PRIMORSKI DNEVNIK ^•SSSVJSSr - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 277 (5051) TRST, sreda 22. novembra 1961 Resolucije nevezanih držav v OZN o dekolonizaciji, razorožitvi in Kongu Poziv za pospešitev procesa dekolonizacije - SZ in ZDA naj se nujno sporazumejo o obnovitvi pogajanj o razorožitvi - Ameriška prizadevanja v Varnostnem svetu, da se prepreči sklep o akciji proti Čombeju YORK, 21. — Skupina 34 afriških in azijskih toT' je predložila v OZN resolucijo, ki poziva skup-rao OZN, naj imenuje poseben odbor 17 držav, ki bi jj7cil napredovanje k' neodvisnosti vseh ozemelj, ki Podrejena, ter vse pobude, da se to napredova-jA Pospeši. Resolucija poudarja smotre in načela re-CIie, ki jo je odobrila glavna skupščina lansko le-5 ’ 'P s kamero se poudarja pravica vseh kolonialnih rJPdov do samoodločbe ter se priporoča, naj se jim R Prej prizna neodvisnost. lenes°lucija dodaja, da ra- ---------------------—* la Prejhnih izjem, niso bi-navodiia v omenjeni re-„ Ucili izvršena, in da se djj.P^katerih področjih na-(p JPjeio oborožena akcija 60rt?atiralni ukrepi proti “jermljenim narodom. 8a;el°^ucija poziva skupščino, *l8g Poudari, da nadaljnje za-izvajanja lanske "‘Mn P°men’ stalni vir flasi sporov in neso- J^lucija je bila predlože-loji °kyiru razprave o deko-Havn ¥ se nadaljuje v l skupščini. Včeraj so go-fiolčp r.eleSati Gvineje, Indije, °btožvJe *n ZAR. ki so ostro > * ..ravnanje Portugalske tiji Soli in Francije v Alži-8ez'i= jFekli so podporo indo-Itiap zahtev: nad zahodnim ^ska1’ lci ga uPravlia Nizo- •4bAoru za mandate pa je to j OZN, kj je imel nalo-^0(jV?st‘ preiskavo v Jugo-filo Afriki, predložil poro- ^fika .P°U(larja, da Južna lje a ni primerna, da še da-tad«lPravLa ozemlje Jugoza- "ne Afrike. kjet P°btičnem odboru OZN, nadaljuje razprava o hei!o-'i ’ indijski delegat lojiVa2li sinoči resolucijo, ki jo, na ZDA in Sovjetsko zve-•tu N najdeta glede tega na- % d-bi- bil sprejemljiv za Ne S vi in za ostali svet, 5-adaliSestave organizma, ki bi fitvi ai pogajanja o razoro-Hl0 ’gslBr naj predložita poro-Ma„l«Pščini še pred koncem i,a,nieSa zasedanja, kidf ll .a obe vladi, kakor izha- CW• ’ iilV| 3 pogajanja ,isita resolucija ugotav-vla njunih izjav, želita r_„_.,_..ja o razoro-<>te. Primernem organizmu, sestava ni bila še SoVoj-n:». Resolucija izreka za-Hsj Istvo nad sporazumom “ ni^dstavniki ZDA in SZ SNiat ’ ki na^ bi Hin )a - "'no Mar- vodila za splošno in po-1'nij razorožitev. Med števil-j"di Javorniki je bil včeraj °, iNkinnski delegat l. je poudaril puu-uu ** Uvel1-’ da se odpravi sila v Javljanje pravice. ‘<>01 svet je sinoči na-*koj • razPravo o Kongu. ; re, Je znano, razpravljajo Si rvaciii, ki so jo predlo-j Do»i ’ Liberija in ZAK, 1* šir„Ta Varnostni svet, naj Sl )o.Ka pooblastila glavnega jalniku OZN za takojš-a0lnbei te.meljito akcijo proti * Se vojski plačancev, i iL. ^ruavi konec odcepit- cijo, toda pozneje se je odločila za predložitev samo spre-minjevalnih predlogov zaradi močnega odpora afriško-azij-ske skupine in celo nekaterih držav Latinske Amerike, kakor na primer Ekvadorja in Cila. Ameriški spreminjevalm predlogi ne omenjajo prvotnih ameriških napadov na Gi-zengo. Kakor je znano, 'e skušala Amerika doseči obsodbo Gizenge, češ da je tudi on kriv secesije v Kongu. Toda te svoje spletke je morala a-meriška vlada zaradi močnega odpora pustiti. Spremi-njevalni predlogi določajo med drugim: 1. V uvodu naj se jasno zavrnejo trditve Katange. da .je «neodvisna in suverena država«. 2. V resolucijo naj se vneseta dva nova paragrafa, od katerih eden izreka obžalovanje zaradi nasilnih dejanj proti osebju OZN, drugi pa priznava kongoškj vladi izključno oagovornost za zunanje za-deve Konga. 3. Obsodba sleherne vojaške akcije proti silam in osebju OZN in proti vladi kongoske republike. 4. Sprememba četrtega paragrafa in pooblastitev glavnega tajnika, da v primeru potrebe uporabi silo za aretacijo in odstranitev vseh političnih sve. tovaicev, ki niso pod poveljstvom OZN m vseh tujih plačancev. Dalje predlaga ameriška delegacija nove paragrafe: 1. . Glavni tajnik OZN in kongo-ška vlada, naj bosta pooblaščena za sprejemanje ukrepov za «nevtralizacijo» letal in orožja, ki prihaja v Kongo v nasprotju z zaKCni. 2. Poziv giavnega tajnika, naj pomaga kongoški v.adi za reorganizacijo in izvežbanje kongoških oboro. Ženih enot. 3. Pooblastitev glavnega tajnika, da sprejme kateri koli ukrpp in tudi pogajanja za uresničenje politične enotnosti kongoškega ozemlja. Zelo važen je govor ekvadorskega 'delegata, ker se je prvikrat dogodilo, da je predstavnik te države zavzel stališče, ki nasprotuje ameriškemu. Podprl je resolucijo treh in izjavil, da je mir v Kongu odvisen samo od odprave odcepitve Katange in ne od drugih mogočih razvojev. Obtožil je kolonialiste, da ustvarjajo novo sveto alianso, ki temelji na interesih, ki izhajajo iz rudninskih bogastev. V zvezi s trditvami, da se v Kongu nadaljuje «lov na belce«, je ekvadorski delegat poudaril: »Ne pozabimo, da, če je tu lov na belce, je to samo rezultat sto- Danes je bil prvi govornik ameriški delegat Stevenson, ki je obrazložil ameriške spre-minjevalne predloge. Sovjetski delegat Zorin je obsodil nekatere od teh predlogov m je poudaril, da je njih namen odvrniti pozornost od bistvenega problema, ki je odpravE ti ognjišče kolonializma in napraviti konec odcepitve Katange. Dodal je, da bo glasoval proti spremembam. Med drugim je kritiziral ameriški predlog, naj bo tajnik OZN pooblaščen »nevtralizirati« letala, ki pridejo nezakonito v Kongo, in je dodal, da ne gre za nevtralizacijo temveč za uničenje teh letal. Zahteval je tudi, naj se poudari, da gre za letala, ki pridejo v Katango. Obsodil je tudi, da je odpadel izraz »sovražni elementi« iz seznama oseb, ki jih je treba izgnati iz Konga. Ameriški delegat je izjavil, da sprejme sovjetski predlog, naj se letala in vojaški material ((eliminirajo«. Prav to tako je sprejel sovjetski predlog, naj se pojasni, da bo tajnik OZN pooblaščen intervenirati glede letal in orožja v Katangi, medtem ko ameriški predlog omenja Kongo na splošno. Zahteval pa je, naj se besedi Katanga dodajo še besede «ali na katerem koli področju Konga« Govoril je še kongoškj zunanji minister Bomboko, in zatem se je Zorin uprl ameriške, mu predlogu, ki predvideva, da bo OZN reorganizirala k°n-goško vojsko, predlogu, ki poziva tajnika OZN, naj išče kongoško enotnost in ozemeljsko celovistost v Kongu «s pogajanji«. ter predlogu, naj bi iz odcepitve Katange napravili posebno vprašanje. Razprava se je nadaljevala popoldne. Razprava o Južni Tirolski v političnem odboru OZN Odgovor Kretskega na razlago Segnija in odgovor^ Martinj - pred Delegati Argentine, Libanona, Malija in Paname zagovarjajo Segnijev predlog, da spada spor o Južni Tirolski pred mednarodno sodišče v Haagu NEW YORK, 21. — V posebnem političnem odboru OZN je bila danes napovedana razprava o Južni Tirolski pod predsedstvom sovjetskega delegata čobano-va. Vpisanih je bilo 34 govornikov, toda pred razpravo je govoril avstrijski zunanji minister, ki mu je takoj odgovoril ital. delegat Martino. Kreisky je dejal, da noče začeti prepira s Segnijem, temveč samo pojasniti avstrijsko stališče ter takoj poudaril, da se je lanska resolucija OZN sklicevala na določbe, ki jih vsebuje sporazum Gruber-De Gaspe-ri vključno na člen, ki določa avtonomijo za nemški del prebivalstva. Nato je obrazložil že znano avstrij- II1111111IIIII1111III1111IIIII11IIIIIIIIIIIIII111 M111IIlilII111111111111111III11111II111111111111111111111111111111IIIIII11MIII11111111111111IIII111IIIII MIH11IIIIIIIII11IIIIIlil1111III11IIIllllllIIII MIIIIIII lltll IIIIIIIIII11IIIIIIHill I V preiskovalni komisiji v Kongu tudi predstavnik Italije Minister Andreotti bosta v kratkem odp Zakon o cenzuri spet pred parlamentarno komisijo - Delle Fave «pojasnjuje» zakaj podatek o fari v obrazcu za ljudsko štetje Lombardi o stalinizmu in 20-letnem programu (Od našega dopisnika) RIM, 21. — Zvedelo se je, da so na včerajšnji seji v palači Chigi, ki ji je predsedoval Fanfani, sklenili, da bosta obrambni minister Andreotti in načelnik glavnega štaba za letalstvo general Remondino odšla v Kongo, da tam obiščeta italijanske letalce in da se v neposrednih stikih s poveljstvom OZN dogovorita o pogojih za nadaljevanje italijanske dejavnosti v okviru OZN v Kongu. To so objavili šele nocoj, ker so hoteli prej obvestiti predsednika republike Gronchija, ki ga je v ta namen obiskal nocoj Fanfani. Tiskovni urad obrambne- - ga ministrstva je sporočil, da je OZN sklenila, da bodo vključili v preiskovalno komisijo v zvezi z umorom 13 letalcev v Kindu tudi i-talijanskega predstavnika. Obrambni minister je za i-talijanskega člana imenoval polkovnika Francesca Teržani j a. Iz Elisabethvilla poročajo, da je švedski častnik, ki je prišel nocoj v Elisabethville iz Severne Katange, izjavil, da bodo Italijane, ki so os:ali živi pri letalski nesreči, pripeljali danes ponoči ali jut’i zjutraj iz Albertvilla v Leopoldville. Dodal je, da ni nobeden od njih dobil hudih poškodb. V AJbertville so pripeljali tudi trupla treh od štirih italijanskih letalcev. Trupla četrtega pa niso mogli še potegniti izpod razbitin letala. Poslanska zbornica je na današnjem zasedanju najprej vze. la na znanje nekatere zakonske predloge, med temi tudi predlog demokristjanskega poslanca Foderara, ki meni, da je treba uvesti v osnovne in srednje šole obvezen pouk o Nilska vlada je prvotno __ Podložiti svojo resolu-• leti j in stoletij lova na črnce.« . """""■■iiiiiiiii„„„iii,imiilllHUiiiitunmiiiliillllliiuilii ... ® je pripravljena obnoviti pogajanja Minitvi poskusov z jedrskim orožjem S: kondon in Washington ne privolita v nov moratorij 21. - Sovjetska vlada je sporočila, da je ;* nadaljevati"28."novembra pogajanja z ZDA CTk* o prekinitvi jedrskih poizkusov. To je so- m vlada sporočila danes ameriškemu in angle-Posianištvu v Moskvi kot odgovor na angle-J Zve,i 0 noto od 13. novembra. ilNm 1 s tem je ameriški v le dePartma sporočil, SNilft ška vlada dala S Se „ sv°ji delegaciji, Xb0,Vrne v ženevo za !C>!;L?0Rajanj- '1 t«' sovjetskega zu- V&VI "nmstrstva je izro- ij % j,.Pre(istavnikom tiska v° sovjetske vlade, I h^e .f, omenjeni sklep so-•dtNvj. e- Sovjetska no-> kr, es Povojni čas in VNžJe Se je pojavilo no-«5 i množično uniče- k uvietsu ko orožle ~ se WVi zveza trudila in 'k, kh' ra doseže prepoved \ ^a tega orožja, pre-Tj 'ikvu JeS°vega izdelova-V> inac'i° zalog tega o- \ .oblil. .rei prenehanje .fedrskih poizku- :!C he?dm človeštvo sle-1.1« ^Varnosti termonu-'ta at*r me, t0 je smoter, stalno teži sovjet-Irterki j di dobro znani ‘»rS r^logi o splošni in k (krouf.-^rožitvi, ki jih se-V* srn30 v OZN, težijo H ,.le V*01™. Sedaj kakor ič »Ns viJetska vlada pri_ (S odv storiti rt v dan vse, kar je Za , ko bo jedrsko i »i !dno prenehalo o-: človeštva, se je sovjet-(v? IR "• novembra izre-j zasedanju skupšči- 'tV *araJivlienje ( J'ada * tega se je sovjet-‘ ,« 14, ^ Umi r®s?'ucijo o pre-J^bjjanja jedrske- Sovjetska vlada bi bila zadovoljna, če bi videla enake napore tudi pri vladah ZDA in Velike Britanije.« Nota ugotavlja nato, da je bilo sovjetsko stališče o jedrskih poizkusih večkrat obrazloženo, in nadaljuje: «Ce sedaj vladi ZDA in Velike Britanije menita, da obnovitev pogajanj med vladami SZ, ZDA in Velike Britanije v Ženevi o ukinitvi jedrskih poizkusov lahko olajša približanje stališč, je sovjetska vlada še enkrat pripravljena začeti skupne napore, da zadeva napreduje ob upoštevanju dejstva, da so tri države udeležene pri pogajanjih izjavile, da je njih skupni smoter splošna in popolna razorožitev. Očitno je, pravi dalje sovjetska nota, da če bi med pogajanji katera koli država obnovila poizkuse z jedrskim orožjem, tedaj bi bila po sili razmer druga stran prisiljena izvajati primerne posledice, kar se tiče jedrskih poizkusov. Ob upoštevanju vsega tega izreka sovjetska vlada pripravljenost storiti vse, da ženevska konferenca treh dr žav po prekinitvi jedrskih po izkusov nadaljuje svoje delo 28. novembra«. Predstavnik Foreign Officea je v Londonu izjavil, da je britanska vlada z zadovolj' stvom sprejela privolitev Sovjetske zveze za obnovitev po- Dean ali pa njegov namestnik gajanj. Dodal je, da ne more Charles Stefe, vedeti za pogoje, dokler ne proučijo sovjetske note. Na razna vprašanja je poudaril, da če bi sovjetska privolitev narekovala tudi uvedbo novega moratorija glede jedrskih poizkusov med pogajanji, ne bi britanska vlada sprejela tega pogoja. Omenil je riedav-ne izjave Mac Millana, ki je dejal: »Bili smo že enkrat prevarani in ne verjamem, da bi morali dopustiti, da nas še enkrat prevarajo«. Na vprašanje, ali bi bila mogoča pogajanja, tudi če bi se jedrsai poizkusi nadaljevali, je predstavnik odgovoril, da bi to bilo mogoče, in je pripomnil, da je SZ nadaljevala svoje jedrske poizkuse, ko so se že začela pogajanja 31. oktobra 1958. Dalje je predstavnik izjavil, da Velika Britanija in ZDA vsaj za sedaj ne mislijo predložiti novih predlogov, ker da niso niti dobili sovjetskega odgovora na svoje zadnje predloge. Pogajanja se bodo lahko nadaljevala v Ženevi na določen dan, vendar pa bodo potrebni poprejšnji stiki po diplomatski poti. Predstavnik