Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Sku-iajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. NARODA m tis! slovenskih delavcerr Ameriki KOV NA D A IT DOBIVATI C "GLAS NARODA" PO POSTI NARAVNOST RJE SVOJ DOM On »MU HM. mM) te »r—lhw). - Telephone: CHelsea 3-1242 Bewtored m 8nn1 Ctam Matter September 15th, 1940 »t the Port Office «1 New lark. N. Yn under Act of Cenfreos of March 3rd, 1878. No. |9| _ Stev. |9I NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 30, 1941 — -TOREK, 30. SEPTEMBRA 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. NEMCI ZADUŠILI ČEŠKO VSTAJO > BERLINU je bilo včeraj naznanjeno, da je nemško vojno sodišče v češkem in moravskem pro-tektoratu obsodilo na smrt 24 Čehov, med njimi tri generale, ker so nameravali strmoglaviti nemško vlado ter postaviti od Nemčije neodvisno državo. — Vseh 24 obsojencev je bilo takoj vstreljenih. Voditelji tega upornega gibanja so bili general Josip Bily, divizija ki genial Hugo Votja in brigadni general Franc Hora-ček. Smrtna kazen jo bila izvržena manj kot 48 ur po razsodbi in ravno tako komaj 48 ur zatoni, ko jo bil mesto čcško-morav-*koga protektorja Konstantina von Neuratba, ki je iz zdrav-Mvenih razlogov prosil Hitlerja za daljši dopust, nastopil službo Reinhard Heydrich. Nemška uradna časnikarska ugentura DNB. pravi, da so Čehi hodili po deželi in zbirali vsakovrstno orožje. Posebno n.nogo orožja sta nabrala in nakupila Uidislav iKomzak in Wendel Franc, ki sta bila vstroljona. I)iNB. »>ravi, da so zarotniki sklenili, da v nekuj dneb dvignejo veliko vstajo v kateri so hoteli rabiti tudi orožje. Med vstreljenimi označuje uradno poročilo 20 kot komuniste. Nemške oblasti pa niso naznanile, kaj se je zgodilo s češkimi ministrskim predsednikom generalom Alojzom EliLi-' som, ki je bil aretiran, ker je — "kot je bilo poročano — pripravljal veleizdajo. To je sedaj druga usmrtitev Čehov, odkar je nemška armada zavastda 'Oelioslovaško. V novembru 1939 je bilo vstreljenih 12 čeških dijakov "za svarilo drugim." RUSI SO PREMAGALI >12 NEMŠKIH DIVIZU Rusko vojno poročilo pravi," da so Rusi na osrednja fronti prisilili 12 nemških ©klopnih divizij, da >*e morajo umikati. Bojišče je postalo veliko "pokopališče za nemške tanke." V nedeljo in pondeljek so rustft letalci uničili 2<>3 nemških aeroplanov. Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da je nek ruski tanc- ni oddelek v severozapadnem de.it fronte pobil 1500 Nem-cev. Na osrednji fronti so Rusi pri Brvanskein zasedli dve vasi ter zasledujejo 12 umikajočih se nemških divizij. Včeraj je pokrila Moskvo tenka odejta snega, proti jutru pa je pričelo dež« vat i in sneg je skopnel. Gen. Elias je bil pripel jan v P-^m General Alois Elias, ki ^ bil aretiran, ker je pripravljal veleizdajo, je bil pripeljan v Berlin, kjer ga ho selilo "ljudsko v katero mimik* Hitter. - Poročilo iz Berlina pravi, da v češko-moravskem protekto-ratu sedaj rfopet vlada mir, zlasti še v Pragi. Tudi v vseh šestih okrajih, v katerih jo bil razglašen preki sod, jo zavladal mir in policija, kot vedno skrbi za rod. VELIK ZRAČNI NAPAD NA ITALJANSKA MESTA Veliki angleški bombniki s štirimi motoi ji so v nedeljo ponoči leteli 1400 milj čez Francijo in Švico in zopet nazaj ter med potom bombardirali industrijska mesta v severni Italiji, kot Turin, Milan in Genovo ter vojno pristanišče Spezia in več drugih mest. Ob istem času pa so tudi iz s:verne Afrike prileteli manjši bombniki ter bombardirali Palermo, Marsalo in druga mest« na Siciliji. Krušne vrste v Italiji YT Italiji je že stopilo v veljavo- vladna odredlba o omejitvi živil in jutranji šetalci so na u-lici Via Vittorio Veneto, ki se more primerjati s Peto Ave. v New Yorku, ali pa z Champs Klvsees v Parizu, so šli mimo dveh vrst ljudi, ki so čakali na kruh. Takih vrst v Italiji po zadnji svetovni vojni še ni bilo. Po celi Italiji vlada velika zmešnjava glede živeža. Prejšnji teden je vlada nenadoma o-inejila prodajo krompirja, jajc sira, suhega sadja in nekaterega drugega blaga, toda ni uredila prave razdelitve tega živeža, vsled česar so bogatejši ljudje naglo pokupili ves omenje- ni živež, za siromake pa ni nič ostalo. Cena stanovanj se je zadnje čase po t rojila. Morilec sina po 18 letih svoboden — Eugene L. Zulber, ki je zdaj star 68 let, je meseca decembra leta 1923 v Mineoli L. I., usmrtil z mesarsko sekiro svojega sedemletnega sina. Obtožen je bil umora po prvem redu, toda zdravniki so ga proglasili za blaznega. Namesto v ječo, je bil poslan v umobolnico. Ker je po mnenju izvedencev zdaj spet popolnoma zdrav, so ga izpustili. Stanovat je šel k svoji ženi i v Bronx. Dobro jso se preskrbeli... Ker bo davek na alkholne pijače znatno povišan, se je dosti Amerikancev pravočasno prskrbelo z velikimi zalogami 'žganja, ki so si ga nabavili še po stari ceni. Iz vladnih skladišč je bilo mesca -avgusta vzetih 11ad.de--ct milijono galon žganja, kur je dvakrat več kot lanskega avgusta. Nova davčna postava stopi v veljavo 1. oktobra. Zvezni davek na galono. žganja, ki je znašal dosedaj tri dolarje, bo povišan na štiri dolArje. Kvart bo potemtakem najmanj 25 centov dražji. ŠTIRIKRATNI MORILEC OBSOJEN NA SMRT S paznikom je stavil, da bo moral umreti na električnem stolu. — ,Moril je povsem hladnokrvno. — V poroti so bile tudi štiri ženske. »bi Delavski pregled ' Iz Chicaga poročajo, da bo moral štirikratni morilec, 19-letni Bernard Sawicki umreti ii^i električnem stolu.