čevljar OBČINSKA KNJIŽNICA Ig^pj, 64-290 TRŽlČ_____ febril«. I«ri%r glasilo delovne organizacije tovarne obutve H w ■ w trzic ZAKLJUČNI RAČUN 1978 V mesecu februarju je čas, ko dokončno ugotavljamo rezultate našega dela in odločamo o dokončni razporeditvi doseženega dohodka. Preteklo leto je bilo za nas še posebno pomembno, saj je bilo to prvo leto spremenjene samoupravne organiziranosti obenem pa to že 75. leto obstoja naše delovne organizacije. O doseženih uspehih in neuspehih prav sedaj teče javna razprava v vseh sredinah naše delovne skupnosti, podlaga za to razpravo pa je podana informacija z vsemi najpomembnejšimi podatki, kakor je objavljeno v posebni številki Čevljarjevih obvestil. Po končani razpravi bodo delavski sveti oblikovali dokončni predlog razporeditve doseženega dohodka, o katerem bomo odločali na zborih delavcev in obenem sprejemali tudi odločitve za naše bodoče delo. Kateri so najpomembnejši podatki iz zaključnega računa? Kot običajno, bomo tudi tokrat veseli vseh uspešno opravljenih nalog, več pa bomo razpravljali o vzrokih, da nekaterih naših ciljev nismo dosegli in tako, tudi z aktivno razpravo in sprejetimi odločitvami vplivali, da bo naš jutri še boljši. Ce najprej omenim rezultate proizvodnje, potem ugotavljam, da letnega količinskega plana sicer nismo dosegli, vendar smo pa v poprečju v posamezni izdelek vložili več dela. Več bomo morali še storiti, da bo priprava proizvodnje kvalitetnejša in pravočasna, v proizvodnji pa kvalitetno izvršiti vse potrebne operacije dela. Tako bo izdelkov druge kvalitete manj, vsi naši kupci pa bodo zadovoljni s kvaliteto. Preteklo leto je bilo zelo uspešno na področju prodaje obutve, saj smo v naših prodajalnah prodali 6 % več kot pred letom. Nekoliko slabša je bila prodaja drugih izdelkov, tako po obsegu, kot tudi v pogledu donosnosti. Izredne rezultate smo dosegli na področju izvoza, saj smo prodali na konvertibilno področje 8 % več parov čevljev in dosegli vrednost tega izvoza 12,586.279 ZDA $ kar je 52 % več kot leto prej. Ne samo, da smo daleč presegli vse širše družbeno postavljene cilje v pogledu rasti izvoza, ampak smo uspeli doseči tudi ugodnejšo donosnost te prodaje, obenem pa je to tudi prvo leto ko je naša zunanjetrgovinska bilanca aktivna. Primerljivega dohodka smo v preteklem letu dosegli 40 % več kot leto prej, za 32 % pa je bila večja tudi proizvodnost, merjeno kot primerljiv dohodek na zaposlenega. Tudi v primerjavi s planom je bil dosežen dohodek za 8 % višji, čisti dohodek pa 9 %. Največ je porasla poraba dohodka za obresti, kar seveda pomeni, da moramo gospodarneje uporabljati sredstva, oziroma imeti stalno skrb za zaloge, da bodo samo take, kot so potrebne za naš obseg poslovanja. Za osebne dohodke smo porabili 75,7 % čistega dohodka in tako tudi porabili dovoljena sredstva za ta namen. Povprečni osebni dohodek je bil v preteklem letu 26 % višji kot leto prej. Na zborih delavcev bomo odločali o razporeditvi preostalega dela čistega dohodka, kateri je sicer 8 % večji od načrtovanega, vendar bomo morali v sklad skupne porabe nameniti kar dvakrat toliko kot pred letom, če želimo izpolniti vse obveznosti po sprejetih samoupravnih sporazumih in naših internih aktih. Tudi pri skupni porabi moramo biti gospodarni, da bi tako ostalo še del čistega dohodka za nove investicije, katere načrt ujemo za letošnje leto. V tem sestavku so le najpomembnejši podatki, v naslednji številki Čevljarja pa bodo podani še vsi potrebni podatki, in obširneje obrazloženi, kot je to običajno za zaključni račun. Analiza dosežnih rezultatov bo obogatena tudi s sprejetimi sklepi in odločitvami na organih upravljanja in zborih delavcev, mislim pa, da so nam doseženi rezultati dobra spodbuda za nadaljnje delo in prizadevanje k doseganju že postavljenih novih ciljev. Franc Grašič IDEJA VREDNA POHVALE IN POSNEMANJA Poslovalnica Kranj III-GLOBUS ima na zalogi večjo količino moške in ženske obutve MONITOU, ki se kljub ugodni ceni in primerni kvaliteti ne prodaja tako dobro. Da bi pospešili prodajo, so na celo stojalo ob hojnici za kupce razstavili omenjeni model v vseh barvah in velikostnih številkah s primernim napisom o ugodni ponudbi. Dobra reklama — zagotovljen uspeh. Ideja je bila kronana z uspehom, saj so že prvi dan kljub nesezoni za ta artikel prodali že več parov, kot prej celo dekado. Idejo je vredno posnemati tudi drugih prodajalnah za ta, ali pa katere druge manj prodajne modele. Milan Jazbec Poškodovana ograja na dvorišču pred skladiščem. Je bila nesreča ali objestnost? FUNKCIJA PLANIRANJA V preteklem obdobju je bilo veliko govora o boljši pripravi, boljšem planiranju, krajšem ciklusu proizvodnega procesa, manjših zalogah, izvrševanju planskih nalog in o kvaliteti proizvoda. Pa vendar vidnih izboljšav ni, seveda če gledamo s kritičnega stališča. V članku se bom izognil prve faze, ki bistveno vpliva na omenjena problemska področja. To je faza sestave programov. Dotaknil se bom le funkcije planiranja fizičnega obsega proizvodnje. Funkcija planiranja ima velik vpliv na celoten proces poslovanja. Omenil bom samo tehnično izvedbo plana, ki je sestavni del planiranja. V sedanjem planiranju je bil sestavni del plana: — letni plan — sezonski plan — dekadni plan — dnevni plan Najmanjša enota v planu je 10 parov. Spremlja jo dokument vse od priprave materiala do skladiščenja gotovih izdelkov. Zaradi boljšega poslovanja fizičnega obsega proizvodnje obutve, se v prvi fazi, to je postopno v sedmi dekadi, spremeni najmanjši element, ki predstavlja 10 parov. V spremenjenem sistemu planiranja so: — letni plan — sezonski plan — dekadni plan do leta 1980 (drseče planiran) — dnevni plan se spremeni v tedenski plan — deset parski plan se spremeni v 120 parski plan, ki vsebuje celotni Sortiment. Začasno zaokrožimo na 10 parov ( 12 x 10) Tak način planiranja ima več prednosti: — kompletiranje sortimentov v skladiščih — manjše število kombinacij v proizvodnji — dvanajst krat manj porabljenega papirja — lažje spremljanje izvrševanja planskih nalog Otežujoči pogoji pa so: — potrebna je boljša priprava — potrebna je boljša organizacija — večja vestnost pri izvajanju organizacijskih postopkov — vpliv kvalitete proizvodov Navedene spremembe so pomembne prednosti, in zato je bila odločitev, da se otežujoči pogoji odpravijo, tudi sprejeta. Zaporedje planiranja: 1. Začasno bomo planirali po dve dekadi istočasno, to je sedanji postopek. V dekadi bo v eni kombinaciji 1200 parov. 