H. Številka.
I IbUjul, i soboto, 11. februarju ISIS.
XHI. leto.
I
.Slovenski Ntrod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: felo leto.   ......   K 24 —
pol leta........ 12-—
četrt leta    ......   ,   6 —
na mesec......„ 2*—
v upravništvu prejcman:
celo leto. pol leta . četrt leta' na mesec
K 22 —
, 5*50 , 1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vičajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5 (v pritličju levo,) telefon št. 34.
Izhaja Ttak dan zvečer livsaamal nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih tnsercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. d., to je administrativne stvari.
■ Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istoaobne rposhtve naročnine se ne ezira. „Narodna tiskarna" telefon at. 85.
„Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25-
pol leta......., 13"—
četrt leta    ...... ,650
na mesec....... 2*30
za Nemčijo: celo leto...          .  •  K 30'-za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.
Vprašanjem glede inseratov se nij priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Up ravni s t vo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica št. 3, telefon št 85.
Bolgarsko - romunski spor pred odločituijo.
Dunaj, 1. febr.
Oficijozna peterburška brzojav*
: j agentura je javila ponoči, da sta se Romunija in Bolgarija odločili spreje ti posredovanje evropskih velekabi-netev.   Ta vest se navzlic oficijelni l ovenijenci le di-Ioma potrjuje. Prin-cipijelno želite obe državi posredo-ie velesil, vendar pa vsaka le pod •goji, ki si precej ostro nasprotuje-i >, oziroma že sami na sebi tvorijo je-bolgarsko-romunskega spora, jtum saliens, ki igra v tem konti podobno, pa vendar še resnei-ker neposrednejšo vlogo, kakor v avstrijsko-ruskem sporu, je dočnost Silistrije. Romunija si ho-• važno obdonavsko pozicijo, ka-■ posest zavaruje romunske meje ram Bolgariji na odločen način, vsako ceno pridobili. Bolgarija se skoraj ne more odločiti, da preiti velike in moderne svoje donav-e utrdbe in bolgarsko mesto sos:di rr.o za to, ker ji je uspešna vojna !onila velike teritorijalne pridobitve.    Romunija hoče nezasluženo
0 "v iziio   od   bolgarskega dobička,
ne ravno simpatična zahteva. In nunski kabinet je voljan akcepti-ti posredovanje velesil le,  ako se posest Silistrije že vnaprej zasi-. Tega zagotovila pav Bukarešti . niso dobili in radi tega je vest o posredno predstoječi medijaciji ev-kih velekabinetov vsaj danes nekoliko   prehitra. Diplomatič-krogi pa so vendarle prepričani, da Je do posredovana, ki bi se izvr-potom enako se glasečih kolek-lih not, katere izroče zastopniki lasti v Sofiji in Bukarešti. Te •:krivne note bodo vsebovale konic kompromisne predloge, kate-
1 vsebina je še neznana, akoravno
la že določena. Verjetno pa je, odo velesile predlagale, naj Sili-iia (pod gotovimi kavtelami) pride Romunski.    Treba bo pa najti imeren način, ki ne bo žalil ponos ast Bolgarije. Velesile bodo tem •še iskale za svoj predlog lojalno in jemljivo obliko,   ker vedo prav ro, da se Bolgarija ukloni niiho-i nasvetu za to, ker je vojaško eČ zaposlena,   da bi se mogla niti grozečemu vpadu romunske j :nade na bolgarsko ozemlje. Pa
tudi Romunija je silno interesirana na tem, da konča njen spor brez najmanjšega ponižanja bolgarskega naroda, ker le tako sme upati, da po končani turški vojni ne zavzame ona v bolgarskih načrtih in programih istega mesta, kakor pred izbruhom balkanske vojne — Turčija ...
V Sofiji so zato prepričani, da bo današnji romunski ministrski svet pristal na posredovanje Evrope in s tem tudi implicite že v naprej odobril kompromisne predloge tripleentente in trozveze, ki ste si tozadevno precej edini. Po informacijah, ki so dospele zvečer iz Sofije, hi izključeno, da se posredovalni korak velesil še drnes izvrši. Kompromisni predlogi velesil bodo tvorili novo podlago za nadaljna pogajanja, med obema neposredno prizadetima; dosedanja se nahajajo na mrtvi točki, ki mora biti premagana, da ne pride do bojnega konflikta. Zadeva postaja tem nujnej-ša, ker je razpoloženje v Romuniji z ozirom na pojavljajoče se vesti o skorajšnjem obnovljenju mirovnih pogajanj s Turčijo vedno razboritejše. Romunski politični krogi upravičeno trde, da postane položaj popolnoma drugačen, čim bodo Bolgarija in njene zaveznice zopet prosto razpolagale s svojimi armadami. Argumentacija Romunske je na las podobna oni obcestnega roparja, ki se boji, da bi dobil napadeni orožje v roke — predno je -delo- dokončano ...
Danes zboruje romunski ministrski svet, njegovi ukrepi bodo za potek nadaljnih dogodkov odločilnega pomena. Evropska diplomacija se vdaja optimizmu, ki je utemeljen, pa vendar le samo pogojen. Politika ne pozna logike in presenčenja tudi v tem vprašanju niso izključena. Mirna poravnava med Bolgarijo in Romunijo bi pa nesporno tudi splošni mednarodni položaj bistveno ublažila.
lili jamči deželo Rranjske za vloge pri „Ljudski posojilnici"?
Deželni odbor vojvodine Kranjske je ob zadnji novembrski vojni krizi med našo državo in Srbijo, ko so preplašeni vlagatelji navalili tudi na posojilnice in dvigali svoje prihranke, izdal izjavo, da je on, namreč deželni odbor vojvodine Kranj-
ske prevzel jamstvo za vse vloge pri -Ljudski posojilnici«. Ta uradna izjava je tako važna stvar, da se moramo ž njo baviti in preiskovati, ali je uradna izjava deželnega odbora kranjskega podana na zakonitem temelju, skratka, ali je to res, kar deželni odbor trdi.
Deželni odbor kranjski je izda! razglas z dne 6. decembra 1912 št. 25.978 in ga priobčil v »Slovencu« št. 282 dne 7. decembra 1912. Glasi se doslovno: »Razglas. Temeljem sklepov deželnega zbora z dne 18. februarja 1911 in 24. julija 1912 prevzema vojvodina Kranjska jamstvo za hranilne vloge in vloge v tekočem računu, dosedanje in nove, pri »Ljudski pesojilnici«, registrovani zadrugi z neomejeno zavezo (Volkskredit, re-gisirierte Genossenschaft mit unbe-sehrankter Ifaftung) v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 6. decembra 1912. Za deželnega giavarja: Dr. Lampe.«
Deželni odbor kranjski torej javno in uradno razglaša in potrjuje, da za vse vloge pri »Ljudski posojilnici« v Ljubljani jamči vojvodina Kranjska.
Ravnateljstvo »Ljudske posojilnice« pa v uradnem listu »Laibacher Zeitung« št. 288 dne 14. decembra 1912 priobčuje oglas, z debelimi črkami tiskan, v katerem naznanja, <Ja »Ljudska posojilnica sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere Jamči dežela Kranjska.« Kakor deželni odbor kranjski, tako ravnateljstvo »Ljudske posojilnice« javno in uradno razglaša, da za vse vloge pri »Ljudski posojilnici- jamči dežela Kranjska.
V isti številki 282. je »Slovenec« istočasno priobčil notico, ki slove dobesedno: »Vloge pri »Ljudski posojilnici« v Ljubljani, garantirane od dežele Kranjske. Odbor »Ljudske posojilnice« v Ljubljani je sklenil pritrditi sklepom deželnega odbora radi deželne garancije. Obenem je sklenil odbnr, nakloniti iz razpoloženega zaklada svoto 100.000 kron (sfrotisoč) v deželni zadružni garancijski zaklad. V posledici teh sklepov stoje odslej vse hranilne vloge in vloge v tekočem računu pri »Ljudski posojilnici« v Ljubljani pod deželno garancijo« (debe'o tiskano). »Slovenec« naposled v št. 290. dne 17. decembra 1912 prinaša notico, ki se glasi: »Ker si je pridobila »Ljudska posojilnica« za vse pri njej obstoječe vloge poleg jamstva  svojih članov še garancijo
dežele Kranjske, nudi ta zavod svojim vlagateljem poroštvo, kakor noben   drug   zavod   na Kranjskem.«
»Ljudska posojilnica« izdaja hranilne knjižice in pritiska na te knjižice besedilo, da za vloge »porokuje« dežela Kranjska.
Kdor to vidi in čita te uradne izjave deželnega odbora kranjskega in ravnateljstva »Ljudske posojilnice«, mora dobiti vtisk, da je dežeia Kranjska prevzeta jamstvo za vse v!oge pri »Ljudski posojilnici« v Ljubljani in da je ta »Ljudska posojilnica« najvarnejši denarni zavod na Kranjskem. Vlagatelji »Ljudske posojilnice« to čitajo, verujejo in drugim pripovedujejo ter si mislijo, le nosimo denarje v »Ljudsko posojilnico«, saj nam jamči dežela Kranjska.
Vprašanje je, a?i je res deželni zbor kranjski kdaj sklenil, da bi dežela Kranjska prevzela jamstvo za vse v?oge pri »Ljudski posojilnici«. »Ljudska posojilnica« ima sedaj kakih 22 milijonov kron vlog. Ker deželni odbor izjavlja, da je dežela Kranjska prevzela jamstvo za vse vloge, torej je vseh 22 milijonov kron vlog pod deželno garancijo.
Kranjski deželni zbor se je pečal z zadružništvom v seji dne 18. februarja 1911 in dne 24. julija 1912. in na sklepe teh sej se sklicuje deželni odbor. Znane so nam denarne krize zadrug po vsej Avstriji; znana nam je usoda »Glavne posojilnice*, zadrug na Koroškem, v Galiciji in na Ogrskem. Te krize so omajale zaupanje in radi tega je bilo res treba nekaj ukreniti, da se zadružna kriza ustavi. Deželni odbor kranjski je to storil in je to moral storiti. Na dnevnem redu seje dne !S. februarja 1911 je bilo ustno poročilo o nujnem predlogu poslanca dr. Šusteršiča, tedanjega predsednika »Ljudske posojilnice«, radi pospeševanja zadružništva, in na tej seji je deželni zbor sklenil sedem točk v prospeh zadružništva. Te točke so važne. Na te točke se sklicuje deželni odbor, zato te točke, osobito glavne in za našo presojo merodajne (II., III. in VI.), podajamo v celoti.
Deželni odbor kranjski pa je dne 18. februarja 1911 sklenil:
Točka L: pospeševati je zadružno organizacijo na Kranjskem.
Točka II.: Ustanovi se deželni zadružni urad, ki ima poslovati v vseh zadružnih zadevah kot strokovni organ deželnega odbora.
Točka III.: Kot od deželne uprave odobrena zadružna organizacija v
deželi Kranjski ima veljati »Zadružna zveza« v Ljubljani pod pogojem, da se podvrže redni reviziji deželnega, zadružnega urada.
Točka IV.: Vseučiliški zaklad se odstopi »Zadružni Zvezi« kot brezobrestno posojilo na nedoločen čas proti celoletni odpovedi in se ji dovoli letna deželna podpora 12.000 K. »Zadružna Zveza« se zaveže med drugim, da priznava deželnemu odboru odločilen vpliv pri nameščanju zadružnih revizorjev na Kranjskem in da se delovanje »Zadružne zveze« omeji na Kranjsko »po možnosti« in se ne sprejemajo nove članice izven Kranjske.
