LETO XVIII. — številka 37 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je lenlce, Kranj, Rrdovljlca, Skofja Loka In Tržič. — Izdaja Časopisno pod Jetja »Gorenjski tisk« — Glavni.in sdgovorn« urednik SLAVKO BEZNIK KRANJ, sobota, 14. 5. 1966 (Jena 40 pai ali 40 starih dinarjev Ust IzU Ja oc oktobre 947 kol tednik. Ud 1. Januai|a 1958 kot poltednlk. l)d 1. Januar- \* 196U trikrat tedensko. Od 1 Januar]« 1964 kot poltednlk, in slcei ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO »Teden mladosti« v Kamniku Številne športne in kulturne prireditve Občinski komite ZMS v Kamniku bo v okviru praznovanj »Tedna mladosti« organiziral skupaj z mladinskimi aktivi v podjetjih vrsto kulturnih in športnh prireditev. V času 12. do 19. maja so na sporedu tekmovanja med mladinskimi aktivi v namiznem tenisu, odbojki, nogometu, streljanju in šahu. V TEKSTILINDUS okviru kulturnih prireditev bo letos 19. maja literarni večer, 20. maja tekmovanje mladinskih amaterskih skupin, 21. maja večer ob tabornem ognju, 22. maja izlet v Begunje, 24. maja večer kresov, 25. maja večer domačih pesmi itn plesov in 28. maja slavnostni zaključek in razglasitev vseh rezultatov. Kamničanom se torej po običajnem mrtvilu obeta živahna sprememba. —srn : m damping. „Soma" £ fitstatfzaeijć-1 Ob cesti Lesce—Bled — Obstaja že od 1956. leta in vam s svojimi lepotami in urejenostjo nudi prijetno campiranje za 500—600 šotorov, sanitarije, s toplimi in mrzlimi prhami, bivanje v weekend hišicah, kopališče z otroškim bazenom, zabaVa in razvedrilo na igriščih za odbojko, minigolf, perjanico in drugje. |pi V restavraciji dobite mrzla in topla jedila in alkoholne ter brezalkoholne |f|^ pijače, v trgovini pa prehrambene artikle in spominke. H| ZA CENJENI OBISK SE PRIPOROČAMO! Ifx TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE «»5 PRAZNOVANJE brez proslav Včcra', v petek, 13. maja, so praznovali svoj dan vsi organi uprave za notranje zadeve. Na včerajšnji dan je minilo 22 let, odkar je bila ustanovljena državna varnostna služba. Praznovanje je v vseh gorenjskih občinah pote- kalo brez proslav, vendar pa zaradi tega ta dan ni niti malo izgubil na svojem pomenu in si zato lastimo pravico, da v imenu vseh občanov čestitamo ljudem, ki skrbe za naše vsakodnevno mirno življenje. HIŠA PRED RAZSULOM V Mostah pri Žirovnici, na ostrem ovinku, je hiša, last Martine Balon, za katero vsak čas pričakujejo, da se bo podrla in pod seboj pokopala stanovalce. Omenjena lastnica stanuje v hiši s sinom. Martina je članica ZB in o njenem socialnem problemu je bilo govora že 1960. leta na letni konferenci ZB jeseniške občine. V poročilu s te konference je »GLAS« 10. II. 1960 zapisal: »V Žirovnici živi aktivistka, ki je že leto dni brez zaposlitve. Ob skromni podpori mora skrbeti za dva otroka, ki obiskujeta šolo. Iskala je že pomoč, toda brez uspeha. Spričo življenja, kakršnega je imela, je živčno uničena. Toda tu sta otroka, tu so trije ljudje!-« Martina danes dela na Bledu, sin v Železarni, hčerka pa se je že poročila. -Na ZZB Jesenice so ji obljubili novo stanovanje, oz. stanovanje v bloku. Postavlja se samo vprašanje kaj bo prej? Ali bo Martina dobila prej stanovanje na Jesenicah, ali pa se bo prej sesula hiša? In še nekaj. Na tem ovinku vsi avtomobili morajo zelo počasi voziti, zato si to podrtijo ob cesti lahko pazljivo ogleda vsak domači in tuji turist, kar nam ne more biti v ponos! Hišo je potrebno porušiti prej, predno bo ona postala grob stanovalcev! JOŽE VIDIC Planinska republiška štafeta Zvezna štafeta mladosti le v Škof ji Loki Ker se bo letos zvezna republiška štafeta nekako izognila Gorenjski, je zaradi tega pridobila republiška planinska štafeta precej na svojem pomenu. Tekla bo po štirih gorenj« skih občinah (Jesenice, Radovljica, Tržič in škofja Loka) in preko Črnega vrha v Cerkno na Primorskem Danes zjutraj (sobota, 14. maja) je štafeta krenila s Triglava, šla bo preko Krme, Mojstrane na Jesenice (ob 10. uri). Njena pot bo potekala naprej proti Javor-niku, Pristavi, Valvazorjeve-mu domu, Mostam pri Žirovnici, Blejski Dobravi v Vint-gar, kjer jo bodo prevzeli mladi iz radovljiše občine. Štafeta bo prišla v Radovljico preko Bleda ob 17. uri ter po krajši svečanosti nadaljevala pot v Begunje. V Srednji vasi pod Dobrčo jo bodo sprejeli tržiški mladin- TURIZEM NABLEDU # V primerjavi S" prvim tro- # mesečjeni preteklega leta, # se je letos število nočnin # povečalo. Januarja lani je # bilo na Bledu 9.207, letos # pa 9.309 nočnin. V febru- # arju lani je bilo 5.084, le- # tos v istem mesecu pa # 6.256 nočnin. Marca lani # je bilo 3.577, letos pa 6.465 # nočnin, kar je skoraj še # enkrat več. # Tudi število nočnin tujih % gostov narašča. Lansko # leto v marcu je bilo na # Bledu 822 nočnin tujih 0 gostov, letos pa v Istem # mesecu 3.986. 0 Bled je za sezono priprav- # Ijen. Letos pričakujejo # rekordno število domačih # in tujih gostov. J. Vidio ci. V Tržič bo prispela v nedeljo 15. maja, ob 11. uri. V Tržiču se bodo priključile republiški štafeti tri lokalne, in sicer od spomenikov pod Storžičem, Podlju-belja in Gozda pod Križ ko goro. Iz Tržiča bo šla štafeta r Kovor, Zvirče, Podbrezje in Podnart. Naslednji dan (16. maja) ob 8. uri bo štafeta v Kropi, od koder bo šla preko Jamnika v loško občino in po poti Dražgoše — Železniki — Potok — Črni vrh odšla na Primorsko. škofjeloška občina bo letos edina, ki bo sprejela tudi zvezno štafeto mladosti. Iz Ljubljane bo po poti Te-prca — Lipca — Trata prišla v torek, 17. maja ob 15.30 v Sk. Loko in nadaljevala pol po Poljanski dolini v Cerkno. Te dni teče kurirčkova pošta po kranjski občini. V* sredo so kurirčkovo torbico z vsemi dokumenti in pošto prevzeli pionirja v Dupljah, od tržiških tovarišev, po štiridnevnem kroženju po kranjski občini pa jo bodo v soboto, 14. maja oddali v Zalogu kamniškim pionirjem. Okrog Kranja je bilo mnogo presenečenj ob veliki domiselnosti pionirjev pri improviziranih zasedah, sprejemih in ponazoritvah težkih nalog nekdanjh partizanskih kurirjev. Sem sodi tudi gornji prizor ob prevozu kuri rokove pošte prako Save pri mlinu pod vasjo Okroglo. Značilno je, da je tokrat prevažal kurirje mlinar Jože, brat padlega Petra Markovi-ča, ki je omahnil pod sovražnimi kroglami prav zaradi prevažanja partizanov čez Savo - Foto Franc Perdan C+57++.B NOTRANJA POLITIKA 14. MAJ 1966 * GLAS PO TOLIKIH TEŽAVAH IN TRENJIH V ISKRI gospodarjenje v vzponu čeprav v notranjih odnosih zadeva »Križaj« še ni urejena To naj bodo glavne ugotovitve iz letne konference tovarnl-ikega komiteja zveze komunistov kolektiva elektromehanike Kranj, ki je bila v sredo. Konferenci so poleg drugih gostov raznih občinskih organizacij in podjetja združene Iskre prisostvovali tudi komunisti iz nekaterih drugih podjetij elektronske Industrije Jugoslavije. Ti gostje, kakor tudi mnogi govorniki kranjskega kolektiva, so poudarjali potrebo po večjem sodelovanju in načrtnem raziskovalnem In znanstvenem usmerjanju te vrste industrije v Jugoslaviji ter hkrati ugotavljali, da so naši proizvajalci v precejšnjem zaostanku za dosežki v svetu, kar se žc sedaj hudo maščuje. Osrednje težišče uvodnih besed in tudi razprave je bilo usmerjeno v vprašanje proizvodnih in ekonomskih težav tega kolektiva. Toda od lani, ko so sprejeli sanacijski program in ga že tudi dokaj izvedli, se je stanje že močno izboljšalo. Podjetje kot celota je v novem vzponu. Od vrednosti proizvodnje okroglo 32 milijard dinarjev v letu 1964, se je ta že lani dvignila na 52, letos je predvidena na 61 in v letu 1970 naj bi dosegla okroglo 108 milijard starih dinarjev. Tovarna v Kranju je letos povečala vrednost proizvodnje za 25 odstotkov in ob tem zmanjšala število zaposlenih za 4 odstotke, z izvozom krijejo potrebe uvoza in ustvarjajo še določene rezerve. roleg teh uspehov daje celotnemu podjetju Iskra trdnejšo osnovo tudi statut, ki 6o ga sprejeli. Ta je odstranil prejšnja nesoglasja med združenimi podjetji in postavil načelo ekonomske samostojnosti posameznih enot-, odprl pa možnosti enakopravnega sodelovanja. To naj bi utrdilo enotnost podjetja kot celote in zagotovilo vsakemu kolektivu delitev po delu. In za to naj bi se komunisti tudi v prihodnje zavzemali. Toda na konferenci se je hkrati pokazalo, da v kranjskem kolektivu še ni enotnosti v notranjih odnosih. Čeprav je res, kot so nekateri poudarjali, da. je politično razpoloženje odvisno od ekonomskih uspehov, pa vendar tudi tega dejstva ne kaže zanemarjati. Te notranje slabosti, ki so nedavno prišle v javnost pod zadevo Križaj, so sTrnktualne. Na konferenci je bilo slišati obtožbe z ene in druge strani. Bil je tudi predlog, da naj bi posebna komisija raziskala pravilnost delovanja tovarniškega komiteja in drugih organizacij v kolektivu. Pri dvakratnem glasovanju za ta predlog je z rahlo večino zmagalo stališče, da se ta komisija ne postavi, ne raziskuje teh odnosov itd. To pa dokazuje, da imajo te organizacije pred seboj še precejšnje naloge. Upamo, da jih bodo ustrezno rešili, kot so znali rešiti že mnogo drugih problemov v korist skladnega razvoja in napredka kolektiva kot celote. K. M. Otroci pred letovanjem V kranjski občinni bodo letos predvidoma lahko poslali ^»a letovanje v Novi grad in na Stenjak 340 otrok. Predvsem otroke, ki jih bodo določile ustrezne zdravniške komisije. Hkrati pa je predvidenih tudi več drugih organizi- ranih oblik letovanja za otroke. Tako pripravljajo taborjenje v Fazani pri Pulju, kjer se bodo zvrstili taborniki v dveh izmenah. Pregledi in vpisovanje otrok je v teku po šolah. K. M. Kljub ponovni ohladitvi, pomlad in z njo prve lastovke letošnjega turizma vendarle prihajajo. Naš fotoreporter Franc Perdan, je že pred tednom zabeležil tale prizor na šobčevefl) bajerju PRED SPREJEMOM V MLADINSKO ORGANIZACIJO SPREJEM SAMO ZA DOBRE MLADINCE V maju bodo v škofjeloški občini sprejeli v mladinske vrste okoli 400 novih članov Sprejem v zvezo mladine Slovenije zasluži le tisti, ki je tega vreden. Tako so se odločili v škof ji Loki. Prenehali bodo s prakso, da postane član ZMS vsak, ki izpolni potrebno starost. Zveza mladine ni zbirališče huliganov, slabih učencev in podobno ... Mladinska organizacija v 1 Škofji Loki šteje 2.800 članov, najmočnejše aktive imajo v Iskri-Železniki (331 članov). Gimnaziji (212) in LTH (138 članov), čeprav so najmočnejši kolektivi med najbolj delavnimi, pa tudi nekateri manjši prav nič ne zaostajajo (npr. Gorenjska predilnica s 70 člani je med najboljšimi). Vsi kolektivi že zaključujejo s pripravami za sprejem novih članov. Povsod, kjer bo to mogoče, jih bodo sprejeli na slavnostni način, tako, da si bodo še včerajšnji pionirji zapomnili vstop v organizacijo in ne bodo dobili v roke le mladinske izkaznice (mimogrede: še -sedaj NA JESENICAH BODO REZERVIRALI prostor za 1000 novih stanovanj Na Jesenicah je bil najprej zazidan Zgornji in nato Spodnji Plavž. Tu je rezerviran le še prostor za novo šolo in varstveno ustanovo. Da bi se dogovorili, kje bo nov zazidalni prostor za nadaljnjih 1000 stanovanj, so se prejšnji teden sestali predstavniki občinske skupščine in železarne. Ugotovili so, da bi lahko nadaljevali z gradnjo na Bregu pri Žirovnici ali na Lipcah pri Blejski Dobravi. Večina navzočih se je ogrevala za .Lipce, ker je ta kraj bliže centru mesta, vendar dokončne odločitve še niso sprejeli. — B.B. ne vedo, če bodo sploh do bili izkaznice, ker kot kaže na komiteju v Ljubljani niso računali, da bodo tudi letos kot vsako leto sprejemali nove člane). Mladina se zaveda, da ne more imeti v svojih vrstah vsakogar. Vse preveč je primerov, da posamezniki kvari- jo ugled njihovi organizaciji Vsak se lahko še popravi, pravijo, in potem ga bomo t veseljem sprejeli v svoje vf ste. Za sedaj kaže, da se bodo mladinske • vrste pomnožile za okoli 400 novih članov-pc KRANJSKI KOMUNISTI V SPROVAJANJU AKTUALNIH NALOG Reforma miselnosti Že ugotovitev, da so prejemki zaposlenih padli v povprečju za 3,1 odstotka nas sili v iskanje možnosti za globlje premike k boljšemu gospodarjenju, povečevanju produktivnosti, k , izvozu, specializaciji, in podobno V torek je bila razširjena seja občinskega komiteja ZK Kranj, ki je imela namen (in ga je tudi delno dosegla), da bi po razgovorih v vseh osnovnih organizacijah in po konferencah tovarniških komitejev dokončno pretresla stališča komunistov te občine. V bistvu gre za uveljavljanje reforme In ob tem za naloge ZK kot idejne sile v tem procesu. Razprava je osvetlila dve plati istega problema, ki jih kaže vzporedno reševati. Prvo bi lahko imenovali prav-no-organizacijsko kadrovsko, o čemer so komunisti po osnovnih organizacijah največ govorili. Močna je bila namreč zahteva, da je treba postavljene smernice hitreje uveljaviti v praksi. Pri tem so omenjali besede tovariša Tita na tretjem plenumu in druge sklepe, ki so točno na-kazaili nujne premike, zlasti v gospodarskem 6istemu. Sem sodi reorganizacija bančnega in kreditnega sistema, decentralizacija deviznega režima, zmanjševanje investicijskih naložb in podobno, kar vse naj bi bilo zasnovano na večji decentralizaciji in uveljavljanju proizvajalcev. Prav tako so zahtevali, fri je treba hitreje uveljaviti ustrezne kadrovske premik* po naših vodstvih, bodisi političnih ali upravnih, da je treba postaviti pred odgovor nost posameznike, ki tu 23' virajo hitrejše uveljavljanj« postavljenih načel, ki so cel" zavirali tak razvoj, se okoriščali in podobno.