Št. 263 (14.354) leto XLVIII. Št. 263 (14.354) leto XLVIII. _________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - UL Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 TOREK, 17. NOVEMBRA 1992 GORICA / SOČA IN VIPAVA STA VČERAJ MOČNO NARASLI ITALIJA / PRED OBJAVO Goriška pod vodo Preplavljene hiše in kmetije - Zaprte ceste - Težave v mestu in bližnji okolici - Kritično stanje tudi v Soški dolini in na Vipavskem Amato obrazložil vladni načrt o privatizacijah Sindikati zahtevajo zaščito sedanje zaposlitvene ravni GORICA - Obsežen predel Goriške je pod vodo. Ko poročamo, je stanje kritično še posebej v furlanskih nižinskih občinah na desnem bregu SoCe, ki jih je poplavil hudournik BirSa. Najbolj je zaskrbljujoče stanje v občini Romans, kjer je zaselek Fratta že od včeraj dopoldne pod vodo. Na občini je včeraj zasedal krizni štab in vzel v poštev tudi možnost evakuacije nekaterih zaselkov. Zaenkrat so izselili samo enajst otrok iz najbolj izpostavljenih hiš. Prav tako sta delno Poplavljeni občini Koprivno in Moš, v manjši meri tudi Moraro, Slovrenc ter drugi bližnji Zaselki. Civilna zaščita pod vodstvom njenega deželnega načelnika za Furlanijo - Julijsko kraji-Uo inž. Verrija, gasilci, prostovoljci in vojaške enote brigade Gorizia si Prizadevajo, da bi omilile Posledice poplave, ki bi °b napovedanem nadaljevanju močnega dežja lahko postale katastrofal-Sinoči so poslali na Goriško tudi posebno Premično kolono gasilcev s 150 možmi iz vseh deželnih enot. Hudournik Birša je Vceraj že ob 9. uri presto-Pd desni breg pri Kopriv-nem. Kasneje je svoje pri-sPeval še njegov pritok Potok Oblino, v poznih dopoldanskih urah pa je dhša zalil še Fratto in jjacel ogrožati Romans. Opoldne je bila Poplavljena in zaprta prometu državna cesta med PQrico in Vidmom, ki je ha spet zasilno prevoz-^ od zgodnjih popoldan-shih ur. Sele zvečer so Marko Marinčič, Vojko Cuder spet odprli državno cesto Gorica-GradišCe, kjer se je na Majnicah nabral cel meter vode. V Gorici je v severnem delu mesta povzročal precej skrbi potok Koren in je bila občinska civilna zaščita alarmirana. Voda je poplavila številne podvoze, kletne prostore hiš in podzemne rove splošne bolnišnice. VeCji zemeljski plaz se je usul v Grojni, o usadih poročajo tudi iz Ste-verjanske občine. Pretok Birše je pod veCer nehal naraščati, največ skrbi pa sta povzročali Soča in Vipava, ki sta včeraj ves dan naraščali. Na najbolj izpostavljenem mestu pri Gradišču je popoldne SoCa dosegla 4, 5 metrov višine. To je veC kot dva metra nad alarmno mejo, še vedno pa je do kritične meje manjkal meter. Vipava je prav tako obilno presegla 4 metre višine in tudi zalila nižje predele pri Gabrjah in pred izlivom v SoCo. Najhujše so sinoči še pričakovali za polnoC, ko naj bi naj-vecji pretok rek sovpadal s plimo na Jadranu, ki seveda ovira odtok. Narava se je znesla tudi nad zahodnim delom Slovenije, oziroma nad severno Primorsko. MoCno, predvsem pa dol- gotrajno deževje je povzročilo številne nevšečnosti prebivalcem novogoriške, tolminske in idrijske občine, da si bodo včerajšnji dan spet zapomnili in preštevali škodo, ki jim jo je povzročila narava. Cesta med Tolminom in Mostom na SoCi je bila sinoči še neprevozna, prav tako tudi med Mostom na SoCi in Slapom ob Idrijci. Tu sta poplavljali predvsem Idrijca in BaCa. Na Idrijskem Idrijca poplavila veC hiš in ulic. Vojmir Tavčar RIM -»Ministra za industrijo Guarina ni z nami. Toda njegova odsotnost ni odraz nasprotovanja načrtu za privatizacije, pac pa drugih obveznosti.« Predsednik italijanske vlade Amato je včeraj popoldne v palači Chigi že na začetku tiskovne konference, na kateri je skupno z zakladnim ministrom Baruccijem in proračunskim ministrom Revigliom orisal naCrt za privatizacijo državnih podjetij, hotel preprečiti iskanje zakulisnih razlag za odsotnost ministra za industrijo. Na ta naCin je hotel poudariti enotnost vlade v tem projektu, po polemikah, ki so razdvajale vlado in omogočile predčasni beg novic o vsebini projekta. Po tem uvodu, ki ima svojo politično valenco, je Amato z Baruccijem in Revigliom prešel k ilustraciji načrta. Poudaril je, da je bil naCrt namenoma objavljen v soboto, da bi prišel v javnost na dan, ko borza ne deluje in bi ljudje imeli tako nekaj Časa za premislek. NaCrt želi biti skupni ovir za celoten italijanski industrijski sistem. Pri oblikovanju načrta je vlada nakazala v nekaterih vprašanjih veC možnih rešitev (tako na primer nakazuje možnot, da bi postopek privatizacij upravljal posebni komisar, posebna komisija, katere predsednika imenuje predsedstvo vlade, ali pa odbor, ki mu predseduje predsednik vlade), tako da bo dokončne odločitve sprejela na osnovi smernic, ki jih bo dal parlament. Vlada si obeta, da bo s privatizacijami vnovčila 27 tisoč milijard lir v treh letih. Ta sredstva naj bi pridobila s prodajo nad 50 odstotkov delnic zavarovalne družbe INA, del podjetij, ki so v koncernu ENI, s kotacijo ENI in ENELv borzi, s prodajo del podjetij, ki sodijo v koncern IRI. Sledji bo lahko ohranil zase, kar bo iztržil s privatizacijami, da bo ustrezno kapi-taliziral svoja podjetja. Po tehnični fazi privatizacije bodo verjetno vse državne soudeležbe združene v finančno družbo, ki bo upravljala svoj portfelj delnic po izrazito tržnih kriterijih. Sindikati so včeraj na tiskovni konferenci poudarili, da ne nasprotujejo privatizacijam, pod pogojem, da naCrt ni namenjen samo polj-nenju prazne državne blagajne, paC pa teži k zaščiti zaposlitvene ravni in k večji kompetitivnosti italijanske industrije. Z rezervo sprejemajo državni naCrt tudi indu-strijci, ki pa opozarjajo, da je mogoCe privatizirati »dobro, hitro in v večji meri, kot predvideva vlada«. Mednarodni denarni sklad opozarja, da bo vlada samo s hitro privatizacijo spet prido-bla na verodostojnosti v mednarodnem okviru in da bo treba ponuditi delnice tudi mednarodnim denarnim trgom, ker je v Italiji premalo denarja. SLOVENSKO JAVNO MNENJE 92 / i BIH / VCERAJ NOVI SPOPADI V ŠTEVILNIH MESTIH Slovenci in stranke: le malo zaupanja V KOLIKŠNI MERI ZAUPATE POLITIČNIM STRANKAM? rnecEj ter za raziskovanj« javnega mnenja tnožldnili komunikacij, okt./nov. ir»92 N NIČ = 1924 Ed P^je hajaj( Prav nes k“‘ jim Slovenci ne zaupajo. Rezultati, do katerih so prišli avtorji raziskave Slovensko javno mnenje 92, so porazni, saj kažejo, da kar tri Četrtine Slovencev strankam zaupa le malo ah nic. Domnevamo lahko, da so k tako visokim odstot- kom nezaupljivih veliko prispevale tudi stranke same s svojimi pogostimi medsebojnimi prepiri, ki z državnimi interesi pogosto niso imeli nobene zveze. Sicer pa Slovenci brez pridržkov ne zaupajo nikomur. Premirje je samo na papirju zato Bosna zahteva orožje Varnostni svet ZN je ponoči odločal o novih sankcijah proti Srbiji SARAJEVO - Do zaključka redakcije VS ZN še ni sprejel nove resolucije o BIH. Zato pa se prepiri med bosanskimi voditelji in predstavniki svetovne organizacije nadaljujejo. ”Zelo sem presenečen, da še naprej nasprotujete odpravi embarga Združenih narodov na uvoz orožja v Bosno in Hercegovino. Dejali ste, da bi s tem vojna dobila nov zagon, toda vojna že divja z vso silovitostjo, “ je v pismu voditeljema mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji Cyrusu Vanceu in Davidu Ownu zapisal predsednik Alija IzetbegoviC. V pismu je še zapisal, da premirje, ki so ga sklenili prejšnji teden, velja le na papirju. Boji in obstreljevanja se nadaljujejo v Tešnju, GradaCcu in Maglaju, prav tako v BihaCu, Bugojnu in Travniku. Poveljnik Unproforja v Bosni in Hercegovini general Philip Morillon si prizadeva, da bi pre- Janez J. Novak mirje le obveljalo. Na novinarski konferenci v Sarajevu je zavrnil očitke, da se omejuje le na Sarajevo, saj je tam paC veCina Unproforjevih enot. Na zahtevo srbskih in hrvaških sil je poveljnik Unproforja s svojimi enotami odšel v Mostar, toda predstavniki Srbov ga niso sprejeli. Evakuacija civilistov iz Sarajeva se nadaljuje. Samo v nedeljo je mesto zapustilo 1.200 ljudi, večinoma žensk in otrok. 500 Hrvatov je odšlo proti Splitu, 700 Srbov pa proti Beogradu. Po podatkih bosansko-hercegovskega kriznega štaba za zdravstveno varstvo je od začetka vojne v tej državi padlo 128.126 oseb, 123.170 pa je bilo ranjenih. Podatki ZN govorijo o veliko manj žrtvah. Moja Banka bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Tretja obletnica žametne revolucije Privatizacija je na češkem odločnejša kot v Sloveniji, pravi premier Vaclav Klaus. ...................stran 4. Močan naliv prizadel Trst Močan naliv se je sinoči ulil nad Trst in povzročil z zastoji precejšnje težave avtomobilistom in pešcem. Gasilci so ponekod posegli, medtem ko so imeli mestni redarji polne roke dela pri urejevanju prometa ..................stran 10.. Trst: preureditev varnostne službe Na tržaški kvesturi so včeraj predstavili javnosti načrt korenite preureditve varnostne službe, ki ga je narekovalo vznemirljivo naraščanje kriminala. V tem okviru so ustanovili tudi poseben urad za javno pomoč, ki deluje 24 ur dnevno. ..................stran 10.. Nogometaši Slovenije dvakrat s Ciprom Danes in jutri se bosta mlada in A reprezentanca Slovenije pomerili z nogometno reprezentanco Cipra. To bo prvi uradni reprezentančni nastop po sprejemu Slovenije v članstvo mednarodne nogometne zveze FIFA. .............;....stran 19. Valentina Tereškova vodi rusko delegacijo v Trstu Prva vesoljka vseh časov Valentina TereSkova vodi gospodarsko delegacijo, ki je včeraj prispela na dvodnevni delovni obisk v Trst. Prišla je na vabilo finančnih družb Pinezit in Finpor-to, pogovarja pa se o nekaterih konkretnih predlogih za sodelovanje na tehnološkem in gospodarskem področju. ...................stran 8. V torkli prihodnji teden zares Medtem ko se tržaška Kmetijska zadruga pripravlja, da bo njena torkia z dozo-renjem glavnih oljčnih sort začela delati s polno paro, se vse bolj Siri in utrjuje tudi njen ugled, in to ne samo pri pridelovalcih oljk, ampak tudi v krogih oblasti. Gre namreč za edino stiskalnico oljk v naši deželi, ki je skupaj s torkia v Bassanu del Grappa tudi najbolj severno ležeča stisklanica oljk v Evropi. ...................stran 9. Jože Jeraj je novi generalni konzul RS v Celovcu V Avstriji deluje že več kot 50 slovenskih podjetij, Avstrija pa ima v Sloveniji blizu 300 aktivnih projektov Dobro gospodarsko sodelovanje bo koristilo tudi slovenski narodnostni skupnosti v Avstriji. ...................stran 7. AIDS brez HIV -infekcije? Nov retrovirus? Ugledni raziskovalec Ludvik Gross svari pred prenaglim sklepanjem, da gre za »nov retrovirus«, ki naj bi povzročal AIDS. ..................stran 17. KOMENTAR Železarji obupani čakajo Mile Čuk Potem ko je zaradi predvolilnega političnega naboja, in strankarskeih igric okrog slovenskih železarn odpadla možnost, da bi s tujim kapitalom “obudili“ slovenske železarne, je bila usoda veC kot 12 tisoC železarjev, posredno pa dodatnih 50 tisoC zaposlenih v slovenski industriji v rokah slovenskega parlamenta. Ce ta v tem tednu zaradi nesklepčnosti ali zaradi Česa drugega ne bo sprejela predloženih zakonov za sanacijo treh slovenskih železarn, potem je bržkone možen samo en scenarij - njihova likvidacija (in ne stečaj) z vsemi usodnimi razsežnostmi. Taksne “rešitve" si Slovenija, ki je železarne podržavila, verjetno ne more privoščiti, saj bi takšen naCin utegnil povzročiti verižno “sesutje" tudi drugih velikih sistemov. Zato se neizogibno postavlja vprašanje, zakaj se poslanci pra-vaprav izmikajo odgovornosti, da bi o tej vroCi temi sploh resno razpravljali, kaj šele odločali. Ker gre za resnično velikanske vsote, s katerimi naj bi izvedli sanacijo železarn (okrog 500 milijonov mark) morda želijota velik zalogaj in težko breme odgovornosti prepustiti novemu parlamentu. Pri tem se očitno dovolj ne zavedajo, da se agonija slovenskih železarn ne more veC dolgo nadaljevati. Naslednji parlament namreč ne bo imel veC o Cern odločati, skušal bo lahko reševati samo socialne in človeške drame, ki jih bo povzročila likvidacija železarn. Slovenski par-lement bo torej moral takoj sprejeti kakš-nokoli rešitev, saj morajo poslanci računati tudi na nevarno “socialno bombo". To predstavlja veC kot 12 tisoC obupanih železarjev, ki vse bolj izgubljajo potrpljenje. V štorski, jeseniški in ravenski železarni že v naslednjih dneh pripravljajo stavke, saj ne vedo, Ce bodo v tem mesecu sploh dobili bedne plaCe. O usodi slovenskih železarn pa tudi pravno-formalno lahko odloCa le parlament, saj so podržavljene, kar pomeni, da zanje lastninski zakon ni rešitev. GLOSA Identiteto Slovencev, -^zadnjem Času, \/ ko v javnosti V lahko sledimo odkrivanju tistega, kar je spričo ideoloških razlogov ostalo prikrito, smo priCe »presenetljivim« odkritjem. Gre za srečanja z življenjem Slovencev na tujem, za odkrivanje povsem določenega delčka tega življenja. Množijo se priče- venci našli svoj prostor vanja, televizijske odda- pod soncem, in zlasti Ce je, knjige, reportaže, v novem okolju niso bili zapisi in dnigaCni odzi- sami, so izoblikovali vi, z razpravami o svojo skupnost in zgra-državljanstvu, o pravi- dili njene institucije cah ter o zahtevah. Na (cerkve, šole, trgovine, začetku pa je zmeraj obrtne delavnice, gasil-zaCudenje, ki poraja ska društva, podporne oznake kot so »Čudež«, organizacije, pokopa-»izvoljena skupnost«, lišCa, knjižnice, politic-vzor popolnosti, a tudi ne skupnosti ipd.) in -napak. To zaCudnje, preprosto živeli naprej, presenečeno ali osuplo, S prihodom v tuji svet zbuja vrsto dilem: preše- se niso rodili na novo. neceni smo, ker se Za obvladovanje novega soočamo s stvarnostjo, prostora, so svoje orodje ki je nismo pričakovali, prinesli s seboj: imeli so Toda, zakaj je nismo svojo kulturo, izobraz-priCakovali? Ohranjanje bo, svoj naCin raz-lastne identitete je nekaj mišljenja, svojo vero. običajnega, šele njena Bili so, skratka, »ljudje izguba povzroči bole- na slovenski naCin« in zen. tudi pričevanja o »pre- lovenci že dolgo senetljivem« dejstvu, da ^^živijo po vseh so tisti, ki so zapustili celinah in videti slovensko zemljo, vztra-je, da temu narodu ne jali pri lastni in kolek-manjka ne radovednosti tivni identiteti, niso od ne želje po iskanju včeraj. In pri tem zago-boljšega. Odhajali so tovo ne gre za nobeno posamično in v skupi- novo fascinacijo, za no-nah, v nekaterih obdob- beno politično pripad-jih so v valovih zapu- nost bojevitemu delu SCali predvsem podeže- slovenstva na tujem. Ti Ije. Kakor hitro so ti Slo- izseljenci pa so ostali privlačno in vredno podobo življenja, bodo njihovi otroci to identiteto laže sprejeli; doživeli jo bodo kot obogatitev svoje lastne podobe. Ta pot seveda ni lahka; polna je dvomov in dilem, toda celostno doživetje identiete staršev oplaja in plemeniti tudi drugačno iden-zvesti samim sebi, svo- titeto otrok, jemu jeziku, navadam, -j—^ aziskovalcu slo- kulturi, in to je bilo pov- venskega življe- sem nekaj običajnega in J_\jija na tujem se samoumevnega. prej ali slej postavi tudi /'"■"l kupnost postane vprašanje o številčnosti, '^nenadomestljiva o kvantitativni presoji l^^/takrat, ko se tega dela slvoenskega oglasi naslednja povsem naroda. Za vsakogar, ki običajna Človekova po- ni ravno strasten Ijubi-treba - Čeprav je Slove- telj statistike, nedvomno nec in Čeprav živi na zoprno vprašanje, saj tujem: izročilo narodove zahteva predalckanje identiete drugi genera- usod in odločitev. Tudi ciji in tistim, ki prihaja- sama, ob takšnih zahte-jo za njo. Sleherni, ki je vah po preštevanju ali ohranil ali celo obogatil kategoriziranju ljudu, svojo kulturno identite- ostanem v zadregi in to, bi jo rad zapustil moj odgovor je vedno svojim otrokom. Ali je izmikajolc. Kako je to mogoCe? Odgovor je sploh mogoCe v odstot-jasen in izhaja iz dejst- kih izmeriti človeške va, da je bila med prvi- duše? Na tujem živi mi oblikami skupnih veliko Slovencev in naporov zmeraj šola; veliko je tudi njihovih nešteto primerov priča o prijateljev. Skrb za te tem, prav iz najzgod- dele slovenstva ne bi nejših Časov izseljenst- smela biti odvisna od va. Ko narodove vred- številk, saj ohranjanje note sprejema druga slovenstva na tujem, generacija, se zaCne tudi bogati tudi nas doma. povsem običajen proces Onstran Čudenja in spreminjanja odnosa do mitologizacije, saj gre za teh vrednot, do narodo- povsem običajen proces, ve identitete. Ce strašem za organsko življenjsko uspe ponuditi dovolj slo po preživetju. ki žive na tujem Irene Mislej MNENJE Republika in Slovenci Miha Naglic Kdor je bil kdaj na Blegošu in imel vrh tega še sreCo z vremenom, gotovo ne bo oporekal domnevi, da je z njegove plešaste glave eden najlepših pogledov po deželi Slovenski. Tisti pa, ki te lepote ni užil sam, naj vzame v roke Tavčarjevo Cvetje v jeseni in si še enkrat prebere, kako sta v tem istem razgledu uživala Meta in Janez. Prizor, ki se je ponudil nekoC, se ponuja še danes: vidi se Triglav, ve se, kje je bela Ljubljana, in v dalji se sluti Jadransko morje ... Cas teCe, ljudje se spreminjajo, Slovenija ostaja. In vendar je med nekdanjim in sedanjim pogledom z Blegoša vsaj ena velika razlika: da je bila tedaj monarhija, zdaj pa je republika! Slovenci smo od pamtiveka živeli v taki ali drugačni monarhiji, v državah, v katerih je vladal le en sam, eden od Habsburžanov, eden od KaradordeviCev ali pa nekdo iz Partije. Po drugi svetovni vojni smo dobili republiko, ki je bila ljudska in socialistična, a pravijo, da kljub temu ni bila Cisto prava - da je bila ljudovlada le po imenu, omejene suve- renosti, odvisna od dobre ali slabe volje Tita in njegovih. Zdaj pa je že dobro leto, kar jo imamo, eno, nam vsem dodeljeno: Republiko Slovenijo! Časopisi, ki so v prejšnjih Časih vsak dan znova zahajali med ljudi in pisali o samovladnem svetu okrog nas, so imeli Cisto prijazna, ljudska imena: Slovenski narod, Slovenec, Jutro. Med vojno je na Voj-skem, v rovtarskem svetu, ki se vidi z Blegoša, izhajal Partizanski dnevnik, prednik Primorskega dnevnika. V predrepubli-škem Času smo dan za dnem prebirali Slovenski poročevalec, Delo, Dnevnik. VeCer in Slovenske novice. Zdaj, ko imamo pravo republiko, se je pojavil še dnevnik tega imena : Republika! V krajih pod Blegošem pravijo, da je ime za Časopis ”malo Čudno”, da ne zveni prav domaCe. A se bodo že navadili. Je paC tako, da se v monarhiji ve, kdo vlada, v republiki pa naj bi bili pri tem poslu soudeleženi vsi po vrsti. Naj bi bili! V resnici pa ... Prav o tem bo pisala Republika . Časopis z velikim R! Prisluškovalna afera, ki je izbruhnila prejšnji teden - potiho pa se vleče vsaj že od izida Janševih Premikov - bi nas morala naučiti vsaj dveh pomembnih stvari. Prvič, da delajo nekateri naši politiki katastrofalne napake, in drugič, da je civilni družbi, ki jo, razumljivo, uteleša vesoljno slovenstvo, prav malo mar za to. Izbruh afere bo imel seveda pretežno politične posledice, saj bodo politične stranke tudi njo hvaležno uvrstile med spotakljive teme predvolilne tekme in tako poskusile diskreditirati "inkriminirane” ministre. Vse lepo in prav, vendar to ni nic novega. To paC z veCjo ali manjšo mero dobrega MNENJE Afera, javnost In posledice za družbo Gregor Kozovinc okusa ob Času volitev poCno povsod po svetu. Bolj preseneča dejstvo, da se zadovoljivi medijski predstavitvi navkljub ni v pričakovani meri odzvala tudi slovenska javnost. Ta bi po vsej logiki morala prisluškovalne postopke obsoditi in se od ravnanja države - konec koncev gre za mednarodni škandal - distancirati. Pa se ni. Očitno je nedemokratični postopki države, ki so zaviti v kopreno nacionalne var- nosti, prav nic ne razburjajo. Slovencem - sicer narodu z menda kar pregovorno demokratično tradicijo - afere, ki ne tanjšajo denarnice, očitno na pomenijo dosti. Pri tem niti ni pomembno, ali gre le za državljansko zaspanost ali za nation-uber-alles sindrom, ki je sicer zgodovinska značilnost manj demokratičnih družb, se pa spet v vse večji meri pojavlja v evropskih demokracijah. Seveda je vsako pri- merjanje slovenske demokracije s totalitarnimi režimi - pa naj gre za realnost ali fikciijo -bogokletno, vendar pa se lahko iz takih primerjav marsičesa naučimo. Pojavu totalitarizma namreč ne botruje je pogoltnost tistih "zgoraj”, ampak tudi intelektualna anemičnost tistih "spodaj”. Zato bo morala tudi slovenska javnost izoblikovati določeno mero kritičnosti do države in njenih institucij. Problem prisluškovalne afere torej ni le v tem, da je do nje sploh prišlo, paC pa je problematična tudi pasivnost civilne družbe, ki takšne postopke države dovoljuje ali se zanje sploh ne zmeni. K vragu torej z njo. Vaša tribuna Volilna abstinenca V predvolilnem času nemalokrat slišimo pre-nekatere, da ne bodo šli na volitve, ker da je to njihova pravica. Govoriti o pravici in ne tudi o dolžnosti iti na volitve, pomeni podobno kakor prispeti na pol poti in hkrati zatrjevati, da smo cilj dosegli. Pa tu ne gre samo za »ssprehajanje« od pravioce do dolžnosti in obratno, tu gre za nekaj drugega - katastrofalnega: z neprijetnimi občutki namreč ugotavljamo, da danes veliko Slovencev nima svojega lastnega mnenja, pač pa je njihovo mnenje bolj ali manj istovetno ali poistoveteno z mnenjem medijev, ki pa so še vedno v veliki meri naklonjeni starim strukturam, Čeprav ne smemo prezreti odjuge tudi na tem področju. Misliti moramo s svojo glavo. Pričakujemo, da bo udeležba na volitvah zato znatno večja, kot prikazujejo ankete. Ni tako malo volilcev, ki se sklicujejo na preveliko obujanje preteklosti, s Čimer opravičujejo svojo nameravano volilno abstinenco. In kaj je reci glede tega? Živimo vendar iz preteklosti, zato jo moramo poznati, da ne bomo izhajali iz napačnih izhodišč.Seveda pa je pri vsakistvari treba poznati tudi meje, ki jih ne kaže prekoračiti ne na to ne na ono stran. Tudi preobčutljivost posameznikov je lahko vzrok za neudeležbo pri volitvah ali za valjenje druge stranke. Pri tem gre dostikrat za malenkosti. Sicer je nesporno, da se naše življenje sestoji iz malenkosti, toda tudi malenkosti človeka lahko uničijo -približno tako pravi neki korejski pregovor. Ne bodimo torej premalenkostni. »Zaradi naraščajoče brezposelnosti ne grem na volitve«, se tudi Isišijo ne ravno redki odgovori v zvezi z volit' vami. Nesmisel: ravno zaradi problema brezposelnosti moramo pošteno razmisliti, komO bomo zaupali svoj glaSi da se bo btrezposelnost zmanjševala. Ravnodušni do volitev bi kvečjemu lahko bili tisti, ki jim nikoli ni nic manjkalo if tudi z volitvami ne b> mogli veliko izgubizi ah pridobiti. Nasploh pa velja, do človek brez upanja na bolje ne more živeti, zato se bomo volitev udeleZm in po sovji vesti [0 pričakovanju obkroZuj stranke oziroma kandidate in ipso facto pokazali tudi odgovornost d° slovenskega naroda i*1 slovenskih državljana^ Ivan Kepic član SJ& KRIŽANKA ŠAH 1 2 3 4 5 6 7 e 9 10 ■H • 12 13 • 14 15 • 16 17 ie 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 Vodoravno: 1. žito, katerega lat je sestavljen iz pecljatih klaskov, 6. kraj pri Zadru, antična Aenona, 9. hrvaški nogometaš, ki igra v Sevilli (Davor), 10. nordijsko božanstvo, 11. znano angleško vseučilišče (anagram TONE), 12. pristanišče, 13. budimpeštanski nogometni stadion, 14. enoglasna liturgična glasba (anagram LOKAR), 15. kemijski znak za radij, 16. žito s kolenčastim steblom in velikimi storži, 17. področje nizkega zračnega pritiska, 19. vrsta žita z rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju, 20. starorimska boginja, Jupitrova žena, 24. sodobni poljski književnik (Slawo-mir), 26. žito, katerega klas je sestavljen iz enocvetnih klaskov, 29. začetnici zgodovinarja in geografa Rutarja, 30. turški politik (Kenan), 31. osebni zaimek, 32. nemško pristanišče ob izlivu Lede v Ems (anagram RELE), 33. snov za vzhajanje testa, 34. huda jeza, bes, 35. belgijsko mesto, kulturno središče Valoncev, 35. eden od staršev, oCe, 37. začetnik pariške dinastije Arsakidov (anagram SRAKA). Navpično: 1. žito iz veCcvetnih klaskov, 2. redka, trda žlahtna kovina, 3. vojaški obrambni nasip, 4. spanje, 5. oranje, 6. neodvisen koralni otok v Mikroneziji, 7. knjižica za vpis učenčevega uspeha v osnovni šoli, 8. vrsta antilope (anagram LIANA), 12. zložljivi naočniki z držajem, lornjeta, 14. ime ameriške igralke Stark, 16. bivši avstrijski alpski smuCar, specialist za smuk (Franz), 18. zaCetnici partizanskega pesnika Destovnika, 21. zadnji samoglasnik in soglasnik, 22. umazanija, 23. ornament, 25. zahodnoevropski veletok, 26. letovišče na Hvaru, 2 7. bivša ameriška teniška igralka (Chris, anagram VETER), 28. trop, krdelo, 31. žito, imenovano tudi konjska zob, 33. ustanovitelj perzijske države, 35. solmizacijski zlog. Simon Bizjak Velikani slovenskega šaha (V) Vidmarjev prispevek k razvoju slovenskega šaha je izreden. Bil je vzornik in učitelj številnim generacijam slovenskih šahi-stov. Živel in deloval je v obdobju, ko si je šah kot igra utiral pot na znanst-veno-raziskovalnem in umetnostnem področju. Na diagramu 1 je pozicija iz partije Aljehin - Vidmar, Semmering 1926 po 25.potezi Črnega Dd7: Beli ima pozicijsko prednost. 26,Tacl h6 27.f3 Te8 28.Te8:+ De8: 29.Kf2 Db5 Po zamenjavi trdnjav Aljehin še stopnjuje pritisk na damino krilo. 30.De 3 La 6 31.a4 Db7 32.Tc5 Sh5! 33.g3 Db7! Vidmar vidi edino priložnost v napadu na belega kralja. 34.Kel Dh3! 35.Ta5: Dh2: 36.Df2 Črni ne sme zamenjati dam, saj je beli US m wm&wm Im,..mp.,,,,,,,*« .f mA. * .................. ... “** F ■ h ■ H B e f g premočan na damskem krilu. 36...Dhl+ 37.Kd2 Dbl 38.Dd4 Dfl! 39.Db5: Na 39.Td5: sledi Df3: 39.. .De2+ 40.Kc3 Na umik kralja na cl sledi Ld3. 40.. .Lb7!! (Glej pozicijo na diagramu 2) Odločilna poteza, s katero Črni rešuje skakača. Na 41.Dd8+ Kh7 42.Th5: Df3:+, oziroma 41.Dh5: Lf3: 42.Dc5 Del+ 43.Kc4 Se7! z napadom.Aljehin žrtvuje kvaliteto. 41.Db7: Del+ 42.Kc4 Da5: 43.Lc3 Df5 44.Db8+ Kh7 45.a5 Df3: 46.Dc7 Sg3: V zaključnem delu partije odločijo beli skakači. 47.Kb4 Sf4 48.Ka3 Se6 49. De5 Se4 50.Lb4 Db3 51.Ka4 Sd4 52.Dd5 f5 SVidmar je spretno bloki- ral belo damino krilo in pripravlja napredovanj, svojih kmetov.53.Dc4 D 54.La3 Dal 55.a6 Sci 56.Kb4 Sc2+ 57.KC| Da3:+ 58.Kb6 Se*' V*izgubljeni poziciji j® Aljehin spregledal damo in se po 59..-Sa ,at0)vdal! savoKC^ Jubilejno leto je SNG Opera v Ljubljani začela s Krpanovo kobilo Janija Goloba. Kaj pravi avtor? Skladatelju Krpanove kobile Janiju Golobu smo zastavili nekaj vprašanj z namenom, da bi dobili vpogled v idejno ozadje njegovih skladateljskih postopkov in se seznanili z njegovim deležem pri nastajanju omenjenega dela. Doslej ste 2e dobro Uveljavljeni komponist komorne, orkestralne, scenske, filmske in zabavne glasbe v t. i, srednji generaciji slovenskih skladateljev, kot avtor opere pa ste nedvomno stopili v zavest mnogo širšega kroga občinstva. Ali t. i. "slava” povratno vpliva na komponista? Nic ni vplivalo in ni moglo vplivati. Ob medijskih predstavitvah nove predstave ob 100-letnici Opere se mi je zdelo normalno, da kot avtor sodelujem. Ne vem pa, če je bil učinek različnih TV oddaj Se kak-Sen - razen tega, da so si morda ljudje zapomnili moj obraz. Zame je pomembnejša povratna informacija, da je dvorana še vedno polna. In to je tisto, za kar nam je šlo: narediti predstavo, ki bo gledljiva. Ce bomo Kobilo “spravili" na oder vsaj tridesetkrat v sezoni, bo Pomenilo, da smo potolkli vse rekorde. Kakšno mesto zavzema Krpanova kobila v vašem celotnem opusu? Kakšen je vaš skladateljski program, kako ga uresničujete? Kakšni so vaši osnovni, intimni nagibi pri glasbenem ustvarjanju? 99 odstotkov mojih del je bilo naročenih. To pomeni, da je naročeno delo vedno nekdo želel igrati ali uprizoriti. Ker sem veliko delal tudi kot aranžer, sem se moral znati prilagajati, bodisi izvajalcem, zasedbi, obstoječemu programu, časovnim rokom, filmski minutaži in sekundaži, tako da sem vajen delovati v zelo omejenih okvirih. Omejitve vedno upoštevam, saj so izvedbi v dobro. Zlasti komorne skladbe delam večinoma na željo izvajalca. Vam ta način najbolj ustreza? Ta način in količina teh stvari mi skoraj ne dajeta možnosti za kaj drugega. Padam iz projekta v projekt in zame je dan vsakokrat prekratek. Ljudje potem dobijo, kar so želeli. Seveda tu ne gre za obrtniško “Stanco" v negativnem smislu, ampak pomeni, da v omejenih okvirih naredim nekaj svojega. In to ima potem odmev. Seveda sam ne morem soditi o tem, koliko so te stvari vredne; to tudi ni moje delo. Tako kot je Krpan v vaši zgodbi “pahnjen" v zgodovino, se je - hote ali nehote - nekaj podobnega zgodilo tudi vam, s tem ko ste sprejeli naročilo za pisanje opere. Ali ste se z izjavo, da delo “ni in ne želi biti glasbeno-zgodovin-sko usodno", ampak želi poslušalce predvsem zabavati, hoteli izogniti odgovornosti pred “zgodovino"? Kaj vam opera kot glasbena zvrst pomeni, kako jo pojmujete? Ne, ravno nasprotno. Noben problem ne bi bilo napisati npr. tragične opere. To je vprašanje libreta in koncepta. V SNG so se pač tako odločili. Ob tem so bili soočeni s kruto računi-co: vloženo delo, število vaj, delo na sceni itd. je količinsko enako in stane enako, ne glede na to, ali je predstava uspešna ali ne, ali bo na sporedu dvakrat, dvajsetkrat ali dvestokrat. Danes, v teh časih bi bilo neodgovorno iti v tvegan projekt. Mi bi si lahko izmišljevali še veliko več stvari; tako pa imamo skromno sceno, delal sem z majhnim orkestrom, brez substitu-tov. Večrat omenjajo, kako dober je libreto. Toda, če ga ne bi bilo mogoče slišati, tudi ne bi mogli govoriti o tem, da je dober. Poudarjam, da opera kot delo ni samo glasba, je predstava, sestavljena iz elementov, kot so libreto, kostumografija, režija itn. Delo je bilo naročeno s čisto določenim name- nom, z določeno vsebino in naročnik je zadovoljen, ker ima publiko. Ce pa je to umetniško delo...? Vedno sem trdil, da ni. Tudi sam se ne proglašam za umetnika, ampak za profesionalca, in naredil sem, kar mi je bilo naročeno. Drugače bi bilo, če bi delal opero kar tako, da bi imel npr. libreto, ki bi me tisti trenutek “zgrabil"... Tu pa smo ves čas delovali v tem smislu, da mora nastati komedija, da mora biti dinamična, zato pa tudi je, kakršna je. Ves čas sem se zavedal, da delam nekaj relativno bogokletnega: “skakal" sem v razne stare, klišejske, zgodovinsko preživete stile, kar sem delal čisto zave- stno. Reakcije so bile dosti bolj blage, kot sem pričakoval. Kajti na področju t. i. moderne opere so stvari popolnoma drugačne... Ali je morda pomanjkanje časa vplivalo na izbiro glasbenih sredstev; ali bi ravnali drugače, če bi imeli na voljo npr. vsaj eno leto časa? Pisati sem začel lahko šele potem, ko je naročnik libreto sprejel, to je bilo sredi marca. Od Fritza sem pričakoval tako obliko verza, ki omogoča pisanje - ne bom rekel arij - ampak “pesmic". To spada k odločitvi, naj bo predstava gledljiva, pevsko ne prezahtevna, ker je zahtevna že igralsko. Ni okraskov, ni duetov, ni polifonije (razen ob koncu), ker smo vztrajali pri tem, da se peto bese-• dilo mora razumeti. Ni izrazito eksponiranih višin pri tenorjih in sopranih. Večina vlog je zasedena dvojno ali celo trojno, pri čemer sem moral upoštevati izenačenost oz. neizenačenost pevcev. Klavirski izvleček sem oddal konec maja, junija so se začele vaje z nekaterimi pevci, sredi julija sem oddal partituro, ki ima 600 strani, prepisovalci so nato izdelovali orkestrski V naslovu: prizor iz opere; karikatura v besedilu: Jani Golob (oboje iz arhiva Opere SNG Ljubljana) material. Časovni pritisk je bil res hud, saj je bilo rečeno: premiera 3. oktobra ali nič. Kakšna je torej ta vaša prva izkušnja z opero - bi se je še kdaj lotili? Ste se česa naučili, kar bi bilo morda dobra izkušnja za vnaprej? Nimam slabe izkušnje in ne bi rekel: Ne, opere pa nikoli več. Navsezadnje sem veliko delal za teater, tudi vokalne in instrumentalne stvari. To, kar je pri operi najbolj vprašljivo, je forma na takšno dolžino; v tem smislu imata največ zaslug libretist in režiser. Predstava je dramaturško tekoče izpeljana na račun ekipnega dela. HTELEVIZIJA / OCENA DRAME Dvakrat literatura Marki GrolL TV Slov. L, 7. 11. ob 21.00. uri Tone Vrhovnik V menda najtemnejšem letu slovenske filmske produkcije, ko razen snemanja dveh celovečercev ne bo videti prav ničesar in so celjske poplave pred dvema letoma očitno nepovratno odnesle Teden domačega filma, Umetniški program TV Slovenija vendarle nadaljuje z ekranizacija-mi novel slovenskih književnikov. Po Kumbatovič-Ka-lanovi Gospodični Ma-ry v režiji M. Klopčiča smo si tako v ponedeljek ogledali dramatizacijo novele Marki Groll J. Kozaka v scenaristični obdelavi /. Novaka in režiji A. Tomašiča. Izbira Kozakove novele (izšla je 1918), ki sicer formalno resda nosi poteze potencialne “filmsko-sti“, se žal ni izkazala za najsrečnejšo: vsebinski, večinoma dialoški okvir, je namreč kamero /. Pervanja prisilil v linearno skakanje z govorca na govorca. Omenjena razgibanost seveda onemogoči zadostno eksplikacijo nasprotja zaporskega čemenja in vrhunca Kozakove novele, Grol-lovega sodnega procesa, ki tako dobi sila nedramatične konture, kar vpliva na koherentnost celotne drame in glavnega junaka: Marki Groll namreč s tem izgubi vsakršno tragičnost in postane dandyjevski upornik brez razloga, ki v športnem boju s sodnim sistemom in Državo izgubi, prav lahko pa bi tudi zmagal. Nedramatičnost ob nujnem minimalizmu postavi ob stran tudi vsa "temeljna” vprašanja, ki obletavajo hermetično dunajsko celico: od usodnosti leta 1914 in zapletenih nacionalnih interesov do eksplicitne Groll-Ko-zakove levičarske pod-stati, ki vsaj v noveli "profanemu” gospodarskemu prestopku daje globljo razsežnost. Dramski liki tako ne presežejo gole fenomenološke pojavnosti in tako Marki Groll lovi lasten rep. Ob Marklju Grollu nam tako ostaja upanje, da avtorski trio To-mašiC-Cavazza-Per-vanje ni izgubil svežine, po drugi strani pa tudi, da kronična literarnost in za-vsa-ko-cen o-in telektu al-nost slovenske TV in filmske produkcije le ni tako neozdravljiva, kot se zdi. ZDAJ I K O L I Pred časom sem se Preskusil v vizionarstvu. Zapisal sem, da bo književni žanr prihodnosti izpoved. Kaže, da je prihodnost vsaj v Sloveniji že nastopila, Je še nekaj terminoloških nesporazumov je Potrebno pojasniti. Začuda se pri nas izpovedi pravi spomin, Nemara zato, ker je za Ustvarjanje vsega nove-potrebno spomin Uejprej izgubiti, kar pa Po drugi strani po ujem znova ustvari po-Vpraševnje. In tako vsi pišejo spomine. Bolj vešči izdajajo kujige, novincem v pi-Sanju ostajajo strani casopisov Vsi berejo spomine. Mudi zanima, kaj se Pni je pravzaprav res ^godilo, ko so mislili, da se je zgodilo to ali ono. Možnosti je veli-°> več, kot se je najprej zdelo, in sploh si uiso podobne. Zato vsi govorijo o sPominih, pa dajmo še nu. Vse zanima, zakaj so 6 knjige nastale. Gre Za obračun s politični-un nasprotniki? Zeljo Po oblikovanju zgodovine? Dober vir zaslužku? Notranjo nujo po lUzkritju resnice? Pri-jDevanje prvemu nam kot žanr sugerira pam-i®!, drugemu učbenik, tetjemu ekspertizo '•strunskega preobliko-yanja, četrtemu pač lzPoved. Ostanimo pri sled-Ujem; spomine se obi-!;ajno pige v pokoju. ako dolgo pa je res Bdenja in premiki Andrej Blatnik težko zdržati, še posebno kot javna oseba. Kaj pisca sili v izpoved, je po definiciji ne-odgovorljivo in zato enako nezanimivo vprašanje. Zato je najbolje, če zaključimo, da gre za višjo silo, in se vprašamo nekaj drugega: zakaj te knjige tako radi beremo in celo kupujemo? Nemara ne iz ironične želje, da bi pokazali njihovim avtorjem, kako so s svojimi prejšnjimi skrbno pretehtanimi deli le zapravljali življenje, če pa se na hitro napisani “kakor-spomin “ proda desetkrat ali stokrat bolje od vsega poprej? Ne, ironija je zgolj stranski proizvod, ne pa gibalo zgodovine, čeprav ne poredko kaže drugače. Zakaj torej? Človek, ki ga je Vojislav Šešelj premagal na lokalnih volitvah v parlament, je rekel: “Čudno je, da nas preteklost zanima bolj kot prihodnost, saj smo preteklost vsaj že preživeli, prihodnost pa nas šele čaka." Res, vendar je preteklost hkrati tudi nekaj, v kar lahko vsaj za silo verjamemo, saj smo bili, tako ali drugače, zraven ali pa se nam to vsaj dozdeva. Prihodnost je bolj problematična: v njej nas morda ne bo. In kaj naj potem z njo? Heinrich Boli je v eseju o knjigah, ki spreminjajo svet, napisal, da noben pisec ne more vplivati, kaj bo s svojo knjigo spremenil: ko uporablja jezik ali ko jezik uporablja njega, prehaja v prostor, v katerem nadzor posledic ni več mogoč, pravi Boli. Kaj bodo spremenile knjige? Eno od mnenj je, da izid volitev. Ce je tako, bo treba še enkrat preveriti tiste podatke o 0,9 knjige, ki jo letno prebere povprečni Slovenec. Nekaj drugega se zdi bolj neizpodbitno: Janševa knjiga je, kaže, pri Slovencih spremenila definiranje statusa intelektualca - včasih so se intelektualci utemeljevali s tem, kdo je kakšno knjigo prebral, zdaj se postavljajo, da Premikov niso prebrali. Da knjiga ni več privilegij resnice, smo nekako že kar soglasni, doslej pa smo jo iz navade ali pietete še brali ali vsaj omenjali ob pravih priložnostih. Premiki so postali prva možnost za legalizacijo razumniškega odpora do knjig (in simpatije do dnevnih časopisov), tako značilnega za konec tisočletja, tudi v naših tradicionalno zamudniških krajih. V tem je pravzaprav njihova največja priložnost za zgodovinsko vlogo. So knjige, o katerih vsi govorijo, ne da bi kdo mogel ali smel reči, da jih je prebral. Zadnja te vrste, ki se je spomnim, je bil Finne-gan’s Wake Jamesa Joy-cea. Priznam, nevsakdanja primerjava. ___________LIKOVNA UMETNOST / RAZSTAVA PICASSOVIH TIHOŽITIJ_ Telesa, skrita v predmetih Picasso je nekoč zapisal, da je treba "stvari ljubiti in jih žive pojesti". V pariškem Grand Palaisu je do 28. decembra na ogled tematska razstava tihožitij Picasso et les choses Brane Kovic Picassovo slikarsko biografijo širše likovno občinstvo skoraj brez izjeme istoveti s kubizmom. Ta pomembna epizoda v zgodovini mo-dernizmov izstopa po svojem zavračanju pri-povednosti in anekdotič-nosti, kar je slikarstvu odprlo pota svobode glede na njegovo razmerje do pojavne resničnosti, svobode, za katero je pesnik Guillaume Apol-linaire želel, da bi postala tako vseobosega-joča kot glasba. Predmeti, ki jih je moč na nešteto načinov razstaviti in ponovno sestaviti, so v kubističnih stvaritvah popolnoma preglasili figuro in krajino, prevladujoči ikonografski zvrsti klasičnega slikarstva. Toda to še ne pomeni, da je dokončno izginil. Razstava Picassovih tihožitij namreč znova opozarja na kompleksnost umetnikovih videnj in v soočenju tematsko sorodnih del, nastalih v različnih Časovnih obdobjih, razkriva dejstva, ki se površnemu opazovalcu ob preletu fragmentov impozantnega avtorjevega opusa izmuznejo. Pariz je pravzaprav zadnja postaja predstavitve približno stopetdesetih Picassovih slik, risb in skulptur, ki jo je organiziral clevelandski umetnostni muzej, pred prikazom v francoski prestolnici pa je bila na ogled še v Philadelphiji. Obsežen katalog s študijami J. S. Boggsa, M. L. Bernadacove in B. Lea-love, opremljen s kakovostnimi ilustracijami ter z biografskimi in bibliografskimi podatki, je na voljo v francoski in angleški različici. Realizacijo projekta je podprla United Technologies Corporation, ki že dobro desetletje nastopa kot mecen velikih likovnih in fotografskih razstav v francoskem kulturnem prostoru, na Japonskem, v Združenih državah Amerike in drugod. Picasso je rad poudarjal svoje posebno razmerje do stvari, predmetov. Leta 1935 je zapisal, da je treba »stvari ljubiti in jih žive pojesti«, pripisoval pa jim je tudi magično moč in usoden pomen za človeka. V svojem metaforičnem pojmovanju slikarstva jim je pripisoval vlogo nosilcev misli in Čustev, iz najpreprostejšega predmeta za vsakdanjo rabo je bil sposoben narediti objekt kontemplacije. Več vzrokov je, da je vse življenje slikal tihožitja. Posebej velja opozoriti vsaj na dva: kot nadaljevalec modernističnih poetik, katerih utemeljitelj je Cezanne, se je s to ikonografsko zvrstjo ukvarjal kot s privilegirano možnostjo za formalno eksperimentiranje, kot dedič španskega izročila simbolnih in mističnih upodobitev sadežev, cvetja, posodja in mrtvih živali, znamenitih »bodegones« iz časov Zurbarana in J. S. Cotana pa je čutil goloboko Picassovo tihožitje "Steklenica 'vieux marca' (1913), Muzej moderne umetnosti v Parizu osebno povezanost z okoljem, iz katerega je izšel in ki mu je dolgoval svoj človeški in umetniški značaj. Tihožitja se v njegovem opusu pojavljajo v serijah. V kubistični fazi so tako v ospredju status objekta, njegova oblika in njegovo razmerje do prostora. Hkrati z uveljavljanjem nove estetike, ki jo oznanja Apollinaire, vstopijo v slikarstvo banalni predmeti z gostilniških miz -kozarci, kocke, Časopisi, zavojčki tobaka in podobno - ki postanejo hvaležen motiv kubističnih likovnih kompozicij. Po 1919 pa Picasso s temo vrča pred odprtim oknom nakaže prehod od kubistične h klasični zasnovi prostora. V barvitih tihožitjih sredi dvajsetih let zavzemata osrednje mesto ovnovska glava in mavčni odlitek, antropomorfno poprsje, medtem ko je naslednje desetletje zaznamovano z organskimi formami, bolj ali manj očitnimi seksualnimi simboli in prispodobami plodnosti. Španska državljanska vojna in nato nemška korporacija Francije sta v Picassova tihožitja vnesli žalobna občutja, mračna razmišljanja o življenju in smrti. Zadnji dve desetletji umetnikovega delovanja prevladuje v njegovih stvaritvah človeška figura, če pa se je odločil za slikanje tihožitij, so bile to predvsem upodobitve cvetličnih šopkov v kričečih, agresivnih barvah. Picasso je žanr, ki je vse do konca XIX. stoletja veljal za minome-ga, povzdignil na raven ene osrednjih tematskih preokupacij modernizma, njegove klasične sestavine pa obogatil z vrsto osebnih simbolov (bikove glave, mrtve ptice...). Obenem pa se njegova tihožitja ponujajo v branje kot svojevrstni kriptogrami, kjer tisto, kar vidimo, aludira na dejstva in osebe, intimno povezane z umetnikovim življenjem. V upodobljenih predmetih se pogosto skrivajo telesa in obrazi njegovih življenjskih družic, od Marie-Therese Walter prek Dore Maar do Francoise Gilot, ko pa ne gre za konkretno osebo, mehke, skladno izrisane linije poudarjajo ideal ženskosti kot take. Picassov vitalizem je brezmejen, ravno tako kot njegova inventivnost v spreminjanju pomenov stvari; njegova izjava, da »slikarstvo nikoli ni proza, pač pa poezija«, se v subtilnih sintaktičnih in kompozicijskih preobratih udejanja iz podobe v podobo. Ce za kateregakoli umetnika moderne dobe lahko trdimo, da se mu je posrečilo aktualizirati mit o Pigmali-onu, to za Picassa nesporno drži. Pariška razstava je preobsežna, da bi na tem mestu podrobneje analizirali posamezne eksponate ter njihov zapleten likovni in pomenski ustroj. Predstavitve po ikonografskih sklopih, kakršna je tudi tokratna, so razmeroma redke in zategadelj toliko bolj dobrodošle. Več-smernost Picassovega delovanja postaja s tematskimi pregledi raz-videnjša, postopoma se tudi strokovno manj razgledan obiskovalec razstav vpeljuje v slojevi-tost umetniških iskanj dvajsetega stoletja in spoznava njihove