TEDNIK
GLASILO  SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA    LJUDSTVA
PTUJ, 19. novembra 1970
LETO XXill., št. 45
Ceno 0,60 din
Kakšna bo pot zadružništva
v ptujski občini?
Za nami so dokaj pestri
in živahni dialogi, ki so jih
v zadnjem času izmenjali
predstavniki kmetijskega
kombinata Ptuj in kmetje v
želji in prizadevanjih, da
spravijo zadružništvo na tak-
šen tir, ki bo iz doslej do-
kaj razmajanih tračnic vo-
dil v smeri zadoščenja za-
; htev in pravic kmetov ter
tudi v smeri zadovoljstva v
naši občini največje kmetij-
^ ske delovne organizacije.
Ce pogledamo po kronolo-
škem koledarju  dogodke in
razgovore, ki smo  jim  bili
priča   v   zadnjih   mesecih,
lahko ugotovimo, da je bilo
kmetijstvo v ptujski občini
deležno največ razprav. Vr-
stili so se sestanki, pogovo-
ri, prepiri   pa   tudi   trezna I
razmišljanja.    kako     rešiti i
problem, ki je za občino, kij
ima okoli 43 odstotkov kmeč-^
kega   prebivalstva,   izredno!
pereč. Kmetje   so zahtevali!
svoje   samoupravne  pravicel
v okviru obrata za zadružno-
kooperacijo Jože Lacko pri]
KK Ptuj. močno pa je bila j
prisotna tudi želja po usta-j
novitvi lastne kmečke orga-'
nizacije.
V začetku-je bilo najbolj
sporno vprašanje spoštova-
nje določil pogodbe, ki je
bila sklenjena s kmetijski-
mi delovnimi organizacija-
mi, ki so se z referendumom
izrekle za priključitev h
kmetijskemu kombinatu
Ptuj. v obrat za zadružno
kooperacijo »Jože Lacko«.
Kmetje so najbolj zamerili
ukinitev žiro računa obrata*
za kooperacijo. Moramo pa
povedati v zvezi s tem tudi
stališče kmetijskega kombi-
nata Ptuj  kot  nam  ga  je
pred nedavnim pojasnil ge-
neralni direktor kmetijskega
kombinata Ptuj mag. vet.
Cvetko Doplihar: »O ukini-
tvi žiro računa je razprav-
ljal obratni zadružni svet,
ki je sprejel tudi zadevni
sklep. Po zaključnem raču-
nu je bila ugotovljena pre-
cejšnja izguba. Račun bi bil
blokiran in obrat ne bi imel
sredstev, da bi lahko plače-
val kmetijske pridelke bodi-
si rastlinske ali živalske
proizvodnje.«
Kmetje so se počutili pri-
zadeti, prikrajšani za svoje
samoupravne pravice in za-
čela se je vroča kmetijska
jesen na sestankih, do naših
najvišjih občinskih in repu-
bliških forumov je romalo
tako imenovano protestno
pismo, ki ga je podpisalo o-
koli 150 kmetov.
O tem vprašanju je raz-
pravljala občinska skupščina
Ptuj, družbenopolitične orga-
nizacije, skratka, bili smo
priče živahni, žal samo se-
stankarski dejavnosti. Temu
je sledil v prejšnjem tednu
prihod 11-članske delegacije
kmetov aa občinsko skupšči-
no in dva dni za tem zase-
(Nadaljevanje na 2. strani)
TE DNI DOMA IN PO SVETU
KATASTROFALNI CIKLON
Minuli teden v noči od če-
trtka na petek je v Vzhod-
nem Pakistanu divjal kata-
strofalen ciklon, ki je zbri-
sal s tal cela naselja. Dose-
danje uradne ugotovitve tr-
dijo, da je življenje izgubilo
40.000 ljudi, neuradno pa
cenijo, da je žrtev celo več
kot 300.000.
Ciklon je najhuje divjal
v delti reke Ganges na oto-
kih in ob obali, in sicer je
imel hitrost 240 kilometrov
na uro. razdejanje pa je tra-
jalo polnih šest ur. Poleg več
kot 300.000 mrtvih, kolikor
jih omenjajo neuradne oce-
ne, je veliko ljudi huje ali
laže poškodovanih. Škoda je
seveda ogromna, prve ceni-
tve pa znašajo stotine mili-
jonov rupij. Mednarodni
Rdeči križ je nujno pozval
vse članice, naj pomagajo
prizadetim prebivalcem.
DRŽAVNI UDAR V SIRIJI
General Hafez Asad je iz-
vedel v petek državni udar
v Siriji. Iz Damaska priha-
jajo vesti, da je poveljstvo
armade postavilo Nuredinu
Atasiju. ki je nominalno še
vedno predsednik države in
vlade ter generalni, sekre-
tar stranke Baas. ultimat, v
katerem je zahtevalo, da naj
bi iz stranke izključili na-
mestnika generalnega sekre-
tarja Salaha Zdida ter $e
nekatere njegove pristaše.
MIRKO TEPAVAC
NA POLJSKEM
Državni sekretar za zuna-
nje zadeve Ilirko Tepavac
se mudi na Poljskem, kjer
vodi razgovore s poljskim
zunanjim ministrom Jendry-
chovvskim. Oba ministra sta
se pogovarjala o najbolj ak-
tualnih mednarodnih proble-
mih Tepavac pa je ugotav-
ljal, da je sedaj ugoden tre-
nutek za poglobitev odnosov
med Poljsko in Jugoslavijo.
POMANJKANJE VAGONOV
TUDI V ZASAVJU
Tudi zasavski premogov-
niki so se znašli v težavnem
položaju zaradi pomanjka-
nja železniških vagonov Mi-
nuli mesec so v Zasavju do-,
bili več kot 400 vagonov
manj kot so jih naročili. V
zasavskih premogovnikih so
tudi sklenili, da bodo začas-
no odpravili proste sobote
zaradi neizpolnjenih oosod-
benih obveznosti. Rudarji bo-
do delali tudi ob nedeljah, če
bo to potrebno.
RAZPRAVA O KITAJSKI
Razprava o sprejemu LR
Kitajske v OZN dobiva vse
bolj realno podobo. Predlog
za sprejem Kitajske ie po-
dalo osemnajst držav. Naj-
bolj zanimiva je bila rea.k-
cija Američanov, ki sicer
niso izključili možnosti vsto-
pa naJbolj številne države
sveta. Nikakor pa se ne stri-
njajo, da bi iz OZN zaradi
tega izključili Tajvan, kot
to zahteva predlog. Pred-
stavniki Canka jškovega re-
žima so seveda proti spreje-
mu, ker se imajo za edine
zastopnike kitajskega ljud-
stva. Prav gotovo je malo ^
možnosti, ali pa skoraj nič. !
če bodo države predlagate- j
Ijice vztrajale pri svojeni ^
predlogu. Nato pa so verjet-
no računali tudi Američani,
ki so sicer izjavili, da je T,R
Kitajska dejstvo, ki sc ga
ne da obiti. i
V Slovenski Bistrici in v Kidričevem
Gostje iz Črne gore
Minuli teden se je v Slo-
veniji mudila delegacija SR
Črne gore, ki se je najprej
v Ljubljani pogovarjala .s
predstavniki Slovenije o ne-
katerih ekonomsko politič-
nih vprašanjih. Posebno po-
zornost so posvetili izvaja-
nju stališč konference ZK in
stabilizacijskega programa.
V soboto pa so gostje iz
Črne gore (v delegaciji so
bili predsednik centralnega
komiteja  ZK  Veselin  Dju-
ranovič. predsednik skup-
ščine Vidoje Žarkov^ič. pred-
sednik izvršnega sveta dr.
Žarko Bulajič in sekretar
sekretariata CK^ ZK Vojo
Srzentič) v spremstvu pred-
sednika CK ZK Slovenije
Franca Popita in srekretar-
ja sekretariata CK ZK Slo-
venije Andreja Marinca, o-
biskali tovarno Impol v Slo-
venski Bistrici ter TGA v
Kidričevem.
V Impolu so goste sprejeli
člani vodstva   podjetja   ter
družbenopolitičnih organiza-
cij. Po krajšem razgovoru
so gostom razkazali tovarno,
posebno zanimiv pa je bil
ogled nove valjarne. Potem
je sledil obisk, še v Kidriče-
vem, kjer so si črnogorski
voditelji s prav tolikšnim
zanimanjem ogledali proiz-
vodnjo. Zanimanje Črnogor-
cev za aluminijsko industri-
jo je toliko večje, ker v nji-
hovi republiki načrtujejo
obsežen razmah barvne me-
talurgije, -d
V novi val jami Impola (od leve proti desni): direktor Impola Štefan Podričnik. pred-
sednik CK ZK Črne gore Veselin Djuranovič, predsednik skupščine Črne gore Vidoje
Zarkovič, predsednik centralnega delavskega sveta Impola Ludvik Zeležič, predsednik
skupščine občine Slovenska Bistrica Miro Kolenko in sekretar sekretariata CK ZK Čr-
ne gore Vojo Srzentič
VREME
do nedelje, 29. nov. 1970.
Zadnji krajec bo v so-
boto. 21. novembra, ob
00.14.
Napoved: do sobote,
21. novembra, bo spre-
menljivo vreme, V le-
?ah nad tisoč metrov bo
snežilo. Od nedelje dalje
pričakujemo lepo vreme
in za ta letni čas še kar
toplo.
Nočne temperature se
bodo gibale med plus 3
in minus 3 stopinje
Celzija. Dnevne pa med
8 in 12 stopinjami. Bo
pa pogosto vetrovno.
Neurja so možna pred-
vsem proti severozaho-
du.        Alojz Cestnik
STRAN 2
TEDNIK — ČETRTEK, 19. novejBbFa 1970
Bistriške raiprave
o integracijah
Menda že dolgo rti bila no-
bena razprava na sej: kra-
jevne konference ZK Slov
Bistrica tako tehtna, kot 1e
bila pretekli teden Komuni-
st; so večii del razprave po-
svetili problematiki integra-
cii in gospodarskega ooloža-
ia v občini. Splošna ugoto-
vitev ie bila. da ne gre go-
spodarstva integrirat' 5amo
zaradi integracije. temveč
predvsem z motivom da bi
združevanje dalo tud; pozi-
tivne rezultate.
Prisluhnimo najprei se-
kretariu kraievne organfza-
ciie Ivanu Brstini: »S pro-
gramom dela k:' ga 'e spre-
jela naša organizacija ie bil
storjen prvi esen korak za
kvalitetno izboljšanje dela
organizacije ZK Ugotavlja-
■ mo pa lahko, da programi
dela v aktivih n:so bili ob-
ravnavani niti sorejeti. če-
prav se zavedamo da so živ-
ljenjskega pomena za delov-
ne organizaciie. Komite ob-
činske konference Je vod-
stvom ?-cer nudil Domoč or
sestavljanju akci-skh pro-
gramov vendar ie ta Domoč
ostala neizkoriščena
Hiter družbeni razvoj za-
hteva, da se komuni.sti češto
v ,'.aplet=>nih razmerah in od-
nosih samostomo op-^edelju-
jeio za napredna stališča, ki
krepijo samoupravljanje kot
celoten družbeni odnos Da
bomo to dosegli, bo potrebno
v prihodnje poskrbet; za se-
minarje, pri tem pa ne sme-
mo zanemariti še idejno po-
litičnega in družbeno eko-
nomskega usposabljanja vseh
članov ZK. Vprašanje je. ka-
ko zagotoviti idejni vpliv ZK
na vseh področjih družbene-
ga življenja. Ce govorimo o
aktivu ZK trgovskih delav-
cev ugotsvljamo. da že dlje
časa razpravljamo. kako
razširiti trgovsko dejavnost
na območju naše komune. S
tem. da smo v centru mesta
zgradili samopostrežno tr-
govino še nismo zadovoljili
potreb širše okolice. Podjet-
je ima v planu gradnjo šti-
rih trgovskih lokalov, in si-
cer v Smartnem na Pohor-
ju. Onlotnici. na Pragerskem
in v naselju Virgot v Zgor-
nji Bistrici. Za omenjene lo-
kale jnfT^ Planika- že zago-
tovljena zemljišča, za izved-
bo načrta pa bi bilo potreb-
nih okoli 400, starih milijo-
nov.«
^ To je vsekakor orecei de-
narja, razumljivo pa je, da
bistriško trgovsko podjetje
samo takega bremena ne bi
zmoglo. Od tod pa je izhaja-
la tudi razprava o integra-
cijskih možnostih Komuni-
sti seveda niso govorili o
konkretnem primenj. saj je
tn navsezadnje stvar delov-
nega kolektiva pozdravili pa
so težnje trgovcev po razši-
ritvi svoje dejavnosti. Vse-
kakor ie integracija trgovi-
ne v občini vredna premi-
sleka in podrobne raziskave,
kajti jasno je. da ob zdru-
ževanju večjih slovenskih
trgovskih podietij. manjša
nimajo kdo ve kako svetle
prihodnosti.
Člani ZK bi v svojih sre-
dinah morali vzbujati inte-
gracijske procese povsod
tam kjer so le-ti ekonom-
sko upravičeni. Aktivneje bo
potrebno nastopiti v vseh
tistih kolektivih, kjer bi bili
uspehi integracij očitni. V
nobenem primeru pa se ne
b: smelo orinetiti. da bi bili
napori zaman, zaradi Dešči-
ce vodilnih ljudi.
Bistriška krajevna organi-
zacija ZK bo .norala v bo-
doče več skrbi posvetiti tudi
vključevanju novih članov
iz vrst mladih, kar pa je se-
veda dolžnost vseh članov in
ne le ožje-^a vodstva.
Naj se pridružimo sklepni
misli ' omunislov ki so bili
ob koncu mnenja, da bi po-
dobnih sestankov vsekakor
moralo biti precej več. saj
je to tudi eden izmed moti-
vov, ki daje "panje, da de-
lo ne bo brezplodno.
DU
Po zamrznitvi cen
Gospodarstvo
discipliiiirano,
predpisi nejasni
Po prvih podatkih, ki so
jih zbrali zavodi za cene in
tržni inšpektorji, ie trenutno
največji problem na področju
cen enotnp izvajSnje novih
predpisov kakor pa obnaša-
nje gospodarstva. V začetku
je bil obraten položaj.
Samo nekaj temeljnih pro-
blemov, o katerih še ni do-
sežen enoten odgovor: po do-
sedanjih predpisih je bilo
mogoče spremeniti cene pro-
izvodov, ki se prosto obliku-
jejo — to so cene nad 50 od-:
stotkov industrijskih proiz-
vodov — po dogovoru med
proizvajalci i-n potrošniki.
Pogoj ie bil, da se pošlje po-
ročilo o dogovoru zavodu za
cene in počane 60 dni je
sprememba cene prosta Toda
zamrzitev cen z 29. 10. je pre-
sekala omenjeni rok velike-
mu številu proizvodov in teh
cen po najnovejših predpi-
sih ni mogoče sorertieniti.
Toda znatno število proizva-
jalcev je povečalo cene pred
iztekom 60-dnevnega ro.k.a in
•se sedaj postavlja vprašanje
katere cene so veliale 29 ok-
tobra. Ce obvelja, da veVlsjo
samo tiste cene za katere še
ni minil rok 60 dni, potem
bi morala trgovinska inšcek-
cija pregledati cene velikan-
skemu številu oroizvodov. Na
drugi strani pa ne bi bilo
pravilno, da bi spregledali
povečanje cen brez dovolje-
nja. Odgovor na to vpraša-r
nje bo pripravljen naslednje
dni.
Problem pa so tudi vpra-
šanja, ali naj se lista zamrz-
fkjenth cen podaljša. Upra-
vičene so nj\fnreč pripombe.
zakai so ostale zunaj kon-
trole gostinske cene. Podob-
na Je situacija s cenami teh-
ničnih storitev, š cenami
predmestrfega prometa in še
nekaterimi. Zamrznitev teh
cen bi tudi prispevala k sta-
bilizaciji cen. Toda istočasno
se postavlja vprašanje, ali je
smotrno iti v skrajnost in še
dalje postavljati proizvode
pod kontrolo, ker bi to lahko
ustvarilo vtis o totalnem ad-
ministriranju. znano pa je
tudi. da ie zamrzovanje krat-
koročni ukrep, ki bi trajal-
največ pet ali šest mesecev.
Revidiranje cen pred za-
mrzitvijo je ustvarilo najraz-
ličnejše cene za iste priozvo-
de. Vendar se gornja vpraša-
nja samo nekatera izmed
mnogih, o katerih še ni enot-
nega stališča.
MS
Skozi haioški gozd
Ukinitev pošte ali
gradnja novega
poštnega poslopja?
v nedeljo, 15. novembra
1970 je bil na pobudo KO
SZDL in KS Lovrenc na
Dravskem polju sklican šir-
ši sestanek, ki so se ga ude-
ležili nredstavniki družbeno-
političnih organizacij s tega
območja ter predstavniki
PTT podjetj'' iz Maribora.
Dnevni red je obsegal le e-
no bistveno in pomembno
vprašanje — ukinitev pošte
v Lovrencu, ki bi baje že
zdavnaj morsls prenehati po-
slovati zaradi skrajno nepri-
mernih prostorov.
Razumljivo je. da bi taka
odločitev zelo vznemirila pre-
bivalce na območju KS Lov-
renc, ki so sklenili, da je po-
trebno o tem vprašanju spre-
govoriti resno in odločno ter
tudi najti ustrezno rešitev, ki
bi naj bila zadovoljiva za o-
be strani. Razprava je bila
izredno živahna ter konkret-
na n je pokazala, da sta o-
be prizadeti strani zato, da se
čimprej uspešno in sprejem-
ljivo reši problem. Vse to
pa ie moč sklepati tudi iz dej-
stva, da se je tega sestanka
udeležil sam direktor PTT
podjetja iz Maribora, ki je
obširno povedal svoja oz. nji-
hova stališča do omenjenega
problema. Zato ni niti pre-
senetljivo. da so na podlagi
bogate razprave sklenili, da
je do nadalnjega potrebno
nuditi pošti ustrezne prosto-
re v zadružnem domu. istoča.
sno pa odobriti lokacijo za
zgraditev novega poštnega
poslopja v tem kraju, pri fi-
nanciranju pa bi naj sode-
lovaM obe prizadeti strani
Prav zato je bil imenovan že
tudi 5-članski odbor, ki ima
nalogo, v najkrajšem mož-
nem času proučiti zadevo in
možnosti za novogradnjo ter
za to pripraviti tudi vso po-
trebno in. ustrezno dokumen-
tacijo. Glede na vzdušje, ki
je vladalo na tem sestanku,
smo prepričani, da bo stvar
stekla v pravi pozitivni sme-
ri, kar je še en dokaz več,
da se aajo uspešno rešiti
še tako pereči in na videz
nerešljivi problemi, če je za
to seveda dovolj razumeva-
nja in prizadevanja na obeh
straneh. To pa je tokrat bilo
dokazano tudi v Lovrencu, ki
bo skoraj gotovo v dogled-
nem času dobil novo pošt-l
no poslopje, zgrajeno s skup-
no akcijo in udeležbo!
FM
tCfikšno bo pot zadružništva
v ptofski občini?
(Nadaljevanje s 1. strani)
danje uosebne komisije za
kmetijska vprašanja, ki jo
je na svoji seji imenovala
skupščina občine Ptuj. Kot
vse kaže. se je stvar le neko-^
liko premaknila naprej.
Kmetijski kombinat Ptuj
oziroma njegov obrat za ko-
operacijo '»Jože Lacko« je
prišel »a to sejo z novim
konceptom razvoja in vlogo
obrata za zadružno koopera-
cijo. Ta kortccpt obeta kme-
tom večje samoupravne pra-
vice, ki jih bodo lahko uve-
ljavljali v svojih zadružnih
enotah in drugih sairioupra.-
vnth organih obrata in ma-
tičnega podjetja. Kot smo
slišali na razgovoru, ki je
bil prejšnji teden v Ptuju,
bodo lahko kmetje razprav-
ljali in odločali o proizvod-
nji, nakupu strojev in tudi
o delitvi ustvarjenega do-
hodka.    ^
Lepo in prav. Koncept in
vloga obrata za kooperacijo
je podana z. "semi obljuba-
mi, ki jih bo treba kar naj-
hitreje spraviti v prakso.
Cez noč to seveda ne bo šlo.
Tega se moramo vsi prav
dobro zavedati. Zavedati pa
se moramo tudi  iega. da je
lahko vsako omahovanje in
mlačnost prepočasnega na-
daljnjega reševanja tega
vprašanja samo bencin na
iskro nezadovoljstva, ki tli
med kmeti zadružniki. Po
razpravah o aktualnih poli-
tičnih in družbeno ekonom-
skih vprašanjih razvoja kme-
tijstva pa tudi po drugi seji
konference Zveze komuni-
stov Slovenije je začrtan
razvoj kmetijstva /elo, zelo
jasno. .Zal si mnogi ta stali-
šča in sklepe nekoliko po
svoJe razlagajo. Zakon o za-
družništvu bo moral te stva-
ri jasno in ne alternativno
vnesti tudi v prakso.
.Ce bomo i^nali v ptujski
občini pametno in trezno u-
rediti odnos najprej med
kombinatom in obratom za
kooperacijo ter za tem med
obratom in kmeti, najbrž nei
bo težnje po drobitvi za-1
družnega kmetijstva v obči-
ni. Ce do skupnega jezika in
kmeti ne bo prišlo, pa bo
ta težnja še precej časa pri-
sotna in verjetno tudi ures-
ničljiva. To .ie dokaj jasnO
povedal ob ladnjem obisku
v Ptuju tudi Sergej Krai-
gher, predsednik skupščine
SRS.
l^iF^ONIK — ČETRTEK. 19. novembra 197».
STRAN 3
Slovenska Bistrica
Vse preveč je lanuijenega
Kdo nam bo pomagal, če si ne bomo saml?|
v minuli številki Tednika
smo načeli . problematiko
vzrokov za nenehno padanje
rasti gospodarstva v sloven-
»kobistriški občini.
To pot beležke nadaljuje*
mo, naši sogovorniki pa so
feili: Dožo Slrnad predsed-
nik občinskega sindikalnega
sveta, Marija Godec, direk-
Iferica banke in Franjo Ledi-
nek, sekretar občinske kon-
ference ZK.
Prisluhnimo najprej Božu
Strnadu: »Vsekakor bi vse
vzroke, za relativno nizko
stopnjo rasti gospodarstva
morali najprej najti. Pri tem
po moramo pogledati, kaj v
občini sp^oh imamo. Ugo-
tavljamo lahko predvsem dve
osnovni veji, in sicer lesno
in aluminijsko industrijo, pri
katerih moramo tudi iskati
nadaljnje razvojne poti. Ve-
liko je možnosti uporabe alu-
minijskih polizdelkov, žal pa
moram ugotavljati, da teh
možnosti skorai ne izkorišča-
mo. Težiti bi morali k finali-
zaciji proizvodov, zato pa b'
seveda potrebovali skrbno
pripravljene razvojne načrte.
Iskati bi morali možnosti za
vlaganje kapitala tujih part-
nerjev ter jih zainteresirati,
da bi iz bistriške občine do-
bival: tudi končne proizvode
in ne le kot do sedaj, poliz-
delke.
Obstajal je celo načrt, da
bi iz sklada skupnih rezerv
financirali posamezne raz-
iskave, vendar je vse to o-
stalo le pri zamisli; nihče idej
ni poskušal- realizirati.
