr. Gregr je priporočal jedinost. (Rušijo pa on prvi in najbolj!) Deželni poslanec Tuma trdi, da so sedaj Cehi v zagati. Rešiti se morejo iz nje po dvojni poti. Prva je ta, da se postavijo na stališče češkega prava in pripozuajo le one postave, ktere sklene češki deželni zbor. Druga pot bi bila, da se Mladočehi na Dunaji kot samostojna češka stranka postavijo na noge ter zbero pod staro zastavo 1. 1848. Dr. Herold je zopet priporočal, da se morajo najprvo sami dobro vrediti, potem še le se bodo posvetovali o potu, ki vodi do rešitve. Iz tega se razvidi, da gospodje niso ničesa sklenili, pač pa storili daljni korak do zmešnjave in nejedi-nosti v češkem taboru.
V državni zbor je lidejkomisno veleposestvo na Ceskem izvolilo poslancem grofa Kolovrat-Krakovskega. Liberalna stranka se ni vdeležila volitve. — V mestni skupini Krems je izvoljen anti-semit Bergani z 957 glasovi, protikandidat Wolff je dobil 920 glasov. — V mestni skupini Varns-dorf-Rumburg je izvoljen mesto dr. Stingla s 1522 glasovi Karol Hielle. — V mestni skupini Heb je izvoljen dr. Bareuther z 755 glasovi od 939.
Kvotrii deputaciji ste že pričeli svoje delovanje. Ogerska je že 14. t. m. izvolila svoj pod-odsek ter imela sejo, ktere se je vdeležil tudi ministerski predsednik Tisza. Včeraj bi moralo biti prvo posvetovanje. Avstrijska kvotna deputacija si je že tudi izvolila pododsek. V tem pododseku so gospodje poslanci: Revertera, Dumba, Javorski, Kajzl, Poklukar in Menger.
Dvorni svetnik Dobržanski ua Dunaji, sestavil je memorandum o položaji pravoslavne cerkve v Avstriji. Ta memorandum izročil je prokurator sv. sinodo, tajni svetovalec Pobždonošcev, caru Aleksandru v Gačini. Dobržanski piše, da je pravoslavna cerkev v vseh konstitucijonaluih državah (Srbiji, Rumuuiji) zaničevana, posebna nevarnost ji preti v Avstriji. H koncu prosi cara, naj varuje pravoslavno cerkev proti latincem. Car je neki milostno vsprejel dotično pisanje ter obljubil, da se bo oziral na prošujo. — Trditi smemo, da ravno v Avstriji tostran Litave imajo drugoverci popolno prostost; da, celo večjo, kakor katoliki. Vendar se pritožujejo o avstrijski nestrpljivosti. Resnica pa je,
da kalvinec Tisza in njegova vlada preveč segata v pravice pravoslavne cerkve na jugu države.
V nanje države.
Srbski naučni minister Kujundžič je za časa svojega poslovanja ustanovil nad 400 ljudskih šol. Sploh se minister mnogo trudi, da razširi narodno šolstvo in omiko v nižjih stanovih. Na gimnazijih namerava strogo ločiti klasične iu realne (rečne) predmete. Gimnazij v Kragujovci in jeden v Beletn-gradu postaneta klasična, drugi gimnazij v Belem-gradu pa realen.
Bolgarski pravosodni minister dr. Stojlov je še sedaj na Dunaji. On ne pojde v Darmstadt. Gotovo je knez Lobanov prinesel iz Petrograda naznanilo novega kandidata za bolgarski prestol. Kedar Stojlov zvd kaj gotovega, vrne se v Sofijo. Na Dunaji prizadevajo si mnogo, da Bolgari mirujejo. Tudi Stojlov v tem oziru vpliva na vladarje v Sofiji. Vendar dolgo to vprašanje ne bo viselo v zraku. Šiloma bodo bolgari presekali vozel vprašanja, kterega mirno ne morejo rešiti. Skrajni čas je gotovo, da poneha v Bolgariji vznemirjevanje in se vrne mir v deželo. Kajti pri vsem tem trpi največ le priprosti narod, zapeljan od raznih agentov. Anglija je morala zapustiti svojega siromašnega princa, a pričela je agitirati za balkansko zvezo. Kakor pa kažejo razmere, bode se Anglija opekla. Kedaj bi bilo balkanske razmere že vrejene, da ne išče vsaka država le lastnih koristi!