* Ob tem jt bilo precej kritike, češ, da s* po govoru Tita še nič ni spremenilo, da to zavlačevanj' vnaša med članstvo določen«-1 nezaupanje in podobno. Druga plat, ki pa prav ta' ko izvira iz osnovnih organi' » 14. MAJ 1966 * GLAS GOSPODARSTVO V ČETRTEK NA OBČINSKI SKUPŠČINI KRANJ Večia uoslo odjetij v lanskem letu, odobrili prehod na skrajšan delovni čas kolektivu GG Kranj in KZ Naklo, sprejeli predlog revizije klasifikacije zemljišč v občini, ki naj bi bila izvedena do 1975. leta, potrdili poročilo o sodelovanju Kranja s tujimi mesti ter izvedli nekatera imenovanja. K. M. pogoj za dviganje osebnih dohodkov in skladov Prva In najvažnejša zadeva, ki so jo člani skupščine občine Kranj obravnavali na seji v četrtek, je bila analiza o razvoju gospodarstva te občine v lanskem in predvidevanja v letošnjem letu. Lani so razne težave delno zadržale večji vzpon gospodarstva. Sem sodijo težave s preskrbo surovin in polizdelkov, pomanjkanje električne energije in podobno. Kljub temu pa so razne spremenjene oblike v delitvi dohodka omogočile gospodarskim organizacijam, da so v celoti povečale sklade za 25,7 odstotka. Tudi povečanje osebnih dohodkov je prekoračilo predvidevanja. Letos, kot predvideva sprejeta resolucija, naj bi se narodni dohodek povečal v celoti za 10 odstotkov. Investicije v gospodarstvu se bodo zmanjšale za 40 odstotkov, medtem ko pa bodo investicije v negospodarstvo nekoliko večje. To zlasti zaradi izgradnje šol. Industrija, kot je predvideno, bo povečala proizvodnjo za 20 odstotkov. To zagotavljajo nove zmogljivosti in tudi povečevanje izvoza s smotrnejšo organizacijo oskrbe z reprodukcijskim materialom. Občinski proračun pa bo letcs razpolagal z 29.724.800 novih dinarjev (skoraj 3 milijarde starih). Več kot tretjina tega (10.400.000 novih din) je namenjeno za šolstvo, 3.900.000 za negospodarske investicije, 4.357.000 novih di- zacij, pa je, da je treba pri uveljavljanju teh smernic več temeljitih priprav, da je to nakazani proces, ki ni izvedljiv čez noč in da je treba pri tem strpnosti. Nenačrtno reševanje stvari bi lahko privedlo do primitivizma in še večje škode. Hkrati, kot so omenjali, ne gre zgolj za gospodarsko reformo, marveč za mnoge premike v gospodarskih organizacijah in družbi sploh. Konkretno; kritiziramo birokratsko predpisovanje cen (tekstilu itd.) iz Beograda, a večina proizvajalcev se boji svobodnega trga, toliko let govorimo o specializaciji in sodelovanju kovinske, tekstilne, usnjarske in druge industrije, a kolektivi so v večini še vedno zaprti sami vase, govorimo o potrebi po kadrih za izboljševanje organizacije dela, za izpopolnjevanje tehnologije, za boljše gospodarjenje ih podobno, a v kolektivih še ni dovolj razumevanja za to. Govorimo o zmanj- narjev za delo državnih organov itd. Ob vsem tem je predvideno, da se stanovanjska gradnja letos ne bo zavrla. Skupno je namreč predvidenih letos za stanovanjsko gradnjo 23.576.500.000 novih dinarjev. Skoro 9 milijonov dinarjev je predvidenih za individualno gradnjo, ostalo pa za dograditev že začetih stavb in za začetek nove družbene gradnje stanovanj. Na seji so še sprejeli spremembo odloka o prometnem davku za motorna vozila, potrdili poročila javnega tožilstva in sanitarne inšpekcije Na Belskem polju poskusno valjanje 3^ Iz jeklarne na Jesenicah do nove blouming valjarne na Belskem polju prepeljejo skoraj vsak dan nad 8 ton težkih blokov surovega jekla. Ti so zaenkrat shlajeni in jih pred valjanjem ponovno segrejejo do potrebne temperature. Z dosedanjimi poskusi toplega valjanja so strokovnjaki v železarni zelo zadovoljni. Računajo, da bo nova valjarna na Beli še ta mesec sposobna sprejeti tudi vroče surovo jeklo. S tam, ko bodo do valjarne pripeljali še vroče jeklo, bodo veliko prihranili pri energiji, ki je doslej potrebna za ponovno dogrevanje. — B. B. ZADNJA FAZA SANACIJE BLEJSKEGA JEZERA REGULACIJA JEZERNICE Nekateri Blejčani se razburjajo, češ kaj spet neke komisije hodijo po terenu okrog jezera, ali še nI konec s sanacijo itd.! Uredništvo je prejelo dopis od naročnika Alojzija Vovka z Bleda, v katerem piše, da je na nekem sestanku slišal, da je za ureditev potoka Jezernica namenjenih menda 40 milijonov S din, takoj za tem pa izraža zaskrbljenost, da ne bi ves ta denar šel za dnevnice in komisije. Res si je pred dnevi strugo Jezernice ogledala posebna komisija predstavnikov Zavoda za urejanje hudour- nikov iz Ljubljane in skupščine občine Radovljica. Gre za zadnjo fazo sanacije Blejskega jezera, za regula- Takšni prizori, kot ga vidite na sliki, niso redki na škofjeloški železniški postaji; podjetje Marmor Hotavlje namreč že več let izvaža marmornate bloke. V prvih treh mesecih letos so izvozili marmorja že za 3.150 dolarjev cijo odtoka, potoka Jezernice. To je bilo predvideno že v idejnem projektu za sanacijo, ki ga je izdelal Zavod za urejanje hudourni-, kov, kajti zaradi povečanega dotoka vode v jezero je sevanju investicij, a po kolektivih se zlasti letos čuti težnja, da svoj denar zapravljajo za razne manj važne rekonstrukcije in podobno in za pomembnejše stvari zahtevajo kredite, govorimo o zmanjševanju občinskih proračunov, a od nobene ceste, pokopališča in drugega objekta ne odstopamo zavestno. Take ozkosti pa nas tepejo. Produktivnost se ne dviga kot je bilo predvideno, gospodarski uspehi niso taki, kot bi bilo želeti. To pa ovira tudi dviganje osebnih dohodkov. V letošnjih prvih štirih mesecih so se sicer osebni dohodki znatno dvignili nominalno. Toda v glavnem e na realnih osnovah — na dviganju produktivnosti, na boljših gospodarskih uspehih, marveč zaradi spremenjenega ključa delitve, na škodo skladov. To pa pomeni, da taki kolektivi zajedajo v osnovo, si onemogočajo na-dalj'ii razvoj. Kljub temu pa so se realni dohodki zaposle- nih, če se poleg povišanih osebnih ' prejemkov računa tudi podražitve od elektrike, najemnine, obleke, hrane itd., v tem času celo znižali za 3,1 odstotek. Tak je končni rezultat zgolj kazanja navzgor in preozkega reševanja mnogih stvari v okviru organizacij in občine. In o tem naj bi se v prihodnje bolj menili komunisti in skušali med delovnimi kolektivi uveljaviti korenite spremembe v miselnosti, da bi hitreje-in smeleje prilagoje-vali našo industrijo in gospodarstvo sploh sodobnim dosežkom v svetu. K. M. Prospekt Krvavca V izdelavi je prospekt ožjega področja Krvavca. Izšel bo v 50.000 izvodih in ga finansirajo občina Kranj, I gostinska podjetja Central, Krvavec, Dom na Jezerskem in Aerodrom Ljubljana. Prospekt bo izšel v štirih jezikih. — c treba urediti tudi odtok* očistiti in povečati je treba strugo Jezernice in zavarovati njeno obrežje po* sebno tam, kjer teče med hišami. Zaradi večjega dotoka vode nastaja namreč škoda na obali jezera, ker zaradi zanemarjenega in preslabega odtoka nivo voda preveč naraste. Pri Zavodu za urejanje hudournikov so zdaj naročeni detajlni načrti za regulacijo Jezernice, predvsem za posamezne kri-tičnejše odseke, ki jih bo treba urediti, da bo prevodnost struge večja, da bo voda skladno z večjim dotokom tudi odtekala. Po predračunu je za celotno ureditev potoka Jezernica namenjenih 54 mi!:;> nov S din, vendar predvide* vajo, da bodo porabili manj, ker bodo skušali najti čimbolj preproste rešitve (pragi, betonska korita med hišami, obrežna zavarovanja iitd.). Načelni pristanek za odobritev kredita pri republiškem vodnem skladu ža imajo. Dela bodo letos končana, s tem pa bo — razen nekaterih manjših tehničnih izpopolnitev na vtočnem objektu — končana tudi celotna sanacija Blejskega jezera. Strugo Jezernice so spomladi letos tudi že očistili — tako kot so jo očistili vsako leto pred vojno, po vojni pa tokrat prvič! —at JESENIŠKA ŽELEZARNA 2,480.000 N DIN ZA DOPUSTE V jeseniški železarni so namenili letos nekaj nad 2.480.000 novih dinarjev za regrese članom kolektiva ob letnih dopustih in kot nadomestilo za K-15. Samo za dodatni regres, kot imenujejo nadomestilo za ukinjene popuste za prevoz na železnici, bodo letos porabili okrog 1,600.000 starih dinarjev. Lani je letovalo v počitniških domovih jeseniške železarne okoli 3.600 članov kolektiva in njihovih svojcev. Kolektiv ima dva dobro organizirana in opremljena počitniška domova z okrog 350 ležišči. Letos je tabor v Biogradu na moru dokončno dograjen in razpolaga s približno 200 ležišči. Odprli ga bodo 25. maja in se bo v njem izmenjalo do 4. oktobra 11 grup. Počitniški dom v Crikvenici bodo odprli 1. junija in se bo v njem zvrstilo 10 grup. Kolektiv ima na voljo še 8 ležišč na Mežaklji in 7 v Bohinju. Predvidevajo, da bodo imeli v letošnji sezoni v lastnih počitniških domovih nokaj nad 40.000 pen-zionov, od tega v Biogradu na moru 23.760. 4 KULTURA IN PROSVETA 14. MAJ 1966 * GLAS Uspela revija glasbenih šol V sredo je bila v Kranju glasbena revija, na kateri so nastopali najboljši učenci in glasbeni ansambli glasbenih šol Gorenjske. Revija je bila na eni"strani prikaz prizadevnosti in strokovnega znanja glasbenih pedagogov, na dru-^ gi strani pa nam je nudila vpogled v glasbeno nadarjenost naše mladine in njihovo stremljenje za dosego čim-kvalitetnejše izvedbe izvajanih del. Strokovna žirija je na tej reviji izbrala učence, ki bodo zastopali glasbeno mladino Gorenjske na republiški reviji v Ljubljani, ki bo v ponedeljek, 23. maja ob 15. uri v koncertni dvorani pio- nirskega doma v Ljubljani. Nastopili bodo naslednji mladi glasbeniki: flavtistka Draga Ažman z Jesenic, godalni orkester pod vodstvom Petra Liparja, solisti violinistka Verica Belič, pianist Arne Mavčič in klarinetist Vinko Sorli (vsi iz Kranja) ter solopevka Terezija Smid iz Škofje Loke. Zal zaradi določenega trajanja programa na republiški reviji ne more gorenjsko področje zastopati več mladih glasbenikov, kot so pianisti Jane Gogala, Mirica Gove-kar, Drago Seliškar in solist na trobenti Marko Misjak. Po končani reviji je bilo posvetovanje glasbenih peda- gogov, ki poučujejo na glasbenih šolah Gorenjske. Izražena je bila želja,, naj bi se glasbenim pedagogom omogočilo izvesti več strokovnih posvetov. Vsekakor pa smo lahko zadovoljni z dosedanjimi uspehi glasbene vzgoje na naših glasbenih šolah. - ar v ŠKOFJI LOKI Zabavna prireditev ob dnevu zmage Škofjeločani so letošnji dan zmage praznovali ob zvokih zabavnih melodij. V prepolni dvorani kina »Sora« je nastopil jazz ansambel THONUS in pevci Frenk Centa, Peter Dimitrijevič in Jože Završnik. Zal med na- Ribičičevi »PALČKI« v Škofji Lold Po dolgom premoru se bo v petek, soboto in nedeljo spet odprla zavesa loškega gledališča domačim igralcem. PO VASEH V KRANJSKI OBČINI JE 39 kulturnih organizacij V kranjski občini je v Zvezo kulturno prosvetnih organizacij včlanjeno 40 osnovnih kulturno prosvetnih organizacij, od katerih je 11 samostojnih skupin, ki delujejo v