T E V. 21. v L JU B L I A N I, D N E 24. M A J A 1 9 3 3 LE T O 46. fcno 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja ako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«; naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. lefon uredništva: 2549 Telefon uprave: 2992 „Kai stojite in gledate?..;? |kaj misli za praznik Kristusovega Vneho-hoda. »Pojdi pa k mojim bratom in jim reci: Ireni k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k lojem u Bogu in k vašemu Bogu'.« Te po-Tenibne besede je izrekel Jezus velikonočno jtro, ko se je v podobi vrtnarja prikazal Mali Magdaleni in ji naročil, naj sporoči aposto-veselo novico, da je Gospod vstal. To je Slo na Veliko noč. Štirideset dni pozneje pa vidimo poveli-nega Krisiusa na Oljski gori sredi svojih apo-plov. Poslavja se od njih. Prišel je čas, da se ne k Očetu, ki ga je poslal odrešit padli člo-šški rod. Dokončal je svoje poslanstvo, izpol-Očetovo voljo in s strašno smrtjo poplačal veliki dolg božji pravici. Potolažil je apo-òle, s katerimi ga je vezalo božje in človeško |ijateljstvo, jim obljubil tolažnika svetega uha in jim da! še zadnje naročilo, naj njegov Hrešilni nauk raznesejo do kraja sveta — ptem pa se je vpričo njih vzdignil in oblak je vzel izpred njih oči.. . Apostoli kar niso mogli verovati svojim |iem. In še potem, ko jim je oblak zagrnil bveličanega Odrešenika, co še venomer štrleli v nebo, kot bi pričakovali, da se Kristus lorda še vrne nazaj na zemljo. Iz te zamak-lenosti sta jih zdramila šele dva angela, ki |a se pojavila pred njimi in jih nagovorila: jalilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel pko, kakor ste ga videli iti v nebo.« Kaj stojite in gledate? Kristus bo zopet jrišel, sedaj pa še ni ura njegove vrnitve. Se-aj je čas trdega in vztrajnega dela za dušni telesni blagor vsakega posameznika in vse loveške družbe. Nikar ne stojmo in sanjajmó, |a nam bo samo kaj padlo v naročje. Ne sme-lfo pač pozabiti na nebesa, ne smemo gledati amo v tla, sapio na zemljo, ampak vedeti mo-amo oboje: na zemlji smo, pa v nebesa gremo! |.o )e vsa in prava resnica. Tam je naš dom, Tja je šel naš brat Jezus. Dokler je volja nebe-Iliega Očeta, moramo delati in živeti, kakor lam on veleva. Dokler smo na zemlji, ne mo-l?mo s telesom v nebo, h Kristusu, zato pa 7>oremo in moramo k njemu s svojo dušo. Ce Pomo pri vsem svojem delu in trpljenju z du-pom pri njem, se ga bomo tudi tedaj razveselili, ko pride ob smrti in bo treba dati račun E svojega gospodarjenja. V hiši nebeškega -'četa je za vse dosti bivališč, Jezus pa je šel Prv' Sori, da nam jih zagotovi in pripravi. In potem bo, kakor bo njegova volja, zopet prišel, in nas bo vzel k sebi, da bomo tudi tri tam, kjer je on, Zato pogumno na delo! Hude stiske nam ne smejo vzeti veselja do dela in do življenja, ne smejo nam streti zaupanja v božjo pomoč in v človeško moč, s katerima bomo prenovili tudi današnji svet. Tudi apostole, je od kraja prijemala malodušnost, ko so sami ostali na svetu, sredi svojih sovražnikov. Pa so se zavedli božje aioči in Kristusovih obljub, ko je rekel: Ne bom vas zapustil siroti In jih ni. Šli so vsak tja, kamor jih je klical Bog in ves svet prerodili z Jezusovim evangelijem in z njegovo , milostjo. To tudi nas navdaja z. nezlomljivim zaupanjem, da se da po Kristusovih načelih svet še zmerom rešiti. Z zaupanjem in nedopovedljivim veseljem pa nas ob prazniku Gospodovega vnebohoda prešinja zavest, da je šel Odiešenik kot naša glava k Očetu. Sveti Pavel je večkrat poudarjal to resnico, da je Kristus skrivnostna glava telesa, ki ga sestavljajo vsi njegovi zvesti verniki. Mi vsi smo udje tega skrivnostnega telesa. Jezus je šel prvi v nebo, za njim pa pojdejo vsi, ki so z njim združeni. Ko pride vrsta na nas, pojdemo tudi mi, če bomo verovali vanj in živeli po njegovih zapovedih in si s tem zaslužili, da naš popelje k svojemu Očetu in našemu Očetu, k svojemu Bogu in našemu Bogu, kakor je govoril Magdaleni. Zato ves radosten poje psalmist: Šel je v višavo in ujete peljal jetnike! Ti jetniki smo mi, dokler smo na zemlji, Kristus, naša glava, pa nam je s svojim vnebohodom prižgal luč trdnega upanja, da pojdemo za njim. In sveti Leon, papež piše: »V Kristusu smo deležni svetih nebes»! Ker so potemtakem vsi, ki so v Kristusu odrešeni, že na zemlji takorekoč v nebesih, zato jih svet ne more več ostrašiti. Smrt, ki je plačilo za greh in zakon tega sveta, je za take izgubila svoje želo. Tudi vse muke, bridkosti, skrbi in neprijetnosti zemeljskega življenja jih ne morejo ločiti od Gospoda. Da, celo krivice in preganjanje jih ne more odtrgati od njega, ki je dobro vedel, kaj čaka njegove zveste učence. Da pa se ne bomò zmedli in kot ovce brez pastirja razbegnili od njega, nam je že naprej napovedal: »Jokali boste in žalovali, svet pa se bo veselil; pride celo ura, ko bo vsak, ki vas umori, menil, da služi Bogu. Vi boste žalovali, ali vaša žalost se bo spremenila v veselje!« To so besede, ki tolažijo vedno in povsod. Tudi danes. Človek sam bi težko vzdržal vse peklensko preganjanje in krivice. Če pa vemo, da nismo sami, marveč da imamo v nebesih vsemogočnega zaveznika, večnega velikega duhovnika, ki prosi za nas, vse laže prenesemo. »Vse premdrem v njem, ki mi daje moč,« je zapisal apostol Pavel, čeprav nas hudobni in grešni svet sovraži in preganja — samo pomislimo, kako danes po vesoljnem svetu delajo s katoličani! — z nami je naš Gospod in naš veliki brat, ki je šel pred nami v nebo. Ako je on še! v poveličanje skozi trpljenje, zakaj ne bi šli še mi? Ali je hlapec več ko njegov gospodar? Ne pozabimo one zgodbe o žitnem zrnu, ki ne rodi, dokler ne strohni v zemlji. Nebo in zemlja se radujeta Kristusove moči in slave, vsi svetniki in angeli pojejo hvalnice poveličanemu Odrešeniku. Pridružimo se tudi mi vsem nebeškim zborom in veselimo se zmagoslavnega vnebohoda svojega Odrešenika in prihodnjega Sodnika. In polni tega nadnaravnega veselja poprimimo za delo, da po božji volji preustvarimo sebe in svet. Tako storimo in se zanesimo na podporo svojega nebeškega brata Jezusa, ki je šel pred nami k Očetu. S svojo dobro voljo in božjo milostjo pa premoremo vse. Zato slava Kristusu! R. G. J. Za materinsko čast Po starem običaju slavi ves katoliški svet nebeško kraljico zlasti v mesecu maju. Materi božji se ta mesec posebno priporočajo zlasti katoliške žene, slaveč nebeško Porodnico kot vzor-devico in vzor-mater. Tudi neke socijalistične ženske so opravile nedavno na zborovanju v Ljubljani »majniško pobož-nost«, seveda svojevrstno. O tej pobožnosti je »Domoljub« že nekaj pisal. Naj dodamo še sledeče. Svobodna ljubezen Socijalistične in neke druge »napredne« dame zahtevajo, da se odpravi »spolno suženjstvo« žene*. Z drugimi besedami hočejo te dame, da se uzakoni razporoka, to je »svobodna ljubezen«, ki sploh ni ljubezen, ampak sebično živalsko zadoščenje spolnega nagona. Hočejo, da postane zakon to, kar je doslej smatral pošten svet za najnižje žensko nepoštenje. Kje so pravi sužnji Te socijalistične ženske najbržo same n« vedo, kaj so zahtevale. Vsakemu srednješolcu je znano, da drži gobec« in ue razdira skupne stavbe, tj je sedaj potrebna. Zakaj ni Hitler nikoli «pregovoril uiti besede o priključitvi? Zato, |er so je tem nameram odrekel in si ni hotel lakopati sovražnikov v svetu. Narodni socialisti hočejo le izenačenje Avstrije z Nemčijo, se pravi, da zahtevajo, da bi se čutil vsakokratni predsednik avstrijske vlade za berlin-fkega državnega upravitelja, 'l'oda mi Avstrijci smo poklicani mnogo prej, kakor pa herlin-|ki gospodje, da ustvarimo nemško zgodovino ln določamo vsenemški koncept (načrt) Netii-Éije. Prišel bo dan, ko bomo načeli vprašanje brniške usode in ko bomo ustvarili središče büke Nemčije, to je res nemške države iti no jbžave neke politične stranke. Vsak pogovor o hirikljiióitvi in združitvi odklanjamo dotlej, pokler ne bo Ber'in opustil svojih mfsli o raj-škili komlsRrijatih in državnih upraviteljevih - ; Ramo. Tenčkarjevo iu Jagrovo hišo, ske-jienj iu gospodarsko poslopje ji' uničil požar Lipi nad Vrbo. — Koroško vodstvo velenettt-fl.p stranke se je na svoji zadnji seji izreklo ta narodno fronto, priključitev k Nemčiji tu ka sodelovanje s hitlerjanci. — Otroci so zapi lili požar v St. Janži. pri Pokrčah. Pogorela tri poslopja. — 80 letnico je praznovala v Celovcu Magdalena Ferjančič, vdova po pregledniku slovenskih posojilnic. Poljska s Koši c nas pred nasiljem! V prejšnjem (teniškem mestu Gdanskem imiijo nemški hi-Uerjevri precej pristašev, posebno med poii-pijo. Kakor po celi Nemčiji, stopajo hdlerjev-Ei ludi v Gdanskem. ki se sicer mednarodno [upravlja, a ima izvoljeno občinsko upravo, popelmo na prste socijalnim demokratom, v (»lanskem imajo Poljaki svojo pošto, ki jo i ti— Irli sami \odijo iu se dotično poslopje smalta ptot lasi poljske države, kamor ne sine poli-Jcija aH diuga oborožena silo. Na to poljsko |p išto se je nedavno umaknilo pred zasledti-jočim t hillerjevskimi policisti večje število (nemških sccijalnih demokratov. S poštnega »okna so klicali na ulico: -Poljaki, rešite nas (tega nasilja! Poljaki, zahtevajte, da dobi Gdan-Isko mednarodno jiolicijo! i Ukrajina s Veliko zborovanje ukrujinske mladine. IDne ti in 7. maja je bilo v Lvovu veličastno (zborovanje ukrajinskih fantov in deklet. Glav-liii ntiiiien je bil poklonitev Kristusu. Nad 120 ltisoč Ukrajincev se je zbralo oba dneva v Ibvovu, v mestu ukrajinskega kralja Danila in I njegovega sina Leva, po katerem ima Lvov I svoje ime. V Lvovu je 15 grškokatoliških cer-jkva, v katerih so opravili spoved tisoči in tlso-Ift zborovalcev. Drugi dan je bilo zunaj na Jrgu skupno sv. Obhajilo. Dvajset duhovnikov le podelilo 12.000 fantom in dekletom sv. zakrament. Tisoči in tisoči niso prišli radi prekratko odmerjenega časa na vrsto. Pn slovesni službi božji je bila po lvovskih ulicah veličastna, štiri ure trajajoča procesija, posebno učinkovita tudi zato, ker so vsi fantje in de- Poplača zvestobo! Davno že ste spoznali njegovo vrednost — Schichtovo terpentinovo milo je nenadomestljivo. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. ■SCHICHT^ TERPENTINOVO MILO ST.l 2 1,; priljubljeni jugoslovanski izdelek! kleta pa tudi starejši ljudje v prekrasnih ukrajinskih narodnih nošah prepevali med procesijo cerkvene,narodne pesmi. Pred največjo cerkvijo sv. Jurija se je sprevod ustavil in Metropolit Šepticki je blagoslovil svoj verni narod Slavnost se je izvršila v najlepšem redu in je pokazala vsemu svetu, tudi Poljakom, da ukrajinski narod ni izumrl, ampak da živi in hoče živeti! Naj še omenimo, da je sv. Oče blagoslovil zbrano ukrajinsko mladino v tre-uutku, ko je zbrana pred cerkvijo sv. Jurija v Lvovu, prisegala zvestobo Kristusu Kralju. Amerika s Drobiž. V clevelandu sta umrla 55 letni Matevž Vertovšnik iz leskovške fare in 49 letni Frank Mlakar iz Drnovega pri Krškem. — V Lorainu je preminul Franc Kirn iz Gornjih Pirnič pri Medvodah. — 55.000 gledalcev je bilo ono nedeljo pri žogoinetni igri v mestnem stadionu v Clevelandu. Vsak je plačal najmanj 00 Din vstopnine. Pn pravimo, da so slabi časi! — 200 stanovanjskih hiš ie upepelil požar v naselbini Ellsworth, Me. Nad milijon dolarjev škode. — V Clevelandu je pogorela do tal sirska ortodoksna cerkev sv. Jurija. — V Jo-lietu. III. je odšla v večnost 68 letna Marija Terlep iz Sel pri Žužemberku. — V Lorata, Ohio so pokopali 62 letno Frančižko Tomšič iz Starega trga pri Rakeku. Drobne novice Poprav« kupole cerkve sv. Petru v Rim«, ki je trajala pet let, je stala 1.600.000 lir. Za >Živijo Hitler« plačaš na Dunaju 10, za >Dol z DolIfussoiiK pa 50 šilingov. 8688 časopisov v .'16 milijonov izvodih izhaja ta čas v sovjetski Rusiji. Francosko hlapce imenujejo nemški hi-tlerjevci avstrijske krščanske socialiste. Francosko-rusko pogodbo o neunpadiinju je odobril francoski parlament. Da izgladi spor med avstrijsko iu nemško vlado obišče Dunaj bivši nemški kancler Pa pen. Proti personalni uniji z Avstrijo in proti vrnitvi Habsbttržanov se je izjavil v madjar-skem parlamentu ministr. predsednik Gönibes. Stolico za misijonsko vodo so otvorili na dunajskem vseučilišču. Predavatelj p. dr. Johannes Thauren S. V. D. 4000 m nad morsko gladino leži nova stolna cerkev v Lit Pazti v Boliviji. Gandija so izpustili iz zapora, vendar hoče stradati, dokler ne bo izpuščenih še okrog 10.000 političnih jetnikov. Vse narodne socijalisto je začela odpuščati iz vojske avstrijska vlada. Hranilne vloge so se zelo povečale v Avstriji in denarni zavodi zopel dajejo posojila, zlasti hipotečua. KAJ JE NOVEGA Pozdravljen, Rim! • Dne 25. maja pridejo v Rim hrvatski romarji. V odposlanstvu bodo zastopani vsi stanovi; škofje, duhovniki, svetno izobraženstvo, kmetje, delavci, meščani. Ob tej priliki priobčuje »Katolički tednik': članek, iz katerega naj posnamemo nekaj tehtnih stavkov. »Katol. tednik« piše: »Izpovedujemo na ves glas: Mi smo katoliški narod. Bili smo in ostati hočemo, Naš katolicizem. to je naša zgodovina. Udani smo Rimu in ni nas tega sram. Ničesar nismo izgubili, ker smo Petrov Rim poslušali in ga hranili. Nobenega našega otoka nam ni vzel in v nobenem pogledu se ni dotaknil naših narod nih idealov. Nikdar nas ni poslal v bratomorni boj. Rim ni zahteval od nas ničesar, kakor da slušamo glas Resnice in da se držimo Gospodovih zapovedi. —- Polnoletni smo in ne ra- bimo varuha. Že dosedaj smo znali spraviti v sklad narodne dolžnosti s svetovnim krščanstvom. To bo tudi v bodoče. Nihče nas ne odtrga od Rima. K njemu nas je privezala volja in zapoved Kristusova, a Kristus je eden: včeraj, danes in na veke. Hiše božje govoie. Katoliške manifestacije pričajo. Zvestoba Rimu, to je danes rešilna misel našega naroda. Zapisana je v vsakem srcu in vtisnjena v globino naše duše. Na Petrovi skali nas ne poruši nihče, v Petrovem čolniču je pot našega življenja najbolj ravna in obstoj našega naroda najbolj zajamčen. Pozdravljen, Rim! Sinovslto te pozdravljamo. Ne zato, ker si Rim Cezarja in Italije, ampak zato, ker si Rim Petra in papeža, ker si srce katoliškega sveta in središče vere, ker si sveto, večno, božje mesto. Škofe pred sodščem Dne 15 maja 1933 se jc nadaljevala kazen- , ska razprava proti katoliškim škofom radi 1 znane sokolske spomenice pred kazenskim sodiščem v Zagrebu. Poleg katoliških škofov je bil obtožen še župnik pri Sv. Marku, dr. Rittig, in njegov kaplan Dragan Kociper. Ško- j fe jc zagovarjal dr. Janda, Dr. Janda je, skli-cujoč se na govor predsednika vlade, ki ga ! je imel v skupščini pri proračunski razpravi i in pri katerem je orisal značaj in odnose cer- ; kve do države, izjavil, da je vsaka nadaljna razprava v tej zadevi brezpredmetna ter je nato zapustil sodno dvorano. Ker so vsi r.adškofje in škofje ugovarjali, da meščansko kazensko sodišče ni pristojno, da sodi škofe, je sodišče v obširni obrazložitvi, v kateri omenfa tudi konkordat, ki je bil sklenjen z bivšo avstro-ogrsko monarhijo, njihov zagovor zavrnilo. Po proglasitvi tega sklepa je zastopnik Sokola advokat dr. Ga-vrančič izjavil, da z ozirom na visoki položaj, ki ga imajo obtoženi nadškofje in škofje v cerkvi in v družbi, ne zahteva, da jih sodišče kaznuje in radi tega umika obtožbo. Sodišče je nato, sklicuječ se na § 276 zakona o krivičnem postopku, vse obtožence oprostilo. Prilateiiem krščanske dobrodelnosti Gospodje dušni pastirji in »Domoljub« Vas jc že pred kratkim pozval, da pokažete naklonjenost do ubožnih ljubljanskih otrok, ki jih želi Karitativna zveza v sporazumu s škofijskim ordinariatom tudi letos poslati za počitnice na deželo. Dve leti zapored se je ta akcija na čast naši škofiji obnesla. Stare in nove naše prijatelje prosimo, da poskrbe in se žrtvujejo tudi letos za čim lepši uspeh tega nameravanega dela krščanske dobrodelnosti. Kdor bi za božje plačilo rad sprejel kakega resnično potrebnega in vrednega ljubljanskega revčka, bodisi dečka ali deklico od 8 do 12 leta, k sebi pod streho in na prehrano, naj javi to svojemu gospodu župniku, da ga ta priglasi Karitativni zvezi v Ljubljani. Naša pisarna bo stranko natančno in pravočasno obvestila, kdaj in na katero postajo ji bomo otroka dostavili. Otroci se bodo razšli po deželi začetkom julija. S priglasi hitite, da bo mogoče vse pravočasno in lepo urediti. Vse kar bomo z združenimi močmi dobrega storili, bo ostalo zapisano v knjigi življenja. Pokažimo, da nas je častno število po vsej deželi, ki vemo da je krščanska dobrodelnost danes najnujnejša zahteva časa! Karitativna zveza v Ljubljani. Osebne vesti d Šestdesetlctnico rojstva je obhajal dne 19. maja Janez Jordan, posestnik v Grobljah pn št. Jerneju. Mož jc vsestransko požrtvovalen in naročnik več katoliških časopisov. — Bog ga živi še mnogo let! d Šestdeset let je dopolnil g. Janez Jereb, župnik in duhovni svetnik v pokoju. Bog ga' ohrani šc mnogo let! d 25 let že pastiruje pri Sv. Jošfn nad Vrhniko g. župnik Josip Nagode. Bog ga živi še mnogo let! d Duhovniške spremembe. Umeščena sta bila: Franc Zajec, župnik v Tomišlju na župnijo Crtnošnjice, in Anton Porenfa, župni upravitelj na Vačah, na župnijo Vače. - Župnija Tomišelj je podeljena Jožefu Murnu, kuralti v 4* Trnju na Krasu, župnija Podlipa pa Ignaciju Skobetu, doslej kaplanu na Vrhniki. — Ustoličen je na župnijo Št. Rupert Peter Flajnik vi-kar-pomočnik istotani. — Župniji Ziri se je odpovedal ondotni župnik Jožef Logar. — Imenovani so bili: Karel Plot,kaplan v Ribnici, za upravitelja župnije Banjaloke; Ivan Pečnik, kaplan v Zireh, za upravitelja te župnije; Franc Klopčič, kaplan v Kočevju, za upravitelja župnije Osilnica; Franc Markež, kaplan v Zagorju ob Savi, za upravitelja župnije Vinica, Jožef Cegnar, župnik v Smledniku poleg sedanjega mesta še za upravitelja župnije Trboje, in Lambert Ramšak, župni upravitelj na Vrhu sv. Treh Kraljev za upravitelja župnije Rovte. — Premeščeni so kot kaplani: Jožef Kiemenčič iz Šmartna pri Litiji na Vače, Leon Kristane iz St. Petra pn Novem mestu v Ribnico, An fon Ronko iz Vsak trgovec, gospodar in gospodinja poseti XIII. LJUBLJANSKI VELESEJEM OD 3. DO 12. JUNI3A 1933. Pregled vseh predmetov in potrebščin v gospodarstvu in gospodinjstvu. Razstavišče obsega 40.000 m2. Polovična vožnja aa ielemicah, popust aa parobredib. Spccljainc nufltave: PolilStvo, unu|e, tekstilno blano, papir, ilvila, tajski promat Dolenja*«, perutnina in Kunci, „Šivali m rastlin« v atanovanju". Legitimacije se dobo pri vedili denarnih savodlb, aupntli tn občin salti ur utili, au«unia)i rudnika in pri večjth telezn. postajali