„Temps" poroča, da bo dobil Giers veliki kordon Vladimirjevega reda in lastnoročno pismo od ruskega cara. S tem bo menda dvoboj med Giersom in Katkovom končan. Oba sta odlikovana, oba naj imata prav, dokler se ne sčistijo politične razmere v Evropi. Rusija je sedaj nekako osamljena. Z Francijo se še ne mara bratiti, Avstrija, Nemčija in Italija pa so med seboj sklenile zvezo.
Nemška vlada bo s l.januvarjem 1S88 povišala carino na žito iz avstrijskih dežel. Tako poroča „Czas".
V francoski zbornici sedi do 200 prosto-mavtarjev, ki odločujejo osodo francoskega naroda. Ni čuda, da francoska vlada toliko sovraži cerkev in njene naprave. — Vse tri kontinentalne carske države Avstrija, Nemčija in Rusija so odklonile vdeležbo pri francoski razstavi leta 1889. To je tudi prav, ker z vdeleževanjem razstave francoske kot države, bi monarhičoe države slavile republiko ter skoraj odobravale kraljemor in revolucijo.
„Journal des Debats" ve povedati, da je Bismark povabil Turčijo, naj bi pristopila k trojni zvezi, ktero so sklenile Avstrija, Nemčija in Italija. Zato bi Turčija predsedovala balkanski zvezi. Ker pa je, kakor smo že večkrat opomnili, balkanska zveza v sedanjih razmerah nemogoča, tudi Turčija ue bo več odločevala na Balkanu. Države na Balkanu so se komaj otresle turškega jarma in sedaj naj bi se zopet izročile sultanovi milosti. Res, da balkanska zveza bi ne bila nekdajna turška sužnost, a boljše je vsekako, da Turek nima besede tudi v balkanski zvezi ne.
Anglija se je zaplela v prepir z ljudovlado na otoku Haiti. Angleži bi radi spravili ves svet pod svojo oblast, kjer jim le kaže nekaj dobička. Polastili bi se radi sedaj otoka Tortuge, ki je lastnina haitske ljudovlade. Angleži so neki republiki haitski posodili denarja, kterega sedaj tirjajo. Drugi trdijo, da je neka vdova Mauuders I. 1870 dobila pravico, sekati v gozdih na otoku Tortugi ter obljubila republiki haitski primerno odškodnino. Ker pa Maunders ni plačala obljubljene svote, povabila jo je haitska vlada pred sodnijo. Maunders pa je zbežala na Jamajko ter prosila angležke pomoči. To je dalo povod dolgotrajnim dogovorom med Anglijo in Haiti. Ker pa je Maunders rojena na otoku Haiti in poročena s haitskim podložnikom, ni se mogla Anglija za-njo potegovati. To se je vršilo že 1. 1882. Kar naenkrat pa letos hoče Anglija zasesti otok Tortugo ter je poslala haitski državici ultimatum. Da bi Anglija dosegla svoj namen, poslala je brodovje proti Tortugi. Haitska vlada je prosila pomoči pri Franciji in amerikauskih državah. Kakor poročajo novejša poročila, naznanila je Anglija, da nima sovražnih namenov proti Tortugi, marveč tirja le 800.000 frankov odškodnine.
—	To je že stara angležka navada, da se vtiče v pravice tujih držav. Ako sedaj Angleži ne dobe zahtevane svote, polastili se bodo s silo tuje zemlje.