Točka V.: Deželnemu odboru se nalaga, da upošteva pri obresionos-nem nalaganju tekočih biagajničnih sredstev v tekočem računu tudi kreditne zadruge, če so pogoji nalaganja v vsakem oziru enaki onim drugih v poštev prihajajočih kreditnih zavodov, pri tem je gledati v prvi vrsti na potrebno gibčnost biagajničnih sredstev
Točka VL: Deželni odbor se pooblašča, po potrebi priskočiti zadružni organizaciji s tem, da prevzame deželno jamstvo do svote dveh milijonov kron, ako se prepriča, da iz tega jamstva ne preti dežel! nikakerš-na škoda.
Točka VIL: Za pomožno akcijo »Glavne posojilnice« se dovoli deželnemu odboru kredit za leto 1911. v znesku 50.000 K.
V teh VII. točkah je jasno določeno, kako naj se pospešuje zadružništvo na Kranjskem. Za presojo ta-kozvanega »deželnega jamstva« sta važni točka III. (deželni zadružni urad) in točka VI., ki ustanavlja deželno pomoč. Iz točke VI. vidimo, da je deželni zbor dne 18. februarja 1911 sklenil, da je deželni odbor pooblaščen, da sme po potrebi priskočiti zadrugam na pomoč s tem, da prevzame deželno jamstvo do svote dveh milijonov kron, ako se prepriča, da iz tega jamstva ne preti deželi nikakršna škoda. To znači: deželni odbor sme denarno do svote dveh milijonov kron podpirati tiste posojilnice, ki bi prišle v trenotne stiske, nikakor pa sklep deželnega zbora ne znači, da prevzame vojvodina Kranjska jamstvo za vloge pri članicah »Zadružne Zveze«. Svota dveh milijonov kron ni torej dana v pokritje eventualnih izgub,ampak je določena le v namen, da se pomaga posojilnicam v stiskah, toda le proti te-
LISTEK.
DSDEtfl.
Humoreska. Spisal dr. V. Koru n.
Petko Šavs in Netka Vogrin sta bila skregana. Pa skregala se nista i!a kar tako. bi rekli, za izpremem-n kratek čas, kakor je pri dle za-ubljenih v navadi, ki se spro, da sa-prav ne vedo zakaj,  in se spet avijo, da sami prav ne vedo kdaj. m pak pri njiju Je zadeva bila sitnej-ajti ne le. da sta sama dobro veja, zakaj sta se bila sprla, marveč je vedelo tudi pol Ljubljane;
0 je in govorilo. Pa kaj govori-! Ilčcrate matere so naravnost bi-besedne bitke o tem ter velevaž-
na dolgo in široko razpravljati je bilo tedaj tam v kavarni, 7      ^o soglasnostjo so sklepale, a bi tako nikakor ne bilo smelo bi-• i, ne smelo zato ne, ker je Petko
1 i! zaročnik in ženin.
O skorajšnji spravi pa tudi ni misliti z ozirom na dejstvo, da je laVogrfai vsako spravo trdovrat-
i o odklanjala. Pa ko bi jo bila samo a p jala! Mnogo hujše! Ker vse-ir. kadar je Petko poizkušal pot
do nje ugladiti, je prišlo še do nove- !
ga prepira in spora, tako da je reža, ki jo je bila začepila tista preklicana šansonetka, vedno bolj zarežala in se poglobila, nikar pa da bi se bila stesnjevala — ali zaprla.
In kaj je bilo vzrok temu sporu? Zenstvo je trdilo, da nekaj, česar nevesta ne more kar meninič tebinič prenesti, med tem ko so se med moškimi javljali odločni možje, ki so modrovali: Češ, taki ponočni ka-varnski dogodljaji niso vredni, da bi se radi njih razdirale zaroke. Ker so se torej mnenja hudo cepila, storimo najbolje, da povemo stvarno in preprosto, kako je bilo, ko je Petko Šavs potrepljal šansonetko Nandino po razgaljeni rami, pri čemer se seveda ne moremo izogniti dolžnosti, da bi se površno ne dotaknili tudi tega, kar se je zgodilo neposredno preje in kar je sledilo neposredno pozneje.
Bilo je kakih enajstih ponoči, ko je Šavs sedel v kavarni ter prebiral časopise. Pa prav dobre volje je bil čitajoč, kako naši slovanski bratje na Balkanu nezdržno drve od zmage do zmage in kako reve evropskih diplomatov nemudoma hite izpremi-njati svoj še malo prej neizpremen-jjivi status quo ante.
2e radi tega mu je srce veselja igralo; igralo mu je pa tudi, ker je ves tisti čas svirala damska kapela »šumi Marica« in »Onam, onamo«. Kar vse je Šavsa tolikanj navdušilo, da je, čeprav čitajoč, udarjal z nogo
po tleh uprav tako natančno v taktu, kakor je v taktu bokasta kapelnica mahala s palico taktirko po zraku. In kadar je navzočno občinstvo zapelo »Šumi Marica« in »Onam, onamo«, tedaj se tudi on ni mogel zdržati, da bi svojemu votlemu basu ne bil dal četudi le pridušenega duška.
Ko je pa bil v tem juhejskem razpoloženju, ravno tistikrat je potreba nanesla, da je za trenutek zapustil svoj prostor. To priliko je pa menda sam peklenski zlodej porabil, da je s svojimi ostrimi kremplji razdirajoč posegel v njegovo zaroko. Pri povratku na svoj sedež je Šavs korakal namreč tik mimo stola, na katerem se je prešerno razvirala šansonetka Nandina. In ker je njen pregrešno razgaljeni hrbet — goloti-na je natančno imela obliko medenega srca — silno izzival, si ni mogel kaj, da bi se ne bil ozrl po nje alaba-strskobeli in vonjavi polti. Sicer pa zakaj bi se ne bil, ko jo je vendar zato kazala, da bi jo kdo gledal?
Čim se je ozrl, ga je pa že tudi neka nevidna moč takorekoč zgrabila za desnico in mu jo spravila z Nandino nagoto v dotiko, tako da je skoro nevede in nehote nekaterikrat potrepljal s prsti po njej, sicer je potrepljal le prav rahlo in nežno, nekako tako, kakor da bi na lutnji strune prebiral, vendar pa so že ti rahli do-tikljaji zadostovali, da mu je nekaj liki električna iskra prešinila mozeg
in krv. Pa silno dobro in sladko se mu je to zdelo ter čutil je dokaj več slasti, nego kadar se je bil kot otrok naslajal z istinitim srcem medenim.
Videti je pa bilo, da so Šavsovi potrepljaji zelo dobro deli tudi Nan-dini; kajti stresla se je, malce poskočila s stola, potem pa glavo obrnila in se sladko nasmejala. In pri tem je pokazala tako lepe zobe, da bi se njih, in ker je okrog njih, Šavs najrajši dotaknil s svojimi ustmi. Toda v pravem trenutku se je še zavedel, da je zaročnik in ženin; zato se jih ni, ampak odšedši na svoj prostor, se je izkušal vnovič vglobiti v poročila z balkanskih bojišč.
Toda Nandina si je to nežno zadevo korenitejše vzela k srcu, zlasti pa k želodcu; namreč ko je bil kratek odmor v petju in godbi, je sama od sebe pristopila k Šavsovi mizi ter meninič tebinič k Šavsu prisedla. Ta je pa bil dovolj bistroumen, da je iz-previdel, da ni prišla k njemu časnikov čitat. Zato je precej naročil bowle in absint ter naposled še buteljko šampanca. In pravijo, da se mu je za to darežljivost tudi hvaležno izkazala; pravijo namreč, da mu je spaka kar vpričo občinstva sedla v naročje.
Seve če je to res, onda kajpada ni čudno, da so se pobunili ogorčeni jeziki. Nič manj bi bilo pa čudno, ko bi glas o tem pripetljaju ne bil prišel tudi njegovi nevesti na uho.
Tako torej je nastal med njima razdor, čigar posledica je bila, da se je njuna zaroka razdrla.
In ker Netka, kakor smo omenili, o kaki spravi ni hotela nič slišati, zato je Petko Šavs sklenil osveto. Zadevni načrt si je kmalu napravil, in ne dolgo, pa ga je tudi gladko izvedel.
Netkina vsakdanja, in zaeno moramo reči, tudi plemenita zabava je bila, da je vsak dan na svojem jutranjem izprehodu krmila ptičke v tivolskem parku. Pa ni jim trosila zrnec in krušnih drobtinc po tleh ali ptičnicah, kakor drugi usmiljeni ljudje, temveč z vztrajnostjo, žvižganjem in vabljenjem je te ljubke živalce sčasoma tako privadila nase, da so ji sedale na rame in ji z dlani zobaie; da, neki drzen vrabček je bil celo tako krotek, da ji je zrno pobral kar izza ustnic.
To je bila Netka ponosna na ta svoj uspeh! V njem je daleč prekosila vse druge ptičje krmilce in krmil-ke. — Mene imajo ptički najrajši! se je često hvalila. In čemu bi se ne? Če se eden postavlja kot najboljši smu-kač, kdo drug kot najboljši sankač in tretji, ne vem, s čim vsem, zakaj bi se ona ne ponašala z ljubeznijo drobnih kiilatcev!
In sam Petko ji je, dokler sta bila še dobra, to prednost štel v veliko pohvalo. Neredko ji je" laskavo rekel: Kako bi te jaz ne imel rad, ko te celo
«
niuf ako se je deželni odbor prepričal, da Iz te pomoči (deželni odbor rabi neupravično besedo jamstvo) ne preti deželi nikakršna škoda. Ako torej deželni odbor uradno razglaša sklep deželnega zbora kranjskega z dne 18. februarja 1911 v tem zmislu, da je dežela Kranjska prevzela jamstvo za vse vloge, dosedanje in nove, pri »Ljudski posojilnici« v LJubljani, to s tem deželni odbor potvarja sklepe svoje vrhovne oblasti in vedoma zapeljuje vlagatelje »Ljudske posojilnice«, kateri mislijo in so v dobri veri, da jim bode vloge izplačala, naj se karkoli zgodi pri posojilnici, dežela Kranjska. Svota kredita do dveh milijonov kron ie le trenotna pomoč, ne jamstvo za vse vloge, in sicer trenotna pomoč tistim zadrugam, ki bi prišle v stiske. Ta kredit je le zagotovilo zadrugam, da vedo, kje dobe kaj pomoči v prvi stiski.
Ravnateljstvo »Ljudske posojilnice« v Ljubljani ve, da je ta posojilnica zadruga z neomejeno zavezo in da za njo jamčijo le njeni člani. Ker pa to ravnateljstvo javno in uradno razglaša, da so vloge pri »Ljudski posojilnici« pod deželno garancijo, to ravnateljstvo »Ljudske posojilnice« potvarja sklep deželnega zbora kranjskega z dne 18. februarja 1911, točka VI., in s tem vedoma zapeljuje vlagatelje »Ljudske posojilnice«.
»Slovenec« je takisto vedoma zabredel v zmoto. On trdi in razglaša, da nudi »Ljudska posojilnica« svojim vlagateljem poroštvo, kakor noben drug zavod na Kranjskem (zakaj ne v celi Evropi?), ker je pod deželno garancijo. Ker to trdi »Slovenec« v svojem odgovornem delu lista, zapeljuje tudi on vedoma tiste, ki imajo svoje prihranke vložene pri : Ljudski posojilnici«. Po zadružnem zakonu z dne 9. aprila 1873, d. z. št. 70, jamčijo le člani za vse obveznosti in nihče drugi. Dežela Kranjska bi jamčila le tedaj, ako bi ona sama bila članica »Ljudske posojilnice-, kar pa ona ni. Ako n. pr. »Ljudska posojilnica* propade in pride v konkurz, ne bode dežela Kranjska imela nobene obveznosti, ker ona ne jamči, ali ona bo lahko dala podporo, denarno pomoč, a to bo vedno le pomoč, a ne jamstvo.