Dravske banovine Veleselmsko zabaviSSo |e pestro tn veltkomestno. Toplic v Poljane nad Škofjo Loko, Frane Tom iz Poljan nad škofjo I.oko v Toplice in Martin Starec iz Trebnjega v Št. Peter pri Novem mestu. — V Argentino med jugoslovanske izseljence je šel pastirovat duhovnik Jožef Ka-stelic. Domače novice d Nekaj številk o posevkih. Kmetijsko ministrstvo objavlja podatke o površinah, posejanih z ozimino v jeseni lanskega leta. V naslednjem navajamo te uradne podatke za 1932, obenem pa prinašamo v oklepajih razliko v primeri z letom 1931: Pšenica 2,086.831 (več 6.07PJ ha, ječmen 242.275 (manj 12.092), rž 214.6TÌ (več 7.708), napolica 49.300 (več 1574), oves 29.380 (manj 5938), lan 6084 (manj 342), mak 5452 (manj 1183) itd. Skupno je bilo z ozimino posejanih v vsej državi 2,643.209 ha, kar pomeni v primeri z letom 1931 zmanjšanje za 4594 ha, v primeri s povprečjem od 1928—1932 pa celo zmanjšanje za 23.005 ha. K tcin podatkom je pripomniti, da so bili prvi provizorični podatki, ki jih je objavilo kmetijsko ministrstvo lani meseca maja za jesen 1931 višji kot sedanji podatki, katere je treba razumeti tako, da so obsegali samo one površine, ki so bile tudi po-žetc ne oziraje se na uničenje dela posejane ploskve zaradi najrazličnejših razlogov. Za pšenico u. pr. so bili lanski provizorični podatki: 2,111.497 ha, torej znatno več, kot sedaj. Iz tega sledi, da se je kultura pšenice lani prav za prav zmanjšala. — V naši banovini je bilo posejanih (v oklepajih provizorični podatki za 1931); pšenica 60.758 (62.126) ha, ječmen 15.235 (15.475) ha in rž 31.814 (32.152) ha. Zmanjšanje posejane površine je najznatnejše pri rži. d Glavna skupščina Zadružne zveze. Za glavno skupščino Zadružne zveze dne 1. junija je železniški minister dovolil polovično vožnjo. Polovična vožnja velja od 30. maja do 3. junija. Delegatje za glavno skupščino kupijo na vstopni postaji celo karto, katero pa naj v Ljubljani po svojem prihodu ne oddajo, ker velja tudi za vožnjo nazaj. Na občnem zboru bodo dobili potrdilo, da so se udeležili občnega zbora. d Najpraktičnejši pouk o razvoju stanja našega gospodarstva nudi vsem slojem XIII. Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija. Istočasno pavzbuja tudi nacionalno zavest, saj je velesejem edini forum, kjer je praktično prikazana delavnost, zmožnost in organizacijski talent Slovenca. Nikomur naj ne bo žal Din 19 7.a vstop na sejmišče, saj je ta vstopnina v primeri s tem, kar velesejem nudi poučnega in zanimivega, malenkostna. Odložite svoje izlete na prihodnje nedelje in izkoristite čas prireditve velesejma za koristni obisk. d Poslovanje vseh pomožnih blaganj in zavarovalnic na zadružni podlagi in z načinom dokladnega kritja (»Samopomoč«) jc začasno ustavila banska uprava. Karitas pri ljubljanski Vzajemni zavarovalnici s tem odlokom ni prizadeta. _ . »karitas« postale nemoteno dalie Z ozirom na odlok banske uprave dravske banovine, da se ukinja nadaljevanje zavarovalnih poslov vseli pomožnih blagajn (samopomoči) in zavarovalnic na zadružni podlagi s sistemom dokladnega kritja, obveščamo tem potom javnost, da „KARITAS" s tem ni prizadeta. „KARITAS" temelji na zavarovalno-tehničoi podlagi in nudi svojim članom popolno varnost (kapitalno kritje). d čedna vsotica. 2e svoječasno smo poročali, da je Slovenija letos v prvih treh mesecih plačala pri vseh sodiščih, podrejenih ljubljanskemu prizivnem sodišču, za razne sodne takse v kolkih 3,029362 Din, največ meseca marca, namreč 1,399.264 Din. Sedaj aprila pa je znesek za sodne takse silno padci. V aprilu je bilo pri vseh sodiščih Slovenije plačano v kolkih samo 770.000 Din, lako da je Slovcnjia v štirih mesecih plačala za sodne takse v pravdah in drugih sodnih zadevah 4,099.362 Din. Tako silovit padec taks tolmačijo s tem, da je stopil z uvedbo novega civilnopravdnega postopka tudi v veljavo zakon o sodnih taksah, ki nekoliko zmanjšujejo takse in uvaja drugačen način plačevanja taks. Poprej so morale stranke, ki so pri sodišču vlagale civilne tožbe, hkratu z vložitvijo tožbe priložiti v kolkih takso za raz-sodnino. Po novent pa plačujejo stranke raz-sodnino šele, !;o je izrečena sodba. Civilne pravde splošno zelo naraščajo, zlasti menične. Večji zneski za plačane sodne takse se bodo izkazali šele prihodnje mesecc. d Prav živahen promet z zemljišči kljub gospodarski stiski je zadnji čas zaznamovati v Ljubljani in okolici, ki spada pod sodni okraj ljubljanski. Aprila meseca je zemljiškoknjižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča zaznamoval 73 kupnih pogodb, ki predstavljajo v celoti vrednost zemljišč za 2,889.728 Din. Tudi v majniku je prav živahen promet. Pri omenjenem uradu je bilo do včeraj zaznamovanih 48 kupnih pogodb za vrednost Din 1,746.108. Mnogi namreč poizkušajo svoje prihranke naložiti v posestva in zemljišča. d Na trgu so bile te dni prve črešnje po 32 Din kilogram. — V tržnem ceniku, ki ga Pred nakupom za birmo ne premišljujte, kje si bodete dobavili poceni blago ali gotove oblekce in obleke, svilene robce, klobuke, nogavice, čevlje, ampak se podajte ali pišite po vzorce in cenik TONSKI-00M Celie št 19 kateri Vam nudi gornje predmete v veliki izbiri, po najnižjih cenah in v dobri kvaliteti. Obleke se izdelajo po meri v lastni tovarni. «iAtl-MB prinašajo splitski časopisi pa čitamo, da se prodajajo v Splitu črešnje po U Din za kg. Presneto daleč mora biti ta Split, da je »prevoz« tako drag. d Tramvaj so zopet podražili. Uprava ljubljanske električne cestne železnice sporoča, da sc od 20. maja dalje zviša sedanja cena za prestopne vozne listke od 1 Din 50 par na 2 Din. Cena za vožnjo v St. Vid na progi glavna pošta—St. Vid ostane nespremenjena t. j. 3 Din, na progi Vič—glavna pošta do St. Vida in obratno pa se zviša cena za 50 jiar t. j. ua 3 Din 50 par. Vzlic zvišanju cen, bodo uslužbencem znižali plače in opustili nabavo službenih oblek. Zlato naše hrane Jafnine Makaroni, špageti, juhine takahe d Mednarodna železniška konferenca se je pričela na Bledu. Trajala bo 10 dni. ti Velik obmejni kolodvor grade v Mari-bc..i. Tam bodo nastanjeni tudi železničarji in cariniki Jugoslavije in Avstrije, ki namerava poslati v Maribor okoli 40 uradniških družin ter zahteva za njihove otroke posebno nemško šolo. d Planinski pašnik za vzgojo plemenske živine po švicarskem vzorcu hoče urediti naša banovina na Menini planini. d 340 Čehov je obiskalo te dni na izletu po Jugoslaviji tudi Ljubljano in Gorenjsko. V domovino so odpotovali preko Jesenic in Salz-burga. d Za triurni opoldanski počitek sc potegujejo ljubljanski trgovski sotrudniki Gospo- Samo eno edino |e zdravilno planinsko bilje, ki raste na solnčnih planinskih krajih Slovenije Hribovita zemlja, na kateri raste, je polna zdravilnih mineralnih soli, ultra-violetni žarki planinskega solncn pa pojačujejo delovanje vitaminov, ki se nahajajo v rastlinstvu. „PLAWINKV-éXJ BAHOVEC sestoji v glavnem iz tega zdravilnega bilja in zaradi svoje vsebine čisti kri, čisti blagodejno. ne ustvarja navade, žene na vodo in s tem obnavlja ves organizem. Itvirna äkatlja Din 20— v lekarnah In drogerijah. Ite», št. KM» c dno 6. T. 1932 Lekarna Mr. L. BAHOVEC, Ljubljana darji ne bodo prav nič na izgubi, ako ustrezajo omenjeni želji. d Zabranjeao je uvažati in razpečavati v naši državi list »Ameriški Slovenec«, ki izhaja v Chikagu. Med brati Hrvati d V Rim je odpotoval šibeniški škof dr. Jeronim Mileta, da opravi predpisani obisk pri sv. očetu. d Bolnišnica v šibenika obhaja letos 50 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bodo izdali posebno knjigo in se bo vršila proslava, na katero 'Sodo povabljeni tudi zdravniki iz drugih krajev. d Štiri milijone dinarjev bo veljala palača Delavske zbornice, ki jo hočejo zgraditi v Splitu. d Letos je minalo 200 let, odkar obstoja frančiškanski samostan v Osjeku. Iz naše orestolice d Nečakinja predsednika ameriških Združenih držav gdč. Dawis Roosevelt je prišla pogledat Belgrad. d Gradnja sokolskih domov. V ministrstvu za telesno vzgojo naroda so izdelali posebno uredb" o gradnji domov, ki spadajo v pristojnost omenjenega ministrstva. d Veliko število kobilic se je pojavilo v črni gori. IU*« 91« u , . i.'Jj' ... . • -.-••. t. * io .■.-■ewerjùi >Xccm*Ssü«<. Udji V ob-npb -oc. N?rocajte -Domoljuba«! Stcv. 21. »DOMOifLB*. da« mafaJ933_ Franklin de Roosevelt. pred-^inik amenfeth '/i!rw fcnih držav je naslovi i ns vte ririi^r poeW, naj sj? razorožijo. Njegova poslanic - i - v prvi vrsii carnea, posreiovnt: cìm Ans!;; o in Francijo ut eni strani, ter Nemčijo drvgi. Hin« se je zbal obroča. ki ;e začel okVpa?i >'-•: ' .