Nova irska kazenska postava napravlja angležki vladi mnogo skrbi. Povsod se širi agitacija proti vladi, oziroma proti postavi. Salisbury-jevo ministerstvo pa boče na vsak način postavi dati kri in življenje. Celo v Birminghamu, kjer sta neomejeno gospodarila John Bright in Cbamberlain, odločili so se vplivni možje proti postavi. Ta dva liberalna državnika sta namreč odobravala irsko politiko sedanje konservativne vlade. Njuni dosedanji prijatelji v Birminghamu pa so nasprotnih nazorov v tej zadevi. Po vsem tem moramo soditi, da utegne vlada v kratkem propasti, iu Gladstone se zopet popne na krmilo.
Italijanska vlada je poslala polkovnika S al e t to na parniku „Venedig" proti Masavi. Ker pa parnik ni došel, poslala je vlada ladijo „Scilla", da ga poišče. „Scilla" se čez dva dni vrne brez vspeha. Mornarski minister je poslal še dve drugi vojni ladiji za parnikom „Venedig", da ga najdejo.
—	Italijanski prestolonaslednik Viktor Emanuel
je bil meseca februvarija v Jeruzalemu. Sprejeli so ga slovesno, kakor se spodobi kraljevemu sinu. Obnašal pa seje mladi kraljič jako čudno, ker ni prišel kot popotnik k božjemu grobu, marveč le zarad radovednosti.
V	Afganistanu so se že pričeli boji v okraji Ghuzni. Rod Ghilzais je že ponudil afganski prestol druzemu vladarju. Ti nemiri dali bodo povod, da se prično novi prepiri med Eusijo in Anglijo.
V	Sudanu še vedno ni mir. Egipčani in Angleži se sicer več ne p&rijo v sudanski vročini, pa oudotni rodovi se bijejo med seboj. Iz Vady-Halfe se poroča, da je šejk Saleh pri Dongoli napal z rodom Kabbabi armado Kartumskega kalifa. Boj je trajal dri dni. Več vojakov kalifove armade je ubežalo k Salehu. Pristaši novega Mahdi-ja bodo morali zapustiti Dongolo ter se braniti v Kartumu. Kedive je poslal Salehu orožja, streliva in denarja.
Izvirni dopisi.
Iz Celja, 15. aprila. Pri današnji volitvi za državni zbor je izvoljen dr. F o r e g g e r s 548 glasovi. Konservativni kandidat dr. G e 1 i n g s h e i m dobil je 370 glasov. Dr. Foregger je toraj zopet izvoljen. Tit sledi razmera glasov med obema kandidatoma :
Dr. Foregger. Dr. Gelingsheim.
Celje	268	31
Brežice	52	10
Kozje	13	24
Sevnica	10	34
Laški trg	40	12
Konjice	37	10
Vojnik	20	18
Vitanje	20	—
Rogatec	46	2
Šmarje	5	22
Šoštajn	19	26
Žalec	2	37
Vransko	10	33
Gornjigrad	1	55
Ljubno	—	29
Mozirje	—_27
Skupaj	543	370 glasov.
Da bo Celjski opat volil zopet dr. Foreggerja po takih pojasnilih, tega pač niti pristaši teh dveh mož ne bi bili pričakovali. A doslednost veljiil Zanimanje za volitev je bilo veliko; naša stranka je vidoma napredovala. Leta 1S85 je imel dr. Foregger le 259 in gosp. Jerman 28 glasov, poglejte pa letos! Le kandidat v manjšini ima 83 glasov več kakor je bilo pred dvema letoma vseh volilcev. Konservativna stranka pa je napredovala za 342 glasov; na zgubi toraj nismo s to volitvijo.
