VSE BO ŠLO, ČE BOM ZDRAVA Med bloki in stolpnicami v Štepanjskem naselju se skri-vajo v Skopski ulici pritlične vrstne hiše, ki so zadaj ob-dane z vrtovi, vhod vanje pa lepšajo zelenice. V teh hišah ni stopnic in se je mogoče v stanovanje zapeljati tudi z in-validskim vozičkom. Name-njene so le starejšim Ijudem, upokojencem, ki jih pač vsaj nekatere izmed njih, pestijo razne bolezni in druge težave, mnogokrat povezane z nji-hovo visoko starostjo. Pozvonila sem karpri prvih vratih. Ko sem razložila namen svojega obiska, so mi takoj dejali: »Kar pojdite do konca hodnika in poiščite našo predsednico hišnega sveta Julko Letonjo. Z njo se boste najboJje pomenili o vsem, kar vas zaruma.« Hodnik prcd stanovanji je sicer pokrit in obdan z nizko ograjo, toda veter zanese dež in sneg na pioščice, ki so ob mrzlih zimskih dneb spolzke in nevame za hojo. Zato je tudi Julka Letonja najin po-govor pričela prav s tem. Pre-bi valci Skopske ulice št. 1 do 3 si namreč že nekaj časa priza-devajo, da bi jim zaprli hod-nike. Kdaj se bo tozgodilo, ne vedo. Sicer pa ji je stanovan je s kuhinjo, spalnico, kopalnico in seveda predsobo zelo všeč. Zdaj, ko se je hčerka poroči-la, živi v njem sama. Včasih ji je malo samotno. Toda s so-sedi se dobro razume. Poma-gajo si med seboj, če je to po-trebno, kajti večina njih živi sama. Kadarkdozboli, pokli-čejo zdravnika in poskrbi jo za hrano. V takih primerih jo lahko dobijo v bližnjem vzgojnovarstvenem zavodu. Torej res prava sosedska pomoč. Rada bi imela tdefon, predvsem zaradi bolezni. Pa kaj, ko so zdaj postali tako dragi. Še dobro, da ga ima so-seda. Imam namreč visok krvni pritisk, pred pol leta pa sem bla tudi operirana. Vedno, kadar grem za več dni od doma, obvesthn o tem so-sedo. Pri njej pustim tudi ključe. Ce me kdaj ne bi bilo iz stanovanja, potem bi vedela, da nekaj ni v redn. Julki beseda ne teče po 1 jubl jansko, sa j je bila pred 59 leti rojena v Ptuju. Enaind-vajset let je delala kot delavka v tovarni Ilirija, pred pri-bližno enajstimi leti pa je bila invalidsko upokojena zaradi poškodbe hrbtenice. Julija 1977 se je preseKla v to sta-novanje, pred tem pa je deve-tindvajset let živela le v eni sobi v Rožni dolini kot podna-jemnica. Kako pa ste postali pred-sednica hišnega sveta? Na sestanku so nas vprašali, če kdo žeii prostovoljno opravl|ati to dolŽDOst. Javil se ni nihče, ker tu pač živijo sami stari Ijudje. Pa scm se oslasOa. Drugi so se strinjali. Ce česa ne vcn, vpraJam na Stanfo-vest, v krajevno skupaost aii luun drugam. Se pač še utim. Predsednica hišnega sveta ste že leto dni. Boste to ostali tudi naprej? To pa ne. Z Ijudmi je težko. S starkni še bolj kot z miadh mi. Na vsak dinar gledajo. Pri nas res ne razmetavano z de-narjem. Vendar nekatere strari pai moramo imeti. Na-bavSi smo že gasa« aparat, nosfla za prvo pemoč, inveB-tarno knjigo, motomo kosil-aico in šc kaj. Za arejenooko-Kco hiš skrMmo kar sami. Dolžnost predsednice hiš- nega sveta vam nalaga mnogo opravil. Kako torej preživite dan? Vstanem približno ob osmi uri, poleti nekoliko prej. Naj-prej prižgem radio, da slišim novice, zajtrkujem, pospra-vim stanovanje, pregledam pošto, potem pa se okvarjam z zadevami, ki so povezane s hišnim svetom. Morda stopim do StanmvesU, grem okrog hiš, da vitfm, če jc vse v redu, in se pogovorim s sosedi. Potem malo pletem, kvač-kam, kuham... Spat gretn ko je koncc tdevi^skih oddaj. Sobote in neddje pa so se-veda bolj dolgočasoe. Ste že slišali, da bomo tudi v Mostah, tu v Štepanjskem na-selju dobili dom za ostarele občane? »O to že vsi komaj čakamo, ker pravijo, da borao imeii v njeoi todi svujega zdravrika. Pa da bono imcli tndi tam prostore, v katertti se bomo lahko srečevali. Pravite, da ste s stanova-njem zadovolpi. Koliko pa odštejete najemnine na mesec? Približno 400 dinarjev, za obratovalne stroške prispe-vam 105 dinarjev, potem so tu še izdatki za elektriko, vodo, gretje in drugo. Koliko pa znaša vaša po-kojnina? Po starem sem dobivala 4170 dinarjev, zdaj pa pravi- jo, da bo nekaj več. Ni veliko, vendar imajo drugi še manj. Vse bo šlo, če bom zdrava. Besedilo in slika: DARJA JUVAN