Pri lesni industriji ugotav-
ljamo bistvene ugodne spre-
membe. Lesno industrijski o-
brati so visoko akumulativni,
prav tako embalaža, nikakor
^ ne smemo zametovati dej-
stva, da sta na območju ob-
čine tudi dva močna obrata
GG. V občini pa obstojajo
tudi nekatere integracijske
niožnosti. predvsem v grad-
beništvu. Ob vsem tem pa
moramo dodati še to, da smo
aa turističnem področju
povsem odpovedali. Zavedati
se namreč moramo, da skozi
občino poteka mednarodna
cesta, ki daje možnosti, da
pritegnemo vsaj tranzitne
goste. Ponekod so zgradili
hotele samo zaradi razvija-
jočega tujskega lovskega tu-
rizma, pri nas pa ne znamo
pritegniti tisoče potnikov, ki
vsak dan brzijo mimo. Po-
vem naj samo, da je šlo za
ureditev nočnega bifeja v
S'ovenski Bistrici nad dvaj-
set milijonov starih dinarjev,
na drugi strani pa ni prepo-
trebnih sredstev za ureditev
nočitvenih zmogljivosti.
Vsi problemi našega go-
spodarstva so bolj ali manj
znani, nihče pa se jih v pre-
teklosti ni loteval, kar pa je
seveda eden osnovnih vzro-
kov položaja danes. V zmo-
ti živijo tisti, ki mislijo, da
lahko dogodke prepustimo
-samemu sebi. Preiti je potre-
bno na delo in realizirati ne-
izkoriščene možnosti.«
Marija Godec, direktorica
banke: »Naše celotno gospo-
darstvo ima vsega 27 odstot-
kov lastnih sredstev, ostalo
pa o krediti. Republiško po-
prečje pa je 50 odstotkov.
Podjetja niso vlagala sred-
stva v sklade, marveč so jih
uporabljala za investicije, od
tod tudi nizka likvidnost. De-
lovne organizacije imajo letos
2.7 milijard starih dinarjev
obveznosti iz anuitet. V naj-
boljšem primeru bo gospo-
darstvu ostala le milijarda
starih dinarjev. V vseh pre-
teklih letih so se deiovne or-
ganizacije premalo povezo-
vale, premalo so iskale poti
navzven.
Kljub temu pa lahko v pri-
hodnjih   letih    pričakujemo
Bistriški jrrad: še ena zamujena priložnost!
sprostitev sredstev, sai de-
lovne organizacije ne bodo v
taki meri obremenjene z od-
plačevanji kreditov. Jasno
pa je. da bodo morale raz-
iskave tržišča najti pravo
mesto. Nekatere organizaci-
je gredo po najboljši poti, v
mislih imam EMMI, EMI, O-
pekarno Pragersko in Ste-
klarno, ki nimajo problemov
pri prodaji. Pot k boljšemu
in trdnejšemu gospodarjenju
je težavna, zahteva združene
moči vseh občinskih dejavni-
kov, posebej še strokovnja-
kov, ki združeni lahko začr-
tajo bolj jasno podobo ju-
trišnjega dne.«
Franjo Ledinek — sekre-
tar občinske konference ZKr
»Znana je bivša struktura
gospodarstva bistriške obči-
ne, ki le polagoma prerašča
iz agrarne v industrijsko. In-
dustrijska zasnova je bila
vedno šibka (z izjemo Impo-
la), razdrobljenost industrij-
ske dejavnosti pa očitna. Bi-
stveno drugače pa ni moč za-
slediti tudi na področju dru-
gih gospodarskih panog. Ob-
čina je bila v preteklosti vse
preveč podrejena čestim
spremembam glede obsega
področja, nek.j manj kot de-
set let pa je minilo, kar je
bila formirana v takšnem ob-
segu kot je danes.
Samostojno razvojno pot
začenja »seštevek« več manj-
ših gospodarsko zaostalih ob-
činskih enot. Taka pretek-
lost ni nudila možnosti ko-,
ristnega in hitrejšega gospo-
darskega razvoja. Tudi iz po-
gleda interesov širših druž-
benih skupnosti naše pod-
ročje ni vzbujalo pozornosti
(argument, da smo v bližini
močnega industrijskega cen-
tra, ki ni kazal nobenega in-
teresa, ni zametovati). V raz-
vojnem obdobju dejavnost
gospodarstva nekaterih pa-
nog skoraj ni imela lastne
razvojne usmeritve. Razlogi
so očitni zlasti v tem, da so
tu delovale le enote, čigar
matična podjetja so izven ob-
čine (lesna predelava", goz-
darstvo, steklarstvo, obdela-
va tonalita, trgovina).
Ni torej presenetljivo, da
so bila v preteklosti investi-
cijska vlaganja v gospodar-
stvo občine sorazmerno niz-
ka (neadekvatna ustvarjeni
akumulaciji).
Novo obdobje oziroma ob-
dobje, ko je celovit razvoj
občine pretežno odvisen od
lastnih gospodarskih zmoglji-
vosti, nas je zalotilo v sta-
nju šibke razvitosti. Neper-
spektivnost je zlasti v na-
slednjem: močna razdroblje-
nost gospodarstva istih po-
slovnih dejavnosti brez očit-
ne volje za Doslovno povezo-
vanje; prešibke kadrovske
zmogljivosti, ter neustrezen
položaj in vloga razpoložlji-
vih kadrov.
Prešibka je tudi zavzetost
številnih gospodarskih in
družbenopolitičnih faktorjev
v ustvarjalno-usmerjevalnem
smislu (v skladu z družbeno
odgovornostjo), investicijska
vlaganja v premalo načrtne
in največkrat le sanacijske
posege s problematično ute-
meljitvijo lacionalnosti in e-
konomičnosti take potrošnje.
Prav gotovo je razvojno-
zaviralnih momentov še veli-
ko, ki pa bi jih morali ana-
litično skrokovno opredeliti
tisti, ki jim taka v'oga" pri-
pada, torej strokovnjaki!
Njim smeleje tudi prepuščaj-
mo vlogo pobudnikov razvoj-
nega usmerjanja.
Odprava naštetih slabosti bi
gotovo ustvarila nov, bolj o-
betajoč položaj.«
Dolga je lista najrazličnej-
ših pomanjkljivosti, ki nas
vedno znova prepričujejo, da
je vse preveč zamujenega.
Ce še kdo ostaja prevelik
optimist, naj malce bolj tehtno
razmisli ob dejstvih, kakšna
je bila dediščina občine, naj
premisli o skromnih investi-
cijskih vlaganjih, o razdrob-
ljenosti industrije istih pa-
nog, razmišlja naj o nizki
startni akumulativnosti go-
spodarstva, pomanjkanju
kadrov, spomni pa naj se tu-
di na neracionalna investicij-
ska vlaganja. Razmišljanje
pa ne bo ostalo samo to, če
dodamo še neprisotnost raz-
vojnih programov, ničevo po-
litiko štipendiranja in zelo
šibko angažiranje gospodar-
skih in družbenopolitičnih
faktorjev.
Naj ne ostanejo neraziska-
na tržišča samo spomin in
staromodne oblike komerci-
alnih služb, navada. Z vso
resnostjo se spomnimo, da je
vse preveč sedežev matičnih
podjetij izven meja bistriške
občine, obenem pa trezno
premislimo o integracijskih
možnostih, predvsem v okvi-
ru občine.
Pred očmi moramo imeti
dejstvo, da bo potrebno zgra-
diti spremljevalno aluminij-
sko industrijo, da bo potreb-
no polizdelke finalizirati. Oz-
ko s. tem pa ;e sev.eda pove-
zano raziskovalno delo. Bilo
bi nesmiselno pričakovati, da
bi lahko storili velik korak v
turizmu, saj samo sonca in
zraka tudi ne moremo pro-
dajati, razmišljamo pa lah-
ko o možnostih, ki so v danih
okoliščinah realne.
Jasno pa nam mora biti
pred očmi tistih 27 odstot-
kov lastijega kapitala, ki zgo-
vorno priča o naši gospodar-
ski (ne)moči.
Poglavje o osebni odgovor-
nosti zasluži posebno pozor-
nost, pa najsi gre za vodilne
uslužbence v gospodarstvu'
ali družbenopolitičnih skup-
nostih.
Nezainteresiranost za reše-
vanje problemov vodi edino
do moralne obsodbe in izlo-
čitve tistih členov družbe, ki
bi sicer moraM stopiti na pot
napredka.
Poskušajmo uloviti 7.amu-
jeni vlak vsaj pri zadnji stop-
nici.
Danilo Utenkar
Zakaj takšen
odnos do javnih
razprav?
Čeprav so že javne razpra-
ve o osnutku statuta skup-
nosti zdravstvenega zavaro-
vanja kmetov in osnutku
pravilnika o uveljavljanju iz
zdravstvenega zavarovanja
končane, je brez dvoma o
tem vprašanju treba sprego-
voriti še nekaj besed, pred-
vsem zato, ker v nekaterih
krajih ni bilo posebnega za-
nimanja med kmeti do takih
javnih razprav. Tako je med
drugim bilo tudi v Lovrencu,
kjer kljub dvakratnemu skli-
cu kmetje niso prišli na te
razprave. V razgovoru s
predsednikom KO SZDL
Lovrenc na Dravskem polju,
mi je le-ta povedal, da ne
more razumeti, zakaj takšen
odpor med kmeti do zadev,
ki prav njih najbolj prizade-
nejo, oziroma zanimajo. Če-
prav so sklicali sestanek kar
dvakrat, žal nobenkrat ni bi-
lo število udeležencev tolik-
šno, da bi to lahko bila res
javna razprava. Kmetje iz
nerazumljivega vzroka niso
smatrali za potrebno, da bi
prišli na ta sestanek, na ka-
terem bi lahko dali svoja
mnenja, pripombe in ev.
predloge, ki bi naj bile od-
raz njihovega zanimanja do
tako pomembnih vprašanj
našega kmeta. Prav tako pa
ie treba pripomniti tudi to.
da so na drugi sestanek skli-
cali_tudi predstavniki komu-
nalnega zavoda za socialno
zavarovanje oziroma predr
stavnike občinske konference
SZDL Ptuj, vendar pa žal
(ali po drugi strani na srečo)
tudi od te strani ni bilo ni-
kogar, kar na tudi ni preveč
pohvalno. In naš komentar:
Zares čudno je, da omenjena
osnutka o uveljavljanju pra-
vic iz zdravstvenega zava-
rovanja za kmete nista pri-
tegnila niti kmetov, ki so že
vsa leta nazaj največ govori-
li o zapostavljanju in kri-
vici, ki se jim ie godila prav
po tej plati. Čeprav morda
v osnutku ni bilo vse tako.
kot bi bilo treba, je ravno
zato bila sklicana javna raz-
prava, kjer bi lahko kmetje
dali svoje predloge in pri-
pombe, kar bi potem odgo-
vornim organom služilo za
nadaljnjo orientacijo o tem
vprašanju. Tako pa se zade-
va še boli zaoleta. kajti prav
tisti, ki še včeraj niso po-
kazali nobenega zanimanja
za to vprašanje, imajo danes
zopet največ povedati in to
zelo kritično. Zal tokrat brez
koristi, kajti vsaka šola ne-
kaj stane, bojim se pa. da bo
predraga za njih same.
FM
STRAN 4
TEDNIK — ČETRTEK. 19. novembra 1970
Zidravst/eno varstvo
Bistvene
spremembe
Na področju pravic iz
idravstvenega zavarovanja
predstavljajo sistemsko no-
vost obvezne oblike zdrav-
stvenega varstva ter mini-
malni zagotovljeni obvezni
obseg tega varstva. To so ob-
like, ki morajo biti zagotov-
ljene vsem občanom, tako o-
sebam, ki so obvezno zdrav-
stveno zavarovane, kot vsem
ostalim zavarovanjem ne-
zajetim občanom. S tem je
na področju zdravstvenega
varstva vpeljana in zakonito
postavljena meja, izpod ka-
tere skupnosti zdravstvene-
ga zavarovanja ne morejo s
statutom določiti pravic za-
varovancev. Taka ureditev
vsekakor ustvarja pogoje za
kasnejšo vpeljavo nacional-
nega zdravstvenega zavaro-
vanja vseh občanov.
Obvezne oblike zajemajo:
1. odkrivanje, preprečeva-
nje, zatiranje in zdravljenje
nalezljivih bolezni;
2. nego in zdravljenje du-
ševnih bolnikov;
3. zdravstveno varstvo
žensk v zvezi z nosečnostjo,
porodom, materinstvom in
kontracepcijo;
4. popolno zdravstveno
varstvo novorojenčkov, do-
jenčkov, predšolskih in šol-
skih otrok do dopolnjenega
15. leta starosti;
5. zdravstveno varstvo šol-
ske mladine do dopolnjenega
18. leta starosti in rednih
študentov do 26. leta staro-
sti;
6. zdravstveno varstvo mla-
dine do dopolnjenega 18. leta
starosti, ki je prijavljena pri
zavodu za zax>oslovanje;
7. aktivnost za zgodnje od-
krivanje malignih obolenj,
sladkorne bolezni, mišičnih in
živčno-mišičnih obolenj ter
njihovo zdravljenje.
8. aktivnost za organizirano
zdravstveno vzgojo prebival-
stva.
Vse naštete oblike so v ce-
loti zagotovljene v osnutku
statuta skupnosti. Glede o-
stalih pravic iz zdravstvene-
ga zavarovanja jamči osnu-
tek statuta skladno z dose-
danjimi hotenji samouprave
zavarovancev zavarovanim o-
sebam približno takšno ra-
ven pravic in zdravstvenega
zavarovanja, kakršno uživajo
v sedaj veljavnem sistemu
zavarovanja.
Po dogovoru med pred-
stavniki vseh skupnosti
zdravstvenega zavarovanja
delavcev na območju SR Slo-
venije je med pravicami za-
varovanih oseb v povem si-
stemu izpadla kot dajatev iz
zdravstvenega zavarovanja
pravica do podpore za opre-
mo otroka. Razlog za takšno
opredelitev je v dejstvu, da
po mnenju večine sodi ta de-
narna podpora med oblike,
katere mora zagotavljati o-
troško varstvo. Takšno stali-
šče je bilo posredovano skup-
nosti otroškega varstva Slo-
venije, ni pa dokončno znano
stališče republiške sikupno-
sti do te pg.bude.
Pri denarnih dajatvah, zla-
sti pri nadomestilih osebnega
dohodka, je mor»l osnutek
statuta upoštevati določila
zakona in mednarodnih kon-
vencij. Znane so pripombe,
da bi moralo nadomestilo do-
hodka ob zadržanosti znaša-
ti vsekakor najmanj 70 od-
stotkov tekočih prejemkov.
Osnovo za odmero nadome-
stila določa že sam zakon, ko
zagotavlja, da se zanjo jemlje
osebni dohodek, dosežen v
letu pred letom, v katerem
je nastal zavarovani primer,
ki opravičuje zavarovanca do
nadomestila. Bistvene novo-
sti so deležni upokojenci, saj
jim med oskrbo v stacionira-
ni zdravstveni organizaciji
ne bodo znižali pokojnine,
kakor je bilo to doslej.
Povsem nova ureditev pra-
vic iz zdravstvenega zava-
rovanja za nesreče pri delu
in za obolenja pri poklicnih
bole:znih. Za to vrsto zava-
rovanja je značilno, da zaje-
ma tudi preventivno varstvo
z ukrepi, ki odvračajo in pre-
prečujejo nesreče pri delu in
obolenja za poklicno bolez-
nijo, pri čemer osnutek sta-
tuta skladno z določbami za-
kona predpisuje, da financi-
rajo stroške teh ukrepov de-,
lovne organizacije oziroma
delodajalci, le stroške za u-
krebe, ki jih stori skupnost
v okviru programa dejavno-
sti za, izboljšanje zdravja s
strokovnimi medicinskimi u-
krepi, nosi skupnost in se fi-
nancirajo iz sklada zdrav-
stvenega zavarovanja.
Zdrav.stveno zavarovanje
delavcev in oseb, ki oprav-
ljajo samostojno poklicno de-
javnost, temelji na načelu
samofinanciranja. Velja to-
rej pravilo, da zavarovanci
sami s svojimi prispevki za-
gotavljajo sredstva za kritje
stroškov lastnega zavarova-
nja. Le za uveljavljanje pra-
vic iz zdravstvenega zavaro-
vanja* za primer nesreče pri
delu in za primer obolenja
za poklicno boleznijo pred-
stavljajo vir financiranja pri-
spevki, ki jih plačujejo de-
lovne organizacije in zasebni
delodajalci.
Na področju financiranja
zdravstvenega zavarovanja
predvideva osnutek statuta
še več splošnih aktov, ki bo-
do zagotovili skladu zdrav-
stvenega zavarovanja potreb-
na sredstva. To je nujno spri-
čo okoliščine, da konec le-
tošnjega leta prenehajo ve-
ljati tudi nekateri ustrezni u-
krepi o financiranju zdrav-
stvenega zavarovanja po do-
sedanjih predpisih, ki jih je
treba primerno nadomestiti v
novem sistemu. OR
Ostre l(azni za prestopnike
444 »črnih«
šoferjev
Število motornih vozil na
naših cestah raste iz dneva v
dan. Ob naraščanju pa se
pojavljajo številni problemi,
ki so jim organi milice in
»pravice« le s težavo kos. O-
biskali smo sodnika za pre-
krške v Slovenski Bistrici
Franca Predana in spregovo-
rili o problematiki občanov,
ki upravljajo vozila brez voz-
niškega dovoljenja.
Slišati je bilo skoraj ne-
verjetno, toda dejstvo je, da
so do meseca novembra v bi-
striški občini kaznovaM 444
občanov zaradi tega. ker so
vozili brez vozniškega dovo-
ljenja. Sodnik za prekrške
pa nam je povedal, da so to
le »rešeni primeri« medtem
ko še številni prestopniki ča-
kajo na kazen. Računajo, da
bo število tistih, ki vozijo
brez dovoljenj, skoraj 700. v
informacijo pa naj povemo,
da jih je bilo lansko leto
425.
Najbolj problematični so
predeli Pohorja, Makol in o-
kolice Pragerskega. Da pa je
vse skupaj še bolj zapleteno.
navadno tisti, ki vozi brez do-
voljenja, naredi še kopico
prekrškov, pogostokrat pa so
vozila v tehnično nevoznem
stanju. Več kot devetdeset
odstotkov kršiteljev vozi mo-
pede in motorna kolesa. Ne-
kateri so bili kaznovani že
PO deset in večkrat, vendar
jih miličniki ponovno »ulo-
vijo« na delu.
Ker se položaj kljub poo-
strenim kontrolam občutno
slabša, so se tudi odločili, da
bodo kršitelje kaznovali zelo
strogo. Tisti, ki ga bodo mi-
ličniki prijavili več kot tri-
krat, bo moral nepreklicno v
pripor, kjer bo ime' veliko
časa za razmišljanje o nespa-
metnih početjih.
Da se je število letos tako
povečalo, ima delček zasluge
tudi »zakon«, ki je zaostril
polaganje izpitov inštruktor-
jev v avto-šolah. Mnogi, ki
so se morali oglasiti pri sod-
niku za prekrške (okoli 100
jih je), imajo zdravniške
preglede, opravljene pa ima-
jo-tudi izpite iz prve pomoči.
Težave pa so nastale, ker ni
• Mlostnega števila inštruk-
,i:|LV. Seveda to ni nobena
ola.)ševalna okoliščina.
Ker pa je največ prijav iz
predelov Pohorja, Makol in
Pragerskega, se nehote po-
nuja misel, zakaj ne bi avto-
šol priredili v teh krajih, saj
sta Slovenska Bistrica m
Poljčane za mnoge zelo od-
daljena. Povprašali smo tudi
predsednika AMD Slovenska
Bistrica Ivana Ferka. ki pa
nam je povedal, da so že raz-
mišljali o šoli v Smartnem na
Pohorju, vendar ta možnost
sedaj zaradi vremenskih raz-
mer odpade. Na Pragerskem
so že poskusili, vendar rezul-
tat ni bil najboljši, makolsko
področje pa sodi k AMD
Poljčane.
Naj bo kakorkoli, kršite-
lji bodo   odslej    kaznovani
mnogo strožje, to pa je edino
pravilno, saj so vozniki brez
vozniških dovoljenj v lan-
skem in seveda tudi v letoš-
njem letu, povzročili števil-
ne prometne nesreče s tež-
kimi izidi in precejšnjo ma-
terialno škodo.
Vsekakor pa je vredno pre-
misliti, ali z nespametnim
početjem ogrožati druge ob-
čane in seveda tudi samega
sebe. Organi milice in sodni,
ki za prekrške bodo odslej
nepopustljivi, vprašanje pa
je, če bodo poostreni ukrepi
rodili sadove, saj se mladi pa
tudi starejši brezvestneži
največkrat »požvižgajo« na
organe milice, pa tudi sodni-
ku za prekrške raje odšteje-
jo čedne vsote denarja.
D. Utenkar
16 let uspešnega
poslovanja TGA
Kidričevo
v soboto, 21. novembra
1970 bo poteklo natančno 16
let. odkar je v Strnišču (da-
nes Kidričevo) pričel poskus-
no obratovati gigant alumi-
nijske industrije v naši-drža-
vi. Minulo je 16 plodnih in
uspešnih let tega delovnega
kolektiva — ponosa ptujske
občine, kikor tudi celotne
naše družbene skupnosti. Če-
prav so bila prva leta težka
in so mnogi današnji stro-
kovrrjaki in delavci prestaja-
li svoj ognjeni krst, je vse-
kakor dosežen ogromen na-
predek, kar je ta delovni ko-
lektiv dokazal s svojim do-
sedanjim delom in proizvod-
nimi uspehi. Zato bo tudi le-
tos, kot že vsako leto doslej
na predvečer tega tovarni-
škega praznika velika prosla-
va, na katero so povabljeni
vsi prebivalci Kidričevega in
okolice, kakor tudi drugi iz
ptujske občine. Pričetek sve-
čane proslave bo ob 18.30 uri
v veliki preurejeni dvorani
TGA v restavraciji Kidriče-
vo. Program proslave bo ze-
lo pester in bodo sodelovali
poleg godbe na pihala tovar-
niškega zbora sindikata še
moški pevski zbor DPD »Svo-
boda« Kidričevo ter otroci iz
osnovne šole Kidričevo. Na-
stopila bo tudi folklorna sku-
pina, kot gost pa bo na tej
proslavi sodeloval tudi moški
pevski zbor iz sosednje Av-
strije in sicer iz Leobna, s
katerim imajo domači in
ptujski pevci prisrčne stike
ter odnose. Da bo vzdušje
kar se da svečano, bo poskr-
bel še instrumentalni ansam-
bel Petovio iz Ptuja s pevko
Ireno Zeleznik.
Ker bo proslava le nekaj
dni pred praznovanjem dne-
va republike, bo veljala isto-
časno tudi kot proslava dne-
va republike na kar še pose-
bej opozarjamo prebivalce
Kidričevega in okolice. Glede
na program, v katerem sode-
lujejo predvsem domači iz-
vajalci, je brez pomena v ne-
kaj dnevih organizirati dve
proslavi z istim programom,
zato prosimo prebivalce Ki-
dričevega in okolice, da se
te proslave polnoštevilno u-
deležijo.
FM
Bo pomagalo?
TEDNIK — ČETRTEK. 19. novembra 1970
STRAN 5
Možnosti za kredite
za kmetovalce
Časi. ko kmet ni mogel
dobiti kredita, da bi se ure-
dil svoje gospodarstvo, so
ali pa bodo v kratkem mini-
li. Naša družba je sprevide-
la, da tako več ne gre in je
omogočila take vrste orga-
nizac\je, ki so možae, če bo-
do ljudje pametni, na tem
področju mnogo ukreniti.
SR Slovenija je izdala za-
kon o ustanavljanju in po-
slovanju hranilno kreditnih
služb kmetijskih in gozdar-
skih delovnih organizacij in
zalcon o nadomestilu dela o-
bresti za investicije v zaseb-
nem kmetijstvu. Prvi zakon
govori o načinu ustanovitve,
o poslovanju take službe in
o tem, da poleg podjetja, to
je ustanovitelja, jamči za
hranilne vloge tudi SR Slo-
venija. Podrobnosti o nači-
nu poslovanja pa naj določa
pravilnik službe.