ameriškega državnega deparlmaja je tudi izjavil, da so ZDA zadovoljne, da je SZ sprejela obnovitev pogajanj, zavrnil pa je sleherno možnost moratorija glede jedrskih poizkusov, dokler ne bo dosežen sporazum o prepovedi poizkusov z jedrskim orožjem ob istočasnem učin kovitem nadzorstvu. Dodal je, da bo ameriška delegacija odpotovala v soboto v Ženevo. Delegacijo bo vod'! Arthur prometni vzgoji, nato pa je državni podtajijik predsedstva vlade Delle Fave odgovoril na vprašanja nekaterih poslancev v zvezi z obrazcem nedavnega ljudskega štetja. Gre namreč za to, da je obrazec vseboval tudi podatek o fari in da se to smatra za kršitev svo. bode vesti in veroizpovedi. Delle Fave je dejal, da so ta podatek vključili v obrazec baje izključno iz «tehnično-praktičnih« razlogov, ker v raznih mestih, kjer je prišlo do nagle razširitve mesta, niso izvršili razdelitve na rajone. Tak odgovor pa je očitno neprepričljiv, ker tudi rajon ni nikakršna upravna enota, in ker je Delle Fave s tem v zvezi dodal, da so tudi vsi prejšnji obrazci za ljudsko štetje od leta 1881 dalje vsebovali tak podatek. Poslanci niso bili zadovoljni z njegovim odgovorom. V senatu pa so nadaljevali z razpravo o vladnem načrtu za razvoj Sardinije. Socialdemokrat Granzotto-Basso je pripomnil med drugim, da je 400 milijard sicer na videz precejšnja vsota, da pa se utegne izkazati za premajhno za razmeroma dolgo razdobje petnajstih let; podčrtal je, da bi treba posvetiti večjo pozornost industriji svinca in cinka, ki jo je moč razviti samo z mednarodnimi dogovori. Komisija poslanske zbornice za notranje zadeve je začela s ponovnim proučevanjem zakonskega osnutka o cenzuri filmskih in gledaliških del, ki ga je senat že odobril, opozicijski poslanci pa so zahtevuu, da ga komisija ponovno prouči in spremeni, preden ga dajo v diskusijo poslanski zbornici. Ferri (PSI) je predložil vrsto popravkov, s katerimi so se strinjali tudi liberalci in komunisti. Bolj kot za popravke, gre dejansko za nov zakonski osnutek, ker se s temi popravki odpravlja vsakršna cenzura, komisija pri ministrstvu za turizem in prireditve pa se imenujeta dve komisiji (prve in druge stopnje), ki moreta le odločati, ali je delo mladini izpod 16. ali 18. leta primerno ali ne; za vsakršen primer napada na javno morala pa je po tem predlogu pristojno le sodišče v kraju, kjer je bila premiera filma ali gledališke uprizoritve. Danes se je sestalo tajništvo KPI, ki je proučilo osnutek -((političnega dokumenta« o temah in pomenu 22. kongresa KPSZ, da bi usmerili diskusijo v osnovnih organizacijah stranke. Dokončni tekst tega dokumenta bodo objavili v bližnjih dneh. Ko je govoril na sedežu federacije PSI v Rimu, je Lombardi dejal med drugim, da ni moč sprejeti teze moskovske «Pravde», ki pravi, da je bil stalinizem «rak, ki se je zagrizel v sistem«, in da ga je treba le iztrgati, pa bo vse v redu. Lombardi postavlja vprašanje: «Ko sta Stalin in Molotov predlagala na 17. kongresu dolgo serijo velikih procesov, čistk in likvidacij, zakaj ni nihče protestiral in se uprl? Prav zato, ker je sistem zajel celotno rusko družbo.« Stalinov terorizem je zatrdno premagan — je nadaljeval Lombardi —; vendar se še vedno postavlja vprašanje «de-spotstva«, ki se odraža n. pr. tudi v okoliščini, da je Molotova doletela najhujša obtož- ba samo zato, ker je na Hru- ( govarjal s predstavniki KPSZ. V krogih KPI se s tem v zvezi pripominja, da Longovo potovanje v Moskvo nima nobenega izrednega značaja in da ne zadeva zaključkov 22. kongresa KPSZ. Gre baje za normalno izmenjavo misli med voditelji obeh strank. V istih krogih tudi zatrjujejo, da ni predviden noben sestanek med predstavniki komunističnih strank. «»-------- MILAN, 21. — Jutri bo začel izhajati v Milanu nov večerni dnevnik pod naslovom «Stasera», in sicer v treh izdajah. Glavni urednik bo bivši demokristjanski poslanec Mario Melloni, ki je bil pred sceva in ostale delegate naslovil pismo, v katerem je kritiziral program in politiko sedanjega vodstva stranke. Nato se je Lombardi zadržal na 20-letnem programu in dejal, da je ((pomemben zaradi določene ideološke revščine«; da je pomanjkljiv predvsem kar zadeva odnos med proizvajalnimi sredstvi in potroš-nimi dobrinami. S tem v zvezi je pripomnil, da to, kar program predvideva za nadaljnjih 20 Izit na področju šolstva, skrbstva, prevoza, stanovanj in prehrane, je že stvarnost v drugih deželah, kot n. pr. na Švedskem, postalo pa bo stvarnost verjetno za skoraj vse dežele po 20 letih, pa naj bo njihova politična organizacija kakršna koli. Tako revščino programa je po Lombardiju baje pripisati nasprotju med različnimi tendencami pri njegovi ela-boraciji: nekatere je pri tem vodila skrb za obrambo komunističnega sistema, ki zahteva gospodarsko strogost in požrtvovalnost ljudstva, po drugi plati pa zatiranje — s spodbudami psihološke in mo. ralne narave — tendenc k po-meščanjenju. Od tod opozicija «protipartijske» skupine, od tod nepričakovana eksplozija antistahnizma, ki je nadomestil poglobljeno formulacijo programa. Spričo vsega tega je Lombardi izrazil željo, da bi KPI «pridobila tisto samostojnost v ocenjevanju in dejavnosti, na podlagi katere bi se mogla pridružiti ostalim delavskim strankam v borbi za socialistično preobrazbo i-talijanske države s sredstvi, ki jih demokracija daje na razpolago vsem političnim silam«. A. P. sko stališče in poudaril, da je bila z ustanovitvijo avtonomne dežele «Trentino-Alto Adige» odpravljena avtonomija za bocensko pokrajino, ki jo določa celo deželni statut. ((Sedanja dežela — je dejal Kreisky — je sestavljena iz dveh pokrajin, ki so bile u-metno združene in v kateri več kot pol milijona prebivalcev italijanske narodnosti živi poleg četrt milijona prebivalcev nemške narodnosti. Po našem mnenju je na ta način avtonomija izgubila svoj pomen. Avtonomija je bila zamišljena samo za bocensko pokrajino, ne pa za deželo, ki je bila umetno ustvarjena z veliko italijansko večino. Mislimo, da je treba sedanjo deželo «Trentino-Alto Adige« z italijansko večino spremeniti v dve administrativno avtonomni deželni enoti. Na ta način bi imela tridentinska pokrajina seveda italijansko večino, toda hkrati bi tudi bo-censka pokrajina imela nemško večino.« Ko je odgovarjal na Segni-jevo trditev, da je južnotirol-sko vprašanje zgolj jjravno vprašanje, je Kreisky dejal, da se je treba «zelo resno in odločno izogibati povezovanju naporov obeh strani v interesu četrt milijona prebivalcev z upoštevanjem samo pravne formalne plati vprašanja. Zgodovina ne zahteva od obeh demokratičnih držav, da delata ena proti drugi procese, temveč da rešita vprašanje na tak način, da se bp„ Č£(rj. .milijone oseb poetmlo dobro v državi, v kateri živijo«. V zvezi z protizakonitnim delovanjem skrajnežev je Krei-sky dejal, da se je avstrijska vlada ne samo popolnoma jasno ločila od te aktivnosti, temveč jo je tudi obsodila na najbolj strog način in ukazala oblastem, da jo zatrejo na avstrijskem ozemlju, ter da je njegova vlada pripravljena tudi na to, da neki nevtralni organ objektivno razišče, ali je ta trditev točna. Nato je Kreisky odgovoril na koncesije, ki jih nudi ita- lijanska vlada. Pri tem je dejal, da te koncesije niso enake niti tistim, za katere je že leta 1948 italijanska vlada obljubila izvajanje. «Prav zaradi tega, ker ni bilo izvršeno tisto, kar je bilo tedaj obljubljeno, smo sedaj tukaj. Ali morda kdo misli, da bj mogli v Ziirichu sprejeti manj od tistega, kar je bilo obljubljeno leta 1948 in ni bilo izpolnjeno?« Nato je prišel na študijsko komisijo za Južno Tirolsko, ki jo ie imenovala italijanska vlada. Pri tem je Kreisky pripomnil, da je od 19 članov te komisije samo 7 Južnih Tirolcev, poleg tega pa komisija nima obveznega značaja, kot izhaja iz izjav samega notranjega ministra Scelbe. »Kljub temu pa pozdravljamo imenovanje te komisije toda po izkušnjah v preteklosti, bi bilo z avstrijske strani neodgovorno — ker je Avstrija sopodpisnica sporazuma od 5. septembra 1946 — če se ne bi ukvarjali tudi s tistim, kar bi se lahko zgodilo, če iz dela take komisije ne bi bilo moč potegniti nič pozitivnega«, je dejal Kreisky. Ko je govoril o italijanskem predlogu, naj se ukvarja s tem vprašanjem mednarodno sodišče v Haagu, je Kreisky dejal, da ne glede na izgubo časa ena stran ne more izbrati samo enega sredstva, na katerega bi morala pristati druga stran. Medtem ko je bila avstrijska vlada vedno pripravljena govoriti o drugih miroljubnih sredstvih. Kreisky je pri tem navedel predlog postopka za dogovor ali pa za arbitražo na podlagi evropske konvencije za mirno urejevanje sporov. Glede vprašanja ponovnih opcij je Kreisky vprašal: «Ali je resnično prav posebno plemenita poteza, če neka demokratična država razveljavi kruto krivico sporazuma, 'ki sta ga podpisala Hitler in Mussolini in ki bi izgnal četrt milijona ljudi iz mest in vasi, s hribov in iz dolin tiste njihove domovine, v kateri so prebivali že tisoč let?» S tem v zvezi je Kreisky govoril tudi o novem zakonskem načrtu italijanske vlade za državljanstvo, ki ga je senat v Rimu že odobril. Poudaril je: «Ce bo ta zakon obveljal, bo pomenil nepojmljivo diskriminacijo proti skupini dr- leti glavni urednik demokristjanskega dnevnika «11 Popo-lo» v Milanu in v Rimu. Bil pa je med vojno namestnik člana CLNAI. nni>iB»>iiiattBiaiilsallaBafilllliiaiiliaBlilii(«lftaii«niiiatil>lBaiilt*l>«f«>tl«lll«i>iii«iii>lBitiiiaaiiaiaiBiilksuillll>lliaii«ill«*«i««l>ll»«>»s*»**i*aal«*>>Muaia* Na zahtevo Kube [ DaneS Stavka nameščencev danes izredna seja , . . . . varnostnega sveta j prosvetnega ministrstvo NEW YORK. 22. — Kuba Je zahtevala takojšnji sestanek Varnostnega sveta OZN, ki naj prouči ameriško intervencijo v DcminikEnski republiki. Kubanska vlada izjavlja, da je ameriška intervencija v tej republiki očitna v izjavah državnega tajnika Ruska, v navzočnosti ameriških vojnih :adij ob dominikanski obali ter v preletavanju ameriških letal nad tamkajšnjim ozemljem. Kuba meni, da pomeni to ravnanje kršitev listine organizacije ameriških držav ter ogrožanje miru in mednarodne varnosti. Kubanska vlada dodaja, da hoče ameriška vlada s to intervencijo ustvariti precedens, da bi opravičila poznejše intervencije proti Kubi. Varnostni svet se bo sestal nocoj, v sredo, ob 21. uri po srednjeevropskem času. Longo v Moskvo RIM, 21. — Namestnik tajnika KPI Luigi Longo je danes odpotoval v Moskvo, kjer se bo v imenu svoje stranke raz- iiiiMiiiMiiiiiniiitiitimiii 111111 iiiiniiilitliiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiii mn minuli miiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiillllliltilliaillliBiliiillliiKlitlo***«*1111,1 Po prekinitvi gladovne stavke alžirskih ministrov Pred skorajšnjo obnovitvijo francosko-alžirskih pogajanj? Stavkali bodo do sobote * Jutri in pojutrišnjem pa bodo stavkali nameščenci bolnišnic RIM, 21. — Jutri, pojutriš-1 v bolnišnicah, ki so uvelja-njem, 24. in 25. t. m. se bo > vile ta sporazum, niso dolžni vršila stavka nameščencev stavkati, prosvetnega ministrstva (sektorji osrednje uprave, šolska skrbništva, javne knjižnice, muzeji); vodilni funkcionarji prosvetnega ministrstva pa bodo stavkali le 24. in 25. t.m. Tretja 48-urna stavka nameščencev v bolnišnicah, ki so vključeni v CGIL, se bo vršila 23. in 24. t.m., ker niso uveljavili sporazuma o mezdnem izboljšanju, ki so ga sklenili preteklega 10. septembra. Ustrezna sindikalna organizacija CISL pa je sporočila, da njeni člani, ki delajo Maroški poslanik v Parizu nadaljuje razgovore s francosko vlado PARIZ, 21. — Maroški poslanik v Parizu je izjavil, da je Maroko še posebno zadovoljen zaradi sporazuma, ki je bil dosežen v zvezj z Ben Belo in ostalimi alžirskimi ministri. Dodal je, da sporazum pomeni velik napredek. Izrekel je upanje, da pomeni doseženi sporazum nov korak na poti pogajanj in miru v Alžiriji. 2e preteklo noč je maroško poslaništvo v Parizu objavilo izjavo, v kateri obrazložuje potek pogajanj, ki so pripeljala do sporazuma, ki določa: 1. Alžirski ministri bodo premeščeni v kliniko v bližini Pariza. 2. Pri Ben Beli in ostalih ministrih bodo vedno navzoči maroški zdravniki. 3. Prav tako bo pri njih stalno navzoč predstavnik maroškega kralja Hasana. 4. Glede zaprtih ministrov bo veljal zelo liberalen režim. «Ta sporazum, ki je omogočil ministrom, da prenehajo gladovno stavko, poudarja poročilo. lahko vsekakor omogoči obnovitev pogajanj med francosko in alžirsko vlado. To je nov korak na poti bližnje osvoboditve alžirskih mini. I Hatib odšej v spremstvu ma- strov, kj so zaprti v Franciji.