Poštnlna plačana v gotovinl. Izhaja v pondeljek in petck. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri pošttio-čekovnem ^avodu št. 10.666. Jiova &oba Cena 1 Din. Rcdaucija in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritiičje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 58. Celje, pondeljek 21. julija 1930. Leto XII. Združitev celjske mestne in okoliške občine Magivstratni nadsvetnik g. Ivo Šu- bic v Celju jc izdelal obširen elabo- rat o vprašanju združitve mestnc ob- čine celjske s celo celjsko okoliško občino in delom teharske občine. od- nosno z deli celjske okoliške občine in delom teharske občine. Iz tega elaborata posneniamo naslednje za- nimive podatke: Glede združitve mestne in okoliš- ke oziroma dela teharske občine ob- stojata dve alternativi. Prva alter- nativa predvideva združitev mestne občine celjske s celo obCino Okolica- Celje in delom teharske občine (Cre- töm in Zvodnim), druga alternativa pa združitev mestne občine celjske z deli celjske okoliške občine in de- lom teharske občine. Po drugi alter- nativi bi se naj inkorporirala celj- ska okoliška občina izvzemši krajev Lopate, Lokrovca, Zg. Hudinjc, KoS- nice, Polul, Pristove in Pečovnika, od teharske občine pa kraja Cret in Zvodno. Po prvi alternativi bi štela poveča- . na mestna občina celjska 18.932 pre- bivalcev, z vojaštvom vred pa 19.932 in sicer: mesto Celje 8.239, Okolica Celje 7.601, del teharske obsiine (Cret in Zvodno) 1.002, vojaštvo 1.000, pri- bližen porast v občini Okolica Celje, Cretu in Zvodnem izza zaclnjega ljudskega štetja znaša 2.000 prebival- cev. Po drugi alternativi bi bilo v po- večani mestni občini 17.5(51 prebival- cev, z vojaštvom vred 18.561. Na me- sto Celje bi odpadlo 8.239 prebival- cev (z vojaštvom vred 9.239), na dele okoliške občine 6.230, na del teharske občine (Cret in Zvodno) 1.092, pribli- žen porast prebivalstva izza zadnje- ga ljudskega stc-tja pa znaša 2.000. Prednost bi bilo dati prvi alterna- tivi, to je združitvi mestne občine celjske s celo okoliško občino in de- lom teharske občine (Cretom in | Zvodnim). Po torn projektu bi tvori- la nova mestna občina veliko gospo- darsko in upravno enoto z zadost- nim zaledjem za razvoj tudi v dalj- nl bodočnosti. Dana bi bila možnost velikopoteznega modernega zidanja stanovanjskih stavb. Mesto bi se mo- glo širiti po primernem regulačnem naCrtu v smeri proti Dobrovi, Ostrož- nem in Babnern, kjer bo po izvršeni regulaciji Savinje za zidavo najlepši in najprikladnejši teren. Veliko zaledje je tudi potrebno s stališea tujskega prometa, kateremu bi morala velika mestna občina kot pri nas< še malo obdelani in neizčr- pani narodno-gospodarski panogi po- svečati največjo pažnjo. Z ureditvijo cest in šetališč, parkov in nasadov v celjski okolici, predvsem v smeri proti Babnem in Ostrožnem, bo mo- goče dati inicijativo za gradnjo leto- viščarskih domov, hotelov, restavra- cij itd., ker so za to dani vsi narav- ni predpogoji. Vse to bi pospešila tu- di gradnja modernega kopališča ob Savinji. Projekt prve alternative nu- di možnost za ustanavljanje novih tvorniških podjetij; ki bi se smela dopustiti izkljuCno v Spodnji in Zg. Hudinji ter v Cretu. Pridobitev Cre- ta je baš glede industrije izredne važ- nosti zaradi pravilne lege in bližine žclezniške proge. Z inkorporiranjem cele okoliške občine celjske, Greta in Zvodnega bi nastala občina s primerno davčno močjo. Za to varijanto v grobih ob- risih sestavljeni proračun ima na- men ustvariti podlago za presojo ce- lega problema s finančne strani. Pro- račun po navedeni varijanti izkazu- je sicer okroglo 511.000 Din primanj- kljaja, občinski upravi novega mesta Celja pa se bo gotovo posrečilo spra- viti proračun v ravnovesje ali pa ce- lo znižati potrebščine in s tern tudi dajatve davkoplačevalcev. Ce bi se skušalo samo eliminirati primanj- kljaj in bi se občinske doklade, na- klade, davšeine in takse svoječasno sprejele v višini proračunskega po- izkusa za prvo varijanto, bi bilo ob- davčenje relativno nižje nego v oko- liški občini celjski. in tcharski obči- ni. Doklade k direktnim davkom (ra- zen doklade k družbenemu davku) bi znašale le 50%, dočim znašajo v okoliški občini 'celjski 65%, v tehar- ski pa so predlagane s 60% (prora- čun teharske občine še ni odobren). Doklade k neposrednim davkom bi bile po proračunskem osnutku sicer za 20% višje od letošnjih mestnih doklad, vendar pa bo morala mestna občina slej ali prej svoje doklade zvišati, ker so dajatve za državne in- stitucije vedno mnogobrojnejše in večje in izkazuje že letošnji prora- čun zato okroglo 170.000 Din primanj- kljaja. Mestna občina bo morala to- rej v kratkem, če bi ne prišlo do združitve in bi hotel a ravno tako ka- kor sedaj vršiti svoje zakonite dolž- nosti, zvišati občinske doklade vsaj na 50% ali pa poiskati nove davčne vire. V proraeunskem osnutku za drugo varijanto je upoštevana ob- činska doklada na družbeni davek s 150%, dasiravno ministrstvo finane ni pristalo na difereciranje doklad v letošnjem proračunu mestne občine celjske. To se je zgodilo, ker je na podlagi iuformacij. ki jih je dalo mestno knjigovodstvo ljubljanske občine, ministrstvo