Kranju (orkestri, pevski zbori, plesna in baletna šola, likovna sekcija in filmski klub), ostalo pa so podeželska društvarifcjer se bolj ali manj odvija kullur-no-prosvetna dejavnost. Glavna naloga teh kulturnih organizacij izven mesta je oblikovanje enotne kulturne politike svojega kraja. Občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij pravi v poročilu za redno letošnjo skupščino, ki je bila 29. marca, da si je prizadeval, da bi kulturne organizacije po vaseh in drugih krajih izven mesta Kranja z analizami in predlogi zainteresirale kra- Koncert pevskega zbora iz Železne Kaple Fo programu sodelovanja med občinama Kranj in Železno Kaplo — Bela bo gostoval v sredo, 18. maja, v Kranju petdesctčlanski mešani pevski zbor MGV iz Železne Kaple. Koncert bo ob 20. uri v koncertni dvorani delavskega doma. Pod vodstvom dirigenta Otta Nieder-đorferja bo zbor v prvem delu svojega programa pel stare zborovske skladbe in narodne pesmi raznih narodov, v drugem delu pa bomo poslušali koroške in alpske narodne pesmi. Pestri koncertni spored bo posredoval ljubiteljem zborovske glasbe do sedaj v Kranju še ne izvajane skladbe. Vstopnice so v predpro- jevne skupnosti in vse družbene organizacije za posamezne kulturne akcije, posebno pa za to, da bi občani kraja sami začeli razmišljati in sodelovati pri oblikovanju kulturne politike svojega kraja. Društvo naj bi bilo v takih akcijah pobudnik, občinski svet pa bi predvsem pomagal pri vzgoji kadra za posamezna področja itd. Kot uspele primere takih prizadevanj in sodelovanj navajajo Kokrico, Zalog in Jezersko. Poglejmo, kje vse so kulturna društva v kranjski občini! DPD Svobode imamo na Britofu, v Goricah, v Pre-dosliah, na Primskovem, v Stražišču in v Šenčurju. Največ je prosvetnih društev: »Jože Panler« v Besnici, »Davorin Jenko« v Cerkljah, »Triglav« v Dupljah. »Stor-žič« na Kokrici, »Krvavec« v Lahovčah, »Simon Jenko« v Mavčičah, »Dobrava« v Naklem, »Straža« v Olševku. .»Tabor« v Podbrezjah, »Mali vrh« na Podblici oz. v Nemi- Usnel koncerl narodnih melodij v Kranjjn Ljubitelji narodnih pesmi so lahko v soboto, 7. maja, v domu JLA v Kranju poslušali znane pevce narodnih melodij Vaška Ilijeva, Nado Mamula. Djordja Masaloviča in znanega igralca na fruli Sava Jeremiča. Pevce je spremljal orkester Branka Milenoviča, napovedovalec, ki je med posameznimi točkami zabaval občinstvo z vedrim, domačim humorjem, pa je bil Zikica Lazič. Polni dve uri so pevci interpretirali narodne pesmi iz vseh krajev naše države in zabavali ob; skoval re. ki so Ijah, »Matija Valjavec« v Preddvoru, »Simon Jenko« v Trbojah, »Borec« v Veleso-vem, »Valentin Kokalj« na Visokem, »Janko Kalan« v Voklem, »Prežihov Voranc« v Zalogu in društvo na Jezerskem. Kulturni klub »Tone Sifrer« dela v Žabnici, v Kranju je obrtniško kulturno prosvetno društvo »Enakost«, kulturni aktivi pa so na Br-nikih, na Orehku, na šentur-ški gori in na Trsteniku. Mreža kulturnih organizacij na podeželju je torej zelo močna, vendar se to v delu vse premalo vidi. Ta društva ali životarijo ali pa se povsem nenačrtno ukvarjajo z raznimi preživelimi oblikami dela, ki ne najdejo odziva med občani. — a Tokrat najmlajšim, ki so v dramskem krožku osnovne šole v škofji Loki pripravili svojim sovrstnikom za dan mladostji Ribičičevo igrico s petjem m baletom »Palčki«. Igrico je režirala Mira Krek, pri klavirju pa bo Jasna Ka-lanova. Ples vil je naštudiral baletni krožek osnovne šole. Delo najmlajših naj bi vzpodbudilo tudi gimnazijce in igralce Loškega gledališča, saj je takorekoč konec gledališke sezone, pa smo v Loki videli samo ponovitev operete Melodije srca in nekaj gostovanj Mestnega gledališča iz Ljubljane. Prešernov zbor še v Gorico Prešernov pevski zbor je v okviru dneva zmage in krajevnih praznikov gostoval v Vipavi in v Ajdovščini. Predstavnik Prosvete iz Stare Gorice (Italija), ki je bil navzoč ob teh nastopih, je povabil pevce iz Kranja, naj bi letošnjo jesen — oktobra prišli na gostovanje v Gorico. stopaj očim i ni bilo ob 1 j ubij one Lidije Kodirič. Vzdušje v dvorani je oživelo, ko je prikupni Centa zapel pesem v najnovejšem ritmu. Seveda pa niso izostali stari šl age rji, s katerimi se je predstavil nekoliko manj poznani Završnik. Po aplavzu sodeč, so občinstvu tudi ti ugajali. Najbolj pa je občinstvo v Škofji Loki navdušil že poznani Dimitrij«^ vič, ki je zapel tudi dve pesmi, kateri je pred kratkim posnel na ploščo. Vmesne točke sporeda je izvajal ansambel, za še boljše razpoloženje pa je poskrbel tudi humorist. Prireditev je uspela in Lo-čani si podobnih še želijo. - S. K. Pevci iz Trsta v Kranju Nocoj ob 20. uri bo v Prešernovem gledališču v Kranju koncert moškega pevskega zbora iz Trsta (Prosek — Kontovel). Pod vodstvom zborovodje Ignacija Ota nam bo zbor v prvem delu svojega koncerta pel skladbe renesančnih mojstrov in živečih slovenskih skladateljev. Dragi del koncerta pa je posvečen slovenski narodni pesnit, V tem delu bomo slišali med ostalimi tudi 5 narodnih iz tržaškega področja. Ljubitelji zborovske glasbe si lahko kupijo vstopnice v predprodaji v kranjski glasbeni šoli. P. L. |||EIII=lll=IMEHI=lll=!M=lll=!ll=ll(=|||=||i5ll!=|||EIII? V GOZDOVIH ŠE VEDNO PIHA VETER Pritožbe zaradi sanitar- nih sečenj daji v kranjski glasbeni šoli. j nap»1nfn dvorano do zadnje-P. L. ga kotička. - D. M. Vihar, ki je zajel radovljiško občino zaradi novega načina gospodarjenja v gozdovih v privatni lastnini, se še ni polegel. Veter še vedno piha, kmetje so še vedno proti (le nekateri seveda, še zdaleč ne vsi), pritožbe na skupščino občine so še vedno način, s katerim zlasti nekateri prenapeteži še vedno dokazujejo, da novi zakon o gozdovih ni v skladu z ustavo. Kdo bo presekal gordijski vozel? In kdaj? Gozdno gospodarstvo toži občino, skupščina občine pa ne samo da lahko, ampak je dolžna demokratično odločati o stvareh, za katere je pristojna. Nemogoče je in tudi prav ne bi bilo prepričati vse odbornike, naj odlok o prenosu gospodarjenja sprejmejo, čeprav ga bodo verjetno — tako ali drugače — morali. Ustavno sodišče še ni reklo nobene besede o pritožbi Bohinjcev, da zakon ni v skladu z ustavo. Vsi pa čakajo na odločitev ustavnega sodišča. Radovljiška občinska skupščina bo na seji 20. maja razpravljala o statutu Gozdarsko-kmctijske zadruge Srednja vas v Bohinju. Zadruga ima registrirano tudi gozdarsko dejavnost, to pa ni v skladu z veljavnimi predpisi. Komisija za statute pripravlja pripombe k temu statutu, občina pa bo statut potem posredovala ustavnemu sodišču. Ustavno sodišče bo torej vsekakor moralo izreči odločilno besedo v sporu zaradi gospodarjenja v gozdovih v zasebni lastnini, dotlej pa v teh gozdovih ni pravega gospodarja oz. sta gospodarja dva; oba si lastita pravica gospodarjenja, eden po ustavi, drugi po zakonu o gozdovih. Kdo ima torej prav? Cas pa seveda teče in ▼ gozdovih je treba opraviti nekatera nujna dela, da škoda ne bo še večja. Gozdne gospodarstvo sklepa s kmeti, ki vidijo, da se z glavo skazi zid ne pride, pogodbe, na podlagi katerih lahke sekaja odkazani les, plačuje jim delo po 500 din na uro, les pa H MAJ 1966 * GLAS ODGOVORI BRALCEM jj 5 vprašanj -5 odgovorov Tokrat nam je poslal vprašanja Stane JENKO, predsednik krajevne skupnosti iz Trboj. Vseskozi je aktiven družbeno političen delavec in je s svojim delom veliko pripomogel k razvoju te prijetne vasi na skrajni meji kranjske občine. ŠOLA V TRBOJAH TERJA REŠITEV VPRAŠANJE: že nekaj let se na zborih volivcev v Trbojah razpravlja in sprejema sklepe o gradnji nove šole. Pouk je deljen in teče v sedanji šoli ter v župnišču, kjer morajo učenci hoditi skozi privatno stanovanje v pomožni razred. Ali je predvidena kakšna rešitev in kdaj? ODGOVOR: Predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir: Po programu izgradnje osnovnošolskih prostorov v občiru>Kranj, ki je bii • sprejet na javnem referendumu, je predvideno, da bi do leta 1967 zgradili šole v Šenčurju, Cerkljah, Preddvoru, Kranju ter telovadnico v Stražišču ter obnovili šalo v Žabnici. šoli v Šenčurju in Žabnici sta že zgrajeni, medtem ko za šoli v Cerkljah iu Preddvoru ter telovadnico v Stražišču računamo, da bodo dograjene v letošnjem le*u, šola na Zlatem polju pa v letu 1967, tako kot je predvideno po programu izgradnje šolskih prostorov. Kar zadeva šoloifv Trbojah vemo, da je v zelo slabem stanju in da so delovni pogoji težki, vendar z novogradnjo, dokler ne bo izpolnjen program izgradnje, kakršen je bil sprejet na javnem referendumu, ne moremo računati. Vsekakor pa bani a po iz»radnji omenjenih šol tno- morajo seveda prodati njemu. TsrtK vsa gojitvena dela opravlja GG v zasebnih gozdovih ne gtede na to, da odlok ni bi< sprejet; po zakonu so dotraj in odgovorni za to. Oteeinski gozdarski inšpektor P* je izdal odločbe o tako imenovanih sanitarnih seč-niMi, o poseku suhega in brtoega drevja, ki ovira nor-malo gozdno proizvodnjo in ki ga je po predpisih treba odstranhj. V odločbah je tudi določilo, da je ta les treba prodati Gozdnemu gospodar-stru, vendar je to določilo sporno spričo tega, ker odlok ni sprejet. Na te odločbe je občina že dobila dve pritožbi, ena iz Bitnja v Bohinju in eno z Lancovega. Takole piše kmet iz Bitnja: "Oolgo vrsto let že gospodarim na svojih gozdnih parcelah in sproti vsako leto počistim vse sumljivo drevje iz gozdov, ne da bi me kdo na to opominjal. Brezpogojno protestiram h klavzuli, da moram izdelani les prepustiti GG Bled, ker rali reševati problem šolskih prostorov v Trbojah. NAJPREJ CESTA MEDVODE — SMLEDNIK — VODICE VPRAŠANJE: V kranjski občini so skoraj vse ceste III. in celo IV. reda asfaltirane ali imajo protiprašno prevleko. Cesta, ki vodi iz Kranja v Smlednik pa je od Moš dalje makadamska — skoraj neprevozna. Je skrajno slabo vzdrževana in bi jo bilo potrebno asfaltirati. Tudi cesta Trboje — Šenčur, ki pelje proti letališču Brnik ni dosti boljša. Zaradi velikega prometa bi jo morali prevleči s protiprašno prevleko. ODGOVOR: Predsednik SO Kranj Martin Košir: Res je, da smo v preteklem obdobju vložili mnogo sredstev za modernizacijo in rekonstrukcijo cestnega omrežja v občini Kranj. Cesta Smlednik Moše ni več na območju občine Kranj, ampak spada pod občino Ljubljana — Šiška. S predstavniki te občine smo imeli glede asfaltiranja ceste že več razgovorov, vendar nam zatrjujejo, da tudi letos ne bodo mogli modernizirati ceste Moše — Smlednik niti ceste Podreča — Zbilje, ker je potrebno na njihovem območju urediti najprej' cesto Medvode — Smlednik — Vodice. Tudi za protiprašno prevleko na cesti Trboje — Šenčur letos ni na razpolago ustreznih sredstev. 1 je po ustavi še zmeraj moja i zasebna lastnina, tako da j prodam les vedno le najboljšemu kupcu. Predlagam, da se moji pritožbi ugodi, odločbo z dne 23. 4. GG pa naj se razveljavi.