Odbor »Ljudske posojilnice« razglaša v »Slovencu , da obstoji deželni garancijski zaklad in da je -Ljudska posojilnica v ta zaklad položila 100.000 kron in si s tem pridobila deželno garancijo. Čudovit je ta zaklad, porodil se je kar čez noč iz nič, pričaral ga je čudotvoren odbor : Ljudske posojilnice <. Ali manipulacija je bila zelo neradna. Iz blagajnice »Ljudske posojilnice.' so vzeli gospodje 100.000 K in so ta denar prenesli v blagajno deželnega odbora kranjskega in so potem patetično rekli: Teh 100.000 kron tvori deželni garancijski zaklad in s to svoto — 100.000 kron — jamči dežela Kranjska za vse vloge pri »Ljudski posojilnici«. Jamči za vseh 22 milijonov kron! Saj teh 100.000 kron ni imovina dežele Kranjske. To je vendar imovina »Ljudske posojilnice-'. Svetovali bi vsem posojilnicam na Kranjskem, naj nekoliko stotakov polože v deželni garancijski zaklad, da si s tem pridobe deželno garancijo za vse vloge. Dežela Kranjska bo postala zavarovalnica proti konkur-zom članic »Zadružne Zveze«. Vse je le humbug. da ne rabimo ostrejše besede, ker se dejstvo nič ne izpremeni, ali tistih 100.000 kron leži ob Miklošičevi cesti ali ob Gosposki ulici. Dežela Kranjska sama ni v ta brez-
ptički tako radi imaio? Veš, na tistega drznega vrabčka, ki ti iz ust zob-lje, sem pa malodane ljubosumen.
Tako je govoril, in da bi ga vrabček ne izpodrinil, jo je še bolj ljubil.
Potemtakem se je samo treba dobro zamisliti v njegovo zaljubljeno dušo, pa je takoj jasno, kako hudo ga je bolelo, da je tista pritepenka šansonetka napravila konec njegovemu raju. Uprav maščevalcu je postal v tej svoji boli, in ker se nad Nandi-no ni mogel maščevati, ki je bila tedaj s svojimi gosiimi in razgaljenim hrbtom že bogve kje čez hribe in doline, je sklenil se osvetiti nad Netko, ker na vseh koncev koncu je bila vendarle ona kriva njegove nesreče.
Za predmet osvete si je pa izbral njen renomej kot ptičja krmilka. Upravičeno je namreč menil, da jo, če se mu namera posreči, hudo v živo zadene; nadalje pa je sklepal, da se s tern nikomur razen njej ne zameri kamoli da bi si nakopal kako sod-nijsko ali policijsko sitnost na glavo, kar bi bilo pri drugovrstni osveti vsekakor mogoče. mt . '
Pričel je pa tako-le: Vsako jutro, bilo v snegu, bilo v dežu. je šel v tivolski park na izprehod, m sicer zarana, da je tako Netko prehitel, ki se itak ni rada zgodaj izkopavala iz pernic. Prišedši ie jel pa na najpn-lizljivejši način vabiti ptiSke. Z vztrajnostjo, ki je njegovega namena btfa vsekako vredna, jim le žviž-
pomembni zaklad dala niti vinarja, ker bo »Ljudska posojilnica« svoje-časno ali kadar hoče teh meglenih 100.000 kron zopet od dežele oaza]
debilu.
Vprašati se moramo, kateri notranji nagibi so napotili deželni odbor vojvodine Kranjske, da je planil po takih nedopustnih in nemoralnih reklamnih sredstvih. Zakaj se deželni odbor ni zadovoljil s kreditom, ki ga je tako velikodušno dobil od deželnega zbora kranjskega? Zakaj ni odkritosrčno rekel in priznal: Ve, posojilnice, katere tare stiska, oglašajte se pri meni, jaz imam na razpolago svoto do dveh milijonov kron, da pomagam tistim, ki so pomoči potrebne. To bi bila poštena beseda, ne pa ljudstvo zavajati z deželno garancijo! Nihče ne gleda rad Črne slike, toda istina je, da je lep del onih 150 milijonov kron, ki jih upravljajo naše zadruge pod vodstvom zadružnih zvez, tako zabit v nedopustne špekulacije, da ta velikanski kapital nima danes nobene gibčnosti, nobene cirkulacije! Različni zadružni funkcionarji dobijo stotine in stotine tisoč kredita, da špekulirajo s tujim premoženjem! To je tudi »Zadružno Zvezo« v Ljubljani dovedlo do salto mortale, da je predsednik najmočnejše članice vzel prosjaško palico v roke in zahteval od deželnega zbora kranjskega, naj vsaj za prvo silo vrže dva milijona kron v prazne zadružne blagajnice. Došlo je dovoljenje, in čim je došlo, romal je denar v posojilnice. Fran plem. Šuklje poroča v svoji brošuri (Deželni zbor kranjski in deželne finance 1912), da je bilo elociranih dne 31. decembra leta 1911.:
1. ) pri »Ljudski posojilnici« 1.252.405 kron 31 v,
2. ) pri »Zadružni Zvezi« 373.339 kron.
3. ) pri »Vzajemnem podpornem društvu« 323.762 kron 77 vinarjev; — skupaj 1,949.507 K 08 vin.
Deželni odbor je porabil malone ves kredit, ki mu ga je dovolil deželni zbor kranjski v seji dne 18. februarja 1911, iz tega pa, kako ie porabil denar, vidimo, da je deželni odbor priskočil na pomoč »Ljudski posojilnici«, »Zadružni Zvezi« In »Vzajemnemu podpornemu društvu«, pomagal jim je v stiski, kar je eklatan-ten dokaz, da dežela Kranjska s to svoio do dveh milijonov kron ne jamči za vloge, ampak jih daje kot trenotno denarno pomoč. Vidimo oa tudi, da so omenjene tri zadruge bile prve in najbolj potrebne hitre pomoči. Ako bi izdane svote bile jamčevina za vloge, morale bi ostati nedo-taknene in reservirane le za eventualne izgube posojilnice, torej v namen poroštva, da vlagatelji ne trpe škode.
Največ krize je v zadiugah samih. Svarilen vzgled bi nam morala biti usoda koroških, rusinskih in romunskih posojilnic, dalje »Osrednje kreditne banket ogrskih denarnih zavodov, kakor tudi ^.Glavne posojilnice«. Vse so trpele radi požrešne špekulacije in radi tega, ker nekateri funkcijonarji hočejo obogateti na račun posojilnic. Ali ni abotno, da ka-tehet, ki nima niti vinarja svojega premoženja, kupuje in prodaja graščine in veleposestva! Prepovejte zadrugarjem špekulacijo, preučite jih, naj stremijo le po vzvišenem cilju, ki jim ga predpisuje zadružni zakon, naj zadruge pomagajo le pomoči vrednemu zadrugarju. Naivečja nesreča je za zadruge, da se smatrajo za hranilnice in da si s to reklamo
gal ficifuj, ficifuj! pa klical lok, iok! dokler jih ni privabil v svojo bližino. Nato jim je pa natrosil najslastnejše piče, oslajenih pignolov, in sicer najprej na tla in pa na drevje. In to je ponavljal zaporedoma več dni.
Ko je pa drobne živalce dodobra privadil, da so se, kadar so slišale njegov lok! in ficifuj!, od vseh strani zgrinjaje nadeni, tedaj jim pa pignolov ni več metal na tla, ampak ponujal jim jih je na dlani, na klobu-kovem oglavju in ramah. Živalce so sicer nekaj časa nezaupno oprezale čakajoč, da jim jih natrosi na stezo: ko pa tega ni storil, pač vedno milejše in milejše žvižgal ficifuj, ficifuj! in klical lok, lok! so se najprej opogumili lačni vrabci in mu začeli pi-gnole z dlani pobirati; njim so pa kmalu sledili ščinkavci, sinički in kosi, in ker vsi niso imeli prostora na dlani, so mu sedali na rame in klobu-kovo oglavje.
Ej to je bil Petko vesel, kadar so po njem ptički skakali! Sicer so se mu zavistneži in hudomušneži rogali trdeč, da je podoben črvivemu štoru, po katerem plezajo pisani detli, ali sveti Jederti mučenici, ki po njej lazijo miši. Toda kai za to? Samemu sebi se je zdel pa le silno imeniten!
Seve ta njegov, bi rekli, ptičji usneh ni smel ostati neznan širšemu občinstvu, najmanj pa Vogrinovi Netki. Zato ie prinesel list Ljudska prosveta sledečo, od Petka samega spisano novico: »Naša ceniena so-meščanka  gospodična  Netka Vo-
množijo število vlagateljev. Posojilnice so važna gospodarska naprava, ali ne smele bi prestopati mej svojega področja.
Denarne razmere se do lanskega leta niso poboljšale in zato se je deželni zbor kranski bavil z zadružništvom zopet v seji dne 24. julija 1912. Deželni poročevalec je poudarjal, da kriza še traja in da je ljudstvu treba vcepiti zaupanje v zadruge. To pa se lahko zgodi, ako deželni odbor izvrši revizije pri zadrugah in da pove prebivalstvu, da so ti zavodi zdravi in zaupanja vredni. V to svrho je dr. Lampe na omenjeni seji predlagal in dežeini zbor kranjski je sklenil:
1. ) Deželnemu odboru se naroča, da posveča največjo pozornost obrambi ugleda in zaupanja zdravega zadružništva v deželi.
2. ) Zlasti se deželnemu odboru naroča, da naj po potrebi izda okrožnico na vsa županstva in jim ukaže pismeno razglasilo v občini.
3. ) Točka VI., sklep deželnega zbora z dne 18. februarja 1911 o pospeševanju zadružništva se spremeni tako, da pooblastilo deželnega odbora, priskočiti kranjskim zadrugam na pomoč s prevzetjem deželnega jamstva, ni omejeno glede svote, ako se deželni odbor prepriča, da iz prevzetega jamstva ne preti deželi nobena škoda.
Iz teh sklepov vidimo, da je deželni odbor dobil pooblastilo, da sme svoto do 2 milij. kron, določeno na seji dne 18. februarja 1911, prekoračiti, kako daleč pa sme prekoračiti, ni ustanovljeno. Deželni odbor je dobil proste roke. Ustanovljeno pa ni bilo ni prej ni zdaj, da je dežela Kranjska prevzela jamstvo za kate-rosibodi zadrugo.
Koncem lanskega leta pa so sc deželnemu poročevalcu odprle oči, da je spoznal, da je poprej širil krive nauke. Ni se več skliceval na deželno jamstvo. Bilo je to ob vojni krizi. Ljudje so se bali vojske m so nastali navali pri vseh denarnih zavodih. Takrat je deželni odbor izdal okrožnico na v^sa županstva vojvodine Kranjske (dne 27. novembra 1912), in v tej okrožnici se trdi doslovno: da je kranjski deželni zbor s posebnim sklepom posojilništvo postavil pod varstvo dežele, ki s posebnim uradom skrbi za to, da se poslovanje vsega podrejenega mu zavezništva vrši v popolnem redu. Tu se torej le potrjuje, da obstoji deželni zadružni urad, da ima ta urad revizorje, ki pregledujejo posojilnice. To in nič več.* Deželni odbor torej skrbi za revizije, deželna Kranjska pa kot taka ne jamči za vloge pri nobeni posojilnici.