financ že opusti- lo stališče nedopustnosti diferencira- nja doklad in dovolilo mestu Saraje- vu diferenciranje. Koraki, ki jih je napravila v zadnjem času mestna občina ljubljanska za dosego dovo- ljenja za diferenciranje doklad, bodo baje tudi imeli zaželjen uspeh. Zato je nedvomno, da bo tudi nova mest- na občina celjska s pravočasno in- tervencijo v Beogradu dosegla dife- renciranje. V pogledu katastralnih . občin bi bilo potrebno samo razmejičenje Cre- ta in Zvodnega od katastralne občine Teharja. Vse sedan je katastralne ob- čine celjske okoliške občine pa bi lahko pod sedanjimi označbami pre- šle v sestavo nove mestne katastral- ne občine. Uradniški aparat bi ne bil večji nego pri drugi alternativi. Nova mestna občina bi se po prvi alternativi vsled večje davčne moči lažje posvetila svojim številnim na- logam, tako n. pr. na socijalno-poli- tičnem polju, in bi prej mogla reali- zirati ustanovitev tako zelo potrebne ubožnice in hii'alnice in drugih na- prav. (Konec prih. DCMAČE VEITI d Tone Malej na zadnji poti. V pe- tek zvečer so prepeljali krsto tragic- no preminulega mladega sokolskega borca Toneta Maleja iz Luksembur- ga v Ljubljano in jo položili v dvo- rani Tabora na katafalk. V soboto so prihajale velike množice kropit po- kojnika. Pogrebni sprevodi, kakršen je bil včeraj Malejev, so tudi v Ljub- Ijani redki. Ob 9. dopoldne so telo- vadci ljubljanskega Sokola I. pone- sli krsto iz dvorane pred poslopje. Po cerkvenem obredu so zapeli združeni Ijubljanski pevski zboiii »Spomladi vse se veseli«. Nato so se poslovili v krasnih besedah od pokojnika I. pod- starosta SKJ br. E. Gangl, v imenu sokolskega Tabora 1. podstarosta ! ljubljanskega Sokola I. brat Josip Turk in v imenu telovadcev Sokola I. visokošolec Vekoslav Iskra, pevci pa so zapeli »Vigred«. V žalnem sprevodu, ki ga je otvorilo pet sokol- skih jezdecev in gpdba Sokola I., so korakali Sokoli z venci, zastavonoše z 32 prapori, sokolsko starešinstvo, župni in društveni staroste, nad 500 Sokolov v kroju, dolga vrsta Soko- lov v civilu, Sokol z vencem poljske- ga staroste Zamoyskega, mladi pod- ča.stniki z venci Nj. Vel. kralja, pred- sednika vlade ter vojnega in pro- svetnega ministra. Za vojaško godbo pod vodstvom majorja dr. Cerina so stopali gasilci, pevci ljubljanskih pevskih zborov, voz s številnimi iz- redno lepimi venci, voz z duhovšči- no, pred mrtvaškim vozom pa naša luksemburška vrsta pod vodstvom načelnika dr. Murnika. Ob mrtvaš- kem vozu je stopal oddelek Sokolov z golimi sabljaini, za krsto pa pokoj- nikovi sorodniki, kraljev zastopnik general Dragomir Popovič v sprem- stvu bana inž. Serneca, podban dr. Pirkmajer, zastopnik divizijonarja ELIDA COLDCREAM xdmvliniiTuriii Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Igndt Herrmann. 87 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Vestnega Kondelikovega bišnika je res pričakovala njegoVa žena, kakor je bil prej povedal hišni gospodinji. »Da si vendar že prišel, stari«, ga je pozdravila gospa. »Kaj pa so ho- teli od tebe gospodai'jevi?« »Kaj so hoteli gospodarjevi«, jc po- novil hišnik soprogino vprašanje, »kaj naj bi hoteli drugega, kot vse urediti po Kara.s»kovih. Ko pustijo tu ključ, nioraš pomiti tla, še danes, vsaj deloma, in jutri pride gospotlar- jeva Katinka poplahnit. Peč se bo tarn podrla, je rekel gospodar.« Gospa je ostro pogledala moža in je malo počakala, kakor bi mu dala čas, da govori naprej. In ko je go- spod hišnik obrnil oCi nekam v kot, kakor bi ne imel čiste vesti in ko ni niCesar več povedal, je spregovorila njegova žena s povdarkom: »Nič drugega niso hoteli od tebe?« »Kaj naj bi še hoteli!« je zaklical Lospod hišnik. »Saj je zadosti to, ne?« »No, s tern umivanjem tal se ne mudi tako«, je rekla gospa. ka'kor bi si brusila jezik. »Ako bo to pojutraš- njem, bo tudi dobro.« »Ne, Mara, to mora biti še danes«, je hitro odgovoril gospod hišnik. »Potem bi jih slišal od hišne gospo- dinje. In ti tudi.« Sedaj je pristopila gospa Mara tes- no k soprogu in mu je govorila v brke: »In ničesar drugega niso hoteli od tebe tarn doli?« »No, kaj pa še, Mara?« je rekel go- spod hišnik skesano in se je umikal ženi, kakor bi se bal, da ne bi ugra- bila iz njega, kar je moralo ostati na dnu njegove duše. »Kaj pa imaš zo- pet ?« »Kaj zopet imam? Jurčka imam in to si ti. Ako ti gospodarjevi niso ni- česar rekli, ti povem jaz. Cemu ta'ka naglica s tern pomivanjem tal, kaj? Saj ni nihče najel stanovanja po Ka- raskovih, četrt leta bo prazno, Cemu torej takoj pomivati? Ali ti ni prišlo to na misel. Ali ti ni prišlo na misel, kaj to pomeni, da bo za menoj splah- nila še domača Katinka? Jutri, na tak velik praznik, o Vnebovzetju Ma- ri jinem? Ali si že videl keilaj liišno gos})odinjo, ki je naročila svoji dekli, naj pomije tla za kakim ušivim na- jemnikom, kaj? Ali ti ni prišlo pri tern ničesar na misel? In verjel si tudi, da se bo podrla tarn peč — da se bodo pomila tla, predno prideta zidar in pečar tja posvinjat? In ti se ne sramuješ meni vsega tega po- vedati? Torej ti povem, Lojze, da ni- sem spala, ko so nosili ono pohištvo in dobro vem, da ga je pod streho vse polno in da je to pohištvo naše- ga gospodarja, »akurat«, kar potre- buje ena oscba '— imam oči, pa uše- sa tudi — novo to ni in tudi potreba ni, samo da se na tern leži —« »Ampak Mara!