Washington, 26. aprila. General Hugh Johnson je včeraj povedal pred vojaškim odsekom senatne zbornice, da bi moderna vojna popolnoma uničila ameriško demokracijo. Johnson je pričeval pred odsekom glede spre- membe ameriške nevtralitetne postave. Obenem je Johnson zahteval od senatnega odseka, da začne s preiskavo delovanja ameriškega poslanika Kennedya v Londonu in Bullitta v Parizu, katera je obdolžil, da delujeta za vojno. "Mi smo se naučili v letu 1918," je dejal general Johnson, "da je vojna proti diktatorstvu mogo- Hitler se ne bo uslrasil angleških groženj. Vse je pripravljeno za Hitlerjev govor v petek Berlin, 26. aprila. Nemško časopisje naznanja danes, da se Hitler nikakor ni prestrašil angleške grožnje, da namerava Anglija vpeljati prisilno vojaško službo, pač pa !bo odgovoril na svoj način-predsedniku Roosevel-hi v petek. Za Hitlerjev govor je vse pripravljeno. časopisje je dobilo navodila in radio postaje bodo točno oddajale Hitlerjev govor, ki bo prestavljen tudi v angleščino in v francoski, ter mogoče špan-SkTjezik. f^f Nemško časopisje slika položaj v Angliji kot obupen. Delavski zastopniki v angleškem par- ča le od strani demokracije, toda 'demokracija se mora v tem slučaju sama spremeniti v diktator-stvo." "Po mojem mišljenju pusti kongres iti predsedniku dežele predaleč," je nadaljeval "general Johnson. "Danes smo odvisni glede vojne od mišljenja ene same osebe, in to je predsednik Zed. držav." "Predsednik lahko s svojimi izjavami v javnosti zapelje deželo tako daleč, da končno kongresu ne preostaja druzega kot napovedati vojno. In če pride do vojne, tedaj bo naša ameriška demokracija mrtva stvar." lamentu so proti prisilni vojaški službi, kar posebno poudarjajo nemški časopisi, rekoč, da Chamberlain ne bo mogel izpolniti svoje grožnje. \čeraj se je vrnil v Berlin angleški poslanik Henderson, ki je hotel govoriti s Hitlerjem. Toda to se mu ni posrečilo in celo z nemškim ministrom 1za zunanje zadeve ni mogel govoriti. Zastopniku Anglije so povedali, da je nemški zunanji minister silno zaposlen s pripravami za sprejem ogrskega in jugoslovanskega poslanstva, poleg tega, da pomaga Hitlerju zbirati material za njegov petkov govor. Preveč vina London, 26. aprila. V pro-testantovskih cerkvah gotovih sekt je navada, da dobijo obhajanci tudi vino pri obhajilu. Te dni se pa Rev. Leonard Spiller| ki je vikar protestantovske j občine sv. Martina v predmestju Londona, pritožil, da ljudje ne smejo piti preveč vina pri obhajilu. Vino setdeli ljudem iz posebnega\ keliha. Rev. Spiller je izjavil, da so trije obhajanci tekom zadnjega tedna vsak spilii poln kelih vina, namesto, $ol bi zavžili samo nekaj kapljic. "Cerkev nima toliko \dohodkov," je dejal Rev. Spkler, "da bi mogla postrečl vsem. Ljudi se prosi, da so zmerni tozadevno." Pokojni Starič Poročali smo včeraj, da je preminuli rojak Joseph Starič star 33 let. Pokojni je bil doma iz Jezer pri Trebnjem in je prišel v Ameriko pred 49. leti. Soproga mu je preminula pred dobrimi petimi leti. V domovini zapušča ranjki brata Matija. Ranjki je bil eden ustanoviteljev fare sv. Vida, prve slovenske župnije v Clevelandu. Zadnjih 14 let je ži vel pri svojem sinu. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ, član društva št. 47 HBZ in društva Najsv. Imena. Pogreb ranj-kega se vrši v petek zjutraj ob 9. uri v cerkev Marije Vnebovzete iz hiše žalosti na 915 E. 143rd St. in na Calvary pokopališče pod vodstvom Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda. Bodi ranj-kemu pionirju mirna ameriška zemlja. Preostalim sorodnikom naše sožalje! Krona bo doma Angleški kralj, ki pride maja meseca na obisk v Kanado in Zedinjene države, je nameraval s seboj prinesti tudi kraljevo krono, katero bi rabil, ko bi pred> sedoval kanadskemu parlamentu. Sedaj se je pa premislil in je sklenil, da pusti krono doma Mogoče se boji ameriških gange-žev, dočim drugi trdijo, da bi bila zavarovalnina proti zgubi krone tako velika, da je tudi kralj neče plačati. V dvorani Danes, v četrtek med 6. in 7. uro bo še dana prilika članicam društva Marije Magdalene št. Policisti ni delu Policijski načelnik Matowitz, ki je bolan, je odredil, da morajo biti clevelandskj policisti po 12 ur v službi, namesto osmih ur. Gre se radi štrajka |>ri treh verižnih lekarniških podjetjih, kjer je prišlo do ponovnih terorističnih metod. Organizirane bande so zadnje čase vdirale v lekarne, kjer se vrši štrajk so prisilile voditelje lekaren, da so prepodili poslujoče lekarnar je iz njih mest in izroqili ključe ot| lekarniških poslopij teroristom.^ časopisje v Clevelandu enoglasno obsoja te vrste terorizem, ki Škoduje vplivu in poštenju mest^Clevelanda. župan Burton se'je lžlavil, da je ■ca ves teror, ki se izvaja zadnje 'ČSkš tekom štrajka lekarniških uslužbencev, odgovoren Thomas Lenehan, tajnik Cleveland Federation of Labor, toda policija doklej proti njemu ni podvzela nobenih korakoV. Prvi policijski inšpektor v Clevelandu, James Hughes, je prevzel poveljstvo tod 1,600 policisti, katerim je naročil, da naredijo konec van-dalizmu v Clevelandu. V predmestju Lakewood so zafeli z bojem, da se odpravi prodaja vsake opojne pijače Cleveland. — V predmestju Lakewood, ki šteje 65,000 prebivalcev, so začeli gotovi ljudje z bojem, da se iz. Lakewooda odpravi opojna pijača, zaprejo gostilne in da se naredi postava, ki kaznuje one, ki uživajo opojno pijačo. Ljudje, ki so začeli s to idejo, niso zadovoljni niti z 3.2 pivom, katerega tudi nameravajo odpraviti. Tozadevne peticije že krožijo po mestu. Suhači so šli na delo po gotovem načrtu. Najprvo bodo povzročili, da ljudje sprejmejo določbo, da se ob nedeljah ne sme prodajati niti 3.2 pivo. Ako bodo zmagali v tem, bodo predlagali, da se sploh prepove vsaka opojna pijača v Lakawoodu. Ob istem času so začeli suhači v East Clevelandu z gibanjem, da prepove mestna vlada točenje 3.2 pive ob nedeljah. East Cleveland ima 40 prostorov, kjer se dobi lahko pivo ob nedeljah. Zanimvio pa je, da se je gibanje začelo širiti tudi v Clevelandu. Izbran je bil poseben odbor 100 mož in žensk, ki bodo spravili .v javnost zahtevo, da se prepove prodaja vsake pijače ob nedeljah. Da pride do volitve glede prodaje opojne pijače se mora podpisati na posebno peticijo 15 odstotkov vseh volivcev, ki so glasovali lanskega novembra. Voditelji tega gibanja.se niso še odločili ali naj se razpišejo izredne volitve ali pa naj sel zadeva predloži volivcem pri rednih novem-berskih volitvah. Jugoslovanski zunanji minister je dospel v Berlin, kjer je bil na slovesen način sprejet Berlin, 26. aprila. Cincar Mar- jugoslovanska vlada še pred pet- kovič, jugoslovanski minister za zunanje zadeve, je včeraj dospel v Berlin, kjer je bil slovesno sprejet od vladnih zastopnikov. Mnogo višjih uradnikov se nahaja v njegovem spremstvu. Kmalu potem ko je dospel minister Markovich v Berlin je bil sprejet v privatni avdijenci od nemškega ministra da jih je mnogo zgu- š ijV|. e*9> zlasti oni, ki so dr- č ker se odriva demo- n ij^ °d del in skrbi mestna p V* ^ načelstvom župana na> da dobivajo skoro le s ijkanci WPA dela, zlasti i: ,J®a dela. Naše uredni- s ^Je imelo priliko že več- I *0zadevno pritožiti v ^H ,?gton in je naš kongres- ,weeney tozadevno jako j, :J.IV° na delu, da se od- v ^olitika iz WPA urada, Vt0 Je uPeUal tam župan Videti je pa, da žu-potom svojih pod- 1 ijj 0v še vedno vztraja pri (j ^ so le republikanci i j1 kos kruha in da je tre-L Sokrate uničiti. Cou«- č \ ttovak bo vložil toza- ] Iti .Solucijo mestni zbor- ane, policijske šH^.