• zaradi nepop'JtÜjivosti nemških odfK*La(i>>:-v na razoroži-tveti konferenci, in je v ladajenj govora pred državnim zborom izjav.L da *pr<-1 Hoose-veKov načrt. Da bi Amerika -iiu dober zgled ostalim državam, je perei j«tvo a mer Skr mornar:« ' lo nkü, ruj s- tret.ia» amerir« «ar-aarice ia rarUw >ta: ü-'ajno razoroži. I glega lesa, jamskega itd. Nadalje je dovoljen uvoz češpelj in kalcijevega karbida v določenih količinah. Te uvozne količine predstavljajo vrednost 4 milijonov pengov na leto. To vsoto bo plačala Madjarska z izvozom blaga v isti vrednosti. d Nasprotje med Italijo in Malo antanto se je zelo ublažilo vsled posredovanja češkega zunanjega ministra dr. Benesa. Vsaj časopisi pišejo tako. d Tudi naš Sokol naj se vštejc med pomožne vojaške organizacije so zahtevali Italijani na razorožitveni konferenci, a s svojim predlogom niso uspeli. i1^na"ctj~ntrobe, ttpetnik, GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 16 (PRI LEVU). d Nov zakon o državnem računovodstvu izdelujejo v finančnem ministrstvu v Belgradu. d Med srbsko in romunsko pravoslavno cerkvijo je bil dosežen sporazum o ureditvi razmer romunske pravoslavne cerkve v Jugoslaviji in srbske v Romuniji. d Uvoz svinj iz Jugoslavije in Romunije bo zopet dovolila avstrijska vlada, vendar v znižanih količinah. Nedavna ustavitev je ceno svinjini v Avstriji zelo povišala. Nesreče d Šupa z zalogo kolarskega lesa je pogorela posestniku špelkotu na Jami pri Žužemberku. d Kozolec z 8 okni je pogorel Peregriuu Jesenšku, posestniku v Izlakah. d Zgorela je Pogorevčltova hiša v Trobljah pri Slovenjgradcu. d Šele po enem letu se je pokazala bolezen. Dne 15. maja je bil v Šoštanju pokopan ma- renberški občinski odbornik in trgovec g. Rajko R i t o š e k. Pred enim letom ga je ugriznil stekel psiček. Bolezen se je pokazala šele 8. maja. Takoj naslednjega dne je bil še pri popolni zavesti spreviden. V sredo 10. maja so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je v četrtek opoldne umrl, star 42 let. d Med ponesrečenci. Pri padcu sta si zlomila roko 4 letni Anton Zdovc iz Šiške in 3 letni Franc Regali iz Kamnika. — Kolesar je povozil 7-letuega Jožefa Srebotnjaka iz Zg.' Gamelj; Jožef ima zlomljeno ključnico. — Z vrelo kavo se je oparila po vratu 4 letna Slavka Benedik, iz Preske pri Medvodah. — Pri padcu si je zlomil rebro Berložnik Josip brzojavni nadzi-ratelj v Ljubljani. -— Na mokrih tleli mu je spodrsnilo in si je pri padcu zlomil ključnico 11 letni šolar Strmec Josip iz eSl pri Šumberku. — Pri čiščenju vodnjaka je iz posode zdrsneli kamen zadel v glavo Ribiča Janeza kočarja iz Gor. Kar-teljevega in mu prizadejal občutno poškodbo. —-Veja je padla na roko in jo prelomila 19 letnemu Höferlu Alojziju iz Smuke v Suhi krajini. — Ko je padel, si je zlomil bučico v členku 10 letni šolar Udovč Martin iz Gornje Težke vode pri Stopicali. d Slekla ga je in mu sezula čevelj. Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju v mariborski okolici se je pripetila čudovita nesreča, ki se je naravnost po čudežnem naključju iztekla za prizadeto osebo dokaj povoljno. Ob priliki, nekaj minut trajajoče popoldanske nevihte je kar naenkrat silno zagrmelo. Strela je udarila v posestnika Ivana Rehaka iz Loke št. 9, ki je vozil s kravami iz gozda steljo. Strela je udarila v jarem krav ter obe živali na mestu ubila, nato pa je preskočila na voznika ter ga omamila. Pri tem je sila strele raztrgala vozniku vso obleko, da je popolnoma padla z njega, ter mu sezula še levi čevelj. Obležal je nezavesten poleg mr- tvih krav in razbitega voza. Z ribanjem in dolgotrajnim umetnim dihanjem se jim je posrečilo nezavestnega Rehaka spraviti k življenju d Čudežno smrti rešeno dekletce. Dekletce, žužemberškega krojača gosp. Gliha, se je igralo z obročem v veži domače hiše. Obroč se je dekletcu zmuznil iz rok in se zakotalil na cesto. Stekla je za njim in padla pod konje, ki so pravkar vlekli težak voz, naložen s hrastovimi hlodi. Ko je voznik dekletce v groznem strahu potegnil izpod konj, so ljudje, ki se jih jc na otrokovo vpitje veliko nabralo, mislili, da je ostalo od ubogega otroka le kup zrnečkanih kosti in mesa. dravnik je pa ugotovil le podplutbe in eno strto koščico na nogi. Novi grobovi d V Mengšu je umrla po kratki bolezni dne 8. maja Marjeta Majdič roj. Podboršek. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. d Podlegel je težki bolezni Jožef Poz-nič, mož poln katoliškega duha ter odločen zagovornik katoliških načel, oče znanega misijonarja Valentina Pozniča v Južni Afriki. Bil je dolgoleten naročnik »Domoljuba«. Po devetmesečnem trpljenju ga je Bog poklical k sebi v 76. letu starosti. Naj mirno spava v tihi zemlji, ostalim pa prisrčno sožalje! d Na Brezjah je antri dne 21. maja 1933 posestnik Frelih Andrej. Zapustil je mlado ženo s tremi hčerkami. Bil je v 42. letu. Na Vrhniki so pokopali Marijo Verbič roj. Prcstor, soprogo trgovca. — V Celju je umrl najstarejši meščan 93 letni slikarski mojster Batič Jakob. — Od kapi zadeta je umrla v Hruščah pri St. Janžu 48 letna Plazar Marija, mati devetih otrok. — Na Leskovcu je odšel v večnost 13 letni Brinar Janez; čez dan je bil še v šoli, zvečer je tožil, da ga boli trebuh, po- RAZNO Beračeva oporoka. V Brixenu je umrl neki čudak iz Bonna na Renu. Pokojnik, z imenom Heinrich Basse, je živel že več let v Brixenu. Hodil je okrog v zelo revni obleki in se je izdajal za berača. Posmrtna preiskava pa je dognala, da je Basse Paino Minil siromaštvo in revščino. Zapustil je v oporoki poldrag milijon^ lir v gotovini, za | dediča pa je postavil kitajsko ljudstvo, kateremu naroča v poslednji volji, naj porabi denar za hoj proti Evrope j ceni. Ali morska kača obstoja? Ravnatelj londonskega gojišču živali t'Oiild je proučil vsa razpoložljiva poročila o morskih kačah. Devet desetin teli poročil je izločil, ostalo jih je Kakšnih 30 iz zadnjih -0 let in ta se mu vi-<"K> verjetna. Po natančnem primerjanju vseli teli preostalih poročil je prišel do prepričanja, da morska kača res živi, in sicer mora biti kakšen plezioza-ver ah njegov potomec, se sprehaja po morju Z dvema drugima ne- , znanima pošastim«. I IE Avg. Senoa: BARON IVICA ,Na, poglej I Kako lepo jabolko! Utrgaj ga in nesi Jagici.' Niko je znal iz panja vzeti med za Jago. Mati je pripravljala vse, kar je bilo potrebno, a oče se je že pogodil s Slovencem iz Preltrižja, da nama je zgradil lepo čumnato. ,Naj bodeta sama,' je dejal starec, ,saj si bodeta imela dovolj povedati.' Srečen sem bil tedaj, moj Bog, kako srečen! Zdelo se mi je, kakor da gledam v prihod-njosti čisto, jasno vodico, kateri vidim do dna. Srce mi je bilo vedro in pokojno, a povsod, povsod, za vsakim drevesom, za vsakim grmom sem videl le Jago in zopet Jago, l'oda sreča, ah, sreča!« se zamisli Ivica in potegne z rokavom čez oči. »Pa naj mi še kdo reče, da človeku ni ušojenol Bilo je dva dni pred sv. Martinom. Dopoldne je stal moj oče pred hišo in ogledoval, kaj dela družina. Tudi jaz sem imel opravek doma. ,Ivica,' mi pravi oče, ,stopi k botru Vukoviču v Črnomerce in ga prosi, naj pride za Martinovo k nam krstit vino. In ti, mati,' je zaklical v hišo, ,zakotji mi za Martinovo lepo gosko.' Jaz sem skočil v Črnomerce kakor čez plot in povedal Vukoviču, kako dobro vince smo pridelali in da bi bil smrtni greh, če bi ga ne prišel krstit, a da bo lepše, naj ne pride sam. To sem mu dejal v naglici, a Jagici sem imel seveda povedati mnogo več. Okrog poldne sem se vračal. Krenivši s ceste v jarek sem opazil, kako se je zbiralo na našem dvorišču poluo ljudi. Slišal sem tudi krik in vik. Meni je postalo tesno pri srcu in pospešil sem korake. Čim me od daleč zagledajo, se obrnejo vsi proti meni. Ob plotu je stala Jelica, pritiskala roke na obraz in obupno jokala. ,Kaj ti je, Jelica?' jo hlastno vprašam. Toda sirota od obupnega ihtenja sploh ni mogla govoriti. ,Govori, kaj ti je, Jelica?' ,Joj, joj I' je ihtela deklica kakor brez uma. — ,Atka ne bo nikoli več! Joj! Joj! Atek je umrl!' Vsa kri mi je šinila v glavo, noge so se mi začele šibiti in zgrabila me je mrzlica, kakor bi sedel na ledu. Pustil sem otroka in odhitel domov. Res, gospod, res!... Pred hišo in v hiši so stale objokane ženske, po dvorišču je ležalo razmetano orodje in krave so lazile po vrtu. V sobi na klopi je sedela mati, pritiskala glavo na okno in tiho ječala. Niko je čepel ob peči in stiskal oči z rokama, čez katere so lile goste solze, okna so bila odprta, a na postelji, pogrnjeni z belo rjuho, je ležal moj dobri, moj dobri oče — mrtev.« Pri teli besedah je glas Ivice nenavadno drhtel, cigara mu je padla iz rok in sklonjene glave je buljil z očmi v tla pred seboj. »Zadela ga je kap,« je nadaljeval Ivica po kratkem odmoru, »zrušil se je na hišnemu pragu kot hlod. Na Martinovo smo ga pokopali tam — v kotu — pokopali smo mojo srečo. Da, da, dva in trideset let je tega, gospod. Sedaj je bilo treba seveda šteti do drugih sv. Treh kraljev, kajti sedmina in godci ne gredo skupaj.