« je osupnil hišnik. »Kdo pa ti je vse to povedal?« »Povedal, in kdo! Zato se morajo umiti tla, da ne bi prišla naša go- spa v umazane sobe. Saj tudi ne bo prišla, bom že jaz pritisnila s ščetjo, da ne bo treba Katinki za menoj splahova.ti. In tega ti nisi vedel?« Gospod hišnik je stal tu z odprti- mi usti, ves začuden, kaj njegova žena ve. Natihoma je ponovil vsako besedo, ki jo je prej spregovoril, da bi samega sebe prepričal, da ni ni- česar izdal. Ozrl se jc plalio okrog sebe. če niso kje nastavljena kaka ušesa in je rekel ženi skoro šepetaje: »Pri moji veri, Mara, jaz nisem ve- del ničesar. Samo prosim te, za bož- jo voljo----------« »Torej da boš vedel vse, Lojze, ker sramota bi bila, ako ne bi to midva vedela: veš, čemu vse to? Naša hiš- na gospa hoöe imeti tu svoj kot — tarn doli ne bi imela miru — in noče, da bi to vedela cela Praga!« »Jezus, Marija, Mara, ne govori o tern pred nobenim Clovekom niti be- sede!« je prosil gospod hišnik, ki se je spomnil na težke posledice, s ka- terimi mu je hišna gospodinja zagro- zila. »Pred mladiina gori pa še naj- manj!« Gospa je pogledala soproga zelo sučutno in je rekla samozavestno: »Ne boj se, Lojze! Jaz vem še.dru- ge stvari.« Gospod Lojze se je oddahnil. Gol- dinar je bil otet. XXXIX. Trenutek se bliža. Na praznik Marijinega Vnebovzet- ja so pri Kondelikovih obedovali z naglico, kakor bi se bližali Prusi in kakor bi stal doli pripravljen voz za beg čez gore in doline. »Kaj da danes tako hitiS, mati?« je vprašal mojster, pred katerim je go- Straii 2. »Nova Doba« 21. VII. 1939. Stev. 58. major Kilcr, ljubljanski podžupan prof. Jarc z občinskimi svetniki, rek- tor dr. Dolenc z vseučiliškimi profe- sorji, številni predstavniki raznih or- ganizacij in korporacij ter velika množica občinstva. Sprevod je kre- nil z Vidovdanske na Šentpetersko cesto čez Marijin trg v Prešernovo ulico in po Dunajski cesti do glavne- ga kolodvora. Pred vagonom s krsto se je poslovil od pokojnika br. Milko Krapež, godba Sokola I. pa je zaigra- la poslednjo žalostinko. Med sprevo- dom je ves čas krožilo nad mestom letalo »Ljubljana«. Vlak je odpeljal Malcjevo truplo v Bohinjsko Bistri- co, kamor se je odpeljalo z dvema vlakoma nad 2000 ljudi, da spremijo pokojnika na njegovi zadnji poti v domaCi kraj. Po 4. popoldne je zapel sokol.ski pevski zbor pred Sokolskim domom v Bohinjski Bistrici žalostin- ko, nakar se je začel dolgi žalni spre- vod pomikati proti pokopališču. Ob pol 6. popoldne so položili krsto v grob, nakar se je poslovil od pokoj- nika z ganljivimi besedami načelnik SKJ dr. Murnik. Kmalu po pogrebu so se vrnili zunanji udeleženei z dve- ma vlakoma na svoje domove. Slava spominu sokolskega junaka Toneta Maleja! d Pogreb Antona Kristana. Včeraj ob 15. se je zbrala pred poslopjem Delavske zbornice v Ljubljani ogrom- na množica ljudi, da spremi mini- stra n. r. Antona Kristana k zadnje- mu počitku. V vežl palace, kamor so prinesli krsto, je»zapelo pevsko dru- štvo Cankar delavsko žalostinko »Vz- bujenje duhov«, žalno besedo pa sta izpregovorila predsednik Delavske zbornice v Ljubljani g. Melliijor Co- bal in v imenu delavskih sindikalnih organizacij tajnik zagrebške Delav- ske zbornice g. Vladimir Pfajfer. V sprevodu so nosili mnogo z rdcčimi trakovi okrašenih vencev raznih de- lavskih in zadružnih organizacij ter drugih korporacij. Zelo lep je bil ve- nec kr. vlade. Za krsto so stopali so- rodniki, zastopnik Nj. Vel. kralja bri- gadni general Popovič, podban dr. Pirkmajer ter številni zastopniki na- ših gospodarskih in socijalnopolitiČ- nih organizacij. Na evangeljskem pokopališču za Sv. Krištofom so iz- pregovorili pokojniku v slovo g. dr. Henrik Tuma, tajnik Delavske zbor- nice g. Filip Uratnik in v imenu ko- vinarjev g. Jurij Jeran. Ob grobu so zapeli pevci žalostinki »Človek glej« ] in »Vigrcd«, nakar so se začele mno- žice polagoma razhajati. d Gradnja mostu Beograd—Zemnn. V soboto so na savskem pristanišču sveeano zabili v zemljo prvi pilot za zgradbo mostu kralja Aleksandra I., ki bo vezal Beograd z Zemunom. Most bo eden največjih v Evropi. Ši- rok bo 22 metrov in bo imel prostor ta vozni promet, za clvojni tramvaj- ski tir, za železnico in dva hodnika za pešce. Most gradi srancoska druž- ba Batignol. Gotov l)o v dveh do treh letih. d Naši polki dobe nove zasfave. Na rojstni dan prestolonaslednika Petra dne 6. septembra bodo z veli- kimi vojaškimi svečanostmi izroče- ne vsem polkom naše vojske nove za- stave z jugoslovensko trobojnico. Zmagovite stare zastave bodo shra- nili v muzeju. Nove vojaške zastave bodo trobarvne, kakor državna za- stava. Na obeh straneh bo državni grb, nad njim napis »Z vero v Boga«, pod njim »Za kralja in očetnjavo«. Na zastavah bodo tudi trobarvni tra- i ki in bodo imeli spodaj na eni strani kraljev monogram s krono in ven- cem, na drugi strani pa naziv ko- mande. Kopje zastav bo dolgo 2.25 m, pri konjenici 2.55 m. Na])isi na za- stavah bodo v latinici in cirilici. (I Nov občinski zakon. V notranjem ministrstvu se