mali oglas / VAŠ SV ETOVALEC ZA BORZO I.N VREDNOSTNE PAPIRJE Banka Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 5 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 20. januarja 2004 Sredi februarja bo SKB Banka spremenila svoje terjatve do RTC Krvavec v lastninski delež, nato pa bo svojih nad 90 odstotkov verjetno prodala Uniorju oziroma Rogli. 1 « ,K, I".. • V ' -- ' • - ^...-^v-^':".''.'-i- ..........•• • * ,, . C -■.••i- ..... gäifc.. _ J' Grad pri Cerkljah - Naša prva objavljena novica iz konca avgusta, da se namreč pripravlja prodaja večinskega lastninskega deleža SKB Banke v Rekreacijsko turističnem centru Krvavec zreškemu Uniorju, lastniku in upravljavcu znanega pohorskega smučišča Rogla, je povzročila precejšnje presenečenje in ponekod tudi razburjenje. Kako resni so bili ti nameni, je potrdilo tudi dejstvo, da je bilo Občinskemu svetu Občine Cerklje v septembru iz Rogle oz. Zreč poslano pismo o namerah ob prevzemu Krvavca, vendar nato na seji umaknjeno. Tisti, ki so temu tedaj nazdravljali kot gotovemu dejstvu, so se zmotili, saj so lastniki v preteklih štirih mesecih preverjali tudi druge možnosti, se pogovarjali s Francozi, ki so tudi pokazali interes za to znano smučišče. Govorice o tem so proti koncu leta potihnile, pretekli teden pa je bil javno objavljen sklic skupščine delniške družbe RTC Krvavec, ki bo sklepala o dokapitalizaci-ji. Po odgovore o tem, kaj vse to pomeni, smo se odpravili k direktorju RTC Krvavec Jastou Marconu, ki nam je povedal, da se bo "štajerski prevzem" verjetno zgodil in v RTC Krvavec si takega lastnika, ki se je v tej dejavnosti že dokazal, želijo. Smučišča na Krvavcu so med tednom premalo izkoriščena, zato so prepričani, da potrebujejo stacionarne goste. Prva naloga bo zato razviti zaledje s prenočitvenimi zmogljivostmi. Več na 15. strani. « v v Stefan Zargi Gorei^ci, darujte kostni mozeg! Jesenice - Huda bolezen in stiska svetovno znane umetnice Irene Grafenauer sta v Sloveniji spodbudili doslej največjo akcijo darovanja kostnega mozga, saj se je na njeno prošnjo odzvalo že okoli tisoč Slovenk in Slovencev. Informativni predavanji o presaditvi kostnega mozga v Ljubljani sta bili dobro obiskani, v akcijo pa se je vključila tudi Splošna bolnišnica Jesenice. V sredo, 21, januarja 2004, ob 16. uri bo v predavalnici (2. nadstropje) informativno predavanje o presaditvi kostnega mozga. Za vse, ki se bodo po predavanju odločili za vpis v register, pa bodo organizirali tudi odvzem vzorca krvi za določitev tkivnih antigenov. Predavanja se lahko udeleži vsak, dodatne informacije pa dobite na tel. številki (04) 5868 308. Presajanje kostnega mozga se je v zadnjem desetletju izkazalo za najuspešnejši način zdravljenja levkemij, število presaditev pa se iz leta v leto veča. R.S. Razstava o Mariji Veri V gradu Zaprice v Kamniku je na ogled razstava o prvi slovenski poklicni gledališki igralki Mariji Veri. Kamnik - Pred dnevi je minilo 50 let od smrti prve slovenske poklicne gledališke igralke Frančiške Eppich z umetniškim imenom Marija Vera. V ta namen so razstavo, ki so jo pred časom pripravili učenci osnovne Šole na Duplici, ki od leta 1988 nosi njeno ime, v sodelovai\ju s Kulturnim centrom Kamnik prenesli še v salon gradu Zaprice. ^... v u V letošnjem šolskem letu je Osnovna šola Marije Vere z Duplice pri Kamniku postala članica Unescove mreže šol ASPnet in se ob tem tudi vključila v projekt z naslovom Dediščina v rokah mladih - mladi posvojijo spomenik. Učenci iz Duplice so tako že 12. decembra, na 50-let-nico smrti Marije Vere, uredili in okrasili spominsko ploščo na njeni rojstni hiši v Kamniku in njen grob na ljubljanskih Žalah, v četrtek pa so odprli tudi priložnostno razstavo o življenju in delu v salonu gradu Zaprice. Baronica Marija Ksavera von Osten Sacken, rojena Eppich, se je rodila leta 1881 v Kamniku, umria pa 1954 v Ljubljani. Za igralski poklic se je šolala na Dunaju, kjer jc leta 1907 z odliko zaključila akademijo. Zaslovela je s številnimi vrhunsko uprizor- jenimi vlogami na odrih nemškega govornega področja, na Dunaju, v Berlinu in Zürichu, pa tudi v Beogradu, Sarajevu, Dubrovniku, svojo poklicno pot pa je sklenila v Ljubljani, kjer je bila od leta 1922 članica SNG Drame. Po letu 1945 je postala profesorica za umetniško besedo na igralski akademiji v Ljubljani, leta 1951 pa je prejela Prešernovo nagrado. Igor Kavčič Studenta plazu 9 Župnika umorili V soboto sta v plazu pod Kokrškim sedlom umrla 25-letna zagrebška študenta Marko Picek in Dino Jeremić, v župnišču Marijinega vnebovzetja v Mekinjah pa je bil 78-letni upokojeni župnik Anton Gosar žrtev morilca. v Kamnik - Štirje zagrebški študenti so se iz Kamniške Bistrice že v petek podali proti 2558 metrov visokemu Grintovcu. Prespali so v koči na Kokrškem sedlu, v soboto pa krenili naprej. Zaradi sneženja in vetra so se sredi poti obrnili. Plaz jih je zajel okrog 16.40. Zadnja dva, Hrvoje Gjöri in Robert Demšar, sta se rešila, Picka in Jeremica pa je sneg pokopal dva metra globoko. pana Picek in Jeremič. Nesrečnima študentoma na žalost niso mogli več pomagati. Gorski reševalci sicer že dalj časa opozarjajo pohodnike na nevarnost snežnih plazov v gorah. Zdravnik dr. Primož Trunk (desni) in eden kamniških reševalcev ob oskrbljenem preživelem Zagrebčanu. Foto: Mirko Kunšič. Slovenske novice Seaway ima evropsko jadrnico leta _ » Bled - Iz blejskega podjetja Seaway so sporočili, da so njihovo jadrnico Shipman 50 v soboto zvečer v okviru največje svetovne navtične razstave Boot 2004 v Düssseldorfu razglasili za evropsko jadrnico leta. Zmagala je v kategoriji najbolj inovativnih plovil in dobila tudi laskavi naslov skupne zmagovalke. Jadrnica Shipman 50 je dolga 15 metrov inje bila oblikovana in načrtovana v studiu J&J design bratov Jakopin, izdelana je iz karbonskih vlaken, vzbudila ^a je že veliko zanimanja ob predstavitvi lani junija v Portorožu. Š. Z. V reševalni akciji so kamniškim gorskim reševalcem v nedeljo zgodaj zjutraj pomagali še vodniki lavinskih psov iz Kamnika, Škofje Loke in Ljubljane ter zdravnik. Najprej so oskrbeli ranjenega Gjora, ki je prenočil v bivaku, okrog osmih pa so psi nakazali, kje sla poko- V župnišču Marijinega vnebovzetja v Mekinjah pri Kamniku pa je v soboto okrog treh popoldne umrl 78-letni upokojeni župnik Anton Gosar, ki je bil v zadnjih nekaj letih zaradi svoje radodarnosti žrtev treh napadov. Zabodenega z nožem so našli okrog 18.40 v njegovi sobi, nekaj ur kasneje pa so policisti prijeli 28-letnega osumljenca, ki naj bi pogosto zahajal k župniku po denar in mu aprila 1998, ko mu ta ni hotel dati več, kot je zahteval, tudi že stregel po življenju. Neuradno naj bi šlo za Ladislava Žagarja iz Črne pri Kamniku. Identitete na ljubljanski policijski upravi včeraj niso potrdili, povedali pa so, da ga bodo, skupaj s kazensko ovadbo, odpeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Helena Jelovčan 00 o o o o (NJ m ro o o K CO Ot ^ * ^ Ci Ci « « « o o o ci sparka$se.si Več na www.sparkasse.si "Vi boste prvi dočakali 100 let v Dražgošah, mi obljubite," je slavljenko Tončko Ambrožič hudomušno vprašal župan Mihael Prevc. Dobre poslovne ideje potrebujejo dobrega poslovnega partnerja oz. kapital. Na Kärntner Sparkasse se ahko vedno zanesete. Naš princip kreditiranja podjetnikov je zastavljen tako, da se vedno lahko prilagodimo finančnim okoliščinam In potrebam vašega podjetja. Ponujamo vam dolgoročne investicijske kredite z odplačilno dobo do 15 let. Naredite korak naprej v vašem poslovanju. Moderna evropska banka Zaradi grozeče nevarnosti so se umaknili v Jelenšče, kjer pa so jih zajeli Nemci. Vse moške so postrelili, tudi Tončkinega očeta. 32. rojstni dan je skupaj z zajetimi vaSčani v JelenŽčah preživela v hlevu, nato pa so jih Nemci gnali v Lajše. Po slabem tednu so po njih priJ51i Kemperlovi sorodnici Francki, ki skupaj s hčerko Bredo skrbi za njo. Na rojstni dan so jo obiskali sorodniki in znanci. Rada poklepeta z gosti, še rajši pa si dneve krajša z najmlajšimi in jih uči, da življenje ni praznik, tako kot je njo učil oče. Boštjan Bogataj GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 20. januarja 2004 Obnovili bodo Prazniki in godovi zupmsce Staro zupnisce v Šenčurju bodo v celoti obnovili, zamenjali dotrajano podstresje in streho, prizidali pa bodo še nov del. Z rekonstrukcijo in gradnjo, ki bosta predvidoma stali okoli 130 milijonov tolarjev, bodo začeli spomladi. Boštjan in Neža Nekdaj je bil pomemben praznik tudi 25. januar ali dan spreobrnitve apostola Pavla. Po letnici, ki je izpisana na portalu stavbe, sodeČ, je bilo šen-čursko župnišče zgrajeno leta 1855. Ker je stavbo zob časa že pošteno najedel, bodo spomladi začeli z obnovo župniŠča. Investicija bo vredna 130 milijonov tolarjev, v to vrednost pa je zajeta tudi zunanja ureditev celotnega območja okoli župnišča in ob cerkvi ter bivšega gospodarskega poslopja. Samo za ureditev starega župnišča (brez novega dela) je vrednost del ocenjena na 60 milijonov tolarjev. "Sprva smo nameravali zgraditi povsem novo stavbo, vendar je župnišče spomeniško zaščiteni objekt, zato nam tega Zavod za varstvo kulturne dediščine v Kranju ni dovolil. Tako bodo temelji in oboki stare stavbe ostali, notranjost pa bo povsem prenovljena," je razložil župnik Ciril Istenič. Novo župnišče bo zgrajeno v L obliki, saj ga bodo dogradili, v novem delu pa bo nove Župnik Ciril Istenič prostore dobil župnijski urad. V starem delu bodo uredili večjo jedilnico, kuhinjo, ki ju bodo lahko uporabljali gostje. V zgornjem delu bodo bivalni prostori. Novi in stari del bosta povezana v zgornjem nadstropju. Investicija finančno še ni pokrita. Župnijski urad je tako že poslal vlogo na razpis kulturnega ministrstva, na katerem upajo, da bodo pridobili 49 odstotkov potrebnih sredstev, ostalo naj bi zbrali v Šenčurju samem. "Glavnino sredstev, kijih moramo priskrbeti sami, bodo prispevali župljani, nekaj bo dala občina, nekaj pa smo dobili odškodnine iz naslova denacionalizacije," je razložil Istenič. Da pa so se sploh lahko prijavili na omenjeni razpis, je moral šenčurski občinski svet predhodno (23. decembra lani) sprejeti odlok o razglasitvi župnijskega središča za kulturni in zgodovinski ^omenik lokalne-a pomena. Župnijsko središče enčur z župno cerkvijo sv. Ju- • • v v rija, zupmscem, meznarijo m ostanki tabornega obzidja in njegovo vplivno območje (Šenčur - vas) so sicer že vpisani v zbirni register dediščine, ki ga vodi Uprava RS za kulturno dediščino, a razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena je bila pogoj za sodelovanje na razpisu kulturnega ministrstva. "Pri zbiranju in pripravi doku-men^cije za razpis nam je bil v veliko pomoč zavod za varstvo kulturne dediščine," je dodal Istenič. Kot že rečeno, bodo z gradnjo in obnovo pričeli spomladi letos, investicijo pa naj bi končali v letu 2005. Če ne bodo pridobili državnih sredstev, se bo gradnja povsem razumljivo zavlekla, saj bodo morali dodatna sredstva poiskati drugje: večino verjetno kar pri župljanih. V času gradnje bodo župnišče preselili v bližnji župnijski dom, kjer so že ob gradnji leta 1995/95 predvideli prostore za bivanje župnika in kaplana. v Simon Subic, feto: Tina Doki Danes, 20. januarja, je praznik mučencev Fabijana in Sebasti-jana ali Boštjana po naše. Fa-bijan je bil papež in rimski škof. Ko je prišel na oblast cesar De-cij, gaje dal usmrtiti. Za Boštjana je manj zgodovinskih podatkov. Bil naj bi bil stotnik cesarske telesne straže in pogumen kristjan, zato gaje dal Dioklecijanov sovladar Maksimiljan usmrtiti. Vanj so streljali puščice, vendar je preživel. Ko se je znova pokazal pred cesarjem, so ga pobili s koli. Boštjana so izbrali za priprošnjika pred kužnimi in nenadnimi nalezljivimi boleznimi in za zavetnika vojakov, lovcev, livarjev, kamnosekov in vrtnarjev. Vremenski pregovor pravi: Sv. Fabijan in Boštjan sok v drevje poženeta. Jutri, 21. januarja, bo praznovala muČenka Neža. Ime izhaja iz grške besede "agnes", ki pomeni "čista, nedolžna" ah po latinsko "jagnje". Zato jo upodabljajo z jagnjetom v naročju. Cerkev po svetu: Švica Osnova je cerkvena občina Švica je paradni primer mešanega tipa, ki se odraža v širokem sožitju pojmov, načel in norm iz različnih obdobij državnega cerkvenega prava. Švicarska ustava iz 1874 se začne z besedami: "V imenu vsemogočnega Boga". To sklicevanje nima kake hude normativne vrednosti, vendar država s tem prizna, da je vezana na krščanske vrednote. Zapoved nevtralnosti države v verskih zadevah pa nasprotuje ravnodušni ali celo sovražni drži države do religije. Referendum o ločitvi cerkve od države je namreč propadel. Večina prebivalstva v kantonih Še vedno pripada katoliški ali protestantski cerkvi. Muslimanov je le 50.000 do 70.000 in so tretja največja verska skupnost. Po zvezni pogodbi iz leta 1815 je urejanje verskih zadev prepuščeno kantonom. Že ustava iz leta 1874 poimenuje cerkve in druge verske skupnosti z izrazom * verske skupnosti', kar je bilo v interesu verskega miru. Zagotavlja svobodo bogoslužja, prepoveduje versko prisilo in daje prednost državljanskim obveznostim pred verskimi pogledi. Šole so nevtralne in osnovnošolski pouk je pod nadzorom države. Država pooblašča zveznega in kantonskega zakonodajalca, da sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje ver- skega miru. Podobno, kot smo to srečali v Nemčiji, tudi tu država zagovarja načela paritete, tolerance in religiozne ter svetovnonazorske nevtralnosti. Verske skupnosti so priznane kot osebe javnega prava, kar pa mora sprejeti parlament kantona. Ta prizna njen obstoj, jo spoštuje in podpira njeno poslanstvo v javnosti. Pravni viri govorijo o t.i. deželni cerkvi (da bi se ločila od državne cerkve). Taka cerkev je zgodovinsko povezana s kantonom, a z njim ni identična. Cerkvena občina pa je temeljna organizacijska oblika deželne cerkve. To je nekakšno samoupravno telo, ki obstaja znotraj državnega organizma. Nadzor države se omejuje na pravni nadzor in zahtevajo od cerkva tudi akte o njihovi notranji organiziranosti. Gre le za pravno-tehnično sredstvo, ki zagotavlja usklajenost pravnih aktov, čeprav bi lahko pomenilo vmešavanje v notranje zadeve verske skupnosti. Verske skupnosti pa so lahko tudi osebe zasebnega prava. To je oblika društva, kar pomeni svobodno in fleksibilno organiziranost. To ustreza predvsem t.i. svobodnim cerkvam in judovskim občinam. Lahko pa se organizirajo v obliki ustanove, ki se ji ni treba vpisati v trgo- vinski register in ni podvržena nadzoru. Da verske skupnosti javnopravno priznajo, morajo imeti določeno število članov, določeno stopnjo organiziranosti, trajnost, pomen za javnost in pripravljenost za vključitev v demokratično pravno državo. Kanton mora podeliti vsem verskim skupnostim ta status enakopravno, vendar lahko pri tem upošteva tudi zgodovinske okoliščine in število članov. Država je verskim skupnostim zaradi njihove tesne povezanosti s svobodo religije in bistvene vloge pri uresničevanju te svoboščine dolžna zagotavljati določen svoboden prostor delovanja in ustavnopravno varstvo. Verske skupnosti lahko same odločajo o svojem notranjem ustroju Financiranje verskih skupnosti je v pristojnosti kantonov. Najpomembnejši viri so cerkveni davki in prispevki kantonov in občin. Ta davek pa je eden najspornej-ših elementov na področju urejanja odnosov med cerkvijo in državo. Po zvezni ustavi nihče ni dolžan plačevati davkov za bogoslužne namene verske skupnosti, ki ji pripada. To potem spretno uredi zakonodaja, ki se nanaša na kantone in občine. Seveda pa noben državljan ni dolžan plačevati sebi tuji verski skupnosti. Verska svoboda pomeni pravico do izražanja verskih skupnosti v medijih, v šolstvu, vojski, bolnišnicah, zaporih in na ulici. Vendar pa svoboda prinaša tudi dolžnosti. Tako na primer se od učiteljev verskega pouka pričakuje, da bodo v zasebnem življenju sledili naukom, ki jih učijo, uradniki se v okviru javnega praznovanja niso dolžni udeležiti bogoslužja, notar ni dolžan začenjati uradnih listin z "V imenu Gospodovem", učitelj ni dolžan poučevati religioznih predmetov, zdravnik lahko odkloni sodelovanje pri posegu, ki ni združljiv z njegovim verskim prepričanjem, sodnik ne more odkloniti sojenje v razveznem postopku in judovski učitelj ne more zahtevati oprostitve poučevanja ob sobotah. V šoli nikogar ni dovoljeno prisiliti k verskemu pouku. Nevtralnost šole pomeni, da upoštevajo različna religiozna prepričanja, ki se pojavljajo v šoh. Izobraževanje pa lahko temelji na krščanskem temelju, kolikor so skozi to nakazani družbene vrednote. Pomemben moment predstavlja toleranca. Nadzor nad učitelji in vsebino ima država, ki pa se posvetuje z verskimi skupnostmi. Verski pouk pomeni posredovanje spoznanj iz določenega religioznega področja. Dominik Frelih Bilo je lepo dekle, ki je vztrajalo v krščanski veri in zavračalo ženine. Nasilno so jo odgnali celo v bordel, kjer je fant, ki ji je hotel storiti silo, padel po tleh. Ker ni popustila, so ji odsekah glavo. Neža, zelo priljubljena svetnica in mučenka, je zavetni-ca ovac, pastirjev in ovčarjev. Pesem pravi: Sveta Neža bicke pase, dolgo ruto v roci ima, pe-telinčku štumfe štrika, pa premalo volne ma. Po godu sv. Neže naj bi začele kokoši spet nesti. V četrtek, 22. januaija, se katoliška cerkev spomipja diakona in mučenca Vincencija. Bil je španskega rodu in eden od sedmih ljudi, ki so v Jeruzalemu stregli apostolom. Bil je odličen govornik in je ugovarjal sodnikom, zato so ga mučili. Njegovo truplo so vrgli na piano, da bi ga raztrgale zveri in ujede, vendar se ga niso dotaknile. Tudi moije, v katerega so ga vrgli, je truplo naplavilo na obalo. Vincencij je patron Portugalske. Pri nas ga Častijo v vinorodnih krajih, Čeprav z vinom, morda le po imenu, nima zveze. Je zavetnik bolnišnic, opekarn in lončarskih delavnic, ker so njegovo razmesarjeno telo položili na razbeljene črepinje. V petek, 23. januaija, bo praznik Ildefonza, nadškofa v Tole-du, v soboto, 24. januarja, pa bo praznik cerkvenega učitelja Frančiška Šaleškega. Zanj pravijo, da je bil odličen pisec in govornik. Priimek Šaleški je dobil po gradu Sales, kjer je bil doma njegov oče. V Padovi je doktoriral iz prava. Po njegovi zaslugi so številni kalvinci znova sprejeli katoliško vero. V nedeljo, 25. januarja, bo praznik spreobrnitve apostola Pavla. Znana je zgodba o Pavlu, ki se je v mladosti imenoval Savel iz Tarza in je lovil Kristusove učence in kristjane nasploh. Lovit jih je šel celo v Damask, vendar je na poti zaradi nenadne svetlobe padel s konja, neznani glas pa mu je rekel: Savel, Savel, kaj me preganjaš? Oslepel je in šel v Damask, kjer je spregledal in je bil krščen. Postal je najbolj ognjevit oznanjevalec Kristusovega nauka, apostol narodov. Včasih je bil dan spre-obrnenja apostola Pavla tudi na Slovenskem velik praznik. V ponedeljek, 26. januarja, bo praznik Timoteja in Tita, ki sta bila učenca apostola Pavla. Jože Košnjek Piše: Peter Zobec Bliskavice o Boštjanu - ali pa tudi z njim Prispevki k biografiji Boštjana Hladnika I. del Decembra 1970 se je obdelava slovitega pa tudi razvpitega filma Boštjana Hladnika Maškarada pribliievala svojemu koncu. Premiera naj bi bila v prvih novoletnih dneh. Tako kot so ze snemanje spremljale izmišljene in iz vseh mogočih trt zvite govorice, tako so ljudje, bolj ko se je približevala premiera, spletali zgodbe o poteku snemanja, ki so bile tako samosvoje in v popolnem nasprotju z resničnimi dogodki, da so bile lahko le plod njihovih zatrtih pododejnih želja. Česa vsega niso nabrenkali! Hkrati pa so začeli vznikati tabori: za in proti. Popularnost ekipe je rasla iz dneva v dan, tako da je bil tudi bežni sodelavec, epizodist in celo statist zaznamovan ali občudovan. Obrekovanja, ki so vedno bolj izgubljala svoj šaljivi čar, so se skrotovičila v zlobna namigovanja. Poleg tedaj že ustaljenih komisij za pregled filmov, so začele vznikati nove, bolj nevarne. Dokaj znani pisci so začeli kršiti pravila novinarskega dobrega tona in so pisali razprave in polemike, še preden je bil film predvajan. Oblastniki so se spremenili v Žlobudrave premikovalce ust pri slovenskih večer-nicah (ali pa so taki vedno bili.) Nekaj imenitnih razumnikov v ideološkem sedlu je bilo nemočnih. Zavladala je inkvizicija predmestja. Producent je bil prisiljen Boštjanu napisati pismo, v katerem mu je nanizal prizore, ki jih mora nepreklicno izrezati. Boštjan se je uprl, saj s tem ne bi okrnil zgolj zgodbarskega toka dogajanja, temveč bi glavne junake spremenil blede lutke, Novopečeni Kranjčan Miha Baloh in zagrebška Slovenka Vida Jerman v filmu Maškarada. - Iz zbirke arhiva Republike Slovenije oropane sleherne človeškosti, in izničil njihovo tragično ujetost v odtujeni svet. Producentu ni preostalo drugega, kot da to stori sam. Resnici na ljubo - ne z lahkim srcem. Na dan prvega javnega predvajanja se je Boštjan zgrudil vase in z Metko odpotoval. Čez mejo. Medtem ko je pohabljena, okrnjena in razcefra-na Maškarada šepala i' kinu Union, so prireditelji beograjskega Fe s ta zagnali vik in krik. Še posebej Dušan Makavejev, ki je vodil polnočne ekskluzivne projekcije. Od Viba filma so zahtevali, da jim nemudoma pošlje integralno verzijo, ki jo bodo v svojem sporedu posadili na častno mesto. Ves filmski svet i' Beogradu je bil na nogah in je spektakularno, - tako kot Beograjčani znajo - protestiral proti nasilju, ki ga je slovenska aktivistič-na vrhuška oh ploskanju številnih novinarjev in celo nekaterih intelektualcev, izvajala proti Boštjanu Hladniku. Producent pa je bil nemočen, saj ni smel izročiti prvotne s cenzurno kartico nepožegnane, tako rekoč prepovedane verzije. Na koncu se je le nekako uredilo in Maškarada je i' vsej svoji čistosti dobrodošlo priromala i' prestolnico. Beograjski kolegi so bili prepričani, da ho - tako kot nekoč Ples v dežju - silovito zarezala i' jugoslovanski film in vsaj malo presvetlila oblastnike. tako da bifilmarji v imenu "demokratičnega socializma" lahko povzdignili svoj glas. A od vsega tega ni bilo nič. Maškarada se med srbskimi črnovalovci, žal, ni odrezala. Ni jim bilo Tudi nad tem so se zgražali. - Iz zbirke ARS jasno, da je na Slovenskem dvignila toliko prahu, predvsem pa so bili razočarani, ker so pričakovali kritični masaker naše družbe. Prav tako se niso mogli sprijazniti z Boštjanovim takratnim umirjenim pripovednim slogom, brez bleščeče rokodelske bravu roznosti. Ko sem čez dobro leto Makavejeva spomnil na ta nemili beograjski dogodek, se je samo nasmehnil in rekel, da Boštjana - z njim vred - obrekujejo Zgolj zato, ker zna edini med njimi dosledno povedati filmsko zgodbo. "Zavidamo mu, "je sklenil. Podlistek o Boštjanu Hladniku, našem rojaku iz Kranja, začenjamo objavljati na današnji dan, ko Boštjan Hladnik goduje. Pridružujemo se čestitkam ob njegovi 75-letnici. Uredništvo i J r Torek, 20. januarja 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Kati Monografija o Kati Turk m svetu 5 ki ga ni ve C Kati Turk, pastirica in ljudska umetnica je pripadala svetu, ki ga danes ni več. Knjiga o njej nas v mislih vedno znova vrača na planino. Kamnik - Pred nedavnim so v knjigarni Rimljanka v Ljubljani predstavili zanimivo knjigo s preprostim naslovom Kati. Mono-gra^jo o Kati 'Rirk (1928 - 1995) iz Vrhpo^a pri Kamniku, eni zadnjih pastiric v Kamniško Savinjskih Alpah, ki je na Gojški planini preživela trideset planšarskih let, sta v samozaložbi izdala Joži in Roman Kališnik. "Jože T\irk, živ^enjski sopotnik Kati I\irk, pastirice in ljudske umetnice, je v iskanju nekoga, ki bi po njeni smrti uredil in objavil zajeten del njene pesniške in likovne zapuščine, lani poleti prišel tudi do mene," je povedala avtorica monografije Joži Kališnik, v zadnjih desetih letih Katinega življenja, ko seje ta vrnila v dolino, tudi njena dobra znanka. Tako je jeseni ob delni podpori Občine Kamnik v samozaložbi izšla lična monografija s preprostim naslovom Kati, preprosto, kot je Kati živela in kakršno so mnogi, ki so kdajkoli obiskovali planine nad Kamnikom, tudi poznali. Prva izdaja knjige, ki je v nakladi 1500 izvodov izšla avgusta lani in je vsebovala tudi zgoš- čenko oziroma audio kaseto, je v celoti pošla, tokrat pa je pred nami druga izpopolnjena izdaja. V prvem delu knjige spoznamo Katijino življenjsko zgodbo, od njenih mladostniških let do odhoda na Gojško planino, kjer je HrvaŠka umetnica v Groharjevi gaieryi Sledi identitet, kombinirana tehnika. v Skofja Loka - V četrtek so v Galeriji Ivana Groharja odprli razstavo del hrvaške umetnice mlajše generacije Tereze Pavlovič iz Poreča. Kot lahko zasledimo v zapisu k razstavi, je umetnost Pavlovi-čeve tiho in nemoteče, analitično in kontinuirano samoizpraševanje in beleženje lastne emocionalnosti, ki izvira iz potrebe in nujnosti spoznanja samega sebe in lastne notranje duhovne organizacije. Pri opisovanju lastnega emocionalnega ustroja uporablja jezik osnovnih likovnih elementov, kot so sled, gesta linija, ritem, slikarska površina. Avtorica ustvarja v kombinirani tehniki, njeno plastenje (tekoči PVC, solze, sol) in kolažifanje (tako materiala kot postopka) so njeni procesi gradnje slike, preobrazbe materiala in njegovega oblikovanja. Razstava bo na ogled do 8. februarja. LK. EVGENSAJOVIC (I9i3-i986) Rodil se je i' Ljubljani. Na ALU v Zagrebu je študiral slikarstvo pri profesorju Marinu Tartaglii. Diplomiral je leta 1938. Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1979 za izvirne slikarske dosežke. Gorski pejsai je tradicionalen motiv v slovenskem slikarstvu. Svetle, pastelne barve plešejo na obronkih gora. Sajovic je preoblikoval gore in obkrotajočo poki'ajino v preproste barvne ploskve. Barvna paleta izkrivlja perspektivo in na sliki ustvarja nevsakdanjo attnosfero. Slika ni realističen posnetek, ampak obuja le občutenje tistega kraja. Menjavanje svetlobe in sence s strogimi kontrasti se spreminja z delom dneva, ki ga upodablja. Sajovic je nostalgičen realist, ki je ust\>arjal v pod vplivom različnih modernističnih tokov. P, H. E Gorska pokrajina; olje, platno, 90 x 65 cm. Provenienca: txlkup Mestne Občine Kranj od družine Sajovic v ljubljanski galeriji Zala leta 2002 za Zbirko Prešernovih nagrajencev. Galerija Prešernovih nagrajencev Glavni trg 18. Kranj bržkone preživela najlepša leta svojega življenja. O Kati pa pišejo tudi znani ljudje, ki so jo poznali in jo v njenem raju obiskovali, med drugim kipar Marjan Keršič Belač, njegova hči, zgodovinarka in etnologinja Marjeta Keršič Svetel, arhitekt Vlasto Kopač, strokovna članka pa sta prispevala prof. Dr. Janez Bogataj s Filozofske fakultete in dr. Marija Klobčar z Glasbeno-narodopisnega inštituta. Za osrednji del knjige je Kališ-nikova pripravila izbor 200 pesmi (izmed 350, kolikor jih je v Katini zapuščini), ki so razvrščene v osem tematskih sklopov: o naravi in domoljubne pesmi, pastirske, življenjske in priložnostne pesmi, pesmi o osebnih praznovanjih, o sebi in domačih, ljubezenske pesmi, razmišljajoče pesmi in verzi. Pred vsako skupino pesmi je krajše besedilo, kjer se Kati predstavlja sama s svojimi besedami ... Monografijo poleg Številnih fotografij dopolnjuje bogat likovni del, številni motivi, risani na deski, kritini, skalci, risbe, motivi za vezenje, prti, motivi za kozarce Etine gorčice Izteka se Emzinov natečaj v zadnjih dneh januaija se izteka tudi tradicionalni natečaj revije Emzin Fotografija leta 2004. Tema anonimnega fotografskega natečaja je poljubna. Avtoiji naj pošljejo najmanj tri in največ deset črno-belih ali barvnih fotografij poljubnega formata. Žirija bo upoštevala fotografije, ki so nastale od vključno leta 2002 do danes. Vsaka fotografija naj vsebuje podatke: letnico nastanka, zaporedno številko in šifro. K fotografijam naj bo priložena s šifro označena zaprta ovojnica s podatki o avtoiju in fotografijah. Žirija bo razdelila tri nagrade (od 150.000 do 300.000 tolarjev) in posebno nagrado za reportažno fotografijo (300.000 tolarjev). Razglasitev rezultatov natečaja in podelitev nagrad bo 12. februarja v Cankarjevem domu. Fotografije lahko pošljete ali osebno prinesete do 25. januarja na naslov: Revija Emzin, Metelkova 6/II 1000 Ljubljana. I.K. Motive njenih risb zasledimo tudi na kozarcih gorčice. (za tovarno je ustvarila več kot 40 motivov), vse iz Katijine ustvarjalne zapuščine. Fotografije predmetov in risb je prispeval Ciril Velkovrh. Njeno likovno ustvarjanje je v tretjem delu, ki je dodan k novi izdaji, ovrednotil likovni kritik prof. dr. Mirko Juteršek. Dodatek pa med drugim prinaša še spomine nekaterih njenih znancev, med njimi tudi odzivov na prvo izdajo. Monografija je na eni strani preprosta, namenjena preprostim ljudem, po drugi strani pa je napisana in urejena na profesionalni ravni, kar jo uvršča med pomembne dokumente naše kulturne dediščine. Igor Kavčič Zvest abstraktnemu 4 V lECD - Poslovni šoli na Bledu so v petek odprli razstavo del Henrika Marchia. Bled - Blejska lECD - Poslovna šola poseduje obsežno zbirko likovnih del znanih slovenskih umetnikov, med njimi je že od odprtja šole na Bledu tudi nekaj del Henrika Marchia, ki se tokrat predstavlja na samostojni razstavi. Kot je bilo povedano v petek, prav njegova dela med študenti, profesorji in drugimi gosti vseskozi vzbujajo veliko zanimanje. Marchel se tudi tokrat predstavlja z zanj značilni- mi platni z abstraktno motiviko. Kot je zapisal Cene Avguštin, Marchel s svojimi deli že skoraj petdeset let bogati Kranj in Gorenjsko. Je predstavnik slikarske smeri abstraktnega ekspresionizma, ki ji ostaja zvest že vse svoje ustvaijalno obdobje. Razstava bo odprta do 5. marca (vsak dan od ponedeljka do pet- ka*od 9. do 18. ure), 10. marca pa bodo v šoli odprli razstavo blejskih umetnikov, ki jo bodo posvetili 1000-letnici Bleda. Ob tem bodo predstavili tudi stensko poslikavo garažnih prostorov šole po zamisli Eduarda Ce-hovina, priznanega oblikovalca in profesorja na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. Njegovo grafično delo - plakat Europe 2020 - je prejel prestižno nagrado Good Design za leto 2002, ki jo podeljuje Chicago Athenaeum; Museum of Architecture and Design. I.K. f i ( I ' ■ ■■•i ? ......• 'I'-/ Piše Eva Senear Za 'knjigobrbce' Večnost trenutka, pesmi Josipa Ostya, bibliofilska zbirka SVIT, 10 podpisanih grafik Janka OraČa, spremna beseda Tatjana Fregl Kobe, oblikovanje 'knjigice-škatlice* Arjan Pregl, število izvodov 90, Založba Edina, Ljubljana, november 2003, 96 str., 17.000 sit. Kaj natančno pomeni izraz bibliofilski? Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da se beseda nanaša na bibliofile, torej ljubitelje in zbiralce knjig, zlasti starih in dragocenih. V tej povezavi bibliofilska izdaja označuje knjigo, ki je izšla v majhni nakladi in posebni opremi. Večfiost trenutka je četrta knjiga, ki jo je založba Edina založila pod okriljem zbirke SVIT, in ki je niti ne moremo imenovati knjiga v klasičnem pomenu besede, saj so listi nevezani, položeni v lično škatlico; največkrat posamezen list oziroma stran že pomeni zaključeno enoto, zato ni nujno, da strani obračamo, kot so oštevilčene. Umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, mimogrede, je tudi založnica, je posamezno izdajo poimenovala "sozvenenje tisto kar ob prebiranju pritegne, je dopolnjevanje, ali natančneje, likovni umetnik dopolnjuje 'besednega umetnika'. Minuli torek smo na tiskovni konferenci v ljubljanski galeriji Lek, kjer so ob odprtju likovne razstave - lesorezov Janka Orača, predstavili tudi omenjeno knjigo, o nastanku zamisli izvedeli, da je Pre gl ova kot poznavalka Oračeve umetnosti iskala pesnika, ki bi mu umetnik s svojim izrazom ilustriral poezijo, čeprav o tipični ilustraciji tu ne bi mogli govoriti. Projekt je v sami zasnovi hkrati slučajen in strogo načrtovan. "Norost ga je pred časom, ko zamisel sama še ni pridobila 'pristanka' v finančnih temeljih, imenoval Ciril Zlobec. Če je to takrat mislil dobesedno, je danes zanj ta beseda dobila povsem ekspresiven pomen; ta Norost je danes, kot pravi, "izrazito selektiven projekt, in je simbol v knjigotrškem lobiju Se zlasti, ker nikakor ne more biti komercialno uspešen. Knjigica-škatlica, jo imenuje Josip Osti, je zaljubljena v likovno umetnost in poezijo. Tako kot tudi bibliofili. Ko pa spregovorimo o Ostijevi poeziji, bi rekli, da se vanjo prav z lahkoto zaljubimo. Slovenci smo ga spoznavali že leta pred balkansko vojno, ko je bil že razpet med rodnim Sarajevom in Ljubljano, kajti na desetine knjig slovenskih avtorjev je prevedel do takrat, med drugifn tudi Ala-muta, in bil stalni sodelavec literarne redakcije nacionalnega radia. Zgodilo se je, da je ostal i' Sloveniji; Iz Ljubljane vedno hiti na Kras, kjer mu Tomaj, s 'Kosovelovim grobom', nekoliko nadomesti tisto, kar je zaradi vojne izgubil i' Sarajevu. Vse njegove slovenske pesmi so nastale prav tu - zbirke Kraški narcis in Veronikin prt, nastajanju pa Rosa mystica. Pred tem pa je izdal še trinajst knjig, večji del poezijo. Med nagradami naj posebej omenimo Veronikino in Župančičevo nagrado za Kraškega narcisa. Akordi Ostija in Orača so i' mediteranskem ozračju - Oračevo ni temno, težko, niti otožno, njegove slike in grafike so kot Ostijeva hiša besed, v zasnovi stvarne, z vnaprej določljivo vlogo sence in svetlobe, ugotavlja Preglova. "Za Janka Orača je umetnost iskanje resnice o smislu bivanja in o bistvu lepote umetnosti. " "V Ostijevih pesmih odsvita silna želja po izpovedovanju pesnikovega videnja resničnosti sveta, želja, da hi v hišo besed ujel notranjo resničnost, bolj resnično od resnice same. " GORENJSKI GLAS • 8. STRAN DRUŠTVA/ stojan.saje@g-glas.si Torek, 20. januarja 2004 Ohraniti pestrost alpske krajine Znani doma in daleč naokrog Ljubitelje Alp odslej povezuje CIPRA Slovenija, Društvo za varstvo Alp. Na ustanovnem zboru se je odločilo za vpis 36 članov. Kamnik - Nekdanji zasebni zavod CIPRA Slovenija je bil deležen premalo državne podpore, zato so ga preoblikovali v društvo. Udeleženci ustanovnega občnega zbora so sklenili, da bo predsednik Jernej Stritih iz Moravč, ki je po rodu Tržičan. Gozdarski inženir želi že letos zbrati okrog sebe vsaj 200 članov. Kraj ustanovnega zbora CIPRA Slovenija, Društva za varstvo Alp, ni bil izbran naključno, saj so Kamniško Savinjske Alpe ena večjih gorskih skupin pri nas. To odločitev je pohvalil tudi kamniški župan Tone Smolnikar, ki je poudaril skrb občine za varovanje gorskega okolja. Uvodni del so izkoristili še za pozdrave drugih gostov in ogled filma o organizaciji CIPRA International. Le-ta deluje kot Mednarodna komisija za varstvo Alp od leta 1952. Takrat je postala njena članica tudi Angela Piskernik iz Slovenije. Ker je imela CIPRA dolgo vladni značaj, so drugi somišljeniki delovali v Društvu urbanistov Slovenije. Enega največjih ciljev so dosegli leta 1993 s podpisom Alpske konvencije. Tri leta zatem sta se v mrežo alpskih občin povezala Bovec in Kranjska Gora. Ko so leta 1998 ustanovili še zavod CIPRA Slovenija kot neodvisno organiza- « cijo, je varstvo Alp vse bolj prevzemala civilna družba. v "Zal je šlo za nejasno pravno obliko, kije povzročala vrsto težav. Večina ni razumela, da ne gre za državno institucijo, dr- žavna podpora pa je bila pičla. Zaradi potrebe po sodelovanju širšega kroga ljudi, ki se zavzemajo za varstvo Alp, smo se na svetu zavoda odločili za preob- v likovanje v društvo. Ze udeležba na ustanovnem občnem zboru kaže, da so našo pobudo dobro sprejeli," je ugotovil Jernej Stritih, dosedanji predsednik zavoda CIPRA Slovenija. Po sprejemu sklepa o ustanovitvi društva, potrditvi pravil in določitvi članarine je 36 članov izvolilo vodstvo Društva za varstvo Alp. Predsednik Stritih je diplomirani inženir gozdarstva, ki dela kot svetovalec v domžalskem podjetju OIKOS, sicer pa je zagovornik trajnostnega razvoja. Pri uresničevanju ciljev društva mu bodo pomagali Člani upravnega odbora Borut Peršo-Ija, Katja Šnuderl, Jože Kotnik, Marija Zupančič Vičar, Avgust Lenar in Pavel Tonkli. Prvi cilj je ohranjanje in varovanje naravne in eksistenčne osnove, naravnega ravnovesja, lepote in pestrosti krajine ter bogate naravne in kulturne dediščine v Alpah in alpskem predgoiju, so določili s pravili. Z razpravami v delovnih skupinah so obliko- 'Ji S'.' Js" i Jernej Stritih, predsednik CIPRA Slovenija vali stališča za uveljavljanje Alpske konvencije v Sloveniji, ustanovitev regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe, oblikovanje krajinskega parka Pol-hograjsko hribovje in vpliv na prometno politiko oziroma v naši državi. Poleg tega bodo sodelovali pri pripravi zakonodaje o TNP, skrbeli za informacijske dejavnosti in iskali sredstva za delovanje. Društvo pripravlja tudi prvo srečanje štirih alpskih mrež, ki bo septembra 2004 v Kranjski Gori. Alpski teden bo namenjen oblikovanju skupne vizije za prihodnost Alp. Stoj an Saje Kadar Marinka Stirn (levo) skuha godlo, ne manjka obiskovalcev. Letos bodo v Turističnem društvu Šenčur proslavili 30-letnico delovanja. Zaslužni so za urejenost kraja in privabljanje gostov. v v Šenčur - V središču vasi Šenčur stoji ob domu krajanov manjša stavba, ki je last Turističnega društva Šenčur. Zgradili sojo s prostovoljnim delom, na kar so še danes ponosni. Predvsem pa so zadovoljni, da prostori v njej ne samevajo. Pritličje oddajajo najemniku gostinskega lokala, kar zagotavlja društvu glavni vir denarja za izvedbo raznih dejavnosti. Pozimi jih je največ prav v društvenih prostorih v nadstropju stavbe. Zanimivo je, da tja privabljajo poleg članov še obiskovalce iz bližnjih in oddaljenih krajev. "Pri nas je navada, da pozimi večkrat skuhamo šenčursko godlo s krompirjem, ki jo ponudimo domačinom in gostom od drugod. Prvi godlarski danje bil že decembra, drugi pa minulo soboto. Takrat skuham okrog 80 litrov dišeče jedi, ki gre vsem dobro v slast. Za ohranjanje tradicionalne kulinarike je društvo prejelo tudi priznanje TZS v letih 1999 in 2000. Sicer pa zimski čas izkoristimo za izobraževanje. Stalnica sta šiviljski in kuharski teČaj. Prvi je letos že končan. Na njem je imela Alma Prestor šest tečajnic, s katerimi je dopolnjevala znanje od prej. V sredo, 21. januarja, začenjamo s kuhanjem, kar že 16. leto poučuje Zalka Jovanovič. Včasih je bilo zanimanja za tečaj toliko, da smo imeli tudi po tri skupine. Tokrat bo le ena, ki bo v šestih tednih spoznavala recepte iz domače kuhinje. Spomladi bomo našo dejavnost usmerili v urejanje okolice. Veliko je dela predvsem z nasadit-vijo cvetja na okrasnih gredah v Šenčurju in Srednji vasi, kar ponovimo še jeseni. Vmes organiziramo kakšen izlet po Sloveniji, jeseni pripravimo pohod in kostanjev piknik na Štefanji gori, udeležujemo pa se tudi srečanj turističnih delavcev. Letos nas čaka Še posebej veliko dela, saj bomo organizatorji srečanja društev iz nekdanje kranjske občine. Razen tega bomo aprila proslavili 30-letnico delovanja našega društva," je povedala Marinka Štirn, predsedni- ca Turističnega društva Šenčur. Na dosežke iz preteklosti so lahko upravičeno ponosni. V zgodovino so zapisali ime Šenčurja z opazno udeležbo na gostinsko turističnih sejmih. V domačem kiaju so postavili na noge Jurjev sejem, organizirali so podoknice in poskrbeli za propagandno gradivo. Redno ocenjujejo tudi urejenost kraja, česar vsi ne cenijo dovolj. Nekateri nagrajenci ne pridejo niti po priznanje. Kot si želijo, bi radi imeli med v okrog 300 člani iz Šenčurja in Srednje vasi več prebivalcev iz novih naselij. Ker imajo že več kot četrt stoletja turistični podmladek v šoli, pa se jim ni treba bati za prihodnost. Stoj an Saje Zahvale dolgoletnemu predsedniku Letos bodo praznovali petdesetletnico Albin Zevnik je bil kar 27 let predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Kranj. Zamenjal gaje 24-letni Grega Bizjak. Taborniška organizacija v Škofji Loki dela že pol stoletja. Letos aprila osrednja Stražišce pri Kranju - Peti občni zbor ZŠAM Kranj je privabil v Šmartinski dom le 72 od skupno 235 članov. Njim so se pridružile delegacije iz gorenjskih združenj, Kočevja, Ivančne Gorice, SAP Ljubljana in Zveze ZŠAM Slovenije. Zbrane je pozdravil predsednik kranjskega društva Albin Zevnik, ki je v svojem poročilu zajel pomembne dogodke od leta 1977. Takrat Albinu Zevniku se je zahvalil za dolgoletno delo Igor Pipan. je postal predsednik stanovske organizacije, v kateri je članstvo hitro naraščalo. Zato so poiskali svoje prostore in organizirali razne dejavnosti. Srečevali so se na spretnostnih vožnjah. Športnih tekmovanjih, šoferskih plesih in strokovnih predavanjih. Ob skrbi za nakup vozniške opreme so spodbujali zanimanje mladine za prometno varnost. Povezovali so se v skupnem delu, zlasti v regijskem odboru Gorenjske, leta 1998 pa so podpisali listino o pobratenju z ZŠAM Kočevje. Ker je združenje deležno vse manj podpore - lani je občina dala le 100 tisočakov dotacije, se oži tudi dejavnost. Vseeno so se udeležili evropskega kongresa šoferjev v Rogaški Slatini in praznovanja 60-letnice ZŠAM v Žužemberku, v Kranju pa so imeli proslavo ob 80-letnici zveze. Člani v uniformah so sodelovali na več prireditvah, o^anizi-rali Ki ištofovo nedeljo v Šenčurju in se vključili v varovanje otrok v štirih šolah prvi Šolski dan. Pripravili so tudi več strokovnih predavanj. Skrbi jih, ker so lani izgubili 29 članov, z zbra- upnkojencev Kranj Na podlagi 13. in 30. člena Statuta Doma upokojencev Kranj in sklepa Sveta zavoda z dne 28. 10. 2003, Razpisna komisija Sveta zavoda objavlja razpis za delovno mesto: - DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v 56. in 69. členu Zakona o socialnem varstvu, izpolnjevati še naslednje pogoje: • imajo končano VI. ali VII. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri • najmanj pet let delovnih izkušenj. • strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva Mandat za razpisano delovno mesto traja 4 leta. Nastop dela 18. 4. 2004. Prijave z dokazili in program dela Doma pošljite v osmih dneh od objave razpisa na naslov: Dom upokojencev Kranj, Razpisna komisija, Cesta 1. maja 59, Kranj z oznako "Prijava na razpis". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa. RAZPISNA KOMISIJA Doma upokojencev Kranj Novi predsednik ZŠAM Kranj je Grega Bizjak. nim denarjem pa niso poknli niti obveznosti do zveze. Zato so se odločili, da bodo povišali članarino na 6000 tolaijev. Dosedanje delo kranjskega združenja je pohvalil predsednik Zveze ZŠAM Slovenije Igor Pipan, ki je predstavil cilje za napredek organizacije z 52 Članicami. Predsedniku Zevniku seje zahvalil za uspešno vodenje, ki je bilo daljše od starosti sedanjega predsednika. Slednjo dolžnost je prevzel 24-letni Grega Bizjak iz znane družine prevoznikov v Bitnjah pri Kranju. Kot je obljubil pred članstvom, si bo prizadeval za ohranitev tradicije enega najboljših združenj v Sloveniji. Kakovost dela v njem je potrdila tudi podelitev številnih priznanj: desetih značk za dolgoletno delo, štirih značk s srebrnim vencem, značke z zlatim vencem in sedmih plaket s srebrnim vencem. Plaketo tovarištva 1. stopnje si je prislužil Miro Kavčič iz Kranja. Za posebno presenečenje je poskrbel častni poveljnik uniformiranih članov Franc Rebec, ki je nekdanjemu predsedniku Zevniku izročil spominsko darilo. Stojan Saje dogajanja ob petdesetletnici. Škofja Loka - V Rodu svobodnega Kamnitnika je vključenih 186 tabornikov, v petih starostnih skupinah od najmlajših murnov (teh je letos kar 30), prek medvedkov in čebelic do gozdovnikov in gozdovnic, popotnikov in popotnic do grč. Ta-borništvo pri. najmlajših želi prek različnih dejavnosti razviti celovito osebnost, kasneje jih pritegne pustolovščina, prek te dejavnosti se naučijo veliko specifičnih taborniških veščin, predvsem pa pozitivnega odnosa do narave in športnega udej-stvovanja, pove načelnik tabornikov Tine Radii^a. Taborniš-tvo je tudi v preteklosti pritegovalo veliko mladih ljudi in v petdesetih letih duh svobodnega Kamnitnika ni zamrl. V tednu okrog 22. aprila, ko praznujejo slovenski taborniki, bodo v v Skofji Loki počastili okroglo obletnico delovanja. Izdali bodo Tine Radinja zbornik, ki bo prikazal dolgoletno zgodovino taborništva na v Škofjeloškem, o tem bodo pripravili tudi razstavo, tudi slavnostna akademija ne bo manjkala. Aprila se bodo s svojimi de- javnostmi taborniki predstavili občanom, posebej odraslim, posebej otrokom in mladini, kijih bodo morda tudi na ta način pritegnili v svoje vrste. Taborniš-tvo je zanimiv način življenja. Na vodovih sestankih se vsak teden naučijo kaj novega, poleti odhajajo na taborjenja pod šotore (lani je bilo kar pet tabornih izmen za 174 tabornikov), pozimi pa na zimovanja v koče in taborniške domove (več kot sto otrok in mladostnikov), pogosti so tudi izleti, ki jih prirejajo zgolj zase, več pa je tudi družinskih, da tudi staiši užijejo nekaj taborniške avanture. Škofjeloški taborniki so nam še povedali, da bi ob okroglem jubileju radi obnovili taborniški dom ob sotočju obeh Sor. Sredstva sicer zbirajo že več let, letos pa se temu posvečajo še z večjim zanosom. Danica Zavri Žlebir, foto: Tina Doki Lani uspešni, letos oprema Na občnih zborih na območju GZ Vodice poudarjajo usposabljanje. Polje pri Vodicah - Na rednem letnem občnem zboru PGD Polje pri Vodicah so v soboto ugodno ocenili delo in uresničevanje programa. Še posebej ponosni so na dosežene rezultate na tekmovalnem področju, saj so njihove veteranke na državnem in pokalnem tekmovanju lani in predlani osvojile prvo mesto. Prav tako uspešni so bili na tekmovanjih veterani in tudi drugi. V oceni dela in načrtih pa so se dotaknili tudi nalog, ki jih čakajo. Ocenjujejo, da bodo morali v prihodnje nameniti največjo skrb usposabljanju oziroma izobraževanju in opremljanju. Zaščitne obleke in dihalni aparati so nedvomno osnova za varno in strokovno delo. Prav tako pa v opremo sodijo tudi požarne cevi. Za takšen program pa bodo seveda potrebovali tudi denar. Razen tega v prihodnjem obdobju načrtujejo tudi nabavo gasilskega kombija. Podobno kot v Polju pri Vodicah so uspešno ocenili delo v petek tudi člani gasilskega društva v Vodicah. Njihova glavna skrb letos bo usposobitev za upravljanje z novim gasilskim vozilom, ki ga bodo dobili letos, ko bo končana nadgradnja podvozja. Sicer pa tudi v Vodicah načrtujejo izpopolnjevanje oziroma dopolnjevanje opreme in usposabljanje. Zadovoljni z uresničevanjem programa pa so bili pred tednom dni tudi gasilci v PGD Repi\je Dobruša. Po lanskem hidrantnem omrežju bodo letos posebno pozornost namenili usposabljanju in opremljanju. Usposabljanje in oprema pa sta tudi nalogi, ki so ju na občnih zborih izpostavili in podprli predstavniki Gasilske zveze Vodice. Zato bodo prav o tem nedvomno spregovorili tudi občnem zboru Gasilske zveze Vodice, ki bo po končanih zborih v društvih. Na zboru v Polju so podelili tudi priznanja Gasilske zveze Vodice I. in III. stopnje, priznanja Gasilske zveze Slovenije in društvena priznanja za dolgoletno delo. Veteranska društvena priznanja za več kot 50-letno delo so dobili Stane Fujan, Štefan Aljaž in Anton Kimovec. Andrej Zalar 4- k Torek, 20. januarja 2004 ZDRAVJE, DOBROTA NI SIROTA / tnfo@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN Več darovalcev 9 vecje upanje Presaditev kostnega mozga je učinkovit način zdravljenja levkemije. Za polovico bolnikov najdejo darovalce. Tisoč potencialnih darovalcev kostnega mozga v Sloveniji. Ljubljana - Slovenke in Slovence je ganila prošnja svetovne znane glasbenice Irene Grafenauer, naj ljudje darujejo kostni mozeg, ki ji lahko reši živ^enje. In Slovenija se je zganila. Tako množično, kot še nikoli doslej. Na Zavodu za transfuzijsko medicino so zabeležili že okoli 1000 potencialnih darovalcev, na dveh predavanjih o presaditvi kostnega mozga v Ljubljani pa se je za darovanje prijavilo 200 darovalcev kostnega mozga. Darovalec se prijavi na Zavodu za transfuzijsko medicino, kjer ga seznanijo s postopki vpisa v register in darovanja, sledi pogovor z zdravnikom, darovalec podpiše pisno privolitev za vpis podatkov v register, odvzamejo mu vzorec krvi in določijo trans-plantacijske antigene, kijih skupaj s šifro vpišejo v register. In kaj je pomembno pri darovanem kostnem mozgu? Fenotip slednjega se mora ujemati s feno-tipom kostnega mozga prejemnika. Največ možnosti, da najdejo ustrezni kostni mozeg, je pri bližnjih sorodnikih - sorojencih (bratje, sestre), pri nesorodnih darovalcih pa je starost omejena od 18 do 55 let. Iskanje pravega darovalca je pogosto podobno iskanju igle v senu, po besedah primanja Jožeta Pretnarja, dr. med., specialista internista in vodje enote za transplantacijo kostnega mozga na Kliničnem oddelku za hematologijo ljubljanskega Kliničnega centra, za polovico bolnikov najdejo ustrezne darovalce, v Sloveniji kostni mozeg letno potrebuje 10 bolnikov, iskanje pa traja od nekaj mesecev do več let. "Slovenski darovalec lahko pri neso-rodni transplantaciji s kostnim mozgom pomaga bolnikom kjerkoli po svetu. V svetovnem registru je trenutno vpisanih kar 9 milijonov darovalcev. V Sloveniji tako transplantacijo opravljamo od leta 2002, vsi do-natorji za slovenske bolnike so bili doslej iz tujine, opravili pa smo 114 sorodnih transplantacij. Slovenci imamo veliko skupnih genov z Nemci, več kot na primer z Angleži in Francozi," je povedal Pretnar. Poznamo več oblik levkemije, razlikujejo pa se tudi načini zdravljenja. Transplantacija je uspešen način zdravljenja le za nekatere vrste levkemije in pri osebah, ki niso starejše od 50 let, dobre rezultate zdravljenja dosegajo tudi s kemoterapijo. "Presaditev kostnega mozga je zelo zahteven poseg in zavedati se moramo, da ni garancija pred vnovičnim izbruhom bolezni. Uspešna je pri 60 odstotkih bolnikov. Polovica bolnikov, ki zbolijo za levkemijo, je prestarih za presaditev, pri ostali polovici pa pri tretjini najdemo sorodne darovalce, pri tretjini nesorodne, za tretjino pa jih ne najdemo." Darovanje kostnega mozga poteka na dva načina: pri prvem darovalcu z iglami iz medenice posrkajo okoli tri četrt litra kostnega mozga, pomešanega s krvjo. Poseg opravijo v narkozi in po njem se Darovanje kostnega mozga veča možnosti za preživetje bolnikom z evkemijo. lahko pojavijo bolečine. Zapleti so zelo redki in zdravniki poseg označujejo za zelo varen. Kostni mozeg lahko dobijo tudi z zbiranjem matičnih celic iz venske krvi, v tem primeru pa darovalec nekaj dni prejema rastne faktorje za množenje matičnih celic. Nobeden od posegov za darovalca ni nevaren, odvzeti kostni mozeg pa se obnovi v nekaj tednih. V Sloveniji za levkemijo letno zboli od 150 do 200 ljudi. V zadnjih tridesetih letih se je preživetje zelo povečalo, saj zdravniki ozdravijo vsakega drugega bolnika. "Poz- dravljam akcijo, ki je ljudi seznanila s to boleznijo in možnostmi zdravljenja ter jih spodbudila k univerzalni solidarnosti. Akcija naj ne bo le kratkoročna, ampak si želimo, da bi trajala tudi v prihodnje in bi v register lahko vsako leto vpisali tisoČ novih darovalcev kostnega mozga. Tako bi bilo več možnosti, da bi za slovenske bolnike dobili slovenske darovalce, poleg tega pa več darovalcev daje upanje večjemu številu bolnikov," je pojasnil Pretnar. Renata Skrjanc, foto: Tina Doki sw A ^ DRUŽINSKI NASVETI Vrednote (3) Damjana Šmid "Ljudje pogosto skušajo živeti po napačnem vrstnem redu: prizadevajo si, da bi imeli več stx'ari in denarja, da bi lahko počeli, kar želijo in bi bili zato srečnejši. Zadeva pa deluje ravno obratno. Najprej n\oramo biti v resnici to, kar smo, nato početi, kar želimo in kar nas dela boljše, in šele potem bo prišlo vse tisto, kar želimo. " (M. Young) Biti to, kar smo, in to še izboljšati, ni lahka naloga. Ni pa nemogoča. To ne pomeni, da moramo postati drug človek in se spremeniti v nekoga, ki ga ne bomo poznali. Dovolj je že, če poznamo sebe tako dobro, da vemo, kaj sploh želimo izboljšati. Ce bi mati narava hotela, da je na svetu vse enako, potem ne bi bilo toliko različnosti. Zato je potrebno različnost spoštovati. Kajti iz različnosti se rodi strpnost. In prav strpnost je tista, s katero se odrasli v tem trenutku težko pohvalimo. Sodeč po televizijskih oddajah in odzivih odraslih na aktualne dogodke je z našo strpnostjo nekaj hudo narobe. Kot da bi se v svoji majhnosti bali vsega in vsakogar. Zato, dragi moji, nimam pojma, kako bomo strpnosti naučili otroke, dokler bomo tako nestrpni. Mogoče lahko pogledamo okrog sebe in še malo vase in najdemo kakšen skrit košček strpnosti. Pa ga zalivajmo in mogoče bo zrasel in celo prerasel to malo, nestrpno deželico. Menim, da nestrpnost izhaja iz občutka ogroženosti, ta pa iz občutka nezadovoljstva. In ko smo nezadovoljni, je lažje pokazati s prstom na nekoga drugega, kot pa prevzeti odgovornost za tisto, na kar lahko vplivamo. Zato ne nasedajte otrokom, ko vam bodo naštevali krivce. Vprašajte jih o njihovih dejanjih. Strpnost se pokaže najprej doma. Sprejemajmo različnosti v družini in se iz njih učimo. Težava nastane že pri izmenjavi mnenj in pri sprejemanju le-teh. So ljudje, ki želijo imeti vedno svoj prav. In so ljudje, ki imajo rajši kot svoj prav dobre odnose z ljudmi. Koristno vprašanje za vsak dan je povsem enostavno: v "Ce nekaj rečem ali storim - kakšen bo potem moj odnos s tem človekom? Bo boljši ali slabši?" To velja tudi za besede, ki jih ne povemo dotični osebi, ampak še za vse tiste odvečne besede, ki jih govorimo o drugih. Obrekovanje že dolgo časa velja za slovenski nacionalni hobi. Otroci se ga naučijo od nas. In če bi pogledali naše zale deklice, kako že v šoli mešetarijo, katera bo s katero prijateljica in zakaj ne, bi bili začudeni. In ko v svoji nestrpnosti odrinejo iz svojega sveta vse, ki niso dovolj lepe ali po njihovih merilih - zaboli še odraslega človeka, kaj šele tista mala, nežna bitja. Strpnost sejmo in sočutje. Sicer bomo sami sebe pokopali v sovraštvu. Ta teden krvod^alska akcija Kranj - V petek, 23. januarja, se začenja krvodajalska akcija, ki jo organizira Območno združenje Rdečega križa Kranj. Krvodajalce bodo vozili na Zavod za transfuzijsko medicino v Ljubljani s posebnimi avtobusi. Razpored odhodov: petek, 23. januarja: ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj Preddvor, ob 7. uri avtobusne postaje Olševek, Hotemaže, ob 8. uri z avtobusne postaje Struževo, ob 9. uri z avtobusne postaje Vodovodni stolp, ob 11. uri z avtobusne postaje Gorenja Sava (za krvodajalce iz omenjenih krajevnih organizacij RK); ponedeljek, 26. januarja: ob 7. uri z avtobusnih postaj Hrast-je Prebačevo, ob 8. uri z vseh avtobusnih postaj na Kokrici, ob 9. uri z vseh avtobusnih postaj v Predosljah in ob 10. uri z avtobusnih postaj na Primskovem; v torek, 27, januarja: ob 7. uri izpred KS Zlato polje, ob 8. uri z avtobusnih postaj Zalog, ob 9. in 10. uri s parkirnega prostora pred Srednjo elektro in strojno Šolo Kranj, ob 11. uri z avtobusne postaje pred hotelom Creina (slednje za krvodajalce gimnazijce). D.Z. vozilo V Lions Club Kranj in Rotary Club Kranj sta pripravila prvi skupni humanitarni koncert. Zbrana sredstva so namenjena nakupu ambulantnega vozila za Zdravstveni dom Kranj. Kranj - Ko je namen dober, spregovori srce, pravijo člani Lions in Rotary Cluba Kranj, ki so v petek, 16. januarja, v dvo- 1,8 milijona za matere v stiski Prejšnji teden je mag. Jurij Giacomelli, direktor časnika Finance, predstavnicam materinskih domov iz Ljubljane, Celja in Novega mesta predal donacijo v višini 1,8 milijona tolarjev. Ljublana - Časnik Finance je bil pobudnik dobrodelne akcije Na varnem, s katero je pomagal trem od sicer osmih materinskih domov v Sloveniji. Pri nas sicer deluje tudi deset zatočišč, tako da je sedaj za matere in druge ženske, ki potrebujejo različne oblike pomoči, na voljo 230 bivalnih enot. Jury Giacomelli je ob podelitvi donacij povedal, da so se za tovrstno pomoč odločili. ker je nasilje nad ženskami resen družbeni problem in so žrtvam nasilja kršene temeljne človekove pravice, zato so želeli podpreti ustanove, ki tem ljudem pomagajo. Liviana Lesar, direktorica ljubljanskega materinskega doma. Suzi Kvas iz materinskega doma v Celju in Helena Zalokar iz varne hiše v Novem mestu, ki so za svoje ustanove prejele vsaka po 600 tisočakov, so povedale, da bodo podarjeni denar porabili za nujna vzdrževalna dela ustanov, zamenjavo dotrajane opreme, nakup novih gospodinjskih strojev, plačilo ogrevanja, za denarno pomoč uporabnicam, ki so brez vsakih dohodkov, v Ljubljani tudi računalnik, da se bodo stanovalke izobraževale in tako povečale svoje možnosti za zaposlitev. V imenu prejemnikov se je zahvalila Liviana Lesar (na sliki) in izrazila spoštovanje vsem, ki so pomagali pri zbiranju denarja. D.Ž., foto: Tina Doki rani kina Center Kranj pripravili prvi skupni koncert, na katerem je Big Band orkester Slovenske vojske z dirigentom mag. Jani-jem Šalamonom in sopranistko Francko Šenk zaigral svetovno znane melodije. V uvodnem delu sta delovanje obeh klubov predstavila predsednica Vanda Pečjak za Lions Club Kranj in predsednik Vilijem Pšeničnik za Rotrary Club Kranj. Združuje ju skupni namen, da delajo za dobro ljudi, ki so potrebni pomoči, a vsak na svoj način in po svojih močeh. Ob tej priložnosti sta slikarja Klavdij Tutta, član Rotary Cluba Kranj, in Vinko Tušek, član Lions Cluba Kranj, podarila vsak po pet svojih umetniških del "Varni hiši" na Gorenjskem z namenom, da bodo prostori zatočišča pred nasiljem čim bolj prijetni za bivanje. V zahvalo za darovana dela in za številne za- Posebno zahvalo za prispevek k ureditvi "Varne hiše" na Gorenjskem je prejel kranjski slikar Vinko Tušek, član Lions Cluba Kranj. sluge, ki jih je za "Varno hiŠo" prispeval s svojim delom Vinko Tušek, mu je Silva Košnjek. predstavnica "Varne hiše" na Gorenjskem, podarila posebno zahvalo, saj je avtor s svojim de- Jure se zahvaljuje Krai\j - Pred novoletnimi prazniki smo objavili kratko obvestilo o mladem Juretu, ki živi s svojo mamo in babico v zelo slabih socialnih razmerah, tako da si ne more kupiti niti zimskih čevljev. Naše sporočilo je naletelo na odprte roke: Juretu so pomagali številni dobri ljudje, mu darovali oblačila in obutev ter tudi nekaj denarja, da je družina lažje prebrodila decembrske dni. Skupaj z gospo Hermino. ki je javnost opozorila na težke razmere v Juretovi družini, se slednja sedaj zahvaljuje za vse dobro, česar so bili deležni ob praznikih. D.Ž. lom že večkrat pomagal gorenjskemu zatočišču ustvariti ugodne pogoje za delovanje. Po koncertu je potekala tudi licitacija tekmovalnega dresa Iztoka Čopa, olimpijskega in svetovnega prvaka v veslanju, prav tako člana Rotary Cluba Kranj, s katerim je nastopil na finalni tekmi na svetovnem prvenstvu v Milanu leta 2003, vključno z avtogrami dobitnikov medalj. Vse zbrana finančna sredstva od licitranega dresa. 472 prodanih vstopnic in osebnih donacij bodo namenjena za nakup ambulantnega vozila za Zdravstveni dom Kranj. Katja Dolenc GORENJSKI GLAS • 10. STRAN ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 20. januarja 2004 ROKOME' Sinoči 80 se v prvi polfinalni tekmi mednarodne hokejske lige pomerili hokejisti ljubljanske ZM Olimpije in Acronija Jesenic. Bo železarjem po zmagi v četrtfinalu in zgolj dnevu odmora uspel veliki met proti spočitim Ljubljančanom? Jesenice - Sinoči so v tesni dvorani v Zalogu v prvi polHnalni tekmi mednarodne hokejske lige palice prekrižali hokejisti Acronija Jesenic in Zavarovalnice Maribor Olimpije, pa čeprav večnega hokejskega d^rbya v polfinalu MHL pred četrtfinalni-mi obračuni ni pričakoval skorajda nihče. Toda železarji so v četrtfinalnem obračunu s poljskim prvakom Dwory SA Unio, ki je suvereno osvojil prvo mesto po rednem delu lige, presenetili celo sami sebe. Po zmagi na prvi tekmi na Poljskem (3:6) in porazu na drugi (3:0) so v soboto v dvorani Podmežakla z izjemno igro nadigrali Poljake in zmagah z 2:1 (0:0, 2:0, 0:1). Preden je z dokaj razredčenih tribun v Podmežakli - gledalcev je bilo dobrih tisoč - začelo odmevati Je-se-ni-ce in odzvanjati Avsenikove melodije, smo bili v soboto priča izjemni jeseniški predstavi. Predvsem v prvih dveh tretjinah so bili železarji pravi gospodarji na ledeni ploskvi. V prvih dvajsetih minutah so imeli Jeseničani več od igre, večkrat nevarno streljali proti poljskim vratom, toda zadetka ni bilo. Verjetno najlepšo priložnost v igri hitrega tempa je v 15. minuti zamudil Marjan Manfreda, ko je nevarni strel poljski vratar Jaworski uspel pretili v 31. minuti, ko je Waldemar KHsiak zadel celo prečko, še v isti minuti pa je niz lepih napadalnih akcij v prvi polovici igre z golom kronal branilec Borut Vukčevič, ki ga je odlično zaposlil Grega Por. Štiri minute kasneje so železarji izkoristili številčno premoč na ledu, tedaj je Aleš Kralj s topovskim udarcem z modre črte še drugič ta večer premagal poljskega vratarja. Po pričakovanjih so v zadnjem delu Poljaki moČno pritisnili, a razigrani Kristan je klonil šele v 48. minuti, ko je zadel Klisiak. Jeseniški igri se je v odločilnih Jeseničane je v soboto odlikovala borbena igra. Domači trener Roman Pri-stov je bil s predstavo svojih varovancev seveda zadovoljen: "Svojim igralcem bi rad čestital za borbeno in disciplinirano igro ter seveda zmago. Vedeti je treba, da je bila to naša osma tekma v dvajsetih dneh, zaradi njih pa smo morah prepotovati Še 4000 kilometrov, zato je bila ta tekma še toliko bolj naporna. Toda če je ekipa fizično dobro pripravljena, potem lahko vsak dan igra dober hokej. Današnja zmaga je bila čista, madžarski sodnik je svoje delo opravil korektno, tako da nam nihče ne more očitati sodniške pomoči, kot se je te dni govorilo." Pred večnim derbijem je Pri-stov takole razmišljal: "Ekipi sta izenačeni, mi imamo nekoliko boljšega vratarja, Olimpija pa boljše napadalce. Oboji se dobro poznamo, velikih skrivnosti v igri ni, zato pričakujem odprto igro. Upam, da se bo polfinalni obračun odločil na tretji tekmi na Jesenicah. Fantje so z zmago nad Poljaki pridobili nekaj samozavesti, ki so jo po zaporednih porazih v decembru in v začetku leta že deloma izgubili." Po sinočnji tekmi (rezultata zaradi poznega termina tekme nismo imeli) bo danes v Zalogu na vrsti še drugo srečanje starih rivalov. V primeru neodločenega rezuhata po dveh srečanjih (1:1) se bo tretja, odločilna tekma za uvrstitev v finale MHL igrala v četrtek. Tekma v dvorani Podmežakla se bo v tem primeru začela ob 18. uri. Simon Šubic, foto: Tina Doki MALI NOGOME' Robert Kristan je v zelo dobri formi. ukrotiti. Pred jeseniškimi vrati je bilo najbolj vroče v 17. minuti, ko se je znova izkazal izjemni Robert Kristan, ki je v zadnjem obdobju v zelo dobri formi. V drugi tretjini ritem igre ni popustil. Poljaki so nevarno za- minutah začela trgati nit, zato so Poljaki še nekajkrat nevarno napadli, na srečo neuspešno. Poldrugo minuto pred koncem so favorizirani Poljaki poskusili še s šestim igralcem v igri, a so gostitelji z borbenostjo uspeli zadržati minimalno prednost. V polfinale Koprčani in Kranjčani Radovljica - Srednja gostinsko turistična šola iz Radovljice je bila tako kot pred leti tudi letos organizirala četrtfinale prvenstva srednjih šol v malem nogometu. Med štirimi srednjimi šolami so imeli največ športne sreče dijaki Srednje ekonomsko poslovne Šole iz Kopra in dijaki Srednje trgovske šole iz Kranja. Prav ti dve šoli sta se tudi uvrstili v polfinale tega tekmovanja. Vsa srečanja na četrtfinalnem turnirju so bila zanimiva in napeta, končala pa so se z minimalno razliko. REZULTATI: SETŠ Nova Gorica : SGTŠ Radovljica 4:3, SEPS Koper : STŠ Kranj 8:6 (po kazenskih strelih), STŠ Kranj : SETŠ Nova Gorica 4:3, SEPŠ Koper : STGŠ Radovljica 3:2. J.M. v športnih trgovinah HERViS dobijo zaposlitev KOŠARKA H-i a ^ 4 1. vodja trgovine Pogoji: najmanj V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri oz. šoia za trgovinskega poslovodjo / poznavanje dela z osebnim računalnikom (okolje Windows) / vozniški izpit B-kategorije /_ zaželene delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih 2. vodja oddelka športne opreme Pogoji: najmanj V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri / poznavanje del z osebnim računalnikom (okolje Wmdows) / zaželene delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih 3. vodja oddelka tekstila Pogoji: najmanj V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri / poznavanje del z osebnim računalnikom (okolje Windows) / zaželene delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih 4. prevzemalec blaga Pogoji: najmanj IV. stopnja ustrezne izobrazbe 5. prodajalci športne opreme in tekstila Pogoji: zaključena IV. stopnja izobrazbe trgovske smeri 2 jzbranim kandädiitom.' - ko pod zaporedno št. 1. bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s Šestmesečnim poskusnim delom, pod zapoiedno št od 2. do 5. bomo sklenili delovno razmerje za določen ćas z možnostjo podaljšanja. ^ ^ % t •m prodajalci športne opreme in tekstila Pogoji: zaključena IV. stopnja izobrazbe trgovske smeri z izbranimi kandidati bomo sklenjli delovno razmerje za določen čas s trimesečnim poskusnim delom z možnostjo podaljšanja. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Hervis d.o.o., Smartinska 152 g. 1000 Ljubljana, s pripisom "ZA RAZPIS". Fe/efo/rsA/Tf /nformdc// /?e đđ/emo. Zmagi gorenjskih prvoiigašev Kra^j - V 16. krogu 1. slovenske košarkarske lige za člane sta obe gorenjski moštvi zmagali. Kranjski Triglav je na domačem igrišču s 103:81 premagal Zagorje Banko Zasavje, domžalski Helios pa prav tako doma Alpos Kemoplast (86:60). Na lestvici še vedno vodi Pivka Perutnina (29), Helios je drugi (28), Triglav pa peli s 24 točkami, kolikor jih ima tudi fcoper. Srečanje gorenjskih ekip v 13. krogu 1. SKL za ženske so po pričakovanjih visoko dobile Lo-čanke - Jesenice : Odeja 44:84. Odeja je na lestvici druga, za vodilnim moštvom Tedi Le-grand pa zaostaja za točko -Tedi Legrand 9:2, Odeja 8:2, Jesenice so zadnje (0:11). l.B. SKL - člani: Radovljica : Maribor Branik 95:97, Loka kava TCG : Radenska Creativ 85:77. Vodi Maribor Branik (25), Loka kava je druga (23), Radovljica je zadnja (13). S.Š. GLAS www.gorenjskiglas.si Le še dva dni do začetka prvenstva « Kranj - Slovenska rokometna reprezentanca zadnji teden še stopnjuje pripravo na 6. evropsko rokometno prvenstvo, ki se bo za naše začelo v četrtek, ob 20.30 uri, s tekmo proti Islandiji. Minuli konec tedna so varovanci selektorja Toneta Tislja odigrali dve pripravljalni tekmi z reprezentanco Poljske, V petek so bili Slovenci boljši in so Poljake premagali s 33:24, naslednji dan pa se je zgodba obrnila. Podcenjevanje nasprotnikov je na zadnji tekmi pred EP Sloveniji priigralo poraz z 29:31. Selektor Tiselj poraz oziroma padec tempa v drugem polčasu ocenjuje kot dobro šolo. "V lovljenju zaostanka se nismo dobro znašli, a imamo še dovolj časa za pripravo. Na EP se bodo tekme odločale v zadnjih minutah," je prepričan strateg reprezentance. Prav danes naj bi se Tiselj tudi odločil za dokončno šestnajsterico, ki z dobrimi igrami pričakuje uvrstitev na olimpijske igre in boj za eno od kolajn. K uspehu naj bi pomagali tudi gledalci s spodbujanjem naših repre-zentantov, združeni slovenski rokometni navijači pa si bodo po zagotovilu predsednika RZS Zorana Jankoviča tekme ogledali po simbolični ceni 1000 tolarjev. Boštjan Bogataj ATLETIKA Prezeij preskočil 220 centimetrov Kranj - Z dvoranskim atletskim mitingom v Celju seje v soboto začela zimska atletska sezona. Na uvodni prireditvi se v ekipi kranjskega Triglava še posebej izkazal Rožle Prezey, ki je v višino skočil 220 centimetrov oz. pet centimetrov manj od osebnega dvoranskega rekorda, s tem rezultatom prepričljivo zmagal in hkrati dosegel še najboljši izid mitinga. Njegova sestra Eva Prezeij je bila v skoku v daljino z rezultatom 537 centimetrov prva med članicami in druga med vsemi tekmovalkami, njena klubska kolegica Spela Kovač je bila v isti disciplini s štiri centimetre krajšim skokom prva med starejšimi mladinkami in tretja med vsemi, Petra Perčič s skokom 519 centimetrov prva med pionirkami in četrta v absolutni konkurenci, Nuša Perčič pa s 497 centimetrov dolgim skokom druga med mlajšimi mladinkami in peta med vsemi tekmovalkami. David Celar je skočil v daljino 665 centimetrov, zmagal pri starejših mladincih in bil drugi med vsemi skakalci, za nameček pa je bil med mladinci še tretji v teku na 60 metrov (7,49). Petra Perčič je bila še četrta v pionirskem teku na 60 metrov (8,45). C.Z. VATERPOLO Kranjčani s polovičnim uspehom « Kranj - Drugi krog v prvem delu članskega državnega prvenstva ni prinesel posebnih presenečenj. Presenetili pa so z igro vaterpolisti Kokre, ki so v Ljubljani dodobra namučili gostitelje, vaterpoliste Olimpije, saj so vodili več kot polovico srečanja, a so nato po lastnih napakah dovolili domačinom, da so prevzeli pobudo in na koncu zmagali s štirimi zadetki razlike. V Kopru so vaterpolisti kranjskega Triglava Živil, ki so nekoliko razočarali v pokalu in v prvem krogu, le pokazali, kdo in kaj so in da nameravajo tudi v tem državnem prvenstvu osvojiti naslov najboljšega v državi ter tako ubraniti naslov. REZULTATA: Koper : Triglav Živila 6:11 (1:2, 0:3, 3:3, 2:3). Strelci za Triglav Živila: Troppan 4, Balderman 4, Podvršček 1, Pe-ranovič 1 in Bečič 1; Olimpija : Kokra 12:8 (1:1, 3:4, 3:1, 5:2). Strelci za Kokro: Kalan 4, Podlipnik 1, Cvetkov 1, MalavaŠič 1 in Kern 1. Lestvica: Olimpija, Branik, Triglav po 4 točke, Koper, Po-zejdon in Kokra O točk. J.M. Splitski Jadran na pripravah v Kranju Kanj - Prejšnji teden so se v kranjskem pokritem olimpijskem bazenu pripravljali letošnji finalisti hrvaškega pokala, vaterpolisti splitskega Jadrana Deltrona. Dobre prijateljske vezi med Triglavom in Jadranom imajo zelo dolge korenine. Le spomnimo se vrste splitskih vaterpolistov v Kranju. Eden od njih, Mladen Drnasin, je sedaj športni direktor tega hrvaškega prvoligaša, za katerega igrajo tudi štirje hrvaški reprezen-tanti, ki pa jih zaradi obveznosti do reprezentance (kvalifikacije za nastop na 01) ni bilo v Kranju. Trener splitskih vaterpolistov je Dragan Matutinovič, ki je bil tudi kandidat za prevzem slovenske izbrane vrste. Splitčani so priprave ocenili kot zelo koristne, kajti moštvo je mlado, igralci pa prihajajo iz različnih sredin, zato je bil največji poudarek prav na spoznavanju med seboj. Dnevno so delali po deset ur. Tako so koristili fitnes studio, pokriti olimpijski bazen, med drugim pa so bili tudi na našem najbolj urejenem smučišču Krvavec. Vsak večer so igrali tudi trening tekmo s Triglavom, kar dvakj at pa je prisotnost Jadrana v Kranju izkoristil tudi slovenski selektor Igor Štirn, ki je na skupne treninge povabil mlade vaterpoliste, ki naj bi v prihodnosti zamenjali starejše v reprezentanci. Jože Marinček, foto: Tina Doki Torek, 20. januarja 2004 ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 11. STRAN Uspešna sankaška dirka na Savskih jamah SMUČARSKI SKOKI Na tretji tekmi letošnje sezone za Interkontinentalni pokal v sankanju na naravnih progah so ekipno slavili Italijani. Med našimi je bil najboljši Ervin Marn (SK Podljubelj) na petem mestu pri starejših mladincih. Planici pozitivna ocena Planica - Tehnični delegat Mednarodne smučarske zveze Bertil Palsrud je prejšnji teden pozitivno ocenil priprave prirediteljev svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, ki bo v Planici potekalo od 19. do 22. februarja. Predsednik komiteja FIS za letalnice Wolfgang Happle bo Planico obiskal 31. januarja, do tedaj pa mora organizacijski komite dokončati še nekatere stvari (med njimi postavitev ogrevalne hišice za tekmovalce na vrhu skakalnice), na katere je tokrat opozoril Palsrud, da bo planiška letalnica lahko prejela tudi certifikat o ustreznosti. S.