Sklepi deželnega zbora kranjskega govore jasno:
1. ) da se vseučiliški zaklad 700 tisoč kron izroči »Zadružni Zvezi« kot brezobrestno posojilo;
2. ) da dežela Kranjska prevzame jamstvo do dveh milijonov kron in da se sme ta svota prekoračiti, ako se deželni odbor prepriča, da iz tega jamstva ne preti deželi nikaršna škoda. To je denarna pomoč, katera naj pospešuje zadružno organizacijo ob krizah, nikdar pa to ni jamstvo za vloge zadružne organizacija. Ves vseučiliški zaklad 700.000 kron je porabila »Zadružna Zveza« v to, da je svoji organizaciji pomagala v stiski, neomejen kredit pa ie ustanovljen takisto za pospeševanje zadružne organizacije, nikakor pa ta kredit ni jamstvo za eventualne izgube zadružne organizacije. Deželni odbor pa sam kot tak, ako nima posebnega
grin je dobila vrednega tekmeca v ljubezni naših krilatcev. Kakor se je Prosvetni urednik na lastne oči prepričal, si je gospod Petko Šavs vedel pridobiti toliko zaupanje ptičev, da se ga prav nič ne boje: Sedajo mu na dlani, glavo in rame. Iskreno čestitamo častitemu ljubitelju živali na tem uspehu.«
To se je Netka jezila, ko je čitala to notico! Vogrinova hišna je okrog pripovedovala, da gospodična še nikoli ni bila tako sitna, jezava in zadirljiva, kakor tistega dne, ko je to brala. Sicer pa kako bi ne bila? Zakaj čim bolj so rasle ptičje simpatije za Šavsa, tem vidneje so pojemale za Netko. Naravno! Ker so se živalce že pri Savsu, ki je redno ranejše prihajal v park nego ona, dovolj nazo-bale, niso imele potrebe iskati zobi še pri Netki. Tako se je zgodilo, da so se fi sčasoma vse izneverile, iz-vzemši onega krotkega vrabčka, ki ji je jemal zrnje iz ust. Ta ptiček ji je ostal tudi še nadalje veren in zvest, kakor da bi vedel, da so Netki-na bonbončkov vajena usta pač,dokaj sladkeiša mimo Petkovih, od zo-prnecra tobačnega dima okajenih.
Tako torej ji je ta vrabček ostal še zananrej ne samo v tolažbo, temveč takisto v upravičen ponos. Zato Je poskrbela, da je prinesla Prosveta kot odgovor na omenjeni Šavsov dopis to-le pikro notico: »*!aj si kdo še toliko prizadeva, si pridobiti Zaupljivih drobnih krilatcev, s tem, da bi mu iz ust zrna jemali, se vendar ne
pooblastila, ni upravičen ustanavljati jamstva, s katerim se obremenjuje dežela.__
Hopedbeni list za Šolstvo v vojvodini Štajerski.
'Urejevan v c. kr. štajerskem deželnem šolskem svetu.)
C. kr. deželni šolski svet vojvodine Štajerske »se je našel poklicanega«, da je pričel z novim letom izdajati vsem podrejenim oblastvom svoj »Naredbeni list«, katerega so do sedaj zagledali luč sveta 4 »komadić. Štajersko slovensko Časopisje obeh strank je nastopilo precej ostro proti temu listu in sicer iz dveh glavnih vzrokov. Prvič je to nedopusten in nepostaven atentat na že itak skromne dohodke naših krajnih šolskih svetov, katere hoče c. k. dežeinr šolski svet neupravičeno prisiliti, da sprejemajo in tudi plačajo in sicer drago plačajo »Naredbeni list«. Nemci plačajo za enojezični list 5 K. Slovenci pa za dvojezičnega 7 K. Drugič pa se je povsem upravičeno poudarjalo, kakšne gorostasne napake v slovniškem oziru prinaša ta list. Zato ne bode odveč, da tudi širša javnost izve pri nas in drugod, kako srečni smo štajerski Slovenci in kako krasno skrbi najvišja šolska oblast v deželi za razvoj našega jezika.
Poudarjamo, da bi bil »Naredbeni list« c. kr. deželnega šolskega sveta umesten ter bi lahko zdatno olajšal uradovanie nižiim oblastvom, ako bi bil tak, kakor bi moral biti in ka-koršen bi tudi lahko bil. Seveda bi ga moral izdajati c. kr. dež. šol. svet brezplačno, saj dobiva od države letni pavšal v ta namen, da priobčuje potrebne odredbe in ukaze. Nedopustno pa je, da se zahteva zanj naročnina in še bolj krivično, da morajo Slovenci list plačati dražje ne^o Nemci. Če Nemci dobivajo enoie/ič-ni list, zakaj bi ga ne prejemali Slovenci samo slovenskega; ali pa naj bi se izdajal tudi Nemcem v obeh deželnih jezikih! Zakaj bi morali Slovenci dražje plačevati ravno zato, ker so Slovenci? Torei tudi pri plačilu imajo za nas dvorno mero v Gradcu, kakor povsod; seveda v našo škodo in Nemcem v korist.
Potem na list sam na sebi, ka-koršen je. Kaj nas neki brigajo razna prazna mesta na šolah v nemškem delu dežele? Izmed Slovencev itak nihČe ne prosi. Če tudi je po svojih študijah upravičen. Saj ne dobi mesta na nemški šoli, ker ie — Slovenec, Nam je pa vseeno ali dobi učno mesto na nemški šoli Kager ali Kahler. Zase in za svoje bližnje nemške sosede med nami pa itak zvemo še vedno pravočasno iz domačih listov. Pravih odredb in ukazov pa itak ni v listu, vsaj takih ne, ki bi bile umestne za naše šole in razmere. Rajši Došiljajo prazne strani lista, kakor kaže zadnia številka.
Pa Jezik v listu!! Slovenskega jezika gotovo še ni nihče tako mr-cvaril od Pohlinovih časov sem, kakor ga mrcvari c. kr. dež. šolski svet štaierski. To je pravi pravcati škandal! Do sedai je zavzemal prvo me-5to v tem oziru zloglasni »Štajerc«. Naredbeni list c. kr. šolske oblasti pa ga daleč prekaša. Človek bi se od srca nasmejal slovniškim kozlom v c. kr. »Narcdhenem listu«, ko bi ne bilo tako žalostno. V prvi številki sem naštel nad 70 (sedemdeset) takih
more nihče drug ponašati, nego dra-žestna gospodična Netka Vogrinova. V ljubezni ptičkov je vsekako ona dosegla rekord.«
Ta notica je spet Šavsa hudo zbodla; in ne le zbog tega, ker spričo svojih rsastih brk res ni mogel nobenega ptička privabiti, da bi mu iz ust zobal, ampak mnogo bolj, ker se je v njegovem srcu pojavilo žgoče ljubosumje — neverjetno in smešno, pa vendar resnično! ljubosumje na vrabčka. Pogosto se mu je zdelo, da vidi v duhu, kako Netka svoja rdeča usteca proži drobnemu ptičku, nakar krilati zaljubljenček koketno prifrfo-ta in se jih nežno dotakne. Budnemu in spečemu se je ta prizor vsiljeval, srce mu je pa kipelo paiečega hrepenenja.
Enkrat se mu je celo sanjalo, da se je sam izpiemenil v rjavega vrabčka in se, zrnca pobirajoč, ma-ličil okrog Netkinih ust. Oj, kako je bilo to zobanje sladko! Tako, da je še dolgo potem, ko se je zbudil, čutil sladkoto v ustih.
Sreča zanj in nesreča zanjo — ali pa sreča, kakor se vzame — da se je skoro nato približal dan svetega Gregorila, ko se, kakor znano, ptički ženijo. Tedaj si je vzel družico tudi naš vrabček, in ker je odslej imel dela čez glavico, hrane pa tudi drugle dovolj, ga ni bilo več videti v tivolskem parku.
Netka, po sebi sodeč. Je mislila, da mu je mlada vrabuljca prepovedala, se smukati okoli kateregakoli
napak, katerih bi ne napravil nobeden učenec ljudske šole. Take kozle morejo streljati samo v Gradcu! In drugi »komadi« niso dosti boljši. V vsaki številki »najde c. kr. dež. šolski svet poklicati v spominu«. V zadnji številki je priobčeno med drugim tudi tale cvet slovniške modrosti: »Od sedaj naprej ločeni šolski poslopji istotam (namreč v Gostingu) boste imeli peljati naslov »Cesar Franc Josipova deška šola« itd. Naštel bi lahko več primer, a upam. da jih bodo priobčevali slovenski časniki ljudstvu za zabavo in kot svarilo, kakšen ne cme biti slovenski jezik. Zadostuje naj to le: Slovenski prevod je dobeseden iz nemščine ter ima v istem redu ravno toliko besed, kakor nemy>i tekst. Kakšna kolobo-cija nastane pri tem, si lahko mislimo! In take odloke naj potem razume naš človek! Saj lahko desetkrat prebere vsak naohražen Slovenec samo slovensko besedilo, na bode moral nazadnje le še nemško prebrati, da bode razumel, kaj hoče povedati visoki c. kr. dež. šol. svet. Iz tega ozira je gotovo potreben dvojezičen list za Slovence.
Kdo je odgovoren za slovensko besedilo »Naredbenega lista?« Drugi menda ne, kakor dež. šol. nadzornik svetnik Peter Končnik. Če mu je ostalo še kaj jezikovnega čuta iz onih časov, ko je še sam sestavljal slovenske slovnice in berila, mu svetujemo, da enkrat prebere to skrpucalo sam za-se. Samo preje naj napravi oporoko, ker jamčimo mu lahko, da ga zadene — kap.
Merodajne kroge pa poživljamo, da napravijo čimpreje konec temu nečuvenemu atentatu na naše žepe in na naš jezik. Če se med nami samimi ne sproži temeljita in uspešna akcija proti temu. bode c. kr. dež. šol. svet še nadalje kvaril nam jezikovni čut do naše materinščine ter ga bode naše ljudstvo za to še plačevalo po vrhu za to dobro delo. Take sramota pa ne moremo prenašati.
OborožeuonjB y Hngliil, Fron-ciji m Nemčiji.
Po novem vojnem zakonu se naj nemška armada pomnoži do leta 1914. za 90.000 mož, tako da se bo število armade zvišalo na 800.000 mož. Pri tem se vpošteva 62.000 mož vojne mornarice in kolonialna armade. Toda ta ogromna pomnožitev armade nemškim vojaškim krogom Še ne zadošča. Kakor poročajo iz Bero-lina, se širijo v državnem zboru vesti, da novi vojni zakon, ki ga hočejo v najkrajšem predložiti, še ni popolnoma gotov in da ga gotovi mero-dajni krogi nameravajo še razširiti. Vojaški krogi baje žele, da bi bila dvoletna vojaška služba za infente-rijo znižana za 6 mesecev in da bi rekrute vpoklicevali deloma v oktobru, deloma v aprilu. To se more uvesti brez vsakega strahu, kajti lani meseca oktobra so se vojaki z ozi-rom na resno mednarodno situacijo hitro izvežbali. Če bi vojaška služba trajala poldrugo leto in se vpoklice-vala polovica kontingenta mesecu aprila, druga polovica pa meseca oktobra, tedaj bi se moglo pod orožje poklicati mnogo večje število mož in bi se pri odpuščanju posameznih razredov ne zmanjšalo stanje nekaterih polkov čestokrat za 50%. Človeškega materiala je dovolj, kajti več nego 90.000 rekrutov se   na   leto ne
drugega ženskega bitja razen okoli nje same. In tedaj je v svojem po ljubezni koprnečem, sedaj pa še vrabčkove ljubavi oropanem srcu čutila neznansko praznino, ki o njej ni vedela, kako bi jo zapazila. — Zdaj šele razumem, je natihem zdiho-vala, kaj je oni grozni horror vacui, pred katerim se tresejo vsa bitja na svetu! Oh in da bi se jaz ne, ženska slabotna!