pripravlja nov zakon o občinah in zakon o mestih. Vsa mesta so bil a pozvana, da stavijo svoje pripombe k temu zakonu. d »Karadjordje« v popravilu. Vče- raj ob JO. dopoldne so potegnili po- nesrečeni parnik »Karadjordje« s plitvine in ga v spremstvu vojne lad- je »Spasilac« odpeljali v vojno lad- jcdelnico v Tivtu. Pred njegovim od- hodom so v Biogradu na moru iz- obesili v pozdrav zastave. Do »Ka- radjordja« so se odpeljali mestni žu- pan s člani mestne uprave, mestna godba in številno občinstvo. Na žu- panov pozdrav se je zahvalil kapitan >Karadjordja« Prodan s kratkim go- voi'om. d Novi Novinarski dorn v Zagrebu, ki je povsein moderno zgrajen in je stal 10 milijonov dinarjev, je bil otvorjen 17. t. m. V pritličju bodo tr- govski lokali tcr kavarna in restav- racija, v prvem nadstropju so pro- stori Francoskega instituta in velika koncertna dvorana, v drugem nad- stropju pa stanovanja novinarjev. (1 Nesreča na Grobelnem. V soboto 19. t. m. ob 14.45 je vozil Nikola Jur- jevec iz Imenega pri Podčetrtku pro- ti cestnemu prebodu preko železnice tik postaje Grobelno. V tem je pri- vozil rogaški vlak. Voz je bil že na tiru. Stroj je pograbil voz in ga raz- bil. konj pa je bil tako težko poško- dovan, da so ga morali zaklati. Voz- nik se je hitro umaknil vlaku. Nesre- čo je pripisati dejstvu, da prehod ni zavarovan z nujno potrebnimi za- pornicami. (1 Cigarete »Zeta« v škatljicah. Uprava državnih monopolov je uvo- dla tudi cigarete »Zeta« v škatljicah po 20 komadov, ki pridejo v promet najprej v Bcogradu, nato pa v vsej državi. d Umrl je v nedeljo zjutraj g. Fr. Kind, posestnik in gostilničar v Sv. Jui-iju ob j. ž. Pokojnik je bil znana in priljubljena osebnost v lovskih krogih ter skrben gospodar. Pogreb predragega pokojnika se vrši v torek 22. julija ob 5. popoldne iz hiše žti- losti na domače pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin! d Očnvanje perila in Persil. Doee- la jasno je, da se more samo pralno sredstvo najboljše kakovosti trajno izkazati kot preizkušeno in zaneslji- vo. Gospodinja ima preveč kritično I sodbo in ne uporablja pri svojem do- brem perilu takega načina pranja, ki bi značil nevarnost za perilo. Ta- ko se je sčasoma vedno bolj utrdilo spoznanje, da trdo drgnjenje ali kr- tačenje perila, kakor tudi uporaba klora najbolj škoduje perilu. Odkar se je v vseni civiliziranem svetu z največjim in brezprimernim uspe- böm uvedlo sredstvo, ki pere popol- noma samo, kakor je to slučaj pri pranju s Persilom, je odstranjena nevarnost, da bi se perilo pri pranju pokvarilo vsled škodljivih uplivov, ki jih povzroča pranje na zgoraj omen jene naeine. Uporaba tega za- nesljivega pralnega sredstva ne nu- di samo ugodnost, da odpade sleher- no naporno delo z rokami, nego jain- či tudi za, dišofe, cisto in belo peri- lo. 515 d Pri lenivosti črevesja, bolezni je- ter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesa, obolenjih danke odpravi naravna »Franc Jože- lüva« grencica zastajanja. v trebuš- nih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franc Jožefova« vo- da izborno delovanje črevesa. »Franc Jozefova« voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in špecerijskih trgo- vinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 22. julija: Severne Alpe: Nara- ščajoč, ponekod viliaren južni veter, mocno narasčanje temperature, hi- tro pooblačenje, med dnevom najbi-ž vpad severo-zahodnih vetrov s fron- tal nimi nevihtami, na gorah snežni viharji. — Južne Alpe: Oblačno, po- nekod dež, grozeča izprememba vre- mena. c Seja celjskega občinskega sveta, ki je bila sklicana za petek 18. t. m. ob 18., se ni vr.šila, ker so nekateri cbčinski odborniki odšli na počitni- ce. Razen tega pa obcins'ki svet ni popolen, ker je doslej položilo že 6 občinskih odbornikov mandate. §e- sti občinski odbornik, ki je položil mandat, je zdravnik g. dr. Drago Ho- čevar. Prihodnja seja občinskega sveta se bo vršila po poletnih počit- nicah. c »Kocbekov dom« na Korošici. Od- bor Savitijske podružnice SPD v Ce- Iju je sklenil, da se imenuje novi dom na Korošici, ki bo 17. avgusta slovesno otvorjen: po ustanovitelju, častnemu članu in dolgoletnemu predsedniku Savinjske podružnice »Kocbekov dom« v priznanje zaslug spa mcnjavala krožnike tako hitro, da se je k'omaj mogel najesti. »Rada bi bila kmalu gotova, sta- ri«, je odgovorila gospa Kondeliko- va, da vse pospravim in pomijem po- sodo. Saj veS, moram iti s Katinko gori na Vinograde. Črno kavo dobiš takoj po jedi, skuhala sem jo isto- časno z obedom, in belo boš imel v štedilniku — pa jo vzerni, ko se pre- budiš. Tarn je je precej, še za dva —« »Cemu pa toliko, mati?« se je ču- dil mojster. »Kaj me hočeš utopiti?« »Ne, stari, toda zdi se mi, da pri- deta danes mlada dva — boš videl, da prideta. Tako lepo vreme je, go- tovo se jima bo zahotelo iti na spre- hod. In zato bi bila rada že zunaj, da me ne bi dobila doma. drugače jima ne bi ušla.« »In mene boš pustila tukaj, mati?« »Stari, bodi vesel, da hos imel mir in da se odpočiješ. Za sedaj te tudi tarn ne potrebujem. Na večer pa lah- ko prides za menoj, danes bom že ostala tarn čez noC.