« Na občini v Radovljici pričakujejo, da bodo podobne pritožbe še dobili. Vihar v gozdovih se torej še ni polegel. Govori se celo, da imajo v nekaterih krajih lastniki gozdov tajne sestanke, vendar teh in groženj na seji občinske skunščine ne gre jemati preveč resno, ker gre za prenapete in tudi neodgovorne posameznike. Trezno misleči in pametni lastniki gozdov ugotavljajo, da z novim načinom gospodarjenja v gozdovih ničesar ne izgubijo, da ima GG vse možnosti intenzivneje in smotrneje gospodariti v njihovih gozdovih, delo jim plača in jim razen tega nudi še druge ugodnosti, zato sklepajo z njim pogodbe in v gozdovih mirno kot doslej delajo. A. Triler GLAVNI PROJEKT ZA HIDROCENTRALO V MAVČIČAH V IZDELAVI VPRAŠANJE: Ko je pričela obratovati hidrocentrala v Medvodah so obljubljali tudi gradnjo hidrocentrale in jezu v Mavčičah. Kako je s to gradnjo? ODGOVOR: Vodja proizvodne enote Elektro-Kr-anj, Drago Chvatal nam je dal naslednje pojasnilo: Za izgradnjo hidroelektrarne Mavčiče je potreben investicij ski^ program. Elektrarna bo proizvajala letno preko 60 milijonov kilovatnih ur, od tega nad 50% plemenite vršne energ. Gradnja elektrarne zavisi od razpoložljivih financ, sredstev, zaradi česar bo potrebno zainteresirati za izgradnjo elektrogospodarstvo in industrijo. Stroški gradnje, se gibljejo okoli pet milijard starih dinarjev. Glavni projekt je že v izdelavi, sredstva znani pa sta zagotovila "Eiektro Kranj in Savske elektrarne. Projekt predvideva preko jezu tudi povezavo obeh bregov Save, ki pa bo le lokalnega značaja, ker vsaka druga varianta podraži projekt. ZNAMENJE SREDI VASI NI V OKRAS VPRAŠANJE: Sredi vasi Trboje je znamenje, staro nekaj sto let. Ker je pod spomeniškim varstvom, ga krajevna skupnost ne sme podreti, za obnovo pa nI denarja. Ali se ne bi v ustreznemu skladu našla po-trelma sredstva za obnovo? Znamenje res ni v okras vasi. ODGOVOR: Predstavnik Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju tov. Šuštaršič nam je pojasnil, da njihov zavod" za obnovo znamenj nima na razpolago nobenih sredstev. Zavod je Je po strokovni plati sodeloval pri urejanju posameznih znamenj. Na primer, v Kranjski gori so se za obnovo znamenja zavzeli turistično društvo, krajevna skupnost in pristojni župni urad. Na podoben način bodo uredili tu di znamenja v tržiški občini, ker so že vsa znamenja popisali, pri obnovi teh pa bo sodeloval referent za gradbene zadeve pri občinski skupščini, župni urad in zavod za spomeniško varitvo po strokovni plati. BREZ PRIMER MIH PROSTOROV ZA KLUB VPRAŠANJE: Dom kulture in p ros vete v Trbojah nima primernih prostorov za klub in oblačilnico. Klubska soba je v pritličju brez vsake opreme, prostor za oblačilnico pa Je pod odrom, vendar nedograjen. KUD Simon Jenko v Trbojah je delavno, vendar za te investicije samo ne more zbrati potrebnih sredstev. ODGOVOR: Predsednik SO Kranj Martin Košir mu je dal naslednji odgovor: Na področju kranjske občine je veliko domov, ki terjajo večja investicijska sredstva za dograditev in izpopolnitev VPRAŠANJE: Struga levega brega Save ob Struževem je urejena, medtem, ko desni breg ni zaščiten. Kdaj namerava Vodna skupnost urediti vsaj tisti dsl struge, ki poteka ob vasi, saj vsakokratne poplave zarad odnašanja zemlje povzročijo veliko škodo? OGOVOR: Direktor vodne skupnosti ing. Janko Knific nam je posredoval naslednji odgovor: • Vodna skupnost že vrsto let pripravlja dokumentacijo za ureditev savske struge od Zarice do Slruževega in so bili nekateri odseki tudi že operativno izvedeni. Ker so ta dela zelo zahtevna, je Vodna skupnost v sporazumu z občinsko skupščino in zainteresiranimi organizacijami naročila izdelavo modelne raziskave pri Vodo-gradbenem laboratoriju v Ljubljani in bomo podatke (za nadaljevanje del) dobili še letos, nakar bo možno prostorov ter opreme. Zato vseh problemov ne moremo rešiti naenkrat. Skupščina sicer v vsakoletnem proračunu zagotovi del sredstev za vzdrževanje kulturnih domov, vendar pričakuje tudi iniciativo s strani krajevna skupnosti, ki lahko izdvoji del sredstev za potrebe kulturne dejavnosti. nadaljevati po programu predvidena dela. Žal so sredstva, ki jih je v ta naman za leto 1966. odobril Republiški vodni sklad zelo skromna, tako da bo mogoče izvesti le najnujnejša zavarovalna dela za odstranitev škod po lanskoletnih vodah na območju industrijskega bazena. Ureditev levega obrez; a Save ob vasi Struževo (približno 600 m) je v programu prav tako predvidena, vendar bo treba najprej zavarovati kranjsko industrijo, ki je mnogo bolj ogrožena. 0 Že v naprej pa bi poias-® nili prebivalcem spodnje-9 ga dela naselja Struževo, ©da izvedba regulacije ni-£ kakor ne bo varovala ® zgradb pred visoko talno 9 vodo, ker so objekti situ-© tuirani v poplavnem ob-9 močju, kar bi nujno mo-© rali upoštevati pri izdaji © novih lokacij za gradnjo 9 stanovanjskih hiš. =Ji!~lll=lliS3l=mE!H=l!IEI!l=lil= Desni breg Save nezaščiten Odgovor od prejšnje sobote 6 REPORTAŽA 14. MAJ 1966 # GLAS VTISI IN POGOVORI IZPOD GOLICE IE!8IF(l!E!StEm=!.!Eeil~eHFiei^PIF Ni narava povsod tako radodarna z lepoto kot na Golici in v okolici, na Planini pod Golico, na Plav-škem rovtu. Celi travniki, cela pobočja so posejana z belimi cvetovi, z opojno dišečimi narcisami. Vse je belo od teh prelepih cvetov, vsa Golica je bela od njih, zrak diši po narcisah, oko je utrujeno od prevelike lepote, razmetane povsod, kamor se ozreš, po vseh bregovih, kjer je le kaj trave, po pobočjih Golice tja do vrha, kjer je zdaj spet zapadel sneg. Ne bi bile narcise tako lepe, če jih ne bi bilo toliko, če ne bi bili travniki beli od njihovih cvetov. Vsaka zase je lepa, ponosna z malce sklonjenim cvetom na upognjenem steblu, kot da ne bi hotela pokazati svetu vse svoje lepote, kot bi se je sramovala ali kot da bi se je preveč zavedala, kot da je skromnost narejena zaradi samozavesti, zaradi prepričanja, da je le najlepša med najlepšimi. Vsaka zase je dragulj med rosno zeleno travo, vse skupaj pa so rudnik lepote, sonca, pomladi... Maj je mesec narcis. Najlepši mesec in najlepše rože. Narcisam pravijo domačini ključavnice. »Ker ima zaklenjeno strd, ker je cvet tako narejen, da le čebele lahko pridejo zraven, zato tako ime!« mi je povedal fantič, katerega sem srečal, ko sem po rosnih rebreh lazil za najlepšimi, da bi jih slikal, čeprav sem kmalu spoznal, da je bilo to čisto odveč, ker so vse najlepše. »Včasih jih je bilo še več kot zdaj, preženejo se, ljudje so jih precej trgali in kopali!« mi je povedala Marija Razinger, ki bo v oktobru dopolnila že osem križev, pa je s sinom Francem še pridno žagala drva na dvorišču pred hišo na Planini št. 61. Ko sem jo vprašal, kdaj je bilo lepše, včasih ali danes, mi je brez razmišljanja odgovorila: »Včasih je bilo bolj fletno, vse je bilo drugače. Kamor si hotel si šel, obmejnega pasu ni bilo, les si porabil, za kar si hotel in ga posekal, kolikor si ga potreboval, zdaj pa je za vsako reč potrebna prošnja. Jaz sem se že vsega naveličala!« Tako hudo seveda ni, človek se le rad spominja nazaj, svoje mladosti, najlepših dni v svoji mladosti, čeprav tudi takrat ni bilo vse lepo in vse najbolj prav. »Včasih smo na Golici sekli seno, zdaj pa ga ne več, ni ljudi in preveč se je trpelo, a je bilo tako fletno takrat. Ce je veter pihal, ga sploh nismo mogli grabiti, vsega je odnesel.«* Do 100 voz sena so na Golici na-kosili vsako leto. Kosili so v avgustu, kosci so morali imeti dereze na nogah, tako je bilo strmo. Nekateri kmetje so imeli svoje jsenožeti, manjši kmetje in kajžarji pa so kosili na parcelah, ki so bile last jeseniške železarne. Včasih, pred vojno, je imela železarna tam namreč svoje senožeti, ker so imeli konje in da so z njimi vozili, zalo so rabili tudi seno. Po zadnji vojni so nekateri nekaj časa še kosili, približno pred desetimi leti pa so košnjo opustili, zdaj samo še iudnik lepote in sonc gal drva, dela v Železarni. »Nimamo kmetije, kajža je, v službi sem sam, ker imam tri otroke, pa mora biti žena doma, mama ne more vsega, prestara je že!« mi je povedal. Včasih, ko so pasli živino še na Golici, so imeli spodaj, v gozdu, dve molzišči. Eno je bilo na pobočjih Golice, kraj se imenuje Posekane, to je zdaj opuščeno, ker gor več ne pasejo, uporabljajo pa ga za ovce, drugo pa pod Koč-no. Pod sedlom, kjer mol-zišče še vedno služi svojemu namenu. Na Kočni namreč prebivalci Planine še vedno pasejo živino, razen tega pa jo pasejo še na Rožci, na planini, ki je bila včasih last Jeseničanov, zato se je tudi imenovala Jeseniška planina, zdaj pa pasejo tam živino s — Zofka je, takrat je rad dež — potem bo slabo, potem bodo verjetno opustili to prireditev, ki postaja sicer že tradicionalna, ni pa vsa leta nazaj doslej dosegla kakšnih vidnejših uspehov.« Od nedeljskega vremena je torej precej odvisno. Parkirni prostor je za silo urejen, vendar večji obisk ovira slaba cesta, ki je preozka, da bi promet neovirano potekal hkrati v obe smeri. Ljudje na Planini pod Golico se pritožujejo tudi zaradi turističnih sob. Uredili so jih, dobili so posojilo za ureditev, turistov pa ni. »Dve sobi imam s petimi posteljami,« mi je pripovedovala Ana Noč, »pa smo imeli vso zimo le enkrat pet smučarjev. To je slabo. Na Jesenicah jamrajo, da nimajo prenočit- Mar narcise res izumirajo? — Turistične sobe: da ali ne — Žičnica na Španov vrh še ne pomeni vsega turizma pasejo. Včasih so na seno-žeti spustili živino šele jeseni, ko je bilo pokošeno, ko je bilo seno že v svislih. Pozimi in spomladi so ga potem vozili domov. Danes pa imajo prebivalci Planine pod Golico rovte, kjer kosijo, samo še na Črnem in španovem vrhu. Te dni nekateri iz senikov vozijo seno v rjuhah domov, drugi pa trebijo se-nožeti. kajti pomlad se je začela* tudi v teh višjih predelih, trava je začela rasti, senožeti je treba počistiti, da bodo avgusta laže kosili. »Moža ni doma, trebi rovte, dopoldne pa je bil v službi!« mi je povedala Ana Noč, Planina pod Golico št. 8, ko sem ondan iskal predstavnike turističnega društva, da bi mi povedali kaj o prireditvah, v mesecu narcis in o pripravah za volitev miss narcis. »Ravno pod žičnico je, videli ga boste, če boste šli na španov vrh!« je dodal sin. Trije so v službi pri hiši, pa imajo kljub temu nekaj krav in rovte. Na Planini je okrog 100 hiš, le nekaj je pravih kmetij, hiše pa, kjer ne bi bil nihče v službi, menda sploh ni. Prav tako pa so le redke hiše, kjer ne bi imeli nekaj malega zemlje in kakšno živinče. Ljudje hodijo vsak dan v službo v Železarno na Jesenice ali pa delajo v gozdu, v službi so pri blejskem Gozdnem gospodarstvu, popoldne pa se vračajo domov in spet delajo. Franc Razinger, ki je z mamo, ža- Planine in s Plavškega rov-ta. To je planina, kjer v glavnem pasejo jalovo živino. Živino ženejo na planine konec maja ali v začetku junija, domov pa se vrnejo konec septembra, včasih tudi malo prej, kakršno je pač vreme. Nekaj časa imajo jeseni živino zdaj po rovtih na Črnem in španovem vrhu. »Pogrešamo zbiralnico za mleko. Mleka je precej, vendar ga ne moremo nikamor oddati, največ ga pojejo prašiči v rovtih.« Tako mi je potožila Ana Noč. V planini ima vsa vas skupnega pastirja, katerega plačujejo po številu krav, na katere pazi. Za eno živino je treba plačati po 3000 din, za kravo molznico pa 3.700 ali celo 4.200 din, kolikor časa jo je pač treba molzti. Kmetje sami urejajo pašo in plačo za pastirja. Turizem vse bolj prodira v te kraje z narcisnimi poljanami, vendar kljub vsem prizadevanjem ne gre vse najbolje. Na žičnici je sicer ljudi vedno dovolj — pozimi smučarjev, spomladi mladine, ki ji ni treba hoditi peš na majske izlete na Crni in španov vrh, sicer pa je precej prazno in dolgčas na Planini, celo zdaj v maju, ko vabijo ključavnice in ko je mesec narcis. »Slabo kaže letos doslej s to prireditvijo!« sem slišal; »zgubo imajo; če ne bo v nedeljo uspelo tako, kot pričakujejo, pa če ne bo vremena venih kapacitet, sem gor pa ne pošijejo turistov!