2. Dekade se sestavijo po montažnih oddelkih, kar je osnova za skupno število parov v dekadi. To število se porazdeli po 120 parov tolikokrat, da je seštevek približno enak sedanjemu planu (17X 120 2040 parov). 3. Dve dekadi, ki sta planirani istočasno, se delita na štiri dele (del predstavlja plan za pet delovnih dni). Ta sprememba je zaradi starta proizvodnje, ki naj bi bil zagotovljen s potrebnimi materiali, sestavnimi elementi in orodji. 4. Petdnevni plan bo sestavljen pet delovnih dni pred startom in dodatnih sprememb ne bo možno upoštevati. 5. V petih dneh bo pripravljena celotna dokumentacija za proizvodnjo v vseh TOZD in kooperantih. 6. Za 120 parov bo samo en dokument, ki pa bo spremljal proizvodni proces do skladišča gotovih izdelkov. Iz opisanih postopkov je razvidno, da zahteva tak način boljšo pripravo. Vsi TOZD in kooperanti bodo morali paziti, da bo dnevni nalog izvršen po tako imenovanih »BLOKIH« (blok 120 parov). Bloki bodo označeni s startnim tednom in tekočo številko. (7 teden 001 7001). Oznaka bloka je osnovni podatek za vsa poročila o izvršenih nalogah. Prav tako bo potekala izdaja materialov iz skladišč po blokih. Celotne komunikacije tečejo s poudarkom BLOK. Ta članek ni namenjen pojasnjevanju celotnega procesa poslovanja, ampak se s tem začenja široka razprava o spremenjenih pogojih spremljanja proizvodnje. Razgovori potekajo v razvojnem sektorju z vodji TOZD in direktorji kooperantov. Obejnem pa vabim k sodelovanju tudi vse, ki kakorkoli sodelujejo v procesu priprave in proizvodnje. Uspešno sodelovanje v procesu priprave je osnova za uspešno izvrševanje. VODJA RPS Anton Simonič ing. org. dela OGLED TOVARNE PEKO Tovarna PEKO je nastala že v 19. stoletju. Zgradil jo je znani čevljar Peter Kozina. Najprej je bila to samo ena, a še ta majhna stavba. Sčasoma se je stavba večala. S tem večanjem je dosegla sedanje stanje dveh velikih stavb. V teh dveh stavbah dela nad dva tisoč delavcev. Kratica PEKO je v starih časih pomenila Peter Kozina, danes pa kratica pomeni Proizvodnjo Elegantne Kvalitetne Obutve. 26. decembra 1978 smo si učenci našega razreda ogledali tovarno. Pri vhodu nas je vratar napotil v recepcijo. V recepciji nam je tovarišica Milka Meglič povedala nekaj uvodnih besed. Po končanem poklicnem svetovanju nam je vodič razložil, katere oddelke si bomo ogledali. Najprej je bila na vrsti gumama. V njej »pečejo« podplate. Mešajo sestavine, ki jih vsebuje podplat. V gumami je velik hrup, vročina in slab zrak. Po dvorišču smo odhiteli do odelka, kjer izdelujejo pete. Stroji so novejše proizvodnje. V stroj da delavec kos plastike, pritisne na stikalo in stroj se zapre. Cez nekaj sekund pobere delavec iz stroja pete. Tukaj je prav tako slab zrak. Zatem smo odšli v tretje nadstropje, kjer krojijo usnje. Tu je bilo že manj hrupno. Ogledali smo si tudi sekalnico, kjer na kopita prebijajo Danes gremo gledat kje dela očka in mamica. usnje. Za prebijanje imajo posebno pištolo, ki takoj, ko pritisneš na gumb, iztrebi žeblje. Nadstropje niže je šivalnica. Tukaj šivajo in sestavljajo zgornje dele čevljev. Pot nas je vodila skozi orodjarno, kjer smo si ogledali razna rezila, orodja, ki služijo pri obdelovanju čevlja. Stopili smo skozi lesena vrata in že smo se znašli v električni delavnici. Električarji popravljajo električne stroje, ki so pokvarjeni. Po končanem ogledu smo se zahvalili vodniku in odšli. V tem šolskem letu bomo imeli še nekaj ekskurzij v tržiške tovarne, ki sodijo v okvir poklicnega usmerjanja. Roman Roblek 7. b Tovarni PEKO se zahvaljujemo, ker nam omogoča seznaniti se z delom v njenih oddelkih. N ovinarski krožek Osnovne šole Heroja Bračiča v Bistrici KAKO CENIMO ZAPOSLITEV IN DELO Tvornica cipela »Borka Levata« predvideva, da bo v letu 1979 povečala svoje kapacitete in razširila asortiment svojih izdelkov, v kar bo vložila 30 milijonov. V vasi Krivopaštani blizu Prilepa bodo odprli nov obrat. Investicija bo znašala 10 milijonov dinarjev. Del teh sredstev so zbrali delavci iz Krivopaštanov in okoliških vasi, ki bodo z vplačanim deležem v višini 50 tisoč dinarjev prišli do zaposlitve. Vložena sredstva bodo vlagatelji dobili vrnjena po petih letih in se bodo obrestovala s 5 %. To novico objavljamo zaradi tega, da bi naši delavci videli, kakšna prizadevanja in žrtve so potrebne, da se odpirajo nova delovna mesta v manj razvitih krajih, in kako si morajo ljudje prizadevati, da si zagotovijo svoj življenjski obstoj. Primerjajmo naša gledanja in naš odnos do zaposlitve in do dela. VZROKI ŠTEVILNIM REKLAMACIJAM 75-letnico podjetja smo želeli zaključiti z dobrimi poslovnimi rezultati, boljšo proizvodnjo in prodajo ter s kvalitetnejšo obutvijo. Ce nam je vse ostalo do neke mere uspelo, se s kvaliteto proizvodnje nikakor ne moremo pohvaliti. Število defektne obutve v sami proizvodnji se je povečalo, še bolj pa so se povečale reklamacije. Le-te so večje za 27 % v primerjavi z letom prej. To vprašanje ne bi toliko poudarjali, če ne bi večina napak izhajala iz našega dela. Navajam najvažnejše napake in udeležbo leteh v celotnem številu reklamacij. 