protagoniste take, kot so dejansko bili, in ne le skozi površne oznake, ki jih istovetijo le s posameznimi gibanji in usmeritvami, ki so jih bodisi pobudili bodisi temeljito obogatili s svojimi osebnim prispevkom. V tem smislu je enačenje Picassa s kubizmom banalna zožitev umetnikovih dosežkov na razmeroma kratkotrajno obdobje, ki je zgolj epizoda na njegovi plodni umetniški poti. SVET 4 Torek, 17. novembra 1992 NOVICE Komunisti dobili večino v litovskem poriomentu VILNA - V drugem krogu parlamentarnih volitev v Litvi so nekdanji komunisti, reformatorji demokratične delavske stranke (PDTL), dobili absolutno večino, kar pomeni, da bodo lahko oblikovab novo vlado, je sporočila vohlna komisija. Stranka nekdanjega prvega sekretarja litovske komunistične partije Algirdasa Brazauskasa je dobila najmanj 27 od 61 sedežev. V prvem krogu je ta stranka dobila 44 sedežev. Vohlna udeležba na nedeljskih volitvah je bila slabSa kot v prvem krogu. Dve uri pred zaprtjem volišč je glasovalo samo 58 odstotkov volilcev. V prvem krogu je bila udeležba 70-odstotna. (STA/AFP) V napadu skupine Sendero luminoso 13 mrtvih LIMA - V napadu skupine Svetleča pot na vojaško transportno vozilo na cesti med Huaurajem in Sayanom, kakšnih 150 kilometrov severno od Lime, je bilo ubitih najmanj 13 oseb, je sporočila perujska policija. Uradna agencija Andina je poročala še o enem atentatu pred Centrom za policijske študije v Cam-pini. Ranjene so bile 4 osebe. Pred omenjenim centrom je namreč eksplodiralo vozilo z 200 kilogrami razstrehva. (STA/AFP) Na Kitajskem usmrtili 22 oseb PEKING - Pred kratkim so na jugu Kitajske, v pokrajini Junan, usmrtih 10 preprodajalcev mamil, 100 pa so jih obsodili na zaporne kazni. Usmrtili so tudi 12 oseb, obsojenih umorov, kraje in trgovine z ženskami in otroki, poroCa kitajski tiskUsmrtitve naj bi bile resno opozorilo vse številnejšim preprodajalcem mamil.Pokrajina Junan meji na Burmo, Laos in Tajsko in je glavno območje za pridobivanje heorina na svetu. (STA/AFP) Rusija pošilja Ameriki pozdrave prek vesolja MOSKVA - Iz ruskega vesoljskega središča Plaseck so izstrelili raketo sojuz, ki Ameriki nosi pozdrave in Čestitke ob 500-letnici njenega odkritja. Raketa bo Cez pet dni v morje pred ameriško obalo ob Pacifiku odvrgla kapsulo, ki jo bo pobrala ruska ladja in odpeljala v Seattle. Pozdrave ob pomembni obletnici pošilja tudi ruski predsednik Boris Jelcin, tibetski verski voditelj dalajlama in nekdanja britanska ministrska predsednica Margareth Thatcher. Zamisel za projekt so dali ruski poslovneži in bankirji, ki so zanj zbrah 400 milijonov rubljev. (STA/DPA) Tadžikistanski parlament o novi vladi MOSKVA - V Codšentu, na sevem Tadžikistana, se je včeraj na prvem zasedanju po strmoglavljenju nekdanjega predsednika Nabijeva, sestal tadžikistanski parlament. Govoril je o sestavi nove vlade. Ta država je trenutno brez vlade, saj je koalicijska, ki so jo sestavih poleti, še pred zasedanjem parlamenta odstopila. Poslancu, ki prvič niso zasedah v glavnem mestu Dušanbeju, so morali določiti tudi novo državno vodstvo in vodstvo parlamenta. (STA/DPA) Kanemaru se ne bo izognil zaslišanju TOKIO - Shin Kanemaru, nekdanja«siva eminen-ca»vladajoCe liberalno-demokratske stranke na Japonskem, je odstopil z vseh položajev v stranki in se odrekel poslanski funkciji potem, ko je izbruhnila afera okrog Cmih pohtiCnih skladov. Opozicijske stranke Kanemaruja obtožujejo, da je v Času pred volitvami leta 1990, ko je zmagala njegova stranka, od prevozniškega podjetja Sagava Kyubi prejel 4,2 milijona dolarjev ne da bi jih prija-vil.Kanemaru bi se moral zagovarjati pred komisijo, ki to afero preiskuje, vendar se je raje odločil oditi v bolnišnico na operacijo očesne mrene. Ogorčena opozicija meni, da gre zgolj za spretno izmikanje. Zato so štiri opozicijske stranke zahtevale, naj bo zaslišanje v tem primeru kar v bolnišnici. (APP) Preložili gradnjo prve japonske tovarne za predelavo jedrskih odpadkov TOKIO - Na zahtevo družbe Japan Nuclear Fuel so že četrtič preložili začetek gradnje prve japonske tovarne za komercialno predelavo jedrskih odpadkov v Rokashu, in sicer zaradi poostrenih varnostnih ukrepov. To pomeni, da tovarna ne bo začela obratovati pred letom 2.000. Na Japonskem že obstaja manjša tovarna za predelavo jedrskih odpadkov v Toaimuri, ki obratuje poskusno in v majhnem obsegu, tako da ne more predelati vseh odpadkov, ki prihajajo iz japonskih jedrskih elektrarn. Te odpadke večinoma pošiljajo v predelavo v britanske in francoske tovarne, od tam pa jih potem, predelane v plutonij, z ladjami znova prepeljejo na Japonsko. Za gradnjo tovarne za predelavo jedrskih odpadkov so se na Japonskem odločili tudi zaradi vse glasnejših opozoril in akcij ekoloških skupin in gibanj, zlasti gibanja Greenpeace. Ko bo delovala z vsemi zmogljivostmi, bo tovarna lahko letno predelala 800 ton odpadkov in iz njih pridobila od 4,5 do 5 ton plutonija. (AFP) Afera Irakgate v ospredju pozornosti britanske javnosti LONDON - Britanski premier John Major, ki je prejšnji teden odločno zanikal, da bi vedel za to, da so britanske družbe s prodajo orožja kršile embargo proti Iraku, je še naprej tarCa ostrih napadov laburistične stranke in tiska. George Faulkes, obrambni minister vlade v senci, je za ta teden napovedal objavo dokazov, da je bilo najmanj 12 britanskih družb vpletenih v nedovoljeno trgovino z Irakom. To se je dogajalo s tihim soglasju vlade prav v Času, ko je John Major opravljal funkcijo zunanjega ministra, je zatrdil Faulkes. (AFP) ČEŠKA /TRETJA OBLETNICA Dmg pomlad Včeraj Vaclav Havel danes Vaclav Klaus Tone Hočevar LJUBLJANA - Samo tri leta so minila od praških dogodkov, ki so jih kasneje poimenovali žametna revolucija. Od vznesenosti Čeških in slovaških oporečnikov, ki so tedaj zrušili prejšnji režim, so vendarle ostali samo spomini na zgodovinski dogodek in na drugovanje, ki ga je bilo konec v nekaj mesecih. Ljudje, ki so tedaj skupaj stali na barikadah, dandanes stojijo na Čelu dveh držav, ki ju veže preteklost. Predsednik Češke vlade Vaclav Klaus je nekaj dni pred tretjo obletnico »žametnih« dogodkov, ki so pomenili prevrat, prišel na državniški obisk v Slovenijo. Sprejeli so ga kot šefa države, ki pravzaprav še ni samostojna, podobno kot so v Pragi, pa tudi v Bratislavi, sprejemali slovenske predstavnike, ko je bila Slovenija še del rajnke Jugoslavije. Vaclav Klaus je vseeno prišel kot izkušen politik, ki je Češko loCil od Slovaške, ko sta bili prihodnji samostojni državi še povezani v trdno skupnost. LoCil jo je z modelom privatizacije, ki so ga sicer skoraj vsi obsojali, danes pa ga hvalijo, Ceš da je najuCinkovitejši v tistem delu Srednje Evrope, ki so mu rekli Vzhod- na. Sele prihodnost, morda celo precej daljna, bo pokazala, ali je imel Klaus res Cisto prav ali pa je svojo Češko razprodal. Na Češkem političnem prizorišču je Vaclav Klaus potisnil v ozadje in v zgodovino drugega Vaclava - Havla, ki je bil romantik in pesnik in ki je v imenu Čeških in slovaških oporečnikov izpeljal akcijo, zaradi katere so se mu kasneje odrekli. Današnja Srednja Evropa, zlasti tisti del, ki je sodil k Vzhodni, paC ni naklonjena romantikom, pesnikom in revolucionarjem, ne glede na barvo in prepričanje. Tako nekako se glasi geslo, ki se ga drži Vaclav Klaus, odkar se je pojavil na Češkem političnem nebu. Trd je, podoben nekdanji britanski železni la-dy in njeni stranki, od katere je skoraj prepisal statut in programske smernice. Ge Klausa vprašate, kako bo izpeljal zamišljene spremembe, bo brez zadrege odgovoril, da racionalno, brez strahu pred industrijskim ali kmetijskim lobijem. Da kaj podobnega na Poljskem, Madžarskem ali kje drugje na nekoC evropskem Vzhodu oblastnikom ne gre od rok, Vaclava Klausa ne moti. Čehi tokrat bolj trdni »Zakon o privatizaciji je v vsaki državi nekdanjega realsocializma drugačen, ker je v vsaki državi drugačno politično razpoloženje in razmerje sil v parlamentu«, je med obiskom v Sloveniji izjavil predsednik Češke vlade Vaclav Klaus. »Parlament lahko sprejme samo zakon, ki je sprejemljiv za večino, zato je Češki zakon o privatizaciji veliko bolj privatizacijski kot slovenski. Na Češkem ne delimo državljanov na zaposlene in nezaposlene, na delavca v jeklarni in vzgojiteljico v vrtcu. NajveCja razlika pa je v tem, da sta v Sloveniji investicijske sklade postavljali od zgoraj, zato jih imate tako malo, na Češkem pa so nastajali spontano, od spodaj, zato jih imamo veC kot 400.« »Razlike so torej velike. Ali ste prav ravnali vi ali mi, bo seveda pokazala šele prihodnost«, je izjavil premier Vaclav Klaus, ki velja za oCeta privatizacije na Češkem. NEMČIJA / SOCIALDEMOKRATI O AZILU ITALIJA / GOLOGLAVI SINOVI RDEČIH BRIGAD Nemčija je za številne priseljence bleda mati \/ Socialdemokratski stranki mnogi nasprotujejo omejevanju pravice do političnega zatočišča BONN - ”Ta kongres nikakor ni rutinski." Besede podpredsednice He-rthe Dauebler-Gmelin, s katerimi je v ponedeljek pozdravila 438 delegatov izrednega kongresa nemške Socialdemokratske stranke, morda še preveč skromno opisujejo srečanje druge najpomembnejše nemške stranke. Socialdemokrati bodo namreč odločili, ali bo Nemčija nadaljevala povojno tradicijo ene najbolj odprtih evropskih držav ali pa bo številnim tujcem, ki v njej vidijo zadnje upanje, zaprla svoja vrata. Vladajoča koalicija kanclerja Kohla se že od prvih rasističnih nemirov zavzema za korenito spreminjanje ustave, toda za dvotretjinsko večino v parlamentu potrebujejo sodelovanje svojih političnih tekmecev. Tudi vodstvo socialdemokratov je Čedalje bolj naklonjeno omejitvi pravice do političnega azila. Predsednik socialdemokratov Bjoern Engholm meni, da bo omejitev preveč širokosrčnega ustavnega določila okrepila demokracijo, ne pa je omejila. Le tako naj bi pred rasističnimi napadi zaščitili tiste, ki v resnici potrebujejo zatočišče, hkrati pa bi Nemčijo osvobodili velikanskih stroškov za priseljence, ki si želijo samo boljšega življenja. "Zgodovina nas uCi, da današnji napadi na tujce jutri prinašajo nasilje proti vsem drugače mislečim. Zato moramo ohraniti strpnost nemških ljudi, “ zagovarja odločitev vodstva socialdemokratov predsednik Engholm. Zagovorniki omejitve pravice do političnega zatočišča imajo svoj prav. Večina drugih evropskih držav se ne zmeni za begunce, v Nemčiji pa bo samo letos poskusilo najti svojo sreCo 450 tisoC ljudi iz manj razvitih evropskih, azijskih in afriških držav. Toda velik del Nemcev z Engholmovimi mladimi socialdemokrati vred nasprotuje omejevanju pravice do azila, saj menijo, da je to samo prvi korak k omejevanju tudi njihovih človekovih pravic. Zahtevajo, naj se vlada loti desnih skrajnežev z enako gorečnostjo, kot se je v 70. letih lotila levih. (AP) PANAMA / *NE* ZA USTAVNE SPREMEMBE Kolektivna nezaupnica na referendumu je zamajala stolček tudi panamski vladi CIUDAD DE PANAMA - Prebivalci Paname so se na nedeljskem referendumu z dobrimi 59 odstotki izrekli proti ustavnim spremembam. Na referendumu so se odločali o spremembi 58 členov ustave, med njimi tudi o tem, da naj bi bila Panama država brez vojske. Podpredsednica kr-šCansko-demokratske stranke Gloria Moreno, ki je pred referendumom vneto zagovarjala sprejem ustavnih sprememb, je izid glasovanja ocenila kot "jasno sporočilo Panamcev vladi in poli- tikom". Drugi panamski voditelji skušajo zmanjšati pomen kolektivne nezaupnice, ki jo je panamsko ljudstvo izreklo svojim politikom. Revolucionarna demokratična stranka, ki je nekoč podpirala vojaški režim generala Noriega, je izid referenduma razglasila za "zmago ljudstva", predsednik države Endara pa je izid komentiral z izjavo, da je ”v resnici zmagala demokracija". Opazovalci pa menijo, da so Panamci siti politikov, ki so državo v 80.letih pod vodstvom generala No-riege spremenili v eno samo veliko pralnico denarja in izhodišče za svetovno preprodajo mamil, po dvolični ameriški vojaški intervenciji proti nekdanjemu tesnemu zavezniku Združenih držav pa prebivalci te države kljub vsem obljubam ne živijo bolje. Referendum v Panami so spremljali tuji opazovalci, minil pa je brez izgredov. Po podatkih volilne komisije se kar 61, 31 odstotkov volilnih upravičenčev referenduma ni udeležilo, proti ustavnim spremembam pa jih je glasovalo 62, 8 odstotka. (STA, AFP) Mnogi se bojijo, da se vračajo svinčeni časi terorizma Skrajneže podpirajo tudi nekatere obveščevalne službe Vojmir Tavčar RIM - Spodleteli atentat na sedež Confindu-strie in požig tiskarne, last predsednika italijanskih industrialcev Lui-gija Abeteja sta v Italiji izzvala veliko zaskrbljenost, predvsem pa pozornost medijev. Nehote priklicujeta svinčena sedemdeseta leta, ko so bili v državi skoraj na dnevnem redu atentati ultralevih RdeCih brigad in skrajno desnih neofašistov. Ali se potemtakeml Italiji spet obeta obdobje terorizma? Notranji minister Nicola Mancino (KD) je poudaril, da dogodkov ne kaže precenjevati. Napetost v ostrih družbenih konfliktih lahko pripelje do nevarnega nasilja. Predsednik in tajnik Stranke komunistične prenove Armando Cosutta in Sergio Garavi-ni za obema dogodkoma vidita obveščevalno službo, saj je bila je ta v povojnem obdobju v Italiji ob provokacijah delavcev vselej vpletena. Unita v svojem članku ugotavlja, da ob svojem nastopu na italijanskem političnem prizorišču RdeCe brigade niso bile neznane. Kot dokaz navaja enega od prvih atentatov rdeCih brigad proti tovarni avtomobilskih gum Pirelli 25. januarja 1971. Informacije, ki so omogočile atentat, naj bi ultralevim teroristom dal sindikalist konfederacije CGIL, izzvala pa naj bi ga neofašistična organizacija MAR Carla Fumagallija, ki je nekaj tednov pred tem skušala v istem obratu zažgati proizvod- no dvorano. Dogodek dokazuje, da so bile rdeCe brigade že ob rojstvu pod strogim nadzorom in da so skušali nekateri spodbuditi ultrardeCi terorizem zoper Črnega. Pomembno vlogo naj bi pri tem imela tudi sredstva množičnega obveščanja. Ob tem ne kaže pozabiti, da se pojav ultrar-deCega terorizma ni razbohotil samo zaradi kaznive nepozornosti policije in obveščevalnih služb. RdeCe brigade niso bile le otrok državnih teles, ki niso opravljala svoje dolžnosti (nasprotno - rovarila so proti državi), paC pa tudi pogledov, ki so se v tistih Časih uveljavljali v evropski levici pod vplivom latinskoameriških teoretikov gverile. Briga-disti so bili s tega vidika sinovi izkrivljenega tolmačenja marksizma, dokaj okostenelih pogledov na družbeno dinamiko ter na razredno teorijo. Njihova stališča pa niso bila brez vpliva: število brigadistov ni bilo sicer nikoli zelo veliko, toda organizacija je lahko računala na precej večjo družbeno skupino somišljenikov. V zakulisju rasti RdeCih brigad in njim sorodnih organizacij je bil torej nedvomno del italijanskih, hkrati pa tudi sovjetskih in njim podrejenih obvešCeval' nih služb. Skupina turinskih politologov ugotavlja, da se terorizem kot kratek stik večkrat pojavlja v družbah z blokirano politično situacijo brez možnosti resnične alternative. Priljubljena metoda teroristov: peklenski stroj pod avtomobilom. Oelefoto: FAH) SRBIJA / RAZISKAVA JAVNEGA MNENJA Ali združena opozicija lahko zmši Miloševiča? Najpopularnejši srbski politik Dobriča Čosič bo odločil naslednje parlamentarne volitve v Srbiji in Črni gori Dragan Perkovič BEOGRAD - Dober mesec pred volitvami v nepriznani Zvezni republiki Jugoslaviji je tamkajšnje javno mnenje še zmeraj precej naklonjeno vladajoči socialistični stranki, toda zadnja združitev srbskih opozicijskih strank kaže, da bi združeni 20. decembra vendarle lahko spremenili politično razmerje sil in konCno porazili Miloševiča. To je mogoCe sklepati po raziskavi javnega mnenja, ki jo je opravila agencija MF iz Beograda in v kateri sta kot glavna nosilca sodelovala dr. Miladin Kovačevič in dr. Srdjan BogosavljeviC, raziskovalca s pomembnimi rezultati na raziskovalnem področju še iz Časov nekdanje SFRJ. 1500 oseb, kolikor jih je namreč zajela raziskava v Vojvodini, Beogradu, t. i. ožji Srbiji in Sandžaku (manjka samo Kosovo), bi danes glasovalo večinoma za Socialistično partijo Srbije (24 odstotkov), z desetimi odstotki ji sledi Sešljeva Srbska radikalna stranka, Draško-vičev SPO bi zbral 8 odstotkov, MiCunoviCevi demokrati 7,7 odstotka, Koštuniceva Demokratska stranka Srbije 4,5 odstotka, vse druge stranke pa bi zbrale bolj zanemarljive odstotke glasov. Glede na to, da se je srbska opozicija sklenila združiti v t. i. Demokra- tično koalicijo (dosedanji DEPOS, MiCunovičeva Demokratska stranka, Meščanska zveza Vesne Pešič, Nebojše Popova, Dragana Veselinova in Nenada Čanka in veC kot deset drugih strank) je po vseh v raziskavi postavljenih vprašanjih, jasno, da bi zmagali tako nad socialisti kot tudi nad radikalci. To bi bilo laže, Ce bi se združeni opoziciji tudi javno priključila zvezni predsednik Cosič in premier Panič. Na to vprašanje je agencija MF dobila naslednje odgovore: Združena opozicija 33,2 odstotka, Socialistična stranka 21,1, Srbska radikalna stranka 8,4, kakšna druga lista 7,1, neopredeljeni 18,4, ne bi sodelovali 11,6 odstotkov. V sedanjem položaju še ni povsem jasno, kako se bo opredelil GosiC, ki se je pred javnostjo skril v bolnišnico. Po začetnih špekulacijah, da bo kandidiral kot Miloševičev protikandidat za mesto srbskega predsednika, je njegov kabinet objavil, da Cosič še zmeraj razmišlja, kateri strani bi se pridružil. To ni lahka odločitev, saj vladajoča stranka Paniča, ki je že dahnil svoj »da« opoziciji, uspešno prikazuje kot izdajalca. Kaj si ljudje predstavljajo o tem, kdo je pravi zastopnik njihovih interesov, pa prikazuje grafikon. Dobriča Cosič tako očitno ostaja ključna politična osebnost, ki bo prelomila usodo srbske politične prihodnosti, obenem pa je po rezultatih omenjene raziskave tudi najpopularnejši srbski in Črnogorski politik. ALI JE OPOZICIJA SPOSOBNA OBRANITI SRBSKE NACIONALNE INTERESE? nimam stališča (23.7%) enako (23.0%) bolj od predhodnika (29.7%) manj od predhodnika (23.6%) Kljub vsemu srbski volile! še vedno najbolj zaupajo Miloševiču (VicVreme) Rupel piše kolegu Čosiču LJUBLJANA -Dvodnevni obisk Sarajeva je slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla spodbudil k pisanju pisma nek-danjemu(?) prija-telju m sedanjemu predsedniku ne-priznane Zvezne Jugoslavije Dobriči Cosiču. "Tega, kar vem o tebi, se mi ne posreči uskladiti s tem, kar vidim na lastne oči v Sarajevu," je med drugim zapisal zunanji minister Dimitrij Rupel in tako odvrgel tiste pomisleke, ki so ga doslej zadrževali, da bi pisal beograjskemu kolegu. Potem ko skopo opiše grozote, ki jih je v kratkih dveh dneh bivanja v Sarajevu videl na lastne oCi, pozove nekdanjega pisateljskega kolega, naj odpoklice svoje vojake iz Sarajeva: "Reci svojim ljudem, povej na glas, da prepoveduješ v imenu : svoje morale in v imenu dostojanstva svojega naroda nadaljevanje vojne za Sarajevo. Odpri vrata Sarajeva! Naženi vojake v kasarne in na njihove domo- BIH / PRIPOVED SLOVENCA Prišli smo po drugi vojni, zdaj nas ubija tretja V Zenici veliko Slovencev LJUBLJANA - Zeniška pokrajina leži v centralni Bosni. Tu je še razmeroma mimo, zato jo mnogi imenujejo oaza miru. Prav v tem delu BiH živi največ Slovencev in njihovih potomcev. Približno 150 nas je. Nekateri naši predniki so prišli že leta 1890, večina pa se nas je priselila po 11. svetovni vojni, je za Republiko zapisal Franc Cilenšek, Slovenec, ki živi v Zenici, aktivist, ki vodi tamkajšnje Slovence in jih skuša karseda povezati z domovino. V Bosni smo se naselili, zasnovali svoje družine in tu smo dočakali tudi to brezumno vojno. Regijo, v kateri je osredotočena težka industrija (železarna, rudniki), z vseh strani obkroža vojna vihra. Pot v svet vodi samo prek ozemlja, ki ga nadzoruje Hrvaški obrambni svet (HOS), a tudi ta ni vama, saj velikokrat prihaja do spopadov med silami HOS in vojsko Republike BiH. Zaradi pomanjkanja surovin, živil in vsega drugega dela industrija z desetodstotno zmogljivostjo. Surovine bi morali uvoziti, ker so te na o-zemljih, ki jih trenutno nadzorujejo srbske sile. Promet ne teCe, ker ni goriva. Tega je mogoče stežka dobiti le na Cmem trgu. Sole so zaprte, ker so prepolne beguncev. Trgovine, ki so še odprte, prodajajo samo kruh, a še tega opoldne zmanjka. Druge trgovine so prazne, ali pa so v njih nastanjeni številni begunci, ki prihajajo v Zenico od vsepovsod. Vsak dan jih pride od 500 do 700. Ocenjujejo, da bo do konca leta v Zenici že 100 tisoC beguncev. Plačilni promet ne deluje. Omejen je na dva do tri kraje v zeniški regiji, sicer pa je osnovno in uradno plačilno sredstvo bosanski dinar (BHD). Na Črni borzi je treba za nemško marko odšteti 4.000 BHD. TeCaj v celoti obvladuje mafija in mu sproti določa razmerje. Prekupčevalci in vojni dobičkarji oskrbujejo tudi tržnico z zelenjavo, na njej pa je mogoče kupiti vse, seveda za marke oz. dinarsko protivrednost. Tako na primer stane kg mesa od 4 do 8 mark oz. 16.000 do 32.000 BHD. Za kilogram sladkorja je treba odšteti 1,5 marke oz. 6.000 BHD. Za liter olja je treba plačati 8.000 BHD (oziroma 2 DEM). Jajce stane 2.400 BHD (0,6 DEM), kilogram krompirja 4.000 BHD, kilogram moke pa 3.200 BHD. Povprečna avgustovska plaCa zaposlenih je bila 25.000 BHD oz. 6,2 DEM. To je bila tudi zadnja plaCa, ki smo jo prejeli. Povprečna pokojnina pa znaša tri marke. HRVAŠKA / OPOZICIJA SRBIJA / MILOŠEVIČ OBLJUBLJA DOBRO PRESKRBLJENOST Z BENCINOM Skupna fronta proti vladi HDZ Tudmanovi politični tekmeci ga bodo skušali premagati skupaj Jelena Lovrič ZAGREB - Devet opo ?^cijskih strank bo m januarskih volitvah z< ?rUgi zbor sabora in lo ^alne vlade predložile skupne kandidate, sa j^nijo, da lahko same ,ako tekmujejo z vlada J°Co stranko. Na čelu spo fazuma je pet parlamen arnih strank (Hrvaške ?°cialno-liberalna stran a> Hrvaška narodne jjnanka, Hrvaška stranke Prava, Hrvaška kmečke f ranka in Socialdemo-. ratska partija Hrvaške^ shri, ki v parlamente vlnaajo zastopnikov (Hr-aska demokratska stran-Hrvaška krščansko j- einokratska stranka i ganska narodna stran-ln Socialdemokratske sfranka). 9Pozicija s tem odgo-i,31)a na zakon o volitvah njJe vladajoči strank: v ogocil dvotretjinske kr?1110 v saboru z man ^ 50 odstotki glasov hJmda nikjer na svetu ni Sne razlike med glaso-volilcev in številom zastopniških sedežev o itye sani0 z enjm j,ro. „ 111 ln 2 relativno večine v sabor pripeljale tudi We’ ^1 so dobili man; p.1 20 odstotkov glasov ^Pozicija, ki je dobila Sor°g 50 odstotkov gla-°V’ Pa je povsem poti-Jana ob rob in je le demokratski okrasek. Mnogi jeno prisotnost v sabor sh°^ablja za »uvajanj di 'j!0vlade«, je dejal ve la liberalcev Kovačevič, sa °da opozicija je tuc Jna kriya za svoj pole 1' Prad prejšnjimi voli’ vami je samozavestno odklanjala skupen nastop, zdaj pa se je naučila lekcije, ki jo je tako drago plačala. Partnerji tega sporazuma ne bodo določili skupnih političnih izhodišč - tp bi bilo tudi nemogoče, saj pokrivajo ves spekter od tako imenovane levice do resnične desnice - pač pa naj bi EIDZ preprečili enostran-karstvo. Radi bi osvojili večino v zboru občin, čeprav nekateri navijajo za pohod na občine, še posebej na Zagreb. Vladajoča stranka še ni odgovorila na vrženo rokavico. Za zdaj v HDZ trdijo, da morajo zmagati tudi na prihodnjih volitvah, da bi lahko končali začeto delo. Kdo ima pri tem resne možnosti, je težko napovedovati. Najnovejša raziskava javnega mnenja, ki so jo opravili v treh mestih in objavili v Svobodni Dalmaciji, kaže, da je povsod še največ neodločenih. Samo v Splitu ima HDZ veCje možnosti od drugih. V Zagrebu, ki je bil oporišče vladajoče stranke, so njene možnosti zdaj izenačene z liberalci, v Osijeku pa so liberalci v veliko boljšem položaju od drugih. Po letošnjih volitvah je eden od voditeljev vladajoče stranke porogljivo pripomnil, da bi pri taki opoziciji HDZ lahko ostala na oblasti še nekaj desetletij. In res bi se lahko HDZ ustalila na oblasti za veC let, Ce bi sporazum opozicije propadel. To pa bi bilo pogubno za demokracijo na Hrvaškem. Prepoved izvoza nafte v Srbijo očitno ne učinkuje, saj so cene bencina v zadnjem času začele naglo padati, pojavila pa se je tudi vrsta zasebnih črpalk Srbija lahko iz lastnih virov zagotovi okorg dvajset odstotkov potreb po tekočih gorivih Nadežda Gače BEOGRAD - Srbski predsednik Slobodan Miloševič je izjavil, da za prebivalce njegove države ne bo zime: "Nafto proizvajamo sami, zato jo imamo, tako da dostojanstvo ostaja strateška orientacijska točka naše oblasti." Ko so razmišljali o sankcijah proti Jugoslaviji, so bili nafta in naftni derivati vseskozi v središču pozornosti. Tudi boj za preživetje ob sankcijah je odvisen od pogonskega goriva za gospodarstvo in ljudi, nafte za ogrevanje mestnih stanovanj, za surovinsko bazo petrokemije in podobno. Znano je, da se od bivših jugoslovanskih republik samo Hrvaška lahko opre na lastno proizvodnjo nad dva milijona ton, medtem ko ZR Jugoslavija lahko iz lastnih virov zadovolji samo približno 20% rednih potreb z milijonom tonami nafte letno. Ta izračun ne upošteva velikih vojaških potreb po nafti. Potrebe po pogonskem gorivu so zelo spodbudile ilegalen, pollegalen in, v sedanjih razmerah, legalen uvoz. Potrebe na eni strani ter nevarnosti in peripetije pri dovozu nafte in bencina na drugi so cene bencina pognale do fantastičnih 4DEM za liter. Liberalizacija prometa z derivati nafte je nato delovala na zmanjšanje cen bencina na črnem trgu, ki so se zadrževale pri okrog 2 DEM. Na državnih črpalkah je cena 700 din, to je okrog 1,3 DEM, na zasebnih pa se cene gibljejo od 800 do 1.200 din oziroma od 1,4 do 2,2 DEM za liter. Bencin pridobivajo iz surove nafte, kar je najcenejši način. Na tujem tržišču je moč kupiti že rafiniran bencin, videli pa smo, da je to drago, vendar pomaga pri preskrbljenosti domačega trga. O tem, koliko nafte se je posrečilo uvoziti Jugoslaviji, ni uradnih podatkov. Na podlagi zunanjetrgovinskih bilanc lahko domnevamo, da je bilo v zadnjih dveh ali treh mesecih za uvoz nafte in njenih derivatov porabljenih okrog 300 milijonov dolarjev. Od nedavnega niti podatki o zunanjetr- govinskem prometu niso javni, verjetno prav zaradi možnosti, da bi bil iz njih razviden obseg kršenja sankcij. Teoretično je mogoče bencin pridobivati tudi iz skrila, vendar pa še niso iznašli tehnologije, s katero bi bilo to donosno. MogoCe so tudi manipulacije z rezervami in za malenkost povečano proizvodnjo. S prekladanjem ”iz votlega v prazno” ustvarjajo vtis, da s preskrbo, razen visoke cene, ni nobenih težav. Razlogov za to je na pretek: od tega, kakp preživeti zimo, do tega, kako zmagati na volitvah. Srbski predsednik je obljubil popolno preskrbljenost tržišCa z naftnimi derivati (lahko bi rekli iz domačih virov) samo ”da se predsednik srbske vlade ne razjezi zaradi zapostavljanja poljedeljstva”. Kako dolgo naj bi to trajalo, ni povedal. Pa tudi premier se ni nič oglasil, in tako ni znano, če se je razjezil. Zato so posredovali Združeni narodi in poostrili sankcije proti Srbiji in Črni gori. V svojih obračunih s svetom Miloševiču vedno uspe, da si v domači javnosti pridobi nove točke. Dejstvo, da je ZR Jugoslavija skoraj v celoti izpolnila zahteve ZN v nasprotju z grožnjo o poostritvi sankcij, izrabljajo za to, da se pokaže nenačelnost tistih, ki sankcije uvajajo - z obljubo, da se da prav lepo živeti tudi ob sankcijah. Seveda ni izpolnjena implicitno postavljena zahteva po zamenjavi srbskega režima - toda to, da taka zahteva ni izpolnjena, v Beogradu vsak dan dokazujejo različni emisarji svetovne politične scene. Položaj, v katerem je ZR Jugoslavija, je v pesniškem jeziku opisal pesnik in eden od voditeljev Deposa (demokratskega gibanja Srbije) Matija BeCkoviC, ki je rekel, da je od Miloševiča slišal, da Srbija leži na naftnih poljih, da pa je videl, da je spremenjena v puščavo. Srbski režim potrebuje nafto za pogon tankov in oklepnih vozil. (FotoTRIO) NOVICE Evakuacija Slovencev iz Sarajeva še ta teden LJUBLJANA - Pogajanja za rešitev slovenskih državljanov iz Sarajeva se nadaljujejo, je sporočil posebni odposlanec Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije Peter Toš iz Sarajeva. Ker se položaj v Sarajevu ne izboljšuje, si ministrstvo prizadeva, da bi odhod iz Sarajeva organizirali še ta teden. (STA) Unprofor zavrnil pomoč SPLIT - Britanski vojaki sil Unproforja so v nedeljo zavrnili pomoč pri evakuaciji sto ljudi iz vasi Karaule, ki leži v najnevarnejšem območju srednje Bosne in Hercegovine. Major Andrew Venus je izjavil, da so že prejšnjo noC pomagali pri umiku 500 ljudi s tega območja. (Reuter, Hina) ZRJ bo uvedla vizume BEOGRAD - Zvezna republika Jugoslavija bo za vse tujce uvedla vizume. Ti bodo najprej začeli veljati za skandinavseke države, je za beograjsko Borbo izjavil minister za promet ZRJ Milan Vujičič. Minister je ukrep utemeljil z dejstvom, da se ZRJ prilagaja evropski usmeritvi, saj evropske države dovolijo vstop prebivalcem ZRJ samo z vizumi. Datum uvedbe vizumov še ni znan, veljal pa bo za vse potnike evropskih držav, piše Borba. (STA, DPA) Hišne preiskave na Hrvaškem ZAGREB - Ekipi zagrebškega ministrstva za notranje zadeve sta v nedeljo opravili hišno preiskavo pri predsedniku Hrvaške stranke prava Dobroslavu Paragi in podpredsedniku stranke Anteju Dapiču. Vojaško sodišče v Zagrebu je namreč odredilo odvzem potnih listov prvakoma stranke, saj naj bi njuno morebitno potovanje v tujino oviralo sodni postopek. (Hina) Proslava ob 75Wetnici mesta Zagreba ZAGREB - Zupan Boris Buzančič je na predvečer obletnice Zlate listine, s katero je današnja Hrvaška prestolnica dobila pravice svobodnega kraljevskega mesta, odprl razstavo starih mestnih insignij. (Telefoto: FAH) Tudi Albanci v Makedoniji nasprotujejo priznanju države SKOPJE - Tudi voditelji albanskih strank v makedonskem parlamentu nasprotujejo mednarodnemu priznanju Makedonije, ker nimajo mednarodnega jamstva za svoje pravice. Najbolj ostro se je odzval Nevzat Halili, vodja najvplivnejše albanske stranke Demokratičnega napredka. Za albansko televizijo je izjavil, da Makedonija ni demokratična država in da si ne zasluži priznanja. Albanci zahtevajo, da se jim dodeli status državotvornega naroda, da postane albanski jezik enakopraven uradni jezik in da dobijo Albanci v zahodni Makedoniji ozemeljsko avtonomijo. « (STA) Razvojni plani za Brione BRIONI - Rt Peneda na otoku Veliki Brion bo naslednje leto turistični kraj. Vojašnice, v katerih je bila nameščena bivša Titova garda, bodo preuredili v turistične objekte s skoraj 300 ležišči. Predvidevajo je tudi gradnjo hotela z 80 ležišči. To ekološko naselje bo denarno podprla Evropska gospodarska skupnost. (Hina) Madžarska ne more nadzorovati embarga BUDIMPEŠTA - Sef madžarske carine Mihaly Arnold je za budimpeštanski časopis Nepzsaba-dzag izjavil, da njegova država nima na razpolago pravih sredstev za nadzor nad izvajanjem naftnega embarga zoper Zvezno republiko Jugoslavijo, zato je predlagal strožji nadzor tudi tranzitni promet preko države. Po njegovih besedah v ZRJ še vedno vozijo tovornjaki, polni goriva, ki ga takoj za mejo prečrpavajo in se s praznimi rezervoarji vračajo v domovino. Iz Bolgarije pa prihajajo novice, da se je promet blaga preko bolgarsko - makedonske meje po uvedbi embarga na izvoz blaga v. Srbijo poveCal kar za osemkrat in kar za nekajkrat presega trenutne makedonske potrebe. Torek, 17. novembra 1992 SLOVENIJA NOVICE SLOVENSKO JAVNO MNENJE 92 Zdravje nadškofa dr. Šuštarja se izboljšuje LJUBLJANA - V nadškofijskem ordinariatu so nam povedali, da se zdravje ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja izboljšuje. Kot smo že poročali, so nadškofa Suš- j tarja v nedeljo, 8. novembra, sprejeli na zdravljenje v gastroentereološki kliniki v Ljubljani zaradi krvavitev v Črevesju, ki pa so kmalu prenehale. Nadškof je prebolel tudi lažjo obliko pljučnice, v bolnišnici pa bo ostal vsaj še nekaj dni zaradi dodatnih preiskav. (B.L.) Pojasnilo Janeza Janše V nedeljski številki Republike je na 9. strani v članku Sosedje uradno molčijo, neuradno pa Čakajo V. Z. med drugim zapisal: »V Ljubljani se je sicer zmeraj govorilo o prisluškovanju veleposlaništvom, je pa zgodovinska novost, Ce to pove obrambni minister«. Kot je slovenski javnosti znano, tega nisem povedal jaz, ampak sam elan predsedstva Ciril Zlobec. Prosim, da v prihodnje trditve preverite pred objavo, Ce vam splošno znana dejstva niso jasna. Ekonomska demokracija se začne na delovnem mestu RAVNE NA KOROŠKEM - »Socialdemokrati smo za socialno državo, za enake možnosti za vse,« je rekel Jože PuCnik na predvolilnem shodu socialdemokratov. Janez Janša je dejal, da je eno obljubljati boljšo prihodnost, drugo pa kako priti vanjo. »Naše gospodarstvo je desetletji zaostajalo za razvojem in dokler ne bomo nadomestili te zamude, ne bo tujih vlaganj. Socialdemokrati ne obljubljamo, temveC v svojem programu navajamo dejstva,« je povedal Janša. Predsedniški kandidat SDSS France Tomšič se je pred 300 poslušalci vprašal, kaj bi kot predsednik naredil bolje in si odgovoril: »Sem za to, da se prekine s preteklostjo in da pride nov obraz za nove naloge. Zavzel bi se ekonomsko demokracijo, ki se zaCne že na delovnem mestu s soodločanjem delavcev.« Tomšič je še dodal, da bodo socialdemokrati storili vse,, da ravenska železarna ne bi propadla. (S.S.) Slovenski generalni konzul v Celovcu JESENICE - Jože Jeraj je včeraj dopoldne nastopil kot prvi slovenski generalni konzul v Celovcu. Na slovenski strani mejnega prehoda Karavanke so ga pozdravili jeseniški župan dr. Božidar Bru-dar, predsednica izvršnega sveta Rina Klinar, vicekonzul Milan Jazbec in predstavnica koroške deželne vlade. Jeraju so zaželeli uspešno delo. Slovenija je generalni konzulat v Celovcu odprla konec junija.(M.S.) Bolj zaupamo bankam kot pa ceikvi in najvišjim organom slovenske države Vlado Miheljak komentira rezultate Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij in zaključuje: Slovenci, rezervirani do politike in do boga, se zanesejo le nase in na svoje najbližje Ce v slovenskem nacionalnem stereotipu res prevladuje kakšna značilnost, potem je to gotovo pregovorna skromnost in rezerviranost. Ce kateri stereotip o Slovencih dobiva nenehne potrditve tudi v resno zastavljenih socioloških raziskavah javnega mnenja (kot je SJM), potem sta to spet skromnost in rezerviranost. Zato je najbrž atipičen odnos Slovencev do politike in sprejemanja političnih sprememb rezultat istih značajskih potez in vrednostnih orientacij. Kot je bil "enostrankarski totalitarizem" v Sloveniji zmeraj v zaostanku za drugimi bolj ažurnimi in temeljitimi sosedi, je bil tudi prehod v "demokracijo" tudi veliko manj pompozen in temeljit. Takšno zmernost v ravnanju in odločanju gotovo odsevajo tudi zadnje volitve, na katerih so se opekli vsi tisti, ki so svojo strategijo "prev-zemmanja oblasti" naravnali na surov obračun Slovencev z lastno preteklostjo in s tem z lastno senco. Izid takšne "mlačnosti" je bila - to se je kasneje vendarle potrdilo -posrečena kadrovsko in izvršilno "dvojna" politična Slovenija, ki se je srečno izvlekla iz jugoslovanske kataklizme. Zaradi omenjenih značilnosti dobiva SJM na standardnem bloku vprašanj o zaupanju nenehno nizke nivoje ravno pri zaupanju Slovencev do vzvodov oblasti. Ta stopnja nezaupanja sicer niha, a je hkrati mogoCe prepoznati nekatere odzive javnega mnenja na politična dogajanja, oziroma točneje, dogajanja v politiki. Tako so prepoznavne značilne razlike v treh Časovnih točkah, ki smo jih zajeli: tik pred osamosvojitvijo, pol leta po osamosvojitvi in konec oktobra 1992. Rezerviran odnos Slovencev do politike, politikov in vzvodov oblasti pa v tem Času značilno niha. Poglejmo najprej odnos Slovencev do policije in TT (slovenske vojske). Medtem ko je po osamosvojitvi zaupanje v slovensko vojsko izrazito naraslo in se moCno utrdilo, kar je kajpak povezano tako z realno vlogo kot z mitologijo o vlogi TO v kritičnih dneh osamosvajanja, je imidž slovenske policije v rahlem, a nenehnem in značilnem upadanju. Po eni strani slovenska policija nekako ni znala dovolj "prodati" svoje vloge v omenjenih vojaških operacijah med lansko vojno, po drugi strani pa je policija kar naprej povezana, objek- tivno ali instrumentali-zirano, s škandali in zdrahami na politicniem prizorišču (obtožba v zvezi s prisluškovanjem korumpiranostjo itd.) Upaada tudi zaupanje v slovensko skupščino. Neresni in neodgovorni poslanci so s svojim ravnanjem očitno pripravili dve tretjini Slovencev do tega, da nimajo distance samo do politike kot take, ampak tudi do same skupščine. Temu sledi ocena o političnih strankah, ki so v oCeh Slovencev očitno izgubile vso kredibilnost. No, veliko bolj kot politiki in politike (stranke itd.) pa so lahko z zaupanjem Slovencev zadovoljne banke. Potem ko so olajšale za devizne prihranke tiste naivne državljane, ki so verjeli dolgoletnemu zagotavljanju, da je bolj varno denar hraniti - še zlasti denar, ki ima pri nas kakšno veljavo (devize) - v bančnih trezorjih kot v nogavici, je bilo zaupanje v banke tako majhno, da je resno zamajalo delovanje bančnega sistema. To zaupanje se je zdaj neverjetno povečalo. In komu naj torej verjamejo Slovenci, Ce so rezervirani ne samo do politike, ampak celo do boga? Kajpak predvsem samim sebi in svojim naj-bljižjim. V KOLIKŠNI MERI LAHKO ZAUPATE NASLEDNJIM: SJM91/1 — junij 1991 j,ar 1991 l CELOTI PRECEJ MALO NIC NE VEM družini in sorodnikom SJM91/1 51.3 36.0 n.i 1.3 0.3 SJM91/2 53.2 34.8 9.0 1.7 1.3 SJM92/3 58.8 34.5 8.2 1.5 5.2 SJM91/1 11.1 31.5 39.2 13.0 5.2 SJM91/2 5.7 26.8 49.0 12.2 6.2 SjM92/3 6.1 28.7 48.0 10.6 6.7 cerkvi in duhovnikom SJM91/1 10.2 18.4 38.8 26.2 6.4 SJM91/2 6.1 19.7 37.9 29.1 7.2 STM92/3 4.9 15.3 39.8 31.1 8.8 TV, časopisom, radiu SIM91/1 4.8 29.0 54.1 8.7 3.4 SjM91/2 2.0 23.5 55.0 14.6 4.9 SJM9213 Mi 21.9 58.4 13.8 4.4 šolam, izobraževalnim ustanovam SJM91/2 7.0 44.9 34.7 3.6 8.9 SJM92/3 7.1 50.6 31.1 3.3 8.4 sindikatom S}M91/1 2.5 12.8 41.3 28.9 14.6 SJM91/2 2.3 13.9 44.4 23.4 16.0 |i & 1.8 11.4 41.7 25.3 19.6 bogu SJM91/1 15.2 15.3 25.8 32.9 10.8 SJM91/2 13.0 17.3 26.5 32.6 10.6 SJM92/3 11.9 16.1 26.7 34.0 14.3 sebi samemu S1M91H 62.8 27.1 6.0 1.9 2.2 S1M91/2 05.0 26.4 5.2 1.0 2.4 SfM92/3 64.2 27.2 5.8 0,8 1.8 kolegom pri delu SJM91/1 12.5 46.1 24.5 4.5 12.4 SJM91/2 10.3 44.7 26.6 3.6 14.7 SJM92/3 8.0 41.4 23.6 3.8 21.5 političnim strankam SJM91/1 2.5 9.6 54.5 22.4 10.9 SJM91I2 1.5 9.8 52.8 25.5 10.4 SJM92/3 0.9 - 7.1 4Ž.9 33.3 4.9 policiji SJM91/1 10.5 32.5 34.1 15.7 7.6 SJM91/2 6.1 31.6 38.4 13.9 10.0 SJM92/3 4.2 27.4 40.0 14.1 14.2 smsči 20.6 33.8 27.3 9.5 8.9 slovenski vojski TO SJM91/2 18.5 50.6 20.2 3.8 6.9 SJM92I3 .13,9 46.0 25.9 5.2 9.0 slovenski skupščini S1M91/1 6.3 30.6 40.4 12.0 10.8 SJM91/2 4.1 29.6 45.3 9.2 11.8 SJM92/3 2.8 17.6 46.8 17.4 13.8 bankam SJM91I2 2.6 2.8 36.6 44.6 7.2 S/A/92/3 TUTT 45.7 27.3 5.0 8.1 Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, okt./nov. 1992 d VOLITVE / SKD, LDS, LDSS -n Ne gre za potegavščino Ni tihih dogovorov med LDS in DS - Hamurabi o LDSS Lucda Grober, Tjaša Slokar, Majda Vukelič Možnosti Ivana Bizjaka kot predsedniškega kandidata, kako do cenejše države, programski cilji LDSS in ustanovitev Seniorske zveze pri SKD so bile osrednje teme včerajšnjega volilnega dogajanja pri nas. Predsedniški kandidat SKD Ivan Bizjak ima po raziskavi agencije Ekspert med kandidati nevladnih parlamentarnih strank za šefa države največ možnosti, so povedali na novinarski konferenci SKD, ki se je je poleg Ivana Bizjaka udeležil tudi Lojze Peterle. Ta je pojasnil, da se na terenu, kjer je SKD zelo aktivna, še vedno srečujejo s staro politično propagando, predvsem Milana KuCana, ki ljudi prepričuje na nadin »Kučan vam bo vrnil, kar vam je Peterle vzel«, kar ogroža poštenost predvolilnega boja. Dodal je še, da je po njegovem mnenju Časopis Republika namenjen promociji Kučana. Liberalni demokrati so predstavili projekt, kako do cenejše države v štirih letih, po katerem bi v tem Času za četrtino znižali davke in prispevke. Bistven prispevek k cenejši državi naj bi pomenila racionalizacija državne uprave, ki zdaj zaposluje vec kot 6000 ljudi (to je brez TO, policije in uslužbencev KPDJ. Mile Šetinc je zanikal pisanje Republike o tihih dogovorih med DS in LDS ter dejal, da gre liberalnim demokratom le za to, da bi zaradi njihovega dobrega volilnega rezultata iz parlamentarnega življenja izrinili CimveC drugih strank. Zato LDS ne razmišlja o tem, da bi že vnaprej sklepala koalicije. »Liberalnodemokratska stranka Slovenije, ki šteje okoli 600 elanov, je bila registrirana 12. novembra leta 1990, nekaj dni pred preimenovanjem ZSMS v LDS. Zato so vsi očitki o potegavščini kranjskih liberalcev in kraji imena odveč,« je na novinarski konferenci povedal Bogdan Oblak - Hamurabi. Med razlogi, da se je pridružil LDSS, je navedel, da je računal na svojo kandidaturo na listi LDS, pa so ga pustili na cedilu. Zato se je odločil, da bo poiskal drago stranko, ki bo bolj upoštevala njegove poglede. Grosovi liberalci pa so mu že obstoječo LDSS le predlagal, je pojasnil Hamurabi. Včeraj so ustanovili Seniorsko zvezo SKD, ki jo sestavlja še Neodvisna stranka svobodnih upokojencev. Zveza šteje okoli 8000 Članov. Njen predsednik Franc Miklavčič je izjavil, se bo zavzemala za aktivno vključevanje starejših v družbeno življenje. ________VOLITVE / KANDIDATI______ Predsedniški kandidati za zdaj optimistični Pravnomočni kandidati so postali tudi Dušan Plut, Polde Bibič in Igor Torkar Tanja Starič Včeraj pozno popoldan se je na rednem sestanku srečala nevladna koordinacija, na kateri so štiri stranke opozicije (Krščanski demokrati, Narodni demokrati, Ljudska stranka in Liberalna stranka), skušale najti soglasje o morebitnem skupnem kandidatu za predsednico ali predsednika države. Po naših informacijah nobeden izmed treh kandidatov, torej niti Ivan Bizjak, niti Alenka Žagar - Slana niti Stanko Buser, do polnoči, ko je potekel zadnji rok, ni odstopil od kandidature. Izvedeli smo tudi, da je vrhovno sodišče že razsodilo o vseh spornih primerih za predstavnike lokalnih interesov v državnem svetu. Kot smo že poročali, so volilne komisije zavrnile vrsto kandidatur, ker so menile, da postopki kandidiranja niso bili usklajeni s statuti strank. Zavrnili so tudi kandidature Dušana Pluta, Poldeta Bibiča, Igorja Torkarja... V vseh omenjenih primerih je vrhovno sodišCe zavrnilo sklepe volilnih komisij, kar pomeni, da so kandidature veljavne in v skladu z zakonom. Republiška volilna komisija je vCeraj na maratonski seji pregledala kandidature za elane državnega sveta, ki bodo zastopali delodajalce, delojemalce, univerzi, zdravstvo, kulturo in šport, samostojne poklice, pedagoško dejavnost, socialno var- stvo, obrt in raziskovalno dejavnost. Kandidatov za 18 mest v državnem svetu je skupno 58, volili pa jih bodo elektorji. To so edine posredne volitve, ki bodo tudi Časovno ločene od volitev poslancev - predstavnike interesov bodo namreč izbirali 10. decembra. Le pri volit- vah predstavnikov interesov ne bo predvolilne kampanje - bodo pa, kot kaže, pripombe in polemike. Iz vrst opozicije je namreč slišati mnenja, da kandidati niso pravi zastopniki interesov, posebej ko gre za predstavnike delodajalcev in številnih slovenskih sindikatov. Republiška volilna komisija je včeraj izžrebala vrstni red predsedniških kandidatov (foto: TRIO) VOLITVE / PLAKATI Ce te s plakata gleda kandidat ali coca-cola, je razlika očitna \/ Ljubljani je okoli2400 panojev, namenjenih plakatom političnih strank, ki za razobešenje enega plakata na mesec odštejejo 360 DEM Mija Gačnik Predvolilni Cas v državo vnese prav posebno vzdušje. Volilno telo se spremeni v zahtevega potrošnika, kandidati pa se brez predsodkov množično ponujajo na trgu. Z ustrezno propagando seveda, ki se ji za razliko od ekonomske reCe politična. In ki namesto izdelkov nudi žive ljudi in njihove manj ali bolj jasne obljube. Koliko sredstev bodo posamezne politične stranke namenile svoji predvolilni kampanji, bo nedvomno ostala skrivnost. Ker parlament ni sprejel zakona o volilni kampanji, se vsaka stranka pri pridobivanju in porabi denarja pac znajde po svoje. V Sloveniji se s plakatiranjem ukvarjata podjetje Pro-reklam s sedežem v Zagrebu in podjetje Pro-gres z 90-odstotnim avstrijskim deležem s sedežem v Ljubljani, ki imata v svoji lasti vsako nekaj veC kot 300 panojev. Za svoje panoje, v velikosti tri krat pet metrov, so si od posameznih občin pridobili dovoljenje v zameno za letno najemnino, ki za posamezen pano znaša okoli 50.450, 00 tolarjev. In Čeprav naj bi na teh panojih oglašali samo ekonomsko-pro-pagandna sporočila, v zadnjem Času ta prostor zasedajo predvsem sporočila političnih strank. Te za mesečni najem enega panoja odštejejo okoli 20.500, 00 tolarjev. Matjaž Vilfan s podjetja Progres nam je povedal, da se stranke pri najemu ne varčujejo z denarjem, posameznim pa hkrati ne oddajo vec kot 100 panojev. Po sklepu IS Mesta Ljubljana je uradno za plakatiranje volilne kampanje pristojno podjetje Snaga. To je po Ljubljani razstavilo nekaj veC kot 1800 panojev različnih dimenzij. Stroške izdelave in postavitve poravnava Mesto Ljubljana, ki bo izkopiCek na koncu tudi pobralo. Čeprav so cene oglaševanja na panojih Snage bistveno nižje, se stranke zaradi slabše kvalitete raje odločijo za panoje podjetij Progres in Pro-reklam. Ti dve podjetji pa v sedanji mrzlici političnega oglaševanja zaradi, kot sami pravijo, oderuških cen, ki jim jih za najem javnih zemljišč zaračunavajo občine (razlika v ceni, ki ju podjetji za en pano plačujeta občinam in ki ju zaračunavata svojim odjemalcem, znaša kar 3600 DEM), se vse raje odločajo za najem zemljišč v zasebni lasti. Ob splošni poplavi političnih plakatov, ki jih je samo v Ljubljani legalno okoli 2400, se torej pred oCmi in nasmehi politikov s plakatov res ne morete veC nikamor skriti. Pa tudi trganje plakatov vam v tem primeru ne pomaga. Poškodovane plakate podjetja nadomestijo z novimi, na lastne stroške. . , * AT '* Poškodovane plakate pristojne službe zamenjajo lastne stroške;ne na Stroške kandidatov (fotoJ.S./TRlG) KNJIGE / POLITIČNI MEMOARJj Minister Rupel je razkril Skrivnost (naše) države Miran J. Lesjak ^ Na včerajšnji tiskovni konferenci sta založnik Delo - Novice in avtor Dimitrij Rupel predstavila Skrivnost države, memoarje s podnaslovom Spomini na domaCe in tuje zadeve 1989-1992. Skrivnost države je knjiga, v kateri pisec približno enak prostor odmerja svojim spominom na notranje- in zunanjepolitično dogajanje v Sloveniji v zadnjih treh letih. Knjiga se pričenja z ustanovitvijo SDZ in končuje s slovenskim nastopom na letošnjem jesenske!11 zasedanju Generali!6 skupščine OZN. Rupel je svoje deL označil za na pol poroči) valsko, na pol dokurn61^, tarno, in zatrdil, da njem ni izdal nobeT državne skrivnosti. Mča^ sih je hotel v njem p°v>rl zdelo spodobno«. PisA dodaja, da je to, kar objavil, samo njegovfl resnica, ena od zgodo novejši slovenski politi ni zgodovini. AVSTRIJA, KOROŠKA, PORABJE Torek, 17. novembra 1992 CELOVEC / JP2E JERAJ NOVI GENERALNI KONZUL SLOVENIJE Povečano zaupanje v korist obeh držav Zelja po nadaljni poglobitvi gospodarskih odnosov Ivan Lukan CELOVEC - »Pričakujem, da bom uspešno sodeloval z avstrijskimi oblastmi, povečano medsebojno zaupanje med Slovenijo in Avstrijo pa naj bi koristilo tudi slovenski narodnosti skupnosti na Koroškem.