« Še precej drugih težav imajo v raztreseni vasi Razinger-jev in Klinarjev; ta dva pri- imka namreč prevladujeta: Razinger se pišejo menda pri osmih hišah, Klinar pa pri trinajstih. Po grapi skozi vas teče potok Jesenica, ki nastane iz dveh potokov: iz Črnega potoka, ki izvira pod Kočno, in iz Belega potoka, ki izvira pod Jekelnom pod Golico. Do Jesenic potok že precej naraste, saj je manjših, studencev vse polno, povsod vre voda iz zemlje. Zid starega hleva blizu Doma pod Golico je ves razpokan, ker se zemlja pogreza prav zato, ker je polno vode spodaj, ker je zelo blizu površja zemlje nepropustna ilovica. Za vodovod so prvotno vse cevi v zemlji popokale, zato so jih zamenjali s plastičnimi. Na Planini razen zbiralnice za mleko pogrešajo še trgovino, mesnico in pekarijo. Sedanja trgovina, poslovalnica trgovskega podjetja Rož-ca z Jesenic, je v kmečki hiši, je premajhna; menda bodo že letos delali novo. Tudi gasilski dom nameravajo že letos povečati, načrte že imajo, kmetje bodo prispevali les, ljudje bodo sami pomagali z delom. Zdaj povečujejo tudi pokopališče. Blizu cer-kve je tudi šola, vendar le dvorazredna, potem pa se otroci vozijo na Jesenice. Narcisne poljane vabijo. Vabijo tudi s skodlami krite temne strehe alpske kmečke arhitekture. Golica vabi in španov vrh. Vendar se nekateri, ki imajo radi mir, že izogibajo teh krajev, drugje iščejo narcisne travnike. Tudi drugje okoli, od Rožce pa preko Golice do Kočne, rastejo narcise. Pravijo, da Jih je drugje še več, ker je manj ljudi, npr. na Plavškem rovtu. Prepovedano jih je sicer trgati, ker so najlepše v naravi, najlepše, če so druga zraven druge na neskončnih, pobočjih, vendar jih kljub temu vsak rad odtrga nekaj za spomin, da potem ovenfr-jo doma v vazi ali že med potjo v nahrbtniku ali v avtomobilu, pa celo ob poti jih nekateri pustijo. Ni prav to, preveč so lepe, da bi tako ravnali z njimi. A. Triler Razno blago in dobre gostinske usluge vam poceni nudi trgovina in gostilna pod Jezerskim vrhom v Vellahu. Za obisk se priporoča MARIJA PAULITSCH. Razingcrjeva mama 14. MAJ 1966 # GLAS PANORAMA afe asa DAMAST iz česanega bombaža 80 ;m širok v 6 pastelnih barvah za posteljno perilo, pižame, bluze itd. po izredno ugodni ceni N din 5,70 za m m spi 1 i m m LJUBLJANA - MARIBOR ■SmS sls I i 1 IP "M 9§rc Te cltii |»0 .Vf«»llf ZAR je zadnje dni razvila široko diplomatsko aktivnost Po obisku predsednika Tita se mudi te dni v ZAR tudi sovjetski premier Kosigin. Poleg splošne izmenjave stališč o mednarodnih dogajanjih sta si Kosigin in Naser ogledala tudi gradbišče v Asuanu, kjer so pred šestimi leti s sovjetsko pomočjo pričeli graditi orjaško hidrocentralo, ki bo dajala 10 milijard kilovatnih ur električne energije letno. Na zahtevo 30 afriških držav se bo 17. maja sešel. Varnostni svet, ki bo proučil osnutek resolucije Malija, Nigerije in Ugande o Južni Rodeziji. Omenjane države predlagajo, naj VS zahteva od Velike Britanije vse potrebne ukrepe, vštevši silo, da bi zlomila rasistični rezina v Rodeziji. Britansko vlado opozarjajo na posledice sedanjih pogovorov s Smitho-vim režimom ter zahtevajo naj vse države prekinejo vso gospodarske stike in prometne zveze < Južno Rodezijo. V sredo, 11. maja se je pričelo zasedanje indonezijske* ga parlamenta.. Prvi govornik, podpredsednik nacionalistične stranke Isnaoni jo podprl izjave generala Su-harta (4. in 5. maja), ko je ta izjavil, da »parlament ni pomočnik vlade ali predsednika; je le njegov sodelavec.€ r Ljudje in dogodki Azijska klavnica Vojna v Vietnamu poteka v zadnjih tednih po nevarnih smernikih. Vse kaže, da se nasprotniki na južno-vietnamskem bojišču spuščajo po stopnicah vedno večjega vojaškega spopada. Za takšno oceno govori več dejstev. Prejšnji teden je ameriški predsednik Johnson umaknil svojo prepoved, ki je veljala za zračne napade nad severnim Vietnamom in sicer za dve gosto naseljeni področji okoli glavnega mesta Hanoia in glavne luke Haiphong. Ameriška vlada je nad tema dvema področjima držala skoraj 14 mesecev svoj zaščitni dežnik, čeprav so ameriški generali večkrat predlagali napade na pomembna vojaška oporišča tudi v teh dveh področjih. Na načrt vojske je ameriški predsednik pristal po 14 mesecih. Zdaj je skoraj celotno ozemlje severnega Vietnama izpostavljeno ameriškim zračnim napadom, ki so od februarja meseca lani uprizorili nad ozemljem severnega Vietnama 18.600 poletov ameriških letal. Prejšnji strah, da bi z bombardiranjem Hanoia, glavnega mesta severnega Vietnama, razširili vojno, je postal po 14 mesecih za Američane nepomemben. Druga vznemirljiva novica je predvčerajšnje sporočilo, da so se nad kitajskim ozemljem spoprijela ameriška In kitajska letala v prvi zračni bitki. Temu je včeraj sledila nova nevarna vest, da so Američani izvedli doslej najhujši zračni napad nad ozemljem severnega Vietnama. V teh napadih so Američani doslej po njihovih lastnih podatkih izgubili 208 letal, po podatkih iz Hanoja pa so njihove izgube nekajkrat večje. Točnega števila sestreljenih letal pa ne ve nihče. Letalska vojna nad Vietnamom pa še ni najbolj krvava klavnica. Prava klavnica je južnovietnamsko bojišče, ki je bojišče brez fronte in natančno določenih strelskih jarkov. Kot je znano imajo sile VI-etkonga pod svojim nadzorstvom večji del ozemlja v notranjosti dežele, v džunglah in v planinah. Južnovletnamcl in ameriške sile pa nadzorujejo gostejše naseljena področja in mesta, kjer živi dve tretjine prebivalstva. O Južnem Vietnamu kot državi skoraj ne moremo več govoriti. Leta krize so povzročile v deželi popolno anarhijo. Ameriška vojska ščiti drža- vo, ki je v bistvu več ni in ljudi, ki se ne marajo boriti. Vietnam je postal vojaški poligon velesil. Na njem preizkušajo Američani svoja letala, Rusi rakete, Vietnamci iz severnega dela izurjenost svojih vojakov in Kitajci svojo teorijo o papirnatem levu. Ameriko stane klavnica dnevno okoli 20 mrtvih vojakov In 17 milijonov dolarjev. V zameno za ta denar in mrtve vojake porušijo ameriška letala dnevno okoli 350 hiš na ozemlju, ki ga imajo pod svojim nadzorstvom sile Vietkonga in odvržejo dnevno okoli tisoč bomb različnih velikosti. Uničevanje je ves smisel azijske klavnice. JANEZ PETERMAN Z DOVJEGA PRIPOVEDUJE Usodno srečanje »Vračam ti življenje za življenje!« V jeseniški bolnici, na kirurškem oddelku soba št. 3, leži 72-letnl JANEZ PETERMAN z Dovjega. Padel je z voza, ker so se konji splašili in si je zlomil nogo. Nasproti njega leži Peternel, mlad fant iz. Lesc. Pred prvim majem je doživel hudo prometno nesrečo. Zaradi bolečin ne more spati. Tudi ostali trije so v mavcu. Malo govorijo. Le na Dan zmage se Janez oglasi: »Eh, tovariši, dočakal sem svobodo samo po srečnem naključju! Srečal sem človeka, ki mi je pred smrtjo dejal: ,vračam ti življenje za življenje!'« V sobi je tišina, Janez pa počasi govori, napetost v sobi pa od besede do besede narašča. Jaz pa sem vzel svinčnik ter to zanimivo pripovedovanje zapisal. Janez Peterman je kmet, Zemlja mu je bila vse življenje sveta, . zato tudi ni mogel trpeti okupatorskega režima. K njemu so hodili partizani, toda nekega dne so vdrli v njegovo hišo gestapovci in ga odpeljali. Prepeljali so ga v begunjske zapore in vrgli v samico. Sledilo je pet dolgih dni in noči. Pet dni neprestanega zasliševanja in pretepanja. Kri je brizgala iz izmrcvarjenega telesa, toda Janez je vztrajno molčal. Po Detiu dneh pa so ga zaprli v sobo št. 10. Vedel je, kaj ga čaka. Padel bo kot talec ali pa Dachau, Maut-hausen ... kdo ve? Vsako jutro so jetnike klicali po imenih. Kadar so bili v hodniku v stroju, je Janeza večkrat s strani opazoval neki nemški oficir policije. Janez je opazil te oči, ki ga opazujejo, a si ni mogel razložiti kaj to pomeni. Nekega dne pa omenjeni oficir stopi k njemu in mu ukaže, naj gre z njim v pisarno. Sedaj me bodo zopet pretepali, je pomislil Janez, medtem ko mu je srce že začelo hitreje utripati. Kaj bo ta zločinec storil z menoj? Prišla sta v pisarno. Bila sta sama. »Sedi«, reče policist, mu ponudi cigareto in ukazovalno nadaljuje: »Pripoveduj mi vse podrobnosti o tvojem življenju!« Janez je pripovedoval. O svojem delu na kmetiji ni imel veliko povedati. Bilo pa je bolj pestro takrat, ko je začel obujati spomn««a na dogodke v I. svetovni vnjni. »Takoj so me odposlali na rusko fronto!« je začel pripovedovati Janez, oficir pa ga je pozorno poslušal ter se sprehajal po sobi. -Moj komaindir na ruski fronti je bil oberlajtnant Svi-gelj, doma z Dunaja. 1915. leta smo odšli na italijansko fronto blizu Gorice. Spominjam se Doberdoba in naših fantov, ki so tam padli. Bilo je 10. oktobra 1915. leta. Ita- lijani so po silovitem topniškem obstreljevanju krenili na juriš. V tej strahotni noči je bila četa skoraj popolnoma uničena. Zvečer okoli desete ure je bil komandir Svigelj težko ranjen v nogo. Okoli mene grmade mrličev, nikjer v bližini živega človeka. Eksplozije granat so parale nebo in zemljo, ki je krvavela. Svinčene krogle iz pušk in mitrailjezov so žvižgale mimo glave. Ostal sem sam sredi bojnega polja s težko ranjenim komandirjem. Strg.il sem srajco in ga obvezal, da ne bi izkrvavel. S težavo sem ga naložil na ramo. Potem sva krenila. Večkrat naju je sunek eksplozije vrgel na tla, ali pa sem se v temni noči spotaknil ob kamenje ali vejevje ter padel. Po treh urah sem ga smrtno utrujen prinesel do prvih bolničarjev. Tukaj sva se razšla. Oberlajtnant Svigelj me je pogledal in hvaJežno rekel: »Tega ti, Peterman, ne bom nikoli pozabil«. Nikoli več ga nisem videl!« Tu ga oficir prekine in vpraša: »Peterman, kakšno pa je bilo vreme takrat?« Saj res, je pomislil Janez, le kako sem pozabil to povedati. »Neurje,« odgovori Janez, »neurje. Strašno je padal dež. Strele so švigale po ne- bu, bliskalo in grmelo jai zemlja se je tresla od neprestanih eksplozij granat; bilo je kot da sta se proti nam zaklela zemlja in nebo. Bila je grozna noč!« »Peterman!« dvigne svoj glas oficir, »tisti oficir, ki si ga nosil v prvi svetovni vojni sem jaz. Pišem se Svigelj. Hvala ti, ker si me takrat rešil. Danes ti jaz vračam življenje za življenje. Odrejen si za talca, toda odšel boS domov. Nihče več te ne bo pretepal. Samo nekaj vedi: nihče nikoli in nikdar ne sme o najinem poznanstvu in razgovoru ničesar zvedeti!« Fašizer je svoje oficirje vzgajal proti vsaki sentimentalnosti. Sentimentalnost so imeli za mehkužnost, kar ja nasprotno njihovi ideologiju To pa je bilo nevarno. Janez je kmalu odšel domov, kasneje pa je izvedel, da je bil tudi oficir Svigelj premeščen iz Begunj. Na poti v Nemčijo je vlak, v katerem se je peljal Svigelj, doživel napad angleških bombnikov in oberlajtnant Svigelj ni več potreboval Petermanaj da bi ga ponovno nosil do bolničarjev. Bomba ga je popolnoma raznesla. JOŽE VIDIC k//SEM V/OBl, f j^O GORENJ#,KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE O GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI KRAJI PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA 0 PANORAMA * PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA Tablete proti neumnosti # Zahodnonemška policija # je ujela UIricha Schimnit- # za, ki je že nekaj mesecev # varal naivneže in jim # prodajal tablete proti ne- # umnosti. Zagovornik obto- # ženega Schimnitza je na # sodišču zahteval, da nje- # govcga varovanca ne ob- # sodijo, »ker se še nihče # od kupcev teh tablet ni # pritožil, da le-te ne delu- # jejo«. S sulicami nad ledenike Posadka ameriške obalne 6traže v severnem Atlantiku preganja ledenike s pomočjo lokov in sulic. Kadar se kak večji ledeni blok približa ladji na 150 metrov, napno mornarji svoje loke in izstrelijo nanj puščice, na koncu le-teh pa so pritrjene majhne steklene cevke z barvno tekočino. V trenutku, ko sulica zadene ob ledeni blok, se cevka zdrobi in modra, zelena in rdeča barva se razlije po ledeniku, ki ostane tako zaznamovan več dni. Po mnenju komandanta Summerja Doblerja, ki vodi te operacije, je to najboljše in najbolj učinkovito sredstvo za odkrivanje in identificiranje ledenikov, ki se topijo, medtem ko se selijo proti jugu. Lokcstrelci imajo na razpolago šest različnih barv, ki jih po svoji volji mešajo, tako da je vsaka ledena gora drugače zaznamovana in je lahko slediti njeni poti. Poseben elektronski stroj bo preveril podatke, ki jih bodo dobili na podlaigi teh opazovanj. Tako bodo določili natančno kraje, koder bodo plule ledene gore v prihodnjih letih. S tem bo postala plovba mnogo varnejša. Izdelovanje čresla na Beli Od številnih obrt1, U 80 b,le včasih doma na Beli, opišimo danes izdeloval £re,la k posušenega smrekovega lubja. O tem mi je Iože Jekovec (pri Prahu, Srednja Bela 7) takole pripoved11*' »Cerisu je izdeIo_ •val mož na Be'i. kjer se je po *[* reWo pri Froncu aH ®'; pri Mustru. Hiša Še * Be'ci. Ta obrtnik je : H naJete tudi delavce; 'P m dela* pri njem io $' b:1 star 14 let. Obrt j«*151'1 okr°g leta 1925. Smrekovih trf.flabja) je imel vedno ***' voziJi s0 mu ga kmetje * Podgorja, od Go^ ^ {ia do Cerkelj. Največ Mo lub" ja seveda jes«0" a Pozimi, ker so kmetje les majili junija ifl * *° &rede avgusta do J* ! P se Je potom posuši ^^ove kože so morale biti namreč dobro presušene, da so se drobile. Sušili so jih ali v gozdu, kjer je bil les posekan, ali pa v lopah pri Froncu. Kože so bile dolge 2 m, skupaj zvite; kožo od omaje-nega štirimetrskega hloda je bilo treba torej prerezati čez polovico. Posušene kože sem naložil v kimpež in zapeljal do stop, ki so bile v posebnem prostoru ob potoku. Poganjala jih je Belca preko posebnega velikega lopatastega kolesa*. Pod stopami je bilo veliko korito, izdolbeno iz enega hrastovega hloda; korito je bilo široko pol me- tra, dolgo pa tri metre. Vanj sem naložil posušene kože, ki sem jih najprej s težko leseno butico (bstico) stolkel, da sem jih . malo zdrobil. Potem sem pognal stope — bile so štiri, težke kot mlinske, spodaj so imele približno 70 do 80 cm široko tnalo, vanjo pa so bili zasajeni po trije ostri polkrožni noži s premerom pribl. 