Š. Planina pod Golico - "Najbolj sem vesel, ker je tekma 'šla skozi* brez najmanjše nesreče," je bil ob zaključku nedeljskega tekmovanja sankačev na Savskih jamah v Planini pod Golico zadovoljen Janez Hrovat, vodja tekmovanja pri Sankaškem klubu Jesenice. Po besedah Janija Gregoriča, predsednika kluba, so letos progo na nekaj mestih izboljšali. Start so premaknili za 2,5 metra, s čimer so zmanjšali naklon in začetne hitrosti tekmovalcev. Približno na sredini proge so zavoj, ki mu rečejo "frizer" in je bil večkrat prizorišče nesreč, v prid varnosti razširili za tri metre, v cilju pa so pridobili velik prostor za prihod tekmovalcev. Naravno sankaško progo na Savskih jamah štejejo za najsta- rejšo v Evropi, različna tekmovanja pa prirejajo že skoraj pol stoletja. Pri ekipnih uvrstitvah so to nedeljo podelili 47. pokal mesta Jesenice, ki je šel v roke italijanski reprezentančni ekipi, drugi so bili Avstrijci, tretji pa prav tako Italijani - ekipa Sued-tirol. Slovenci so s tekmovalci iz Podljubelja med sedmimi ekipami zasedli peto mesto. Tretje letošnje klubske tekme Interkontinentalnega pokala se je udeležilo 68 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Poljske in Slovenije. V osmih kategorijah (mlajše in starejše mladinke, članice, mlajši in starejši mladinci, člani, mladinci dvosed in dvosed) so se na prvih mestih izmenjavali Italijani in Avstrijci. Pri ženskah je 1034 metrov dolgo progo v skupini starejših mladink najhi- Benicovič dvaicrat med petnajsterico Zakopane - Tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v poljskih Zakopanih sta dobila Nemec Michael Uhrmann (sobota) in Avstrijec Martin Hoelwarth (nedelja). Na sobotni tekmi je bil Ljubljančan Peter Zonta po odličnem drugem skoku deseti, Kamničan Rok Benkovič je bil petnajsti, Jernej Damjan pa 26. Na nedeljski tekmi, ki jo je krojil tudi snežni metež, je do točk z dvajsetim mestom prišel Primož Peterka, Benkovičje bil s Štirinajstim mestom najboljši Slovenec, Damjan je bil 25., Zonta pa je v drugi seriji s šestega zdrsnil na 28. mesto. Robert Kranjec in Jure Bogataj se obakrat nista prebila med trideseterico. S.Š. NAMIZNI TENIS Ervin Marn je bil kljub poškodbi peti med starejšimi mladinci. Borut Kralj je bil petnajsti Garmisch-Partenkirchen - Najboljši sankači na naravnih progah so se konec tedna pomerili na sankaški progi v nemškem Garmisch-Partenkirchnu. Med sedmimi slovenskimi sankači je bil najboljši Borut Kralj na 15. mestu, Pagon je bil sedemnajsti, Fejfar dvajseti, Benedik 21., Gortnar 28. in Potočnik 31. Zmagal je Italijan Blas-bichler. Pri ženskah je bila Mateja Kralj štirinajsta, zmagala je Rusinja Lavrentjeva. Slovenski dvosed Gortnar/Potočnik je bil deseti, zmagal pa je ruski dvosed Poršnev/Lazarev. S.S. treje prevozila Italijanka Imelda Gruber (prvi čas 1:14.50, skupni 2:29.03), pri moških pa z najboljšima časoma v drugi vožnji (1:12.18) pri starejših mladincih Michael Folie (Italija) in pri članih Daniel Quitta Ötalija), ki je bil s skupnim časom 2:24.40 tudi najhitrejši na tekmi. Najboljše uvrstitve naših tekmovalcev: peto mesto Ervin Marn pri starejših mladincih, šesto mesto Matic Dolžan in sedmo mesto Miha Meglic pri Uspešen začetek leta za kranjske karateiste Na 8. mednarodnem novoletnem turnirju kadetskih in mladinskih reprezentanc v Žalcu sta zmagala mlada kranjska karateista Suzana Mesarec in Matej Sušnik. v Žalec - V zadnjem obdobju so kranjski karateisti nadaljevali z dobrimi nastopi. Na 8. mednarodnem novoletnem turnirju kadetskih in mladinskih reprezentanc, ki je drugi januarski konec v tedna potekal v Žalcu, sq dosegli nekaj odličnih rezultatov v konkurenci tekmovalcev iz Av- v strije. Slovaške, Italije, Švice, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Suzana Mesarec iz KK Shoto-kan Kranj je zmagala v Športnih borbah v kategoriji mlajše kade-tinje do 53 kg, Matej Sušnik iz KK Kranj pa v kategoriji starejši dečki do 50 kg. Drugi mesti med mladinkami sta zasedli Lejla Ašanin (nad 60 kg, KK Shotokan Kranj) in Iva Peternel (do 53 kg, KK Kranj), tretja pa sta bila Maja Šmid v konkurenci kadetinj do 53 kg in Mensur Markišič med mladinci nad 80 kg (oba Shotokan Kranj). V Žalcu so ob tej priložnosti podelili tüdi pokale pokalnim zmagovalcem za leto 2003. Matej Sušnik iz KK Kranj je bil lani v pokalnem tekmovanju najboljši posameznik med starejšimi dečki, Bojana Dujovič (KK Kranj) pa med članicami. V posamezni konkurenci so bili v lanskem pokalnem tekmovanju uspešni iz KK Shotokan Kranj: Vanja Šiljak - druga med malčicami, Nastja Bojič - druga med mlajšimi deklicami, Juš Markač - drugi med mlajšimi dečki, Lejla Ašanin - druga med kadetinjami in Danijel Rihtarič - tretji med mlajšimi dečki. Shotokan Kranj je v ekipni konkurenci prejel naslednje lovorike: za 1. mesto v kategoriji kadetinj, za 2. mesto v kategoriji mlajši dečki ter za 3. mesta v kategorijah mlajše deklice, starejše deklice in člani. Karate klub Kranj je osvojil pokal za 3. mesto v kategoriji članic. Pred kratkim je v Jesolu v Italiji potekalo dvodnevno svetovno klubsko prvenstvo, na katerem so nastopili tudi karateisti Shotokan kluba Kranj. V tekmovanju po wkf pravilih je med kadetinjami (-1- 60 kg) Lejla Ašanin osvojila tretje mesto, Juš Markač (malčki) pa je bil četrti v katah. S.Š. Veliko težav za Kranjčane Krai\) - l.B liga v rokometu za moške je letos zelo izenačena. Za drugo mesto, ki še zagotavlja napredovanje, je v igri pet ekip. To so Pekarna Grosuplje, Goriš-nica. Gorica Leasing, Slovan in Sviš. Vsa peterica ima 14 točk. Sedmi Dolani so osvojili 11 točk. CHIO Kranj, Mitol, Sevnica, Mokerc in Črnomelj so ekipe, ki se bodo borile za obstanek, saj osmi CHIO Kranj in dvanajsti Črnomelj ločijo le tri točke. Kranjčani so se lani borili za napredovanje, letos, vsaj po doslej prikazanem, pa jih čaka krčevit boj za obstanek. Odhod trenerja Lombarja in nekaterih igralcev, neurejene razmere za trening, CHIO še naprej nima statusa "kranjske ekipe", slabo finančno stanje in še kaj, so nare- dili svoje. CHIO je jeseni igral šest tekem na domačem igrišču. Izgubili so z jesenskim prvakom, Svišem in Grosupeljčani, točko so oddali še Gorišnici. Premagali so Dol TKI Hrastnik in Mitol. Pet osvojenih toČk je premalo. Deloma so domače poraze nadoknadili v zadnjem kiogu v Čr-nomlju, kjer so zmagali. Vsa ostala srečanja so izgubili. Spomladi igrajo tekmo več v gosteh. Kljub temu pa je razpored tekem nadaljevanja za Kranjčane ugoden. Kar trije kandidati za obstanek, Sevnica, Mokerc in Črnomelj, prihajajo v Kranj. Sposobni so premagati tudi Slovan in Gorico Leasing, ki ob naštetih ekipah spomladi prihajajo v Kranj. Sposobni pa so premagati tudi katerega od njihovih gostiteljev (Dol ali Mitol). Za obstanek bo verjetno zadostovalo 15-16 točk. To pomeni, da bi morali "čipsi" osvojiti še osem točk. Še nekaj statistike: najboljši izvajalci najstrožjih kazni so bili rokometaši Gorišnice. Realizacija je bila 86-odslotna. Kranjčani so bili s 76-odstotno uspešnostjo, četrti. Najboljši strelec je Ivančič (Gorica L.), zadel je 111-krat. Med desetimi najboljšimi strelci ni nobenega Kranjčana. Najbolj športna ekipa jesenskega dela so bili prvaki iz Hrpelj. CHIO Kranj jc, predvsem zaradi izključitve enega igralca, najbolj ne-športna ekipa l.B lige. Med posamezniki je, zaradi že naštete izključitve, na prvem mestu igralec Chio Kranja. M.D. mlajših mladincih. Med ženskami je kot edina naša predstavnica nastopila Živa Jane (starejše mladinke, 6. mesto), med fanti pa še Tadej Meglic (člani, 10. mesto). Dejan LotriČ (starejši mladinci, II. mesto) in Matic Egart (mlajši mladinci, 17. mesto). Mendi Kokot, feto: Tina Doki Popoln uspeh gorenjskih ekip Kranj - V 11. krogu 1. slovenske namiznoteniške lige za moške je Lisk Križe doma izgubil proti Vegradu iz Velenja z 1:6. Edino zmago je dosegel Jazbec, ki je s 3:0 premagal Voduška. Vodi Maribor eKompenzacije z 22 točkami, Lisk Križe je tretji s 14 točkami. V ženski prvi ligi so Merkurjevke v gosteh premagale Arrigoni z 1:6. Safranova je zmagala obe posamični tekmi in v dvojicah z Bur-garjevo, ki je prav tako k skupnemu rezultatu dodala dve posamični zmagi. Šesto zmago je prispevala Ludvikova. Edigs Domžale je v gosteh premagal s 3:6. Grumova je zmagala dvakrat, prav tako Lužar-jeva, po enkrat pa Faganelova in dvojica Grum - Lužar. Na lestvici vodi Iskra Avtoelektrika z 18 točkami, Merkur deli drugo mesto z Ilirijo (15 točk), Edigs Mengeš je šesti s šestimi točkami! S.S. Brona na internetnem SP Na svetovnem internetnem lokostrelskem dvoranskem prvenstvu tekmujejo lokostrelci, ki so v predpisanem obdobju sodelovali na enem izmed uradnih dvoranskih lokostrelskih tekmovanj na 18 metrov. Šenčur - Konec leta 2003 (od 8. novembra do 21. decembra) je preko svetovnega spleta potekalo že četrto svetovno internet-no lokostrelsko dvoransko prvenstvo, ki ga je tudi tokrat vodil neomajen lokostrelski zanesenjak in tekmovalec mednarodnega razreda Marjan Podržaj iz Šenčurja. Prvenstva se je tokrat udeležilo več kot 200 loko-strelcev in lokostrelk iz 14 držav, ki je sodelovalo na več 40 dvoranskih tekmovanjih po svetu. Po lanski srebrni ekipni me-dalji je slovenska ekipa tokrat osvojila ekipni bron, tretji pa je bil med posamezniki Marjan Podržaj. Med posamezniki je sicer zmagal Šved Martin Ottoson (569), pred sonarodnjakom Erikom Jonssonom (564), Podržaj pa je dosegel rezultat 548 krogov). Med članicami je slavila Britanka Trish Lowell (500), ODBOJKA Točki le Blejcem Kamnik - Nadaljevanje državnega prvenstva za odbojkarje je prineslo kar nekaj presenetljivih rezultatov, nič kaj uspešna pa nista bila tudi gorenjska prvoligaša. Državni prvaki, odbojkarji Calcita iz # Kamnika, so gostovali pri Svitu v Slovenski Bistrici. Trener Brumen je imel veliko težav s sestavo ekipe, saj je v Bistrici zaradi poškodb ali bolezni manjkalo kar nekaj igralcev in temu primeren je bil tudi rezultat. Bistričani, ki igrajo vse bolje, so dobili tekmo s 3:1 (21, 21, -19, 17) in si s tremi točkami praktično že zagotovili igranje v finalni ligi. Tam bodo seveda nastopili tudi KamniČani, ki so ob porazu Salonita v Mariboru zadržali točko naskoka pred Kanalci in ostajajo v vodstvu. Blejci pa so tokrat gostili povratnika v prvi ligi -ljubljansko Olimpijo. Mladi Ljubljančani so tokrat presenetili in hitro kaznovali vsako ležernost v domači vrsti, tako da so se morali Blejci na koncu zelo potruditi, da so prišli do nove zmage. LIP Bled : Olimpija 3:2 (-19, 20, -21, 23, 9). Blejci so z izgubo točke izgubili tudi mesto na razpredelnici, saj jih je z novimi tremi točkami iz tekme na Ravnah prehitela novomeška Krka. Blejci so tako po 13. krogih na 6. mestu. V ženski konkurenci so zaradi nastopa v ligi prvakinj Mariborčanke odigrale nekaj tekem že v naprej in so trenutno prevzele vodstvo na prvenstveni lestvici, druge, še brez poraza pa so še vedno igralke Sladkega greha Ljubljane. B.M. Calcit Kamnik v četrtfinaiu pokala Top Teams Kamnik - Odbojkarje Calcita iz Kamnika čaka v soboto ob 19. uri prva od dveh pomembnih evropskih tekem, s katerima lahko 0 dosežejo največji uspeh slovenske klubske odbojke, saj zmagovalec napreduje na finalni turnir "final four" pokala Top teams. Nasprotnik Calcita v Športni dvorani v Kamniku bo avstrijska ekipa Tiroler Waserkraft iz Innsbrucka, ekipa, v kateri nastopa kar devet tujcev, pa vendar KamniČani niso brez možnosti za napredovanje, še posebej, če uspejo za tekmo usposobiti vse svoje igralce. Prvo tekmo sodita sodnika iz Makedonije, druga povratna tekma pa bo čez teden dni v Innsbrucku. B.M. druga je bila Britanka Marian Howells (498), tretja pa Švedima Celina Hongslo (497). Ekip- v no so med člani slavili Švedi (1676, štejejo najboljši trije rezultati) pred ZDA (1587) in Slovenijo (1531) v sestavi Marjan Podržaj, Luka Močnik in Blaž Verbič. Med ženskami je slavila ekipa Švedske (1472, druge so bile Britanke (1466), tretje pa ZDA (1304). Ostali rezultati so na voljo na spletni strani http://zdenet.org. Na svetovnem internetnem lokostrelskem dvoranskem prvenstvu tekmujejo lokostrelci, ki so v predpisanem obdobju sodelovali na enem izmed uradnih dvoranskih lokostrelskih tekmovanj na 18 metrov, ki so jih organizirale nacionalne zveze. Na prvenstvo se morajo tekmovalci prijaviti vsaj teden dni pred nastopom, navesti mora tudi osebne podatke, datum in kraj tekmovanja, ime sodnika oziroma panožne zveze ter spletno stran, na kateri bodo objavljeni uradni rezultati tekmovanja, kar omogoča evidentiranje in preverjanje doseženih rezultatov. "Na takem prvenstvu vsi tekmujejo pod enakimi pogoji, za izvedbo takega tekmovanja pa sem se odločil, ker imajo lokostrelci v slogu golega loka možnost velikega reprezentančnega nastopa le enkrat na dve leti. Ostala dva sloga, olimpijski in compound, pa imata vsako leto evropsko ali svetovno dvoransko, tarčno ali field prvenstvo," pravi Podržaj. Zamisel se mu je utrnila že leta 1996, prvi odzivi pa so bili dobri, le porajal se je dvom, kako bi tako tekmovanje uspešno izvedli z ustrezno tehnično programsko podporo. Neomaj-nost je Podržaja vodila, da je leta 2000 prvič organiziral internet tekmovanje, ki se je med lokostrelci v hipu prijelo. Simon Šubic GORENJSKI GLAS • 12. STRAN REKREACIJA, DUHOVNOST / info@g-glas.si Torek, 20. januarja 2004 Metod Meta vsak Letos 80 se ljubitelji Kriške gore zbrali že dvanajstič. Lani sta se na Kriško goro največkrat povzpela brat in sestra, Metod in Meta Ovsenek. Dober leden nazaj je bilo vreme planincem še naklonjeno. 10. januarja, ko so se na tradicionalnem srečanju "Junaki Kriške gore" hkrati srečali vsi junaki, je celo sijalo sonce. Veselo razpoloženje planincev in ljubiteljev Kriške gore je bilo na srečanju posledica lepega vremena in dobrega organiziranja srečanja. Med letom pa za dobro razpoloženje (po besedah pohodnikov) poskrbita tudi oskrbnika koče Tonka in Štefan. "Junaki Kriške gore" so se začeli zbirati pred dvanajstimi leti. Skupina štirih pohodnikov se je odločila, da ne bi bilo slabo, ko bi se vse nedelje v letu redno povzpeli na Kriško. Pridobili bi kondicijo, pa tudi za zdravje je gibanje dobra naložba. Njihovo razmišljanje je kmalu dobilo Številne privržence in krog pohodnikov se je širil. Tako si je leta 1992 pridobilo naziv junaka Kriške gore že štirinajst pohodnikov. Lani se je prijavilo za osvojitev lovorike "Junak Kriške gore" 166 planincev. Norma se vsa leta ni spremenila in od 166 prijavljenih jo je izpolnilo 105 pohodnikov. Že nekaj let pa ve- lja tudi pravilo, daje dnevno veljaven le en vzpon. Mnogim po-hodnikom namreč ob rednem obiskovanju Kriške gore kar na enkraten obisk Kriške ni več dovolj. Nanjo bi se lahko povzpeli dvakrat, če bi dan imel trideset ur, tudi trikrat. Tako sta bila letos absolutna zmagovalca Metod in Meta Ovsenek. Sorodnika prihajata iz Vetrnega in sta se na Kriško lani povzpela vsak dan. S 365 vzponi sta tako postala absolutna zmagovalca. Z 285 vzponi je pri ženskah drugo mesto zasedla Anica Klanjšek, tretja pa je bila z 212 vzponi Miienka Pavlin. Pri moških pa je bil drugi s 357 vzponi Dragoljub Babic, Peter Ribnikar pa (338 vzponov) tretji. A.B., feto: arhiv J.R. Kam y prihodnjih dneh? Pokljuka - 12. smučarski tek politikov, diplomatov in gospodarstvenikov bo na Pokljuki 24. januaija ob 11. uri. Tekmovali bodo po kategorijah politiki in diplomati .ter gospodarstveniki, v prosti in klasični tehniki. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo pokale, vsak udeleženec pa simbolično darilo. Kranj - Kranjsko montažno zunanje drsališče pred Gimnazijo bo odprto do sredine marca. Začeli bodo z različnimi prireditvami. Drsalke si lahko tudi izposodite. Za uro izposoje plačate 300 tolarjev, vsako naslednjo pa 250. Med sedemdeset pari drsalk lahko izbirate med številkami 24 do 44. Pokljuka - Zavod za šport Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in Smučarska zveza Slovenije vabijo na 8. Pokljuški maraton, ki bo v soboto, 31. januarja, na Rudnem polju na Pokljuki. Rok za prijave je sreda, 28. januarja. Ostale informacije po tel.: (04) 576-91-00, (04) 574-51-30 in (031) 296-677. Srečanje pohodnikov in vodnikov v Lescah Lesce - V petek je imelo Planinsko društvo Radovljica družabno srečanje vodnikov in pohodnikov v restavraciji center v Lescah. Gre za tradicionalno srečanje, ki je vedno sestavljeno iz uradnega in zabavnega dela. Tokrat se je srečanja udeležilo okoli šestdeset pohodnikov in vodnikov. Udeležence srečanja so najprej pozdravili vrtčevski otroci planinskega krožka s svojim nastopom. Sledila je predstavitev Himalaje ob diapozitivih in ob spremni besedi planinskega vodnika Janka Baloha. Nagovoril jih je tudi predsednik Vodniškega odseka Radovljica Ivo Reinhart. Predstavil je predvsem lansko statistiko. Lani so organizirali in izvedU 25 izletov, od katerih se jih Je 23 udeležila Martina Ivnik in bila tako razglašena za naj pohodni- co. Izlete prirejajo povsod po f Sloveniji, gredo pa tudi v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško. Pohvaljeni in odlikovani pa so bili tudi ostali pohodniki - glede na doseženo mesto. Posameznega izleta se povprečno udeleži okoli sedemindvajset pohodnikov. So med večjimi planinskimi društvi v Sloveniji, saj imajo okoli devetsto članov, med njimi kar 16 vodnikov izučenih za zimske kot letne I razmere. Lani so se odločili, da se enkrat odpravijo tudi pod zemljo, če gredo vedno "nad njo" (v hribe) in so se odločili za ogled idrijskega rudnika. Alenka Brun, feto: Tina Doki moč pozitivnih afirmacij Afirmacije so preprost način za spreminjanje negativnih miselnih vzorcev, ki smo jih ozavestili in jih želimo spremeniti. Ob vsakodnevnem pisanju pa je potrebno tudi vztrajno opazovanje in spreminjanje destruktivnih misli, čim jih zasledimo v svojem razmišljanju. Če bi se resnično zavedali, kako zelo je naše življenje odvisno od našega razmišljanja, odnosa in od naših misli do česarkoli v življenju, potem bi zelo pazili na svoje misli in bi jih oblikovali konstruktivno, in ne bi kar tako, v "tri dni" in "malo za hec" govorili o sebi in drugih, sploh pa sodili, obtoževali in ob- sojali. Kolikokrat o sebi rečemo kaj slabega, ironičnega, ciničnega, čeprav v šali, ampak vse te misli, ki so energije, ostanejo v našem duhovnem svetu in nam kreirajo življenje, kakršnega mi . mislimo in Verjamemo, daje. In za nas ne obstaja nič drugega kot to, v kar verjamemo in v kar smo prepričani. A na ta način si Zakaj prinaša pikapolonica srečo? Fran Erjavec, ki je napisal čudovito knjigo o živalih, jo je poimenoval sedmopikčasta polonica, in prav iz števila sedmih pik naj bi se oblikovala vraža, da pikapolonica prinaša srečo. Ljudsko se ji reče tudi božja kravica, božji volek, device Marije kravička, božja kravička, božja icika ali telička. Po Evropi se je uveljavilo mnenje, da imajo največjo moč tiste, ki so živo rdeče. Kot piše Damijan J. Ovsec v knjigi Vraževerje sveta, predstavlja pikapolonica simbol sreče in rodovitnost, ponekod pa tudi smrt, zato se je nikakor ni smelo ubili. Kadar je priletela na roko, posebej na dlan, so verjeli, da jih je posebej poiskala in da lahko v bližnji prihodnosti pričakujejo denar, da prihaja lepo vreme, da bodo dobili nov kos oblačila, ki ga že imajo, da bo po dekle prišel ženin, vendar so morali počakali, da odleti. In koje odletela, so ponekod verjeli, da se bo dekle ali fant proti kraju, kamor je odletela, poročil, oziroma, da bo iz tistega kraja dobila moža, dobil ženo. Nekaterim je celo povedala, koliko let bodo še živeli, drugim koliko je pred njimi še srečnih mesecev. Na še nepojasnjen način so pikapolonico v krščanstvu povezali z devico Marijo, število sedem pa je že od nekdaj pri večini ljudstev sveta sveto in božje število. Med Številnimi pomeni, ki so obširno opisani v Chevalier - (Jheerbrantovem Slovarju simbolov. Število sedem povzema celostnost nravnega življenja, saj obsega tri teologalne kreposti - vero, upanje in usmiljenje - s Štirimi kardinalnim! -pravičnostjo, previdnostjo, zmernostjo in močjo. K.D. Ko v svoji miselnosti spremenimo neki miselni vzorec, je včasih tako, kot da bi se razmaknile velike skalnate ovire, ki so nam omejevale osvobajajoč pogled na življenje. lahko življenje zelo omejimo in otežimo, če so misli slabe, negativne, destruktivne, ne glede na to, s čim so povezane in na katerih področjih so. Če vzamemo samo misli o sebi. Kolikokrat se obsodimo in obdolžimo, kakšni smo. Tlačimo se v dno, ne maramo se, ne sprejemamo. Vsi drugi so boljši kot mi. Ne znamo sprejeti dejstva in resnice o sebi. In potem o sebi napletemo vrsto misli, ki nas samo še bolj ovirajo pri svojem delovanju in nas oddaljijo od .sebe, od drugih, od življenja. Potem pa se zatekamo v hrano, alkohol, mamila ali nek iluzorni svet, življenje pa beži mimo nas. Na vsake toliko časa se nam konstrukt naše lastne miselnosti manifestira skozi določene dogodke v življenju, da sami pri sebi potrdimo, saj sem vedel, vedela, da je tako. In smo nesrečni še naprej, mislimo, kako je življenje grdo, mi pa tonemo in ne naredimo pravega koraka, da bi se spravili ven iz slabih občutkov in nezadovoljnega življenja. Afirmacije so rešilna bilka za spreminjanje misli, a najprej moramo ozavestiti negativno misel, ki jo želimo spremeniti. Na primer, da se obsojamo, kakšni da smo, če smo debeli. Najprej je potrebno sprejeti dejstvo, da smo debeli - drugače ni moglo biti kot tako, če smo pa preveč jedi. Zakaj smo jedli preveč, je druga stvar, in globoko v sebi vemo zakaj. Najpogosteje zato, ker smo zaradi nečesa v življenju nesrečni - na primer, smo nezadovoljni s svojo težo, s svojim ljubezenskim življenjem, mislimo, da nas nihče ne mara, ne upošteva in podobno. Takšnih misli je v trenutku cel trop in vse nam zagrenijo življenje, če jim verjamemo. 1\i je potrebno začeti. Čim zalotite destruktivno misel, ki vas peha v zagrenjenost, nesreč-nost in slabo počutje, jo "zagrabite" in spremenite njen naboj: Nihče me ne mara - Ljudje me imajo radi; Ne morem zbrati moči za shujšat - zmorem zbrati moči za shujšat; Vsi ljudje so grdi - ljudje so takšni, kot so; Ne morem vplivati nase - lahko vplivam nase; Grda sem, - sem takšna, kot sem; Ne morem -zmorem, hočem, moram in po- dobno. Negativno misel je potrebno spremeniti v pozitivno in že imämo pozitivno afirmacijo, ki si jo ponavljamo vsakič, ko v svojim mislih zalotimo njen negativni pol. Pomembno je tudi, da jo zapisujemo vsak dan po večkrat, na primer dvaindvajset-krat, da nam pride v podzavest. Pišemo na primer enajst dni, naredimo enajst dni premora in zopet pišemo enajst dni. Na tak način si sami ustvarjamo boljše pogoje za življenje. Pri afirmacijah ne gre za to, da bi se slepili. Stvari je potrebno sprejeti takšne, kot so v resnici in včasih nas bo to globoko v duši tudi bolelo, a vedeli je treba, da gre za zdravljenje in za sprejemanje nečesa takšnega, kot je, kar pa smo si mi sami slikali drugače. Želim vam veliko uspeha! Katja Dolenc Manganov kalcit Manganov kalcit je nežne roza barve in je zelo podoben rožev-cu, vendar je njegovo delovanje veliko bolj blago. Zelo primeren je za srce, saj nanj deluje veliko bolj blago kot roževec, sicer pa o njegovem vplivu na človeka še ne vemo dosti. Zaradi nežne barve in prijetne strukture je zelo priljubljen amulet predvsem pri tistih, ki imajo srčne težave, jim primanjkuje ljubezni ali pa so zaljubljeni. Ob nošenju zbuja prijetne občutke nežnosti, sprejemanja in ljubezni. Je zelo ženski kamen. K.D. MA]\f ANOKALtli i ' KIJ Torek, 20. januarja 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN Sodba sedmerici preprodajalcev droge in orožja Prvi policist dr. Darko Anželj Štirim zapor, trem pogojni Kranj - V petek popoldan je predsednica senata okrožnega sodišča v Kranju, sodnica Andreja Ravnikar, objavila sodbo sedmim od prvotno osmih obtoženih, ki so jih zaradi preprodaje droge in orožja lanskega januarja pryeli celjski policisti. Sojenje v Kranju se je začelo 11. septembra in dobre Štiri mesece kasneje sklenilo v petek, 16.* januarja. Tričlanski sodni senat je sedmerico, staro od 23 in 26 let, ki jo je okrožna državna tožilka Francka Slivnik bremenila preprodaje manjših količin marihuane, kokaina in tabletk ekstazi, trojico Razpet, Zagore, Vozlič pa tudi avtomatske pištole z naboji, spoznal za krivo, saj je bilo dokazov - pridobljenih tudi s tajnim policijskim delom, podkrepljenim z dejanskimi nakupi droge in orožja, za obsodilno sodbo dovolj. Glede na različna bremena iz več kaznivih dejanj obsodil na enotno kazen eno leto zapora, __ v Mitjo Zagorca iz Škofje Loke in Antona Vozliča iz Grosupljega na enotno pogojno kazen štirih mesecev zapora za preiz- obtožbe pa tudi predkazno-vanost nekaterih se je senat odločil za naslednje kazni: Uroša Razpeta iz Škofje Loke je za Uroš Razpet in Džordže Hristovski sta na sodišče prihajala iz pripora, v njem po petkovi sodbi ostaja le še Hristovski. - Foto: Tina Doki kusno dobo dveh let, Boruta v Koka^a iz Škofje Loke na enotno kazen eno leto in osem mesecev zapora, Džordža Hris-tovskega iz Kranja na enotno kazen dve leti in sedem mesecev zapora, Gregorja Koblarja iz Preddvora na enotno kazen eno leto in štiri mesece z^ora ter Simona Selimoviča iz Škofje Loke pogojno na tri mesece zapora za preizkusno dobo dveh let. Obsojenima Urošu Razpetu in ' Džordžu Hristovskemu se pripor šteje v kazen, senat pa je Hristovskemu v petek tudi podaljšal pripor. Večino sodnih stroškov in stroškov zagovornikov po uradni dolžnosti je senat prenesel na proračun, zahteval pa je plačilo koristi, ki so si jih pridobili z nedovoljenimi preprodajami. Sodba še ni pravnomočna. Helena Jelovčan Pijan zbil peško * Stara Fužina - 29-letni Bo-hinjec je v petek, 16. januarja, nekaj minut po deveti uri zvečer s "katrco" vozil po regionalni cesti skozi Staro Fužino proti Ribčevemu Lazu. Pri tem je zadel 39-letno domačinko, ki je bila sicer brez odsevnika, vendar je pravilno hodila ob robu ceste. Reševalci iz blejskega zdravstvenega doma so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so ugotovili posebej hude poškodbe. Policisti so voznika preizkusili z alkotestom, ki je pokazal kar 2,31 grama alkohola. Proti njemu bodo napisali kazensko ovadbo. H. J. Ogenj zaposloval gasilce in delal škodo 4 mansardi gorela apartmaja Zaradi stika v električni dozi zagorelo v apartmaju, zaradi "gašperčka" pa baraka v Škofji Loki z dvema psoma. Kranjska Gora - V mansard-nem apartmaju v večstanovanjs-ki zgradbi v CiČarah je v četrtek, 15. januarja, nekaj po enajsti zvečer zagorelo, ogenj pa se je nato razširil še v sosednji apartma. Požar so pogasili prostovoljni gasilci iz Kranjske Gore in poklicni z Jesenic. Škodo ocenjujejo na 20 milijonov tolarjev. Roclio Tfigigy ® Pnrj 9I0/ OorenJ/kc'^ Prvi glo/ok OoronJ/ke Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta čufarja 4,4270 Jesenice STEREO. RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice. 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Goreča apartmaja so pogasili kranjskogorski in jeseniški gasilci Obsojen trojni morilec z Gorjancev Novo mesto - Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je v petek, 16. januarja, 32-ietnega Ermina Brkiča iz Kočevja spoznal za krivega trojnega umora 6. maja lani na Gorjancih. Iz koristoljubja naj bi tedaj ustrelil 23-letna Kranjčana Bojana Čaviča in Veljka Driniča ter 20-letno Darjo Erak iz Domžal, ki so se po sledi internetnega oglasa podali k njemu kupovat osebni avlo golf. Policija je Brkiča osumila in prijela že dan po krutem umoru. Čeprav je Ermin Brkič tudi na sodišču, kjer so mu začeli soditi 6. oktobra lani, vseskozi trdil, daje nedolžen in kot krivca navajal Milana Lovriča, je bilo za njegovo obsodbo dovolj trdnih dokazov. Senat mu je za vsakega od treh umorov prisodil kazen 30 let zapora, zatem pa izrekel enotno kazen 30 let zapora, ker v Sloveniji višja ni mogoča. Do pravnomočnosti sodbe bo Brkič ostal v priporu, njegov zagovornik pa je že napovedal pritožbo na višje sodišče. H. J. Komisija iz kranjskega urada kriminalistične policije je z ogledom ugotovila, da je v apartmaju zagorelo za sedežno garnituro, kjer je bila električna doza, iz nje pa napeljan kabel do termoakumulacijske peči. Ob 22. uri, ko se je peč vklopila, je prišlo do stika v dozi. Vžgala se je sedežna garnitura, s katere se je ogenj razširil na leseno ostrešje in deloma tudi na sosednji apartma. V soboto, 17. januarja, zvečer pa je zagorela lesena baraka na nunskem vrtu v Škofji Loki, v kateri je živel 64-letni domačin. Barako je ogreval z "gašperč-kom". Ko ga ni bilo, se je pre-grel dimnik, vnel les, baraka je pogorela do tal, z njo pa tudi vsa oprema in psa, ki sta bila v njej. Posredovali so prostovoljni gasilci iz Škofje Loke in Stare v Loke. Škode je za najmanj 200.000 tolarjev. Kranjski poklicni gasilci pa so imeli največ dela y nedeljo. Ko je voznik s svojim oplom vectro peljal po Zoisovi v mestu, seje iz armaturne plošče začelo kaditi. Požar je najprej gasil sam, i^krotili so ga šele gasilci. Škode je za približno pol milijona tolarjev. Kot poroča policija, je zagorelo zaradi napake na električni napeljavi. Okrog šestih zvečer je iz podobnega razloga zagorelo Še v kleti stanovanjske hiše v Dru-lovki. Zaradi okvare se je samodejno vklopil del peči, ki se napaja s kurilnim oljem, čeprav je v delu peči na trda goriva že gorelo. Iz cisterne je izteklo približno 500 litrov kurilnega olja, ki se je vžgalo. H. J., foto: Tina Doki KRIMINAL Bel clio izginil Kraixj - V četrtek, 15. januarja, je s parkirišča pred stanovanjsko stavbo v Valjavčevi ulici izginil osebni avto R clio fidji 1.2, bele barve, z registrsko oznako KR 74-61D. Avlo je vreden približno pol milijona tolarjev. Delavec vozil na svoje stroške Kraixj - Kriminalisti iz urada kriminalistične policije so kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev ovadili lastnika in direktorja gradbenega podjetja, državljana Srbije in Črne gore, ker redno zaposlenemu delavcu od srede junija 2002 ni izplačal plač in prevozov, ki jih je delavec v dogovoru z njim zunaj rednega delovnega časa opravljal za podjetje s svojim osebnim avtom. Zaradi tega naj bi bil prikrajšan za najmanj 385.000 tolarjev, za kolikor je bilo na drugi strani bogatejše podjetje. Vlomi in tatvine Preddvor - Kranjski policisti bodo ovadili neznanca, ki je med 10. in 17. januarjem skozi kletno okno vlomil v stanovanjsko hišo, pregledal vse prostore in iz kuhinje odnesel manjšo vsoto denarja. Radovljica - Vlomilca so v isti noČi imeli tudi v prostorih športnega društva. Iz računalnika na pisalni mizi je vzel približno 30.000 tolarjev vreden CD rom. Neznanec, ki je vlomil v prostore železniške postaje. pa je pobral za okrog 10.000 tolarjev denarja in cigaret. Tržič - V noči s sobote na nedeljo je nekdo vlomil v gostinski lokal v okolici Tržiča. Ukradel je cigarete west, maiiboro, boss in 57 mild, nekaj steklenic žganih pijač in nekaj malega denarja iz registrske blagajne. Lastnika je olajšal za okrog 230.000 tolarjev. Prijeli vlomilca Krai^j - Policisti bodo ovadili 19-letnega Preddvorčana, ki naj bi 5. decembra lani vlomil v stanovanjsko hišo v Stražišču in ukradel 18.000 tolarjev. V Stražišču naj bi v začetku decembra kradel tudi 50-lctni kranjski vlomilec. Odnesel naj bi 35.000 tolarjev. H. J. Ljubljana - Nä predlog notranjega ministra dr. Rada Bohinca je vlada v Četrtek za novega generalnega direktorja Slovenske policije imenovala 40-le.tnega Darka Anželja iz Gornje Radgone, policista, pravnika in doktorja znanosti s področja politologije, nazadnje zaposlenega kot sekretar v uradu za policijo in druge vainostne naloge. Dosedanji direktor policije Marko Pogorevc, ki ostaja v policiji, je Anželju posle predal že v petek zjutraj. H.J. Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03-popravek) in 45. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02) je župan Mestne občine Kranj dne 15. 1. 2004 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi I. Javno se razgrneta: 1. Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za morfološko celoto urbanistične zasnove mesta Kranja (PUP Kranj), ki ga je pod številko projekta 20/2003 izdelala Regijsko razvojna družba d.o.o. iz Domža . 2. Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za morfološke celote Dobrave, Sorsko polje. Škofjeloško hribovje in urbanistične zasnove Golnika (PUP podeželja), ki ga je pod številko projekta 17/2003 izdelala Regijsko razvojna družba d.o.o. iz Domžal. 1 2 3 4 5 Predloga odlokov o PUP Kranj in PUP podeželje se javno razgrneta v avli Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, Kranj. Predlog odloka o PUP Kranj se razgrne na sedežih Krajevnih skupnosti: Bitnje, Bratov Smuk, Britof, Center, Čirče, Gorenja Sava, Huje, Kokrica, Orehek - Drulovka, Planina. Primskovo, Predoslje, Stražišče, Struževo, Vodovodni stolp, Zlato polje in Žabnica. Predlog odloka o PUP podeželje za morfološko celoto Dobrave se javno razgrne na sedežih Krajevnih skupnosti: Golnik, Goriče, Tenetiše in Trstenik. Predlog odloka o PUP podeželje za morfološko celoto Sorško polje se javno razgrne na sedežih Krajevnih skupnosti Hrastje in Mavčiče. Predlog odloka o PUP podeželja za morfološko celoto Škofje-oško hribovje se javno razgrne na sedežih Krajevnih skupnosti Besnica, Jošt in Podblica. Javna razgrnitev traja od 23. 1. 2004 do 22. 2. 2004. IV. V času javne razgrnitve bodo organizirane javne obravnave in sicer: - v sredo, dne 4. februarja 2004, ob 16.00 uri na sedežu Krajevne skupnosti Besnica, -v četrtek, dne 5. februarja 2004, ob 16.00 uri na sedežu Krajevne skupnosti Golnik, -v sredo, dne 11. februarja 2004, ob 16.00 uri na sedežu Krajevne skupnosti Mavčiče, -v četrtek, dne 12. februarja 2004, ob 16.00.uri v avli Mestne občine Kranj. V. Pisne pripombe k predlogu odlokov lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih javne razgrnitve ali pošljete na Oddelek za okolje in prostor, Mestne občine Kranj, Slovenski trga 1, Kranj. Obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. VI. Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in Gorenjskem glasu. Številka: 35003-0019/02-5/04-48/02 35003-0020/02-5/04-48/02 Datum: 15. 1. 