Iz Trsta, 15. aprila. (Krst vojne ladije „Š t e f a n i j a".) Krasno je bilo jutro 14. t. m. Posebno veličastno je bilo pa v prostorni luki Tržaški. Skoraj vsi parobrodi razobesili so svoje zastave, tako, da je vse plapolalo v prijaznem pomladanskem jutru. Posebno bogato okrašene pa so bile vojne ladije „Radecky", „Minerva" iu „Hum". Ob osmi uri priplula je c. kr. jahta „Fantasie", na kteri se je ob 2. uri popoludne odpeljala nadvojvodinja Marija Terezija, koja je kumovala pri kršče-vanji nove ladije vojne mornarice naše. Imenovali so jo ^Nadvojvodinja Štefanija".
Na velikih parobrodih Lloydovih „Stambul", „Trieste" , „Arciduca Ferdinando Massimiliano", „Sultan" iu na mnogih privatnih ladijah odplulo je na tisoče ljudstva Tržaškega v ladijetesalnico S. Rocco. Povabljeni smeli so na suho, kjer so pričakovali prihoda visoke kumice, a ua tisoče ostalo jih je na parobrodih.
Nova vojna ladija „Štefanija" pričela se je graditi leta 1884. Kaj veličastno stala je včeraj vsa v zastavah iu komaj pričakovala je, da zdrči v morje. V bližini stali so prostori za povabljence, baldahin z altarjem za duhovščino in pa krasno narejen pavilijou za visoko nadvojvodino Marijo Terezijo. Ob 2'/» uri pripelje se nadvojvodinja in njen soprog nadvojvoda Štefan, spremljana po namestniku baronu Pretisu in okrajnemu glavarju Bosizio iz Kopra.
Visoko gospodo sprejel je poveljuik mornarice, barou Sterneck, vodstvo ladijetesalnice in prve gospe Tržaške. Poprej že blagoslovil je msgr. Jurij Iiačič iz Pulja novo ladijo.
Visoka kumiea stopala je lahkih nog po stopnicah v pavilijon, kjer je blagovoljno vsprejela krasen šopek. Potem jo je nagovoril poveljnik, baron
Sterneck, a nadvojvodinja mu milostno odgovori. Sedaj še jedeukrat msgr. Račič poprosi blagoslova iz nebes, a visoka kumica pritisne na električno žico in pri tej priči trešči buteljka šampanjca ob ladijo in delavci prično ladijo oproščevati lesenih podpor. Še par krepkih vdarcev — in mogočna ^Štefanija" zdrči med burnimi „živio"-klici nebroj-nega občinstva in veličastno godbo vojaško v sinje morje jadransko. Kdo bi mogel popisati veselje navzočih delavcev pri slovesni tej priliki! To jim je bilo v malo zadostenje za toliko trudapolnih dni, ktere so porabili za delo te ladije.
Višji inženir vojaški, g. Pegan, in pa inženir ladijetesalnice, gosp. Schunk, imela sta čast, da sta bila poklicana k prejasni kumici, koja jima je prav ljubeznjivo izrazila svoje prizuanje.
Vsak, ki je bil navzoč pri tej slovesnosti, bil je gotovo veselo izuenaden in nikdar ne bo pozabil slovesnega krsta vojne ladije »Štefanija". Bog naj jo blagoslovi in naj milostno pomaga, da bode ^Štefanija" pomnožila vojno moč staroslavne Avstrije. Vrlo napredujoči naši vojni moči in vojnemu bro-dovju našemu pa kličemo: „Vivat, crescat, lloreat!"
Domače novice.
(Imenovanje.) Prečastiti gosp. kanonik Miroslav K r i ž n a r, postal je stolni župnik. Castitamo!
(Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) v Ljubljani je imelo dne 30. marca t. 1. svojo VIII. sejo. Navzočni so bili gg.: Prvomestnik prof. T. Zupan; podpredsednik L. Svetec; odborniki: dr. Blehveis vitez Trsteniški, M. Močnik, Iv. Murnik, A. Zlogar, A. Žumer. Od nadzornikov g. dr. Fr. Papež. Prvomestnik poroča o prijaznem sprejemu vodstva družbe sv. Cirila in Metoda pri milostljivem gosp. Knezo-škofu Ljubljanskem in gledč drugih poklonov, ki se zbog žametov niso mogli doslej izvršiti. Opozarja na bližajočo se veliko skupščino. — Obornik Murnik poroča o koroških zadevah, ktere se bodo primerno vravuale. Glede nekega novega otroškega vrta se zagotovi podpora. Prošnja A. L. se ne usliši, ker se ne zlaga z namenom družbenim. Načelništvu v Šiški se odpiše v zmislu njegovega pojasnila. Več toček se radi zapoznele ure odloži za prihodnjo sejo, ki bo 20. t. m. ob uri popoludne. — Blagesra duhovnika v Utovljah, umrlega Subec-a sorodniki so danes izplačali onih 100 gld., ki jih je ranjki volil družbi sv. Cirila in Metoda. Ob tej priliki je izvedel prvomestnik, da duhovniku Šubec-u, ki je umirajoč tako zual tešiti tujo bol, ni preostajalo svetnega blaga; da, celo nič premoženja ni imel doma, ampak le posojeno pri ljudeh. Ta posojila toraj bodo od slej našim ljudomilim zavodom v prid. — Pojdi, iu tudi ti tako stori!
(Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.) Prvomestnik profesor Tomo Zupan in odbornik Ivan Hribar odpeljala sta se danes na Primorsko, da se z ondotnimi načeluištvi poklonita višjim pastirjem.
(Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavee") bode priredilo letošnje poletje v prvi polovici meseca julija slavnost blagoslovljenja zastave v proslavo slovanskih apostolov in zaščitnikov sv. Cirila in Metoda; polovica čistega dohodka je namenjena šolskemu društvu teh dveh apostolov. — Zastavo bode izdelala gospodičina Foderlova tu in bode jako krasna, kakoršnih baje nemarno na Slovenskem. Radi tega bodo pa tudi veliki stroški; da se pa ti pokrijejo, obrača se odbor omenjenega društva do vseh rodoljubov, da bi mu bili naklonjeni z darovi.
(Metelkovo ustanovo za učitelje) so dobili gg.: G r o s s Peter, nadučitelj v Zagorji, Kcel Alojzij, učitelj v Ihanu, Knific Luka, nadučitelj na Trati, K o n c i 1 i j a Franc, nadučitelj v Žužemberku, P unč u h Leopold, učitelj v Podvelbu in Tomšič Štefau, nadučitelj v Starem Logu.
(Trgovinska in obrtna zbornica) vabi vdeležence k predavanju, ktero bo napravil tajnik penzijskega društva za pri trgovini in obrtniji v Avstriji nameščene v nedeljo dne 17. aprila t. 1. ob 11. uri do-polndue v mestni dvorani „o preskrbljenji v starosti in rodovin onih, kteri so pri trgoviui in obrtniji nameščeni, kakor tudi o preskrbljenji zasebnih uradnikov."
(Vreme) drži se vedno še kislo. Daues je še sneg naletaval.
(V Ameriko) izseljuje se vedno več gospodarjev, posebno iz Novomeškega iu Črnomaljskega okraja.
Ni dolgo temu, ko smo imeli priliko govoriti z ne-kterimi gospodarji iz Hinjske župnije, potujočimi v obljubljeno deželo. Trdili so nam, da doma, ne morejo shajati vsled slabih letin in obilih davkov. Eden, ki je bil /e v Ameriki in se je sedaj zopet vrnil nazaj, trdil je, da je v Ameriki bolje kamenje tleči, uego domil grudo okopavati. Koliko je res-niče na tem, ne vemo; a gotovo je, da se zopet vračajo v Ameriko mnogi gospodarji z družinami, ki so že prej iskali tam sreče. Poznamo vas v Zu-žemberskem sodnijskem okraji, od koder so vsi gospodarji zapustili hišo in hlev ter se podali čez »široko morje".