^ake uradnike. To-• ^to^ načelniki %iki°,ysMh postaj so slabi PoliciJ'ski sar-^ avlik je aretiral vče-S, L kega policijskega na-'t'o dobil pri njem iSg in vsakovrstne S ve?a r°P- "Načelnik" je V.c vlomov. Oddan je bil 1 s°dniji. vozniki ibile. Sleherni je bil ^ !- tl'i(leglobo $25-00 in obso" \ j dni v zapor, poleg 4 ^ d k vzeta licenca vsa-J L °bo enega leta. I) Ha l/ $;Ca proti fa«stom f* i"J |w, esni odsek za preji ameriških aktivno-.1 iij^ s Preiskavo aktivno-iAve]Ovijajo nemški faši-// \ handu- Baie imajo na ff prec6j materiala. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 27, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME ■117 St. Clair Avenue _Published — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio dally except Sundays and Holidays _ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta <3.50. Za' Cleveland, po raznašalclh: celo leto »5.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, »7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. 0.8. and Canada, »3.00 for fl montha Cleveland, by mall, $3.50 for 8 month? Cleveland and Euclid, by carriers, »5.50 per year, »3.00 for 8 months European subscription, »7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1800, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._______ 83 No. 98, Thurs., April 27, 1939 i........................... BESEDA IZ NARODA | Stalinova roka na Španskem Komur gre priznanje! Kritičen teden Ta teden je eden najbolj kritičnih tednov v Evropi. Vojna med diplomati se je vršila že .več mesecev in ta teden mora priti do odločitve. Ali bo tako ali tako. Položaj, v katerem danes živi Evropa, je neznosen in se ne more prenašati dalje. Ali se bo Evropa odločila za vojno ali bo posegla po miru? Enako kot Nemčija in Italija imati pri tem besedo tudi Francija in Anglija, da ne izvzamemo samih Zedinjenih držav, ki so precej prizadete radi položaja v Evropi. Zgodovina nam pravi, da kadar se diplomati raznih držav tepejo med seboj, da pride kmalu do dejanskega spopada med posameznimi državami. In diplomatskih bojev smo imeli v Evropi več kot dovolj zadnje čase. V petek bo spregovoril Hitler in bo povedal, če je naklonjen miru, kot mu je svetoval predsednik Roosevelt ali bo še zanaprej hodil svojo pot in tako povzročil vojno. Zdi se nam, da je v gotovih državah zahteva po vojni enako mogočna kot je v "drugih državah mogočna zahteva po miru. Evropa je enostavno silno nervozna radi vojne nevarnosti. Toda pri vsem tem je položaj tak, da se ne drzne nobena velesila ali kaka druga država oddati prvega strela iz topov, ker vsaka država se boji silne odgovornosti, ki jo nosi s seboj napoved. Diplomatje kujejo nekaj. Ameriški poslanik v Londonu je skoro dnevni gost angleškega ministerskega predsednika Chamberlaina. Ne verjemite, da zahaja zaman tja. Nekaj se kuje. Ameriški poslanik v Parizu zahaja dnevno k francoskemu ministru za zunanje zadeve. Zastonj ne hodi tja. Ruski poslanik iz Londona je v vsej naglici odpotoval v Moskvo pretekli teden, kjer je moral dobiti gotova navodila, kajti te dni se je vrnil v London, kjer se posvetuje z angleškimi ministri. Anglija je vrnila svojega poslanika v Berlin, toda je bilo zraven omenjeno, da je angleški poslanik ponesel gotova "vprašanja" nemški) vladi. Enako je tudi Francija vrnila svojega poslanika v Berlin in tudi ta poslanik je dobil izredna povelja za. sporočitev nemški vladi. Laški zunanji minister ježe tri tedne na potovanju v raznih prestolicah, jugoslovanski minister za zunanje zadeve je konferiral pred kratkim z laškim ministrom Ciano. Ogrski zunanji minister je bil tekom enega tedna dvakrat v Berlinu, Rusija pošilja izrednega poslanika v Turčijo, itd. itd. Diplomati vodijo na ta način vojno že več mesecev in posledice bodo trpeli narodi. V petek bo odločilni dan. Predsednik Roosevelt' je vprašal gospoda Hitlerja, kaj misli o svetovnem miru in da to jasno razloži svetu, da bo vsakdo vedel o bodočih načrtih Nemčije. Hitler bo govoril jutri. Nihče ne ve, kaj bo Herr Hitler povedal, toda nekaj usodfepolnega bo povedal. Med tem se pa "vojne vrste" v Evropi urejuje. Ustanovili so se bloki. Nemčija kot Italija sta pridobili na svojo stran gotove države. Enako delati tudi Francija in Anglija. Anglija je šla celo tako daleč, da je naprosila Rusijo za zaveznico, dasi je bila angleška vlada od nekdaj največja na-sprotnica'Rusije. Toda ruski radikalci bodo najbrž zahtevali preveč, in tega Anglija ne bo mogla sprejeti. Glasom poročil iz Moskve bi se morala Anglija obvezati, da nastopi z vojnim brodovjem na Daljnjem vzhodu v slučaju, da Rusija napade Japonsko. Tega Anglija ne bo storila. Mnogo napačnih poročil je bilo zadnje čase v časopisju glede Jugoslavije. Za Jugoslavijo se poteguje ob istem času Francija kot Italija, toda jugoslovanski državniki dosedaj niso definitivno še ničesar omenili. Jugoslavija je danes najbolj važna država v Evropi, katere prijateljstvo bi rad imel dosedanji nasprotnik kot prijatelj. Najbolj zanimivo izmed vseh poročil pa je poročilo iz Londona, ki pravi, da Mussolini v Rimu ne zaupa več Hitlerju v Berlinu. Londonska vest pristavlja, da je Mussolini vsak trenutek, pod gotovimi pogoji, pripravljen zapustiti svojega pajdaša v Berlinu in prestopiti na stran Anglije in Francije. Koliko je na tem resnice, ne vemo, nekaj je pa gotovo narobe v zvezi med Mussom in Hitlerjem. Svet bo jutri po govoru Herr Hitlerja tozadevno bolje informiran. Brez dvorna pa je, da Evropa ne bo mogla živeti brez vojne. Kadar so si diplomati v laseh, tedaj pride vselej do vojne, ker so razmere take, da tisti, ki plača za vojno, in to je priprosti državljan, nima nobene besede glede vojne. Kaj pravile! Glevelandski groceriati imajo nad pol milijona dolarjev pri mestni vladi še od lanskega leta in od letos pa nad $700,000. Za toliko so namreč dali grocerije ubožnim, po naročilu ata župana. Groceristi bi radi imeli denar, ata župan pa pravijo, da ga nimajo. Seveda ga nimajo za take stvari. Ga je pa dosti za politična korita. Devet