2004 Mohor Bogataj, univ.dipl.org ŽUPAN GORENJSKI GLAS «14. STRAN POGOVOR / info@g-gias.si Torek, 20. januarja 2004 Nisem nameravala postati pevka "Nimam rada prehitrih skladb, bolj so mi všeč valčki. Skoda, ker z Avseniki nikoli nismo imeli v programu njihove znane Prijatelji, ostanimo prijatelji," pravi Joži Kalisnik, » pevka iz zlatega terceta ansambla bratov Avsenik. Vrhpolje - Ko sem pred nedavnim na predstavitvi ki\jige Kati, ki jo je uredila Joži Kalisnik, slediyo imel priložnost tudi slišati ob spremljavi Dovžanovih citer, sem bil ob doživetem nastopu še bolj prepričan, da so v ansamblu bratov Avsenik prepevale le najboljše pevke. Joži Kališnik je pred dvaindvajsetimi leti zamenjala legendarno Emo Prodnik, in se zapisala v zgodovino ansambla in slovenske narodnozabavne glasbe. Danes je sicer v pokoju, a bi ji glede na njeno neskončno energijo in vse stvari, ki jih počne, težko prisodili tak status. V vlogi knjižne avtorice vas javnost doslej zagotovo še ni poznala, V knjigi z naslovom Kati ste namreč izdali zbrano gradivo Kati Turk, pastirice in ljudske umetnice izpod Kamniških planin. Kako, da ste se lotili priprave monografije? "Moja prva in doslej edina izkušnja s pisanjem knjig je stara 25 let, ko sem v rojstnem Špita-liču v Tuhinjski dolini, ob praznovanju 750-letnice, zbrala nekaj gradiva o kraju, njegovem ljudskem izročilu o nastanku, zgodovini ..., in pripravila priložnostno brošuro. Z željo, da bi ljudem predstavili pesniško in drugo zapuščino Kati Turkove, ki je med drugim bila tudi moja soseda tu v Vrhpolju, je do mene prišel njen mož Jože. Najprej sem mislila izbor od 350 pesmi iz Štirih zvezkov pretipkati v računalnik in jih izdati v enostavni obliki, razmnožene in vezane v knjižico, a sem se ob tem, da je bila Kati zelo ustvarjalna ljudska umetnica z mnogimi talenti, zapustila je mnogo slik, risb, vezenin, drugih ročnih izdelkov odločila za monografijo. Ob njeni zgodbi sem želela objaviti še zapise različnih strokovnjakov s področja etnologije, umetnosti, jezikoslovja in delu tako dodati večjo težo. Uspela sem se dogovoriti za delno finančno podporo kamniške občine, v samozaložbo pa sem šla kasneje zato, ker je bilo le z mojim dodatnim vložkom mogoče natisniti v celoti barvno knjigo." Zdi se mi, da ste bili v pravem času na pravem mestu, sicer bi šlo vse skupaj mimo ... "Najbrž res. Prva naklada knjige lani avgusta, ki ji je bila dodana tudi kaseta oziroma zgoščenka s Katijino pripovedjo o sebi, planinah, ljudski umetnosti, v številu 1500 izvodov je pošla v desetih tednih, sedaj sem pripravila drugo, dopolnjeno izdajo. Sicer pa nam njena življenjska zgodba in njena ustvarjalnost kažeta pot v naravo, ki nam da moč, da v teh ne preveč zavidljivih časih obsta- nemo. Še posebej to velja za planino. Tam gor najdemo, česar ni v dolini." Tudi za pesem pravijo, da je doma v hribih ... Kako ste bili vi doma v petju, še preden ste prišli "v službo'* k Avsetiikom? V naši družini seje vedno ve-' liko pelo. Imam celo posnetke na starih magnetofonskih trakovih in jih hranim za posebne priložnosti. Oče je bil sicer obrtnik inje izdeloval cementno strešno letino, ki so jo takrat v povojnih Časih plačevali z blagovno menjavo. Mati je ostala doma kot gospodinja. Pela sem na koru v cerkvi, ko pa je leta 1975 kamniški skladatelj in zborovodja Viktor Mihelčič ustanavljal Ženski pevski zbor SoUdamost, me je povabil k sodelovanju. Pravzaprav me je slišal prepevati na avtobusu na izletu sindikalnih delavcev občine v pobrateni Travnik. V zboru sem pela prvi alt ali pa drugi sopran, kot solistka pa sem pela sopran." Kaj pa narodnozabavni ansambli, niste pri nobenem nabirali predhodnih izkušenj? Ne. Moji edini izkušnji za Avsenikov oder sta do tedaj bili petje v zboru in moja osebna narava. Avsenike sem poznala preko radia in televizije, nisem pa jih prepevala. Res pa je, da sem še v osnovni Šoli na Vranskem v oddaji Pokaži, kaj znaš zmagala z Avsenikovo skladbo Moj rodni kraj, moj rodni dom. V mladosti sem rada pela, a brez kakršnekoli večje ambicije. Sicer meje hotel angažirati neki novoustanovljeni narodnozabavni ansambel v Kamniku, pa sem odklonila, češ da prepevanje po veselicah le ni zame. Se spominjate tistega dne, ko ste začeli pri Avsenikih? Bilo je sredi februarja 1982. Na koncertu Iz naših krajev na Duplici, ki ga je prenašal Radio Slovenija, meje v zboru, ko sem pela Oj, te mlinar, slišal Kajetan Zupan in ker je vedel, da Avseniki že nekaj mesecev iščejo zamenjavo za pevko Emo Prodnik, ki je prenehala zaradi bolezni, je predlagal Vilku Ovseniku, da me preizkusi. Spomnim se, da mi je tudi zborovodja MihelčiČ rekel, da to ni delo zame in naj le dobro razmislim. Jutro pred sestankom me je, kot ponavadi vsako jutro, iz Nemčije, kjer je takrat delal, poklical mož Roman in rekel, naj se sama odločim o tem. Grem na sestanek, sem si rekla, bom vsaj spoznala šarmantnega gospoda, kot je Vilko Ovsenik, ki me je ne dolgo tega očaral na novoletnem nastopu na televiziji, kjer je z Avseniki igral klavir. Dobili smo se dopoldne v kavarni, v pevski sobi nad njo, kjer je imel zbor vaje, pa sem kmalu zatem že imela prvi preizkus. Mihelčič in Ovsenik sta staknila glavi, nekaj šepetala, nakar mi je slednji dejal, naj v petek pridem v studio založbe Helidon v Šentvid, kjer bom dobila note za pesem Klic z gora, ki jo bom nato posnela v nemščini. Da se mudi, ker bo že naslednji teden snemanje televizijske oddaje v Hannovru. Tri tedne kasneje v marcu sem že pela na odru z Avseniki. Ljudje so me hitro sprejeli, potrpežljiva z menoj pa sta bila tudi ostala dva pevca Alfi Nipič in Jožica Svete." In se je kar začelo, v zelo kratkem času ste že bili "v Av-senikovem stroju''? "O tem sploh nisem kaj dosti razmišljala. Zanimivo pa je bilo, da sama nisem bila ravno preveč prepričana v moje sodelovanje z Avseniki. Ravno na dan, ko sem imela prvo skupno vajo z ansamblom, sem bila dogo-voijena z doktorico specialistko, in sem ji rekla, naj napiše, da bi bilo petje pri ansamblu prevelika obremenitev za moje glasilke. Iz medicinskih izrazov nisem znala razbrati, kaj piše, ko pa sem izvide dala v branje Vil- ku Ovseniku, je rekel le, gremo na vajo. Pisalo je namreč, da so moje glasilke sposobne tudi za močnejše napore. Se isti mesec sem že bila na turneji z njimi. Službo tajnice na občini Kamnik pa sem pustila." Tako zanesljive služJbe se dandanes ne pusti kar tako ... "Mislite, da sem sploh razmišljala o tem. Čeprav bi vse skupaj na koncu lahko izpadlo tudi zgolj za začasno ... Kakorkoli že, prva turneja je trajala kar 21 dni, ker je naš menedžer Kari Lanzmayer zato, da bi se lažje uvajala, organiziral še tri dodatne koncerte v manjših dvoranah za 200 - 300 ljudi. Ker se je nemogoče na hitro naučiti kakih 20 skladb na pamet in to v nemščini, sem kakšno leto tudi pela v s tekstovno predlogo. Četrti dan turneje smo nastopili v dvorani Deutsche Museum v Münchnu, kamor meje prišla, tega vnaprej nisem vedela, poslušat Ema Prodnik. V odmoru mi je portir v garderobo prinesel pismo, v katerem mi je Ema Čestitala za lepo petje in izrazila prepričanje, da bom še dobra pevka. Franc Košir je takrat rekel, danes si naredila izpit. Zanimivo, da se z Emo doslej niti enkrat nisva osebno srečali, sva si pa telefonirali in pisali." Po skoraj štiridesetih letih uspehov, turnej in velikih koncertov po Evropi in Ameriki, snemanj radijskih oddaj in množici plošč je ansambel bratov Avsenik junija 1990 prenehal delovati, V njem ste preživeli osem let in bili dve leti na razpolago, razen seveda dvakratne odsotnosti zaradi rojstva. Vam je bilo ob koncu hudo? Vsa ta leta je namreč ansambel pomenil tudi vašo eksistenco, "Slavku so se začele težave s hrbtenico in zdravniki so mu odsvetovali nastope, tudi Franc Košir je že imel težave zaradi bolezni. Hkrati tudi naŠ novi menedžer še zdaleč ni bil tako dober kot Lanzmayer, zato smo se na koncertu v Kölriu družno odločili, da bomo prenehali z nastopi. Eden zadnjih velikih nastopov doma je bil tisti ob Slavkovi 60-Ietnici na Bledu. Sama sem že pred tem želela prenehati, vse preveč so me namreč pogrešali otroci in družina. Sicer pa se v takih trenutkih in tudi kasneje človek spominja predvsem lepih stvari. Pred očmi se mi včasih tako naslika kakšna posebno lepa dvorana in navdušenje občinstva, ko si imel občutek, da ta dobesedno požira Avsenikovo glasbo, da živi z njo, jo vsrkava in jo hoČe sprejeti za vsaj še nekaj naslednjih tednov." Raje pojete valčke ali polke ? "Valčke. Nimam rada prehi- v trih skladb. Skoda, ker nikoli nismo imeli v programu njihove znane Prijatelji, ostanimo prijatelji. Jo pa imamo sedaj, ko Jožica Svete, Alfi Nipič in jaz ter Alfijev ansambel nastopamo kot Avsenikov tercet." Tildi po koncu Avsenikov ste ostali v glasbi, izdali nekaj kaset in plošč, nastopali ste z raZ' čeve pesmi z Otom Pestnerjem, pa z Brigito Vrhovnik iz ansambla Nagelj sva posneli ob orglah Marijine pesmi. Kasneje sem tudi nastopala z njo in njenim možem Boštjanom Doričem. Imam gradiva za še eno ploščo Marijinih pesmi, pa mi zmanjkuje časa. Sodelujem tudi s kamniškim harmonikarjem Božom Matičičem. Pred nedavnim so me vabili v Avsenikov hišni ansambel, a preprosto ne zmorem. Zaenkrat sem na neki način zvesta Avsenikovemu terce-tu, s katerim imamo za prvo polletje letos vrsto nastopov, sodelujemo pa tudi z ansamblom Mooskirchner iz Gradca." Pod parazolom v rodnem Špitaliču, marca 1982, v narodni,noši, ki jo je Joži Kališnik ob vstopu v Ansambel bratov Avsenik podaril menedžer Kari Lanzmayer. ličnimi zasedbami, a nikoli več tako intenzivno, s tako zahtevnim urnikom. Ljudje vas dobro poznajo v duetu s citrarjem Miho Dovžanom ... "V službo nisem šla več, ker je ravno takrat zelo zbolela moja mama, a je prestala bolezen in ima danes 96 let. Sicer pa sva že pred leti z Miho Dovžanom posnela album slovenskih narodnih in drugih lepih melodij, pri Večno lepih melodijah pa je z nama sodeloval tudi Stane Man-cini. Se prej sva posnela kaseto narodnih z mojo svakinjo, ci-trarko Vido Učakaijevo. Sledili so projekti najprej s Še studijsko zasedbo Igor in zlati zvoki, nato z Miho, ko sva delala skupaj z Ivanko Kraševec ter Gregorči- Kaj imate v načrtu ? "Poleg različnih nastopov imam v februarju in marcu že najavljenih devet predstavitev knjig o Kati Turkovi, na katerih na veselje organizatorjev ob koncu ponavadi tudi skupaj zapojemo. Na predstavitvah včasih sodelujem s Cirilom Velko-vrhom, ko razstavlja fotografije planinskega cvetja, ter invalidko Janjo Blatnik z Leskovca pri Krškem, ki predstavlja že četrto knjigo - spomine internirancev. Želela bi predvsem, da Slovenci bolj začnemo ceniti našo ljudsko pesem, spoštovati lastno kulturno dediščino in jo načrtno vcepljati mladim, sicer v Evropi ne bo lahko." Igor Kavčič Piše Miha Naglič Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih 548 Novo stoletje Se še spominjate, kako smo pred letom 2000 ugibali o tem, kdaj se začne in kaj vse nas čaka v novem stoletju in tisočletju / Zdi se, da so nekaj podobnega počeli tudi sto let pred nami. "Veliko so ljudje modrovali, kaj nas čaka ob koncu 19. in i' začetku 20. stoletja. Preroki so napovedovali kugo, lakoto, vojno in dobili dosti praznovercev na svojo stran. Umor avstrijske cesarice Elizabete 10. septembra 1898 Genevi (Genf) v Švici jim je bil dobrodošel povod za vznemirjevanje ljudstva. Italijan Luigi Luccheni, član anarhistične družbe, je sunil cesarico na ulici s trivoglato pilo v prsi in povzročil njeno smrt. Ker v Švici nimajo smrtne kazni, je bil Luccheni obsojen na dosmrtno ječo, poostreno s tem, da ni smel več delati. " Lavtižar poroča, da si tudi okoli J900 niso bili edini tem, kdaj natančno se novo stoletje začne. "Pogosto smo slišali, da stopimo že po dokonča- nem 1899. letu, torej z novim letom 1900 dvajseto stoletje, kar pa ni bilo res. Ali je takrat končano stoletje, ko je 99 let gotovih? Ne, temveč tisti trenutek, ko je dopolnjenih WO let. Kdaj torej mine devetnajsto stoletje? Ali tedaj, ko mine 1899 let? Ne, temveč ko je dovršenih 1900 let. V spomin na ta velevažni Čas smo opravljali 29., 30. in 31. decembra 1900 tridnevnico v vseh župnijskih cerkvah ljubljanske škofije. Zadnji dan je bila zahvalna pesem: o polnoči pa, ko je staro stoletje naredilo prostor novemu, smo imeli slovesno božjo službo. Okoli ene ure zjutraj (1. januarja 1901) smo šli k počitku s premišljevanjem, kaj bodo uča-kali ljudje prihodnjih sto letih. Ako hi bili vedeli, da prinese leto 1914. svetovno vojno in z njo toliko gorja, hi bili trepetali... " Ja, leta 1900 ljudje res niso vedeli, kaj vse jih Čaka do 2000: dve svetovni vojni, cela vrsta lokalnih vojn in revolucij, preobjedcnost na severu in lakota na jugu, nova kuga v podobi aidsa ... Umor avstrijske in naše cesarice je bil le skromna melodrama i' primerjavi z množičnim morilstvom 20. stoletja. V podobnem položaju smo vsi, ki smo 1. januarja 2001 prestopili iz 20. v 21. stoletje in iz prvega v drugo tisočletje. (Pravzaprav smo tudi mi živeli v utvari, da smo to storili že 1. januarja 2000.) Doslej najhujša tragedija se je zgodila 11. septembra 2001 v New York u. a tudi to je morda le skromni začetek nove črne nadaljevanke ? Bog daj, da bi ne bil. Naši predniki so se v zadnjem letu 19. stoletja iz versko in varnostno preventivnih razlogov podali fia ronuwje Rim. "Ko smo pisali 1900, so narodi potovali v Rim radi svetega leta. Tudi Slovenci niso zaostali. S knezoško-fom dr. Jegličem so .se odpeljali iz Ljubljane čez Gorenjsko proti Pontablju, obiskali Loreto in Assisi ter dospeli 25. aprila v Rim. Vseh Slovencev je bilo 620 (40 duhovnikov. 210 mož in m laden i-cev. 370 ten in deklet). To število so pomnožili božjepotniki iz drugih slovenskih krajev, da jih je bilo 867 i' večnem mestu. Sv. oče jih je sprejel v cerkvi sv. Petra. Slovenci so si z lepim petjem pridobili ugled pri tujcih, ki jih je bilo tisti dan do 30.000 v cerkvi, naši so 1. majnika :^apustili Rim, 2. majnika obiskali Padovo in Benetke. 3. majnika se čez Ponta-helj vrnili i' domovino. " Naslednji veliki dogodek na pragu novega stoletja je bil v kranjskem deželnem glavnem mestu. "V prvi polovici meseca septembra 1900 je bil v Ljubljani na dvorišču Alojzni-ce drugi slovenski katoliški shod, ki mu je predsedoval dr. Ivan Šušteršič. Navzoči so bili: Kardinal nadškof dr. Jakob Missia iz Gorice, knezo-Škofa dr. Mihael Napotnik iz Maribora in dn Anton Bonaventura Jeglič iz Ljubljane, škof Jakob Trobec iz St. Clou-da I' Severni Ameriki, odlični poslanci s Hrvatskega in če-škega in mnogo ljudstva. " Od številnih dogodkov v letu 1900 zabeleži Lavtižar naposled še smrt dr. Frančiška Lampeta, ki je umrl 24. septembra. Rodil se je v župniji Črni vrh nad Idrijo, 23. februarja 1859, dočakal je torej komaj dobrih 40 let. Naredil pa je tudi v kratkem življenju veliko. Bil je vodja ljubljanskega Marija-nišča (zdaj DIC - Dom Ivana Cankarja), predvsem pa ustanovitelj in dolgoletni glavni urednik revije Dom in .svet. "Smrt ga je vzela narodu, toda narod ga ne ho pozabil", zcipiše Lavtižar. A dejstvo je. da sto let pozneje ve zanj le še malo udov tega naroda. Spomenik padlim v 1. svetovni vojni v Škofji Loki. Torek, 20. januarja 2004 GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • ^5. STRAN V RTC Krvavec so prepričani, da morajo za boljšo izkoriščenost in nadaljnji razvoj dobiti zaledje s prenočišči. Pričakujejo, da jih bo prevzel Unior, ki se je na Rogli v tem poslu že izkazal. Grad pri Cerkljah - Natančnih odgovorov o tem, ali in kdaj bodo najbolj znano visokogorsko smučišče na Gorenjskem prevzeli drugi lastniki, nam direktor RTC Krvavca Jasto Marcon ni mogel in ni želel dati, saj ne želi posegati v odločitve lastnikov, pa tudi zakonodaja o. prevzemih je zelo stroga in zahteva natančno določene postopke. Na skupščini družbe, čez slab mesec, je predlagana dokapitalizacija, ki naj bi uredila kapitalsko ustreznost podjetja, v praksi pa že dobro sodelujejo z upravljavci Rogle, saj so že izdali karte, ki veljajo na obeh smučiščih. Edino rešitev za boljšo izkoriščenost smučišča med tednom vidijo v stacionarnih gostih, zato želijo skupaj z občino Cerklje razviti to zaledje. Vesti o tem, da se RTC Krvavec ne more otresti težav v poslovanju, Gorenjce najbolj zanimajo pozimi. Kaj menite, da je srž teh težav? Osnovni problem Krvavca je, da nima zaledja nastanitvenih kapacitet inje povsem odvisen od obiska enodnevnih gostov. Z županom Cerkelj sicer ugotavljamo, da je v krajih pod Krvavcem, v krogu približno 15 kilometrov, kakšnih 600 prijavljenih in morda še za tretjino toliko neprijavljenih ležišč, ki pa v našo ponudbo niso vključena. Lanski poskus ponudbe preko turistične agencije se ni najbolje obnesel, zagotovo pa je potrebno ugotoviti, da brez stacionarnih gostov ne bo šlo. Povsem jasno je, da so časi socializma, ko smo si lahko tudi med delovnim časom, ob pogledu na s soncem obsijane Kamniške Alpe, vzeli čas za skok na smuko na Krvavcu, nepreklicno minili. To se kaže tudi pri obisku: med tednom smo precej prazni, ob vikendih in praznikih pa je gneča na cesti, na parkiriščih in na smučišču komaj obvladljiva/ Ne glede na to, kako se bodo pogovori z Roglo končali, smo sklenili z njimi poslovno sodelovati. Odločili smo se za skupno vozovnico in skupno trženje, kar nedvomno bogati možnosti in ponudbo, saj se ne slepimo nad dejstvom, da so smučarske vozovnice danes drage. Kot je znano, ima Rogla, poleg smučanja, tudi bogato zdraviliško ponudbo, mi pa smo v sodelovanju z občino in lastniki objektov s prenočišči oblikovali 5- in 6-dnevne pakete. Odziv je bil dober in ne kaže spregledati, da ima Rogla Široko in dobro organizirano prodajno mrežo. Kdaj ste začeli sodelovati z Roglo? Rast in razvoj Rogle že dolgo spremljamo in vedno bolj prepričani smo bili, da nam bo bolj, kot smučišča po turističnih krajih Gorenjske - Kranjska Gora, Bohinj; najhujša konkurenca. Za SKB Banko lahko rečemo, daje dober, toda trd gospodar. Priznati moramo, da smo uspeli s Številnimi vlaganji: posodobljena je bila kabinska žičnica, vlagalo se je tudi v sedežnice in vlečnice, imamo sodobno teptalno tehniko in servisne objekte, deluje zasneževanje. Res je bilo nekaj slabih zim, morda tudi kakšna naša manjša napaka, vendar je dejstvo, da se račun pri našem poslovanju ne izide. Kljub velikemu varčevanju, tudi stiskanju pri plačah, le popuščanja pri varnosti si ne dovolimo. Naše obveznosti ob kreditih so 99 99 rasle in postali smo kapitalsko neustrezni. Jasno je, da je lastnik, ki je bankir, obvezen predvsem "delati denar", kar nas tudi izčrpava, zato si želimo lastnika, ki bi vlagal v naš razvoj. EKOLOŠKO KURILNO Tako se v našem primeru zgodi, da gremo k najhujšemu konkurentu - k Rogli. Priznati jim moramo, da so dobri, da znajo in rezultati jih potrjujejo. Pogovarjati in sodelovati smo začeli pred letom in pol in več je bilo tega, bolj smo prepričani, da je to potrebno. Imamo iste žičnice, iste teptalne stroje, iste dobavitelje praktično vse opreme. Imajo močno in uspešno prodajno službo. Tudi pri nas bi lahko razmišljali o izkoriščanju tople vode, ki dokazano je ob našem vznožju, kraji pod Krvavcem imajo praktično idealne lokacije z dobro prometr^o in drugo infrastrukturo. Poglejmo na Roglo: tam imajo poleg hotelov Še 2000 postelj pri zasebnikih in v kratkem jih nameravajo podvojiti." V letih priprav na vstop v EU smo radi posnemali rešitve v razviti EvropL Kaj to na področju žičničarstva ne velja? "Problem smučarske infrastrukture-je, kljub krutemu kapitalizmu, ki ničesar ne podarja, v Evropi rešen. V Franciji zemljišča kupuje, gradi žičnice in vlaga v teptalce država, ki jih nato da v upravljanje zasebnim podjetjem, v Avstriji in Italiji dobijo žičničarji državne, deželne in občinske subvencije, za vlaganja si izmišljujejo najraz-Učnejša sponzorstva in prireditve širšega pomena. Zgovorno pa je, da v Italiji, po zadnjih podatkih, od 300 smučarskih centrov le 80 posluje pozitivno. Kljub evropski prepovedi neposrednih vlaganj v to gospodarsko dejavnost, znajo poiskati način za koriščenje celo evropskih strukturnih skladov, celo iz denarja za kmetijstvo in prestrukturiranje podeželja. Če pri nas vprašaš na teh naslovih, "dobijo rdečke". Tuji dobavitelji opreme ne morejo verjeli, da pri nas za to opremo ni dolgoročnih 10- ali 15-letnih kreditov. čas je, da priznamo, da pod normalnimi komercialnimi pogoji v tej panogi ne moremo več delati. Stanje, koje dve tretjini slovenskih smučišč v agoniji, to samo potrjuje. Dobro delajo in se razvijejo le smučišča, ki imajo za-slombo v trdnih, močnih, ugled- CCO OiL. 04 531 77 00 UGODNI PLAČiLNS POGOJI nih tovarnah, kot Rogla z Unior-jem, ali Cerkno z Eto." Je torej pri tej infrastrukturi zatajila država? Sicer ne morem reČi, da država ni storila nič. V zadnjih letih je bilo nekaj kreditov, vendar veliko premalo in veliko prepozno. Zavedajmo se, daje Slovenija dobesedno filigranska država, majhna, raznolika, in taki so lahko tudi naši smučarski centri, če bi bili dobro opremljeni. Veliko težav je bilo in jih je še s privatizacijo, denacionalizacijo, urejanjem odnosov z lastniki zemljišč, in nekateri so pokleknili. Čas je, da se denimo vprašamo, zakaj je pozimi prazen Bled, kaj se je zgodilo na Zatr-niku, kaj se dogaja na Kobli in Voglu. Konec poletja je že kazalo, da je z Roglo odločeno. Kaj so pomenili pogovori s Francozi? Do kontakta s Francozi je prišlo naključno po pogovoru in posredovanju zastopnika francoskega izdelovalca žičnic Poma. Gre za veliko družbo - r holding Transmontagne iz Lyo-na, ki ima v upravljanju že devet velikih smučarskih centrov v Franciji. Zalo temeljito so nas pregledali, bili navdušeni, napovedujejo nam po vstopu v EU turistični bum. Seveda sem jih napotil k lastnikom in pokazalo se je, da so pogovori z Roglo, kolikor sem seznanjen, še dlje." Na skupščini družbe v februarju je napovedana dokapitalizacija. Za kaj gre? Po zakonu o podjetjih smo dolžni poskrbeti za kapitalsko ustreznost družbe. Danes je RTC Krvavec sicer povsem likvidna družba, ki sproti in brez zamud poravnava svoje obveznosti, struktura virov pa ni več iistrezna. Zato je pripravljen predlog, po katerem bo naša 68-odstotna lastnica SKB Banka vložila v družbo kot stvarni vložek svoje terjatve in dobila 950 tisoč novoizdanih delnic v vrednosti 1,9 milijarde tolarjev. S tem naj bi postala približno veČ kot 90-odstotna lastnica, naša družba pa kapitalsko ustrezna. Kakšni bodo nadaljnji dogovori z Uniorjem ne morem povedati. Znano je, da je pri trgovanju z delnicami in pri prevzemih vrsta zahtevnih ter strogo določenih postopkov, ki jih ne smemo kršiti." In kakšni so vaši, glede na dosedanje dogovore, razvojni načrti? "Vsekakor so na prvem mestu prizadevanja za vlaganja in organiziranje nastanitvenih kapacitet, ki bodo polnila Krvavec tudi med tednom. Posebej naj omenim veliko prizadevanje in zavzetost občine Cerklje in posebej župana Čebulja, ki celo načrtuje posebna sredstva za spodbude in vlaganja, pomaga pa tudi pri reševanju problema dostopne ceste, iŠČemo tudi rešitve za razširitev parkiranja. Naša želja je, da se kraji ob vznožju Krvavca turistično zbu- dijo in zaživijo, saj se da od tega tudi dobro živeti. Seveda bomo nadaljevali našo prakso in negovali ugled vrhunsko urejenih in varnih smučišč, kar je sicer drago, vendar se izplača. Potrebna je dograditev sistema za zasneževanje, razširitev, nakup novih topov. Z vrha, mimo hotela želimo urediti poligon za trening reprezentance, morebiti tudi razsvetljavo in postaviti močno, 6 ali 8 sedežnico. V načrtu je tudi dopolnitev za-sneževanja na Kriški planini in KržiŠu, dodatno urejevanje prog in še nadomeščanje nekaterih naprav. Načrtov je veliko, uporabnike na Krvavcu moramo po smučišču bolj razpršiti." Zatrnik je žrtev nesporazumov z lastniki zemljišč, Kobla bi to skofaj bila. Kako ta problem rešujete pri vas? "Glede zemljišč se na Krvavcu pogovarjamo s pašnimi skupnostmi in nekaj posamezniki, denacionalizacija' pa še ni zaključena. Večina odnosov je urejenih, žal pa vsega ni mogoče zaključiti. Plačujemo odškodnine, ki se nam zdijo kar visoke. Bolj pa nas skrbi po novem zakonu pridobitev koncesije, saj to zahteva dokončno ureditev odnosov z lastniki zemljišč, to pa bo še, zaradi nezaključenih postopkov denacionalizacije, zahtevalo dodaten čas. Pred leti smo opravili novo odmero vseh zemljišč, objektov in naprav, ki jih na Krvavcu in pod njim uporabljamo. Naj posebej omenim naš trud za dobre odnose z lastniki zemljišč, kar nam veliko pomeni. Poleti jim zagotavljamo vodo za živino in občasno tudi pašnike iz sistema za zasneževanje celo zalivamo. Pomagamo s transportom in jim damo tudi kakšno karto. Prepričan sem, da je Krvavec glede urejevanja zemljiških odnosov daleč pred drugimi in upamo, da novi zakon teh odnosov ne bo podiral. Jasno pa nam je, da se bo, glede na zakonske roke, za nekaj mesecev zavleklo." Omenili ste vašo pozornost za varnost. Kaj se letos kaže pri številu nesreč? "Kljub temu da so naša smučišča tudi letos vzorno urejena, kar pa nepremišljenim obiskovalcem omogočajo tudi "divjanje", ki je vzrok najhujšim nesrečam, je zanimivo, da se kljub povečevanju Števila obiskovalcev letos pomembno zmanjšuje Število nesreč. Morda je k temu prispeval strožji zakon o smu- •v'vv'i t» ciscih. Smučarska sezona se je šele dobro začela. Kakšni so prvi rezultati? "Doslej kaže na 10 do 15 odstotkov večji obisk. Obiskovalce vabim, da si vzamejo čas tudi med tednom, ko pa je ob konicah gneča, naj smučajo tudi na Kriški planini, kjer je gneče manj. Želimo si seveda prijaznejšega vremena." Štefan Žargi EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOUNA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE VeC ENERGIJE ZA ISTO CENO. O Alpininih obratih ta teden Gorenja vas - Kakšna bo usoda obrata Alpine v Gorenji vasi, za katerega se je, kot smo že večkrat poročali, ta znana tovarna obutve odločila, da ga opusti, naj bi se odločalo v tem tednu. Po dogovoru z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve se je Alpina odločila lastništvo obrata prenesti na Občino Gorenja vas - Poljane in občina je objavila razpis za prodajo oz. oddajo objekta tistemu, ki bo zagotovil največ zaposlitev v Alpini odvečnih delavk. Razpisni rok je potekel včeraj in o prispelih ponudbah naj bi odločali do konca tega tedna. Kot smo uspeli izvedeti na Občini Gorenja vas - Poljane, so do včeraj prispele štiri obetajoče ponudbe, kateri so novi kandidati, pa niso želeli povedati. Zaenkrat je znano le, daje med njimi družba PJ Feniks iz Križ, ki je sodelovala že na prejšnjem razpisu. Š. Ž. Evro podira rekorde Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete V prvi polovici preteklega tedna je evro dosegel eno svojih najvišjih vrednosti glede na ameriški dolar. Njuno razmerje je doseglo rekordno raven 1,29 dolarja za en evro in po Evropi so začeli biti plat zvona terse spraševati, ali oziroma kaj bo storila Evropska centralne banka (ECB) za umiritev rasti skupne evropske valute. Najvišja evropska denarna institucija sicer uradno ni naredila (še) nič, je pa njen predsednik Jean Claude Triebet psihološko vplival na devizne trgovce s svojo izjavo, da so "brutalni" premiki evra glede na dolar nedobrodošli v evro območju. Takoj po teh njegovih besedah je vrednost evra rahlo do pretežno upadla. Takšna "besedna intervencija " bi lahko pomenila uvod poseg ECB na devizne trge, kot zdaj menijo nekateri, pa čeprav bi to ECB storila kot čisto zadnjo možnost, ko zares ne bi bilo drugega izhoda. Ta miselnost se je še okrepila, saj gospod Trichet stopnjuje ostrost svoje retorike, s tem pa seveda posredno pritiska na devizne trge. Svojo zaskrbljenost zaradi visoke vrednosti evra izražajo tudi evropski politiki. V poskusu zaustaviti rast naj bi se povezali tudi Evropa in Japonska in skušali zagotoviti večjo gibljivost azijskih valut, s tem pa zmanjšati pritisk na menjalni tečaj evra in dolarja. Očitno je tudi, da bi bil vsak poskus prisiliti ZDA, naj že vendar poskusi ustaviti padec vrednosti svoje valute, brezpredmeten. Predsednik George W. Bush se je verjetno zelo dobro naučil lekcije svojega očeta, kije pred ducatom let izgubil Mplitve ravno zaradi upešnega'gospodarst\'a in to zmagi v prvi Zalivski vojni navkljub. Šibek dolar koristi predvsem ameriškim izvoznikom, ki tako krpajo tudi trgovinski primanjkljaj. Rast vrednosti evra je v Nemčiji že povzročila strahove pred selitvijo industrije v tujino, predvsem na Kitajsko, pa tudi v Vzhodno Evropo. Največji pesimisti so celo prepričam, da se Nemčija počasi, a vztrajno spreminja v deželo trgovcev, brez trdnega industrijskega temelja, ki je vir tehnološkega in znanstvenega napredka, s tem pa tudi celotne gospodarske in družbene blaginje. Resnici na ljubo je potrebno poudariti, da takšna deindustrijalizacija poteka v celotni razviti Evropi že kar precej časa, a jo lahko neugodna razmerja valut še pospešijo, saj je znano, da kapital, poenostavljeno rečeno, teče tja, kjer so stroški (naj)nižji. Po podatkih Financial Timesa so samo stroški dela v Nemčiji dvajset odstotkov nad povprečjem EU. V preteklem desetletju je mnogo tudi najbolj priznanih nemških podjetij preselilo svoje obrate v dežele z nižjimi plačami in manj strogo delovno zakonodajo. Dolgoročno močan evro lahko že v bližnji prihodnosti še pospeši te tokove. Po študiji Združenja nemških gospodarskih zbornic namerava v naslednjih treh letih kar četrtina nemških podjetij preseliti del proizvodnje ali celo administracijo in računovodstvo drugam. Nekateri pa celo pravijo, da se največje evropsko gospodarstvo spreminja v bazar. Nova Microsoftova "pisarna" že v Gorenjskem glasu Ljubljana, Kranj - Iz Microsofta Slovenija, podružnice največje programske hiše na svetu, smo včeraj dobili najavo o tem, da so pripravili slovenske - torej lokalizirane različice programskih izdelkov pisarniške družine Microsoft Office 2003. Kot sporočajo v včerajšnjem sporočilu za javnost, pomeni dostopnost najnovejše različice Microsoft Office 2003 v slovenščini veliko pridobitev za slovenske uporabnike, saj bodo tako poslovni kot domači uporabniki pridobili možnost uporabe najnaprednejše tehnologije v svojem domaČem jeziku. Slovenskim uporabnikom so tako na voljo slovenske različice programov Word 2003, Excel 2003, PowerPoint 2003, Outlook 2003 in Access 2003, novost pa je slovenska različica orodja Info-Path 2003, ki uporabnikom omogoča preprosto izdelavo obrazcev in njihovo integracijo v poslovanje. Microsoft Office 2003 je na voljo v več različicah, prilagojenih različnim uporabnikom in njihovim potrebam. Lokalizirane različice, ki bodo na voljo slovenskim uporabnikom, so Microsoft Office Professional Edition 2003, Microsoft Office Basic Edition 2003, Microsoft Office Small Business Edition 2003 in Microsoft Office Student and Teacher Edition 2003. Slednja je posebna, cenovno izredno ugodna različica, ki vključuje orodja Excel 2003, Outlook 2003, PowerPoint 2003 in Word 2003. Na voljo je študentom, dijakom, učiteljem ter njihovim družinam in je namenjena nekomercialni uporabi. Z veseljem lahko ob tem dodamo, daje Gorenjski glas v koraku s časom. Prav danes se bo začela uresničevati napoved vodstva podjetja o koreniti posodobitvi informacijske tehnologije, ko naj bi novinarji dobili nove, najsodobnejše prenosne računalnike. Z veseljem lahko sporočimo, da imamo v hiši tudi že najsodobnejšo programsko opremo, med drugim tudi najnovejšo različico Microsoftove "pisarne", na katero opozarjamo s povzetkom Microsoftovega sporočila. Š.Ž. Tromeja - Z veljavno smučarsko karto dobite popust v toplicah »Erlebnistherme se vec snega I www. ck< Beljak. L « i Smučarske karte s popustom pri: SKIPASS TRAVEL Kranjska Gora apartmaji Garni, tel. 04-S82 ' 10 00 in na aviocesti^gf^! ^ kMvaniklm predet^^m^^: ITRAVEL' -u,tel.04-586 l?5l.www.slopasrtravel.si i II GORENJSKI GLAS • 16. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE/ info@g-glas.si Torek, 20. januarja 2004 Davčna reforma (2) Lestvica znana vnaprej Po predlaganem zakonu o dohodnini bosta dohodninska lestvica in višina olajšav znani za leto vnaprej. Kranj - Vlada je decembra sprejela predlog novega zakona o dohodnini. če ga bo državni zbor sprejel, ga bodo začeli uporabljati 1. januarja prihodnje leto, zavezanci pa naj bi prvič napovedali dohodnino po novem zakonu spomladi leta 2006. Določbe, ki so povezane s pravnim redom Evropske un^e, naj bi začeli uporab^ati že 1. maja letos, to je z dnem vstopa Slovenije v EU. Predlagani zakon naj bi bolj enakomerno razporedil davčna bremena med davčne zavezance, razširil davčno osnovo, zajel v obdavčitev vse dohodke in preprečil mednarodno dvojno obdavčenje. Splošno razbremenitev zavezancev naj bi dosegel s povečanjem splošne olajšave, zavezance z najnižjimi dohodki pa naj bi davčno razbremenil do višine minimalnega dohodka, kot ga določa zakon o socialni varnosti. Zavezance s približno enako visokimi dohodki naj bi obremenil s približno enako visokimi davki, tiste z višjimi dohodki pa tudi z višjimi davki. Kaj so osnovna izhodišča predlaganega zakona? Zakon po vzoru razvitih držav uveljavlja načelo obdavčitve rezidentov po sve- tovnem dohodku in nerezidentov po viru dohodka v Sloveniji. Doslej so bili slovenski rezidenti obdavčeni pretežno od dohodka, ki so ga dosegli v Sloveniji, po novem naj bi v davčno obveznost vključiU tudi dohodek, ustvaijen zunaj meja. Država bo lahko obdavčila z dohodnino tudi vse, ki ne bodo imeli stalnega prebivališča v Sloveniji, vendar bodo dlje časa bivali na njenem ozemlju. Ker takšne rešitve lahko vodijo v dvojno obdavčitev dohodka na mednarodni ravni, predlagani zakon ureja, kako^se temu izogniti. Za odpravljanje dvojne obdavčitve in preprečevanje davčnih utaj so zelo pomembne meddržavne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka oz. premoženja. Slovenija je doslej sklenila 30 takšnih pogodb, v postopku ratifikacije in v pripravi pa jih je še 23. Ker so dohodki iz zaposlitve in iz opravljanja dejavnost že zdaj dovolj obremenjeni, predlagani zakon bolj kot doslej obdavčuje dohodke iz naložb premoženja (dividende, obresti itd.). Po novem naj bi obdavčili doslej neobdavčene dohodke, med katere sodijo obrestj od depozitov pri bankah, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev in od drugih podobnih fmančnih terjatev. Del dohodka od obresti naj bi bil neobdavčen, s čimer bi iz obdavčitve izvzeli male varčevalce, polno obdavčitev obresti pa naj bi dosegli v treh letih. Poenostavljeno ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je predvideno le za posameznike, ki opravljajo poklicno dejavnost, dopolnilno dejavnost na kmetiji ali drugo dejavnost, za katero ni treba pridobiti položaja samostojnega podjetnika, ne zaposlujejo in imajo do tri milijone tolarjev prihodkov. Ker se inflacij a zmanj šuj e, bodo ukinili indeksacijo in za leto vnaprej določili dohodninsko lestvico in olajšave, ki jih bodo potlej spreminjali enkrat na leto z rastjo cen življenjskih potrebščin. Lestvica naj bi namesto šest imela le pet davčnih razredov, najnižjo stopnjo za odmero dohodnine naj bi znižali s 17 na 16 odstotkov, najvišja pa naj bi bila 50-odstotna, torej enaka kot doslej. Precejšnje spremembe se obetajo tudi pri olajšavah. Cveto Zaplotnik Slovenija med najmanj zadolženimi Delnice državi in državljanom Bled - Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka je nastal leta 1996 na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (z družbenim kapitalom), ki opravljajo turistično dejavnost in katerih nepremičnine se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka. Ko je dve leti kasneje tedanja agencija za prestrukturiranje in privatizacijo objavila javni poziv za zbiranje lastninskih certifikatov, je 10.205 državljanov vložilo v sklad certifikate v skupni vrednosti 1,2 milijarde tolarjev. S sprejetjem zakona o skladih leta 2000 se je sklad preoblikoval v javni sklad, v postopku usklajevanja pa je že nov zakon o Družbi za spodbujanje razvoja Alp, ki bo skladu omogočil normalno poslovanje in izdajo delnic. Po novem zakonu naj bi država dobila 51 odstotkov delnic, državljani pa 49 odstotkov. Lansko jesen je sklad od najemnika prevzel Šport hotel na Pokljuki in začel z lastno turistično dejavnostjo. C.Z. Ljubljana - Slovenija je v primerjavi s članicami Evropske unije in državami, ki bodo 1. maja letos vstopile v EU, po vseh uveljavljenih merilih zadolženosti (višina dolga v bruto domačem proizvodu - BDP, obresti v BDP in dolg na prebivalca) med najmanj zadolženimi. Manj kot Slovenija so zadolžene le Luksemburg, Estonija, Litva in ČeŠka. V Sloveniji je javni dolg v letih od 1999 do 2002 znašal od 24,7 do 27,8 odstotka bruto domačega proizvoda, v Avstriji se je vsa ta leta gibal okrog 67 odstotkov BDP, v Italiji je presegal BDP od 7 do 15 odstotkov, v Nemčiji je znašal od 59 do 61 odstotkov BDP, v Franciji od 57 do 59 odstotkov, v Luksemburgu od 5,5 do 5,9 odstotka, na Nizozemskem od 52 do 63 odstotkov, na Portugalskem od 53 do 58 odstotkov, na Švedskem od 53 do 63 odstotkov BDP - in tako dalje. V Sloveniji je dolg celotnega javnega sektorja ob koncu predlanskega leta znašal 2.049, milijard tolarjev oz. skoraj 39 odstotkov BDP, od tega pa je dolg širše opredeljene države predstavljal 1.464 milijard tolarjev oz. 27,8 odstotka BDP. C.Z. Nepričakovan začetek leta Veliko investitorjev je pričakovalo, da se bo z novim letom povečala ponudba vrednostnih papirjev zaradi unovčevanja dobičkov, saj bi si s tem vlagatelji prestavili obveznost plačila davka na kapitalski dobiček za eno leto. Omenjene ponudbe ni bilo zaznati, pojavilo se je le dodatno povpraševanje. Pomembno je dejsn^o, da večina slovenskega prebivalst\'a še vedno varčuje na banki, vendar se počasi denar seli tudi na borzni trg. Zniževanje obrestnih mer je namreč ljudi prisililo i' iskanje alternativnih naložb. V prvem tednu letošnjega leta smo tako zaznali visoko rast tečajev, ki se je nadaljevala tudi v začetku minulega tedna. Sredi tedna pa je novica o napihnjenem balonu oziroma previsokih tečajih nekoliko omilila rast. V sredo in četrtek je večina tečajev končala v rdečih številkah, v petek pa so tečaji ponovno zabeležili rast. Konec dneva se je trgovalo celo po tečajih višjih od enotnih, kar bi lahko pomenilo nadaljnjo rast. Indeks SBI20 je zabeležil 2-odstotno rast, podobno rast sta zabeležila še indeks prostega trga in indeks pooblaščenih investicijskih družb. Med najprometnejšimi delnicami borzni kotaciji so bile delnice Mercatorja, sledile pa so delnice Krke in Petrola. Z rastjo so bili lahko najbolj zadovoljni delničarji živilskih podjetij, Kolinske ter v Droge, ki sta zabeležili 10 oziroma 5,8-odstotno rast. Živilska industrija naj bi se z vstopom v EU srečala z največjimi težavami. Povečal se bo tržni delež tujih konkurentov, poleg tega se bodo spremenile še tarife pri izvozu v države bivše Jugoslavije. Nekatera podjetja so se nato že pripravila, veliko pa bo predvsem malih podjetij, ki se ne bodo uspeli upreti posledicam vstopa v EU. Konsolidacija lastništi'a, združit\>e oziroma prevzemi bodo pogosti tudi v tej panogi. Slednje bi lahko bil tudi razlog za rast delnic Kolinske in Droge. V starem letu so bile zelo pogoste govorice o prevzemih, vendar do večjega še ni prišlo. Objavljena je bila samo ponudba za prevzem Term 3000 s strani Save. Od včeraj pa do šestnajstega februarja je v veljavi tudi ponudba za prevzem Cimosa s strani Banke Koper, In-tereurope, Kapitalske družbe, Kovinoplastike Lož ter Triglava finančne družbe po ceni 640 tolarjev na delnico. Se vedno se ne ve, ali bo prišlo do prevzema Cometa, za katerega sta se potegovala avstrijsko podjetje Tyrolit in Probanka. Zaenkrat ostaja najverjetnejši kupec Probanka. Nekoliko se je v tem tednu umirila rast pidov oziroma investicijskih družb. Nekatere izmed njih so samo v prvem tednu letošnjega leta zabeležile veČ kot sedem odstotno rast, v preteklem tednu pa se njihove vrednosti niso bistveno povečale. Se vedno predstavljajo zanimivo dolgoročno naložbo, saj bodo njihovi imetniki samo ob preoblikovanju v vzajemni sklad zaslužili razliko med knjigovodsko in tržno vrednostjo, ki trenutno v povprečju znaša 35 odstotkov. Alenka Eržen, GBO, d.d», info@gbd,si ZAVOD REPUBUKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM POMOŽNI DELAVEC - ČISTILKA; ned. č.; do 23.01.04; JEPRCA D.O.O.. GODEŠIČ 172, ŠK. LOKA POMOŽNI DELAVEC - ČISTILEC LETAL; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; kat. B; do 11.02.04; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ POMOŽNI DELAVEC - GALVANIZER; d. č. 3 mes.; do 23.01.04; CMC GALVA-NIKA D.O.O., ALPSKA 43, LESCE; št. del. mest: 2 TESAR OPAŽEV - TESAR; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 27.01.04; FORUM D.O.O..SUHA PRI PREDO-SUAH 56. KRANJ STROJNI MEHANIK - STROJNI TEHNIK; d. Ć. 3 mes.; 51. del. izk.; kat. B; do 14.02.04; AQUASAVA D.O.O., GORE-NJESAVSKA C. 12, KRANJ ELEKTRIKAR ENERGETIK; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 27.01.04; URBANC ZDRAVKO S.P.. ZALOG 12, GOLNIK FRIZER - ŽENSKI, MOŠKI, UČENJE; d. č. 3 mes.; 3 I. del. izk.; 20 ur/teden; do 07.02.04; OVIJAČ DARINKA S.P., RUČIGAJEVA2. KRANJ ZIDAR; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 27.01.04; FORUM D.O.O., SUHA PRI PREDOSUAH 56, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK - VOZNIK TOVORNEGA VOZILA; d. č. 3 mes.; kat. B,C.E; do 23.01.04; STEELTRANS D.0.0., C. ŽELEZARJEV 8, JESENICE VOZNIK AVTOMEHANIK - VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 6 mes.; 1 mes. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; kat. C.E; do 27.01.04; HAFNAR MARJAN. SREDNJE BITNJE 59, ŽABNICA VOZNIK AVTOBUSA - VISOKOTURI-STIČNEGA V TURIZMU (PO SLOVENUl IN TUJINI - EVROPA); ned. ć ; 2 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov.; kat. C,D; poskusno delo; do 27.01.04; JEREB D.O.O.. LUČINE 30, GORENJA VAS PRODAJALEC - TERENSKI DOSTAV-LJALEC; ned. č.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 21.01.04; OGREX D.O.O., PODREČA 5. MAVČIČE PRODAJALEC PAPIR. - KNJIGOTRŠKIH ARTIKLOV / REFERENT V PRODAJI; d. č. 4 mes,; delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 20.01.04; MLADINSKA KNJIGA BIROOPREMA U., ODDELEK KRANJ. TRG PREŠERNOVE BRIGADE 10.KRANJ KUHAR; ned. č.; 1 I. del. izk.; do 23.01.04; JEPRCA D.O.O.. GODEŠIČ 172, ŠK. LOKA KUHAR - PICOPEK (V KRUŠNI PEČI); ned. č.; 3 mes. del. izk.; kat. B; 1 mes. poskus, dela, znanje osn. dela z ra- čunalnikom; do 30.01.04; NAZAJ K NARAVI - JANJA ŠKRJANC S.P.. PREBA-ČEVO 52, KRANJ KUHAR - SAMOST. KUHAR V A LA CART RESTAVRACIJI; ned. č.; 3 I. del. Izk.; do 14.02.04; PREMETOVC GOSTIŠČE IN PRENOČIŠČA D.O.O., LOG 15, ŠK. LOKA NATAKAR; ned. č.; do 23.01.04; JEPRCA D.O.O., GODEŠIČ 172, ŠK. LOKA STROJNI TEHNIK - RAZVIJALEC KONSTRUKTOR; d. č. 12 mes.; urej. besedil - zaht.; kat. B; do 23.01.04; EL-MONT D.D., SPODNJE GORJE 3, ZGORNJE GORJE ELEKTROTEHNIK - SESTAVLJALEC V PROTOTIPNI DELAVNICI (V TRŽIČU); ned. č.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 20.01.04; lOTEH D.O.O., PLANINA 3. KRANJ ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK -SERVISER STROJEV ZA OBDEL. LESA (NA TERENU IN V SKLADIŠČU V ŠENČURJU); ned. č.; 2 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; "do 28.01.04; DIMPEX D.O.O.. SPODNJE DANJE 5, SORICA EKONOMSKI TEHNIK - TRGOVSKI POSLOVODJA; ned. č.; 3 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov.; delo s preglednicami-osn.; kat. B; do 20.01.04; ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE D.D., MIRKA VADNOVA 11, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK • REFER. ZA OBRAČUN PLAČ; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. in angl. j. - gov. in pis.; urej. besedil - in delo s preglednicami - zaht.; do 23.01.04; KOMPAS HOTELI D.D., BOROVŠKAC. 100, KR. GORA FOTOGRAF IN OPERATER ZA SLIKOVNI IN ZVOČNI ZAPIS; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami - osn., poznavanje ope-rac. sistemov - zatit.; kat. B; do 23.01.04; KAVČIČ MIHAELA S.R. GREGORČIČEVA UL. 27, ŽIRI GIMNAZIJSKI MATURANT - INFORMATIK; skrb za delovnaje in vzdrževanje obstoječih PIS, spremljanje razvoja na področju računalništva, Izobr. zaposlenih.; d. č. 6 mes.; 3 mes. del. izk,; slov. j. in angl. j. - gov. in pis.; poznavanje ope-rac. sistemov in poznavanje računalniških omrežij - osn.; kat. B; do 23.01.04; KOMPAS HOTELI D.D.. BOROVŠKA C. 100, KR. GORA INŽ. ELEKTROTEHNIKE • VODJA PROJEKTA; ned. č.; 31. del. izk.; kat. B; do 27.01.04; LOKAINŽENIRING D.O.O.. KIDRIČEVA C. 57, ŠK. LOKA INŽ. RAČUNALNIŠTVA - PROGRAMER / SISTEMSKI UPRAVITEU; d. č. 12 mes.; 2 1. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov.; kat. B; do 07.02.04; BASING D.O.O., ŽELEŠKA C. IIA, BLED UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA -SAMOST. PROJEKTANT; d. č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. -gov. in pis.; kat. B; znanje AUTOCAD-A, SOLID EDGE-A; do 04.02.04; BASING D.O.O.. ŽELEŠKA C. IIA, BLED UNIV. DIPL INŽ. STROJNIŠTVA -SAM. KONSTRUKTOR V RAZVOJU ELEKTRONIKE (V TRŽIČU); ned. č.; 1 1. del. izk.; angl. j. in nem. j. -gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami -osn.; kat. B; do 20.01.04; lOTEH D.O.O., PLANINA 3, KRANJ UNIV. DIPL INŽ. ELEKTROTEHNIKE - SAMOST. RAZVIJALEC (V TRŽIČU); ned. č.; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 20.01.04; lOTEH D.O.O.. PLANINA 3. KRANJ DIPL. EKONOMIST (VS); strokovnjak za tehnolog, prometa, vodenje operative pri delu s strankami, obvladanje logistike, organiz. sposobnosti; ned. č.; 5 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; kat. B; do 18.02.04; SODNIKAR NIKO S.P., PREČNA UL 24. KRANJ UNIV. DIPL EKONOMIST - KOORDINATOR ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI; tečaj za notr. presojo, 6 mes. poskus. dela. certifikat manager sist. kakovosti; ned. č.; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; do 30.01.04; BOLNIŠNICA GOLNIK. KUN. ODD. ZA PU. BOL IN ALERG.. GOLNIK 36, GOLNIK UNIV. DIPL. INFORMATIK - PLANIRANJE PROIZVODNJE; d. č. 12 mes.; nem. j. in angl. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami In poznavanje operac. sistemov - zaht.; do 20.01.04; INTEC TIV TISKANA VEZJA D.O.O., UUBUAN-SKA C. 24A. KRANJ UNIV. DIPL INFORMATIK - PROGRAMER; d. č. 12 mes.; do 23.01.04; PERFTECH D,0,0., POT NA LISICE 4. BLED PROF. RAZRED. POUKA - UČITELJ RAZRED. POUKA; d. č. 12 mes.; do 23.01.04; OŠ STANETA ŽAGARJA UPNICA, UPNICA 12. KROPA DR. MEDICINE SPECIALIST SPL MEDICINE ned. č.; 3 I. del. izk.; angl. j. - gov.; do 23.01.04; Z2ZS U., OBMOČNA ENOTA KRANJ. ZLATO POUE 2. KRANJ Finančna sanacija končana Krai\j - V petek se je sestala skupščina družbe Gorenjski glas, d.o.o, Kranj, sprejela je poslovno poročilo za leto 2002 in za leto dni podaljšala mandat direktorici Mariji Volčjak. Trije gorenjski kandidati Kranj - Največja bonitetna hiša na svetu Dun & Bradstreet in največja slovenska bonitetna hiša I, poslovne informacije, iz Ljubljane sta v četrtek v ljubljanski mestni hiŠi že osmo leto zapored podelili trem slovenskim družbam priznanje Rating leta za najvišjo bonitetno oceno v preteklem letu. Priznanje so prejeli Iskra Avtoelektrika, _^_ Juteks in Spica International, med kandidati pa so bile tudi tri gorenjske družbe - Gorenjski tisk, Helios in Iskratel. C.Z. Družbeniki so sprejeli poslovno poročilo za leto 2002, ki ga je družba zaključila s 413 tisoČ tolarji dobička, sprejeli so tudi predlog poslovodstva o pokritju izgube za leti 2000 in 2001. Sklepi so bili sprejeti soglasno, predstavnik Dela, ki ima v Gorenjskem glasu 10-odstotni lastninski delež, je je pri tem zahteval pojasnilo glede škodljivosti pogodbe s tiskarno Set (sklenjena je bila leta 2001), ki je v letu 2002 napravila več grobih napak. Skupščina je za leto dni podaljšala mandat di- rektorici Mariji Volčjak, ki je vodenje dražbe prevzela februarja 2002. Poslovno poročilo za predlani so družbeniki obravnavali šele sedaj, ker je lani potekala revizija. V naslednjih mesecih bodo lahko obravnavali poslovno poročilo za leto 2003, kar potrjuje, da je finančna sanacija končana. Prihodki so znašali 736 milijonov tolarjev, kar je 7,7 odstotka več kot leto prej, dosežen je bil načrtovani dobiček v višini 7,2 milijona tolarjev. Dom oprema v prisilni poravnavi Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je 22. decembra začelo postopek prisilne poravnave za družbo Dom oprema, oprema stanovanj, poslovnih prostorov in javnih objektov, iz Železnikov. Za upravitelja poravnave je določilo Veljka Jana iz Škofje Loke, upnike je pozvalo k prijavi terjatev in imenovalo upniški odbor. Člani odbora so Domel Holding iz Železnikov, Zamore iz Škofje Loke, v Zavarovalnica Triglav - Območna enota Kranj, Alples iz Železnikov in Zdenka Marin iz Zgornje Sorice. C.Z. \ v RO-TEHNOLOGIJA, d.o.o. Hrastje 72, 4000 KRANJ zaposli MEHANIKA za popravilo gradbenih strojev, delo na terenu Pogoji: - IV. ali V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri - vozniški Izpit B kategorije - tri leta delovnih izkušenj ' - zaželeno znanje elektronike In elektrike - vsaj pasivno znanje nemškega jezika Prošnje z ustreznimi dokazili pošljite v osmih dneh po objavi oglasa na naslov. RO-tehnologija, d.o.o., Hrastje 72, 4000 KRANJ. t — PREŠERNOVA DRUŽBA d.d. vabi k sodelovanju ustvarjalnega, živahnega in urejenega sodelavca za delovno mesto: SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA -PRIPRAVNIKA za sodelovanje pri ustvarjalnem in inovativnem delu pri pripravi in izvedbi novih marketinških projektov Dodatni pogoji: • visokošolska izobrazba ekonomske, komercialne ali podobne smeri; • usposobljenost za delo z osebnim računalnikom (Excel in Word); • aktivno znanje enega tujega jezika; • komunikativnost in organizacijske sposobnosti; • delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za obdobje pripravništva, s polnim delovnim časom in z • možnostjo zaposlitve za nedoločen čas po opravljenem pripravniškem izpitu; • delo nudimo v poslovni enoti v Kranju, zato vabimo kandidate iz Kranja ali bližnje okolice. Kandidatu nudimo urejeno delovno okolje, stimulativno plačo in 0 možnost napredovanja. Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na nas naslov: Opekarska 4a, p.p. 3409, 1001 Ljubljana. O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonsko predpisanem roku. Torek, 20. januarja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Sosedje vabijo na sejem V Celovcu bosta ta konec tedna kmetijski sejem ter sejem za lov in ribolov Alpe - Jadran. v Celovec - "Ze pred enim mesecem sq;io za kmetijski sejem prodali vse razpoložljive razstavne povi^ine," je na novinarski konferenci z zadovoljstvom povedal vodja projekta Kari Platzer in s tem najavil zanimivo sejemsko prireditev, ki bo na celovškem sejmišču trajala od petka do nedelje. Več kot dvesto razstavljavcev iz Štirih držav bo na 22 tisoč kvadratnih metrih razstavne površine predstavilo kmetijske stroje, orodje in naprave, gradnjo in opremo hlevov, rejo in trgovino z živino, opremo za klavnice in hladilnice, kmetijski reprodukcijski material, računalniško opremo, zavarovalne storitve, neposredno prodajo na kmetiji, sadjarstvo, kmetijsko strokovno literaturo in Še kaj. Letošnja ponudba kmetijske mehanizacije bo še obsežnejša kot lani, ko so prvič pripravili tovrstni sejem, so povedali pri- 4 reditelji in poudarili, da bodo pri sejemski ponudbi dali poudarek izdelkom in storitvam, ki jih potrebujejo manjše in hribovske kmetije. Slovenska kme- tijsko gozdarska zbornica bo na sejmu ''odprla'' informacijsko mesto, avstrijska kmetijska zbornica pa bo na primerih ja-bolčnika in sira predstavila zagotavljanje kakovosti pri neposredni prodaji na domu, ekonomičnost reje krav mlekaric in dojilj, izpolnjevanje vse strožjih predpisov in smernic pri gradnjah hlevov, rejo in trženje "bio svinj" na Koroškem ter pridobivanje koristne energije (biopli-na) iz biomase. V času sejma bo več spremljajočih prireditev, med njimi traktorska olimpiada, na kateri se bodo kmetje in kmetice pomerili v spretnostni vožnji s traktorsko prikolico za glavno nagrado bon v vrednosti petsto evrov. Vse dni sejma bo modna revija delovnih oblek in Dobrote z nekaterimi novostmi Na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij bodo prvič ocenjevali tudi kompote, sadna vina in konzervirane vrtnine. Kranj - Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Mestna občina Ptuj in Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj so že objavili razpis za sodelovanje na 15. razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki bo od 16. do 19. aprila v Mi-noritskem samostanu na Ptuju. > Rok podaljšali do 31. marca 4 Kranj - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je rok, do katerega morajo v občinah zbrati vloge za dodelitev državne pomoči ob lanski škodi v kmetijstvu, podaljšalo do 31. marca. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč med drugim določa, da mora ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po sprejetju programa o odpravi posledic škode v kmetijstvu obvestiti občine o roku, do katerega morajo zbrati vloge upravičencev do državne pomoči in jih poslati ministrstvu. Minister za kmetijstvo je s pravilnikom o vsebini in obliki vloge za dodelitev državne pomoči določil 31. januar kot skrajni datum, do katerega morajo kmetijska gospodarstva, ki so upravičena do akontacije, dopolniti vlogo. Ministrstvo je pred kratkim obvestilo občine, da so začeli postopek za spremembo pravilnika in da bo za zbiranje vlog čas od 26. januarja do 31. marca. Za podaljšanje roka so se odloČili zato, da bi občinskim komisijam omogočili učinkovito organizacijo dela in da bi pripravili poseben računalniški program za evidentiranje in kontroliranje vlog. C.Z. narodnih noš, predstavili bodo novo kuharsko knjigo Alpe - Jadran, za slovenske obiskovalce pa bo še posebno zanimiv sobotni avstrijsko slovenski dan trgovine z živino, na katerem bodo predstavili sedanje trgovanje med državama in možnosti po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Na strokovnem sejmu za lov in ribolov bo osemdeset razstavljavcev (trideset več kot lani) predstavilo lovsko orožje in drugo lovsko opremo, oblačila, terenska vozila, opremo in pribor za ribolov ter prehranjevanje rib, ribiško literaturo ter lovski in ribolovni turizem. Sejma se bodo udeležili znani izdelovalci lovske opreme, med njimi Swa-rovski in Kahles s ponudbo optičnih naprav, znanji uvoznik orožja Idi pa bo predstavil najnovejši model Mauser M03. Vsak dan bodo predstavitve lovskih psov, tudi tokrat bodo pripravili borzo kož in krzna, obiskovalci se bodo učili izdelovati piščalke za klic gozdnih jerebov, vrhunec dogajanja pa bo informacijski dan o ekologiji Ljubljanske mlekarne kupile mlekarno Tuzli Lani so po prvih ocenah ustvarile 800 milijonov tolarjev dobička. Ljubljana - Ljubyanske mlekarne, ki odkupgo tudi večino mleka na Gorenjskem, so pred kratkim pridobile večinski lastniški delež mlekarne Prerada i pron\jet mleka Tbzla, do konca prevzema pa naj bi sedai\ji 60-odstotni delež povečale na 70 odstotkov. Za nakup mlekarne, ki je po besedah generalnega direktorja in predsednika uprave Matjaža Vehovca približno tako velika kot nekdanja Gorenjska mlekarna, so odštele 1,8 milijona bosanskih konvertibilnih mark oz. en milijon evrov. Mlekarno s 120 zaposlenimi bodo sanirali in jo toliko usposobili, da bodo v prihodnjih dveh letih lahko bistveno povečali obseg predelave in izboljšali produktivnost. Lani so v mlekarni predelali okrog sest milijonov litrov pretežno doma odkupljenega mleka, ki ga večinoma predelujejo v mleko s podaljšanim trajanjem, jogurt in v kislo smetano. Ze letos naj bi mleko in mlečne izdelke prodajali pod lastno blagovno znamko. Nakup mlekarne v Tuzli je za Ljubljanske mlekarne pomemben za okrepitev tržnega položaja v Bosni in za osvajanje drugih trgov na območju nekdanje Jugoslavije. Bosna je lani ob skromni domači pridelavi, ki je znašala 30 milijonov litrov, uvozila 170 milijonov litrov mleka, perspektivnost trga pa kaže tudi poraba mleka na prebivalca, ki je Še vedno za več kot polovico nižja kot v Sloveniji. Ljubljanske mlekarne izvozijo trideset odstotkov mleka in mlečnih izdelkov, od tega dve petini na trge Bosne in Hercegovine. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se bodo za živilsko predelovalno industrijo bistveno spremenile tržne razmere. Ob okrepljeni Radgonski sejem bo še za dan kr^ši Goriya Radgona - V Pomurskem sejmu se že pripravljajo na tradicionalni mednarodni kmetijsko živilski sejem. Programski svet sejma, ki ga vodi državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdai stvo in prehrano Ivan Obal, je na prvi seji začrtal vsebino letošnje sejemske prireditve, ki bo na željo veČine razstavljavcev kiajša za en dan in bo trajala od 28. avgusta do 3. septembra. Sejem bodo zaznamovali vstop Slovenije v Evropsko unijo, hujša tržna konkurenčnost in večja potreba po promociji kmetijsko živilskih izdelkov. Na letošnjem sejmu pričakujejo še večjo mednarodno udeležbo kol prejšnja leta. Slovenija bo v sodelovanju z Madžarsko, Avstrijo in Italijo pripravila mednarodno razstavo prašičev, skupaj z avstrijsko Štajersko pa predstavitev lisaste pasme govedi. Razstavo hlevske opreme bodo dopolnili s predstavitvijo kmetijskih gospodarskih gradenj. C.Z. Matjaž Vehovec konkurenci na domačem trgu bodo slovenske mlekarne lahko prodajale mleko in mlečne izdelke na trge Evropske unije, kamor so doslej izvažale bolj malo. Hkrati pa bodo prenehali veljati dvostranski sporazumi z državami na območju nekdanje Jugoslavije, kamor so mlekarne prodale večino presežkov. Za izvoz na te trge se bodo po 1. maju povečale dajatve od pet do petnajst odstotkov, to pa bo zmanjšalo njihovo konkurenčnost. Ljubljanske mlekarne načrtujejo večji prodor na trge Evropske unije, hkrati pa bodo z lastnimi podjetji okrepile navzočnost na trgih nekdanje Jugoslavije. Lani so odkupile 282 milijonov litrov mleka, ustvarile 40 milijard tolarjev prihodkov in dosegle po prvih ocenah 800 milijonov tolarjev dobička. Cveto Zaplotnik divjadi. Strokovnjaki iz Avstrije, Slovenije in Italije bodo v soboto razpravljali o škodi, ki jo kor-morani povzročajo ribištvu, in tudi o smiselnosti zaščite te vse bolj razširjene živalske vrste. Vstopnina za ogled sejmov je šest evrov za odrasle, za otroke do petnajstega leta starosti dva evra in za dijake od šestnajstega do osemnajstega leta tri evre. S predložitvijo kupona, ki je bil objavljen v različnih slovenskih časopisih, tudi v Gorenjskem glasu, bo možno uveljavljati znižano vstopnino (tri evre). Celovški sejem, ki ima odslej tudi uradnega zastopnika za Slovenijo, to je podjetje Beatus iz Ljubljane, je lani posloval uspešno in se s 7,2 milijona evrov prometa uvrstil na tretje mesto med sejemskimi "hišami" v Avstriji. Letos bodo organizirali deset strokovnih sejmov in sejmov za široko porabo, z zadovoljstvom pa ugotavljajo, da obisk iz Slovenije narašča. Cveto Zaplotnik Kot je razvidno iz razpisa, kmetice in kmetje lahko sodelujejo na razstavi z mlečnimi, krušnimi in mesnimi izdelki, domačim oljem, kisom, sokom, žganjem, marmelado, suhim sadjem, vinom, sadnim vinom, kompotom, konzerviranimi vrtninami in embalažo za te izdelke. Vsi, ki bi želeli sodelovati na razstavi, morajo izpolniti prijavnico in jo do 16. februarja oddati svetovalkam za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki tudi dajejo informacije o rokih za oddajo izdelkov za ocenjevanje oz. za razstavo. Ob prijavi bo za vsak izdelek treba plačati tudi 3.000 tolarjev prispevka. Izdelke bodo ocenjevalne strokovne komisije, tistim, ki bodo tokrat tretjič zapored dobili zlato priznanje, pa bodo podelili znak kakovosti, kar je najvišje priznanje za kmečke prehranske dobrote. Pri mlečnih izdelkih bodo ocenjevali petnajst različnih vrst izdelkov, med njimi prvič tudi laktične sire, pri mesnih osem vrst, pri krušnih izdelkih osemnajst vrst, pri kisih jabolčni in vinski kis, pri žganjih naravne žgane pijače iz sadja in iz grozdja, pri sokovih sadne in grozdne sokove, pri marmeladah tiste iz ene ali veČ vrst sadja in džeme, pri sadnem vinu jabolčno, hruškovo, višnjevo in sadno vino iz jagodičja, pri kompotih samo tiste iz ene vrste sadja in brez konzervansov, pri konzervirani zelenjavi kumare, papriko, peso, zelje, repo in gojene gobe, pri embalaži pa le tisto, ki je uporabna za izdelke na ocenjevanju in razstavi. C.Z. Tečaj iz varstva rastlin v Skofja Loka - Tržni pridelovalci hrane, ki pri kmetovanju uporabljajo tudi sredstva za varstvo rastlin, morajo po zakonu o fito-farmacevtskih sredstvih opraviti do letošnjega aprila tečaj iz varstva rastlin. Iz škofjeloške kmetijske svetovalne službe so sporočili, da bodo s tečaji začeli v prvem tednu marca, prijave pa sprejemajo na telefonskih številkah 51 12 702 in 040 889 856. Cena tečaja je skupaj z davkom na dodano vrednost 12 tisoč tolarjev. Kmetje bodo na tečajih spoznali škodljive organizme, integrirano varstvo rastlin, varno ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi, nanašanje sredstev na rastline ter predpise o zdravstvenem varstvu rastlin. C.Z. KMETIJSKI SEJEM V CELOVCU Kmetijski sejem Alpe-Jadran, od 23. do 25. Januarja v Celovcu, toktat s še večjo ponudbo kmetijske mehanizacije S Kmetijskim sejmom Alpe-Jadran je uspelo celovški sejemski družbi - Kärntner Messen ustvariti novo kmetijsko inovacijsko raven za celotno območje Alpe-Jadran. Vodja projekta Kari Platzer je povedal, da so bile že dva meseca pred pričetkom sejma vse razstavne površine razprodane. Veliko novosti za kmetijsko panogo Predstavilo se bo preko 200 razstavljalcev. Ponudba sega od klasičnih strokovnih področij, kot so kmetijski stroji in naprave, gradnja hlevov, semena, gnojila in krmila do novih segmentov, kot je moderno vodenje kmetije, računalniška oprema ali pa oprema za klavnice in hlajenje. Sejem pa nudi tokrat tudi številne novosti. Med drugim bo razširjeno tudi področje kmetijske mehanizacije. Predstavili se bodo novi znani razstavljalci s posebno traktorsko olimpijado. V zvezi s tem je Izredno zanimiva udeležba zadružnega podjetja "Unser Lagerhaus", ki se bo predstavilo z vsemi svojimi panogami. Poleg tega bo avstrijski strokovni časopis podelil v okviru sejma tudi nagrado „Traktor award". Dodatne zanimivosti s področja kmetijstva bodo sadjarstvo, živinoreja in trgovina z živino. Program ostalih prireditev v času sejma V središču pozornosti so posebne strokovne prireditve za živinorejce, kmetovalke, sadjarje in mlade kmetovalce. Vzporedno s sejmom pa čakajo na obiskovalce tudi Številne zanimivosti s pestrim zabavnim programom. Velika pozornost bo namenjena modni reviji z delovnimi oblekami In narodnimi nošami. Predstavljena bo tudi nova kuharska knjiga "Alpe-Jadran". Veliko obiskovalcev pa nestrpno pričakuje avstrijsko-slovenski dan trgovine z živino. Odpiralni čas in cene vstopnic: Kmetijski sejem Alpe-Jadran ter Sejem za lov in ribolov potekata od 23. do 25. Januarja. Sejmišče je odprto vsak dan od 8.30 do 18.00. Vstopnina: za odrasle 6 evrov, za otroke do 15. leta 2 evra, za dijake od 16. do 18. leta 3 evre, za skupine od 10 oseb dalje 4,50 evra na osebo. Podrobnejše informacije: www.kaerntnermessen.at ali telefon: 0043-463/56800-24 GORENJSKI GLAS • 18. STRAN 21ADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb,si Torek, 20. jahuarja 2004 3-krat Trikrat sedem je enaindvajset. Danes vam ponujamo prav toliko misli o učenju in uspehu. Pretehtajte jih, in če se vam bodo zdele uporabne, uporabite na poti uspeha skozi vse leto. In ne pozabite, daje vsak svoje sreče kovač, sreča pa spremlja pogumne.'Srečno! 7 LEKCIJ MAČKE 1. Imejte glavo pokonci in odprte oči. Čeprav so zadržane in nevsiljive, so mačke vedno na preži in jim nič ne uide. Človek se pogosto lahko nauči več, če je tiho in opazuje. Seveda ne morete biti neopazni ves čas, a včasih je to vseeno vredno poskusiti. 2. Vedno pristanite na svojih nogah. Ne glede na to, ali izgubi rav- I notežje ali pa je nepričakovano odrinjena iz varnega mesta, mačka vedno pristane na vseh štirih. Od nje se lahko naučimo, kako ostati hladen, kadar nas nekaj spravi iz poti. 3. Vedite, kdaj je dobro pokazati kremplje. Kadar so mačke izzvane, vam dajo vedeti, da so se pripravljene postaviti zase s tem, da zapihajo ali zamahnejo s kremplji. Seveda se vam ni potrebno po mačje pretepati, dobro pa se je zavzeti zase, če je tako potrebno. iCotn Vsako sredo na Radiu Kranj ob Vsak mesec Organon-ov Zgodilo je Prvi center za brezplačno pravno pomoč v SV Sloveniji Zavod PIP, ki ga je lani ustanovila Študentska organizacija Univerze v Mariboru, lahko na podlagi odločbe ministrstva za pravosodje začne z opravljanjem brezplačne pravne pomoči. Severovzhodni del Slovenije je v četrtek tako pridobil prvi tovrstni center, ki bo s svojim delom prispeval k povečanju ozaveščenosti ljudi o njihovih pravicah in obveznostih ter s tem poskrbel za utrditev pravne varnosti. Zavod PIP bo sicer začel delovati v začetku februarja. Objavljen razpis za vpis na univerze Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je v četrtek, 15. januarja, objavilo razpis za vpis v prihodnjem študijskem letu za vse tri univerze, samostojne visokošolske zavode in višje strokovno izobraževanje. Skupno je na voljo približno 30 tisoč prostih mest. Kot je med drugim po- Ne prezrite... Tečaj smučanja in deskanja Klub študentov Kranj organizira ta teden dvojni celodnevni tečaj smučanja in deskanja. Tečaj bo potekal na Starem vrhu. Cena za člane je 7.000 SIT za ostale pa 12.000 SIT Šport na velikem ekranu V četrtek, 22. januarja, si lahko v baru Mitnica na velikem ekranu ogledate tekmo Evropskega pokala v rokometu med Islandijo in Slovenijo. Organizator, Klub študentov Kranj, zagotavlja enkratno vzdušje. Ogled je brezplačen. udaril minister za šolstvo Slavko Gaber, je eden izmed ciljev spodbuditi vpis v naravoslovne in tehnične programe. Letos je za redni študij razpisanih 68 odstotkov mest, 32 odstotkov pa jih je namenjenih izrednemu študiju. Po besedah Gabra razmerje med rednim in izrednim študijem ni odločilno, skušajo pa spodbujati redni študij. Univerza na Primorskem gostita rektorje slovenskili univerz Univerza na Primorskem je v četrtek, 15. januarja, gostila 3. konferenco rektorjev slovenskih univerz. Gre za koordinacijsko telo, ki zastopa univerze na pogajanjih z vlado o vsebinskih in finančnih vprašanjih. Trije slovenski rektorji so govorili o uredbi o javnem fimanci-ranju visokošolskih in drugih zavodov članic univerz, ki jo je vlada sprejela konec minulega leta. Ta omogoča bolj svobodno razporejanje denarja znotraj univerze. Sankaški spust z Jezerskega Klub študentov Kranj organizira v petek, 23. januarja, ob 19.00 sankaški nočni spust na Zgornjem Jezerskem. Za člane je cena 1.500 SIT, za ostale pa 2.000 SIT. Potopisno predavanje V nedeljo, 25. januarja, ob 19. uri ste vabljeni v kranjski klub Potepuh na potopisno predavanje, ki ga pripravlja Marko Petrič. Potopisno predavanje nosi naslov Blišč in beda Indije. Predavanju lahko prisluhnete brezplačna 4. Jejte le takrat, ko ste lačni. Ne glede na to, kako mamljiva je njihova hrana in koliko je je še v posodi, bo mačka vedno prenehala s cmokanjem takrat, ko bo sita. Ali lahko enako trdite tudi zase? 5. Nikoli ne dajte drugim vedeti, da se potite. Mačka ima tipičen obraz profesionalnega igralca pokra. Ne le, da nikoli ne veste, o čem razmišlja, ampak skoraj vedno izgleda, kot da se ima v popolni oblasti. Seveda vam ni potrebno zakrivati vseh vaših čustev, a kadar vas je strah ali ste nervozni, drugim tega vseeno ni treba pokazati. 6. Velikost ni pomembna. Ste kdaj opazili, da je v večini odnosov pes-mačka prav mačka tista, ki nosi hlače? Nazorno nam pokaže, da se takšen položaj ne meri po moči ali velikosti, ampak po odnosu in osebnosti. 7. Bodite neodvisni. Za mačko običajno ni potrebno veliko skrbeti in nagiba se k čustveni samozadostnosti. Gre po svoje in se ne meni za zunanje pritiske. Njihova neodvisnost nas uči, kako pomembno je biti iskren s samim seboj, se zavedati lastnih moči in biti pogumni, kadar smo sami. Seveda je pomembno, da se za pomoč včasih obrnemo tudi k drugim, ki so nam blizu. 7 NAJPOGOSTEJŠIH ZMOT O USPEHU 1. Nekateri ljudje ne morejo uspeti zaradi svojega ozadja, izobrazbe/statusa ipd. Vsakdo je lahko uspešen! Vse je stvar želje, naravnanosti, optimizma, postavljanja ciljev in opravljanja pravih nalog, da jih uresničimo. 2. Uspešni ljudje se ne motijo. Prav tako kot vsi drugi, tudi uspešni ljudje delajo napake. Razlika je le ta, da kljub napakam nadaljujejo, se na njih učijo in jih ne ponavljajo. 3. Če želiš biti uspešen, moraš delati 60, 70, celo 80 ur na teden. Ni stvar v tem, da delamo veliko nečesa. Bolj pomembno je, da delamo prave stvari. 4. Za uspeh je potrebno veliko sreče. Potrebno je "nekaj" sreče, to zagotovo. Vendar pa je potrebno bistveno več predanosti, znanja, udejanjanja in pozitivne naravnanosti. Sreča spremlja pogumne! 5. Uspeh pomeni, da imamo veliko deharja. Denar je le ena od stvari, ki jih prinaša uspeh. Je posledica dela, ki ga opravljamo zavzeto, z veseljem in kvalitetno. 6. Ko je človek uspešen, težave izginejo. Lahko ste uspešni, ampak niste vsemogočni. Še vedno boste imeli svoje vzpone in pad- Sreča spremlja pogumne. Pogumno vstopite v vsak nov dan! ce. Uživajte, ko dosežete uspeh, in živite vsak dan tako, kot se sam ponudi. 7. Uspešen si takrat, ko to opazijo drugi. Zakaj se ljudje tako pogosto oziramo na to, v kakšni luči nas bodo imeli drugi? Uspeh je vsak cilj, ki ga uresničimo, v skladu z našimi sanjami in vizijo. Če je cilj, ki smo ga dosegli, velik, bodo nekateri zagotovo vedeli za to, a uspeh je tudi, če dosežete majhen cilj, ki vam pomeni veliko, čeprav nihče drug nič ne ve o tem. 7 RAZLOGOV, ZAKAJ VAM LAHKO PORAZ POMENI VEČ KOT USPEH 1. Poraz spodbuja mišljenje. Vsi delamo napake, a le redki se od njih učijo. Namen poraza je spodbuda mišljenja, kako problem rešiti, da ga v bodoče lažje spoznamo in obidemo. 2. Poraz nam daje izkušnje. Ko naredimo napako, se bolj zavedamo naših potreb, ki jih je potrebno zadovoljiti, ciljev, ki jih je potrebno doseči. Če bi vedno le uspevali, se sploh ne bi zavedali drugih, mogoče boljših možnosti in načinov do istega cilja. 3. Poraz spodbuja močne in plaši šibke. Če imamo dovolj veliko željo neki cilj uresničiti, potem bo nas bo poraz le spodbudil na poti do velikega dosežka. Če pa je naša želja premajhna, potem bomo ob prvem manjšem porazu odnehali. 4. Poraz nas naredi poštene do samega sebe. Na poti do uspeha se vedno srečamo s porazom. Ko pride- mo do prve ovire, se poglobimo vase in se vedno znova vprašamo, ali je to tisto, kar želimo početi. Ob porazih vedno bolj spoznavamo sebe in postajamo pošteni s samim seboj. 5. Prehiter uspeh nam lahko da napačno zaupanje. Zelo velikokrat se zgodi, da posel ali projekt, ki se ga lotevamo, hitro postane prevelik. Tisti, ki v začetku dela trdo in potem pametno naprej, dokler ne doseže cilja, ima večje možnosti za uspeh kot nekdo, ki naredi nekaj pravih odločitev zgodaj, potem pa ne razvija stvari naprej. 6. Poraz spodbuja izboljšave in načrtovanje. Tekoči izzivi Pestro. Če imaš takšne prijatelje ... V petek smo bili priča spektaklu, ki pa žal še ni doživel epiloga. V prijateljski stavi smo se zbrali v Prešernovi šoli in čakali, a bo? Bojan bi moral od 10 poizkusov zadeti 4 trojke. Pa je le dve. Stava ga je stala pečenega odojka. Dober je bil. Odo-jek mislim. Ker pa ni zadel več kot 2 trojki, bo moral še na tek okoli Globusa. V Adamovem kostumu, s kožo in kocinami. Brez vsakega oblačila. Kdaj bo to, boste prvi izvedeli. Brez publike vsekakor ne more iti. V soboto smo zaokrožili 2: gala večer diplomantov Faku tete za organizacijske vede. Zbralo se nas je 100 nostalgi-kov, ki smo obujali spomine na \ Poraz pomeni: ta pot ni prava, poizkusi drugo. Če spoznamo to modrost poraza, potem vemo, da druga pot pomeni tudi izboljšan izdelek. Projekt, ki gaje treba skrbno načrtovati. 