« II. »Minevali so dnevi tiho in žalostno. Jaz sem pridno delal in molčal, mati je pa gospodarila, kakor je vedela in znala. Izprva je jokala in jako žalovala. Drugi, tretji dan po očetovi smrti sem mislil, da se bo usmrtila, tako je bila vsa iz sebe. Pozneje se je nekako umirila, toda dobro sem opazil, da od dneva do dneva več pije. Toda kaj sem ji mogel? Bila je moja mati in molčal sem. Naj- noži ga je pokosila smrt. — V Vidmu ob Savi je zapel mrtvaški zvon Andreju Mastnaku, davčnemu slugi v pokoju. — V Črnomlju je zapustila solzno dolino mati advokata g. Malna-riča. — V Zrečah je odšla po večno plačilo Neža Vidmar rojena Jekel, soproga trgovca. — V Mengšu je izdihnila Marjeta Majdič roj. Pod-boršek. — V Gornjem gradu je umrl Jože Poz-nič brat Valentina Pozniča, misijonskega brata v Indiji. — V Rogaški Slatini jc odšel v večnost tamošnji zdravnik dr. Werner Höhn. — Na Bezeni pri Rušah je zapustil solzno dolino posestnik Franc Scrnc. — V Dravogradu jc zapel mrtvaški zvon Ani Bernardi. — V celski javni bolnišnici je odšel k Gospodu po plačilo Josip Musi, župnik v Vitanju. — V Ljubljani so pokopali Rozalijo Janda Galle, soprogo rudarskega svetnika, podobarja Ivana Poljanca in ing. Franca Lampeta, šumarskega svetnika ban-ske uprave v Nišu. — Naj počivajo v miru! Razno d Konvikt Notre Dame nudi stanovanje in vso oskrbo dijakinjam srednjih in strokovnih šol. Pojasnila daje: Predstojništvo Ubogili šolskih sester de Notic Dame, Ljubljana, Langu-sova 16. — Tramvajska proga: Vič — Stan in doni. d Zopet je odprt in oskrbovan turistovski dom na Urški gori. Z 20. majem je bil odprt tudi Aljažev dom v Vratih pod Triglavom. d Na Krvavcu bo v nedeljo, 28. inaja ob 10. uri sv. maša. d V gluhoncmnico v Ljubljani se sprejmejo ob pričetku šolskega leta 1933-34 vnovič gluhonemi otroci v starosti od 7 do 10 let na prošnjo staršev ali njih namestnikov. Prošnjam, ki naj se vlože do dne 5. junija 1933 pri ravna-teljustvu, je priložiti rojstni in domovinski list, ubožuo spričevalo, če sc prosi za brezplačen sprejem in zdravniško spričevalo, da je otrok gluhonem in da ni slaboumen ali neozdravno bolan. 2upne urade, županstva in šol. upra-viteljstva xprosimo, da obveste prizadete o tem. — Ravnateljstvo. d Izgubil se je v noč. V Užicu je bil obsojen na smrt neki Peter Marjanovič iz vasi Dobro-selice v zlatiborskem okraju. Ta Peter Marjanovič je sedaj pobegnil iz sodnih zaporov. Marjanovič ni poprej prav nič dal slutiti, da namerava na kakšen način pobegniti iz zapora in je užival zato precejšnje zaupanje paznikov Ječar Jovankovič zato zadnje čase ni posebno pazil nanj. A Marjanovič je na nepojasnjen način prišel do vitriha ter je v noči odprl vrsta celice, nato vrata ječe in se nemoteno izgubil v noč. Za zločincem so bile poslane na vse strani patrulje in obveščena so bila vsa okrajna glavarstva bližnjih okrajev. d Radi komunističnega delovanja je bil obsojen Anton Strmec iz Prevalj na 1 leto in 3 mesece, Ivan Kolar pa na 4 mesecc strogega za. pora. MED BRATI V TUJIM bil 8 takimi do gremo. (Mocrs-Meerbeck, Nemčija.) Nedavno so dobila vsii naša društvu pova-o, dn se udeleže inauifestacijskega zborovanju tnkozvanih zajedničarjev, to je ljudi, ki so izdali svojo lastno domovino, in ki so vrgli od sebe vse, kar jim je dala last,iu mati in Cerkev ter se udinjali tujcu, kateremu nas hočejo prodati. Rekli so, da bo prišlo na zborovanje 15.000 ljudi, bilo jih je pa kakih 250. To je najlepši dokaz, da naši ljudje ne nasedajo takim laž-njivim prerokom. S svojim pohodom so motili celo službo božjo, no popoldne pa je sv. Peter s krepko ploho temeljito motil njihove parade. Pravijo, da so prijatelji našega ljudstvu, pa mu le škodijo, kjer mu morejo. Predsednika naših društev g. Liiidiča so pri oblasteh denuncirali toliko časa. du so hitlerjevci naredili v zvezni pisarili hišno preiskavo, pri katerem so zaplenili vse listine, ki so bile v pisarili. Predsednika .o čez noč obdržali v zaporu. Kot obtoženca sta proti predsedniku nastopalu dva vodilna člana zajedničarjev, ki sta dotžila g. Lindiča, da je v stikih z. jugoslov. konzulom, da pobira podpise za Veliko Srbijo«, da vzdržuje slovensko šolo, da je odlikovan od jugoslov. vlade itd. Nemški sodnik je sam osramotil te podleže s tem, da je predsednika Lindiča oprostil vsake krivde, ker ni zagrešil ničesar, kar bi nasprotovalo nemškim zakonom. Policija se jc obnašala do g. Lindiča popolnoma dostojno. Videlo se je, du se Nemcem samim studi denuncijantstvo med lastnimi brati. Vso zaplenjene listine si vrnili. Društvene vésti. (Gladbek na Wostfalskcm.) Dne H. maja sta priredila Društvo sv. Bar. bare v Gladbeku in Roženvenška bratovščina ravliotam lepo zabavo s petjem, igro in veselico. Isti dan je imela v Gladbeku polnoštevilno obiskano sejo Zveza jugoslov. kat. društev. Vsi odborniki Zveze so se tudi prireditve udeležili. Nu prireditvi so bili tudi vlč. g. Tensundern, vIč. g. Drago Oberžan iz Holandije in naš konzul v Dilsseldorfu g. dr. Rihai-. Celotna prireditev je bila posvečena našim materam. G. Tensundern je imel temu primeren govor, v katerem je v krasnih besedah poveličeval ljubezen in trpljenje naših mater. Tudi g. konzul dr. Ilibar ie v svojem lepem govoru poveličeval slovenske inntere in nas navduševal zu zvestobo do naše druge matere domovine. Ob tej priliki smo jasno povdarili, da nočemo ničesar skupnega z onimi, ki so se sami izločili kot bolni udje i. našega narodnega telesu. Delati brez načrta, pa bodi karkoli, se pravi jadrati brez kompasa. bolj je žalovala Jelica, neprestano je v kotu tiho jokala. Hotel sem jo tolažiti, toda ni bilo mogoče. Ko sem jo opazil, da je kje jokala, so stopile tudi meni solze v oči. Kaj hočete, gospod? Nekega dne seni se vrnil iz Crno-mercev in našel Nika vsega krvavega, a Jelica je jokala. ,Kaj ti je, za Boga, Niko?' ,Mati me je udarila s sekirico.' Pogledal sem Nikovo rano na vratu, stopil v hišo in našel mater — Bog ji daj večni mir — pri vinu. ,Mati,' sem dejal, ,kaj je z Nikom? Kri mu teče in moral sem mu obvezati rano na vratu.' ■ Ali te to kaj stane?' se je zadrla mati. ,Lahko bi ga bili ubili.' ,In če bi ga tudi, saj je moj sin — ničvrednež je.' ,A je tudi moj brat in jaz sem rajnkemu očetu obljubil, da bom varoval brata in sestrico.' ,0 ti, nesreča,' se zaleti mati vame. ,Umirite se, mati, vino vas je zmešalo.' Od onega dne me je začela mati nirziti in če je tudi govorila kdaj z menoj sladko, ji to ni šlo od srca. Sodišče nam je postavilo varuha. Ime mu je bilo Martin bpinčič, bil je pisač ali uekaj podobnega. Vedel sem, da je pisal kmetom tožbe in prošnje. Bil je suh človek, ozkih lic, nizkega čela in dolgega nosu. Imel je zavihano brke, oči pa kakor žaba. Vedno je nosil modro suknjo, visoko zavezano pentlo, na glavi kučmo in visoke škornje. Na prstu se mu je svetil velik srebrn pečatnik, v rokah je nosil zavito drenovačo, a iz žepa so mu gledala pisma in moder, platnen robec. Večkrat sem ga videl v Zagrebu in tudi v naši vasi, a dokler je živel Oče, je prišel k nam komaj dvakrat, trikrat. Sedaj je prihajal večkrat, saj nam je bil varuh. Jaz sem prosil, naj bo nas varuh stari Vukovič, a v mestu so mi rekli, da on m mestni človek in tako je ostalo pri Špinčiču. Z menoj se je malo menil, kadar sva pa govorila, me ni nikoli pogledal v oči. - .No, Ivica dragi,' mi je časih rekel in 6' me potrepljal s suho roko po rami, ,kako gre, kako? Ali je mnogo dela, hm? Bene, bene (dobro, dobro), delaj, saj delaš zase. Le zaupaj mi, pazil bom, da bo dobil vsak svoje in tudi slavno sodišče bo pazilo. Kako pa kaže žito in vino? Dobro, kaj ne? Beno, bene!' Nato je imel navado pokašljajoče oditi v krčmo ob cesti, kjer je pisal svoje tožbe. Večkrat je pa govori! prav sladko tudi z mojo materjo in sedel z njo po vse popoldne za mizo ter praznil kozarec za kozarcem. To mi ni bilo prav nič všeč, vendar si zaradi tega nisem belil glave. Vem samo to, da ji je prinašal zdravila za mrzlico, mast za ozebline, čutaro nekega črnkastega žganja in kip svojega patrona, sv. Martina. Vem tudi to, da sta se razgovarjala mnogo o računih in da materi ni bilo všeč, če sem slišal njune razgovore. Obiskoval sem večkrat Jagico, če sem pa časih doma omenil njeno ime in najino svatbo, je molčala mati in molčal je varuh. Ko sem pa začel ostreje izpraševati, je navajala mati vedno kako zapreke in pomisleke, a varuh mi je odgovarjal: ,Patientin, amiee! (Potrpljenje, prijatelj!) Za ženitev je treba pameti. Ne bo pogorela hiša, če bo počakal mladi gospod še kak mesec. In tudi Jagica zato še no bo umrla.' Končno se mi je začela deklica smiliti. Ni ravno zabava za tako mlado stvarico čakati celo večnost. Tudi stari Vukovič je začel godrnjati in se zadirali v deklico, zato sem se materi in varuhu nekoč odrezal: ,Veste, vi mati in vi gospod varuh, jaz sem že sit čakanja. Devet mesecev je minilo, odkar smo pokopali rajnkega in njegova dobra duša v nebesili mi ne bo zamerila, ako privedeni svojo Jagico poti njeno streho, saj je bila taka njegova volja. Denar za svatbo ima, to vem in tudi perja z« nove blazine. Nočem čuden pozdrav. V nekem angleškem mestu so po občinskih volitvah hoteli posebno počastiti novoizvoljenega župana in so v ta namen postavili lep slavolok. Na slavoloku je visel krasen venec- in nad njim napis: Zaslužil si je.< Na dan davnostnegu ustoličen ja je pa divjal vihar, ki je odtrgal venec in ga odnesel kdove kam. Ko jc korakal slavnostni sprevod pod slavolokom, je visela mesto venca na slavoloku Ic še precej debela vrv, nad katero .se jc ble-stcl napis: »Zaslužil si je!