5 do 8 cm. Stope so udarjale v korito ena za drugo in zdrobile ter z noži raz-rezale suhe kože. Eno korito je bilo zdrobljeno v približno pol ure, in sicer tako na drobno, da največji delci niso smeli biti večji kot sedanji 20 ali 50-dinarski kovanci, nekaj pa je bilo seveda tudi pravega prahu. Ta zdrobljeni čerisu smo iz korita naložili v vreče, težke od 40 do 70 kg, go- spodar sam pa je potem to vsak teden ali na štirinajst dni vozil v Kranj k Polaku ali v Tržič. S tem čreslom so strojili živalske kože za usnje ali za podplate« Čreslo so na Beli izdelovali včasih tudi še pri nekaterih drugih hišah. Na Srednji Beli so imeli stope še pri Valjavcu (Jože Jekovec se tega ne spominja, povedala mu je teta; te hiše ni več) in pri Boltu (hiša še stoji), na Zgornji Beli pa pri Kovaču (teh stop se Jekovec ša spominja). A. Triler ena Čc imate hudo ženo, potem ji to staro zgodbico prečitajte na glas. To storite tudi svoji ljubici, če se mislite poročiti. Včasih so o raznih ljudskih nepriiikah pisali v časopisih v rubriki: čeme bukve. Kmetijske in rokodelske NOVICE so 8. marca (danes dan žena) 1848. leta (torej pred 118 leti) zapisale: Cerne bukve Na Gorenskim je 8. tega mesca neka baba svojega moža tako nabila, da bi ga skoraj ubila, nje sin (pa-slerk pobitiga moža) ji je pa še pomagal, ta gerda baba je bila vdova, rije sedanji mož je bil pa tudi vdovec, nekdaj dober človeček, toda neumen kot vol, de je tako babo za ženo vzel, kte-ro je vsak poznal, da ni pi-škoviga oreha vredna. Dan na dan je bil prepir v hiši, kletev in razhajanje. Še jedi mu ni privošila. Ko je Igan-u,, kašo ali kako drugo jed kuhala, jo je na svoji strani zabelila, mož pa je pušobo gradil. Dostikrat je tudi v kašo veliko luknjo naredila, vanjo zabele vlila, potem zadelala, in na mizo vselej tisto stran pred se postavila, kjer je vedila de je zabela. Ravno zavoljo nezabeljenih žgancev na molovi strani sta se jela 8. dan tega mesca za skledo rukati tako dolgo, da sta jo zvernila in se pre- tepati začeta. Na večer pa ga je baba s pomočjo svo-jiga sina tako otolkla, de je bilo 14. dan tega mesca ko-misijsko ogledovanje potol-čeniga moža, kteriga so 11. dan s poslednjimi zakramenti previdili. Mož je 63, baba pa 55 let stara. Kaj naj uči ta prigodba, kti~o zapišemo v čeme bukve, vsak sam lahko presodi: /. Kdor se ženi, naj z merzlo kervijo prevdari: ali bo angeljca ali hudiča v hišo dobil; 2. revšina je mati zakonskih prepirov; kjer ni kruha, ni ljubezni; 3. svet je ves narobe; nekdaj so molit žene pretepali, zdej pa se spravljajo žene čez može. Bog obvari vsaciga take zakonske sreče! . VIIHAKLINAR: MESTA ESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA 0p Lovec na voluharje Voluhar naredi na naših vrtovih in njivah precej škode, ker izpodjeda korenine in nam včasih »preorje« vrt križem kražem. Zato ni čudno, če ga ljudje preganjajo in uničujejo. Sredstva za uničevanje pa so v raznih krajih različna. Pravijo, da so lirovske pasti najboljše. V okolici Žirovnice pa se je do sedaj najbolje izkazal kmečki sin Franc Žemlja, učenec petega razreda osnovne šole, iz Sela pri Žirovnici, ki je lani samo na domačem posestvu ujel v past 32 voluharjev. Te pasti, ki so zelo preprosto izdelane, je njegov oče prinesel iz sosednje Avstrije. V zadnjem času v Žirovnici voluharja uničujejo največ z ogljikovim monoksidom. Z motornim vozilom, največkrat je to moped, pridejo na kraj, kjer želijo uničevali voluhar- ja. Na izpušno cev nataknejo gumijasto cev, drugi konec pa vtaknejo v voluhar-jevo luknjo. Ko vžgejo motor, gredo izpušni plini naravnost v voluharjevo bivališče, od tam pa po vseh rovih, dokler ne pridejo skozi druge luknje v bližnji okolici na dan. Ta dim izdaja voluharjevo podzemeljsko stanovanje in vse vhodne, oz. izhodne rove, ki jih je ponavadi približno deset (včasih več, včasih manj). Vse luknje iz katerih se pokadi, ljudje zamašijo. Ko zopet vžgejo motor in spustijo v voluharjevo prebivališče plin, se voluhar zaduši, oz. pogine zaradi strupenih plinov. Koliko bo mladi Franc letos ulovil voluharjtv, pa še ne moremo povedati. On še vedno nastavlja svoje pasti. JOŽE VIDIC Franc Zemlja eracija z žepnim nožem Z žepnim nožem je neka zdravnica na ulici ameriškega mesta Cincinattija (Ohio) prerezala sapnik nekemu petletnemu dečku in mu tako verjetno rešila življenje. Malega Jacka je zagrabil na cesti tovornjak in ga vlekel dvajset metrov s seboj. Deček je obležal negibno na cesti. Po naključju je prišel mimo neki zobozdravnik in njegova asistentka. Poskusila sta dečka spraviti ik zavestii z umetnim dihanjem »iz ust v usta« in masažo srca. Nič ni pomagalo. Tedaj sta prišla mimo neka zdravnika zakonca. »Ce človek ne diha več, mu pomagamo samo, če mu prerežemo sapnik. Ima kdo žepni nož pri sebi?« je vprašala zdravnica. Prvi žepni nož je bil preveč top. Z drugim je šlo. »Potrebujem cevko,« je zaklicala zdravnica. Nekdo je segel v žep, razstavil nalivno pero in ji izročil prazno cevko. Zdravnica je vtaknila cevko dečku v prerezani sapnik in pihala vanj, medtem ko je zobozdravnik nadaljeval masažo srca. Otrok je pričel zopet dihati in nato so ga prepeljali v bolnišnico. Ni še gotovo, ali bo ostal pri življenju. »Torej še vedno,« reče om^ ^ .] ^a Di bila jezna. »Življenje je drago. Delati je.tr' V| Pravi Slavko z besedami, ki jih je slišal od mame in poi1^ sPOdični dopisnico. Gospodična jo vzame, ne da h Predala in nadaljuje pogovor z orno. - »Ne vem, zakaj mi pripov^:.; o Euringerjevi zaročenki? Kaj mi mar ona in Euringer!* r «»vko, k0 zapušča pošto in stopi na prašno ulico. Potem *\,proti gozdiču. Sprejme ga prijetna senca. Listi bukev so ouko temnejši. Zadnjič, ko jih je opazoval, so bile bukve ^ ,-tl0 zelene, lepše. Pa saj je rekel ded: Zdaj so najlepše. Pdey\ bo potemnilo poletje. Toda saj še ni poletja. Se Pomlad, saj je šele prvi junij in do poletja kdaj se že za^.^je, obstane in razmišlja ... da, 21. junija) je torej (ena in ^ * enaindvajset) dvajset, da še dvajset dni. a Zmoti ga šum. Morda je v ^'.le' ki obkroža jaso, smuknil zajec. Ni ga videl, ker ga je son^e "emelo v oči, ko je stopil iz sence, prav pred grm, kjer ima 8voje orožje, dolgo palico, pripravljeno za Hindenburga, za ''" Azbada, za tega Tunjuša in njegove Hune. »Imenoval me je bojazljive*' .^-M »Italienischer Feigling! Sehla,(1 * Slavko se zdrzne. j; Glas je preresničen, da bi P,^ samo v mislih. Zares, tam na stezi stoji T^nf .■.- < CENTER SLEPIH ŠKOFJA LOKA razpisuje po sklepu 19. redne seje upravnega odbora z dne 6. maja 1966 JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: moped aparat za razpiritev žag stroj za izdelavo palic z motorjem škarje za rezanje pločevine in druga osnovna sredstva Javna licitacija bo v sredo, dne 18. maja 1966, in sicer za družbeni sektor od 8. do 9 ure, za zasebni sektor pa od 9. do 10. ure na sedežu centra, Stara Loka 28, Škofja Loka. Udeleženci licitacije bodo morali na kraju samem položiti 5 "o kavcije od vrednosti posameznega osnovnega sredstva. OBVESTILO Zdravstveni dom Kranj opozarja starše, da bo v občini Kranj v času, ki je naveden v vabilih, obvezno tretje cepljenje proti davici, tetamtsu, oslovskemu kašlju in otroški paralizi za vse otroke, rojene od 30.11.1964 do 20.11.1965 in starejše, ki še niso bili popolno cepljeni. Obenem opozarjamo matere, da v torek, dne 17.5. in v sredo, dne 18.5. dopoldne ne bo ordinacije t otroškem dispanzerju v Kranju. UPRAVA ZĐ KRANJ Zahvala Ob težki izgubi našega dragega brata in strica IGNAC ŠTIBELJ se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo pevcem in godbi ter govornikoma Kne Petru in Roje Miru za poslovilne besede, organizacijam ZB, ZK, SZDL, tovarni Planika in sosedom za poklonjene vence, in vsem, ki so nam bili v pomoč v težkih urah. Vsem še enkrat hvala. Bratje in sestre R MAJ 1966 * GLAS OGLASI OBJAVE 13 Prodam 4 prašičke 6 ted-tov stare. Lovša Andrej, Ta-faec 3, Preddvor 2248 Prodam 8 mesecev brejo travo, ki bo tretjič teletila n električni motor 12 KM. Franc Senk, Prcdoslje 84, tranj 2249 Prodam kosilnico s konj-fko vprego in žetveno napra-'0. Pot na Još ta 28 Kranj 2250 Prodam kobilo težko 550 kg aH zamenjam za lažjega konja, lahko starejši. Nasl. v Jgl. odd. 2251 Prodam motor NSU maksi 173 ccm v odličnem stanju. Bistrica 72, Tržič 2252 Prodam 8 m3 suhih smrekovih desk 25 mm. Britof 43, tranj 2253 Prodam levi vzidi j iv štedii->ik in vrata za krušno peč, ter nerabljen štedilnik Go-ran* na drva. Reš, Vrhnje 23, Radovljica 2245 Prodam vprežne grablje nemške znamke, motorno damoreznico in borove plo-ke 3 m3. Lahovče 52, Cerklje 2255 Ugodno prodam motor puch ;:Galeb« ali zamenjam za moped. Pintar, Breznica 7, «k. Loka 2256 Prodam nov jedilni kot (rdeč). Hrastje 92, Kranj 2257 Poceni prodam mešana dr-w, hosto za butare in gradbeni les. Nasl. v ogl. odd. Informacije vsak dan od 16. —18. ure > 2260 Ugodno prodam nov pralni stroj »Riber« polavtomat s centrifugo. Nasl. v ogl. odd. 2259 Prodam »Simco« 1000 GLS novo najboljšemu ponudniku za gotovino. Naslov v oglasnem oddelku 2260 Prodam kosilnico s konjsko vprego, tricikel, krožno brano za ferguson in kravo 8 mesecev brejo. Zavrh 9, Medvode 2261 Prodam otroško posteljico z vložkom. Jugovic, Gospo-svetska 15, Kranj 2262 Prodam 50-litrski hladilnik »Himot in pralni stroj »Riber«. Nasl. v ogl. odd. 2263 Prodam nov električni štedilnik po ugodni ceni. Nasl. v ogl. odd. 2264 Prodam rjeprost prostosto-ječi štedilnik z 2 1/2 ploščama v odličnem stanju. Ogled v$ak popoldan Peršin, Da Peči 10 Ljubljana-Moste 2265 Prodam solonit plošče 92 x 125 130 kom. Nasl. v ogl. odd. 2266 Prodam dobro ohranjeno NSU primo 150 ccm. Naslov ogl. odd. 2267 Prodam butare. Nasl. v ogl. odd. 2268 Prodam anteno, prtljažnik, tepihe nove za fiat 750. Kranj, Jezerska c. 92, 2269 Ugodno prodam skoraj nov moped. Kranj, Tavčarjeva 11 2270 Prodam 10 prašičkov po 6 tednov starih. Sp. Brnik 46, Cerklje 2271 Prodam stroj za izdelavo zidne opeke. Košir Franc, Suha 70, Sk. Loka 2272 Prodam AmI 6 s prevoženimi 25.000 km z dodatno opremo. Fras, Škofja Loka, Novi svet 4 2237' Prodam 4 rabljena okna. Trboje 11, Smlednik 2274 Prodam 20 m kabla 4x4. Naslov v ogl. odd. 2275 Prodam 4 m3 bukovih drv. Cerklje 44 2276 Prodam 4 prašičke 6 tednov stare. Stiska vas 12, Cerklje 2277 Prodam fiat 1100 A. Kranj. Kajuhova 3 2278 Puch-roller 125 ccm v brezhibnem stanju prodam. Ogled od 14—17 ure. Pernuš, Kranj, Koroška 20 2279 Prodam bikca starega 7 mesecev. Voglje 42 Šenčur 2280 Prodam dober okusen tep-kov mošt večjo količino. Janez Gole, Zasip 65 pri Bledu 2281 Prodam hišo z nekaj zemlje ali brez. Štefana gora 18, Cerklje. Ogled v soboto in nedeljo 2282 Prodam slamo. Luže 38, Šenčur 2296 Prodam skoraj novo kitaro. Nasl. v ogl. odd. 2297 Poceni prodam motor primo 175 ccm (skoraj novo). Urbančič, Kranj, Zupančičeva 2 2298 P y:lam motorno kolo maksi 175 ccm, konja po izbiri ali zamenjam za kobilo in kravo ali menjam za bikca ali telico. Trboje 10, Smlednik 2299 Prodam mecesnova garažna vrata. Nasl. v ogl. odd. 2300 Superavtomalični pralni stroj 5 kg Castor — nov prodam. Vprašati Kranj, St. Žagarja 12 2301 Prodam hišo z vrtom oddaljeno iz Kranja 6 km. Nasl. v ogl. odd. 2302 Prc.;...n pr: stroj »Mariš Rondo« za 800 N din. Fojkar Katarina, Jegorovo predmestje 14, Šk. Loka 2303 Prodam prašiča težkega 100 kg. Suha 4, Kranj 2304 Prodam 4 nove ročne vozičke za ležaj e in televizor Ć-Jevec, Tivka 23, Naklo 2305 Prodam vprežne grablje in kosilnico z novim grebenom. Nasl. v ogl. odd. 2306 Prodam dobro ohranjen motor NSU maksi 175 ccm. Nasl. v ogl. odd. 2307 Poceni prodam 400 komadov žlindrine opeke 40x30x20, ter bate za drugo brušenje za fiat 600 original italijanski. Nasl. v ogl. odet 2308 