1. Odlepljenje podplatov je udeleženo s 37 %. Pojavlja se skoraj v vseh oddelkih enakomerno, čeprav pri teh napakah prednjači oddelek 520, kjer je udeležba reklamacij zaradi odlepljenja 50 %. Ali res ne moremo z boljšim delom in kontrolo kvalitete lepljenja in lepila to napako omejiti, če že ne odpraviti? Posebno še zato, ker se le-ta že več let pojavlja kot ena izmed največjih napak. 2. Počeno zgornje usnje je v skupnih reklamacijah udeleženo z 38 %. Ta napaka je prav gotovo v naj večji meri posledica slabe kvalitete usnja. Menim, da bi bilo precej teh reklamacij manj, če bi bolj pazili pri izrezu podloge. 3. Nova napaka, ki je udeležena pri vseh reklamacijah s 15 % pa je odpadanje peta pri škornjih. Ta napaka nam poleg odlepljenih podplatov povzroča največ preglavic, saj stranke niso pripravljene čakati na popravilo. Tu nam je ušlo preko milijon dinarjev (novih). Vzrok niso bile samo premehke pete, temveč malomarno delo. Veliko peta na škornjih ni bilo pritrjeno ne z vijakom in ne z dodatnimi žeblji. Še več pa je bilo takih, da so bili pritrjeni samo z vijakom in brez žebljev ali pa obratno. Ali delavec, ki je to fazo izpustil, ve, kakšno škodo je imelo podjetje zaradi neopravljene faze dela? Ostale napake z zgoraj omenjenimi niso tako številne, zato jih posebej ne navajam. Police v reklamacijskem oddelku so vedno polne. Posebej poudarjam problem popravila reklamirane obutve v tovarni. Prodajalec prepriča kupca, da pristane na popravilo čevljev, nanje pa čaka tudi 15 ali tudi več dni. Da pa bi bila mera polna, popravilo v več primerih ni kvalitetno opravljeno. Mnogo primerov je bilo, da je stranka, ki je čakala na popravilo peta 15 do 20 dni, pri prvi ponovni nošnji prišla domov brez pete. Tako stranko bomo zelo težko ponovno prepričali, da bo čevlje kupila pri nas. Zamislimo se in se vprašajmo, če bomo ob takem delu lahko dosegali primerne rezultate in boljše osebne dohodke. Milan Jazbec AKCIJSKI PROGRAM DELA IN NALOG SINDIKATA OOS so morale v mesecu januarju izdelati akcijske programe dela. Konferenca OOS Peko je program dela in nalog za leto 1979 prilagodila dokumentom sprejetih na 9. kongresu ZZS in 8. kongresu ZSJ, programu dela RS ZSS in programu dela OS ZS TRŽIČ. Eno osnovnih vodil za nadaljnje delo OOS so vsekakor še vedno aktivnosti na področju uresničevanja določil zakona o združenem delu. Naloge v nadaljnjem delu konference OOS in OOS v posameznih TOZD za leto 1979 so: — ocena dela OOS v letu 1978 (vse OOS v TOZD) — izdelava ocene uresničevanja ZZD do 31. 1.1979 — izdelava programa dela OOS do 31. 1.1979 — izvedba dodatnih volitev (delegacije — samoupravni organi) — javne razprave o sindikalni listi 1979 (v mesecu februarju) — obravnavanje plana SSP za leto 1979 — delo OOS na družbenopolitičnem področju, povezovanje z ZK in ZSMS, ter drugimi samoupravnimi organi — izdelave akcijskega programa za uresničevanje ZZD v TOZD — poživitev dela, sindikalnih skupin v TOZD in celotni prodajni mreži (TOZD MREŽA) — organiziranje novih OO v TOZD OBUTEV — sodelovanje z OOS TOZD TRBOVLJE in TOZD BU-DUČNOST — položaj TOZD (delovna disciplina, medsebojni odnosi) — naloge na področju krepitve položaja in vloge delavcev pri odločanju Skladišče gotovih izdelkov: Prevzem obutve — delo na področju stanovanjske problematike, zdravstvenega varstva, problematike zaposlovanja, obveščanje delavcev, planiranja, svobodna menjava dela, inventivne dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite — organiziranje javnih razprav, zborov delavcev in referendumov pri sprejemanju samoupravnih aktov, družbenih dogovorov, planiranju, področju dohodkovnih odnosov in samem nagrajevanju — krepitev delegatskega sistema, uveljavljanje delegatskih odnosov v ZD — uveljavljanje delavske kontrole, kadrovske politike, štipendiranje — izobraževanje zaposlenih in izobraževanje družbenopolitičnih delavcev ter delegatov — športno rekreativna dejavnost v DO Peko, nastavitev delavca za opravilo del in nalog na področju športno rekreativne dejavnosti. Poleg aktivnosti na področju uresničevanja določil ZZD in realiziranja sklepov in stališč sindikalnih kongresov teh programov RS ZSS in OS ZS TRZlC se v program vključujejo še naslednje naloge: — v zimskem času organiziranje raznih športnih tekmovanj — izvedba smučarskih tečajev — praznovanje 8. marca — Dneva žena — organiziranje letnega oddiha v času dopustov — vključitev v praznovanje dneva OF in 1. maja — praznika dela — organiziranje proslave na Čevdrcah — Dan zmage — organiziranje športnih tekmovanj v letnem času (udeležba na letnih igrah - USNJARIJADA - SUŠTARIJADA) — vključitev v praznovanje Dneva borca in Dneva vstaje — sodelovanje z graničarji karavle KOKRŠKI ODRED — krvodajalska akcija — pomoč pri nabavi ozimnice — praznovanje Dneva republike — organiziranje ogledov kulturnih in drugih prireditev — organiziranje dedka Mraza — sodelovanje z drugimi OOS v občini in izven nje. V svoje delo bodo OOS vključile tudi reševanje športnih problemov in urejanje vprašanj na aktualnih področjih znotraj DO in v posameznih TOZD. Kot vidimo je to precej obsežen program dela, ki zahteva tako od posameznih OOS kakor tudi od konference OO aktivno družbenopolitično delo in aktivno delo samih sindikalnih aktivistov. Rezultate, oziroma realizacijo teh nalog pa bomo lahko ocenjevali