Drugi zakon pa predvsem
določa, da dobijo hranilno
kreditne službe, ki dajejo
kmetom po obrestni meri
3 odst. na leto iz republiških
sredstev nadomestilo za raz-
liko v obrestih.
Kmetijski kombinat Ptuj
je uvidel potrebo po organi-
ziranju take službe tudi na
našem območju. Z organizi-
ranjem službe so nastopile
razne težave, ker so bili ne-
sporazumi okrog sedeža in
slično. vendar je na koncu le
prevladovalo pametno miš-
ljenje, da ni toliko važna ob-
lika in razne podrobnosti,
ampak preavs>_m vsebina in
to. da se doseže osnovni cilj.
to je oritegne v sodelovame
čim večje število kmetov in
pomaga urediti donosnejše
kmetije. Pravilnik službe, ki
podrobno ureja poslovanje
službe in pristojnosti posa-
meznih organov je tak. da z
njim poskušamo doseči čim
pametnejše gospodarjenje s
sredstvi ob istočasni čim
bolj demokratični ureditvi in
upravljanju službe. To ure-
ditev smo poskušali doseči
tako. da okrog poslovanja s
hranilnimi vlogami in nači-
na najemanja   kreditov po-
snemamo izkušane denarne
zavode, okrog upravljanja
in odločanja o kreditih in
drugih poslih službe, pa pri-
tegnemo čim več zainteresi-
ranih, predvsem kmetov, ki
so najbolj neposredno zain-
teresirani za dobro ix)slova-
nje te službe. Tako , bo ta
služba imela razpredeno or-
ganizacijo izpostav po vaseh,
vse blagajnike obratov za
zadružno kooperacijo in o-
stale blagajnike v kombina-
tu. Pri vsaki izpostavi bo
treba sklicati zbor varčeval-
cev, ki naj izvoli kreditni od-
bor, sestavljen iz 4 do 6 kme-
tov oz. varčevalcev in bla-
gajnika. Ta kreditni odbor
bo dodeljeval kredite posa-
meznikom in sicer iz sredstev
zbranih vlog svoje izpostave
in drugih dodelejnih sred-
stev. Glavni organ upravlja-
nja službe je odbor službe,
ki ga sestavljajo 4 kmetje in
dva delavca kombinata ter
vodja službe. Odbor je že
imel prvo sejo. na kateri je
bil za predsednika izvoljen
Ivan Majcenovič. kmet iz Do-
lan pri Cirkulanah. za na-
mestnika predsednika pa Ig-
nac Hrga, kmet iz Kukave
pri Juršincih. Odbor v glav-
nem vodi politiko službe in
dodeljuje kreditnim odborom
vsote, ki jih lahko razdelijo.
Pri najemanju kreditov se
morajo kmetje zavedati, da
to ni neko darilo, temveč le
posojilo pod sorazmerno u-
godnimi pogoji. Saj. je za
sredstva hranilno kreditna
služba zadolžena pri svojih
vlagateljih Kreditni banki
Ptuj in Kmetijskem kombi-
natu Ptuj. Zato bodo morali
biti kredit? tudi primerno za-
varovani s poroki, ki bodo
sopodpisali menico ali pa z
zavarovanjem pri zavaro-
valnici ali z vknjižbo na pre-
moženje, kar pa seveda po-
meni dodatni strošek.
Problem, ki se še postavlja
pred hranilno kreditno služ-
bo je še. kako priti do čim-
več denarja in tudi in kako
ta denar čimbolj pametna
naložiti, da bodo ljudje za-
dovoljni in da ne bo proble-
ma pri vračanju kredita.
Prvi razpis posojila nam s
posojilom omogoča Kreditna
banka Ptuj s 400.000 N din,
Kmetijski kombinat Ptuj s
400.000 N din in hranilne
vloge z 200.000 novih din.
V bodoče bodo morale po-»
stati najvažnejši vir kredi-
tiranja hranilne vloge. Tež-
ko bo sicer ljudi prepričati,
vendar bodo s časom morali
razumeti, da si rhoramo pred-
vsem sami pomagati in vla-
gati čim več prav v hranil-
no službo, ki je prvenstveno
namenjena njim in kjer tu-
di sami odločajo. Hranilne
vloge bodo obrestovane na
enak način kot v bankah,
vlagatelji pa bojjo zavarova-
ni za slučaj invalidnosti ali
smrti. Drugih, zlasti dražjih
načinov propagande se kot
služba, ki še posluje brez do-
hodkov in je v celoti v bre-
me kombinata, ne moremo
posluževati.
Kreditni odbori, ki bodo o-
dobravali kredite, morajo
skrbeti tudi, da' je ta denar
čim boljše naložen. Zato bo-
do pri načrtovanju investi-
cij in izračunih rentabilnosti
sodelovali tudi • kmetijski
strokovnjaki iz obrata za
zadružno kooperacijo »Jože
Lacko« Ptuj. s katerimi se
naj kmetje posvetujejo in
skupno načrtujejo boljšo bolj
tržno in bolj specializirano
proizvodnjo, ki bo z manj de-
la omogočala večji dohodek.
TF
Teiko je hribovsko
življenje
Ratkovec je vasica, ki vas
pozdravi, če se iz Zgornje Lo-
žnice pri Slovenski Bistrici od-
pravite proti Pohorju. Nena-
vadno lep jesenski dan me je
zvabil po dobri gozdni cesti
proti hribom. Bori so metali
sence in prijeten vetrič je
hladil.
Nenadoma   sem   se   znašel
sredi zaselka, povsod pa je
vladala nenavadna ti.šina. Vsto-
pil sem pri prvih hišnih vratih,
toda nikogar nisem srečal. Se-
lep ko me je pot zanesla na
dvori.šče sem srečal »prvo ži-
vo du.šo«. Starejša ženica pa ni
bila pripravljena spregovoriti
kaj več kot to, da gospodarja
ni doma in da torej ne bom
nič opravil. Ko sem se odda-
lji^ sem premišljeval, če me
ni zamenjala s kakšnim dav-
karjem, kajti njena nezaup-
ljivost je bila le malce prehu-
da. Obiskal sem še dve hiši,
pa spet nisem ničesar opravil.
Pravijo, da govori le gospo-
dar, pa četudi le novinarju.
Naposled pa sem imel srečo.
Pozneje sem izvedel, da sem
se ustavil pri domačiji, kjer
jim po domače pravijo »pri
Segajih«.
Gospodarja Janeza Levo sem
našel v kuhinji, ko si je na-
meraval malce odpočiti. Oči
mu delajo velike preglavice,
tako da sam skoraj ne more
nikamor. Kmalu se nam je
pridružila še njegova žena Ne-
ža, ki pravzaprav opravlja vse
gospodarske posle, kako tudi
ne   bi,   ko pa je mož bolan.
Povedala sta mi, da imajo 35
»joh« zemlje ter da največ iz-
tržijo iz gozda. Porekli smo še
besedo dve o vsakdanjih pro-
blemih, potem pa je pogovor
nanesel na njuna otroka, ki
sta med tem časom branala
na njivi. Težko je šla materi
beseda iz ust, težko ji je bilo
povedati, da sta fantiča vpre-
žena v delo bolj kot bi lahko
bila.
Z gospodarico Nežo sva se
odpravila do streljaj oddalje-
ne njive, kjer sta si fantiča
služila svoj vsakdanji kruh.
Janko je star devet let. Jožek
osem. Beseda jima ni in ni
šla iz ust in mama je postala
kar malce nejevoljna. Pa kdo
bi zameril pobičem, ki jih
premotiš pri delu Prav goto-
vo sta imela za tisti dan v na-
Dvanajstletni Janko in osemletni Jožek morata trdo prijeti
....._...............        . 3».deluL......
črtu še kakšno, povsem fan-
tovsko. Mlajši Jožek je spet
pognal vprego. Janko pa se-
veda za njim.
Spet sem bil na dvorišču
domačije. Gospodar Janez ia
žena Neža sta mi povedala, da
še ni tako dolgo, ko so obno-
vili gospodarsko poslopje, ze-
lo radi pa bi uredili tudi hišo.
Oba sta člana zveze borcev
in bi morda lahko dobila po-
sojilo, pa kaj, ko domačije ni-
majo zavarovane. Pa bodo
morali razmisliti o tem. saj
nekaj sta že tako govorila
Pred odhodom mi je gospo-
darica Neža narezala lep šo-
pek vrtnic z vrta. ki ga ob-
deluje z veliko ljubeznijo.
Vrtnice so bile zares čudovite,
pa še pohorske po vrhu vsega.
Vendarle ohrabrujoč žarek
upov sredi težkega hribovske-
ga življenja.
D.  Utenkar
Pregled vremen-
ske situacije
v »petek, 13. novembra je
ciklon divjal celih šest ur
nad delom Pakistana in pov-
zročil na desettisoče smrtnih
žrtev in, ogromno materialno
škodo. Pakistanski ciklon je
razburkal vso višinsko oz-
račje, tudi nad Evropo. Zato
se je vreme že v soboto zve-
čer pri nas hitro poslabšalo.
Upajmo, da se bodo zračni
tokovi še v tem tednu pov-
sem umirili in bodo imeli v
naslednjem tednu lepo in su-
ho vreme. Na sneg še v tem
me cu v nižinah ni računa-
ti". Nenadno neurje pa bi se
utegnilo pojaviti nekje ob
sr.edozemlju.
Sedaj na še nekaj besed o
slutnjah Človek dobi večkrat
občutek, da se bo nekje ne-
kaj zgodilo. V take občutke
človek sam. ki jih ima. ne
veruie veliko, misleč, če ne
veruie v slabe slutnje, na jih
ne bo. Zato je takšne zle ob-
čutke tudi težko napovedati.
Da se bo na naši obli spet
nekaj zgodilo, sem slutil že
celi mesec. Rahlo sem to na-
povedal v številki Tednika
42, ko sem omenil, da so o-
krog 6. novembra možna ne-
urja. Neurja sicer te dni ni
bilo, bil pa 'e grozovit ciklon
en teden pozneje.
Tako sem domačim več-
krat omenil, da imam slut-
nje potresa, tako ored skop-
skim, kakor pred banjalu-
škim DOtresom. Tudi dva ra-
hla potresa v okolici Litije
sem večkrat omenil, da bo
potres v naši bližini. Jaz si-
cer dobim občutek in nek ti-
hi strah pred katastrofami,
ne morem pa povedati, kje
in kdaj. "ar se mi slutnje
kljub moji neveri vanje iz-,
oolnjujejo. bom odslej tudi
te objavljal v Tedniku, ved-
no v rahlejši obliki.
V novoletni številki bom
nekoliko omenil o večjih
slutnjah, ki bi se utegnile
uresničiti do leta 1975.
Alojz Cestnik
STRAN 6
TEDNIK — ČETRTEK, 19. novembra 1970
PoniembiBii jubilej
Letos slavi Državna založ-
ba Slovenije pomemben jubi-
lej — 25-'.etnico u.sp«snega
delovanja. V minulih petin-
dvaj.setih letih je DZS iz.dala
4000 del v skupni nakladi čez
22 milijonov knjig. Poprečna
naklada znaša 6000 izvodov.
To pomeni, da je založba let-
no izi-očila sloven^ski javnosti
skoraj milijon knjig, ali dru-
gače, nepretrgoma vsak dru-
gi dan po eno edicijo skozi
petindvajset let. Po strokah
je založila naslednja dela:
1300 šolskih knjig, 873 lepo-
slovnih del, 703 znanstvenih
in strokovnih del ter 258 u-
metnostnih edicij.
Knjižna žetev Drž>avne za-
ložbe je kvantitetno name-
njena predvsem izobraževa-
nju ter izpopolnjevanju v
nairazličneiših strokah in za-
nimanjih Najmanj dve tret-
jini izdanih del obsegata šol-
ske, strokovne in znanstvene
edicije ter muzikalije. ki pa
so tudi vedno bolj namenje-
ne "Glasbenemu šolstvii. V .še
večii meri velja to glede na-
klad, pri tem odpadejo celo
tri rp-trtine na navedene ka-
tegorije.
Največji prispevek založbe
slovenski kulturi so »Zbrana
dela slovens^kih pesnikov in
pisateljev«, ki jih izdaja vseh
petindvajset let. Doslej je v
tej zbirki izšlo že 97 knjig in
pred izidom je stota. V jubi-
lejnem letu je i2:šla tudi pr-
va knjiga Slovarja slovenske-
ga knjižnega jezika, ki ga je
pripravila Slovenska akade-
mija znanost! in umetnosti.
Z navedenimi primeri pa
deiaimost založbe seveda ni
izčrpana. Naj bežno omenimo
še nekatere na primer di*už-
beno politično literaturo. Tu
se je uveljavila zlasti zbirka
»■Modema dražba-'-, ki .se po-
sveča raikovim ranam sodob-
nega sveta. Založba je v tej
zbirki odprla vrata resnico-
ljubnim avtorjem različnih
svet4)vnih nazorov.
Med prevodi iz svetovne
beletristične dediščine naj o-
menimo Izbrana dela Tolsto-
ja (10 knjig), Do.stojevsikega
(doslej 9), Shakespeara (do-
slej 9), Sienkiewiecza (10) iin
Puškina (6 knjig) ter seveda
mnoge druge.
Posebno pozornost posveča
založba prevodom domačih
klasikov in .sodobnih avtor-
jev v svetovne jezike. Doslej
je izšlo 11 knjig slovenskih
pesnikov v angleščini, pri č^-
mer so zastopani klasiki in
najsodobnejši poeti. Poezije
Fra.nceta Prešei-na so dožive-
le največji uspeh — štiri an-
gleške 4zdaje. Angleška izda-
ja pa jim je odprla pot tudi v
bengailščino, v kitajščino in
druge jezike.
Vse te številke seveda ne
po-'cdo ničesar o kvalitativ-
nih spremembah knjižnih iz-
d^' izboliSanju ooreme ter
zlasti o vedno bolj pretehta-
nem in bolj bogatem izboru
del.
Ena sama knjiga, ki odpre
no vsvet, lahko pomeni člo--
veiku več kot ves letni knjiž-
ni dar neke založbe. In tako
smo spet pri stari resnici, da
je količin,.siki kazalec samo e-
den izmed dejavnikov, ki o-
predeljujejo značaj in pomen
neke založbe v razvoju na-
roda, njene zaves.ti In vesti v
določenem zgodovinsikem tre-
nutku.
Ob 25-letnici Državne za-
ložbe Slovenije lahko zapi-
šemo, da označujejo njeno
delo bolj kot številke kultur-
ni in izobraževalni dejavniki,
ki so pognali korenine iz za-
vesti duhovnega poslanstva
in družbenih potreb sociali-
stične skupnosti.
TV SPORED
NEDELJA. 22, novembra
9.35 Po domače z ansam-
blom Rudija Bardorferja.
10.00 Kmetijska oddaja, 10.45
Mozaik, 10.50 Otroška mati-
neja, 11.55 TV kažipot, 13..30
Radost Evrope. 14.30 Športno
popoldne, 18.30 Mestece Pey-
ton, 19.45 Cikcak, 20.00 TV
dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35
Unicef za otrbke, 21.35 Šport-
ni pregled, 22.05 Poročila.
PONEDELJEK, 23. novembra
9.35 TV v šoli, 10.30 Nem-
ščina, 10.45 Angleščina, 11.00
Osnove   splošne   izobrazbe,,
14.45 TV v šoli. 15.40 Nem-^
ščina, 15.55 Angleščina. 16.10;
Francoščina,   16.45 Madžar-^
ski TV pregled. 18.00 Zgod-
be o Tuktuju. 18.15 Obzornik.
18.30 Po sledeh    napredka,
19.00 Mozaik, 19.05 Narodna
in zabavna glasba. 19.50 Cik-
cak, 20.00 TV dnevnik. 20.35
3-2-1, 20.35 M. Dyne: Zlato-
usti. Znani obrazi. Poročila.
TOREK. 24. novembra
9.35 TV v šoli, 10.40 Rušči-
na, 11.00 Osnove splošne izo-
brazbe, 1.4.45 TV v šoli. 15.35
Ruščina, 15.55 TV vrtec, 16.10
Angleščina, 17.00 Beethoven:
III. simfonija, 18.00 Tiktak,
18.15 Obzornik. 18.30 Vesela
jesen, 19.00 Mozaik. 19.05 Ce
osedlate tigra. 19.30 Nega in
make-up oči. 19.50 Cikcak.
20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1.
20.35 Živeti svoje življenje,
22.00 Praznik plesa. 23.00 Po-
ročila.
SREDA, 25, novembra
9.35 TV v šoli. 11.00 Osnove
splošne izbrazbe, 16.40 Os-
nove splošne izobrazbe. 17.15
Madžarski TV pregled. 17.48
Napoved sporeda. 17.50 Ra-
stimo. 18.30 Obzornik. 18.35
Obrežje, 19.00 Mozaik, 19.05
Zabavno glasbena oddaja.
19.20 Naše morje, moie mor-
je, 19.50 Cikcak, 20.00 TV
dnevnik. 20.30 3-2-1, 20.35
Teh naših petdeset let, 22.25
Oscar Peterson na mednarod-
nem jazz festivalu. Poročila.
ČETRTEK, 26. novembra
9.35 TV v šoli, 10.30 Nem-
ščina, 10.45 Angleščina, 11.00
Francoščina, 14.45 TV v šoli,
15.40 Nemščina. 15.55 Angle-
ščina, 16.10 Osnove splošne
izobrazbe, 16.45 Madžarski
TV pregled. 17.45 Kon-
cert med slikami. 18.15 Ob-
zornik, 18.30 Velika pusto-'
lovščina, 19.00 Mozaik, 19.05
Enkrat v tednu. 19.20 Doktor
v hiši. 19.50 Cikcak, .20.00 TV
dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 A.
J. Cronin: Primeri dr. Fin-
laya, 21.25 Večer s Stanetom
Severjem, 22.05 Beethoven:
VI. sim.fonija, 22.55 Poročila.
PETEK, 27. novembra
9.30 TV v šoli. 11.00 Angle-
ščina, 14.40 TV v šoli. 16.10
Osnove splošne izobrazbe,
16.45 Madžarski TV pregled.
17.45 Bratovščina sinjega^ga-
leba. 18.15- Obzornik, 18.30
Glasba za staro in mlado.
19.00 Mozaik, 19.05 Svet na
zaslonu. 19.45   Cikcak. 20.00
TV dnevnik, 20.30 3-2-1. 20.35
Zbiralci perja. Unicef za o-
troke. Poročila.
SOBOTA, 28. novembra
9.35 TV v šoli. 11.00 Osno-
ve splošne izobrazbe, 11.30
Oddaja za prosvetne delavce.
Športno popoldne. 16.55 Ob-
zornik, 17.00 Po domače s
folklorno skupino »Nagelj«,
17.20 Ivanhoe, 17.45 Državno
prvenstvo v košarki, 18.35
Mozaik, 18.45 Nadaljevanje
košarkarskega prenosa, 19.20
Po poti slovenske državno-
sti, 19.45 Cikcak, 20.00 TV
dnevnik, 20.30 3-2-1. 20.35
Mlajši od republike. 22.05
3-2-1, 22.10 Spomenik NOB,
22.35 Nepremagljivi, 23.25
Praznik v hiši. Poročila.
VELIKI
NAČRTI
Ljubljanska Metalka je
poslala združenim sloven-
skim železarnam predlog, da
bi lahko prevzela vse njiho-
ve posle nabave reproduk-
cijskega materiala ter zago-
tovila celotno prodajo njiho-
vih izdelkov. Vse pa kaže.
da slovenski železarji. vsaj v
začetni fazi. niso nič kaj na-
vdušeni nad predlogom.
Prva seja
Danes popoldne bo v Slo-
vensiki Bistrici prva se.ja se-
kretariata .sekcije za družbe-
no aktivnost žensk. Žene bo-
do razpravljale o izdelavi
programa dela in nalogah
sekcije, , .    - .      ^
Soba
št. 5
Sprejela me je prijazna
in simpatična sestra in po
pregledu dežurnega zdra-
vnika, me je peljala v so-
bo številka 5. Se dve po-
stelji sta bili prazni.
Vprašala me je, katero
želim, odločila sem se za
tisto pri oknu. Ker sem
morala povsem mirovati,
mi je pogled na košček
sinjega neba krajšal ure.
Cez čas sem na skrajni
levi strani zagledala vi-
sok vitek topol. Poznoje-
senski veter se je poigra-
val v njegovi krošnji, suhi
listi pa so neprestano še-
lesteli ter počasi padali na
tla. Opoldne so me zadnji
topli žarki božali skozi
okno prav na posteljo so
mi prišli v goste, potem,
ko so se ponudili pri umi-
rajočem topolu. Da. zdelo
se mi je, kot da mi drevo
na očeh umira. Vsak tre-
nutek je padel list. Ure in
ure sem gledala kako so v
nagajivem vetru popleso-
vali, preden so padli na
tla in topol je bil vsak
dan bolj gol.
Imela sem občutek, da
z drevesom umiram tudi
sama. saj je vsak naš dan.
ko list z drevesa, mine in
se več ne vrne. Otroci
odrastejo, zgubijo se v
svetu in ostanemo kot
prazna drevesa, dokler
končno ne umremo.
Pacientki zraven mene
so prišli povedat, da se ji
je nekje v tujini smrtno
ponesrečil mlad sorodnik
— 7. dekletom, v sosednji
sobi pa je tisti čas ra-
jnka! novorojenček — rr.oj
topol pa bo spomladi spet
ozelenel . . .        Marija
Teža jesenskega dne
Odbor za kadre
Opekarne žabjak pri Ptuju
HAZGLAŠA
pro.sto delovno mesto obratnega električarja.
I^ogoj za razglašeno tleloviio mesto: kvalifici-
ran .eiektričar.
Osebni doliodki so po pravilniku o delitvi
osebnili dohodkov.
Razglas velja do zasedbe delovnega mesta.
TEDNIK — ČETRTEK, 19. novembra 1970
STRAN 7
Razstava: Osvoboditev,
obnova, graditev
Muzej ljudske revolucije
Slovenije je pripravil v po-
častitev 25-letnice osvobo-
ditve razstavno gradivo po-
tujoče razstave, ki si jo bo-
mo lahko ogledali v Ptuju v
razstavnem paviljonu Duša-
na Kvedra (stolp ob Dravi),
od srede 25. novembra, ko
bo svečano odprta ob 17. uri
— pa do četri;ka, 10. decem-
bra. Z razstavo bomo v Ptu-
ju proslavili Dan republike.
Pokrovitelj razstave je skup-
ščina občine Ptuj.
Razstavno gradivo nas se-
znanja s pomembnimi zgo-
dovinskimi dogodki, k: so od
leta 1944 do osvoboditve ko-
vali bodočnost jugoslovan-
skih narodov in z najpo-
membnejšimi jugoslovanski-
mi in posebei še slovenskimi
dogodki po osvoboditvi ju-
goslovanskih narodov izpod
fašistične oblasti, ko je no-
va jugoslovanska država
stopila na pot obnove in so-
cializacije.
Razstavno gradivo nam po-
daja pregledno najpomemb-
nejša zgodovinska dejstva
po letih.
Leto 1944 nam predstavlja
z gradivom, ki pripoveduje,
kako so jugoslovanske eno-
te NOV in RA osvobajale še
■ neosvobojene pokrajine in
kraje Makedonije. Srbije,
Črne gore in Hrvatske, pa
tudi uspehe NOV v Slove-
niji.