« Mojster Kondelik se je žalostno ozrl po sobi. Torej danes pojde žena stran! Pripravljal se je na to, toda ko je prišel trenutek odhoda, se mu je zdelo, da bo zelo osamljen. Da, prišlo mu je na misel še nekaj bolj žalostilega. Da postane od tega tre- nutka peto kolo pri vozu, da je do- ma nekako odveč. Do sedaj je bil tu prva, glavna oseba, in sedaj se nekaj pripravlja, kar ga pripravi ob pi'- venstvo v hiši, vsaj za nekaj časa. In zopet bo tu posedeval in spal kakor puščavnik. Gospa Kondelikova, ki je najbržc uganila soprogove misli. mu je ho- tela zaCasno ločitev kar najbolj olaj- šati in osladiti in je bila kakor maslo. »Saj pridem zopet nazaj, stari, nc boj se«, je rekla s tolažljivim gla- som. »Vsak dan skočim sem — toda, kaj praviin, skočim. Od jutra do ve- čera bom tukaj, ni Cesar ti ne bo manjkalo. Toda ponoči, stari, pono- ! či ne sniem biti daleč od Pepice, za- kaj kakor bi mi nekaj šepetalo, da bo trenutek zdajzdaj tu. In zato moraš tudi ti malo potrpeti. Še vedel ne boš in zopet se boš imel tu dobro.« Pri tern je gospa Kondelikova ne- ])renehoma smukala po sobi, znaša- la vsakovrstne drobnarije, skladala jih v torbico in je pogledala tupa- tam na uro. Samo proč, proč, da se ne bi srečala s Pepico na stopnicah. In ko se ji je zdelo, da je moža po- tolažila, je odprla vrata v kuhinjo ill je zaklicala: »Torej, Katinka, ali stc gotovi? Cas poteka, morave iti.« »Še par krožnikov, milostljiva go- spa«, se je oglasila Katinka. »Takoj to — —¦« »Le pustite, Katinka«, jc priganja- la gospa. »Pustite vse v škafu in ko se boste zveCer vrnili, boste ostalo pomili. Ali imate vse pripravijeno za Vinograde? Ščet, cunje, brisalke — ali imate vse v košku?« »Imam, milostljiva gospa«, jc od- govorila Katinka, ki je bila nevolj- na. da mora oditi od nepomite poso- de! »Torej se oblecite, pojdeve.« Gospa sama je bila že napravljena. Sedaj se je obrnila k možu: »Ne pojdeve na- ravnost. Po Štefanski ulici do Žitne ulice in po Žitni do Palackega in do Kravina — in potem doli, da ne bi prišli mladima naproti. Kaj ne, sta- ri?« »I no, saj veš, mati«, je odgovoril mojster popolnoma malomarno. Vsa ta naglica ga je čimdalje bolj vzne- niirjala. »Veruj mi, najrajSi bi šel s teboj.« »Pojdi no, otrok«, je rekla dobro- voljno, »menda se ti ne bo naenkrat stožilo po meni. Sedaj, po dvajsetih i letih!« g. Frana Kocbeka za planinstvo in zlasti za Savinjsko podružnico. c Odhod počitniških kolonij v Ba- karac. V soboto 11J. t. in. ob 19. se je odpeljala 3. kolonija »Kola jugoslo- vanskih sester v Celju« v Bakarac. Deška 'kolonija bo odpotovala 9. av- gusta. Dočim je dekliška kolonija po- polnoma zasedena, je pri deški še nekaj mest prostih. Za to kolonijo se plača do 2. avgusta. Denar se poš- lje ali po pošti, ali pa se plača 2. av- gusta v dekliški meščanski šoli v Celju. c Invalidska tombola. Včeraj po- poldne se je vršila na Dečkovem tr- gu tombola krajevnega odbora Udru- ženja vojnih invalidov, katere se je udeležilo veliko število občinstva iz Celja in drugih krajev. Glavne do- bi tke so zadeli: šivalni stroj Mici Bizjakova, hčerka gostilničarja iz Letuša, moško kolo Miha Jazbec, ru- dar s Planine, spal no sobo Rudi Arh, uradnik v Celju, 2.000 kg premoga Marija šeškova, delavka v Gaberju, potni kovčeg Josip Kranjšek, rudar iz Brezna pri Rimskih to])licali, umi- valni servis Pavel Gruden iz Celja, kuhinjski servis Karl Verderber iz Zavodne, 4 m:t drv Jera Kosova, voj- na vdova iz Čreta. i Dolžnostžene je, glcdati na to, da je njeno oblatilo krojcnopo obstojcči modi. Zato po- sctite sc danes vclctrgovino I SltfKlil, C-llC, ki'teru Vns hoile postrc- >!la z najmodernejšo kon- fckcijo po zelo zrnernili anali. /Jamske ohtcke iz delcna Din Hü, 120, rips pin 130, etumin Din KM, iz svilcnegu popelina Din ISO, iz umetne svile Din 170, iz volnencga sukna Din 270. 370, blitze Din 34, 51, Ü2, suknje Din 85, 115, pomladan-ki plašči Din 230, 370, 500, oblekce za deklice od Din 39 dalje. Nakup ncprisiljeiu c Smrlna kosa. V javni bolnici v Celju je umrla v petek 18. t, m. 39- letna žena lesnega prekupčevalca Karolina Cvekova iz Zg. Hudinje, v Zavodni 115 ,pri Celju pa v soboto 19. t. m. 7G-letni železničar v p. Martin Štepihar. N. p. v m.! c Maks Holbauer podlcgel poškod- bam. V zadnji številki smo poročali o smrtni nesreči pri žagi g. Ivana Hofbauerja pri Vitanju. Dninar, ki ga je poruseni jez podsul in usmrtil, je 18-letni Luka Oprčkal s Frankolo- vega pi*i Vojniku. 