milijonov so dali državljani ,atu županu zadnji mesec*. Pa ni denarja za te uboge groceriste, ki morajo zalagati za reli-farje. Ampak naš ata župan so fin gospodar, pravijo ameriški dnevniki. Menda ja. Bog živi ata župana! Cleveland, O. — O raznih stvareh pišemo v "liste. Naj navedem nekaj, kar se le malokdaj bere v listih. Mnogokrat mi kdo reče, kako da si vzamem toliko časa za druge narodne zadeve, ko imemo vendar tako obširno trgovsko in pogrebno podjetje. Da bo bolj jasno in brez vsakih predsodkov, sem si mislil, da o tem nekaj napišem. Naslov tega dopisa bi lahko napravil: priznanj ei sinovom. Prav nič prisiljeno in nič pretirano se ne sliši zgornji naslov. Zdi se mi, da sem dolžan to zapisati. Ne iščem v tem nobene samohvale, le resnico povem. Smatram, da ima od tega tudi narod korist. Zato se smatram opravičenega, da dam tistim priznanje, ki mi pomagajo, da še drugod lahko kaj storim. Trgovci smo bili že od nekdaj poklicani ali pa prisiljenj da, smo za druge veliko storili. Vzemimo 35 let nazaj. Takrat naši ljudje niso vedeli kam bi se obrnili, če so prišli v neprijetne za-pletljaje, bilo to na sodnijah, ali kje drugje, da ne omenjam slučajev, če so katerega ponoči odpeljali na policijo. Mnogokrat je zvonil telefon ponoči, da smo prišli reševat rojake iz neprijetnega položaja. Za naša imena so vedeli in le trgovce so klicali, da smo podpisavali poroštva in pomagali prizadetim iz zadrege. No, saj smo radi pomagali. Tiste čase še nismo imeli domačnih odvetnikov in jezika dežele nismo znali. Danes je to vse kaj drugega. 1To omenjam ife' namena, da se pomnimo na dogodke, ki bodo Lahko služili v podpor^ naslovu za moje sinove. Da imam za seboj sinove, je gotovo zasluga takih del. Sinovi so bili vsemu temu priča in se ravnajo po tem. Radi nadaljujejo začeta dela in posnemajo to, kar sem delal poprej za druge. Ničesar ne pogreša moje podjetje, če me nadomestujejo moji sinovi. Učeni in vzgojeni so v Ameriki, so še mnogo zmožnejši kakor sem bil sam. časi pa zahtevajo izboljšanja in nova generacija jih potrebuje. Trgovci pa nismo pomagali samo posameznikom v takih potrebah, pomagali smo zidati ime in podlago naši metropoli. Brez trgovin bi ostala nepoznana ali vsaj ne toliko poznana, kakor je poznana sedaj. Po trgovcih se ime naroda razširja med druge in to je resnica. Trgovine obiskujejo dan za dnem inteligentni prodajalci, ki gredo dan za dnem kakor čebelice, da prodajajo blago za kompanije. Taki po-neso imena trgovcev vse naokrog. Taki ljudje tudi radovedno povprašujejo po narodnosti in zopet sporočajo drugod. Od takih se trgovec mnogo nauči in sami se z zanimanjem radi uče od takih, ki pripadajo k različnim, narodnostim. Mnogokrat smo imeli sijajne razgovore. Trgovine nas poneso med druge. Zadnje čase so pričele velike kompanije na vse načine izobraževati trgovce in njih prodajalce. Večkrat jih pokličejo v mesto v hotel vse skupaj, trgovce in delavce in jim prirede fino kosilo. Potem pa v govorih lepo poduče v tem, kar trgovini pripada za boljšo postrežbo. Naj navedem še dodatno v dokaz, da je moj sin Frank, ki je poslovodja za obe prodajalni za pohištvo, tudi v različnih uradih v mestnih organizacijah, kot na primer: član direktorija Cleveland Retail Furniture Dealer Association. Tako tudi Cleveland Appliance Dealer Ass'n ter mestne trgovske zbornice. Gotovo je, da'to nič ne škodi imenu našega naroda, ker vsi ti vedo, da je Slovenec in to ime je v mestu zelo znano. Ne morem pomagati, če se kdo jezi, pa tako je in nič drugače. Mene pa zelo veseli, da so moji sinovi tudi moji posnemovalci za trgovski napredek. Naše trgovine so bile sprejete med največje v mestu v tekmo in to je že precej, ki šteje. Slovenci so maloštevilen narod, toda se lahko kosamo z velikimi. Trgovina pa, ki je daleč poznana in toliko let obstoječa, ima pa tudi veliko prednost, da kupi bolje blago in za nižje cene. To je prednost, ki jo imajo le redke trgovine. Vse to se lahko šteje narodu v korist, ker narod lahko kupi potem ceneje najboljše blago. Ko narod podpira domača podjetja, podpira sam sebe in to je prav. Anton Grdina, Sr. ---o- Koncert društva Zvon Preostajala nam je torej samo še ena pot—dobiti konzu-latne listine od drugih vlad, ki naj pričajo, da je bilo orožje kupljeno za importiranje v njih državo. Od gotovih konzulatov republik Južne Amerike mi je bilo mogoče dobiti poljubno število potrebnih listin. Včasih smo dobili take listine tudi od gotovih evropskih in azijatskih konzulatov. S pomočjo takih certifikatov nam je bilo mogoče preskrbeti listine, da je smel parnik z orožjem odpluti iz pristanišča. In val je od njega listine, s pomočjo katerih so ruske ladje lahko zapuščale pristanišča. Mueller je izdal mnogo takih ponarejenih listin, kajti dobro je vedel, da ima za seboj Stalina. "To je popolnoma novo polje mojega delovanja, ponarejanje parobrodnih listin," se je izjavil par mesecev pozneje na|-pram meni v Moskvi, ko sem se šalil z njim, ker je dobil red rdeče zvezde. "Mislite, da smo imeli lahko delo? Delali smo noč in dan." Cleveland (Newburg), O. -Vse se prebuja iz svojega zimskega spanja. Pomlad je tu. Vse se veseli in raduje novega življenja. Tudi društvo Zvon ima svoj običajni spomladanski koncert, katerega -z veseljem pričakujemo. Saj že vsakdo ve, da kadar mogočni zbor zadoni z lepim ubranim petjem, da ga je veselje poslušati. Za nedeljo 30. aprila se je posebno dolgo vadil, da nam poda lepih, zbranih pevskih točk. Med narodnimi pesmimi bo tudi nekaj iničnih domačih, ki jih narod posebno ljubi. Zapeli bodo tudi nekaj najnovejših, ki jih je zložil in uglasbil pevovodja sam, g. Ivan Zorman. Cenjeno občinstvo je prav vljudno vabljeno na ta pevski koncert, kajti pevci se jako trudijo in imajo mnogo pevskih vaj. Vse to žrtvujejo v čast narodu. Lahko smo ponosni na naše bu-ditelje, ki s svojimi nastopi budijo narodno zavest. Vse. priznanje gre našim pevskim zborom in lahko smo ponosni nanje. Dragi rojak! Vprašajmo se, kaj bomo pa mi storili za narod? Odgovor je, kakor drugi narodi .rtvujejo za svoje, tako moramo tudi mi Slovenci za svoj narod doprinesti svoj delež. Kadar imajo Čehi svoj pevski koncert, napolnijo svojo obširno dvorano, kjer se zbere dva do tri tisoč ljudi. Oni se zavedajo svoje narodnosti, zato so tako visoko čislani. < Rojaki, zavedajmo se tudi mi, da smo del slovanskega naroda, ki ljubimo svojo rojstno domovino in vsi želimo ohraniti svoj materni jezik. Da bo pa ostal oziroma še živel naš narod v tujini, pa moramo doprinesti svoj delež. To ni nič težkega dati svoj mal dar narodu na oltar. Malo več narodne zavesti je treba med nami Slovenci in skupnega delovanja. Lepa ubrana naša slovenT ska' pesem človeka obudi in mu da novega poguma. In ko poslušamo lepo ubrano petje, pozabimo na vse skrbi, ki