- M čuvajem Joe Leliveltom je -stavil, da bo spoznan krivim mnora po prvem redu in da ga čaka smrt na električnem stolu. Po razglasitvi pravoreka se je obrnil k pazniku rekoč: — No, ali ti nisem pravil? Zdaj mi pa le daj zavojček cigaret, za katerega sva stavila. Njegovi sojetniki il nekje u-bit en nemški vojak. Po daljnjih vesteh iz zanes-Ijivh virov so Paveličevi plačanci (ki se naziva jo "vstaši", zaprli vse ugledne Srbe v Ban-jaluki, pod najrazličnejšimi pretvezami. Mnoge od njih so odpeljali s seboj in se niso več vrnili. . . Dne 22. maja so našli v reki Vrbasn trupli pravoslavnega škofa Platona in župnika Su-botinka, znanih javnih in narodnih delavcev iz Banjaluke. V Sisku, kjer sta bila ubita dva nemška častnika sredi ceste, so takoj ustrelili dvajset u-glednih meščanov, med njimi «ina znanega tovarnarja Tesli-ča. Poročila o strahovladi prihajajo iz vseh krajev "Neodvisne Hrvatske". "GLAS NARODA" — New Yorit Tuesday, GLAS NARODA (T01CB OP JH* PVOPLI) 99 OwMd ud Published by Trmi* S«kMr, President ■ ud add (A Oorpormdoa). * 7. Lapatu, Sec. — Place of bnalnaaa of tM of abort offloara: 21« WEST 18tb 0TMUVT. Nf W IOBK. H. I. 48th Year "Olaa Naroda" la laaaad erery day except Saturday«. Sunday* aad Holiday a. , Sabacrlptlon Yearly 98.—. Advertitoment on Ba eato lato valja llat m Ameriko In Kanado 96,— ; aa pol lata 9«—I m tatrt leta 91M. — Za New York m odo leto 97.— ; aa pol Ma 98.00. Za laoaematro aa eato lato IT.— ; aa pol lata |SM "©laa Naroda" labaja raki dan lzrnemil aobot. nedelj in praanlkor. "WAS NARODA." 91« WB8T lftfc STRKET, NCW XOBK, M. I. —124% NEVTRALNOSTNA POSTAVA Prejšnji teden je predsednik Roosevelt časnikarjem kar naravnost povedal, da določbe nevtralnostne postave, ki je Lila uveljavljena leta 1939, niso več času primerne. Današnji mednarodni položaj zahteva novih odredb, ki jih pa m mogoče vznkoniti "brez spremembe obstoječe nevtraluostne postave. —-* Svet, — je rekel Roosevelt, — .^toji dane* pred gi-gauf^kim poskusom, kakršnega še ne pomni svetovna zgodovin^, Gofdva skupina sil se sku&i * silo polastiti nadvlade «?veta. Ameriški mi rod in ameriški kongres sta se jasuo in odločno izrazila, da bodo Združene države nudile vso mogočo pomoč tis-tiuinarodom, ki se'bore proti zavojevalcem sveta. . V to okrožje spad« ameriška okupacija Islandije, vzdr-žavanje morske poti po Atlantiku ter zaščitenje v Anglijo vozečih transportov. V to svrlio je neohodno potrebno dborožiti ameriške ladie za obrambo proti svražnim podmornicam. Prejšnjo soboto je bil potopljen v Panami registriran ameriški parnik "PinkŠtar''. Na krovu je imel top. Vozil je v konvoju pod kanadsko zaščito ter ga je torpedirala neka nemška podmornica. Take slučaje je treba vbodoče onemogočiti. Xa vprašanje časnikarjev, če je treba. nevtralnostno postavo na vsak način spremeniti, je TJoosevelt opozoril na slučaj izza leta 1917. Taknat je hotel predsednik Wilson trgovske parnike oborožiti. Proti tej kongresni predlogi so nastopili nekateri senatorji z obstrukcijo. Wilson je pa kratkmalo odredil (Oborožitev trgovskih ladij. To je storil kot vrhovni poveljnik armade in mornaric Nedvomno ima isto pravico tudi predsednik Roosevelt. * - -M X 8 t A M 0 X |r J S H L. 1 ft * » • • ■ VSTAJA V EVROPI (JOO.) — Bile sq za^lpdej med potdinci. ki niso dovolj poznali našega naroda, pa sp mfislili, da je Jugoslavija v 12 dneh bojevanja izčipala svojo odporno silo, a glej, Jugoslavija se Ad f>. aprila, ko jo je sovražnik napadel", slej kot prej vztrajno bori z Nemčjtjo in z {talijo in žrtvuje vsak dan silno število človeških življenj. Nemške in italijanske zasedbe-ne oblasti so prisiljeue, da se z Vsemi sredstvi bore proti združenemu narodu, ki skupaj s svojim kraljem in s svojo vlado v izgnanstvu nadaljuje z boribo do končne zmage. Vse mesece, ki jih je ameriški tisk objavil, kakor pred nekaj meseci v m^r-ou in v aprilu — z velikimi naslovi in na prvih straneh, zanikajo prejšnja obvestila nemške in italijanske propagande, da je Jugog!!avija klonila pred močnejšim sovražnikom in se predala na milost ali nemilost1 svojinr* krvnikom. Narod, ki je spoznal svojo dulšo v rani zori 27. marca, kakor se je lepo izrazil veliki Winston Churchill, tak narod se ne more čez noč predati .in pokoriti. Še dane« je sposoben za fbonbo, bo!j kot kdaj poprej, najsijprav je po vi-dessu osvojen. Iz vse Jugoslavije prihajajo vesti, da se uporniški narodni boj četni kov in narodnjakov bije tako krvavo, da ^o sovražni -ki bili prisiljeni, da so vnovič zajedli predele, ki so iz njito že izpraznili vojaštvo in da pošiljajo pomoč izdajalcem v borbah proti narodu, ki brani svojo svobodo in svojo čast. Sam italijanski tisk odkritq priznava, da je v Paveličevi ••Neodvisni Hrvatski'' milijon in pol Si%ov, ki so pripravljeni boriti se proti vsakršni predaji. Prav toliko in se več je v 4'Neodvisni Hrvatski" Hrvatov, ki se borč skupno s Srbi aem. To ^e ^utgoslovanstvo. To je Šlovanstvo. Ža ti naičeli so se naši najboljši sinovi borili, . že v na^tareiŽli časih. Za 7Jbirka V8ebuJe 9 vedi- cilj so delali vsi naši rodovi, ki so bili veliki in odločujoči v zgodovini. V Sp^iji iz najs^ta-j rejših časov in najbolj v dohab Karadžordiža, kneza Mihaela in kc#čno Nikole Paši^a; od Petra Kiižaniča mimo Jurija Stros-majerja dp Štefana Radiča in Franja Supila v Hrvatski; od Stanka Vraza do Janeza Ev. Kreka v Sloveniji — misel Ju-goslovanstva in Slovanstva je ifctrnila ves naš narod v navdušenju za borbo in odpor. To je tisto, »česar niso mogli doumeti ne Nenjfci ne Italijani ter nfhče med našimi izdajalci, ki so kot najemniki stopili v tej veliki borbi, ki se bije za svobodo vsega človeštva in za pravice po-.edineev in narodov, v boj proti Jugoslaviji in proti Slovan-stvu. NOVE SLOVENSKE PESMI Prejeli smo novo s&irk? slovenskih pesmi, ki jo je. izdala "Glasbena iMatilea" v COeve- noma na rodnih pesmi za samospeve, dvospeve, s spremi je-va-njem klavirja; ženske, mešane in moške zbore. Pesmi so zeio mične in našim zborom to zbirko toplo priporočamo. Cena je $1.50. Naročite jo lahko pri: KNJIGARNI SLOVE NIC FUBLfiSHINGC CO., 216 W. J8tb St., New York. Peter Zgaga if m,i,^ Vstaja v-podjarmljenL Evropi se je spočetka zdela kot v bojih za svobodo Jugoslavije, znamenje nezavestnega odpora proti neznosnemu zatiranju, "Fopolo di Roma" govori o kot znamenje odpona človeškega duha, kjer je fizični odpor ne- veliki "komunistični akciji" mogoč. P° hrvatskih vaseh. O "hrvat-Zdaj je pa v podjarmi jenih deželah dospela sabotaža do ske-m kanHmLEinai" pravi, da je točke, ki vzbuja domnevo, da se vse vrši po natančnih načr- to "samo srfbizean, ki se pokritih. Ponekod je vstaja tako javna in splošna, da jo je treba va « rdečo zastavo, da bo pri-, smatrati za vojaški kakor tudi za politični problemi tri1 » "m« V Jugoslaviji vre. Vstaja četnikov se je razvila v pravo vojno, z bitkami, obleganjem in bombardiranjem iz zraka. % Italijani niso mogli več vzdrževati reda. Na pomoč je bila poklicana Nemčija, ki je posjala vojaštvo v ogroženo o-zemlje. Spočetka je bilo rečeno, da je dospelo v Sirijo nekaj tisoč nemških vojakov, zdaj pa poročajo iz Ankare, da so bile poslane tja tri divizije, torej toliko vojaštva kot ga imajo Nemci pripravljenega za napad na Krim. Tfffcli v C^hosiovaški, ki jo je nemška tajna policija tako dolg-o paxalizirala, so se pojavili znamenja splošne vsfaje.r" Novi nemški "protektor" Reinhard Hev^ridi, je odredil aretacijo Alojza Eliasa ministrskega predsednika .Ceske in Moravske. Obtožil ga je izdaje ter proklamiral v šestih okra-jili obsedno stanje. Ti najnovejši razvoji v Vzhodni Evropi utegnejo resno ovirati nemške komunikacije z Rusijo. Srbski četniki $o porušili milje in milje železniške proge, vodeč^ proti 3°\garski in ši.t mstaniščem ob Črncin morju. Poročila o razdejanih železniških progah na-Češkem in Romunskem očitaujejo sabotažo ob drugi prevozni liniji proti vzhodni fronti. Tudi ^rwijiarmljeni narodi v zapadnem delu Evrope ne, d rž a rr»v Grožnje prednje in eksekucije nič ne zaležejo. Vstaja se siri z bliskovito naglico. Ker se bo kampanja proti Rusiji podaljšala, bo poetala vstaja pod jarmi jenih narodov eden najrevnejših vojaških problemov Hitlerjeve Nemčije. kril svoj pravi obraz."Ta trdi tev naših krvnikov in njihovih najemnikov je za nas Čisto jasna. Prihaja nam kot potrdilo za tisto, za kar se je naš narod vedno boril in v kar je vselej veroval. Srbiz^ra ni kormini- Velijki ameriški tisk v svojih današnjih uvodnikih dojema smisel boilbe, ki jo bije Jugoslavija in njen narod. Ta tisk odkrito priznava, da Jugoslavije niso pokorili, da boji v njenih gorah trajajo še naprej in da je JT ^m^ Jugoslavija velika'parrioč v 0.|KIuksklana, zadju za boilbo proti skupnim Kovraonikpm. B^stroun^n poznavalec evropskih prilik, ko raaag^alblja o borbah \Tsch narodov v osvojeni Evropi proti, osišču pravi, da boji Srbov in četnikov prikazujejo "duh Evrope, ki jo je Hitler haje osvo-jiF" in pristavlja, da je to didi jutrišnje Evrope, ki se bo razširil po vsem svetu. To priznali je g. Nevera in pisanje»-new-yojlš|kih listov, ki vodijofltue-riško javijo mnenje, "Rimes'' in "Tribune", so velika pomoč in priznanje v bojih proti osi-šoll, ki Jqgoslavija z njimi nadaljnje. Jugoslavija ni osam-Vjena^ Čkrstv*> vseli -pokorjenih in vseh svobodnih narodov so na njeni strani. Jugoslavija ni premagana. Ona še naprej visoko dviga Zastavo'svobode. novice PrifŠ. Dieaovem odboju Na svoji drugi letni konvenciji v New Yorku je sprejela OIO unija trans port a^j&kih delavcev resolucijo, g katero poziva kongres, naj razpasti Diesov odbor, ki preiskuje pj;o-t i ameriško delavstvo. Kongres i raj tudi omeji delovanje naslednjih organizacij; aineriško-nemškega Volksbunda, K u - 'Črne legije" in SLOVENCI! < . Iwt _ ___ PLOSC DOBITE PRI JQ^HN MAESICH, Inc. 4«S WEST 4 2nd STREET 1'OKK. N. X. "Krščanske frgnte." - * Ogromna municijska tovarna Iz Joliet, 111., poročajo, da je začela obratovati ogromna Kankakee municijska tovarna, ki je veljala 51 milijonov dolarjev. V tovarni bodo ^elo- fOtroci • t - Prqd ,let,i sem bil nekoč obiskal v Downtownu znanca. je sam doma s triletnim otrokom. Vprašal ga nisem, toda zdi se mi, da je njegova žena delala. - Razveselil se me je in takoj postavil n^i mizo kvart, v katerem je bik) še za tri prste vina. Postregel je meni, toda zanj je b»lo premalo. Da bi jaz iinel p^ln kozarec, on bi pa poleg niene sline cedil, nak, to bi ne bi jbiJo v skladu s slovenskimi običaji. — Kar ti pij-? — mu pravim in porinem kozarec preden j, on pa aa ne in ne: naj pijem, ker sen? (oddaleč prišejr in sem gotovo žejen; da ga je on opoldne scedil že skoro cel kvart in da ga je skoro sram, ker me mora pitati z ostanki. — Sicer bova pa drugega dobila, — je zaključil neljubo debato, —> saj ga imam v kleti še poln sod za petdeset galon. Le kain je ključ položila T Sem ga /e prej iskal, — je skoro žalosten vzdihnil. industrijah, češ, da je sedaj iz-nabljene komaj 35 odstotkov produkcijske možnosti ameriške maši ne rije. 