« S temi besedami je včeraj nastopil svojo diplomatsko službo kot novi generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj, mednarodno izkušen strokovnjak na gospodarskem področju in do junija letos minister za trgovino v Peterletovi in kasneje v Drnovškovi vladi. Novi generalni konzul Slovenije v Celovcu je točno ob 10. uri dopoldne na mejnem prehodu Karavanški predor stopil na koroška tla. Sprejela sta ga Milan Jazbec, vicekonzul slovenkega konzulata v Celovcu, ter konzularna sodelavka Irena Zdovc. S strani dežele Koroške pa je bila prisotna oseba porotoko- Uradna predaja poslov novemu generalnemu konzulu Jeraju je dobre pol ure kasneje potekala v prostorih konzulata na kolodvorski cesti v Celovcu. Tam se je zbralo tudi lepo šte- Konzul Jeraj je včeraj odšel na Koroško skozi karavanški predor (Foto P. Dolinar) vilo novinarjev koroških medijev, ki so temu dogodku namenili veliko pozornost. »Avstrijo sorazmerno dobro poznam, saj ni samo sosednja dežela pac pa je dežela, ki je Slovencem nekako blizu, tako po kulturi kot tudi po mentaliteti,« je dejal novi generalni konzul v prvi izjavi na koroških tleh in hkrati izrazil prepričanje, da se bo med obema državama razvijalo plodno sodelovanje na vseh področjih. V delokrog generalnega konzulata v Celovcu po besedah Jožeta Jeraja ne spada samo zastopstvo interesov Republike Slovenije napram deželi Koroški, juristiCno področje celovškega generalnega konzulata bo zajelo tudi avstrijske zvezne dežele Salzburg (Solnograd), Tirol (Tirolska) in Vorarlberg (Predarlska). Jeraj je v razgovoru za »Republiko« dalje pou-darfl, da spada med pomembne naloge zdaj povišanega diplomatskega zastopstva Slovenije na Koroškem (ustanovljeno je bilo junija lani kot Častni konzulat, ki ga je do spomladi letos vodil Častni konzul Karel Smolle - op. ured.) - poglobitev gospodarskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo. Tako sodelovanje je pomembno prevsem iz vidika vključitve Avstrije v Evropsko skupnost v prihidnjih letih. Glede gospodarskega sodelovanja med obema državama je opozoril na veC kot 50 slovenskih podjetij, ki delujejo v Avstriji, hkrati pa ima Avstrija blizu 300 aktivnih projektov v Sloveniji, kar kaže na obojestranski interes za poglobitev teh odnosov. DUNAJ / PETER PILZ V SLOVENSKEM KLUBU NOVICE Manj avtov, več vina... Igor Schellander DUNAJ - »Zeleni niso postali klasična ali mrtva stranka. Nasprotno, šele zdaj je naš zeleni projekt prispel na ključno točko,« pravi Peter Pilz, elan dunajskega deželnega zbora in zeleni zvezdnik na avstrijskem političnem nebu. Novi vodja avstrijskih Zelenih je bil gost diskusijske prireditve v Klubu slovenskih študentov in študentk na Dunaju (KSSS/D). Avstrijski Zeleni - v dunajskem parlamentu prisotni z desetimi poslanci - imajo letos za sabo dolgo interno razpravo o ustroju stranke. Z njegovo izvolitvijo, tako Pilz, ni bila mogoča samo strukturna reforma zelene stranke, temveč tudi novi utripi v politični usmeritvi Zelenih. Ključna točka, to je po besedah Pilza razprava o pristopu Avstrije k Evropski skupnosti. »Jasno je,«tako zeleni leader, »da bomo razpravo dobili mi in ne vlada.« Večina Avstrijcev, to potrjujejo tudi aktualna povpraševanja, je proti pristopu. Vendar Zeleni procesa evropske integracije noCejo veC pavšalno odklanjati. Vlado bi radi prisilil, da v poganjih z centralo ES v Bruslju spremeni in narekuje priori- tete. Pilz: »Avstrija ima v procesu evropskega združevanja zaradi svojega geopolitičnega položaja in visoke ekonomske stabilnosti ključno vlogo. ES nas rabi bolj kot mi njo.« Prioritete za ES, kakršna bi lahko bila pozitivna tudi v oCeh Zelenih: upoštevanje ekoloških smernic namesto produkcijske ekspanzije za vsako ceno, demokratizacija skupnosti in sprememba njenih varnostno - in vojaško političnih intencij, enakopravno integriranje tudi vzhodno - in južnoevropskih držav namesto izgradnje ES v »evropsko trdnja- MUPl]Bu vo«. Razprava o ES je po Pilzovem prepričanju ključnega pomena tudi zato, ker bo prav v tem vprašanju - ne samo v Avstriji - prišlo do polari-. zacije demokratičnih sil in radikalne nacionalistične desnice. Pilz tu svari pred vodjo svobodnjakov Jbrgom Haiderjem, ki s svojim referendumom proti tujcem v javnosti že spodbuja naraščanje agresivnega nacionalizma. Haider bo tudi proti pristopu k ES nastopil z nacionalistično argumentacijo, tako Pilz, in nevarno bi bilo prepustiti to razpravo izključno njemu. Peter Pilz pa je v teku razprave pokazal, da je politika lahko tudi idejno pestra in lepa. Na oCitek, Ceš da Zeleni ostajajo s svojimi argumenti nerazumljivi in akademski in ne znajo dobro »prodajati« alternativnih konceptov, je kratko odvrnil: »Ce predlagam, da naj ljudje vozijo manj z avtom in namesto tega raje popijejo kozarček vina, potem je to vsekakor smiselna in razumljiva zadeva. Hkrati je to lahko že prvi korak v alternativni način življenja.« On sam se je že zdavnaj odrekel avtu in motociklu... V Avstriji več kot 65.000 beguncev DUNAJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock je vCeraj obvestil veleposlaništva ZDA, Avstralije in Kanade, da je Avstrija v zadnjih mesecih na svojem ozemlju namestila več kot 65.000 vojnih beguncev iz nekdanje Jugoslavije. Mock je predstavnike omenjenih držav pozval k solidarnosti in izrazil pričakovanje, da bodo aktivno pomagale pri reševanju problema beguncev, predvsem iz Bosne in Hercegovine. Mock je nadalje podprl intervencijo koroškega deželnega glavarja Zematta za begunce na Korenjskem sedlu. Zematto od britanske vlade oz. premiera Majorja zahteva, naj pozitivno odloCa o prošnjah beguncev, da Avstrija lahko izstavi tranzitne vize. Protest proti odlikovanju voditelja KHD Feldnerja CELOVEC - Delovna skupnost slovenskih socialdemokratov na Koroškem v izjavi za tisk ostro protestira proti deželnem odlikovanju, ki ga naj bi prejel predsednik nemškonacionalne organizacije »Karntner Heimatdienst«, Josef Feldner. Predsednik delovne skupnosti je odlikovanje Feldnerja ocenil kot »popolnoma nerazumljivo dejanje, saj Heimatdienst in Feldner zasledujeta politiko, ki je vse drugo kot da bi pospešila mimo sožitje obeh narodnostnih skupnosti na Koroškem«. Občni zbor SPD Jepa ■ Baško jezero - CELOVEC - Vodstvo SPD ”Jepa-Baško jezero” LoCe - PeCnica je na obenem zboru podalo obračun svojim elanom, ki so se v lepem številu zbrali pri Pušniku v LoCah. Predsednica Anica Lesjak-Ressmann je na kratko orisala društveno jubilejno leto, nakazala uspehe delovanja, pa tudi zaskrbljenost nad nazadovanjem slovenske materinščine po domačijah. Tajnik Joško Wrolich je poročal o delovanju treh obstoječih skupin v društvu, izmed katerih ima tamburaški ansambel trenutno generacijski problem, ki ga bo treba Cimprej rešiti. Velika potreba je tudi po ustanovitvi otroškega zbora, večje prizadevanje pa bi bilo potrebno za dvojezičnost v občinskem listu. Blagajniško poročilo Mirka Singerja je bilo razveseljivo, saj društvo z ozirom na skrbno in varCno poslovanje odbora, razpolaga s solidno gmotno podlago. Besede zahvale sta zato izrekla predstavnika KKZ Franc Kattnig ter SPZ Roman Verdel. Društveni moški zbor je glasbeno olepšal zbor. (F.C.) KOROŠKA / STO LET POSOJILNICE ŽILA Gospodarsko okno za Alpe-Jadran Lega ob tromeji nudi velike možnosti Ivan Lukan CELOVEC jlovensko bančništvo in zadružništvo na Zilji avstrijskem ^Oroškem je preteklo pohoto v kulturnem q°tnu na Brnci praznoto 100-letnico svojega 6Wanja. Jubilejna pri-®ditev je dokazala, da iQVensko gospodarstvo 11 z njim slovenska arodnostna skupnost • a tem območju ni ^Umrla. Nasprotno. e^k odmev ljudi in S°slovnih partnerjev aJe upravičeno upanje sUk°v razcvet sloven-s, gospodarskih ruktur ob tromeji med j?Vstrij0, Slovenijo in trlanijo-Julijsko kraji- g * Lokacija Posojilnice-uk Žila s svojim i g tL Poslovalnicami v geLtricL v Ločilu in v u !aku ter z zadrugo na B nc* Ie ugodna in ^sPodarsko zdaleč še ril LZCrPana.« je pouda-' direktor Zveze slo-0®dskih zadrug v Hai°VCU’ dipl- inž. Jože . aoerni v svoji Čestitki laK?611^’ ^ -banka ok^T0 Postala Široko slo ° V ves aIpe-jadran-Li prostor. tr 9°at iz celovške cen-tJeiev svojem govoru 1 dejal, da je s spojit-nj treh prej samostoj- ^stal; posojilnic šele 6 a močna poslovna ri °di, ki je kos izzivom "dasnjega Časa. S log - 110 haneno tehno-, §i)o ter njenim visoko ^iciranim osebjem ^tavlja krepitev slo-stri ih gospodarskih rUktur na Zilji in v okolici Beljaka Ustanovitev moCm poslovne enote ol stičišču treh držav pa ji bila tudi odločitev, ki j< je treba videti v sklopi avstrijskih prizadevan za njeno gospodarske vključitev v Evropske skupnost. Stoletno delovanje slovenskih posojilnic m Zilji je na slavnostn prireditvi na kratko ori sal Martin Wiegele predsednik upravnege odbora Posojilnice-Banl Žila. Spomnil je, da se je zadružno gibanje mec Slovenci na Zilji razvile po vzorih v Rožu ir Podjuni, prva slovenske kreditna zadruga \ Ziljski dolini pa je bih ustanovljena na Bistrici. Mreža delovanja se je v naslednjem desetletje razširila na Sentlenarl pri sedmih studencih na Sentštefan na Zilji Zabnice, Mariji na Zilji in Šentjur na Zilji, take da je ob koncu prejšnjega stoletja zajela vse slovensko področje Ziljske doline. Iniciativa za ustanavljanje večjega števila hranilnic in posojilnic pa spada tudi v Cas, kc se slovenski narod na Koroškem dokončno formira kot politični in ko zadobi slovensko narodno gibanje masovni značaj. S pomočjo kreditnih zadrug pa se je slovensko prebivalstvo želelo tudi gospodarsko osamosvojiti. VViegele je navzoče tudi spomnil na najtežje Čase slovenskega zadružništva, na Cas nacizma, ko so vse slovenske hranilnice in posojilnice ter zadruge likvidirali. Po koncu vojne je obnova gospodarskih struktur le počasno napredovala, najbolj pa je to uspelo Bistriški posojilnici in hranilnici. Odločilen korak, ki je majhnim enotam omogočil gospodarsko preživetje v skupni močnejši enoti, je hila spojitev leta 1987. S tem je slovensko bančništvo postalo spet konkurenčno nemškim denarnim zavodom, k visokim standardom pa so prispevali investicije v sodobno tehnologijo ter kvalificirano osebje, je bilo poudarjeno. Vabilu je jubilejno prireditev se je odzvalo veliko število Častnih gostov, med njimi ugledni politiki iz občin Bistrica na Zilji (župan VViesflecker), Straja vas (podžupan Janko Zwitter) in Bekštanja (podžupan Michael Michetz). Prisotna sta bila tudi predstavnika obeh osrednjih političnih organizacij koroški Slovenec (predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in podpredsednica ZSO Sonja VVakounig. Kulturni spored 100-letnice so oblikovali Oktet Suha in (nemški) policijski zbor iz Beljaka, za ples je zaigral ansambel "Rubin”. Popoldan pa je bil namenjen otrokom z bogatim sporedom in zaključno nagraditivjo risb. ______PORABJE / BESEDILO SPORAZUMA O PRAVICAH MANJŠIN_ Slovensko-madžarski sporazum zgled za dmge evropske države Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Dimitrij Rupel in Geza Jeszenszky sta podpisala sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Gre za dokument, ki presega meje obeh držav in se vključuje v novo evropsko pojmovanje meddržavnih odnosov, kakršno izhaja iz kopenhagenske listine. Za Slovenijo in za Slovence je to le prvi sporazum, saj je na ravni meddržavnih odnosov še nedorečeno vprašanje slovenske manjšine v Avstriji in v Italiji, kot tudi italijanske manjšine v Sloveniji. Iz teh razlogov in zaradi nujnosti, da se z vsebino sporazuma seznani širša javnost, ki je bila doslej o tem le bežno informirana, sporazum v celoti objavljamo. SPORA Z U M o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji Republika Slovenija in Republika Madžarska (v nadaljnjem besedilu podpisnici) v želji, da bi zagotovili Cim višjo raven pravnega varstva ter ohranjanja in razvijanja narodne identitete slovenske manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: manjšini); v prepričanju, da je dejansko enakost, ohranjanje lastne identitete in razvoj slovenske oziroma madžarske manjšine mogoče doseči s posebnimi pravicami posameznikom in pravicami manjšine kot celote; izhajajoč iz naCel mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah in svoboščinah ter mednarodnih dokumentov o varstvu manjšin, zlasti pa: Splošne deklaracije o Človekovih pravicah, Pakta o državljanskih in političnih pravicah, Pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, Helsinške sklepne listine, Pariške listi- ne za novo Evropo, Dokumenta Pariškega, Kopenhagenskega in Moskovskega srečanja Konference o Človekovi dimenziji KVSE, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Konvencije Sveta Evrope o regionalnih in manjšinskih jezikih; izhajajoč iz dejstva, da celovit razvoj manjšin, zlasti na območjih, kjer avtohtono živita, v Porabju v Republiki Madžarski in v Prekmurju v Republiki Sloveniji, bogati kulturno življenje in vsestransko medsebojno sodelovanje med obema državama, sta se sporazumeli o naslednjem: 1. člen Podpisnici zagotavljata možnost za ohranitev in razvoj ter svobodno izražanje kulturne, jezikovne, verske in celovite slovenske oziroma madžarske identitete manjšin in njunih pripadnikov. V ta namen bosta sprejeli in uveljavljali ustrezne ukrepe in mehanizme na področju izobraževanja, kulture, javnega obveščanja, založniške in znanstveno-raziskovalne dejavnosti, gospodarstva in na drugih področjih, ki bodo prispevali k vsestranskemu razvoju manjšin. 2. člen Podpisnici s posebno pozornostjo podpirata v javnih izobraževalnih ustanovah za potrebe manjšine pouk v maternem jeziku in uCenje maternega jezika v vrtcih, osnovnih, srednjih in visokih šolah in skrbita za spoznavanje kulture, zgodovine in sodobne stvarnosti matičnih narodov ter manjšin. V ta namen vzpodbujata izmenjavo izkušenj na področju manjšinskega Šolstva, zlasti dvojezičnega in alternativno uporabo učbenikov obeh strani. Podpisnici podpirata izmenjavo učenčev in učiteljev, pošiljanje učbenikov, uCil in učnih pripomočkov, organiziranje seminarjev in izpopolnjevanja, podeljevanje državnih štipendij in štipendij drugih skladov za redno, delno in podiplomsko izobraževanje in izpopolnjevanje, zlasti za učitelje in teologe. Poleg tega na vseh ravneh izobraževanja spodbujata spoznavanje in učenje jezika, kulture in zgodovine manjšine in njunih matičnih narodov tudi pri pripadnikih večinskih narodov. 3. Člen Podpisnici vzpodbujata celovito uresničevanje kulturnih in izobraževalnih potreb narodnih manjšin. Podpirata ustanavljanje in delovanje njihovih kulturnih ustanov, organizacij, društev in skladov. V ta namen še posebej podpirata nekomercialno usmerjeno pošiljanje knjig, Časopisov in ostalega tiska, tonskih in slikovnih materialov brez carinskih in drugih dajatev, izdajateljsko dejavnost narodnih manjšin, gostovanja profesionalnih in amaterskih umetniških skupin ter organiziranje prireditev, ki bogatijo kulturo in identiteto manjšin, ki živita v obeh državah. 4. člen Podpisnici zagotavljata pripadnikom manjšin svobodno uporabo njihovega jezika v zasebnem in javnem življenju, uporabo izvirnih imen in priimkov in njihovo vpisovanje v matične knjige. Podpisnici se zavezujeta, da bosta na območjih, kjer manjšini avtohtono živita, zagotavljali enakopravno uporabo obeh jezikov, posebej pri zemljepisnih imenih in javnih napisih, v organih lokalne samouprave, v pisni in ustni komunikaciji, pred upravnimi in sodnimi organi ter drugimi javnimi službami. 5. Člen Podpisnici priznavata pravico manjšin do informiranja v maternem jeziku v tisku, radiu in televiziji. V ta namen zagotavljata lastno informacijsko dejavnost manjšin in njen razvoj. Podpirata svoboden pretok informacij v jezikih manjšin ter sodelovanje med množičnimi občili manjšin in večinskih narodov. Pogodbenici bosta skrbeli za možnost sprejemanja domačih radijskih in televizijskih programov, kakor tudi radijskih in televizijskih programov matičnega naroda ter za redne in ustrezne programske termine radijskih in televizijskih oddaj v maternem jeziku. 6. člen Podpisnici podpirata znanstveno raziskovanje in proučevanje pravic manjšin, njune preteklosti in sedanjega položaja. V ta namen podpirata sodelovanje manjšin pri teh raziskavah, ustanavljanje, delovanje in sodelovanje manjšinskih raziskovalnih organizacij in znanstvenih ustanov podpisnic ter jim omogočata raziskovanje manjšinskih vprašanj na njunih ozemljih. 7. Člen Podpisnici se zavezujeta, da bosta v svojih prostorskih in gospodarskih razvojnih načrtih upoštevali posebne interese manjšin in zagotovili gospodarski in družbeni razvoj območij, na katerih manjšini avtohtono živita, ki bo omogočal družbeno in gospodarsko enakopravnost manjšin. Podpisnici bosta v korist manjšin podpirali vse oblike obmejnega sodelovanja, še posebej gospodarskega. Podpisnici bosta podpirali tak gospodarski razvoj regij, ki bo preprečeval izseljevanje prebivalstva ter nasilno spremembo etničnega sestava avtohtonega ozemlja manjšin. 8. člen Podpisnici zagotavljata, v skladu z notranjo zakonodajo, ustrezno udeležbo manjšin pri odločanju na lokalni, regionalni in državni ravni o zadevah, ki se nanašajo na pravice in položaj manjšin in njunih pripadnikov. 9. Člen Podpisnici se zavezujeta, da upravne in teritorialne organizacije države ter lokalne samouprave ne bosta urejali v škodo manjšin. Prizadevali si bosta, da bi se meje upravnih, volilnih in z manjšinama naseljenih območij Cim bolj ujemala. V skladu s svojo zakonodajo bosta zagotavljali pogoje za delovanje organizacij, ki zastopajo manjšinske interese na državni ravni. 10. člen Podpisnici zagotavljata možnost za vsestranske svobodne in neposredne stike manjšin s pripadniki matičnega naroda ter njegovimi državnimi in javnimi ustanovami. V ta namen bosta predvsem odpirali nove mejne prehode, skrbeli za prometne povezave, podpirali gospodarske in kulturne stike ter izmenjavo strokovnjakov. (Konec jutri) 8 Torek, 17. novembra 1992 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA NOVICE RIM / MAFIJSKI SKESANEC OBISK / NA VABILO DRUŽB FINEZIT IN FINPORTO Odgovor Martinazzolija na čestitke Slovenski skupnosti RIM - Novi vsedržavni tajnik Krščanske demokracije Mino Martinazzoli se je prijazno zahvalil deželnemu vodstvu Slovenske skupnosti, ki mu je ob nedavni izvolitvi izrazila najboljše želje. Ob tem ga je stranka lipove vejice seveda spomnila na pereča vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki Čakajo na rešitev. V svojem odgovoru je tajnik KD Martinazzoli zagotovil, da se bo zanimal za nakazana vprašanja. Sindikat upokojencev CGIL zbira pomoč za otroke iz Bosne in Hercegovine TRST - Delegacija sindikata upokojencev CGIL iz Trsta je pred nedavnim obiskala otroke iz Bosne in Hercegovine, ki so našli zavetišče v begunskem centru v Postojni. Delegacija je nesrečnežem izrazila solidarnost, pozanimala pa se je tudi, kaj bi lahko konkretnega storila zanje. Tako je sestavila seznam potebšCin za okrog 200 otrok do 12. leta starosti, v katerem so predvem oblačila in obutev, od puloverjev in plaščev do nogavic in Čevljev. Da bi lahko zadostil tem potrebam, je sindikat upokojencev CGIL iz Trsta zdaj sprožil novo nabiralno akcijo in vabi vse svoje elane, naj pri njej sodelujejo. Sindikat poudarja, da ne gre za zbiranje starih oblačil, ampak predvsem denarja, s katerim bi kupili nova oblačila v trgovinah. Kdor želi, lahko nova oblačila nabavi sam in jih odda na sedežu sindikata v Ul. Pondares 8, tel. 3786239, in sicer izključno ob delavnikih med 9. in 12. ter med 16. in 19. uro. Italijanska pomoč Albaniji bo usmerjena v ureditev infrastruktur RIM - Danes in jutri bo v Rimu zasedala mešana italijansko-albanska komisija ob udeležbi zunanjih ministrov obeh držav Colomba in Ser-reqija. Na zasedanju bo govor predvsem o tem, kako naj Italija nudi nadaljnjo pomoC jadranski sosedi, ki se še vedno nahaja v izredno težki gospodarski in socialni situaciji. Zasedanje bo potekalo pod geslom »Od emer-genCne k infrastrukturni pomoči«. Doslej je Italija posredovala Albaniji v glavnem pomoč v hrani, oblačilih in zdravilih, in sicer za skupaj 247 milijard lir, medtem ko bi moralo v prihodnje med druzavama priti že do pravega sodelovanja za ureditev nekaterih temeljnih infrastruktur, ki naj bi Albaniji olajšale vsestranski razvoj. Tako naj bi na primer uredili električno omrežje, kar je bilo tudi sklenjeno med obiskom, ki ga je 24. septembra letos opravil predsednik albanske vlade Aleksandr Meksi v Rimu. V kratkem pa bi moral Tirano obiskati italijanski predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Srečanje naturistov sosednjih dežel MURSKA SOBOTA - V termalnem središču Banovci so pred kratkim praznovali 20-letnico ustanovitve Naturistične zveze Slovenije. Prireditve so se udeležili tudi predstavniki naturističnih zvez in društev iz Furlanije-Julijske krajine, Koroške, Štajerske in Hrvaške ter italijanske dežele Emilije-Romagne. Trst so na srečanju zastopali elani društva Libumia, ki že vrsto let goji stike in prijateljske odnose s sorodnimi slovenskimi organizacijami. Prvo mesto na odbojkarskem turnirju, ki so ga priredili v okviru srečanja, so osvojili Mariborčani. Minister Mancino za finančno sanacijo z davčno reformo RIM - Po mnenju notranjega ministra Nicola Mancina brez dejanske institucionalne in finančne decentralizacije ne bo mogoče sanirati italijanskih javnih računov. Mancino, ki je o najnovejših vladnih ukrepih za finančno sanacijo govoril na odprtju akademskega leta univerze v Salernu, je med drugim poudaril nujnost spremembe sedanjega sistema razdeljevanja sredstev, in sicer tako, da bi državi ostala samo tista, ki jih potrebuje za izvajanje svojih funkcij in za uravnovešanje, medtem ko bi morali deželam zagotoviti finančno avtonomijo s prepustitvijo davčnih kvot, nabranih na njihovem ozemlju, krajevnim upravam pa zajamčiti dohodke od realnih krajevnih davkov. Tako, sicer s potrebnimi korektivi opremljeno davCno reformo bi morala po ministrovi sodbi spremljati paralelna in enako usmerjena institucionalna reforma. V Geli so trgovci manifestirali proti izsiljevanju GELA - Nekaj sto trgovcev iz vseh sicilskih pokrajin je včeraj manifestiralo v Geli proti izsiljevanju in proti zahrbtnemu umom Gaetana Giordana, trgovca, ki se je uprl mafijskim izsiljeval-nim metodam in ga je zato mafija umorila. Množica trgovcev in predstavnikov stanovskih organizacij je prikorakala do občinske palaCe, kjer so simbolično zasedli dvorano občinskega sveta. Tu se je z njimi srečal izredni občinski komisar Angelo Campanile, ki jim je izrazil svojo solidarnost, ter se obvezal, da bo ščitil interese trgovcev v občini proti mafijskemu vmešavanju. Včeraj popoldne so dvignile navojnice tudi tri parfumerije, ki so bile last ubitega Gaetana Giordana. Tako so, z veliko mero poguma, hoteli njegova vdova in njegovi otroci, ki želijo nadaljevati po poti, ki jo je s svojim svetlim zgledom nakazal njihov pokojni mož in oce. Mafija je ubila Gaetana Giordana, ker je prijavil sodstvu svoje izsiljevalce. ■ ■ Buscetta pričal o povezavah mafija-politika Pomembna razkritja Bivša kazmonavtka na čelu ruske delegacije v Trstu Valentina Tereškova si od obiska obeta konkretne rezultate RIM - »Imamo dovolj elementov, da se v proti-mafijski komisiji nemudoma lotimo vprašanja odnosov med mafijo in politiko.« Tako je izjavil poslanec Alfredo Galas-so (Rete) po včerajšnji avdiciji skesanca Tom-masa Buscette pred pro-timafijsko komisijo in zahteval, da sodstvo nemudoma spet odpre preiskave v zvezi z vsemi političnimi umori, tudi tistimi, ki so že v fazi razprave. Tommaso Buscetta, ki z roko pravice sodeluje od leta 1984, je svoje pričevanje pred protima-fijsko komisijo pričel včeraj zjutraj. Doslej je Buscetta vedno zavračal pogovor o vezeh med mafijo in politiko, svoje stališče pa je spremenil po umorih Giovannija Falconeja in Paola Bor-sellina. »Zadržanje italijanske države se je po teh umorih spremenilo, torej sem pripravljen govoriti. Dokler so v Rimu razsodbe razveljavljali, sem menil, da se država noCe boriti proti mafiji in torej nisem govoril,« je povedal včeraj. Vendar imen politikov ne bo navajal pred komisijo, ampak samo pred sodniki. Dodal je, mafijski skesanci nimajo neizpodbitnih dokazov: povedo, kar vedo, drugi morajo poiskati dokaze. Zatem se je vprašal, zakaj niso v boju proti mafiji naredili vsega tistega, kar so naredili proti terorizmu. Komisarjem pa je očital: »Vi politiki ste vajeni biti z mafijo.« Pristavil je še, da ne obstaja noben »tretji nivo«: »Politiki niso nikoli ukazovali mafiji, mafijci sami se znajo prebiti povsod, a ko je kdo odslužil, ga prej ali slej ubijejo.« Zatem je še poudaril, da je bil Gio-vanni Falcone osrednja osebnost v boju proti mafiji. Buscetta je že pred Časom s svojimi pričevanji do temeljev pretresel organizacijo »Cosa nostra«. Usta so se mu odprla julija 1984, ko je Falconeju in Geraciju zaCel razkrivati notranji ustroj mafije, umore, pokole, medsebojna obračunavanja v zadnjih 20 letih. Bil je tudi dvakrat za rešetkami (v New Yoreku in tudi v Italiji), a se je obakrat izmazal. Za sodelovanje s sodstvom se je odločil, potem ko je na Siciliji izbruhnila prava vojna med Kor-leonci in »starimi družinami« in ko so Buscetti pobili številne sorodnike. Njega samega so aretirali leta 1983 v Braziliji in morda prav v zaporu je dozorela njegova odločitev, s katero je osvetlil kar 121 umorov. TRST - Na vabilo družb Finporto in Finezit je včeraj prispela v Trst na dvodnevni delovni obisk ruska delegacija, ki jo vodi Valentina Tereškova. Gre za poslanko v ruskem parlamentu, predsednico Doma prijateljstva med narodi iz Moskve in podpredsednico komisije za tehnološke naprave Skupnosti neodvisnih držav, ki se je sicer v zgodovino zapisala predvsem kot prva kozmonavtka. Delegacija, ki ji naCeljuje, vrača obisk tržaškemu gospodarskemu predstavništvu, ki je letošnjega septembra šlo v Mosvo ponudit znanstveno, tehnološko in gospodarsko sodelovanje. Ugledni ruski gostje so si včeraj najprej ogledali Center za znanstveno in tehnološko sodelovanje pri PadriCah.Tu jih je sprejel predsednik Domenico Romeo s sodelavci ter jih med drugim vodil na krajši ogled gradbišča sinhrotrona. V popoldanskih urah jih je na tržaškem županstvu sprejel župan Staffieri, nakar so obikali tekstilno tovarno Sitip v Zavij ah. Obisk se bo danes nadaljeval z ogledom pristanišča in še zlasti 7. pomola, zaključil pa s srečanjem z deželnim odbornikom za industrijo Sarom ter s predsednikom Tržaške trgovin- Valentina Tereškova v Raziskovalnem centru na Padričah (foto KrižmanCiC) ske zbornice Tombesijem in podpredsednico deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine de Piero Bar-bino. “Z našim obiskom utrjujejemo in poglabljamo stike, ki smo jih septembra riavezali v Moskvi, ” nam je med krajšo pavzo v natrpanem programu obiska dejala Tereškova. “Zdaj želimo preiti od besed k dejanjem. V resnici se že marsikaj konkretnega obeta. Mi ponujamo predvsem gospodarsko sodelovanje za razvoj nekaterih severnih ruskih dežel. Posebno zanimve možnosti so na kmetijkem, prevozniškem, tekstilnem, gradbenem in ekološkem področju.” Kot smo zvedeli, so nekateri izmed projektov, okrog katerih se suCejo pogovori, precej izdelani, drugi pa še na ravni okvirnih predlogov. Tako npr. ruske goste precej zanima delovanje tržaškega pristanišča, bodisi za morebitno njegovo veCjo uporabo, bodisi kot sistem, iz katerega bi se ruska prist-nišCa lahko kaj naučila. Na ekološkem področju ruske goste zanijna predvsem vprašanje CišCenja oziroma regeneracije onesnaženih voda, pa naj bo sladkih ali morskih. Kaže, da bodo za to navezali stike predvsem z Laboratorijem za morsko biologijo. Precej zanimanja so tudi pokazali za tekstilno tehnologijo tovarne Sitip v Zavljah, kar zadeva sodelovanje na gradbenem področju, pa so s seboj prinesli naCrte za izgradnjo sistema hotelov v bližini nekaterih ruskih letališč, za kar naj bi se zanimala nekatera tukajšnja podjetja. Omenimo naj še, da so na srečanjih v padri-škem Centru za raziskave govorili tudi o možnostih tehnološkega sodelovanja na lesnem področju. Sicer pa nam je Tereškova povedala, da njena delegacija vodi pogovore tudi s poslovneži iz Bergama in Milana. “Kakšen vtis vam je napravil Trst? ”, smo jo vprašali. “Trst sem prvič videla iz vesolja, ” je odvrnila. “Kar sem utegnila videti med tem obiskom, pa me je precej navdušilo. Upam, da nam bo uspelo kaj konkretnega napraviti.” Valentina Tereškova je danes stara 55 let. Ko je leta 1963 na krvu Vostoka kot prva ženska poletela v vesolje, jih je imela le 26. Ze ob prvem stiku z njo je človeku jasno, da gre za izredno osebnost. Brez dvoma je učinkovita ambasadoka nove Rusije. MILAN / RAZPRAVA O AFERI ZAVODA PIO ALBERGO TRIVULZIO DSL / NOTRANJA RAZPRAVA Na procesu o podkupovanju zaenkrat urejali formalnosti Angius še dalje član vodstva DSL Obtoženci postavili različne zahteve glede postopka Februarja vsedržavna skupščina stranke MILAN - Na včerajšnji uvodni razpravi o podkupninah v zvezi z domom za ostarele Pio Albergo Trivulzio so se obtoženci različno odločali. Od 26 oseb, za katere je državno pravdništvo uvedlo postopek, se jih je 19 odločilo za»paktiranje«, ki so ga uvedli z reformo kazenskega zakonika, 6 jih je zaprosilo za razpravo po skrajšanem postopku, samo eden, in sicer Romano Filisetti, pa je zahteval»normalen postopek«; to pa pomeni, da preko javnega procesa želi dokazati, da so obtožbe na njegov račun povsem neosnovane. Sicer pa so proces včeraj že prestavili na soboto, 21. t, m„ ko naj bi opravili vse uvodne formalnosti. Sodnik Italo Ghitti je tudi ugodil zahtevi doma za ostarele Pio Albergo Trivulzio, Občine Milan in dveh zasebnih podjetnikov, da bi nastopili kot zasebna stranka. Preko svojih odvetnikov pa je bivši predsednik doma za ostarele javil sodišču, da je pripravljen nakazati ustanovi približno 6 milijard lir kot odškodnino, 400 milijonov lir pa bi v isti naslov nakazal milanski občinski upravi. Odvetnik Pensa, ki zastopa Občino Milan, je že prejel nakazilo v višini 21 milijonov lir, ki ga je poslala podjetnica Lilia-na Pallavicini, manjše zneske pa so kot odškodnino že nakazali tudi drugi podjetniki, ki so vpleteni v afero o podkupninah. Tajnik DSL Occhetto RIM - Vodstvo Demokratične stranke levice je na včerajšnji seji zavrnilo odstop Gavina Angiusa, ki je pred kratkim zapustil komponento "demokratičnih komunistov", potem ko je slednja sklenila, da izstopi iz strankinega vrha. Komponenta, ki jo vodi ugledni Pietro Ingrao, je precej kritična do tajnika Occhetta in posebno do strankine politike, Ceš da je neustrezna sedanjim razmeram. Vodstvo DSL pa je sprejelo odstop Fulvie Bandoli, ki je v strankinem vodstvu uradno zastopala komunistično komponento. Davide Visani, ki vodi politično tajništvo Ochet-tove stranke, je na tiskovni konferenci zavrnil kri- tike Bandolijeve in somišljenikov, Ceš da v DSL trenutno ni nobene prave politične razprave. Glede kritik, da se stranka na krajevni ravni v zadnjih tednih vse bolj povezuje z demokristjani, pa je Visani dejal, da mora vrh upoštevati avtonomijo krajevnih stvarnosti. Dodal pa je, da je koalicij s KD v zadnjem CasU vse manj, zato so kritike komunistične komponente po njegovem precej neutemeljene. Na sestanku so se tudi sporazumeli za sklicanje vsedržavne skupščin® DSL, ki bo najbrZ februarja prihodnjega leta. To bo neke vrst® "mini kongres", na katerem bo tekla beseda 0 političnih in o organizacijskih vprašanjih. LIVORNO / TRAGEDIJA MOBY PRINCEA IŠČEJO SATELITSKE POSNETKE Polemične reakcije na »razkritja« italijanske televizije CAGLIARI - Posnetki ameriških satelitov livornske luke v trenutku, ko je prišlo do nesreče Moby Princeja, bi lahko bili edini »tehnični dokaz« o obstoju nekega manjšega plovila v trenutku tragedije. To je povedal eden od elanov komisije, ki jo je imenovalo ministrstvo za trgovinsko mornarico in ki se skuša dokopati do morebitnih fotografskih posnetkov, s katerimi bi lahko pojasnili, kaj se je 10. aprila lani v livornski luki, kjer je izgubilo življenje 140 oseb, pravzaprav zgodi- lo. »Gotovi moramo biti,« je povedal elan omenjene komisije Luigi Boeri, »da taki posnetki obstajajo. V tem primeru bi jih morali proučiti. Ge pa jih ni, naj nam jasno povedo.« Uradni podatki, s katerimi komisija razpolaga, namreč ne potrjujejo prisotnosti drugih ladij. S preiskavo bodo vsekakor nadaljevali, gotovo se bo zavlekla še nekaj mesecev, ob koncu pa naj bi povedali, kdo je za tragedijo odgovoren in naj bi tudi predlagali, kako ukrepati: komisija, je poudaril Boeri, se ne bo omejila le na običajna priporočila. S svoje strani je Loris Rispoli, predsednik odbora »Moby Prince-140«, ki združuje večji del sorodnikov umrlih, poudaril pomen vloge, ki jo v tej in drugih podobnih tragedijah imajo novinarji: spodbujajo namreC preiskovalce, da nadaljujejo s svojim delom in držijo budno javno mnenje. Vendar to, kar se piše in predvaja, pravi Rispoli, mora odgovarjati resnici. Te njegove izjave se nanašajo na nedavna »razkritja« TGl. VIDEM / DEBATNO SREČANJE DSL Kako se prepleta politika z nezakonitimi aktivnostmi VIDEM - Kako se prepletajo poti trgovcev z orožjem, mafijo in politiko: vprašanje - in ne samo retorično - so na včerajšnjem srečanju zastavili predstavniki Demokratične stranke levice. Kot poročevalci na srečanju, ki mu je sledilo številčno občinstvo, so nastopili pokrajinski tajnik DSL Maurizio loni-co, senator Sergio Flami-gni, podpredsednica deželnega sveta FJK Augusta De Piero Barbi-na, odvetnik Livio Bemot in Gianni Cipriani, ki je tudi predstavil svojo knjigo »Sovranita limitata«. Srečanje je uvedel Maurizio lonico, ki se je skliceval na nedavno pobudo stranke, ki je v zvezi s tem vprašanjem že pripravila nekakšen »popis« raznih protizakonitih dejavnosti, do katerih prihaja v Furlaniji. Stranka se bo tudi v bodoče zavzemala, da bi Cimprej lahko »s pravim imenom označili razne pojave in njihove vzroke«. V štirih pokrajinah dežele prihaja do različnih pojavov oziroma so nekatere protizakonite dejavnosti bolj prisotne v eni kot v drugi -je še pojasnil lonico. RIM / ZARADI POSEGOV VLADI Val protestov zajema simfoničnoopeme hiše RIM - Včeraj se je po vsej Italiji zaCela vrsta »demonstrativnih protestov« uslužbencev opernih hiš, ki hočejo tako izraziti svoje globoko nezadovoljstvo nad vsebino zakonskega osnutka o preureditvi teh kulturnih ustanov. Gre za nekakšen spremni tekst finančnega zakona, ki po oceni sindikatov CGIL, CISL in UIL odmerja premalo sredstev za kulturno dejavnost. Vendar pa je tokratni protest prvenstveno usmerjen proti predlogom o spremembi pravilnikov o delovanju simfonicno-opernih hiš: med najbolj osporavaH>' mi predlogi je prepove® tako imenovane dvoji10 zaposlitve orkestrašev' Zelo razširjen je bil naOij reC pojav, da so elan1 simfoničnih orkestrov igrali tudi v kakšneH1 komornem sestavu. Protesti, ki jih na vs® državni ravni usklajuje)® sindikati CGIL, CISL J® UIL, se odražajo pr®A zasedb stavb, s katerijP pa ne nameravajo bloU rati dejavnosti gledali^ ■ Zaenkrat so zasedli rili1 sko akademijo San Cecilia, gledališče Firencah, veronsko Ar® no in beneško La Penic®’ ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Torek, 17. novembra 1992 BENEŠKA SLOVENIJA / OBJAVILI IZID LJUDSKEGA REFERENDUMA RIM / MAMILA NOVICE Vzpodbuden odziv ljudi na predlog o zdmžitvi občin Občani Špetra, Podbonesca in Sovodenj za boljše storitve Rudi Pavšič SPETER - »Izidi referenduma so vsekakor vzpodbudni, saj se je veliko Število prebivalstva opredelilo za združevanje moCi in za skupno načrtovanje prihodnosti. Istočasno pa je treba povedati, da iz odgovorov na zastavljena vprašanja in na podlagi dodatnih nasvetov (teh je približno sto v špetrski občini) bo treba ljudsko mnenje dobro pretehtati.« Taksna je ocena Firmina Mariniga, župana Občine Speter, ki je skupaj z občinama Podbonesec in Sovodnje sodelovala pri referendumu za združevanje treh javnih uprav v eno samo. Kot smo o tem že poročali, bi prva, desetletna faza pomenila le združitev (unione) javnih storitev treh uprav, ki naj bi jih Opravljal združeni občinski svet, v vseh treh občinah pa bi Se vedno ločeno delovali zdajšnji trije občinski sveti. Komaj po desetletni preizkusni fazi pa naj bi prišlo do poenotenja (fusione) treh občinskih stvarnosti v eno samo, ki bi imela svoj sedež in svojega župana. Iz izidov referenduma Izhaja dokaj jasno, da si ljudje v prvi vrsti želijo racionalizacijo storitev in skupno načrtovanje, manj pa ukinjanje zdajšnjih občinskih stvarnosti. Sicer tudi okoli teh vprašanj mnenja v treh občinah si niso povsem enaka, kot tudi si niso prebivalci Sovodenj, Spetra in Podbonesca edini, kar zadeva bodočnost gorske skupnosti za Nadiške doline. Vidnejše so razlike tudi v zvezi s teritorialnim obsegom gorske skupnosti. Za takšno enoto, ki bi zaobjemala celotno videmsko območje vzdolž državne meje, kjer živi naša skupnost (gorska skupnost Julijskih Predalp) pa se v najvecji meri ogrevajo v Spetru (43%), manj navdušeni so v Sovodnjah (27%), še najmanj pa v Podbonescu, kjer se je komaj 16% volilcev opredelilo za etnično celovito gorsko skupnost. Kar zadeva izide na vprašanje združitve javnih storitev se je v Spetru za takšno rešitev opredelilo 80% volilcev, 72% v Sovodnjah ter 49% v Podbonescu. Manjši je odstotek tistih, ki so pripravljeni na popolno združitev treh občinskih enot: teh je v Spetru 62 odstotkov, 34% v Sovodnjah ter 24% v Podbonescu. V tem kraju je kar 59 odstotkov volilcev izrazilo nasproto- vanje združitvi. Vprašalnik je vseboval tudi nekaj vprašanj v zvezi z bodočnostjo gorske skupnosti. O tej problematiki, ki je v zadnjih mesecih v središču pozornosti javnega mnenja na Videmskem, so se tudi volilci treh beneških občin izrekli različno. V Podbonescu se je 62 odstotkov volilcev izreklo za takšno gorsko skupnost, kot je zdajšnja. Takšna rešitev pa je manj všeC Sovodenjcem (58%) in Spetrcem (42%). »Opredelitev naših ljudi,« ugotavlja sovo-denjski župan Paolo Cudrig, »je precej jasna, kar zadeva združitev javnih storitev in vsega ostalega, kar predvideva zakon o javnih upravah. Očitno pa je število tistih, ki bi radi imeli eno samo, večjo občino, manjše. Na to bo treba računati, ko bomo zaceli postopke za združitev.