« Maroški minister Hatib, ki je danes prišel v Pariz, je izrekel upanje, da bo Ben Bela navzoč pri morebitnih pogajanjih s Francijo in da upa, da bo kmalu izpuščen. Dodal je, da je maroški kralj zelo zadovoljen s sporazumom. Sedaj pa upajo, da bo kmalu prišlo do druge etape, ki je še važnejša, to je, da povratka Ben Bele in njegovih tovarišev v Maroko. Maroški poslanik, ki je prišel na letališče, da počaka Ha-tiba, je izjavil, da se je danes sestal z de Murvillom, s katerim sta podrobno govoril o izvajanju sklenjenega sporazuma, zlasti kar se tiče vloge maroških zdravnikov in maroškega osebja, ki bodo zdravili Ben Belo in njegove tovariše. Dodal je. da je pravkar prišel v Pariz Hasanov odposlanec in bivši minister dr. Benza-quem, da pripravi vse potrebno. Dalje je poslanik izjavil, da še vedno iščejo primerno kliniko, v katero naj premestijo alžirske ministre. Pozneje je maroški minister roškega poslanika in dr. Ben-zaquena v bolnišnico, kjer se je sestal z Ben Belo. Po raz" govoru z njim je Hatib izjavil, da je optimist in da je Ben Bela dobro razpoložen. Izrekel je upanje, da se kodo pogajanja kmalu obnovila. Alžirske ministre bodo premestili v novo kliniko, takoj ko si bodo nekoliko opomogli. Kakor piše pariški »Pariš Pres-se», jih bodo premestili verjetno v zdravilišče v Corbei-lu, ki je oddaljeno 90 kilometrov od Pariza. Glasilo alžirske osvobodilne fronte «E1 Mudžahid« pise danes v svojem uvodniku med drugim: «Zmaga alžirskih po-litičnih jetnikov pod vodstvom petih članov alžirske vlade je velik napredek na .poti mirne in sporazumne rešitve alžirskega vprašanja. S to zmago je tudi napredovala naša bor* ba, da se doseže udeležba petih zaprtih ministrov pri pogajanjih. Doseženi sporazum glede alžirskih ministrov je važen korak na poti njihove osvoboditve, ki jo alžirsko ljudstvo in njegova vlada zahtevata.« Gronchi sprejel sovjetsko delegacijo RIM, 21. — Predsednik republike Gronchi je sprejel da. nes člane sovjetske parlamentarne delegacije, ki jo vodi podpredsednik vrhovnega sovjeta Bajan. Veleposlanik Ko-zirev je sovjetske parlamentarce predstavil Gronchiju, ki je izrazil upanje, da si parlamentarci niso ogledovali le naravnih le^iot in arheoloških znamenitosti, ampak da so videli tudi delovne napore italijanskega ljudstva. V odgovoru se je Bajan zahvalil za sprejem in zaključil z željo po miru in razumevanju med sovjetskim ljudstvom in »slavnim italijanskim narodom, ki ljubi delo in mir«. Razgovori Kennedy-Adcnaucr WASHINGTON, 21. — Da nes so se v Washingtonu nadaljevali ameriško-nemški raz. govori. V državnem departmaju so se sestali ministri za zunanje zadeve in za obrambo obeh držav, V Beli hiši pa sta se zopet sestala Kennedy in Adenauer. Njun razgovor je 'rajal skoraj dve uri. Delu razgovora so prisostvovali tudi ostali člani obeh delegacij. Popoldne sta imela Kennedy in Adenauer nov razgovor v Beli hiši. Zvečer sta sklenila, da se bosta sestala še jutri zjutraj. Prvotno so predvidevali, da se bodo razgovori končali nocoj. Zdi pa se, da je potrebno več časa, kakor so mislili, za določitev skupnega stališča glede Berlina. Skupno sporočilo bo objavljeno ob zaključku razgovorov. Baje je Kennedy vztrajal, naj bi bonnska vlada pokazala večjo gibčnost in sprejela nekatere koncesije s pogojem, da Zahodna Nemčija «ne zgubi zaupanja v svoje zahodne zaveznike«. Belgijski zun. minister Spaak, ki je na obisku v Washingtonu, je izjavil, da je po njegovem mnenju dana podlaga za pogajanja • S& o Berlinu, žavljanov v demokratični državi.« Nato je Kreisky izjavil, da mora avstrijska vlada tudi nadalje po mednarodni poti, dokler ne bo dosežen sporazum v notranjem okviru dp-žave ali pa v mednarodnem merilu. Svoj govor je zaključil s predlogom, naj se imenuje posebna mednarodna komisija za rešitev južnotirol-skega vprašanja. Italijanski delegat Martino je takoj nato odgovoril Krei-skem na kratko in dejal, da je bilo južnotirolsko prebivalstvo zadovoljno z načinom izvedbe sporazuma Gruber-De Gasperi. Ponovno je poudaril pravni značaj spora, ker gre le za različna tolmačenja določb omenjenega sporazuma, predvsem pa enega izmed njegovih členov. Izrazil je željo, da bi se »spor zaključil s pravnim odlokom«. Omenil je nato, da lanska resolucija O ZN priporoča, naj obe državi obnovita pogajanja ter v primeru neuspeha poiščeta mirno skupno sredstvo za rešitev spora. Rekel je dalje, da iz avstrijskega ravnanja lani in letos sledi, da Avstrija ne želi rešitve spora, temveč da hoče, da bi bil spor še naprej odprt, ker misli, da je moč do. seči v prihodnosti revizijo obstoječih pogodb in ozemeljske spremembe. Za teroristična dejanja je Martino dejal, da obstoj organizacije »Berg Isel Bund« pobija izjave Krei-skega, ker zahteva ta organizacija ponovno združitev obeh delov Tirolske, t. j. ponovno priključitev Južne Tirolske k Avstriji. In prav to organizacijo podpira avstrijska vlada, saj je njen predsednik prof, Gschnitzer, ki je bil še nedavno podtajnik v zunanjem ministrstvu. Celo sam Kreisky je bil začasni član te organizacije. V nasprotju z izjavami Kreiskega so tudi napisi na Brennerju, ki zahtevajo zedinjenje Tirolske. Martino je poudaril, da je italijanska policija ugotovila hudo odgovornost Avstrije za teroristično delovanje: eksploziv, orožje in druga sredstva so namreč avstrijskega porekla. Ko je govoril o avstrijski zahtevi po ločeni avtonomiji za bocensko pokrajino, je Martino dejal, da sta bili obe pokrajini skupaj z Severno Tirolsko v stari Avstriji ena u- & ravna enota, ter da je tudi e Gasperi Gruberju pojasnil med pogajanji, da ima v mislih prav tako enoto, sestavljeno iz pokrajine Trento in pokrajine Bočen. Zaradi tega ni bilo razlogov, da bi bilo pod Italijo drugače kot je bilo pod avstro-ogrsko monarhijo. Re. kel je, da »tudi to dejstvo dokazuje utemeljenost trditva, da gre za pravno naravo spora« Prvi govornik v razpravi je bil argentinski delegat Osval-do Garcia Pineiro, ki se je postavil na italijansko stališče o čisto pravnem značaju spora, ki da jo je priznala tudi lanska resolucija generalne skupščine OZN. Rekel da priporočila te reslucije še niso bila izvršena. Končno je predložil naj bi vprašanje rešilo mednarodno sodišče v Haagu, če bi se pogajanja izjalovila. Za zaključek je dejal, da morata Italija in Avstrija nadaljevat; z neposrednimi pogajanji. Za argentinskim delegatom so govorili delegati Irana, Libanona, Malija, Paname, Indonezije in Mehike. Delegat Irana je pozval obe vladi, naj nadaljujeta s pogajanji; če bi bila neuspešna, bi se šele tedaj sklepalo kaj storiti. Tudi delegat Libanona se je izrekel za nadaljevanje pogajanj. V primeru neuspeha pa naj bi odločalo mednarodno sodišče v Haagu. Istega mnenja sta bila delegata Malija in Paname. Indonezijski delegat Emile Josis Lapian pa je dejal, da gre za politični spor, ki ne spada v pristojnost mednarodnega sodišča. Pozval je politični odbor, naj odobri resolucijo, v kateri se izraža zaupanje v končni uspeh dvostranskih pogajanj. Delegat Mehike je dejal, da je proti temu, da bi resolucija političnega odbora določala postopek, na katerega ne bi pristali Italija in Avstrija. Tako stališče je Mehika zagovarjala že lani. Nato je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala jutri. «»--------- Nova vlada O • • • • v binji DAMASK, 21. — Včeraj je bila v Damasku sestavljena nova vlada, ki ji predseduje dosedanji prosvetni minister Izzet El Noss. Kuzbari je odstopil, da bo lahko kandidiral pri zakonodajnih volitvah. Tudi zunanji in obrambni minister ter mnogi drugi ministri so prosili za razrešitev, da bodo lahko kandidirali na volitvah. MOSKVA, 21. — V diplomatskih krogih izjavljajo, da se bo norveški zunanji minister Lange sestal 2 decembra v Moskvi s Hruščevom, Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.7, najnižja 2.3, ob 19. uri 4.8; zračni tlak 1032.5 stalen, veter 6 km vzhodnik-severovzhod-nik, vlage 55 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 15 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 22. novemb® Cecilija h Sonce vzide ob 7.13 in zatone o 16.29. Dolžina dneva 9.16, Lun’ vzide ob 17.00 in zatone ob Jutri, ČETRTEK, 23. novembra Klemen _ Radijska oddaja drugega dela zanimive reportaže «12 let gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo» 0 gospodarskih stikih med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji je govoril Dušan Košuta, o pobudi za sejem AIpe-Adria pa predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi Sinoči so na tretjem programu oddajali drugi in zaključni del zanimive radijske oddaje: «Dvanajst let gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo«. Med prvo oddajo, ki je bila 7. novembra, so razpravljali predvsem o industrijskem sodelovanju. Včerajšnja oddaja pa je bila posvečena trgovinski izmenjavi, ribolovu in gospodarskim stikom med Trstom ter sosednimi jugoslovanskimi področji. O naših krajevnih vpraša- njih je dal obširne in tehtne odgovore Dušan Košuta, podpredsednik tržaške delegacije italijansko-jugoslovan-ske trgovinske zbornice (ki je istočasno tudi podpred-6ednik Slovenskega gospodarskega združenja). Uvodoma je orisal razvoj trgovinske izmenjave, ki se razvija na osnovi sporazuma o obmejni trgovinski izmenjavi, ki je priložen splošni italijansko-jugoslovanski trgovinski pogodbi in kjer se izmenjava plačuje po posebnem avtonomnem računu Košuta je zanikal netočne trditve, da je ta izmenjava dokaj nizka ter navedel, da je dosegla 1960. leta preko avtonomnega računa 3,8 milijarde lir v obeh smereh, kar je v omenjenem letu predstavljalo 3,3 odst. celotne italijansko-jugoslovanske izmenjave. Temu pa je treba prištet; okoh 2 milijardi lir prometa, ustvarjenega na osnovi ekstrakontin-gentov. Končno je treba_ tudi upoštevati, da številna tržaška podjetja uvažajo in izvažajo tudi v okviru splošne italijansko - jugoslovanske trgovinske pogodbe. Ni mogoče točno u-gotoviti, za kakšne vsote gre, vendar pa se računa, da znaša delež Trsta v splošni italijansko-jugoslovanski izmenjavi okoli tri odstotke. Skupno torej znaša delež Trsta pr; celotni izmenjavi okoli 8 odstotkov, kar vsekakor ne predstavlja majhne vrednosti in gre za pomemben rezultat. Letos smo pri izmenjavi tudi pri avtonomnem računu zabeležili določen padec, ki pa ga ni mogoče pripisati na račun delovanja tržaških poslovnih ljudi, temveč odraža omejitvene ukrepe, ki so jih uvedle oblasti pri uvozu nekaterih pomembnih jugoslovanskih zlasti kmetijskih pridelkov. Ob zaključku svoje izjave je Dušan Košuta še poudaril velik pomen videmskega sporazuma, ki ima tudi pozitivne gospodarske posledice. Izrazil je prepričanje, da bo ta sporazum mogoče še razširiti in odstraniti nekatere restriktivne mere, tako da bo še bolje ustrezal željam in potrebam prebivalstva na obeh straneh meje. O pobudi Trgovinske zbornice Slovenije, da se ustanovi v Ljubljani sejem Alpe-Adria pa je govoril predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki je dejal, da ta velesejem zanima tri italijanske trgovinske zbornice (tržaško, goriško in videmsko), dve avstrijski (celovško in zbornico v Gradcu) ter seveda Trgovinsko zbornico Slovenije, ki je pobudnica. Sedaj se glede sejma šele pogajajo in niso še prišli do končnih zaključkov, ki jih bo treba predložiti vladam, da jih odobre in sprejmejo ustrezne ukrepe. Poudari) pa je, da gre za pobudo, ki naj privede do okrepitve izmenjave ter da je vsaka taka pobuda dobrodošla. Osrednji del včerajšnje oddaje pa je bil posvečen splošnim italijansko-jugoslovanskim gospodarskim vprašanjem in predvsem osrednjemu vprašanju: položaj v trgovinski bilanci. Znano je namreč, da obstaja stalni deficit, ker nekoliko nagleje raste obseg italijanskega izvoza, kot narašča jugoslovanski izvoz. To so do sedaj reševali s pomočjo kreditov, končno rešitev pa je seveda treba najti v uravnovešenju vrednosti uvoza in izvoza. Vsi predstavniki so poudarili, da se te vskladitve ne sme izka-ti na nižji ravni izmenjave temveč na višji ravni, saj to ->, PRIMORSKI DNEVNIK ustreza interesom obeh držav. V tej zvez; je bil naveden zanimiv podatek, da je pri dobavah strojev in opreme za Jugoslavijo zaposlenih preko 100.000 italijanskih delavcev. Obširno je o tem vprašanju govoril italijanski trgovinski ataše v Beogradu dr. Biasi, ki je navedel, da je bil 1960. leta dosežen rekord, ki pa so ga naslednje leto še prekoračili. ko so Italijani izvozili v Jugoslavijo za 65 milijard lir blaga, uvozili pa za 51 milijard lir. Deficit trgovinske bilance je znašal okolj 14 milijard lir. Vendar pa ta deficit ne predstavlja edine pasivne postavke, ker je treba še prišteti dobave v okviru »sporazuma o posebnih dobavah«, kjer gre za srednjeročno kreditiranje in kratkoročne kredite, ki jih odobre zasebne bančne ustanove. V celoti računajo, da znaša celotni jugoslovanski dolg okoli 100 milijard lir ali okoli 160 milijonov dolarjev. Na izrecno vprašanje, če obstaja nevarnost za dosego vračil,- je trgovinski ataše poudaril, da kaj takega sploh ni mogoče govoriti, saj Jugoslovani zelo točno in vestno izpolnjujejo svoje obveznosti ter se pri tem obnašajo zelo resno. Upoštevati je treba tudi še neizkoriščena prirodna bogastva dežele in dejstvo, da zelo pametno upravljajo svojo zunanjo trgovino ter se ne spuščajo v nobene dvomljive kupčije. Vendar pa je deficit mogoče urediti samo na tak način, da se uravnovesi trgovinska bilanca, kar pa je možno samo tako, da se poveča uvoz jugoslovanskih industrijskih izdelkov. Določen napredek v tej smeri je bil že napravljen s podpisom nove trgovinske pogodbe. Samo to bo služilo kot osnova, da se celotna izmenjava še> pevečaun-nda- se doseže uravnovešena izmenjava na novi" višji'ravni. Trgovinski ataše je še poudaril, da so krediti nujno potrebni, saj je mednarodna konkurenca na jugoslovanskem tržišču izredno ostra in bi v primeru ustavljenih italijanskih kreditov takoj nastopila in prodrla na jugoslovansko tržišče. Podobne