'Povprečni delovni teden v vojni industriji znaša zdaj 40 v Pred Faddenom je bil avstralski ministrski predsednik ! Robert G. Menzies. . ' ^ 1 Najboljši prijatelj v nesreči vam jer SLOVENSKA NARODN PODPORNA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANiOVA Sprejema možke in ženske v letih od :l6.do 50 ,' in otroke do 16. 'leta starosti. čustvo: 52fc0Q0 PREMOŽENJE: $8,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika.društva SNPJ Glavni «tan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Zastoj vjzrakoplovni industriji ^ V zrakoplovni industriji se je pojavil nevaren zastoj. Zra-koplovne tovarne imaj9 še za sedem tisoč milijonov dolarjev ueizvrsenih naročil. ■Soglasno z vladnim programom bo treba izdelati 75 tispč letal. Za daljši delovni čas Pred -zborničnim odborom zA bančne zadeve je zaliteval administrator B[enderson, kateremu je poverjen kontrola nad' cenami, .podaljšanje delovnega časa v vseh važnejših vojnih EV. V spomin na velikega srbskega izumitelja profesorja Mihaela I. P'upina, prosita dra-Btvi ".Kntn SrrwilfiJi SLiotar«'"1 Otročiček je sedel v kotu na tleh, sesal palec In se zadovoljno oziral naokrog. Videti je bil * -zdrav in razumen otrok. — Daleč ne more biti^ — je razsodil rojak in začel stikati po predalih, omarah, policah, loncih, lončkih, skledah in dru gem posod ju. Celo pod oilcloth je segel, vso posteljo preobrnil, vse slike na steiiah preipak-nil, toda ključa ni bil,o nikjer. — I, v zemljo se ni vdrl, — je zarobantil ter začel iskati od kraja, toda brez uspeha^ Slednjič se mu je porodila rešilna misel. Otroka je vzel v • paročje, ga nekajkrati zaujčkal, nato pa sladko vprašal: — Žanček, kje je ključ t Kam je dela mama ključ? Kje je kij, kij ? Povej, Žanček, kam je dela mama ključ? Otrok ga je bistro pogledal in je bilo' videti, da razume in t razmišlja. — Kuč? Knčf — je ponavljal. — Kij od vinčka ? — Ja, ja, — ga je prekinil rojak vesel. — Kam je dela ključ od vinčka ? Se malo je pomislil otroče, nato pa, skoro bi rekel, zasmeh-1 jivo blekniio: — Kuč . . vinčka .. . mama dela . ,. paket . . Precej trdo je posadil otroka nazaj v kot, si obrisal potno čelo ter pridušeno zaklel: — No, saj se mi je koj zdelo, da bo nekaj takega. Sam ne vem, kakšna je moja baba, da vse stlači v tisti prekleti svoj paket! Že ves dan sem brez ci garetl Stavim, da je zjutraj, ko gem še sp^l, vzela z mize cigarete in jih spravila v paket. ' (lrn-, No, saj jih ni prvii. In ves moj rtv. "Koto Srpskih Sestra", j„ syoj demT g seboj £ PotR°™°„ JO Igo tegfl, ko sem ji rekel: - (^£erkaj, Tončka, ie okradli te drnStvp Pot ar Proradpvič" v soboto, dne 4 Hmis^ laO Weet 850i St., v ^ nazajf _ D'a b; Jme le New Yorku veliko jesensko za - - ' ^ lahko sem prid«?. Jaz sem brez otrok. Naj pošlje sliko in mora povedati starost in vse podrobnosti v prvem pismu. Pi-|šite na šifro: "Žeuitey," c..of MGlas Naroda", 216 West 16th Street, New York, N. Y. 37 lot z inozeni Kdor v resnici jftis bavo s koncertom. Nastopilo bo hrvatsko pevsko društvo "Jedhistva^, srbski tarabura-ški zbor "Banat" splošno po-' znani hrvatski umetnik Air. Razlog: in več drugih jugoslovanskih umetnikov. Irima Baronova in Anton f^olin pa bosta plesala ruske plese. . Zabava se prispe jjb -z^ečpr in vstopnina je $1. bfček Bo za sklad za jugosl vanske vojne ujetnike. NA OBISKU. 'Žena se hoče poisoi^i,- stana .IV namena xye^niStvu st^ i^e o-37 \m -7. mfrfi.m »t^ntfon. — ipjasila Laka^ »?čaov«ek rn^^M . se O- m .njegova soproga iz Sbel^on, glasi in mona. aiieti. denar, Wiscoi^in. Nalhžjjita & tp na i„ui ^ počitnicah pri ^ojih .^oTodni- kih, Mr, xq /fofy v[ New Yorku. •*••'' • ' Želimo jima dobre zabave in razvedrila, kakor. tudi srečen povratek na svoj doin. tisti ne, ki jp^noči spi poleg n^e-ne, — je rekla čisto nedolžno, — drugih teto v se pa ne bojim. — Tako mi je povelala. Pri.se-gel bi, da. je mislila mene, rie pa fttroka, pa sem molčal zaradi prelj^ga miru. .Vi^is,;tako je, če ni pravega z^stopstva in zaupanja y ^akonu. iZdfij mi je pa vtag balbji še kljqč iTt-fdo odnesel. Toda z menoj agoslo- se ^ ma!9 Pocukaj ! Iz pmare je vze) prazno ppl-ga\ono, izpod peči sekiro in od- šel. Ni ^a ^iJ[o ^reba dplgo ča|^-ti, toda vrjiil se je ves Jiptdh i n postavil pijačo na ciizo. — £}em rUiisLil že taško razbiti, pa bi on^i ko^j vedela, ^a jje n^caj narobe. Sei£ -čaje dva re-meljmi .qdmaknil. Ž3aj pa Je po njem! Niti kapCne ga ne sr^e ostali. No^em," cfa 9na vedela. I)o tukaj je šlo vse po sreči, naenkrat je'.pa storil rojak veliko napako. „ . Sklonil se je namreč k otro-"čičku in mu zabičil: — Pa ne smeš povedati mami, da sem .vinčka pupal. / — Vrnčka pupal, vinčka pu-.pal, — se je ^zarezal otrok. — Saj ne boš povedal ? Kaj da ne boš? V A'" - f » • . Nak, ne povedal, — se je ustrašil otrok njegovega pretečega pogleda- —plamensko smart za svojn leta, — ou ga je pohva-KI o^e^me sili ^i,ti. ?tttgnj^no. Francelj pa je fcel proti staji. In ko je že ležal v sejpi. je pomisfil : "'Kaj bi hodili v gozd, ko ni več naš," in v tej misli je zaspal. . Micka je vzela ntaJepa An4e-' "$aj vidiš, drugače ne gre, kot da (prodamo." IKakor ubijalec je pogledal ženo, ki se je nehote odmaknila od njega. Tisto v dre guhi je bila zlezla in 7. ' |>pnovila žena. J^jen glas je bil votel in trr soč. ' - 4'Francelj ima že šestnajst Tet, bo lahko delal. Za Micko se bo tudi že kaj našlo. Štiri-, najst let — skpro dekla." Oba sta prernfej j?vala in obema je bilo težko'. " ; ' 1* V Ampak, Jaflez, čtz ipjarje — in ta^ko daleč!" . u< Dal eč, "je odgovori) m ož i n ženi se je zdelo, da čuje odmev svojega iglasu'. *4Bi pa šli na NemSko. To je bližje." Za trenutek je bila žena poni rjena. upov je vstalo v duši raapaijeni od žalosti in trp^e.pja In vej so se vračali don|ov ŠetrtrA nekaj jo je še skrbelo. . . 