Njeno stanje je bilo več ko neznosno in uvidela je, da mu je treba napraviti konec kakorkoliže, tako ali tako. Ker pa nezvestega vrabčka ni vedela, kje bi iskala in kako spet privabila, med tem ko je bila glede Šavsa v dosti ugodnejšem položaju, zato ji ni preostajalo drugega nego temu sporočili, da mu je odpustila. Šavs je bil pa, kakor sn?o videli, tudi v takem srčnem razpoloženju, da mu ni bilo treba prsta ponuditi, pa je že zgrabil za celo roko. In tako je med njima vnovič nastalo ono srečno zaročno razmerje, kakor je bilo, preden ga je šansonetka Nandina razdrla s svojo zahrbtno nagoto.
Iz hvaležnosti, da se mu je osveta tako dobro obnesla, je Šavs pa še zanaprej pridno krmil ptičke v tivolskem parku: da, zaobljubil se je celo, da jih bo krmil takisto potem, ko mu bo kot možu zakoncu treba hraniti tudi slinaste kijunčke iz domačega gnezda.
44 Star
slovenski mnop.
Stran S«
uvrščava zaradi pomanjkanja kredita v proračunu.
Ti nemški načrti povzročalo seveda veliko razburjenje v deželah trozveze in splošno prevlada mnenje, da je Nemčija vsled tega še bolj poostrila mednarodno situacijo, ki je že itak tako nevarna.
V Franciji je to oboroženje ž* dobilo odmev. In kakor smo že poročali, bodo še do velike noči predložili parlamentu osnovo novega vojnega zakona, ki bo zahtevala za armado 500 do 600 milijonov frankov. Francoska vojna uprava hoče nadomestiti pomanjkanje človeškega materiala na drug način. Nekateri predlagajo, naj se uvede zopet triletna vojaška služba oziroma 30 mesečna. S tem se bo stanje francoskih polkov v mirnem času zopet zvišalo. Obenem pa hočejo iz kolonij rekrutirati več vojakov. Nameravane reforme v topničarstvu naj pred vsem izravnajo nemško premoč v težkem topničarstvu poljske armade in v baterijah havbic. Vojna uprava sploh zasleduje tendenco doseči kolikor mogoče močno armado v miru, ki bi bila začetkom eventuelne vojne večja nego nemška, ter na ta način prehiteti nemško mobilizacijo.
Tudi v Angliji se nova razmno-žitev armade živahno komentira. Splošno pa prevladuje mnenje, da hoče Nemčija edinole zaradi tega nekoliko prenehati s pomorskim oboroževanjem, ker hoče okrepiti svojo armado na kopnem.
Interesantno pa je, kako profesor dr. Delbriick komentira to oboroževanje. Napram berolinskemu dopisniku pariškega lista »Petit Pajisien« 5e je namreč izjavil, da nemška vlada ne zasleduje ofenzivnih namenov, temveč da mora imeti močno armado, da se brani proti panslavistični nevarnosti. To mnenje je v vsej Nemčiji razširjeno. Delbriick je že pred dvema letoma, ko je bil predložen novi mornariški program, proti temu nastopil ter zahteval zvečanie arma-de na kopnem, ker ie bil — kakor pravi — trdno prepričan, da ne grozi Semčiji nevarnost od one strani ka-J.a, temveč od panslavistične eks-anzijske politike Rusije. Ta ima v miru več nego poldrag milijon voja-v; zvezana je s Francijo, ki razpo-■ iga v miru s 500.000 vojaki. Iz tega
• razvidno, v kako neprienem poio-aju se nahaja Nemčija. Nedvomno je uska vlada miroljubna, toda pansla-
vistično gibanje je zelo močno. Sleherni dan huiskajo panslavistični časopisi proti Nemčiji in Avstro-Ogr-ski, danes še bolj, ko rusko-avstrijski
dnošaji niso nikakor postali boljši in
o vse kaže, da carjev odgovor ni bil preveč prijazen.   Nemčija mora biti
nradi tega oprezna, če hoče priti s :ega položaja.
Na vsak način .se mora postaviti na stran svojega zaveznika. Usoda
lemČije je zvezana z usodo Avstrije. Poraz podonavske monarhij j bi imel
v preračunljive posledice za Nemčijo
n zdaj tem bolj, ko gre balkanska vojna proti koncu. Srbija se je povedala in s pomočjo Rusije  je ruska
^redstraža proti Avstro-Ogrski. i ,'^tale balkanske države razen Ro-
* unije so tudi več ali manj neprijaz ie proti Avstro-Ogrski. Avstro-Ogr-
i bo vsled tega prisiljena bojevati proti vsem tera državam. In iz te-.je razvidno da je ojačenje nemške rmade neobhodno potrebno. — Pro-r Delbriick seveda noče priznati, da rabi Nemčija svojo armado pred 5em v ofenzivne svrbe   in   da je panslavizem« le izgovor.
Vojna na Balkanu.
Romunska sprejela posredovanje velesil.
V včerajšnem ministrskem svetu je sporočil ministrski predsednik Majorescu, da so velesile ponudile Romunski svoje posredovanje. Ma-iorescu se je toplo zavzemal za predlog velesil.
Poljedelski minister Filipescu je izrazil mnenje, da bi bilo bolje, če bi Romunska brez posredovanja velesil dosegla direktno od Bolgar* -ke odločitev glede romunskih želja. Na prigovarjanje drugih ministrov, pa se je uklonil večini kabineta. Kabinet je sprejel posredovalni predlog velesil s hvaležnostjo ob enem pa izrazil željo, da bi se to posredovanje izvršilo v najkrajšem času.
Jutri se sestane nov ministrski svet. kateremu bo predložil ministrski predsednik odgovor vlade na posredovalni predlog velesil.
Če se bo zadeva sedaj izroč'la Konferenci veleposlanikov, je popolnoma gotovo, da se bo rešitev spora še močno zavlekla. Najbrže pa se sestavi posebno razsodišče o katerega •».•stavi pa se danes ob tej uri še ne tla ničesar definitivnega določiti. Oblike za tako razsodišče so zelo različne. Najbolj enostavno bi pač bilo. da se zadeva izroči razsodišču v Haagu. Ker pa si hoče zavarovati vsaka država kolikor mogoče mno-
go upanja, da zmaga, je skoro brez-dvomno, da bosta zahtevali Bolgarska in Romunska drugačno razsodišče.
Vsekakor pa je treba konstatirati, da se je vsled privolitve Romunske v razsodišče mednarodni položaj znatno izboljšal in da je upati, da se bo romunsko-bolgarski spor rešil mirnim potom.
Splošno zboljšanje položaja.
Berolinski poročevalec »Neue Freie Presse« poroča svojemu listu o položaju: Kakor izvem iz diploma-tičnih krogov, sta se Rusija in Av-stro-Ogrska v zadnjih dneh glede svojega stališča napram albanskemu vprašanju močno zbližali. Rusija je privolila v željo Avstro-Ogrske, da naj pripade Skader Albaniji, Av-stro-Ogrska pa je privolila v ruske želje glede nekaterih mest severne Albanije, ki jih zahteva Rusija za Srbijo. Posameznosti glede tega sporazuma sicer še niso znane in tudi niso še določene. O teh posameznostih se vrše še pogajanja in najbrže so ravno ta pogajanja vzrok, da se je včerajšna konferenca veleposlanikov v Londonu preložila. V berolin-skih diplomatičnih krogih prevladuje mnenje, da se je situacija v zadnjih dnevih znatno izboljšala. Tudi upanje, da se reši bolgarsko-romunski spor mirnim potom, je izdatno pospešilo izboljšanje situacije.
Z druge strani, in sicer iz Bel-grada, pa poročajo, da se je baje an-eleški poskus posredovati zaradi Skadra in zaradi albanskih mest, ki so jih zasedli Srbi, popolnoma ponesrečil, ker Rusija na noben način noče popustiti v življenskih interesih Srbije in Črne gore.
Pri Čataldži.
Kakor smo že včeraj poročali, je zadnje mesto, ki je imajo Turki zasedeno na evropski obali Marmar-skega morja, Bogados, komaj 15 km Južnozahodno od Čataldže. Griči nasproti Bogadosu in komaj 10 km od Bogadosa oddaljeno mesto Silivri pa so zasedeni od močnih bolgarskih oddelkov. Mesto Bogados je le slabo zasedeno od turških Čet, zato pa so vrhovi Arap močno zasedeni.
Ob tej črti so prenehali sedaj vsi boji. V Čataldži sami baje od torka zopet poslujejo turške oblasti, kakšno pa je to poslovanje, je razvidno iz brzojavke, ki jo je poslal grški metropolit v Sofijo. Turki so namreč, ko so zopet brez boja zasedli Ča-taldžo, ki so jo Bolgari zapustili, spustili vso svojo jezo nad krščanskim prebivalstvom. Večina prebivalstva je pobegnila.
Iz Carigrada poročajo, da padajo ob celi bojni črti pri Čataldži samo posamezni :>treli in da obe vojski skoraj nikjer niso v dotiki druga z drugo. Za prihodnje dni v Carigradu tudi ne pričakujejo pri Čataldži nobenega pravega boja, ker baje Bolgari ne mislijo na ofenzivo.
Slika iz Eros gore.
Včeraj so tam grmeli topovi, poslušali smo jih, gledali smo jih. Bilo je tam mnogo bolesti, mnogo ^ada in gorja; slišalo se je škripanje z zobmi; bije se zadnji boj, ki se je pričel pred petsto leti; to je refren krvave zgodovine naroda srbskega, na Marici započete, na Bojani završene,
Z napetostjo se čaka, da zagrmi zadnji top, da poči poslednja puška, da se zablešči zadnji nož in da pade Skader.
A narod?!
Kot očarano občinstvo po muzejih in umetniških razstavah stoji molče, da se divi mojstrskemu delu svojih vitezov, pred spomenikom zgodovine, ki se imenuje — Svoboda.
Evo danes dragocenih dokazov tega velikega dela. Nedelja je. Toda mesto praznične obleke — zlatega oprsnika in baržunastega plašča, sključeni starci in jata črnih lastavic — mater.
Ti nam povedo, koliki so napori njihovih sinov, ti čutijo včerajšne boli in mi sedaj s spoštovanjem razumemo njihovo delo — Svobodo.
Vse ulic« so polne črnih žena, ki plakajo in tožijo ob pogrebu.
Toda ne zbirajo se pred eno hišo, marveč hite od hiše do hiše, tožijo, plakajo . . . Največ se jih zbira ob vhodu v mesto pri mostu kneginje Milene, preko katerega prihajajo novi ranjenci.
Prvi že prihajajo ... na vozovih, v kočijah in avtomobilih, a za. njimi hite črne žene, če bi morda ne spoznale koga izmed svojih.