« Zupan iz Spetra Marinig dodaja, da bo odslej treba delati dokaj previdno, da se bo proces združitve udejanil v korist domačega prebivalstva. Ker gre za prvi primer v deželi in ker sama deželna vlada ni še izglasovala primernega zakona, bo naloga posebne delovne komisije, v kateri bodo predstavniki vseh treh občin, izredno zahtevna. Po Evropi se je začel teden boja RIM - Včeraj se je uradno pričel »teden preventive proti mamilom«, ki sicer poteka po vsej Evropi. V Rimu so ob tej priložnosti predstavili natečaj, ki so ga organizirali na veC kot 4 tisoC italijanskih šolah in ki se ga je udeležilo veC kot 200 tisoC učenčev in dijakov. NateCaj je bil namenjen boju proti mamilom, koordiniralo pa ga je ministrstvo za šolsko v okviru širše informativne akcije predsedstva vlade. Skupno so nagradili 14 del, 6 z osnovnih in 8 z nižjih srednjih šol, nagrade pa je podelil sam predsednik vlade Giuliano Amato. Misli in slogani iz omenjenih 14 del bodo predmet širše informativne in propagandne akcije (zanjo so namenili 7, 5 milijarde lir), bodisi po sredstvih javnega obveščanja kot v krajih, kjer se mladi zadržujejo, kot na primer v diskotekah. Med včerajšnjo slovesnostjo v Rimu so nekateri oporekali zakonu proti mamilom, ki naj bi bil »najbolj groba in sadistična apologija prohibicionizma«. S svoje strani so mladi udeleženci poudarili, da ne gre kriminalizirati tistih, ki so podvrženi mamilom. O tej temi je spregovo- ril tudi kardinal Fiorenzo Angelini, ki je med drugim dejal, da »pri tistih, ki jemljejo mamila, ne gre za vprašanje pripora, temveč za preventivo in za ponovno vključitev, ki je možna in uresničljiva, Ce tisti, ki je zasvojen, to tudi hoče.« Pristavil je še, da je osebno proti liberalizaciji in jemanju mamil, tudi v majhnih količinah, glede pripora pa je dejal, da te besede ne bi hotel niti izustiti. Ce pa jo je že potrebno omeniti, bi se raje omejil na »delno restrikcijo svobode« za primere, ko uživalec mamil dela škodo sebi in drugim. Ce pa zakon doloCa pripor tudi za tistega, ki samo jemlje mamila, ne da bi pri tem delal drugih prekrškov, in so podrobno predvideni razlogi in tudi omejitve, bi moral biti pripor samo in izključno namenjen prevzgoji, sicer se zlu pridružuje novo zlo. »Žalostna resnica pa je,« je še pristavil Angelini, »da se v zaporih danes to ne dogaja.« Kardinal Angelini je še spomnil na lansko mednarodno konferenco o mamilih in alkoholizmu, na kateri so govorili izključno o preventivi in ponovnem vkljuCavnju v družbo. Akti s te konference so na razpolago v petih jezikih. KMETIJSKA ZADRUGA / TORKLA NARED ZA DELO S POLNO PARO Z delovnimi uspehi raste ugled zadruge Vlasta Bernard TRST - V teh dneh se j;a£enja oljena sezona, Poprav so pridelovalci *nUb nenaklonjenemu te&ienu zaceli obirati §°dnje sorte oljk že v ,acetku novembra. V 2°rkli tržaške Kmetijske adruge so zato že ' tekali stroje in pretekli 6tten iztisnili prvo olje-^a|Vecjih dolinskih pri-elovalcev, vendar pravi acetek dela s polno načrtujejo šele Cez Q]. Najbolj razširjena r jjtea sorta, belica, nam-k c se ni zrela, toda Ce 0?.Vreme suho, se bo i/anje začelo že v nodnjih dneh, Čeprav rai to sorto obi- j0 po sv. Katarini, 25. . 0vembra. Letošnja (j p611 je paC obilno le evna, tako da sonce 2f. s težavo poskrbi za enie teh tipičnih sre-®teskih sadežev. Q * ete bo vsekakor sromno,« pi.avi upravi. d tržaške Kmetijske »s^ge Boris Mihalič, tetnJf- ftina zel° begata, bi Vi “° °^a manj kot deS1^0 obetal Pri- Ha .5- t-JIjke so namreč De tt jene ’n zet° vode-• Upoštevajoč, da smo Pn stiskalnica v vsej sptemji-julijski krajini, še 113111 t°rej letos obeta Posebno veliko dela. Sv ®aP°vedih nam bodo tu?- PUdelek pripeljali P^Jikarjl iz zgornje s^anije in Brd, še zla-Tolmeča in "Ltenta. Z 0 lias seveda navdaja v0 3likim zadovoljst-Sn ’ saj se ne uveljavlja 0 naša zadruga, Stiskanje oljk v Bregu (foto Magajna) ampak tudi oljkarstvo nasploh, za kar ima prav Kmetijska zadruga nemajhne zasluge. Deželni zavod za razvoj kmetijstva ERSA je namreč z našo pomočjo v zadnjih treh letih uvedel eksperimentalne nasade oljk vzdolž vsega vznožja Julijskih Alp v Furlaniji-Julijski krajini. Oljka namreč uspeva na bolj dvignjenih in suhih površinah, medtem ko v vlažni Furlanski nižini in na izpostavljenih predelih Krasa ne najde ugodnega okolja. Tudi v dolinski občini poteka meja, do katere uspevajo oljeni nasadi, v Borštu, višje od te vasi pa jih ni mogoCe gojiti.« Pri tržaški Kmetijski zadrugi, ki ima skupaj s tisto v Bassanu del Grappa v Venetu najbolj severno ležeCo torklo v Evropi (vendar ni znano, katera od obeh je bolj severna), se torej v tem Času na vse moCi trudijo, da bi Cim bolj pripravljeni dočakali začetek “navala" na njihovo stiskalnico v industrijski coni. »Organizirali smo dvojno delovno izmeno,« nam je povedal Mihalič, »tako da bomo lahko delali neprekinje- no tudi po 12 ur na dan in šest dni na teden. K temu nas ne sili samo potreba po Cim večji racionalnosti dela, ki se nam ne sme kopičiti, ampak tudi pričakovanje pridelovalcev, da svoje oljke Cimprej spremenijo v olje in mu tako zagotovijo Cim večjo kakovost.« Pri tem gre še enkrat opozoriti oljkarje, da ima Kmetijska zadruga tudi laboratorij za analizo olja, s pomočjo katerega lahko vsak pridelovalec ugotovi, kakšne kakovosti je njegovo komaj iztisnjeno olje. Taka analiza je še posebno dobrodošla po uvedbi novih zakonskih predpisov, ki določajo, kakšne lastnosti mora imeti olje za ustrezno klasifikacijo. Po predvidevanjih naj bi v torkli Kmetijske zadruge letos skoraj podvojili oljeni imput, se pravi količino oljk, ki gredo v stiskalnico: lani so predelali okrog 1.300 stotov oljk, letos pa naj bi po MihaliCevih besedah prišli do najmanj 2.000 stotov. Gre za nedvomno zavidljivo količino, ki od Kmetijske zadruge sicer zahteva velik organizacijski napor in kup delovnih energij, v zameno pa vidno dviguje njen ugled po vsej deželi in tudi Cez mejo. Dokaz za to je tudi dejstvo, da so svoj obisk v Kmetijski zadrugi oziroma njeni torkli napovedale nekatere osebnosti in predstavniki oblasti; prav včeraj so se na primer dogovorili, da si bo 3. decembra torklo ogledal tržaški prefekt Sergio Vitiello. Moj pokol Nova knjiga o Jugoslaviji RIM - »Jugoslavija, novi srednji vek« jr naslov knjige, ki je izšla te dni pri založbi Mursia in ki sta jo napisala novinarja Gigi Riva in Marco Ventura. Oba sta se mudila veC kot eno leto na področju bivše Jugoslavije kot posebna dopisnika Časopisov »II Giorno« in »II Giornale«. Poleg opisa tragičnih dogodkov, kot so pokoli v Sarajevu, padec Vukovarja in bombardiranje Dubrovnika, sta se avtorja poglobila predvsem v vzroke te tragedije, vmes pa sta pomešala še osebna doživetja. Ni šlo za »okužena jajca«, temveč za navadno neupoštevanje osnovnih higienskih pravil. Do tega zaključka je prišel epidemiološki observatorij v Laciju, potem ko je proučil številne primere salmoneloze, ki je prejšnje tedne mučila na stotine prebivalcev glavnega mesta, v glavnem dijake treh licejev, in ki je okrog 100 ljudi tudi spravila v bolnico. Ugotovili so, da je bila neka uslužbenka gastronomskega laboratorija »La Magia« v okraju Centocelle zdravi prenašalec salmoneloze. Ženska ni vedela, da je okužena, delala pa je v kuhinji omenjenega laboratorija. Očitno se tam niso držali higien- skih pravil, je povedal predsednik omenjenega observatorija Perucci. Uslužbenka bi bila morala že predhodno opraviti potrebne preglede, a Ce bi bila dovolj vestno skrbela ža čistočo in higieno, bi se okužbam lahko izognili.. Medtem so posredovali tudi natančne podatke o okuženih. Skupno jih je bilo 280, od teh so 105 zadržali v bolnici)1 Pravijo pa, da je epidemija že zaCela pojenjati in položaj naj bi bil povsem pod kontrolo. Kot je še povedal Perucci, pa 20% italijanskega prebivalstva nosi v sebi klice salmonele. To klico je večkrat zelo težko premagati, vendar ni nevarna, Ce se upoštevajo higienske norme. RIM / SALMONELOZA Za epidemijo kriva uslužbenka v neki kuhinji za dijake Več kot 100 jih je moralo v bolnico RIM STALISCE KOMISIJE ZA KULTURO PRI SKGZ Zagotoviti sredstva za kulturo Člani komisije o novem Primorskem dnevniku TRST - Vprašanje prispevkov iz deželnega zakona za obmejna območja v korist slovenskim kulturnim organizacijam je bilo na dnevnem redu komisije za kulturo pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Člani komisije so si bili edini v ugotovitvi, da je glede te postavke deželnega zakona, ki bo veljal do leta 1993, treba aktivizirati vse dejavnike naše skupnosti kakor tudi odgovorne italijanske sredine, da bi se poiskalo možnosti refinanciranja samega zakona oziroma, da bi se pospešil postopek za udejanjenje zaščitnega zakona. Posvetovalni komisiji, ki jo sestavljajo predstavniki slovenskih organizacij in same deželne uprave, pa bi kazalo zagotoviti večjo pristojnost. Ravno tako pomembno je, da se v vseh podrobnostih udejanijo dogovori med SSO in SKGZ. Na podlagi dosednjih izkušenj je namreč treba poiskati najboljša izhodišča predvsem kar zadeva tiste kulturne ustanove, ki kot skupna dobrina morajo biti deležne posebne pozornosti s strani celotne naše sku- pnosti. V okviru teh vprašanj bo komisija svoje poglede posredovala samemu enotnemu zastopstvu Slovencev v Italiji, srečala pa se bo tudi s elani deželne komisije. Kulturna komisija SKGZ se je ob izidu Časopisa Primorski dnevnik -Republika srečala z njegovim odgovornim urednikom Bojanom Brezigarjem ter z odgovorno za zamejsko kulturno stvarnost Bredo Pahor. Predstavniki kulturne komisije so podčrtali pomembnost novega Časopisnega projekta. Bivši minister Gaspari v škripcih zaradi svojih zasebnih poletov z javnim helikopterjem Vse kaže, da je bivšemu italijanskemu ministru za javne službe posl. Remu Gaspariju odklenkalo. Ko je še zasedal ministrski stolček, naj bi se širokogrudno posluževal helikopterjev gasilcev iz Pescare, in to ne le, ko so mu uporabo letalskega prevoznega sredstva narekovale ministrske obveznosti, temveč tudi takrat, ko naj bi šlo le za njegove osebne koristi. Z javnim helikopterjem naj bi se pripeljal na srečanja in zasedanja s svojimi demokristjanskimi strankarskimi somišljeniki; helikopterja naj bi se posluže-U val za hitro premikanje od enega v drug kraj ob vročih dneh volilne kampanje; helikopter naj bi izkoristil tudi ob nedeljah, da bi se udobneje peljal na ogled nogometnih tekem nogometnega kluba Pescare. Prav ta zasebna uporaba javnega prevoznega sredstva ga je, sedaj spravila v težave. Takoimenovarto sodišče ministrov iz L’Aquile je pooblastilo namestnika javnega tožilca Fabrizia Tragnoneja, naj nadaljuje s preiskavo o teh “zasebnih javnih zadevah” bivšega ministra. SodišCe ministrov je sodni organ, ki odloCa, ali je sploh mogoCe uvesti preiskavo zoper elana italijanskega parlamenta. Po njegovem povolj-nem mnenju bo lahko sedaj Trognone zahteval od pravosodnega ministrstva pooblastilo za nadaljevanje preiskave in šele po tem pooblastilu bo lahko vložil prošnjo za uvedbo sodnega postopka proti Gaspariju pri sodniku za preliminarne preiskave. V soboto, ko še ni bilo znana odločitev sodišča ministrov, je Remo Gaspari izjavil, da se bo, v primeru povoljnega mnenja tega sodišča, zavzel za takojšnje nadaljevanje postopka, ne da bi o tem razpravljal italijanski parlament. Med preiskavo je sodišče ministrov med številnimi pričami zaslišalo tudi predsednika nogometnega kluba Rome Giuseppeja Ciarrapica in posl. Nenno D’Antonio, ki sta se udeležila nekaterih slovesnosti v družbi bivšega ministra Gasparija. Z njim je sedaj pod sodnim udarom tudi načelnik helikoptrskega oddelka gasilcev iz Pescare Silvano Colafigli, tisti, ki naj bi “skrbel” za |J ministrove helikopterje. Sodni postopek zoper domnevnega ugrabitelja malega Farouka Kassama CAGLIARI - Matteo Boe, zlikovec, ki so ga 13. oktobra letos aretirali v hotelu »U’ Palmu« v Porto Vecchiu na Korziki, kamor se je zatekel, da bi prebil tri dni z ženo in otrokoma, naj bi bil vpleten v ugrabitev malega Farouka Kassama. Sodnik za preliminarne preiskave iz Cagliariju Michele Jacono je izdal zoper njega zaporni nalog zaradi ugrabitve, večkratne povzročitve telesnih poškodb in protizakonite nošnje orožja. Namestnik državnega pravdnika Mauro Mura pa je pojasnil, da imajo številne dokaze, iz katerih naj bi izhajalo, da je Boe eden od organizatorjev in materialnih izvajalcev Kassamove ugrabitve. Trenutno je Boe v marsejskem zaporu »De Baumettes«, saj mu morajo soditi tudi za tevilne prekrške, ki jih je naredil v Franciji. Mauro Numa je vCeraj znova poudaril, da za malega Kassama ni bila plačana nobena odškodnina, zaradi preiskovalne tajnosti pa ni hotel povedati, kako so prišli do Mattea Boeja, Čeprav so njegovo ime omenjali že takoj po ugrabitvi. Pristavil pa je, da še vedno išCejo kraj, v katerem so Kassama skrivali. Boeja naj bi italijanskim oblastem izročili Cez štiri-šest mesecev (v Franciji mu sodijo zaradi posesti orožja in lažnih podatkov), Ce pa se bo njegov povratek v domovino podaljšal, ga bodo italijanski sodniki zaslišali v zaporu v Marseillu. Boe je iz zapora v Asinari, kjer je prestajal 16-letno zaporno kazen zaradi ugrabitve Sare Niccoli, pobegnil skupaj s Salvatorejem Durasom septembra 1986. Za to ugrabitev mora še odsedeti veC kot 13 let in pol, poleg tega so mu zaradi pobega naložili še nova štiri leta ječe. Napolitano sprejel predstavnike tiska RIM - Predsednik poslanske zbornice Giorgio Napolitano je vCeraj sprejel predsednika in tajnika Časnikarske zveze Roidija in Santerinija, koordinatorja Zveze kronistov Columbo in elana Časnikarske zbornice Vialija. Na srečanju so se pogovarjali o vprašanjih reklamnega trga oz. uravnovešenosti med tiskano in televizijsko informacijo, o RAJ in o poklicni tajnosti. Primorski dimih Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei MonteccU 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm ‘ Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei MonteccU 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. MonteccU 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasm modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finanCm in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT lema 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišCu v Trsu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG TRST Torek, 17. novembra 1992 NOVICE Častni konzulat Češke in Slovaške Trst je postal sedež Častnega konzulata Češke in Slovaške republike, ki so ga zlasti tukajšnji gospodarski krogi s Trgovinsko zbornico na Čelu dolgo pričakovali. Po pozitivnem odgovoru rimskega zunanjega ministrstva so se za konzulat izrekle tudi Češkoslovaške oblasti. Naslov Častnega konzula s pristojnostjo za vso Furlanijo-Julijsko krajino so zaupali Francu Valti. Gledališče Verdi starim in novim abonentom Gledališče Verdi, ki bo tokratno sezono predstavilo v dvorani Tripcovich, poziva vse dosedanje abonente, naj se osebno zglasijo v uradu gledališča na Trgu Unita. Zaradi preselitve v novo dvorano morajo namreč prilagoditi in spremeniti abonmaje: dosedanji abonenti imajo Cas do nedelje, 29. t.m., da potrdijo abonma. Abonenti redov A, B, C, D in E bi se morali (tudi telefonsko) oglasiti v sodih dneh, v lihih pa abonenti redov F, G, H, L in S. Uprava gledališča tudi naproša tudi abonente, ki ne nameravajo obnoviti abonmaja, da to Cimprej sporočijo, zato da bi lahko prosta mesta ponudili številnim interesentom. Morebitna prosta mesta bodo dah v prodajo po 29. novembru, sezona pa se bo zaCela sredi decembra. V blagajni na Tigu Unita so na voljo tudi vstopnice za tretji koncert iz niza »duhovnih koncertov«, ki bo v cerkvi sv. Frančiška v petek, 20. t.m., ob 21. uri. Tokrat bodo na sporedu skladbe Luigija Cheru-binija in Bacha, orkester in zbor gledališča Verdi pa bo vodil madžarski dirigent Carl Melles. O plinskih priključkih odslej samo v tržaških uradih ACEGA Občinsko podjetje za električno energijo, plin in vodo ACEGA sporoča, da pri devinsko-nabrežinski občini od včeraj ne deluje veC posebno okence ACEGA za stranke, ki bi si želele plinski priključek v občini. Od danes bodo vse operacije in akte o pripravi in podpisu pogodb za plinski priključek opravljali izkljcno pri okencih ACEGA v Ul. Genova 6 z umikom od 7.25 do 11.30. Mednarodna revija o filmu in gorah Trst bo od 23. novembra do 15. decembra gostil 3. mednarodno revijo o filmu in gorah. Prireditev, ki jo bodo predstavili danes na tiskovni konferenci, je organizirala Italijanska zveza “šport za vse” UISP, nosi pa naslov »Nagibati se je nevarno«. Revija poteka hkrati z drugimi podobnimi manifestacijami v Reggio Emiliji, Bologni, Bellu-nu, Sospiroli, Veroni in tudi v Ljubljani. Njen cilj je predvsem razširitev kroga ljubiteljev gora in planinstva, želi pa tudi opozoriti na zaščito okolja. Letos bo na reviji govor predvsem o alpinizmu, o vzhodnoevropskih kulturah, o kanuju, o prostem letenju in o množičnih fenomenih. Novo tajništvo DSL v devinsko-nabrežinski občini Walter Skerk ni več politični tajnik devinsko-nabrežinske sekcije Demokratične stranke levice. Njegovo mesto je prevzelo tajništvo, ki ga sestavljajo Eugenio Brissi, Elena Crasnich in Massi-mo Veronese. Tako so odločili na nedavni sekcijski konferenci, ki so jo priredih v okviru priprav na pokrajinsko organizacijsko konferenco DSL, ki bo 19. in 20. novembra v Trstu. Skerk je odstopil zaradi poklicnih obvez. Na sekcijski konferenci so govorili o političnem položaju v občini in o organizacijskih vprašanjih, s katerimi se sooča Occhettova stranka. Zahvalili so se VValterju Skerku za opravljeno delo. Drevi repentabrski občinski svet Zakonski predpis o krajevnih financah nalaga občinskim upravam dolžnost, da v teku novembra pripravijo in odobrijo tako proračun za finančno leto 1993, kot večletni investicijski plan. S tem v zvezi se bo drevi ob 20. uri sestal repentabrski občinski svet, na katerem bo uprava predstavila predlog proračuna, o katerem bo tekla razprava sedem dni kasneje.(BS) Konec tedna v Trstu vsedržavni kongres onkoloških kirurgov Od Četrtka, 19., do sobote, 21. t. m., se bo na tržaški pomorski postaji odvijal 16. vsedržavni kongres Italijanskega društva za onkološko kirurgijo. Na njem bo govor o rakastih obolenjih želodca, požiralnika, Črevesja in jeter. Sodelovalo bo 150 predavateljev, med temi tudi prof. Crucitti iz Rima, ki je znan po tem, da je dvakrat operiral papeža Janeza Pavla H. Kongresu bo predsedoval prof. Aldo Leggeri, ki je sicer ravnatelj Inštituta za klinično kirurgijo Univerze v Trstu. Namenjen je vsem onkologoškim kirurgom, pa tudi drugim zdravnikom, ki imajo opravka z rakatimi obolenji. Kongres se bo pričel v četrtek ob 19. uri, končal pa se bo v soboto okrog 13. ure. Fotografski natečaj sindiKotov o temi Otroci in okolje Deželni inštitut za študije in dokumentacijo, ki deluje v okviru Nove delavske zbornice CGIL je pred Časom razpisal XII. fotografski natečaj, ki je deželnega značaja in ima tokrat za osnovno temo ekološko problematiko. NateCaj ima naslov«Čisto ozračje za človekove mladice - otroci in okolje«. Inštitut sporoča, da zapade rok za predložitev del v petek, 20. novembra. Udeleženci natečaja lahko pošljejo svoje fotografije na tajništvo CGIL v Ul. Pondares 8 (prvo nadstropje). Udeleženci, ki še niso presegli osemnajstega leta starosti, pa morajo svoja dela izročiti na sedežu Združenja Arci Ragazzi v Ul. Marconi 36/b med 15.30 in 19. uro. ■ 1 : /'V; VREME / OB 18. URI V SREDIŠČU MESTA Silovit naliv povzročil težave v centru mesta Največ nevšečnosti pri Volti di Chiozza, in v Miramor-skem drevoredu. Pol metro vode no Cesti zo Lonjer Marjan Kemperle Silovit naliv se je včeraj okoli 18. ure ulil nad Trstom. V nekaj minutah so debele kaplje dežja preplavile ceste, ulice in trge in povzročile mnogo preglavic avtomobilistom in pešcem. Promet se je upočasnil, zastoji pa so se kopičili tudi potem, ko je dež poma-lem odjenjal. Kljub nevšečnostim včerajšnja ploha ni povzročila toliko gorja, kot tista izpred nekaj tednov. Takrat so se iz višjih predelov mesta zgrnile v središče pravcate blatne reke, ki so preplavile mestno središče. Tokrat ni bilo tako hudo: verjetno zato, ker je bil naliv kratkotrajen in manj intenziven od prejšnjega, morda pa tudi zaradi večje pozornosti občinskih oblasti do odtočnih cevi in grezničnih kanalov. Včeraj so zabeležili največ nevšečnosti na območju Volti di Chiozza v križišču Ul. Carduc-ci in Ul. Battisti, na območju Pasaže sv. Andreja in v Miramar-skem drevoredu. Tu je voda s svojo močjo odkrila nekaj pokrovov mestnega kanalizacijskega omrežja. Po 19. uri so morali mestni redarji začasno preusmeriti promet z Miramarskega drevoreda na Furlansko cesto zaradi tovornjaka s prikolico turške registracije, ki je pomotoma zavil na to cesto in se je moral pred barkovljanskim železniškim nadvozom ustaviti, sicer bi z gornjim delom zadel v most.To je tudi povzročilo nemalo preglavic avtomobili- stom, ki so se vračali zvečer iz mesta proti domu. Mestni redarji so pred tem posegli tudi *na Lonjerski cesti, tudi tam pri železniškem nadvozom, kjer se je nabralo kakega pol metra vode, kar je popolnoma zaustavilo promet. Tržaški gasilci so v kasnih popoldanskih urah opravili le nekaj posegov (največ zaradi preplavljenih kleti in urejanje odkritih pokrovov kanalizacije, ki so predstavljali nevarnost za avtomobiliste). Zaradi neurja je v nekaterih kraških vaseh tudi za krajši čas zmanjkala električna napeljava. Trsf med Rimom inEGS Zapleti okrog tržaškega finančno-zavarovalniškega centra offshore so bili včeraj predmet sestanka med predsednikom tržaške Trgovinske zbornice Tombesijem, evropskim poslancem Rosettijem, ki zadevi sledi v Bruslju, in Alfonsom Desiato, ki je bil eden izmed pobudnikov zakona za razvoj obmejnih območij. Ob analizi nesoglasij med italijansko vlado in EGS glede tega centra so sogovorniki skušali ugotoviti, ali obstaja manevrski prostor za nadaljevanje pogajanj z evropskimi organi in kakšne so možnosti za prilagoditev italijanskega normativa evopskim normam, ne da bi pri tem povsem popačili zamisel o finančnem centru.Trgovinska zbornica si je v tem smislu pridržala pravico do tehničnega pretresa nekaterih vidikov tega problema in se obvezala, da bo rezultate analize posredovala rimski vladi, ki je uradni in edini sogovornik Bruslja, in tudi vsem parlamentarcem iz naše dežele. ALBANIJA / DRUGO SREČANJE Za razvoj kooperacije čez Jadran V organizaciji tržaškega Inštituta za preučevanje in dokumentacijo o Evropski skupnosti in Vzhodni Evropi (ISDEE) in Inštituta za preučevanje mednarodnih odnosov iz Tirane se je včeraj v Trstu začelo drugo italijansko-alban-sko srečanje z razpravo o možnostih proizvodnega sodelovanja med obema stranema Jadrana. Po uvodnih besedah direktorja zavoda ISDEE Fava-retta in pozdravu tržaškega župana Staffierija in predsednika Trgovinske zbornice Tombesija, je posegel predsednik deželnega odbora Turel-lo, ki je za razvoj italijan-sko-albanskih gospodarskih odnosov nakazal možnost’vključitve Albanije v seznam držav, za katere je bil letos sprejet zakon št. 212 o kooperaciji s Srednjo in Vzhodno Evropo. V tem smislu - je dejal Turello - je Dežela že posredovala rimskemu zunanjemu ministrstvu specifično zahtevo, sicer pa obstaja tudi možnost kooperacije na osnovi zakona o obmejnih območjih in nekaterih specifičnih deželnih zakonov, kot npr. o poklicnem usposabljanju mladih menedžerjev. Predsednik TZ Tom-besi je na zasedanju izrazil pripravljenost ustanove za drugo izdajo brošure z najnovejšimi zakoni, ki so jih v Albaniji sprejeli na področju tujih vlaganj in ekonomskih dejavnosti sploh, in za pomoč pri ustanovitvi mešane italijansko-alban-ske zbornice. Udeležence je pozdravil tudi ministrski podtajnik Camber, ki ni mogel mimo kritične pripombe, da si mora Albanija izbrati privilegirane partnerje: ali EGS in torej Italijo, ali pa “druge bloke", pri Čemer je listarski poslanec seveda mislil na Slovenijo in na nedavni albansko-sloven-ski sporazum o sodelovanju s koprskim pristaniščem. Z albanske strani so poročali podminister za transport Sopot Haci, podminister za zunanjo trgovino Nask Afezoli in predstavnik tiranskega inštituta za mednarodne odnose Arsi Lučaj, v živahno razpravo, ki je sledila, pa je med drugimi posegla tudi predsednica deželne organizacije podjetnic AIDDA Etta Carignani, ki je udeležence pozdravila tudi v imenu svetovnega združenja podjetnic FCEM. Italijansko-albansko zasedanje se bo danes preselilo v Videm, zaključno zasedanje z nastopom podtajnika pri zakladnem ministrstvu, posl. Piergiovannija Mal-vestita, pa bo jutri ponovno v Trstu. Sporni muCITi javna seja V prostorih osnovne šole v Zavljah bo jutri z začetkom ob 18.30 javna skupščina o vprašanju načrtovane namestitve terapevtskega centra za zdravljenje uživalcev mamil na območju Frankovca v dolinski občini. Skupščino prireja miljska občinska uprava, ki jo bo zastopal odbornik za socialne službe Fulvio Vallon, Terapevtski center načrtuje združenje ”San Martino al Čampo", ki ga vodi duhovnik Mario Vatta. Slednji se že vrsto let pogumno prizadeva za zdravstveno in družbeno rehabilitacijo uživalcev mamil. Načrt, ki naj bi ga, kot rečeno, uresničili, v bližini Frankovca, je naletel na precej ostro nasprotovanje domačinov. VeC sto ljudi je podpisalo peticijo, ki nasprotuje gradnji tega objekta. Center za uživalce mamil naj bi zra-stel na površini, ki je last Ustanove za industrijsko cono (EZIT), gradbena in druga dovoljenja pa sodijo v pristojnosti dolinske občine, ki o tem načrtu še ni zavzela dokončnega stališča. Regulacijski načrt določa kmetijsko namembnost tozadevnih zemljišč. TRST / ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE Na kvesluri vrsta novosti za učinkovitejšo prisotnost varnostnih organov na teritoriju Nojvečjo skrb je namenjeno preventivnim posegom - Mesto razdeljeno no več območij Aleksander Sirk Tržaška kvestura je preuredila svoje urade, da bi v čim bolj učinkoviti meri zagotovila prisotnost policijskih organov na teritoriju. To je storila iz potrebe, ker vrtoglavo naraščajo primeri kaznivih dejanj v vseh italijanskih deželah. V naših krajih je sicer v tem pogledu mnogo bolje, saj ne beležijo večjih primerov organiziranega kriminala. Tako so vCeraj ugotavljali na sedežu tržaške kvesture, kjer sta dr. Isa-bella Massa, vodja urada za preventivne posege in šef kabineta kvesture Luciano D Agata orisala zadnje ukrepe za učinkovitejšo prisotnost varnostnih organov na teritoriju. Mesto so razdelili na štiri območja: na vzhodni predel, ki sega od Milj do veleblagovnice in samopostrežne restavracije RAM, središčni del, ki zaobjema območje okrog Ul. Car-ducci in železniške postaje, severni del mesta ter kot Četrti vzhodni predel Trsta. Znotraj teh območij bodo še druga manjše cone, v katerih bodo delovale ožje motorizirane in peš skupine. Sicer pa je kvestura že poskrbela za posebni nadzor na poštnih uradih, posebno v dneh, ko izplačujejo pokojnine. Te nove spremembe, ki so stopile v veljavo na začetku meseca, so že obrodile določene uspehe; v okviru raznih pobud je bil ustanovljen tudi urad za splošno preventivo in javno pomoč, ki deluje 24 ur dnevno. V te nove službe je bilo vključenih še dodatnih okrog sto policajev, ki so doslej opravljali druge službe, predvsem v uradih. V zvezi s temi spremembami je svoje zadovoljstvo izrazil tudi notranji sindikat SIULP. Na tiskovni konferenci je pokrajinski tajnik izjavil, da je bila sindikalna organizacija v celoti soudeležena pri teh spremembah. Dodal pa je še, da je zahtevala tudi prilagoditev organika, saj bi za optimalno zadostitev vseh potreb potrebovali še okrog 130 oseb. Pokrajinski tajnik SIULP je s tem v zvezi dodal, da imamo v Trstu veliko število mladih brez službe, ki bi lahko zapolnili -v kolikor bi seveda želeli- to vrzel. Vsekakor pa so se predstavniki kvesture zahvalili krajevnemu prebivalstvu, ki v veliki meri sodeluje z varnostnimi organi; obenem so tudi izrazili željo, da bi temu zgledu sledili tudi drugod po državi. Ravno tako je bilo na tiskovni konferenci še podčrtano, da so bili okrepljeni tudi drugi komisariati, kot na primer v Miljah in Nabrežini, ki opravljajo svoje delo izven tržaške občine. Celotna operacija je torej usmerjena v preventivno preprečevanje kriminalnih dejanj, ki so v zadnjem času v našem mestu zaskrbljujoče narasla. Isabella Massa Policija zagotavlja večjo prisotnost na teritoriju (foto Križmančič) BORŠT ZABREŽEC / PRIREDITVE KULTURNIH DRUŠTEV ^ Martinovanje ob pokušnji novega vina Poleg domačega zbora nastopili tudi pevci iz Kort nad Izolo in Veseli godci Po lanskem uspehu s° v Borštu in Zabre2clJ ponovili martinovanje 5 kulturnim sporedom, vedrilom in pokušnj0 novega vina. V nedelj0 popoldne so v srenje^0 hišo prinesli vzorce bel6 ga in Črnega vina števil0' vinogradniki. Pokušnj kakih tridesetih vin ) ^ vsebinsko do-polnjev6 zborovski koncert Mo< ^ Ivan Panger iz Kort n0 Izolo pod vodstvo Toneta Baloha in dom6 MePZ Slavec - Slovene0-ki ga vodi Danijel Grbe ^ Za dobro razpoloženje P, so poskrbeli Veseli g00 Veseli godci iz Boljunca so z glasbo nazdravili novemu vinu (foto Ferrari) iz Boljunca.(dam) TRST GM bodo v soboto poimenovali po M. Kogoju V soboto, 21. novembra bo za tržaško Glasbeno matico poseben praznik: v poznih popoldanskih urah bo na sedežu v Ul. Ruggero Manna slavnostno poimenovanje glasbene šole po Mariju Kogoju, zvečer pa bo v gledališču Miela celovečerni koncert, na katerem bo zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Stojana Kureta izvajal bogat izbor iz Kogojevega zborovskega opusa. O obeh pobudah bomo v tednu še spregovorili; danes se ustavimo le ob programu koncerta, ki napoveduje scensko glasbo V kraljestvu palčkov, sedem otroških in mladinskih ter enajst mešanih zborov in ga tako predstavlja Tomaž Simčič. Zborovski opus Marija Kogoja obsega posvetne in cerkvene pesmi za otroški, ženski, moški in mešani zbor. Po slogu in navdihu so Kogojevi zbori različni in gredo od preprostih priredb ljudskih pesmi preko zgodnjih, v glavnem tradicionalnih kompozicij, do drznih, ekspresionistično oblikovanih, melodično in harmonično nabitih skladb iz zrelega ustvarjalnega obdobja. Scenska glasba V kraljestvu palčkov za otroški zbor, klavir in flavto, je nastala verjetno okrog 1923 po naročilu Josipa Ribičiča, vendar tedaj zaradi svoje zahtevnosti ni bila izvedena. Glasba sledi vsebini igrice: palčki žalujejo za uročeno Anico. Čudežni napoj Anico obudi in v njej oživi tudi želja po svobodi. Končno dobre vile rešijo otroka. Glasbena govorica je v tem delu svobodno poznoromantična s komaj nakazanimi odmiki v politonalnost in zapletenejšo ritmiko, vendar dobro nakazuje spreminjajoča se razpoloženja na odru (po I. Klemenčiču). Otroške pesmi, ki so izšle pri Edinosti v Trstu leta 1924, je Mladinski zbor Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta že (prvič v celoti) izvedel in posnel na ploščo. Na tem programu so še ostale Kogojeve otroške in mladinske pesmi in tri otroške iz leta 1924, za katere je ohranjena izvirna skladateljeva klavirska spremljava. Otroške pesmi so bile ob svojem nastanku do tedaj najboljše tovrstne skladbe ne le na Slovenskem. Glasbena kritika jih je sprejela naklonjeno, kar se Kogoju ni dogajalo pogosto. V njih se je skladatelj znal globoko vživeti v otroško dušo in čutenje. Označene so bile kot »utelešenje slovenskega glasbenega recitativa, jezika in melodije«.(Rijavec). Mešani zbori so nastajali v razdobju od 1911 do 1932 in so bili ob svojem času sprejeti zadržano. Čeprav je objava znamenitega »Trenotka« leta 1914 vzbudila zanimanje za skladateljevo izvirnost, so neobičajne harmonije, bogate na kromatičnih napetostih, svobodno moduliranje in disonančni intervali naleteli na nerazumevanje. Kogojevim zborom so očitali »pretiranost« in celo »neizvedljivost«. Današnjemu ušesu, vajenemu vseh mogočih »avantgard«, zvenijo kar nekam domače in pomirjujoče. Pozornejšemu poslušalcu pa nedvomno odkrivajo zvočni svet, ki nagovarja sodobnega človeka in mu odpira neslutene izrazne razsežnosti. Tudi pesniškim besedilom, katerih avtorji so Gregorčič, Murn, Zupančič in morda sam skladatelj, je skupno boleče, skoraj raztrgano občutje. Skratka, Kogojevi zbori izžarevajo Avtorjev notranji nemir, iskanje pravega izraza, Ustvarjalno muko. PRIREDITVE SRD TABOR - Opčin Prosvetni dom. N °gled je fotografska ras stava ”2e 500 let. tovekove pravic oniorodcev ob 500-lel ji1'ji odkritja Amerik* 8'edi ob delavnikih o> ;6' do 19. ure do 17. tti. p BRIŠCIKI - V galeri; Qavla Hrovatina je n gied razstava umetni; p1 obrti iz kraškeg r 'Utlna. Urnik: vsak dar 'jzen ponedeljka, oi H.30 do 19.00. B A D I N S K ^R02EK DOLINA vab nedeljo, 22. t. m., o: • uri na otvoritev spe lriske plošče pokojne U župniku Albini , rnieku. Na proslav v°do sodelovali MPi aientin Vodnik ii ,sUovnosolci OS P voranc. SKD BARKOVLJE, Ul erreto 12, prireja -||edeljo, 22. t. m., ob 16 t ri Predstavitev knjigi jdnbe Smotlal jUPrehodi po Trstu«. C npgi bo spregovori Prof. Vinko Belici ecer bo popestri r°bilna skupina ri j^njsko godbe. Katarii Svradn pa bo razstavi .oje ročno barvane sr 116 rut Napovedovalka Sandra Poljšak. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v Četrtek, 19. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, predavanje prof. Katje Kalc: Island dežela ognja, ledu in vode - s predvajanjem barvnih diapozitivov o potovanju po izredno zanimivi deželi. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 21. t. m., ob 18.30, na veCer z naslovom VOJNE GROZOTE OD BLIZU. Predaval bo Walter Skerk, posebni dopisnik z vojnega območja na Balkanu. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob gospe Marie Sosič darujejo KrižniCevi 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na starše, prijatelje in starše svojih prijateljev daruje Marino Dovgan 50.000 lir za KD Slavno Škamperle. V spomin na Guida Kneza darujeta Dragica in Ivan Kreševic 20.000 lir za sekcijo ANPI Križ. V spomin na Ljubota Cunjo daruje Boris PREDSTAVE / V GLEDALIŠČU ROSSETTI Prehrupna osamljenost Po uspehu na čedajskem Miffelfestu Tretja predstava letošnje sezone Rossettijevega gledališča je dramatizacija enega najbolj znanih romanov Češkega pisatelja Bohumila Hrabala. Naslov dela je Prehrupna osamljenost. Delo v postavitvi Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine v koprodukciji s sardinskim gledališčem so predstavili že letos poleti v okviru Cedajske-ga Mittelfesta, ki so mu po zadnjih novicah ure štete, saj dežela nima veC potrebnih denarnih sredstev. Deželno stalno gledališče prišteva med svoje cilje tudi vlogo mostu med italijansko kulturo in deželami vzhodne Evrope, zato vsako leto vključi v program tudi delo avtorja teh dežel, ki pa ga navadno ne izbere med dramaturgi, temveč med pripovedniki. Tako poteka spoznavanje druge kulture skozi dvojni filter izjemnega dela in dramaticazije, kar bi sicer lahko bilo tudi v Paolo Bonacelli redu, vendar doslej rezultati niso bili ravno navdušujoči. Bohumil Hrabal se je rodil leta 1914 v premožni brnski družini. Kljub temu mu v življenju ni bilo z rožicami posuto. Preden se je popolnoma posvetil pisanju, je poskusil celo vrsto poklicev. Vse to se odraža v njegovih delih in tudi v Prehrupni osamljenosti. Roman pripoveduje o Človeku, ki ljubi knjige a jih je prisiljen uničevati, saj dela pri stiskalnici v skladišču starega papirja. Režiser Giorgio Presburger, ki je delo tudi dramatiziral, je dogajanje postavil v temno žrelo mehanske pošasti z grozečimi cevmi in nosilnimi trakovi, ki prinašajo in odnašajo papir. Sugestivna scena je delo priznanega scenografa Enrica Joba. V prehodu iz knjige na oder se je nekako izgubila duhovita lahkotnost,.v katero Hrabal odene svoj rezki sarkazem. Pri vsem tem predstava ni pridobila na dramatičnosti in tragičnosti temveč prekriva vse skupaj plast enolične turobnosti, ki je monotoni in nejasni glas glavnega igralca Paola Bonacellija niti za trenutek ne odstre, (bov) DRUŠTVA / NAVEZANOST NA TRADICIJO V KD Rovte Kolonkovec so tudi letos martinovali v veselem razpoloženju Med kulturnimi društvi na Tržaškem, ki imajo poseben posluh za obujanje starih navad in običajev, sodi tudi društvo Rovte Kolonkovec. Martinovanje je ena tistih nekdanjih navad, ki jih današnji Cas neizprosno izpodriva, v Rovtah in na Kolonkovcu pa tudi letos niso pozabili na martino-vo ter mu v Čast priredili skupno večerjo, po kateri so se še dolgo zadržali v prijetnem razpoloženju ob domači glasbi. Možina 50.000 lir za dvojezične napise v Spetru. Namesto cvetja na grob Ljubomira Cunje darujeta Vladimir in Danilo z družinama 100.000 lir za TPK Sirena in 100.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Ezia Bertocchija daruje Tea Bresciani 50.000 lir za Kulturni dom NOB iz BrišCikov. Ob dvaindvajseti obletnici smrti Franca Kavsa darujeta žena Anita in teta Viktorija 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V počastitev spomina drage Nike Vouk daruje družina Petaros-Rojc 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob drage Justine Corda vd. Svetina darujejo ožji sodelavci Vita Svetine 330.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine. Namesto cvetja na grob Milana PuriCa darujejo Rozina (Repen 130) 15.000 lir , Marija Milic (Repen 93) 20.000, družini Guštin in Grilanc 50.000 lir, družina Križman (Repen 128) 20.000 ter družini Sabani in Guštin 50.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom. V spomin na pok. Marijo Ban daruje Aldo Ban 20.000 lir za Zadrugo Ban. Nosilci krste pok. Emila Cibica darujejo 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB na Proseku. Nosilci krste pok. Paola Menegattija darujejo 150.000 lir za KD Prosek-Kontovel 150.000 lir za AO Jaka Stoka. Namesto cvetja na grob Evgena Kalca daruje Renato z družino (PadriCe 10) 20.000 lir za OS Karel Destovnik-Kajuh. Ob svoji 90-letnici daruje učiteljica Milica Golob - Cok 100.000 lir za dvojezično šolsko središče v Spetru. V spomin na pok. Marto Malalan darujeta Zora in Gabrijela (Križ 306) 50.000 lir za Skupnost Družina OpCine. V spomin na pok. Marto Malalan darujeta Ankica in Drago Sedmak 60.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Gabrovcu. V spomin na pok. Guida Kneza darujejo soletniki, soletnice, prijatelji in prijateljice ter borci 200.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V isti namen daruje Alojz Pertot 10.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu. V spomin na pok. oCeta Guida Kneza daruje hčerka Odinea z možem Geniom 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na pok. strica Guida Kneza daruje Walter Pertot 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na pok. brata Guida Kneza darujeta Bruna in Nini Pertot 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 17. obletnici smrti nepozabnega Igorja Grudna darujejo Janka in sinova 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na naše rajne daruje Pavel Baretto z družino 50.000 lir za begunce v BiH. BERITE Novi Matajur Dne 14. t. m. je opravila ravnateljski izpit dr. Marina Castellani Da ■ bi s svojim pomembnim uspehom obogatila slovensko Solo ji želi in čestita Mirjam Te dni je Damjan Ražem iz GroCane uspeSno diplomiral iz arhitekture na univerzi v Ljubljani. Iskreno mu Čestitajo prijatelji Sekcije SSk občine Dolina KINO ARISTON - 17.45, 22.15 »Arma letale 3« r. Richard Donner, i. Mel Gibson, Danny Glover. EKCELSIOR - 18.20, 22.15 »Anni novanta«, i. Ezio Greggio, Christian De Sica in Massimo Boldi. EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.00, 22.00 »Mariti e mogli«, r. Woody Allen, i. Blithe Danner in Mia Farrow. NAZIONALE I -15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE II -15.45 22.15 »Moana, bučo profondo«, porn., prepovedan . mladini pod 18. letom. NAZIONALE HI - 15.45, 22.15 »Basic instinct«., r. Paul Verhoeve, i. Michael Douglas . in Sharon Stone. NAZIONALE IV -16.30, , 22.15 »Doppia personalita« , r. Brian de Palma, i. J. Lithhgow, L. Davidovich. GRATTACIELO 18.00-20.00-22.00 »II principe delle donne«, i. Eddie Murphy. MIGNON - 17.00, 22.00 »La citta della gioia«, i. Patrick Swayze. EDEN - 15.30, 22.10 ”Alto godimento” porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Giochi di potere«, i. Harrison Ford. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »II tagliaer-be«, i. Jeff Fahey, Pierce Brosnan. ALCIONE - 17.00, 18.30, 20.00, 22.00 »II giardino dei Finzi Contini«, i. Lino Capolicchio, Helmut Berger, Dominique Sanda in Fabio Testi RADIO - 15.30, 21.30 »Accopiamenti di ragaz-ze viziose”, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 17. novembra 1992 ELIZABETA Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 16.32 -Dolžina dneva 9.24 -Luna vzide ob 0.01 in zatone ob 13.03. Jutri, SREDA, 18. novembra 1992 ROMANVREME VČERAJ: temperatura zraka 18,7 stopinje, zraCni tlak 1002,4 pada, veter jug 18 km na uro, vlaga 67- odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 16,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Jacopo Toso, Riccardo Schiraldi, Eriča Bardi, Jessica Balestrini, Marco Giannini. UMRLI SO: 74-letni Bruno Heller, 86-letna Aurora Lantier, 88-letni Giorgio Pison, 78-letna Anna De Rocco, 35-letna Oriana Bernardis, 51-letni Dario Ljuba, 83-letni Vladimiro Leschi, 67-letni Federico Annunziato, 81-letni Duilio lahmel, 80-letni Alfredo Mart orana, 67-letni Aurelio Stranj, 72-letni Giordano Ulcigrai, 73-letni Radames Zuiz, 59-letna Marisa Michelazzi, 86-letni Demetrio Capozzari, 82-letna Teresa Zamparutti, 99-letna Filomena Carretta, 63-letna Graziella Petronio, 89-letna Teodora Lazzarini, 92-letna Angela Querin. j i LEKARNE Od ponedeljka, 16. do nedelje, 22. novembra 1992 Normalen urnik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Trg Gioberti 8 -sv. Ivan (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 50 - sv. Ivan, Trg Oberdan 2, Milje -Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. S ČESTITKE V Križu, na hišni številki 584 ERIK GRUDEN danes praznuje rojstni dan. Obilo zdravja in veliko uspeha v šoli in pri igranju nogometa mu želijo mama, oče, nona Dragica, stric Franko, nona Giuditta in Milko ter družini Mislej in Doljak; mala Petra pa mu pošilja 13 poljubčkov. g_______ IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA vabi na izlet v Passariano - Vilo Manin na ogled razstave evropskih dragocenosti »Ori OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Zaradi uvedbe nove tehnologije se je urnik sprejemanja oglasov za objavo naslednjega dne spremenil kot sledi: - osmrtnice, zahvale in sožalja od 8.30 do 15. ure, - uokvirjeni oglasi, obvestila in mali oglasi od 8.30 do 12.30. PUBLIEST, UL. MONTECCHI 6, III. NADSTROPJE, TEL. 7796611 Torek, 17. novembra 1992 e tesori d’Europa«, v torek, 24. t. m.. Vpisovanje do 20. t. m. v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2 v Trstu, kjer boste dobili potrebna navodila. ‘ SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL iz Devina-Nabrežine, v sodelovanju s turistično agencijo Nord-Est prireja v torek, 8. decembra izlet na kmetijo s kmečkim turizmom Old River v kraju Chiesa Nuova sul Piave. Informacije na tel. št. 200007 ali 200036. KMEČKA ZVEZA v sodelovanju s Krutom prireja za svoje Članstvo sedemdnevno bivanje v Šmarjeških Toplicah in v Dolenjskih Toplicah od 28. t. m. do 5. decembra letos. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324. GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira silvestrovanje v zdravilišču Dobrna od 31. decembra do 2. januarja 1993. Na razpolago je še nekaj mest. Vpisovanje in informacije v SošCevi hiši na Proseku danes od 19.00 do 20.30. Sl SOLSKE VESTI GLASBENA MATICA obvešCa, da se bo zaCel jutri, 18. t. m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah in ob 17.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, teCaj predšolske glasbene vzgoje. MALI OGLASI NUDIM lekcije iz matematike in fizike za višje šole. Tel. na št. 43176. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine, tel. 229234. KEMIJSKI inženir nudi lekcije iz matematike, fizike in kemije. Tel. na št. 229234. RABLJENO spalnico išCem v okolici Gorice. Plačilo po dogovoru. Tel. 884077. OSMICA v Ivanjem Gradu pri TavCarju nudi do 15. novembra domaCe klobase, kraški pršut , teran in belo vino. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je odprl Milic v Zagradcu. OSMICO je odprl Ušaj iz Nabrežine. OSMICA je odprta v Koludrovici vsako vsako soboto in nedeljo. GARDEROBNO omaro, visoko 250 cm, 5 vrat, skoraj novo, prodam. Tel. na št. 229347. PRODAM pletilni stroj, superavtomatiCen defendi brother model KM 2000, kompleten s skedami, malo rabljen, za 700.000 lir po dogovoru. Tel. od 18. do 20. me na št. 228903 PRODAM audi 100 -CD5, letnik 81, v odličnem stanju, 3.500.000 lir z garancijo. Tel. v uradnih mah na št. 395090. PODARIM dvomesečno živahno psičko male rasti. Tel. na št. 200865 vsak dan od 15. do 16. ure. KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu. Tel. na št. 722872. OBRTNIK vgrajuje blindirana vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih mah na št. (040) 228834. MLAD PAR išCe v najem majhno hišo ali stanovanje v enem izmed naslednjih krajev: Stivanu, TržiCu, Ronkah in Starancanu. Tel. na št. 229234. DIPLOMIRANA PRE-VEJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenšči- ne. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen je individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Telefon/Fax 0481/522250. ZADRUŽNI center za socialno dejavnost išCe sodelavce za nego in oskrbo starejših oseb na domu. Pisne ponudbe poslati na sedež zadruge v Trstu, Ul. Cicerone 8/B. UPOKOJENA gospa nudi pomoC pri negi otrok po možnosti na območju Krasa. Tel. na št. 251002. PROSTORE primerne za ambulanto ali urade, v središču Nabrežine dajem v najem. Tel. v večernih urah na št. 823293. 17.11.1991 17.11.1992 Ob prvi obletnici smrti našega dragega Antona Stegla se ga ž ljubeznijo spominjajo žena Marija, sin Boris, hčeri Neda in Katja ter vnuki Božje polje, 17.11.1992 t Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Josip Štoka Pogreb bo jutri, 18. novembra, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovelu. Žalostno vest sporočajo hčerka Anica z možem Vinkom, vnuk Klavdij z družino, vnuk Mitja, zet Slavko, sestra Ivanka, brat Emil in drugi sorodniki. Kontovel, 17. 11. 1992 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Zapustil nas je naš dragi brat in stric Aurelio Stranj Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 19.t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice tržaške bolnišnice v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo brat Angel, sestre Ema, Ljuba in Gioconda in drugo sorodstvo. Dolina, 16. 11. 1992 Sporočamo, da bo pogreb Josipa Straina jutri, 18. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. SVOJCI Dolina, 17. 11. 1992 Ob smrti Pepija Straina iz Doline, svojega dolgoletnega člana, izreka prizadeti družini iskreno sožalje Sekcija Slovenske skupnosti - Dolina 12 Torek, 17. novembra 1992 GORICA NOVICE Zasedanje komisije za izvajanje osimskih sporazumov Na Prefekturi v Gorici bo tudi danes zasedala mešana slovensko-italijan ska komisija, ki sledi izvajanju osimskeih sporazumov. Gre za običajno in že dogovorjeno obliko stalnega posvetovanja. Predmet pogovorov so tudi tokrat nekatera skupna vprašanja, od pregleda naCrta skupne obrambe pred toCo, do nekaterih vprašanja pre-mošCanja meje, kakor tudi do vprašanj s področja vodnega gospodarstva. VeC zanimanja bo nedvomno za srečanje, ki je napovedano za 19.t.m. v Novi Gorici in kjer bodo razpravljali o izvajanju videmskega sporazuma. Odobrili naj bi tudi osnutek nove potne listine. Pokrajina pripravlja programske posege za 7, 3 milijarde lir investicij Goriški pokrajinski odbor pripravlja te dni okvirne načrte za posege, ki jih bo financirala Dežela na osnovi takoimenovanih programskih dogovorov. V ta namen bodo porabili skupaj 7, 3 milijarde lir. NaCrti zadevajo, kakor je na zadnji seji pokrajinskega sveta poročal predsednik Gino Saccavini, urejanje in dokončanje del v Attemsovi palači na Komu, opremljanje industrijske cone v Vilešu, urejanje in reguliranje Birše itd. Pristojnost za izdelavo in predložitev načrtov ima pokrajinski odbor, medtem ko se bo pokrajinski svet z načrtovanimi posegi seznanil na prihodnji seji, ki bo v Četrtek, 19. t.m. Kmečka banka spet znižala obrestne mere na posojila Najboljše stranke pri Kmečki banki bodo od jutri dalje koristile posojila po ugodnejši obrestni meri. Prime rate bo namreč znašal 15 odstotkov. Najvišja možna obrestna mera na posojila pa bo 21 odstotkov. Kmečka banka je v zadnjih treh tednih že dvakrat znižala svoje aktivne obrestne mere. Tudi zadnji odločitvi je botrovalo dejstvo, da je emisijski zavod Banca dTtalia znižal uradno diskontno mero na 13 odstotkov, da bi pospešil proces oživljanja gospodarske dejavnosti in kot odraz optimističnih pogledov na razvoj gospodarske dejavnosti. Vest o znižanju obresti bodo z zadovoljstvom sprejeli predvsem gospodarski operaterji. Martinovanje Društva upokojencev Člani Društva slovenskih upokojencev so si za letošnje praznovanje Martina omislili izlet v Brda. In kaj se za Martina bolj prileže kakor obisk v vinski kleti, kjer se iz mošta rodi vino? V nedeljo, 8. novembra, so se tako odpeljali na Dobrovo, si ogledali zadružno klet, celoten potek proizvodnje, zaključili pa seveda s pokušnjo. Drugi del izleta je veljal gradu Dobrovo, ogledu muzejskih zbirk oz. stalne razstave MušiCevih del. V grajski restavraciji je bila zatem lepa družabnost s tombolo, igricami, skupno večerjo. Previsoki davki na stavbe v Gradežu Prebivalci Gradeža in zlasti lastniki stanovanjskih zgradb protestirajo proti ocenitvi vrednosti, ki jo je določila državna davCna uprava. Ugotavljajo namreč, da je bila dohodnina in vrednost stavb ocenjena previsoko. Pred dnevi so priredili protestno zborovanje z zahtevo, da se ponovno preučijo kvocijenti za določanje vrednosti. Tako zahtevo je podprla tudi občinska uprava v Gradežu. Zahteva je naletela tudi na podporo goriškega pokrajinskega odbora, ki je izglasoval resolucijo. Poleg solidarnosti z upravitelji Gradeža in s tamkajšnjim prebivalstvom, vsebuje resolucija priporočilo, da se ob reviziji kvocijen-tov upošteva raznolikost stanovanjskih objektov in proizvodnih struktur. _______POPLAVE / HUDOURNIK BIRSA PREPLAVIL OBMOČJE OD KOPRIVNEGA DO ROMANSA_ Vasi in ceste pod vodo Največ težav v občinah na desnem bregu Soče - Prve evakuacije posameznih hiš v Fratti V Gorici zaskrbljenost zaradi Koma - Zaprti cesti proti Vidmu in Gradišču - Usadi v Brdih Celo noC trajajoči nalivi so bili dovolj, da je hudournik Birša, tako kot že pogosto v preteklosti poplavil dobršen del ravnine na desnem bregu SoCe. Res je bilo deževje, ki se je zaCelo predsinoci in se skoraj brez presledka nadaljevalo vso noC in ves včerajšnji dan, izjemno intenzivno: na območju Gradišča in Koprivnega so na primer do 12. ure včeraj izmerili skoraj 130 mm dežja. Vseeno pa to še ne opravičuje katastrofalnih posledic ujme, do katerih je prišlo predvsem zaradi že dolgo let nerešenega vprašanja ureditve Birše. Prav ta v normalnih raz- Marko Marinčič merah majhen in navidez nenevaren potok je včeraj ponovno povzročil ogromno materialno škodo in poplavil polja, vasi in ceste. Birša je prestopil desni breg pri Koprivnem vCeraj okrog 9. ure. Voda je kmalu zalila tamkajšnjo ulico Roma, nato še druge ulice, kleti in pritlične prostore. Poplava je kmalu zajela tudi bližnje kraje od Moša, Slovrenca, Morara pa do občine Romans, kjer je bil najbolj izpostavljeni zaselek Fratta že dopoldne povsem pod vodo. Težave so imeli tudi v Versi, deloma v Romansu in ponekod v občini Marian. O stanju na tem najbolj prizadetem območju sicer poročamo na drugem mestu. Povodenj je precej težav povzročila v prometu. Pri Koprivnem je voda preplavila državno cesto 56 proti Vidmu, ki je bila vCeraj dopoldne veC ur zaprta prometu. Cesta je bila sicer s težavo spet prevozna popoldne. Prav tako so bile neprevozne številne pokrajinske ceste med poplavljenimi kraji. Sredi dopoldneva so SKGZ / POKRAJINSKI OBČNI ZBOR Zveza v Gorici na poti prenove Slovenska kulturno -gospodarska zveza bo v soboto imela v dvorani goriške pokrajine svoj prvi pokrajinski občni zbor. Ta mejnik pomeni uresničevanje prenove v organizacijski strukturi, ki je bila odobrena na junijskem deželnem obenem zboru v Trstu. Za Goriško pa pomeni tudi in predvsem začetek uresničevanja že večletnih prizadevanj po večji pokrajinski avtonomiji in po taki krovni organizaciji, ki naj bo vernejši odraz razvejanega delovanja in življenjskosti manjšine oz. tistega njenega dela, ki se prepoznava v SKGZ. Razprava, ki bo privedla do sobotnega pokrajinskega zbora traja že nekaj let in so k njej precej prispevale mlade sile in novi pogledi, ki so si utrli pot v zvezi. Se posebno intenzivna pa je bila v zadnjem Času, ko so se vrstila dobro obiskana srečanja v posameznih krajih, kjer delujejo zveza in njene Članice. Slišati je bilo dosti predlogov, sugestij, tudi kritik. Vsekakor pa so bila mnenja o prenovi organizacije odločno pozitivna. Obračunu tega intenzivnega pripravljalnega dela predvsem pa odobritvi pravil za delovanje SKGZ - Gorica je bila posvečena seja pokrajinskega sveta, ki je bila pred nekaj dnevi v Gorici. Na njej je dosedanji pokrajinski predsednik Boris Peric poročal o pripravah na občni zbor in predložil osnutek pravilnika, ki so ga elani po dolgi in poglobljeni razpravi tudi odobrili. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, velja vsekakor opozoriti na nekaj pomembnih novosti. Prva zadeva Članstvo: poleg organizacij, združenj, društev in ustanov bodo poslej lahko elani zveze tudi posamezniki. Podpisati bodo morali le izjavo o pristopu k “samostojni, nestrankarski in demokratični organizaciji Slovencev na Goriškem", kot se označuje zveza. Na obenem zboru bodo lahko sodelovali vsi elani in delegati kolektivnih Članic, ki bodo izvolili pokrajinski svet in predsednika. Novi so tudi postopki za izvolitev teh organov. K temu se bomo še povrnili, saj bo o kandidaturah pokrajinski svet spet razpravljal na seji v Četrtek. (MM) morali zapreti tudi državno cesto proti Gradišču in sicer v začetnem delu na Majnicah. V tem primeru so za težave krive neprimerne greznice, ki niso požirale vse vode, ki se na to območje. steka tudi z obronkov Kalvarije in prinaša s sabo tudi grušC in zemljo. Ponekod je na cestišCu voda dosegla meter višine. Cesta je bila vCeraj pozno popoldne še vedno zaprta. Težave so bile tudi drugod. Skoraj vsi podvozi v LoCniku, Mošu in drugod so bili neprevozni. Ponekod se je voda nabirala tudi v mestu, kar je moCno oviralo, ni pa onemogočalo prometa. Delno je bila zaprta Ul. Tuscolano tik za bolnišnico. V sami bolnišnici ni bilo hujše škode razen že skoraj običajnega pronicanja vode v podzemne rove. Hujše je bilo v Pevmi, kjer se je (spet zaradi pomanjkanja primernih greznic) zbirala voda z Oslavja in bližnjih gričev ter povsem preplavila cestišCe. V Brdih je bilo nekaj usadov. Manjšega so števerjanski občinski delavci odstranili na cesti z Bukovja v Dvor, večji pa se je usul v Grojni tik ob križišCu s PROMET Smrtna slabost 52-lefnega Goričana Prometna policija je vCeraj zjutraj posredovala v Slovrencu, kjer se je okrog 7.30, na državni cesti št. 56 pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom. 54-letni Franco Specogna iz Gorice, ul. Brigata Treviso 31 je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom s katerim se je peljal v smeri proti Gorici ter zavozil s ceste na svoji levi strani. Specogna je umrl med prevozom v bolnišnico, vendar se zdi, na podlagi prvih ugotovitev, da je smrt nastopila zaradi nenadne slabosti in ne zaradi poškodb. V avtomobilu se je peljala tudi Specogneva žena, 59-letna Lea Qualig, ki pa v nesreči ni bila poškodovana. cesto proti Podgori. Težave so bile tudi na cesti z Oslavja v Ste-verjan zaradi usada na Sovenci. Cesta je bila prevozna le po enem voznem pasu, zaradi Cesar so morali preusmeriti progo avtobusov APT. V Gorici je voda ponekod poplavila kletne prostore in garaže. V šoli Ascoli na Trgu Culiat so morali en razred preseliti, ker je deževalo v učilnico. NajveC skrbi je bilo v severnem delu mesta zaradi nevarnosti ponovne poplave Korna. Občinska služba za civilno zaščito in mestni redarji so stalno nadzorovali stanje. Prebivalcem najbolj izpostavljenih hiš so svetovali, naj z vrečami zavarujejo vrata. Pretok Korna je bil povečan, vendar prave nevarnosti tudi zaradi uspešnega zadrževanja vode v bazenu na Pikolutu ni bilo. Stanje SoCe in Vipave vCeraj še ni bilo dramatično. SoCa je zalila nižje predele pri ZdravšCinah, prav tako je Vipava preplavila nekaj bolj izpostavljenih polj pred sotočjem s SoCo, neposredne nevarnosti za naselja pa ni bilo. (Na slikah - foto Studio Reportage - levo: Birša v Koprivnem; desno zgoraj: cesta na Majnicah; spodaj: usad v Grojni). NOVO / POKRAJINSKI ODBOR Za graditev enotne levice Pristopili člani štirih strank Pobuda, ki jo je pred dobrim mesecem v Rimu najavila skupina uglednih predstavnikov levičarskih strank in ki ima kot cilj sestavo koalicije, ki bi lahko prevzela vlado, je tudi v Gorici naletela na zanimanje in precejšen odmev. Sredi prejšnjega tedna so namreč ustanovili pokrajinski odbor, ki si bo v krajevni stvarnosti prizadeval za sestavo levičarske koalicije in za izhod iz sedanjega zelo zapletenega družbeno-politiCnega stanja. V prvem obdobju bodo predstavniki odbora s predavanji, javnimi razpravami, srečanji in raznimi drugimi pobudami pojasnjevali smisel in cilje odločitve. Pokrajinski odbor SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA GORICA samostojna nestrankarska demokratična organizacija Slovencev v Italiji. 7. pokrajinski občni zbor sobota. 21. ncvembci.oblS. uri Sejno dvorano Pokrojhslego sveto. Kbtzo riala 56. ŠTMAVER / POBUDA RAJONSKEGA SVETA IN DRUŠTVA SABOTIN Pohod več kot dvestotih na Sabotin Množično srečanje se je nadaljevalo z družabnostjo v nekdanji šoli v Štmavru VeC kot dvesto ljudi se je v nedeljo udeležilo pohoda na Sabotin, ki ga je priredil rajonski svet z društvom Sabotin. Zbrali so se v Stmavru in se peš napotili proti vrhu, kjer je bila med ruševinami cerkvice sv. Valentina prvič po 20 letih maša. Župnik Makuc je pri tem dejal, da mora ta kraj, kjer so se vojaki klali med prvo svetovno vojno, biti posvečen miru in sožitju med narodi. Srečanje, na katerem je pel moški zbor iz Stmavra, se je nadaljevalo do večera z družabnostjo. sestavljajo predstavniki socialistične stranke, demokratične stranke levice, socialdemokratske stranke in tudi predstavniki zelenih Franco Bressan, Manuela Botte-ghi, Danilo Canesin, Max Cellie, Sergio Delfabro, Rosamaria Fontana Forzi, Oliviero Furlan, France-sco Messineo, Giovanni Messineo, Tiziana Mita-ritonna, Paolo Silveri, Renato Tossi, Lucio Ulian in Paolo Zuliani. V okvir združevanja sil na levici pa sodi tudi nedavno srečanje med predstavniki PSI, PSDI in DSL v Gorici. Potekalo je na sedežu PSDI, udeleženci pa so ga ocenili kot "zgodovinski” dogodek za Gorico in tukajšnjo stvarnost. H RAZSTAVE V župnijski dvorani v Doberdobu je do 30. novembra odprta razstava razglednic iz prve svetovne vojne in tudi razstava slik An dreja KosiCa in Renza Moreua. Ogled je ob delavnikih med 18. in 20. uro, ob nedeljah pa med 11. in 13. uro. OBVESTILA OBČINA SOVODNJE sporoča, da se bo nocoj ob 20. uri sestala v občinski dvorani komisija, ki bo predhodno pregledala naCrt Soškega parka. Načrt naj bi nato predvidoma pred koncem meseca odo-bril občinski svet-Nocojšnjega sestanka se lahko udeležijo vsi, ki jih to zanima. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRIT prireja 20. t .m. vsakoletno družabnost z večerjo. Tokrat bodo obeležili tudi 20-letnico delovanja. Vpisovanje in informacije do 18. t.m. pri Alenki (teh 78092), Paolotu (78207) in Darinu (882193). ODBOR KD SOVODNJE obvešča elane in prijatelje, da bo v tej sezoni, vsako sredo odprt javnosti urad domačega kulturnega doma. Sprejemali bodo predloge in priporočila 0 delovanju. Urad bo odprt od 18.30 do 19.30. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE vabi šolsk0 osebje (tudi bivše), o3 večerjo in družabnost’ kjer bodo izrekli priznanje letošnji111 upokojencem. Večerja 1 družabnostjo bo v petek 4. decembra, ob 19.45 prl Francetu v Sovodnjah’ Prijave sprejemajo odborniki SSS najkasneje do h decembra. M VJ LEKARNj KINO GORICA VITTORIA 20.30 "Juliana”. Film iz ciklusa CVCS. CORSO 17.30-22.00 «Anni 90«. VERDI 17.30- 22.00 «11 principe delle donne”. TRZIC COMUNALE 20.30 gledališka predstava "La cage aux folles”. DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI Tratnik 34 - tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU . RISMONDO ul. E. 52 - tel. 410701. rogre?! Danes v Gorici ob 1 ^ uri Giuliana Silvi vd°v Mitton, iz splošne bo^ nišnice v cerkev Stražicah in na glavd pokopališče. PRIMORSKA Torek, 17. novembra 1992 NOVA GORICA/SESTANEK MEŠANE KOMISIJE Kdaj nove prepustnice? Tudi o novih mejnih prehodih SEVERNA PRIMORSKA/SPET POPLAVE Obilna moča -hude težave Včeraj je padlo 3001 dežja na kv.m Slovenija in Italija bdita nad izvajanjem sporazumov, ki urejajo stike, odnose in sodelovanje med dvema sosednjima državama ob meji. Državi sproti odpravljata morebitne drobne težave, ki so povečini Cisto tehnične narave, pri Čemer sodelujejo tudi policisti in cariniki z obeh strani meje in drugi mejni organi. Znanao je, da vsi ti že dolgo stalno in vzorno sodelujejo. V takšnem ugodnem vzdušju sta se državi sporazumeli, da bosta pripravili 19. in 20. novembra v Novi Gorici prvo redno zasedanje stalne mešane slovensko-italijanske komisije za izvajanje Videmskega sporazuma (videmski zato, ker je bil veC kot pred 30 leti v glavem mestu Furlanije Julijske krajine podpisan) o maloobmejnem potniškem prometu. Kot smo lahko izvedeli, bo komisija obravnavala vsa pomembnejša vprašanja v zvezi s tem. Nemara bo najvažnejše dejanje komisije v tem, da bo potrdila že doseženi sporazum o tem, da bodo kmalu, morda že do konca letošnjega leta prekvalificirali sedanji maloobmejni prehod Neblo (oziroma Jenkovo, kakor mu pravijo z italijanske strani) v medna- Maruan Drobez rodnega. Tako bi dobila Brda prvi prehod najvišjega ranga in seveda tudi večjih razsežnosti, kar bi to območje s šest tisoC prebivalci še bolj na široko odprlo v sosednjo Furlanijo. Slovensko-italijanska mešana komisija bo zagotovo obravnavala tudi druga vprašanja in predloge. Mednje sodi na primer tudi prekvalifikacija prehoda za maloobmejni promet na Erjavčevi cesti v Novi Gorici, ki naj bi dobil mednarodni status. Čezenj naj bi bil dovoljen potniški promet za avtobuse na krožni vožnji med Gorico in Novo Gorico pa tudi prevoze s taksiji. Omenimo še želje Kraševcev, ki bi radi videli kak mednarodni obmejni prehod tudi na svojem območju. Pobude so šele v začetni fazi in neenotne: nekateri bi radi videli tak prehod na sedanjem maloobmej- nem prehodu Klariči pri Brestovici, drugi spet menijo, da bi bil tak prehod najbolj smiseln pri Gorjanskem. O njih so prejšnji teden govorili tudi delegati sežanske občinske skupščine in zamisel podprli. Nadalje je pomembno tudi to, da je bilo med državama že doseženo soglasje o zamenjavi prepustnic za maloobmejni promet. Obrazec zanje je namreč že izdelan in pripravljen, dokončen sklep o njej pa naj bi sprejeli na omenjenem zasedanju v Novi Gorici prihodnji teden. Osnovna razlika med novimi in starimi prepustnicami je v tem, da je umaknjen napis v srbohrvaščini in sploh vse besedilo, ki je bilo napisano v tem jeziku v teh dokumentih. Menijo, da bodo morali po doseženem sporazumu, zamenjati kakih 200 tisoC prepustnic. Zamenjavo bodo seveda izvedli v obmejnih krajih v obeh državah. VeC bomo pisali v petek in soboto. PIRAN/MEJA Boris Vuk Občina Piran je ministrstvu za pravosodje in občo upravo poslala obvestilo, da občinsko sodišCe v Bujah v teh dneh vodi postopek za nastavitev nove zemljiške knjige katastrske občine Kaštel. SodišCe poziva slovenske državljane, ki imajo v lasti zemljišča na levem bregu reke Dragonje (dosedaj spadajo pod katastrsko občino Sečovlje), naj se mu priglasijo kot stranke. V pozivu bujskega sodišča, ki je kot vzorec priložen obvestilu, med drugim piše, da bo omenjena razprava vseeno tekla, kljub temu da povabljenega ne bo na razpravo, ob vseh možnih posledicah, ki bodo šle na breme takih strank. Kaže, da nameravajo v Bujah del katastrske občine Sečovlje (v Republiki Sloveniji) enostavno z birokratsko potezo »priključiti« h katastrski občini Kaštel (v Republiki Hrvaški). Ljudje na Obali so zato vznemirjeni, saj to ni prvi poskus hrvaških sosedov, da bi na tak naCin spreminjali mejo med obema državama. Kaže, da se razprtije med Slovenijo in Hrvaško noCejo pomiriti, kljub zagotovilom z vrbov obeh vlad. Mar levica ne ve... Dež, ki je neprekinjeno padal od nedelje popoldne, vso noC na ponedeljek, se je šele v ponedeljek pozno popoldne unesel. NajveC moCe so dobili spet v novogoriški občini, manj pa na Tolminskem in Idrijskem. Zelo moCno je deževalo tudi v sosednjih italijanskih krajih za mejo. Vodotoki so moCno narasli in marsikje prestopih bregove. Včeraj dopoldne so bili zlasti v zadregi vozniki motornih vozil, saj jih je visoka voda marsikje ujela v past. Na cesti med Vrtojbo ijn Mirnom je bilo kar Četrt metra vode, v Novi Gorici je zalilo kletne prostore na Kidričevi 15 in 18, pet hiš je zalilo tudi v Grgarju, zalilo je podvoz pod železniško progo v Šempetru. Popoldne pa je voda preplavila cesto med Tolminom in Mostom na SoCi ter med Mostom na SoCi in Slapom ob Idrijci. 2e dopoldne je zemeljski plaz zasul cesto pri Dolenji Trebuši. Med Grahovim in Bukovim so plazovi zasuli cesto na veC krajih. Voda je zalila tudi cesto med Novo Gorico in Plavami. Na Goriškem je v tem Času padlo 262 litrov dežja na kvadratni meter, kar je le nekaj manj kot v poplavah pred leti (v letih 1983 in 1987). SoCa pri HE Solkan je včeraj imela pretok 1700 kubičnih metrov na sekundo. V Gorici so se vCeraj zlasti bali potoka Koren, ki je pred leti, ko še ni bil zgrajen zadrževalnik Pikolud velikokrat prestopil bregove in poplavljal zlasti nižje predele Gorice in Nove Gorice. Tokrat se je zadrževalnik zelo izkazal, saj je opravil svojo nalogo zadovoljivo. Na fotografijah avtorja 0’Hare, posnetih vCeraj okoli poldneva, vidimo visoke vode v okolici Nove Gorice in v samem mestu. Včeraj so se predstavniki novogoriške in goriške občine pogovarjali o svojem prispevku iz osimskih sporazumov. Zlasti v zadnjem Času dokument dviga preveč prahu. Dogovorili so se, da v petek podpišeta na goriški občini župana Pelhan in Tuzzi posebno izjavo o dobrososedskih odnosih. Novogoriški župan je posebej za Republiko izjavil:»Ne bomo premikali mejo, ampak bomo razmislili, kako jo preseči. «Izjavo bo vsebovala zahtevo po avtocesti Vrtojba - Razdrto, premaknitev industrijske cone s Krasa na Goriško, itd. MEDANA / NARODOVA ZGODOVINA TOLMIN / PRIDOBILI ISO STANDARD 9001 Gradnik in Zoizut vtkana v živo briško zavest Okrili so spominsko ploščo na rojstni hiši obeh pesnikov Vojko Cuder V nedeljo 15. novembra, popoldne so se ^edanci in goriški kultni delavci spomnili ^eh velikanov duha, ki sta se rodila v tem obmej-®em kraju: dr. Alojza Gradnika, pesnika in pre-^ajalca, in Ludvika ^°rzuta, etnografa, ^nzealca in tudi pesnika. ..a njuni rojstni hiši so Jnna v spomin postavili sP°niinsko ploščo. Skromna, a zato prisrC-113 slovesnost ob prisot-r'°sti nekaterih uglednih Osebnosti iz slovenskega ^anstvenega. in umet- lska sveta je po besedah 6QVornika kot nalašč za Pramišljevanje o minlji-0sti - na sreeo tudi sla-ega. Odrinjenost, ki sta jo oba Medanca, zlasti pa Gradnik Čutila za življenje, je pustila sledove. Na sedanjih in bodočih rodovih je, da obema povrnejo, kar jima je družba po krivici kratila. » Kot Brica sta vstopila v krog tistih velikh sinov, kot so oba brata Široka (narodna buditelja), Kožlina (oCe in sin) iz Biljane, Srečko Kumar in Rado Simoniti (glasbenika), in še vrsta drugih uglednih in za narodovo sreCo delujočih mož.« PlošCo - delo Borisa Blažka - je odkril domačin Danilo Sirk. V kulturnem sporedu sta sodelovala Briški nonet in gledališki igralec PDG Nova Gorica Janez Starina. Tomaž Pavšič je spregovoril pred rojstno hišo obeh pesnikov - Gradnika in Zorzuta (Foto: 0’Hara) Mefalflex cenijo na tujem Roman Bric Tolminski Metalflex si je v minulih dneh z zaključnim testom švicarske specializirane inštitucije SQS, Članice evropskega združe.nja»CEQNET «, pridobil vrhunski kakovostni certifikat ISO 9001, s katerim se uvršCa med najkvalitetnejše dobavitelje vgradnih komponent svetovnih proizvajalcev gospodinjskih aparatov in izdelkov bele tehnike. Direktor Metalflexa Igor Fon je povedal, da 80 odstotkov proizvodnje izvažajo v veC kot 30 držav. Najboljši kupci so Italija, Španija, Francija, Nemčija. Imajo 820 zaposlenih. Del proizvodnje teče tudi v zunanjih obratih, izven matične firme v Tolminu, preko pogodbenih firm in delom na domu. Metalflex pa kljub uspešni tržni preusmeritvi in razvojni perspektivi še bremenijo posledice iz preteklosti, zlasti izguba nekdanjega jugoslovanskega trga in finančne obveznosti do bank, katere naj bi v sodelovanju s slovenskim razvojnim skladom razrešili že v naslednjih treh mesecih. Seveda so pridobljenega mednarodnega cerfikata veseh. Predvsem jim je potreben sedaj, ko jim po besedah direktorja Fona, ne cvetejo rožice. Veseh so ga tudi zategadelj, ker so se med vrhunske svetovne proizvajalce vgradnih komponent za belo tehniko prebili z lastnimi močmi in razvojem svojih SEŽANA / STANOVANJSKI PROGRAM KOBARID / TURISTIČNE GRADNJE Prodano je 280 stanovanj, od tega 121 solidarnostnih, gradnja pa že dolgo upada Vsi trije zbori obcin-„ 6 skupščine Sežana so Prejeli stanovanjski pro-?ain-.v njem so določili avila in materialne °žnosti izvajanja sta-n O0 v a n j s k e Politike.Zadolžili so Vršni svet, da pripravi Poročilo o zbranih in Porabljenih finančnih redstvih od prodaje stanovanj, in sicer od Veljavitve stanovanjske-p zakona dalje, oslancu v zboru občin anu Vodopivcu, so dali aiogo, da v skupščini Ostavi delegatsko Prašanje, zakaj ministr-Vo za varstvo okolja in Olga Knez Stojkovič urerjanje prostora ni realiziralo sklepov republiške skupščine. V sežanski občini so ob uveljavitvi stanovanjskega zakona imeli 1817 družbenih stanovanj, od tega 333 od solidarnostnega sklada. Do konca junija letos so prodali 280 stanovanj, od tega 121 solidarnostih. S prodajo 159 družbenih stanovanj so zbrali veC kot 93 milijonov tolarjev. Tistih, ki Čakajo na solidarnostna stanovanja, je približno sto. Veliko prosilcev namreč ne odda pisnih vlog, saj so možnosti pridobitve solidarnostnega stanovanja zelo majhne. Sicer pa je od zadnjega razpisa za dodelitev solidarnostnih stanovanj minilo 3 leta. Petindvajset družin pa bi v tem trenutku resnično potrebovalo stanovanje in s tem rešilo svoje nastanitvene probleme. Gradnja stanovanj že deset let nazaduje. Pred leti je bil zgrajen le en stanovanjski blok, tre- nutno gradijo še enega z 32 stanovanji. V naslednjih letih bodo v Sežani pridobili približno 140 stanovanj, v drugih krajih občine gradnja ni predvidena, razen v Hrpeljah. Z izplačilom odpravnine v višini 30 odstotkov vrednosti stanovanja in dodeljevanjem kreditov občinski stanovanjski sklad spodbuja, da tisti, ki gradijo lastne hiše, izpraznijo stanovanja. Sredstva najemnih stanovanj (8 milijonov tolarjev) bodo porabili za večje prenove in tekoCa vzdrževalna dela. Ustanovljen konzorcij za gradnjo turističnega kompleksa Stekli so dogovori o turistično - trgovskem centru pri Kobaridu, pri katerem naj bi v začetku sodelovala novogoriška in tolminska podjetja ter tolminski IS. Podpisniki naj bi v začetni fazi z različnimi deleži združili 5 milijonov tolarjev. Tolminski izvršni svet je kot eden izmed sopodpisnikov pristopil k ustanovitvi konzorcija za realizacijo projekta Turistično trgovsko rekreativnega centra v Kobaridu, v katerega so v tej fazi vključena še nogovoriška podjetja HIT, HIT invest, Projekt Roman Bric in Fininvest ter tolminski Alpkomerc. Iniciativna skupina bo s soglasjem sodelujočih do konca novembra pripravila pismo o dobrih namerah ter predlog pogodbe o ustanovitvi in organih družbe, ki bo prevzela Vse nadaljne aktivnosti pri izpeljavi tega obsežnega projekta, za katerega še niso izbrali lokacije. V turistično trgovski kompleks nekje med Kobaridom in Robičem (obsegal naj bi kakšne štiri hektarje) naj bi poleg hotelskih zmogljivosti, igralnic in športnorekreacijskih objektov vključili tudi bogato trgovsko ponudbo, servisne dejavnosti in storitve. NajveCji ustanovitveni delež, 35 odstotkov kapitala, bo prispeval novogoriški HIT, drugi podpisniki pa od 5 do 25 odstotkov začetnega kapitala, s katerim naj bi omogočili nadaljno izpeljavo projekta, pripravo projektne dokumentacije, investicijskih programov in ostalih začetnih aktivnosti pri izvedbi projekta. NOVICE Pet javnih zavodov Po odlokih sežanske občinske skupščine, sprejetih na zadnjem zasedanju 11. novembra, je v tej občini kar pet javnih zavodov. Poleg doma upokojencev v Sežani se s podobno problematiko ukvarja tudi dom v Dutovljah, ki se je preimenoval v Socialno varstveni zavod. Javni zavodi so poštah še: Center za socialno delo, Kosovelova Knjižnica in Zdravstveni dom, ki deluje izven mestnega središča še z zdravstvenimi postajami v Komnu, Dutovljah, DivaCi in na Kozini ter ambulantu v Senožečah (OKS) LDS - kandidati se predstavljajo VCeraj je LDS Sežana v vaškem domu v Križu predstavila svojega kandidata za državni zbor Davorina TerCona.V Četrtek, 19. novembra, pa pripravljajo srečanje vseh kandidatov 2. volilne enote v Sežani. Srečanje se bo pričelo ob 17, 30 mi v motelu Kompas na Terminalu v Sežani. V petek, 20. novembra, ob 18 uri pa predstavljajo svojega kandidata v Lokvi. Jutri pričakujejo v Sežani obisk predsednika LDS in slovenske vlade Janeza Drnovška, a njegov obisk še ni potrjen. (OKS) Obisk pri Korošcih Folklorna skupina s Krasa je konec tedna bila na dvodnevnem gostovanju pri naših rojakih na avstrijskem koroškem. Kraševci so se predstavih z gledališko igro Osmica v režiji Janeza Mejača. Z Osmico so se Ce predstavili po Primorski in v zamejstvu. Korošci so jim pripravili lep sprejem. (OKS). O okolju Društvo za varstvo okolja sežanske občine prireja v sodelovanju z Zelenimi Slovenije okroglo mizo na temo Stanje okolja in okoljevarstvena problematika v občini Sežana. Pogovor, na katerem bo uvodne besede podal dr. France Habe, bo jutri 18. novembra, ob 18. mi v hotelu Triglav v Sežani. Pričakujemo da se ga bodo udeležili strokovni delavci, predstavniki interesnih združenj in vsi, ki jim ni vseno, kaj se z življenskim okoljem, naravo in zdravljeni v sežanski občini dogaja. Stranka Zelenih Slovenije bo predstavila svojega kandidata v državni zbor za volilni okraj Sežana Borisa Martinčiča. (OKS) Vladna seja Jutri se bo sestala ajdovska občinska vlada na seji, kjer bo pretresla nevzdržno stanje magistralnih in regionalnih cest v občini. Stanje je novogoriško Cestno podjetje označilo kot alarmantno, saj bi morali v prihodnjem letu preplastiti 144 tisoC kvadratnih metrov površin, nujno je tudi sanirati podporne zidove na magistralki v Črnicah in na regionalni cesti od Cola proti Ajdovščini. Občinska vlada bo tudi obravnavala vključitev ajdovske občine v mrežo inkubatorjev Slovenije in razpravljala o vključenosti soške regije v program evropske skupnosti Ouverture. (A.L) Povabilo strankam na predstavitev Stranke, ki delujejo v ajdovski občini, so se odzvale na povabilo Zbornice obrti in podjetništva, da se pobliže predstavijo morebitnim volilcem predvsem iz obrtniških in podjetniških vrst. Tako bodo kandidati strank 26. novembra, od 17. ure , dalje odgovarjali v sejni sobi stavbe političnih organizacij na vprašanja, ki bodo zanje prihajala veC dni prej. Odgovori nanja bodo šli neposredno v eter lokalne radijske postaje, prenašal pa jih bo tudi Radio OpCine. (A.L) Razstava Poletna slikarska kolonija 92 V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo drevi (torek, 17. novembra) ob 18. uri odprli razstavo del, ki so nastala v letošnji slikarski koloniji v Vipavskem Križu. Kolonije se je udeležilo sedem slikarjev: Ivana Burello in Gianmarco Roccagli (Italija) in Slovenci Ljerka KovaC, Janez Matelič, Vladimir Potočnik, Oto Rimele in Marjan Smreke. Razstavo v koloniji nastalih del bo odprl ravnatelj mariborske umetnostne galerije Peter Može. Na ogled bo do 4. decembra letos. »Bil je Škerjanec...« ZKO Ajdovščina vabi abonente gledališkega abonmaja jutri, v sredo, 18. novembra ob 20. uri v kulturni dom v Ajdovščini na gledališko predstsvo dela izraelskega pisatelja Epbraima Kisbona» Bil je Škerjanec...»Gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Komedijo je režiral Boris Kobal, nastopajo Janez Hočevar - Rifle, Maja Boh in Evgen Car. Gradnikovi večeri 92 Zveza kulturnih organizacij Nova Gorica in krajevne skupnosti Dobrovo, Kojsko in Medana bodo od 19. do 21. novembra pripravile prireditve s katerimi se bodo spomnile pred 110 leti rojenega in pred Četrt stoletja umrlega briškega pesnika dr. Alojza Gradnika. Gre za tri prireditve:»Gradnik v izvirnih pesniških zbirkah »(Marijan Brecelj), »Poklon Gradniku »(literarni večer elanov Literarnega kluba Nova Gorica) in»Zlate lestve«(gledališki veCer z Gradnikovo poezijo v izvedbi PDG) . Vse bodo v grajskih prostorih na Dobrovem, začele se bodo vsakič ob 20. uri. Težki tovornjaki na ankaranski cesti Na Sveti Katarini v Ankaranu gradi Luka Koper tretji pomol. Krajevna skupnost je od nje zahtevala, da izvede ozelenitev, ki bo ločevala nove objekte od naselja. Glavni problem pri tej gradnji pa so cestne povezave, kajti težki tovornjaki, ki dovažajo material, presegajo dovoljeno obremenitev. Za to cesto je dovoljena obremenitev pet ton, po njej pa vozijo tovornjaki, ki skupaj z materialom tehtajo veC kot 20 ton. Opozarjajo tudi, da je cesta med ankaranskim križiščem in naseljem neprestano blatna in spolzka ter tako nevarna za promet. Čiščenje tega dela ceste je v pristojnisti cestnega podjetja Koper. ZNANJE Torek, 17. novembra 1992 15 EKOLOGIJA / DR2AVE SE MORAJO RESNO LOTITI KONKRETNIH AKCIJ ZA VARSTVO OKOLJA IN ZDRAVO PREHRANO Kvaliteta življenja, kakovost prehrane in kritični porabnik Sanja Muzaferija Med 20. in 24. oktobrom sta v dveh nemških mestih hkrati potekala mednarodna ekološka kongresa, v Bonnu na temo Ekološko kmetovanje in pravična trgovina, v Dehnenhorstu pa na temo Alternativna energetika. Na kongresu se je zbralo veC kot dvesto udeležencev iz vse Evrope in nekaterih neevropskih dežel. Sodelovali so predstavniki koncernov, kemiki, agronomi, predstavniki skupin državljanov, ki se borijo za Cisto okolje in biološko Cista živila, trgovci in vsi tisti, ki se kakorkoli in iz katerekoli pobude zanimajo ali ukvarjajo z ekologijo - ko gre za kmetijstvo, pravičnejšo trgovinsko menjavo ali vprašanje alternativnih virov energije. Kaj je pravzaprav kritični porabnik? To je kupec, ki se za nakup ne odloCa brez trdnih zagotovil o tem, odkod je določen pridelek ali živilo prišlo, kako so ga prepeljali, skladiščili in označili. Kadar gre za aparat, denimo za pralni stroj, bo kritični kupec pred nakupom pogledal v enega uglednih specializiranih ekoloških časopisov, na primer v frankfurtski Oeko-test, v katerem strokovnjaki redno testirajo nove pralne praške, sredstva za Čiščenje stekla, stroje za pranje posode ali perila. Upoštevati kaže seveda merila glede prihranka vode, onesnaževanja, varčevanja z električno energijo ipd. Po vseh statističnih poročilih narašča kritičnost zahodnoevropskega kupca. Zato si uvozniki tujega blaga, proizvajalci in trgovci še kako prizadevajo, da bi potencialnega kupca prepričali, da izdelek ni škodljiv, Ce gre za hrano, in varCen, Ce gre za aparat. V Nemčiji pravkar poteka velika kampanja pod geslom: “Essen aus den Genlabor? Natuerlich nicht! “ (Jesti iz genskega laboratorija? Seveda ne!) Po trditvah združenj porabnikov zelo številni različni izdelki prestanejo postopek genskega inženiringa. Ta naj bi hrani izboljšal lastnosti in znižal ceno. Ena pomembnejših tez kongresa je zato bila, da kakovost življenja ne narašča skladno s padanjem cen živil. Dejstvo, da se zdaj zahodna Evropa prehranjuje ceneje, še ne pomeni, da tudi v resnici je bolj zdravo in kakovostno. Zelenjava, ki prihaja na zahodnoevropske tržnice, v trgovine in samopostrežbe, je največkrat vzgojena umetno, v rastlinjakih, torej pod steklom ali folijami in z umetnim ogrevanjem, z dodajanjem mineralnih gnojil, pesticidov, neredko pa tudi z dodatkom različnih hormonov, zlasti esterogena. Kritični zahodnoevropski kupec se bo takšni hrani vsekakor izogibal. V Nemčiji pravkar poteka obsežna razprava o označevanju zdravih, ekoloških izdelkov in o garancijah, ki naj bi jih dobil kupec, da je tisto, za kar daje svoj denar, zares neškodljivo. Glede na to da v »genskih laboratorijih« obdelujejo in optimirajo pivo, vino, mleCne izdelke in sladila, so zahtevni in izbirčni kupci najglasnejši pobudniki različnih kampanj za varstvo zdravja porabnikov. Ena pomembnih in vse bolj aktualnih zahodnoevropskih ekoloških tem je vsekakor recikliranje. Na vse VeC krajih v nemških mestih so že razobešeni veliki napisi Gruene Punkt - ki opozarjajo, da je prav tu treba odlagati steklenice, papir in plastiko - vse, kar je mogoCe reciklirati. Sicer pa na trgu upada prodaja tistih izdelkov, ki so embalirani v plastiko, znova pa se v trgovine nezadržno vračajo steklenice za mleko in jogurt, steklenice namesto plastenk in papirnate vrečke namesto pla- stičnih.Tudi nalepke so največkrat plastične; Čeprav označujejo zdravo hrano ali zeleni kotiček, onesnažujejo prav tisto, kar naj bi propagirali kot zdravo in prijazno do okolja. Raziskave Greenpeace tako navajajo veC kot 30 primerov izvoza radioaktivnih odpadkov in materialov iz Nemčije na Poljsko samo v letu 1990. Iz Švedske so istega leta posslali na Poljsko 7 takih pošiljk, iz Avstrije 5, iz Švice 4, iz Italije 23, Nizozemske, ZDA in SZ po 2, iz Velike Britanije, Norveške, Danske in tedanje NDR pa en projekt, za katerim se skriva nezdrav, radioaktivni odpadni material. Podatkov iz Slovenije in ostanka nekdanje Jugoslavije na kongresu niso predstavili, vendar bi se do njih dalo priti in nanje ustrezno reagirati v množičnih občilih, predvsem pa drugače. Ko gre za ekologijo, je očitno, da je zahodnoevropska zavest bistveno napredovala. To dokazujejo tudi primeri, ki navidez nimajo ničesar opraviti z ekologijo. Modna kreatorka Britta Steil-mann predstavlja na primer svojo novo kolekcijo tako, da v prvem planu ne poudarja linije ali kroja - ampak predvsem ekološki način, po katerem so nastali njeni modeli. Tkanine, iz katerih je izdelana njena jesensko-zimska kolekcija, ne vsebujejo formaldehida, obarvane so z naravnimi barvami, gumbi so izdelani izključno iz školjk, kamenčkov ali lesa. Kar zadeva »fair-trade« ali pravičnejše trgovanje, je treba priznati, da je nista obravnavala ne bonski ne delmenhorstski kongres, zlasti ne za Evropo izza nekdanje železne zavese. Povedni so omenjali indijski Caj, urugvajski med oziroma banane iz Nikaragve. O pozornosti, ki je kljub temu namenjena pravičnejši trgovinski menjavi, priča organizacija GEP, ki zagovarja in brani pravičnejše cene izdelkov iz Latinske Amerike. Tudi uvrstitev tega problema v kontekst ekologije, je sama po sebi dovolj zgovorna. Ker je bil letošnji svetovni ekološki kongres, ki je potekal v Riu de Janei-ru, zvečine ocenjen negativno - se zdi, da se morajo posamezne države same resno lotiti konkretnih akcij za varstvo okolja, zdravo prehrano, spodbuditi proces recikliranja in zaCeti razpravo o pravični trgovini, ki jo, kot se zdi, zahodna Evropa nadvse upravičeno uvršCa v varstvo okolja. VIROLOGIJA / PANDEMIČNA BOLEZEN IN DILEME ASTRONOMIJA/ SNOV Z MESECA AIDS brez okužbe ali novi delci "retroidi”? Miha Likar Raziskovalce so v zadnjem Času vznemirila Poročila o bolezni, ki je 2elo podobna aidsu, Ceprav pri bolnikih ne |^jdejo virusov (HIV 1 in 2), za katera vemo, povzročajo aids. Ne-^ateri manj poučeni strokovnjaki so že zagnali in krik, da virusi aid-la sploh ne povzročajo. osloj so zabeležili pritožno 30 bolnikov s tem VlrUsom, zvečine v ZDA. Pri teh ni bilo mogoCe pojasniti bolezenskih znamenj. Zato je prav lahko razumeti, da smo virologi z zanimanjem brali poročilo skupine dr. Sud-hire Gupte s kalifornijske univerze v Irvinu. Gupta trdi, da je pri neki ženski, ki je imela vsa znamenja aidsa, odkril nov virus iz skupine retrovirusov, med katere prištevamo tudi HlV-e. Opisuje 11 takšnih bolnikov, pri katerih so našli sledove “novega virusa aidsa". Gupta imenuje novi mikroorganizem “humani intracisternalni retrovi-ms“. Virus v poskusih in vitro inficira zdrave celice z okuženimi. V okuženih celicah so našli tudi encim reverzno transk-riptazo, ki je značilna za skupino retrovirusov. Skupina Gupte trdi, da so našli na imunskih celicah pri teh bolnikih protitelesa, značilna za “novi virus". Ta protitelesa naj bi spoznavala povrhnje plasti novega virusa, ki so drugačne kot pri doslej znanih HlV-ih, Čeprav imajo te sestavine nekatere podobne lastnosti. Z občutljivimi metodami se lahko razlike zlahka dokažejo. Gupta in sodelavci so objavili svoje izsledke v uglednem Proceedings-u (razprave) ameriške narodne akademije znanosti. V tem spisu objavljajo elektronskomikroskopske posnetke novega virusa. Virusni delci so sfericni, v premeru merijo približno 80 nm. Značilno za te delce je, da kažejo na podobah koncentrične kroge s prozorno sredico. V posamezni okuženi celici so našteli 20 do 30 takšnih flelcev. Tako pišejo v objavi Gupta in sodelavci. Na nedavni konferenci za aids v Am-sterdami konec julija so poročilo Gupte in sodelavcev sprejeli skeptično. Opozarjali so, da so podobne delce našli že večkrat v preteklosti pri različnih bolnikih, ki so zboleli s simptomi, nekoliko podobnimi aidsu. Takšne delce so večkrat opisali pri boleznih, za katere pravimo, da so avtoimun-ske. To pomeni, da se imunski sistem nenadoma obrne proti samemu sebi in zaCne škodovati lastnim tkivom. Vendar niso še nikoli zanesljivo dokazali, da bi takšni delci povzročali bolezni pri Človeku. Prvi so se med kritiki oglasili virologi in imunologi s harvardske univerze v Bostonu. Opozorili so, da so delci, ki jih opisujejo Gupta in sodelavci, najverjetneje “retroidi". To so odlomki, ki nastanejo pod vplivom delovanja koščka humanega gena. Takšen odlomek je po zaporedju sestavin podoben virusnemu genu. Celice zaCnejo izdelovati retroide pod vplivom prav različnih spodbud. Človeške celice nosijo menda s seboj veC sto tisoC takšnih retroidov. Med kritiki “novega virusa" naj omenimo še razmišljanja nekaterih pomembnih raziskovalcev. Na prispevek v Proceedings-u se je odzval tudi Ludvik Gross. Med prvimi je raziskoval viruse, ki povzročajo tumorje pri živalih. Pri teh raziskavah se je odlikoval in enega od virusov mišjega tumorja imenujemo po njem, Grossov virus. Gross svari pred prenaglim sklepanjem, da