« Lep pozdrav. Tatinska sraka. Nemški listi poročajo o zanimivem slučaju, ki potrjuje tatinske nagone sračjega rodil. Pred leti je izginil ncke.ml prebivalcu v mestu i.l* stri (Lužice), ki jc stanoval blizu cerkve, poročni prstan. Zaman S» je povsod iskal, zaman sumniči! nn to in ono stran -- prstana ni nikdar več videl. Sedaj slučajno našli tu urslnn v nekem skrivališču nn cerkvenem zvoniku-kjer od nekdaj gnezdijo «rake. jasno je, je bila prstan svoj fa* odneslo v svoje gnezdo tatinska srukn. PO DOMOVINI Sprejem v Škofijske zavode Na škofijski klasični gimnaziji v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano se bodo vršili sprejemni izpiti za I. razred v ponedeljek dno 20. junija, v torek 27. junija in po potrebi v petek 30. junija. K sprejemnemu izpitu se bodo pripu-slili sami taki učenci, ki nameravajo zaprositi za sprejem v zavod sv. Stanislava in so se rodili v letih 1920 do 1923 ter dovršili vsaj štiri razrede osn. šole. S 5 Din kolkovane prijave za sprejemni izpit naj se do 20. junija 1938 prineso ali pošljejo ravnateljstvu škofijske klas. gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Priloži naj se: 1. šolski izkaz (knjiži, ca (o dovršenem 4. razredu osnovne šole; 2. rojstni in krstni list; 3. dopisnica z natančnim naslovom, da bo moglo ravnateljstvo prosilca pravočasno obvestili, kateri dan bo delal izpit. Kdor naredi sprejemni izpit, pa e tem Se ni sprejet v zavod svetega Stanislava, ampak mora v ta namen vložiti posebno prošnjo. V zavod sv. Stanislava sc sprejemajo le telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih kršč. staršev. Sprejmejo se zlasti taki dečki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili duhovskeniu stanu. 1'rvi namen zavoda sv. Stanislava je namreč vzgoja duhovniškega naraščaja. Zato se daje vsem dijakom laka vzgoja, ki je primerna temu namenu, četudi ge nihče ne sili v bogoslovje, ako niina za to veselja ali poklica. Prošnje (nekolkovane) za sprejem se naslove na škof. Ordinariat v Ljubljani, vendar pa se ne pošiljajo po pošti na škofijski Ordinariat, ampak jih morajo starsi (oče ali mati) ali njihovi namestniki prinesti osebno k vodstvu v zavod sv. Stanislava, in sicer najbolje na dan sprejemnega iz. pita. Ob isti priliki predstavijo vodstvu tudi dečka, da ga osebno spozna. Letno plačilo se določa po izpričevalu in gmotnih razmerah dotične družine. Najvišje plačilo za dečke ljubljansko škofijo znaša za vee šolsko leto šest tisoč dinarjev, iz drugih škofij pa sedem tisoč dinarjev. Ubožnim prosilcem z odličnimi izpričevali se ta znesek primerno zniža. V naslednjih razredih se ravna plača pri ubožnih dijakih po njihovih šolskih uspehih, njihovem življenju in vedenju. Cini boljši je dijak, tem nižje je plačilo. To je torej najbolj odvisno od njega samega. Ubožnim, pridnim in pobožnim dijakom kmečkih in delavskih staršev se naklanjajo tudi štipendije in drugo podpore, v kolikor so pač vodstvu na razpolago. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig itd. se dobe o priliki zglasitve v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu. Vodstvo zavoda sv. Stanislava v fit. Vidu Absolventom kmetijskih šol na Dolenjskem Diie 25. maja ob 14 se bo vršil širši sestanek absolventov kmetijskih šol. Če ho oblast potrdila do takrat pravila podružnice, bo po sestanku ustanovni občni zbor. V ta namen ste vabljeni, da pridete vsi, tudi tisti, ki sle iz drugih okrajev in boste sami organizirali podružnice, da prisostvujete sestanku, oz. ustanovnemu občnemu zboru. Zborovanje se ho vršilo na Grmu v veliki učilnici. Ravnateljstvo Kmetijske šole je šlo še dalje na roko, obljubilo nam je, da bi prenočilo na Grmu do 20 absolventov, ki bi morebiti prišli od daleč in bi sc hoteli udeležiti vinarskega kongresa, ki bo v četrtek od 8—11 v telovadnici osnovne šole v Novem mestu. DrugI dan, v petek, bi pa bil izlet z avtobusom po celi Belokrnjini: Lok-vicn, Metlika, Drašiči in nazaj v Metliko, dalje Črnomelj, Semič, Novo mesto. Absolventi, ki sc pripeljejo po železnici, bodo imeli najbrže polovično vožnjo. Pričakujemo obiska v obilnem številu. Pridite, gre za vaše interese. — Pripravljalni odbor. 3aka Špike £ Gorenščga Gun dan sni biv u K.ran žvinščmo sinu, poj smo se pa z ajzenponam pelini prče dom — un par štacjonov od Krnua naprej gor. U vagon sta ble (ud dve punc, k se zej možeta, doma sta pa gor pr nas ncč. Tokio sta se meli sboj zgovnrjnlc: >Oh, koko s ti iiaviimnu, k jcinleš tistga pavra. če j prov vomž čvovk, koga boš pa dons s pa v ram? Viš, jest sni jo udeva. U mest boni Sva, inejhii bom devova, kuhuk mam že kupleii, von bo osak mese pvačo potegu u, podrujgu jur-ju, viš. Ccj neč boš ti usak mese augii jtirja ukp spravvu. Pa n mest bom, u mest s pa čvovk zrilitn use kokr se dio zlob, tam je usgn dost, pn fletiio sc žvi, nn kinetli se pa čvovk moro uiujat pn mujat, pa še nkamr naprej nu pride. Še maš cujt, tlu premisli, bo žc ker pršu, sej sni ga jest tuo dovg čakava. Doiis se res sani kmet punuja, pn kopa boš lezu za uim, k jc skoz bi Svoli, lìnjlam, da j dons usak bol koti kmet. Povline roče deva, drujgn pn nčer mV: ■>Ja veš. sej tud incile ma zu u illesi, pa jest nitmi nč prpravna. Mn b u mest nč na tnn-bov, jote j pač drgač.« lih, koko s ti liaviimiia! Sej se kmav pr-vudš, usače rči sc čvovk prvat, pa b sc tga tud. Kulk je dons po mesth tačh, k so s pavrov pršle. viš, pa so uso kontent.c Use sorto lučeh rči stu simulale. Veste, pr nas so vse. punce tače, da b use ta najraj ti mest žvele, kokr da j u mest use gvišuo. Še moja žena me j gun dan na usnko vižo votva prevongavt, da b jest soj grunte predav, poj b pu šva u mest, da b bi fletno žveva. Ja, glih komej'sm j u gvavo zabu, da to nkokr ne gre, no, poj sin j pn za uliko noč ano tače mejhne čevlce kupu, da sin an cai t spet gmnli inni. Pa koko j še ilitovu, če j dokazujem, du j dons u mest lezt navumn, če j dokazujem, ila j dons Use tače babe b il ta uajbl modem gvant napravi pa use n mest nagnal, dnarja pa jest b jm pn nč na dal. Rnjtam, da b kci hmav h kiiogam šle na pav re gledat, koko j kcj doma. Mussolini govori štiri jezike. Ko se jc vršila v Rinili proslava v spomin stolctnicc nemškega pesnika Goetheja, je nastopil tudi Musßolini, ki je v štirih jezikih, namreč angleško, nemško, francosko in italijansko, proslavljal velikega moža. Najbolj razširjen koledar na svetu je kitajski. ki ga tiska vsako leto državna tiskarna v Pekingu ter ga natisne S milijonov izvodov. Za Kitajce pomni ta koledar nezmotljiv vir in ljudstvo je zaverovano vanj kakor v čudeže, hi mu jih oznanjajo najstarejša tistiiu izročila. Označba bolezni »in-Hueiica« jo italijanskega izvora in pomeni po našem pospeševanje ali vzrok prehlada. . Neki angleški kein ist je nedavno izumil načrt izdelovanja slekla ali MP jz sladkornega sirupa. Je vrste šipe imnjo posebno prednost s tem, «a skozi iste veliko bolj prodirajo ultra vijoličasti žarki solnca. Med dijaki. - A.: Površnik ti posodim: pro-s;n» te, pazi nanj, B.: INic se ne boj; kakor s «vojiin boin ravnal z « j trn. A.: Oh, prosim 'e, nikar gn nc zastavi. več čakati, mati. Hočem se oženiti, čez tri mesece mora biti najina svatba.' ,Ti si bil in hočeš ostati vedno trma,' mi je odvrnila mati zadirČno, ,kakor tvoj rajnki oče. Naj bo, kakor si boš postlal, tako boš spal.' Varuh je, zaradi moje odločnosti v zadregi, kimal z glavo in izpraznil hitro kozarec. Naslednjega dne mi pravi mati: ,Da veš, čez tri mesece naj bo poroka, da bo že konec. Dala sem Spinčiču svoje papirje in on bo uredil, kar je potrebno za ženitev.' ,Papirje? Za kaj naj mu bodo naši papirji, naše obligacije? Za ženitev ni treba drugega kot duhovnika, a duhovnik ne potrebuje obligacij!' ,Molči!' se zadere mati srdito. ,Gospodje pri sodišču zahtevajo to.' To rekši odide iz sobe in zaloputne z vrati. , Gospod je pri sodišču? Naše papirje?' Dejal je tako moj varuh, sem si mislil. No da, gospoda je pametnejša, ona /.e ve, kaj je prav. In nisem si več belil glave. Zakaj naj bi tudi iskal prepirov? Čez tri mesece bo Jag'ta itak moja žena. Tolažil sem se s tem, saj je bil to zame najvažnejše. Kaj hočete, mlada kri! Minevali so dnevi, počasi so potekali. Če bi jih mogel pognati z bičem, bi šlo hitreje. Toda pratika je pratika. Čakaj in potrpi, Ivica. Prvi mesec je še nekako minil. Opravljal sem svoje delo in nisem več povpraševal, kaj delata mati in varuh. Samo da bi ne bilo prepirov. Ana je urejevala perilo, varuh pa račune. Dobro je, sem si mislil. Do svatbe bo perilo že urejeno in računi na čistem. Bilo je v poletju. Na travniku smo pokosili seno in treba ga je bilo spraviti. ,Naj še kak «Jan počaka,' je dejala mati, ,da se bolje posuši, saj je lepo vreme/ — ,Dobro, mati!