Tako se pred bolnicami zbere celo mravljišče . . . »Srečne ti rane! . . . Srečno vain bilo!* čujejo se pozdravi z vseh strani, a vrsta ranjencev se pomiče skozi vrata v bolnico.
Pristopi starec in zakliče: »Počakaj, sin moj, srečne ti rane, a meni daj puško!«
Na obeh rokah ranjen je vojnik imel puško obešeno preko plcč; s pleč mu jo sedaj vzame oče, a ranjenec se nasmehne in stopa dalje, oče pa se vrne na bojišče, da nadaljuje tam, kjer je prenehal sin.
Izvedelo se je že, kdo U padel, kdo je bil »samo« ranjen, k<jo se je vrnil in kdaj bodo prispeli drjigi.
Nesrečni stric Vujan, tuji on je slišal... f
»Kako je, stric Vujan?« jja vpraša gospod Radović.
»Hvala bogu dobro, še nikdar boljše!«
Te besede so presenetile gospoda. Radovića, ker je vedel da sta stricu Vujanu padla dva sina.
»Sedaj nimam nobenih skrbi,« je nadaljeval starec. »Dokler mi je bil še živ Miladin, sem bil v skrbeh in žalosten, slušajoč svojo čeno, kako oplakuje ono dvojico. Sedaj sem brez skrbi, ker je ne bom več poslušal. Pa z bogom; nadejam se, da se bomo s sinovi še videli, zato grem tjakaj . . .«
Kakor kamen je ta oče! Imel je tri sine. Dva sta padla ž$ pred tremi meseci na Dečiću, a sedaj tretji na Bardanjolu. Miladina je imel najraje. Ko je pred petimi leti odšej^v Ameriko, sta se z očetom sprlj. i udi sedaj, ko se je od tamkaj vrnil, ni prišel domov. Bil je na potu, da poseti starše, v Podgorici pa je izvedel, da sta mu padla oba brata, zato je tudi on raje krenil pod Skader, kakor domov.
Popoldne se je stric Vujan oblekel praznično: obul je nove opanke, napolnil je torbico in vrgel puško preko rame ter odšel tfa preko mosta — k sinu, da se nikoli več ne loči od njega , . .
V vojni težko oboleli vojak je izdihnil v bolnici, a se je nadejal, da se še vrne nazaj v boj.
Danes ga majka popelje domov mrtvega. Tu bo ji bliže na tem in na onem svetu; ko bo umrla, polože jo kraj njega. Ni mu mogla preskrbeti svečanega pogreba . . .
Krsta in križ »Rdečega križa«, to so še zadnji vojaški znaki, ki mu pripadajo.
Sama mati sedi na vozu kraj njeera, z izmučeno roko drži križ in poslednji pot se rargovarja s sinom: Kako ga je skrbno odgojila, kako ie stavila vanj vse svoje nade.
Iz bližnjih hiš. mimo katerih se pomiče mrtvaški voz, hite žene in dekleta, da izkažejo zadnjo čast junaku, da prelijejo zanj solzo žalostin-ko . . .
Čuje se samo še tihi topot izmučenih konj, pridušeni zvoki maternih tožba.
»Gorje menu nesrečnici, ki bom žalostna na veke! Gorje, sin moj. mo;e unanje in moja nada. zatvoru* si seda* hišo in pojrasil zadnji ogenj na ognjišču!«
Nesrečna mati! Ko ji je padel mož v zadnjem boju na Nikšiču, ostala je sama z edmcem svojim sinom. Sedaj ie sama, čisto sama. Domovina, velike so žrtve za te! _ --Srp. R.<:
Štajersko.
Iz politične službe na Spodnjem Štajerskem. Prestavljeni so: okrajni komisar dr. Artur Hofmann iz Celja v Ptuj, okrajni komisar dr. Luka WoIte iz Ptuja v Celje, namestniški koncipist dr. Alfonz Wessely iz Slo-venjgradca v Celje, namestniški koncipist dr. Edmund Koschatzkv in namestniški koneeptni praktikant dr. Otmar Pirkmajer iz Gradca v Slo-venjgradec.
Iz Zidanega mosta poročajo: Pred neka tedni je odpeljala tropa 15 ciganov iz litijske okolice dve leti staro Angejo Knez. Sedaj so del teh potepuhov na Zidanem mostu prijeli in zaprli.
Slovensko gledališče v Celju. V nedeUo, dne 23. t. m., vprizori dramatično društvo v celjskem Narodnem domn znamenito francosko igro: >Rdeči talar« (La robe rouge). Opozarjamo na to, da je ta igra dosegla po vsem svetu najlepši uspeh. Začetek točno ob pol 8. uri. Predprodaja vstopnic je v Zvezni trgovini.
Dijaški kuhinji v Celju je poslal gosp. Ernest Vargazon, pristav Južne železnice, 18 K, ki jih je nabral o priliki občnega zbora zidanmoške podružnice jugoslov. železničarjev v JuvanČsčevi gostilni na Zidanem mostu. Iskrena hvala!
Velik koncert »Narodne godbe« v Celju se vrši dne 2. svečana v velik] dvorani Narodnega doma. Nastopi zelo pomnožen orkester in mešan zbor, ki poje slavno dr. Schwa-bovo »Dobro jutro« s spremljeva-njem orkestra. Med drugim se vprizori prvič sploh predigra k drugemu dejanju dr. Ipavčeve operete »Princeza Vrtoglavka, krasno medigro iz P a r m o v e opere »Ksenija« in istega skladatelja novo »Balkansko koračnico«. Skladbi »Dobro lutro« in »Princeza Vrtoglavka« vodita gospoda skladatelja, dr. Ipavic in dr. Schwab sama. Dramatično društvo nam je obljubilo, da sodeluje z eno-dejanko. Ker se bo nudilo res nekaj
in ker je vstopnina Jako nizka (1 K za osebo pri vseh mizah), pričakujemo obilne udeležbe od blizu in daleč.
Iz Brežic. »Sokol« je priredil v sredo v mali dvorani Narodnega doma svoj društveni zabavni večer. Gg. Lesni Čar in Kune j od »Zveze narodnih društev« sta kazala in razlagala lepe skioptične slike o deželi in ljudeh v Srbiji m Bolgariji.
Šoštanj. Podpisani dr. Karel Pettritscheck, Rechtsanwait, je odprl svojo odvetniško pisarno v Šoštanju vštric tabaktrafike, takšna naznanila se razpošiljajo iz Šoštanja po celem sodnem okraju v tisočih izvodih »ča-stitim gospodom« kmetom, obrtnikom. Ne vemo sicer, če si je gospod Pettritscheck dobil dovoljenje od odvetniške zbornice, da si na ta način pridobi klijente (bomo tam še povprašali), naša stvar je le, da mu že danes obljubimo mnogo slovenskega zaslužka, ako postane zopet zaveden Slovenec in bo vse naše stvari v slovenskem jeziku reševal ter seveda tudi v slovenskem jeziku zastopal. Velja g. Pettritscheck?
Iz Kozjega. Nečloveška mati. Dne 17. januarja je porodila kmečka hči Marija Planine v Logu dva dečka. Eden je umrl drugi dan, drugi pa devet dni kasneje in sicer, kakor se je reklo, nagle smrti. Dečka so pokopali v Pilštaniu. Dne 15. februarja pa ie došla ovadba, da je Marija Planine s pomočjo svoje matere spravila otroka na drugi svet z milovo vodo. Sodnija je dala mrlička izkopati in preiskava je dognala, da sta bila oba dečka zdrava in da sta umrla nasilne smrti. Obe ženski so zaprli.
Iz Slovenske Bistrice. Posestnik Vincenc Fras se je zadnjo nedeljo vpijanil in obležal v jarku ob državni cesti, tam, kjer se odcepi cesta na Pragersko. Tam je našel Frasa krojač Tratnik in ukrenil, da ga je spravil posestnik Pole v svoje stanovanje. Prišla sta dva zdravnika in konstatirala, da je Fras napol zmrznil in da je silno pijan. Sledov kakega nasil-stva ni bilo opaziti. V ponedeljek je nesrečnež umrl, ne da bi bil prišel k zavesti.
Savinjska dolina. Po sedemdnevnem premišljevanju so se vodje klerikalne trdnjave Šmartno ob Pa-ki s podpisom več vinogradnikov brez vinogradov odrezali v »Straži« in »Slovencu«, da se ravno dr. Ver-stovšku ne moreio odrekati ne male zasluge za deželni vzorni vinograd v paških goricah. Pa bi nam naj ta ši-rokoustnež vendar raje takoj povedal, kakšne zasluge v resnici ima. Da mu pomagamo iz zadrege, mu povemo, da gre dr. Verstovšku edino ta zasluga, da je stvar, videč, da presega njegove slabe moči in talente lepo pustil na miru in je s tem vsaj kompromitiral ni. Neumnež trdi, da hočemo napraviti razdor in otežkočiti boj slovenske pravice proti nemški krivici, toda ljudje božji, ali spada dr. Verstovšek s svojim ro-bantenjem in udrihanjem na politično polje? Se vam ni smešno zdelo že njegovo kandidiranje od kaplani-je do mežnarije, njegovi programi zajčkov s hochcilindri itd. Bog mu odpusti vse neumnosti, pametni ljudje bi mu jih ne mogli. Ali vzemimo dr. Janeza Benkoviča. Je - Ii celo svoje življenje za Slovence vsaj eno pogruntal, ki bi ne bila neumna, ra-zun vsakoletnih tričetrtletnih dopustov, ko vsaj škode ni nobene napravil. Ti - le poslanci gori do Korošca si predstavljajo politični boj kakor tepež med fanti na vasi. Postavi se na eno stališče in udari s kolom. Postavijo svoje zahteve od a do ž in začnejo obštrukcijo tja v en dan. Toda, ko se tudi pretežna večina poslužila, potem je gotovo, da jih ne bodo nevedni in nezmožni ljudje, ki so boj provocirali, prestregli, ampak da bodo batine neusmiljeno letele po hrbtu slovenskega ljudstva. Vsaj se vendar vidi, da gremo povsod nazaj. Gorje nam, če ljudstvo v najkrajšem času ne izprevidi kriva pota, po katerih ga sedaj »zastopniki« vodijo.
Delitev občine Velika Plrešica. V seji dne 13. februarja je zastop velike savinske občine Velike Pirešice sklenil, razdeliti dosedanji občinski okoliš na štiri dele. Soseska Prešnik naj bi se priklopila k občini Šmartno v Rožni dolini, soseska Lopata pa k občini okolica Celje, ker sta po župnijah ti občini že prideljeni, prva v Šmartno, druga v Celje. Soseske, ki spadajo k župniji Zgornji Ponikvi, naj bi tvorile občino za sebe, in rav-notako bi naj nastala nova občina iz sosesk, ki spadajo v župnijski okoliš Galicije. Merodajni niso politični obziri, ker je ves okoliš občine Velike Pirešice slovenski, ampak je ta sklep, ki se je storil v sedanjem klerikalnem zastopu, skoro soglasno, pripisovati prevelikemu obsegu občine. Mogoče je bilo tudi merodajno, da bi se z župnijsko organizacijo lažje vplivalo na volitve, ker imajo na ta način duhovniki agitacijo lepo razdeljeno. Pa bomo videli, aH bo to dr. Korošcu in dr. Benkoviču mno-
go pomagalo. Nezadovoljnost ž njima je tudi tukaj čim dalje večja.
Pri Sv« Primožu nad Muto je izvoljen za župana vrli Primožan Marko Lavko. Lahko upamo, da bo pod njegovim vodstvom ta slovenska trdnjava ohranila svoj slovenski značaj ter i v naprej ostala trdna in nepremagljiva.