(Časnikarsko). V Uelovci stala sta dne 14. t. m. pred sodnim senatom vrednik „Freie Stimmen" g. Doberni'k in njihov izdajatelj g. Bertschiuger. Zatožeua sta bila zarad tiskovnega pogreska, kterega sta zakrivila menda s tem. da sta ponatisnila vzroke obsodbe c. kr. deželne nadsodnije. „Fr. Stimmen" so bile namreč svoje dni zasežene, pa so se proti zaplembi pritožile pri nadsodniji v Gradci, kjer se je pa zaplemba tudi potrdila zarad navedenih vzrokov. V vzrokih so bili pa prepovedani stavki od besede do besede navedeni in tiste so z vzroki vred „Fr. Stimmen" zopet pogrele. Sodnija in senat je oba gospoda zatožbe oprostil.
(Vse pride na dan.) Na veliko soboto izvlekel je neki hlapec iz Zatiškega ribnika na Koroškem že nagnjito oblečeno truplo kakih 40 let starega moža. Ko so si ljudje vtopljenea dobro ogledali, so vsi kar od kraja rekli: „To je tisti M e h a r ali Veha r, kakor se je že pisal, ki je minulo jesen pri mizarji Valentinu Mattersdorferju v Nasswegu kot pomočnik delal, in ki ga je dne 30. novembra kar h krati zmanjkalo, da nihče ni vedel, kam je prešel." Pokojni je imel pri sebi delavske bukvice št. 35, podpisane dne 1. oktobra 1885. Iz tistih se je razvidelo, da je bil rojen leta 1844 v Žirski občini Logaškega okraja. Vtopljenec je imel na glavi več smrtnih ran, ktere mu je morilec njegov s kakim topim orodjem provzročil. Poleg tega je bila leva roka hudo obrezana. Vse rane kažejo, da je bil raujki zavratno napaden in umorjen, da ga je morilec na to oropal, potem pa v vodo vrgel. Na rop kaže tudi to, da vtopljenec ni imel prav nič pri sebi, kar bi bilo kaj prida vredno, če tud' je znano, da je imel dne 30. novembra 1886 gotovine za 18 gold. 18 kr. in pa srebrno žepno uro. Okoli 30. novembra namenil se je bil ranjki v svoj rojstni kraj in ga ljudje od tedaj res niso več videli, kar se jim pa iz ravnokar navedenega vzroka ni prav nič čudno zdelo. Zatiški ribnik je bil dne 8. decembra že popolnoma prav do dobrega zamrznjen. Najdeno truplo po svoji gnjilobi kaže, da je že več mesecev v vodi ležalo. Toraj je inoral moža med 30. novembrom in 8. decembrom nekdo ubiti in v ribnik vreči. Gotovo bi prišel na dan tudi zločinec - ubijavec.
(Popravek.) Med včerajšnje domače novice vrinila se je pomota, da so namreč Leon XIII. imenovali preč. g. Jan. Matjašiča stolnega prošta 1. 1844. Zgodilo se je to 1. 1 8 8 4.
Telegrami.
Petrograd, 16. aprila. Oddelek posadke v Mervu dobil je povelje, da odide na af-gansko mojo.
Bombay, 16. aprila. Po poročilih domačih rodov jo včeraj ponoči emirova armada na-pala rod Ghilzais v okraji Siligar. Umorjenih dvesto, ranjenih mnogo. Več vasi jo v plamenu.
TJiurli NO:
12. aprila. Marija Križaj, dekla, 74 let, Kravja dolina št. 11, Marasmus.
14. aprila. Jožef Auer, črevljar, 70 let, Mestni trg št. 17, ostarolost. — Lorenc Blaž, branjovec, 50 let, Kolodvorsko ulice št. 16, jotika. — Janez Kotar, uradnega sluge sin, 15 let, Hradockoga vas št. 9, pljučnica.
V boln išnioi:
11.	aprila. Valentin Kobau, gostač, 64 lot, Marasmus.