jih imamo vsak dovolj današnje dni. Pridite na ta nedeljski koncert pevskega zbora Zvon. Zavedajmo se, da le edino še naša narodna pesem bo ohranila naš narod na tujih tleh pri življenju. Torej podpi-rajmo te, ki goje našo pesem. Storimo svojo narodno dolžnost, kolikor se storiti more. Napolnimo dvorano SND na 80. cesti v nedeljo. Pokažimo našim pevcem, da se zanimamo tudi mi s tem, da napolnimo veliko dvorano. Da bo za vse po volji, bo poleg petja tudi ples in tudi prigrizek seveda. Oni, ki je pri zidu in ki ga navadno Zvonarji imajo najboljšega, bo na razpolago vsem. Torej za vse bo preskrbljeno. Pridite od blizu in daleč, vas prav vljudno vabi pevski zbor Zvon. Anton Meljač, zapisnikar ---o- parniki niso pluli v Južno Ameriko ali do Kitajske, pač pa v pristanišča lojalistične Španije. Mnogo streljiva smo kupili od škoda tovarne na češkem, od nekaterih tovaren v Franciji, potem pa tudi na Poljskem in na Nizozemskem. Da, ta trgovina z orožjem je taka, da smt> nekaj streljiva kupili celo v nacijski Nemčiji. Poslal sem nekega zastopnika, ki je navidez zastopal neko nizozemsko tvrdko, v Hamburg, ker smo dognali, da imajo tam precej starinskih pušk naprodaj. Direktor nemške tvrdke nam je takoj postregel, ko smo obljubili dobro ceno in predložili bančne kredite. Material, katerega smo kupovali, ni bil ves prvovrsten, kajti orožje v Evropi hitro postaja starinsko v teh dnevih. Toda naš namen je bil preskrbeti za vlado Caballera orožje, s katerim se je lahko streljalo in to v najkrajšem mogočem času. Položaj v Madridu je namreč postajal resen. Nekako v sredini oktobra so že začeli prihajati parniki z orožjem v lojaiistično Španijo. Sovjetska pomoč je prišla iz dveh virov. Moja organizacija .je rabila izključno tujezemske parnike, največ švedske. "Privatni sindikat" kapitana Oulan-skega se je pa posluževal Španskih parnikov, dasi je bilo njih število precej omejeno. V Moskvi niso dovolili, da bi ruski parniki vozili orožje, ker se je Stalin bal, da ga zalotijo v tem mednarodnem mešetarenju in bi znala nastati vojna kot posledica. Zlasti od tedaj je Stalin prepovedal rabo ruskih parnikov, ko so submarini v Sredozemskem morju in ob spanski obali začeli pleniti tujezemske parnike, namenjene v pristanišča lojalistične Španije. Toda kapitan Oulansky je bil navihan in razumen. Zgla-sil se je pri Muellerju, ki je bil načelnik potniškega oddelka sovjetske tajne policije. Zahte- Iz Maple Heights, 0. Predno se podamo v prosto naravo, in predno začnemo balim cati, imamo v naši naselbini še dve pomembni prireditvi. Prva bo v soboto večer 29. aprila, ko priredijo ženske od Goa!podin4 skega kluba Minstrel Show. Da boste s to prireditvijo zadovoljni, vam garantirajo fantje od Sere-naders Glee Club^a, ki bodo sodelovali z Gospodinjskim klubom. Na to prireditev ste vabljeni vsi, od blizu in daleč, ker zabave bo za vse dovolj, obenem pa tudi pomagate našim ženam, ki se trudijo, da bi si uredile kuhinjo v narodnem domu, da bi odgovarjala vsem potrebam. Toraj ne pozabite v soboto večer priti v Slovenski narodni dom v Maple Heights. Po končani predsta- vi in petju bo tudi ples, za katerega bo igral Sadarjev orkester. Druga, ravno tako važna prireditev pa bo v nedeljo popoldne 28. maja, ko priredijo "Kraljič-ki" svoj tretji koncert. Tudi na ta koncert se vas opozarja in vabi že sedaj, podrobnosti o tem koncertu opišem enkrat pozneje. Danes, ko to pišem, je prav lepo pomladansko vreme in me je spomnilo na balincanje in na na-' šs stare prijatelje balincarje, ki J so se z nami zabavali lansko leto. i Upam, da se kmalu vidimo tudi i letos ker bo še več zabave in boljši prostori. Anton Perušek. S pomočjo teh ponarejenih listin so odhajali sovjetski parniki iz Odese in prevažali vojni material, potem ko so dobili nova imena in pluli s tujezem-skimi zastavami. Pluli so lahko mimo Bosporja, kjer so se nahajali nemški in laški proti-agenti, ki so strogo pazili na naš promet. Ko so transporti varno prišli v pristanišča loja-JiStov in so oddali svoje zaloge, so parniki spremenili svoja imena zopet v ruska imena in se vračali v Odeso pod ruskimi zastavami. V Madridu so obupno prosili za zrakoplove. V Moskvi so pa odmevali klici do mene, da pomagam v tem oziru. Franco se je bližal glavnemu mestu. Nemški in laški zrakoplovci so gospodarili v Španiji. Naši zrakoplovci in mehaniki so prihajali v Madrid, toda lojalisti so imeli ie malo zrakoplovov in še ti so bili zelo slabega tipa. Nekje v Evropi sem moral poiskati vojaške zrakoplove, ki bi metali bombe in to v največji naglici. Seveda je ni privatne firme, ki bi lahko to storila v kratkem času. Samo vladi je mogoče kaj takega. Ker se v Evropi neprestano gradijo vojaški zrakoplovi, je bilo pričakovati, da naletim na kako prijateljsko vlado, ki bi nam rada ugodila, tako da bi modernizirali špansko zračno brodovje. Skušal sem stopiti v stik z eno teh vlad. Na razpolago sem imel komaj kakih 50 zastarelih vojnih zrakoplovov. V to svrho sem potreboval jako zmožnega zastopnika. In dobil sem pravega moža. Bil je modre krvi, sin neke stare aristokratske družine, ki je ime) sijajne zveze v privatnem življenju in v finančnih krogih. On in njegova žena sta bila prijatelja sovjetske države in pod-piratelja lojalistov v Španiji. Prepričan sem bil, da lahko štejem na njega. Naprosil sem ga, da pride na Nizozemsko, kjer sem mu raz-tolmačil ves položaj. drugi dan se je odpeljal v glavno mesto velike evropske države. Še istega večera je obvestil mojega zastopnika v Parizu, ki me je takoj poklical v Haag in mi povedal, da naj pričakujem drugo jutro ob gotovem času in na gotovem prostoru njegov telefonski klic. In ko je dospel ta telefonski klic mi je moj aristo-krat razložil v kako žalostnem položaju se nahaja. Aristokrat je bil sprejet od vojnega ministra dotične države v avdijei|ci. Pokazal je ministru svojo vizitnico, ki je bila odobrena od ene največjih bank na svetu. Povedal mu je direktno sledeče: "Prišel sem L'iV k vam, da kupim nekaj iri. plovov od, vaše države. Ra i vedel, če bo vaša ekselenca^ volila k prodaji. Imenujte -s jo lastno ceno in kupili " ^ takoj petdeset zrakoplovovj Vojni minister sg je ..j, dvignil od pisalne mize. » A ves bled. Ponovno je P°£ J vizitnico svojega obiski j Prečital je še enkrat P'81"1^ je obiskovalca imelo P1'6,5^ viti. Potem se je pa obr"1 1 mojemu zastopniku in mu ' no dejal: "Takoj zapustit« urad!" j Moj zastopnik je vs^-j odide. Toda predno se Wu ^ govo poslanstvo popolno'11^, nesreči je naredil še en P°" j, Napram vojnemu mimst'J dejal: "Oprostite, ekf1^ Naj vam povem še nekaj-poslanstvo je popolnoma P^, no in nobenega dvoma m0 J Gre se za pomoč špans^1 J stični vladi. Prišel sem KJ kot zastopnik raznih P«v^ t\ skupin iz moje dežela prepričani, da moramo v ^jjj humanitete obvarovati republiko. Prepričani je vaša država enako z8'.'