Iz Maribora. V sredini številki »Straže« se naš prijatelj Kemperle tako - le vsaja nad svojima somišljenikoma Pušenjakom in dr. Verstov-škom: »Imamo sicer že primeroma dovolj izkušenj o žalostnih posledicah, ki nastanejo iz tega, da sprejemamo liberalce v naše organizacije, toda spametovali se še nismo ... Taki ljudje so sebični in v politiki brezvestni. Vse izdajo in prodajo, ko gre za njihovo korist.« Dobro, prijatelj Kemperle! Radovedni smo pa samo, kaj bodeta odgovorila na ia naročen napad s kolom liberalca v klerikalni službi Pušenjak in dr. Verstovšek? Toliko moška sta še menda vedno, da se ne bosta pustila od Korosec-Kemperla tako grdo zmerjati.
Iz Maribora. Na petrazredni de-* kliški ljudski šoli v Studencih z nemškim poučnim jezikom ie razpisano mesto definitivne učiteljice. Prvi plačilni razred. Prošnje do 15. marca.
Iz Ruš pri Mariboru poročajo: Zaradi prekrasnega igrokaza »Ben Hur«, ki se ga uprizori v nedeljo, dne 2. marca v Mariboru, se preloži občni zbor podravske podružnice S. P. D. na prihodnjo nedeljo, dne 9. marca. Zborovanje se vrši v istih prostorih in ob že naznanjenem času. — Odbor.
Od Sv. Križa pri Slatini poroča >>Straža«, da je deželni poslanec Ja-Kob Vrečko na nekem političnem zborovanju »v eno uro trajajočem govoru razložil dr. BenkoviČevo brošuro »Slovenci in štajersko deželno gospodarstvo« in kot priprosti kmet izvrstno pobil znano brošurico dr. Kukovca...« Kako pa je dr. Kukov-čevo brošurico pobijal in kako dr. BenkoviČevo brošuro razlagal, o tem »Straža« nič natančnejšega ne pove. Umevno — saj deželni poslanec Vrečko ne zna nemško in sam ni mo-ge niti razumeti dr. Benkovičeve nemške knjižice za — slovenske kmete. Če je torej res kaj o Benkovi-čevi knjigi govoril, so bili to posnetki iz prav slabih »Gospodarjevih« člankov, ah pa naučen tekst, ki mu ga je sestavil kakšen kaplan, in kake pojme imajo naši kaplani o deželnem gospodarstvu in o deželnem proračunu, o tem menda ne bo treba izgubljati besed. »Straža« bi dobro storila, ako bi o kakih Vrečkovih govorih ponižujoče poročala; s takimi, smešno pretiranimi hvalami gotovo njegovemu imenu več škoduje, ko koristi. Saj vsr vemo, kaj razume in kaj more razumeti povprečno naš kmečki človek kakor je Vrečko. In to se tudi s poslanstvom prav nič ne izpremeni.
Z Mute se je preselil, kakor je »Slovenski Narod« sicer že poročal, na pepelnično sredo orožniški straž-mojster Lobenwein v Ptuj. Nemci so mu priredili zadnji večer lepo odhod-nico, pri kateri so slavili Lobenwei-na kot zaslužnega nemškega moža (!) Mož si je res stekel za nem-štvo na meji nekaj zaslug; pehal se je in pobiral pri slovenskih kmetih prispevke za »Schulverein« ter se sploh mešal v razne stvari, ki ga niso nič brigale. Renegati so pač povsod hujši, nego pristni domačini. Tako je tudi Lobenwein kljub nemškemu imenu slovenski Maložan, katerega starši niso znali ne besedice nemško.
Posnemajte! Iz Gradca se nam piše: Po poročilih »Slov. Naroda« iz Celovca pričakujejo tamošnji Slovenci, da bo vlada sama pričela preiskavo zoper one junake, ki so surovo napadali slovensko družbo v hotelu »Trabsinger«. Če res tako mislijo, so v veliki zmoti. V koroškem vilajetu ne bo vlada storila ničesar, da bi preskrbela Slovencem zadoščenje za surove žalitve. Če hočejo zadoščenja, morajo sami nastopiti sodnijsko pot. Pritoževati se po časnikih, je sicer potrebno, da izve slovenska javnost o raznih takih surovostih, toda zmenil za javno pritožbo se ne bo noben vladni organ. Takšen je nemški sistem v ^Avstriji. Od leta 1897. sem so ultra-nemški burši v Gradcu preprečili vse večje slovenske prireditve, zagrozeč dotičnim gostilnam z bojkotom. Ko pa je pred par leti društvo »Domovina«, kateremu je gostilna v zadnjem trenotku odpovedala dvorano, zahtevalo povrnitev zastonj izdanih stroškov In jih sodnijskim potom tudi iztožilo, je to tako dobro vplivalo na izvestne kroge, da imajo slovenska društva že tretje leto mir pred nemškimi hujskači. Slovenci, posnemajte!
Iz Ljutomera. (Pogreb zdravnika dr. Karla Chloupka.) Zamolklo, tužno so doneli zvonovi, ko smo spremljali dne 17. februarja 1913 k večnemu počitku priljubile nega zdravnika dr. Karla Chloupk Nebroj ljudstva se je zbralo že dok pred določenim časom pred hišo ž-
3@S
fosti* da spretni svojega dobrotnika, znanca in prijatelja na slednji poti Ob pol 10. je prikorakal domači »Sokol«, katerega ustanovitelj in duša je bil pokojnik. Došla je tudi deputacija ormoškega »Sokola«. Po dovršenih cerkvenih obredih so zapeli ljutomerski pevci prelepo žalostinko, nakar se je poslovil od nepoznanega pokojnika imenom »Sokola« br. Ivan Tomatfič, orisal v kratkih potezah pokojnikovo življenje, zaklical mu slednji pozdrav, slednjo željo bratov Sokolov, želel mu lahni pokoj! S Sokoli na Čelu se je začel pomikati z neštetimi venci krit in od Sokolov sab-Ijačcv spremljani mrtvaški voz proti Varaždinu, kjer je Želel spavati mili rajnki svoje večno sikanje. Na meji trga ljutomerskega je postal sprevod, duhovščina je slednjič blagoslovila zemske ostanke, tužno je zadonela pesem: »Oj zbogom, zbogom, naš prijatelj!« rezko povelje, nagnil se je sokolski prapor, povesile sablje in mrtvaški voz se je začel pomikati naprej — odpeljal je prijateljem, znancem, bratom Sokolom zemeljske ostanke ljubljenega, oboževanega pokojnika, staroste za večno! Rosno je bilo ob tem slovesu sleherno oko, tiha, srčna bol je krčila srce vsem. Priljubljenost pokoinikovo osvedo-čuje pač najbolj dejstvo, da so spremljali pokojnika slednjič vsi tr-žani, brez izjeme narodnosti in mišljenja. Okrajni glavar in okrajni sodnik z u radništvom, župan, okrajni načelnik, načelstvo posojilnice, okoliški župani, pokojnikovi tovariši, vse je izkazalo rajnkemu slednjo ljubav, ki jo še more izkazati človek človeku, spremljalo ga na poti v grob. Deputacija ormoškega in ljutomerskega Sokola je sledila krsti v Varaždin. Ob cesti v Središče so pričakovale krsto brezštevilne gruče ljudstva, da se še zahvalijo blagemu rajnkemu s slednjim pogledom za požrtvovalnost, s katero je ohranil marsikatero rodbinsko vez, posušil marsikatero solzo. Na meji trga Središče je pričakal žalobni sprevod korporativno središki »Sokol«. Pred občinsko hišo se je poslovil od pokojnika v prisrčnem nagovoru načelnik središkega »Sokola« Kočevar, imenom »Zveze slovenskih zdravnikov« tovariš dr. 2ižek iz Ormoža in končno za izvrševaini odbor »Narodne stranke« nje ^podpredsednik središki župan gosp. Sinko. Zapeli so se središki pevci srce pretresujočo
Nad zvezdami« in sprevod se je pomikal naprej, spremljan do trških mej od srediških Sokolov. Ob 4. popoldne je bil določen sprevod na pokopališču v Varaždinu in zbrana je bila tam nepregledna množica. Ne samo v svojem ožjem okraju in celi Spodnji štajerski, tudi v sosednji Hrvaški si je pridobil pokojnik spoštovanje in simpatije vseh. — Korporativno je nastopil tam hrvaški »Sokol« varaždinski, deputacijo je poslala tja celjska sokolska župa, pevsko društvo varaždinsko »Vila«, godba požarne brambe in razna druga odposlanstva so pričakovala mrtvaškega sprevoda. Ob odprti gomili so zapeli pevci »Vile« krasno žalostin-ko. nakar je izpregovoril starosta varaždinskega »Sokola«, bivši deželni poslanec in župan dr. Pero Magdič. Poslavljal se je od svojega osebnega prijatelja, v srce presunljivem nagovoru. Vsa sokolska iod-bina je plakala za svojim bratom. Nato je vzel slovo od rajnkega brata podstarosta celjske sokolske župe dr. Rosina iz Maribora in slavil v vznesenih besedah pokojnikovo neumorno, neutrudljivo dek> na narodnem braniku. Kot slednji govornik se je poslovil imenom ljutomerskega
Sokola« br. Ivan Tomažič in izročil zemeljske ostanke nepozabnega nam brata v varstvo bratom Hrvatom'. —■ Še enkrat so se poklonili sokolski prapori, še enkrat smo se poslovili s pogledom v to črno odprtino od svojega očeta in brata, ustanovitelja in milega staroste ljutomerski Sokoli in temno grobišče ga je zakrilo v svoj objem za večno, veko-večno. Nesmrtni mu spomin!