12.	aprila. Anton Mihevc, fijakar, 42 lot, jotika. — Marija Šiinnovc, gostija, 29 lot, jetika.
13.	aprila. Jožefa Požlep, gostija, 64 let, kap.
Tujci.
14. aprila.
Pri MatUu: Buckel, zasebnik, z Dunaja. — The is, Schwoinburger, Drill, Roinhardt in Rietschel, trgovci, z Dunaja. — A. Loy, posestnik, iz Kočevja. — Karolina Dernulc, zasebnica, iz Kostanjevice.
Pri Slonu: Simpsan in Lamin, vodja cirkusa, iz Berolina.
—	Dr. 0. Eurmann, pravni sovotnik, iz Kamenioo. — Honrik Bolmi, tovarnar, s soprogo, z Dunaja. — V. pl. Ivanehich, zdravnik, z Dunaja. — Koss, Fery, Parber, Motzgor in Matt-nor, trgovci, z Dunaja. — J. Holuška, blagajnik, s soprogo, iz Dolenjo Avstrijskega. — E. Geyer, trgovoc, iz čoskega.
—	Miško Kokolj, pristav, iz Hercegovino. — J. Spendling, potovalee, iz Gradca. — Grofinja Pačo, soproga voloposostnika, iz Turna. — Jomej in Albert Globotschnig, potovalca, iz Kranja. — Monzingor, soproga odvetnika s hčerjo, iz Krškega.
—	Franc Dreohsler, zasebnik s soprogo, iz Istrijo. — C. Grillc, posestnik, iz Vač. — Beer, sopr podpolkovnika z družino, iz Ljubljane. — Jožef Mauša, nadporočnik, iz Ljubljano.
Pri Južnem kolotltoru: Karol Teiehmann, hišni posestnik, s soprogo, z Dunaja. — Jožef Skrivarič, potovaloc, z Dunaja. — Reza Prodinger, posostnica, s sinom, iz Celovca.
—	Marija pl. Hassflacher in Ap. Towin, zasobnice, iz Maribora.
—	Prano Bemliard, oskrbnik, iz Pletorja. — G. Jollotich, trgovčev sin, iz Lipoglave. — Pr. Miklauo, čevljar, iz Poljan.
—	Artur Musina, zasebnik s soprogo, iz Trsta. — A. Gor.up, posestnik, iz Gorico.
Pri Virantu: Štefan Papeš, strugar, g soprogo, z Dunaja. — Reinor in Pein, posestnika, iz Metlike. — Karol Zavodnik, posestnik, iz Žužemberka. — Bernard Klemončič, posestnik, s soprogo, iz Št. Vida. — Alojzija Mlakar, zasebnica, iz Lukovice.
Tremciisko sporočilo.
>— I	fr»
v Čas Stanje	S k
3	3 g
--Veter Vreme i'* =
onarovanin »^omorn toplomera	o <N *•
opazo\anja T raui p0 Colziju	g g
77 u. zjut.l 730 51 + 7lJ	si. svzli. oblačno 40T5(T
15.2. u. pop. 73415 -j- 12	si. zap. sneg dež
9. u. zveč. 730-22 + 1 0	si. vzli. „ sneg
Zjutraj dež, okoli poludno sneg, zvočer se jo na jugu bliskalo. Srednja temperatura 3 2° C., za 59° pod normalom.
3>8BuajMk» horzit.
(Telegrarično poročilo.) 16. aprila.
Papirna renta po J00 gi. (s 16% davka)	81	gl. 35	kr.
Sreberna ., 5% ., 100 (s 16% davka)	82	..	15	„
4* avstr. zlata renta, davna prosta	113	„	20	„
Papirna renta, davka prosta	97	,	30	„
Akcije avstr.-ogerske banke	875	.	—	„
Kreditne akcije	284	„	30	„
London.......126	„	85	„
Srebro.......—	n	—	n
Francoski napoleond......10	„	03	„
Ces. cekini.......5	„	95	„
Nemške marke . .	62	„ 25
Tužnega srca javljava, da je včeraj ob po-poludne umrl posestnik in gostilničar na Črnučah gospod
Janez Bedenek,
star 52 let in previden s sv. zakramenti. y Pogreb bo v ponedeljek, 18. t. m. ob 8. zjutraj na Černučah.