gre za “nov retrovirus", ki naj bi povzročal aids. Gross zameri Proceedings-u, da je sploh objavil poročilo Gupte in sodelavcev, kajti revija ima tolikšen ugled, da bralci jemljejo prispevke nadvse resno. Tudi po pomembnostni razvrstitvi je Proceedings prav v vrhu svetovne lestvice znanstvenih revij. Objava prispevka ponavadi pomeni, da uredniški odbor podpira zamisel, v tem primeru, da gre pri bolnikih z znamenji aidsa, pri katerih ne najdejo HIV 1 ali HIV 2, za povzročitelja, ki je novi retrovirus. Gross našteva v svoji kritiki tudi nekaj bistvenih pripomb, kajti opozarja, da je uporabljena metodologija vse prej kot prepričljiva in tako popolna, kot to zahtevajo stroga pravila te revije. Gross tudi meni, da so med bolniki Gupte in sodelavci tudi bolniki, ki niso imelki aidsa. Ljudje le redko sprejemajo novosti brez zadržkov. Ali je tudi pri novem povzročitelju aidsa tako? Priznati moramo, da je nerazrešenih vprašanj o aidsu veC kot je razrešenih - njihovo število pa še narašča. Dlje Časa poznamo to pandemično bolezen, vedno veC vprašanj načenja in znanstveniki se niso - tudi najuglednejši - še pri nobeni novi bolezni tolikokrat zmotili, kot so se pri aidsu. Ali gre tokrat za nekaj takega? Mnos Krmelj Ne glede na velike težave in okvare na glavni, dežniku podobni komunikacijski anteni do sedaj najbolj popolna medplanetarna sonda Galileo uspešno posreduje številne podatke in informacije iz vesoljskih globin. Posnetki kažejo celo posamezne snovi na površini Meseca, naravnega spremljevalca Zemlje, katere je sonda posnela z novimi, zelo občutljivimi napravami, kakršnih v bližini Meseca še ni bilo. Sondo, vredno skoraj poldrugo milijardo dolarjev, so razvijali deset let; pet let le v obliki zamisli oz. osnutka. Pred kratkim je naredila izredno ostre in natančne posnetke Meseca, kjer že kar nekaj Časa ni bilo nobenega zemeljskega vesoljskega plovila, razen majhne japonske poskusne sonde pred letom in pol. Nedavno so različni izvedenci NASE in njenih inštitucij javnost le seznanili z nekaterimi od teh prav spektakularnih in tudi presenetljivih posnetkov. Na teb posnetkih so jasno vidne posamezne snovi ali sestavine, ki se kažejo v drugačni luCi kot na posnetkih, ki so jih do sedaj pošiljale druge vesoljske sonde brez posadke, ki so starejše in niso opremljene s tako zmogljivo znanstveno opremo. S svojo posebej prirejeno in občutljivo televizijsko slikovno kamero je sonda Galileo posnela tudi z Zemlje nevidno zadnjo stran Meseca. Sonda je pri tem letela po izredno zapleteni poti, katere končni cilj je Jupiter, najvecji planet našega osončja. Po uspešni izstrelitvi iz vesoljskega izstrelišCa Cape Canaveral oktobra 1989 na krovu vesoljskega letala vrste shutttle jo je po zapustitvi tovornega prostora proti Veneri najprej usmerila tako imenovana višja težnostna raketna stopnja (IUS) tovarne Boeing. Ko je sonda letela mimo Venere, je z izkoristkom gravitacijske sile planeta dobila dodatni pospešek, vendar se je pri tej novi in zapleteni trajektoriji letenja znova zelo približala Zemlji. Ravno iz te bližine je poleg posnetkov Zemlje napravila tudi nekaj zanimivih posnetkov Meseca. To gibanje ali letenje se je ponovilo, tako da še sedaj dobiva dodatne pospeške in se znova bliža Veneri. V letu 1992 bo imela sonda že dovolj energije, da se bo lahko usmerila na dolgotrajno potovanje proti veleplanetu Jupitru, kamor naj bi po sedanjih predvidevanjih priletela decembra 1995. Se preden bi se planetu približala, naj bi se od nje ločil manjši del, tako imenovana atmosferska sonda, ki naj bi z velikansko hitrostjo (160.000 kilometrov na uro) vdrla v ozračje veleplaneta in od tam pošiljala podatke toliko Časa, dokler je ne bi zdrobil močen pritisk plinov v ozračju Jupitra. Menijo, da naj bi se to zgodilo pri približno 20-ib atmosferah. Se leta 1986 so menili, da bo Galileo proti Jupitru potoval ob uporabi močnejše in zmogljivejše višje raketne stopnje, ki za gorivo uporablja mešanico tekočega vodika in kisika, imenovane tudi Centaur* Takrat naj bi potovanje trajalo le 13 mesecev. Zaradi nesreče vesoljskega letala Chal-lenger januarja 1986 je NASA poostrila nadzor nad tovornim prostorom v vesoljskih letalih. Najbolj nevaren transport pa je vedno predstavljala prav višja raketna stopnja Centaur. Astronavti so imeli vedno pripombe, da bodo imeli občutek, kot da v svojem prtljažniku vozijo bombo, Ce bodo imeli na krovu to višjo raketno stopnjo. Zato je NASA to stopnjo nadomestila z raketo na trdo gorivo, imenovano tudi višja težnostna stopnja tovarne Boeing. Ta nima toliko zmogljivosti, da bi sondo kar neposredno usmerila proti Jupitru, ampak je treba uporabljati tako imenovani vesoljski biljard ali izrabiti privlaCnostne sile Venere in Zemlje kot sredstvo za povečanje energije. S tem bi pridobili dovolj veliko hitrost za pobeg od zemljine privlaCnostne sile in usmeritev proti Jupitru. Tudi po zadnjih predvidevanjih izvedencev laboratorija za reaktivne pogone v Pasadeni so ti optimisti, tudi Ce ne bo mogoCe sprostiti velike, dežniku podobne antene pri morebitni uspešni misiji k Jupitru. Videli bomo, kaj se bo naprej dogajalo. NOVICE Odkrili gen, ki je kriv za otroško levkemijo PHILADELPHIA - Raziskovalci so 12. novembra sporočili, da so odkrili gen, ki povzroča najpogostejšo obliko otroške levkemije; po njihovih besedah bo to odkritje v temeljih spremenilo ugotavljanje in zdravljenje te pogosto usodne bolezni. »Mislim, da bo odprlo povsem nova obzorja v zdravljenju raka,« je rekel dr. Carlo Croce, sovo-ditelj odkriteljske skupine in predstojnik Jeffersonovega centra za rak na Univerzi Thomasa Jeffersona v Philadelphii. »Kemoterapija bo Cez deset let morda za v staro šaro,« je izjavil dr. Robert Brent, predstojnik pediatričnega oddelka na tej univerzi. S testi, oprtimi na to odkritje, bodo zdravniki v letu ali dveh mogli bolje izkoristiti obstoječe metode zdravljenja otroške levkemije s kemikalijami in obsevanjem. Tej bolezni podleže 30 do 50 odstotkov obolelih in je glavni vzrok smrti pri otrokih iz starostne skupine od enega do 14 let, so na tiskovni konferenci povedali raziskovalci. Z novimi genskimi oblikami zdravljenja bomo sčasoma zamenjali sedanje metode, ki utegnejo imeti stranske učinke, recimo sterilnost ali duševne težave, so dodali raziskovalci. O teh odkritjih je 13. novembra poročala znanstvena revija Celi (Celica). Raziskovalci z Jeffersonove univerze so preučevali levkemicne bolnike iz ZDA, Japonske in Evrope. Gen, ki so ga odkrili (oziroma genski ukaz), nastane v človeški celici po nenormalnem zlitju dveh ločenih genov. Novi gen celico prisili, da izdeluje neko beljakovino, ki sproži akutno limfoidno levkemijo, najpogostejšo obliko levkemije pri otrokih, vendar včasih nevarno tudi za odrasle. Med ameriškimi otroci vsako leto odkrijejo približno dva tisoC novih primerov te bolezni. S testnimi metodami, ki jih je omogočilo odkritje, lahko zdravniki odkrijejo rakave celice in dobijo veliko zanesljivejši odgovor na vprašanje, ali gre res za levkemijo, je povedal dr. Gregory Griffin, specialist za levkemijo na A.L du Pontovem inštitutu v Delawareu, podružnici Jeffersonove univerze. Sedanje metode testiranja so oprte na število belih krvničk in zato je težko ugotoviti, ali smo s kemoterapijo oziroma obsevanjem uničili vse rakave celice. Zdravljenje zaradi tega pogosto traja dlje, kot je potrebno ali pa ne dovolj dolgo, da bi preprečili ponovitev bolezni, je dr. Griffin pojasnil poročevalcem. Novi testi so že nared za raziskovalno rabo in pričakovati je, da jih bodo v dveh letih povsod uporabljali. Kot je še povedal dr. Croce, bodo mogli raziskovalci zdaj, ko poznajo značilnosti zlitega gena, sestaviti snovi, s katerimi bodo preprečili nastajanje beljakovine, ki sproži levkemijo. To je seveda novo orožje v boju proti tej bolezni. Raziskovalci so tudi odkrili, da je eden izmed tistih dveh genov, ki se zlijeta in potem povzročita akutno limfoidno levkemijo, vpleten tudi v druge oblike levkemije. Obetajo si torej morda nove metode zdravljenja tudi za te vrste bolezni. Gen, ki so ga imenovali ALL-1, je podoben genu, odritem v sadni mkušici; o tem vemo, da vpliva na razvoj ploda, in morda v človekovem organizmu podobno vlogo igra ALL-1. Britanski znanstveniki odkrili novo diagnostično metodo za Alzheimerjevo bolezen LONDON (Reuter) - Znanstveniki z Oxfordske univerze so 13. novembra sporočili, da so razvili prvo natančno metodo za odkrivanje Alzheimerjeve bolezni pri živih ljudeh. Z novim preskusom, o katerem piše britanski medicinski Časnik The Lancet, si bodo zdravniki mogli ustvariti pravo podobo o pogostnosti te bolezni. Test bodo nekoC morda uporabljali za odkrivanje bolnikov, ki jim bo moCo pomagati z novimi metodami zdravljenja. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok slaboumnosti starih ljudi, toda doslej je bilo edino zanesljivo diagnozo moC post aviti po obdukciji, Ce so naleteli na značilne možganske poškodbe. Zdravila za to bolezen še ne poznajo. Znanstveniki, ki sodelujejo v Oxfordskem projektu za raziskavo spomina in staranja (OPTIMA), so zdaj razvili metodo odkrivanja nepravilnosti pri bolnikih, ki trpijo za Alzheimerjevo boleznijo, in sicer s skeniranjem možganov. Pri bolnikih, za katere je bilo ob raz-telesenju dokazano, da so bili žrtve te bolezni, so odkrili, da je tisti del možganskega tkiva, o katerem vemo, da je pomemben za spomin, na skenerskih posnetkih opazno manjši kot pri onih, ki jih ni prizadela slaboumnost. Pri majhni skupini slaboumnih bolnikov, o katerih so ugotovili, da niso imeli Alzeimerjeve bolezni, je bil skenerski posnetek skoraj normalen. Znanstveniki pravijo, da jih Čaka še veC raziskav, preden bo moC reci, da je s to metodo mogoče zanesljivo razločiti razne vrste slaboumnosti. GOSPODARSTVO Torek, 17. novembra 1992 NOVICE Posvet: Država, državljani, stanovanja RADENCI - V Radencih se je včeraj zaCel dvodnevni posvet o vlogi države pri urejanju stanovanjske problematike prebivalcev Slovenije. O vlogi države in lokalnih skupnosti pri oblikovanju in izvajanju stanovanjske politike je prvi dan posveta govoril Miha Jazbinsek, minister za varstvo okolja in urejanje prostora. Poslovanje Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je predstavil direktor Edvard Oven. Med najbolj zaslužnimi za oblikovanje republiškega stanovanjskega sklada je brez dvoma Breda Kutin, predsednica odbora za porabo sredstev Sklada, sicer pa predsednica Zveze potrošnikov Slovenije. Kutinova je na posvetu predstavila analizo stanovanjskih potreb. Danes bo Janez KopaC govoril o evropskih modelih spodbujanja stanovanjske gradnje z davčnimi olajšavami, sociologinja Srna Mandič pa o merilih za primemo stanovanje pri nas in v Evropi. (STA) :: Gerald Hintergger v Ljubljani Ljubljana - Včeraj je na dvodnevni obisk v Slovenijo pripotoval Gerald Hinteregger, izvršni sekretar ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo. Gerald Hinteregger se je v Ljubljani sestal z nekaterimi ministri slovenske vlade, sprejela pa sta ga tudi predsednik predsedstva Milan KuCan in predsednik vlade Janez Drnovšek. Danes dopoldne se bo Hinteregger pogovarjal s elani skupščinske komisije za mednarodne odnose in elani odbora za splošne gospodarske zadeve, popoldne pa bo imel predavanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. ( STA) Slovenija ne ceni svojih izumiteljev? LJUBLJANA - Slovenski izumitelj Vladislav Markovič je na nedavnem 41. svetovnem salonu Eureka 92 dobil zlato medaljo in pokal belgijskega ministrstva za industrijo za poseben mehanski pogon za kolo mycycle in za invalidske vozičke. Izumitelja je vCeraj na novinarski konferenci predstavil minister za znanost in tehnologijo dr. Peter Tancig. Do zdaj še nobena slovenska tovarna ni pokazala nikakršnega zanimanja za sodelovanje z izumiteljem, je na novinarski konferenci opozoril minister Tancig. Inovacijski proces je zelo dolg, saj zajema idejo, izdelavo prototipa, pripravo za redno proizvodnjo in konCno še marketing, je poudaril minister za znanost in tehnologijo. V svetu od desetih zamisli le ena vodi do končnega izdelka, toda ta je običajno vredna toliko, da poravna stroške vlaganja v vseh deset. Zato imajo v tujini t.i. rizične sklade z rizičnim kapitalom. Kot je vCeraj napovedal minister Peter Tancig, bo podoben sklad kmalu dobila tudi Slovenija. Vanj bodo 75 odstotkov kapitala vložili Američani, 25 odstotkov pa Republika Slovenija. ZaCetni kapital sklada bo predvidoma vreden okoli 10 milijonov dolarjev.(STA) Širše na svetovni turistični borci LJUBLJANA - Minister za turizem, magister Janez Širše, je danes odpotoval v London na ogled ene od treh najveejih svetovnih turističnih borz. Udeležil se bo slovesne otvoritve, kjer bodo navzoči tudi številni tuji ministri za turizem. Poleg tega bo imel minister Širše tiskovno konferenco in sprejem ob začetku promotivnih dejavnosti za prihodnje turistično leto. (S; P.) upimo menjalnice Ljubljana, Šubičeva 1, Tel. 061 212 073, od 8.30 do 18. ure Sežana, Euroservis, tel. 067 31230 MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni čas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-275 MEDBANČNI DENARNI TRG Po denarju povprašujeta dve banki Obrestne mere nižje Janez Saje Obrestne mere na medbanCenem denarnem trgu so se v zadnjem Času precej znižale. Ponudnikov prostih likvidnih stedstev je veliko, povpraševanje pa je omejeno na majhno število bank. Po količini je povpraševanje po denarju še vedno večje od ponudbe. Večina bank, ki so na trgu ponudnice sredstev, skuša razpršiti svoj portfelj medbančnih likvidnostnih kreditov med večje število posojilojemalcev. Kljub relativni varnosti medbančnih plasmajev namreč ni posebej priporočljivo, da bi imele banke pretežni del svojih likvidnostnih presežkov naloženih v eni banki.Za razmere na slovenskem medbančnem trgu je že dalj Časa značilno, da dve banki stalno povprašujeta po denarju in sta tudi visoko zadolženi, druge banke pa povprašujejo le občasno. Med ponudnicami likvidnih sredstev najdemo praktično vse “nove“ banke in nekatere stare, vse pa so si med seboj konkurenC-jie. Konkurenca med bankami, sočasni vplivi intervencij Banke Slovenije, ki se vključuje na večerni medbančni trg s krediti za “Cez noC“ (po obrestni meri R + 11 odstotkov), in spremenjena politika deponiranja likvidnostnih viškov republiškega proračuna, ki po novem “sodeluje" z večjim številom bank, pa so dejavniki, ki znižujejo medbančne obrestne mere.Pov-preCna ponderirana obrestna mera trga denarja LB se v zadnjih dneh spet približuje ravni R + 17 odstotkov letno, obrestne mere pri bankah zunaj LB, pa so v povprečju za približno eno odstotno točko nižje. Za vse nove odobrene medbančne kredite se obrestne mere v teh dneh gibljejo med R + 12 in R + 17 odstotki letno. To bo vplivalo na dodatno znižanje omenjenih izračunanih povprečnih obrestnih mer,-Poleg večernega likvidnostnega kreditiranja bank posega osrednja banka na trgu predvsem s ponudbami bankam za odkup deviz. Banka Slovenije tako “ustvarja" dodatno povpraševanje po devizah s strani poslovnih bank, teCaj pa “ohranja" nespremenjen. INTERVJU / ALESSANDRO COSTA »Ta uresničevanje pobud je podjetnike treba voditi« Svetovalec Mondimprese opozarja, da je Italija zamudila vlak Alessandro Costa je svetovalec pri organizaciji Mondimpresa iz Rima, ki skrbi za mondiali-zacijo podjetij pri italijanski gospodarski zbornici. Z njim smo se pogovarjali o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in. Italijo, ki v zadnjem letu ni ravno učinkovito. Kateri dejavnik je po vašem mnenju tisti, ki bi lahko pospešil dialog in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Italijo, gospodarski ali politični? Mislim, da je to odvisno od samih podjetnikov, ne toliko od uradne politike. Podjetniki so tisti, ki se morajo začeti zavedati pomena sodelovanja na industrijskem in investicijskem področju. Ni vse samo v trgovanju. Politiki pa morajo poskrbeti za to, da bo italijanska zakonodaja, ki predvideva financiranje razvoja srednje - in vzhodnoevropskih gospodarstev, res služila svojemu namenu. Pomembno je vlagati v programe, ki služijo razvoju podjetništva in hkrati dajejo ustrezne rezultate. Tega pa zdaj ne uresničujemo, oziroma je vsega tega premalo. Katera slovenska področja ali panoge so po vašem mnenju naj- Alenka L. Jakomin bolj zanimive za vlaganja italijanskih podjetnikov? Za italijanske podjetnike so zanimiva vsa področja manufakture, predvsem tekstilna, lesna in pohištvena industrija. Predvsem panoge, ki so v Italiji že po tradiciji moCno razvite. Nisem sicer specialist, ki bi vam lahko rekel, da se v to sodelovanje lahko vključijo tudi področja z visoko razvito tehnologijo- Za prej naštete pa mislim, da lahko italijansko podjetništvo dobi v Sloveniji odlično odskočno točko. Ali druge panoge ne pridejo v poštev? Seveda pridejo. Zanimiva bi bila lahko tudi živilsko-predelovalna industrija. V svojem govoru ste podjetnike in politike opozarjali, da je Italija v Sloveniji zamudila vlak, na katerega bi morala stopiti že pred enim letom. Lahko to pojasni- te? Italija v tem trenutku zamuja veC kot en vlak. Mislim, da zamujamo na veC področjih. Predvsem zato, ker italijanska podjetniška miselnost še ni dojela razlike med ustanavljanjem podjetij na , tujem in med prodajo s kovčkom v roki, trgovanjem torej. Ge se miselnosti, da namreč ni vse v prodaji in nakupovanju izdelkov, ne bomo znebili, bomo zamudili še veliko vlakov. Kaj pa bi morali storiti za pospeševanje in uresničevanje idej medsebojnega podjetniškega sodelovanja na obeh straneh meje? Podjetnikom je treba pomagati. Tudi s takšnimi srečanji, kakršno je bilo pred dnevi v Portorožu, kjer so se udeleženci seznanili s slovensko zakonodajo in različnimi možnostmi gospodarskega sodelovanja. Dejstvo je, da je mali podjetnik premalo seznanjen. Pobude se ne bodo uresničevale, Ce podjetnika ne bomo vodili. Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO LJUBLJANA / LESNA INDUSTRIJA MORA POVEČATI IZVOZ NA ZAHOD Les imamo doma Pohištvo mora biti lepo in po meri človeka Nataša Perovič Letos mineva 40 let, odkar je podjetje Les Ljubljana priredilo prvo povojno razstavo pohištva v Slovenji. Podjetje se je kasneje preimenovalo v Lesnino. Gospodarsko razstavišče pa je že po treh letih pripravilo prvo mednarodno razstavo predelave in uporabe lesa, ki se je kasneje razdelila na dva dela: pohištveni in lesni sejem. V povojna petdeseta leta sega tudi rojstvo večine slovenskih podjetij, ki so se pretežno ukvarjala z lesno proizvodnjo. Danes imata lesna in pohištvena industrija to prednost, da je les ena redkih surovin, ki ju ni treba uvažati, saj lastni viri zadostujejo za pri- bližno 70% potreb. Raven, ki jo dosega pohištvena industrija, pa je žal v marsičem odvisna od končnega izdelka, ki zahteva kreativno oblikovanje, funkcionalnost, primerno kakovost izdelave in agresivno marketinško strategijo. Tako kot vse gospodarske panoge se želi tudi pohištvena uveljaviti na zahodnoevropskih tržiščih. V letu 1991 je znašal izvoz celotne lesne industrije 280 milijonov dolarjev, nova strategija razvoja lesne industrije do leta 2000 pa predvideva povečanje izvoza na milijardo dolarjev letno. Za osvojitev evropskega pohištvenega trga je po mnenju Mirka Tratnika, strokovnjaka za lesarstvo na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, potrebno izdelati poseben tržnostrateški pristop, ki bi upošteval različne sisteme povpraševanja in trgovanja v posameznih evropskih državah. Pri tem ne smemo zanemariti konkurenčnega položaja evropske trgovine s pohištvom, ki zahteva tako internacionalizacijo trgovanja kakor tudi raznolikost blal-govne ponudbe. Tak primer je uspešno švedsko podjetje IKEA, ki je pionir na področju prodaje pohištvenih izdelkov množične proizvodnje. Nenehno prilagajanje tujemu tržišCu zahteva upoštevanje novih trendov v nakupnem vedenju potrošnikov, ki so vse zahtevnejši. Opazen je predvsem trend “impu-zivnih nakupov", t. j. nakupov majhnih cenenih kosov pohištva, in spremljanje novih konkurentov. Nekateri strokovnjaki za omenjeno področje menijo, da bodo uspeli samo tisti, ki bodo hitro ustvarjali nove tehnologije in proizvode, medtem ko bo izguba novosti pomenila zanesljiv propad. Raznoliko pohištvo, ki mora biti oblikovano v skladu s kulturo človeka, njegovim okoljem in kakovostjo bivanja, se bo uspešno prodajalo le, Ce bodo pri tem upoštevani sodobni tehnološki procesi obdelave lesa in novi materiali. Slovenska pohištvena industrija se bo lahko zaCela ukvrjati z omenjenimi vprašanji šele, ko bo rešena visoka stopnja odvisnosti od tujih sredsev ter odpisanosti opreme, morda pa bo majhen korak k hitrejšemu razvoju dodal tudi letošnji pohištveni sejem, na katerem se bodo 21-novembra predstavili pomembnejši domači in nekateri tuji proizvajalci pohištva. ZAGREB / HRVAŠKI GROZI HIPERINFLACIJA Višji davki in novo tiskanje denarja Mesečna inflacija lahko novembra doseže 40 odstotkov. Ivo Jakovljevič Se pred pol leta je v hrvaški javnosti prihod pripadnikov Unproforja spodbudil dve pričakovanji: prvič, da se bo v toku poletja vzpostavil trajen mir na vsem ozemlju hrvaške republike (in da se bo zaCel množičen povratek pregnancev v zaščitene cone), in drugič, da bo konec septembra na letnem zasedanju Mednarodnega monetarnega sklada tudi Hrvaška postala polnopravna Članica te ustanove. Ker pa se do druge polovice novembra ni zgodilo niti eno niti drugo, se hrvaška ekonomija te dni verjetno sooCa z neizbežnim padcem v hiperinflacijo (ki, kot pravi P. Cagan, nastopi, ko mesečna stopnja inflacije preseže 50 odstotkov). Glavna razloga za vrnitev hiperinflacije v hrvaško gospodarstvo sta: vojna in finančna izolacija. Srbska agresija je krepko zmanjšala ponudbo hrvaškega gospodarstva, zato bo tudi leta 1992 bruto proizvod znašal samo 9 milijard dolarjev namesto predvojnih 15 milijard dolarjev. Vojna pa je tudi bistveno spremenila strukturo povpraševanja na Hrvaškem. Za veC kot 50 odstokov letnega proizvoda so se povečali državni stroški za obrambo, pregnance, begunce in zdravstvo ter socialno pomoC. Ker je z oktobrskim davčnim šokom Hrvaška že začutila temno stran Lafferove krivulje (ko vedno višji davki prinašajo v državno blagajno vse manj denarja), na razpolago pa ji dejansko ostaja samo še ena možnost: monetarna iluzija, s katero se da, pa Čeprav s pomočjo hiperinflacije, kupiti še nekaj Časa do vstopa v MMF, Zaradi tega bi v novembru cene na drobno lahko dosegle meseCno stopnjo rasti vsaj 40 odstotkov, decembra pa že 50 ali veC. Ta ka rast cen se zdi neizbežna. Vendar pa ostaja še svetlejša alternativa takemu zaključku leta 1992 na Hrvaškem: možno je, da bo zaradi strahu pred hiperinflacij-skim kaosom, zelo oslabljeni ekonomiji, hrvaška vlada posegla po poslednjem ukrepu -zamrzovanju cen in plaC. rasf drobnoprodajnih 1 1 1 1 1 1 1 I MESEČNE STOPNJE INFLACIJE * / N JA H RV2> IŠKI ;mv LEI rui 992 111111! : : y / V . — mmmt (* = oct sna avtoi rja I I-i 7 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV* DEC GOSPODARSTVO Torek, 17. novembra 1992 r m 16. NOVEMBRA 1992 Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 ITL) menjalnica nakupni prodajn nakupni prodajn nakupni prodajni A Banka 61,60 62,10 8,71 8,80 7,12 7,20 Akont L 61,00 62,00 8,60 8,80 6,95 7,20 Avtohiša Ljubljana* 61,20 61,90 8,65 8,90 7,08 ' 7,28 Banka Vipa.Nova Gorica 61,55 62,09 8,68 8,76 7,10 7,14 Banka Zasavje 61,10 62,30 8,68 8,85 6,90 7,40 Bela vrtnica 61,30 62,30 8,60 8,90 7,00 7,30 Bober Trzin* 61,40 61,90 8,65 8,80 7,10 7,25 Bober Fužine* 61,40 61,90 8,65 8,80 7,10 7,25 BTC d.d. Ljubljana 61,40 62,20 8,46 8,85 6,90 7,15 BTC terminal Sežana* 61,50 62,35 8,55 8,73 7,03 7,15 Burin* 61,50 62,10 8,50 8,85 6,95 7,25 Come 2 Us* 61,40 62,20 8,65 8,90 7,00 7,30 Creditanstalt Nova Banka 61,20 61,80 8,60 8,80 6,90 7,20 Dolenjska banka 60,50 62,00 8,81 6,97 Dom Kafte* 61,60 61,90 8,85 7,12 Emona globtour* . 60,50 62,00 S.55 8,81 6,96 7.24 Eros Ljubljana* 61,50 62,00 8,65 8,85 7,10 7,25 Eros Kranj* 61,45 62,00 8,65 8,85 7,10 7,25 Eurotours International* 61,35 61,95 8,70 8,90 7,05 7,25 Euroservis Sežana 61,45 61,95 8,60 8,70 7,11 7,15 Feniks d.o.o. Portorož 61,32 62,32 8,50 8,86 7,06 7,23 Fima* 61,60 62,00 8,65 8,80 7,10 7,20 Firadas d.d. Idrija 61,30 62,55 8,40 8,80 6,90 7,10 Golfturist 61,20 62,10 8,58 8,84 7,00 7,20 Graphtec and present 61,60 62,00 8,70 8,85 7,00 7,30 Hida* 61,60 61,85 8,71 8,77 7,13 7,20 Hipo* 61,60 62,10 8,70 8,85 7,10 7,25 Hipotekarska banka Koper* 61,40 62,30 8,60 8,85 7,08 7,28 Hram Rožice Mengeš 61,70 61,90 8,50 8,85 6,90 7,90 Hranilno kreditna služba 61,25 61,90 8,60 8,80 7,05 7,17 llirika Ilirska Bistrica 60,90 62,40 8,40 8,74 6,85 7,15 llirika Slovenj Gradec 61,60 61.90 8,70 8,75 7,11 7,17 llirika Postojna 61,60 61,90 8,67 8,74 7,08 7,15 Invest 61,40 62,30 8,68 O QQ 0,00 7,08 7,30 Italdesign* 61,40 62,10 8,65 8,77 7,08 7,17 Klub Slovenijales 61,40 62,00 8,65 8,85 7,10 7,25 Komercialna banka NG d.d.* 61,16 62,98 8,44 8,87 6,75 7,20 Komercialna banka Triglav d.d 61,00 62,46 8,58 8,88 7,05 7,30 Kompas Fintrade* 61,40 61,99 8,65 8,79 7,00 7,25 Kompas Hertz Bled* 61,40 61,90 8,60 8,80 6,90 7,10 Kompas Hertz Idrija* 61,30 62,30 8,60 8,80 6,85 7,05 Kompas Hertz Velenje* 61,20 61,70 8,60 8,80 6,90 7,10 Kompas Hertz Celje* 61,40 62,00 8,60 8,80 6,90 7,10 Kompas Hertz Krško* 61,40 61,90 8,60 8,80 6,90 7,10 Kompas Hertz Maribor* 61,40 61,90 8,60 8,80 6,90 7,10 Kompas Hertz Tolmin* 61,30 62,30 8,60 8,80 6,85 7,05 Kompas Hertz Novo Mesto* 61,40 61,90 8,60 8,80 6,90 7,10 Kompas Holidays 61,40 62,00 8,58 8,84 6,80 7,25 Kreditna banka Maribor d.d.* 61,00 62,40 8,65 8,82 6,70 7,20 Ubertas Koper* 61,55 62,05 8,54 8,72 7,11 7,19 Ljubljanska banka d.d. 60,50 62,00 8,55 8,81 6,96 7,24 MA 61,60 62,10 8,65 8,85 7,05 7,40 Mercator Turist 61,30 61,95 8,55 8,80 6,90 7,25 ■ O.M.D.B.* 61,60 | iliiMili 62,00 „0 8,79 6,90 7,20 Otok Bled* 61,30 61,91 8,62 8,75 7,10 7,20 petrol* 61,55 61,99 8,65 8,80 7,05 7,20 p'onir Avtohiša 61,45 61,80 8,65 8,75 6,95 7,20 po$tna banka Slovenije 61,00 61,99 8,45 8,79 6,71 7,15 Publikum Ljubljana 61,50 61,95 8,65 8,80 7,05 7,24 fublikum Kranj 61,41 61,99 8,66 8,82 6,95 7,14 Publikum Maribor 61,20 62,38 8,70 8,79 7,03 7,12 Publikum Piran 61,00 62,20 8,40 8,70 6,90 7,15 Publikum Celje Publikum Dobova Publikum Krško 61,35 61,89 8,60 8,79 6,98 7,19 61,30 62,30 8,35 8,93 7,01 7,31 61,30 62,30 8,35 8,93 7,01 7,31 Publikum Metlika 61,00 62,00 8,60 8,80 7,00 7,20 Publikum Mozirje 61,05 61,99 8,56 8,80 6,70 7,20 ublikum Novo Mesto 61,55 62,10 8,50 8,77 6,95 7,20 Publikum Šentilj ublikum Šentjur pri Celju Publikum Trebnje Publikum Žalec 61,20 62,38 8,70 i 8,79 7,03 7,12 61,50 62,00 8,50 8,69 6,20 7,00 61,40 62,30 8,45 8,80 6,85 7,19 61,40 62,09 8,60 8,80 6,95 7,19 ublikum Sevnica 61,50 62,45 8,50 8,85 6,85 7,19 Poja 61,50 62,00 8,67 8,83 7,09 7,22 banka d.d. Ljubljana* iiB d.d* Simotisk j- hranilnica in posojilnica ^ovenijaturist Ljubljana 61,51 61,98 8,74 8,80 7,15 7,21 61,30 62,00 8,45 8,80 6,75 7,17 61,40 61,90 8,60 8,75 7,00 7,20 61,40 61,90 8,65 8.80 7,10 7,20 61,57 62,00 8,67 8.76 7,12 7,21 SZKB 61,25 61,90 8,60 8,80 7,05 7,17 n« 61,40 62,00 8,62 8,85 7,06 7,26 Sl°venijaturistžel. p. Maribor* 61,60 62,30 8,70 8,80 6,70 7,10 štajerska banka obrti in podj. 61,40 61,80 8,65 8,75 6,80 7,20 tartarus Postojna : C 60,89 62,34 8,27 8,72 6,77 7,13 tantours Domžale 61,50 62,10 8,55 8,80 7,10 7,35 turist Service Portorož 61,15 62,00 8,50 8,73 7,02 7,20 Trias* 61,40 62,00 8,65 8,80 7,10 7,25 Ltaimo 61,60 61,80 8,70 8,79 7,10 7,18 'taluta T®čaj velja danes: * 61,45 62,00 8,55 8.80 7,00 7,25 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 219 z dne 16. novembra 1992 —Tečaji veljajo od 17.11.1992 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 65,1824 65,3785 65,5746 Avstrija 040 šiling 100 844,9638 847,5063 850,0488 Belgija 056 frank 100 289,1448 290,0148 290,8848 Kanada 124 dolar 1 74,4262 74,6502 74,8742 Danska 208 krona 100 1552,1320 1556,8024 1561,4728 Finska 246 marka 100 1874,9232 1880,5649 1886,2066 Francija 250 frank 100 1763,7594 1769,0666 1774,3738 Nemčija 280 marka 100 5944,5884 5962,4758 5980,3632 Grčija 300 drahma 100 — 45,9886 46,1266 Irska 372 funt 1 — 157,8864 158,3601 Italija 380 lira 100 6,9612 6,9821 7,0030 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 18,0000 — Japonska 392 jen 100 75,9124 76,1408 76,3692 Nizozemska 528 gulden 100 5284,4419 5300,3429 5316,2439 Norveška 578 krona 100 1461,4771 1465,8747 1470,2723 Portugalska 620 escudo 100 66,9361 67,1375 67,3389 Švedska 752 krona 100 1578,5854 1583,3354 1588,0854 Švica 756 frank 100 6591,3596 6611,1932 6631,0268 Velika Britanija 826 funt šterling 1 143,5618 143,9938 144,4258 ZDA 840 dolar 1 94,4298 94,7139 94,9980 Evropska Skupnost 955 ECU 1 116,9836 117,3356 117,6876 Španija 995 peseta 100 83,0459 83,2958 83,5457 . Jllfifil huiiiiiiltt ____________________________________________________________________________: ZA DEVIZE Opomba: TeCaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 17.NOVEMBRA 1992 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. 12. 1992 : 1,000,000 569,138 593,371 1,162,509 59.6248 113,8276% 118,6742% 116,2509% 100,000 56,914 59,337 116,251 2) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUIVI 15.MARCA. 1993: 1.000,000 554,823 581,635 1,135,458 118 59.6248 110.9646% 116,3270% 113.6458% 100,000 55,482 58,164 113.646 16. NOVEMBRA 1992 vSLTzalOO HRD menjalnica nakupni prodajni Abanka Banka Zasavje GraphTec, Ljubljana* Hipotekarska banka Koper llirika Postojna invest* Kreditna banka Maribor* Ubertas* MA Sonce. Tentours Domžale Tečaj velja danes: 12,00 15.00 14.00 14,00 14,50 14,00 14.00 16.00 14.00 15.00 14.00 18,00 21,00 22,00 20,00 20,00 19.00 20.00 20,00 22,00 20,00 20,00 16. NOVEMBRA 1992 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1330 1370 nemška marka 848 865 francoski frank 249 257 holandski gulden 748 770 belgijski frank 40,80 42,10 funt šterling 2030 2090 irski šterling 2240 2270 danska krona 220 224 grška drahma kanadski dolar mt 6,65 1070 japonski jen švicarski frank 93675 11 »—g— avstrijski šiling 119,50 123,50 norveška krona 207 211 švedska krona 224 228 portugalski escudo 9 lor španska pezeta 11,50 12,15 avstralski dolar 900 940 madžarski florint 11 15,50 slovenski tolar 13,75 14,50 hrvaški dinar 1,75 2,75 ZVEZA BANK CELOVEC 16. NOVEMBRA 1992 v ŠILI ENGIH valuta nakupni prodajni! ameriški dolar 10,9500 11,4500 kanadski dolar 8,6000 9,0000 funt šterling 16,7000 17,5000 švicarski frank 764,0000 794,0000 belgijski frank 33,5000 34,7000 francoski frank 204,0000 212,0000 holandski gulden 612,5000 636,5000 nemška marka 690,6000 714,6000 italijanska lira 0,8000 0,8400 danska krona 179,0000 186,0000 norveška krona 168,1000 175,1000 švedska krona 182,6000 189,6000 finska marka 215,5000 226,5000 portugalski escudo 7,8000 8,2000 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 8,8000 9,1000 slovenski tolar 11,0000 11,8000 hrvaški dinar 1,8000 2,6000 Tečaj velja za 100 enot valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu. 16. NOVEMBRA 1992 v LIRAH 1 valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1340 1380 nemška marka 851 865 francoski frank 250 256 holandski gulden 748 768 belgijski frank 41 42 funt šterling 2040 2090 irski šterling 2230 2280 danska krona 215 228 grška drahma 5,8 6,8 kanadski dolar 1052 1082 švicarski frank 938 953 avstrijski šiling 119 122,50 slovenski tolar 13,50 14,10 Tečajna lista Ljubljanske banked.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 1 /.novembra 1992 od 00.00 ure dalje ] ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pri tečaje na 100 100 100 100 1 1 konkre trgu de 867,9068 1811,6502 6106,0000 7,1501 147,4599 96,9938 itnih poslih je mol viz oz. poseben c 870,7496 1817,5842 6126,0000 7,1735 147,9429 97,3115 fno odstopanje togovor. banka valuta nakupni prodajni SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih oos DEM ih ie možn 61,06 o odstopanie 61,25 1 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 17. novembra 1992 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slover za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve devz do ECU = 30,000 na dan, P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda. DEM DEM DEM DEM HF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v š e. 61,00 61,06 61,05 61,05 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma tkup prilivov livih in nakuf io kupovati dadu s tekst 61,30 > 61,36 61,35 61,35 agi srednjih drugih va-zmanjsano in prodajo lih se tečaj n prodajati om, ki do- 16.NOVEMBRA 1992 v URAH valuta (*) nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1354,44 ECU - 1678,83 - nemška marka - 854 ■■ francoski frank 253,38 - funt šterling - 2064,17 - holandski florint - 759,22 - belgijski frank - 41,55 - španska pezeta - 11,934 - danska krona - 2Ž2.93 - irski šterling - 2262,32 - grška drahma 6,577 portugalski escudo - 9,619 - kanadski dolar - 1066,910 - japonski jen - 10,888 - švicarski frank - 945,510 avstrijski šiling 121,390 - norveška krona - ' 209,930 H švedska krona - 226,840 - finska marka - 268,74 - avstralski dolar - 933,89 | (*) indikativne kotacije zavoda Banca dltalia 16.NOVEMBRA 1992 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,588 - francoski frank - 29,670 - nizozemski gulden 88,895 - belgijski frank 4,864 - španska peseta ■ 1,397 - danska krona - 26,110 - kanadski dolar ■liBllMl 1,252 - japonski jen - 1,277 - švicarski frank - 110,880 - avstrijski šiling - 14,214 - italijanska lira - 1,171 - švedska krona - 26,555 16. NOVEMBRA 1992 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica železna Kapla 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 12,25 Avstrija Posojilnica Šentjakob 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,00 12,00 Italija Kmečka banka Gorica 13,50 14,10 Italija Tržaška kreditna banka 13,75 14,50 1 16. NOVEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 1798,8232 1804,2359 1809,6486 Francija frank 100 3747,4073 3758,6834 3769,9595 Nemčija marka 100 12648,243 12686,301 12724,360 Italija lira 100 14,7484 14,7928 14,8372 Švica frank 100 13992,950 14035,056 14077,161 ZDA dolar 1 199,4000 200,0000 200,6000 V.Britanija funt 1 304,6426 305,5593 306,4760 | opombe :Tečaji veljajo za jugoslovanski dinar. j 17. NOVEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 4704,7585 4718,9152 4733,0719 Kanada dolar 1 413,6226 414,8672 416,1118 Francija frank 100 9821,0542 9850,6060 9880,1578 Nemčija marka 100 33100,4000 33200,0000 33299,6000 Italija — lira 100 38,7506 38,8772 38,9938 Japonska jen 100 421,5667 422,8352 424,1337 Švica frank 100 36638,9791 36747,2208 36857,4625 Velika Britanija funt 1 804,5383 806,9592 809,3801 Slovenija tolar 100 510,0000 ZDA dolar 1 524,6413 526,2200 527,7987 1 Tečaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja. ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5095,22 5110,55 5125,88 Kanada dolar 1 414,73 415,97 417,22 Franclja frank 100 10620,43 10652,90 10648,35 Nemčija marka 100 35892,00 36000,00 36108,00 Italija lira 100 42,56 42,69 42,82 Švica frank 100 40974,30 41097,59 41220,88 R. Hrvaška dinar 100 — 213,00 — Jugoslavija dinar 100 — 150,00 — R. Slovenija tolar 100 — 689,00 — ZDA dolar 1 511,64 513,18 514,74 | Zaradi težav z zvezami novih podatkov nismo dobili. NOGOMET MLADINSKA ODBOJKA / PRI DEKLETIH DREVI (19.30) NA 1. MAJU DVOBOJ NEPREMAGANIH DREVI / 21.00 DE2ENI MLADINCI SKUPINA C IZIDI 8. KOLA: Lucinico - Costalunga 1:2, Juventi-na - Monfalcone 3:4, Ronchi - San Canzian 7:1, Itala San Marco - Primorje 3:0, San Giovanni -Union 91 2:2, Trivignano - San Sergio 2:2, Fortitu-do - Pro Gorizia 1:3, San Luigi - Cormonese 3:2. LESTVICA: San Luigi 13, Ronchi 12, Cormonese in Costalunga 11, San Seigio in San Giovanni 10, Pro Gorizia, Union 91 in Itala San Marco 9, Juven-tina 6, Trivignano, Lucinico in Monfalcone 5, San Canzian 4, Primorje 2, Fortitudo 1. POKRAJINSKI MLADINCI IZIDI 7: KOLA: Olimpia - Domio 1:1, Zaule - Mug-gesana 1:2, Chiarbola - Portuale 1:0, Campanelle -Edile Adriatica 1:6, Zarja Adiiaimpex - S. Andrea 6:1, Opicina - Don Bosco 0:3, Ponziana prosta. LESTVICA: Ponziana 11, Edile Adriatica, Olimpia in Opicina 9, Zarja Adriaimpex 7, Portuale, Chiarbola in Muggesana 6, Domio in S. Andrea 5, Don Bosco 4, Campnelle 2, Zaule 1. NARAŠČAJNIKI PRIMORJE - DON BOSCO 1:0 (0:0) PRIMORJE: Emili, Ferfolja, Turk, Braini, Švara, SardoC, Zangari, NadliSek, Lukža, Ban, LovreCiC. (Husu). STRELEGNadliSek v 50. min. Proti šibkemu Don Boscu so Prosečani prikazali najslabšo igro.doslej, kljub temu pa so uspeli zmagati. Priložnosti za zadetek si praktično niso ustvarili, edini gol pa je 10 minut pred koncem tekme dosegel Nadlišek. (M.G.) IZIDI 8. KOLA: Ponziana - S. Andrea 2:3, Primorje - Don Bosco 1:0, Fortitudo - San Sergio 1:1, Portuale - Montebello 5:0, Campanelle - Chiarbola 0:1, CGS - Zaule 4:2, Esperia - Olimpia 2:4. LESTVICA: Olimpia 14, S. Adnrea, Portuale, San Sergio in Primorje 11, Ponziana 10, Fortitudo 9, San Giovanni 8, Campanelle 6, Chiarbola 5, CGS in Zaule 4, Esperia in Montebello 3, Don Bosco 2. ZAČETNIKI NA GORIŠKEM PRO GORIZIA - SOVODNJE 8:0 (4:0) SOVODNJE: Gergolet, Mauri, Cotič, Figelj, Pavšič, Zanier, D. Tomšič (R. Tomšič), Todde, S. Tomšič, Piras (Monti), Bagon. Proti tretjeuvršCeni Pro Gorizii so Sovodenjci igrali precej slabo. Kljub dobri igri vratarja Havirja Ger-goleta so nasprotniki z lahkoto dosegali gole predvsem zaradi slabe obrambe. (A. Pavšič) NA TRŽAŠKEM SKUPINA A ALTURA-MUGGESANA - ZARJA ADRIAIMPEK A 1:0 (1:0) ZARJA ADRLAIMPEK: Zucca, Zomada (Bemetti), Carli, Berce, Strajn, Tolentino, Stokelj, Primosi, Longo, Giraldi, Umari (Grgič). Zarjani se iz Milj vračajo praznih rok, Čeprav so večji del tekme prevladovali in imeti pobudo na svoji shani, a v končnici napada niso biti dovolj spretni, da bi premagati domačega vratarja. Potem ko so naši imeti kar tri stoodstotne priložnosti za gol je uspelo Alturi-Muggesani minuto pred koncem polčasa preiti v vodstvo z edinim strelom na vrata na vsej tekmi. Po odmoru je Zarja sicer napadala a jim zaradi neučinkovitih napadalcev ni uspelo izenačiti. (d.gr.) IZIDI 4. KOLA: Don Bosco - Portuale 2:3, San Giovanni A - Ponziana 1:0, Montebello - Roianese 0:2, Altura - Zarja Adriaimpex A 1:0, Chiarbola - Esperia 3:0, Triestina A - Fortitudo 8:0. LSTVICA: Triestina A, San Giovanni A in Portuale 8, Altura Muggesana 6, Ponziana, Chiarbola in Roainese 4, Zarja Adriaimpex A 3, Don Bosco, Esperia in Montebello Campanelle 1, Foritudo 0. SKUPINA B IZIDI 4. KOLA: Triestina B - San Luigi 1:0, San Giovanni B - Opicina 0:3, Costalunga- Domio 1:1, 5. Andrea - Fani Olimpia 0:6, Zarja Adriaimpex B -FulgorO:!. LESTVICA: Fani Olimpia 8, Triestina B in Fulgor 6, CGS 5, San Luigi 4, Zarja Adriaimpeoc B, Opicina, San Giovanni B in Costalunga 2, Domio 1, S. Andrea NAJMLAJŠI NA TRŽAŠKEM IZIDI 7. KOLA: Chiarbola - Fani Olimpia 1:2, Pri-mcaje B - Esperia 2:0, Fortitudo - San Canzian 10:0, Montebello - Costalunga 9:1, CGS - Primorje A 0:3, Domio - Portuale 0:4. LESTVICA: Primorje A 13, Fortitudo 12, Portuale in Altura Muggesana 11, Montebello 10, Primorje B in Triestina 8, Costalunga 7, Fani Olimpia 5, San Canzian 4, Domio 3, Chiarbola 2, CGS in Esperia 1. NA GORIŠKEM ARIS - MLADOST: 3:4 (0:3) STRELCI: Sergo, Jelen, D. FerletiC, Florenin. MLADOST: D. Devetak, Mt. Jarc, PrinCie, Mk. Jarc, Petejan, Gorjan, Sergo, D. FerletiC, Jelen, M. FerletiC, Florenin (Cotič, Moro, Dav. Devetak, Černič). Malo je manjkalo, da bi šibko moštvo Arisa presenetilo vodilne na lestvici. Razmeroma brez večjih težav je Mladost povedla s 4:0. Visoko vodstvo jih je nekoliko uspavalo, kar so domačini izkoristiti in kraševce skoraj dohiteti. (Viti Prinčič) CICIBANI SKUPINA B IZIDI : Triestina B - San Giovanni A 1:4, San Sergio - Don Bosco 0:9, Domio - Fortitudo A 0:6, Opicina - Bor Farno 0:9. LESTVICA: Fortitudo 8, Bor Farco 6, Don Bosco in San Giovanni 5, San Sergio 3, Domio in Triestina 2, Ponziana in S. Andrea 0. SKUPINA C IZIDI: Primorje - San Giovanni B 6:0, Portuale -Montebello 0:3, San Luigi - Roianese 3:2, Altura -Campanelle 0:4. LESTVICA: Campnelle 8, Primorje in San Luigi 7, Montebello 5, Roianese 3, Portuale 2, Altura Muggesana in San Giovanni 0. Bor Friulexport in Koimpex danes za primat pri mladinkah Pri mladincih nepričakovan poraz Sloge, izgubil tudi Bor Furlani Slovenski deiti kot premiera D lige Košarka Med time-outom Koimpexa na nedeljskem derbiju z Bregom (Foto Ferrari) Danes zveCer ob 19.30 bo na štadionu 1. maja derbi med med mladinkami BoraFriulexport in Koimpexom, ki bo odločal o prvem mestu na lestvici. Obe ekipi sta namreč še nepremagani in sta na Čelu prvenstvene lestvice. V nedeljo je namreč Bor zmagal proti dotlej nepremagani Altu-ri, Sloga pa je po predvidevanju premagala Breg. V tekmovanju mladincev se je Sloga še bolj oddatila od vrha lestvice. Poraz s SanCAndrea gotovo ni bil pričakovan in zdaj ima Pallavolo Trieste Ce 4 točke prednosti pred Slogo in SanfAndreo. Drugi slovenski zastopnik Bor Furlani pa še naprej plačuje davek neizkušenosti, saj v tej kategoriji nastopa s postavo dečkov, kjer bodo tudi zadoščenja veCja. ALTURA - BOR FRIU-LEXPORT 1:3 (7:15,15:8, 0:15, 6:15) BOR FRIULEKPORT: Gregori, Ažman, Flego, Vodopivec, Cok, Pitacco, Guštini, Benevol, Zadnik, Faimann, Gruden, Calli-garis. Po slavju v soboto v tekmi C-l lige proti videmskemu Pavu je nedelja mladim borovkam prinesla še eno zmago. Mladinke so namreč s 3:1 odpravile vrstnice Alture (nastopile so brez poškodovane Parovelove), ki so bile tako kot borovke (in slo-gašice) do te tekme še nepremagane. Kdo je gospodar na igrišču, so borovke pokazale že takoj v začetku prvega seta, ko je Grego-rijeva dosegla štiri zaporedne ase in s tem dvoboj usmerila v eno smer. Prav s sprejemom servisa so imele domačinke največ težav, kar so gostje spretno izkoristile in zanesljivo osvojile set. Prav lahkota, s katero so dobile set je plave morda uspavala, da so prepustile pobudo nasprotnicam, ki so povedle celo z 10:4. Borovke so še uspele zniCati rezultat na 10:8, vendar pa je nato Altura spet prevzela vajeti igre v svoje roke in brez težav zaključila set v svojo korist. Ce je takrat kdo pomislil na presenečenje, se je uštel. Domačinke so zaigrale tako, kot da bi jim osvojeni set že predstavljal zadostno plačilo, Bor Friulexport pa je z zanesljivo igro in ponovno s servisi Gregorijeve set osvojil celo na ničli. Tekme je bilo s tem praktično konec, saj so domačinke očitno že vrgle puško v koruzo, tako da se borovkam tudi ob nekaterih nepohebnih napakah ni bilo treba preveC naprezati, da so spravile pod streho še odločilni Četrti set. Po tekmi nam je eden od trenerjev Alture Ivan FurlaniC dal naslednjo izjavo: »Zmaga Bora je popolnoma zaslužena in do izraza je prišla boljša tehnična in taktična pripravljenost borovk. Glede same tekme bi rad pove-dal, da sama zmaga Bora ne predstavlja nikakršnega presenečenja. Plave so prikazale mnogo bolj zanesljivo igro in bile izrazito boljše, razen v 2. setu, ves Cas tekme.