^ sirana v tem, da prepi'^.jJ fašistični vladi, da ne d^jj vlade v Sredozemskem ^ * "Jaz sem vojni pa barantač," je mim^1vj| nokrvno odgovoril. j; gospod." b5(# "Nobenega upanja« 8 J no nobenega upanja,' Jejjl ril moj zastopnik fona. "Pa pustite vso stvar / ru," sem odgovoril, zdi, da je zgubljena za" ^ čakoval vas bom v zia nem pristanu." "Nikakor,'' j. je "Jaz nikakor nisem j j^j Ijen, da bi že sedaj 0 Jj Tri dni pozneje sporočilo, da se PotoIf ji-'j plova vrača v Haag- ^ jjfl pil iz svoje zrakopl°% ^M ne, sem opazil, da inia $| no glavo. Bil je videti •. JI 1 rn f , mučen. V naglici sei" I bil v čakajoči avtomo11 "r M Kakor hitro sva ^J mobilu, mi je P°ve ^iO |'imel uspeh. Kupil J1 | nih petdeset zrakop10^ j^I | kelmije: "Dan P0^^!/! , vas poklical, so mi o J | mojo hptelsko sobo ^vj | kega gospoda, ki je .i^I ene največjih bank ML ^ Naprosil sem ga, iiii1« k meni v sobo. J nil glede mojega nas ^v^ ^ nim ministrom, upM mi je, da je slišal, -I L piti vojaške zrakop1 ^jjj sem še tega mnenJ8, J se potrudim v nje.?°v se bo o zadevi raZPra' Ji ; j In kmalu potem -ic { M - stopnik kupil Petd^ v-; < : plovov in je plača'/' d*; i S20,000, pod pogoJebr>' i j rajo biti najprvo od° ,cf i i stopnik je izjavil .^o, ^ -1 zrakoplove za Ktf83' jj«*; i so bili v resnici j - komunistično ŠPall,;lny^ i "Toda kako ste ^f do teh obvez na ( 1 vprašal. j,," - "Oh, nič posebej! š - govoril. "Ko sem ^ i kotlov sem bil udarili i ga krila teh salam® i ških zrakoplovov- :;č)y i (Dalje prih^j^ Pazite se napačnih fj Ljudje dostikrat nasedejo ponudba. pogrebe. Mislijo, da se dobi poceni ggtfiy| Srebnikov, ki naglašajo navidezno 11 ^t^V Tc je napačno. Pravi pogrebnik ^ istj0 ceno za vse vrste postrežbo, kar .le 0 njzKe m " In razmer njegovih klijentov. Slepo se j ramo tam, kjer je površna postrežba jfj ulabše blago. cyt} Mi radi pojasnimo podrobnosti K uoj-irežbi. So ravno tako ekonomične iirme, ki ima enake standarde. LOUIS FERFOLlA 4 SLOVENSKI POGREB^' 3515 E. 81st St. J —Dnevna in nočna posi-rC AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 27, IS30 _______i-? YOU ARE ALL INVITED TO THE auspices AT THE TWILIGHT BALLROOM 6025 St. Clair Avenue Music by Eddie Simms and his Orchestra Admission 25# REFRESHMENTS Do JUGOSLAVIJE v 7 dneh NA SVETOVNO NAJHITREJŠEM PARNIKU QUEEN MARY iz New Yorka 10. maja VIA CHERBOURG IN PARIZ Izvrstna postrežba sc da tudi na popularnem ekspresnem parniku AQUITANIA iz New Yorka 29. aprila in 17. maja UDOBNE AKOMODACIJE, JEDILA IN POSTREŽBA Kjerkoli vidite naš znani rdeči hladilec z napisom "Drink Coca-Cola" boste uživali pavzo, MALI OGLASI V najem se da stanovanje obstoječe iz štirih sob. Kopališče, klet in podstrešje. Vprašajte na 965 Addison Rd. (99) Išče se stanovanje tri ali štiri sobe v slovenski naselbini v bližini St. Clair Ave. Tudi garaža bi bila primerna. Kdor ima kaj naj sporoči v urad tega časopisa. (99) V najem se da pet lepih sob in kopališče. Samo mirne družine naj se odzovejo. Vpraša se na 7002 Becker Ct. _(98) Frank Rich in Frank Klun E. 61ST ST. GARAGE Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro._ Posebni izlet v Jugoslavijo pod pokro viteljstvom Jugoslovanskega univerzi tetnega kluba iz Clevclanda AQUITANIA 28. junija ki osveži z ameriško najljubšo Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV pijačo CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY Zadnjih 17 let je imela Cunard White Star več potnikov kot katera druga črta. Vprašajte za knjižice, ki opisujejo udobnosti 3. razreda na Queen Mary in Aqui-taniji; tudi knjižice "Kako dobite vaše sorodnike iz Evrope." Za polne informacije se obrnite do Mihaljevich Bros. 6031 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO fmAISffilVVHtTB PRospect 0333 BRAZIS BROS. Made to Measure CLOTHES SUITS Ef] TOPCOATS 6905 Superior Ave 6122 St. Clair Ave 404 E. 156th St. Frigidaire ledenice 1937 in 1938 modeli po zelo znižanih cenah. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE G104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. Jir \ ^^ ^ 6- /C ** ^^Sfyflfc* / il U vc«0 oc" 1 A $$ Kadar kupite novo peč, boste hoteli tako, ki bo dala takoj vsako kuharsko potrebo. Radi tega boste imeli radi prožnost plina. Novi, hitro razgreti, ekonomski grelci vam dajo nizko toploto za kuho brez vode in za praženje, in iz istega grelca dobite takoj vročino za največje vretje. Nova, zračna insulirana peč vam da vsako gorkoto, ki jo potrebujete — nizko toploto za mehko praženje, hitro vročino za cvretje in zarumenenje, in vsako stopnjo gorkote vmes za perfektno peko vsake vrste. 10-letnica Dobrodošli! ŽENSKEGA ODSEKA SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE v soboto 29. aprila V SLOV. DEL. DOMU NA WATERLOO ROAD Začetek ob 7:30 zvečer Vstopnina 50f PRVOVRSTNA VEČERJA Z PLESOM Igra: Melody Club Orchestra Rezultati kuhe so lahkejši, gotovejši, če imate takojšen prožen PLIN. Torej oglejte si peči, ki je tudi ceneja za kup in stane manj za obratovanje. Oglejte si nove plinske peči v uradu plinske družbe. WINNET0U Po nemSkem Uvirnikn K. Maya ahipoma je bilo spet vse ti- ow ^iti list na dreve^ se ni ge- j Sa 'Lahko bi bili slišali mravljo'in j zemlji, kakor pravijo. ] li ®v grobno tihoto je zadonel le I,Inču Čune: jel Ko!" n ese(la pomeni ogenj. Inču naročil svojim ljudem, sti '^netijo, žerjavica je še tie- ra " suhih drv je bilo dovolj pri- isl |jenih. ' ob j.tz so ubogali Apači in name- li lihega vejevja na žerjavico, no ^ je zaplapolal in razsvetlil se u]0 okolico. Zagledali smo no j ^Padalce trdo pred seboj, do čuna in Winnetou sta un ^ ^ug poleg drugega pri tal l^t krog'nju pa so se zbirali le 1strmeli na prazni pro-I. sn J°kožcev ni bilo nikjer —. st< j ^—! Uff —! Uff —!" Pi L vkl3ub svoji mladosti je ka že tistikrat pokazal gu |LVeliko previdnost in prefer °st> ki sem jo pozneje na na l^ikokrat občudoval. Dejal ka ^ moramo biti še v bližini, ^j! nas» še malo prej videli pri 1° njihovi ogledniki, če pa | j1' blizu, smo jih tudi videli videli, ker jih je pla- £ og^ij jasno osvetljeval, k avlJeni so bili našim pu-I V^e je vzkliknil: št Ltlša! Tatiša!" la pomeni "Proč!" ali s* il ^aknite se!". In že je sl l^nil nogo k skoku. Crehitel sem ga. la f Ha!1- Sem' s štirimi, peti- zt ®tej]fimi skoki sem bil pri h( #Hi' sunil v stran tiste, ki k jm "'ji na poti, in prodrl t-t 4f ^ihov krog. Hawkens, ^ A'11 Parker so mi bili za ,«(, ' v trenutku, ko je 0 »i* zaklical svoj "Tati- č: »j^ Se obrnil, da odskoči, P sva si gledala oko v š |JL tftlQyito mu je šinila s Pas po nož, pa že ga l 4V,lamoja pest na sence, z ,3% je in se zgrudil, d M, in Dick so se lotili F 4v?a očeta- ' z zatulili v besni je- \ )t#iv ^jibovo tuljenje je uto- I Mk ^r°2nem