Neža Peterca roj. Betlenek,
sestra.
Franc Peterca,
fosestnik v Ljubljani, svak.
•ov
jaboMa (mošta)
1	so prod;! pri
Jos. Strzelbe nasledniku
'w ■■ B»	hd 5 -
rclodčeva esenca
jekarjaPiCColl-ja
^ v. Lju oljani.
rešila ino jo od nepopisljivih muk, Itojo sem trpel vsled želodčove obolelosti veliko let ; vsa umetnost in veda zdravništva obupala je nad menoj in gotovo bil bi žo danes pokopan, ko bi no našel rešilno roko v tem neprecenljivem sredstvu, ki me je rešilo pogubne bolezni. II. Hermanu, delovodja v Tržaškem arzenalu.
Izdolovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 sto-klenic za 1 gld. :!<> kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 10 kr. samo v Plccoll-Jevl lekarni „pri angelju" na Dunajski eosti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Rizzioli-jovi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Štajarskem, Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji.	(10)
:Opo »lin:
vsem p. č. čitatoljem cenjenega lista. 1500 popolnoma dovršenih in popolnih
oblek za gospode
V. II K 1> O 111 1 ji <1 1 11 ]> O 1 O tj «! ,
in sicer 1 elegantna, zgotovljenii suknja, 1 elegantne, zgotovljene hlače in 1 eleganten zgotov-Ijcn žlvotnlk (gilet). Vso po spodnji podobi, v štirih vrstah, v vseli barvah, prodam po novrjetni coni le za delavsko plačilo, kor hočom popolnoma opustiti zalogo tovarno.
lo M" vrst0:	UI- vrsta: 1«,
Kina popolna	Fina popolna IT"! ^'00 obIekn iz obleka iz	n.np
1 & B::r"	L,bbeea
Pri naročbah zadostuje kot mera dolgost hlač, ši-rokost prs in dolgost rokavov, ter poljubna barva obleke. Vzorov no razpošiljamo, kor imamo le zgotovl|eue obleke. N aroceno obleko razpošiljamo proti poštnemu povzetju, naročila naj so pošiljajo na
Waarcnliaus „zur Monarcliie"
Wien, III., Hintere Zollamtsstrasse 9. (2)
t Ernest Petric,
orgljarski mojster (*) «v. I*etr» nasip št. «5,
mm »<
se priporoča prečastitim g. župnikom, oziroma cerkvenim predstojništvom za zgradbo novih

e
ter provzamo tudi vsako popravo starih; isto tako izvršuje vsa v to stroko spadajoča dola, o poroštvu nizke cene in poštene postrežbe.

Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje železja, obrne naj se na
Franc-a Terček-a,
trgovca z žclczjem na Tal vazorj oveni trgu št. 5, v hiši c. k. okrajnega glavarstva.
Tii se dobe po nizkih conah v obilnem izboru:
Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, stokador in alabaster gips, storje za štokadoranje, asfalt za tlak, sklejni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) in posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebno stvari.
Za obilna naročila se vljudno priporoča (2)	gori podpisani.
Išee se v gostllnljulh kuhinjskih opravilih In v pospravljanji sob izurjona
M
ženska
/, dobrimi spričevali. Služba so odda začasno za pol lota, ako bi so pa ista v vsestransko zadovoljnost izvrševala, postala bi trajna. — Več o tem pov<5 vrodništvo „Slovonca".	(3)
Izvožno marčno pivo
v steklenicah	(17)
dobiva se v pivovarni Janeza Perlcsa v Ljubljani v zabojih po 50 steklonie, steklenice z 5/10 L. » »	u	» i. '/io L.