* ji odvrnem, ,naj pa počaka." Toda nekega dne, okrog poldne je bilo, so se začeli zbirati mali, temni oblaki v onemle kotu nad goro. Soparno je bilo, da si komaj dihal. Stopil sem pred hišo, da bi videl, kako kaže in dejal sem materi: ,Draga mati! Poglejte, tile oblaki ne obetajo nič dobrega. Dež bo, a naše seno je na travniku. Odnesla ga bo voda.' ,Res je, Ivica,' odvrne mati, ,dobro bi bilo, da ga spravimo.' ,Če Bog da, ga bomo,' pravim, hitro naprežem in hajdi z delavci na travnik. Tudi Niko je šel z nami. Priganjal sem vole, kolikor se je le dalo. Še jaz sem se potil pri tem, kali živina. Niti najmanjše sapice ni bilo, soparica strašna, a nad goro so oblaki vedno bolj naraščali. Ko smo naložili veliki voz, se je zaslišalo od daleč že grmenje, a ko smo odšli s travnika, so padale že prve debele kaplje. ,Hvala Bogu,' sem dejal, ,teh par kapljic povrhu ne bo škodilo.' Niko je sedel vesel na vozu in se pokril s plahto, a jaz sem priganjal vole. Toda kaplje so postajale vedno gostejše, nebo se je vse prevleklo z gostimi oblaki, grmelo je kakor po velikem bobnu. Morali smo čez brdo. Cesta je bila še v suhem vremenu, da nas Bog obvaruj, sedaj se je ilovica omehčala, da je bila kakor testo in voli so vlekli le z največjo težavo naprej, a liti je začelo kakor iz škafa. Ni bila več šala. Zapeljal sem na dvorišče nekega krnela pod streho, dokler bi ne prenehala, nevihta. Vedrimo, sem si mislil, da se seno prav vse ne premoči. In resi Neurje je pojenjalo. Hvala Bogu, krenili smo zopet proti domu- Začelo se je mračiti. Šlo je počasi, kajti blato je bilo globoko in pot ozka. Jaz sem opiral sedaj na tej. drugič na drugi strani, da bi ne zvrnili. Ko smo prispeli domov, se je Že stemnilo. Srečno sem zapeljal pod šupo in slekel premočen suknjič. Tudi Niko je zlezel z voza hi stopila sva proti hiši. Rjovi mi criii danski boksčevelj. • Lahk .nuški polčevlji /. usujatim podplatom. Iz močnega boksa, rjavi ali {mi z gumastim podplatom Din S9*-. A nt. Krlsper Mestni trs: 26 Ljubljana Stritarjeva al. 1-3 (Poroke.) (Bohinjska Bistrica.) Letošnji predpost nam je pokazal, du je križu res že hudo pritisnila, Ves predpost nismo imeli nobene poroke, šele po veliki noči se je nekaj parov sknriijžilo in pokazalo, da si upajo stopiti v zakonski jarem. Najbolj pa so se postavili v nedeljo, dne 14. maja pri Zabregar-jevili na Bistrici. Imeli so namreč kar dve svatbi skupaj. Najstarejši sin Joža, jc peljal nevesto i/. Sorice. njegova sestra Ivanka pu je vzela Odarjevegu I'ronecljna /. Bistrice. Oba paru je priVI i/. Ljubljane poročat brat ženina Fran-celjna. vseiičiliški prof. dr. Alojzij Odor. Obema zakonskima paroma iškreno čestitamo in j im n želimo obilo božjciru blagoslovu! No\ ice. (škotj.i Loka.) Minulo je nuno eno leto od smrti g. Gašperju (urmunu. velikega dobrotniku lome in podružničnih cerkva. Bog mu povorni! — Umrl j<' g. Valentin kobu I. zidarski mojster. Pljučnica m ti jc v enem tednu vzela življenje, družini pa dobrega očetu. Nuj počiva v milil! — Slove.snn proslava Materinskega dne* jc bilo preteklo nedeljo v Društ. domu. Kar je bilo storjenega /a izobrazbo umu in plemenitost srcu. je bilo skoro vse v Društvenem domu. V znlmilo jih so od tistih, ki niso «kolo nič storili. letelo polenu poil noge. — šmnrnična pobožno., skoro nobeno leto še ni bila tuko šte-viluo obiskiinu kol letos. — Pripravite ae na tubor Zveze bojevnikov, kj bo v Crngrobu tlnc 2. juliju t. I. — Ol izletnikov, ki pridejo v naše krn je. odločno znlitevujmo «podobno vedenje in govorjenje! — Nevunio je obolela l'etrii-aova muti v Gubrkti. — Mizarska razstava še traja in je vodno lepša. Gasilci (Smlednik) Na Florijanovo nedeljo je naše gasilno društvo blagoslovilo novo motorno brizgulno. Že takoj prvii teilen je motorkn prejela ludi svoj požarni krst. V petek 12. t. m. opolnoči ji- namreč začelo goreti v Sv. Vnlburgi pri posestniku Ivanu Konjurju. Zgorelo je celo gospodarsko poslopje. Naši gasilci so bili s svojo novo motorko že 10 minut po izbruhu požara na pogorišču, kjer jim je uspelo, da so požar v kratkem času popolnoma omejili, ila se niso vnela še sosednja poslopja v bližini, ki so bila v nevarnosti. Slovo. (Trzin.) Dne 14. moja nas je zapustil zlatomašnik in upok. župnik g. Janez Molj. Preselil se je v Kamnik. Skromen, kakor je bil vsa leta med nami, tudi ob slovesu ni želel zase nikakili slavnosti in zunanjega bleska. Zaradi tega so celo pevci opustili svojo namero, da bi tnu za slovo zapeli. Z mislijo; da ga ni več v naši sredi, se kar ne moremo sprijazniti. Zdi se nam, da se skoro, skoro vrne med nas, kjer si je v teku mietilega bivanja pridobil vsa srca. Zato se ga v teh dnevih spominja vsa srenja in ga vpleta v svoj pogovor. Tako blagega spomina je deležen le duhovnik, ki je bil poleg svojega poslanstva ob vsaki priliki ljudstvu v pomoč bodisi s tolažbo, nasvetom, darežljivostjo. Cer- kvi je posvečal posebno pozornost, kar se zrca-li iz vse notranjščine naše cerkvice ki se njegovi zaslugi lahko kosa z marsikatero faruo cerkvijo. Gospodu zlatomašnik» iz srca »mtiščimo mir in vseskozi zasluzili pokoj. V kraju, kjer je začel kot šolarček, »polu težav in bridkosti - začetek učenosti« - tam naj mu v zdravju in zudovoljnosti potekajo dnevi do skrajnih mej človeškega življenja. Spomin njegov ostane neizbrisljiv v hvaležnih srcih vdanih Trzincev. Misijon. (št. Gotard.) Pišem o misijon u, ker želim kot kristjan vsakemu človeku dobro, pa še sebi grešniku, ki sem si tamkaj vest očistil. Bodo rekli nekateri: hinavec, tuko bodo pač rekli, ker ne poznajo naše vere le|iote in dejavnosti. Bil sein nekoč v Ljubljani v družbi, ko je dejal neki gospod: nazadnje bomo vsi »vesolniki«. kar sem najbrže prav razumel, du bomo vsi unirti. Zato sodim, da je g. žpunik z dvema gospodoma, na katere je padla teža tedna, zu župnijo in sosede storil lepo, da, idealno delo, ki ue bo koristilo samo veri, ampak tudi kulturi v državi. Sklepna procesija, za liribske kraje neverjetno dolga, je pričala o tem. Toda izkušen človek si misli ob tolikih dobrotah, kako hitro se un svetu pozabi, kar je dobro. To je hudo! Jubilej. (Skocijan pri Ftirjaku.) Dni- 5. maja je obhajal g. upok župnik Janez Jereb šestdesetlctnico svojega rojstva. Zadnja leta preživlja v Cušpcigu. Kljub hudi bolezni, ki jo prenuša že več let. je gospod še živahen in dovtipen. Vsak dan mašuje v prijazni grajski kapelici — ob nedeljah pu tudi pridigo ji'. Njegova vnema za božjo čast je večjo, kakor njegove šibke moči. Da je gospod zgodaj opešal, je krivil njegova velika požrtvovalnost. Zidal je — dve novi cerkvi — eno pri Sv. Vidu uud Cerknico in drugo v škocijanu pri Turjaku Marsikatero kolise za društvene odre je naslikal. V Škofijami še seiluj deluje gorilla, katero je ustanovil in dolgo let vodil. Dne 15. maja. na predvečer njegovega godu je prišel proslavjut njegovo" šestdesetlctnico škoci-jan. Župnik iz škocijanu je prišel z godbo in pevskim zborom. Ko je zuigruln godba ob ba-klaili in streljanju, lepe pozdravne koračnice in zapel fantovski zbor, je g. svetnik oživel in postui mladostno živahen. Kar ni se mogel dovolj zahvaliti, ko je videl, da Skocijan ni pozabil nanj in zna ceniti njegovo delo. Depnta-ciju mu je izročila lep kip škofa Slomška, ču-dodelnika in razne drugi1 telesne in duhovne darove, ki so jih darovali Skocijanci. Želimo gospodu šr mnogo let bolj čvrstega zdravja! Par novic. (Polica.) V boljše živl jenje je bil poklican 72 letni Jožef Škerjnnec, Kovljev oče iz Peči. Umrl je po težki in mučni bolezni. Njegov pogreb je pričal, kako priljubljen jc bil med ljudstvom. Njegovim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje, nepozabnemu pu naj obilno poplača Bog. — Rjavega hrošča iinumo tudi mnogo. Hrust je komaj nekoliko ozelenel, pa je že zopet ves gol. Kakšno ogromno škodo naredi že sedaj, kaj bo šele čez par let, ko bodo njegove ličinke spodjedale poljske in travniške pridelke. Zato ga je treba pridno zatirati. Le organiziran boj proti temu velikemu škodljivcu vodi ilo zasoljenega uspeha. — Kriza nas tare. da je joj. Kmet ne more prodati svojih pridelkov niti po najnižji ceni. Mnogi še za sol nimajo, kuj še za obleko in obutev. Zares, kmetski stan je reven stan. Pa upajmo na boljše čase. Požar. (Podklanec pri Sodrnžici.) Dne 9. maja ob 6 zjutraj so objeli uničujoči plameni hišo Fr. Boleto št. 15. Požar jo je uni-cit do tal v par urah. Ogenj se je pričel pri-jemati ze hiše soseda Zbačnika. Gasilcem in marljivim Globeljčanom gre zahvala, da ni pogorela vsa vas. _ Podklanec ima sicer svojo vaško bnzgalno, nima pa veščih gasilcev. Pogo-relec Bole je bil zavarovan le za 3500 Din, kar m me v primeri s škodo. Siromak si ne bo mo- h?V 7^aVa,,Tlmn° "I2 P01»«*"« Pri zgradbi hise. Zato na, bi se našla številna dobra srca, ki bi pomagala revežu. Razno. (Struge.) Kam bomo prišli? Denarju ni, zaslužk, Treba bi bilo gorkote, pu je tudi ni. |(es "' je mi nas pozubilo, menda tudi solnce. Ji" koši imajo pri nas čudežno moč. Kakor for.t ilice so. Iz kurnika nam uidejo ponoči skozi!!' prta vrata — ali ni to čudno? <";e p« „ujje j* koši niso čarovnice, so pa tiste »lisice« Jat0, niče, ki so tako pametne, da vrata /a M| j zapirajo. Nuj bi že »lisice« nehale pleniti, sej» un poletje se dobi že v naravi hrumi. 1 ■f Vidki Lekšetovi. (Videni ob Savi.) Nepričakovano nas je zadela vest, da j« umrlu v breški bolnišnici. V torek je bila ie v šoli, polua življenja in zdravja, v petek ob sedmih je bila že med nebeškimi krilatei. V sredi cvetočega maja jo je liotc-la imeti iiaj. niška Kraljica med svojim cvetjem na nebej. kili poljanah. Kako se je veselila inajiiišketj izleta v Brežice! Vsa navdušena je bila «j Mali oglasnik Vsaka drotioa vrstica ali nie prostoi valja za enkrat Din b. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico ako kupujeio kmetijske po Irebščine ali prodaiajo svoje pridelke nh iSčejo poslov oziroma obrtniki pomofnikm n M vajencev in narobe Unni w se"0' 5transe< uzde in druge vrvarske izdelke dobite najceneje pri I. Andlovic, Mestni trg št 9. - Ugoden nai.ti žime murske trave ter mreže en postelje. Kože dhračin kZ£ Zdravič Ljubljana. Fio rijanska tjf. Posojila IV! Ä na. poštni predal 49. Hmečho delile, zdravo iu inočno z otrokom vajeno vsega dela in kuhe, išče službo Gre tudi samo za hrano. Nasiov v upravi pod št. 5855. PlIMStUn26 oral"v 'UaB»l»Uzemlje (njive, travniki in go«l).Skrajno ugodna lega 2 hiši in gospodar poslopje dobro ohranjeno, naprodaj. Cena 85 000 Din Ugodni plačilni pogoji. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 5683. Igu. Zargi, cesta 11 priporoča veliko izbiro belih otroških obleke, rokavičk, nogavic, venčkov in paj-čolanov po zelo nizkih cenah. Hrolašhega vajenca sprejme takoj Li kožar Ivan. krojač. Predoslje št 39 pri Kranju. Hrana, stanovanje pri mojstru. Kot hlapec Si, službe mladenič 18 let iz poštene kmečke hiše, zdrav. — Ponudbe na upravo lista pod 5871. Posoiila plačevnniu za razdol-žitev, nakup natrazlr nejšlli premičnin in nepremičnin /m doto itd podeljuje sMobiln» zadruga', Ljubljana, Mestni trg 2b. 1. Išfi> (ìovsod poverjenike! RIKII 'a l5~ n«jnove še tao klepalnike itnbitesamo pri Fr. Stupicu velet nina, noljelski stroji in čebelarske pntrebšfinf Ljubljana Gosposwt-ska cesta l llrenra m kov"8ko UUEllkn obl.( spr(,Jim takoj Franc Kremeier kovač Metlika lirano in stanovanje v hiši. Drugo po dogovoru. Posestvo poslopji, vrt travnik, I olja za ISmernikov po-setve 1 del gozda Mil ure od poslaje Rado-hovavas, naproda'. ■ Tkavec .Julijana, Mali «aber,àt. Vid pri Stični. Dolenjsko. Naprodaj SS » vsem poslopjem » dobrem stanju zemlje proda za 5 glav, ako I? kutiec za več, pa l"1" za 10 glav živine. Pa jasnila daje Pibernl«. Velenje. nabla za kmefka dela UeRie dobi službo. Iv. tfavpotič, Črnuče 4»-Ježicn. ____ ŽnidarSičeve peni' nudi po najnižji «f1 Joško Kos, Birna»« . pošta St. Jani na Dol- V vsako hišo »Domoljuba«! cselja. Toda Previdnost jc hotela drugače! V edcljo smo jo spremili na pokopališče, kjer se je nad »jo zagrnila zemlja. Dočakala je komaj deseto pomlad, pa se ie že preselila tja, kjer bo živelo večno pomlad. Preostalim našo sožalje! _ Listnica uredništvo: Več dopisov je moralo izostati zaradi pomanjkanja prostora. Pridejo prihodnjič na vrsto. Pomladanska prodaja man ufaktnre po izredno nizkih cenah se je pričela pri tvrdki JOSIP IVHNČIČ Ljubljana, Prešernova 54 Pralna svila, gladka, bela . . po Din 10,— meter ...... barvana „ „ 14.— vzorčaita „ „ 17.— ...... boljia . „ „ 20.— Poldelen........... „ 10.— Opal za damsko perilo ....... 10. ~ Svileni popelin za damsko perilo „ „ 18,— Crepe de Chine, vse barve . „ „ 44,— Svileni frote, vse barve . . . „ „ 68,— Sifoni, boljäe vrste.....od „* 6, — do 14. Platno za rjuho, 150cm.......18,— „ 30. - Frotirkc vseh velikosti...... 9.50 „ 32,— Gradi za žimnicc...... „ ,, 24,— „ 36. Nogavice, svilene ali ilor . . po „ 20,— Nogavice, molke......od „ 5.— „ 9,— Preproge, ostanki najboljše vrste iirina 65 cm......po „ 28,— „ 90 cm......... 52.— Posteljna pregrinjala, čipkasta, za dve postelji ....... 220,— Zavese, čipkaste, garnitura za eno okno...... „ „ 220.— Dobro trpežno blago in nizke cene, to je moja reklama I Prepričajte se! Obiščite me! Z ljubljanskega trsa .„ ütne cene: pšenica 255—275 Din, ječmen J85—190 Din, rž 175-185 Din, oves 170—180 Din, koroza 151—130 Din, vse za 100 kg. Dragi pridelki: fižol 250—300 Din, krompir 50 —60 Din, lucerna 1800 Din, seno 50—70 Din, slama 50—60 Din za 100 kg. — Pšenična moka 410—430 Din, koruzna moka 150—225 Din, mleko 2—2.50 Din, kvalitetno vino v gostilnah 14—16 Din, navadno vino 8—12 Din, čisti med iH—20 Din. Živinske cenej Voli 1. vrste 4—4,50 Din, voli 2. vrste 3.25—3.75 Din, voli 3. vrste 2.25—3 Din. 'felice 1. vrste 4.25—4.75 Din, telice 2. vrste 3.25 —3.75 Din, telice 3. vrste 2.25—3 Din. Krave 1. vrste 3.25—3.75 Din, krave 2. vrste 2.25—3 Din, krave 3. vrste 1.50—2 Din, Teleta t. vrste 6—7 Din, teleta 2. vrste 5—6 Din. Prašiči sremski 8.50 —9 Din, domači 8.50—9 Din, prlutarii 8.50—9 Din. Cene mesa. Goveje meso 1, vrste, prednji del 8—10 Din, zadnji del 10—12 Din; goveje meso 2. vrste, prednji del 6—7 Din, zadnji del 8—9 Din; goveje meso 3, vrste, prednji del 5—6 Din, zadnji del 7—8 Din. — Telečje meso 1. vrste, prednji del 12—14 Din, zadnji del 16 Din; telečje meso 2. vrste, prednji del 12 Din, zadnji del 14 Din. — Svinjina sveža, sremska 14—18 Din, svinjina sveža, domača 16—20 Din. svinjina prekajena 16—24 Din. — Svinjska mast 18 Din. Slanina hrvaška 15 Din,. domača 14 Din. — Konjsko meso 4—6 Din. Ovčje meso 6—10 Din, Surove kože; Kravje 4—5 Din, volovske 6—7 Din, bikove 4 Din; telečje kože 9 Din, svinjske hrvaške 0.50—1 Din, svinjske domače 3—4 Din za kilogram. FLUGS patentne kose z nouim orHneuaniem so priznano naibol/še /. Videmšek, Maribor, Koroteeva 36 »Danes je prvikrat, da je moja budilka delovala.« »Kako to?« : Moja žena mi jo je vrgla v glavo.« f Zahtevajte takoj veliki Ilustrirani cenik fatarne oblek Stermeeki, Celje. Kar ne odgovarja se zamenja ali vrue denar Cenik zastonj! Slhloho 11 ševijota Din 230'—, iz meltona UUlcnc Din 350 -, iz kamgania, Din 590.-, fantovske obleke po 40, 65 In 72 Din. TtGOVSQ-DM knmÉk iPHüiA-n-oBia Celje št. tO Ženske opaoke v najsolidnejši izdelavi. Iste v lomih desenih za Din 115"— in Din 125 — Moški letni čevlji iz usnja z usojeno podlogo. — Slični v različnih barvah Din 125—, 135—, 145-- ženski izrezani, platueni čeveljčki. Isti v raznih kombinacijah z visoko peto za Din 95'— Okusna izbira nogavic, kopit in drugih potrebščin. »Peko« kreme, politure itd. jamčijo Vam le pod pristno znamko »P E K O« za trajnost Za našo deco močue sandalice podložene z usnjem. àtev. 26-28 Din 65'— Stev. 29-30 Din 75 — štev. 18-27. Za deco, iz platna z usnjenim podplatom. Stev. 28.35 Din 55'— Moški platneni čevlji s bromovim podplatom v brezhibni izdelavi. Isti tudi v sivi barvi. oblike, lep sijaj in izgled čevlja. .DOMOLJUB«, dne 24_maja ZA TOPLE DNEVE NOVE ČEVLJE Vrsla 2S47-00 Lahke tleksibl su udu le s crep-gumijaslin podplatom. Se žulijo ne nog ne žepa. Din 59,- Vrsta 3661-00 Vašim ljubljenčkom te visoke čeveljčke iz rjavega boksa s podplatom iz krupona Lahki in udobni. Vrsta 2927-41 Zračne in lahke sandale s krom-podplatom V toplih dnevih neobhodno potrebne Vrsta 3335-10 Primerili in trpežni čevlji iz sivega platna z gumijastim podplatom in istolako peto. Za lepe solnčne dneve. Vrsta 4462-29 »Spoi'tke . Idealen in najcenejši čevelj za vse panoge sporta, za turi-stiko in razne gre Vrsta 2942-00 Zračne in lahke sandale s crep-guaiijastiin podplatom. Za tople solnčne dneve neobhodno potrebne Vai' fer Vrsta 1937-29 Polfevlji iz močnega boksa s prožnim sumi-jastim podplatom. Za vsakdanjo nošnjo. Im»' mo jih v črni in rjavi barvi. Vrsta 2945-11 Za vsakdanjo nosu jo te čeveljčke iz boksa v črni ali rjavi baivi. Pol-visoka usnjena peta. Iz laka Din 99,- Vrsta 1305 63 Model sezone: Cm lak, kombiniran s aeroišem. Iz ševroja Din 149.- Vrsta 5S5I- JO Vašim malim otrokom najlepše. Ti čeveljčki iz laka ali rjavega boksa so kot ustvarjeni zan.e Vrsla 1637-80 Polčevlji iz prvovrstnega telečjega bois», okrašeni s perforacijo. Zelo primerni a športno obleko. Lakasti za isto ceno. Vrsta 1645-05 Priprost toda okusen čeveljček iz laka ali prvovrstnega črnega ali rjavega boksa Vrsta 9505 97 Vedno elegantni salonski čeveljčki iz ševroja z diskretnim okraskom. 1z laka Din 120.- Stev. 27-34 Vrsta 5342-40 Deklicam le udobne (lekslbl čeveljčke i i laka ali rjavega boksa. Naznanila 11 Duhovne vaje za dekleta v Domu Brezmadežne bodo v juniju samo od 10 do 14. Končale se bodo torej na dan pred praznikom sv. Rešnjega Telesa. V mesecu Srca Jezusovega šc za svoja srca poskrbite, da bodo Gospodovemu kar najbolj podobna. Priglasite se pravočasno na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. n Dev. Marija v Polju. Prosvetno društvo priredi na praznik Vnebohoda 25. maja, po večerni misijonski pobožnosti, lepo igro »Mlini pod zemljo». Igra je dobro naštudirana. Farani, pridite pogledat to krasno igro. Vstopnina navadna. d O binkoštnih praznikih se bo vršil v Belgradu VI. jugoslovanski esperantski kongres. Prijavilo se je že nad 200 delegatov iz raznih delov naše države. Slovenci bodo zastojiani v precejšnjem številu. n Vsem dolžnikom Dravske banovine! Vaša dt!žna razmerja urejuje v vseh slučajih naše dru-itvo realno, poceni in hitro. Pristopajte k društvul Letna članarina 60 Din. Društvo za zaščito dolžnikov v Jugoslaviji, glavno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. n čebelarska podružnica v Kamniku ima v nedeljo, dne 28. maja ob K) pri čebelnjaku g. Koširja v 1'odjclšali predavanje o izbiri matic za pleme. Po krotkem predavanju odhod v Bistrico in ogled plemenilne postaje za matice. Predava g. prof. Verbič, predsednik Ceh. društva. Čebelarji in tudi prijatelji čebelarjev udeležite se zanimivega predavanja in ogleda. Dohod v Kamnik ob 9.25, odhod iz Kamnika ob 5. lahko pa tudi kasneje. Posojilnica m hranilnica v Poljanah nad sFolio Loko izjavlja da bode vse hranilne vloge, vložene po 1. j as 1933, na zahtevo takoj izplačevala Obresti so iste k,-,: od starih vlog. Ne pridejo pa tu v poštev prepisi iz ent r.c drugo knjižico. T TM Jk dolenjska, štajerska in sploh ▼ JI X Ti J^k. vnet, vrst, kanite pri ................ CENTRALNI VINaRJO » Ljubljani v vsako hišo „Domoljuba"t Ugoden nakup Najboljše nogavice, rokavice, srajce, ovratnike, kravate, trikoperilo, dišeča mila in vezenine, vse potrebščine čevljarje, Šivilje in krojače, itd. itd po nainižji ceni dobite le pri tvrdki losip PETELINC, Ljubljana Telefon 2913 , blizu Prešernovega spomenika (za vodo,. Izdajatelj: Dr. tlrogorij Pečjak. Urednik: Jože Košifek Za Jugoslovansko tiskarno: Karel cee.