'VPa adaj od doma, na zimo?' 'Mbž se je zdrtmil. Ifes, na zimo ne kaže hoditi v svet. ""Skužajmo kako preživeti »e to zimo, pa gremo pomladi." Ta'ko je bilo sklenjeno. Spomladi na Nejn^Hp. Tam &\ opo- uBta, da n,q~*bi vedelo sjroe zadnjo. Dolgp, dolgo je molila in prav po^goma se je selila tolažba v njeno srce. Obšla jo je trud npst in oči so se zatisnile, da soma ni vedela- kedaj. Takrat se ie oerl as i 1 mož: 44 Al i že apiš? " ^na se ie zdrznila. "Ne, kaj pa je?" ,,"Ti. Mica -—'kaj pa, če ne ho iw imeli denarja za pot? Pet nas je — to stane." Žena so ie.prestrašite. Nova Ibpl se je zarezala v srce, silnej-kot prejšnja- in venomer s? je režalo vprašanje: 44Kaj pa, oe ne bo za pot?" Pp 5Qc zvezek Antoowe pripovedke n sponke mladi m Flbsol^a »«dba (Akji JltmaHO OCE — zi Vi VIRI Spfapi IVA# MATIČIC M) - Danes 25. sepi^o j imenu Hrvatske Bratske Zajed-v Montr vatske dr. Ivan spo in isiri tiČ z ^ospp, dr. Boza anc Snoj nice it. 739 "Hrvatski PrimA-rao" AleJcsajder Predsednik montreal-ske fi., Mj. Vid Sigmund, je pozdravil bana s sledečimi besadami: 4'ntreaiu, .ošanoviČ. Na mejo y Rouses Point je banu in ministrovo od4el napro- jpozdravi jam vas, gospo banico ti generalni konzul Jugoslavi-|jji gospode mirnstr^ v imenu je v Montrealu, )tr. V.\L Vuk-' db po Tako piisrčne so bile tiste prpšnje! In niti besede niso zašepetalai Mi so ugajale noše naših deklet stajo v Montrealu. Poetaj^ je bila okrašena kanadsko in ju^oelov. zastavo, jcoet in ravjippravnost BU^ je polna naših ljudj. Žla-j skega, sri^kega in slo i." f i On n n>n inta n/ven no clti . Leande. Jeftlču in jima z nekoliko gan-Siprejemu so prisostvovali do- IjivimS besedami želela vse hj^j-l oisniki in predstavniki angleboljše. V imenu Srpsko^r Na- ]p«ter jereb—osem zborov (.m* in francoskih časopisov v rodn in soproga bana varuje dragi Bog in naj vaju sreea spremlja porsod." y injenu nKontrealisklh članov HSS so goste spmjeJi pred sednit tTd lib priia,teljey našega naroda v Kanadi. Ker je bilfc. že noc, po gostje orMli v boffl Wi^Hko^, kjer so sanje pripravili sojie. a ljudstvo se je razšlo v svoje domo-.v-e- r Pri-hcd naših narodnih pred-stavnilkov v Kanado predstavlja velik in znamenit doživljaj za Jugoslovane v Montrealu in v Kanadi. Ves nap narod v Montrealu je v imenu vsega na-sedbtrik Vje^ooslav Kanič,tajnik: ^ega naroda v Kanadi zaželel Mjntas in Vid Sif^maind. V njihovi sredi. dobrodo»51ieo hrvatskento banu in članom jugoslovanske vlade, prečen, reko meja, raa^vajaj^'. ajboljsi dokaž, da se bodo ^rvati — ki se nikdar niso nehali s Srbi prepirati zaradi enakopravnosti — borili bolj ogorčeno proti Italijanom, najbolj osovraženetrvo tujou, je ne le sedanja vojaška za.sedba, temveč tudi jasno dejstvo, da kralj, ki i OBKAjt HE V: Baraca; OJ, moj foc* demo .............. OS KAK DE V: * rečno, Uubca moja: Ko ptUH-- ca as tnic So«; Hoi 0»s ma konjiška dvs; Doblv sem pl-•emce; 81oto; J« vpUmlls InC O EMIL ADAMIČ: Modra devajka (^dLrkranJska. Vso noi prt petod JurJeva .......i........ Hodi Ulcks damo; |CaJ d««e. gs boCem; Kdravtcs ....... FERDQ JDVANBe: I........ Slovsnska ..... ........ ^ ..........20 PETKR JEREB: Pelin roia; VA8J L.IJ MIRK: Podoknlrm........M XORKO PRKLOVEC: Ko ep fantje proti vaai «11....JB« Le enkrat fe ...............'.26 Slava' deta ..................31 hr. to: PA VCl rin ; »JIOS. ple. ...... 7. DEKLE MA VBTJLI OJ, MARlCaaA, PEGLJAJ . H *• ŽID ANA MABtJiA («slka> . mpJ (amjiuri^) M IZ ŠTABE ZALOGlE pa ima- mo se naslednje pesmi, katerim sipo znižali cene; Ameriika alevenAB lira. (Bahnar) # Orlovske himne (Vadeftvce) M Povem*d akfrf, Xf fffit&k f tB>il jliemliJ Trije «c*fpf 0?s#nts Ma- tica) .V pey*Inl^i n^i. >bor in jem (JL Adami«) . Dve pesmi, (Preievec) >. o. ZA TAMftlBM«: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodbth pesmi za tamburiče, zložil Mar ko Bajnk.............. .76 genske s. Umka- (Baj«k) ...... f OaJok). v. m Jta Bom M nji planince. ZA CITBB: Poduk sa eitre. — « svaski — (KolelJski) ------ ZA KLAVIR: Bori pridejo. — KeraMca - — lovenske narodne pečmi, Jenko Slrovplk * ■ : P. r L pvex^. 128 pesmi *f moSkl sli'lenski zbor ............ in II. sTezek. 77 p^smi sa mtAi 1» meSsnP sbor .. \..'. . . .'.^.ljn 1M narodnih pesmi *a moUd ln mešani sbor, Emil'Adami? ....L— r-.,' vi 1M"j"u,oM,'i«r,r'au«t zahteva ja-i Hrvati pravda pr^v bilijlpongka mQdrost. IŽe leta 1869 so skušali v parlamentu odpravili harakiid, a so glasova!! samo 3 poslanci za predlog, 2O0 pa proti njemjjji. Beseda harakirj se zdaj sicer ne ratoi, k^r pe odpravljen privilegij nekdanjih velikašev, sa-moralbljev ^ki os si na< smrt ob-•sogeni sami rasjparali trehub, mesto stare ozn H JjBj .. je^ ne^ ■ tnova * **' kar J odpiranje zeilocŽca. §e v r w-lp. x .. . t.. ... poseže po tej grozni smrti sle-. . . herni Japonec, ki bi bil, čeprav g-JJ.. nehote zakrivil kakšen prestopek, pa želi zapustiti neomade-zevan spomin. General Nogi., portarturski tzana^ovalec je nekoč v mladosti iž^dbil ne$znat-no prastko, pri kateri bi bili nasprotniki malo da ne ujeli mi- kada samega. Vsi so j>ozaibili na ta dogodek, a Nogi je smatral, da mora po niikadovi smrti še s^ni umretj. Izvnšil je ha-rakiri, da poplača svoj nekdanji gireh. 