na koncu vsake akcije, skupni rezultat dela OOS pa konec leta. JANEZ DACAR MLADINSKA STRAN • MLADINSKA STRAN MARKSISTIČNI KROŽEK - KAJ JE TO? Na začetku: to ni kakšen bav-bav ali kakšna super učena reč. Sicer pa pri nas, v Peku, marksistični krožek kot eden od načina dela ZSMS že kar precej časa dela. Pravzaprav životari, če upoštevamo, da nas je v Peku skoraj 1000 mladih, študijskih sestankov v okviru krožka pa se udeleži 20 mladink in mladincev. In če jih ob obvestilih v Čevljarju, po ozvočenju ter v Čevljarjevih obvestilih toliko sploh pride na krožek, je že pravi uspeh. Namen tega prispevka pa ni ta, da bi (spet) kritizirali na splošno neaktivno mladino v Peko, pač pa, da vsem, ki berejo Čevljarja, pokažemo, kakšen je sploh naš marksistični krožek. To je predvsem oblika dela v ZSMS, v kateri se mladi dobivajo prostovoljno. V krožku se pogovarjajo o marksizmu kot nazoru o svetu, o aktualnih dogodkih, o teoriji in praksi socialističnega samoupravljanja, na osnovi konkretnega problema skušajo marksistično analizirati nastalo situacijo in z nakazano rešitvijo pomagati vodstvom naših sedmih osnovnih organizacij ZSMS ter koordinacijskemu svetu pri akciji. Veliko stvari je naštetih v prejšnjem stavku, a če bi krožek delal tako, kot je treba in kot bi se spodobilo, bi bil prejšnji stavek daljši še za kakšnih pet vrst. Tako pa ni — iz enostavnega razloga, ker so napisane bolj stvari, ki bi jih krožek moral delati, kot pa stvari, ki jih mladi v krožku počno. Ker so sestanki krožka pri nas precej redki ali pa maloštevilni, razprava ne doseže prave vsebine. In kako poteka študijski sestanek? Eden od članov krožka pripravi temo. V knjižnici v Peko ali osrednji tržiški knjižnici ali pa na občinski konferenci ZSMS je veliko knjig o vsaki tematiki, ki je zanimiva za mlade. Torej, nekdo pripravi temo in izdela krajši referat. Tega na krožku poda kot uvod v razpravo. Na osnovi njegovih misli potem steče diskusija o problemu, včasih vroča, včasih pa komaj-komaj. Bistvo pa je v tem, da se na takšnem sestanku nekaj naučimo. Nekaj je treba zapisati: pred desetimi, dvajsetimi leti so marksistični krožki delali več ali manj le v srednjih šolah, pa še to v tretjem ali četrtem letniku (gimnazije). Je že tako, da smo marksizem razumeli kot nekaj strašno težkega in zoprnega, oziroma nekaj, kar lahko razumeš le, če najmanj deset let guliš šolske klopi. Od 9. kongresa ZSMS naprej skušamo marksizmu dajati bolj življenjsko podobo: marksistične krožke želimo organizirati v vsakem kolektivu, krajevni skupnosti, karavli, šoli, vanje pa vključiti mlade in starejše. Kajti, celotna naša družba je grajena na načelih marksizma in prav je, da ta marksizem spoznamo malo bolje. Tako nam bodo stvari bolj jasne, družbe ne bomo videli le na razdalji od »štedilnika do postelje«, kot pravimo, pač pa kot celoto medčloveških odnosov. Tako delovanje po krožkih se počasi, a vztrajno razvija. Vsakega, ki prebira ta članek, vabim na naša redna srečanja, o katerih obveščamo preko vseh možnih sredstev. Z enim problemom se namreč srečujemo pri delu — poleg maloštevilnosti udeležencev: smo v zadregi pri sestavljanju programa. Imamo sicer lep program na papirju, a na osnovi konkretnih želja članov krožka bi želeli vključiti teme, ki nas res zanimajo. In če bi te teme poznali, bi lahko na naš krožek povabili strokovnjake iz Peka ali od drugod, morda priznane družbenopolitične delavce, predavatelje itd. Skratka, krožku bi dali vsebino, ki bi pritegnila nekajkrat več kot 20 ljudi. Sedaj pa smo v dilemi: ali bo tema »minulo delo in nagrajevanje« pritegnila dovolj poslušalcev. Ce na vabilo napišemo, da se bomo pogovarjali o dialektiki, je običajno tako, kot bi nekoga zbodel — takoj najde izgovor, da ga ne bo. Pa mi lahko verjamete, da ta dialektika ni nikakršen deseteroglavi zmaj, pač pa del našega življenja. Vsak dan smo povezani z dialektiko, dialektično razmišljamo itd. — samo velikokrat premalo, preozko. Tudi naši osebni dohodki nosijo v sebi težko dialektiko: najhujša je v tem, da če slabo delamo, bomo slabo zaslužili. Skratka, tiste »hude« stvari v marksizmu, ki se jih večina nekako boji, sploh niso nič strašnega, pač pa nekaj, kar je treba spoznati, se naučiti za to, da bo naše razumevanje sveta in življenja lažje. Marksistični krožki so idejna jedra delovanja mladinske organizacije. Ugotavljamo, da v DSSS ter Komerciali OO ZSMS ne delata, drugod pa tudi ne preveč briljantno. Morda tudi zato, ker se veliki večini mladih zdi, da stvari ne razumejo in rajši ne pridejo na akcije, sestanke. Pa ni tako težko razumeti socialističnega samoupravljanja — treba je veliko volje, malo prostega časa za študij in udeležbo na študijskih sestankih, pa bo šlo. Možnosti vsekakor obstajajo — samo poiskati jih bo treba. Lepo bi bilo, če bi bil naš marksistični krožek prihodnjič bolj množičen in zlasti bolj ustvarjalen, da bi se v razpravi o takšni ali drugačni tematiki naučili nekaj za boljše delo in življenje. Šulgaj Zdenko občinski center, marksističnega krožka IZOBRAŽEVANJE MLADINE Koordinacijski odbor ZSM delovne organizacije Peko je organiziral dvodnevni izobraževalni seminar za mladinske aktiviste. Seminar je bil v domu pod Storžičem, udeležilo pa se ga je 50 mladincev iz OO ZSM TOZD OBUTEV, GUMOPLAST, POLI-URETAN, MREŽA, KOMERCIALA, ORODJARNA in dva delegata OO ZSM delovne skupnosti skupnih služb. Seminarja sta se udeležila tudi dva mladinca iz TOZD TRBOVLJE in en mladinec iz KS Bistrica. Žal se seminarja niso udeležili mladinci iz TOZD BUDUCNOST, čeprav smo jim pravočasno poslali vabila. Seminarju so prisostvovali tudi predsednik OK ZSM