Iz leta 1945 pojasnjujejo
dokumenti zaključne bo"je
za osv^oboditev domovine,
povedo, da se je NOV pre-
imenovala marca 1945 v Ju-
goslovansko armado, kako
ie bil sklenjen sporazum med
maršalom Titom in dr. Su-
bašičem. ki je prinesel ob-
likovanje enotne vlade Fe-
derativne demokratične Ju-
goslavije s predsednikom
Titom. Gradivo nas sezna-
nja s kudimi boji enot VII.
korpusa NOV in PO Slove-
nije s sovražnikom na Do-
lenjskem; s sporazumom,
sklenjenim marca 1945 med
jugoslovansko vlado in U-
pravo združenih narodov za
pomoč in obnovo; z boji za
Sarajevo aprila 1945, z zad-
njo zavezniško ofenzivo v
Italiji aprila 1945, s prebo-
jem sremske fronte, s pro-
diranjem V. prekomorske
brigade, z aprilskimi boji v
Beli Krajini, kamor se je
zateklo okoli 4000 nedičev-
cev in ustašev, z aprilskimi
boji RA in JA; z boji za Trst
in za neosvobojene primor-
ske kraje v zadnjih dnevih
aprila, z osvoboditvijo Ljub-
Viane. z boji na Gorenjskem
in v-severovzhodni Sloveniji.
Aprila 1945 se odpirajo
tudi vrata nemških fašistič-
nih taborišč, ki jih dosežejo
Rdeča armada in angloame-
riške enote in med jetniki
Osvobodijo 314.000 Jugoslo-
J»aov..................___
Strahote druge svetovne
vojne v Evropi zaključi nem-
ški podpis kapitulacije 9.
maja 1945, vendar se sovra-
žnikove oborožene formaci-
je spopadajo še tu pa tam z.
osvobodilnimi silami. Z umi-
kajočim sovražnikom se še
bijejo pri nas zadnji boji na
Gorenjskem, med Zagrebom
in Zidanim mostom, na Ko-
roškem. Pri Dravogradu u-
jame JA okoli 20.000 ustašev
in četnikov, blizu Črne pa
30.000. Streli druge svetov-
ne vojne utihnejo na našem
ozemlju 15. maja.
Obdobje^ po osvobodi-
tvi
Razstavno gradivo nas na-
to popelje v novo obdobje
miru, ko jugoslovanski na-
rodi z velikimi napori ob-
navljajo v vojni opustošeno
domovino in gradijo novo
socialistič.io družbo.
4. 6. 1945 izda Predsedstvo
SNOS zakon o kaznovanju
zločincev in o ustanovitvi
sodišč narodne časti. De-
cembra 1945 se zagovarja
pred sodiščem 32 belogardi-
stičnih organizatorjev, mar-
ca 1946 pa belogardistični in
domobranski zločinci iz po-
stojanke pri Sv. Urhu. Av-
gusta 1946 je sodi.šče v Lju-
bljani sodilo najodgovornej-
šim organizatorjem sloven-
skega kvislinštva in kon-
trarevolucije — generalu Le-
vu Rupniku, škofu dr, Roz-
manu in ministru kraljeve
vlade dr. Mihi Kreku, šefu
ljubljanske policije Lovfu
Hacinu, domobranskemu
podpolkovniku Milku Vizja-
ku in vojnemu zločincu,
nemškemu genralu SS Ervi-
nu Rosenerju. Koliko gorja
so ti zločinci prizadejali na-
šemu narodu, koliko nečlo-
veških muk tisočem domo-
ljubom, koliko smrtnih ob-
sodb!
Novembra   1945   so   prve
volitve v ustavodajno skup-
ščino Jugoslavije. Se istega
meseca preglasi ustavodajna
skupščina v Beogradu Fede- ]
rativno   ljudsko    republiko '
Jugoslavijo. V njenem okvi- i
ru se razvija  slovenska dr- ]
žavnost. začeta že z OF leta ''
1941. Med osvobodilnim bo-
jem se je slovenska ljudska
oblast razširila po vsem slo-
venskem etničnem  ozemlju,
sai se Je slovensko ljudstvo
v Slovenskem  Primorju  in
na Koroškem zavestno vklju-
čilo v NOB, ■ da   si   pribori
svobodo   in   priključitev   k
domovini   Sloveniji, za   kar
je padlo veliko žrte.v. Toda
zavezniške sile   so sklenile,
da ohranijo meje predvojne
Avstrije   in    jugoslovanska
vojska ie   morala   že  maja
1945 zapustiti Koroško.
Za Slovensko Primorje pa
je morala Jugoslavija pod-
pisati sporazum o Morgano- ^
vi liniji, ki je Slovensko
Primorje razdelila na anglo-
amerišico cono A in jugoslo-
vansko cono B. Na konfe-
renci v Londonu septembra
1945 so zunanji ministri šti-
rih velesil obravnavali spor-
no jugoslovansko-italijansko
mejo, aprila 1946 pa ponov-
no. Tedaj so sklenili, da o-
zemlje vzhodno od Morga-
nove črte pripade Jugosla-
viji, zahodno pa delno Ita-
liji, delno pa se začasno ob-
likuje kot svobodno tržaško
ozemlje s cono A in B. Lon-
donski sporazum 5. oktobra
1954 je svobodno tržaško
ozemlje ukinil, večino cone
A s Trstom je priključil Ita-
liji, manjši del pa Jugosla-
viji.
Po osvoboditvi so se vrstili
kongresi množičnih organi-
zacij, OF julija 1945, enotnih
sindikatov Slovenije sep-
tembra, antif. istične fronte
žena pa že junija, ki so vsi
usmerjali pot revolucije v
temeljito družbeno preobraz-
bo. Avgusta 1945 je izšel za-
kon o agrarni reformi in
kolonizaciji, ki je vzel zem-
ljo veleposestnikom, ban-
kam, cerkvi, nekmetovalcem.
Po tem zakonu je bil maksi-
mum obdelovalne zemlje 25
do 35 ha. Zakon leta 1953 je
maksimum znižal na 10—15
hektarov. Odvzeto zemljo so
dobili siromašni kmetje,
kmečke zadruge in ■ drža^jia
posestva.
Z odlokom novembra 1945
So izgubili imovino' narodni
izdajalci in vojni zločinci in
tuji državljani, ki so zapu-
ščali svojevoljno Jugoslavi-
jo. Tako je do konca leta
1945 prišlo v državne roke
okoli 80 odst. industrije, ve-
čina bank in veliko trgovin.
Decembra 1946 je zakon o
nacionalizaciji zasebnih go-
spodarskih podjetij utrdil
ekonomsko osnovo narodne
suverenosti in neodvisnosti,
kajti dobršen del privatnih
podjetij je bil v rol^^h tuje-
ga kapitala.
Tako so bili ustvarjeni po-
goji za prehod k načrtnemu
socialističnemu gospodarstvu.
Junija 1950 je zakon o u-
pravljanju gospodarskih
podjetij nakazal novo ob-
dobje samoupravljanja v de-
lovnih skupnostih.
KPJ, ki ie vodila osvobo-
dilni boj, se je ves čas po
vojni prizadevala, da bi de-
lavec neposredno upravljal
s proizvodnimi sredstvi. Iz-
polnilo se ie Marksovo na-
čelo: '> Tovarne delavcem!«
Razširilo pa se je na vsa
delovna območ ■ družbene-
ga življenja. Zal so v raz-
voju samoupravljanja, ki je
seveda nogonska sila novega
socialističnega gospodarstva,
stale na poti zapreke, ki jih
doživljajo vsi narodi v raz-
voju, in na še nedograjen lik
socialističnega državljana-
Priporočamo ogled dobro
pripravljene razstave, odpr-
te vsak dan od 9. do 12, in
od 16. do 19. ure, ki bo po-
globila naše znanje iz zelo
pomembnega   obdobja   naše
narodne zgodovine, obdobja
od leta 1944 do 1950. iz kate-
rega je nanizala najznačil-
nejše zgodovinske dokumen-
te. V. R.
PODOBE IZ NAŠ3H KRAJEV
Pogled na Miklavž
Tinje na Poliorju
Boč in Poljčane
Srečanje ob Crnen jezeru na Pohorju
STRAN 8
TEDNIK — ČETRTEK, 19. novembra 1970
Krvavi oktober 1941
v Kraljevem
Nemški okupatorji so v ok-
tobru 1941 v svojem mašče-
valnem besu zaradi izgub, ki
so jim jih zadali partizani v
okolici mesta Kraljevo v Sr-
biji, postreljali v nekaj dneh
okrog 6000 ljudi. To so bili v
glavnem delavci tovarne letal
v Kraljevem in železničarji,
med njimi pa je bilo tudi
mnogo otrok, žena in starčev.
Miladin Lazarevič iz vasi v
bližini Kraljevega je bil u-
jet in v drugi skupini odve-
den na streljanje. Slučajno je
ostal živ. Kako je potekalo
streljanje in kako se je re-
šil, pripoveduje:
»NAJPREJ SO ODVEDLI
SKUPINO 100 LJUDI. V
KATERI jE*BILO NAJVEČ
ŽELEZNIČARJEV.
Mene so odvedli v drugi
skupini. Tudi nas je bilo 100.
Odvedli so nas tja, kjer so
postreljali prvo skupino. Tam
so nas ustavili. Postavili so
nas v tri vrste zelo na gosto.
Morali smo se postaviti drug
za drugim. Najbrž so hoteli
varčevati s strelivom.
Gledal sem v strojne pu-
ške in čakal na trenutek, ko
bodo začeli streljati. Bil sem
na levem krilu vrste in po-
gled mi je obstal na nekem
mladeniču. Bil je še otrok.
Služil je pri nekem gospodar-
ju v Kovanluku. Gledal sem
ga in mislil na svojega sina
Dobrivoja,
Nemci so Odprli strojnični
ogenj. Videl sem, kako pa-
dajo oni s prve vrste. Pomi-
slil sem. da se moram zava-
rovati in da ne smem umre-
ti v prvem trenutku. Vsak
odlog smrti -ni lahko nudi
možnost, da se rešim. Vrgel
sem se na tla. vendar sem
začutil bolečino v nogi. Kro-
gla jo je prebila. Umiril sem
se. Strojnični ogenj je pre-
nehal.
Še sem živ. Slišim posa-
mične strele. Neki Nemec
stopa po truplih in z revol-
verjem strel.ja tiste, ki so ka-
zali znake življenja. Prihaja
vse bliže. Prenehal sem di-
hati. Ničesar, razen pijanih
Nemcev ne slišim. Nemec mi
stopi na pleča. Negotovo sto-
ji. Zdrsne z mene. Cas ko da
ne teče. Strelja okrog sebe.
Slišim: revolver repetira. Na-
boj se ni sprožil. Nemec se
jezi. preklinja v nemščini.
Zopet polni. To traja celo
večnost. Ustreli. Krogla je
udarila v zemljo poleg moje
glave. Imam oči polne zem-
lje. Vendar sem še živ. Ne-
mec odhaja.
Slišim še nekaj strelov, po-
zneje pa se vse umiri. Tre-
pečem, ne vem zaradi mraza
ali česa drugega. 3oli me no-
ga. Veselim se. k«r sem živ.
dokler se ne spomnim na si-
na Ostal je v železniški dvo-
rani. Mogoče ne bodo pobili
vs^h. sem mislil. Glave nii«em
upal dvigniti.   Zopet slišim
vzklike, zopet strojnične ra-
fale. To je streljanje tretje
skupine. Zopet je vse tako,
kakor z našo skupino. Na
koncu se vse umiri.
Zmrači se. Upam, da me
bo ta noč rešila. Ležim med
trupli in prisluškujem. V da-
ljavi vidim dva žandarja, ki
čuvata nas, mrtve. Čutim, da
je med mrtvimi še nekaj ži-
vih. Nekdo ječi. Nekaj
vstran od mene se dva po-
govarjata. Končno se rešita
izpod mrtvih. Vlečeta se pro-
ti ograji. Tudi jaz se otresem
mrtvecev in se s težko mu-
ko napotim proti ograji.
Strašno sem se zmučil, ko
sem se spravljal prek ograje.
To mi je nekak uspelo. Na
drugo stran sem padel kot
deblo. Vlekel sem se proti
vagonom. Zelo me je bolela
noga. Čutil sem jo kot nekaj
tujega. Ce bi imel nož. bi jo
odrezal.
Prišel sem do prvega vago-
na in se zvlekel vanj. Bil je
tovorni vagon. V njem sem
prenočil in čakal, da se jp
zdanilo ... «    ^
Miladinov sin Dobrivoj ni
ostal živ. Pokopan je skupaj
s svojimi sotrpi'ni v četvero-
kotni jami za železniškimi
dvoranami v Kraljevem med
sotrpini iz vseh krajev Ju-
goslavije. Med žrtvami je bi-
lo tudi mnogo Slovencev, ki
so bili bodisi izpred vojne
tam zaposleni ali pa so prišli
tja kot izgnanci po okupaci-
ji Jugoslavije.
Narodni muzej v Kralje-
vem namerava izdati prihod-
nje leto, torej ob 30-letnici
krvavih dogodkov v tem me-
stu knjigo pod naslovom Re-
snica, v kateri bodo poleg
dokumentov o dogodkih, kro-
nologije dogajanja tudi ime-
na vseh postreljanih, njihovi
podatki in fotografije.
Glede na to proti muzej
vse bralce našega lista, da mu
pomore j o pri zbiranju toza-
devnih podatkov. Muzej po-
trebuje predvsem osebne po-
datke o pobitih, torej imena,
roistne podatke, kjer so bili
zaposleni ter po možnosti
njihove fotografije, ki pa jih
bo potem, ko jih bodo pre-
fotografirali, vrnili.
Pri korespondenci zadošča
naslov NARODNI MUZEJ.
KRALJEVO.
Pričetek tekmovanja v II. slovenski ligi
Za IMPOL il nastopajo inladEnci
v soboto je bilo na spore-
du prvo kolo v obeh drugih
slovenskih judoističnih li-
gah. Na turnirju v Sloven-
ski Bistrici so sodelovale e-
kipe Maribor II. Velenje II
in Impol II. V ekipi doma-
čanov so n stopili sami mla-
dinci, ki pa so kljub dvema
porazoma dokazali, da ra-
ste v Slovenski Bistrici mlad
rod. od katerega lahko še
veliko pričakujemo. Sreča-
nja so sodili Usar (Velenje)
ter Hibi in Piberšek (Mari-
bor), zbralo pa se je nekaj
več kot 100 gledalcev.
V prvem srečanju so se
pomerili judoisti Maribora II
in Impola II. Povsem jasno
je bilo, da domačini tega
srečanja ne morejo zma.gati,
saj so bili Mariborčani fi-
zično precej močr.ejši. V
tem dvoboju pa sta se poseb-
no izkazala mlada Bistriča-
na, in sicer Firer ter Lesko-
var, ki je premagal precej
težjega nasprotnika.
V drugem dvoboju so Ve-
lenjčani malce presenetljivo
odpravili Mariborčane, nji-
hov uspeh pa je povsem za-
služen.
V zadnji tekmi pa mladi
Bistričani niso bili kos Ve-
leničanom. čeprav so vodili
že 2:0. Vodstvo sta dosegla
Firer in Znidaršič. Sega si je
priboril neodločen rezultat,
vsi ostali tekmovalci pa so iz-
gubili.
Kljub temu, da so za Impol
II nastopali sami mladinci,
lahko njihov nastop ugodno
ocenimo. Povedati pa še mo-
ramo, Ja v ekipi ni bilo Dra-
gica in Zemeta. ki bi mlade
lahko popeljala morda celo
do zmage. Posebno neresna
je odsotnost Dragica, o kate-
rem bo prav gotovo moral
razpravljati upravni odbor
kluba in ga tudi primerno ka-
znovati.
Rezultati turnirja v Slo-
venski  Bistrici:   Maribor II
— Impol II 5:2 (50:17); po-
samezno: Znidaršič I. — Fi-
rer 0:10, I. Firer — Rakuša
10:0, Znidaršič IL — Potoč-
nik 0:10, Fidler — Sajko 0:10,
Ferk — Bičič 0:10, Leskovar
— Belina 5:0. Berdnik —
Lazbaher 0:10. IMPOL II —
VELENJE II 2:4 (17:40) —
posamezno: Firer — Simonič
10:0. Znidaršič — Lapajner
7:0, Sega — Tušar 0:0. Le-
skovar — Hlastec 0:10, Berd-
nik — Benkač 0:10, Fidler
— Gostiša 0:10. Ferk — Ver-
ko 0:10. VELENJE II — MA-
RIBOR II 4:3 (27:30).
V Mariboru sta Branik II
in Murska Sobota dosegla
neodločen rezultat 3:3 (27:24),
judoisti ptujske Drave in
Rač pa se tega tekmovanja
niso udeležili. Spet bi radi
posvetili h :sGdo Ptujčanom.
V zadnjih dveh letih je judo
v Ptuju skorajda zamrl. Tež-
ko ie ugotavljati zakaj, prav
gotovo pa mladih ljubiteljev
tega japonskega športa ne
manjka. Upamo, da se nam
bodo ptuiski judoisti kaj o-
glnsili in obvestili o svojih
težavah. -du
Vsak teden na ekranu
PejftOiTiizacija
So ljudje, ki povsem mir-
no spremljajo novo serijo
ljubljanske televizije o me-
stecu Peyton. S tem pa še
nismo rekli, da pa nekateri
niso posebno »zagrizeni«. Po-
vedati vedo celo, da ulice
nekaterih   slovenskih   mest
Allison igra Mia Farow
ob nedeljskih predvajanjih
izumrejo, zagotovo pa bo to
bolj držalo za nekatera me-
sta sosednjih republik, kjer
se že bolj bližajo koncu dol-
govezne zgodbe. Sprijazniti
se je torej treba, da nas bo-
do prebivalci, ki so se rodi-
li izpod peresa ameriške go-
spodinje Grace Metalious,
obiskovali kar dolge tedne in
mesece, torej bodo postali
naši stari hišni prijatelji.
Ker pa o svojih prijateljih
navadno vse vemo, poglej-
mo še nekaj zanimivih o no-
vih več ali manj pričakova-
nih gostih.
Američani so posneli kar
514 epizod, vseh pa seveda
pri nas ne bomo videli. Lju-
bljanska televizija jih je iz-
brala 70.
Grace Metalious je napisa-
la dva romana, »Mestece
Peyton« in »Vrnitev v me-
stece Peyton«. oba pa sta v
Ameriki razburkala duhove.
Eden izmed ameriških časo-
pisov je zapisal: »To delo je
v zadnjih letih pri nas naj-
bolj prostaški poskus, da se
pod krinko realistične u-
metncsti prikaže na najbolj
poguben način vse tisto, kar
je po svojih idejah in po-
stopkih najbolj gnilega.«
Pisec teh vrstic je bil naj-
bolj šokiran zaradi dejstva,
da preprosta gospodinja, ta-
ko rekoč ideal ameriške že-
ne, ne kaže nobenega spošto-
vanja niti pred avtoriteto
katoliške ali pa protestant-
ske cerkve. S protesti so se
oglasila    najboli__,f|iaiiijaa
društva, seveda pa tudi so-
meščani, ki so spoznavali
sami sebe, niso stali ob stra-
ni. Pripetilo pa se je tisto,
kar se ponavadi zmeraj zgo-
di. Prva naklada, ki je ob-
segala osem milijonov izvo-
dov, kar je tudi za Ameriko
precejšnje število, je bila
razgrabljena, pisateljica pa
je postala slavna.
V njenem rodnem mestu
pa so ji pripravili popolno
blokado. Meščani Peytona so
po zaslugi televizije pa tudi
filma, ki je vsekakor obču-
til komercialni uspeh, kaj
kmalu postali stari znanci
sirom po svetu'. Na televi-
zijskih ekranih pa gledamo
in bomo še lep čas, kar pre-
cej predelano verzijo Peyto-
na. Osebe so sicer identične
tistim v romanu, so pa zgod-
be ilekaj povsem dru;jega.
Jasno pa je, da je tudi pri
televizijski verziji glavna
junakinja Allison Macken-
zie, ki jo igra Mia Farow. ob
pričetku snemanja neznana
zvezdica, danes pa že uspela
igralka, tudi z mnogimi
škandali. Med drugim se je
posebno izkazala z vlogo v
filmu Romana Polanskega
»Rosemaryjin otrok«.
• Allison je jasno pooseblje-
nje dobre deklice, ki na pra-
gu svoje zrelosti odkriva
grde strani življenja. Ob
njej naj še omenimo zdrav-
nika, ki ga igra MichaelRos-
si, videli pa smo ga lahko že |
v »Niirnberškem procesu« in
v nadaljevanki »Dr. Kilda-
re«.
Odveč bi bilo povedati že
to, da je ameriška televizi-
ja poskrbela, da v serijah
nastopajo igralci, ki obetajo
komercialni uspeh, če pa
imajo zgodbe kakršnekoli
podobnosti z vsebino roma-
na, je to skoraj slučajno.
fEDNIK — ČETRTEK. 19. novembra 1970
STRAN 9
Smejo tudi matere
Štrajkati?
v soboto zjutraj sem se ne-
nadoma spremenil. Noč se mi
je zdela tako dolga. Poleg
mene je srala žena trdno spa-
nje pravičnega. Pogledal sem
na uro. Pol osmih.
»Hopla!« sem potresel že-
no. »Pol osmih je že. Otroci
niorajo v šolo!«
»Saj nisem zaspala,« je za-
vrnila.
»Seveda si zaspala, le na
uro poglej!«
»In vendar nisem,« trdi že-
na svoje. »Jaz danes štraj-
kam.«
Zaprlo mi je sapo. Ja, saj
je res predvčerajšnjim ome-
nila nekakšen sobotni štrajk.
Na vso stvar pa sem pozabil.
»Saj vendar ne smeš štraj-
kati, če morajo otroci v šo-
lo. Zakaj jih torej ne prebu-
diš nravočasno?« sem ji oči-
tal zlovoljno.
»Stvar še zdaleč ni v redu,«
me zabije z uporno besedo
nazaj.
»In če so v hiši otroci, ki
morajo pravočasno v šolo, se
mene to prav nič ne tiče!«
»To te ne zanima? Kaj pa
učitelj in tovariš direktor?
Daj no, skobacaj se že iz per-
nice, sicer bodo otroci res
prepozni.«
A moja žena se je obrnila
na drugo stran.
»Bodi no pametna,« sem jo
začel prositi. »Ne bodi vendar
tako občutljiva. No j a. če že
hočeš, saj obžalujem, kar sem
rekel predvčerajšnjim. Prav
zaprav, kaj sem pa že rekel
tedaj?« sem vprašal. Ona pa
se sploh ni zmenila za moje
besede. »No, mar bo| zdaj
vtala, ali ne?« sem vprašal
že nekam preteče. A ona brez
odgovora. Vzdihujoč sem se
torej vzdignil iz mehke po-
stelje in pohitel v otroško
sobo in otroke, najine ljub-
ke malčke, prav nemilo po-
tegnil izpod odej.
»Tu imate, vaša mati štraj-
ka,«
Z nerazumevanjem so mi
zrij v oči.
»Kaj matere sploh smejo
štrajkati?« me je vprašala Si-
mona.
»Oblecite se hitro in brž v
šolo.« sem pretrgal njeno
Vprašanje,
Se prej sem stisnil vsake-
mu kovanec v roke in jih
nagnal skozi vrata.
»Kupite si z denarjem kaj
za pod zob,« sem jim še sve-
toval. Potem sem se vrnil
spet v najino spalnico,
»Otroci gredo brez zajtrka
v šolo,« sem očitajoče dejal
Svoji ženi.
»Končaj že vendar s to pri-
smodarijo. Matere sploh ne
snnejo štrajkati.«
»Vsak lahko štrajka,« me
^vrne. »To je napisano čr-
^0 na belem. To je osnovna
Človečanska pravica. In zdaj
ne moti več. Spati ho-
fem.« Obrnila se je na dru-
go stran.