Prodam bikca poldrago leto starega. Trboje/ 32, Smlednik 2309 Prodam betonsko železo prof. 6. in 8. Nasl. v ogl. odd. 2310 Prodam nekaj smrekovih desk. Nasl. v ogl. odd. 2311 Prodam športni otroški voziček. Nasl. v ogl. odd. 2312 Prodam nov varilni aparat 220 V, inozemski. Ogled dopoldan, Kranj Partizanska 39 (stadion) 2313 Prodam dva rabljena vzid-Ijiva štedilnika in pečna vra- ta. Kokrica 25, Kranj 2317 Prodam borove plohe in dromeljne za voz. Vodice 82, nad Ljubljano 2318 Kupim smrekove deske co-larce. Bašelj 40, Preddvor 2283 Kupim tri traverze 20 cm visoke in 8 m dolge. Aleš Janez, Mače 2 Preddvor 2284 Kupim konja starega do 8 let. Nasl. v ogl. odd. 2314 Nudim hrano in stanovanje fantu za pomoč na mali kmetiji. Nasl. v ogl. odd. 2285 Preklicujem avtobusno izkaznico 6404 L na ime Žu-mer Pavla, relacija Voklo— Kranj 2286 Zamenjam enosobno stanovanje za enako ali večje v Kranju. Nasl. v ogl. odd. 2287 JERMENICE vseh dimenzij takoj izdelam. Dostava tudi po pošti. Ljubljana, Milana Majcna 47 2288 Izgubila sem desen čevelj sivom oder od Orehka do Kranja. Prosim vrnite proti nagradi. Nasl. v ogl. odd. 2289 Mizarskega pomočnika za izdelavo pohištva sprejmem. Stanovanje preskrbljeno. Rozmane Janez, Ljubljana Ger-bičeva 84 ' 2290 Nudim hrano in stanovanje zakoncema za pomoč na mali kmetiji. Nasl. v ogl. oddelku 2291 Iščem pastirja za planino Korošica, Podijubelj. Plača 4000 S din od govedi, ker jih bo 50—70 glav. Zglasite se pri Kiemcncu, Podijubelj 90 2292 Mlada zakonca brez otrok iščeta sobo ali stanovanje v Zahvala Vsem, ki ste spremili našega moža, očeta in starega očeta JANEZA REPETA na njegovi zadnji poti in nam v težkih dneh stali ob strani, darovali cvetje in izrazili sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo dr. Benediku in sestri Mari za lajšanje bolečin, govornikom, tov. šubicu, tov. Mandelcu in tov. Klinarju, gasilski godbi ter vsem sosedom in občanom. Topla zahvala tudi vsem prijateljem, prijateljskim družinam in znancem, ki so z nami sočustvovali in nam na razne načine lajšali veliko bol. Žalujoči: žena Ančka, sin Andrej, hčerki Anica in Mimica z družinami ter sin Janko z ženo Nado Sp. Gorje, 5. maja 1966 Kranju aH bližnji okolici za določen čas. Po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Solidna« 2293 Dam sobo tistemu, ki mi da posojilo za izdelavo garaže in kletnih prostorov za obrt. Ponudbe poslati pod »Garaža« 2294 Za pomoč pri gospodinjstvu sprejmemo fanta. Hrana in stanovanje preskrbljena. Gostilna Benediik, Kranj St razišče 2295 Nujno, iščem prazno sobo v Kranju ali okolici. Dan* nagrado. Nasl. v ogl. odd. 2315 Nujno rabim stanovanje enosobno ali dvosobno v Radovljici ali bližnji okolici. Dam nagrado. Ponudbe poslati pod »Lepa nagrada« 2316 Restavracija PARK KRANJ sprejme KV natakarico toča j ko KV ali PK kuharico Pismene prijave sprejema restavracija Park v Kranju 15 dni od dneva objave razpisa. Razpisna komisija na osnovni šoli v Preddvoru razpisuje mesto UČITELJA za tehnično vzgojo in fiziko in s tem popravlja razpis, ki je bil objavljen v Prosvetnem delavcu št. 8. z dne 20. aprila 1%6. Zahvala Ob težki izgubi mame, tete in sestrične FRANČIŠKE PAVLIN se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ji ob težki bolezni stali ob strani in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, predvsem Kregulovi družini za skrb in pomoč v času bolezni, vsa hvala dr. Hri-berniku, pevcem, godbi, g. župniku in vsem sorodnikom ter znancem za darovano cvetje, še enkrat vsem iskrena hvala. Hčerka Mila in vse ostalo sorodstvo Zahvala Ob težki izgubi našega ljubega in nepozabnega moža in očeta FRANCA JELENC se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so v težkih urah z nami sočustvovali: sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč. Vsem, ki so mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo dr. Dragu Prlja in bolniškemu osebju bolnišnice Golnik in Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, še posebno zahvalo smo dolžni dr. Milanu Udir, ki mu je tako lepo olajšal zadnje dni. Nadalje se zahvaljujemo g. župniku iz Dupclj, pevcem iz Podbrezij in Dupelj, gasilskemu društvu in organizaciji ZB za ganljiv govor ob odprtem grobu. Vsem in vsakomur še enkrat hvala. žalujoči: JELENČEVI Podbrezje, 8. maja 1966 OGLASI - OBJAVE 14. MAJ 1966 * GLAS m m P m H m I gp M m I yM W srn m* m ms %m ak m GENERALTURIST prireja v mesecu juliju naslednje izlete 1.7.1966 HOLANDIJA — 8-dnevno turistično potovanje po Holandiji, kombinirano z vlakom in avtobusom; prijave do 20. S. 1966 3.7.1966 KLASIČNA ITALIJA — 8-dnevno turistično potovanje z vlakom z ogledom RIMA, NEAPLJA, POMPEJEV, FIRENŽ; prijave do 3. 6.1966 3.7.1966 CARIGRAD — 8-dnevno potovanje z vlakom s 6-dnevnim bivanjem v Carigradu; prijave do 20.5. 4.7.1966 POLJSKA — 9-dnevno potovanje z avtobusom z ogledom Budimpešte, Krakovva, Warszawe, Katovvic in Dunaja; prijave do 4.6. 1966 7.7.1966 HOLANDIJA — 8-dnevno potovanje po Holandiji, kombinirano z vlakom in avtobusom; prijave do 27. 5. 1966 12.7.1966 PARIZ—ZURICH—MILANO — 8-dnevno potovanje, kombinirano z vlakom in avtobusom; prijave do 2.6.1966 15. 7.1966 ALPE IN ALPSKA JEZERA — 7-dnevno potovanje preko Grossglocknerja, Kutzbuhela, Innsbrucka, Zuricha, Berna, Interlakena, Luzerna, St. Gott-harda, Milana in Verone; prijave do 15.6.1966 22.7.1966 7-dnevno krožno potovanje po AVSTRIJI z ogledom Innsbrucka, Salz- burga, Dunaja in Gradca; prijave do 22.6.1966 24. 7.1966 7-dnevno potovanje po BOLGARIJI z ogledom Sofije, Plovdiva, Varne in Burgasa; prijave do 24. 6.1966 31. 7.1966 MILANO—ZURICH—PARIZ — 8-dnevno potovanje s 4-dnevnim bivanjem v Parizu; prijave do 21. 6.1966 PODROBNEJŠE INFORMACIJE S PROGRAMI ZAHTEVAJTE V POSLOVALNICAH GENERALTURIST BLED IN KRANJ m Jugoslovanska loterija 29620 608 31900 600 60760 600 62360 400 1 4 22621 404 2 4 20422 G04 37792 604 65942 1004 122212 8004 Poročilo o žrebanju srečk 19. kola, ki je bilo 12. V. 1966 Srečke s so zadele končnicami Ndin 20 8 50 20 Bombažna predilnica in tkalnica Tržič razpisuje prosto delovno mesto »Pravni referenta Pogoji: — dokončana pravna fakulteta — dokončana I. stopnja pravne smeri s 5-Ietno prakso. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi dohodka in OD. Prijave s kratkim življenjepisom poslati do 31.5. 1966 na naslov: Kadrovsko družbeni sektor BPT Tržič. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 313 333 48063 49753 53233 24 44 38 i24 76004 839244 25 21335 27975 27985 65045 116135 331485 631285 874265 60 99566 77 97 957 4527 12787 18277 236157 13607 28 68 33818 69738 09 59 79 37009 55669 40 100 1000 400 400 10 608 400 100.010 6 600 1000 600 2000 50.000 10.000 10.000 30.000 6 606 8 10 80 200 400 603 8000 400 6 6 1000 400 6 8 6 406 400 Tehniška šola za strojno stroko v Ljubljani, Aškerčeva ulica 7/II — Oddelek za izobraževanje zaposlenih pri Delavski Univerzi — škofja Loka razpisuje vpis v I. letnik na Oddelku za izobraževanje zaposlenih v Škofji Loki Prosilci naj prošnjo za sprejem (obrazec dobe v pisarni DU — škofja Loka), kolkujejo z 0,50 N din in ji priložijo: 1. Spričevalo o končani osemrazredni osnovni Šoli. 2. Kvalificirani delavci še: spričevalo o opravljenem izpitu za KV delavca kovinske stroke, oziroma spričevalo o končani ustrezni šoli kovinske stroke z zaključnim izpitom. 3. Rojstni list ali izpisek iz matične knjige. 4. Potrdilo podjetja o zaposlitvi z navedbo vpisa delovnega mesta, koikovano z 1,50 N din. 5. Izjavo o plačevanju šolnine (lastno ali od podjetja). Kandidati, ki nimajo kvalifikacije kovinske stroke, bodo opravljali v teku šolanja poleg predpisanih izpitov še izpit iz praktičnega dela po predhodni pripravi v Učnih delavnicah Tehniških šol ali v kakem drugem podjetju. Slušatelji, ki so že pričeli študirati na Oddelku za izobraževanje zaposlenih v škofji Loki, pa so študij prekinili, naj premislijo o vrednosti ponovnega vpisa. Prijave sprejema DU — škofja Loka od 16. V. do 15. VI. 1966. Vsa druga pojasnila dobe kandidati pri Delavski Univerzi — škofja Loka vsak dan dopoldne, ob sredah pa tudi popoldne ali na upravi TŠSS — oddelka v škofji Loki v torek od 16. — 18. in četrtek od 17.-19. ure. Uprava je v Poklicni šoli. Trgovsko podjetje »KOLONIALE« Bled razglaša prosta delovna mesta: I. 1 delavca v skladišču II. 1 prodajalka — kvalificirana 1 kuharica — kvalificirana 2 pomožne kuharice — polkvalificirane 4 servirke — kvalificirane 2 čistilki 1 delavec v skladišču Pod I. točko je zaposlitev stalna, pod II. točko pa so sezonska delovna mesta in to od 1.6. do 30.9. Prijave sprejema razpisna komisija do zasedbe delavnih mest. i I i m Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču razpisuje Novo nagradno žrebanje vezanih hranilnih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966, vključno od 1.1. do 31. 12. 1966 vezali pri njej najmanj 2.000.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni. aae to: av.o zastava 750. pralni stroj, moped, Vloge spiejemajo vse njene podružnice. — Vezane valni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa vlopc sc obrestovane po višjih obrestnih merah. db sJ 14. MAJ 1966 * GLAS SPOREDI RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dao ob 5., 4., 7., 8., 10. 12., 13., 15_ 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05.; 7., 9., 12., 13., 15./ 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 url. SOBOTA — 14. maja_ 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska, šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 Četrt ure z ansamblom Arsena Dediča — 10.15 Koncert opernih melodij — 11.00 Turistični naipfcitki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Divertimento — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Franka Jankoviča in kvintet bratov Avsenik — 13.30 Priporočajo varn — 14.05 Prizori iz opere »Gorenjski slavček« — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni imtermezzo — 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Iz naših relejnih postaj — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Trideset minut z orkestrom Cedric Dumont — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba NEDELJA — 15. maja 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mladinska radijska igra - 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — H. — 13.30 Za našo vas — 13.45 Fantje treh dolin in trio Janeza Svečnika — 14.00 Slavni pevci — znamenite arije — 15.05 Vedri zvoki — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 20.50 športna poročila — 21.00 Glasba pripoveduje — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Z mednarodnih festivalov sodobne glasbe PONEDELJEK - 16. maja _8.05 Glasbena matineja s Chopinom in Lisztom — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otroška igra s petjem — 9.25 V svetu operetnih melodij — 10.15 Iz repertoarja slovenskih solistov \— 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Srečanje s skladateljem Ivom Petričcm — 12.30 Kmetijska nasveti — 12.40 Slovenske narodne v mešanem duetu — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pri skladatelju Samu Vremšaku — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Iz zborovskih del Marjana Kozine — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Signali — 18.45 Narava in človek — 19.05 Glasbene razglednice — 22.10 Mozaik zabavne glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza TOREK — 17. maja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnio — 10.15 Scena iz opere »Evgenij Onjegin« —11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni virtuozi igrajo — 12.30 Kmetijski na- sveti — 12.40 Ansambel Rudija Bardorferja in Milana Vitka — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev ' — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Plesni orkestri v besedi in glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert zbora »Stic Nau-mov« iz Bitola — 20.20 Radijska igra — 21.30 Glasbena medigra — 21.35 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Nočni koncert — 23.05 Plesna glasba Zveza sindikatov Jugoslavije OBČINSKI SVET KRANJ razglaša prosto delovno mesto EKONOMISTA - ANALITIKA Kandidat mora biti diplomiran ekonomist. Pogoj za nastop je preizkusno delo. Prošnje z ustreznimi dokazili je treba predložiti v roku 30 dni po objavi razglasa PODJETJE ZA PTT PROMET V KRANJU, Poštna ul. 4 sprejme POLKVALIFICIRANO KUHARICO za okrepčevalnico Kandidatke naj se zglase v sekretariatu podjetja, kjer dobe tudi vse potrebne informacije. Nastop službe je možen takoj. SOBOTA — 14. maja_ RTV Zasrreb 10.00 TV v šoJi RTV Beograd 15.10 Poročita 15.15 Kje je, kaj je 15.30 Prenos športnih dogodkov RTV Ljubljana 18.10 Vsako soboto 1825 TV obzornik RTV Beograd 18.45 Deklica — mladinska igra 19.25 Ko sem bil še majhen RTV Ljubljana 19.40 Cik cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV' Beograd 20.30 črn sneg — igra v nadaljevanjih TELEVIZIJA RTV Zagreb 21.30 Ko Sem bil še majhen RTV Ljubljana 22.45 Hitchcock vam predstavlja 23.35 Zadnja poročila NEDELJA — 15. maja RTV Ljubljana 9.25 Poročila 9.30 Urnih nog naokrog RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Zagreb 10.45 Združenje radovednežev RTV Ljubljana 11.30 Lassie — serijski film RTV Beograd 17.40 14.15 športno popoldne RTV Ljubljana 18.00 Pokaži, ka-j znaš? 1810 19.05 Veliki podvigi — film 1825 RTV Beograd 18.45 20.00 TV dnevnik 20.45 M'adinska olimpiada RTV Ljubljana 22.00 Zadnja poročila PONEDELJEK — 16. maja RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli RTV Ljubljana 20.30 11.40 Televizija v šoli RTV Beograd ' 21.30 Tečaj angleškega jezika RTV Ljubljana Lolek in Bolek TV obzornik Mailo za vsakogar, malo za vse RTV Beograd Tedenski športni pregled RTV Ljubljana Kratki filmi Charlija Chaplina RTV Beograd TV dnevnik Demon T V drama Biseri glasbene literature RTV Zagreb 21.45 Ta ali oni narod RTV Ljubljana 22.45 Pogovori o slovonščini 23.15 Zadnja poročila TOREK — 17. maja RTV Zagreb 16.55 Poročila 17.00 Otroci pojo RTV Ljubljana 18.15 Boj za obstanek 18.45 Poje moški komorni zbor iz Celja 19.00 Svet na zaslonu 19.45 TV obzornik 20.00 Celovečerni film RTV Zagreb 22.15 Poročila S PO R E D KINEMATOGRAFOV Kranj »CENTER« 14. maja amer. barvni CS film ČAST UPORNIKA ob 16., 18. in 20. uri, premiera zap. nem. jug. barvnega CS filma LABIRINT SMRTI ob 22. uri 15. maja zap. nem. jug. barvni CS film LABIRINT SMRTI ob 13. uri, amer. barv. CS film ČAST UPORNIKA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma VZEMI JO — MOJA JE ob 21. uri « 16. maja amer. barvni CS film VZEMI JO — MOJA JE ob 16., 18. in 20. uri 17. maja amer. barvni CS film VZEMI JO — MOJA JE ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 14. maja jug. film KONJUH PLANINO ob 16." uri, ital. franc. film NEUMNO MORJE ob 18. in 20. uri 15. maja amer. barvni film TRAPER KELY ob 14. uri, ital. franc. film NEUMNO MORJE ob 16. in 20. uri, jug. film KONJUH PLANINO ob 18. uri 17. maja ital. barvni CS film MAŠČEVANJE VIKINGOV ob 16., 1«. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 14. maja jug. film KONJUH PLANINO ob 16. uri, ital. franc. film NEUMNO MORJE ob 18. in 20. uri 15. maja amer. barv. film TRAPER KELY ob 16. in 20. uri, ital. franc. film NEUMNO MORJE ob 18. uri Cerklje »KRVAVEC« 15. maja amer. barvni CS film STRELI POPOLDNE ob 17. in 20. uri Naklo 14. maja amev. barvni CS film STRELI POPOLDNE ob 20. uri > 15. maja premiera amer. barv. CS filma VZEMI JO — MOJA JE ob 17. uri, franc. barvni CS film CARTUCHE ob 20. uri Kamnik »DOM« 14. maja nem. barv. film VVINETOU II. DEL ob 20. uri 17. maja amer. film AMERIKA, AMERIKA ob 20. uri j Duplica »KAMNIK« 14. maja amer. film RAZPOSAJENI DELFIN ob 20. uri 15. maja amer. film RAZ- POSAJENI DELFIN ob 15., 17. in 19. uri 17. maja amer. barv. film RIO CONCHOS ob 20. uri GLEDALIŠČE V KRANJU SOBOTA — 14. maja ob 28. uri Župančič: VERONIKA DESENIŠKA — gostovanje v Cerkljah NEDELJA — 15. maja ob 16. uri za IZVEN Linhart Belina: ŽUPANOVA MICKA V ZAČARANEM KROGU 14. MAJ 1966 * GLAS Besede, besede, besede ... Nepoučenost in lahkovernost botrujeta najrazličnejšim neosnovanim govoricam Pri rušenju črne gradnje na Godcšiču, so sodelovali trije minerji, dva iz podjetja Marmor v Hotavljah in eden iz podjetja Tehnik Škofja Loka. Delo so opravili v rednem delovnem času po nalogu podjetja in v skladu z navodili pristojnih izvršilnih organov loške občine. Po dogodku pa so nekateri — skladno z metodami, ki smo jih že opisali v prejšnjih dveh številkah našega lista — začeli govoriti, da so minerji za to delo dobili tudi posebno nagrado. Govorice so bile različne. Nekateri so vedeli po- vedati, da so dobili vsak po 100 starih tisočakov, drugi spel, da so jih dobili 200 in spet tretji, da so jih dobili celo 250. Vse te govorice so seveda popolnoma izmišljene. To je samo del pritiska na — v tem primeru popolnoma nedolžne — ljudi, ki kaže na prave namene tistih, ki skušajo širiti nezadovoljstvo v zvezi z dogodki na Godešiču. Vsi, ki te izmišljene govorice razširjajo bodo ustrezno kaznovani. Menda je res to edini način, da se stopi na prste vsem tistim, ki neopravičeno jemljejo ljudem dobro ime. Komisija za delovna razmerja pri podjetju Avlopromet Gorenjska - Kranj razpisuje prosto delovno mesto — vodja delovne enote servisi avtobusov in tovornih avtomobilov — vodja delovne enote servisi osebnih avtomobilov — razporedili prometnik v mestnem in medkrajevnem prometu —- skladiščnik — več VK in KV avtomehanikov — vulkanizer — kolporter — prodajalec sladoleda - lučk POGOJI — pod točko 1 in 2 a) obratni inženir ali prva stopnja tehnične fakultete in tri leta prakse v vodenju obrata ali delavnice b) srednja tehnična šola in 5 let prakse v vodenju obrata ali delavnice — pogoji pod točko 3 a) prometni tehnik in tri leta praktičnega dela v prometu b) nepopolna srednja šola in pet let praktičnega dela v cestno prometni stroki — pogoji pod točko 4 a) srednja ekonomska šola in tri leta praktičnega dela v tej stroki b) VK delavec trgovske ali mehanske stroke in 5 let praktičnega dela v skladišču z avtomaterialom — pogoji pod točko 5 a) VK delavec mehanske stroke b) KV delavec mehanske stroke — pogoji pod točko 6 a) VK delavec vulkanizer in izpit za kurjača parnih kotlov — pogoji pod točko 7 a) uspešno končana osemletna osnovna šola Prošnjo z dokazili o zahtevanih pogojih je treba vložiti v tajništvo podjetja. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja niso zagotovljena. Razpis velja do preteka 15 dni po objavi v časopisu. Komisija za delovna razmerja MLADINA VSE GORENJSKE SLAVI MESEC POMLADI IN VESELJA Mesec mladosti na Gorenjskem Praznovanja v vseh večjih krajih — Množični pohod pod Storžič — Parada mladosti v Tržiču — Mladina pred mikrofonom na Bledu — Proslava rojstnega dne maršala Tita v gledališču Tone Čufar — Kranjski mladinci v Nišu V okviru proslav meseca mladosti, ki so se že pričele po Gorenjski, so pred nami še večje prireditve, ki se bodo zvrstile te dni po gorenjskih občinah. RADOVLJICA. Že dalj časa se pripravlja mladina na že tradicionalno prireditev »Mladina pred mikrofonom«, ŠKOFJA LOKA. Verjetno imajo v Škofji Loki najbolje izdelan program prireditev. Že dalj časa vabijo plakati na prireditve. Osrednje doživetje bo v torek, ko bodo ob 13.05 uri sprejeli na mestnem trgu zvezno štafeto mladosti. V nedeljo, 15. maja ob 9. uri bo na Kranccljnu srečanje članov Počitniške zveze Gorenjske. Popoldan ob 16. uri bo mladinski ples v telovadnici osnovne šole v Škofji Loki. Zanimiv bo tudi prikaz kulturne dejavnosti mladih v soboto ob 20. uri v gledališču in tekmovanje mladih (22. maja) za prehodno zastavico LTH v streljanju, šahu in namiznem tenisu na Trati. KRANJ. V kranjski občini računajo, da se bo številnih manjših prireditev udeležilo okoli 2.500 izvajalcev. 24. maja bo v Delavskem domu medobčinska revija mladinskih pevskih zborov, na kateri bo nastopil tudi simfonični orkester iz Kranja. Na dan mladosti bo v kinu Center večer zabavne glasbe, na katerem bedo nastopali nekateri znani pevci. JESENICE. Centralna proslava meseca mladosti bo 25. maja v gledališču »Tone Cufar« na katerem bosta nastopila Gimnazija in Glasbena šola. Na predvečer (24.) bo pred gimnazijo taborni ogenj s kulturnim programom. Prva večja prireditev pa bo že v četrtek, ko bosta prikazali osnovni šoli »Tone Cufar« in »Prežihov Voranc« v gledališču svojo telesno in kulturno dejavnost. ki bo prihodnjo soboto v Kazini na Bledu. Pet mladinskih tročlanskih aktivov in ekipa JLA iz Bohinjske Bele bodo odgovarjali na tri teme: hokej 66, Gorenjska med NOB in France Prešeren. Med pro- gramom bodo zabavne točke, po zaključku pa mladinski ples. V mesecu maju bodo v občini izvedena športna tekmovanja med mladinskimi aktivi v šahu, streljanju in nogometu. ^ TRŽIČ. Praznovanje v Trži-ču poteka predvsem v znaku dveh največjih prireditev. 21. maja bosta tovarniška mladinska komiteja BPT in Peka organizirala množični pohod po partizanskih poteh pod Storžič, na sam dan mladosti pa bo po ulicah Tržiča »Parada mladosti«. Poleg teh prireditev bo, kot drugod, še cela vrsta manjših, med katerimi pa moramo posebej poudariti že tradicionalni kriški športni teden, ki bo od 22. do 29. maja. P. Čolnar Sekunde so odločale Komite mladine Železarne Jesenice je pred kratkim organiziral javno oddajo o razvoju in pomenu OF na Slovenskem. Tćkmovanja, ki je bilo v počastitev 25. obletnice OF, se je udeležilo sedem ekip. Čeprav se je videlo, da so organizatorji vložili precej truda za uspešno izvedbo oddaje, v samih propozici-jah niso bili jasni. Pet ekip je na vsa vprašanja odgovorilo pravilno, vrstni red pa so določale sekunde, ki so jih ekipe uporabile za premislek. Tako je drugoplasirana ekipa bila samo za eno sekundo za prvo, razlika med prvo in četrtoplasirano ekipo pa je bila samo pet sekund. Prvo mesto so osvojili mladinci tehnične srednje šole — metalurški oddelek — v sestavu: Franc Jeklar, Ljubo Jasnič in Franc Voga. Drugo mesto je zavzela ekipa rudnika Mežice, tretje gospodinjska šola Jesenice, četrto martinarna Jesenice, peto Železarna Ravne, šesto Javor-nik I in sedmo poklicna industrijska šola. Novosadski sejem kmetijstva Na njem bo sodelovalo 1300 razstavljavcev iz 20 držav Novii Sad, 14. maja. — Danes bodo odprli v Novem Sadu 33. mednarodni sejem kmetijstva, na katerem sodeluje nad 1300 razstavljavcev iz 19 držav in Jugoslavije. Poleg tradicionalnih razstavljavcev bodo na sejmu letos prvič uradno sodelovale firme iz ZDA, Kanade in Nizozemske. Kmetovalci iz Jugoslavije in Kanade bodo v štirih sejemskih hlevih pokazali skupno 1200 glav plemenske živine. Hkrati bo na novosadskem. sejmu tudi avkcijska prodaja plemenske živine. # Več naših zunanjetrgo- # vinskih podjetij bo omo- # gočilo jugoslovanskim % kmetovalcem, da bodo ne-® posredno lahko kupili © majhne traktorje na noji vosadskem sejmu za di-© narje in devize. Podjetje O »Agro-Vojvodina« bo nu-Q dilo na primer okrog sto O majhnih traktorjev sov-© jeiske proizvodnje za di- # narje. Prve tri ekipe so dobile denarne nagrade, 20.000, 15 tisoč, 10.000 S din, vsi nastopajoči pa zbornik Jeklo in ljudje, j. v. Nov most na »Slim m Pred kratkim so vaščani Mlinega na Bledu razpravljali o gradnji mostu čez Savo Bohinjko. Na desnem bregu Save imajo namreč gozdove in pašnike, do katerih ne morejo, ker je stari most, popolnoma dotrajan. Zato so prosili za pomoč občino in predstavnike JLA. Predsednik radovljiške občine Franc Jere jim je obljubil, da bodo dobili potrebne železniške? tračnice, cement in nekatere druge tehnične pripomočke. IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Go renjski tisk« Kranj, Koro ška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Sta neta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8 Tekoči račun pri NB v Kranju 51511135. Telefoni redakcije 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21 897 Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dl narjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Cena po sameznih številk 0.40 n. d ali 40 s d Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. ali 40 s. d, za nenaročnike 0.56 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo 03