18-letni trgovčev sin Maks ITofbauer, ki si je pri ne- sreči zlomil nogo in dobil težke no- tranje poškodbe, je v petek 18. t. m. ob 12.15 v celjski bolnici podlegel poškodbam. c Detomor na Frankolovem. Pred dnevi je porodilo neko dekle na Frankolovem nezakonskega deCka. Po porodu ga je zailušila in zakopa- la v pesek. Zločin so kmalu odkrili in našli tudi otrokovo trupelce. Vče- raj je odšla na Frankolovo sodna ko- misija, v kateri sta bila sodnika gg. dr. Troje in Rautner ter zdravnika gg. Kolšek in Flajs iz Celja. Zdravni- ka sta obducirala otroka in ugotovi- la, da je umrl nasilne smrti. NeClo- veško niater so pustili zaenkrat še doma, ker je vsa slaba. Cim bo okre- vala, jo bodo odvedli v zapore okrož- nega sodišča v Celju. c Nezgoda s plinom v meščanski šctii. Sluga v meščanski šoli Stefan Butinar je gel v petek 18. t. m. po opravkih v šolsko klet, kjer je začu- til smrad svetilnega plina. Ko je od- prl vrata v prälnico, je bušil vanj plin, ki je uhajal iz cevi. Butinar se je ves omoten prizibal do svojega stanovanja, kjer se je zgrudil. Pokli- cani zdravnik g. dr. Hočevar ga je kmalu spravil k zavesti. Delavci me- stne plinarne so takoj popravili po- škodovano plinsko cev. Pristno vino in sadjevec prvovrstne kakovosti nudi po ;m r.ii cenah Prva juž^nštaier-ftka vinai*&ka xad9*uga w Celju. Štev. 58. »Nova Doba« 21. VII. 1930. Straii 3. c Težka nesreča pri svatbi. Včeraj se je poročila v Olimju pri Podčetrt- ku hčerka 46-letnega posestnika Ja- koba Šturbeja. Oče je hotel v svoji radosti oddati par strelov iz možnar- ja. Pri tem pa je možnar razneslo in naboj je odtrgal Šturbeju levo roko do zapestja. Ponesrečenega posestni- ka so propeljali v celjsko bolnico. c Vročekrven mož. 31-letni mesar Albert Moser v Zavodni pri Celju je v noči od sobote na nedeljo v doma- ¦čem prepiru udaril v jezi po šipi in si močno razrezal levo roko. Sedaj se zdravi v celjski bolnici. c Usoden padec. 8-letna Marija Mlakarjeva, hči zidarja iz Ljuberja, je padla v soboto 19. t. m. tako ne- srečno, da si je zlomila levo roko pod komolcem. Prepeljali so jo v celjsko bolnico. e K nesreči v Turskem žlebu liam poročajo, da je bil češki turist, ki je 1G. t. m. našel ponesrečenega 18-let- nega Vladislava Abrama iz Ljublja- ne, grof Bubna-Litiz. c Posiediee bodo neprijetne. 37-let- . ni delavec Ludvik Sodin iz Stranic pri Konjicah je sporočil včeraj last- niku avtotakse g. Alojzu Drofeniku, naj pride z avtom, da se bo nekam peljal. Ko se je g. Drofenik pripeljal, je izjavil Sodin, da ni naročil avto- mobila in ni hotel plačati 30 Din, ki jih je zahteval g. Drofenik. Pozvani stražnik je svetoval Sodinu, naj se poravim z g. Drofenikom. Zato je So- din nahrulil stražnika, ki ga je nato pozval na stražnico. Sodin pa se jo vrgel na tla in zaeel tolči z glavo po kamenju. Ko ga je hotel stražnik od- vesti, se je z vso silo uprl in skusil pobegniti. Prihiteti sta morala še dva stražnika, nakar so besnega Sodina zvezali, naložili na voziček in odpe- ljali na stražnico. Med prevozom je ugriznil Sodin višjega stražnika g. Krivca v levo roko. Sodina so dali čez noč v zapor. ZAHTEVAJTE oranžado W JqJa vf lianonado POVSOD'. < c Tatvina. Ivanu Šosterju v Zavod- ni je neznan tat ,v petek 18. t. m. med 12. in 13. ukradel s postelje v pod- strešni sobi ženino krilo, vredno 150 diuarjev. Tat je iznahil priliko, ko ni bilo nikogar doma. c Zaradi razgrajanja je bila v noči na pondeijek 21. t. m. aretirana v Gosposki ulici 51-letna igralka na citre Ana K. Policija jo je vtaknila eez noč v zapor. c Zaradi potepuSlva je bil aretiran včeraj zjutraj v Celju lU-letni Franc Neuwirt iz Hrastja pri Mariboni in odgnan v domačo občino. /PI low oodisce SVOJEGA DEKLETA UMORIL 15 let ležke ječe. V soboto 19. t. m. od 8. do 13.45 se Je vršila v bivši porotni dvorani okrožnega sodišča v Celju pred vcii- kim senatom razprava proti 28-1 etne- mu samskcmu kvalificiranemu de- lavcu Ivanu Cehncrju iz Gornje Radgone, ki je letos 14. aprila umoril v gozdu pri Ravneh v šoštanjski öko- Üci svojo ljubico Mari jo Cavnikovo. Senatu je predsedoval predsodnik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič, vo- tanti so bili apelacijski sodnik gosp. Levičnik ter sodniki okrožnega sodi- SCa gg- dr. Bavdck, dr. Nendl in Ra- dej, državno tožilstvo je zastopal g. dr .Rus, obtoženca je zagovarjal od- vetnik g. dr. Dragotin Vrečko. Ivan Cehner je bil uslužben v Woschnaggovi usnjarni v šoštanju in je imel ljubavno razmerje z delav- ko v isti tovarni Marijo Cavnikovo. Na materino prigovarjanje, češ da je Cehner udan pijači in da dela dol- gove, je dekle sklenilo koneati raz- tuerje s Cehnerjem in ga 12. aprila \ pismeno povabilo, naj pride 14. apri- la popoldne v bližnji gozd in ji pri- nese njeno sliko. Cehner je sklenil, j da bo Cavnikovo usmrtil. V ponde- ijek 14. aprila zjutraj je izmaknil svojemu sostanovalcu Francu Šta- ' «• **%> *J svcžc dehtece pcrilo! To je Pcrsilovö dclo! Tako hitro in lepo, tako brez truda in varčno pere Pcrsil! Toda: Persila je treba vzeti vedno v pravilni meri, na vsakc dve in pol do tri vedra vode en zavitek Persila. Raztopiti ga je treba v hladni vodi in perilo samo enkrat kratek čas kuhati! Persi I je Per f IP jercu browning. V gozdu je nato iz- vršil svoje krvavo dejanje. Ustrelil je deklela naravnost v srce in pokril truplo s smrekovimi vejami. Po zločinu je odšel v Ježovnikovo gostilno v Šoštanju in tarn povedal, da jo napravil »konec s punco«. Pri- hodnji dan je šel truplo še enkrat pogledat,, patem pa se je odpeljal k staršein v Gornjo Radgorio. Materi je priznal svoj zločin. Naslednje jutro je pobegnil preko meje k nekemu prijatelju na Madžarsko, vest pa mu ni llala miru. 25. aprila se je vrnil in se drugi dan javil okrajnemu so- dišču v Ljutoineru. Truplo Cavniko- ve so n'aSli na veliki petek 18. aprila dopoldne. Cehner je v preiskavi dolgo trdil, da je nosil samokres s seboj iz stra- hu pred Ijubosumnimi fanti in da ga je pokazal dekletu, ki je hotelo v šali ustreliti v zrak. Ko ji jo hotel orožje iztrgati iz rok, se je samokres sprožil in je krogla zadela Cavniko- vo. Pozneje je Cehner priznal, da je dekle umoril, ker ga je hotelo zapu- stiti. Rekel je tudi, da je hotel po de- janju izvršiti samomor, pa se samo- kres ni sprožil. Ivan Cehner je bil zaradi zavrat- nega umora obsojen na 15 lot t e ž - k e j e č e in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Kazen je spre- jcl in jo takoj nastopil. entfianje, vezenje na stroj izvršuje najceneje in solidno M. Š r i b a r, Celje, Aleksandrova ul. Sport 1 SK Celje : ÖSK čakaturn 7:2, (2 : 0). Revanžna nogometna tekina, ki se je vr.