Tržič tov. Marko Valjavec, sekretar OK ZSM tov. Darko Truden, predsednik komisije za idejnopolitično dejavnost pri OK ZSM tov. Vinko Golmajer in tov. Ludvik Perko, kot star mladinski aktivist. V prvem delu seminarja so nas predstavniki OK ZSM Tržič, ki so bili delegati na X. kongresu ZSMS v Novi Gorici, seznanili s potekom kongresa in s sprejetimi kongresnimi dokumenti. Sekretar OK ZSM tov. Darko Truden je podrobneje opisal sodelovanje mladine iz Tržiča z zamejskimi Slovenci v Avstriji. Kot obmejna občina smo nekako dolžni tesneje navezovati stike z našimi rojaki na tujem in jim s tem pomagati v njihovi dolgi borbi pri uveljavljanju svojih pravic. Zatem je predsednik komisije za IPD tov. Vinko Golmajer govoril o družbenoekonomskih odnosih v OZD in vlogi OO ZSM pri graditvi teh odnosov. Poudaril je, da mladi še vedno nimamo pravega vpliva v OZD pri graditvi družbenoekonomskih odnosov, in da bodo morale OO v bodoče narediti več na teh osnovnih področjih delovanja. Potrebno bo bolj aktivno sodelovati v razpravah pri neposrednih načinih odločanja delavcev. Nujno bo temeljito razpravljati o problemih, ki jih imajo mladi v svojih sredinah, to so: stanovanjska problematika, dohodkovni odnosi in nagrajevanje po delu, možnosti dodatnega izobraževanja in štipendiranja, medsebojni odnosi, odnosi mojster-delavec, planiranje proizvodnje, prispevne stopnje, pogoji za delo, delovna disciplina, novatorstvo in stimulacija izboljšav. V razpravi, ki je sledila, so bili nakazani problemi in tudi načelne smernice za reševanje le-teh. Nekaj važnejših povzetkov iz razprave: — Delegati OO POLIURETAN IN OBUTEV so poudarili, da je premalo časa za izvedbo temeljitih razprav na zborih delavcev, razprave in poročila pa so po navadi premalo konkretna in jasna. Same razprave pa se izključno usmerjajo tako, da je edino pripravljeni predlog pravilen. Redkokdaj se predlog neposrednega proizvajalca poskuša analizirati in potem upošteva. — Delegati iz istih OO so poudarili, da je za delavce nespodbudno slabo planiranje in priprava proizvodnje. Vse prevečkrat se dogaja, da med tednom ni dela, po drugi strani pa so delovne skoraj vse sobote v mesecu. — Delegati iz OO ZSM TOZD ORODJARNA so nakazali problem družbenopolitičnega usposabljanja in opozorili, da je slednjega še premalo. Narobe pa je tudi to, da se tisti, ki končajo razne šole, tečaje in seminarje, ne vračajo nazaj v neposredno proizvodnjo, kjer konstantno ugotavljamo pomanjkanje kadrov. — Problem, kot je zaposlovanje mladih kadrov, nagrajevanje po delu, ki se še vse preveč nanaša na delovno dobo, ne pa na konkreten prispevek posameznika. — V zadnjem času se opaža tudi izredno velika pasivnost mladih v odnosu do družbenopolitične aktivnosti. — Nakazan je bil tudi problem prostora za mlade v Tržiču. Mladi iz Peka smo obljubili, da bomo z vsemi silami sodelovali pri realizaciji te naloge, če bo seveda prišla v plan Sob Tržič, pa naj bo to s finančne plati in s prostovoljnim delom. V tretjem delu seminarja pa je govoril dolgoletni mladinski aktivist tov. Perko Ludvik o organiziranosti mladih v tovarni in njihov način dela iz svojih izkušenj, nakazal pa je tudi smernice, kako naj bi mladi v OO delali, da bi dosegli večje uspehe. Seminar je uspel in upamo, da bo mogoče organizirati več podobnih načinov izobraževanja tudi letos. Predvsem je spodbudno to, da se je marsikateri udeleženec seminarja prvič srečal s takim načinom izobraževanja, tako da smo s tem sigurno pridobili dovolj osnov za delo v OO. Sašo Uranjek DELAMO VARNO? Lani smo v vsej tovarni zabeležili 155 nezgod. Od tega na delu 117 nezgod (leto prej 77), na poti na delo in z dela pa 38 nezgod (leto prej 22). Številke kažejo, da smo po uspešnem letu 1977 spet padli na prejšnje povprečje. Če upoštevamo število zaposlenih, lahko rečemo, da se je poškodovalo 4% delavcev (v letu 1977 le 3%). Pri tem povejmo še to, da odpade na vsakega zaposlenega v tovarni letno 5 ur bolovanja zaradi nezgode na delu, na poti na delo ali z dela. Kljub raznim akcijam, ki smo jih v letu 1978 izvedli, je število nezgod naraslo čez število, ki je še lahko sprejemljivo. Če si ogledamo stanje v posameznih TOZD, je najslabše zaključil TOZD Orodjarna s 16 % poškodovanimi. Tudi ob upoštevanju najnevarnejšega dela je daleč prevelik odstotek poškodovanih. Delavci imajo za delo, ki ga opravljajo, ustrezno izobrazbo, kljub temu pa so vse prevečkrat premalo pozorni do poznane nevarnosti. V tej TOZD je ugotovljeno največ nezgod, ki so nastale zaradi kršenja določil varstva pri delu, kar pomeni, da ne bo odveč ponovno seznaniti vse s škodo, ki jo povzročajo vede. Z več kot 8 % poškodovanimi sledita TOZD Poliuretan in Gumoplast, kar je nekaj več kot lani, a kritičnega poslabšanja ni. To ne velja za TOZD Trbovlje, ki z enostavnim načinom dela dosega tak odstotek poškodb kot TOZD z nevarnejšim delom, oziroma ima povečanje iz leta prej za več kot 2-krat. TOZD Obutev in Budučnost imata pričakovano število nezgod. V TOZD Budučnost velik del teh odpade na nezgode, ki se pripete na poti na delo in z dela. Med njimi je bila v letu 1978 tudi smrtna žrtev. Previsok odstotek poškodovanih ima TOZD Komerciala, saj so skladiščni in transportni delavci v manjšini, a kljub temu je bilo v TOZD poškodovanih več delavcev kot je povprečje tovarne. Procentualno povprečje nezgod znižujeta DSSS in TOZD Mreža, kar pripisujemo vrsti dela. V ta opis niso zajete manjše nezgode v obliki ubodov, udarcev, opeklin in podobno, ki niso zahtevale bolovanja daljšega od enega dne. Zajeti nista tudi dve poklicni obolenji, ki sta biti registrirani v letu 1978. V TOZD Orodjarna je prišlo