so bile ugotovitve inž. Knezeviča, predsednika jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice, ki se od krepitve trgovinskih odnosov stalno ukvarja s celotno italijan-sko-jugoslovansko gospodarsko problematiko. Tudi on je poudaril, da je treba bistveno spremeniti strukturo sedanje izmenjave, tako da se poveča izvoz jugoslovanskih industrijskih izdelkov in da se na ta način uravnovesi izmenjava na novi višji ravni. Prisrčnost odnosov, ki so se ustvarili med državljani obeh dežel, pa je poudaril jugoslovanski generalni konzul v Milanu. O italijanski razstavi na zagrebškem velesejmu je govoril generalni ravnatelj tega velesejma. Zelo zanimive pa so bile ugotovitve glede vprašanja ribolova v Jadranskem morju. Uvodoma je napovedovalec o-menil, da živi na italijanski obali Jadranskega morja okoli 28 odstotkov italijanskih ribičev ter da je prav jugoslovanska obala bogata z ribami. Tako italijanski kot jugoslo- vanski strokovnjak za ribištvo pa nista iskala rešitve celotnega vprašanja v sporih glede pravice do ribolova, temveč v medsebojnem sodelovanju in znanstvenem proučevanju stanja. Strokovnjak Mari je tako ugotovil, da je samo znanstvena proučitev lahko osnova za pravilno izkoriščanje rib ter da je treba pri tem sodelovati, da se prepreči počasno izginjanje nekaterih vrst rib. Predsednik jugoslovanske a-kademije za znanost prof. Novak pa je poudaril, da ni mogoče vršiti raziskovanj samo na eni strani. Sedaj vemo premalo, saj ni niti točno znana migracija sardel. Dejal je, da je nujno potrebno skupno raziskati stanje, da bodo uspehi ribolova boljši. Invalidi zahtevajo preureditev pokojnin Včeraj se je nadaljeval kongres vojnih invalidov. Delegati so dolgo razpravljali o pokojninah ter na koncu razpravljanja sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo popolno preureditev pokojnin. Delegati so priznali predsedstvu, da se je dovolj potegovalo za izboljšanje vladnega zakona o zaposlitvi in drugih vprašanjih invalidov ter da mu je tudi uspelo vključiti razne popravke. Popoldne so razpravljali o vprašanjih socialnega skrbstva invalidov, o njihovi zaposlitvi, o stanovanjih in zdravniški oskrbi. Načrt naftovoda Trst-Dunaj Avstriiska državna petrolejska družba je včeraj sporočila, da se pogaja z družbo ENI za zgraditev velikega naftovoda Trst-Dunaj. Glavni ravnatelj avstrijske družbe je odpotoval v Milan, da bi podrobno proučil načrt s predsednikom družbe ENI Matteiem. iilliiillilillltllHlliiliMlilllllillllMliiimiliillimmiiimiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMimiiiniiiiiiiHiiiniiiif minili,Himiiiiiitiiiiiiiillllliiiliiiinll Snoči med nadvozom in barkovljanskim pokopališčem Na tramvajskih so našli mrtvega moškega Domnevajo, da ga je povozil tramvaj m da je bil pri priči mrtev - Policija ni našla pri njem nobenih dokumentov - Nekateri Barkovljani menijo, da gre za 83-letnega Avgusta Semoliča Ko je sinoči okrog 20. ure 53-letni Adolfo Icci iz Ulice P. Cossa 4 vozil tramvaj proti Bar.tovljam, ga je pod svetilnikom neki podoficir mestne straže, ki se je peljal zraven njega, nenadoma opozoril, naj ustavi voz, ker je v luči avtomobilskih žarometov med tramvajsko tračnico in zeleno ograjo ob cesti zagledal sklonjenega človeka. Sprevodnik in podoficir sta skočila s tramvaja in se približala neznancu. Takoj sta spoznala, da se je zgodilo nekaj hudega. Pred seboj sta namreč zagledala sklonjeno truplo neznanca, vse naokrog pa velike madeže krvi. Podoficir je telefonsko obvestil policijo in kmalu so na kraj nesreče pr;hiteli agenti bližnjega komisariata, prometne policije ter predstavnik sodne oblasti :in legalni zdravnik. Tcžko je bilo ugotoviti, kdo je nesrečnež, ker ni imel pri sebi nobenih dokumentov. Nekateri potniki, ki so doma iz Barkovelj in so videli truplo, domnevajo, da je nesrečnež 83-letni Avgust Semolič, po rodu iz Brestovice, ki je bil brez stalnega bivališča in je prenočeval v neki luknji. Policija tudi poizveduje, kako je prišlo do nesreče. Morda je starčka povozil tramvaj, ki je peljal po tej progi nekaj časa prej, ali pa je nesrečnež šel peš po cesti in ga je povozil avto. Vsekakor pa iiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii Trenju in ribanje med demokristjani Odstop izvršnega odbora in pokrajinskega tajnika Danes se sestane pokrajinski odbor, ki bi moral izvolili novo vodstvo drži bolj domneva, da je nesrečnež na ta ali drug način padel pod tramvaj, ker mu je popolnoma odrezalo stopalo desne noge in je dobil hude poškodbe po glavi ter nogah, zaradi česar je bil prav goto- 2.75 specifične teže, da vsebuje tudi železno rudo, zaradi česar je na primer k raška zemlja rdečkasta. Povedal je tudi, zakaj na opuščenih kamnolomih opažamo, kako poganja na stenah rastlinje, in si- vo pri priči mrtev. Po običaj-1 cer, ker je kamen luknjičast UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33 82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 Lr celoletna 6400 Ur — FLRJ: v t dnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljub- t ijana, Strltarieva ulica 3-1, tel. 21-982. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 Ur. — Mali oglasi 3j lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja ln tiska ZTT, Trst Drevi se bo sestal pokrajinski odbor Krščanske demokracije, ki bo razpravljal o odstopu izvršnega odbora. Vest o tem odstopu je izne-nadila javnost saj je bil odbor izvoljen na zadnjem kongresu KD spomladi. Odbor je bil izraz večine, ki so jo sestavljale razne struje in stru-jice. ki so le odsev struj v središču. V tem raznolikem odboru so namreč bili »doro-tejevci«, »morotejevci«, sadisti«, »sindikalisti« (ti dvoji so se opredeljevali tudi kot struja »demokratične obnove«) ter končno fanfanijevci. Spričo te pisane družbe ni čudno, da se je začelo medsebojno ribanje, zlasti ker je sejala vmes ljulko tudi »desnica«, ki je bila v »opoziciji«. Ko se namreč govori o de-mokristjanskih strujah, je treba pri tem nujno uporabljati narekovaje, kajti človek nikoli ne ve, kje so pravzaprav desnica, levica in sredina; vse to morda zato, ker so demokristjani zelo blizu, ali bi vsaj morali biti blizu svetega pisma, ki pravi, da levica ne sme vedeti, kaj dela desnica. Sami demokristjani priznavajo v svojem glasilu, da nekaj ni šlo ter da je treba položaj razčistiti. To naj bi opravil danes pokrajinski odbor, ki bi izvolil nov homogen odbor, v katerem bi vladala večja sloga ter ne bi več vlekel vsak na svojo stran. Po nekaterih namigih baje zahtevali razčiščenje fanfanijevci, širijo pa se tudi glasovi, da ima prste vmes desničar prof. Romano. Sam pokrajinski tajnik Belci, ki je tudi vsedržavni svetnik stranke, pa se drži nekako nad vsemi temi spori, tako da bi utegnil priti znova v poštev za tajnika. Čeprav pa ga nekako prištevajo med levičarje v stranki, pa obrača v bistvu plašč po vetru in se drži sredine. Vsaj za sedaj velja za »morotejca«’ toda pri tržaških demokristjanih nikoli ne veš, pri čem si. No Moro se v vsedržavnem mo, lvioro se v vscuuaviitin Uu i ««✓.1 ravna gs nguttiu tališ-1 kov, nega ravnanja, ki omogoči, da je »volk sit in koza cela«, a v politiki se takšna taktika vendarle ne more vedno ob-nesti, zlasti ko gre za dobo premikov, kot utegne-, biti sedanja. Kot v Rimu govore tudi tukaj o »politiki sinteze«, toda vsedržavni kongres KD, ki bo v februarju, se bo moral le izreči za določeno politiko, to je za usmeritev v levo ali v desno. Naj bo torej jutrišnja odločitev kakršnakoli. bo seveda tudi dokončna usmeritev tržaških demokristjanov odvisna od sklepov, ki jih bodo sprejeli v Neaplju. K vsemu temu bi dodali še nekaj. Ravno te dni pošilja glasilo KD »Prora« vsem družinam dopisnice za anketo o Stalinu, o XXII. kongresu in podobnem, medtem ko se v tukajšnji federaciji KD hudo ribajo. Ali ne bi bilo bolj pametno, da bi stranka pometa la pred svojim pragom in prepustila levici in delavskim strankam, da same razčistijo razna vprašanja, ki se jih tičejo. Ce pa že hočejo delati ankete, bi bil na primer zelo hvaležen posel ugotavljanje o fašizmu, o silah, ki ga podpirajo, mu dajejo potuho, ga pestujejo, pitajo in negujejo. Doslej smo v Italiji poznali samo eno diktaturo, namreč fašistično. K življenju pa jo je hotel obuditi ravno demokristjan, to je Tambroni. Ce mu to ni uspelo, pač ni zasluga demokristjanov. Nov urnik trgovin z zelenjavo S prefekturnim odlokom so odredili, da bo veljal nov urnik za prodajalne zelenjave in sadja. Prodajalne bodo odprte ob delavnikih, to je od ponedeljka do petka vsak dan od 7. do 13. ure ter od 17. do 13. ure; ob sobotah pa od 7. do 13. ure ter od 17 do 19.3C. Prav tako bodp odprte do 19.32 na predvečer prazni-' m formalnosti so truplo odpeljali v mrtvašnico glavne boln:šnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem, preiskava pa se še nadaljuje. «»------- Enotno zborovanje pekovskih delavcev Danes ob 18. uri se bodo zbrali v dvorani v Ul. Ponda-res št. 8 tržaški pekovski delavci na enotno zborovanje, katero sporazumno sklicujeta obe sindikalni organizaciji. Razpravljali bodo o osnovnih | vprašanjih in zahtevah v zve-' zi s sestavljanjem predlogov za novo pokrajinsko dopolnilno delovno pogodbo, katero bodo nredložili delodajalcem. Ob 21. uri pa se bodo v istih prostorih zbrali uslužbenci slaščičarn, kjer bodo razpravljali o pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe. -------- Zanimivo predavanje o kraškem kamnu V naravoslovnem muzeju je včeraj Umberto Colchera predaval članom društva za zaščito kraškega živalstva in rastlinstva ter drugim meščanom, ki jih zanima to vprašanje, o kraškem kamnu, in sicer predvsem o kamnolomih v Nabrežini in na Repenta-bru. Predavatelj, ki je na tem področju samouk in ljubitelj, je s poljudnimi besedami na kratko prikazal geološko zgodovino kraških tal in navedel tudi starost posameznih vrst kamna. Tako je dejal, da je na primer beli ko men star okrog 90 milijonov let. Ves ta kamen pa ni mar mor, kot se običajno govori in misli. Na kratko je opisal tudi črni, sivi in rumeni kamen, ki se imenuje oniks. Ze pri tem se je pokazala vsa njegova ljubezen do narave in še posebno do Krasa. Kar se tiče kamnolomov, je dejal, da se ne ve, kdo je začel prvi lomiti kamen. Tudi za tako imenovani «rimski» kamnolom ni dokazov, da bi začeli prvi pridobivati iz njega kamen Rimljani, pač pa so se tega dela lotila najbrž že ljudstva, ki so bila v naši deželi pred njimi. Glede sa-. mega kamna je rekel, da ima in se napaja z vlago. Obširno je obravnaval tudi tehniko «žaganja» kamnov ki ni stara več kot 250 let. ker so prej kamen le klesali, kar se vidi na primer tudi na raznih spomenikih iz časov Rimljanov v Ogleju. Kamen se žaga seveda zelo počasi, sai oa prežaga žaga na žico koma j 7 cm v 24 urah. Ker pa imajo žage veliko število teh žic, delo vendarle naglo napreduje. Po predavanju, ki je bilo bolj podobno poljubnemu razgovoru, je predavatelj pokazal vrsto diapozitivov, s katerimi je orisal in podprl svoje trditve. Repentaborski župan in tainik pri skrbniku za lavna dela Razgovarjala sta se o perečih vprašanjih, ki zadevajo javna dela v repentaborski občini Pred dnevi sta repentaborski župan in tajnik obiskala skrbnika za javna dela dr. Ri-vettija ter se z njim razgovarjala o nekaterih perečih vprašanjih, ki zadevajo javna dela v repentaborski občini. Tako je župan Bizjak predvsem načel vprašanje ponovnega asfaltiranja oziroma prevleke sedanjega asfaltnega cestišča po poteh v Velikem Repnu. V ta namen je na razpolago skoraj 5 milijonov lir. Zupan je ugotovil, da v tem letnem času ne bi bilo primerno začeti teh del, in sicer zaradi tega, ker bi mraz in dež onemogočila solidno izvedbo dela. Praksa namreč uči, da so v zimskem času izvedena asfaltna dela nekoristna, tako da je treba že v nekaj mesecih poskrbeti za temeljita popravila. Zato je župan predlagal, da bi izvedbo ponovnega asfaltiranja poti v Velikem Repnu prenesli na pomladanske mesece. Podobno velja tudi za dela v okviru rednega vzdrževanja občinskih poslopij. Treba bi bilo popraviti županstvo in šolo za kar je na razpolago 2,698.000 lir. Tudi ta dela kaže prenesti na pomlad, saj gre predvsem za pleskarska in zidarska dela, ki ne trpijo mraza Skrbnik za javna dela je predloga župana sprejel in pri tem pohvalil občinsko upravo, da tako skrbi za občinsko premoženje V razgovoru je bilo tudi načeto vprašanje športnega igrišča pri Velikem Repnu. Delavci SELAD so doslej že nekaj storili, toda do realizacije igrišča je še daleč. Maksimalni proračun za izvedbo vseh del znaša 19 milijonov lir, od česar bi odpadlo 4 milijone lir za gradnjo slačilnice, 4,300.000 lir za postavitev ograje okoli celotnega igrišča itd. Nekaj denarja je že na razpolago, precej pa ga še manjka. Skrbnik za javna dela je v tej zvezi dejal, da bi načrt gradnje športnega igrišča lahko izvedli v dveh lfetih. Prihodnje leto bi igrišče zravnali, posejali travo in ga ogradili, naslednje leto pa izvedli preostala dela. Z izgradnjo športnega igrišča bi repentaborska občina še bolj pridobila na svojem turističnem pomenu. Nedvomno bi igrišče priklicalo več izletnikov in turistov (zlasti še, ker je na res lepem prostoru), od česar bi občina imela tudi pokredho -korist, ki bi se odrazila zlasti pri trošarini. Zato bi tudi z naše strani priporočili pristojnim oblastem, da naj v prihodnjem letu izve-1 po Ul. Filzi, je trčil ob avto 1 • . 