« KOIMPEX - BREG 3:0 (15:5,15:3,15:12) KOIMPEX: Spacal, Fonda, Starc, Ciocchi, Kosmina, Milic, Ferluga, Novakovič, Meriani. BREG: Bandi, KosmaC, Lavrica, A. in S. Mauri, Metlika, Petirosso, F. in M. Sancin. Koimpex je dosegel pričakovano gladko zmago. Brežanke so sicer pokazale precejšen napredek v primerjavi s prejšnjimi nastopi in so se tudi srCno borile, vendar proti boljšim in bolj izkušenim nasprotnicam veC niso mogle doseči. LESTVICA: BOR FRIULEXPORT in KOIM-PEX 12, Altura 10, Gin-nastica 6, BREG in Virtus 4, Cus, Prevenire in SanfAndrea 2. PRIHODNJE KOLO: BOR FRIULEXPORT -KOIMPEX (danes ob 19.30 na stadionu 1. maj), Ginnastica - Prevenire, BREG - Virtus, SanfAndrea - Altura. MLADINCI NUOVA PALLAVOLO TRIESTE - BOR FURLANI 3:0 (15:4,15:13,15:5) BOR FURLANI: FurlaniC, Šušteršič, Furlani, Cuk, Pieri, Domio, Talot-ti, Berto, Pertot, Sancin. Za nedeljski poraz borovcev ni opravičil. Tokrat so biti sicer servisi boljši, pešal pa je sprejem in napad. Mladinci igrajo prenervozno, niso sproščeni, preveC se bojijo, da zgrešijo. Kadar zaigrajo sproščeno znajo zaigrati lepo in učinkovito, kar so dokazati v drugem setu. Ob koncu pa še zapis. Prvega sodnika v nedeljo ni bilo na spregled. Drugi sodnik, ki ga je zamenjal, je sodil zelo dobro. Takih spodrsljajev pa si zveza ne bi smela privoščiti, kajti Ce zahtevajo resnost pri igralcih, morajo biti oni prvi, ki to resnost pokažejo. SLOGA - S. ANDREA 0:3 (10:15, 8:15,13:15) SLOGA: Miot, Germani, Spetič, Glavina, Volčič, Micalessi, Kralj, Veljak, Radetti. Proti neposrednemu tekmecu za vrh lestvice je bila Sloga že drugič zaporedoma poražena. Slogaši so igrali precej slabo, daleč pod svojimi sposobnostmi.Predvsem pa so razočarali, ker niso pokazali pravega karakterja in so se prehitro predati nasprotniku, reagirali so le v zadnjem setu, ko so nadoknadili zaostanek 8:0, vendar v konCnici niso biti dovolj prisebni, da bi osvojili set. LESTVICA: Pallavolo Trieste 16, SLOGA in SanfAndrea 12, Volley Club, Prevenire in Nuova Pallavolo 6, Zaule i, Bor Furlani 2. V 4. kolu članske primorske košarkarske lige bo že drevi slovenski derbi Cetrtoligašev med Borom Radenska in Kon-tovelom. Srečanje bo v telovadnici tržaške šole Suvich in se bo pričelo ob 21. uri. Obe ekipi sta v minulem kolu državnega prvenstva zmagali in torej se obeta zanimivo srečanje. Drevišnja tekma bo “premiera" za prvenstveno srečanje 10. kola v D ligi. Drevi ob 19. uri pa se bosta v okviru tega turnirja spoprijeli v Tržiču domači Italmonfalcone in Jadran TKB. TržiCani vodijo v prvenstvu C lige, jadra-novci pa so v nedeljo slavili izdatno zmago proti Mestrini in so dokazali, da so v dobri formi. DrvariCevi varovanci so že igrali v prijateljskem srečanju proti Italmonfalconeju in so z dokajšnjo težavo tesno zmagali. 2e v lanskem prvenstvu C lige so TržiCani, kot edini, dvakrat premagali Jadran TKB. Letos pa so se še bolj okpreili in imajo kar Čedno postavo in zato ni naključno, da so prvi na lestvici v tretjeligaškem prvenstvu. Čeprav v tej ligi doslej niso igrali vseh tekem, je turnir izpolnil pričakovanja. KOŠARKA / PRVENSTVI KADETOV IN NARAŠČAJNIKOV TENIS / ZAKLJUČNI POKRAJINSKI TURNIRJI K' : i . ■ Zadnje sekunde tekme spet ugodne za Kontovelove kadete Kade ti Bora so sami zapravili zmago (Grbec 31 točk) - Naraščajniki trenerja Krečiča še niso ujeli prave forme in so zgubili kar za 40 točk proti Ferroviariu Aljoša Škrk (Sokol) protagonist tudi med kadeti DRŽAVNI KADETI INTER1904 - KONTO-VEL 69:70 (30:30) KONTOVEL: Križman 15 (2:2), A. Spadoni 12 (1:6), Daneu, Švara, Žerjal, Colja, Cingerla 8 (2.4), Skerk 9 (1:2), Emili 15 (8:10), Čeme 11 (3:4), Šuligoj; trener Vatovec. PM: 17:28. SON: 17. 3 T: Spadoni 1, Križman 1. Kdor rad sledi v živo tekmam kontovelovih kadetov, se mora paC spoprijazniti z dejstvom, da bodo njegovi živci in sreni organizem močno pod pritiskom. Tudi tokrat se je ponovil prizor iz prejšnjega tedna, ko se je ime zmagovalca ugotovilo šele v zadnjih sekundah tekme in tudi tokrat so mirnejšo in srečnejšo roko imeli Vatovčevi fantje. Takoj je treba pripomniti, da so Kontovel-ci zaigrali z odvečno mero optimizma, kar bi jih kmalu drago stalo. Domačini so namreč voditi vse do 30. minute, trojka Spadonija pa je prvič popeljala plave v vodstvo. Se 30 sekund do konca so naši vodili s tremi točkami, zatem pa so igralci Interja najprej znižali zaostanek, zatem pa so v rokah imeli še žogo za zmagoviti koš, a so jo nespretno izgubiti 6 sekund pred koncem. BOR RADENSKA -UDEME B. LEGNONORD 70:74 (43:39) BOR: Gallopin 7 (1:2), Verri, Uršič, Cupin 6 (0:3), Bandi, Palmisano, Giacomini 10 (1:2), Grbec 31 (7:8), Samec 16, Požar 2; trener Martini. PM: 9:15. SON: 18. 3 T: Giacomini 1. Borovi kadeti so zamuditi lepo priložnost, da bi dodati dve novi točki na skupni lestvici. Proti poprečni ekipi Interja so večji del tekme voditi in vse je kazalo, da bo zmaga pripadla belozele-nim Vodstvo sicer ni bilo nikoli visoko (največ +7), ponovno pa je na učinkovitost Martinije-vega moštva vplival predčasen odhod iz igrišča Samca, ki je v tej kategoriji eden izmed boljših v igri pod košema. Gostje so se opogumiti in nadoknadili zaostanek, zadnje poteze srečanja pa so bile za naše spet negativne, saj je v nic pošla tudi poslednja šansa za zmago. Ostali izidi 4. kola: Stefanel - Ricreatori 85:65; Arte - Udinese Basket 64:84; Don Bosco - Latte Carso 88:74; Menta Piu Go - Italmonfalcone 64:72. Lestvica: Stefanel in Udinese B. 8; Italmonfalcone, Arte in Udine Legnonord 6, Kontovel, Don Bosco in Gorica 4, Bor Radenska 2, Latte Carso, Ricreatori in Inter 1904 0. Prihodnje kolo: Ricreatori - Bor Radenska; Kontovel - Arte Bittesini. NARAŠČAJNIKI FERROVIARIO - BOR RADENSKA 109:69 (56:36) BOR: Jagodic 3, Ober-dan 6 (2:3), Velinski 7 (1:2), Požar 12 (6:6), Jogan 15 (1:2), Sancin 7 (1:4), Uršič 12, Lapelj 5 (1:1), KovaC, Stokelj 2; trener KreCiC. PM: 12:18. PON: Sancin (18), Lapelj (23). SON: 27. 3 T: Jogan 2, Jagodic 1.Borovi naraščajniki niso še ujeti prave forme, saj so tudi tokrat zaigrali kot znajo le v uvodnih desetih minutah (20:18 delni izid). Od druge Četrtine dalje so Oberdan in ostati povsem popustili, napake so se ponavljale druga za drugo, zlasti pa je slabo delovala obramba, ki je omogočila, da so domačini (lanski igralci Stefanela), polnili koš iz vseh položajev. Trener KreCiC je skušal zdramiti svoje igralce, ki pa vse do konca niso bili zmožni zaigrati na sprejemljivi stopnji.(M.J.) INTER 1904 - SOKOL 93:79 (38:35) Ostali izidi 4. kola: Ricreatori - Ferroviario B 66:100; Don Bosco A -Lega Nazionale 82:43; Libertas - Stefanel 23:146; Stella Azzurra -Don Bosco B 53:86; Ser-volana - Santos jutri. Lestvica: Ferroviario A in Don Bosco B 8; Stefanel in Servolana 6; Bor Radenska, Santos, Inter 1904, Ferroviario B in Libertas 4; Sokol, Lega Nazionale in Don Bosco A 2, Stella Azzurra in Ricreatori 0. Prihodnje kolo: Bor Radenska - St. Azzurra; Sokol - Don Bosco B. Zadovoljivi nastopi gajevcev v Miljah Najbolj se je izkazala Cirila Devefti Ob izteku letošnje tekmovalne sezone so se na igriščih obeh miljskih teniških klubov pravkar zaključili turnirji, ki so veljali za pokrajinsko prvenstvo vseh kategorij. Med številnimi nastopajočimi so bili seveda prisotni tudi tenisaci Gaje. Od naših se je gotovo najbolj izkazala Cirila Devetti, ki le za las ni ponovila lanskega uspeha, ko je osvojila pokrajinski naslov med C kategornicami. Po vrsti dobrih nastopov je namreč tokrat v finalu izgubila s Paolo Kotszler od A.T.O. S svojim dosežkom je še enkrat dokazala, da spada, kljub svojim številnim . obveznostim, katerim je letos dodala še poučevanje najmlajših pri Gajini teniški šoli, med najboljše deželne igralke. Pozitivno je opravila svoj nastop tudi Daša Grgič, ki je kot nekvalificirana igralka v drugem kolu klonila, a le po vztrajnem odporu, proti igralki tržaškega teniškega kluba C2 kategorije Alessandri Onofri. Edini predstavnik med kvalificiranimi Dorjan Gomizelj se je v drugem kolu žal znašel pred trdo oviro, saj se je sreCal s prvim nosilcem Lorenzom Dambrosijem, končnim zmagovalcem. Med nekvalificiranimi igralci so nastopili Ric-cardo Cannone, Alberto Prelec ter Aleš in Borut Plesničar. Medtem ko sta Cannone in Prelec izpadla v tretjem kolu, slednji predvsem zaradi posledic poškodbe, sta Borut Plesničar se je prebil do četrtfinala oba Plesničarja dosegla Četrtfinale in s tem potrdila svoje mesto med najboljšimi nekvalificiranimi. Borut je v Četrtfinalnem kolu imel nasproti številko eno Davida Ruzzierja, ki se je letos izkazal za najboljšega v vrsti nekvalificiranih v deželi. Borut je srečanje izgubil v dveh setih po lepi igri, toda ob pomanjkanju prepričanja, da lahko doseže kaj veC kot Časten poraz. Aleš Plesničar je svoje Četrtfinalno srečanje odigral proti Taziu di Pretoro od T.C.T. Srečanje je bilo vseskozi zelo izenaC ter na dobri tehni ravni in odločilo se j v končnicah obeh se Zmagal je Di Pret predvsem na rai nekaterih posreCe udarcev in boljše ps: loške vzdržljivosti. Enega od svojih p) nastopov je v promc skem tekmovanju najmlajše do 10 let o] vil Jurij Danev, ki m žreb Ze v prvem k določil neugodn nasprotnika in si končnega zmagova Davida Cannone Krožka škedenjske 21 ŠPORT Torek, 17. novembra 1992 GOSTOVANJE NA CIPRU / PRVI URADNI NASTOP PO SPREJEMU V ČLANSTVO FIFA NOGOMET / TEKMA ZA SP NOVICE Reprezentanca Slovenije proti Cipm na dveh frontah Danes bodo najprej igrali mladi, jutri pa še A reprezentanca Donadoni ali Lentini, Vialli brez možnosti Škotska postava že znana Robert Englaro (levo) jutri proti Cipru ne bo igral zaradi poškodbe (Foto Živulovič/TRIOI) Jure Zorcic LJUBLJANA - V Paralimni, od Larnake 50 km oddaljenemu mestecu bo danes naprej igrala mlada nogometna reprezentanca Slovenije, ki bo ob 14.30 nasprotnik selekciji Cipra, jutri pa se bosta v glavnem mestu pomerili še članski reprezentanci. Selektor obeh naših moštev Bojan Prašnikar je v mlado ekipo (do 21 let) izbral naslednje igralce: Zver (Mura), Bojanič in Zobec (Belvedur Izola), Salja in Hudarin (SCT Olimpija), Simundža, Binkovski in Lukič (Maribor Branik), Pavlin in Marušič (Živila Naklo), Siljak, Cerimovič in Mitrakovič (Kompas Holidays), Avguštin (Ljubljana) in Gregor Blatnik (Publikum).Kot kaže je Prašnikar »pozabil« na nekatere nadarjene mladince, poleg tega pa lahko imamo že občutek, da so kriteriji za izbor med najboljše nogometaše precej skrivnostni. Jutri ob isti uri bo v Larnaki igrala še A reprezentanca, obe pa sta na Ciper odpotovali Ze včeraj dopoldne. Razumljivo je, da tekmi A reprezentanc velja več pozornosti. Obe reprezentanci sta se uradno zbrali že v nedeljo zvečer v Ljubljani, člani pa bodo danes tudi vadili na igrišču, kjer bo jutri prijateljska tekma obeh moštev. Na Cipru bodo za Slovenijo igrali ( 16 igralcev): Simeunovič, Zulič in Valentinčič (SCT Olimpija), Križan (Maribor Branik), Florijančič (Cremonese), Novak (Fenerbakče), Ceh in Kek (GAK Gradec), Zidan ( HASK Gradjanski), Zahovič, Milanič (Partizan Beograd), Boškovič (Koper), Kosič (Studio D), Miloševič (Ljubljana), Pate (Pierikos) in Marko Elsner (Nice). Tokrat za najboljšo državno selekcijo ne bodo igrali poškodovani Katanec (Sampdoria), Englaro (SCT Olimpija), Gliha in Jermaniš, ki igrata v japonskem prvenstvu, ponovno pa je selektor izpustil nekatere igralce, ki si vsaj po igrah v prvenstvu zaslužijo več pozornosti ( Udovič, Ubavič, Gruškovnjak, Kotnik). Ob vsem tem pa velja še povedati, da je imel Prašnikar nekaj težav tudi zaradi lažjih poškodb nekaterih nogometašev. V moštvu je kar devet nogometašev, ki si služijo kruh v tujini, lahko pa bi našli še koga, saj domača konkurenca kljub večji medijski pozornosti še zdaleč ne more biti osnovni kriterij za izbor. Zal bodo imeli v dveh tekmah tokrat za nasprotnika ekipo, ki v Evorpi nima večje veljave, kljub temu pa bi ob nenastopanju v uradnih tekmovanjih (in kvalifikacijah) priložnost morali v vseh ozirih izkorostiti. Gre pač za promocijo našega nogometa nasploh, predvsem pa za zahteven projekt, ki ga lahko poimenujemo kar - kje in kam v evropskem in svetovnem nogometu. Tekma s Ciprom je prvi uradni nastop slovenske reprezentance po sprejemu v članstvo mednarodne nogometne organizacije. FIRENCE - Vse kaže, da je italijanski zvezni trener Arrigo Sacchi že izbral deset od enajstih nogometašev, ki bodo jutri igrali v začetni postavi na kvalifikacijskem srečanju za svetovno prvenstvo proti Škotski. Po lahkem uspehu na nedeljski trening tekmi z mlado postavo Luccheseja (6:0), na kateri je Vialli dosegel kar tri zadetke, pa si kljub temu ni prislužil mesta v začetni postavi proti Škotski, je Sacchi včeraj dal nalsednjo izjavo: »Glede obrambe nimam nobenega dvoma kot tudi glede napadalnega para Baggio - Signori« Kaj pa ostali. Bianchi bo igral na sredini. Albertini je doslej odlično opravil svojo nalogo, Eranio tudi. Ostaja le dvom ali naj igra Donadoni ali Lentini. V škotskem taboru pa dvomov ni. »Igralci so že obveščeni. Vsi se dobro poznamo, nimamo česa skrivati,« tako pa je dejal časnikarjem zvezni trener Škotske Roxburgh. In je najavil postavo, ki je naslednja: Goran, McPherson, Malpas, Boyd, McLaren, White, McAllister, McStay, Durrant, McCoist, Durie. Rezerve bodo: Smith, Jess, Collins, Mclnally, Robertson. Goram, Mc Pherson, Durrant in Gianluca Vialli rezerva na tekmi proti Škotski (AP) McCoist igrajo pri Rangersu iz Glasgowa, ki je v škotskem prvenstvu prvi na lestvici. Običajno je trener Roxburgh zelo previden, preden najavi postavo. Kaže, da je tokrat pred srečanjem z Italijo kar precej optimistično razpoložen. Naj omenimo, da sta se Škotska in Italija v 82 letih doslej pomerili le štirikrat. Obračun pa je zelo ugoden za azzurre, ki so trikrat zmagali, enkrat pa izgubili. KOŠARKA / V ZAGREBU TENIS / MOŠKI IN ZENSKE SE BODO BORILI TUDI ZA 5, 5 MILIJONOV DOLARJEV Hrvaška brez zvezd ! priložnost za zmago pomlajenih azzurrov Kdo bo naslednik trenerja Gambe? ZAGREB - Po nespod budnem »remiju« taprezentanco Sloveniji baka nocoj pomlajeni košarkarsko selekciji ^Zurrov *e tekma s sovi stUiki iz Hrvaške. Stanji v italijanskem taboru j vse prej k0t rožnato, sa j6 cela vrsta poprečni) ^ poraznih rezultatov Poriianjkanja kombinira ?e> Učinkovite in solidni ^re privedla glavn °rgane košarkarske fede ®cije do odločitve, da bi ^utuba prepustil vodilni ^ssto, naslednik pa im Vsaj to prednost, da bo 1 ® težavo lahko poslabša buašnjo negativno sliki pijanske raprezentan Kakorkoli že, bi urnba sedel na klopi di P°teka pogodb 1-12.92), kar pomeni da bo tudi danes težko zaznati kakšno zanimivo spremembo pri igri Rusconija, Pessine in ostalih nadpovprečno plačanih velikanov. Sodeč po spisku igralcev za današnjo tekmo ima Italija izredno priložnost, da se vsaj delno oddolži za katastrofalni poraz, s Hrvaško na predolimpijskih igrah v Barceloni (- 45 točk), saj bodo nocoj odsotni Petrovič, Kukoč, Tabak, Perasovič, Cvijetičanin, Komazec in Vrankovič. Jasno je torej, da bi morali imeti Pittis, Niccolai in Myers lepo možnost za prestižno zmago, nič čudnega pa ne bo, če jih bodo zaustavili tudi Alanovič in Sarlija ali celo Zurič in Jurič. vaterpolo / na dunaju Triglav in Koper dosegla manj od pričakovanega KRa Pedelj, Triglav v3.in §u drža k katE posta pkiju, {Uoštvi Mčeii PgUa Uo ^ Pa je past in tako prepustili prvo mesto gostiteljem. IZIDI 3. in 4.KOLA: Tirol : Badener 20:12, Salzburg : Lizner 8:14, Graz : Woerthersee 15:12, ASW : Triglav 8:17, Donau : Koper 6:6, Donau : Triglav 10:8, ASW : Koper 9:11, Tirol . Linzer 14:12, Salzburg : Badener 15:12. VRSTNI RED: Donau in Koper po 7 točk, Triglav in Tirol po 6, Linzer 4, Graz, ASW in Salzburg 2, VVoerthersee in Badener. V 5. kolu bosta v Celju igrala Triglav in Koper. (Matjaž Rakovec) Turnirja v Frankfurtu in New Torku dogodek za teniške sladokusce Turnir v Frankfurtu se začne danes, ženske pa so igrale že ponoči V finalu turnirja Virginia Slims v Philadelphii je Steffi Graf (na sliki) premagala Španko Sanchezovo (AP) NEW YORK, FRANKFURT - Pozornost ljubiteljev tenis bo ta teden usmerjena v Frankfurt in New York. V Frankfurtu se bodo od danes dalje Sampras, Courier, Edberg, Ivaniševič, Becker, Chang, Korda in Krajicek (rezerva je Ferreira) potegovali za naslov najboljšega na finalu ATP, v newyorškem Madison Square Gardenu pa se je že včeraj ponoči začel ženski Masters šestnajstih najboljših igralk sveta. Med udeleženci frankfurtskega turnirja je v zadnjem trenutku prišlo do nekaterih sprememb. Becker se je po zmagi v Parizu povzpel z 10. na 5. mesto najboljših teniških profesionalcev, Agassi (št. 9) in Lendl (št. 8) pa sta se nastopu odpovedala zaradi poškodb. Zadnji trenutek se je z zmagama nad Courierjem in nato v finalu Antvverpna še nad Woodfordom na turnir uvrstil tudi Krajicek. Naslov brani Pete Sampras, formula tekmovanja pa je enaka kot lani. Tekmovalci so razdeljeni v dve skupini.V skupini Laver so Courier, Ivaniševič, Chang in Krajicek, v skupini Rosewall pa Sampras, Edberg, Becker in Korda), kjer bodo vsak dan žrebali vrstni red srečanj, da bi tako preprečili možno »izbiranje« nasprotnikov v polfinalu, v katerega se uvrstita prvoplasirana iz obeh skupin. V primeru enakega števila točk bo odločalo medsebojno srečanje, potem pa še osvojeni seti in posamez- ne igre.. Polfinalni srečanji bosta na sporedu v soboto, ko bodo še igrali na dva, finalni dvoboj v nedeljo pa na tri dobljene sete. V igri je tudi 2, 5 milijona dolarjev in številne točke ATP, ki lahko privedejo tudi do spremembe na čelu najboljših teniških igralcev. Ze včeraj ponoči pa se je v New Yorku začel Zenski Masters. Na njem igrajo Seleš, Graf, Sabatini, Sanchez, M. J. Fernandez, Navratilova, Martinez, Manuela Malejeva, Novotna, Tauziat, Capriati, Garrison, Mc Neil, Frazier, Katerina Malejeva in Sukova. Glavna favoritinja je Jugoslovanka Monika Seleš, ki pa o svojem jugoslovanstvu precej nerada govori in sama zase pravi, da je doma s Floride. Nagradni sklad znaša več kot 3 milijone dolarjev, za katere se bo borila šestnajsterica najboljših igralk po lestvici Kraft. Na osnovi točkovanja v letošnjem letu tega so tudi določili predtekmovalne pare. Najhujša nasprotnica Seleševe, ki bo skušala že tretjič zapored osvojiti newyorški Masters, bo tokrat po vsej verjetnosti Steffi Graf, ki je včeraj z zmago v finalu Virginia Slims v Philadelphii nad Arantxo Sanchez osvojila že svoj čerti zaporedni turnir. Grafova je druga nosilka in se s Selešovo ne more srečati pred finalom (v nedeljo), na poti obeh glavnih favoritinj pa bodo precejšnjo oviro predstavljale še Sabatinijeva (št. 3), Sanchezova (št. 5), pozabiti pa ne smemo na veteranko Navratilovo, ki bo tudi v New Yorku hotela dokazati, da kljub častitljivi starosti še ni za v staro šaro. Seleševa, še vedno je 18-letnica, je letos osovji-la tri turnirje za Grand Siam, v VVimbledonu pa je bila finalistka. V prvem kolu jo čaka Francozinja Nathalie Tauziat in če ne bo velikih presenečenj, se bo nato v četrtfinalu pomerila z zmagovalko med Mary Joe Fernandez in Jano Novotno. Edina igralka, ki je v letošnji sezoni premagala v finalu za Grand Siam premagala Selešovo, je Grafova, ki ima v prvem kolu za nasprotnico Američanko Mc Neilovo. Izzivalci za 1995 že znani SAN DIEGO - Znanih je že petnajst izzivalcev letošnjega zmagovalca najslavnejšega jadralskega tekmovanja Americas’ Cup. Za naslednje tekmovanje, ki bo leta 1995, je enajst jadralskih klubov že uradno prijavljenih pri letošnjem zmagovalcu, San Diego Yacht Ciuhu, teče pa postopek prijave za še štiri izzivalce. Med petnajstimi so kar trije francoski klubi, po dva novozelandska, avstralska, španska in ruska ter en japonski, italijanski, južnoafriški in britanski. Sveža lestvica ATP PARIZ - Na najnovejši lestvici ATP, ki so jo objavili v ponedeljek, je Američan Jim Courier obdržal prestol, Šved Stefan Edberg je z drugega mesta zrinil Američana Peta Samprasa, Američan Michael Chang pa je skočil s sedmega na peto mesto. Ivaniševič je ostal številka 4, novinec med deseterico pa je Nizozemec Richard Krajicek. Milanski Vragi na finalni turnir MILANO - Igralci hokejskega kluba Devils iz Milana so z zmago nad Duesseldorfer AG s 6:2 končali na vrhu polfinalne skupine B evropskega pokala državnih prvakov in se uvrstili na finalni turnir,, ki bo od 27. do 30. decembra v Duesseldorfu. Poleg Milana in Dusseldorfa bo v finalu nastopil še moskovski Dinamo, francoski Rouen, švedski Malmoe in švicarski Bern. Latvijski hokejisti presenetili Fince JYVAESKYLAE - V prijateljskem srečanju hokejskih reprezentanc Finske in Latvije so Latvijci, nasprotniki slovenskih hokejistov v skupini C, presenetljivo premagali izkušenejše tekmece s 6 proti 3 (4:2,1:1,1:0). Maradona radijski komentator SEVILLA - Zvezdnik nogometnega kluba Sevilla Diego Armando Maradona se bo poskusil za mikrofonom. Na vsesplošno veselje ne kot pevec temveč kot športni komentator za špansko radijsko postajo. Sodeloval bo pri prenosu kvalifikacijske tekme za nogometno svetovno prvenstvo 1994, v kateri se bosta v sredo pomerih reprezentanci Španije in Irske. Sam je poslušalce vnaprej opozoril, da je “četrtorazredni komentator”. Cesar Franz kritiziral Matthaeusa MUENCHEN - Podpredsednik bavarskega prvoligaša Bayema Franz Beckenbauer je pred kratkim obtožil kapetana nemške državne reprezentance Lotharja Matthaeusa nepotrebnega nastopa v sobotnem kolu Bundeslige proti Nuerembergu. Nemški virtuoz, ki si je na koncu lanske sezone poškodoval koleno pri milanskemu Interju, kljub bolečinam in slabi pripravljenosti vztraja na igrišču. Z odzivom na vabilo reprezentančnega selektorja Bertija Vogsa na sredino tekmo z Avstrijo pa je na ogenj prilil še olja. Odbojkarji Doba poraženi Sodnik z Dunaja je odločil tekmo Najboljši slovenski odbojkarski moštveni ekipi na Koroškem, športnem klubu Dob pri Pliberku, se je po odličnem Startu v prvi avstrijski zvezni ligi zataknilo: v soboto so Dobljani v gosteh izgubili proti TV Gleisdorf (Štajerska), glavni vzrok za ponoven poraz pa ni bila slaba igra koroškega prvaka, marveč sodnik Kuhanek z Dunaja, ki je že tretjič odločilno vplival na izid tekme SK Dob. Takrat se je Kuhanek posebej »izkazal« v prvem nizu: ko se Dobljani po lepi igri skoraj izenačili vodstvo domačinov, je vse pomembne točke prisodil Štajercem in jim tako omogočil, da dobijo prvi niz. Poleg tega je še izključil »legionarja« Aleša in Mlakarja, ki se nista strinjala z enostranskim sojenjem, in tako dodatno oslabil goste iz Koroške. TV Gleisdorf je zmagal s 3:0 (-8, -8, -8), Dobjani pa so si kljub porazu Ze zagotovili tekmovanje v zgornji play-off-skupini. Košarkarji Optimizma uspešni v ZDA JEFFERSON CITY - V drugi tekmi na ameriški turneji so košarkarji Optimizma premagali Lincoln Blue Tigers 85:83 (Missouri). Najboljša pri naših sta bila centra Sušuč in Reicheman (210cm, 120kg), ki je moštvu na preizkušnji. Zaradi slabih zvez nismo uspeli zvedeti več kot le izid, tretjo tekmo pa so Postojčani igrali v Kentuckyu proti Murray State University. Mladinska košarka: Benettonu prvo mesto MESTKE - Z visoko zmago na finalni tekmi proti domači peterki Scainija, si je Benetton iz Trevisa zagotovil peto izvedbo pokala Arcobaleno. Za tretje mesto sta se pomerili peterki Olimpije iz Ljubljane ter Hapoela iz Jeruzalema, zmagali pa so Ljubljančani z izidom 68:59. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Izraelec Roy Eyal. Nogometne kvalifikacije za SP v ZDA leta 1994 TORONTO - V okviru kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo so v nedeljo odigrali tri tekme. V drugem kolu južnoameriške A skupine je Costarica v gosteh premagala Saint Vincent z 1:0 (strelec Gonzales v 69’). V B skupini je Kanada z lahkoto odpravila Bermude s 4:2, potem ko je že vodila s 3:0 po 45. minutah. Tri zadetke je dosegel Bunbury, enega pa Aunger. Za goste sta zaostanek znižala Goater in Sawn. Z zadetkoma De La Torreja (10’) in Uribeja (62’) pa je Mehika premagala Honduras. Kvote totip RIM - Kvote 46. Totipa so naslednje: 12 (33 dobitnikov) 28.667.000 lir; 11 (1.271 dobitnikov) 735.000 lir; 10 (13.891 dobitnikov) 66.000 lir. NOVICE NESREČE / STRMOGLAVILI LETALI V VIETNAMU IN V KARIB1H MELBOURNE / STO METROV NAD REKO VARRE Streljal na fazana ustrelil strica BERGAMO - Lovske nesreče so v Italiji na dnevnem redu, Se zlasti ob odprtju lovske sezone. Zadnja vest prihaja iz Grumella pri Bergamu, kjer je lovec, cigar imena še niso objavili, streljal na lastnega strica v prepričanju, da strelja na fazana. Pierluigi Ferrari je bil pri priči mrtev, fazan pa, kaže, Se vedno leta po lombardskih loviščih... Eksplodirala tovarna umetnin ognjev CASERTA - V nedeljo zvečer je pri Neaplju prišlo do eksplozije v majhni tovarni umetnih ognjev, pri Čemer sta bila dva delavca hudo ranjena. Strast prebivalcev južne Italije za umetne ognje je znana, zaradi Cesar obstaja cela vrsta manjših delavnic, kjer proizvajajo rakete in podobni materjal, sicer ne da bi spoštovali najosnovnejša varnostna pravila, tako da so nesreče tudi s smrtnimi žrtvami zelo pogoste. Na Kitajskem špricanje šole ni priporočljivo PEKING - Na Kitajskem se s špricanjem šole ne kaže Šaliti, vsaj Ce sodimo po reakciji, ki jo je imel Xian Liran, ko mu je 12-letni sin priznal, da je raje šel v luna park kot v Solo. Fant je moral pred oCetom najprej poklekniti, nakar je Xian Liran vzel vrv in sina kratko malo obesil. Tragedijo gre najbrž v prvi vrsti pripisati primitivnosti človeka, ki je bil prepričan, da bo sinu dal lekcijo, ki je revež ne bo pozabil. Sam se namreC ni mogel šolati, zato je hotel, da bi vsaj njegov sin imel višjo izobrazbo. Vsako leto 10.000 mrtvih v kitajskih rudnikih PEKING - V kitajskih rudnikih je lani umrlo skoraj 10 tisoč ljudi, nad 3000 pa je bilo ranjenih. Podatke je objavil kitajski podminister za delo, ki je v tolažbo navedel, da se število nesreC od leta 1982 vztrajno niža, pa Čeprav je številka še vedno zelo visoka. Na Kitajskem je kar 230.000 manjših in večjih rudnikov . Kitajska vlada je zadnje Čase še poostrila kazni za odgovorne za varnost v rudnikih, kjer pride do smrtne nesreče. Podjetja imajo tudi dokajšnje popuste pri nabavi varnostnih naprav za rudnike. V dveh padlih letalih skoraj 50 mrtvih Razbitin vietnamskega letala še niso našli HANOI, SANTO DOMINGO - V soboto, vendar pa je vest prišla komaj vCeraj, je v Vietnamu po vzletu z letališča v Hošiminhu (nekdanjem Saigonu) strmoglavilo krajevno letalo s 30 osebami na krovu. V trenutku nesreče je na območju divjalo moCno neurje, ki je najbrž eden od razlogov strmoglavljenja. Med potniki je bilo tudi nekaj tujcev (dva Francoza, dva Nizozemca, štirje Tajvanci in Šved). ■ Doslej še niso našli razbitin letala (gre za sovjetski jak-40), tako da ni znano niti, Ce se je nekdo od potnikov rešil. Iskali so vso soboto in vso nedeljo, domnevajo, da se bodo prebili do razbitin v teku današnjega dne. Pri iskanju padlega letala sodelujejo tudi vojaška letala in vojaški helikopterji. Reševalci pa imajo velike težave, saj je gorato območje, na katero je letalo strmoglavilo povsem neobljudeno. Po mnenju glavnika vietnamske letalske družbe so kontrolorji poletov izgubili stik z letalom v soboto zjutraj, kakih 50 minut po vzletu iz Hošiminha, Zrakoplov je bil namenjen v Nha Trang, ki leži nekoliko severneje, ob obali, prevažal pa je devet tujih in 15 domačih potnikov tre šest elanov posadke. Ko je zašel v neurje, je letel zelo nizko. V nedeljo pa je v severnem delu Dominikanske republike padlo kubansko Čartersko letalo, ki je prevažalo 20 oseb. Dominikanska oblasti so sporočile, da so vsi potniki umrli v nesreči. Letalo je letelo med Santom Domingom in Kubo, moralo pa bi iz tehničnih razlogov pri- stati v Puerto Pati, kakih 200 kilometrov od dominikanskega glavnega mesta. Štirinajst potnikov je bilo dominikanske ali kubanske narodnosti, medtem ko je bila posadka kubanska. Obe nesreči nista na noben naCin povezani, razen dejstva, da sta obe letali bili namenjeni Čarterskemu prevozu. Ostaja ugotovitev, o kateri se sicer že dalj Časa govori, da je vzdrževanje Čarterskih letal, to velja skoraj izključno za nekatere manjše letalske družbe, dokaj pomanjkljivo. RIM / PRI PORU PORTESE DUBAI / NA BEGU Z LADJO Nacisti razdeljevali rasistične letake Grozljiva usoda skupine somalskih beguncev RIM - »Italija pripada Italijanom, Evropa Evropejcem, proC Črnci, cigani in Židje.« Tako je pisalo na letakih, ki jih je v nedeljo zjutraj na značilnem in dobro obiskanem sejmu Porta Portese, razdeljevala skupina naciskin. Prve letake je že ob 8. uri zjutraj opazila obiskovalka sejma, ki je takoj telefonirala policiji. Njo je zbodel v oci Cm kljukast križ, ki je z letakov zlovešče zrl v mimoidoče. Dejanje so ostro obsodili elani kulturnega združenja mladih Židov, ki so v nedeljo popoldne z nekaterimi elani Zveze mladih sionistov obiskali mladega palestinskega študenta Sajada Zuhirja, ki ga je dan prej hudo pretepel »gologlavi« sošolec. Mladega Palestinca, ki se zdravi v bolnišnici, je obiskala tudi predsednica italijanskih židovskih skupnosti Tullia Zevi. DUBAI - Upati je, da se je v zadnjih urah ugodno razpletla tragična dogodivščina 3 tisoC Somalcev, ki so se z begom preko morja skušali rešiti iz pekla, v kar se je spremenila njihova domovina. Že pred dobrim tednom so se vkrcali na somalsko trgovsko ladjo »Somaal«, vendar naj bi že takrat skupina krutih zlikovcev od vsakega posameznika»za prevoz »zahtevala 150 dolarjev . Nakar naj bi komandanta ladje prisilila, da odpljuje iz somalskega pristanišča Merka, pa Čeprav ni vkrcal zadostne količine hrane in pijaCe. Zaradi žeje in lakote naj bi med tragično plovbo ladje proti pristaniščem Arabskega polotoka umrlo veliko ljudi. Prvotno naj bi bili banditi namenjeni v Aden, vendar pa se je ladja vCeraj zjutraj usidrala pred pristaniščem Al Mukalla, ki je približno 700 kilometrov stran od Adna. Natančnih podatkov o usodi somalskih beguncev zaenkrat še ni. Poklicali planince, da bi zamenjali električne žarnice na visečem mostu 102 metra nad reko Yarre v Melbournu so gorniki morali zamenjati električne žarni- Tvoji Denarni Zavodi v Italiji Najblizji v Evropi HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE - TRST KMEČKA BANKA - GORICA KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI KMECKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKA OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TR2ASKA POKRAJINA BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Ulica/Via Filzi 10, 34432 Trst/Trieste, tel. 040/67001, fax 040/6700333,telex 460264, svvift BCTB IT 2T.- Agencija Domjo -Agenzia Domio, Domjo/Domio 227, 34018 Dolina/S.Dorligo della Valle (TS), tel. 040/831131. Agencija Rojan - Agenzia Roiano, Trg/Piazza tra i Rivi 15/A, 34135 Trst/Trieste, Tel. 040/411611. a*. ,5. CASSA KUltALIC IEI3 AltTIGIAMA OPICIMA-TmiiSTIE____________ MltAMILMICA IM POSOJILNICA OPČIMIC -TIIST Trst; Ulica/ViaRicreatorio 2, 34016 Trst/Trieste, tel: 040/21491, fax 040/211879, telex 460361. - Podružnica-Trst - Filiale Trieste, trg/Piazza della Liberta 5, 34132 Trst/Trieste. tel. 040/21491. GORIŠKA P0KRAJNA: » Banca Agricola corizia 1 Kmečka banka Gorica KMECKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH 0 ^ Korzo/Corso Verdi 55, 34170 Gorica/Gorizia, tel. 0481/3871, fax 534335, telex 461239, svvift BPAG IT 2G. Podružnica Krmin - Filiala Cormons, Drevored/Viale Friuli 38, 34071 Krmin/Cormons (GO), tel. 0481/630042. Ulica/Via 1 maggio 75, 34070 Sovodnje ob Soči - Sovogna d’lsonzo (GO), tel. 0481/882155, fax 0481/882580. KMEČKA IN OBRTNA HRANILN ICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI Nabrežina Aurisina 106, 34011 Devin Nabrežina/Duino Aurisina (TS) tel. 040/200011, fax 040/201133. - Podružnica Sesljan - Filiale Sistiana, Sesljan/Sistiana 43, 34019 Devin Nabrežina/Duino Aurisina (TS), tel. 040/291501. KMECKO-OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB Ulica/Via Roma, 23, 34070 Doberdob/Doberdo del Lago (GO), tel. 0481/78063, fax 0481/79341. VIDEMSKA POKRAJINA: BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Filiala Čedad - Filiale di Cividale, Ulica/Via Carlo Alberto 17, 33043 Cedad/Cividale del Friuli (UD), tel. 0432/730314, fax 0432/730352, telex 451008. PRIREDITVE Torek, 17. novembra 1992 21 LJUBLJANA CANKARJEV DOM NAPOVEDUJEMO: v petek, 20. t. m. ob 11. in 20. uri ter v soboto ob 20. uri Dogodek v mestu Gogi - Grumova drama tokrat v angleški izvedbi - gostuje gledališka skupina The Genuine Article pri Univerzi iz Essexa (Linhartova dvorana). Vstopnina je 400 SIT. 30. t. m., in 1. 12. (Gallusova dvorana): Kralj Lear, avtor projekta Radko Polic, režija in dramaturgija Dušan Jovanovič. Vstopnice so že v prodaji! Cena vstopnice 600, 500, 400 SIT, za dijake in študente z izkaznico CD bo na razpolago omejeno število vstopnic po 200 SIT. Informacije vsak delovnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure in uro pred začetkom predstave; tel. 061/222-815. DRAMA SNG JUTRI: ob 19.30 uri G. Strniša: Samorog. V eni od glavnih vlog nastopa Boris Cavazza, letošnji dobitnik Borštnikovega prstana. Za abonma SREDA in IZVEN (KONTO). V PRIHODNJIH DNEH: 19. 11. ob 19.30 Večer z Milo KaCiCevo - ob 80-letnici igralke in pesnice. V Mali drami bo danes ob 20. uri monodramski nastop Polone Vetrih z naslovom Blagi pokojniki, dragi možje. V Klubu drame bo v jutri ob 20.30 monodramski nastop Poldeta Bibiča z naslovom Živelo življenje, Luka de. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do pričetka predstave na tel. 061/221-511. OPERA SNG V PRIHODNJIH DNEH: 21. in 28. t. m. ob 19. uri Puccini: Tosca. 24. t. m. ob 19. uri J. Offenbach: Hofmanove pripovedke. 25. (ob 19. uri) in 27. (ob 16.30 uri) t. m. J. Strauss ml.: Netopir; 26. t. m. Verdi: Nabucco. Blagajna je odprta vsak dan od 11. do 13. ter od 16. do 19. ure, rezervaciji po telefonu 331-950 samo med 9. in 11. uro. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA DANES: ob 20.00 uri erotična drama Divja orhideja II, režija Zulman King, igrata Nina Siemaszko in Tom Skerritt. Cena vstopnic 200 SIT. TRST KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 20. t. m., ob 20.30 Aldo Nicolaj, Hamlet v pikantni omaki. V glavnih vlogah: A. Petje, L. Kozlovič, M. BlagoviC, B. Bratuž in A. Svete. Režija 2. Petan. NAPOVEDUJEMO: A. P. Čehov, Češnjev vrt. Premiera 27. t. m., ob 20.30 ob 40-letnici umetniškega dela Mire Sardoč. Režija Boris Kobal. GLEDALIŠČE ROSSETTI Stalno gledališče FJK DANES: ob 20.30 uri: Bohumil Hrabal, Una solitudine hoppo rumoros- izvaja Stalno gledališče FJK v sodelovanju 2 Gledališko zadrugo iz Sardinije in Mittelfestom iz Čedada V glavni vlogi Paolo Bonacelli. Režija Giorgio Pressbruger. V abonmaju, odrezek št. 3, red prost. Za vstopnice in rezer-yacije se lahko zglasite pri osrednji blagajni v pasaži Protti in v gledališču Rossetti. JUTRI: ob 21.00 uri srečanje s Corradom Augiasom. ^stop prost. GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 16.30: Carpinteri in Faraguna, Putei e putele. y glavnih vlogah Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Mimmo Lo 'ecchio in Gianfranco Saletta. Režija Francesco Macedo-^io. Jutri in v sredo ponovitev iste predstave ob 20.30 (zadnja ponovitev). NAPOVEDUJEMO: od 21. do 29. t. m. gostovanje gledalke skupine Compagnia della Rancia z musicalom »La ca-8® aux folles«. KRIŽ DOM A. SIRK V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 21. t. m., ob 20.30 go-,st°vanje gledališke skupine Teatr iz Kopra s predstavo »A iargo vivendis« Edite Frančeškin. Večer prireja KUD Ma- TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE ,V| DANES: ob 20.30: musical Jerryja Hermana in Harryja prstema, La Gage aux Follies - v izvedbi Compagnia della bancia. V glavnih vlogah Carlo Reali, Gianfranco Mari in 6nato Scarpa. Režija Saverio Marconi. NAPOVEDUJEMO: v torek, 24. t. m. in sredo, 25. t. m., k 20.30 gostovanje Stalnega gledališča FJK: Bohumil Hra-jj*1' Una solitudine troppo rumorosa. Režija Giorgio Pres-j^Jger. Nastopajo Paolo Bonacelli, Paolo Meloni, Franco SEDAD gledališče ristori pj JUtri: 0b 20.30: musical Jerryja Hermana in Harryja P ersteina, La Gage aux Follies - v izvedbi Compagnia della Rg110'8' V glavnih vlogah Carlo Reali, Gianfranco Mari in ato Scarpa. Režija Saverio Marconi. sk ^POVEDUJEMO: V torek, 1. decembra, ob 20.30 , Ala-'bajajo gledališki skupini Contemporranea 83 in Acc. p^drammatica Silvio d’Amico. Režija in glavna vloga: 1210 Cigliano. Celovec Cestno gledališče Rirn ob 19-30: B°ccaccio-J IRL qL ig gg ponovitev iste predstave. MLADiNSK1 CENTER POINT (Benediktiner Platz 10) W: ob 20. uri scensko branje. VRBA LASLNEUM ANES: ob 20. uri kabaret Petra Lodinskyja. Maribor SNG MARIBOR Ansambel mariborske operne hiše niievpVba Z 80Stu)0Cinii in domačimi pevci premiero Pucci-gostei °Pere ba B.°heme, uspešnice, ki je danes med najpo-bo 2o lzva)animi deli mednarodne operne scene. Premiera Franjo Potoc^k1^’ cbre8ent ie simon Robinson, režiser pa D. dn^i^S^a blaSa)na ie odprta vsak dan razen nedelje od rrikih n b 1116 ter Uro Pre<^ Predstavo, ob nedeljah in praz-cije vet s™° uro Pred predstavo. Informacije in rezerva-vstopnic na tel. 221-206. £fLJi SLG CELJE rnišh^^^J^GJENlO: 20. 11. bo premiera Molierovega sterin 9e®a oohrika režiji Katje Pegan. Predpremieri bos Berrn ‘P fetrtek ob 10-30 za Gimnazijo Celje. Igrajo: Ja drugi ’ L(erka Belak’ Darja Reichman, Anica Kume: KRANJ Prešernovo gledališče kranj k°ntnl DNEH: 27. t. m., predstava (za izven in te, 2i\Kay Cooney: Zbeži od žene. Od srede, 18., do sobo-1-, bo gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s predstavo Sama Sheparda: Pokopani otok. KOFOŠkO Vstopnice so že v prodaji. Informacije in rezervacije na tel.: 064/222-681 VETRINJ GORICA KULTURNI DOM GORICA V PRIHODNJIH DNEH: 15. decembra bo predstava SSG, P.A. Čehova, Češnjev vrt. 22. decembra: B. Slade, Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Predstave se bodo odvijale v teatru G. Verdi v Gorici (ul. Garibaldi 4), s pričetkom ob 20.30. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. ZAGREB HRVATSKO NARODNO KAZALISTE JUTRI: ob 19.30 uri: Ivan Arabca: Propast magnuma, režija Ivica KunCeviC. Igrajo: Kruno Saric, Zvonimir ZorCiC, Anja SovagoviC, Dragan Despot in drugi. V PRIHODNJIH DNEH: 20. in 21. t. m. drama Ivana Arabce: Propast magnuma. NAPOVEDUJEMO: 25., 26. in 27. 11. ob 18.30 - Ivan Gundulič: Osman, gledališki spektakl v režiji Georgija Para, nastopa 250 elanov drame, opere in baleta. ZAGREBACKO KAZALISTE MLADIH DANES:db 20. uri Magic/Loss. Rezervacije na tel. 041/422668. UUBUANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 22. t. m. (Gallusova dvorana) nastop skupine Odeon pope trio. Vstopnice so že v prodaji. Informacije na tel.: 061/158-121. NARODNA GALERIJA DANES: ob 20.00 uri bo koncert ansambla za staro gla- SAMOSTAN (baročna dvorana) DANES: ob 20. uri: Sufimusik; narodna in spiritualna glasba iz Srednje Azije. NOVI GRAD JUTRI: ob 20. uri klavirski koncert Waltraud Wulz. Na programu Mozart, Schubert, Brahms in Liszt. UUBUANA CANKARJEV DOM DANES: ob 19.30 v Štihovi dvorani Literarni veCer slovenskih knjižnih prevajalcev. 18. in 19.11. ob 17. in 20. uri v Gallusovi dvorani Modni bazar. JUTRI: ob 19.uri v Kosovelovi dvorani: Vsaka podoba zase - potopisno predavnje Marine Furlan. 21. 11. ob 19.30 v Gallusovi dvorani: Jubilejni nastop Folklorne skupine Emona. FILOZOFSKA FAKULTETA HUMANISTIČNI SIMPOZIJ (predavalnica 34): DANES: Oto Luthar: Zagate socialne zgodovine. V PRIHODNJIH DNEH: 24. 11. Iztok Saksida: Črna Eva, mati vseh živih. 1. 12. Jože Vogrinc: Je mogoče ne-razumeti? 8. 12. Neda Pagon: Iz zgodovine imaginacij 18. stoletja. 15. 12. Peter Vodopivec: Ali zgodovina sploh lahko predvideva? 22. 12. Milorad Pupovac. 5. 1. prof ernest Gellner. 12. 1. dr. Borut Telban: Strah pred biti viden in strah pred nevidnostjo v vasi Ambonvvari na Papui- Novi Gvineji. Vstopnine ni! Informacije na tel. 061/150-001, int. 388- oddelek sociologije. Prizor iz Kralja Leara: avtor projekta Radko Polič, rečija in dramaturgija Dušan Jovanovič. V Cankarjevem domu v Ljubljani. (Foto Tone Stojko) sbo Ramovš Consort, Ansambel bo predstavil Drugo knjigo ”Six English Cantatas” skladatelja Johanna Christopha Pe-puscha. MJ STEP IN KAZINA Do 23. t. m. plesni spektakel Vročica v Kulturnem domu Španski borci. IDRIJA RADOVUICA GIMNAZIJA JURIJA VEGE V PRIHODNJIH DNEH: 19. t. m. ob 19. uri bp koncert v počastitev devetdesetletnice skladatelja Maksa Pirnika. Vabljeni vsi bivši dijaki. Koncert prirejata društvo Muzina in gimnazija Jurija Vege. Na programu bodo dela Maksa Pirnika, Marija Kogoja, Alda Kumarja, Fabia Niedra in Brine Jež-BrezavšCek. TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Do 13. decembra bodo na sporedu koncerti posvečeni 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 22. t. m., ob 11. uri recital pianista Edoarda Torbianellija. Na sporedu Rossini in Bellini. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. CERKEV SV. FRANČIŠKA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 20. t. m., ob 21. uri tretji koncert nabožne glasbe. Pod taktirko Carla Mellesa bosta nastopila orkester in zbor orkester gledališča Verdi. Na programu Bach in Cherubinijev Requiem. Vabila za koncert lahko dvignete pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v župniji v Ul. Giulia 70. GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: 21. t. m., ob 20.30, Zborovski poklon Kogoju. Pod vodstvom Stojana Kureta bo nastopil zbor Jacobus Gallus iz Trsta. Koncert spada v abonma 1992/93 Glasbene matice. V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 25. t. m., ob 20.45: koncert pianista Ralpha Suttona - organizira Tržaški jazzovski krožek. V Četrtek, 17. decembra, ob 17. uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pedersen. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 tretji koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Miinchner Kammerorchester. NAPOVEDUJEMO: v sredo, 2. decembra: koncert kantav-torja Mimma Locasciullija; 25. januarja 1993 koncert Fran-cesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: V petek, 27. t. m., ob 20.30 celovečerni koncert pianista Stanislava Bunina. Na programu Bach, Schumann in Chopin. AŽLA ŽUPNIJSKA CERKEV V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 21. t. m., ob 20. uri Pesem upanja z zborom Rož iz Šentjakoba (Koroška). KNJIŽNICA ANTONA TOMAŽA LINHARTA DANES: ob 19.30 uri: GrimšCe in Grimšici: zgodovinski oris gradu in lastnikov. Predaval bo Ivan Jenko. NOVI GRAD DANES: ob 20. uri Nemško-slovenski jezikovni kontakt na Koroškem. Predava univerzitetni prof. Heinz-Dieter Pohl. GREBINJ GLAVNA SOLA DANES: ob 19.30Avstrija in ES - pristop brez alternativ?. Predava univerzitetni prof. dr. Hans-Joachim Bo-denhbfer. TINJE DOM PROSVETE DANES: ob 19.30 Snov voda - problem prihodnosti. Predava dr. Jochen Schlamberger. CELOVEC FISCHERWIRT (Ziggulnstrasse 37) JUTRI: ob 19. uri podijska diskusija: Slovo od Križne gore - bodo zgradili predor? UUBUANA šentjakobsko gledališče NAPOVEDUJEMO: 31. 12. ob 19.30 uri: Trije mušketirji. Cena vstopnic od 300 do 400 SIT ter za novoletne z obdaritvijo 250 SIT. Sole imajo popust - cena vstopnice 150 SIT. Informacije in rezervacije po 17. uri na tel. 061/312-860. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 22. 