do poškodbe zapestja delavcu na rezkalnem stroju, v TOZD Obutev pa do okvare živca na komolcu pri stolpastem šivalnem stroju. Posebne omembe sta potrebni dve hujši nezgodi. V TOZD Obutev je delavki odbilo konico prsta na stroju za žigosanje steljk, v TOZD Orodjarna pa je delavcu na stroju za direktno brizganje podplatov močno stisnilo prste; na njih je ostala stalna posledica v obliki slabše gibljivosti in videza. Ne smemo ponovno viseti le na analizah, ki bi nam do potankosti razčlenili vzroke za slabo stanje v lanskem letu. Vzemimo za izhodišče dejstva, da ob ustreznem izvajanju varstva pri delu s tehničnega in medicinskega gledišča posvetimo več naporov v izobraževanje delavcev. Smer razvoja kaže, da so stroji vse bolje zaščiteni, proizvajalci postavljajo na trg varnejše stroje in tudi pri naših strokovnih službah je pohvalna smer, kjer se ne gleda več samo na nabavno ceno, kot na to, koliko ljudi bi lahko OTROŠKA LIKOVNA USTVARJALNOST V recepciji je razstava otroških likovnih del, ki so jih napravili po obisku v naši tovarni. Otroška likovna dejavnost si je v zadnjih letih pridobila velik ugled v svetu, o čemer nam govore številne mednarodne razstavne prireditve pa tudi druge manifestacije te vrste, od otroških likovnih kolonij do prireditev v stilu EX TEMPORE. Otroška likovnost postaja obenem predmet načrtnega proučevanja, saj gledamo v njej odmev ali ponovitev likovnega razvoja. stroj poškodoval, oziroma koliko stroškov in zastojev bo v zvezi z vgrajevanjem dodatnih zaščit. S tem so odpravljeni le objektivni vzroki za nezgode, ki zavzemajo le borih 10 % vseh poškodb. Kritično stanje povzročajo nezgode, ki so posledica napačnega ravnanja delavca. Del teh nezgod je vzrok neupoštevanja predpisov, več od teh pa trenutne napake, proti kateri je borba precej negotova. Nanje veliko vplivajo delovni pogoji v prostorih in odnosi med delavci. Kratek opis del s področja varstva pri delu v letu 1978: — V oddelku direktno brizgane obutve je bilo urejeno skladišče vnetljivih snovi in zgrajen poseben prostor za grelno ko-“ moro. Za pranje modelov je bila montirana kabina z odsesanjem. — Urejen je bil način transporta nevarnih snovi v TOZD Obutev. — Urejeno je bilo varstvo pri večjem premeščanju del v TOZD Obutev. — V Gumami je bil montiran mikser in s tem je rešen hud problem z nevarnim prahom. — V barvami TOZD Gumoplast se je usposobila avtomatska gasilna naprava, za bavarvno so bila izdana vsa soglasja pristojnih inšpekcij. — V barvarni TOZD PUR je stroj za razmeščevanje podplatov dobil ustrezno odsesavanje. — V mizarski delavnici je prišlo do razširitve delovnih prostorov. Rešila so se tehnična vprašanja s področja varstva pri delu v novih prostorih. — Vsi novosprejeti delavci so bili poučeni o nevarnosti na delu in po predavanju so opravili preizkuse znanja. — Vsi novosprejeti delavci in vsi delavci, ki morajo na občasne zdravniške preglede, so bili pregledani v naši ambulanti. — Nadmojstri, mojstri in preddelavci v TOZD Obutev in Poliuretan in Orodjarna so opravili seminar s področja varstva pri delu. — Opravljeni so bili večkratni pregledi oddelkov, za pomanj- kljivosti so bila izdana obvestila, na osnovi katerih so se nepravilnosti odpravile. b. R. 4,5“- ^-45 / ' 4/T-— 3^8""- 3,3 1970 71 72 73 74 75 \ \ 76 V/ 3,0 77 '4°C 71 število izgubljenih dni število nezgod pogostost nezgod KRAJ PRI OPATIJI -START IUCILJ MOTORUIH DIRK ZG. 5VIC. MESTO V kahtouu T1CIH0 TABORNIK AHI CA ŠIVIC WEVEUKA AHPERIE MEŠIČEK S TROSI, TR050VWK FRANCOSKI FILM. KOMIK IH REŽISER (JACQUES) TALISOVA OSVEl. PIJAČA 0RAUJE, ZORANA ZEMLJA PRINCIP ZLA IZ PERZIJSKE .AVESTE DRŽAVA V SEVER. AMERIKI MIRUJOČ PEL ELEKTROMOTORJA . peSec, MIMO- IDOČI A MEDICHICI IZRAZ ZA PRSNI KOS VOZHIK rikSe GORAV ARMENIJI 5KAHD1HAV SKOSMUČI STOLETJE AVTOR .AUKLOVE ZALE' STAROGRŠKI DRAMATIK (EVRIPID) ZAPUŠČIklA ZNAČAJ, ČUD KRAJ PRI ZA^ETČK AVTOCESTE KOUEC PRI ŠAHU VETER HA JADRANU SODOBNI BRAZILSKI PISATELJ (J0RGE) A A UA5 BOKSAR (MATE) TÖVARHA V TRŽIČU 1TALIJAH-SKA RTV PREVLEKA HA CESTI rauo- CELUIK 5R5KÈQOR-SKE VILE IV IUP(MED() VALVA (JAHA) MERGER LIDIJA VLADA TURSKIH 5ULTAU0V 0 PTIČJE PETJE nSKAR5K0 ZHAMEUJE VIJUGA HAD CRK0 SL.SL1KAR (LOJZE) v *>V PREDUJEM UAPLACllO IUDIJSK0 MESTO 5 MAHALOM M. IME (PEPČEK) rEP,5LA5T IJ05T KOUTAKT „IME ŠAHA PAHLAVIJA OBLIKA IMEHA EDVARD SILVA „FLIS ... SVEDRE PA PRI UMEI ELEKTRIČ VTIKAČ RIBIŠKA MREŽA HA PALICI AM. FILM REŽISER (FRITZ.) <4 utrdba Z OKOPI EMIL LVDVIGER u MESJo V JUZU) FRAHCIJI OBRODAUU L ODRTA KOŽA, PRA5KA MOŠKO IME DRUGO IME ZA MAVEC VEKALEC JOKALO PEUEČE VIH0 DOPISUJ ČEVLJAR' WESTR0- KOVklJAK Za zadnjo križanko smo dobili 120 rešitev. Nagrade je izžrebala naša sodelavka iz biroja za projektiranje (splošni sektor) Breda Jazbec. 80 din CERNILEC FRANC - orodjarna PUR 60 din POVALEJ FRIDA — izvoz 600 40 din KLANČAR ZVONKA - 523 20 din SUCHY ANKA - izvoz 600 20 din TERAN RUDOLF — skladišče got. izd. Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta HORVAT BORISA se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala delovni skupnosti Peko, OOS in OO ZK, sodelavcem TOZD PUR in šivalnice 512 za poslovilne besede, darovane vence in denarno pomoč. Žalujoča žena z otroki Rešitev današnje križanke pošljite v uredništvo do 28. februarja 1979. ZAHVALE Ob izgubi nadvse dobre mame MARIJE ZUPAN se sodelavkam v oddelku 512 iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izrečena sožalja. .... _ Milena Tomažič Ob smrti dragega očeta FRANCA ROZMANA se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam v oddelku 511 in modelirnica za denarno pomoč. Dana Stritih Ob smrti naše drage mame TEREZIJE KLEMENC se sodelavkam in sodelavcem v oddelku 512 iskreno zahvaljujeva za venec in denarno pomoč. Marija Klemenc in Ivanka Sedej Ob izgubi drage mame JOŽEFE KOVAČ se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka gumama in barvarna za denarno pomoč in izrečena sožalja. Kati Mekuč V SPOMIN BORIS HORVAT Kot hlapeča kaplja na dlani, kot odhajajoč dan, kot ugašajoča sončna svetloba, kot vse... tako minljivo je tudi življenje. Ostajajo pa sledovi, med njimi tudi tisti, ki si jih ti pustil med nami; vsakomur košček. Ti koščki sestavljajo mozaik naših spominov. Osemnajst let tvojega trdega dela je vtkanih v našo delovno organizacijo, ki si jo gradil in oblikoval skupaj z nami. Zato je prav, da ti ob tem žalostnem trenutku, ko se poslavljamo, še enkrat izrazimo priznanje in zahvalo. Spomin nate ne bo zbledel in v naših srcih boš prisoten s svojim delom in s svojo skromnostjo. Čeprav pade nova kaplja ter se zbudi nov dan in spet posije sonce in čeprav se vse znova poraja, bomo večkrat mislili nate. SLAVA TI, TOVARIŠ BORIS! Kolektiv TOZD POLIURETAN DELEGACIJA REPUBLIŠKE KONFERENCE ZSM V PEKO 31. januarja je obiskala našo delovno organizacijo delegacija sekretariata predsedstva republiške konference zveze socialistične mladine Slovenije, skupaj s člani občinske konference Zveze socialistične mladine Tržič. Delegacija je prisostvovala razširjeni seji predsedstva osnovne mladinske organizacije TOZD ORODJARNA. Razprava je tekla predvsem v smeri pregleda in programa dela te osnovne organizacije. Predsednik konference mladih delavcev pri republiški konferenci tov. Bojan Butolen in predsednik medobčinskega sveta ZSM za Gorenjsko tov. Srečko Nečimer sta poudarila, da je pri delu OO pomembna predvsem metoda dela, in da je treba mlade zainteresirati za delo in jim pripraviti tak program, ki bo zajel vse pereče probleme mladih v svojih sredinah. Opozorila sta tudi, da bodo v mesecih februar in marec tekle razpave o poslovnem poročilu za leto 1978. Razprave morajo biti temeljite bolj kot kdajkoli prej. Mladinska organizacija ne sme biti samo opazovalec, kadar se raz- pravlja o osnovnih gospodarskih tokovih delovne organizacije, ampak mora aktivno sodelovati v teh razpravah in mora doseči vsaj to, da neposredni proizvajalci čimbolj spoznajo osnovne usmeritve svoje delovne organizacije. Zavedati se moramo, da poslovna poročila zajemajo vse gospodarjenje od dohodkovnih odnosov do socialnoekonomske problematike v podjetju do delovanja družbenopolitičnih organizacij. To pa je vsekakor stvar, ki mora zanimati slehernega člana kolektiva. Samo ocena dela in program dela OO ZSM v naši delovni organizaciji ni bila najbolj »rožnato« prikazana, spodbudno pa je to, da mladi niso samo kritizirali svoje delo, temveč tudi nakazali, kako bodo reševali obstoječe probleme. S konkretnimi napotki in nasveti pa so prispevali tudi člani delegacije. Sašo Uranjek PRAZNIK RAČUNOVODSKIH DELAVCEV Vsako leto praznujejo na dan 1. februarja svoj stanovski praznik vsi računovodski in finančni delavci Jugoslavije. V letu 1945, ko so se odvijali zaključni boji za osvoboditev, je AVNOJ, kot takratno najvišje zakonodajno telo, sprejel 1. februarja odlok, da se na območju vse Jugoslavije uvede enotno računovodstvo in prav za ta dan so se računovodski in finančni delavci na svoji zvezni konferenci 26. 12. 1977 odločili, da ga praznujejo kot svoj praznik. Delo računovodsko-finančnih služb je prav gotovo družbeno pomembno. Poleg tega, da sledi in beleži vsa poslovna in finančna dogajanja, skrbi ta služba tudi za primerne analize, predvsem pa tudi za boljšo informiranost vseh delovnih ljudi in s tem tudi za sprejemanje enotnejših poslovnih in družbenih odločitev v samoupravnih in poslovodnih sredinah. Pomemben je tudi delež teh služb pri uporabi in pri pospeševanju kroženja vseh vrst finančnih sredstev. Tudi v Tržiču so računovodski in finančni delavci združeni v svojem društvu. Samostojno društvo so ustanovili pred osemnajstimi leti, dve leti poprej pa so bili vključeni v kranjsko društvo. Društvo skrbi predvsem za strokovni in družbeno-politični napredek svojega članstva. V obliki seminarjev in razgovorov pomaga člapstvu, da se seznanja z vsemi novimi spoznanji z njihovega področja, z novimi predpisi, ki urejajo njihovo delo in tudi z vsemi gospodarskimi in družbenimi gibanji v občini in na širših območjih. Pomembno poslanstvo opravlja društvo tudi na področju medsebojnega tovarištva in skrbi tudi za družabna srečanja. Pomembnost računovodskega in finančnega dela priznava in ceni vsa naša družba. Zato je prav, da se ob njihovem praznovanju zahvalimo vsem delavcem s tega področja tudi mpza opravljeno delo in jim ob čestitkah zaželimo tudi v bodoče še več uspešnosti in prispevkov pri nadaljnjem razvoju naše samoupravne družbe. Janez Kališnik NAŠI PETDESETLETNIKI ŠUŠKO PAVE, poslovodja iz poslovalnice Zadar. Orodjarji in obratni mehaniki so tudi navdušeni športniki. Sankaško tekmovanje je sicer odpadlo toda nič zato, bodo priredili pa TRIM akcijo s kolesi. ZAHVALE Ob odhodu iz delovne sredine — oddelek 521, se sodelavcem in sodelavkam zahvaljujem za lepo darilo, delovni organizaciji za spominsko knjigo in nagrado. Vsem sodelavcem želim mnogo delovnih uspehov. Marta Kunej-Jovanič Sindikalni organizaciji se iskreno zahvaljujem za obisk in darilo. Celotnemu kolektivu želim mnogo delovnih uspehov v letu 1979. Franc Povalej VOJAKI NAM PIŠEJO Najlepše se vam zahvaljujem za denarno darilo in čestitko ob novem letu, obenem vas prav lepo pozdravljam in želim še veliko delovnih uspehov vojak Marjan Perne iz Tolmina Zahvaljujem se vam za