1 —. . : „ V, v, n 1 n Ivi W n , n T, A „1 1 A 1 1 nflrt i (l I A V rf 1 f- dejo vsaj prvi obrok predvidenih del. Ob koncu naj še omenimo, da je bila v teh dneh dokončana cesta, ki vodi iz Velikega Repna do križišča na grebenu za vasjo. Dela so bila izvedena pod okriljem Tržaške pokrajinske turistične u-stanove. Gre za kos ceste, ki bi se z grebena morala kasneje nadaljevati proti Volniku. Toda zaradi vojaških vaj na tem področju kaže, da se ta načrt ne bo nikoli uresničil, čeprav bi bilo to nujno potrebno. Pot, ki vodi proti Volniku, je sedaj v tako obupnem stanju, kot še ni bila doslej. Voda je popolnoma izprala cestišče in na največjih vzpetinah gledajo iz nekdanjega cestišča skale, ki so neprehodne. Občina bo sedaj najhujše dele cestišča sicer zakrpala, a s tem problem ne bo rešen. Zato bi bilo prav, ko bi občinska u-prava v sodelovanju s pokrajinsko turistično ustanovo spet proučila zadevo in skušala doseči, da se pot enkrat za vselej temeljito uredi in popravi. Z vespo v avto Ko se je včeraj dopoldne 18-letni Aleš Primožič s Furlanske ceste 55 peljal z vespo ki ga je vozil 41-letni Giorgio Mazzaroli iz Ul. Ananian 17. Pri tem se je pobil in ranil po obrazu in nogah ter si zvinil zapestje leve roke. V bolnišnici so mu nudili prvo zdravniško pomoč in se bo morai zdraviti dober teden. «»-—- Tatovi motornih vozil vedno aktivno na delu Verjetno je lepo vreme krivo, da so se avtomobilske miši spet krepko lotile svojega posla, tako je Karlo Stoka s Kontovela 114 prijavil policiji, da so mu neznanci ukradli avto, ki ga je ponoči parkiral v Ul. Marchesetti. Včeraj je policija avto našla. Guido Toffolini iz Drevoreda Elizejskih poljan 55 se je pritožil, da mu je nekdo ukradel avto kar pri beiem dnevu na gmajni blizu Repentabra. Luigi Ce-sanelli iz Ul. Giardini 24 je prijavil, da so mu neznanci ukradli avto, ki ga je parkiral v Ul. Rossetti. Edvin Starc s Kontovela 112 se je pritožil, da mu je nekdo ukradel vespo, ki jo je parkiral v Ul. Carducci. Dante Muran iz Ul. Carpison 7 pa je prijavil, da so mu neznanci ukradli lambreto, ki jo je parkiral na Trgu Tommaseo. C O Ki BUH VERDI V petek ob 20.30 za ma B za vse rede tretja P stava Verdijeve opere ‘ bucco«, v isti zasedbi, gent Bruno Bartoletti. „ V soboto ob 21. uri Pa za abonma A za vse va predstava opere *“a Riharda Straussa. .[e(ja. Prodaja vstopnic Prl e , liški blagajni za obe P stavi. TEATRO NUOVO prva iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi nun iiifiiiiiiini ii iiiiiiiuiiiiiiiiiii luiiiiiiii ifinii m lini mili m ii milili Štiri osebe tihotapstva obtožene z opijem V soboto ob 21. un. (jul- predstava komedije Carla, donija »Harlekin, sluSa |Vl0 gospodarjev«. Režija * Tolusso. Izven abonmaja. Prodaja vstopnic pri Kg liški blagajni in v Protti. ( K 1 IM O ) - „ N°r' Nazionale 16.00 »Neurje v m=i dip« Bernard Blier- ^ Fenice 15.30 «Klofute, mornarji«. Tognazzi in Excelsior 16.00 »Lj-cantkr0^ Barbara Lass, Carl St®‘ j pl. Lovvens. prepovedano ta , Grattacielo 16.00 »Čudo«« ,, ka». Technicolor. Tog ,|j Chiari, Vianello, Anna 0me-Arcobaleno 16.00 «Neizprosn sto«. Kirk Douglas. PreP° no mladini. n> Supercinema 16.00 «'Macia dvoru velikega kana«. Scott, Yoco Tani. ri- AlaDarda 16.00 «ftdeči kro?1-naL. Ewert. K Mussovv-Aurora 16.30 «Cetvorica Zav cev« roitit Cristallo 16.30 «Zlodej J ' tih hlačkah«. Sophia Loren i&riil Policija je zaplenila 3.091 kg mamila v surovem stanju Doslej niso še mogli ugotoviti, kdo je prinesel opij čez mejo Poveljstvo upravne finančne straže je prijavilo sodišču zaradi tihotapstva kg 3,091 opija 27-letnega Danijela Boneto z Jezera št. 5, 27-letnega Petra Parovela iz begunskega taborišča na Opčinah, 31-letnega Pietra Benvegnuja iz Ul. Ba-iamonti 42, Santa Bonina starega 26 let iz begunskega taborišča na Opčinah in 25-let-r.ega Armida Crevatina iz begunskega taborišča na Opčinah. Kakor smo že poročali, so agenti omenjene policije v noči .med 16. in 17. t.m. -zasa«. ičilimJ&oneto na križišču -blizu Sesljana, ko je imel v .aktovki 1,591 kg opija Izpred porotnega prizivnega sodišča Dva mlada benešKa roparja pred tržaškimi sodniRi Oropala sta dva švicarska turista in ju vrgla iz stanovanja, kamor sta ju povabila stanju. Nekaj minut pozneje so prijeli tudi Parovela, ki je prihajal na dogovorjeni kraj, ne da bi zapazil agente. Odpeljali so ju na zasliševanje in sta omenila tudi Benvegnuja, ki so ga aretirali naslednji dan. Preiskovalni organi so tudi zvedeli, da je Parovel imel še pol drugi kilogram opija, toda kljub skrbni preiskavi niso mogli najti te količine blaga. Prav tako niso preiskovalni organi še ugotovili, komu je bil namenjen opij. Za-.radi tega še nadaljujejo preiskavo, da bi odkrili vso tiho-tapsko mrežo,. Kakor so pove-v surovem ! dali včeraj na tiskovni konfe-‘ renči, je ta opij makedonskega izvora; ne vedo pa še, kdo in kako ga je pretihotapil čez mejo. Parovel, Boneta in Benve-gnu so v zaporu, medtem ko sta Bonin in Crevatin na začasni svobodi, ker sta le posredovala in ju niso zasačili. Pred prizivnim porotnim sodiščem je bila včeraj ponovna razprava proti dvema mladeničema iz Benetk, ki sta bila obtožena, da sta 1957. leta oropala v Benetkah dva švicarska turista. Gre za 26-let-nega Oscareja Fugazzara ter za 27-letnega Uga Vianella. Na prvi razpravi pred porotnim sodiščem v Benetkah je sedela na zatožni klopi tudi 35-letna Alfia Rossi, ki je bila obtožena dveh prekrškov proti policijskim predpisom, in sicer da je oddala sobo tujim osebam protj plačilu ter da je dovolila, da se je soba uporabljala za ljubavne sestanke. Zakaj se je ta razprava, ki zadeva neki dogodek, ki se je odigral v Benetkah, končala v Trstu, in sicer najprej pred tukajšnjim porotnim sodiščem in včeraj pred prizivnim porotnim sodiščem? Preden bomo odgovorili na to vprašanje, poglejmo, kaj je pravzaprav pripeljalo oba mladeniča pred sodnike. Bilo je 19. aprila 1957, ko sta prišla v Benetke dva švicarska turista, in sicer 47-let-ni Hussler Meinrad ter 42jlet-ni Walter Alfred. Nekaj časa sta si pridno ogledovala mestne zanimivosti, končno pa sta se ustavila pri kavarni na Trgu sv. Marka. Približala sta se jima tedaj omenjena Fugazza-ro in Vianello, ki sta ju povabila na kratek izlet z gondolo. Švicarja sta ponudbo sprejela ter sedla v gondolo. Pripomniti pa je treba, da Švicarja nista bila normalna moška. Benečana sta kmalu ugotovila, da gre za dva homoseksualca ter sta hotela izkoristiti priliko, ki se jima je nudila. Povabila sta turista v stanovanje omenjene Alfie Rossi, kjer so se vsi štirje zadržali nekaj ur. Ko je prišel trenutek, da od-štejeta denar za razne usluge, sta se Švicarja sporekla s Fu-gazzarom in Vianellom. Hotela sta namreč plačati vsak po 1000 lir in nič več. Benečana pa sta zahtevala po 3000 lir od vsakega. Trdila sta namreč, da gre 4.000 lir samo lastnici stanovanja. Švicarja pa sta bila trmasta ter nista hotela popustiti. Fugazzaro in Vianello sta se navsezadnje naveličala dolgega prerekanja ter sta nastopila s silo. Zaklenila sta sobna vrata, pobrala Švicarjema 59.000 lir, 60 švicarskih frankov, dve ročni uri in en prstan. Nato pa sta ju enostavno vrgla iz stanovanja. Švicarjema ni preostalo drugega, kot' da prijavita zadevo policiji, ki je mladeniča takoj izsledila in zaprla. Najprej jima je sodilo beneško porotno sodišče, ki ju je obsodilo na 3 leta zapora in na 50.000 lir globe. Poleg tega jima je odvzelo za 5 let pravico do javnih služb. Pozneje je o zadevi razpravljalo beneško prizivno porotno sodišče, ki je potrdilo prejšnjo Pot, ki vodi s Kolonkovca h Kobcem, se uradno imenuje Ul. Scarlichio. Pred približno tremi meseci so jo začeli popravljati in nekdanje prašno in lukenj polno cestišče je prekrila asfaltna plast. Sedaj, ko bi morali dela zaključiti, pa je nastalo vprašanje mosta, ki pri hišni številki 12 seka cesto, Most je speljan preko poto. ka «Požar», katerega struga se vije po pobočju navzdol vse od Katinare. Most so ob asfaltiranju poti začeli popravljati, toda namesto da bi ga čim prej utrdili, so sedaj delo prekinili, ker je baje nekdo od delavcev zbolel. Prebivalci bližnje okolice, večinoma sami vrtnarji, so zaradi tega zelo razburjeni, saj ne mn ejo več z gnojem na svoje vrtove pa tudi kamion, ki pelje vsako jutro zelenjavo na trg, ne more več po tej poti. Zaradi tega imajo ljudje same nevšečnosti in nepotrebne stroške. Tržaški občini oziroma njenemu odseku za javna dela posredujemo željo in zahtevo tamkajšnjih prebivalcev, da stori vse potrebno za takojšen zaključek del na mostu, tako da bo cesta čim prej odprta za promet, razsodbo. Kasacijsko sodišče je delno spremenilo prejšnjo razsodbo, toda le glede vprašanja neke olajševalne okoliščine. Menilo je namreč, da. bi moralo neko drugo porotno sodišče odločali glede vprašanja, če je vsota okoli 150.000 lir, ki sta jo mladeniča vzela •Švicarjema, predstavljala za ta dva hudo izgubo ali ne. Na včerajšnji razpravi je branilec zahteval od prizivnega porotnega sodišča naj odloži razpravo, ker bi bilo po njegovem mnenju potrebno uvesti še dodatno preiskavo v zvezi s tem vprašanjem. Sodišče pa je zavrnilo zahtevo ter je potrdilo prejšnjo razsodbo. Predsednik Palermo, tožilec Santonastaso, zapisnikar Ma-gliacca, obramba Puecher. iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilillliiiiiniiiiliiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. novembra 1961 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 75-iletni Oreste Creati, 75-letni Renato Gern-gross, 59-letni Luigi Ciblc, 57-letni Silvio Degrassi, 69-letna Giiuseppina Ohervatin por. Mis-gur, 86-letna Giuseppina Depase vd. Robba, 82-letni Ivan Her-ščak. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; De Col-le, Ul. P Revoltella 42; Rovls, Trg Goldoni 8; dr. Rossetti. Ul. Combl 19. Nezgoda na delu Na delu v naselju San Ser-gio se je včeraj popoldne ponesrečil 34-letni Arcangelo Biondi s Trga Giarizzole 21. Zaposlen je bil pri stroju za kopanje, pa se je nenadoma pretrgala železna žica in ga močno udarila po obrazu ter mu povzročila globoko _ rano na licu in bradi. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dva tedna. Va l u te | Trst dolar 622,— švicarski frank 143.95 funt šterling 1751.50 francoski frank 125.— marka 155.55 šiling 24.06 pezeta 10.32 dinar — .63 rnarengo 4850 — zlato 7 lt.— VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče . , . limone .......... mandarini . . . kostanj .......... kaki ............. jabolka I .... jabolka II ; . . hruške I . ; . I hruške II . 1 , . grozdje . . . ! ’• pesa .........1 '• artičoke......... zelje ........... cvetača ......... ohrovt .......... cikorija......... čebula........... koromač .... razna solata . • krompir .... paradižnik . . . rdeči radič . . . zeleni radič 1 . zeleni radič II , zelena .......... špinača ......... 59 212 77 88 106 100 118 200 188 — 94 — 47 100 59 59 141 118 29 94 59 141 212 153 47 165 129 118 306 212 38 250 150 — 50 — 36 70 41 83 110 M 36 45 36 20 50 40 55 60 60 22 59 47 100 280 150 26 53 43 59 141 118 100 375 125 400 600 500 88 350 280 40 10O 94 88 200 180 rodaja po prevlad, ceru (3. stolpec), KINO «R0SANDRA» V BOLJUNCU predvaja danes 22. t. m. ob 19.30 film: Spustite zastor (Giu il sipario) Igrajo: Mario Moreno, Cristine Martel, Alesan-dro Chianguerotti in Bealriz Saavedra Garibaldi 16.30 »Dvojni r^i ključa«. Technicolor. Jea ^jdi-Belrnondo. Prepovedano ni. ffefk Capitol 15.30 «Topli vete** nicolor. Claudette ColD vrati»-Impero 16.00 «Za zaprtih ^ Italia 16.00 «Monica filfl1- n;e». Ingmar Bergmani Harriet Anderson, Lars Prepovedano mladini. . ^ Massimo 16.00 «Vrtinec». vers, William S.v^ester^^ Moderno 16.00 «Hudo z< ga11- stvo». Bob Hope, LuciH’ o„ert Astoria 16.30 «Zarotniki»-Mitehium. Astra 16.30 «Kakšna jdaH0 kakšn! dolarji«. PreP° mladini. Vittorio Veneto 16.00 njer na konju«. Nino «Kal Mal ral’1' tili*- di, Anette Sroyberg. -uijaH’' Ideale 16.00 «P°roftni,,!soii. " Technicolor. James M Prepovedano mladini. Marconi 16.C0 «Hotel N?dia Tiller, Sebastian ‘ Abbazia 16.00 «Jaz in » N. Visdom. cNr Odeon 16.00 »Macumn«' vampirjev«. Teehnicol ■ Skedenj 16.00 «Kri in J“rtinf' Technicolor. Elsa j” w Mel Ferrer. prepoveda dini. ItAZNA silvestrovanje S NA VOJSKEM sllVcS < SPDT priredi letos |j0 ' vanje na Vojskem nad ^uda*' udobnem planinskem vjjin skem domu« (nadmorska I*00 m>. M-v0 l'L Za Silvestrovo in N prist no, v pravljični svet SeSlnitr Jadranskih biserov. ,,rSgo ski vrh in na staro ( dišče pri Slivnem. - 9’ «• Odhod z vlakom |ranJe glavnega kolodvora-trt ure prej. -KONTOVJ 72. <• ■ predvaja danes • 0t-ob 19.30 Columbia Esther CosteH«ve U'& in ROSSANO » ^ začetkom ob 1* predvaja danes 22. t. m. z MARIJ BRAND0 V (Front IZDAJA ZA STOLETN Pripombe k publikaciji Valussi: Friuli e Venezia Giulia S- knjiga v zbirki Regioni ditalia , Turin 1961, Založba UTET slavo zvezi z odborom za pro-Ital'-1 100-letnice zedinjenja »,.j e Cki se je zaključila »ar' d?evi v Trstu) z odgo-iežel^0^0 razstavo italijanskih lik V '^urinu' je znana ve-izd lZaložba UTET v Turinu ttaf * °bsežno zbirko mono-, 1] v celotni zbirki «Le j( “i dTtalia«. Kot 5. knjiga tia*n-a ,nedavno «Friuli-Vene-j) .