šila včeraj od 17.30 do 19. I na Glaziji v Celju med obema klubo- ma, jo prinesla Čakovčanom kata- strofalen poraz. Gostje so nas nepri- jetno iznenadili s slabo igro. Krivdo je pripisati tudi slabemu igrišču. Na- pad Čakovčanov je preveč kombini- ral, halfi pa so premalo pod})iralA napad; v obranibi je odpovedal dosni branilec. SK Celje jc odigral eno svo- jih najboljših tekem. Vsi igralci so se potrudMi in storili vse, da se re- vanžirajo za poraz, ki so ga doživeli prejynjo nedeljo v Cakovcu. Izborno je bil razpoložen Pfeifer v levi zvezi. Tekrna se jo igrala v ostrem tcmpu, toda prijateljsko in fair. Po docela odprti igri je dobil SK Celje šele v zadnjih 10 minutah absolutno pre- moč. Tekmo je sodil g. Wagner ob- jektivno in zolo zadovoljivo. V pred- tekmi med »araščajem SK Celja in SK Olimpa je zmagal naraščaj SK Celja v razmerju 4 : 2. | Dopisi Laško. (G o s t i 1 n i č a r s k a p i - vovarna.) Akcija za ustanovitev in zgradbo nove pivovarne v Laškem se razvija normal no in nevzdržno. Blizu 11 milijonov delniške glavnice je podpisanih in dnevno prihajajo nove prijave. Pripravljalni odbor je pretekli mosec stopil v zvezo s hr- vatskimi gostilničarskimi krogi, ki navdušeno pozdravljajo osamosvoji- tev gostilničarjev z ustanovitvijo lastne pivovarne, ki naj stoji v Laš- kem kot ceiitru mod Zagrebom, Ljub- Ijano in Mariborom in ki je že svoj čas zalagalo ves teritorij med temi mosti in proko ajih s priznanim laš- kiin pivom najboljše kvalitete. V raz- nih hrvatskili listih so zadnje dni izšli daljši članki, ki priporočajo podpisovanje del nie, povdarjajoč osobito, da bo pivo iz nove pivovar- ne cenejse za 200 Din pri hektolitru! Vedno bolj pa raste zanimanje tudi med peki, ki upraviceno pričakujejo od nove pivovarne, da bo znižala ce- ne kvasu. Z zgradbo pivovarne se bo pričelo še lotos ier je pripravljalni odbor vložil na direkcijo drž. železnic ' prošnjo za kornisijonelni ogled in do- voljonje za zgradbo dovlačnice k no- vi pivovarni. lstočasno se pa ])onov- no obraCa. do javnosti, naj ne odlaša s subskripcijo delnic. Ker je pričako- vati, da bodo bratje Hrvati ]>odpisali za približno 3 milijone dinarjov del- nic, naj bi jih Slovenija zbrala vsaj še 2 milijona Din. V tem slučaju se ne bo iskal češkoslovaški kapital, ki bi bil sicer potrobon. Dobrna. Topliški pcvski zbor pod vodstvom znanega pevovodje g. B. Smida, ki štoje 18 članov, bo nastopil prvikrat v soboto 20. t. m. ob 8. zve- čer v Zdraviliškem domu na Dobrni. ' Čisti dobiček koncerta je namenjen I podružnici Rdečoga križa na Dobrni. Na sporedu so narodne pesmi in dr. Schwabova »Zdrava Marija« za zbor in vojaški orkester s saksofon-solom. V tcj zasedbi nastopi povski zbor pr- vikrat v Slovcniji. Toaleta za kon- cort promenadna. Ugodna zveza celj- skoga avtobusa ob pol 11. zvečer. Rimske toplicc. Našim gasilcem je letošnje muhasto vreme ponaga- jalo pri izvedbi njihove, za dan 13. julija določene javne tombole, tako da so bili primorani preložiti jo na "dan 27. julija. Posestnike tombolskih tablir kakor tudi vse prijatelje ga- silcev vljudno obveščamo, da se 27. t. m. vrši tombola pri vsakem vre- menuin ob vsaki udoložbi, zaradi čc- sar prosimo čim obilnejšega obiska. One goste, ki so se potrudili 13. juli- ja kljub slabemu vremenu na našo prireditev, prosimo oproščenja zara- di preložitve in upamo, da nas bodo tudi tokrat polnoätevilno poCastili s svojo prisotnostjo. Ker smo prire- ditev med tem le še izpopolnili in so tudi toplice sodaj v polnem razmahu sezije, bodo udeleženci naše tombole lahko preživeli pri je ten nedeljski po- pol dan med nami. Gospodarstvo g Vinogradnikom dravskc banovi- ne. Vinarsko društvo za dravsko ba- novino v Mariboru poziva vse vino- gradnike, da pristopijo k društvu in postancjo s tem tudi naroßniki od- ličnega mesečnika »Naše gorice«. — Obenem sporoča društvo: V nekate- rih vinorodnih krajih dravske bano- vine nastopata letos, ko vlada suša z neznatnimi padavinami, katastro- falno oidij in peronospora na grozd- ju. Videli smo marsikateri vinograd bogato obložen z grozdjem, ki pa ne bo dal letos nobenega dohodka, ker je grozdje po navedenih boleznih na- padeno in doloma že uničeno. Obe navedenih bolezni se pri tako ugod- nih vremenskih razmerah širita da- 1 je. Nobena sorta žlahtne vinske trte ni izvzeta. Zato nujno pozivamo vse vinogradnike, da proti oidiju takoj pridno žveplajo, proti peronospori na grozdju pa takoj izdatno škrope grozdje z 2% galično apneno zmesjo. Vsi, ki