Odpravil sem se v kuhi-
njo in si skuhal ze^o močno
kavo in zmetal vanjo nekaj
koščkov kruha. Ah, kaj sem
se tolažil, njena vnema za
čiščenje jo. bo prej ali slej
dvignila izpod odej. In po-
tem, če že ne drugo, pa vsaj
lakota. Se enkrat sem si sku-
hal kavo, tokrat ne več tur-
ško, odrezal in namazal z
maslom nekaj kosov kruha,
pogrnil prt — tako je bilo
vse bolj mično — in se vese-
lil sam pri sebi, kaj bo neki
na to rekla. Gotovo bo spo-
znala, da mi je zares žal Ko-
nec koncev je treba še po-
spraviti stanovanje in pri-
praviti kosilo. Se bo že do-
mislila tega.
Nenadoma sem zaslišal,
kako nekdo odpira vrata ga-
raže. Ujel .em tudi hrup av-
tomobila. Skočil sem v spal-
nico in skozi okno videl, ka-
ko pravkar stopa v volkswa-
gen. Na mizi sem opazil li-
stek: »Ne računajte danes z
menoj — štrajkam.«
Da jo takole kratko in ma-
lo pobriše z avtom! Pogumno
sem pogoltnil svoje ogorče-
nje. Torej z mojim jezlja-
njem danes ne bo nič. Konec
koncev je moja očetovska
dolžnost, da poskrbim za
družino, če je že ona zataji-
la svojo skrb zanjo.
Spravilsem se na kuhanje
in se skušal spomniti vsega,
kaj in kako sem kuhal, pre-
den sem se poročil. Obed je bit
prava polomija. Razen mene
ni hotel nobeden jesti tega
kar sem skuhal. Celo sose-
dov kuža se je renče umaknil
iz kuhinje.
»Mamo, ki štrajka, bi mo-
rali pravzaprav zapreti,« je
menil Erik zamišljeno.
No, potem bi bili prav na
istem, »Poslušajte,« sem se o-
glasil. »saj imam načrt. Na-
redimo tako, da jo bo sram
njenega dezerterstva. Le hi-
tro na de^o. Pospravimo vso
hišo, tako da bo kot iz škat-
lice. Ko se vrne. bo ostrme-
la in ji bo žal, da je bila ta-
ko grda z nami!«
Na žalost se nam je vse
pod rokami skazilo. Ob šti-
rih popoldne sem ves obupan
povabil svojo osirotelo dru-
žinico v kavarno. Potern smo
šli še malo na sprehod po
mestu. Ko smo se proti osmi
uri zvečer vračali domov, je
začel Erik navdušeno vleči
v nos prave zapeljive vonja-
ve.
»Kako diši!« je dejal. »Ma-
ma se je vrnila!« je zakli-
cala Simona in je stekla v
hišo.
Zares, moja žena se je vr-
nila.
»Strajk je končan,« nas je
ljubeznivo sprejela. »Saj ste
bili še kar pridni,« nas je po-
hvalila. »Od danes naprej
bom večkrat štrajkala, ni ne-
umno ... «
Postali smo previdnejši in
zdaj nam vsakokrat, ko opa-
zimo preteče gube na njenem
čelu, zastane dih. Ampak do-
slej nam je s skupnimi na-
pori še vedno uspelo z lepim
vedenjem že v kali zatreti
vsako nevarnost materinske-
ga štrajka.
RODILE SO:
Anica Benkovič, Rogozni-
ca 42 — dečka; Alojzija Jev-
šovar, Pongerce 32 — Marto;
Zdenka Zajšek. Sp. Hajdina
105 — Spelco; Kristina Brod-
njak, Podvinci 87 — Marja-
no; Friderika Stojičevič, Cir-
kulane 22 — Metko; Rozali-
ja Kekec, Senčak 21 — deč-"
ka; Stanislava Knapič, Mar-
kovci 33 a — Zorana; Kristi-
na Gole, Prvenci 12 — An-
drejko; Marija Simenko, A-
škrčevavlO — Polonco; Mar-
gareta Lazar, Zavrč 8 a —
Marka; Kristina Markovič,
Mlinska cesta/ 11 — Ivana;
Marija Klaneček, Skorba 20 a
— dečka; Elizabeta Kuharic,
Lešnica 10 — dečka; Marija
Junger, Sedlašek 7 — Ma-
rijo; Marija Glas, Pršetinci 2
— dečka; Marija Firbas,
Moškanjci 9 — Radka; An-
gela Košar, Vintarovci 16 —
Ernila; Jožefa Cizerl, Hranji-
govci 11 — Marjanco; Ne-
venka Smauc, Ormoška 19,
Ljutomer — Majo; Katarina
Miki, Gibina 17 — dečka;
Marija Bezjak. Krčevina 4 —
Damjano; Rozalija Planine.
Ptujska gora 140 — Franca;
Marijola Gikič, Naselje bra-
tov Reš 35 — deklico; Kata-
rina Roškar, Hlaponci»22 —
Stanka; Ana Strucl, Gruš-
kovje 18 — Marjano; Jerica
Kmetec, Skorišnjak 23 — An-
dreja; Marija Brlek. Gradi-
šče 21 a -— Danila; Zdenka
Rašl, Dornava 2 a — Zdenka;
Katarina Skrinjar, Libanja
10 — deklico,
POROKE:
Franc Krapša, Krčevina 1
in Rozalija Rakuša, Gaber-
nik 10; Jožef Berghaus, Brst-
je 4 in Ivana Kramberger,
Žabjek 33; Štefan Horvat,
Grajenščak 38 in Zofija Ko-
vačič, Grajenščak 41; Anton
Kolarič. Prešernova 26 in
Alenka Šmigoc, Prešernova
36; Kari Krepfl, Zlatoličje 33
in Marjana Veldin. Sloven-
ski trg 11; Ivan Toplak, Ra-
belčja vas 8 in Olga Brod-
njak, Orešje 18: Janko Kri-
stovič, Pacinje 13 in Marica
Arnuš, Podvinci 56.
UMRLI SO:
Marjeta Zalar. Kramber-
gerjeva pot 5. roj. 1891, u-
mrla 12. 11. 1970: Ana Per-
šuh, Koritno 2. roj. 1902. u-
mrla 12. 11. 1970: Blaž Križa-
nec. Višnjica, roj. 1915, u-
mrl 15. 11. 1970.
Z občnega zbora društva za folklorne
prireditve Ptuj
Načrti brez
sredstev
Člani folklornega društva
Ptuj so se zbrali v soboto v
posebni sobi gostilne Novi
svet v Ptuju. V uvodnem
poročilu, ki ga je podal do-
sedanji pa tudi ponovno iz-
voljeni predsednik društva
prof. Drago Hasl. so analizi-
rali svoje delo in razprav-
ljali o bodočih nalogah dru-
štva. Ugotovili so. da so vsi
načrti društva glede prire-
ditev, ki bi jih naj v bodo-
če organizirali poleg vsako-
letnega pustnega karnevala
predvsem odvisni od'pičlih
denarnih sredstev, ki jih do-
biva društvo v obliki dota-
cij in drugih prispevkov.
Sklenili so, da je treba že
sedaj začeti s pripravami na
pustni karneval, ki je in mo-
ra ostati tudi v bodoče tra-
dicija Ptuja in okolice. Me-
nili so, da organizacija pust-
nega karnevala ne bi smela
biti ;iamo skrb njihovega
društva in redkih organiza-
cij, ki prispevajo k njegovi
izvedbi, temveč vseh, ki jim
je do tega. da ostane karne-
val zares značilnost starega
mesta. Menili so, da bi mo-
rali v bodoče z nekoliko več-
jo mero posluha pomagati
tudi gostinci, ki imajo v
končni fazi te prireditve pre-
cejšnji denarni izkupiček.
Poleg pustnega karnevala
bi kazalo v bodoče organizi-
rati tudi druge prireditve Iz
bogate etnografske dediščine
Ptuja in njegove okolice.
Ena od teh prireditev bi naj
bila morda kmečka ohcet, ne
v kopiji tovrstne prireditve,
ki je vsako leto v Ljubljani,
temveč izvirna ohcet z vse-
mi značilnostmi tega običaja.
ki žal na našem podeželju
precej izgublja na svoji sta-
ri originalnosti.
Folklorno ' društvo ' Ptuj
šteje 19 članov, v pretežni
meri starejših entuziastov,
ki iz leta v leto delajo in se
ubadajo s svojimi problemi.
Društvo bi morali pomladiti,
žal pa je med mlajšimi za
to dejavnost premalo zani-
manja. In kaj bo jutri, ko
bodo sedanji člani društva
odložili svoje breme in dol-
goletno delo? -dar
O Voda kamenje o-
gladi.
# Voda ni nikoli ta-
ko čista, da se ne bi ska-
lila, pa tudi ne tako kal-
na, da se ne bi očistila.
# Voda veliko prine-
se, pa tudi veliko odne-
se.
# Voda vse opere,
samote ne.
# Volk dlako spre-
meni, narave nikdar.
0 Volk že ve, s čim
si zobe iztrebi.
® V pregovorih leži
raklad modrosti prepro-
stega moža.
9 V premislekih bodi
podoben polžu, v deja-
nju ptici.
9 Vreme nikogar ne
čaka.
Ptujska razgledni'"'

TEDNIK — ČETRTEK. 19. novembra 197«
Delavski pevski zbor
iz Leobna poje v soboto
v Ptuju
v okviru kulturnega sode-
lovanja med Avstrijo in Ju-
goslavijo ter večletnih prija-
teljskih stikov med Leobnom
in Ptujem priredi delavsk'
pevski zbor »Enotnost« iz
Leobna večer umetnih in na-
rodnih pesmi. Koncert bo v
Narodnem domu. v Ptuju v
soboto. 21. novembra ob 19.
uri. pod vodstvom dirigenta
Adolfa Kainza.
Pevski zbor je nastal leta
1910 kot železničarski pevski
zbor in je že v aačetku zdru-
ževal v svojih vrstah delavce
iz Leobna in njegovih pred-
mestij.
Med prvo svetovno vojno,
še posebno po letu 1934. ko
Je zavladala v Avstriji klero-
fašistična diktatura, je bil
zbor prepovedan. Popoln u-
darec pa mu je zada' nemški
fašizem, tako. da se je po
drugi svetovni vojni zelo tež-
ko opomogel.
Zbor je letos praznoval 60-
letnico obstoja in zelo lepo
napreduje. Svoj sedež ima v
ieobenskem predmestju Do-
navitz, ki je eden od naj-
močnejših delavskih centrov
Avstrije. Zbor je že pel pred
tremi leti v "^tuju in ima
večletne prijateljske stike s
komornim moškim zborom
DPD »Svoboda« Ptuj. Letos
fe zbor navezal prijateljske
stike tudi z moškim pevskim
zborom DPD »Svoboda« Ki-
dričevo, ki bo spomladi go-
stoval v Leobnu.
Zbor poje umetne pesmi,
pesmi drugih narodov in do-
mače narodne pesmi. Ima v
svojih vrstah nekaj odličnih
solistov.
Med člani pevskega zbora
iz Leobna jih mnogo prihaja
vsako leto v Jugoslavijo na
počitnice in so nam rjirija-
teljsko naklonjeni. Zelo si
želijo kulturnih stikov z na-
mi. So preprosti in pošteni
delovni ljudje, veseli in od-
kriti, zelo nas s"poštujeio in
imajo radi. Radi pojejo svoje
pesmi in pesmi drugih naro-
dov, med njimi tudi pesmi
slovenskega naroda.
Komorni moški zbor DPD
»Svoboda« Ptuj je pod vod-
stvom profesorja Branka
Rajšterja lansko leto gostoval
v Leobnu ,v uajvečji mestni
koncertni dvorani, v kateri
je nad 400 Ijiidi toplo in pri-
srčno pozdravilo ptujski pev-
ski zbor, svoje drage goste iz
prijateljske Jugoslavije, kar
so na vsakem koraku pou-
darjali. Ptujčane so pozdra-
vili tudi najvišji predstavni-
ki Leobna na čela z županom
mesta.
LEOBEN JE JELAVSKO
SREDIŠČE
Leoben ie večje mesto na
severnem Štajerskem v Av-
striji, oddaljeno od Ptuja o-
krog 17,5 km. Ima približno
40.000 prebivalcev in več
večjih predmestij, od kate-
Prvi obisk delavskega pevskega zbora »Enotnost« iz Leob-
na v Ptuju leta 1968
rih je Donavitz po številu
prebivalcev največje, obenem
pa je tudi eno največjih de-
lavskih središč Avstrije. Ima
okrog 7000 zaposlenih delav-
cev v železarnah, ki proiz-
vajajo letno okrog milijon
ton profilnega železa, grad-
benega železa, železniških
pragov in drugega ter okrog
osemsto tisoč surovega žele-
za. Drugo največje pred-
mestje je Goss z nad tisoč
delavci. V tem kraju je raz-
vita lesna predelovalna indu-
strija, papirnica, tovarna
gradbenega materiala, med
najpomembnejšimi pa j^ sve-
tovno znana pivovarna, v ka-
teri letn proizvedejo čez
milijon hI piva.
Leoben je sedež okraja,
mestna uprava je trdno v ro-
kah socialistov, ki močno
podpira delavsko   kulturno-
prosvetno delo, V Leobnu je
večje število osnovnih, sred-
njih in visokih šol, zlasti pa
je znana montanistična uni-
verza, ena od dveh v- Evro-
pi. Leoben je veliko delavsko
in kulturno središče severne
Štajerske. Ima veliko gledali-
šče, ki je najstarejše v Av-
striji, mestni orkester, šest
pevskih zborov, pet godb na
pihala in dve folklorni sku-
pini. Mesto in predmestja
imajo več športnih objektov
in društev, ki imajo večjo ali
manjšo vlogo v avstrijskem
športu.
V Donavitzu dela veliko
število jugoslovanskih delav-
cev, njihovo naselje, v kate-
rem živijo pa imenujejo »Ma-
la Jugoslavija«.
Na kratko smo želeli na-
šim bralcem predstaviti me-
sto, iz katerega prihaja de-
lavski pevski zbor »Enotnost«
v Ptuj z iskreno željo, da bi
s pesmijo poglobil in še bolj
zbližal prijateljske in kul-
turne stike med delovnimi
ljudmi Leobna in Ptuja.
Pesem zbUžuje narode, pe-
sem ne pozna meja, pesem
nas zbližuje tudi z delavci
Leobna in pesem bo posre-
dovala in ohranila prijatelj-
stvo in sodelovanje med na-
rodi Avstrije in Jugoslavije.
Franc Hribernik
Atletika
Množična udeležba na
krosu DELA
v nedeljo se je reprezen-
tanca Ptuja, ki je nastopila
v vseh 4 kategorijah na kro-
su »Dela« v ljubljanskem
Tivoliju, odlično uvrstila.
Nad 300 sodelujočih iz
močnih atletskih centrov ter
pripadnikov JLA, saj so na-
stopili najboljši slovenski
tekači, tekači iz Hrvatske,
Avstrije in Italije, so dosegli
Ptujčani lep uspeh.
Mladinke — ekipno 5. me-
sto, najbolje plasirana Ptuj-
čanka Sonja Koškar na 9.
mestu, pri mladincih ekipno
7. mesto, najbolje plasirani
pa je bil nedvomno mladi
talentirani tekač Zohar. ki
je dosegel skupno s Tajni-
karjem, Milcom Jambreši-
čem in Avstrijcem Fleissner-
jem mesto takoj za zmago-
valcem Liscem. Pr, članicah
odlično 2. mesto, ekipno v
postavi Vrabl 8. mesto. Cest-
nik 9. mesto, Kokol 10. me-
sto in Zemljarič 15. mesto,
pri članih 6. mesto ekipno,
med posamezniki brez vid-
nejšega mesta.
Čeprav vreme tudi letos
ni bilo naklonjeno priredite-
ljem, je 5. kros »Dela« v or-
ganizaciji AZS uspel. Ptuj-
ski tekmovalci so s svojo u-
deležbo ponovno dokazali, da
raste v Ptuju mladi rod a-
tletov in atletinj, ki nedvo-
mno zaslužijo, da končno do-
bijo svoje vodstvo in da
pričnejo z načrtnimi trenin-
gi, saj bodo nedvomno uspe-
hi še večji.
Četveroboj Varaždin -
- Križevci - Slovenj-
gradec - Ptuj
v nedeljo je bila Zveza
borcev NOB Ptuj prireditelj
prvega srečanja 4 občin v
treh športnih disciplinah in
sicer v kegljanju, šahu in
streljanju. Rezultati so na-
slednji; kegljanje: Slovenj
Gradec 344. Ptuj 327, Varaž-
din 316 in Križevci 309 po-
drtih i^egljev; najboljši po-
sameznik  Levatič.  Var.,  50
kegl. Sah: Varaždin 8.5. K.-
ževci 7. Slovenj Gradec i,
Ptuj 2.5 očke. Najboljši po-
samezniki Kovačič. Var.,
Bombakovič, Ptuj. Sume-
njak. Slov. gorice.
Streljanje z zračno puško:
Ptuj 450. Slovenj Gradec 446,
Varaždin 445. Križevci 386
krogov. Najboljši posamezni-
ki Grkovič. Var. 166. Bric-
man 161. Koželj. Ptuj 160
krogi.
Ta srečanja bi naj postala
tradicionalna. Tekmovanje
nameravajo še razširiti na
druge občine ter verjetno
tekmovati tudi v drugih di-
sciplinah in tako je priredi-
telj spomladi Slovenj Gra-
dec.
Organizacija tekmovanja je
bila odlična in gre ZB NOB
Ptuj pohvala predvsem pa
pobuda z njihove strani, da
se člani ZB tudi na športnem
polju srečujejo in zbližujejo.
PIONIRSKE BANIIE
v Slovenski Bistrici. Polj-
čanah in na Polskavi bodo
pionirji kmalu dobili »svo-
je« banke, tako nam je po-
vedala direktorica podružni-
ce Celjske banke v Sloven-
ski Bistrici, Marija Godec.
Vse formalnosti so sicer že'
opravljene, le uslužbenci
banke bodo v prihodnjih
dneh naučili mlajše kolege,
kako upravljati z denarjem
in kako urejevati knjige. Pio-
nirji bodo potem vse posle
vodili sami. Zbrani denar
bodo porabili za šolske izle-
te in za nakupe najrazličnej-
ših šolskih učbenikov ali re-
kvizitov. Pionirji si bodo lah-
ko v svoji banki tudi izposo-
jali denar za nakup kakšne
knjige. Zamisel je vsekakor
vredna pohvale in prav bi
lo. da bi bila tudi v celoti
realizirana.
Zvedeli smo tudi, da je po-
slovanje ekspoziture bistriške
podružnice v Poljčanah o-
pravičilo obstoj. Na novo so
v Poljčanah vpisali 170 vla-
gateljev, -nogi pa so se iz
mariborske, bistriške in dru-
gih bank »prepisali« na do-
mačo. Ob koncu pa naj še
zabeležimo, da so se hranilne
vloge pri bistriški banki letos
povečale za 23 odstotkov,
-d
Naša pisma
mMQy\ DOMOVI
Da je doma naj topleje, se
zave človek šele takrat, ko se
mora ločiti od doma.
Moja prva pot z doma je
povezana z bridkimi spomini.
Obiskovala sem prvi razred.
Nekega dne sem hudo zbo-
lela. Zdravnik je naročil, df)
moram takoj v bolnišnico.
To je bil moj prvi odhod od
doma in ne morem opisati,
kako hudo mi je bilo. ko so
me nesli iz hiše v rešilni av-
to. Jokala sem in prosila, naj
ostanem doma, toda zaman.
Vsi so me tolažili, da se bom
kmalu vrnila. Mesec in pol
sem v bolnišnici vsak dan
spraševala kdaj bom lahko šla
domov. Spomnila sem se na
vsak kotiček v domači hiši.
kako so zjutraj, ko sem se
zbudila, pele ptičke okrog o-
ken. kako mi je mamica zve-
čer voščila lahko noč in ka-
ko sva se z bratom prepira-
la.
Nekega dne so me oblekli
in že sem se veselila, da bom
šla domov. Toda moja velika
želja se ni uresničila, kajti
odpeljali so me v zdravilišče
na Dolenjsko. Tam sem tudi
hodila v šolo. Imeli smo vse-
ga na pretek, mene pa je vle-
klo samo domov, domov.
Ko sem se po dveh mese-
cih vendar vrnila domov, sem
se ponoči večkrat prebujala.
ker sem sanjala, da ne spim
v svoji postelji. Prižgala sem
luč in takoj spoznala, da so
me mučile le grde sanje. Spet
sem legla in sladko zaspala
pod domačim krovom.
Tatjana Pungračič. VIL a
osn. šola Gorišnica
ŽALOSTNO BREZ
OČETA
»Na svidenje«, sem rekla
in odšla. Stopila sem nekaj
korakov naprej, takrat pa je
pritekel izza vogala moj naj-
mlajši bratec Milan. Od nje-
ga sem se zelo težko po.?lo-
vila. ker smo komaj nekaj
mesecev prej pokopali mno-
go prezgodaj umrlega očeta.
Moj dveletni bratec tako ne
bo nikoli poznal svojega o-
četa.
Oče je odšel mnogo pre-
zgodaj od nas ter zapustil
našo mamo s petimi otroki.
Vsi se ga spominjamo, naj-
bolj pa midva z bratom, ki
sva morala po njegovi smrti
z doma. Brat je odšel k vo-
jakom, jaz pa sem morala
iti v Velenje. To je zelo lepo
mesto, vendžir lepše kot ie v
mojem rojstnem kraju, v
Jureovcih v okolici Desterni-
ka. ni nikjer.
Domov grem le poredko,
ker imam preveč deJa. Ma-
rija Rajšp, Velenje.
TEDNIK — €ETRTE3<^, 19. novembra 1970
STRAN 11
PUSTILI SO ME SAMEGA ...
Pred kratkim me ie pot za-
nesla v Litmerk h gospodar-
ju Jožetu Struclu. Ima sred-
nje veliko posestvo, ki ga z
ženo Marijo sama obdelu.>eta.
Imel je otroke, toda vsi so
ga zapustili in odšli v me-
sta. Čeprav je delo na kme-
tiji težko, se ga Jože, čeprav
je že star. ne ustraši. Našel
sem ga na n.j-ivi, kjer je pulil
repo in ga ob tej priložnosti
poprosil za kratek razgovor.
»Kako zmagujeta z ženo
sa>ma delo na kmetiji?«
»Gre bolj težko. Ce bi bila
še ofca mlada, bi gotovo laž-
je šlo. Zdaj pri teh letih ni-
sem več zmožen z lahkoto o-
pravljati dela, kot sem ga
včasih v mladosti.«
»Ali vam kdaj mogoče so-
sedje kaj pomagajo?«
»Včasih. Veste, dohodki so
mali, delavec pa hoče imeti
delo plačano. Na svojem po-
sestvu pa si tega seveda ne
morem privoščiti ,saj se vča-
sih celo zgodi, da z ženo ni-
mava denarja za najnujnej-
še.«
»Slišal sem, da ste "o po-
klicu čevljar. Ali več ne o-
pra\'ljate tega dela?«
»Kaj malega za doma še
že naredim, toda drugim več
ne morem. Nekaj zaradi te-
ga, ker poleg dela na pose-
stvu nimam časa, nekaj pa
tudi zaradi tega, ker mi je
vid že močno upešal. Nosim
očala,, toda dokler sem imel
še oči zdrave, sem si lahko
privoščil delo tudi ponoči.«
»Pa otroci, se vrnejo kdaj
domov?«
»Da, včasih pridejo. Toda
to je saano morda enkrat na
letO; Prej, dokler sva z že-
no bila še mlajša, so prišli
večkrat, zdaj pa se mi zdi, da
so raa naju že začeli pozab-
ljati.«
»Kaiko pa kaj letošnji pri-
služek?«
»Se kar. Upava, da bova
uspela vse pravočasno po-
spraviti. Ko pa bo prišla zi-
ma, se bova nekoliJto odpo-
čila.« fk
Ob lOO-fetnici
rojstva V. L Lenina
Spominu lOO-letnice roj-
stva V. I. Lenina se pridru-
žujeta igralca Slovenskega
narodnega gledališča Hermi-
na in Boris Kočevar, ki bo-
sta predstavila na ptujskem
gledališkem odru v petek,
20. nov. 1970, ob 19.30 (mla-
dinska predstava bo v četr-*
tek ob 16.30) dr. Bratka Kref-
ta Balado o poročniku in
Marjutki, ki govori o enem
izmed tisočerih krvavih bo-
jev med pripadniki rdeče ar-
made in belogardisti v času
oktobrske revolucije, ki je
besnela ob zatonu carske
Rusije.