rjovenju Kiow, r 'jm r*v tedaj planili iz za- 1 Mili i . „il% °J se je začel. \ Kiow proti petdese- sjl!tofeni' štiri PrC)ti ene" [l,®j6v , Pogumni Winnetuo-i/f ni«i so se junaško bra- i sredi tuleče Sneče ! sl^HV1 So se divje spoprije- i «o se seveda zagnali : so videli, da sem HiUa Pobil na tla. Sredi 'IJrW^ sem tiča1' kakor • if \ Sem se sukal, da 'si je,1|\-emi Branil Sem se le _ J^l t \ ker nobenega nisem ^ b še manj" pa ubiti-ff \\ Sem moral treščiti j 80 me pustili. "J, Sij111 so tudi Kiowe že Apaži so bili pre- i;6 pet minut je tra- i'1 2(ielo se mi je, da \ . Pol večnosti. til ^ ^ je ležal zvezan na- ^ s njega pa Winne- :Jve J,Vesten. Tudi njega pj| ^Noben Apač ni / N Jle zato'ker tem j11" /f ^ z 1 niti na misel prišlo, , /Či mojega pogla- "M p^^Kovega sina, ki sta A i Mnogo APačev je "( >\j^. nih, tudi nekateri "j so imeli tri mrt- ■y n! Pa pet. Tega*seve-C' Sol8m° nameravali, pa Il'H jn Se srdito in divje ^iowe so radi tega j Utlarili, nego? smo si v »'i •fi i'v, Aha V. ^ VJi^ jg 80 bili zvezani. /VKi torej popolna. p°sebnega si pač Ki- U1I owe niso smeli domišljevati. Saj so bili štirje proti enemu ge in povrh smo se še tudi mi be- na li udeležili napada. Treba je le bilo, da so trije Kiowe pri- mc jeli enega Apača, četrti ali pe- sa] ti pa da ga je zvezal. po Mrtve so Kiowe znosili v ke stran ter poskrbeli za svoje bo ranjence. Mi beli pa smo pre- čl iskali ranjene Apače in jih nj: obvezali. Seveda nam niso bi- Br li za to prav nič hvaležni, tem- 29 no so nas gledali, nekateri so loc se pomoči celo branili. Prepo- Vsi nosni so bili, da bi prejemali za dobrote od sovražnika, rajši so po umirali na ranah. Pa ni bilo no tako hudo, njihove rane so bi- ni. le le lahke. no Ko smo to delo dokončali, smo se posvetovali, kaj naj storimo z ujetniki črez noč. Predlagal sem, da jim položaj kar mogoče olajšamo. Pa Tan-gua me je nahrul: "Tile psi niso vaši, ampak naši! Le jaz sam bom odločil, kaj se bo z njimi zgodilo." n£ "No — in kaj se bo zgodi- lo?" sem vprašal. ^ (Dalje prihodnjič) gc -—O--le. Slovenskim župnijam v Clevelandu in okolici ei Društva Najsv. Imena od vseh štirih slovenskih župnij v Clevelandu obdržujejo že več časa skupne seje. Vsakikrat pri drugi slovenski župniji. Prihodnja seja, ki se vrši v nedeljo 30. aprila bo pri župniji Marije Vnebov- ^ zete v Collinwoodu. Torej pri- si hodnjo nedeljo ob 2:30 bodo cer- Sf kvene pobožnosti in pridiga. Po-tem se zberemo v cerkvenih pro- 111 štorih, da se malo pogovorimo P med seboj. Razpravljajo se bo le o cerkvenih problemih ter dolo- ^ čilo kdaj in pri kateri župniji bo t] prihodnje skupno zborovanje. ? Možje in mladeniči, člani društva Najsv. Imena, ali pa če mislite postati član, pridite v nedeljo na skupno zborovanje. Vsak zaveden faran bi moral biti član društva Najsv. Imena. Pogoji so i prav lahki, in vsak jih lahko zmaga. Društva Najsv. Imena . vas vabijo, naša in ona iz okolice. . Da se vidimo v nedeljo popoldne , pri Mariji Vnebovzeti v Col-. linwoodu. John Urbas, tajnik. -o- Namen posvečuje ! organizacijo Cleveland, O. — Potreba, mati vseh iznajdb, je bila ti-e sta tiha sila, katera je orga-:- nizirala Ženski odsek Sloven-li ske zadružne zveze pred 10. n leti. Proslava te obletnice je li vzrok poročil v listih in na rail- cHu. Tam je bilo povedano, si kaj vse pripravljajo kot zale clrugarice, da času primerno :n proslavimo ta desetletni ob-:i. stoj. ti Proslava je pomemben mejnik v zgodovini Zadruge in ne že more. nikakor biti pretirana, e- Kdor se obrne do Antona Bo-a- kala, mnogoletnega predsedni-la ka in direktorja Zadruge, bo slišal, kako so morali letati ia- od hiše do hiše, kadar se je e- potrebovalo žensko moč za ka-ia ko prireditev. In ker se žen-ni ske niso dosti poznale med se-u- boj, je bilo silno težavno za vse lo, Skupaj. Ta nedostatek se je [a- premostilo in sedaj, ko smo ita privajene druga drugi kot seje stre ene družine. Bokalu gre sri vse priznanje za organiziranje rt- tega odseka za Zadrugo. ve- Tak je bil začetek in razvoj pa do danes. Sedaj ste pa vlju-,'je dno vabljene vse, ki se zani-:ga mate za zadružništvo, da po-si stanete članice tega odseka, kjer se boste lahko poglobile v .ni. pomen in namen zadružništva na. in tega odseka. Uverjena sem, Ki- da ne bo nobeni žal, kajti seje so enkrat na mesec in za teh , par ur žrtvovanja boste dobi-' le po seji razvedrilo in nekaj j zabave, ki je človeku potrebna in neškodljiva. V imenu odseka vljudno vabim vse delničarje in delničarke ter odjemalce in prijatelje. Ženske vas prijazno vabimo na poset in praznovanje te 10 letnice, da se skupno poveseli-mo. Na vprašanje enih, ali bo samo ples, ali bo banket, bodi pojasnjeno, da ne bo ne banket in ne samo ples, ampak da bo PLES in OKUSNA VEČERJA za vse posetnike v njih popolno zadovoljstvo. Brez skrbi in bojazni v soboto 29. aprila v SDD na Waterloo Rd. ob 7:30 zvečer, ker bo vsega zadosti pripravljenega za grlo namočit, za želodec, za podplate in ušesa. Zadovolj-nost garantirana za vse, ki cenijo dobro večerjo in prijazno domačo družbo in zabavo. Mary Ižanc, predsednica. -o- Suša preti poljedelcem v državi Californiji Fresno, Gal., 26. aprila. Silna vročina je zavladala v južnem delu države Calif orni je. Vročina se je pojavila šest tednov prej kot običajno. Rodovitni kraji v San Joaquin dolini bodo skoro gotovo zgubili vse pridelke. Poleg silne vročine so se letos pojavili silni'roji kobilic, ki bodo uničili ono, česar ne bo uničila vročina. Toplomer je včeraj kazal 95 stopinj vročine. Nobenega sporazuma v premogarski industriji Washington, 26. aprila. Načelnik vladne premogarske komisije Tetlow je izjavil danes, da se bliža dežela kritičnemu času ko bo zmanjkalo mehkega premoga radi štrajka premogarjev , premogovniki, kjer se šfe posluje > cb tem času, producirajo koma. 2,000,000 ton nji teden, dočim po > trebuje dežela tedensko najman, 7,000,000 ton mehkega premoga Vlada se pripravlja za izredne odredbe, ako nastane pomanjkanje premoga. Treba je računati na vodovode, elektrarne, železnice in enake utilitete, ki bodo morale zaustaviti ves promet, ako premoga zmanjka. Vsa prizadevanja končati štrajk s posebno pogodbo so se dosedaj razbila. Med tem pa tudi premogarji jako trpijo in prevladuje po mnogih premogarskih našel binah akutna kriza. Predsednik Roosevelt je dobil že1 več apelov, da naredi konec neznosnemu položaju. •lo**. Zele ii:» 8ioovi POGREBNI ZAVOD Avtumobili ln bolni&kl voz redno in ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 6502 ST. CLAIR AVENLE Tel.: ENdlcott 05B3 COLLINWOODSK-I URAD: 452 E. 152D STREET Teli: KEntnorc SI18 THE EAST OHIO OAS COMPANY PI IN za 4 II kuhanje — hišno gretje ■ kin velika dela I] hladilo — vročo vodo VSAKA mogoča stopnja gorkote... za vsako kuho, ki se potrebuje se dobi v