še tega dela niso temeljito opravili, riskirajo letošnji vinski pri- delek. Znani so nam slučaji, da so vinogradniki do sedaj že po 3-krat škropili z 1.5% galico in grozdje Se posebej, pa navzlic temu peronospo- ra na grozdju hudo nastopa. To nam je dalo povod, da smo zaprosili mi- nistrstvo poljoprivrede odnosno ban- sko upravo, da delegira v našo vino- Kaj je to za-'na steklenka drobna, vitka, milovidna? Kdo je mala ta zelenka? Hm, hm, če ni malopridna? To je »Vfero«, sladko-viezna oranžada-limonada; je pijača hladno-trczna; vsaka duša jo 'ma rada. Stran 4. »Nova Doba« 21. VII. 1936. Stev. 58. rodne kraje specijalista za rastlin- ske bolezni, ki naj s temelja prouci na lieu mesta navedeni pojav grozd- ne bolezni in ugotovi najpravilnejši in najuspešnejši način pokončeva- nja bolezni, ki je v tej foraii morda še ne poznamo dovolj. Kino Mesini kino Celje. Pondeljek 21., torek 22. in sreda 23. julija: »Licej- ke«. Izredno zanimiva in poučna drama iz današnjega dekliškega sve- ta v 7 dejanjih. V glavnih ulogah Greta Mosheim, Hans Brausewetter in Angelo Ferrari. Zelo poučen film za roditelje, da vidijo, kako potreb- na je vzgoja otrok v roditeljski nisi — poučen pa tudi za mlade deklice, na katere preži svet s tisočerimi nc- varnostmi. FR. KOCBEK: Od Sušaka do Cetinja in Sarajeva (Dalje.) Cetinje kot nekdanja prestolnica nima več prejšnjega sijaja in pola- goma nazaduje, saj tudi ni več po- slaniških palač in vil. Glavna ulica je zelo Široka in edino šetališče. V . dvorcu je zelo veliko število soban in sob. V pritličju je v eni dvorani velikanska zbirka orožja, ki pa je na stenah tako natrpana v posameznih skupinah, da nimaš pravega pregle- da. To zbirko bi morali sistematično urediti po kronologičnem nastanku orožja. Da so se Crnogorci stoletja hrabro bojevali .s Turki, dokazuje okoli 60 zaplenjenih turških zastav, ki Cepe v kotu in žal niso razvite, kakor bi se spodobilo. Crne Gore si Turki niso mogli nikdar podjarmiti. Nasproti dvorca stoji Oficirski dom, rojstna hiša našega 'kralja. V bližini je steklena veranda z velikim reliefom (100 in-), ki so ga napravili po zavzetju Cetinja avstrijski oficirji in so vsaj eden lep spomenik pustili za seboj. ß\iz\i je star samostan, kjer leže črnogorski knezi pokopani. Zna- menitih guslarjev tudi ni vee. Videl sem samo enega, ne ravno najbolj- šega, ki je imel mandolini podoben instrument z eno struno tcr nam je pred odhodom avtomobila zasviral in zapel. Na Cetinju je tudi že več modernih hotelov. V Grand hotelu sem našcl na veliko začudenje natakarja Slo- venca, ki me je zvečer rodoljubno opozoril, naj si naročim bolj pripo- ' ročljivo jed. V liotelu je zvečer svi- rala češka godba, ki je isti dan do- spela. Oče je igral klavir, sin čelo, dve hčerki pa gosli. Samo mene je bilo malo sram, ker sem med pri- bližno 20 gosti edini pil vino. Ko sem popoldne hodil po glavni ulici, sem srečal štiri Arnavte, ka- terih bi se na samoti sigurno ustra- šil. Bili so pravi velikani. Obleka jc iz sivega lodna, kakršnega nosijo Solčavani; hlače so zelo špičaste in lice v opankah, ob stegnu imajo ši- rok Irak, na glavi pa kraljuje širok belkast turban. Jugoslavia ima še okoli 400.000 Arnavtov. S Cetinja sc lahko pelješ s poštnim avtoin v Podgorico, kjer je rav- /jnca ob Skaderskem j e z e r u z malarijo, od tarn pa naprej čez N i k š i č v T r e b i n j e , znano po imenitnem duhanu, kjer pa je tudi vojašnica. Na vožnji nazaj v Kotor se vsak ustavi na prvem ovinku, kjer zagle- damo Boko Kotorsko, kajti to je naj- znamenitejši vidik v na kave IVElin. asaL dLiä*%v4& Stanovanje s hrano se išče za gimnaziica V. ra7- reda v Celju v prvovrstni nemški hiši. Ponudbe na upravo lista. 3-1 S 1. avgustom se odda boljši stranki vecje stanovanje v vili JoSt, Celje, Lava 14. 1-2 Oglašujte! Proda se motoipno kolo s prikolico, 8 HP, 3 brzine. Cena Din 8.000—. Ogleda se pri R. Perdanu, mehanična delavnica, Celje. 2-1 Dve krasni 2 nadstropni hiši (dvoina hi5a), v sredini mesta Celja, z velikim vrtom, skladiščem in veli- kimi suhimi kletmi se prodata. Znesek se obrestuje. Pojasmla daje 3 Kavol Breznik, Celje. 2 Samo na veliko! ff I HA Samo na veliko! pravi švicarski v škatljah znamke Chalet in Tiger ter domači Alpe nudi najcenejše CELJE, KRAL JA PETRA C, 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Lastna, pražas>na kave IVElin. asaL dLiä^%ve kleparstvo, vodovodne inštalacije strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene ztnerne. 50-1 ^— ¦-¦¦ .....¦¦ ¦ '¦— "" ¦-¦¦'¦ "¦ ¦ l»i— ¦¦'¦¦¦ ¦¦¦¦¦».. I— — ¦ III-......— —¦¦!¦¦— —. ¦¦ . M.I.-........-I II ' — "-¦ .....— — ¦'-- —... ¦-........—..... ¦ ¦ — | . —« Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG C« iastai palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga uiagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in obein- skega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po tiajnižji obrestni meri. Use prošnje rešuje brezplaLno Za hranilne vloge jamči poleg X^ rflöctn süllO z vsem Pr^moženjem premoženja hranilnice 36 IIIOIU L6IJ6 in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zyezno tiskarno Milan öettna. — Oba v Celju.