Vstopnice za večerno pred-
stavo bodo na voljo pri gle-
dališki blagajni v četrtek,
19. 11., in v petek. 20. 11„
vsakokrat ob 15. do 17. ure
in eno uro pred predstavo,
t. j. v petek od 18.30 do 19.30.
Brej luči na cesti
Večkrat se vozim ponoči
po cestah izven Ormoža. Pri
tem srečanju ali dohitevam
voznike vpreg, ki nimajo lu-
či ob levi strani voza. Sedaj
v jeseni je res dan kratek in
marsikaterega kmeta dohiti
na polju ali v gozdu tema in
ker se mora nujno peljati po
glavnih prometnih cestah, se
mu la<hko zgodi, da bo to nje-
gova poslednja vožnja. To se
lahko zgodi seveda le, če tak
voznik nima luči ob levi
strani voza. Prav gotovo voz-
nik avtomobila ne bo mogel
opay,iti voza od daleč, če na
vprežnem vozu ne bo luči.
Ce pa šofer zagleda v temi
migotajočo lučko, bo taikoj
v<viol, da se pred njitm ne-
kaj ali nekdo nahaja. Začel
bo zavirati in bolj pazljivo
voziti in ko se bo pripeljal
bliže, bo šele ugotovil, kaj
je pomenila ta sicer tako ne-
znatna lučka. Vendar je to
nekaj drugega, kakor pa če
se nenadoma pred šoferjevi-
mi očmi prikaže voz in ker
je mogoče že tik z^t njim, ne
utegne Pravočasno zavreti
ali prehitevati, pač pa bo
prav gotovo zapeljal vanj.
Prometni organi bi morali
nekoliko strožje postopati z
nediscipliniranimi vozniki
vprežnih voz, ki ogrožajo
življenje drugim in sami se-
bi.
Mariborsko
gledališče v Ptuju
Po daljšem premoru bo v
ponedeljek, 23. novembra
1970 na ptujskem odru zo-
pet zaigralo mariborsko gle-
dališče — tokrat Drabosnjak
— Hartmanovo igro o izgub-
ljenem sinu in sicer ob 16.
uri za mladino ptujskih sred-
njih šol. ob 19.30 pa bo ve-
černa predstva za odrasle.
Obisk predstave za mladi-
no bomo organizirali po že
vpeljanem načinu z dogovo-
rom z ravnateljstvi odnosno
s slavisti omenjenih šol. Ze-
lo bi nam bilo ljubo, če bi di-
jake spremljal v gledališče
po en profesor vsake srednje
šole. mladino pa prosimo, da
sama vzdržuje red in disci-
plino v gledališki hiši in da
pride k nredstavi brez zamu-
de.
Za večerno predstavo ima-
mo nekaj nad sto rezervira-
nih sedežev, ravno toliko pa
je še prostih, vendar mnogi,
ki imajo rezervirane sedeže,
do zadnjega trenutka pred
Dredstavo ne pridejo, po
vstopnice, tako da nikdar ne
vemo. ali naj jim vstopnice
zadržimo ali ne, zato objav-
ljamo: vstopnice bodo na vo-
ljo v nedeljo, 22. novembra
1970 od 9. do 11. ure. v po-
nedeljek od 15. do 17. ureJn
tega dne uro pred predstavo
— t. j, od 18.30 do 19.30 pri
gledališki blagajni.
Nujno prosimo spoštovane
obiskovalce, ki imajo vstop-
nice stalno rezervirane, da
pridejo po vstopnice brezpo-
gojno v nedeljo, 22. novem-
bra od 9. do 11. ure, ker bomo
sicer naslednji dan njihove
vstopnice prodali drugim re-
flektantom, ki jih je ob go-
stovanjih vedno obilo. Do-
slej nismo mogli nika.kor v
tem pogledu vpeljati reda
in navadno najbolj negodu-
jejo oni, ki niso prišli pravo-
časno po vstopnice, a jih po
lastni krivdi poztieje niso
več dobili.
V decembru bomo imeli v
gosteh ljubljansko gledališče,
na kar opozarjamo že sedaj.
Društvo prijateljev mladi-
ne in Krajevno skupnost
Ptuj prosimo,, da naroči za
naše otroke pri mariborskem
gledališču predvajanje Go-
rin.škove Rdeče kapice na
ptujskem odru, ker naši gle-
dališčniki letos ne bodo mo-
gli pripraviti nobene prav-
ljične igre za otroke.
Za Občin, svet Zveze kult.
prosv. org. Ptuj —
Karel Sepec
Kino
goriSnica
22. novembra ameriški film
POT NA ZAHOD.
LJUTOMER
21. in 22. novembra ameri-
ški film GRAND PRIX; 25.
novembra ameriški film
KRAKATOU — VZHODNO
OD JAVE.
0RM02
21. novembra kolumbijski
film UGANI, KDO PRIDE
NA VEČERJO: 22. novembra
angleški film SMERNE
STVARI so SE DOGODILE
na POTI V FORUM.
PTUJ
20. novembra nemški film
PRISEGA INKOV: 21. no-
vembra VESELI REKRTTT:
ob 19. uri pa jugoslovanski
film BITKA na NERETVI;
22, in 23. novembra ameri-
ški film TARZ.\NOV TAJNI
ZAKLAD: 24. in 25 novem-
bra fr.-šp. film LAS VEGAS.
TOMAŽ PRI ORMOŽU
22. novembra ameriški film
SIERRA cartbba.
VELIKA NEDELJA
21. novembra angleški film
SMESNE STVARI so SE
DOGODILE na POTI V fo-
RUM; 22. novembra koliim-
bi.»ski film UGANI, KDO
PRIDE na VEČERJO.
ZAVRC
22. novembra francoski
film RIFIFI V PANAMI.
Ta teden v naši
bližnji zgodovini
20. novembra 1919 je bil v
Berlinu kongres 10 predstav-
nikov komunistične mladine
iz 13 dežel. Ustanovili so
komunistično mladinsko in-
terancionalo na podlagi pro-
grama III. internacionale.
1940. je Madžarska pristo-
pila k trojni pogodbi, 23. no-
vembra pa Romunija,
21. novembra 1935 — so na
ljubljanski univerzi stavkali
študentje tehnike iz protesta
proti novi uredbi za tehnič-
no fakulteto. 23. novembra
so iih s solidarnostno stavko
podprli študentje vseh fa-
kultet.
22. novembra 1931 — so se
začele v srednji in zahodni
Istri kmečke demonstracije
zaradi neznosnega gospodar-
skega položaja in proti u-
vedbi novih davkov. Trajale
so do srede januarja 1932.
Ker so karabinjerji aretirali
več demonstrantk, so ženske
organizirale ponovne de-
monstracije z zahtevo po iz-
pustitvi aretirank in se spo-
padle s karabinjerji. Pokra-
jinske oblasti so prisilile, da
so odpoklicale nekatere žu-
pane in tajnike fašistične
stranke. Odpreti pa so mo-
rali tudi brezplačne javne
kuhinje.
23. novembra  1921  — je
namestniški lO KPJ začel
izdajati v Beogradu legalni
tednik Slobodna reč. Last-
nik in urednik lista je bil
Moša Pijade.
24. novembra 1925 — je iz-
šel v Italiji zakonski odlok,,
PO katerem so morali bit!
odpuščeni iz državnih služb
vsi, ki niso bili politično za-
nesljivi in vdani fašizmu.
1941 — so Nemci zasedli
Rostov na Donu, 28. novem-
bra pa vdrii čez Volgo.
1944 — je bil po ukazu
GS NOV in POSna Dolenj-
skem formiran prvi avstrij-
ski bataljon iz avstrijskih
vojaških ujetnikov in pre-
beglih pripadnikov nemških
sil.
25. novembra 1943 —je de-
legat CK KPJ Svetozar Vuk-
manovič-Tempo poslal Ob-
lastnemu komiteju KPJ za
Kosovo in Metohijo direk-
tivno pismo z naročilom, da
oblastni komite razvije po-
litično delo med Siptarji na
svojem področju in formira
med njimi čvrste vojaške
enote.
1944 — je predsedstvo
SNOS izdalo razglas o sploš-
ni mobiliziiciji od 17. do 50.
26. novembra 1942 (26. in
27.) — je bilo v Bihaču L za-
sedanje AVNOJ v navzočno-
sti 54 delegatov iz Srbije,
Hrvatske, Črne gore ter Bo-
sne in Hercegovine. Delegati
iz Slovenije in Makedonije
niso mogli prispeti. Zaseda-
nje je začel Josip Broz-Tito.
Poudaril je potrebo in po-
men osrednjega političnega
predstavništva narodnoosvo-
bodilnega gibanja. Resoluci-
ja, ki je bila sprejeta po raz-
pravi o vlogi in organizaciji
AVNOJ je ugotovila, da je
konstituiranje AVNOJ naj-
višji politični izraz čvrste
enotnosti narodov Jugoslavi-
je, njegova naloga pa vod-
stvo boja za njihovo osvobo-
ditev in za enakopravnost v
bratski skupnosti. AVNOJ je
izvolil lO in osnoval 8 do-
verjeništev. V proglasu na-
rodom Jugoslavije je pouda-
ril nujnost boja proti okupa-
torjem in njihovim pomočni-
kom pa tudi proti reakcio-
narni ureditvi po zamislih
begunske vlade.
Sum v
kontracepcijske
tablete
Izmed vodilnih ameriških
kontracepcijskih tablet so
nekatere umaknili iz proiz-
vodnje in prodaje zaradi te-
ga, ker je bilo laboratorij-
sko ugotovljena zveza med
tabletami in nastankom tu-
morja na dojki poskusne psi-
ce.
Tozadevno sporočilo ameri-
ške zvezne uprave za hrano
in zdravila opozarja, da je
vsaka panika neumestna, ker
nič ne dokazuje zveze med
tabletami in tumorjem na
dojkah pri ženskah.
Iz prometa vzete tablete so
predstavljale 15—20 odst
prodanih tablet.
Ustavljena je proizvodnja
in prodaja tablet C-quens in
Provest. pri katerih je ugo-
tovljen kvaren učinek na
zdravje poskusnih psic. Ugo-
tovljeno je, da se je razvijal
tumor pri teh psicah pri 10
do 25-kratnih količinah u-
streznih kemikalij od tistih,
ki so bile v tabletah, 'ki so
bile na tržišču. Vsekakor no-
votvorbe niso bile zločeste
narave.
Glede na razlike med vr-
stama in količine, teh ugoto-
vitev ni mogoče ustrezno o-
bravnavati glede na ženske,
je rečeno v poročilu. Vendar
je boljše ustaviti proizvodnjo
^tablet, ki ne nudijo nobenih
posebnih prednosti pred dru-
gimi tovrstnimi tabletami,
zaključujeporočilo.
Tednil(,vaš list
STR/N 12
TEDNIK — ČETRTEK, 19. novembra 197i
Otrok želi biti
odrasel
Po šestem letu se otrok ze-
lo spremeni. Bolj samostojen
postane in kar nepotrpežljiv
s starši. Važno se mu 'zdi ti-
sto, kar govorijo in delajo
drugi otroci. Poglobi se mu
čut odgovornosti za tiste stva-
ri, ki se njemii zdijo po-
membne. Njegova vest po-
stane lahko tako neizprosna,
da ga peče za vsako malen-
kost, recimo, če na pločniku
ne prestopi vsake špranje.
Zanimati se -.ačne za neoseb-
ne stvari, kot so matematika
in motorji. Skratka, začne se
otresati svoje odvisnosti od
staršev in kot odgovoren dr-
žavljan zavzemati svoje me-
sto na svetu. Kolikšen razlo-
ček med njim in triletnim
ali petletnim otrokom!
Globoko v svojem srcu ima
otrok svoje starše rad tudi
po šestem letu, le da tega po
navadi na zunaj ne pokaže.
Pogosto nima rad. da ga ma-
ti poljublja, zlasti ne vpričo
drugih ljudi. Pa tudi naspro-
ti drugim odraslim je bolj
hladen, če mu niso prav po-
sebno všeč. Nič več ne mara,
da bi ga mati imela rada kot
lastnino ali ljubega otroka.
Dobivati začne svoi osebni
ponos in želi, da bi drugi u-
poštevali njegovo osebnost.
Iz želje, da bi se otresel od-
visnosti od staršev, hodi po
nasvete in pouk k drugim
odraslim ljudem, ki jim za-
upa. Ni pozabil moralnih
norm. ki so mu jih vcepljali
starši. V resnici so se mu
medtem že tako zelo vtisnile
v dušo, da jih ima zdaj že
za svoje. Nejevoljen je, če ga
starši neprestano spominjajo
na njegovo dolžnost, zakaj
zdaj že dobro ve. kakšne
dolžnosti ima. in želi veljati
za vestnega človeka.
V tej starosti je otrok ku-
han in pečen v družbi. Zbere
si nekaj prijateljev in že
sklenejo ustanoviti tajno
družbo. Včasih niti sami ne
vedo. kaj je v njihovi družbi
tako skrivnostnega, da mo-
ra ostati tajna. A najbrž si
želijo tajnosti zato, da bi do-
kazali, da so si zmožni sami
vladati, če jih odrasli in
majhni otroci pustilo pri mi-
ru.
Videti je. da se otrok, ki
želi biti odrasel, bolje poču-
ti, če se družba drži z dru-
gimi enako mislečimi otroki.
Tako nastala družba skuša
potem svoje nazore vsiliti še
drugim otrokom s tem. da jih
izolira ali napade. Odraslim
se zdi to nasilno in kruto,
in sicer zato, ker smo odra-
sli vajeni, da pokažemo drug
tirugemu svoje neodobrava-
nje veliko bolj rafinirano.
V tej starosti se začne o-
trok odpovedati »imenitnim«
besedam in nabirati grobih.
Obleko in pričesko hoče ime-
ti po isti modi, kot drugi o-
troci. Včasih hodi z odveza-
nimi čevlji, pri jedi pozabi
na lepo vedenje, prihaja jest
z umazanimi rokami, si z ro-
ko podpira brado in maši jed
v še polna usta. Razmišljeno
binglja z nogami in tolče ob
mizo. Plašča nikoli ne obesi
na obešalnik, marveč ga za-
žene, kamor je. Vrata pušča
odprta ali pa z njimi loputa.
Dela po tri stvari naenkrat,
ne da bi se tega zavedal —
toda otrok se kljub vsemu
normalno razvija.
Kako ravnati z njim? Mo-
goče mu boste spregledali
kasne drobne muhe, morate
pa vztrajati pri stvareh, ki
se \fi3m zde važne. Sitnarje-
nje in ukazovalnost otroka
dražita in ga podžigata k te-
mu, da podzavestno kljubu-
NA HRBTU ALI NA TREBUHU
Sleherna mati si želi in
prizadeva, da bi bili njeni o-
troci visoke postave, vitki in
ravni. Zato jih hrani s se-
stavinami, ki pospešujejo vi-
soko rast in vitkost. Pri tem
pa cesto zgreši napake, ki ne
ostanejo brez posledic za živ-
ljenje, saj zahtevajo od do-
jenčka ali otročička več, ka-
kor je mogoče doseči.
Napaka, ki jo napravimo
pri otroku v razvoju, se ka-
že cesto v tem. da ga pre-
kmalu posadimo v stol k se-
denju. To je popolnoma zgre-
šeno. Ko se otrok privadi se-
denja, pa ga spet silimo k
stoji, kar tudi kvarno vpliva
na njegov razvoj. S tem, da
otroka prezgodaj posadimo
na stol. nato pa zahtevamo
od njega naj še stoji, greši-
mo v škodo njegovega zdrav-
ja. Obe ti stvari sta napačni,
ker izpodrezujeta krepčanje
hrbtenice, torej stvari, ki bi
se ji morali vsekakor izogni-
ti. Hrbtenica namreč nosi vso
težo telesa, zato mora biti do-
bro razvita in krepka, da
breme vzdrži. Moramo jo ja-
čati, ne slabiti. Mišičevje
hrbta pa je pri majhnem o-
troku slabo razvito in vsaka
ura. ki jo otrok prebije v ne-
ustrezni drži. lahko izzove
kvarne posledice. Zato pri-
poročajo izkušeni strokovnja-
ki, naj bi otrok v svojem de-
tinstvu kolikor mogoče dolg(
ležal. V ležečem stanju g;
pustimo vse dotlej, dokler S(
z lastnimi močmi ne posta\^
na noge. Zopet napak pa \
bilo, če bi pustili, da otvo\
leži vedno na hrbtni strani
Samo z ležanjem se mišici
ne krepijo dovolj. Naj pri.
mernejša lega za ' otroka }
razvoju je ležanje na trebu.
hu. Otroku ta lega nadvs«
prija. ker se uči dvigati gla.
vo in vrat. S tem se izdatno
krepijo hrbtne mišice ter po.
stanejo močne in odporne,
Na trebuhu ležeči otrok sj
tudi kmalu začne plaziti po
tleh in se prej ali slej satu
od sebe postavi na noge. Tu
di za igranje priporočajo iz
kušeni zdravniki otrokon
najraje trebušno lego.
Ptujčani zmagali
V minuli številki Tednik^
smo bralce napačno obvesti
li, da so v II. slovenski ša
hovski ligi zmagali šahistj
iz Slovenske Bistrice. Do na
pake je prišlo, ker nismtj
razpolagali z rezultatom zad
njega kola, v katerem si
Ptujčani premagali Ljuto
mer kar z 8:0. to pa jim j
tudi prineslo prvo mesto. }
zadnjem kolu so bili doseže
ni  naslednji  rezultati: Ptuj
— Ljutomer 8:0. Bistrica -
Lendava 5:2, Zagorje Ve
lenje 4,5:3,5. V I. slovensfa
'igo sta se uvrstili ekipi Ptu
ja in Slovenske Bistrice
Ptujčani so že bili v družb
najboljših slovenskih klu
bov, Bistričanom pa je t«
uspelo prvič.
Končna lestvica:
Ptuj 5 4 10 28
Bistrica 5 4 1 0 27,!
Zagorje 5 3 0 2 22
Lendava 5 2 0 3 17
Velenje 5 10 4 17
Ljutomer 5 0 0 5 8,5
ObčinsIca nGgometn>a
liga
v nedeljo je bilo odigrani
IX. kolo v zahodni skupini
ter so bili doseženi naslednji
rezultati: Skorba — Viderc
3:5; s to zmago si je Vide«
že zagotovil naslov jesenske-
ga prvaka v zahodni skupi-
ni, dočim se lahko SkorW
še dvigne v lestvici na višjf
mesto, ker še mora odigrat
dve zaostali tekmi.
Kidričevo — Kungota 8:1
visoka zmaga Kidričevega
ponovno potrjuje napredel«
te ekipe in efektnost njenil"
napadalcev v zadnjem deli
tega tekmovanja.
Gerečja vas — Kungoti
2:6; brez borbe pa so bil*
predane tekme Leskovec -
Hajdina 3:0 in Gerečja vai
— Lovrenc 3:0.
Lestvica bo objavljena p"
končanem tekmovanju.
Aluminij : Drava 2:2
v slovo jesenskega dela
tekmovanja sta se v Kidri-
čevem srečala stara znanca,
ki sta prikazala dopadljiv
nogomet. Tekma je bila bor-
bena igra, v polju enako-
vredna, predvsem pa v pra-
vem fair play duhu. tako da
sodnik Bojnec iz Murske
Sobote, ki je sodil prav do-
bro, ni imel težjega dela.
Ekipi sta nastopili v na-
slednjih postavah:
ALUMINIJ: Djurič (Bo-
žank). Frčeč, Peric, Vodušek.
Muršec, Cule, Slavkovič. Ka-
ranovič. Lončarič (Todoro-
vič). Krnic, Nikolič.
DRAVA: Škorjanc. L
Planjšek. Markovič. Vrba-
nec. Korošec. Kranjc, Kne-
ževič. Rob, Hadler (Kosta-
njevec), Spehonja, V. Planj-
šek.
Vreme žal ni bilo naklo-
njeno derbiju. saj je pred
in mec tekmo deževalo, tako
je bil teren spolzek in težak
za igro.
Obe ekipi sta kaj kmalu
uredili svoje vrste ter pri-
čeli napadati z željo po za-
detku in vodstvu. Vse do 22.
min. smo čakali, da se je
mreža zatresla. Vodstvo za
Aluminij je dosegel Lonča-
rič. Po močno streljani žogi
Krnica se je ta odbila po
slabem posredovanju vra-
tarja in v naletu ni imel
težkega dela spraviti jo v
mrežo.
Vodstvo ni trajalo dolgo;
8 min. zatem Drava izenači,
ko je v veliki gneči bil Vr-
banec najvišji in je žogo
usmeril pod samo prečko.
Nekaj kasneje Kranjc po-
viša rezultat na 2:1 in tako
se je končal tudi prvi del
igre. .
V nadaljevanju sta ekipi,
zdaj ena zdaj druga domini-
rali na igrišču in v 72. min.
Krnic izenači ter s tem po-
stavi končni rezultat. Zelja
obeh do konca je bila. da bi
zmagala, toda po prikazani
igri je najpravičnejša delitev
točk, saj sta tako oba zased-
la zelo visoko uvrstitev v
lestvici, in sicer Aluminij na
4., Drava na 6. mestu, oba
z 12 točkami, to je 3 točke
zaostanka za jesenskim pr-
vakom Svobodo.
Prepozen finiš
Osamkarka-Rudar (2:1)
v nedeljo je bilo končano
tekmovanje jesenskega dela
v vseh slovenskih nogomet-
nih ligah. Osankarica iz Slo-
venske Bistri::e Je v SCNL
nastopila na domačem igri-
šču proti moštvu Rudarja iz
Velenja. Po lepem in sonč-
nem dopoldnevu je nogome-
taše popoldne pozdravil dež
in jih močil vso tekmo.
Kljub temu pa okoli 300 gle-
dalcev ni ostalo razočaranih.
Bistričani so se zavedali kri-
tičnega položaja na lestvici
in so že od vsega začetka za-
igrali zelo dobro. Takoj po
začetnem   žvižgu so pričeli
napadati, v sedmi minuti pa
je Zeleniču uspelo ukaniti
gostujočega vratarja. Tudi
po vodstvu .domačinov je bi-
la igra zelo zanimiva in
kljub spolzkemu igrišču na
zadovoljivi tehnični ravni.
Gostje so se sredi prvega
polčasa otresli pritiska in
izvedli nekaj nevarnih ak-
cij, ki pa so se končale ob
zanesljivi obrambi Osanka-
rice in vratarja Kotarja.
Premoč Velenjčanov pa je
bila le kratkotrajna. Bistri-
čani so spet pričeli z organi-
zirano igro in Zelenic, ki je
bil v nedeljo zares izredno
razpoložen, je dosegel še za-
detek, ki pa ga je sodnik
razveljavil, čeprav smo ime-
li vtis. da je bil dosežen po-
vsem regularno.