2C marca 1927 so napadli kitajski boJjševiki Ranking in so po zasedbi mesta pridrveli tudi v poslapiško t$etrt. Oropali so japons¥o zastavo, ki je poprej vihrala na strehi. Po vojnih pravilih Ibi 'moral kapitan Kameo Araki, poveljnik pred kratkim izkrcane jaipoeoake pehote, streljati ha napadalce. A tega ni storil imel je premalo vojakov in hi lsahiko s streli izigral življenje tisočerih japonskih državljanov. Zaradi tega so odšli Kitajci s plenom neovirani Ja ponci pa so bili rešeni klanja. A štiri dni pozneje, ko je do-apela japonska vojna niomari-oa z ojacenjem. je izvršil kapitan Araiki harakiri na krovu Admiralske Tadje. Ni bil kriv, ker je-branil življenje rojaičov. OD KOD IZVIRA KOSCZS. ■ Oče »"komisaV pi nihče^ drugi, nego slavni vojskovodja iz tridesetletne vojne AValleiistein. Ko je Teta 1638 taboril pred Strasaburgohi', je prisilil ot>Či-ne, v katerih njegova armada ni ibila nastanjena, da' so kot nadomješrao dobavljali za armado. Pr hi se dobave pravilno razdejevale,, so ustanovili komisijo- ki je sprejemala moko ter nadzorovala pečenje kruha. Ker so kruh 4ohavl|eJ^ tej komisiji, so ga imenovali komisni kruh ali komfis. e, ki so jo storili japonski^zastavi. IŽene si v sličnih slučajih pre- n si mora v^eti živl.jenje Udarne Butterfly v znani 0-peru' ' KOVINA^TI UU 'Na zavodu za raziskovanje železa v Dnesseldorfu co ij;u: mili nov nax-in za j>repamnje':ie- o toJ>i- sa s kovinami^ ki še 1 jo, na pTimer s svincem in kositrom. 8 tem načinom pridelujejo novo snov," ki kaže, ka- m _ kor zvessa železa s cementom v Toda samo prostovoljna1 nove la§teti. Ni to he les ne kovina, temveč nekaj, kar je v sredi. Imenuje se kovinasti les. Ker inia razne jiti s kovino ce na" površini. pri tem prepo-ali pa sai^o « "GLAS NARODA" — New York Tuesday, September 30, 1931! VSTANOVLJEN L lilt 0SP0D iz K0N0PISTA Napisal: I. WINDER. 97 Bled, tresoč se po vsem telesu, je položil Franc Ferdinand dva prsta desne rake na evangelij, ki um ga je držal naproti kardinal kneoonadnkof dunajski, vzel list z besedilom prisege v levo roko in ga s tihim glasoau preforak. Knez-primaa ogrski se je dotaknil razpela, da bi ustregel obliki, ki so jo .želeli buči inijpeat a neki politiki, in odstoipil. Nato je stopil Franc Fer ainand k drugi mizi, sedel ter pod(pic-al nemško 4n madžarsko listino, ki sta ležali pred njim. Počasi, okorno je vstal in se vrnil na prejšnje nflesto, nied tem, ko je državni notar pritisnil na listini prestolonaslednikov pečat. . Slovesno dejanje odpovedi je bilo 'končano. Cesar, ki ?ta ga spremfljala višja dvorniika, je zapustil dvorano. Nadvojvoda Ferdinand Karel je stopil k Franou Ferdinandu, mu segel v roko in zimiden zatrdi i, da mju je iskreno žal, ker se radi zapovedanega dvornega žalovanja ne more udeležiti poroke v Zakopih. Franc Ferdinand je hladno sprejel opravičilo mlajšega brata in s počasnimi o potekajoč isui se koraki odšel iz dvorant . Ura težke (preizkušnje je bila za njim. Zdaj ni hotel več misliti na prisego. Odpeljal se je v svojo palačo, se vrgel na posteljo in zaogrdbel od srda žareči obraz v blazine. Pozneje se je peljal na Rinnweg, ter si ogledal prenovitvena dela v gradu Belv^deru, ki ga je bil izbral za svoje dunajsko bivališče po poroki. Ta ogled ga je razvedrii. Grad Belvedere mu je bil všeč. Lepa je bila miselu da bo Živel z Zofijo v tej krasni baročni palači, da je boj za ženo dobojevan in da ibo smel vendar že spet misliti na velike načrte, ki se jim zadnje leto dni ni utegnil posvečati. "Tu bodo vsi načrti dozoreli, in upam, da se bo nnansika-teri kmalu uresničil," je mislil sam pri sebi. "Stari cesar v Schoeubrunnu bo hitro začutil, da sem vzlic odpovedi nepnema-gan. Ne le on, vsi morajo začutiti. Vsi bodo spoznal, da vlada v gradu Btlvedere železna volja. Cesar mi ni ničesar podaril, nobenega ponižanja mi ni prizanese!, za nič mu nisem dolžan. Proste rake imam. Gibal bom. Začel si bom osvajati moč. ki n*i jo pridržuje." Ta misel ga je storila veselega. Dobre volje se je odpeljal v Dmždane, da bi od vede'f nevesto v4Zakope. Na zakopskem jrradu, ki ga je bil cesar svoji svakinji, nadvojvodinji Mariji Tereziji nedavno dodelil za vdovsko bivališče, so se pripravljali na prestolonaslednikov o svatbo. Marija Terezija je želela, da bi bil ves kraj slavnostno okrašen z zastavami, a tej želji je ustreg o le nekaj hišnih lastnikov. Okrajni glavar je bii menda dobi! "migljaj od zagoraj" naj ne gleda na svatbo kot na uraden slovesni dogodek, ki bi ga bilo treba praznovati z razobesanjem zastav. *Ko se je Franc Ferdinand pripeljal z nevesto na malo mest, no postajo, ni bilo okrajnega glavarja nikjer, kar je moralo zlmditi med prebivalstvom pozornost. Namesto okrajnega gšavarja .je pozdravil prestolonaslednika podrejen uradnik, okrajni tajnik, ki mu je stal ob strani poveljnik orožniške podaje. "Se v češko gnezdo sega Montenuovova režija," je pomislil Franc Ferdinand. Prvi julij je bii somoren dan. Skromen dežefk je tosil n«. streho gTajs-ke kapelici?. Sivolasi zakopski dekan je imel nalogo, da opravi .poroko. Vedel je, da bi bilo to prav za prav posebna pravica dunajskega kardinala knezonadšikofa. Razburjeni sivi d uhovnik je rad vzel na znanje, da prestolonaslednik ne želi govora pred poročnim oltarjem. Namesto nadvoj-vodinih bratov so stali v pieprostem, tesnem prostora nevestin brat, njene sestre in svaki ter nekaj zakopskih občinskih ve-tovalcev.. Zvonovi so zazvonili. Franc Ferdinand v pražnji uniformi konjeniškega generala, okrašeni s trakom velikega križa Štefanovega reda in zlatim runom, je stopil v kapelico. Vse oči so se uprle v Zofijo, ki je imela belo atlasno ob eko z dolgo vleako. - V laseh se ji je b liskall sape'j iz briljantov, ovit, z mirtovim in pomarančnim cvetjem. Na obleko in na vlečko ji je padala doltga koprena. Stari dekan se je ohrabril in jel e čvrstim glasom izgovarjati obredne besede, molitve in poročni rek. Franc Ferdinand mu je resno zrl v oei. Zofija se je s mehljala. Njen zmagoslavni smehljaj je begal starega delkana bolj od globoke resnobe v prestolonasiedni-kovih žalostnih očeh. . PKTI DEL. Belvedere in Schoenbru>/n. Novoporočenca sta se odpeljala v Konopište. Pravljično se jima je zdelo, da ni bilo več treba skrivanja in da jima ni bilo več treba kradoma, v večnem strahu pred zalezovalski-mii očmi, hlastati e mo našim naročnikom po najnižji eenl. — Narotit« ga i« danes! Velikost »M x 14)4 tnčev 48 velikih strani; 82 barvan lh semljerldov tujih driav in 9 zemljevidov Zdr. d rtov in saatav vodilnih dr-tov; 45 svetovnih slik popolnoma o- anačenlh; Zanimivi svetovni dogodki Najnovejši semljevid kale* osli svet lo tudi: RAZDELITEV POLJSKE MED NEMČIJO IN BUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FIN8KO-RUSKA MEJA Cena 35 centov Pošljite ivoto v znamkah po S os. po 2 cente._ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki gn dobite s atlasom In ko ga izpolnite In pošljete k Izdajatelja zemljevida. Vam daje pravico, ds dobite dodatne zemljevide a novimi mejami vojskujočih se d rtov, kakor bodo prenw-ajene po sedanji vojni. Naročit« Atlas pri: "GLAS NARODA" >1« WEST 18th STREET NEW IOBK, N. T. ko črnogledi," te tolažijo brorterji, ki potujejo po deželi, so nad Francozi zelo razočarani. Zastavljajo mnogo vprašanj in ne dobe nobenega odgovora, ali pa samo banalne. Iz tfg»a sklepajo, da je slovita rozboritoet in univerzalnost Galcev prilično majhna. Vendar se moti ji Ne znajo prisluškovati iwesekanim stavkom in molku Francozov. Med u-radnitn leporečjem vlade in preprosto govorico ljudstva je ze'o velika razlika. Vsi Francozi mislijo na isto reč: na demarkacijssko črto med zasedeno in nezasedeno Francijo. Ta ne seče samo dežele !na dvoje, temveč seče tudi v •dušo in beli. Da so N^mc^ tu to je vojna usoda — ea. je pa dežela tako razdeljena, je nekak vražji izum. In to tem bolj, ker stanujejo in potujejo Nemci v civilni obleki in uniformi kot kontrolne komisije po nezasedenem delu in rekvi-rirajo cele hotele. Demarkaoij-ska črta trže trgovinske stike in dnužine, "Mioja žena je v Belfortu, v prepovedanem pasu. Moj sin stanuje v Parizu. Moj najmHajši otrok je tu in kliče mater. — Torej* saj ra^ Butnete!" To so besede, ki se ponavljajo s pogledi, ki strmijo v tla, ipovsod. "Kaj mislite o Angležih!" — "Nu, kar si pač vsakdo misli!" To je skop odgovor.* a saj ve»č. kaj si "vsakdo misli" — "Toda razbijajo vam obalna mesta.*' — "Gotovo ne morejo drugače. To je usoda. Od leta 1914 do 1918 smo morali delati isto v Belgiji.'' — "In požgali so naše 'barke ter zapi-Tajo dovoz." — * * Seveda," odgovarja mož -s čadnim- nasmeškom. "Da so sažjpali barke, ki po jih Nemci vzeli na na&ih rekah, da bi se prepeljali na An-erletško, temu se pač ni bilo mogoče izogniti. Dsn so nam zaprli. dovoz, je, na žailost, tudi razumljivo. Ako ne bomo imeli ničesar več, kaT bi nam mogli vzeti, bodo got&to nekaj spustili skozi." Maršala Petaina Časti vse. Kar stori, napravi za to. da bi deželo rešil. Vsega ne razumejo, kar naredi, prepričani pa« so, da hoče najboljše. Med njegovimi ministri gotovo niso vsi tako čisti, kakor on, toda državni poglavar se mora pač tudi aranžirati, saj ni sam. Sčasoma bo gotovo našel moža ali može, ki bodo pravi. Francozi vseh slojev so prepričani, da bo maršal našel moža, ki bo Francijo napravil spet mogočno. Verujejo v bodočnost svoje dežele in v njeno notranjo moč. Zaupajo času in čakajo. Rojake prosimo, k o pošljajo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno porabljati za zdravi'o. njegovo dozi ran je ni bilo zanesljivo in ne lahko. To se je posrečilo še le potem, ko so ta strup znali razstaviti na njegove sestavne dele ter mogli natančno spoznati njegovo delovanje, ko so.jsra poprej očistili vseh njegovih škodljivih sestavin;* Prvi poskus so v tem ozIruMaprazvil kemiki šele okoli Ha 1803. Prvi 5:oyek pa,'*fe je pokazal čisti morfij v njegovi temeljni sestavi, je bil lekarnar F. W. Serturner iz Paderboma v Forenju. Ko se mu je posrečilo to odkritje, je bil star šele 20 let. Ni pa tega odkril slučajno, marveč po dolgem in sistematičnem preiskovanju. Leta-1806 je izdal prvo knjigo o novo odkriti tvarini. Iz knjige se vidi, kako dobro je ta m'ladi Mož že takrat spoznaval veliko važnost morfija za medicinsko znanost. S svojim odkritjem pa ni žel priznanja, marveč zgolj razočaranja. Č*eprav je po'eg knjige o morfiju spisal in izdal še nekaj drugih knjig o kemiji, mu tedanja znanost vsega tega vendar le ni priznala z znanstveno