11. Tri lutkovne zgodbe Jane Kolarič v režiji Bojana Čebulja. Predstava je primerna za otroke od 3. leta dalje. Cena vstopnic je 100 SIT. Dobite jih lahko uro pred predstavo pri gledališki blagajni. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: 10. 12. L.F.Baum: Čarovnik iz Oza, premiera. Režija: Franci Križaj. Od 13. do 20. 12. bo potekal 7. teden otroškega programa. Sodelovala bodo različna slovenska gledališča (Prešernovo gledališče Kranj, Lutkovno gledališče J.Pengov Ljubljana, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, Moje gledališče Ljubljana, Plesno gledališče Maribor in drugi). Prireditev se bo zaključila z ZIV-2AVOM, prireditvijo za najmlajše. Informacije na tel.: 062/25-332. UUBUANA NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je od torka do sobote odprta od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za uCence v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. MODERNA GALERIJA Do 22. t. m. je na ogled retrospektivna razstava fotografij Henri Cartier-Bres-sona, ki jo je realiziral Centre national de la photo-graphie iz Pariza.. Do 3. januarja je odprta razstava historičnega slikarja in krajinarja Gojmi-ra Antona Kosa. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake upokojence in vojake pa 50 SIT. Informacije: tel. 061/214-106. MALA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava slikarja Mitja Tuška. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18.uro, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Do 19. novembra je odprta razstava Marjana Mančka Od skice do lutke, v sodelovanju z Ljubljanskim lutkovnim gledališčem. Galerija je odprta od petka do ponedeljka od 10 do 13. ure in od 16. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Vstopnine ni! Informacije: tel. 061/313-648. MESTNA GALERIJA Do 21. 11. je odprta razstava del Denisa Bowna, znanega angleškega slikarja in grafika. Denis Bown sodi med pionirje abstraktne umetnosti v Veliki Britaniji. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18.ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. Informacije: tel. 061/212-896. GALERIJA TIVOLI -MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 13. decembra je na ogled rastava grafik Andreja Jemca. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 16. uro, v nedeljo med 10. in 13. uro. CANKARJEV DOM V galeriji CD bo do 12. decembra na ogled razstava slik seulskega slikarja Cho-Boo-Sooa. Vstopnina 100 SIT, študentje in dijaki 50 SIT. JAKOPIČEVA GALERIJA Na ogled je razstava slik Lojzeta Logarja. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 14. uro ter med 15. in 18.uro, v nedeljah pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, upokojence in vojake 50 SIT. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV Do 20.11. je na ogled razstava del Milene Braniselj -skulpture in grafike. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, vstopnine ni. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 2. decembra je na ogled razstava slik Leona Koporca. Galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 14. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure. Vstopnine ni. Informacije na tel.: 061/558-973. GALERIJA KRKA Do 18. 11. je odprta razstava slika akademskega slikarja Tadeja Pogačarja. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, vstopnine ni. GELERIJA SKUC Do 20. t. m. je odprta razstava fotografij Janka Dermastja. GALERIJA ILIRIJA -VEDROG Do 26. 11. je odprta razstava akademskega slikarja Domna Slane. V prihodnjih dneh: Od 8. do 24. 12. gostovanje Galerije LM, slike, mala plastika, posebnost galerije zakoncev Nevenke in Smai-la Festica iz Maribora. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/226-461. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do 20. decembra je odprta razstava slik iz zgodnje- ga opusa Dore KlemenCiC-Maj. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. KULTURNO-INFOR-MACIJSKI CENTER KRIŽANKE Do 5. decembra je odprta razstava Ljubljanska industrija med leti 1918-1941. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 18.uro, v soboto od 10. do 13.ure. Informacije: tel. 061/214-025. SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ Do 30. novembra je odprta razstava posvečena stoletnici Deželenga gledališča v Ljubljani (današnja operna hiša): Stoletnica deželnega gledališča. Odprto v torek, sredo in Četrtek od 10. do 12. ure, v sredo tudi od 16. do 18. ure. Vstopnine ni. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. TRST TK GALERIJA Do 25. t. m. razstavlja De-ziderij Švara. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. GALERIJA CARTE-SIUS (Ul. Marconi 16) Do 19. t. m. je na ogled razstava neobjavljenih del «Gli inediti« tržaškega slikarja in kiparja Uga Caraja. Umetnik razstavlja bronaste kipce, nakit, risbe in grafike, v okviru razstave pa bodo predstavili tudi monografski katalog z naslovom «Opera grafica 1926-1992«. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 11.00 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 8. decembra je na ogled antološka razstava Emanuele Marassi. Na ogled so izbrana dela od 1967 do 1992. Razstava je na ogled ob torkih in sobotah od 17. do 20. ure. GALERIJA MALCAN-TON Do 22. t. m. je na ogled razstava Flavia Riža. Razstava je odprta od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30. OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Do 24. t. m. razstavlja slikar Giuliano Babuder. GALERIJA NADIA BASSANESE Trg Giotti 8 v petek, 20. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave z naslovom Erevvhon. Razstavljali bodo Odinea Pami-ci, Barbara Strathdee in Giorgio Valvassori. Razstava bo na ogled do 31. decembra, ob delavnikih od 17. do 20. ure. GLEDALIŠČE MIELA V petek, 20. t. m., ob 20. uri otvoritev razstave Erewhon. Razstavljali bodo Odinea Pamici, Barbara Strathdee in Giorgio Valvasor!. MILJE DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Danes, ob 18. uri otvoritev razstave sodobne umetnosti. Razstavljali bodo Franco Vecchiet, Carlo Ca-setti, Roberto Tigelli, Gian-ni Mantovani in Franco Rosselli. Razstava bo na ogled do 28. t. m., od ponedeljka do sobote od 9. do 14. ure. IDRIJA MESTNA GALERIJA Na ogled je skupinska razstava ustvarjalcev iz Beneške Slovenije, ki delujejo na področjih slikarstva, grafike, kiparstva, tapiserije in designa. V Idriji razstavljajo Gianni Balusa, Giovanni Carlig, Brunetta Di Lenardo, Loretta Dorbolb, Hijacint Jussa, Teresa Lendaro, Sandro in Paolo Manzini, Gianni Osgnag, Alessio, Alvaro in Paolo Petricig, Claudia Raza, Luisa Tomasetig in Rosina Zufferli. MARIBOR MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Do 23. XII. je odprta razstava Maribor skozi Cas - na razglednicah in predmetih. Raz- stava je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Cena vstopnice za odrasle je 50, za otroke 30 SIT. Informacije na tel.: 062/211-671. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Se danes je v razstavnih prostorih na Trgu Borisa Kraigherja na ogled razstava Srečanje treh mest (Greenwi-ch - Reinickendorf - Maribor. FOTOGALERIJA STOLP Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. GORICA GALERIJA KATOLIŠKE KNJIGARNE Na ogled je razstava slikarja in kiparja Re Moreuja. LOČNIK OBČINSKA DVORANA (Trg S. Giorgio) Do 25. t. m. je na ogled društveno fotografska razstava Krožka CIFI iz Gorice. Razstava bo na ogled ob delavnikih od 16.30 do 18.30, ob praznikih pa od 10. do 12. ure. ŠPETER BENEŠKA GALERIJA Do 28. t. m. bo na ogled razstava Claudia Colaoneja vsak dan razen nedelj od 17. do 19. ure. PASSARIANO VILLA MANIN Do 30. t. m. si lahko ogledate razstavo Ori e tesori d’Europa. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 18. ure. BENETKE PALAČA FORTUNT decembra je odprta razstava znanega ameriškega fotografa Roberta Mapplethorpa. Na ogled je 220 fotografij in collagesov v različnih tehnikah. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 19. ure. FONDAZIONE ONI Do 29. t. m. je na ogled razstava ruskega umetnika Sergeja Djagileva. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure. BASSANO DEL GRAPPA MESTNI MUZEJ Do 6. decembra je na ogled razstava ob 400-letnici smrti Jacopa Da Bassano. Na ogled so slike iz privatnih zbirk ter še neobjavljeni dokumenti. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 19. ure. VERONA MUZEJ MANISCALCHI ERIZZO Do 8. decembra je na ogled razstava z naslovom Chiavi, Scrigni, Forzieri. Prvič so občinstvu na ogled predmeti iz zbirke Conforti. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Vstop prost. FERRARA PALAZZO DEI DIAMANTI Do 3. januarja 1993 je na ogled 215 grafik in slik Marca Chagalla, ki jih je umetnik ustvaril med leti 1908 in 1975. ČASA GIORGIO CINI Do 6. januarja razstava jedkanic z naslovom Chagal-lova Biblija, ki jih je umetnik Marc Chagal ustvaril med leti 1931 in 1956. CELOVEC HIŠA UMETNIKOV - Mala galerija Odprta je razstava Erharda Stiiberja. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludtviga Wallnerja. DUNAJ VVIENER SECESSION Razstava slik in skulptur Oskarja Putza in VVernerja VVuertingerja. bo odprta do 13. decembra, vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure. Ob 18. uri (v grafičnem kabinetu) otvoritev Moulinex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohat-sch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. ZAGREB MUZEJ MIMARA Do 30. t. m., je odprta razstava ZagrebaCki kolek-cionari, razstava umetnin iz privatnih zbirk. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 19. ure, v ponedeljek od 14. do 19. ure. VREME Torek, 17. novembra 1992 EVROPA / DEŽ IN OHLADITEV VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE VČERAJ j pod -20 C° -20/-10 c" [ZJ-io/o c° rio/ioc. 10/20 C°1_[20/30 C“L_|nad 30 C° jasno poloblačno oblačno nevihta sneg megla VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se ob višinskih jugozahodnih vetrovih prek Slovenije pomika proti vzhodu. Za njo bo v nižjih plasteh ozračja pritekal od severovzhoda hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.. OSLO...... STOCKHOLM K0BENHAVN MOSKVA. BERLIN.. VARŠAVA LONDON. AMSTERDAM BRUSELJ.. BONN..... FRANKFURT. PARIZ.... DUNAJ.... MONCHEN . ZORICH.. ŽENEVA.... RIM..... MILAN... BEOGRAD NICA.... BARCELONA CARIGRAD MADRID .. LIZBONA.. ATENE... LARNAKA TUNIS... ALZIR... MALTA... JERUZALEM KAIRO.... BUKAREŠTA. -1/-1 -6/1 0/2 3/2 -1/2 -2/4 -3/3 4/10 6/6 7/10 5/5 4/5 4/12 1/6 4/4 5/10 5/11 5/17 5/13 7/12 11/11 9/12 7/10 3/12 11/16 10/17 10/22 12/25 12/23 14/21 17/20 17/26 -2/9 središče ciklona središče anticiklona Sonce bo danes vzšlo ob 7.06 in zašlo ob 16.28. Dan bo dolg 9 ur 22 minut. Luna bo vzšla ob 23.13 in zašla ob 12.35. ALPE-JADRAN / DEŽEVNO, POSTOPNA OHLADITEV TEMPERATURE VČERAJ OB 7. * IN OB 13. URI LJUBLJANA 10/14 TRST 15/18 CELOVEC 1/4 BRNIK 12/11 MARIBOR 10/14 CELJE 10/16 NOVO MESTO 16/17 NOVA GORICA 15/12 MUR. SOBOTA 10/15 PORTOROŽ 16/18 POSTOJNA 11/13 IL. BISTRICA 12/13 KOČEVJE 14/15 ČRNOMELJ 16/19 SL. GRADEC... 4/7 BOVEC 6/11 RATEČE 6/7 VOGEL..... 5/5 KREDARICA.... -1/-1 VIDEM -/- GRADEC 1/8 ZAGREB 14/18 REKA 14/16 V SLOVENIJI: Oblačno bo s padavinami SOSEDNJE POKRAJINE: Oblačno bo s in grmenjem. Padavine bodo moč- padavinami, ki bodo močnejše v goratem nejše v goratem svetu zahodne Slo- delu severne Italije in v zahodnem delu venije. Najvišje dnevne temperature avstrijske Koroške. Jugo ob Jadranu bo bodo od 8 do 13, ob morju do 16 °C. oslabel. OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% | pod 5 TU** 10-30% 5-10 30-50% 10-30 ********; 30-60 nad lOm/s V SLOVENIJI: Sprva bo oblačno s pa- OBETI: V četrtek bo ob Jadranu in v Fur-davinami, meja sneženja se bo spustila laniji prevladovalo sončno vreme, dru- do nadmorske višine 600 m. Cez dan iz- god bo zmerno do pretežno oblačno in boljšanje. Na Primorskem bo začela pi- večinoma suho. Burja bo postopoma hati burja, ponehala. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 60 Martoor 103 Celje 87 Trbovlje 78 Hrastnik 70 Zagorje 47 Šoštanj 295 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 110, Drava HE Dravograd: 200, Sava Radovljica: 43.7, Sava HE Mavčiče: 39, Sava Radeče: 244, Sora Šk.Loka: 18.8, Ljubljanica Moste: 120, Savinja Laško: 39.4, Krka Podbočje: 73.9, Kolpa Radenci: 53.4, Soča HE Doblar: 84. r HOROSKOP M * M J? |o*M >%jRt>| OVEN 21.3. / 20.4.: Spet ste komaj pričakali konec tedna. Ce vas služba res ne veseli, jo zamenjajte in ne Čakajte predolgo, da ne boste postaliosovraženi, Vsak ima probleme, zato svoje ohranite zase. BIK 21.4. / 20.5. : Trmasto vztrajate, Čeprav vam je jasno, da ne boste ničesar dosegli.Tudi neporijetne stvari morjao biti narejene, zato se jih lotite Cimprej. DVOJČKA 21.5. / 21.6. : Pojdite v družbo, med prijatelje in se zabavajte. Zadosti dolgo ste se posvečali samo delu, počitek ste si zaslužili. 2e dolgo niste bili tako zadovoljni z vsem okrog sebe. RAK 22.6. / 22.7. : Ce sami ne najdete nobenega smisla v tistem, kar počnete, vam bodo drugi se teže svetovali. Krizno obdobje je kmalu minilo in sonce bo posijalo tudi vam. Pazite na zdravje! LEV 23.7. / 23.8. : Najverjetneje ste v izjemno redkem razpoloženju, ko uživate prav v vsem, kar počnete. Zadovoljstvo opazijo tudi drugi, zato se zadnje Čase vsi vrtijo okoli vas. DEVICA 24.8. / 22.9. : Drobne nesreče se hitro zgodijo, zato se izogibajte ostrim predmetom. Vse okoli sebe bi radi spravili v red, a se vam ne posreči. Stvari so že pospravljene, ljudje se pa ne pustijo. TEHTNICA 23.9. / 22.10.: Ponovno boste odkrili bogastvo starejše osebe, nabrano skozi leta. Prisluhnite besedam, zdele se bodo popolnoma nepomembne, pa vendar vam bodo marsikaj razkrile. ŠKORPIJON 23.10. / 22.11. : Vse se je zgrmadilo na vas. Zdi se vam, da ne zmorete niti najnujnejših opravil vec. PoCasi vam bo jasno, da ste si sedanjo situacijo predstavljali popolnoma drugaCe. STRELEC 23.11. / 21.12. : Zdaj bi lahko malo zadihali: vse se je uredilo, denar kaplja, pa vendar vam Crv pridnosti ne da miru. Bodite pozorni na težave, morda bi pomagal obisk pri zdravniku. KOZOROG 22.12. / 20.1. : Razmišljate, razčlenjujete, preudarjate. Kot ponavadi je kariera za vas na prvem mestu. Vas mogoče pogosto napade migrena? NiC Čudnega, saj se ne znate sprostiti. VODNAR 21.1. / 19.2. : S tistim, kar ste naredili, boste pac morali živeti, čeprav neradi priznate svoje napake. Sodelavci vam bodo šli Čedalje bolj na živce - napaka je v vas! RIBI 20.2. / 20.3. : Mogoče boste prav danes razpoloženi za majhen flirt ali pa boste uživali v Čustveni sprostitvi. Pojdite ven, na sprehod, obiščite prijatelje, skratka, uživajte! CESTE / ZIMSKO OPREMO V AVTO CELOVEC O O O VARAŽDIN ZAGREB NM PN GORICA* Okarlovac ©PAZIN POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO ^ ^ OPREMO OOP ŠPORTNA PRIREDITEV Cesto po Sloveniji so večinoma mokre ter spolzke, promet pa poteka tekoče. Zaradi zemeljskega plazu je zaprta cesta Idrija - Most na Soči v kraju Dolnja Trebuša. Obvoz za osebna vozila: Spodnja Trebuša - Spodnja Idrija, za tovorna vozila pa Spodnja Trebuša -Baška Grapa - Petrovo brdo, Zaradi poplavljenosti je zaprta cesta Žiri -Logatec, in sicer v Zireh. Obvoz po cesti Žiri - Smrečje - Rovte. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja. Zaradi napovedanih padavin bodo ceste še naprej mokre in spolzke. Tistim, ki se odpravljajo v višje lege priporočamo zimsko opremo. —" GOSTA — MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR belinka' ekološka barva ambient za les H V VEDNOST h Onesnaženost zraka v Sloveniji Ena od tem, s katerimi se bomo ukvarjali, je onesnaženost zraka v Sloveniji. Ta je v mnogih krajih prekomerno onesnažen. Prekomerno onesnaženost Čutimo ljudje na zdravju in splošnem poCutju, nastaja pa tudi škoda na gozdovih in v poljedelstvu. Materiali v onesnaženem ozračju hitreje propadajo kot sicer. Poseben problem je zaščita spomenikov. Stanje onesnaženosti zraka v Sloveniji spremljamo od leta 1968,nekateri ukrepi na tem področju pa že dajejo določene rezultate. Poleg pregleda stanja onesnaženosti zraka v Sloveniji, bomo v tej rubriki objavljali tudi komentarje, v katerih bodo opisani vzroki za takšno stanje, pa naj bo zrak Cist ali onesnažen. V prvih prispevkih se bomo dotaknili posameznih tem, ki so pomembne za razumevanje problemov varstva zraka. Pisali bomo o posameznih škodljivih snoveh, njihovih virih, sirjenju in vplivu na onesnaženost okolja. Govorili bomo tudi o predpisih o varstvu zraka, pa tudi o meritvah v preteklih letih. Včasih problemi varstva zraka povzročajo težave tudi kakšni veji gospodarstva. Nakazani bodo problemi, ko se bomo morali odločati med boljšim zrakom in manjšo aktivnostjo nekaterih gospodar-skioh panog. Za bolj nazoren prikaz stanja se bo občasno pojavil tudi kakšen grafikon ali pa zemljevid z vpisanimi koncentracijami posameznih škodljivih snovi. Tone Planinšek, dipl. ing. meteorologip RADIO TV Torek, 17. novembra 1992 ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 © RAI 1 RETE 4 ® TMC {U Koper Zgodbe iz školjke Analitična matematika, 6. del Učenje angleščine s pomočjo videa Muzzy, 6. del angleščine za najmlajše Sedma steza, ponovitev Prisluhnimo, tišini, ponovitev Poročila Zgodovina Slovencev v filmskih freskah, pon, 6. oddaje Ligejin grob, ponovitev ameriškega filma TV dnevnik I Lonček, kuhaj: Snežni žličniki s kremo Prvi uspehi: Gal M.Faganel - klavir Denver - poslednji dinozaver, 8. del ameriške ris. nan. Po belih in cmih tipkah. 6, del glasbene serije Mostovi Risanka TV dnevnik It Volitve 92: V pričakovanju volitev - Mariborska regija Prava Charlotte, 3. del angl. nad., VPS 2140 TV dnevnik HI, VPS 2235 SOVA: Haggard H, 4. del am. nanizanke, VPS 2315 Beverly Mills, 90210,11. del am. nad., VPS 2340 SLOVENIJA 2 Aktualno: Unomatti- Aktualno: Telesveglia, TeCaj angleščine na, vmes dnevnik in vmes od 7.00 dalje Nad.: Doppio imbro- gospodarstvo vsakih 30 min. vesti glio, 9.30 Potere Nad.: La neve nel bi- Nan.: Mister Ed Rubrika: Zenska TV chiere vmes vesti Nad.: Marcellina, HjHiJ Nan. : Doris Day Show Variete: Kosilo z Wil- Vremenska napoved 10.40 Ines, Celeste Variete: Servizio a do- Variete: A časa nostra mo micilio.vmes (12.30) Kratke vesti TMC News - Šport dnevnik 1 Nad.: Sentieri Film: Tempo cPestate Dnevnik in Tri minute TG 4vesti (kom., ZDA 1955, i. Variete: prove e provi- Variete: Buon pome- Katharine Hepburn, ni a Scommettiamo riggio Rossano Brazzi) che..? Nad.: Sentieri, Maria Risanke: Snack Rubrika: Za avtomobi- Rubrika o lepoti Variete: Amici mostri liste TG Uno Auto Nad.: Amanda, Febbre Rubrika: Zenska TV Film: Bandido (ve- d’ amore M Vesti; TMC News stern, ZDA 1956) TG 4vesti |S Pravljica Mladinski variete: Big Aktualno: C’ eravamo m Nan.: Maguy - Un ni- V Parlamentu in vesti tanto amati do per tre Aktualno: Italija* na- Kviz: La cena e servita Glasbena oddaja: La vodila za uporabo TG 4 vesti piu bella sei tu - Italija Variete: Ci siamo? Nad.:Gloria proti ostalemu svetu Vreme in dnevnik Variete: Veliki cirkus Variete: T’ amo TV Variete: Partita doppia Kviz: lo, tu e mamma NoCne vesti ih vreme NoCni dnevnik TG 4 noCne vesti Šport: Strike, ribolov Aktualno: Hollywood Nan.: Kojak, 0.30 Sce- na ekranu v izložbi riffo a new York Film: La commissaria Dnevnik in vreme Nočni spored (dram., SZ 1967, r. A. Danes v Parlamentu Askoldov, i. NOnna Mordjukova) Aktualno: CNN News RAI 2 Sova, ponovitev: Brooklynski most, 10. del hura. nanizanke Beverly Mills, 90210,10. del am. nadaljevanke Ameriška kronika, 11. del am. dokumentarne serije Svet poroča Slovenska kronika Regionalni programi - Koper Orion TV dnevnik: ORF 16 Crk, tv igrica Gozdarska hiša Falkenau, 37. del nadaljevanke Osmi dan Svet poroča, ponovitev Osmi dan Film KANALA Ris, risanke in spoti Drugačen svet, pon. 31. dela ameriške nadaljevanke Teden na borzi Za zdravje Risanka Diievnoinformativni spored Dokumentarec tedna: Moskovska razglednica Poslednji strel, ameriški barvni film Drugačen svet, 32. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program I Poročila v angleščini: Deutsche VVelle MCM Film Metropolitan Police Otroški variete Aktualno: Ristorante Italia Film: Abbasso la mise-ria (kom., It. 1945} Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo in vreme Politična tribuna Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo: Detto tra noi Vesti in iz Parlamenta Teden proti drogi Športne vesti Nan.: Hunter Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Film: Rain man (dram., ZDA 1988) TG 2 Dosje NoCni dnevnik Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Nan.: la časa nella pra-teria (i. M. Landon) Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quo-tidiani Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Segni particolari bellissimo (kom. 1983) Nan.: Pappa... ciccia Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti ITALIA 7 RAI 3 ITALIA 1 KOPER Q Slovenska kronika H Studio 2 SatNews Drobci Kratke vesti iz Milana Dok.; Divja narava Deželne vesti Popoldanski dnevnik Drobci jazza Sola se posodablja Samo za šport Športna rubrika Derby Živalske pesmi Dok. oddaja: Geo D. Raffai odgovarja Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiornale Zero Variete: Blob Una cartolina Telefomo giallo Dnevnik ob 22.30 Milano, Italia Allarme in citta Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Nan.: La bella e la be- stia Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Happy Days Varieteji: E’ pericoloso šport, Twin Clips, 17.25 Mitico Film, vmes šport Variete: Karaoke Film: Faccia di rame (krim., ZDA 1989, i. Kiefer Sutherland, Lou Diamond) Šport: Torkov priziv Odprti studio, pregled tiska in Studio šport NoCni spored Risanke Nad.:Aspettando il do-mani USA Today News Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Risanke Nan.: Winspector, 19.001 CampbelPs News Line Nan.: Diamonds Film: La vendetta š un piatto che si serve freddo (vestern, It. 1971.1 K. Kinski) Variete: Colpo grosso story FilnuE venne il giomo del limoni neri (’70) Variete; Colpo grosso $$ TELEFRIULI Telefriuli non stop Kratke vesti Starlandia Nan.: Mago Merilno Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika: Črno in belo Nan. : I giorni di Brian Šport in šport NoCne vesti Ena rastlina na dan TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Projekt NLP, am. nan. Novice Čarobna svetilka: TeCaj italijanščine Oscar Junior ali filmi, ki jih snemajo otroci Cikaške zgodbe, ameriška nanizanka TV dnevnik Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Volkovi prihajajo, francoski tv film -režija: Jacques Ertaud TV dnevnik Skupna informativna oddaja italofonske skupnosti Projekt NLP, ameriška nanizanka (MUF Avstrija 1 Jutranji program: Cas v sliki; Roseanne; Tujca na vlaku, ponovitev ameriškega filma Sinha Moča, 46. del Kobra, prevzemite: Hazarder Jaz in ti, otroški program Oddaja z Miško: Zabavne in poučne zgodbe Mini Cas v sliki Wurlitzer Sedem brez, nadaljevanka Znanost Cas v sliki Šport Narava in človeška roka, 2. del Pogledi s strani Igra kart, it./am. film Jaz ali ti, avstrijski film Cas v sliki Manix: Umor z metodo EEH3P Avstrija 2 TisoC mojstrovin Leksikon umetnikov TeCaj madž. jezika Vsakdanjik, 7. del: Voleja kri Orientacija Harry in Hendersono-vi Lokalni spored Čas v sliki, vreme Kultura Made in Austria, kviz TV kotiček za živali Reportaže iz tujine Cas v sliki Klub 2 Poročila TisoC mojstrovin Oto Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila, TV koledar Na robu noči, 2/6 del ameriške nanizanke Poročila TV šola Mali svet Poročila Ko se svet vrti, 2. del ameriške nadaljevanke Monofon Poročila Slika na sliko Druga stran paradiža, ponovitev 1. dela avstralsko/britansko/novozelandske nadaljevanke Poročila Učimo o Hrvaški Malavizija Poročila Santa Barbara, 251. del ameriške nadaljevanke Risanke Dnevnik Dokumentarna oddaja V velikem planu Dnevnik Poročila v nemščini Sanje brez meja Poročila OtD Hrvaška 2 Tenis: Zaključek ATP masters turnirja, prenos iz Frankfurta Loto Dnevnik Košarka: Hrvaš.ka-Ita-lija, prenos Državnik novega kova, 12. del angleške humoristične nanizanke Vi in vaš video Druga stran paradiža, 2/4 del nadaljevanke, 1991 Tri ljubezni, 10. del švedske nadaljevanke Horoskop Video strani Madžarska I Dobro jutro ■jKM Gez dan 3 Na konju smo, 28. del H nemške serije ■Mil!] Igrani film Poročila Pregled dnevnih dogodkov Kupil bom to žensko, 101. del mehiške serije Svet denarja Družbena reportaža Gez dan Večerna pravljica, risanka Dnevnik, telešport Dinastija Strauss, avstrijska serija Aktualno Osem portretov, 1. del Zalatnay šov Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 1 / danes ob 17.50 Po belih in črnih tipkah Serija oddaj o slovenski klavirski glasbi avtorja Igorja Dekleve t Danes popoldne bo- i fe !ahk° Prisluhnili sesti od osmih oddaj ShXVei\ski klavirski skupnim našlo- tipkah.0 bB“h in tl^taa oddaja osve-ra j.e skladateljsko gene-vJ]0 Petdesetih let, ust- sklln e; ki ?0 v svoiem On aclatel)skem opusu ki Se8|i tudi na področje evirja Sem sodijo Dane *erl, ki se je rodil leta pi V Bil je skladatelj in Uiepn1 peda80§’ med dii^°Ve stvaritve pa so-(s1° tak° orkestralna SoH iQniie- Serenada za Uiorta’ kuueerti) kot ko-st6 d^a- Spoznali bo-(lOoJi Uroša Kreka )- ki je zložil neka- tere orkestralne, koncertne, komorne, pa tudi vokalne skladbe, Aleksandra Lajovica (1920), avtorja klavirskih in orkestralnih del, ter Vladimirja Lovca (1922), skladatelja komorne in orkestralne glasbe. Ob naštetih pa bodo v oddaji predstavili tudi nekatere v tujini živeCe skladatelje, kot so Božidar Kantušer, Vinko Globokar, Janez Matičič in Pavle Merku. Skladbe bodo na klavirju izvedli avtor serije Igor Dekleva (na sliki), Jana Olivieri, Leon Engelman ter skladatelji sami. Urednica oddaj Po belih in Črnih tipkah je BaCa Šramel Justin, sceno za celotno serijo je zasnovala ing. Seta Mušic, režiser pa je MirC Kragelj. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00. 21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio plus, 8,40 Minute za smeh; 9,00 Klub uspešnih; 10.00 Program A - 11.30 Pregled tiska; 12,05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes ob 13-ih; 14.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Obvestila; 17.05 Studio ob 17.00-ih; 19.00 Radijski dnevnik, vreme; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20,35 Minute za...; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14,30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopldne na valu 202; 8.40 Koledar kulturnih prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13.; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,40 Tema popoldneva: Šolstvo; 17.50 Šport; 18.00 Fiesta; 19.30 Štos; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz club. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Sodobna umetnost; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 17.00 Vokalna glasba 17.45 Izšlo je; 18.05 Koncerti 19.35 Arije; 20.00 Uterarni večer 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3-107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9,00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno,..toplo,., vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15,30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Skupščinska kronika; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 iz kutur-nega sveta; 18.45 Laser jazz; 19.00 Dnevnik - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9,00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10,00 Pregled tiska; 10,40 Svet družine; 11,00 Turistična oddaja; 12,00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14,00 Želja po glasbi; 14.45 Remember; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 16.50 Rock slovar; 17,20 Single tedna; 17,35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Klasika; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Alpe Jadran; 8.40 Slovenska lahka glasba; ; 9.15 New Age, 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini; 11.45 Kantavtorji; 12.00 Otrok in igra; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Sovodenjska dekleta; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Nad.: Bajke in povesti o Slovencih; 18.40 Orkestralna glasba; 19.20 Zaključek sporedov. Radio Koroška od 18.00 do 19.00 Obzornik, partnerski magazin, Poročila. SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 7,00 Financial; 7.30 Europa šport; 8.00 novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 Travel magazine; 11.30 Poslovni dnevnik, Financial, Reportaže; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 Novice; 14.00 Inside Eition; 14,30 Serie Noire; 15.00 The Mix; 16.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Serie Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 21.30 Media Europe; 22.00 Novice; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 The Kiss (dram., Braz. 1961); 0.35 News Watch; 1.05 Media Europe; 1.35 The Mix Ali Night. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Mrs. Pep-perpot; 9,55 Playabout; 10.30 The pyramid game; 11,00 Let,s make a deai; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 St. Elsewhere; 14,00 E Street; 14.30 Geraldo; 15.30 Drugi svet; 16.15 The Brady Bunch; 16.45 DJ Kat show; 18.00 Star Trek; The Next Generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Družinske vezi; 20.30 Teech; 21.00 Murphy Brown; 22.00 Gabrijelov ogenj; 23.00 Studs; 23,30 Star Trek; : The Next Generation. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9,30 Hitrostno drsanje za SP, nato golf; 11,00 Euro-fun; 11.30 Aerobika; 12.00 Moto-sport: Rally faraonov; 13.00 Evro-goli; 14.00 Teniški magazin; 15.00 Motosport: supereross Pariz-Bercy; 17,00 Sguash; 18.00 Evro-goli; 19.00 Lahka atletika: triatlon za SP; 20,00 Boks; 21.30 Športne novice; 22.00 Kickboks; 23.00 Tenis: turnir ATP (iz Frankfurta); 0,30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Motošport; 8.30 Gillette World Sports Speciai; 9.00 Košarka: Anglija-Rusija(polfinale EP); 11.00 Motosport: SP v rallyju, 12.00 Revs; 12.30 Nogomet 14.30 Motorni čolni; 15.30 Tenis: turnir ATP Challenge; 16.30 Košarka; 17.30 Nogomet; 18.30 Longitude; 19.00 Motociklizem: Pro Superbike; 19,30 Ameriški nogomet: Buffalo Bills-Miami Doiphins; 21.30 Boks; 23,30 Snooker. MTV 7.30 Unplugged: E. Clapton; 8.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17,45 Trije od enega; 18.00 MTV Sports; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most VVanted; 21.30 Unplugged: The Cure; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23,30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Hit Ust Uk; 3.00 Yoi; 4.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 13.00 Hello D6wn There; 15.00 Lady Caroline Lamb; 17.05 Alias Smith and Jones; 20.40 Entertainment Tonight; 21,00 Quick Change; 23.00 Predator 2; 0.50 Basket Čase 2; 5.00 Suigled Down Under. MOVIE CHANNEL 7,45 Cry The Beloved Country; 11,25 Conduct Unbecoming 13.15 Saturday Island; 15.15 In a Defence of a Married Mah; 17.15 Davy Crockett, Indian Scout; 19.15 A Ghost in Monte Carlo; 21.15 This Gun For Fire; 23.05 The Prophecies; 0.45 Extre-mities; 3,55 Hanussen. PRO 7 5.20 Serije: Planet velikanov, 6.10 Vleki, 6.30 Risanke, 8.10 Neizprosna, a prisrčna, 9.00 Agencija Maxwell; 10.05 Barčica po morju plava (kom., Fr.-lt. 1967) 11.45 Ulice San Francisca; 12,40 Show Billa Cosbyja; 13.15 Primeri Harryja Foxa; 14.05 Očkal Očkal (kom., ZDA 1982); 15.50 Neizprosna, a prisrčna; 16.40 Risanke; 18.30 Show Billa Cosbvja; 19,00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 S strumnim korakom na sipine (kom., ZDA 1983, i, Savid Knell); 22.20 Chatova zemlja (vestern, VB 1971, i. Charles bron-son); 0.15 Polnočni klici; 1,155 Poročila; od 1.25 do 5.00: Simon Templar; 2.15 Poročila, 2.25 Kobila; 4.00 Poročila; 4,10 TisoC milj prahu. RTL 6.00 Jutranji magazin; 8.50 Serije in razvedrilne oddaje; 12.00 Opoldanski magazin; 12,30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan 14.15 Springfieldova zgodba 15.00 Tenis: Masters (ženske) 16.00 Hans Meiser; 17.00 Nagradne igre; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri Časi, slabi Časi; 20.15 Kolegi, kolegi; 21.15 Zorc - Človek brez meja; 22.15 Ekksplozivno; 23.15 Gottschalk, nočni show; 24.00 Law and Order; 1.00 Strašno prijazna družina; 1.30 Ponovitve: Owen Marshall, Marcus Welby, Hans Meiser, Eksplozivno, 5.00 Zorc. SATI 5,30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.30 Ponovitve: Sosedi, 9.05 Srce je adut, 9,30 Nenavadni pojavi; 10,25 Zlata parada popevk; 11,05 Hribovski zdravniki; 11.55 Kolo sreCe; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi; 15,05 Hotel; 15.50 MacGyver -Posel je posel; 16,50 Tenis (prenos iz Frankfurta); 19.15 Kolo sreCe; 20.00 Tenis; 24.00 TV Spiegel, reportaža; 0.30 MacGyver, pon.; 1.25 Na begu; 2.15 Pregled programa - Videotext TELES 6.25 Vrhunski model; 6.50 Bim Bam Bino; 7.30 Teddy Ruxpin;7.55 Popeye, 8,45 Brave Star, 9.10 Smrkci; 9.35 Lou Grant; 10,20 Umik; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12,35 S prizorišča v.,.; 13.00 Bim Bam Bino; 16.25 Wild-cat; 16.55 Igra z ognjem; 17.20 Lou Grant; 18.10 Zakon orožja; 18.55 Fazit; 19.05 Umik; 19.35 Hop ali Top; 20.15 Nočna patrulja; 21.10 Zaljubljena Angležinja; 23.10 Operacija Vietnam, Jamarski festival, ki te dni poteka v Postojni in Rakovem Škocjanu, spremljajo številne dejavnosti, med drugim tradicionalni Modrijanov pohod v Vodno jamo REPORTAŽA Lepote skrivnostnega podzemlja vabijo Rosana Rijavec lovenska zemlja skriva v svojih podzemnih glob-ninah neverjetne lepote. Le kdo ne pozna svetovno znanih in zaščitenih Škocjanskih jam?! Ali Postojnske jame? Pa sta to le vrhunca te skrite lepote. Doslej je bilo v Sloveniji odkritih in vsaj delno raziskanih veC kot šest tisoC jam. Ta številka zagotovo še ni dokončna, saj nas slovenski jamarji vedno znova presenečajo z novo odkritimi jamami. V Sloveniji deluje trenutno okrog 2.000 jamarjev v veC kot 40 društvih, ki so povezana v Jamarsko zvezo Slovenije. Ta je organizirala slovenski jamarski festival, ki se je pričel včeraj in bo v Postojni in Rakovem Škocjanu potekal do 22 novembra. V tem Času bo tudi 18. srečanje slovenskih jamarjev ter tradicionalni Modrijanov pohod. Na prireditvah srečanja se bodo predstavile razne službe in komisije Jamarske zveze Slovenije, med njimi tudi uspešna jamarska reševalna služba in kataster jam v Sloveniji. Ustanovili bodo nacionalni svet turističnih jam Slovenije in slovenski nacionalni komite za Kras. Pripravili bodo pogovore ob okrogli mizi o nadaljnjih raziskavah in perspektivnih odkritjih v Sloveniji ter o željah in prihodnosti slovenskega jamarstva. Tako bo že danes potekala okrogla miza o nadaljnji smeri raziskav Slovenskega Krasa. Slovenci dolgujemo Krasu veliko veC kot se sami zavedamo. Pokrajina, ki leži med morjem in Vipavsko dolino in je znana po svojih značilnih pojavih, je ponesla ime in sloves Slovenije po vem svetu. K nam so kraške pojave prihajali raziskovat in občudovat številni tujci. Pred veC kot sto leti (1889) je bilo ustanovljeno prvo slovensko jamarsko društvo Anthron v Postojni. MogoCe si bo tudi ogledati najnovejša odkritja v Sloveniji, saj bodo o tem pripravili dve večerni predavanji z diapozitivi. Srečanje bodo sklenili z Modrijanovim pohodom, ki bo letos organiziran v Vodno jamo v Loži pri Postojni, ter z družabnim srečanjem slovenskih politikov z jamarji, ki bo potekalo v nedeljo, 22. novembra v Rakovem Škocjanu. Predsedovanje Častnemu odboru je sprejel Milan KuCan, predsednik predsedstva Republike Slovenije. Slika levo: Vipavska jama pod Skalco (fotografija: Zdravko Rijavec) Slika desno: Vhod v Skalarjevo brezno na Kaninu, eno najglobljih v Sloveniji (fotografija: Igor Potočnik) f NUMIZMATIKA VINOTEKA \ Da bi vino pili s srcem Lučka Lesnik evolucionarno 1^ leto 1848 je A X. moCno pretreslo politične in gospodarske temelje avstro-ogrske monarhije. Ljudje so bili še iz Časa Napoleonovih vojn nezaupljivi do papirnatega denarja, zato je v zelo kratkem Času izginil iz obtoka ves srebrn in celo bakren drobiž. Zaradi nenadnega pomanjkanja drobiža so si morali pomagati na najrazličnejše načine. Tako so ponekod so goldinarske bankovce rezali na veC delov, da so dobili manjše enote. Tem razmeram se ni mogla izogniti niti takrat še provincialna Ljubljana. Mestni občinski svet je 9. novembra 1848 sklenil, da izda že prej pripravljene bankovce po 3, 5, 10 in 15 krajcarjev. Te nenavadne enote so povsem logične, Ce vemo, da se je goldinar delil na 60 krajcarjev. Bankovce so natisnili na precej trdem papirju v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani. Hrbtna stran bankovcev je bila prazna, dvojezični napis pa je bil natisnjen na barvni podlagi. Sredi zgornjega dela bankovcev je s številko označena vrednost, spodaj pa suhi žig ljubljanskega grba z napisom Laiba-cher Stadtgemeinde. Na levi strani je besedilo v nemščini, na desni pa v slovenščini: »Ljubljanska mestna srenja plača take denarne listike tistimu, kteri jih prinese, po celi ceni s cesars. ban-kanoti; tode mora tacih listikov nar menj za en goldinar premenjati prinesti.« Ob levem robu je v obeh jezikih zapisana vrednost, npr. »pet krajcar«. Ker so bila v tistih Časih naša mesta predvsem nemška, je slovenski jezik na teh bankovcih toliko večja pridobitev za takrat še prebujajočo se narodno zavest. Avstrijska vlada je poskušala nevzdržno S la * j-T. m: jfl LAtBACH ir 0 jviam.vjg; mestna'srtnj a * --, d \ > -.-v i-; . p- .. - . ’*■ * j ^ . >t**Z:**Z,**e , r" •/ V.'. pflN r ■■ '■* ** Bankovec za 3 krajcarje, ki ga je natisnil ljubljanski mestni svet v revolucionarnem letu 1848. pomanjkanje drobiža rešiti z izdajo srebrnih kovancev po 6 krajcarjev, vendar je tudi teh takoj zmanjkalo. Zato so skovali nove, lažje šestice iz precej slabšega srebra. Toda tudi te manj vredne srebrnike so vzeli iz obtoka. Razmere so se zaCele urejati šele, ko je država izdala bankovce po 6 in 10 krajcarjev. Ljubljanska mestna občina je zato 6. maja 1849 preklicala svoje bankovce in jih zamenjala do konca istega leta. Ker tedaj v Ljubljani še ni bilo nobenega denarnega zavoda, so menjavo zaupali petim ljubljanskim trgovcem. Skupaj je bilo natisnjenih za 27.000 goldinarjev zasilnih bonov. Od tega je bilo 100.000 kosov po 3 krajcarje, 48.000 kosov po 5 krajcarjev, 84.000 kosov po 10 krajcarjev in 16.000 po 15 krajcarjev. Skupni tiskarski stroški so znašali dobrih 430 goldinarjev. Od skupne vsote je bilo zamenjanih nazaj v cesarske bankovce kar za 25.391 goldinarjev in 8 krajcarjev, kar pomeni, da je krajcar tedaj nekaj veljal. Avstriji se je posrečilo s silo zatreti revo-lucionarnost svojih narodov in v obdobju miru so se denarne razmere uredile. Ljubljanski krajcarji pa ostajajo kot spomin na boj slovenskega naroda za narodnostne pravice. fTlako sladka je in I ■ tako Čudovita A ta pijača, da se ji nihče ne more upreti. Homerjeva misel je le ena od mnogih, ki so jo vinu namenili bolj in manj znameniti Častilci te žlahtne pijaCe. Zmeraj jih je bilo veliko in vinu so pripisovali magično moC. Tudi Slovencem nam vino veliko pomeni, saj se po naši deželi razprostirajo kar trije pomembni in bogati vinorodni predeli: ponosni smo na odlična primorska vina - gre za najbolj kakovostna vina, podobna francoskim; na lepa, lahka in suha vina iz Posavja in na priznana štajerska vina, med katerimi brez posebnega truda najdemo najbolj žlahtne svetovne sorte. Najbrž je ni na svetu stvari, ki bi bila bolj naša, kot je vino, in vsi se pogosto pogovarjamo o njem. Pravih poznavalcev pa je malo... Poznamo sestavine vin? Kaj pomeni piti zmerno? Kako se sploh rojeva vino? Kakšna vina poznamo? Iz kakšnih kozarcev se pijejo posamezne vrste vina? Katera je najbolj primerna temperatura za pitje? Kako vino postrežemo? Kako ga hranimo? Kako izberemo primemo vino? O vsem tem bomo pisali v našem kotičku. Pa tudi o različnih praznovanjih, ki si jih brez vina skorajda ne predstavljamo; o tem, kako vino pomaga k boljšemu počutju in zdravju; obiskovali bomo Čedalje bolj uveljavljene in prizidane zasebne vinarje, ki s svojimi vini segajo v sam vrh naših najbolj kakovostnih vin. Spregovorili bomo o tem, kako vino uporabljamo pri kuhi; o vinu se bomo pogovarjali z bolj in manj znanimi Slovenci in tudi drugimi; seznanjali vas bomo z novostmi s tega področja, priznani slovenski enolog bo predstavljal in ocenjeval posamezne vrste vina. Veseli bomo tudi vaših pohud in zamisli, skušali jih bomo upoštevati. Naj vinski kotiček pripomore, da bomo vino pili s srcem. Prevec je dragoceno in žlahtno. RECEPT Mesna zloženka SESTAVINE: 2vrklJano testo: 2,5 dl piva, 2 jajci, sol, 15 dag moke, olje za peko Nadev: 400 g kuhane svinine, 1 jajce, žlica kisle smetane, sesekljan peteršilj, 2 žlici sesekljane čebule, 2 stroka Česna, sol, poper CAS PRIPRAVE: približno 40 minut /z naštetih surovin naredimo žvrkljano testo, ki naj malo počiva. Nato spečemo tanke palačinke. Pripravimo nadev: kuhano svinjsko meso zmeljemo, primešamo jajce, smetano, sesekljan peteršilj, prepraženo čebulo, strt česen, sol, poper. Vse dobro zmešamo. V nadev lahko damo tudi košček v mleku namočenega in ožetega belega kruha. Primerno veliko kozico namažemo z maščobo. Nato položimo na dno palačinko, jo premažemo z nadevom, pokrijemo z drugo palačinko, sledi ponovno nadev - dokler ne porabimo nadeva in palačink. Na vrhu mora biti palačinka. Zloženko polijemo z mešanico smetane, jajca in sesekljane bazilike. Pečemo v dobro ogreti pečici približno 20 - 25 minut. Postrežemo tudi zeleno solato. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Jesenska solata SESTAVINE: 1 pesa, 2 krompirja, 1 korenček, 1 jabolko, 1 paprika, 100 g zelene, sok 1/2 limone, 50 g zelja Peso, krompir in korenje skuhamo vsako posebej in narežemo na kocke. Na kocke narežemo tudi jabolko, papriko in tanko nma-režemo in nasekljamo, zeleno nastrgamo in pokapamo z limoninim sokom, da ne porjavi, nazadnje pa nastrgamo še zelje, Vso zelenjavo stresemo v skledo in jo premešamo ter prelijemo s francosko solatno polivko. (Neva Miklavčič Predan, iz knjige Štirje letni časi) Jutri 18. november Osemnajstega novembra leta 1787 (1789?) je bil rojen francoski slikar Jacques Daguerre. Po mnogih letih poskusov mu je končno, leta 1839, uspel prvi fotografski posnetek. Tako je postal izumitelj fotografije. Daguerre je delal poskuse s fotografsko ploščo skupaj z Ni-cephorom Niepcem. Ploščo sta prevlekla s kemično snovjo, občutljivo za svetlobo. Po ekspoziciji v fotografski kameri sta ploščo razvila, da so postale spremembe pod vplivom svetlobe vidne in dobila sta pozitivno sliko. Tehnika fotografiranja je potem hitro napredovala. Nova kemična sredstva so omogočila izdelovanje negativa in poljubno veliko pozitivov. Steklene plošče je zamenjal filmski trak, fotografske kamere so razvili do popolnosti. Fotografij3 je pričela svoj zmagoviti pohod. Danes si brez nje ni mogoče zamisliti vsakdanjega življenja. Fotografija je pomenila revolucionarno novost’na področje raziskovanja in tehnologije. Tudi Slovenci se moremo pohvaliti s pionirjem fotografije-Kranjski župnik Janež Puhar je bil prvi, ki je samostojno pričel uporabljati fotografski p°' snetek na stekleni pl0" šči. Uradno pa mu teg3 odkritja niso priznali-