™lia» (Furlanija-Julijska !:a izpod peresa Gior- Iji . "alussija, univerzitetnega j,j, enta za zemljepis na tr-m,.*® vseučilišču, v luksuzni tekto*' ve^'ke oblike ilustracijami (cena *vt°rju je ^ treba priznati temeljitost in teta2nania 0 ogromni lisko Ur*’ ^koda, da enostran-. navaja le italijansko), ki #e u ob^elal na ravni sodobni1 banske geografske zna- »bi.w-Le Š'‘t0da' da strogo ta n°st moti tradicional-ttj aac*0nalistična tendenčnost te^S eSa iredentizma, ki seli^. zadobi v sedanji dobi je 1 Pfizvok revanšizma. Vse *tejn'Cer P0(^ano v zelo do-Umerien' in nestrastni iani *’ * *° na jedru vpra-j05,V« ne spremeni. To se «jev 0 odraža tudi pri oce-jjneanju naše narodne manj- * Iti *or v tem pogledu Poli,. aem. ne vodi nojevske »šeni- tržaških in deloma Wei2avniil nacionalistov, ki HJnsPraviti s sveta naše stavn'mS"K0 vPrašanje z eno-kat zaroto molka o njej, «o, , beliko bolj «inteligent-skoro dnevne, don-«ih 8 e Polemike in politič-»nJu astoP°v proti temu imela v * nasprotniku, ki ga a 'Pomični) svet pozna je, 1“narodnih borb za me-tet, 0?°Vne Pogodbe itd. Av-ratno ne le večkrat o-tejjgi Memorandum in lon-SiaL ^°Sovore pač pa našo .batjjjP10 tudi razgledano stati, - 0 obravnava, in zaklju-0 izvajanjih, ki jih bo- te neje točneje omenjali, fcOVenci «tvorijo eno naj-tih ®onejših etnično-politič-W. anjšin, ki žive v itali-v 1 državi, (str. 170). teadar o naselitvi Slovenko ^ o naši zgodovini tol! H, - nič ne izvemo, če te. ■ amo nekaj mimogre-•k ^eoenih opomb n, pr. tej st u Sorskih prehodov teij^.r- 14), kot najvažnejši vt Prag pr; Postojni, ka-te yj°d* dohod preko obsež-v'ton doline, ki so jo %oijp.0 izkoristili Huni in iSati'1 ^oti, Langobardi in j ijj1’ Avari, Ogri in Tur-J,lwso zavzeli ali oplenili ![*. ja.150 zemljo....« Ali na telijo J1'5*?8- 1- s0 vstopili v 'l'1isteilfre't0 običajnih sedel 1,1 Post Langobardi, ki ? PtVoaVili v Furlaniji svo-■*te b, vojvodino in so za-teei ndl dve stoletji vzhod-H ,0 Pred plenilnimi po--San i ,et naselili s slovan-Ua!hbn so zapustili >!: iftientu sIedove v krajev-t fp b. Mijskih Alp in •o n°tne so mogli imeti k dvou" razvoj.» To je ze-(f8e n ,n° povedano, oz. zadnjem govori te '' i»ia ° °Srskih pustoše-te]'Vlan r bralec vtis, da so C? tel« Slovenci tod na-t, k t ■Po *"eb ogrskih po-ii v 6 v 10. stoletju in. I ®tju kot to poro- V° Po ^‘akon oz. bi se ilAi, zgoraj navedenem W te p Vzh3efa. veka. t. j. ‘te’ V dnih Gotov, A-, andalov, zapadnih IV Slo ngol:>ardov in za ijtili ^anov ter Avarov, jkj jp apadno rimsko ce-- "0'0tok P^Plavili Apenin-tels8odovi„ , ot ie razvidno ten ke ustanovitve 1 fr'1* so V,°ivodine Lango-' S e bi,i kot osta- Mr Pa«— teegj.eermanska plemena, te| °tej svojo skrajno me-t6i Ptso er mogli več na- 'teNUSmn°viU s voj ° te ?f'l tiari"?0, 8 katero \ telert ■«* S?.,a‘ aijnjemu prodira- »r si0vanplemen> v tem °v, ki so pri-n)itni, sami pod stalnim pritisko-m Avarov za svojim brbtom, in še drugih slovanskih plemen. Torej v teh primerih velikih vojnih spopadov med Slovani in Langobardi nikakor ni šlo več za kake plenilne pohode, marveč za redno množično prodiranje, ki mu je neposredno sledila stalna naselitev na o-zemlja, ki so jih imeli že kolikor toliko za varno zasedena. S takim izrazjem, ki s svojo moralno oceno oz. obso- janjem že tu dela razliko med «kulturonosnim» prodiranjem Rimljanov ali med germansko-slovansko-mongolskimi plemeni, avtor preseneča s stereotipnim zadržanjem, četudi mu gotovo niso neznani rimski zgodovinarji. Ti so natančno opisovali prodiranje rimskih vojsk preko Krasa v Istro, z opisovanjem velikega junaštva ilirsko-keltskih staroselcev pri obrambi svoje domovine pred imperializmom rimskih napadalcev, n. pr. v Nesatiu itd., kjer so rimski kulturonosci po krvavih bojih, po zasedbi metodično klali vse posadko, vključno ženske in otroke. Po krajih, kjer so se domorodci predali, in bili uj'eti, pa so jih odganjali kot sužnje na svoja posestva na polotoku ali pa so jih uporabili, potem ko so tako vzpostavili svojo slavljeno, veličastno «I Nacionalni program piča; 11.00: Poje sekstet bratov Pirnat iz Jarš; 11.15: Človek 6 30; Vreme na ital. morjih; in zdravje; 11.30- Radi jih po- Sopek slovenskih pesmi; 11.45: 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska slušate; 12.05: Poslušajmo Vrtiljak, pisani odmevi naših šola nato nadaljevanje Omni- Kmečko godbo; 12.25: Igramo dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; busa; 12.20: Glasbeni album; za vas; 13.30: Narodne pesmi 13.30: Neapeljske popevke; 13.30: Dobro zabavo vam že- iz Makedonije; 13.45: Godala lijo: Franck Chacksfield, Nilo 15.15: Poje Roberlo Murolo; in vibrafon; 14.05: Radijska šo- la za srednjo stopnjo; 14.35: iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiinmii,,, OVEN (oa 21.3. do 20.4.) Previdnost pri sprejemanju novih nalog. Kljiub težnji po neodvis nosti boste morali v določnem trenutku kloniti, BIK (od 21.4 do 20.5.) Za vsako ceno izpolnite obljubo, ki ste jo dali že pred časom. Dinamičnost in optim’zem. Odlična moralna kondicija. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Neznačajnost neke osebe bo pie-prečila ».pravo, ki ste jo želeli. Srečne ure v družinskem krogu. Zdravje dobro. RAK (od 23.6. do 22.7.) Po opravljenem delu občutek notranjega zadovoljstva Uspelo vam bo zavarovati vaše najbolj wm M % 511 intimne občutke Nervoznost. LEV (od 23.7 do 22.8.) Ne zaupajte na prvo besedo ljudem, ki jih ne poznate dobro. Iz trenutnih težav izhod ne bo ravno težak. Glavobol. DEVICA (od 23.8 do 22 9.) Ugoden trenutek za koristne in ekonomične investicije Uspeh v osebnih in družinskih zamislih Prijetna vest. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pozabljivost bi utegnila biti nevarna za tekoče posle. Lahko boste dosegli zaželeno spravo. Zdravje uravnovešeno. ŠKORPIJON (od 24.10 do 22. 11.) Prenagljeni sklepi se bodo maščevali Idejna nesoglašanja z ljubljeno osebo. Potrpežljivost s sodelavci. Glavobol. STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Danes ne smete tvegati nobenega hazarda. Zapustiti bo treba neki načrt, čeprav se je zdel dober. Možno potovanje. KOZOROG (od 21.12. d0 20.1.) Odlično razpoloženje za drobna domača opravila. Previdnost bo dala ugodne rezultate še pred večerom. Nerazpoloženost VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zanesti se bo treba zgolj na lastno sposobnost. Srečen dan v igri. Sentimentalna neuravnovešenost. Ljubosumnost. RIBI (od 20.2.. do 20.3.) Neka novica vas bo zelo razveselila. Izogibajte se rejasnim situacijam. Vaše obnašanje bo vznemi rilo ljubljeno osebo. Ossani in Eddie Layton; 17.00: 15.30: Tečaj nemščine; 15.55: Za prijeten uvod igra orkester Vreme na ital. morjih; 16.00: Domači samospevi in" plesi iz Alberto Casamassima; 17.25: Program za najmlajše; 16.00: prejšnjih dob- 15.20: Koncert Pesem iri ples; 18.00: Sloven- Mednarodno vseučilišče G. po željah poslušalcev; 16 45: Ščina za Slovence; 18.15: U- Marconi; 17 20: Na programu četrt ure z ansamblom Jožeta Privška; 17.05: Vsak dan metnost, književnost in prire- Robert Stol z in Emmerick ditve; 18.30: Liki iz opernih Kalman; 17.45: Vivaldi-Casella; za vas; 18.00: Poročila — ak-18.15; Radijski odvetnik; 18.30: tualnosti doma in v svetu; Enotni razred; 18.15: Mi, držav- 18.10. Fragmenti iz oper Chri- Glasbeni kalejdoskop: Orkester ljani; 19.30: Upodabljajoča u- stopha VVillibalda Glucka; David Rose — Vokalni tercet metnost* 20.00: Glasbeni album: 19 05. Pozdravi in čestitke pred del: «M a no n Lescaut«; 19.00: Zdravstvena oddaja; 19.15: David Rose — Vokalni tercet metnost; 20.00: Glasbeni album; «Metuljček» — Saksofonist Lee 21.o0: Pesmi aCanzomssime«; Konitz - Nekaj ritma z Ral phom Marteriejem; 20.00: Šport; 20.30: ((Shenandoah«, i- Tedenski literarni pregled, gra v 4 dejanjih; 22.30: Pavle Merku: Lirični koncert za klarinet in orkester; 22.50: Melodije v polmraku. 21.10: Politična tribuna; 22.10: Pojeta Milva in Negroni; 22.50: //. program Trst 12 20: Tretja stran; 14.20: Prijatelj cvetja; 14.30: III. dejanje «Hamleta»; 15.10: Ame-deo Tommasi Trio; 15.30: Na- dia Pauluzzo; «V dolinah Tar- __ _ _____ ____________ čenta«: 15.45: Značilen furlan- violinist "Tibor Varda'-' 22.30: praznikom republike; 20.00: Spoznavajmo svet in domovino; 2! 00: Zabavne melodije za vse; 22.15: Po svetu jazza — «Manj znane male zasedbe«; 22.45: Intermezzo z go- 10.00: dali; 22.50: Literarni noktur- no; 23.05: Kvartet, kvintet in sekstet. Ital. televizija skl orkester. Koper Jutranja glasba; Poje Jula De Palma. III. program 17.00: Na program Ludwig Pronos RL; 7.15: Glasba za do- Van Beethoven; 18.00: Pre- bro jutro; 8.00: Prenos RL; gled severnoameriške kulture; 12.00: Popoldanski cocktaii; 18.30: Skladbe italijanskega 12.40: Lanka glasba; 12.45: O- preporoda; 19.15: Ital. perio- 6.15- 7.00: 9.00: Jutranje vesti Nevv York . Rim - Nevv York, 11.00: Giasba za vas. ki delate; 14 00: Naš, pevci; 15.15: Ro- mantična medigra; 16.00- Pro- gram ob štirih; 17.30: Radijska 8.30: Tv šola- 13.30: TV šo-I*1? ^a Vip,sluscn: Pre' la: 17 00: Program za najmlaj- M' b'J Program ^ I8 00. oddaja za analfabe- plošč, 20.30. Radiofonično tek- te; 18 39. tv dnevnik; 18.45. ja2L-0rk.e.slrov‘ Simfonični kontert; 19.30: Ita- Ujanskl parki; 20.30: TV dnevnik; 21.10: Politična tribuna, 22.10: Film »Navidezna smrt«; 22.40: Veliki slikar Henry Ma-tisse; 23.05: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.15: Disneyland; 22.05: TV dnevnik; 22.2«: Mali koncert; per..e skladbe; 13.15: Kulturne dični tisk; 20.00: Vsakovečerni ^n dan v norišnici. Jug. televizija m umetniške aktualnosti; 13.40: koncert, 21.30: Trodejanka Ros. Zauavni ritmi; 14.00: Odmevi sa Di Sansecondo: «Marionette, iz Jugoslavije; 14.30: Orkestri ohe passione-«; 22.40: Brukner 18.00: pritlikava voiička — Paramour, Mantovani in San- simfonija št. 4; 23.40: Katullo- TV slikanica za najmlajše; 18.10: Nasveti: danes pa samo krompir; 18 30: Poštna kočila — serijski film; 19.00: Iz vsak- tos; 15.15: Zabavna glasba; va lirika. 15.30: Zbor Jakobus Gallus iz .. Trsta; 16 00: Otroški kotiček; jlOVeMJO 16.30: S mforiični koncert; 17.40: 8 05. z orKestrom RTV Ljub- danje prakse sodnika izveden- Pesrnj iz Opatije 1961; 18.00: ijana v deželi Tisoč in ene ca; 19.30: TV obzornik; 20.00: Prenos RL; 19-00: Gorni Kra noj(j. 8.55: pisani svet prav- TV dnevnik; 20.15: Resničnost mer in VVolner Beltrami; 19.30: |jjc 'jn zgodb; 9.25: Melodije v brez konca; 20.30: TV maga- Prenos RL; 22.15: The Modern modrem; 10.15: Dva ženska zin — zabavno-glasbena odda- Jazz Quartet: 22.35: Haydnov glasbena interpreta; 10.45: V ja; 21.00: Portreti ih srečanja koncert za flavto in godalni or ritmu v orkestrom Max Gre - kester; 23.00: Prenos RL. ger in Kvintetom Jožeta Kam- |e ((Stankovič«, — 50-letnica dela glasbene šo- f*orisk»-bene§hi dnevnik 21. november ■ dan drevja po vsej državi Učenci so po vsej državi zasadili nič koliko drevesc Protestna stavka slovenskih srednješolcev Najboljšo nalogo o pomenu drevja je v naši pokrajini napisala slovenska dijakinja Marija EIsbacher - Tudi v Jazbinah so učenci sadili drevje Včeraj dopoldne je bila na doseže v življenju zelo velike otroškem igrišču v dolini J uspehe. Korna svečanost ob priliki dneva drevja, ki se vsako leto praznuje 21. novembra. ka to priliko se je zbralo na tem prostoru več stotin osnovnošolskih otrok s svojimi vzgojitelji. Z dvema razredoma nižje gimnazije in dvema razredoma strokovne šole sta bila zastopana tudi oba nižja slovenska učna zavoda. Slovenske osnovne šole je pred-satvljal razred otrok iz Ulice Croce. Nekaj pred 11. uro se je na odru, ki so ga postavili za to priliko, zbralo več vidnih predstavnikov oblasti šolstva in gozdne uprave. Govor o pomenu tega dne je imel prof, Lapini, ki je pozval vse prisotne, naj nikoli ne pozabijo na drevje in njegove velike koristi. Človek je vedno ljubil naravo in te svoje ljubezni ne bo nikoli zatajil. Tembolj jo ljubi danes, ko živimo v moderni dobi civilizacije. Na koncu je prebral izid vsedržavnega natečaja, ki ga je razpisalo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo dgovarja», H. Hararit in E. dulhare. Angleški črnobeli ilm. INTRALE. 16.30: «Miren sa-nokres», F. Tucker in M. lordaj. Ameriški črnobeli ilm. Sledilo je nagrajevanje še preostalih dijakov in učencev, katerih spisi so po oceni komisije zaslužili priznanje. Pred zaključkom so številni otroci, ki so bili med govorom v vrsti pred odrom, odšli na bližnje pobočje ter odnesli s seboj vsak po eno majhno cipreso in jo zasadili v že pripravljene jame. Podobne prireditve ob priliki dneva drevja so bile tudi v Doberdobu, Jamljah, Dolu, na Valerišču in drugje, kjer so otroci ob spremstvu učiteljev zasadili drevje okoli šolskih poslopij. V Sovodnjah pa so, kakor prejšnja leta, s priložnostno slovesnostjo, katere so se udeležili tudi otroci iz ostalih šol v občini, zasadili drevesca okoli igrišča v Sovodnjah. S kozarcem se je urezala Včeraj dopoldne ob 10. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 22-letno Luciano Ragu zzi, iz Gorice Ul. Trieste 4 Ko je doma gospodinjila, se je po neprevidnost; urezala z raz. bitim kozarcem na zapestju leve roke. Zdravniki so ji nudili prvo pomoč in jo nato poslali domov. Okrevala bo v 8 dneh. Včeraj so dijaki slovenskega liceja in učiteljišča' v Gorici ves dan stavkali iz protesta, ker Jim je ravnateljstvo odvzelo odmore med posameznimi urami. Stavka je popolnoma uspela, ker so se je udeležili razen enega vsi dijaki. Ravnateljstvo trdi, da pravilnik predvideva učne ure po 60 minut, dijaki pa se sklicujejo na istovrstne italijanske šole, kjer imajo po 55 minut pouka in 5 minut odmora. Nezgoda z motociklom Ob 20.20 so pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 62-letnega Liborio Me-notti iz Zagraja. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh, ker so mu ugotovili zlom leve roke. Menotti si je poškodbo prizadejal na cesti med St. Lovrencem in Faro, kjer se mu je na grušču zdrsnilo in se je prevrnil z motocikla. Izpred okrožnega sodišča '■OK Kvalifikacijski odbojkarski turnir za vstop v C ligo Šestorki ŠZ Bor in Vis A v zaključnem delu tekmovanja Tržaška predstavnika bosta morala nastopiti z zmagovalcema goriške in videmske skupine V odbojkarskem turnirju, k: je bil v okviru letošnjega športnega tedna, so imeli prisotni priliko spoznati kaj zmorejo mladi igralci športnega združenja Bor. Med tekmovanjem je najbolj razveselila igra ekipe prosvetnega društva Cankar, v kateri so v veliki večini člani Borovega mosta. Isti igralci so nas v nedeljo ponovno razveselili, tokrat v tekmah propagandnega odbojkarskega turnirja. V miljski telovadnici je v Z ukradenimi dragulji Je hotel pomagati družini Vespist se je v Gradiški zaletel v avto župnika iz Zdravščine, ki je peljal ženina k poroki DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči odprta v Gorici lekarna IRANZO, Korzo Verdi št. 57, 1, 28-79. rEMPERATURA VČERAJ Ifčeraj smo imeli v Gorici jvišjo temperaturo 10,6 sto-lje ob 13.50, najnižjo 3,4 sto-ije pod ničlo ob 4.30. Pov-ečna dnevna vlaga je dose-i 50 odstotkov. Včeraj dopoldne je bilo ponovno izredno zasedanje Goriškega okrožnega sodišča. Pri eni izmed razprav je bil na zatožni klopi 36-letrri Franc Lipovšček, ki je po rodu iz Bovca, pa biva sedaj v Gorici, Ul. Madonnina 20, ki se je moral zagovarjati zaradi tatvine zlatnine in draguljev; poleg njega pa je bil na zatožni klopi še 24-letni Ettore Stra-nich iz S. Vita pri Anconi, ki stanuje v Gorici, Ul. Pasubio št. 16. Dne 8. junija 1960 ob 21. uri zvečer je Lipovšček, ki se je zaradi hudih družinskih razmer in dolgov, ki so ga težili, že nekaj časa ukvarjal z mislijo, kako bi prišel do 200.000 lir, ki jih je nu.ino potreboval za rešitev iz največjih težav, šel po Ul. Bosiiio, kjer stojijo razkošne vile in v katerih živijo ljudje, ki so razmeroma dobro situirani. Zato je sklenil, da bo poskusil priti v eno izmed teh vil in tam poiskal denar, ki ga je tako nujno potreboval. Kot najbolj primerno si je izbral vilo v Ul. Bosizio 12, kjer stanuje v visokem pritličju Dario Di Brazzano s svojo družino. S pomočjo lestve je prišel preko vrtnega zidu ter se potem povzpel na nizek balkon, s katerega je prišel skozi velika steklena vrata v dnevno sobo. Da bi ne pustil prstnih odtisov, si je nataknil na roke ženske nogavice. Iz dnevne sobe je nato prišel v spalnico. Stanovanje je bilo prazno in nerazsvetljeno in zato je tat nemoteno brskal po njem s pomočjo električne žepne svetilke. Na neki omari je našel škatlo z zlatimi prstani, uhani, zapestnicami, ogrlicami in raznimi drugimi dragulji. Vse to je vzel s seboj in odšel po isti poti, kot je prišel v hišo. Nekaj bolj vstran je imel kolo, s katerim se je brž odpeljal proti Stražicam in odšel preko brvi čez Sočo na podgorsko stran, kjer je ves plen spravil na varno ter se nato vrnil domov v Ul. Colonia 28/A, kjer je takrat prebival. Naslednji dan je doma vzel neko cvetlično vazo, poiskal v skrivališču ukradeno blago, ga spravil v to vazo in vse skupaj skril blizu mostu v Grojni. Ko se mu je zdelo, da je vsa nevarnost mimo, je čez nekaj tednov vzel iz skrivališča ukradene dragocenosti in v delavnici podjetja Brun-schweiller v Ul. Campagnuzza 1, kjer je zaposlen kot specializiran delavec, pretopil zlato v 6 palic in s kladivom izbil iz ukradenega nakita diamante in druge dragulje. O-menimo naj, da je bilo po prijavi okradene stranke ukradeno lepotičje vredno okrog 2 milijona lir Vse bi šlo morda gladko, ako bi Lipovšček ne prosil svojega znanca Stranicha, naj mu gre prodat nekaj zlata v Trst. Ta je res vzel 470 g zlata in ga ponudil tržaškemu zlatarju A.rmandu Bregantu. Bilo je to dne 14. julija, torej dober mesec po tatvini, Bregantu pa se je zdelo blago sumljivega izvora in zato je obvestil o tej ponudbi policijo, ki je takoj poiskala Stranicha ter ga zaslišala. Ta je priznal in se izgovoril, da je to storil v dobri veri, ker ni vedel, da gre za tatvino. Na včerajšnji razpravi je državni tožilec dr. Višali zahteval za Lipovščka 3 lela in tri mesece zapora, za Stranicha pa 14 mesecev zapora. Odv. Pascoli, ki je zagovarjal Stranicha, je dejal, da je ta posredoval prodajo zlata v dobri veri in da bi ga zato ne smeli obsoditi več kot na plačilo primerne globe. Odv. Cossa, ki je zagovarjal Lipovščka, pa je prikazal, da je ta kradel iz nujne potrebe, ker je bila njegova družina izgnana iz stanovanja, imela blago zastavljeno v zastavljalnici in še vrsto drugih dolgov, ki bi jih bilo treba nujno poravnati in za katere je Lipovšček nujno rabil vsaj 200.000 lir. Poudaril je, da je bil obtoženec doslej nekaznovan in da je bil vedno dober delavec, ki ga ceni tudi njegov gospodar. Dokaz temu je, da ga je tudi po kraji in potem, ko je bil izpuščen na začasno svobodo, obdržal na delu. Poudaril je tudi, da je Lipovšček pokazal svoje kesanje tudi s popolnim priznanjem tatvine in pripravljenostjo, da poišče in vrne vse ukradeno blago. Po daljšem posvetovanju je sodišče obsodilo Lipovščka zaradi premišljenega vloma na 2 leti zapora, 16.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov, Stranicha pa zaradi prevzema ukradenega blaga na 4 mesece zapora, na globo in plačilo sodnih stroškov. Državni tožilec dr. Višali, predsednik sodišča dr. Cenisi, zapisnikar Genovese. * * * Včeraj se je moral zagovarjati pred goriškim sodiščem tudi župnik iz Zdravščine 44-letni Stanko Pontar, ki je po rodu iz Kobarida. V obtožnici je rečeno, da je dne 23. aprila lani povzročil v Ulici Gorizia v Gradiški smrt vespista Vittoria Saina iz Trsta, ki se je zaletel v njegov avto «Fiat 600». Dogodek se je razvijal takole: Dne 23. aprila lani okrog 10.30 se je peljal Stanko Pontar s svojim «Fiatom 600» po Ul. Gorizia v smeri od Zagraja proti Gradiški. V avtomobilu je imel še Valentina Vinzija ter še dve drugi osebi. Namenjeni so bili v hišo št. 89 v Ul. Gorizia, kjer je prebivala nevesta, ki naj bi jo tisti dan Vinzi vzel za ženo, poroko pa bi moral opraviti župnik, ki je bil tokrat tudi šofer. Ko je hotel zaviti s svojim vozilom proti levi, mu je prišel naproti iz goriške smeri Vittorio Sain na svoji vespi. Pontar je napravil znak, da bo krenil na levo in je tudi že prišel na skrajni levi rob ceste, ko se je vespist kljub temu zaletel v njegovo vozilo in se pri trčenju močno poškodoval. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer pa je že čez tri dni podlegel poškodbam. Pri včerajšnji razpravi so priče potrdile župnikovo razlago incidenta in tako je sodišče oprostilo obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. nedeljo pet ekip tekmovalo za pravico nastopa v finalnem delu turnirja z zmagovalcema podobnih tekmovanj v Gorici in Vidmu. V zaključni fazi bosta nastopila samo dva tržaška predstavnika. Po dveh zmagah v prvem dnevu tekmovanja so Borovi igralci prišli v nedeljo do še ene zmage, medtem ko so morali v drugj tekmi sporeda prepustiti nasprotnikom obe točki. Zanimivo je, da so se Borovi igralci prav v izgubljeni tekmj najbolj izkazali. V prvem setu srečanja z moštvom Vis A so Borovi igralci pokazali tako igro, kakršne si niti najmanj nismo obetali in so popolnoma nadkrililj svoje tako upoštevane nasprotnike. V napadu so bili nevzdržni, medtem ko je obramba uspešno odbijala še tako ostre nasprotnikove udarce. Cela ekipa je zaigrala kot en sam mož. Da bi znali Borovi igralci obdržati vedno enak tempo, bi lahko brez dvoma uspešno tekmovali z najboljšimi tržaškimi šesto-ricami. Ob koncu niza pa so nekoliko popustili, kar je Vis izkoristil in se nevarno približal. Več nasprotniki niso mogli doseči. V drugem setu sta si 'bili ekipi enakovredni. Prgtj koncu so igralci Bora prevzeli pobudo in si zagotovili prednost, s katero bi lahko zmagali. Žal so prav v odločilnem trenutku zaigral; nervozno in si zapravili set. V tretjem odločilnem nizu je bila njihova igra slabša, a so kljub vsemu nadoknadili zaostanek ter celo prišli za točko razlike v vodstvo. Tu so se iz nerazumljivih razlogov ustavili ter prepustili nasprotnikom obe točki in s tem prvo mesto na turnirju. Kljub delnemu neuspehu lahko brez strahu trdimo, da je Borova ekipa mnogo boljša cd moštva Vis. To predvsem v napadu zaradi velike prodornosti nekaterih tolkačev. Tudi obramba je zadovoljila, moštvo je dobro vigrano, ven-aar zmožnosti igralcev niso izenačene. Prav v tem so jih nasprotniki prekašali, ker je njihova moč v popolni izenačenost; vseh članov ekipe. Z nedeljsko zmago in kljub porazu so si Borovi igralci že utrli pot k naknadnemu delu tekmovanja. To lahko trdimo prepričani, da jim škedenjska Invicta ne bo mogla prekrižati računov. Drugi finalist je Vis A. Ti dve ekipi se bosta skupno z zmagovalcema gori-škega in videmskega turnirja pomerili na tekmovanju, ki bo dal zmagovalcu pravico do nastopa v odbojkarski C ligi. Ne poznamo imen in moči ostalih dveh moštev, vendar, p i tem kar so v nedeljo pokazali, so igralci Bora največji favoriti. V prvi tekmi nedeljskega nastopa je Bor igral proti ekipi CRDA B. Nasprotniki so bili prešibki, da bi se lahko uspešno upirali plavim. Za Borove igralce ta tekma ni bila niti zadostni trening. Na sporedu so bile še tri tekme. V prvi je Vis B premagal B ekipo CRDA v treh setih. Mlajša e-k.pa Vis je zelo dobro zaigrala tudi prot; gasilcem in je dolgo kljubovala telesno bolj razvitim nasprotnikom. Odvze. la jim je prvi set, a v naslednjih dveh se ni mogla več braniti pred napadi gasilskega moštva. Gasilci so v zadnji tekmi dneva prišli še do točk brez boja in to zaradi odpovedi Invicte. Lestvica v drugem delu tekmovanja je naslednja: Vis A 3 3 BOR 4 3 Gasilci 3 2 Vis B 4 2 CRDA B 2 0 Invicta 3 0 NOGOMET TURIN, 21. — Turinskemu nogometnemu klubu je dospela prošnja škotske nogometne zveze, da bi pustil; Denisa La-wa prostega za odločilno tekmo v okviru turnirja za svetovni nogometni pokal, ki bo 29 t. m. v Bruslju med Škotsko in CSSR. V vodstvu Torina prevladujeta dve struji: ena je za privoljenje, druga pa ne, ker je Law potreben Torinu v zelo važni tekmi s Fiorentino. Izredni športni dogodek v Gorici Razigrani Zagrebčani premagali Goričane Junak dneva j'e bil Petričevič, ki je dosegel 49 košev GORICA, 21. — Prijateljsko košarkarsko srečanje 9 dvorani Unione Ginnastica Goriziana, ki je bilo včeraj čer pred številnim objektivnim občinstvom med ao čim moštvom UGG-Zoppus m Lokomotivo iz Zagreba, je zaključilo 98:92 v prid gostov (49:30). Lokomotiva je pravzaprav vodila vseskozi, enkrat z večjim, drugič z manjšim rezultatom. Razen prvega dela drugega polčasa, ko so Goričani zaigrali zares dobro m zmanjšali razliko na deset košev, je Lokomotiva bila vseskozi za okoli 20 košev pred domačini. Tolikšen uspeh ji je priboril Zvonko Petričevič, ki je sam dosegel 49 košev, to se pravi iiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiimiimiiiimiimiMiiiiiiiiiiiiiiim Sedmo kolo diletantskega nogometnega prvenstva Precejšnja pod samim Po začasnem zastoju ponovna zmaga Cremcaffe Sedmo kolo diletantskega nogometnega prvenstva ie v B skupini pustilo vrh lestvice praktično nespremenjen. Sveto-ivansko moštvo, ki se je prejšnjo nedeljo dokopalo do prvega stolčka, je tega le s težavo obdržalo. V zadnjem ko- lu se je San Giovanniju posrečilo ohraniti v Miljah neodločen izid, ki pa mu te na srečo zadostoval. Tudi Ponziana je za las rešila točko in to kljub temu, da je igrala v Gonarsu. Nedeljski nasprotnik tržaškega moštva ne spada med nevarne, a malo je manjkalo, da ni poslal Ponziano s porazom domov. Neodločen rezultat pa je igralcem v sinje belih majicah prinesel točko, kar je bilo dovolj, da so si ohranili v lestvici priborjeni položaj. Bolje pa se je obnesla San- iiiiMiiiiiuiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitimiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii Kljub 41 letom se močna pest Menični protesti V drugi polovici meseca oktobra je bilo v goriškj Pokrajini 541 meničnih protestov. Od teh jih je bilo 201 v Gorici, 148 v Tržiču, 54 v Gradiški, 42 v Gradežu, 30 v Ron-kah, 19 v Krminu, 12 v Staran, canu, 8 v Zagraju, 5 v Moši, 4 v Turjaku, 3 v Romansu, 2 v Dolenjah, 2 v Foglianu. 