poslano glasilo. Tako sem se seznanil z novostmi v delovni organizaciji. Pozdrav od vojaka Jožeta Krevs Delavskim svetom TOZD in DSSS se iskreno zahvaljujem za podeljeno nagrado ob novem letu. Obenem želim pozdraviti vse sodelavke in sodelavce iz ERS kakor tudi celotni kolektiv tovarne. Lep pozdrav! vodnik Marko Peharc KDO JE KRIV? Glavna vez med poslovalnicami in centralo so okrožnice. Vsebina le-teh so v glavnem naloge, ki jih moramo zaposleni v poslovalnicah opraviti. Na koncu teh zapovedi po pravilu skoraj piše, da bomo kršitev naloge kontrolirali (revizorji, kontrola poštnega žiga glede izpolnjevanja rokov ipd.) Za vse te naloge odgovarja poslovodja in neizvršitev le-teh tudi občuti na svojem osebnem dohodku. To je ena stran, in popolnoma se strinjam, da mora biti red, da moramo spoštovati roke za dostavo dokumentacije, ker so prav od nje odvisna marsikatera dela v skupnih službah. Ne morem pa se strinjati s tem, da smo v poslovalnicah priča napakam naših sodelavcev v centrali, za katere pa nikoli ni nihče kriv. Naj navedem samo nekaj takih primerov iz zadnjih dni: Dne 10. 1. smo dobili 50 parov ženskih nizkih čevljev, ki jih sicer nismo naročili — ostanek izvoza - v sortimentu, ki je popolnoma nemogoč za naše tržišče. Od 50 parov je bilo kar 30 številke 36 in 36,5, naše potrošnice pa so predvsem s številkami 40 do 42. To izpisovalka ve, če ne ve, bi jo predpostavljeni morali obvestiti o specifičnosti posameznega tržišča. Ta pošiljka se je tako sprehodila iz Tržiča v Split in nazaj, kar je samo našo poslovalnico stalo 26 starih tisočakov za kamionski prevoz od železniške postaje in nazaj. ODMEVI Za odgovor smo prosili vodja TOZD Mreža tov. Milana Jazbeca, ki je dejal: Članek pravzaprav ne potrebuje odgovora. Pravilen odgovor bi bil samo disciplinski ukrep. Služi pa lahko kot povod za razmišljanje o naši odgovornosti in izpolnjevanju obveznosti in nalog vsakega posameznika. Napake, ki jih je navedla tov. Dvornikova, so točne; na prvi pogled je znan tudi krivec. Ko pa napako podrobneje analiziramo, ugotovimo, da je bila končna napaka vzrok številnim napakam v prejšnjih fazah proizvodnje, priprave, materiala pa do samega programa. Da bi odpravili končne napake, bomo morali delati vsi bolj dosledno in svoje naloge izpolnjevati pravočasno in popolno. Ni pa res, da kršitev nalog in neupoštevanje rokov občuti na svojem osebnem dohodku samo poslovodja. Napake, ki so navedene v članku, kot so slaba kvaliteta, neizpolnjevanje rokov, veliko število reklamacij in druge občutimo vsi; slabši poslovni rezultati. Res pa je, da premalo občuti tisti posameznik, ki je napako naredil in je posredno ali neposredno kriv. To moramo čimprej urediti in v nagrajevanje vključiti v večji meri element kvalitetno in pravočasno opravljenega dela. Finančni sektor: gore papirja in številk v dneh ko se sestavlja letni obračun. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Janez Kališnik, Milka Meglič, Marjan Markič, Anton Simonič, Marija Slapar, Anka Suchy, Karel Zajc. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. - Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3100 izvodov v slovenskem in 1600 izvodov v srbohrvatskem jeziku. Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno. Kje so drugi stroški? Je težko ugotoviti kdo je kriv? Pred novim letom smo dobili dva kartona uvoženih moških čevljev, katerim prodajna cena bi bila 1300 dinarjev. Mi bi te čevlje z veseljem prodali, imeli smo že kupce, toda kaj; v enem kartonu je bilo 20 parov rjavih samo številka 42, v drugem pa 20 črnih samo številka 45. Obutev je spet »romala« nazaj v Tržič, kjer sedaj leži na skladišču, veže naša obratna sredstva, mi smo izgubili na prometu, nastali so dodatni stroški prevoza in dela. Verjetno se točno ve kdo je temu kriv! Ob reklamacijah smo že veliko govorili; na žalost samo govorili. 10. januarja je številka naših reklamacij dosegla 50 (1. 1. številko 1). To so predvsem reklamacije iz zaloge, torej so to napake, ki bi jih morala ugotoviti končna kontrola. Ali je težko vedeti kdo je kriv? Kdor dela greši, pravi naš slovenski pregovor, toda posledice tega pogovora bi vsaj v eni hiši morale veljati enako za vse. Francka Dvornik dipl. oec. »PEKO« SPLIT II Člani prostovoljnega industrijskega gasilskega društva PEKO so na zadnjem občnem zboru ocenili svoje delo in sprejeli nove zadolžitve za letošnje leto. Naloge, katerim bodo posvetili največ pozornosti in dela, so: — izobraževanje enot civilne zaščite — vključevanje mladih v gasilske enote (moških in žensk) — izvrševanje vseh vrst vaj v podjetju in v okviru občinske gasilske zveze. Gasilsko društvo PEKO ima v svojem sklopu izredno delovno žensko desetino, kar je vsekakor vredno pohvale. Prizadevali si bodo, da bo ob prihodnjem obračunu v gasilskih vrstah za dve desetini članic. V NEKAJ VRSTAH Zaradi izredno neugodnih snežnih razmer letos ni bilo mogoče izvesti smučarskega tečaja, ki ga vsako leto organizira osnovna organizacija sindikata. Ob osmem marcu — dnevu žensk bo v dvorani upravne stavbe proslava. V kulturnem delu bo sodeloval komorni zbor PEKO. Poleg čestitke bodo ženskam razdelili tudi vrednostne bone, ki bodo vnovčljivi v vseh poslovalnicah PEKO. Na dvorišču — poleg generatorske postaje tečejo pripravljalna dela za gasilski stolp in orodišče. V TOZD ORODJARNA je 1. februarja začel z delom novi vodja TOZD tov. IVAN ZAPLOTNIK, strojni inženir, tov. PERDAN PAVEL, gostinski tehnik, pa je novi vodja obrata družbene prehrane. ________ 7. februarja je začela v obnovljeni Koširjevi hiši delati s polno zasedbo ambulanta za kurativo, preventivo in laboratorij.