delo. Tako se je raz-Sa^jen mflad talent umaknil in (boslej živel kot lekarnar v malem nerrtskem mestu Hameln. Zanimivo je, da je mladi Serturner že takrat trdil, da kolero povzroča neko "ma'o živo bitje, ki se samo množi.?' Danes terrm pravimo bacil Nato je preteklo nekaj dolgih let, njkn blažili bolečine tedanjim ranjenim vojakom. Sloveč nemški kiruig je takrat dejal: "Brez mlorfija ne bi hotel biti zdravnik." Tako se ima človeštvo zahvaliti za morfij preprosteniiu lekarnarju, ki pa te hvaležnosti od strani ljudi nikdar ni doživljal. IZUMITELJ STROJNE PUfiKE. Ki rain Maxim mora biti se v grobu hvaležen, da ga ni za- dela usoda francoskega zdrav-j nika Guilotina, katerega znatia iznajdba je ostala za vedno žalostno spojena z njegovim imenom. Krvava gijUotma je proti vo, da bi postal slaven bokser. Šel je v -šolb za boks in je prosil za sprejem — toda profesor mrn je rekel po amerikaneko odkrito: " Imate preveč izbuljene oči, m kedaj je še videl kdo borilskega' mojstra s tako veliko glavo? I&bijte si boksanje iz glave." ■Maxim je ubogal ixi se je nato popolnoma posvetil mehaniki. Splošno pozornost je obrnil nase s plinovim strojem. Napredoval je sčasoma toliko, da je postaf inženir v razsvetljo-va'lnem zavodu. Pozneje je u-stanovil lasten zavod za razsvetljavo. Leta 1881, je odšfl v London, da vnovči svoje patente na električnem polju. Iznajdbe so bile — kakor pravi sam — njegova kronična bolezen. Vrnhiši se iz Angležkegr. se je domislil, da bi sestavil avtomatično puško- ki bi oddala več strelov v sekundi. O-nrijel se je dela v delavnici v Hatton Gardenu in ni odnehal, dok'er ni imel gotovega prvega modela strojnf puške. O teh novih poizkusih pripove- stvarca, saj je Maxim izumitelj najstrašnejšega morilnega stro- duje sam. "Ko so se mi posrečili prvi' poizkusi, sem dalaJ in mislil, noč? in dan. dokler ni bil načrt puške gotov v vseh podrobnostih.' Maxrmovi iznajdbi nedolžna Potem" sem napravil model, ki stvarca, sai ie Maxim izfumitri'h" M je oddajal po deset strelov v sekundi. Ko je časopisje obja- ja — mitrajleze — ali strojne^vifo poročilo o t£j iznajdbi, zna- miil-fl TTil-om \favini -I.-. n/i -___1 r__•________1 * puške. Hiram Maxim j? potomec stare francoske rodbina, ki se je v 18. stoletju preselila v Ameriko. Hiramov oče se je najprej lotil poljedelstva in je šale moral le? posekati, da si je mogel urediti svoje po- .r uivfuci uiCTuu ovoje pu-. jMiaxnr lje. Pozneje je opustili polje-[iznajdbo deJstvo in se je havil samo z ski oesar nega Maxima, so splošno smatrali puško s 600 streli v minuti za humbug. Toda poizkusi, ki sem jih izvršil javno, so kmalu prepričali marsikoga, da so časopisi imeli prav." IMaxim je razkazoval svojo žago, ki je dala mlademu Hira-mra povod, da se je lotil raznih tehničnih poiskusov, za katere je imel posebno voselje. Oče ga je dal zato v uk v majhno v več deželah. Nem-mu je rekel baje; "To je puška bodočnosti, nobena druga." Kitajski državnik Liting Čang je bil nSvdu-šfn za to iznajdbo, toda vprašal je previdno, koliko stanejo tovarno za vozove.- Toda Hi-ipatroni za to puško v minuti, ram ni dolgo vzdržal tu. Šel> Ko je slišal da nad 300 kron, je v uk k loščarju DanieJujje vzkliknil prestrašesno "Za Flintu, kjer je imel več časa Kitajko strelja ta pu^ka preža svoje tehnične poiskuse. Pr- ve<č hitro." Perzijski šah pa je va njegova iznajdba v tem ča- hotel "strojček" kar seboj vze-su je bila mišja'past. Pozneje ti ,toda Maxim mu je pojasnil, ie šel na potovanje in se je pre- da puška ni njegova last. tem- življal z najrazličnejšim delom. Bilije natakar, tkalec, pomiva-lec' posode v restavracijah — skratka lotil se je vsakega dela, ki mru je prišlo pod rokfe. Naenkrat mu je šinilo v gla- leta 1870. več akcijske družbe in da potemtakem nima pravico, da bi odločeval o njčj. Kakor znano. so razbili Francozi Maximb-vo puško že v vojni s Prnsijo Poučni spisi ANtiLK&KO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Veaaor Gen& $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI naj mn* kajlitet - "H»w trn >msu a »Mm »f Um United States". V te] knjigi so *' C«o $1.— KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani Cena 50q ■LUkARSTVO. Spisal Anton Pere. 8 slikami 168 strani. Knjiga sa mlekarja lo ljubitelje mlekarstva NAJVEČJI SPI80VNIH. - 1M it root C«a 50c naAe Škodljive 2itau v podobi to besedi. OplMl Pran Rrjarec, 224 strant Bro*. * Cmm 25C OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 208 straoL Vea... Knjiga Je namenjena v prrl vrsti sa stavbna, umetno lo strojno klJotorolCaratvA »ar Bele-noUvarstvo. $1- IMIKKITJE AMERIKR. stOsal H. U A J AH. Tri* deli: 162. 141, 133 strmi Od« toebko ras Poljuden in natančen opis oUkrlrls novega sveta. 8pla m eita kakor sanlmlva povest Ur Je sestavljen po naJboUUb virih. . Gena 50c PRAKTIČNI RAČUNA«. Trda vea. 281 mer... Priročna knjUUca, ki vsebuje vsa. knr J« pH aakooo In prodaji notrebno. Cena 75e. PROBLEMI SODOBNE HLOlOrUI Spisal dr. F. Veber. Ml strani. ' Knjigo topto prliraroCamo vankomor, ki sa boče sesnsnltl s slavnimi Srnami sodobne rUosoflJa. Ctmm 50c SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR. Šestavll*Dr. F. Brsdse. — 825 strani. Cena $1.50 UMNI ČEBELAR. Bplwl Frank Ukmayer. 183 strani. Cena $1.— VELIKI SLOVENSKI BPISOVNIK. Sestavil H. PodkraJSek. — 437 straoL C— $1.— ZDRAVILNA teuSČA. 82 strani. 25c Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. i i