2 v Šlovrencu. V Farri, Mariami, Medeji, št. Petru ob Soči in Villesse pa vsaka po eno. Izmed treh slovenskih občin so imeli samo v Doberdobu 4 menične proteste, v Sovodnjah in Steverjanu pa nobene. Dražba najdenih koles na županstvu Goriške županstvo sporoča, da bodo postavili na dražbo 11 ženskih in 22 moških rabljenih koles, ki so jih našli in se njihovi lastniki niso prijavili. Ponudbe za vsa kolesa skupaj je treba predložiti do 12. ure dne 12. decembra letos. Po ponudbi je treba priložiti potrdilo o vplačani kav. ciji v višini 10.000 lir pri blagajni ekonomata. Kdor se želi udeležiti dražbe, pri kateri je treba vložiti ponudbo v zaprtem pismu, si lahko ogleda kolesa na občinskem ekonomatu v Ul. Barzel-lini 3 ob delavnikih od 9. do 12. ure. Dražba se bo vršila opoldne dne 13. decembra, tudi če bi bil en sam ponudnik. Zmaga Robinsona s tehničnim k. o. Ta uspeh bo odprl «črnemu bombarderju» pot do ponovne osvojitve svetovnega naslova? PROVIDENCE, 21. — Kij uh svojim 41 letom se bivši svetovni prvak vvelter in srednje kategorije Sugar Ray Robinson ne more posloviti od ringov. Po dolgem premoru se je sedaj ponovno pojavi) na kva- dratu, kje,. je v šestih rundah premagal s tehničnim k. o. mlajšega nasprotnika Al Hau-serja. Nekateri so mnenja, da bo ta zmaga odprla priletnemu prvaku pot do ponovnega naslova. Robinson je v prvih treh rundah napadal mlajšega nasprotnika z levimi jabi, katerim so redkokdaj sledili udarci z desnico. V četrti rundi pa je ((črni bombarder« sprožil silovit napad in je Al Hau-serja obsul z vsemi mogočimi udarci z levico in desnico, ki so mu pripomogli, da je v peti rundi z upercautom popolnoma zmedel nasprotnika. V šest, je Robinson nadaljeval s svojim silovitim napadom, s katerim je z udarci z desnico in levo v brado trikrat spravil tekmeca na tla. Po tretjem padcu je sodnik prekinil neenako borbo in je prisodil zmago s tehničnim k- o. črno-poltemu boksarju Robinsonu, ki je stopil 158-krat na ring. je uspešno zaključil 146 srečanj. V 94 srečanjih je nasprotnike spravi) predčasno na tla. LONDON, 21. — Organizator boksarskih srečanj Harry Le-vene je javil, da se bo evropski prvak lahke kategorije An. glež Dave Charnley spoprijel v ponedeljek z Američanom Langstcnom Morganom. To srečanje bo dalo Angležu pravico do dvoboja za evropski naslov v srednjetežki kategoriji, ki bi moral biti v Londonu s sedanjim prvakom Dui-liom Loiem. Loiev prokurator je izjavil, da je bil že v stiku z Leve-nejem za dvoboj, ki ne bi veljal za evropski naslov. Tedaj so Loiu ponudili 12.000.000 lir, kar pa sedanji prvak ni sprejel in cela zadeva je šla po vodi. Od tedaj dalje, je dodal Klaus nj bilo nobenega stika več. Osebno ne ve čg b) bil Levene pripravljen ponovno stopiti v stik za obnovitev pogajanj. Loi je namreč pripravljen, seveda proti zadostnemu plačilu, iti v London in tudi staviti na razpolago naslov v dvoboju s Charlneyem. giorgina, ki ie imela v gosteh tržaško Libertas. Zmagali so boljši domačini, pa čeprav je treba priznati, da niso nikoli obupali, niti tedaj, ko je kazalo, da gredo nasproti katastrofi. Štiri gole v njihovi mreži jih niso potrle in ker se Tržačani niso hoteli predati brez borbe, se jim je posrečilo znižati rezultat na 5:3. Tako se je Libertas vrnila domov s porazom, ki pa Je glede na začetek, brez dvoma časten. Po dveh tednih praznih rok je Cremcaffč končno ponovno okusila zmago. Tokrat '-o si Tržačani privoščili nevarne m borbene Romane, ki je kljub porazu v celoti zadovoljila. Posebno v drugem polčasu, ko so domačini nekoliko popustili, kar so gostje izrabili za številne in nevarne napade. Brez dvoma bi dosegli vsaj častni gol, če ne bi našli v tržaškem vratarju nepremagljivo oviro. To prvenstvo postaja iz nedelje do nedelje bolj zanimivo in napeto. Dokaz imamo prav v dejstvu, da je pod samim vrhom precejšnja gneča in da le dve točki delita prvega od osmega v lestvici. ravno toliko kot vsi ostali tla- etik. ni njegove ekipe. Petrk • ki je visok 2.10 metra, t® radi korektne igre ostai čas na igrišču in skoraj ^ sedno gospodaril pod nasP nikovim košem. V itustra ^ ttga izrednega talenta ti#) , vedemo, da je 38-krat cb ^ državno majico in da Je številu košev tretji stre'eL|d lestvici prve jugoslova košarkarske lige. . ^ Med goriškimi igralci Je ^ najboljši Cernic, ki Je ~ 26 košev. V ekipi VGG- ^ pas so nastopili sledeči 9 ci Blasizza (3), Turta < Cernic (26), Lodatti (t). ,Sili- con (2), Ponton (10), . jjj, tu, Kraimer (4), IVan«* ., Gregorig (5), Tommasi 1 j, Lokomotiva: Petričevič Rimač (13), Kovačič (13), , pina, Novosel (9), Frank ^ Bcčkaj, Lulič, Lalič I kovič, Džacovič, Metil ^ Sodila sta Mazzarolli ** sta in Piacun iz Zagre ■ ^ Zaradi petih napak 5® jjf, rali zapustiti igrišče K Ponton in Franic. . ft\i Lokomotiva bo danes 1 v Bologni proti VirtusU, v Padovi proti Petrarr1' V jugoslovanskem dr- ^e. prvenstvu je na druge ^ stu in sicer takoj ca ^ pio iz Ljubljane. V Lokomotiva igrala 13- ^0® rodno tekmo in jo t dosedanje zakllu vse zmago Boc«5 Skupina B IZIDI »Cremcaffe-Romana »Pieris-Castionese *Sa ngiorgina-Libertas »Gradese-Turriaco ♦Gonars-Ponziana »Muggesana-S.Giovannj 0:0 *Aqui!eia-Cervignano 2:2 2:1 3:0 1:1 5:3 2:1 1:1 *Ronchi-Panzano LESTVICA S. Giovanni 7 4 3 0 9 7 11 Ponzia. a 7 4 2 1 12 4 10 Sangiorg na 7 5 0 2 20 12 10 Crtmiaffe 7 3 3 l 16 4 9 Muggesana 7 3 3 1 10 5 9 Cervignano 7 2 5 0 7 5 9 Pieris 7 3 3 1 13 8 9 Gradese 7 2 5 0 6 4 9 Aou! eia 7 2 2 3 9 10 6 Romana 7 1 4 2 8 12 6 Castionese 7 o 2 3 7 15 6 Libertas 7 1 2 4 10 17 4 Turriaco 7 1 2 4 4 10 4 Ronchi 7 1 2 4 6 11 4 Panzano 7 1 1 5 5 13 3 Gonars 7 0 3 4 7 18 3 Priprave Triestine z® Secchi prisoten Mantovani odsoten ^ Igralci Triestine so da.”® daneSdjj« čeli s treningom za ^ri|'reli1*’ ate gostovanje v Bocnu. » . jem Radiom so bil* v ,ev« t • ® . .M nj na stadionu, iaz?a „oSle% Szokeja, ki je zaradi k operacije na slepiču » v zdravilišču. Prisotni ,„vr poleg Secchija tudi w * ni. Demenia in Sada , mr najbolj občutili udarce p0tir skih nasprotnikov i1 n°Medtem ko bosta \ dar in Demenia bre , redno trenirala, bo m®iivat> * tovani nekaj časa f. kalstsll!i se bo morai vzdržat* v ga kol; treninga. S_'te _e vja. * rečeno, da ga je treba z.„ Is- prej izključiti iz P'0 aStoP” t« bo prihodnjo nedeljo ** . ■ na Južnem Tirolskem- vseb Včerajšnji treningi te val predvsem atletske lD judj vadne razgibalne v * jgr>5,; žoga se je pojavila na «tuj potem ko je trener, K zp£>l”. osebno igral, razdeli* ^upi” S Prihodnje tekme 26.11.1961) S.. Giovanni - Cremcaffč, Ponziana - Pieris. Libertas -Gradese, Romana-Ronchi, Pan. zano - Aquileia, Turriaco - Gonars, Cervignano - Sangiorgi-na, Castionese - Muggesana. ljive igralce v dve Med igralci je bil y S trea>”'j veda le za včerajsnj g p Tržačan Maldini, ki Milanu. . hotel m S trening tekmo 1” uoSt. K ner doseči boljšo ylg „redys tro premikanje_ m *padio jj slart na vsako ter Irt večkrat prekinil akc J jV je ukazal Pon°yitA„nes se i zamisli in shemi. D«,ievale jj t; amisli m snenu. vai* j, do priprave kakor. * _ , kupnim treningom .0]j P ^ sKupmm treninga— _ posameznikov, ki s trebni priprav. MILAN, 21. up "teke,-, ekipa za smučars o , - dolgih Progah je d fld K%| , tovala v Stockholm.’. vala L, . bo z vlakom b0^° gf do Volodalena. T** n« lijanski tekači za'd. nUaf)a'riH ningu do začetka J \ j, se bodo udeležil* ^ 5V mednarodnih teke skem. s 4| t IVAN CANKAR hlancn ti n i VIL Vračajo se izgnanci «Francka, da se kmalu spet vidimo!» Njegov glas je bil čuden, zloben in sočuten obenem, okre-la je glavo in je videla koščen, z razmršeno brado poraščen »raz pijanca; oči so ležale pod košatimi obrvmi v globokih mah. Zapomnila si je ta obraz natanko, zakaj videla ga je po-leje, po davnem Času, ko se je sklanjal nad njo in je bil poln > Pili j 011 j 3 Izpreletelo jo je nekaj nerazumljivega in hitela Je navzdol roti trgu, proti kolodvoru. Slišala je, da jo je klical zadaj epetajoč glas, ki se je izgubljal v vetru. »Francka, ostani!* Mati se je vračala v izbo in opirala se je z rokama ob ste-o, da je prišla do klopi, ker so se ji zibala tla pod nogami t se je strop majal in udiral... VIII. Klanec siromakov Hladan n t.rec je bil; dež, ki je škropil v dolgih tenkih irkih, je bil mrzel kakor snežnica; če je ponehalo za uro, je zapihal leden veter; sneg se je tajal počasi in ponoči je zmr-zavalo, tako da so bili pokriti travniki zjutraj z ledeno skorjo, tako trdo, da so odskakovale in se pršile deževne kaplje, kakor da bi bile ob steklo. Lojze Mihov je romal po cesti iz Ljubljane. Roke je imel zakopane v hlačnih žepih, ovratnik kratke suknje je bil zavihal visoko do ušes in skrival je vanj kocinasto brado. Drugače pa ga vreme ni zelo zanimalo; žvižgal je polglasno, ni se mu zdelo potrebno, da bi se ogibal luž, ki so prepregale cesto; z levo nogo je malo poskakoval, ker ga je žulil čevelj na peti; menda je bil prodrl žebelj skozi podplat. Pridrdral je mimo kmečki voz in ga je oškropil. caKanalja, če me ne vzameš gor, pa me vsaj pri miru pusti!* je zakričal za njim. Ozrl se je časih naokoli in spominjal se je študentovskih časov, ko je hodil po teh krajih z velikim upanjem in z veliko žalostjo v srcu. Spomini niso bili posebno otožni in smeh- ljal se je. Domislil se je, kako je romal nekoč z materjo proti Ljubljani in kako je mislil vso pot o neki čudni prihodnosti, ki je bila takrat zelo blizu — bogastvo, gosposka kočija, dvoje parov konj, vse življenje tako sladko, kakor večen sveti večer... Domislil se je in še bolj veselo mu je bilo pri srcu, tako da je stresal z glavo in se je smejal polglasno. Prišlo mu je naproti dvoje žandarmov v dolgih plaščih, puške na ramah. Stopala sta krepko in naravnost, tako da se jima je moral umakniti v stran. Gledala sta ga s sumnjivimi pogledi in, čeprav se ni ozrl, je opazil na korakih, da sta gledala za njim. Smehljal se je in si je mislil; «Ce se zdajle ozrem, stopita k meni in me poprašata z moškim glasom; Kdo si? In jaz bi jima odgovoril — no, kaj bi jima odgovoril? Lojze Mihov! — Hvala Bogu, ime mi je še ostalo! Imena človek nikoli ne izgubi — bodi si še tako siromašen, ime ima vendarle. Tako je na svetu vse pravično in dobro urejeno.* Zvedrilo se je malo, sonce je zasijalo na luže, zalesketalo se je na travnikih, pokritih s kopnečim snegom. Lojze je za-mežikal, dobro mu je dela sončna svetloba in odvihal si je ovratnik, dasi je bilo mraz in so bili sončni žarki hladni kakor v januarju. Na zahodu je bilo nebo že čisto jasno, svetla sinjina se je širila zmerom bolj, segala je zmerom više in oblaki so se pomikali počasi za vzhodne in južne gore. Komaj za ped visoko je še stalo sonce nad holmi in tako je bilo hladno in bledo, da so oči lahko gledale vanj. Lojze je gledal naravnost v sonce in se je smehljal kakor otrok. «Glej no, še nikoli te nisem videl; ampak danes si se sleklo pred mano, ti gosposko veličastvo, in jaz te gledam, sram te bodi!* Zasmejal se je, nato je zažvižgal veselo koračnico in je stopal v taktu dalje, po cesti, ki se je že sušila, ko je komaj dež ponehal in se je ozrlo sonce nanjo z zaspanim, še trudnim očesom. Ravnina se je ožila, z desne so se bližali holmi in so zagrinjali dolino z dolgimi sencami. Lojze je ugledal od daleč samotno krčmo in se je spominjal z veseljem ljubeznivega in gostoljubnega krčmarja; pospešil je korake in, ko je prišel do krčme, se Je nameril naravnost vanjo. V veži ga je srečal krčmar in se je razveselil. «Kje pa sem te videl, čakaj no?... A, ti si tisti študent, že vem. Kar noter, kar noter!* Porinil ga je skozi duri in Lojze je ugledal družbo za mi-zo, dvoje mladih gospodov in lepo hčer krčmarjevo, ki se je ozrla nanj z velikimi očmi — tiste oči so bile kakor takrat in Lojzeta je minila razposajenost, zabolelo ga je v srcu in čutil se je plahega in nerodnega. »Študent je, Ančka, prinesi mu vina in kruha!* Gospod z drobno bradico in z naočniki se je ozrl nanj, gledal ga je pazljivo dalj časa. «Kaj niste vi Mihov?* «Seveda sem Mihov, Lojze Mihov!* Uri**"' iti «0, glej, tak sedi no sem — jaz sem Krivec, J°ze Ponudil mu je roko, Lojze pa je gledal začuden. «Nobenega Krivca ne poznam...* Pe Nato pa se je mahoma zagrohotal in se je zavrti j ji «Ah Krivček, Knvček... Kakšen pa si? Cernu Pa očnike? In brado nosi Krivček!... Kaj pa delaš tod >jpl*!90 «Kaj bi delal tod?* je odgovoril Krivec bolj rni^n°eIp9^eI, no in je premeril z dolgim pogledom Lojzetovo za*e —>.................................................. - dve let,‘ - «e* it P m w»„eX in zakrpano obleko. «Učit,elj sem pri vas, že uv» - ^gt r- Lojze je prisedel k mizi, drugi gospod, suh i° sestradan, je bil davčni praktikant iz trga. Iz čo\S so gledale velike, toda prazne in tope oči. «Kaj pa ti, Lojze? Kaj pa ti počneš?* «Nič ne počnem. Upiral sem se dolgo, pa če je brez upiranja isti vrag, čemu bi se človek P° ^ nem mučil?* 0zf'^ «A tako!* je odgovoril učitelj malomarno in s® enkrat pazljivo in radovedno na Lojzetov obraz ni bil čisto nič podoben veselim besedam Ij0jzel^,apn9 se je, kakor se reže lobanje; lica so bila sama o v £ nos je bil oster in svetel, kakor mrličev, oči so le kih jamah; redke kocine, ki so poganjale P°d bradi, so dajale obrazu celo nekaj odurnega, ge j® j^ti1 ke je imel na mizi — koščene roke so bile in k10 ^0, j® la na njih kakor pri starcih. Ko mu je bil dal r učitelj potne in spolzke dlani. enil?» rTiqem JV pogledat, če še živi. N $ p «Kam si se zdaj namenil?* »Domov; mater grem pogledat, če še živi. *'ve0B že pet let in ona misli, da se vrnem v kočiji, z d konj...* _ 1ic», ^ Izpraznil je kozarec in rdečica mu je stopila ogenj se je vžigal v očeh. ^ iNadal]^anie M