7. Poraz razodene vaše slabosti. Ali ste nekdo, ki dela stvari narobe in ve, da jih vedno bo, ali nekdo, ki naredi napake in se trudi izboljšati, dokler ne obvlada stvari, ki se je loteva? Včasih je poraz frustrirajoč, saj ljudi so- f oči s slabostmi, teh pa nihče ne želi poznati. Vedite, da vam poraz govori, kaj na sebi morate še izboljšati. Vir: www.mojuspeh.com Foto: Arhiv ŠOFOV stare čase. Po okusni večerji sem pobegnil na makedonski večer v dvorano Primskovo. Ob plesanju kola je vse skakalo. Gor in dol. Še zdaj me bolijo oči. In vrat. Nedelja je bila nedeljska. Župan je skuhal odličen pasulj in moram mu predlagati, da bi to lahko storil tudi za občane Mestne občine Kranj vsaj enkrat na leto. Tako bi lahko združil županov tek in županov piknik. Vendar bi moral biti pasulj pred tekom. Zaradi pogona. Stročnice so le stročnice. Delovati začnejo 6 ur po zaužitju. Glede na snežne razmere sem letos pohitel z izdelavo snežaka. Po prvih centimetrih zapadlega snega sem se ga lotil. Letošnja zima je nepredvidljiva. Lahko ga vzame, tako kot je prišel. Pa adijo, Gorenjska. Beno Fekonja Pogumno stopite v jutranji sneg! Morda ga jutri več ne bo... r I I Torek, 20. januarja 2004 MULARIJA, MLADI / info@g-glas.si GORENJSKI GU\S • 19. STRAN Ana Cergolj deželo Ko potujem, me vedno bolj kot mesta prevzame podeželje. Mesta so veličastna, mogočna, natrpana, hitra. Podeželje je pristno, prostrano, ležerno. Potovanje "na deželo" pa je vedno strogo načrtovano in poteka po točno določenih pravilih, in sicer: usedem se na prvi vlak, ki pelje ven iz mest, potem pa se prilepim na okno in čakam, da me prevzamejo podobe, ki drvijo mimo - ko se to zgodi, čim prej izstopim (no, navadno počakam, da se vlak ustavi). Torej, na deželo gremo! Na vlaku se naučim še nekaj o švedski zaljubljenosti v "visoko tehnologijo": vrata se odpirajo, zapirajo, zaklepajo, odklepa-jo samo na gumbke - nič kljuk, ključev, zatičev. Ko na vlaku obiščeš wc, znotraj najdeš nekaj podobnega majhnemu računalničku, s katerim potem - če najdeta skupni jezik, seveda - upravljaš z vrati in ključavnico. In kako ves, da govorita vsak svoj jezik? Hm, najbrž če se vrata kar naenkrat (sama od sebe!) odprejo ... Seveda ne trdim, da se naključni način izbire izstopne postaje vedno obnese - prvič nama z Jano uspe priti v najbrž najbolj grd kotiček švedske obale: pristanišče. Ker sva odločeni, da prav ničemur ne pustiva, da nama skva-ri razpoloženje, navdušeno preučujeva Švedsko konstrukcijo ladij za prevažanje raztresenega tovora, odpad švedskih volvov, ki niso lepi, so pa vzdržljivi, in Švedsko pristaniško vegetacijo - ki je resnici na ljubo omejena na redke zaplate trave in shirano rožo na oknu pristaniške pisarne. Malce naprej ob obali najdeva celo rajske peščene plaže, ki pa prekrite z naplavinami, muljem, morsko travo zapuščenimi čolni izgubijo nekaj svoje rajskosti. Vseeno se lotiva kiparjenja (lopatko in modelčke za potičke sva na žalost pustili doma) in abstraktno peščeno mojstrovino poimenujeva MONUMENTOM AMITITIAE (spomenik prijateljstva). Poskus doživljanja pristnega kmečkega okolja Št. 2: ko na Janino grozo z vlaka v daljavi opazim pašnik in na njem konja, je jasno, kje se bo končal najin poskus. Ključna beseda je seveda V DALJAVI, kar pomeni, da čez drn in Mlin na veter - muzejska izvedba. Nogavičke deželo strn švedskih gričkov gaziva do konjev. Moja obsedenost s konji iz mene izvabi strah vzbujajočo izjavo: "Vseeno mije, če hodiva eno uro, samo da ga malo pobožam!" in iz Jane vzdih, ki lahko pomeni samo obžalovanje, da je sploh ■stopila z vlaka. In da skrajšam odo, ki bi lahko trajala in trajala: odkrili sva pravi ranč z več kot 30 konji, ki uživajo pravo konjsko razkošje - vsak s svojim ograjenim pašnikom, plaščkom proti mrazu in Čudovitim hlevom. Noro! In še o švedski prijaznosti in odprtosti: ko sva lastnico, ki je ravno sesala svoj zimski vrt, nevljudno zmotili in predrzno vprašali, če lahko malce raziščeva po njenem posestvu, je bil odgovor: "Seveda!" Kar bi bilo za Slovence stikanje po dvorišču in voh-Ijanje po zasebni lastnini, je za Švede prijazen obisk. Posebno pozornost seveda posvečava edinemu lipicancu, ki mu ob trganju najlepše trave vneto razlagava, daje pravzaprav "naš". Na podeželju si ljudje ne dajejo preveč opravka z velikimi in prostornimi hišami - majčkene, etažne hišice so zato toliko bolj natrpane. Posebej to velja za okna, ki so prave male izložbe. Na notranje okenske police namreč nastavijo prav vse, kar lovi prah - kipce, rože, obeske in seveda svečnike. Svečnik na vsako švedsko okno! Najbrž je ta manija povezana s prazničnim časom, vendar je izdelovanje svečnikov in svečk najbrž med donosnejšimi švedskimi posli - na vsaki hiši, na vsakem oknu stoji svečnik. Na njem je vedno 7 svečk -pomen še raziskujem! Svečnik na vsako švedsko okno! Za konec dneva si privoščiva še nekaj švedskega: fika! Fika Švedi imenujejo prijateljsko druženje v kavarnici, ob kavici in nečem čokoladnem. Nekakšen obred klepetanja, kofetkanja in uživanja. Za Švede, ki imajo res visok standard, je to vsakodnevna sprostitev, za slovenski Študentski žep pa bolj nekaj, kar je treba poskusiti; kavica (ali kakav) s čokoladnim piškotom stane namreč več kot 1000 sit. Zvečer mednarodni zasedbi študentov v Študentskem domu širimo geografski leksikon z novim pojmom: Slovenija. In kakšno je stanje? Francozi: "Slovenija? Država? Res? Kje pa?" Nemci: Slovenija? Hja, kaj pa vem - morda pa sem enkrat že slišal. Koliko vas je? 2 milijona? Potem ste najbrž kmetje in proletarci." Poljaki: "Slovenija, ja seveda. Sedaj, ko bomo šli skupaj v EU, bo tako ali tako ves vzhodni del Evrope spadal pod Poljsko. Ne, res -vse bo naše!" ?! Na večerni sprehod - da preženemo ideje o "Veliki Poljski" - gremo čisto po švedsko: v dež, brez dežnika. (konec) v y AHA' morajo sprejeti tudi poraz Šahovski krožek v osnovni šoli Mengeš deluje že petnajst let, letos ga obiskuje 14 učencev, Mengeš - 'Tri šahu Je bistveno, da dobro razmisliš, katera bo tvoja naslednja poteza, vedeti moraš tudi, kako s slabšimi figurami pridobiti boljše in kako z različnimi figurami matirati," je skrivnost uspešne šahovske igre razkril eden od učencev, ki v osnovni šoli Mengeš obiskujejo šahovski krožek. Po mnenju njihovega mentorja pa je pomembno tudi, da znajo sprejeti, da ne morejo zgolj zmagovati, ampak igro sestavljajo tudi porazi. Krožek s krajšimi prekinitvami na šoli deluje že petnajst let, zanimanje med otroki pa je precejšnje, tako da ga kljub neugodni uri, to je v petek popoldne, obiskuje 14 učencev. V krožku so večinoma učenci, ki so se že prej naučili igrati šah. Med njimi zlasti izstopa učenec 3. razreda Andrej Kobold, ki je osvojil že dve zlati medalji na medobčinskih šahovskih tekmovanjih, zdaj pa se pripravlja za državno tekmovanje, čeprav se ga udeležujejo predvsem učenci višjih razredov. "Za Šah me je navdušil oče, igram pa tudi s svojo sestro, ki je prav tako obiskovala krožek na naši šoli." Šahovskega turnirja se je prvič udeležil v 1. razredu. Sam meni, da tako lahko precej izboljšaš svojo igro. "Na turnirjih sem že igral tudi z odraslimi in sem včasih celo zmagal," se je pohvalil. Mitjo Dimca je za šah fodio navdušil dedek. "Učiti meje začel pri sedmih letih, in ker se mi je zdelo izredno zanimivo, sem se odločil, da se pridružim krožku." Pohvalil se je, da je dedka pri igri enkrat že premagal. "Naredil je napako. 'Pojedel' sem mu trdnjavo, on pa je imel kralja v kotu." Kot pravi, sam zdaj nikoli ne naredi te napake. Vodenje krožka je od učitelja razrednega pouka Marjana Pavlija letos prevzel Jakob Bokalič, ki je tudi predsednik mengeškega Šahovskega društva. Pavli pa se še naprej trudi vzbuditi zanimanje za šah pri otrocih v podaljšanem bivanju. "Najprej jih seznanim z igro in kaj je njen smisel, spoznavamo Šahovsko polje ter figure in njihovo vrednost. Potem odigramo igro po pravilih, da spoznajo, kako pomembne so prve poteze. navadijo pa se tudi igrati 'na dotik'." Kasneje igrajo med sabo, sčasoma, pravi Pavli, pa dobijo tudi željo po tekmovanjih, saj le tako lahko napredujejo. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Gama mm tOM/m najbolj iportna frekvencs Tri nove višje strokovne šole KrarJ - V prihodnjem Študijskem letu bo mogoč vpis v tri nove višje strokovne šole, ki bodo izobraževale tako mladino kot odrasle. Šola za strojništvo Škofja Loka bo izvajala program višje strojne šole, v Vrtnarski šoli Celje bodo prviČ razpisali nov program vrtnarstvo, Tehniški šolski center Nova Gorica pa bo ponudil program informatike. Število vpisnih mest v višjih strokovnih šolah se bo v študijskem letu 2004/05 v primerjavi z lani povečalo za 760. Za mladino bo na voljo 255 vpisnih mest več kot lani, za odrasle pa 505. Višje strokovne šole bodo skupaj ponudile 6.917 vpisnih mest, od tega je za mladino v javnih šolah razpisanih 2.005 vpisnih mest, za odrasle pa 2.560. Za odrasle ponudbo dopolnjujejo še zasebne šole, ki bodo razpisale 2.352 vpisnih mest. V skupaj 42 višjih strokovnih šolah - 20 javnih, eni s koncesijo in 21 zasebnih - se bo mogoče izobraževati po 20 različnih programih. M.R. Z Nefiksom lažje do zaposlitve Mladi imajo številna znanja in izkušnje, ki jih pridobijo na neformalen način, a jih je težko unovčiti. Ljublana - Mladi na potovai\jih, v okviru prostovoljnega dela, z aktivnim delom v društvih, udeležbami na taborih in neformalnim izobraževanjem pridobijo veliko znanja, ki pa ga pogosto ne znajo oziroma ne morejo unovčiti pri delodajalcih, so ugotavljali razpravljavci na okrogli mizi z naslovom Vloga in možnosti neformalnega izobraževanja pri povečanju za-posljivosti mladih. Organiziral jo je Mladinski ceh v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovence. Državni sekretar pri ministrstvu za* delo, družino in socialne zadeve Gorazd Jenko je na začetku opozoril na zviševanje deleža mladih do 26 let med brezposelnimi, ki je lani znašal 26 odstotkov. V državah EU je ta delež različen, najnižjega, okoli šest odstotkov, imajo Avstrija, Nizozemska, Luksemburg in Irska, največ mladih med brezposelnimi pa je v Grčiji, skoraj trideset odstotkov. V nacionalnem akcijskem programu so si pri ministrstvu kot eno od prednostnih nalog zastavili povečanje zaposlovanja mladih. V različne programe predvsem neformalnega izobraževanja naj bi se vključilo okrog 60 tisoč oseb, za kar bodo predvidoma porabili tri milijarde tolarjev. Pri tem naj bi pomemben element uveljavljanja neformalnega izobraževanja predstavljale nacionalne poklicne kvalifikacije, pri katerih ni pomembno, na kakšen način je znanje pridobljeno, ampak mora le ustrezati določenemu standardu. Kot bistveno na področju nacionalnih poklicnih kvalifikacij je Jenko izpostavil socialno partnerstvo. "Predvideli smo tudi določene ukrepe, ki naj bi povezali univerzo, študente in delodajalce." Ravno, pomanjkanje standardov pa je kot ključni problem pri neformalnem izobraževanju izpostavila raziskovalka pri Andragoškem centru Slovenije dr. Angelca Ivančič. "Za te programe bi bilo treba najti nek skupen imenovalec oziroma dogovoriti standarde." Le tako bi lahko mladi tudi z neformalno pridobljenim znanjem stopili pred delodajalca. "Delodajalci iščejo čedalje več dodatnih znanj. Mladi imajo veliko sociokulturnega potenciala, ki ga lahko unovčijo, če ga znajo predstaviti kot svojo konkurenčno prednost." Ob tem, pravi podpredsednik za izobraževanje in usposabljanje pri Mladinskem svetu Slovenije Jože Gornik, se zastavlja vprašanje kakovosti tovrstnih usposabljanj. V ta namen skupaj z uradom za mladino vodijo projekt promocije in uveljavljanja neformalnega izobraževanja Nefiks. Gre za indeks neformalnega izobraževanja oziroma knjižico, kamor posameznik od 14. leta dalje zbira vsa neformalno pridobljena znanja in izkušnje na različnih področjih. Na ta način omogoča sprotno pisanje življenjepisa in mlademu človeku pomaga načrtovati poklicno pot ter s tem povečuje možnosti za njegovo zaposlitev. Mateja Rant 5/5 'S. 6 i I u v S cu C/D u O 00 N U C N O e u CU v: G C u a rt u a. > C/) Uc 0 rt rt >U 1 (/1 rt OC C > rt •O O Ui rt -O rt C V •O N > H. 'rt -O o 0 C 1 v U C u i 0 N 'u a -S C C/3 rt >y 1 S o a S 'CT O C/:] O u C, ii S a (U Ui O. 'C o; u N O OC O C N o Dh rt t/5 U V u -O O a S v C/5 O. g S o oc rt a S S v u N O s *u CU o C. X) o C B rt C . N V > T3 •O ?? O C £ C a la ^ S o Otj o Ui C P t ^HB a C/3 C rt u C/3 C o; £ C C e C ::: .s N a 6 Ö 3 N ^ rt U 6 S >c« rt rt > I * ^BB V C rt N U C rt B o Ui N "O ^ 2 ® o. > rt Ü "rt S ts 5 J C/5 C u C v fi tu C u P >Ü u >N -H -O o x: o o. u C N 'C a o •o s u OJ a > rt C M rt C > o o Ui C/3 C C/5 ^C/5 rt G I rt C öß -G U .S S S 0- G V > C/5 O a rt N G rt rt N >N O E • • o U C/5 o; CT! > rt Ui C/5 rt u M >C/3 rt G u (U C« 6 v C/5 > a a •a G V C C/5 i - C/3 > 6 G u U V C/5 J rt Z o C/5 »M P On -O > V G O 3 o a C/3 U« rt 6 u >C/5 rt G u O N 'u O. U G u C, O U y ž > N rt V Vh rt 3 N N aD .ž; •S G V > u V U 2 G > rt C/5 -a a >Ü v a rt a rt >U (U E rt >u rt Ui > O G V S C/5 IS rt' p ^^^^ ■ •O rt rt > •g ^ 1Ü N ^ rt r^ rt S ^ .S u. V U s N rt G V rt (jj G >U ^ O rt G rt X) O -O O Oh a rt V rt N O E o a rt G V >y G rt^ V G C/5 iS v C/3 rt rt r« G S "rt rt * G 'u U 0 G 00 Ij rt O uu C/5 rt Oß O CQ 0 u rt s >C/3 1 >u G V >C/5 U •o o C« G >N P ■ ^mm rt 2 o G >N O G rt N rt G V N d) O > C/5 I O N 'u Oh 5/3 'rt C rt O G V S O -v o a G E v cn > ■O a C/5 O C v E G C/3 U rt N V Ui C/5 S U rt O C/5 ¥ ob o a o G 73 O CU D Q N O E 'u CU -S d o ^ al u a - 2. C 'C "3 ^ rN rt ^ OC G O •a; ■S .o o G « ^ a, O rt a o Ü ^ o C/5 -W U C/5 O flj Oß >N O — s G C/3 ^ 2 rt *G N '•B G a S a-C rt V ^ > G >N JU "o C/5 O ^ O rt G E rt > o E rt Ui a G rt u C/5 X G 3 G 6 G u ^ U C/5 •O O a G a li C/5 iS rt >u >C/5 f C/3 rt Ö0 U G -O S •O a N v 00 Ui v G >U O 00 o E •o o G rt u rt >U O It rt G N OJ O rt u > rt w C/3 G O rt Ui O o u C/5 E o Ii C rt G E Ui C/5 G >N G S o al CL O rt O N C/3 rt § -O 'n -O O o Ui rt C/) £ > G > C/3 •E G jQ O -O o a G u G O C/5 G C s rt C N S V >u o ■ Ü o G iS "d. C« G G rt G 1 i a .a C rt B 'S C/5 O 2 S CU ^^ rt qj E E o T3 rt G U G U N O Ü o C/5 O^ .s >N O E Ui O 00 rt CU O V M rt G O rt u rt rt O. 'C rt o; G ^ O G 2 'p. o 'rt^ E o u rt 00 V C > rt •O •O O U >N C« k G k E o CU 5 -S > :G. C/5 G >G rt E o •a rt U u C/5 > O G JU O Ui £i O •O G V I Ui -O N rt N 'v' V O CU D ■ ^^^^ U rt E o oj G 2 'S a. o CU G rt u N — O o >u v u CA C/5 O O >o o G 0 1 -O G s ^ "O 3 rt G (U U >u rt 00 v G -O rt > rt G U G •o v G -O o v u a C/5 13 rt E o CU C/5 'rt" •O O 00 N u > C/3 rt rt V a i >C/5 O C •o !U C/3 V 0 -O o; C/5 1 G o rt Ui > rt G >N G Cß V E rt ■ ^Bi^B X} O >cj O C/3 rt a o C/3 o E G O > N 00 rt C- C E v G I u V (J 'rt C _rt IS o >(/3 rt a o C/3 S -S rt G O a v C/3 u t/) rt a JU U rt N U •O G O C/5 'rt S rt >C/5 rt G O Cli V cn rt Ui S a. O • ^^^ C •o rt G > O Ui V E "rt C X! V Si Ü I rt C rt U ÜU E o CU o Ui C/3 O N Ä -H rt CU X} rt o v G p O " p rt G - rt >ü rt N rt Ui V >C/3 O cn G rt >U >C/5 Ui •O Ui a x; >SJ Ui CU rt G C/5 x: z: G o; E 00 rt u B Cu ^ n O ^ W C " ž u rt C U C v CU JE G d) rt > O >'75 'u k U CU C u C/3 rt G S O s v G N rt > C/3 G rt >N O X o G G S. 'rt^ G O CU •o o C/5 a G ^ o > o > o; > v Ui V u 13 G rt rt "O O 'rt >u u a rt CU o G » vh^ S O C/5 !U ^ v v >N S « N 2 > Ui O 00 o E Ui N O c/ü V I 3 C/3 O V rt CU X G > .ts 00 u V C O "O o 00 N rt Ui a rt C/3 > O a x: G (U C rt C V > ^^ C v E o C/3 rt G rt U o G V E V 03 > — 00 G •J. O CU rt O ^ V .H v — ^ o ^ -o o ^ 00 . o v G > N o CU o C •p "O G rt B cn O rt V cn lU u o; X/5 11 V G G U >U C £ C X o 13 O (/i E U ti u 13 O CU o C >N G C/3 rt G G E oc rt Ui ÜU rt C • ^^ G rt CU O ^ N v E v >N C E u a. o CU G "C C/3 rt N E G V u a rt u O. rt C 0; >N O X H + + Torek, 20. januarja 2004 AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz.gregoric@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Test: Opel Signum 3.0 DTI V6 24V ELEGANCE Tržni strategi nekaterih avtomobilskih tovarn so mnenja, da so se kupci v dobršni meri naveličali zakoreninjenih avtomobilskih razredov in da si je potrebno izmisliti kaj svežega. Pri Oplu so si izmislili Signum"; neuradno eno od različic modela vectra, uradno samostojen model, ki ga uvrščajo med novodobne poslovne limuzine, s predznakom inovativnosti in naprednosti. Zunanjost: Signumu je pravzaprav težko natančno določiti obliko karoserije, saj ni klasična limuzina, niti ne kom-bilimuzina niti ne kombi. Ali je za vzornika služil Renaultov vel satis, ni znano, niti pomembno. Vsekakor je zunanjost dovolj dobro prepoznavna, saj ima ob- raz že skoraj dve leti stare vec-tre, medtem ko so sodbe o estetski dovršenosti zadnjega dela različne; nekaterim se bo zdel preveč neugleden za avtomobil, ki se uvršča med štirikolesne "poslovneže", drugim se zdi, da se dobro ujema z videzom celote. TEHNIČNI PODATKI Vozilo: ....................kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev Mere: .....................d. 4,636 , š. 1,798, v. 1,466 m Medosna razdalja: ............................2,830 m Prostornina prtljažnika: ...................365/550/1410 1 Teža praznega vozila: ...........................167Q kg Dovoljena skupna teža: .........................2185 kg Motor: .......................šestvaljni, turbodizelski, 24V Gibna prostornina: ..........................2958 ccm Moč: .....................130 kW/177 KM pri 4000 v/min Navor:' ..........................370 Nm pri 1900 v/min Najvišja hitrost: ..............................221 km/h Pospešek od O do 100 km/h: .......................9,4 s Poraba EU norm.: ..................10,2/5,7/7,4 1/100 km Maloprodajna cena: .......................7.242.890 SIT Zastopnik: ..............Opel Southeast Europe, Budimpešta Notranjost: Ker je medosna razdalja za celih 13 centimetrov daljša kot pri vectri, Signum obeta radodarno odmerjeno potniško kabino. Prostornost in prilagodljivost sta bili osnovni vodili snovalcev, ki so vso zadevo nadgradili še s posebnim sedežnim sistemom, imenovanim FlexSpace. Zadnja klop sestavljajo stranska večja in ožji sredinski sedež, ki jih je mogoče premikati tako, da je Signum štirisedežni potovalnik s sredinsko mizico, ali stranska sedeža z zgolj enim gibom zložiti in s tem pridobiti ravno površino kot podaljšek v osnovi dokaj skromnega prtljažnika. Vzdušje limuzinskega udobja pričarata vzdolžno nastavljiva sedalna dela obeh stranskih sedežev in možnost nastavitve naslonov. Signum je torej z možnostjo priključitve sodobne elektronske navlake lahko mobilna pisarna ali pa zgledno Njegovo veličanstvo Golf peti Volkswagen golf pete generacije prihaja s samozavestjo napredka in bogato dediščino predhodnikov. Tri desetletja, štiri generacije in več kot 21 milijonov prodanih primerkov je bilanca, ki bo v prihodnjih dneh tudi na slovenski trg pospremila golfa pete generacije, daleč najbolj priljubljen model nemškega Volks-wagna. Novi golf ne prinaša popolnega prevrata dosedanjega koncepta, pač pa je peta generacija v slogu precej temeljite evolucije. To dokazuje z večjo, bolj dinamično, skoraj rahlo športno zunanjostjo, s prostornejšo notranjostjo in temeljito posodobljeno tehniko. Za oblikovne poteze sprednjega dela in zadka ima zasluge mladi slovenski oblikovalec Robert Lešnik, slovenska udeležba pa so tudi sedežne prevleke slovenjegraškega Pre-venta. Golf, postavljen na novo kon-cernsko osnovo, ima zaradi svoje rasti v vse strani prostornejšo in udobnejšo potniško kabino in nekoliko večji, zdaj 350-litrski prtljažnik. Vsi notranji elementi, od čvrstih sedežev do preglednih merilnikov in logično razporejenih slikal ter kakovostnih materialov, zapuščajo dober vtis. Opremljenost je razdeljena v tri nivoje z nivoji trendline, comfortline in sportline; pri vseh je potrebno doplačilo za klimatsko napravo in pet vrat, serijsko pa imajo vsi golfi električno pomična stekla v vratih, bočna ogledala ter varnostno opremo z vključenim protiblo- kirnim zavornim sistemom in elektroniko proti zdrsu pogonskih koles in šest zračnih varnostnih vreč. Maloprodajne cene se začenjajo pri 3,42 milijona (nekoliko znižana vstopna cena bo veljala le nekaj časa) do 5,02 milijona, neupoštevaje dodatne opreme. Motorna paleta obsega osem pogonskih strojev, pet bencinskih in tri dizelske, večina jih jc nared že v začetku proizvodnje. Spodnji del lestvice zasedata 1,4-Iitrska bencinska štirivaljnika, prvi s 75 in drugi, novice, opremljen s tehnologijo neposrednega vbrizga goriva FSl z 90 konjskimi močmi. Sledila 1,6-lilrska s 102 in FSI s 115 konjskimi močmi, trenutno najmočnejši v tej druščini pa je 2-litrski FSI, ki razvije 150 konjskih moči. Dizelski del palete začenja novi 2-litrski atmo- sferski SDI, ki odslej iztisne iz sebe 75 konjskih moči, sledita pa še oba turbodizla TDI z neposrednim vbrizgom po sistemu črpalka-šoba, 1,9-litrski s 105 in 2-litrski s 150 konjskimi močmi. Pri močnejših motorjih je serijski šeststopenjski ročni menjalnik, pri šibkejših ima eno prestavo manj, kot alternativo pa tovarna ponuja tudi neposredni samodejni menjalnik z možnostjo ročnega pretikanja, ki nosi oznako DSG. Po načrtih zastopnika Por-scheja Slovenija naj bi letos pri nas prodali 3000 golfov (prodaja se začne 2. februarja) in s tem ponovno osvojili razredno prvo mesto; boj bo težak, toda golf je bil v svoji bogati zgodovini doslej vajen predvsem zmagovati. prostoren družinski avtomobil. Za volanom je počutje natanko takšno kot v vectri, kar zaradi oblikovno in funkcionalno enake armaturne plošče sploh ni presenečenje. Voznik ima pred seboj pregledne merilnike z ne preveč prijazno oranžno osvetlitvijo, velika in dsotopna stikala ter nekoliko neroden oziroma preveč zapleten sistem za nastavitev radia in klimatske naprave. Plastični deli so za ta (višji) cenovni razred navidezno nekoliko preveč ceneni, pohvalo pa si zaslužijo dodatni odlagalni predali v stropu. OPEL SIGNUM 3.0 DTI V6 24V ELEGANCE in bližnji tekmeci model maloprodajna cena RENAULT VEL SATIS 3.0 dV6 dCi PRIVILEGE 10.130.000 SIT ŠKODA SUPERB 2.5 TDI ELEGANCE 8.343.434 SIT PEUGEOT 607 2.2 HDl 16V DIAMANT 7.552.000 SIT verjetno ne zadnjič, vsekakor pa s svojimi 177 konjskimi močmi povsem zadovoljivo opravlja svoje delo. Za šestvaljnik se skoraj do vrha optimalnega delovnega območja vrti s skoraj presenetljivo lahkotnostjo in zlahka zadovolji tudi voznike s športno žiUco. Šeststopenjski roČni menjalnik zvesto sledi motorni ***** Motor: Ker nova generacija sodobnih Oplovih tur-bodizelskih motoijev šele prihaja, so se za signumov pogon zadovoljili s 3,0-litrskim turbodi-zelskim šest valj nikom, kije delo japonskega Isuzuja. Ta pogonski stroj ni bil uporabljen ne prvič in energičnosti in veliko pretikanja ni potrebnega. Nedvomno se zdi (nenazadnje tudi zaradi ekonomičnosti; povprečna poraba 8,4 litra na 100 kilometrov) ta motor ustreznejša izbira od bencinskih. ****'i^ Vozne lastnosti: Kljub velikosti se je mogoče s sig- NA KRATKO Francoski Renault je odkupil še zadnjo tretjino kapitala novomeške avtomobilske tovarne Revoz, ki so ga imeli doslej v lasti slovenski delničarji in tako poslal 100-odstotni lastnik v svoji slovenski podružnici. Za dokončen prevzem so se v Re-naultu odločili, potem ko manjšinski delničarji niso izrazili pripravljenosti za dodatna vlaganja v projekt novega vozila, ki naj bi ga začeli izdelovati v letu 2006. Revoz je po produktivnosti sicer ena najuspešnejših evropskih avtomobilskih tovarn in v okviru Renaulta dosega eno najvišjih stopenj kakovosti. Prodajni rezultati osebnih avtomobilov Mercedes-Benz so bili lani na slovenskem trgu slab- ši kot leta 2002. Pri zastopniku AC Intercar pričakujejo, da se sušna bera letos ne bo ponovila, k čemur bodo pripomogli novi in prenovljeni modeli. V aprilu pričakujejo temeljito obnovljeno limuzino razreda C, ki je že na pol poti do povsem novega modela. Mesec maj bo v znamenju popolnoma novega odprtega dvoseda SLK, po poletnem premoru pa bo sledila še druga generacija vse do lanskega leta priljubljenega malčka razreda A. Zadnja novost bo popolnoma nov avtomobil CLS (na sliki), ki je bil kot študijski model predstavljen na avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Gre za nekakšno mešanico med športnim kupejem in limuzino, novinec pa se bo uvrstil med razreda E in S. Upoštevaje vse novosti naj bi se prodaja letos ponovno dvignila na 850 avtomobilov, glede cen pa se obetajo manjše spremembe v smeri evropske harmonizacije, kar za nekatere modele pomeni manjše premike navzgor. numom voziti precej dinamično, saj je lega na cesti zelo nevtralna in tudi med vijuganjem skozi ovinke ne kaže, da bi se hotelo zgoditi kaj nepredvidenega. A za vsak slučaj je podvozje opremljeno s sodobno elektroniko, ki preprečuje takšne in drugačne zdrse in druga nepredvidena stanja. Vzmetenje in blaženje sta naravnana na udobju, zmedejo ju le krate cestne grbine, ko začne avtomobil poskakovati bolj, kot bi si to želeli potniki. ****iir Končna ocena: Dovolj opazen korak za avtomobilski svet in precej velik premik za nemški Opel, ki je potreboval kar nekaj let, da je spet naŠel svojo identiteto. Signum predstavlja vrh njihove palete v srednjem razredu, pravzaprav je pomaknjen skoraj za številko višje. Temu primerna je tudi cenovna umestitev. Matjaž Gregorič Legenda: *****odlično ★***'^rdobro ***i^-iirpovprečno * * ^ -j^rzadovolj ivo ★i^^i^tVsIabo / vmesna ocena Hyundai je lani izvozil rekordno število avtomobilov in tako prvič v zgodovini korejskega avtomobilizma presegel mejo 1.000.000 izvoženih vozil. Skupno je Hyundai v letu 2003 na tuje trge prodal 1.260.000 vozil. Od leta 1976, ko so začeli izvažati prve Ponije (1.042 vozil 2003^^110059100^11 S v prvem letu), do danes, je Hyundai izvozil že 10 milijonov vozil. Do leta 2010 je njihov cilj povečati prodajo na domačem trgu na 3 milijone in izvoz na 2 milijona vozil na leto. Skupaj 5 milijonov prodanih vozil letno pa naj bi tega azijskega avtomobilskega tigra popeljalo med prvih pet avtomobilskih proizvajalcev na svetu. M.G. Matjaž Gregorič Rabljena vozila Delovni čas: med lodnom: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure Znamka in tip R-Twingo pack 1,2 air,cz,es R-Thalia 1,4 16v l<,2xair,sv,cz,es Ford Focus 1,4 2xair,cz,es R-Megane break l,9dti k,abs,sv,cz,es Megane Coupe 1,4 k,abs,sv,cz,es,4air R-Thalia l,5dd k,sv,es,2air R-Safrane 3,0 V6 k,abs,sv,cz,es Clio 1,2 16v dyn. k,abs,sv,cz,es Honda Civic 1.8 k,2xair,sv,cz,es Laguna 1,8 16v rxt ak,abs,4xair,sv,cz,es VW Sharan 1,8 T k,abs,sv,cz,es,2air Master 2,2 dci k,sv,cz,es,r Letnik-barva 2000 rumena 2002metsiva 2000 bela 1999 rdeča 2000 rumena 2003 rdeča 1994 bordo rdeča 2003 bela 1998 rdeča 1999 srebrna 1998 srebrna 2001 bela Cena V Sit 1.220.000,00 1.690.000,00 1.780.000,00 1.890.000,00 2.050.000,00 2.070.000,00 899.000,00 2.090.000,00 2.150.000,00 2.190.000,00 2.630.000,00 3.180.000,00 RENAULT \N-\vw.alpetour-rcmorn.si Za vozila z garancijo vam ^mCimo: ♦ hrezpi.aCkn pri-izkus ♦ 82 točk kontroi.e na vozilu ♦ tehnično kontrolo vozii.a po 2000 prevoženih kii.ometrih ♦ pomoč na (i-kix vijxo au iiini-wnx) ♦ no 12 mesečno tehnično garancijo lj:(ii:M)A: •(i VO/.II.O/. (iAK.'WClIO - M K1.IM \ •SV SIRVOVOIAN - v:/. ci'vrKAi.Nd ZAKI.DPAMI: ♦ K KADIO -KS Kli-KIK nVIÜSTCKI.I. -AIK AIKll'M. m Vse za vaš avto na enem mestu: D.D. KRANJ SHRViSNO PRODAJNI CtNThR KRANJ. lJUBUANSKA 22 Rabljena vozila: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 ♦ IVcuhija \<)/il Kenaull ♦ Vzdr'/Kvanjf^ vozil ♦ NN rt V C Uh rt S N U O N 'C a o t/2 C a C/D i C/5 o u o C ? >N o — D ^ SI z ^ •I» f, • . V U ^ C/2 Uh rt N U U O C/2 Ui rt O rt 2 K N I o; C 1 > ^MM O 6 -C M v >cn -V O C o; •o u o N Ö I C a IS c/3 rt >N 0 6 C cu 1 u V rt C Ü rt rt -rj C o .s A» GORENJSKI GLAS • 24. STRAN HALO-HALO, KAŽIPOT / info@g-glas si Torek, 20. januarja 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL^: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel.: 04/53-15-249 Trst 21.1., 29.1.; Razprodaje Muenchen 26. 1.; Pustovanje v Madžarskih toplicah 19.2. - 22.2.; Pustovanje Banovci - Ljutomer 24. 2. Šenčur: 251-18-87 Prešernovo elcdališče ^ Kranj Glavni trg 6, 4000 Kranj W. Gombowicz: PRINCESA BURGUNDIJE. DANES ob 19.30, za ZELENI, IZVEN in KONTO. 23. jan. ob 19.30, za PETEK 3, IZVEN in KONTO, R. Schimmelpfennig: PUSH UP 1-3. 22. jan. ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Rezervacije pri blagajni PG. tel. 04/20 10 200, www.presernovogledalisce.com. LOŠKI ODER Skopja loka Spodni trg 14, Škofja Loka V soboto, 24. 1., ob 10. uri Nina Kokelj: METULJČEK IN METULJČICA, režija: Saša Jovanovič, gostuje Gledališče Labirint, SOBOTNA MATINEJA, za IZVEN. Tel.: 04/51-20-850, GSM: 041/730-982 Avtobusni prevozi PAVEL DRINOVEC Trst (razprodaje): 22. 1. in 31. 1. 2004. Tel.: 533-10-50 ali 041/744-160 ŠPORT: Rekreacija: Odbojka, Osnovna šola Orehek, vsak ponedeljek od 21.00 do 23.00. Mali nogomet: Rekreacijski center Vegu, Besnica, vsak ponedeljek od 21.45 do 23.15. Košarka: Rekreacijski center Vogu, Besnica, vsak torek od 17.15 do 18.45. Dvorana Prošporta v Stražišču, vsako soboto od 22.00 do 23.30. Vodna košarka: Olimpijski bazen Kranj, vsako nedeljo od 20.00 do 21.00, (zbor 10 min prej pri recepciji). Plavanje: Olimpijski bazen Kranj, vsako nedeljo od 20.00 do 21.00, (zbor 10 min prej pri recepciji). Vaterpolo: Olimpijski bazen Kranj, vsak četrtek od 20.00 do 21.00, (zbor 10 min prej pri recepciji). Badminton: Rekreacijski center Vogu, Besnica, vsak petek od 17.15do 18.45. Dvorana Prošporta v Stražišču, vsako nedeljo od 22.00 do 23.30. Bunkabrc: Dvorana Prošporta v Stražišču, vsak četrtek od 22.00 do 23.00, vsako nedeljo od 16.00 do 17.30. Dvoranski hokej: Dvorana Prošporta v Stražišču, vsako nedeljo 20.30 do 22.00. Ne pozabite na nase zimske aktivnosti ZIMA 2004, kjer sä lahko udeležite tečaja smučanja in deskanja, lahko se odpeljete na ogled kakšne smučarske tekme ali pa se spustite po sankaški progi ob baklah. Več informacij www.klub-studentov-kranj.si. IZOBRAŽEVANJE: 22. januar, četrtek, 17.00 predavanje, Božo Repe - Slovenske izkušnje s federacijo. Kino Storžič, vstop prost. KULTURA: 25. januar, nedelja, 19.00 potopisno predavanje. Marko Petrič - Blišč in beda Indije, Potepuh, vstop prost. 26. januar, ponedeljek, 19.30 Literarni večer. BOJAN CVETREŽNIK (violinist-Terra Folk) In LUCIJA STUPICA, Grad Khislstein, Modra dvorana, vstop prost. GLASOV KAŽIPOT Prireditve Uri pravljic Bitnje - V četrtek, 22. januarja, ob 17.30 bo v Gasilskem domu Bitnje v prostoru KS Bitnje. Prav-jična urica. Poslušali boste pravljico Franček pozablja iz zbirke Frančkove TV zgodbice, potem pa boste pobarvali Frančkove pobarvan ke. Tržič - V četrtek, 22. januarja, se bo ob 17.00 uri na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja začela ura pravljic. Učenci Osnovne šole Podljubelj so si novoletno praznovanje polepšali z igrico. Tudi na uri pravljic se boste veselili Lonca medu. Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice vabi danes, v torek, otroke med 15. in 17. uro na ustvarjalne delavnice. V četrtek, 22. januarja, ob 17. uri pa so vab-jeni na Uro pravljic. Kolovrat domačih Primskovo - Radio Gorenc ob 10-letnici Kolovrata domačih z Marjanom organizira v petek, 23. januarja, ob 19.30 v Domu krajanov na Primskovem prireditev z ansambli Zarja, Kranjski muzikanti, Mira Klinca, Kranjski furmani, Planšarji, Gašperji in Storžič. Svetosavska proslava Primskovo - V Domu KS Primskovo v Kranju se bo v soboto, 24. januarja, ob 18. uri začela tradicionalna Svetosavska proslava. Nastopili bodo člani fo-klorne skupine Sa rukom u ruci, člani srbskega kulturno-prosvet-nega društva Sveti Sava Iz Kranja in gosti KUD Lazar Hrebeljanovič iz Beograda. Sledil bo zabavno-glasbeni večer ob spremljavi narodnega ansambla Bora Paukovi-ča. Veseli tobogan Naklo - Osnovna šola Naklo in Občina Naklo vabita na javno glasbeno prireditev Veseli tobogan, ki bo v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri v telovadnici Osnovne šole v Naklem. Otroci in učenci osnovne šole bodo nastopili kot pevci, inštrumenta-isti in recitatorji. Neposredni radijski prenos oddaje bo poteka na prvem programu radia Slovenija. 40 let taroka Škofja Loka - Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka in Društvo tarokistov Škofja Loka vabita na sredin večer. Prireditev ob 40-let-nici druženja s tarokom (predstavitev knjige, videokasete in razstava ter kulturni program) se bo v prostorih Kašče na Spodnjem trgu začela jutri, v sredo, ob 19. uri. Predstavitev Verine knjige Kamnik - Konec'minulega leta je izšla knjiga Vere Pire - Prelovšek z naslovom Utrinki trenutka večnosti. Vera Prelovšek, sicer tudi predsednica Turističnega društva Cerklje, bo knjigo predstavila v torek, 20. januarja, v matični knjižnici v Kamniku. Druženje in kramljanje se bo začelo ob 19. uri. Tekmovanje starodobnih smučarjev Škofja Loka - 5. mednarodno tekmovanje starodobnih smučarjev pod Loškim gradom se bo v soboto, 24. januarja, ob 9.30 uri s parado vseh udeležencev začelo na Mestnem trgu, tekmovanje pa se bo ob 11. uri začelo na hribu pod Loškim gradom. Tekmovali bodo tudi župani, nato pa se bo dogajanje preselilo v Kristalno dvorano, kjer bodo nastopili tudi godci skupine Suha špaga. SCONTO, D.O.O. RAČUNOVODSKE IN KNJIGOVODSKE STORITVE SREDNJA VAS 30. 4208 ŠENČUR razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece Pogoji: -VII. stopnja strokovne izobrazbe - delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih - dobro znanje davčnih in računovodskih predpisov Prijave z vsemi dokazili pošljite na zgoraj navedeni naslov v 8 dneh po objavi. Za dodatne informacije pokličite po tel. 279 1000. Izleti Veselo pustovanje Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi v nedeljo, 22. februarja, ha veselo pustovanje v gostišču Jamarski do na Gorjušah - Dob pri Domžalah. Prijave sprejema Mara Peč-nlk po tel.: 23-11-932 in sicer od 20. januarja od 13. do 15. ure vsak dan do zasedbe dveh avtobusov. Iz društva tudi obveščajo, da se jim je v letni program turističnih izletov prikradel tiskarski škrat, in sicer bo izlet v neznano 3. novembra in ne 13. novembra. KRCNE ZILE? 05 640 02 33 Pustovanje v Izoli Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na pustovanje v Hotel Delfin v Izolo od 19. do 22. februarja. Prijavite se na sedežu društva, kjer boste dobili tudi podrobnejše informacije. Letovanje v Črni gori Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica organizira v mesecu juniju sedemdnevno letovanje v Črni gori, v hotelu Bečiče. Informacije in prijave po tel.: 031 570 441 do 30. januarja ali vsak torek v društveni pisarni od 10. do 12. ure. Na Kurešček Slovenski Javornik - PD Javor-nik Koroška Bela organizira izlet v nedeljo dne 25. januarja na Kurešček in okolico. Prevoz je organiziran. Obvezne prijave-do petka, 23. januarja, na GSM 041 209 176, vodnik Dušan Fifolt. V Izolo Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja loka vabi na izlet v Izo- o, ki bo v sredo, 4. februarja, in bo vseboval ogled zanimivosti mesta in kopanje. Prijave zbirajo na sedežu društva od 23. januarja do zasedenosti avtobusa. Na Kredarico Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 24. januarja, na planinski izlet po dolini Krme do Triglavskega doma na Kredarici. Potrebna je popolna planinska oprema. Prijave in informacije v sredo in četrtek ob 18. do 19.30 ure po te 55-44. 531- Zimski pohod na Kriško goro Križe - Kriški planinci organizirajo XVII. tradicionalni zimski trim pohod na Kriško goro, ki bo v nedeljo, 25. januarja. Pohoda naj se udeleže planinci s primerno kondicijsko pripravljenostjo in opremo. Kontrolna točka je samo v koči na Kriški gori, ki bo odprta od 7. do 15. ure. Pohod na Slivnico Kranj - Planinska sekcija Sava vabi v soboto, 24. januarja, na pohod na Slivnico nad Cerkniškim jezerom. Odhod bo ob 7. uri izpred glavnega vhoda tovarne .Sava. Prijave sprejemajo po tel.: 206-54-39, 041/290-094 (Silva Štern). Pohod DU Kranj Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na pohod v smeri Šev-je - Topolje - Lajše - Nemilje in sicer v četrtek, 29. januarja. Hoje bo za okoli 3 ure in pol. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 do srede, 28. januarja oz. do zasedenosti avtobusa. Svetina - Resevna - Šentjur Kranj - Vodniški odsek PD Kranj vabi ljubitelje zimskih pohodov v naravi na zanimiv zimski pohod Svetina - Resevna - Šentjur. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 24. januarja, ob 7. uri izpred hotela Creina. Predvideni čas hoje je 4 ure, ki pa se lahko ob obilni snežni odeji podaljša. Prijavite se v društveni pisarni do jutri, srede, 21. januarja. Ilova gora - Polževo Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na zimski izlet čez Ilovo goro na Polževo. Izlet bo v četrtek, 22. januarja. Tura je srednje težka, hoje bo do 5 ur. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do jutri, srede, 21. januarja. Počitnice v Izoli Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi na počitnice v Izoli v hotelu Delfin od 14. do 21. marca. Prevoz bo organiziran z avtobusom . Prijave zbirajo vsako sredo od 17. do 18. ure v prostorih društva ali pri poverjenikih do danes, 20. januarja. Obvestila Kvačkani prtički Bitnje - V četrtek, 22. januarja, z začetkom ob 18.30 bo v Gasilskem domu Bitnje v prostoru KS Bitnje Bralno ustvarjalni krožek za dekleta in žene. Izdelovale boste Rodio Tfigioy® Prri 9IQ/ CorenJ/ke'^ Prvi 910/^ GorenJ/ke Radio Triglav Jesenice, d.0,0.. Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, ROS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj STC SlA« VRM. (i 0.0. UGODNA NOČNA SMUKA vsak dan od 18. do 21. ure DNEVNA SMUKA -20% od 9. do 16. ure SNEŽNI TELEFON: 041/031/182 512 Prvi glas Gorenjske Radio Triglav tudi letos vabi mlade glasbene talente, starejše od 15 let, k sodelovanju na tradicionalni prireditvi Prvi glas Gorenjske. Prireditev bo 27. marca v Festivalni dvorani na Bledu. V prijavi se na kratko predstavite, napišite svoj naslov in telefonsko številko. Letos bodo nastopajoči prepevali ob spremljavi orkestra Bid Bang. Prijave pošljite do konca januarja na naslov: Radio Triglav, Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice ali po elektronski pošti: info@radiotnglav.si. O avdiciji vas bomo obvestili po pošti. kvačkane prtičke. S seboj prinesite kvačko št. 1,5 ali 2 in bombažno prejo ustrezne debeline. Ustvarjalni krožek Bitnje - Otroci, stari od 4 do 15 et, vabljeni na Ustvarjalni krožek za otroke, ki bo v petek, 23. januarja, ob 17. uri v Gasilskem domu Bitnje v prostoru KS Bitnje. Tokrat boste naredili podstavke za kozarce in okrasni svečnik. S seboj prinesite manjši steklen kozarec za vlaganje, pokrovčke od kozarcev za vlaganje in veliko dobre volje ter ustvarjalne energije. Za vse ostalo bodo poskrbeli mo- deratorji krožka. Krvodajalska akcija Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj objavlja razpored prevozov krvodajalcev v Ljubljano. V petek, 23. januarja, ob 6. uri - vse AP Preddvor; ob 7. uri - AP Olševek, Hotemaže; ob 8. uri-APStruževo; ob9. uri-AP Čirče; ob 10. uri - AP Vodovodni stolp; ob 11. uri - AP Gorenja Sava. V ponedeljek, 26. januarja, ob 7. uri - AP Hrastje Prebačevo; ob 8. uri - vse AP Kokrica; ob 9. uri - vse AP Predoslje; ob 10. uri - vse AP Primskovo. V torek, 27. januarja, ob 7. uri - pred KS Zlato polje, F.R. Staneta 13; ob 8. uri -vse AP Zalog; ob 9. uri in 10. uri - parkirni prostor pred Srednjo elektro in strojno šolo in ob 11. uri - AP pred hotelom Creina. Ekološka tržnica odprta Naklo - Društvo Svetlin obvešča, da je ekološka tržnica v Naklem odslej odprta vsak prvi in tretji torek v mesecu, in sicer od 17. do 18.30 ure. Plačilo članarine Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka obvešča člane, da pobirajo članarino in vzajemno samopomoč, za leto 2004 od 5. januarja naprej vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure. Tečaj zimskega gorništva Kranj - Izobraževalni odsek pri Planinskem društvu Iskra Kranj prireja že tradicionalni tečaj zimskega gorništva. Tečaj bo kot običajno izveden na Krvavcu, vodila pa ga bosta Marjan Ručigaj in Stanko Dolenšek. Prijave z vplačili in dodatne informacije so na voljo pri g. Niku Ugrici, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj. Prijave sprejemamo do vključno jutri, srede, 21. januarja - do 15 kandidatov. Svetovanje potrošnikom Kranj - Združenje potrošnikov Gorenjske. Bertoncljeva 23, Kranj, obvešča, da brezplačno daje nasvete in svetuje potrošnikom zlasti pri zlorabi njihovih pra- vic, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8. do 16. ure, ko je telefonsko dosegljiv njihov pravnik. Tel.: 04 2 362 540, fax: 04 2 363 031, e-mai info@potrosnik-zdruzenjegor.si. Razstave Skupinska slikarska razstava Slovenski Javornik - DPD Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela in Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale vabita na ogled skupinske razstave, ki jo bodo odprli v petek, 23. januarja, ob 18. uri v razstavnem prostoru v Kulturnem domu na Slovenskem Javorniku. Razstavlja Rozi Žnidaršič Kranj - V restavraciji Sonček na Planini likovna dela - oglje in svinčnik ter olje in akril - razstavlja Rozi Žnidaršič iz Tržiča. Razstava bo na ogled do 1. maja. Slikar slika sončeca Šenčur - V prostorih Muzeja Občine Šenčur bo v četrtek, 22. januarja, ob 18. uri, otvoritev razstave slikarja Jožeta Kramberger-ja z naslovom "Slikar slika sončeca". Razstava bo odprta do 22. februarja, in sicer ob torkih in petkih od 17. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure. 9 Maja Zaje Sobočan Kranj - Jutri, v sredo, bodo ob 20. -uri v Cafe galeriji Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, odprli razstavo del avtorice Mojce Zaje Sobočan. Razstava bo na ogle do 11. februarja. Predstave Kako sta se Igrala kužek in muca Žiri - V četrtek, 22. januarja, bo v dvorani DPD Svobode v Žireh četrta predstava v okviru lutkovnega abonmaja z naslovom Kako sta se igrala kužek in muca v izvedbi Lutkovnega gledališča Tri iz Kranja. Predstava bo ob 17. uri, predprodaja vstopnic 1 uro pred začetkom na blagajni kina. Hagada Žiri - V petek, 23. januarja, bo v okviru gledališkega abonmaja v Žireh na sporedu tretja predstava, avtorski projekt Gregorja Ču-šina z naslovom Hagada. Nekaj vstopnic je še na voljo 1 uro pred predstavo na blagajni kina. www.rgl.ti GOSniisJA RESTAmaiA QUERIIA "Pri Jožovcu" Begunje Avsenik Grega, s.p. Gostilna - restavracija Avsenik Begunje zaposli za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas SAMOSTOJNEGA KUHARJA/ICO za kuhanje jedi po naročilu. POMOŽNO KUHARICO, NATAKARJA/ICO terTOČAJKO. Pogoj za sprejem je ustrezna izobrazba in najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Pisne prijave s telefonsko številko sprejemamo do 5. 2. 2004 na naslov: Gostilna Avsenik, Begunje 21, 4275 Begunje. Torek, 20. januarja 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 25. STRAN MALI OGLASI g 201-42-47 «201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 14. ure In za objavo v torek, v ponedeljek do 8. ure! DELOVNI ČAS in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno Ml 7. - 15JI0 «e. APARTMA-PRIKOLICE v termah ČATEŽ ODDAM APARTMA 48 m2 za 5 oseb. P 041/633 195_^ « Prodam opremljen APARTMA na Krku. tt 25 11 808. 041/390 422 350 APARATI STROJI Prodam KOSILNICO BCS, z malimi kolesi, greben tip 622. ff 041/67 54 53 675 Prodam tipkalni stroj Olympia, elek. ŠTEDILNIK-rjave barve. Đ 040/247-508 678 Prodam 4-nitni OVERLOCK industrijski ŠIVALNI STROJ. » 2561 227, 031/86 85 07 Prodam ŠTEDILNIK 2 x plin, 2 x elek. Gorenje, 15000 SIT, pomivalno korito dvojno, z omarico 12.000 SIT. Aleš, 041 203 553 Prodam TRAKTOR DT 445 4 pogon, 1750 ur, I. 86. ff 041/772 647 692 Prodam PEČ LOKATERM 9 KW, staro dve leti, 70.000 SIT, dodam 3 m bukovih drv. W 5315-527, zvečer 709 Ugodno prodam GORILEC za centralno kurjavo - Tyssen. ® 041 /753-478 711 PRALNI STROJ Gorenje brezhiben, prodam. tr 041/878-494 723 Prodam PEČ na olje KIV 27 KW, skoraj nova. IS 041/394-021 734 Prodam VIDEO KAMERO Sony, zelo malo rabljeno, TRV 218 E 560 X, digital zoom, stara pol leta, cena po dogovoru. ® 040/307 353_7Z3 Ugodno prodam LIKALNI STROJ. IP 040/242 057 med 17. in 18. uro 783 ELEKTROMOTOR 4 KW Končar 700 obratov, nov, asinhronski, trifazni, cena 35000 SIT ® 5880 124 788 GARAŽE KRANJ - HUJE, prodamo garažo v izmeri 30 m2, zgrajena leta 1982, velikost zemljišča 170 m2, možnost spremembe namembnosti v stanovanjski objekt, prevzem možen takoj. CENA: 6.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremičnine .net RADOVLJICA: Gorenjska c., oddamo garažo (starost 20 let) za 1 leto z možnostjo podaljšanja. Cena: 10.000,00 sit/mesec ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 GLASBILA DIATONIČNO HARMONIKO manjšo primerno za učenje, ugodno prodam. IT 051/216 587 717 GR. MATERIAL Prodam VRATA - OKNA 3 m3 1 a suhega lesa smreke. ® 25 11 642 139 Prodam nova VHODNA VRATA 30 % ceneje. IP 2310-020 673 Ugodno prodam dva vezani OKNI z žaluzi-jami dim. 133x228 po 10.000 SIT. tP 041/541 995 687 Poceni prodam 8 železnih okenskih proti-viomnih MREŽ 140x80 cm. tP 257 1027 HIŠE KUPIMO KRANJ Primskovo kupim starejšo HIŠO ali zazidljivo PARCELO. Takojšnje plačilo. IP 040/413-281 86 HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE. Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4. Kranj. 202 33 00, 041/333 222 6O6 V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovaojsko hišo s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 45 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 HIŠE ODDAMO v Šenčurju ODDAM v najem enodružinsko stanovanjsko HIŠO. tP 041/213-951 ODDAM eno nadstropje hiše 4 km iz Kranja. tP 031/378 972 742 HIŠE PRODAMO BITNJE Ugodno prodamo starejšo (42 I) vis. pritlično hišo 10x8 m na parceli 451 m2, hiša ima cca 180 m2 uporabne površine in je potrebna obnove, cena 23,9 mio SIT, TRŽIČ v mirnem okolju prodamo manjšo pritlično hišo (35 I), 86 m2 stanovanjske površine in cca 60 m2 kleti in garaži, na parceli 538 m2, cena 18,9 mio SIT. KRANJ Vodovod.stolp v mirni soseski na parceli 653 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo. 340 m2 neto tlorisne površine. hiša je potrebna obnove (I. 1929) primerna tudi za poslovno dejavnost, 64 mio SIT DOM NEPREMIČNINE. Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00.041/333 222 604 JESENICE - BUŽINA SODIŠČA, na 1018 m2 parcele prodamo hišo, ki ima tlorisne površine 110 m2 + garaža 24 m2, stara 80 let, delno podkletena, pritličje, 1. etaža, podstreha, brez CK, tel. Priključek, KTV, potrebna obnove, primerna za poslovne dejavnosti, vseljiva po dogovoru. CENA: 22.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net KRANJ - PŠEVO, na 840 m2 zemljišča prodamo vikend, ki ima 110m2 stanovanjske površine, zgpajen do II. gradbene faze, klet, pritličje ter mansarda, star 2 leti, prevzem podogovonj. CENA: 16.520.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net KRANJ -TRBOJE, prodamo visoko pritlično enodružinsko hišo, ki stoji na 883 m2 zemljišča, dimenzij 9,20 x 8,30, stara 22 let. podkletena, pritličje, 1. nadstropje, balkoni, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 42.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in ^0.000. 000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-6&-360, agentkranj.nepremičnine, net BREG OB SAVI, na lepi lokaciji prodamo samostojno hišo, lahko dvodružinsko, velikost stanovanjske površine 256 m2 + 220,80 m2 kleti, 1000 m2 zemljišča, stara 11 let, vsi priključki, CK - olje, vseljiva po dogovoru. CENA 55.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tet. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net CERKLJE - okolica - prodamo hišico s pomožnim objektom, parcela 564 m2, hiša je potrebna popolne prenove, primjerna tudi za nadomestno gradnjo, zgrajena leta 1936, cena 11 mio. sit, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6 Kranj. 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si j ATBU stiMiMiAi zirfnil, ZAS. ZE LJubljana, V(^kova 63, IJubljana, Tel.: 01/530 92 90, 01/530 92 92, 041/329 179 PROMET Z NEPREMI^HIAIII NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE vabljeni na KRANJ - OKOLICA - bivalni objekt, st. površine 76 m2, parcela 2048 m2, zgrajeno leta 1961, z nadstreškom za 2 avtomobila, cena 17,5 mio sit, Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kran], 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si VISOKO; 200 m2, enostanovanjska, stara dve leti, parcela meri 430 m2, mirna lokacija, izdelana do konca. CENA: 55 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, primerna tako za poslovno dejavnost kot tudi za stanovanja. Možna je menjava za stanovanje v severnem delu Kranja. CENA: 30 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ŠENČUR; 260 m2, stara 18 let, mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvodružin-ska, ugodno. CENA: 38 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. BOHINJSKA BISTRICA; 3. gradbena faza, parcela 909 m2, ob potoku, sončna, možnost dokupa parcele 900 m2, v bližini vodnega parka. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. BREG OB SAVI - novogradnja, na robu vasi, ob zelenem pasu. atrijska hiša v III. gr. fazi, s cca 400 m2 bivalne površine + klet. Velikost zemljišča 1000 m2. cena 38 MtO sit. NAKLO, stanovanjska hiša, novogradnja, IV. gr. faza, lahko dvodružinska, 180 m2 bivalnih površin + K, parcela 600 m2, ravna lega, priključek mestnega plina in CATV že v objektu! Cena 40 MIO sit. PREDDVOR, del starejše hiše (cca 80 let) v centru vasi, 120 m2 bivalne površine v nadstropju + neizdelana podstreha + neizdelano pritličje, cca 100 m2 pripadajočega zemljišča.Cena 19 MIO sit, možna menjava za stanovanje v Kranju. BLED, bližina jezera, hiša v izgradnji, 200 m2 površin, s starim gosp.poslopjem, na parceli 800 m2. Cena 37 MIO sit. PREDDVOR, stan.hiša. 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 37 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 DRULOVKA: prodamo sredinsko hišo, 195 m2 stan. površine, atrij 60 m2, I. 1988, cena 32 mio. Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896 JEZERSKO: PRODAMO BIVALNI VIKEND, 7X5 M, CK, parcela 247 m2. I. 1978, cena 15,5 mio. FRAST, d.o.o., PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 TRŽIČ; prodamo hiško. 86 m2, parcela 500m2, cena 19.8 mio sit, takoj vseljiva. FRAST d.o.o.. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 KRANJ - prodamo novo hišo. 1.2003, 162 m2, parcela 370 m2. 42,5 mio. FRAST d.o.o.. PE Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 734 198 N9 celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš različne velikosti in cenovnih razredov. Obiščite nas na naši spletni strani vww.itd-plus.si. ali nas pokličite na tel: 04/23 66 670. 04/23 81 120, 041/900-009 ČIRČE - hiša-dvojček, 101 m2 v etaži, (klet, pritličje, nadstropje in podstrešje), obnovljena 1.95, parcela 493 m'2, cena = 45,0 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - smer Preddvor: v 1.2000 zgrajena hiša, površine 250 m2 vtreh etažah, parcela 685 m2, cena = 78,0 mio SIT, urejen vrt z razsvetljavo, mirna lokacija, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Visoko: starejša stan.hiša, obnovljena 94 leta, površine 80 m2 v eni etaži, parcela 715 m2, cena = 25,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Zlato polje: 3/5 stan.hiše 85 m2 v 1. nad., del kleti in podstrešja, stara 60 let, parcela 365 m2, cena = 18,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 ?02 13 53, GSM 051 320 700 BITNJE : hiša-dvojček v IV. gradbeni gazi, vel. 9 X 11 m, v dveh etažah, parcela 500 m2, cena = 36,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠENTURŠKA GORA - stan. hiša v izmeri 9 X 9m (2 etaži in mansarda), 1. 67, parcela 2.800 m2, cena = 31,7 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Zgornje Gorje prodamo novogradnjo 9x7 III grad. faza ter 976m2 zemljišča. Mirna lokacija ob potoku. Cena 13.9 mil sit. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 BLED Dobe prodamo večjo družinsko hišo v izmeri 225 m2 in cca 700m2 zemljišča. Cena 45 mil. sit TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Bled Doße prodamo hišo renovirano I 2000 v izmeri 150m2 in cca 1000m2 zemljišča. Cenđ 53 mil sit.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Lesce ob obrtni coni, Hraška c. prodamo staro hišo (100 let) možna nadomestna gradnja in sprememba v poslovni objekt. Objektu pripada 1227m2. Cena 35.mil sit BOHINJSKA BISTRICA prodamo dvodružinsko hišo 1.1975 v izmeri 300m2 zemljišča 576, lepa mirna lokaciji. Cena 47mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Zgornji Otok prodamo hišo I 1980 ter gosp. poslopjem 200m2 + cca 2000m2 vrta, cena 27,5 mil sit. Možnost stanovanja dveh družin, možnost gradnje še enega objekta. Cena NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. BREG OB SAVI ob robu gozda prodamo novejšo, visokopritlično hišo z delavnico v kleti, uporabne površine 256 m2 stan.površine in 220 m2 kleti, na parceli 1000 m2, cena po dogovoru. KRANJ Stražišče prodamo etažo hišo (25 I) z manjšim vrtom, (4ss, 95 m2/l. klet cca 30 m2), 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 605 LAHOVČE v začetku I. 04, prodamo STANOVANJSKO HIŠO, 150 m2/500 m2, start gradnje predviden začetek leta ter dokončanje do septembra 04. tP 201 25 23 771 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA pomoč, svetovanje, inštrukcije, priprave na mature in izpite. ENAČBA - IZOBRAŽEVANJE, Milje 67, Resnik s.p.. Visoko, IP 04/253 11 45, 041/564 991 137 KOLESA Prodam OTROŠKO GORSKO KOLO Scott, okvir 14 col. IP 531 63 60 790 KUPIM ODKUPUJEM HLODOVINO hrasta, bukve. jesena, odkupim tudi les goli ter ostale vrste hlodovine. Nudim tudi odkup lesa na panju. IP 5180-220, 041/639-348 384 Kupim SKOBELNI STROJ SCM FS 520. tP 041/810 529 '590 Kupim OBRAČALNIK Pajek širine 4.5 m in travniško brano. IT 2566 120 zvečer Kupim ročno KOSILNICO za hribe lahko z manjšo okvaro, g 031/810 400 716 Kupim ŠTEDILNIK s plinsko pečico. V 040/666 806 72i Kupim NAKLADALEC hlevskega gnoja, zadnji hidravlični, trosilec hlevskega gnoja, sadilec krompirja, cisterno za gnojevko Creina, pajek SIP in rotacijsko kosilnico. tP 041/987-582 733 Kupim traktor od 50 - 80 konjskih moči s 4 pogoni, n 041/756-760 765 Kupim PAJEK SIP 4 v račun dam starejšo kvadratno balirko. IP 041 /503 776 785 Kupim printer 695 C, dolgi priklop. IP 041/503 776 786 LOKAL PRODAMO RADOVUICA: 23,52 m2, I, 1990, pritličje, primemo za trgovino ali storitveno dejavnost. Cena: 8.200.000,00 sit ALPDOM, d.d., Radovljica. 04 537 45 00, 04 537 45 16 LESCE: V TPC pripravljamo gradnjo in prodajo poslovnih prostorov različnih velikosti za različne dejavnosti. Pokličite za dodatne informacije in rezervacije. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 LESCE; 580 m2, prodamo poslovno stavbo z urejenim dostopom in parkiriščem. Leta 1998 je bila v celoti adaptirana. Stavba je primerna za skladišče, proizvodnjo in pisarne. CENA: 67,8 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. RADOVLJICA, center, odlična lokacija v bližini sodišča, prodamo novejši poslovni prostor (letnik 1990) y pritličju z 70 m2 površine + 30 m2 pomožnega prostora v kleti.Lokal je opremljen z vsemi priključki. CK na mestni plin ter part^ingi. Cena 33 MIO sit. ŠENČUR, obrtno poslovna cona, novoizgra-jeni poslovni prostor v dveh etažah, v skupni izmeri 286 m2, opremljen z vsemi priključki, tremi parkingi ter pripadajočim zemljiščem, možnost opravljanja večino dejavnosti. Cena 49,7 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 Tržič, Bistrica: poslovni prostor 53 m2, starost 20 let, cena = 18,8 mlo SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Kranj: več poslovnih prostorov v vel. od 31-69 m2, letnik 2000, cena = 142.800,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Na Bledu prodamo ali oddamo (samo gostinski del cena 360.000 SIT) zelo dobro obiskano gostilno s tradicijo renovirano I. 1996 v izmeri 140m2, terasa. Objekt ima tudi 4sobe s kopalnicami in stanovanje ter 1300m2 zemljišča.Cena z celotnim inventarjem 84 mil sit.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444, LOKAL NAJAMEMO Avtosalon ali loka!, primeren za proOdajo vozil, skupaj z delovnimi prostori v Kranju, najamemo. Informacije: 041 /352-241 LOKAL ODDAM KRANJ Zlato polje, 28 m2, poslovni prostor, za različne dejavnosti prodam ali oddam, -B 041/298 425 679 RADOVUICA, pritlični lokal z izložbo, 21 m2, let. 91, vsi priključki, v sklopu več lokalov, oddamo za daljše obdobje. Cena: 55.000 SIT/mesec + stroški! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 236 2890 Kranj, Primskovo: poslovni prostor 193 m2 v 2. nad. objekta, starost 3 leta, pisarne, cena = 2.360,00 SIT/m2, možnost najema dela, parkirišče, klima, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, ODDAMO V NAJEM pisarniški prostor v izmeri 20 m2. ff 04/236-18-70 757 V Stražišču na Hafnerjevi ulici ODDAMO POSLOVNE PROSTORE (trgovino), tt 040/633-652 i589a OTR. OPREMA Ugodno prodam OTROŠKI VOZIČEK Ha-uck, lepo ohranjen, g 041 /366 933 469 Prodam otroški VOZIČEK - igračo. V 23 23 792 720 OSTALO LESTVE vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22,01/3611-078 349 Prodam nov CINKANI ZABOJNIK za smeti na dva kolesa. IP 23 26 426 . 67o Prodam PALICE za fižol in izdelam lesene žlebove in korita za rože. V 041 /582 109 CISTERNE 1000 L na paleti in EURO PALETE prodam, ff 041/320 701 724 Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. tP 5331 648, 040 88 74 25 787 Prodam CISTEFfNO za kurilno olje ITTP Ribnica 3000 I. ® 041 /945 382 796 PRIDELKI Kmetijska trgovina Cegnar, Sk. Loka sporoča cenjenim strankam, da že prodaja SEMENSKI KROMPIR Maris Bart. « 041/344 099_^ Prodam rdeče DOLENJSKO VINO. tP 041/519 579_^ Drobni KROMPIR prodam. tP 041/506 183 Prodam JEDILNI krompir in KRMNO PESO. tP 2591 355 732 PODARIM čistokrvno NEMŠKO OVČARKO, staro 2.5 meseca podarim samo dobremu lastniku. tP 031/444 363, 01/3612-191 457 Dobrim ljudem podarimo ljubke PSIČKE mešančke. majhne rasti, stare dva meseca, tr 2341 030 544 ODDAM dva prijazna MUCKA, stara štiri mesece. tP 572 51 54 590 ODDAM HIŠNE KUNCE, mladičke, stare 4 tedne. IP 040/728 464 593 Podarim ŠTEDILNIK Gorenje 4xplin, 2 x elektro gorilci, še odličen. IP 2026 339 zvečer_^ Podarim SEDEŽNO GARNITURO. tP 202 15 18 781 POSESTI KRANJ,ŠENČUR kupim ZAZIDUlVO PARCELO ali hišo za nadomestno gradnjo. •a 040/413-281 87 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 2x500 m2, 1x900 m2, na Podreči. W 041/698 107. popoldan 556 V okolici Bohinjska Bistrica: kmetijsko zemljišče 22.000 m2. gozd v enem kosu, po 234,00 SIT/m2 in 33.000 m2 travnik v enem kosu, po 351,00 SIT/m2. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net V neposrednji bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000m2, ravna, sončna, ne v bližini Industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net GORIČE - LETENCE, prodamo vikend parcelo 869 m2, prepis možen takoj. CENA: 12.980,00 SIT/m2 AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net MAVČIČE - PODREČA, prodamo 1927 m2 zazidljive parcele kot celoto ali po delih, prepis možen takoj. CENA: 40.843. 000.00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremic-nine.net BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo 1192 m2 zazidljive parcele, sončna, ravna, prevzem možen takoj. CENA: 24.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net MLAKA PRI KRANJU, prodamo 527 m2 zazidljive parcele, prevzem možen takoj. CENA: 12.440.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net NAKLO - prodamo lepo ravninsko parcelo, 701 m2 s PGD, CENA 21.330 sit/m2. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wviAW.mike-co.si KRANJ - OKOLICA - kupimo 1 aii 2 zazidljivi parceli, velikosti do 700 m2. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si Prodamo parcelo - 1.484 m2 za poslovno gradnjo v TNC Lesce (Is-trabenz, Renault). Cena 25.000,00 SIT/m2. W\\ian, d.o.o., Slovenski trg 3, Kranj. Inf.: 041/767-360 Jesenice: zazidljivi parceli 420m2 in 440m2, z obstoječim objektom, cena 6,5 mio Kranj- Planina: zazidljiva, ravna parcela v urbanem naselju, 345 m2, cena; 16,2 mio SIT. Naklo; Zazidljiva parcela 701 m2 z gradbenim dovoljenjem, plačanimi vsemi priključki, ravna sončna lokacija, cena m2/ 21.896 SIT. ITD + d.o..o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 041/755-296, 040/204-661 CERKLJE okolica prodamo sončno, zazidljivo parcelo v hribu, cca 1000 m2 ali manj, 15500 SIT/m2, BITNJE prodamo sončno zaz. parcelo ob cesti 458 m2, elektrika in voda v bližini cena 12,9 mio S[T, BESNICA v mirnem naselju prodamo sončno parcelo, 660 m2, 17.000 Srr/m2. NAKLO prodamo ravno, zazidljivo parcelo za poslovno stan. gradnjo, cca 3300 m2, 23.900 SIT/m2, RADOVLJICA Predtrg prodamo 3 zaz. parcele, cca 800 m2 vsaka, 26000/m2. PREDDVOR prodamo ravno, sončno, zazidljivo parcelo ob cesti, vsi priključki (el. voda, kanalizacija ob parceli), 22.520 SIT/m2. 884m2. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00,041/333 222 6O8 Idomplan 4 i družba za inženiring, i nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. ^ kranj .bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20'68'700, lax: 04/20-68-701 MLAKA - nad Begunjami; 830 in 843 m2, prodamo stavbno zemljišče na prisojni legi, dostop po asfaltu, voda in elektrika na parceli. Cena: 7.840,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. SENIČNO; 750 m2, prodamo tri parcele za vikend na lepi in mirni lokaciji. CENA: 14.000 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KOKRICA; 484 m2, sončna komunalno opremljena parcela. CENA: 13 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. BOHINJSKA BISTRICA; 906 m2, z gradbenim dovoljenjem do 9/2005. sončna lega. v bližini vodnega parka, možnost dokupa dodatnega zemljišča. CENA: 18 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. GOLNIK, parcela ca 1600 m2, ravna, mirna. sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 12.000 sit/m2. primerno za gradnjo dvojčka! CERKLJE - Trata, gradbena parcela 477 m2. zanimiva, ravna in sončna lega ob lokalni cesti, z izdelanim idejnim načrtom stanovanjske hiše ter lokacijsko dokumentacijo. Cena: 9.5 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 TUPALIČE: stavbno zemljšče 1.230 m2 po 14.300,00 SlT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 VISOKO - parcela cca 700 m2 s starejšo hišo za nadomestno gradnjo po 17.700.00 SIT/m2, poleg še parcela cca 1.000 m2 po 15.500 SlT/m2, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠENTURŠKA GORA: zazidljiva parcela za vikend hišo v izmeri 375 m2 prodamo za 4,4 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 V bližini KRANJA: zemljišče 8.800 m2, od tega 2.500 m2 zazidljivo, ostalo kmetijsko, •na njem stoji stara kmečka hiša (100 let), gospodarsko poslopje za ceno 71,1 mio SIT, (primerno za rejo konj), K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj,tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 PARCELE KUPIMO Kranj, Šk. Loka, Radovljica kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 609 V Kranju prodam 3000 m2 ZAZIDUlVE PARCELE za obrtno dejavnost, ff 031/568 233 725 VZmincu prodam ZAZIDUlVO PARCELO 562 m2 po 25000 SIT/m2. Đ 04/51 32 478 745 V Lahovčah prodam ZAZIDUlVO PARCELO za stan. hišo. Đ 201-25-23 770 DRULOVKA prodam PARCELO za stan. hišo 550 m2. B 201 25 23 772 POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! -B 531-48-39, 070/302-014, GORFIN d.o.o.. Kranjska c. 4, Radovljica POZNANSTVA Modno oblikovalko stilistko za osebno svetovanje iščem. ® 041/992 789 732 RAZNO PRODAM MREŽO za ograditev pašnikov in KRUH za živino prodam ter KUPIM SENO. tP 031/618-351 93 DRVA metrska ali razžagana, možnost do-stave, prodam, g 041/718-019_^ Prodam SUHA MEŠANA DRVÄ. -ff 070/403 175 775 SOBE ODDAMO LESCE - Hlebce; zbiramo ponudbe za naj-em Hežišč za gradbene delavce. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. STANOVANJA ODDAMO STANOVANJA ODDAMO SENCUR okolica 2 ss v hiši, delno opremljeno, cca 70 m2, 60.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 eos ODDAM SOBO s souporabo sanitarij in delno souporabo kuhinje mirnim, poštenim osebam, tt 513 42 28 689 ODDAM enosobno, neopremljeno STANOVANJE na Zlatem polju, cena po dogovoru, vseljivo takoj. tP 040/640 780, 2012 343 PLANINA II, dvosobno STANOVANJE, 66 m2, 7. nadstr., opremljeno, najemnina 71000 SIT, predplačilo, oddam. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic,s.p., To-minčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600, 041/774 101 708 KRANJ Planina I ODDAM dobro ohranjeno 2-sobno STANOVANJE, vseljivo takoj. V 040/223 703 715 BEGUNJE: 50 m2, 2ss v 1. nadstropju stan. hiše, I. 1960, obnovljeno, lasten vhod in parkirno mesto, balkon, mirna okolica, CK, vsa oprema, 3-mesečno predplačilo. Cena: 62.000,00 sit/mesec (stroški že vključeni) ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 PODREČA; 92 m2, oddamo dvosobno stanovanje v mansardi montažne hiše, stare 20 let. CK, posebni vhod, parkirišče, vrt po dogovoru. Najemnina: 70.000,00 SIT/mes. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Suha; 100 m2, mansarda nove hiše, oddamo, trisobno, 1.98, popolnoma neopremljeno. CENA: 83.000,00 SIT vključno s stroški. SVET RE d.o.o., Ljubljana. tel. 04/28 11 000. Kranj, Planina lil, Trg Rivoli, atrijsko večsobno stanovanje 92 m2, nizek blok, popolnoma obnovljeno, opremljeno, vsi priključki oddamo. Cena: 105.000,00 SIT/mesec + stroški. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 TRŽIČ - oddamo enosobno stanovanje, 33 m2, adaptirano 2003, 45.000 sit, VODOVODNI STOLP- trisobno stanovanje, 74 m2, adaptirano 1.2000, 71.000 SIT. FRAST. d.o.o. PE Šuceva 27. 041/ 734 198 04/23 44 080 Šk. Loka - Podlubnik: Oddamo 1SS. VP, 38m2, opremljena kuhinja, takoj vseljivo. 3 mesece predplačila, varščina, cena najema 50.000,00 SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO KRANJ kupimo GARSONJERO ali 1 ss (lahko starejše). DOM NEPREMIČNINE,Damjana Krautberger s.p.. Stritarjeva 4, Kranj. 202 33 00, 041/333 Kupim garsonjero ali 1 ss v Kranju ali okolici. IP 041/500 271 696 KRANJ : KUPIMO GARSONJERO in ENOSOBNO STANOVANJE, za znano stranko. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA: takoj kupimo DVOSOBNO ali TRISOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST d.o.o. PE Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 734 198 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70. 041/755-296. 040/204-661 GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek, 20. januarja 2004 KRANJ - OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net BISTRICA pri Tržiču - kupimo 1-sobno stan., do cca 9,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiwetsova 6, Kranj, 20-26-172. 031-605-114, www.mike-co.si KRANJ - kupimo starejše stanovanje, lahko je tudi potrebno obnove, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, vwvw.mike-co.si V Škofji Loki z okolico za znanega kupca, nujno kupimo dvosobno stanovanje. Nudimo gotovino. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net,www.novogradnje.com V Radovljici kupimo enosobno stanovanje na Cankarjevi ali Prešernovi. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tei.:(04) 5745 444 Na Bledu kupimo trisobno stanovanje za gotovino za znano stranko cena do 20 mil sit, TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Na Bledu na mirni lokaciji za znano stranko kupimo manjšo hišo z vrtom cena do 45 mil sit, TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Na Bledu za kupce iz tujine kupimo novejše dvosobno stanovanje. TRG BLED, Tel.:{04) 5745 444 STANOVANJA NAJAMEMO Najamem 2- ali 3-sobno STANOVANJE, opremljeno, lahko del hiše. » 031/666 446 693 V Radovljici, Lescah, Bledu ali okolici najamem 1 sobno STANOVANJE. If 031/844 051 740 KRaVjj - najamemo eno ali dvosobno sta-novanje, po možnosti s ck, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, www.mike-co.si KRANJ - najamemo 1,5 ali 2ss, popolnoma opremljeno, cena do 60.000 sit/mes. Tel.: 041/721-572 Upokojenka nujno najamem v Kranju ali okolici manjše, cenejše stanovanje. V 040/303-405 795 STAN. OPREMA Prodam v rjavi barvi WC ŠKOUKO, bide, umivalnik,komplet s pipami, ff 01/614-263 691 Prodam MIZO 150 x 90 cm, zelo lepo ohranjeno. ® 041 /682 741 730 STORITVE STROJNI OMETI notranjih sten in stropov! Hitro in po ugodni ceni. ® 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 91 Po ugodnih cenah vam nudimo VSA ZA-KUUČNA GRADBENA DELA NA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH OBJEKTIH, ADAPTACIJE PODSTREŠNIH STANOVANJ po sistemu suhomontaže Kanuf in Riggips ter vsa slikopleskarska dela. Sprejemamo naročila za izdelavo novih in obnovo starih fasad, tr 04/204 96 30, 040/624 078, &-mail: JR.doo@ siol.net, JR KRANJ, d.o.o., Golniška 13 95 Nudimo ugmine krnHte ifai 6 let na osnovi osetmesa dohodka ali l»lio]nine (09). Osebni doiiiHtoit lalilai obremenimo prelio treqine, star kr«ttt nI ovira. Tel.: 02/25^4426, 8sm 041/75(^60. 041/331-901. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor ELEKTROINŠTALACIJE, Janez Valter s.p.. Nova vas 15 a, 4205 Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo VSE VRSTE ELEKTRO-INSTALACIJSKIH DEL. ff 041/760-616 225 KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ in KOPALNIC, vsa'keramićarska dela, sliko-pleskarstvo, polaganje laminatov. tr 2381 900, 031/379 256, Benjamin Jagodic,s.p., Zlato polje 3 c, Kranj sis SLO-DOM zaključna dela, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstrešij in adaptacija stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux. Pleskanje in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko,s.p., Suška c.28, Šk. Loka, tr 513 40 83,041/806 751 543 ŠKORC-VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE-ADAPTACIJE KOPALNIC, vodovodne instalacije, centralno ogrevanje, polaganje keramike in manjša gradbena dela. Hitra in kvalitetna izvedba. Aleš Šker-janc s.p.. Žiganja vas 70, 4294 Križe, GSM 04V941 067, 59 58 360 &73 STANOVANJA PRODAMO GOLNIK prodam GARSONJERO v izmeri 31,5 m2. It 041/385-913, od 16.-17. ure RADOVLJICA na mirni, sončni lokaciji prodam popolnoma renovirano 2 sobno STANOVANJE v I. nadstr., s pripadajočim vrtom, tr 031/861-030 373 KRANJ Center prodamo obnovljeno 2ss, 39 m2, lastna CK, 10,5 mio SIT KRANJ Stražišče 4 ss v hiši z delom vrta, cca 95 m2/l., balkon. CK, možnost priključka na plin, potrebno obnove, 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p. Stritarjeva 4, Kranj. 202 33 00. 041/333 222 597 Prodam 1 sobno STANOVANJE v Kranju, Planina I, 44,25 m2, popolnoma adaptirano, S KTV IN ISDN priključki, cena 13,5 mio SIT. tr 041/787-537 ees ŽELEZNIKI prodam 2 sobno STANOVANJE, 60 m2, v pritličju stanovanjskega bloka, vsi priključki, tr 510 22 90, po 14. uri STRAŽIŠČE, enosobno STANOVANJE. 37 m2. blok 12 let, 3. nadstr., priključki, cena 12,5 mio SIT prodam. PIANOVA NEPREMIČNINE, Speta Škofic s.p., Tominče-va C. 2. Stražišče, 23 15 600, 041/774 101 705 DRULOVKA, enosobno STANOVANJE, 44 m2, blok 14 let, 2. nadstr., balkon, prazno, cena 13 mio SIT, prodam. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic, s.p., To-minčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600, 041/774 101 706 KRANJ bližina AP, dvosobno STANOVANJE, 60 m2, blok 25 let, 4. nad. priključki, cena 15,5 mio SIT, prodam. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic s.p., Tominče-va c. 2, Stražišče, 23 15 600, 041/774 101 707 ŠKOFJA LOKA Frank, nas., 1,5 sobno STANOVANJE, zaprt balkon, prodam. Cena in vselitev po dogovoru. ® 041/542-012 POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! NE KUPUJTE STARIH, DRAGIH STANOVANJ. AGENT KRANJ VAM PONUJA NOVOGRADNJO V BRITOFU, 14 NOVIH STANOVANJSKIH ENOT RAZLIČNIH KVADRATUR, VSEUlVO KONEC LETA 2004, CENA V PREDPRODAJI 283.200,00 SIT/m2. PONOVNO NOVA STANOVANJA. KRANJ - ČIRČE. ŠESTSTANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO ŠE ENO STANOVANJE. IN SICER: 3 SS ( 80,24 m2) V PRVEM NADSTROPJU, STANOVANJE IMA BALKON. CENA: 266.680.00 SIT/m2, KMALU VSEUlVA. V RAČUN VZAMEMO VAŠO NEPREMIČNINO! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360,agent-kranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOLICA, NUJNO kupimo več garsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - OKOUCA, kupimo več enosot> nih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepre-mlcnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje predelano v enoinpolsobno, 53,40 m2, staro 28 let, 8. nad., balkon, vsi priključki, kuhinja, dnevna soba, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENTKRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23- 65-360 agentkranj.nepremicnine.net te KRANJ - PLANINA I.. II. ali III. nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremični ne. net KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo enosobno stanovanje predelano v enosobno s kabinetom, 3. nadstropje, 42 m2, staro 18 let, CK, vsi priključki, balkon, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER,v staromeščanski hisi prodamo enosobno stanovanje velikosti 48,20 m2, 2. nadstropje, hiša prenovljena v celoti pred 11 leti, CK-olje, tel. priključek, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.320.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net RADOVLJICA, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje, 46,35 m2. staro 39 let, 1. nad./l, CK-elektrika, vsi priključki, v celoti zamenjana električna napeljava v objektu, vseljivo takoj. CENA: 13.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj,nepremičnine.net KRANJ - ZLATO ROUE, prodamo komplet adaptirano dvosobno stanovanje, 73,40 m2, staro 45 let. pritličje, balkon, CK - plin lastna, vsi priključki, kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POUE. prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje s kabinetom, staro 5 let. 58,75 m2. 4. nad./4, balkon, vsi priključki, klima, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZOISOVA, prodamo zelo lepo, komplet adaptirano dvosobno stanovanje, 54,40 m2. 1. nadstropje/nizek blok, loža, CK - plin samostojna, vsi priključki, opremljena kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru, CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - VAUAVČEVA, prodamo trisobno stanovanje, 74,1 m2, staro 41 let, CK-plin, balkon, vsi priključki, 4. nadstropje, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I. prodamo lepo trisobno stanovanje v 10. nad./12. 83,80 m2, staro26 tet. zastekljen balkon, vsi priključki, lepa razporeditev, vseljivo po dogovoru, možna je menjava za dvosobno stanovanje, lahko višje nadstropje, obvezno dvigalo, do vrednosti 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I. prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,13 m2, staro 26 let, 3. nadstropje/7, balkon, možnost nakupa garaže, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.300.000,00 AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.ne-premicnine.net MLAKA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v dveh etažah, 85,70 m2, staro 2 leti, mansarda, vsi priključki, stanovanje je prazno in vseljivo takoj. CENA: 23.200.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - NAZORJEVA. prodamo trisobno stanovanje, 81 m2, staro 41 let, 3. nadstropje/4, zelo lepo, vzdrževano in ohranjeno, funkcionalna razporeditev, nova PVC okna. zaprta loža, vsi priključki, kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 m2, 6. nadstropje/8., staro 21 let, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA:18.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net ZASIP: 2 km od Bleda, novogradnja - sed-merček, prosto le še: 91,04 m2 v podpritličju (276.650 sit/m2). 46,93 in 45,85 m2 v pritličju (326.051 sit/m2). v izgradnji. Vsi priključki, vselitev julij 2004. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 RADOVLJICA: nov stanovanjsko-poslovni objekt v središču mesta, stanovanja od 61 do 138 m2, prostih še nekaj enot, vsi priključki, vseljivo novembra 2004, cena v januarju: 354.625 sit/m2. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00. 04 537 45 15 ZG. GORJE: 45,9 m2, večje Iss v 2. nadstropju/mansarda, popolnoma obnovljeno pred 7 leti, mima okolica, etažna CK, drvarnica. Cena: 10.600.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ZAPUŽE: 46 m2, 2ss v 2. nadstropju, I. 1999, zaprt balkon, klet, vsi priključki, individualno ogrevanje, takoj vseljivo, z vso novo opremo. Cena: 17.000.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ZG. GORJE: 55,85 m2, večje Iss 2. nadstropju, 1. 1935, etažna CK, klet. drvarnica. Cena: 9.500.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ZAPUŽE: 84,96 m2, večje 3ss v 1. nadstropju, mirna okolica, 1.1999, balkon, klet, individualno ogrevanje, nadstandardno opremljeno, prodamo zahtevnemu kupcu. Cena stanovanja: 24.700.000,00 sit, nadstrešnica: 500.000,00 sit. oprema po dogovoru. ALPDOM. d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ZLATO POUE - Kidričeva - 2-sobno, pritličje, 73,40 m2, leto izgradnje 1955, v celoti obnovljeno v letu 2000 in delno opremljeno, prodamo za 18,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 -114, wwv/.mikeK;o.si KRANJ - Bleiweisova, 3-sobno, 68,68 m2, 12. nad., čudovit razgled po Gorenjski, takoj vseljivo, leto Izgradnje 1964, prodamo za 17 mio sit, Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - Kidričeva, 3-sobno, 88,90 m2, pritličje, velik balkon, CK, leto izgradnje 1949, prodamo za 17.950.000 sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 -114, www.mike-co.si PLANINA I - 2-sobno. P/7, 57,90 m2, leto izgradnje 1978, prodamo za 15,5 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA 1 - 2-sobno s kabinetom, 69,50 m2, 4. nadstropje, leto izgradnje 1978 z obnovljeno kopalnico, prodamo za 20,0 mio sit. Mike & Co.d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172. 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I- 2-sobno z 2 kabinetoma, v petem nadstropju, 87,20 m2, leto izgradnje 1977, prodamo za 20,5 mio sit, Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvwv.mike-co.si MEDVODE - 2 sobno, v 1. nadstropju, 62 m2, leto izgradnje 1973, prodamo za 17 mio sit,''Mike & Co. d.o.o.. Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172,031 605-114, vww.mike-co.si BLED-Cesta v Megre; 109 m2. lastno trisobno stanovanje v 1. nad. feni obnovljene tristanovanjske hiše, na mirni lokaciji, vseljivo. CENA: 29,9 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina II; 80 m2, prodamo trisobno stanovanje v 2. nadstropju bloka, ki je star 23 let. Ima dobro prostorsko razporeditev, velik balkon, vseljivo je po dogovoru. CENA: 17,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Huje; 75 m2. trisobno, 1. nadstropje. zelo dobra lokacija, blok je star 50 tet. funkcionalno, plin pred vrati. Vseljivo takoj. CENA: 15.8 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno. 6, nadstropje 25 let starega bloka, svetlo stanovanje, velik balkon. CENA: 17,9 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2. trisobno, v celoti adaptirano pred štirimi leti, 2. nadstropje, nizek blok, dobra razporeditev in lokacija. Vseljivo poleti 04. CENA: 19 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Drulovka; 65 m2. 2,5-sobno, 1. nadstropje, velik balkon, sončno, kompletno obnovljeno leta 2002. CENA: 17,4 mio SIT SVET RE d.o.o.. Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 73 m2, 2-sobno, bivalna kuhinja, visoko pritličje, sončno, balkon, kvalitetno obnovljeno 1.00. opremljeno. CENA: 18,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. PREDDVOR, novogradnja. 4-sobno, zelo svetlo in razgibano stanovanje z dvema balkonoma. 92 m2. samostojni vhod, lastni parkirni prostor. Cena: cca 230.000 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LO-MAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 38 m2 do 150 m2. Prevzem možen takoj! Cena: od 260.000 sit/m2 (+8,5 % DDV). NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323. 04/ 236 2890 PREDDVOR, novogradnja. 3-sobno zelo svetlo in razgibano stanovanje z balkonom, 77 m2, lastni parkirni prostor. Ce/ia: cca 240.000 SIT/m2. Nepremičninska družba LOMAN. d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 KRANJ. Planina I. enosobno, 25 let, 33m2, 7. nad/7, cena 13,7 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 KRANJ. Begunjska ulica, vzdrževano dvoinpolsobno stanovanje 63 m2, II. nadstropje letnik 1959, miren dvonadstropni blok, velik balkon, CK, možen priklop na mestni plin. Cena 15,4 MIO si Možnost sočasnega odkupa garaže, cena 1,9 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 236 2890 PREDDVOR, novogradnja, dvoetažno 3-sobno. razgibano stanovanje z balkonom, veliko steklenih površin, južna lega, 77 m2, lastni parkirni prostor. Cena: 240.000 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA D^iUŽBA LOMAN. d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 Kranj, Orehek, 38 m2, IS. novogradnja, izdelano na ključ, parkirni prostor, shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 14.000.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Pri/i graden d.o.o., Celovška 291, Lj.. www.stanovanje.net, www.novo-gradnje.com Šenčur, 75,47m2, 2S, novogradnja, možnost nakupa garaž. boxa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 19.961.176 SIT Tet. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.stano-vanje.net, www.novogradnje.com Kranj. Kidričeva, 73 m2, 2S, prostorno, komplet adaptirano 2000, 2 kletna prostora, balkon. Cena: 18.500.000 SIT. tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanova-nje.net, www.novogradnje.com Škofja Loka, center, 77 m2, 2,5 S, novogradnja, moderno zasnovano. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj. Cena 26.575.667 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., wvwv.sta-novanje.net. www.novogradnje.com PLANINA 1: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 44 M2, 1.1981, cena 12,2 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27 04/ 23 44 080 041/366 896 PLANINA 3: prodam 2+2 ss, 84 m2, 2.nad., nizek blok, 1.1986, cena 19,5 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK: prodam ENOSOBNO STANOVANJE, 37 m2, I. 1978, CENA 10,5 mio SIT. FRAST d^o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 GOLNIK: prodamo stanovanje. 2. nad, 75 ' m2. adaptirano I. 2000, cena 16 mio FRAST d.o.o. PE Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/366 896 KRANJ: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, pritličje, 55 m2, adaptirano I. 1988, cena 11,7 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896 VODOVODNI STOLP: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, l.nad, adaptirano 2001, • 54m2, cena 16,3 mio FRAST d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 HUJE: prodamo TRISOBNO STANOVANJE. 79 m2, CK, L. 1954. cena 16 mio FRAST d.o.o. PE Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/734 198 PLANINA 3: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 33m2, 1.1988, cena 10,9 mio Frast, d.o.o.. PE Šuceva 27, 041/ 366 896 04 23 44 080 PLANINA 1: prodamo takoj vseljivo 2+2 ss. 89 m2, 1.1980, cena 18 mio FRAST. d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 PREDDVOR: prodamo Iss, 41 m2 I. 1983. cena 11.5 mio. FRAST d.o.o. PE Šuceva 27 04/ 23 44 080 041/ 734 198 RADOVLJICA: prodamo dvosobno stanovanje. 1.68. 46 m2, vrt 120 m2. cena 13,5 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/366 896 IZOLA: prodamo GARSONJERO, 22M2. pritličje, 1. 1975, cena 7,5 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 041/ 626 581 TRŽIČ: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 51,63 m. 1. nad., adaptirano I. 99. cena 10,5 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27 04/ 23 44 080 041 / 366 896 Kranj - Planina I: ISS, 42m2. XI. nad, vsi priključki, lepo vzdrževano, mirna sončno lokacija, cena 12.950.000 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 041 900009, 04/2366670, 040/204-661 Kranj - Partizanska: 2SS+2kabineta, 74m2, II. nad, delno v mansardi. zelo lepo, svetlo in sončno, takoj vseljivo, cena 16,9 mio SIT. ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 041 900-009, 04/2366670, 040/204-661 Kranj - Savska Loka: V meščanski hiši prodamo popolnoma obnovljeno 2SS + kabinet, 68m2,1. nad, vsi priključki, takoj vseljivo, vredno ogleda, cena 16,6 mio SIT. ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/900009 Kranj - Dražgoška: ISS, 40m2. VI. nad, vsi priključki, lepo sončno, urejen blok, vseljivo 06/04, cena 13.6 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 41/900-009 Radovljica-Žagarjeva: 2SS. 48m2,1. nad, CK - elektrika, popolnoma obnovljeno leta 98. vrta 120 m2, zelo lepo, cena 13,5 mio. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120.041/755-296,041/900-009 4 Predvor: 1 SS, polkletno 41 m2 z atrijem 12m2, obnovljena kopalnica, garažni nadstrešek, zelo mima sončna lokacija, vredno ogleda. Cena 14 mio SIT. ITD + d.o.o. NE-. PREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296, 040/204-661 Kranj - Orehek: V več stanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS + kabinet, 52m2, P. lastno parkirno mesto, takoj vse-jivo, cena 15,7 mio, funkcionalna razpore-ditev, vredno ogleda. ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661 Golnik: 3SS, 83 m2, \./\\l nad, obnovljena kopalnica, lastna CK, velik balkon, mima sočna lokacija, cena zelo ugodna 15 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 041/755-296 Zg. Gorje: Vveč stanovanjski hiši prodamo 3SS, I. nad, 77 m2. popolnoma obnovljeno. lepa lokacija, cena zelo ugodna 12 mio. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296, 040/204-661 Kranj - Planina I: 4SS, VIII. nad, 100m2, obnovljeno zelo lepo, dva balkona takoj vseljiva, cena dogovor. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296, 040/204-661 Tržič - novogradnja: Na razpolago je še nekaj novih stanovanj garsonjera, ISS 2SS, različnih kvadratur, ugodni plačilni pogoji, vseljivo 06/04. ITD + d.o.o. NEPREMIČNI-' NE Tel: 04/23 81 120, 041/755-296, 040/204-661 TRŽIČ, center-1 SS 21 m2 v 1. nad., obnovljeno 99. leta, vseljivo takoj, cena = 4,5 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Staneta Žagarja - večje 2 SS 76 m2+ klet 23 m2 + podstrešje 58 m2, letnik 1912, 1. nad., potrebno obnove, cena = 18,2 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 PREDDVOR, Alpski bloki - 1 SS 41 m2 v pritličju z atrijem, letnik 1983, nadstrešek za avto. cena =11,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Savska cesta - 3 SS 72,5 m2 v 4. nad., obnova 92, kuhinja stara 5 let, luksuzno s klima, cena = 23,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ____j_ KRANJ, Vodovodni stolp - 4 SS 87 m2 v 13. nad., obnova pred 16 leti, cena = 1^,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Stražišče - pritličje stan. hiše 2 SS 70,6 m2, staro 70 let, obnovljeno, primerno tudi za pisarne, cena = 13,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Bohinjska Bistrica prodamo dvosobno stanovanje 48,6m2, III. nad. letnik 1980 cena 12 mil sit. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. HRUŠICA prodamo manjše obnovljeno trisobno stanovanje 11950. v velikosti 63 m2. Cena po dogovoru. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. TRŽIČ CENTER STANOVANJE v pritličju, 120 m2, vseljivo takoj, ugodno, ff 031/413-062 769 Začetek leta start gradnje 6 STANOVANJ Kranj - Mohorjev klanec (40-60 m2). tr 201 25 23 . 773 Kokrica-bloki prodam 2 sobno STANOVANJE + kabinet, 57 m2. klet. V 2045-435, 051/356 520, 041/617-719. od 16.-20. ure 776 VIKENDI ZATRNIK; 95 m2. zidan vikend na odlični lokaciji z razgledom. Objekt je star 20 let, parcela meri 1120 m2. Pritličje ima dnevni prostor in kopalnico, v mansardi je še en ogromen prostor z izjemnim razgledom, ogrevanje je CK na sončne celice. Vseljivo je lahko takoj. CENA: 23.9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tet. 04/28 11 000. VOZILA DELI Največ za vaše poškodovano .vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz, tr 031/770-833 5 CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, tr 50 50 500 672 VOZILO KUPIM Karambolirano ali celo vozilo kupim, takojšnje plačilo, prepis, odvoz, tr 2041 168, 041/730-939, Avto Jakša, s.p., Ore-hovlje 15 a, Kranj 153 Kupim poškodovano vozilo od I. 90 naprej, lahko tudi totalka. Prepis in odvoz na moje stroške, tr 031/629-504 535 VOZILA ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 1994. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastni-šWa. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofia Loka (bivša vojašnica), tr 5134-148, 041/632-577 26 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL 041/631-107 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 » NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 % POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031 /203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041 /357-976 POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/.620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. Torek, 20. januarja 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / jnfo@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN ifl €j Bratov Pfaprotnik 1Ü, 4202 NaMo^ ' Tei./Fax: 04/257-6052 PRODAJA IN MONIAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER A\fT0M08iLSKIH ^^^ BLAŽILCEV ^MOMROtF Prodam dostavno vozilo OPEL COMBO 1.7 diesel, I. 96, prvi lastnik, 120.000 km. tt 031/325-442 i26 ODKUP. PRODAJA, PREPIS RABUENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO! ff 20 11 413, 041/707 145, 031/231 358, Avto Kranj, d.o.o., Savska c. 34, Kranj 162 Prodam R 5, rdeče barve, I. 92, cena 190.000 SIT. ff 040/623 416 677 Ugodnod prodam ŠKODO FORMAN, I. 93. -ff 031/548 349 683 ŠKODA PICK UP 135 LX, I. 93, nosilnost 500 kg. bele barve, prodam. ® 041/872 822 ■ 713 Prodam OPEL ASCONO 1.6, I. 85, reg. na novo, cena 80.000 SIT ff 5314 311 Prodam CITROEN PICASSO 1.8 16 V, 2000, 79000 km, kovinska barva, vsa oprema. tP 041/827 919, 23 56 300 726 Prodam R 5 diesel, I. 91. Đ 031/716-629 M3 Prodam PEUGEOT 206, prva lastnica, I. 01. tt 051/308 628 ■ 744 Prodam 3 leta staro FIESTO, prevoženih 20.000 km. Đ 031/812 210, 204 65 78 ŠKODA FAVORIT GLX, I. 1993, reg. 11/2004, modre barve, radio z zvočniki, 126500 km, cena 180.000 SIT, Radovljica. Đ 041/813 804 768 OPRAVIČILO Pri zahvali za pokojno VIDO PODPESKAR je prišlo do napake. Pravilno se glasi: rojena Vreček. Za napako se opravičujemo. Prodam PASSAT LIMUZINA TD1110 km, I. 98, vreden ogleda. Đ 031/754 794 774 HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS, I. 97/98, prvi lastnik, lepo ohranjen, elektro paket, alarm, 83000 km, servisna knjiga, cena 900.000 SIT Đ 051/323 764 784 Prodam R 5 FIVE, 3 v, rdeče barve, I. 94. ff 2572 607 ali 031 /720 455 794 ' ZAPOSLIM Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu, ni prodaja. Pokličite 041/604-413 ali 04/5957 995, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 71 crmočN Iščemo dva nova sodelavca za koncesijo Citroen v Kranju (v trgovskem centru Viktorija) . AVTOMEHANIKÄ za zaposlitev za nedoločen čas • KOMERCIALISTA s študentsko napotnico ali za zaposlitev za nedoločen čas za prodajo avtomobilov. Poskusno delo dva meseca. Vaše ponudbe pričakujemo v 15 dneh na naslov: Avtohiša Kranj, Pot za Krajem 38, 4000 Kranj. Telefon: 04 201-59-51 in 041 688-784. Zaposlim atraktivno dekle za delo v šanku, 1000 SIT/na uro in KUHARJA-picopeka. B- 031/325-442, Pavlin Dare, s.p., Sp. Bitnje 2, Žabnica 127 Brez tveganja in stroškov, odličen zaslužek - ni akviziterstvo, nudimo kredit. Edita Wolf,s.p., Kvedrova c. 5, Koper, tP 041/43 43 83, 041/784 151 130 Redno zaposlimo ZASTOPNIKE in VODJO skupine za prodajo novih tehničnih artiklov s področja medicine. ® 031/634 584 in 041/793 367, Sinkopa,d.o.o., Žirovnica 87 170 I Zaposlimo strojnega tehnika in oblikovalca kovin. Delo je v okolici Medvod, ff 51 20 925, 070/678 937, Weber,d.o.o, Stara Loka 36, 4220 Škofja Loka 257 Ste ostali brez službe ali pa bi radi izboljšali gmotni položaj? Nudimo vam dinamično delo z možnostjo lepega zaslužka. ® 041/645 186(ni prodaja) MKZ,Slovenkska C. 29, Ljubljana 339 Takoj zaposlimo NATAKARJA za delo v strežbi. Đ 041/861 435, 031/754 063, Robert Bernik s.p., Bukovščica 25, Selca 482 POTNIKA z lastnim prevozom za ambulantno prodajo po drogerijah, zaposlimo. ® 041/510 367, ŠPANOVINA.d.o.o., Čirče 20, Kranj 532 Zaposlimo OBDELOVALCA KOVIN - stru-garja za delo na stružnih avtomatih. Zaželje-ne izkušnje. Zaposlitev je redna za določen čas s 3-mesečno poskusno dobo. ® 04/51 28 070, Kovinex.d.o.o., Puštal 8, Škofja Loka ses Zaposlimo DELAVCA v proizvodnji palet, lahko tudi začetnika ali NK. ff 040/716 322, Rakovec Janez s.p., Javornik 3, Kranj 641 Zaposlimo DELAVCA z znanjem v krov-stvu, tesarstvu in suhomontaži. Možnost pri-učitve. Đ 041/571 029, Pogačar Andrej s.p., Čopova ul. 25, Lesce ' 67i Za strežbo v dnevnem kava baru zaposlimo dekle ali fanta. ® 031/460 297, Barbara Avsec,s.p., ul.Josipa Tičarja 6, Kranjska gora 672 • 4..*** * * t E)®f. dAKfVkNJ takoj zaposlimo KOMERCIALIST^A za prodajo avtodelov in opreme Pogoji: • najmanj srednješolska izobrazba, • prodajna znanja in smisel za prodajo, • poznavanje avtomobilskih delov, • nekajletne delovne izkušnje v prodaji, • samostojnost pri delu, samoiniciativnost, • 3-mesečno poskusno delo Delo je delno na terenu, delno na lokaciji podjetja. Stimulacija je odvisna od dosežene prodaje. Vaše ponudbe pričakujemo v 15 dneh na naslov: Alpetour Remont, d.d., Servisno prodajni center, Ljubljanska 22, 4000 Kranj. Telefon: 04 20-15-221 in 031 346-926. AVTOMEHANIKA z znanjem varjenja zaposlimo V Kranju - marec 2004. !KOP, d.o.o., C. Ljubljanske brigade 5, Ljubljana. Iščem delo pomoč v gospodifijstvu. ® 233 07 72 737 Zaposlimo VOZNIKA VILIČARJA in DELAVCA v proizvodnji. Habjan&Habjan, d.n.o., Lenart20, 4227 Selca, 041/624 962 674 KAVA BAR "DA" zaposli dekle za strežbo, staro 18-30 let, redno ali honorarno, ff 040/2290 33, Slijepčevič Ljubomir.s.p., Kidričeva 62, Šk. Loka 676 Število delovnih mest je omejeno, zato pohitite. Če ste brez zaposlitve in ste priprav-Ijeni poprijeti za vsako delo. Delo poteka v pisarni, a 04/201 48 18, Modita, d.0.0., Šuceva 25, Kranj 700 Zaposlimo DELAVCA za izdelavo estriha. n 041/688-244, Djakovič Stanko s.p., J. Platiše 1, Kranj 728 v V Skofji Loki ob bencinskem servisu Petrol odpiramo nov GOSTINSKI LOKAL, V lokalu bomo zaposlili KUHARJA-ico, NATAKARJA-ico in POMOŽNEGA GOSTINSKEGA DELAV-CA-KO. Možna je tudi honorarna zaposlitev. Bogdan Marinko s.p., Podmilščakova 64, Ljubljana, 041/927 614 VOZNIKA C ali C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu, redno zaposlimo. B' 041/614 722, Vrba.d.o.o., Struže-vo 4, Kranj 741 Zaposlimo VOZNIKA B kategorije, POGOJ TRGOVEC, -ff 20 16 611, Gregorec Franc,s.p., Golniškac. 102, Kranj 76o ZAPOSLITEV IŠČE Delo išče narodni ONE MAN BAND igranje na porokah, obletnicah, ff 25 22 152, 031/582 457 362 Narodnozabavni trio ali duo išče delo na porokah, obletnicah, ugodno. Đ 533 10 15 Iščem zaposlitev kot KV NATAKAR, tečaji H.M. VD-PV, jeziki: slo, hr, gb, d, i. fP 051/201^59 664 Iščem delo v administraciji po poklicu sem administrator, saldakonti, knjiženje, mat. knjigovodstvo. Đ 512 42 87 710 Iščem zaposlitev varstvo otroka na mojem domu. -ff 25 01 570, 041/262 768 712 ŽIVALI PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. ® 041 /724 144 667 Prodam KOBILO in ŽREBIČKA lipicanca. ® 041/67 54 53 682 JAGNJETA JS pasme prodam ali menjam za drgo žival. ® 051 /32 06 08 ess 4 Prodam 14 dni starega BIKCA čb in suhe HRASTOVE PLOHE, tt 25 71 548 698 Prodam DVA BIKCA čb in KRIŽANCA, stara 10 dni. ff 25 11 007 702 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. It 031/253 521 727 Ugodno prodam 7 dni starega čb BIKCA. ® 041/347 475 731 Prodam 10 dni starega BIKCA čb. Pod-brezje 55, tP 633 0095 739 Prodam TELIČKO simentalko, staro tri mesece. ® 51-82-054 751 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. O- 2212-295 762 Prodam ŽREBETA NORIK za zakol ali na-dalujnjo rejo. ff 531 40 81 763 Prodam BIKCA simentalca 180 kg za nadaljnjo rejo. Đ 040/376 545 764 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 tednov. tr 57222-08 780 Prodam TRI TELIČKE dve kravici in enega bikca.-ff 051/354 563 791 Prodam črno belo kravo po prvem teletu. Đ 5318 512 792 Prodam KUNCE, pasme beli novozelan-dec in nitranec za nadaljnjo rejo ali zakol. B* 040 834 563 793 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO MLADO PITANO GOVEDO - krave, teleta. © 041 /650-975 139 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni..® 533 67 32 eae Kupim BIKCA in TELIČKO simentalca 14 dni. ff 041 /857-908 789 OSMRTNICA v žalostni sporočamo, da nas je v 84. letu starosti zapustil mož, oče, dedek in pradedek STANKO VOGELNIK Kokov ata Pogreb bo danes, v torek, 20. januarja 2004, ob 15. uri v Radovljici Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici od 9. ure dalje. VSI NJEGOVI OSMRTNICA V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je iznenada in prekmalu zapustil dragi mož, oče, dedi in brat EDVARD MALI Upokojeni univ. dipl. inž. grad. Pogreb bo danes, v torek, 20. januarja 2004, ob 15. uri na pokopališču v Križah. Žara bo v vežici na dan pogreba od 10. ure dalje. v p Žalujemo: žena Mariane, hči Nataša, hči Senja z možem Sašem, vnukinji Manja in Katja, sestra Milena z družino in ostali sorodniki : i. .. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oČe, pradedek, tast, bratranec, nečak RADISLAV KOSIR p,d. Koširjev Slavko Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, z lepo mislijo počastili spomin nanj, mu poklonili cvetje in sveče, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje. Zahvala tudi Slavkovim sodelavcem Razvoja in raziskav in sindikatu Iskraeme-ca ter nekdanjim Daničinim sodelavkam. Posebna zahvala gre dr. Andreju Šubicu iz ZD Škofja Loka, dr. Lilijani Jezerškovi za zdravljenje, patronažni sestri Mariji Gregore ter gospodični Ivanki za pomoč na domu. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Štefanu Pavliju za molitve, mašno daritev in pogrebni obred, enako pevcem in pogrebni službi Akris in vsem, ki ste nam stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poli. v _ Žalujoči: žena Mary a, sin Tomislav, hčerka Danica z družino, vnuka Rok in Uroš z družino, pravnuček Matic Godešič, 12. januarja 2004 Se solza je utrnila, Ti, draga mama, svoj boj si izgubila... ZAHVALA Tiho se je poslovila naša draga mama, stara mama in botra MINKA ROPRET roj. Ravnik s Kupljenika 5, Bohinjska Bela Hvala vsem, ki ste naŠi dobri in srčni mami namenili Še zadnje trenutke, seji v tako velikem številu poklonili in jo pospremili na zadnjo pot. Hvala gospodu župniku in pevcem za lep poslovilni obred. Naj počiva v miru. Sin Janko z družino in ostalo sorodstvo . v > I, V ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric ANTON FRIŠKOVEC Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nas bodrili v težkih trenutkih in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala ludi vsem za pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju Bolnišnice Jesenice za lajšanje bolečin, pevcem in pogrebni službi Jerič. VSI NJEGOVI Krai\j, Šmartno pri Cerkvah, LjubUana, Klagenfurt, Prevale ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, prababice, sestre, tete in tašče BOGOMIRE VELIKANJE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče in pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala Ivki Mlakar za njeno nesebično pomoč. Hvala tudi g. župniku in pogrebni službi Navček. v Žalujoči vsi i\jeni ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si t>a»Lt WoWe-Gß MoZA Ml- VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo IM L «2 mdtOatt TOREK od -7 do 2 °C SREDA I od -7 doO°C ČETPTEK od -9 °C do 1 °C Danes, v torek, bo pretežno oblačno, ponekod lahko rahlo naletava sneg. V sredo in četrtek bo večinoma jasno. Predvsem v višinah bo pihal severni veter. Ljudje igrajo loto po več let, študirajo kombinacije, sistem, uporabljajo verjetnostni račun. V tretjem krogu 235 milijonov tolarjev ni zadel nihče, v četrtem pa je vsota še za 115 milijonov večja. Kranj - 'To je velika vsota denarja. Z njim ne vem, kaj bom naredil - če zadenem seveda. v Zena sploh ne ve, da igram loto, zato me tudi ne fotografirajte. Lahko pa povem, da igram loto že dobrih deset, dvanajst let. Sem pa tja morda celo zadenem kakšno štirico, vendar nikoli ne obupam. A da so podražili kombinacijo? Aja. Poglej, pa res. Sploh nisem opazil," je razlagal med vplačevanjem loto lističa možakar, ki je želel ostati anonimen. Dobitek v tretjem krogu za sedmico na slovenski loteriji je 235 milijonov tolarjev. Vrtoglava vsota. Od vključno tretjega kroga dalje pa je bila kombinacija tudi deset tolarjev dražja. Marši- 0 katerega rednega igralca lota je podražitev razburila. Pa ne toliko, da bi s tradicijo prekinil. Prodajalec na šenčurski bencinski črpalki Marko Giaco-meli pravi, da od desetih obiskovalcev njihovega bencinskega servisa osem vplača tudi loto ali jih samo zato obiščejo. Nekateri ob tako veliki vsoti, kot je bila v tretjem krogu, vplačajo tudi veČ deset tisoč tolarjev, kar je v primerjavi z dobitkom 235 milijo- Letos krožišče pri Dežmanu Kranj - Mestna občina Kranj letos za gradnje, obnove in vzdrževanje cest ter drugih prometnih površin namenja skoraj petino več denarja kot lani. 55 milijonov tolarjev proračunskega denarja bo šlo za gradnjo krožnega križišča pri Dežmanu na Kokrici, 30 milijonov tolarjev za dokončanje obnove Prešernove ulice in 45 milijonov tolarjev za obnovo Tavčarjeve ulice v starem mestnem jedru. Za obnove drugih cest in ulic v sklopu gradenj kanalizacij in vodovodov bo mestna občina odštela kar 106 milijonov tolarjev. Letos prihaja na vrsto tudi gradnja parkirišča na Cesti Jake Platiše na Planini, ki je bila za- mišljena že lani, vendar zaradi pritožbe gradbeno dovoljenje še ni pravnomočno. Za gradnjo občina namenja 35 milijonov tolarjev, dodatnih 20 milijonov tolarjev pa še za gradnjo manjših parkirišč v mestnih naseljih. Omembe vreden strošek v občinskem proračunu predstavlja tudi investicijsko vzdrževanje cest. Letošnji denar bo šel za ureditev stopnic na gaštejskem klancu, razširitev ceste Kokrica - Bobovek - Tatinec, ureditev odvodnjavanja in parkirišča v Ul. Janeza Puharja, podvoza na Gorenji Savi, Kidričeve in Va-Ijavčeve ulice, ureditev pločnika na Golniku in nekatere druge projekte. H. J. Sava še enkrat dviguje ponudbo Kraixj - Kljub temu da so še pretekli teden v Savi zatrjevali, da ne bodo več dvigovali ponudbene cene za odkup delnic Term 3000, d.d., Moravske Toplice, pa se je v petek Nadzorni svet Save, d.d., odločil, da pojiudbo, ki ni izpolnila pričakovanj večjih delničarjev, ponovno dvignejo. Prvotno določena cena ob odločitvi za prevzem je bila 2.200 tolarjev za delnico, v objavi javne ponudbe so to povečali na 2.300 tolarjev, Nadzorni svet pa je v petek sprejel predlog uprave, da se ta ponudba dvigne na 2.525 tolarjev za delnico. Sava, d.d., bo spremenjeno ponudbo za odkup vseh delnic družbe Terme 3000, d.d., objavila v roku iz 22. člena Zakona o prevzemih, predvidoma že v tem tednu, vendar najkasneje do 28. januarja 2004. Delničarji, ki so ponudbo za odkup delnic po prejšnjih pogojih že sprejeli, bodo od pogodbe lahko odstopili in sprejeli novo, spremenjeno ponudbo po višji ceni. Rok, ko se ponudba za odkup delnic izteče, ostaja 4. februar. Š. Ž. J5S F'&^iliBl^^.j RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: fmi mf apistäi J E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radlo-kranj.si V NAJBOU POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM nov malenkost - če jih seveda zadeneš. Kot so povedali igralci lota, loto listke ponavadi vplačujejo med delovnim časom in za igre na srečo porabijo precej več denarja, kot bi ga lahko. Na vprašanje, kaj bi storili z denarjem, če bi zadeli 235 milijonov tolarjev, saj bi jim petnajstodstoten davek odvzel okoli 35 milijonov, kar jim še vedno pusti veliko denarja, se je večina zasme-jala in odgovorila z "ne vem." Ko pa je tretji krog minil in sedmice ter lotka ni bilo, bil pa je zadetek šest plus ena, ne boste verjeli, so si redni igralci lota oddahnili. Se imajo možnost. Sedaj je vsota še večja. Lahko dobijo kar 350 milijonov tolarjev, kaj bodo pa s tem denarjem storili, bodo razmišljali kasneje - ko bodo zadeli in se jim bo redno igranje lota končno obrestovalo. Alenka Brun, foto: Tina Doki Nova vlaka na gorenjski progi t Zaradi gradbenih del na Celovški cesti pri Slovenskih železnicah pričakujejo še več potnikov. I Kranj - Na gorenjski progi od minulega četrtka vozi nov par potniških vlakov. Dva dodatna vlaka so na tej progi vključili že sredi decembra, ko je začel veljati nov vozni red, zdaj pa sta se jima torej pridružila še dva. Kot namreč opažajo pri Slovenskih železnicah, se število potnikov na tej progi stalno povečuje. Nov par potniških vlakov vozi ob delavnikih, razen ob sobotah. Z ljubljanske železniške postaje odpelje ob 6.33, v Skofji Loki ustavi ob 6.56, v Kranj pa pripelje ob 7.12. Nazaj proti Ljubljani se s kranjske železniške postaje vrača ob 7.20, iz Škofje Loke ob 7.26 in v Ljubljano pripelje ob 7.51. Ustavlja Danes izšla Kranjčanka Brezplačno za občane in občanke Mestne občine Kranj na vseh postajah in postajališčih. "Slovenske železnice redno spremljajo število potnikov na vseh svojih progah in glede na to prilagajajo tudi organizacijo potniškega prometa," so poudarili v službi za organizacijsko komuniciranje pri Slovenskih železnicah. Na progi Ljubljana -Jesenice je v zadnjih petih letih število potnikov poraslo za več kot četrtino. Na leto na tej progi prepeljejo več kot milijon potnikov - po podatkih Slovenskih železnic so v letu 2002 prepeljali 1.178.117 potnikov. Vse več potnikov se za prevoz z vlakom odloča zaradi običajnih jutra- LOTO Rezultati 3. kroga igre na srečo 18. januarja 2004 Izžrebane številke: 3, 4, 20. 23, 25, 32, 33 in dodatna 24 Izžrebana LOTKO številka je: 714558 V 4. krogu za sedmico 350.000.000 SIT Dobitek Lotko predvidoma 40.000.000 SIT njih "zamaškov" na gorenjski vpadnici, zaradi del pri gradnji predora na Celovški cesti pa pri Slovenskih železnicah v prihodnje pričakujejo Še več potnikov. "Glede na njihovo število bomo prilagajali tudi število povezav," so še obljubili pri Slovenskih železnicah. M.R., foto: Tina Doki Gorenjski novorojenčki v minulem tednu se je na Gorenjskem rodilo 35 novorojenčkov, med njimi 16 deklic in 19 dečkov. V Krai\ju je na svet prijokalo 26 novorojenčkov, med njimi 14 deklic in 12 dečkov. Najlažji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 2.470 gramov, najtežji pa prav tako deček, ki mu je tehtnica pokazala 4.270 gramov. Na Jesenicah pa je svoje male stručke prvič v naročje stisnilo 8 mamic, od tega ena kar dve, saj sta seji rodila dvojčka, deček in deklica. Najlažja je bila deklica, kije tehtala 1.5(X) gramov, najtežji pa deček, kije ob rojstvu tehtal več kot trikiat toliko, kar 4.720 gramov. Hh ^ -f