Z zanimanjem je bilo pri-
čakovati drugi del.igre, ki je
prinesel veliko razburljivih
situacij pred vratarjem go-
stov. Ze v drugi minuti je
sodnik zaradi nešportnega
vedenja izključil iz igre ve-
lenjčana Bizjaka. Pričako-
vati je bilo, da bodo Bistri-
čani to dobro izkoristili. Ne-
kaj minut po izključitvi je
Zelenic še enkrat, pokazal
strelske sposobnosti, ko je
povedel Osankarico v vod-
stvo z 2:0.
Bistriški nogometaši so
nato valili napad za napa-
dom, nespretni napadalci pa
niso znali izkoristiti tudi
najbolj idealnih priložnosti
za gol. Tako so nekajkrat
stoodstotne priložnosti za-
pravili Colič, dvakrat strelec
Zelenic in V. Golob. Name-
sto, da bi Bistričani premoč
izrazili z visoko zmago, pa so
gostje pet minut pred kon-
cem srečanja rezultat zniža-
li, krivec za ta gol pa je bil
Prislovnik, ki se je hotel po-
igrati z gostujočim napadal-
cem.
Prvo zmago na domačem
igrišču so z zadovoljstvom
pozdravili tudi ljubitelji no-
gometa v Slovenski Bistrici,
ki se jih.je zbralo okoli 300.
Zmaga v zadnjem kolu pa je
prišla nekoliko prepozno.
Vsekakor obstajajo realne
možnosti, da Bistričani spo-
mladi nadoknadijo zamuje-
no. V zadnjih srečanjih so
dokazali, da znajo zaigrati
odlično in premagati kate-
rokoli enajsterico iz SCNL.
Ne smemo pozabiti, da se
Velenjčani borijo za prvo
mesto in s tem za uvrstitev
v slovensko nogometno ligo.
Ob koncu sezone pa mo-
ramo ob igralcih pohvaliti
tudi trenerja Ržeka. ki kljub
težavnemu položaju ni klo-
nil.
Osankarico so zastopali:
Kotar. Stegne. Tkavc. Vasic.
Pristovnik. Kočev. V. Golob.
M. Golob. Zelenic, KLwež,
Colič (Ker), srečanje pa je
sodil Jurič iz Črne na Ko-
roškem.
Lestvica:
Fužinar 11 6 5 O 18: 9 17
Steklar. 11 6 3 2 24:14 15
Slivnica 11 5 4 2 12:10 14
Olimp 11 5 3 3 22:12 .13
Rudar 11 6 1 4 21:15 13
Dokležovje 11 6 1 4 20:14 13
Kovinar 11 5 3 3 19:14 13
Pohorje 11 3 4 4 21:24 10
Dravinja 11 3 3 5 17:17   9
Osankarica 11 2 2 7   8:20   6
Peca 11 1 3 7 12:25   5
Šmartno 11 1 2 8   6:26   4
TEDNIK — ČETRTEK, 19. novembra 1970
STRAN 13
Pomen pravilne prehrane
za razvoj šolskega otroka
Pravilna prehrana razvija-
jočega se organizma pri o-
troku je zelo važna. Ce je
otrok pravilno hranjen, je
zdrav in odporen proti na-
lezljivim boleznim. Zdrav o-
trok dosega večje uspehe v
šoli, pozneje pa v poklicu in
je tudi zelo srečen in zado-
voljen. Ali ne želimo tega
vsakemu otroku, kaj šele
lastnemu!
Pravilna prehrana šolskega
otroka in otroka sploh mora
biti sestavljena tako. da vse-
buje taka živila, ki vsebu-
jejo vse tiste snovi, ki jih
razvijajoči se organizem po-
trebuje. Te snovi so: belja-
kovine, ogljikovi hidrati, ma-
ščobe, rudninske snovi, pred-
vsem kalcij, fosfor in železo
ter vitamini.
Od beliakovin so za raz-
vijajoči se organizem važnej-
yše beljakovine živalskega iz-
vora, to so tiste, ki se naha-
jajo v mleku in mlečnih iz-
delkih, jajcih, mesu in mes-
nih izdelkih, drobovini in ri-
bah. Šolski otrok rabi 2 g be-
ljakovin na 1 kg telesne te-
že. Od tega naj bo polovica
beljakovin živalskega izvora.
N. pr. deček 13—15 let po-
trebuje dnevno približno 80 g
beljakovin, 40 g naj jih bo
torej živalskega izvora. To
količino beljakovin otrok do-
bi, če dnevno zaužije 10 dkg
pustega, nemastnega mesa in
10 dkg skute ter 2 dl mleka;
ali če zaužije tričetrt litra
mleka, 1 jajce in 5 dkg sira;
ali pol litra mleka in 15 dkg
rib in podobne kombinacije
živil. Organizem potrebuje
beljakovine v prvi vrsti za
zgradbo telesa in so zato ne-
obhodno potrebne.
Ogljikovi hidrati in ma-
ščobe dajejo organizmu po-
trebno energijo za njegovo
dejavnost: igro. učenje, delo
doma itd. Živila, ki vsebu-
jejo mnogo ogljikovih hidra-
tov so: kruh, testenine, riž.
krompir, sladkor, čokolada
itd., na maščobah pa so bo-
gate: vse vrste masti, olja.
margarina, surovo nfTaslo,
svinjsko mastno meso, slani-
na itd. Pri otrokih med 11
in 14 letom je treba paziti,
da ne dobe preveč maščob in
ogljikovih hidratov in se ne
začno debeliti.
Rudninske snovi potrebu-
je organizem predvsem za
oravilrio zgradbo okostja,
zob in krvi, zato ne smejo
manjkati v prehrani. Na kal-
ciju so bogata naslednja ži-
vila: mleko, skuta, sir, jajč-
ni rumenjak, ribe, peteršilj,
ohrovt, por, limone, jagode"
itd. Železo pa vsebujejo:
drobovina (jetra, srce), ovčje
nieso. jegulja, jajčni rume-
njak, špin^fiča. endivija, suho
sadje itd. Vsa ta živila mo-
rajo sestavljati otrokovo pre-
hrano.
Vitamine potrebuje organi-
zem v majhnih količinah. V
hrani morajo biti zastopani,
ker jih telo samo ne mnro n-
stvarjati. Organizem jih po-
trebuje za pravilno rast in
za zaščito pred boleznimi. C,
A. B vitamini so predvsem
v sadju in zelenjavi. A, B,
D, K in E pa v mleku, drobo-
vini, ribah, jajcih in suro-
vem maslu.
Pravilna prehrana šolske-
ga otroka mora biti sestavlje-
na tako, da bo pestra, meša-
na, ker bo le tako zdrava. V
dnevni prehrani ne sme
manjkati nobeno važno hra-
nivo: beljakovine, rudnine,
vitamini, ogljikovi hidrati in
maščobe. Posebno pozimi je
težko uskladiti potrebe or-
ganizma s prehrano, ker nam
zmanjka potrebne sveže ze-
lenjave in sadja. Zato pridno
segajmo po kislem zelju, ki
je bogat vir vitaminov C in
A, čimvečkral ga pripravimo
v surovi obliki, kot solato.
Prav tako ne smejo manjka-
ti v prehrani ohrovt in br-
stični ohrovt, por, cvetača,
endivija, hren, črn koren, ko-
renje, rdeča pesa itd. Poleg
zelenjave je pomembno za
prehrano šolskih otrok tudi
južno sadje, ki ga ne bi smel
pogrešati noben otrok. Res je
nekoliko drago, vendar pre-
mislimo, če lahko prištedimo
zanj kje drugje. Več koristi
otrokom pomaranča ali limo-
na, kot pa bonboni ali napo-
litanke ali jabolka, čeprav
tudi te ne smejo manjkati v
prehrani, ker vsebujejo ve-
liko jabolčne kisline, ki u-
ravnava prebavo.
Beika odhaja
Naša gospodinjska pomoč-
nica je odpovedala službo.
Zahteva višjo plačo, ne bolj-
šo družino. Popolnoma jo ra-
zumem ... Samo pri nas ji
ne zmoremo zvišati plače. Ne
zmoremo dvakratno zvišati
izdatkov za gospodinjsko po-
močnico.
Ločujemo se sporazumno,
prijateljski.
Na dan odhoda me je Eet-
ka vprašala:
»Kako- je s spričevalom?«
»Spričevalom? Seveda,
spričevalo.« pravim. »Zadnji
dan ste tukaj. Ali imate kak-
šne posebne želje, ki bi jih
naj zapisal v spričevalo?«
»Jaz sem ga že napisala,«
mi reče Betka. »Manjka sa-
mo podpis. Ali naj ga vam
preberem, če se strinjate?«
Začudeno sem jo pogledal.
Človek se tako počasi prila-
gaja novim razmeram in na-
vadam,
»Prosim, preberite!« pra-
vim,
Betka prične brati in jaz
poslušam:
»Zares mi je hudo, ko se
ločujem od nje. Bila je zelo
prijetna in vedra, nikoli tr-
masta, nasprotno — vedno je
bila požrtvovalna, čista in
pedantna, kuha odlično, nje-
na umetnost pri pripravlja-
nju peciva zasluži pohvalo.
Nikoli ni bila slabe volje, ni
terjala, da bi bila njena be-
seda zadnja: bila je uvidev-
na in pridna, lepo ie pazila
na otroke in jih vzgajala,
vsak večer jih je spravljala
v posteljo; pomagala je pri
delu kolikor ie mogla. To je
bilo lepo obdobje najinega
skupnega sodelovanja in da-
nes, ko se poslavlja, ii želim
iz vsega srca -vse dobro vna-
prej: zdravje in srečo .. . «
»To ie zares lepo spriče-
valo. Betka, toda vi ste si ga
tudi zaslužili,« sem rekla.
»Nai ea nodnišem.«
»Vi?« me je vprašala Bet-
ka začudeno. Papir s spriče-
valom je držala trdno v ro-
kah.
»Jaz, seveda ... «
»Zakaj — vi?«
»Menda sem jaz tista, ki
bi naj napisala spričevalo za
vas.«
Betka pa je odvrnila skraj-
no resno:
»Toda tole spričevalo da-
jem jaz vaim. Jaz ga ne po-
trebujem! Minili so časi, ko
so ljudje od gospodinj siki h
pomočnic terjali sipričevala.
Vi pa boiste, ko boste poka-
zali tako lepo spričevalo, ki
sem vam ga napisala, mno-
go laže našli novo gospodinj-
sko pomočnico ... «
A. Merz
Nekaj nasvetov za starejše ljudi
Ustrezna teža je osnovno
vodilo za človekovo zdravje
v starosti. Za moškega pri
60 letih, ki je 175 cm visok,
je pravilna teža 70 kg, za 165
cm visoko žensko istih let pa
60 kg.
Kako naj si starejši člo-
več okrepi organizem in o-
hrani mladostnost? Starejše-
mu človetku ni potreben dalj-
ši počitek, pač pa večkrat na
dan. Znano pa je, da upo-
kojenci, ki samo lenarijo, hi-
tro zbolijo, čeprav so bili v
službi zelo zdravi.
S pravilno prehrano in s
higienskimi ukrepi lahko
zdravstveno stanje starejših
ljudi izboljšamo in njihovo
življenjsko dobo podaljšamo,
z delom pa se obnavlja or-
ganizem in ohranijo duševne
sposobnosti.
Seveda je najvažnejša pri
starih ljudeh prehrana. Naj
navedemo zato nekaj prime-
rov zanje primerne hrane za
vse dnevne obroke:
ZAJTRK:
Mleko, kakav ali bela ka-
va. Kruh iz debele moke ali
prepečenec. Surovo sadje,
skutin namaz, med in surovo
maslo. Priporočajo pa tudi
redkvico ali paradižnik.
MALICA:
Sadne ali mlečne   pijače.
jogurt s pomarančami in ne-
kaj kruha. Nemasten sir, ne-
mastna klobasa, tedensko pa
le 2 do 3 jajca.
KOSILO:
Sadne solate ali zelenjav-
ne juhe z mnogimi zelišči.
Nemastne mesne, ribje ali
skutine jedi. Krompir in
mlevski izdelki le v majh-
nih količinah. Mnogo zele-
njeve. Dodatek po kosilu naj
ima rajši manj ogljikovih hi-
dratov in več beljakovin.
VEČERJA:
Večerja naj bo najkasneje
ob 18. uri in zelo zmerna.
Testenine, malo mesa, ribe,
jajca, skuta, zelenjava, sad-
je, kompoti, čežana. Posebno
primerni so narastki ali ob-
loženi kruhki z nemastnim
narezkom, nekaj keksov ter
mlečne ali sadne pijače ali
cvetlični čaji.
V starosti Je posebno važna
redna kontrola telesne teže.
Pretirano uživanje kalorične
hrane povzroči obremenitev
srca in visok krvni pritisk,
pač pa so rudninske snovi in
vitamini pri starih ljudeh
zelo važni.
Starejši človek naj se izo-
giba živčni napetosti, naj si
poskrbi kako razvedrilo in se
Po možnosti veliko sprehaja
v naravi.
TVD »PARTIZAN« PTUJ
URNIK TELOVADBE
Opomba: Vstoo v telovadnico ie dovoljen le v telovadnjii copatih oziroma telovadnih
čevljih in v navzočnosti va ditelja-ice, prvega ali drugega pomočnika-ice.
predsednik
Jože Stralela,
STRAN 14
TEI>NIK      ČETRTEK. 19. novembta 1970
DOMISLICE
— Dve leti potrebuje-
mo, da se naučimo govo-
riti, petdeset, da se nau-
čimo molčati.
(E. Hemingway)
— Pravilno živimo, če
se ne kesamo za včeraj
in nimamo strahu pred
jutri.
(J. Debu-Bridel)
— Lomilci src lomijo
navadno le že počena
srca.
(Mallen Pacha)
— Darovati se pravi
— dati drugemu tisto,
kar bi radi sami obdr-
(Selma Lageriof)
žali.
— Najvažnejša živ-
ljenjska resnica: vsako
zlo zm^^njšati na pol,
vsako dobro podvojiti.
(Haildor Laxness)
— Najnevarnejši ljud-
je so razočarani ideali-
sti.
(Haildor Laxness)
— Huje je ne razume-
ti kot ne vedeti.
(R. Oppenheimer)
— Kdor veliko pre-
mišlja o posledicah, ne
bo nikoli ukrepal.
(G. Bidault)
— Neumne misli se
vrtijo vsakemu po gla-
vi, toda pametni jih za-
molči.
(Wilhelm Busch)
Stari nauki za zakonce
Pitagora, Ksenofon, Plato.
Aristotel in drugi filozofi
antike obravnavajo v svojih
spisih večkrat tudi zakonsko
življenje in dajejo napotke,
kako je treba ohraniti ljube-
zen in srečo v družihi. Mno-
gostranski zgodovinar Plu-
tarh je posvetil novoporoče-
ni dvojici niz naukov, ki jih
je povzel iz bajeslovnih in
zgodovinskih zgodb ter jih
preoblikoval v poučne para-
bole. Ta opozorila kažejo
strogo odtujenost atenskih in
starorimskih žena,,ki je bila
v hudem nasprotju z živ-
ljenjskimi nazori, ki so vla-
dali med Jonci (Sapho) in v
Sparti, pa tudi ob času žen-
ske emancipacije v starem
cesarskem Rimu. Danes smo
pri nas izenačili žensko z
moškim, dali smo ji vse dru-
žbene in politične pravice,
kljub temu pa vsebuje dva-
tisočletna življenjska mo-
drost marsikatero zrno, ki
lahko oplodi tudi sodobno
življenje.
Kakor se razplameni ogenj
če vanj vržemo otep slame
ali prgišče plev, toda začne
kmalu pojemati, če mu ne
prinašamo novega netiva,
tako moramo smatrati stra-
stno " ljubezen mladih novo-
poročencev za nekaj trenut-
nega, zgolj telesnega, kar se
ne bo obdržalo in ohranilo,
če se ljubezen ni zasidrala
v srcu, duši in pameti.
V afriškem mestu Leptisu
vlada običaj, da stoji neve-
sta v hiši dan po poroki pred
taščo z namenom, da bi si
izprosila na posodo lonec za
kuhanje kosila. Tašča pa
njeno proggjo .zavroe — ne
zaradi tega, ker takšnega
lonca nima, ampak zato. da
odklonitev ne izzove zamere
v prihodnje. Nevesta se mo-
ra torej že prvi dan obrzda-
ti, privaditi prijaznosti, po-
trpežljivosti, nečimrnosti in
se odreči slabi volji — kar
vse jo čaka na dolgi poti bo-
dočega življenja. Kot tašča
ima moževa mati pravico bi-
ti ljubosumna na snaho, ker
ji je vzela sina. Kajti mate-
re, kakor vemo, ljubijo bolj
sinove od hčera, ki se raje
obešajo na očeta. Proti vsem
tem nevšečnostim se mora
snaha v novi domači hiši o-
borožiti in približati možu,
ne da bi s tem kakorkoli pri-
zadela moževo ljubezen do
njegove matere.
Pametna nevesta izkazuje
tastu in tašči v hiši največ-
je spoštovanje. S tem si pri-
dobi njuno naklonjenost in
tudi ljubezen.
Herodot nima prav v svoji
pravljici o Gygesovem prsta-
nu, ko pravi, da odlaga žena
s svojo obleko obenem tudi
svojo sramežljivost. Nasprot-
no! Krepostna žena se samo
preobleče v obleko sramež-
ljivosti, ki postane med njo
in možem nova vez v globo-
ki ljubezni.
Ko je Antipater posumil v
Fokiona in mu očital neko
nevredno dejanje, mu je ta
odgovoril: »Zapomni si do-
bro, da ti ne morem biti v
eni osebi prijatelj in prilizo-
valec« — Tako mora misliti
tudi liiož o svoji ženi. Ce ho-
češ v nji irneti ženo, ne mo-
reš zahtevati, da ti bodi obe-
nem tudi ljubica, če pa ho-
češ imeti ljubico, se moraš
odreči ženi.
Perzijski kralji so na za-
četku gostij posajali svoje
žene poleg sebe. Ko pa je
prišel čas razveseljevanja,
razneženosti in opoja, so že-
ne poslali stran in povabili
bliže plesalke in priležnice.
S tem so prihranili svojim
zakonskim družicam vse ti-
sto, kar odvrača žensko od
moškega in moškega od žen-
ske.
Strogi Kato je pognal
Rimljana, ki je poljubil nje-
govo ženo vpričo njegove
hčere, iz senata. Morda se bo
komu zdelo, da je ravnal
prestrogo. Toda če je nedo-
stojno ljubkovanje v na-
vzočnosti drugih ljudi, čemu
ne bi bilo izzivalno tudi ob-
rekovanje in opravljanje, ki
se vedno pojavi, kadar se
ljudje prerekajo in očitajo
medsebojne napake?
Z zlatom in žlahtnimi kam-
ni okrašeno zrcalo je brez
vrednosti, če nam ne pokaže
prave podobe obraza, ko se
pogledamo vanj. Prav tako
nam niti najmanj ne koristi
bogata žena, če se njen zna-
čaj ne ujema z moževim
značajem.
Rimskemu vojskovodji E-
miliju Pavlu so očitali pri-
jatelji, da je nagnal iz hiše
svojo siposobno, bogato in
lepo ženo. On pa si je sezul
čevelj in rekel: »Tudi ta če-
velj se mi zdi na pogled lep
in brez napake, a vendar'mi
ne more nihče povedati, kje
me žuli! Zato naj se nobena
žena ne zanaža na svojo spo-
sobnost, lepoto in bogastvo,
ampak na to, s čimer bo pri-
vezala  nase  svojega  moža.
Žena mora imeti sposobnost
ustrezno ot>čevati z ljudmi,
ne pa jih odbijati od sebe.
Znati mora, kako se napravi
red v hiši, biti mora vesela
in vedra, s tem pa tudi pri-
jetna in prikupna za vsako-
gar. /
Praktič&ji
nasvet
Dalje časa umazane stekle-
nice težko oČLsbimo. ker se
je umazanija zasušila. Naj-
prej jih moramo splakmti
ter pustiti tekočino v njih,
da se umazanija odmoči. Na-
to jih do polovice napolnimo
z mrzlo vodo in natresemo
vanjo v prah zdrobljeno og-
lje. Steklenice večkrat dobro
pretresemo, da se nesnaga
odloči, nato jih pomijemo še
s toplo vodo.
Lahko pa jih očistimo tudi
tako, da jih do polovice na-
polnimo s krompirjeviimi o-
lupki, nato jih napolnimo z
vodo, zamašimo in pustimo
na toplem nekaj dni, da zač-
ne vsebina vreti. Nato jih do-
bro pretresemo in do konca
pomijemo. Ce nam prvič ni
v celoti uspeTo. postopek po-
novimo.
Steklenice, v katerih smo
hranili močno dišeče tekoči-
ne, pomijemo tako, da jihdo-j
polovice napolnimo z vodo.;
prilijemo nekoliko žveplene;
kisline in jih pustimo nekaj;
dni zaprte. Nato jih splak-
nemo z mlačno vodo.
Nasvet
Lasišče in las^e najbolj ne-
gujemo, če glavo kar največ-
krat zmasiramo s čvrsto kr-
tačo, pa naj ne bo iz nylona.
Tako bo koža bolje prekr-
vavljena. kar ugodno vpliva
na rast las in poveča njihov
lesk. Glavo im lase umivaj-
mo le vsake 3 do 4 tedne s
toplo vodo in z mastnim ne-
alkaličnim milom. Izpiranje
las s kamiličnim čajem in z
limono daje lasem sijaj, prav
tako izpiranje z deževnico.
Po umivanju moramo glavo
posušiti, da se ne prehladi-
mo. Prepogosto umivanje ne-
katerim izsuši lasišče. da po-
stanejo lasje krhki in brez
sijaja, medtem ko pri dru-
gih nadraži lasišče, da začne
čezmerno izločati loj. Zaradi
tega postanejo lasje premast-
ni.
Poleti bi morali biti ljudje
čim več časa razoglavi. ker
to pospešuje rast las, ki pa
tako ostanejo tudi mehki in
lahni.
Lasje so ravno taiko občut-
ljivi za preveliko toploto, ki-
sline barve itd. kot telo. Za-
to ni priporočljivo pi"epago-
sto kodranje, niti na videz
nedolžno navijanje, ker to
škoduje lasem. Tudi prepo-
gosta uporaba raznih barvil
je lahko nevarna, ker vsaka
koža ne prenese vsakega bar-
vila. Barvanje lahko tudi
povzroči izpadanje las in iz-
puščaje.
Sijaj las je znak zdravja
in snage.
TEDNIK — ČETRTEK, 19. novembra 1970
STRAN 15
Pisava, podpis in značaj
v zmagoviti dobi tehnike
in drugih pridobitev malo-
komu zadostuje podpis v po-
dobi lepo izoblikovanih črk,
ki iz njih diha jasnost, čit-
ljivost in enostavnost. Seve-
da — ljudje smo komplici-
rana bitja. Vsakdo želi s
podpisom poudariti prav to
dejstvo. Torej veljavnost! In
v čem se kaže veljavnost pri
podpisovanju? V tistem, kar
se mi zdi podpisniku nekaj
posebnega, nenavadnega.