moderni plinskima Councilman John M. Novak Boosters Clab FRIDAY EVENING, APRIL 28, 1939 23d Ward Booster Club Dance Znamenje o osveženju 4 AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 27, 1939 NAZNANILO IN ZAHVALA Jadnega srca naznanjamo sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je Bogu vdana po prejemu tolaži svete vere po dolgi in mučni bolezni za vedno preminula naša nadvse dobra in ljubljena soproga, mati i'1 ftara mati MATILDA WALLAND ROJENA STAMFEL Blagopokojna je bila rojena dne 13. avgusta leta 1874 v Livoldu pri Kočevju. Preminula je dne 30. marca ob 9. uri zvečer ter bila iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. položena k večnemu počitku na sv. Pavla pokopališče dne 3. aprila ob 9. uri dopoldne. Blagopokojnica je bila ustanoviteljica župnije Marije Vnebovzete na Holmes Ave., članica društva sv. Vida št. 25 KSK članica Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave., ter članica Slovenske ženske zveze P0' družnice št. 41. Poleg tukaj močno žalujočega soproga, dveh sinov, štirih hčera, več vnukov in vnukinj za" pušča tudi nečakinjo Miss Ana Rugles. V globoki hvaležnosti se želimo najprisrčnejše zahvaliti številnim darovalcem cvetja, ki so ga položili ob krsti naše nezabne soproge in dobre matere. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Družina Frank Walland jr., družina Ludwig Rad-dell, družina Fred Melocik, družina Anton Tomažič, družina Stanley Eržen, Mr. in Mrs. Anton Novak, družina Anton Verhovec, Mr. in Mrs. John Novak, društvo sv. Vida št. 25 KSKJ., družini Koren in Lon-gar, Mr. in Mrs. Joseph Spendal, družina Joseph Pintar, podr. št. 41 SŽZ., Mr. Harold Wessebaum, Miss Frances Horvat, družina Melocik, Grassmere Ave., prispevatelji venca sosedov in prijateljev, družina Jack Rotar, družina Martin Hrovat, Pennsylvania, družina Frank Beck, Mr. in Mrs. Charles Tre-binsky, družina Matt Ermakora, družina Frank Lu-strick, družina ,Matthew Ermakora jr., družina A. Haffner, družina Mrs. Eržen, Julius in Val. in Harry, .Mr. Charles Dinunzio, Mr. John Evans, Mr. in Mrs. Joe Vihtelic, Boys from Liquor Store No. 149, Employees East Ohio Gas Co. No 2, družina Stiess, Mr. in Mrs. Wilkerson, Mr. in Mrs. McGrow, Mr. in Mrs. Bockeman, Mr. in Mrs. Weber, cerkveni odbor fare Marije Vnebovzete, Miss Lottie Turba, Miss Valeria Ferluga, družina Frank Baraga, Holmes Ave., Mr. in Mrs. Anton Kolar, Progressive Business Women's Club, Mr. Louis Slapnik, Mr. in Mrs. F. Raddell, E. 112 St., Mr. in Mrs. Lada Raddell, Hart-wood Ave., Mr. in Mrs. C. Svoboda. Izraz naše najlepše zahvale naj prejmejo številni darovalci za svete maše, katere se bodo darovale v mirni počitek blagopokojne soproge in matere. Naša najlepša zahvala naj bo izrečena sledečim: Oltarnemu društvu fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave., Miss Ana Rugles, Mr. Frank Melocik, Mr. John Mervar, Mr. in Mrs. August F. Svetek, družina fjhapic, Mrs. Gertrude Belle, Mr. Egidy Klemencic, družina Simone, Mrs. Anna McSweeney, Mrs. Anto. jiia Stradjot, Mr. Matt Baraga, družina F. Bencic, (Ay. in Mrs. Anton Erjavec, Mrs. Mary Tehovnik, Mr. Pete Bukovnik, družina Martin Pernush, Mr. Frank Tomazic, Mrs. Agnes Beck, Mr. in Mrs. J. E. Turk, Mr. Adolph Tekaucic, Miss Josephine Beck, Mr. Frank Yakos, Saranac Rd., Mr. Florian Zupin, Miss Rose Lausche, Miss Rose Skebe, Mrs. Frances Turek, Mr. in Mrs. J. Bizjak, Miss Pavsel, Mrs. Frances Mesgec, Mr. Matt Kastelic, Miss Anna Ka-sunic, Mr. Frank Perme, Arlington Ave., Mr. Chas. Lisjak, Mr. Chas. Godec, Mrs. Jennie Znidarsic, Mr. Rudy Beck, Mrs. Josephine H. Tercek, Miss Donnie Otonicar, Mr. Sam Kosonovich, družina Frank Ko-vach, Mr. John Champa, Mr. Joe Slogar, Mrs. John Zalar, Mrs. Anna Leskovec, Norman in Irene Kre-zic, Miss Mollie Smith, Mr. Vincent Lapuh, Mr. Joseph Melocik, Broadway, Mrs. Gertrude Strainer, Mr. Joe F. Spendal, Mrs. Johanna Gorisek, Mr. Jim Medved, Mrs. Fanny Praprotnik, Mrs. Margaret Po-znic, Mr. Martin Vinsek, Mr. Frank Perme, Coit Rd., Mr. Louis Novak, Mrs. Krainz, Mr. in Mrs. Bricel, Mr. in Mrs. Louis Urbas, Mr. in Mrs. John Asseg, Mr. Andrew Slogar, družina Champa, Miss Caroline Petric, Eddie Strumble, Mr. in Mrs. John Kausek, Mr. in Mrs. Stanley Rackar, Mrs. Jennie Ferrante, Mr. Louis Kastelic, Mrs. Josephine Ogrinc, Mr. in Mrs. Sustersic, Mr. in Mrs. F. Ivancic, Mr. in M^ Frank Race sr., Mrs. Frances Gross, Mr. Tony Be«*' Mr. in Mrs. Mike Podboy, Mr. in Mrs. J. Tercel Mr. in Mrs. Daniel Zaller, Mr. in Mrs. Steve Pulal; Mr. in Mrs. Joe Stopar, Mrs. Frances Salmich, M®' George O'Rourke, Mrs. Mary Lusin, Mr. in Mrs. *■ Cigoy, Mrs. Mary Izanc, Mrs. Anna Laurich, E. 5 St., Mr. in Mrs. E. Kondelik, Mrs. Mary Hrasta1'' Mr. John Pekol, Mr. Jack Logar, E. 170 St., Mr. >n Mrs. Henry Kodelja. Iskrena hvala vsem onim, ki so dali za prev spremljevalcev na pokopališče svoje avtomobile J1 poslugo. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo si deči: Mr. Frank Bencic, Mr. Joe Margole, Mr. Jjj Mrs. Steve Pular, Mr. Charles Lesjak, Mr. JoseP Ferra, Mr. in Mrs. Anton Anzlovar, E. 155 St., ^ ' Gust Petelinkar, Mr. John Yakos, Mr. H. R. Wes«' baum, Mr. John Hrovatin, Mr. Matt Ermakora, ;n Mrs. Frank Blaznik, Mrs. George A. Bauer, M/ John Mervar, Mrs. Frances Novak, Mr. Anton ^ vak, Grovewood Ave.v Mr. in Mrs. L. Izanec, ^ ' John Zalar, Waterloo Rd., Mr. in Mrs. 0. Nic^' Mr. in Mrs. J. Spendal, Mr. Frank Race sr., Mr. ' 'Dolsak, Mr. Joseph E. Turk, Mr. Peter Blaek0^ Mr. Joseph Pintar, Mrs. Alma Eppich, Mrs. PaU^ ine Mausar, Mrs. Anna Dorrington, Mr. A. HatT^ ' Mr. in Mrs. Frank Verhotz, Mrs. A. M. Novak, Martin Nagode, Mr. Jack Rotar, Mrs. John Ka«se ' Mr. Frank Yakos, Mr. Fred Melocik, Mr. Frank Melocik, Mr. Stefan Kovac. y Našo najlepšo zahvalo naj prejme monsign°J . Hribar za tolažilne obiske med boleznijo ter P° tev svetih zakramentov za umirajoče. Iskrena h*' ^ poleg mons. V. Hribarju tudi Rev. Čelesniku in ^ Baragi za opravljeno zadušnico, zadušne molitve cerkvene pogrebne obrede. , Najlepšo zahvalo naj prejme pevski zbor I'1' in njega pevovodja Martin Rr.'.:ar za zapete žal°s ke v cerkvi pred dvigom krste na potu k več»e počitku. 0 Iskrena hvala častni straži podr. št. 41 b častno stražo ob krsti blagopokojne ter za i2^3^-poslednjo čast ob dvigu krste v cerkvi in na P ^ pališču. Najlepša hvala članicam Slovenske zveze ter članicam Oltarnega društva Marije V*} g, vzete za opravljene zadušne molitve ob krsti bla pokojne sosestre. ... jji Najlepša hvala nosilcem krste, ki so jo nosi ^ spremljali kot društveni sobratje k večnemu P° ' ku. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. v renče Bandi, Mr. Joseph Komin, Mr. Joseph v •3ek, Mr. Joe Hren, Mr. John Gradisar in Mr. Bek. jt, Hvala vsem onim, ki so prišli pokojno ^ so pri nji čuli, jo ob bolezni obiskovali na d011?1^ v bolnišnici, nas tolažili, izrazili brzojavno, PlSp0-no ali ustmeno sožalje. Hvala tudi onim, če JegeI1i motoma njih ime izostalo v zahvali ter hvala v j. onim, ki so blagopokojno spremili na pokopalisC^f večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse so nam ali blagopokojni kdaj kaj dobrega ston1 ■ ^ Najlepšo zahvalo smo dolžni pogrebnemu du August F. Svetek za veliko naklonjenost, boljšo postrežbo in lepo urejen pogreb. Skrivnosti ruskega carskega ROMAN —A zakaj me hočete zapreti, ako smem vprašati? — vpraša Jagodkin. —Povedal vam bom. Na vas je padel sum, da ste ponarejevali bankovce in jih spravljali v promet. Andrija se glasno zasmeje. Smejal se je, kot da mu je nekdo pripovedoval dobro šalo. —Ne trudite se, — reče Aši-nov, — ne tajite, Andrija Jagodkin, ker bo to samo poslabšalo vaš položaj. —Vam ne more pomagati nič drugega, "kot prizpanje. —Priznavam vam, — reče Jagodkin, — da sem popolnoma nedolžen. —Nedolžen? — vzklikne Aši-nov. — Saj to ni mogoče, dovolj dokazov imamo o vaši krivdi. —Vi mislite, da jih imate, — se nasmeje komedijant, — res sem radoveden, na čem temelji vaš sum. —Moji dokazi temelje na izjavi neke osebe, ki je bila vaša so-krivka. če tudi ni Franja ničesar priznala, vendar je Ašinov to trdil, ker je mislil, da bo s to lažjo zvedel resnico. Če ne bi bil komedijant tako dober igralec, bi po teh besedah Ašinova umolknil. Ali je Franja res- priznala? Ali so jo res zaprli? Te misli so se mu podile s strahovito naglico po možganih, trajalo je nekaj trenutkov predno je lahko govoril. —Prosim vas, gospod Ašinov, bodite jasni. Govorili ste o nekom, ki vam je priznal svojo krivdo. Kdo je to? Ne poznam nikogar, ki bi.z menoj napravil kak zločin. —Spomnite se svoje žene. —Moje žene? — ponovi -Andrija Jagodkin. — Kaj je priznala? —Priznala je, da ste je zape ljali, da razpečava ponarejene bankovce. —To naj 'bi priznala? — vzklikne Jagodkin. — Saj to ni mogoče. A če bi tudi rekla, komu je priznala? —Meni, — odvrne Ašinov, — ko sem jo zgrabil. —Aretirali ste jo? Komedijant zamolklo krikne, oči se mu zaiskrijo. —Aretirali ste jo, — vzklikne on. — Kako ste si mogli drzniti zapreti mojo ženo? —Kakor vidite, sem si drznil, ■ odvrne Ašinov. Zakoni niso tukaj samo za reveže, temveč tudi za bogataše. Ponavljam vam še enkrat, da je zaprta. -A s tem vas aretiram v imenu zakonu. . Andrija Jagodkin se vgriz-ne v ustnice. Obraz mu je pre-bledel, — možgani so mu delali mrzlično. To je bil torej konec njegove karijere?! Vse njegovo bogastvo se je zrušilo z enim Udarcem. V tej isti hiši, kjer je popolnoma uničil svojega Ali ni bilo izhoda? brata, ga je doletela usoda. Andrija Jagodkin je mrzlično razmišljal. Drugače je bil tako iznajdljiv, a sedaj se ni mogel ničesar spomniti. Toda sedaj se mu pojavi v glavi iskrica upanja. Ta človek, ki je prišel sedaj po njega, je bil znan po celem Petrogradu, da sprejema podkupnino. Ali ne bi poskušal tega zadnjega sredstva? Andrija Jagodkin pohiti k vratom. V tem trenutku se zabliska v Ašinovi roki revolver. —Stojte! — vzklikne on. — Niti koraka — sicer bom streljal. Bankir ga pogleda obotavljajoč se. v —Da, streljal bom, — ne šalim se, — umoril vas bom, čim storite tudi najmanjši korak brez mojega dovoljenja. —Ne bom vam pobegnil, — odvrne Jagodkin. — Nikar ne mislite, da se domišljujem, da bi mi kaj koristilo, ako bi odšel iz te hiše. — Carjeva policija bi me vendar našla. Ne, ne bojte se, ne bom zbežal. —Kaj ste hoteli pri vratih? —Hotel sem jih zapreti, — da morem mirno govoriti z vami. —Aha, midva sva popolnoma nemotena! — se nasmeje Ašinov. — Ako mi želite kaj povedati, samo govorite, nihče naju ne sliši. —Vi me hočete zapreti, gospod, — vzklikne komedijant in stopi k svoji blagajni. —Ali me hočete spraviti v nesrečo? —Ne priznavam sicer nobe-1 ne krivde, toda če me zaprete, j se bo razširila ta novica po j Petrogradu, ljudje bodo ve- | deli, da se nahaja bankir Jagodkin v ječi. A ljudje so tako hudobni, da bodo rajše ver- i jeli slabo, kakor pa dobro. — Vsi bodo prepričani, da sem kriv. Izgubil bom svoj kredit, uničen bo moj posel. —A to se ne sme nikakor zgoditi. On se približa k Ašinovu in mu položi roko na ramo. —Kaj vam leži na tem, da uničite mene in mojo ženo? — Mojo ženo! Ali ni strašno, da je izročena ta nežna žena surovim jetničarjem? —Bodite usmiljeni, gospod, ne onesrečite nas tako. —Ni v moji moči, da bi vam pomagal. —Vse je v vaši moči, gospod, —nadaljuje Andrija Jagodkin. — Samo ako hočete. —Morda bi mogel to, ako ne bi tudi drugi vedeli za vaše ponarejene bankovce, — odvrne Ašinov. —Ne obotavljajte se, — za-šepeče komedijant, — bodite usmiljeni. — Ali mislite, da ne bi bila ta stvar vredna zame trideset tisoč rubljev. —Toliko? — se nasmeje Ašinov. —Da, — potrdi Andrija Jagodkin, — zakaj če me zaprete, je konec mojega kredita. —Tukaj v moji blagajni se nahaja trideset tisoč rubljev. Lahko jih takoj vzamete, ako mi pripeljete mojo ženo in ako bodete o vsem molčali. Bankir odpre hitro težka vrata svoje blagajne. Ašinov stopi k njemu, — videl je bankov'ce in denar pred seboj. Trideset tisoč rubljev! S pohlepnimi očmi je gledal denar, — že je mislil na to da bi pristal na Jagodkinov predlog. Toda trenutek pozneje zmaga razum in častihlepnost nad njegovo pohlepnostjo po denarju. —Zaprite svojo blagajno!— reče on porogljivo. — Ašinova se ne da podkupiti. —Oh, gospod, nisem vas hotel podkupiti, — hotel sem vam samo dati majhno darilo, — da vas odškodujem za vaš trud. —Imenujte to, kakor hočete, — odvrne Ašinov čemerno. — Varoval se bom sprejeti od vas trideset tisoč rubljev. Andrija Jagodkin ga prime za roko. —Ah, vi morda mislite, da je denar ponarejen? Poglejte ga! — To je pravi denar, ne morete ničesar izgubiti. (Dalje prihodnjič) WIN $1000 00 Enter Now Our MODEL ROOMS WEEK CONTEST NOTHING TO BUY........EASY TO WIN Get Full Details at Our 2 Stores A. GRDIN A & SONS 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd. Open Evenings-Closed Wednesday Noon Member Cleveland Retail Furniture Association Draga in ljubljena soproga ter dobra in blaga mati. Strtega srca klečimo na Tvojem grobu — SP tt nam uhaja na srečne dneve ob Tvoji strani — ni jih več — žalost in tuga napolnila je naša srca. solzo drči na Tvoj grob, kjer domuje večni sen v sosedščini pokojnega Johnnyja, Tvojega in našega sin brata in strica. Močno žalostni Vama kličemo: Spočijta se v Bogu do svidenja nad zvezdami! Žalujoči ostali: FRANK WALLAND, soprog FRANK in JOSEPH, sinova ^e MARY por. Raddell, MATILDA por. Melocnik, SOPHIE por. Tomazic in FRANCES por. Eržen, n Alice Walland, snaha' Ludwig Raddell, Fred Melocik, Antoxi Tomazic in Stanley Eržen, zetje vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, 27. aprila 1939.