Skratka: gre za razliko, ki
ga loči od drugih. Tako na-
stajajo pri podpisih neza-
vedno zavoji, polkrogi, pent-
lje, elipse, na koncu pa celo
rep kot podaljšek zadnje čr-
ke v imenu. Ljudje — stari
in mladi — pritikajo svojim
podpisom razne dodatke, ki
naj bi opozarjali na to. kar
se zdi važno njim samim. 2e
pri otrokih vidimo, kako jih
mami jo in mikajo takšni
podpisi. Ko se deček ali de-
klica naučita pisati v šol:,
nadaljujeta z razvojem v tej
smeri doma ter iščeta mož-
nosti v vse smeri. Ponaredi-
ti podpis veljavnega človeka,
je peroprasku v nepopisno
veselje. Zdi se mu, da je do-
segel nekaj velikega, kar ga
dviga med zrele ljudi. Vse
te elipse, krogi, zavoji in
druge oblike pa ponazarjajo
zavest, da je podpisovanje
važna stvar, ne pa igračka-
nje. Igrajo se otroci z igra-
čami, s pisavo in podpisi pa
ne. Podpisovanje ie torej
spoštljivo opravilo, ki na-
vdata človeka z občutkom
neke odgovornosti, saj se
pri tem razkriva lastni »jaz«.
Način, kako se nekdo pod-
piše, ima torej psihološko
ozadje. In kdor ume citati
pisave, odnosno njene ele-
mente, kmalu pogodi, kam
»pes taco moli .. .« V podpi-
su se nam odpre pogled v ti-
sto zaklenjeno kamrico, o
kateri je Ivan Cankar zapi-
sal, da jo človek skrbno za-
klepa pred tujim: očmi. Po-
kaže nam človekov notranji
red ali nered, urejenost ali
zmedo, kajti pisava in pod-
pis razodevata marsikaj, kar
se pri površnem poznanju
človekove notranjosti zame-
gli.
Drobna, skrbna, enako-
merna pisava ie odsev zna-
■čajske trdnosti, stvarnosti,
doslednosti, disciplinirano-
sti tistega, ki je pisal. Tak-
šno pisavo imajo zreli, izku-
šeni, v sebi zasidrani ljudje
izdelanih poklicev, recimo:
juristi, filozofi, učenjaki. To
so nature, ki imajo strogo
določen odnos do vsega, kar
jih obdaja. Zapleten podpis
z mnogimi pentljami in za-
voji pa kaže na komplicira-
nost duševnega ustroja pi-
salca. Cela vrsta raznosto-
penjskih znakov ponazarja
sebičnost in samoljubje. ki
ga ljudje v vsakdanjem živ-
Ijt.iju tako neradi razodeva-
jo. Kakor se nekatere živali
zatekajo k zaščitnim barvam
in drugim varnostnim ukre-
pom, kadar jim preti nevar-
nost, tako se tudi ljudje v
pisavi potuhnemo, včasih pa
nehote razkrijemo. Blufisti
in prevaranti seveda nasto-
pajo tudi tu z lažnimi prije-
mi, da laže ukanejo izbrano
žrtev. Gre torej za masko,
ki naj zasenči pravi člove-
kov obraz.
V pisavi vidimo tudi raz-
ne geometrične like. Prva
najpreprostejša med njimi
je točka. Točko lahko po-
ljubno podaljšamo v spiralo,
krog, kolobar, oval ali gir-
lando. Vmes lahko posejemo
še druge okraske. Kaj bi to-
rej lahko rekli o podpisu?
Da je nekake vrste spome-
nik živega človeka, ki se ne
razkazuje rad sosedom, so-
rodnikom, znancem, prijate-
ljem. Podpis je akt posebne
vrste, manifestacija repre-
zentance. Otroku je všeč za-
tegadelj, ker vidi v njem
resnično ali namišljeno po-
membnost podpisnika, poseb-
no, če nekaj velja. Zato uga-
jajo otrokom veliki, razpo-
tegnjeni podpisi, ki cikajo
visoko v oblake. To kaže že-
ljo po napredku in hrepene-
nje, da bi dosegli nekj cilj.
Otroci bi pač raai hitro zra-
sli in postali enaki odraslim
ljudem. Ker tega ne morejo
z drugimi sredstvi, posne-
majo podpise, ki se jim zdi-
jo imenitni.
Grafologi — izvedenci za
pisavo — sklepajo iz načina,
kar in kakor kdo na^Diše in
na koncu podpiše, marsikaj.
Pisava nedvomno osvetljuje
tudi človekov značaj. Seve-
da gre tu za primere čiste,
dognane, izoblikovane pisa-
ve, ne pa čičkaste čečkarije
z različnimi izboljšavami in
popravki. Pisava je v nekem
pogledu ogledalo duše, saj
nam kaže njene vzgibe: pli-
mo in oseko čustvovanja,
naglico gli preudarnost in še
marsikaj drugega. Podpis na
koncu pa je nekakšen povze-
tek vsega, dejanski zaklju-
ček neke misli ali miselnega
procesa, ki ga je konkretizi-«
ral pisalec. Zato se navadno
ne podpisujemo tjavdan, am-
pak s premislekom polago-
ma, počasi. Kadar se podpi-
sujemo, moramo bitj zbrani,
zakai podpis se ne da pre-
klicati.
Se besedico, dve o značaju
pisave. Razvlečene črte na
desno izdajajo čut za skup-
nost in odkritosrčnost. Pada-
joče poteze pričajo o skepsi
in pomišljanju. Krepko izpe-
ljani pentljasti zavoji kaže-
jo na osredotočenost in bor-
benost. Klinasti poudarek na
končni črki dopušča sodbo o
velikopoteznosti in odločno-
sti. Elipsasta pentlja z do-
datkom drobnih črtic in ne-
enakomerno razporejenih
črk oa izdaja zmedeno glavo
in površnost. Mešane vodo-
ravno-pokončne črte. poteze
pripovedujejo, da se pisec
bavi z resnimi zadevami.
Cačke v obliki kopij so do-
kaz nervoznosti.
Podpisi z iztekom v desno
smer so prikupnejši in boljši
od drugih. Navadno imajo
takšne podpise ljudje, ki po-
znajo mero v vseh stvareh,
svoje .mesto v družbi. Dejav-
nostni ljudje oa kažejo svoje
lastnosti s potezami pisave,
ki spominja na klinopise.
Pisava. - podpisovanje in
značaj so tOrej v medseboj-
nem sorodstvu. Kdor jih ra-
zume.- se iz r^jih lahko nekaj
nauči. Kdor pa gre mimo
njih. morda včasih v življe-
nju kakšno ugodno priložnost
izpusti ali zamudi.
Zbral in priredil K.
Rezervirano
za Lujzeka
DOBER DEN DROGI PR-
LEKI NO FSA REZERVI-
RANA ŽLOHTA Z MOJEGA
REZERVIRANEGA KOTA'
No, pa smo po fkiip. ke
mo si neke no domočen po-
gučali. Moren van povedati,
ke sen prafzapraf žalosten,
ke je tjeden fčosok tak dugi.
Vete. Dr: naš- hiši je že od
tistega cajta. ke sen v zo-
konski joren zapreženi tak.
ke man skos na žnabli flaj-
šter gor oriponani no na je-
ziki bat nareti. Moja Mica
je pač toke sorte stvoreje. ke
bi ji lehko na jezik: deset
batov nareda oa bi jeni je-
zik še fort napre okoli vseh
štireh voglov naše koče. ki
se nan že tak poma^en po-
dira — pometa Jas sen ji že
tekokrot reka kak je una
zgrešila svoj poklic. Vete. je
kak rojena za kokšnega go-
vornika t"' kilometre dugih
referatov, pa tudi nič pa-
metnega ne ve povedati. Je-
bal ga na motkin štil. kak bi
bija važen, če bi bila moja
ta štora kokšna vejkša živi-
na no drmandžija! Ci.»ta za
gvišno bi si vena te tiid- jas
na kokšnega višjega stoleca
vsej a. No. oa saj ne rečen, ke
nesen dosegna svojega stol-
čeka. Premoi  diiši ga mon.
Pa vete kokšnega? Tistega
no, saj vete, ke se na jega
vsedeš kdo greš v stalo kra-
vo dojit. Dojin pa le. tak kak
tisti, ki so na vejkše stolece
zlezli. Mleko je pač boj po-
ceni, pa ^aj sen se od gostin-
cof naviiea. ke je voda naj-
boj primerno sredstvo za me-
šaje z vinom oa tud' z mle-
kon.
KUJSA MI JE SKOTNOLA
SEST   MALIH   KU.JSEKOF
Ježeš na, veie to pred oor
dnevi smo meh v naši fami-
liji eno vejko svečanost Na-
ša flora, ki ji glih ne b: mo-
gM rečti, ia ie posebne
žlahtna oesje pasme, je to e-
no iitro oovečala našo fami-
lijo za šest družinskih čla»
nov. Pesjih seveda. Da van
rečen, kak so srčkani. Podob-
ni so si kak kraicar kraicari
no fsi majo pes j o podobo.
Kdo jin je atek oa premoj
veri ne vemo. Nafsezodio oa
to gnešji den v dobi seksual-
ne revolucije tak neie več
važno. Jas pač summ sosi-
dovega hektora k: se le celo
leto okoli naše flore huicka.
Ker pa je naša flora ouca
kak se šika. te mela seveda
v tistih oesjih dnevih še vei
ženinof. Tudi !Z drugih vasi
so prišli. Jas sen ji reka:
»Flora, ahč: še. ke nede kaj
narobe Saj veš. revež ■;mo
no ne ven. kak mo t: kuise-
ke preživeli.« Pomohala mi
je z reoon, no sen si oač mi-
sla: »2ivi Pri pametnih li-
deh, dobro ie vzgojena no
me je vena razmila kai sen
ii hteja povedati.« Zai oa
mon provega vraga. Sedem
kuisekov pri hiši naenkrat,
vete to neje hec. Gdo do ma-
lo zrasli do mi sPili celo do-
jačo mleka. Mica m; ^e to
enkrat rekla: »Lujs. kai če-
mo, nekaj mo iih mogli oo-
klati!« »To pa ne.« sen si re-
ka son pri seb. Da bi še to-
ke male nedužne kujseke
klat. Naj živijo, mo jih ne-
kak že zredili. Pač pa mi je
prišla driiga misel v glavo.
Sosidovemi Juži sen predla-
ga kompromis »Cuješ. pje
meni se zdi. ke je vaš hektof
naši flori neke v zelje hoda.
Pojdi si pogledni. čista hek-
torove gobčeke mojo. Naj-
bojše bi bilo. ke mi doš vso-
ki den namesto driigih ali-
mentof tri litre mleka.« Pa
vete. kai mi je reka: »Troti
frdamani, kaj pa še sen jas
krif pri ten? Psico bi si v šta-
ijnko priveza, pa se ji ne bi
to zgodilo. Ce drgačik ne pa
bi ji lehko vsaj kontracepcij-
ske tablete kiipa ... «
Flora se mi j oko smili, je-
ni kujseki pa tiidi. Navsezod-
jo sen sklena, ke mo jih da
v pogodbeno rejo v zodružno
kooperacijo. Premoj diJši,
mene nedo okoli prinesli!
Vidite, jezik se mi je že
čista zgloda no zaj rajši he-
jejmo. Do drugega tjedna va$
fse fkiip lepo pozdrovlan no
van želin, da bi se luštno me-
M.
Vaš orleški Lujzek
Tednik, vaš list
STRAN 16
TEDNIK — ČETRTEK, 19. novembra I!)7fl
RADIJSKI PROGRAM
NEDELJA, 22. novembra
6.00 Dobro jutro! — vmes
ob 6.05 Poročila 6.30 Vre-
menska napoved — Informa-
tivna oddaja 6.50 Danfis za
vas 7.00 Poročila 7.30 Za kme-
tijske proizvajalce 7.50 In-
formativna oddaja 8.00 Poro-
čila — Radijski in TV spo-
red 8.05 Radijska igra za o-
troke 8.45 Male skladbe 9.00
Poročila 9.05 Koncert iz na-
ših krajev 10.00 Poročila
10.05 Se pomnite, tovariši...
10.25 Pesmi borbe in dela
10.40 EP 10.45 Poslušalci če-
stitajo — vmes ob 11.00 Po-
ročila 11.50 Pogovor s poslu-
šalci 12.00 Poročila 13.00 Po-
ročila 13.15 Obvestila in za-
bavna glasba 13.30 Reportaža
13.50 Domači ansambli 14.00
Poročila 14.05 Vedri. zvoki
14.30 Humoreska tedna 14.50
Orkester Percy Faith 15.00
Poročila 15.05 Športno po-
poldne — vmes ob 16.00 EP
17.00 Poročila 17.05 Iz oper-
nega sveta 17.30 Radijska
igra 18.30 Weiner: Godalni
kvartet 19.00 Lahko noč. o-
troci! 19.10 Obvestila 19.15
Glasbene razglednice 19.30
Radijski dnevnik 20.00 »V
nedeljo zvečer« 22.00 Poro-
čila 22.20 Zaplešite z nami
23.00 Poročila 23.05 Literar-
ni nokturno 23.15 Jazz 24.00
Poročila
VSAK DAN
RAZEN V NEDELJO:
4.30 Dobro jutro! — vmes
ob 5.00 Poročila 5.30 Vre-
menska napoved — Danes
za vas 5.45 Informativna od-
daja 6.00 Jutranja kronika
6.30 Vremenska napoved —
Informativna oddaja 6.50 Re-
kreacija 7.00 Poročila 7.15
Informativna oddaja 7.25
Radijski in TV spored 7.45
Informativna oddaja 8.00 Po-
ročila.
PONEDELJEK. 23. novembra
14.00 Poročila 14.10 Lahka
glasba 14.30 EP 14.35 Poslu-
šalci čestitajo 14.55 EP 15.00
Dogodki in odmevi 15.30
Glasbeni intermezzo 15.40 Po-
je planinski oktet 16.00 Pro-
pagandni vrtiljak 16 40 Iz o-
peretnega sveta 17.00 Poro-
čila 17.10 Glasbeno Dopoldne
18.00 Poročila 18 15 »Signali«
18.35 »Interna 469;< 19.00 Lah-'
ko noč. otroci! 19-.10 Obvesti-]
la 19.15 Ansambel Henčija!
Burkata 19.25 EP 19.30 Ra-j
dijski dnevnik 20.00 Stereo-
fon.ski onemi koncert ,21.00
»Kdor prodre v bistvo moje
umetnosti, bo rešen bede...«
22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00
Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23 15 Igrajo veliki or-
kestri 24.00 Poročila.
TOREK 24. novembra
14.00 Poročila 14.10 Glasba
mladih 14..30 Orkester Dolf
van der Linden 14.40 »Na po-
ti s kitaro« 14.55 Ljubljan-
ske banke 15.00 Dogodki in
odmevi 15 30 Glasbeni inter-
mezzo 15.40 Reviia sloven-
skih violonistov 16.00 Prona-
gandni vrtiljak   1640   »Rad
imam glasbo« 17.00 Poročila
17.10 Beethovnova dela v iz-
vedbah domačih umetnikov
18.00 Poročila 18.15 V torek
nasvidenje! 18.45 Pota so-
dobne medicine 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.10 Obvestila
19.15 Ansambel Toneta Kmet-
ca 19,25 EP 19.30 Radijski
dnevnik 20.00 Prodajalna me-
lodij 20.30 Od premiere do
premiere 21.30 Lahka glasba
22.00 Poročila 22.15 Komor-
noglasbeni večeri 23.00 Po-
ročila 23.05 Literarni noktur-
no 23.15 Popevke 24.00 Po-
ročila.
SREDA, 25. novembra
14.00 Poročila 14.10 Igramo
za razvedrilo 14.30 EP 14.35
Poslušalci čestitajo 14.55 EP
15.00 Dogodki in odmevi 15.30
Glasbeni intermezzo 15.40 Za
prijetno popoldne 16.00 Pro-
pagandni vrtiljak 16,40 Na o-
bisku v studiu 14 17.00 Po-
ročila 17.10 Jezikovni pogo-
vori 17.25 Glasbena galeri-
ja 18.00 Poročila 18.15 Dva
prizora iz opere »Zaljubljen
v tri oranže« 18.40 Naš raz-
govor 19.00 Lahko noč. otro-
ci! 19.10 Obvestila 19,15 Glas-
bene razglednice 19,30 Ra-
dijski dnevnik 20,00 »Glasbe-
ni večeri RTV — Ljubljana«
22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00
Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Popevke 24.00 Po-
ročila.
CRTRTEK. 26. novembra
14.00 Poročila 14.10 »Pesem
iz mladih grl« 14.40 Enajsta
šola 14.55 Kreditna banka
Maribor in Ptuj 15,00 Dogod-
ki in odmevi 15,30 Glasbeni
intermezzo 15.40 Koncert
16.00 Propagandni vrtiljak
16.40 Zabavna glasba 17.00
Poročila 17.10 Operni kon-
cert 18.00 Poročila 18.15 Po-
pevke avtorjev 19,00 Lahko
noč. otroci' 19,10 Obvestila
19.15 Ansambel Jožeta Priv-
ška 19.25 EP 19.30 Radijski
dnevnik 20,00 Domače pesmi
21,00 Literarni večer 21.40
Glasbeni nokturno 22.00 Po-
ročila 22.15 »Svobodi na-
sproti« 23,00 Poročila 23.05
Literarni nokturno 23 15 Jazz
23,40 Popevke 24,00 Poročila.
PETEK. 27. novembra
14.00 Poročila 14.10 Sklad-
be za mladino 14.30 EP 14.35
Po.^lušalci čestitajo 14,55 EP
15 00 Dogodki in odmevi 15 30
Napotki za turiste 15 35 Glas-
.beni intermezzo 15,40 Valčki
Mz baletov Cajkovskega 16 00
Propagandni vrtiljak 16.40
»Rad imam glasbo« 17,00 Po-
ročila 17,10 Človek in zdrav-
je 17.20 Po željah oo>lMšalcev
18,00 Poročila 18.15 Bacfi za
čembalo in orgle 18,50 Ogle-
dalo časa 19,00 Lahko noč, o-
troci' 19.10 Obvestila 19.15
Ansambel Dorka Skobrneta
19.25 EP 19,30 Radijski dnev-
nik 20.00 25 let Komornega
zbora RTV Ljubljana 20.30
»ToD-poos 13« 21,15 Oddaja o
pomorščakih 22,00 Poročila
22,15 Iz logov domačih 23 00
Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Jazz 24.00 Poro-
čila.
SOBOTA, 28. novembra
14.00 Poročila 14.10 Glas-
bena pravljica 14.25 Igramo
za vas 14.55 Gorenjska kre-
ditna banka 15.00 Dogodki
in odmevi 15.30 Glasbeni in-
termezzo 15.40 Poje sopra-
nistka Grace Bumbry 16.00
Propagandni vrtiljak 16.40
Ob isti uri 17.00 Poročila
17.10 Gremo v kino 17.50
Pevka Marjana Deržaj 18.00
Poročila 18.15 Iz domačih lo-
gov 18.45 S knjižnega trga
19.00 Lahko noč. otroci! 19.10
Obvestila 19.15 Kvintet bra-
tov Avsenik 19.25 EP 19.30
Radijski dnevnik 20.00 Spo-
znavajmo svet in domovino
21.15 Zabavna glasba 22.00
Poročila 22.20 Oddaja za iz-
seljence 23.00 Poročila 23.05
S pesmijo in plesom v novi
teden — vmes ob 24.00 Porjo-
čila ffl.OO Poročila.
Hranilno kreditna služba
Kmetijskega kombinata Ptuj razpisnije^
Natečaj
srednjeročnih kreditov v znesku 1,000.000 din
za kreditiranje kmečke proizvodnje in sicer:
a) za nakup plemenske živine
b) za graditev, preureditev in opremo gospo-
darskih objektov
c) za racionalnejše izkoriščanje kmetijskih
zemljišč
d) za nakup kmetijskih strojev in naprav
Krediti se bodo odobravali v znesku do 50.000
din z odplačilno dobo do 5 let in s 3-odst.
mero.
Vsak kreditojemalec mora pred začetkom
uporabe kredita položiti pri HKS 20 odst.
zneska odobrenega kredita, kot oročitev za
dobo, kot mu je odobren kredit. Oročena
sredstva se bodo obrestovala po 3-odst. meri.
Kredite bodo odobravali kreditni odbori na
zadružnih enotah, oz. izpostavah hranilno
kreditne službe.
Prednost pri najemanju kreditov imajo kmet-
je, predvsem kooperanti obrata za zadružno
kooperacijo »Jože l.acko« Ptuj, ki imajo iz-
delan program razvoja kmetije z ekonomsko
utemeljitvi|o iiivesticije, potrjeno od ustrez-
nega strokovnjaka, zagotovljeno kreditno spo-
sobnost ter tisti, ki ponudijo čini višjo lastno
udeležbo.
Prošnje za kredit sprejemajo blagajniki obra-
ta za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« Ptuj
ter tam lahko dobite nadaljnja u^vodila.
OdSor HKS
TRGOVSKO PODJETJE
MERKUR, PTUJ
razpisuje
na podlagi 194. člena Statuta (zaradi reelek-
cije) delovno mesto
računovodja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev iz-
polnjevati še enega or! naslednjih pogojev:
višja šolska izobrazba ekonomske smeri in 5
let prakse; ali srednješolska izobrazba in 8
let prakse ria vodilnem delovnem mestu v fi-
nančni stroki; ali priznana srednješolska izo-
brazba in 10 let prakse na vodilnem delovnem
mestu.
Rok prijave 15 dni po objavi.
MALI OGLASI
PRODAM TRVVKTOR »fehr«
zračno hlajenje, 17 KM, re
gistriran, s hidravliko, dve.
brazdni plug, kosilnico ig
jermenico. Štefan Koren,
Gerečja vas 15. p. Hajdina,
TRIFAZNI ELEKTROMO.
TOR 6 KM s 25 metri pri.
ključnega kabla, kompleten
z dozo, prodam. Marija Bo-
žičko. Ptujska gora.
IŠCEM ŽENSKO za varstvo
dveh otrok. Naslov v upravi
ZARADI SELITVE prodani
majhno posestvo 93 arov (vi.
nograd, sadovnjak in gozd),
na novo urejeno hišo, pri-
merno tudi za vikend. 10
minut od trgovine Medrib-
nik, Franc Kelc, Gruškovec
108. p. Cirkulane.
UGODNO PRODAM dobro
ohranjen avto DKW-junioj
in televizor. Ptuj, Maribor'
ska 29.
PRODAM fiat 615 — tovorni
z mercedesovim strojem in
kombi FW-keson. Naslov »
upravi.
PRODAM gozd in njivo na
Hajdini. Franc Cartl. Haj-
dina 54.
KUPIM novejšo, enostano-
vanjsko hišo z nekaj zemlje
v bližnji okolici Ptuja. Za-
menjam gradbeno parcel«
2300 kv. metrov z lokacij-
skim dovoljenjem v Racali
za slično v okolici Ptuja
Zinka Žemljic, Ješenee 12
Rače.
PRODAM HIŠO in nekaj
zemlje v Župečji vasi 29, p
Lovrenc. Interesenti pišit«
na naslov Karel Žarek. Hru-
ševec 31, p. Šentjur pri Ce-
lju.
KUPIM starejšo hišo z d«
1 ha zemlje. Pišite na naslov:
Otmar Koban. Rače.
CEPLJENO TRSJE raznih
žlahtnih sort nudi trsničar-
ski odsek p. Juršinci. sadna
drevesca pa v drevesnici
Holc, pod Gomilo.
VABLO —
Planinsko društvo Ptuj va-
bi vse ljubitelje gorske na-
rave na predavanje in občni
zbor. ki bo v veliki dvorani
skupščine občine Ptuj. Mi-
klošičeva 14. v ponedeljek,
23. novembra, ob 18. uri.
Predaval bo prof. Ivan
Šumljak iz Maribora o temi
»Po slovenskih gorah«.
Predavanje bo spremljali
200 barvnimi diapozitivi.
ODBOR
TEDr^IK ;zda1a časopisni zavod Ptujski tednik. Ptuj, Heroja Lacka 2. — Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik je Anton Bauman. — Izha-
ja vsak četrtek. — Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-'72. — Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk. Maribor, Svetozarevska ulica 14.