M. U. dr. K?rlu Chloupku v spomin. Rojen leta 1869. v zgodo^insko-slavnem Kollnu na Češkem, je izvršil svoje medicinske študije na češki univerzi v Pragi ter je bil leta 1896. poklican kot substittit občinskega zdravnika v Bovec na Goriškem, kjer je izvrševal svojo prvo zdravniško prakso kakih 6 mesecev, nakar se je zopet vrnil v splošno bolnišnico v Prago. V tej kratki dobi svojega bivanja med Slovenci, se mu je značaj in temperament našega naroda tako omilil, da je leta 1897., ko je bilo mesto distriktnega zdravnika v Šoštanju na Štajerskem razpisano, za to mesto kompetiral. Kljub temu, da se vsled raznih spletk definitivno nameščenje tega mes*a — katero je sicer še danes samo provizončno zasedeno — ni izvršilo, se je on po prizadevanju šoštanjskih rodoljubov vendar takoj tamkaj naselil. Tu se je
tudi seznanil z gospodično Mici lo-
riser, vrk> Hrvatico iz Varaždina, katera je ravno bila pri svojih so-
rodnikih na obisku, ter isto tudi leto pozneje poročil. Kol od začetka svojega bivanja v Šoštanju se je pričel najintenzivneje baviti s tamošnjim! narodnimi in socijalnimi razmerami, ter je bil z ozirom nato leta 1899. izvoljen predsednikom čitalnice, katera se je pod njegovim vodstvom zelo živahno razvijala. V sporazumlje-nju z drugimi zavednimi narodnjaki je sestavil in politični oblasti predložil pravila za ustanoviev »Sokola« v Šoštanju. Ko so se bila ta pravila vsled formalnih pogreškov vrnila, se Je ustanovitev »Sokola« za celih 10 let prekinila vsled tega, ker je bil on ostavii Šoštanj, ter sprejel ponuđeno mu mesto okrožnega zdravnika v sosednjem Velenju. Kljub temu, da so se tukaj njegove materijalne razmere precej izboljšale, se vendar kot sin čeških ravnin ni mogel privaditi tem goratim krajem in ker tudi tamkajšnje narodno - socijalne razmere njegovemu impulsivnem^ temperamentu niso ugajale, se je zavzel za razpisano mesto okrožnega zdravnika v Ljutomeru ter se leta 1901. tja preselil. Tamkaj si je s svojo odkritosrčno vljudnostjo kmalu pridobil zaupanje v širših merodainih krogih, vsled česar je bil pri prilično prvih volitvah v okrajni zastop izvoljen za Člana istega in obenem tudi za pod-načelnika. Največje njegovo narodno - kulturno delo pa je bila ustanovitev murskega »Sokola«, katerega požrtvovalni starosta je bil od ustanovitve pa do svojega poslednjega zdihljaja. Le-ta bo poleg njegove ljubljene žene in dece najbridkeje občutil njegovo izgubo. In sedaj, dragi Karel, naj se še jaz poslovim od Tebe. Poslovim?! Zakaj? ». . . Saj smrti ni. V delavnico sem božjo zrl, tam prestvarjene sem stvari, a smrti nisem vzrl,« tako pravi pesnik, mož po božji volji. In ivoj mali Otokar-ček, on odgovarja na vprašanje, če kaj žaluje za svojim tatekom: »Zakaj? saj kmalu se zopet vidimo nad zvezdami.« In skozi eter zroči možje ter nedolžno naivna deca govore le resnico. Ti si bil vzor soproga, vzor očeta, vzor narodnjaka, vzor moža-poštenjaka in neomahljivega značaja, tako da rečem upravičenj s pesnikom: »Naj vsak bi Ti skušal biti enak!« Ponosna zemlja češka Te je rodila; Slovencem posvetil si vse svoje moči in bratska zemlja hrvaška pa je sprejela Tvoje utrujene ude v svoje naročje. Spavaj sladko, Ti zlato srce! 2ar Tvoje gorke domovinske ljubavi ogrevaj še v bodoče to krasno Mursko polje in ga še v nadalje budi k narodni zavednosti. Ohranjen Ti ostane večen spomin!
— I. V-k.
Iz Ljutomera, Zahvala. Murskemu »Sokolu« sta darovala mesto venca na krsto nepozabnega staroste dr. Chloupka gg. dr. Franjo Rosina (odvetnik v Mariboru) 20 K in dr. Lev Kreft, okrožni zdravnik v Št. Jurju ob Ščavnici, 10 K. Iskrena hvala!
Iz Gradca. Ponare:eniban-kovci za 10 kron so se pojavili v mestu. Falzifikati so jako dobri, sprejeli so jih celo na pošti brez ugovora. Izgledajo kot nekoliko starejši, že obrabljeni bankovci. Pravijo, da so prišli od ogrsko-hrvaŠke meje.
Drobne novice. Tatinska Marijina devica. Po Spodnjem štajerskem se klati neka Angela Breznik iz Šoštanja in krade ter sle-pari. Po dosedanjih ovadbah znaša škoda okoli 300 kron. Tatica je bleda, srednjeveliko dekle, ki nosi okoli vratu znano kolajno Marijinih devic. Posebno piko ima na fajmoštre in na samostane, ne zametuje pa tudi zasebnih hiš, če se da v njih kaj vjeti.
— Požar. V Gaberniku je zgorelo gospodarsko poslopje pri Slatini s krmo, velikim številom trsja in zabojev. Poslopje ie bilo last »Ljudske posojilnice« v Ljubljani. — Porotno sodišče v Celju je obsodilo težaka Leopolda Lipovška iz Petrovč na 15 mesecev težke ječe, ker je neki Mariji Jovan siioma vzel škatljo s 64 kronami in denar večinoma zapil. — Iz Petrovč nam poročajo, da so zaprli posestnico Terezijo Keber iz Drašinje vasi, ker je zapravila denar, ki ji ga je dala shranit neka dekla. Kebrovka je bila že večkrat zaprta in je na slabem glasu. — Vpokojsta stopila po poročilu »Slov. Gospodarja župnika Edvard Janžek pri Sv. Marjeti poleg R. t, in F. S. Šegula, župnik pri Sv. Roku ob Sotli. — V Loki pri Zidanem mostu se vršijo v kratkem občinske volitve. Pri zadnjih so zmagali združeni socijalisti in naprednjaku
Koroško.
Sleparski ženin. V Beljaku se je
nastanil pred kratkem eleganten gospod, ki se je izdajal za ravnatelja neke zavarovalne družbe v Hamburgu. Občeval je le v boljših rodbinah in se je z neko gospodično beljaške družbe tudi zaročil. Malo pred poroko pa so se starši deklice vendar le informirali o ženinu in zvedeli, da je
neki zvit slepar in že oženjen« 2enin Je pravočasno pobegnil.
Ponesrečena drsalca. Na Vrb-skem jezeru sta zašla na tanek led predsinočnem dva drsalca in sicer en gospod in ena gospodična. Zgrešila sta v tetii zaznamovano pot. Led se je udri. Micala sta na pomoč in k sreči so bili ljudje v bližini, ki so slišali klice in ponesrečenca po težavnem rešilnem delu potegnili že skoro napol zmrzajena na suho.
Primorsko.
Iz sodne službe. Sodnik v Bugoj-ni, Avguštii O b 1 a k, je imenovan za tajnika pri okr. sodišču v Banjaluki. Pravni praktikant dr. S. N i c o 1 o d i je imenoval za avskultanta v Trstu, pisarniški dficial J. Š u m p e pa je prestavljen iz Buj v Trst
Iz državno - stavbne službe. Stavbni adjunkt Ivan Merkusa v Trstu je dodeljen okrajnemu glavarstvu v Gorici
Iz Šolske službe. Za učitelja na državni obrtni šoli v Trstu je imenovan inženir pri avstrijskem Llovdu Josip M a r u J i č.
Goriški deželni zbor. Razmere v goriškem deželnem zboru so se vsled smrti deželnega glavarja Pajerja zelo izpremenile. Kakor znano, so Člani laške ljudske stranke odložili svoje mandate, en poslanec ni bil potrjen, tako da je sedfcj s Pajerjevim mandatom vred os*m mandatov nezasedenih. To je čudno razmerje in laški klerikalci so začeli vsled tega propagando, da bi bil deželni zbor razpu-ščen. Laški klerikalci upajo, da bodo dobili pri novih volitvah več mandatov in bodo ustvarili s slovensko ljudsko stranko bovo večino v goriškem deželnem zboru. O tej stvari bomo še poročali
Pož?galec. T Kanalu so aretirali 231etnega kamnoseka Alojzija Škrta, ker je na sumu, da je podtaknil ogenj pri Sv. Florjanu.
Albanski kongres v Trstu. Pripravljalni komite je sestavil za famozni albanski kongres v Trstu, ki se vrši 1. marca,  sledeči program:
1. Kongres zahteva, na podlagi oro-grafičnih in zgodovinskih pravic albanskega naroda ustanovitev velike neodvisne Albanije, ki se bo lahko politično in  gospodarsko razvijala.
2. Ker so prosili Kucovalahi, da bi radi pripadali svobodni Albaniji, kongres njihovo prošnjo z veseljem pozdravlja in vabi tudi druge narode, ki bi se hoteli prikloniti svobodni Albaniji. 3. Kongres zahteva, da prenehajo vojna in blokade v Albaniji in 4. kongres bo merodaino sklepal o vladni obliki bodoče Albaniie.
Kolesarsko društvo »Balkan« v Trstu. Občni zbor se je vršil dne 26. t. m. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik: Leopold Pegam podpredsednik: Fr. P očka i: tajnik: E. Firm: blagainik: Silv. M a r c: drugi tajnik: V. Safundič: prvi red-nik: Zorko Š i š k o v i ć, drugi red-nik: L. M a r v: pregledovalca računov: Anton Tur k in Jakob Mer-g o c. Zahvala se je izrekla gg. dr. P e r t o t u in Č e r n i č u ter bratoma Poliču in Viljemu Hribarju za sodelovanje.
Umetno - historični muzej. Tržaška občina namerava kupiti palačo r?ittmaver v katero namerava nastaniti umetno historični muzej. Občina ponuja največ 1,700.000 kron. Vsota bi se v 50 letih amortizirala.
Nov %parnlk. Avstro-Americana je kupila povodom aktiviranja nove kanadske črte od družbe Hamburg-America parnik »Polonia«. Parnik ima poleg obsežnih skladišč za 2100 medkrovnih pasažiriev 240 kajut.
Prošnja za oprostitev dalmatinskih dijakov-reservlstov. Deželni odbor dalmatinski je prosil namestni-štvo. da naj posreduje pri kornem poveljstvu v Dubrovniku, da oproste začasno dalmatinske diiake-reservi-ste, ki služijo na avstrijski meji in sicer v svrho polaganja izpitov. Na-mestništvo je vložilo na komo poveljstvo tozadevno prošnjo, na katero pa še ni dobilo odgovora, i
Puliska afera pred rovinjskim porotnim sodiščem. — Obtoženci oproščeni. Zasledovali smo od začetka obravnave to umazano afero. Čuli smo kako so gospodarili laški tnestni gospodarji na puljskem magistratu, čuli smo razna obsežna priznanja obtožencev, strašno obtežilne izpoved-be prič — zato nas je konec te obravnave naravnost iznenadil. Ljudje, ki se jim je toliko očitalo, ki so toliko poneverb sami priznali in o katerih krivdi so toliko izpovedale priče so porotniki oprostili. — Porotnikom je stavilo sodišče 112 vprašanj in sicer 23 glavnih vprašanj glede malverza-cij Galanteja in dve stranski vprašanji glede visočine škode, 21 glavnih vprašani glede Privillegija. 15 vprašanj glede Bieatta, 9 vprašanj glede Ouarantota, 11 vprašanj glede HOr-raka, 6 vprašanj glede Deskovića, 6 vprašani glede Juha, štiri vprašja-nia glede Negrija, dve vprašanji glede Vittorija, osem vprašanj gle4e
Fillinica in več stranskih vprašanj. Porotniki so vsa vprašanja glede krivde zanikali, nakar je sodišče obtožence oprostilo. — Državni pravd-nik Je priglasil ničnostno pritožbo in zahteval, da ostanejo obtoženci v zaporu. Senat je zahtevo državnega pravdnika zavrnil in spustil obtožence na prosto.
Ogrska šolska odredba. Ogrska vlada je vpeljala na višji trgovski šoli na Reki madžarski učni jezik. Trgovska zbornica je proti temu protestirala, češ da se s tem a priori izključujejo Jaški dijaki od obiska tega zavoda. Budimpeštanska centrala je to prošnjo zavrnila iz enostavnega vzroka, da bi bila vpeljava laškega jezika v nasprotstvu z značajem, ki ga ima zavod kot državni zavod.
Jeseniške novice.
Poštni uradi na Jesenicah. Vsled naše zadnje notice v »Slov. Narodu« radi uradne tajnosti na tukajšnjih poštnih uradih, se je gospod poštar Hutter malce razburil in začel intenzivno popraševati, kdo je »Narodov« jeseniški dopisnik. Pristavil je tudi, da bode že na to delal, da toži poštno ravnateljstvo »Narod«. Ker mi sploh gosp. Hutterja ne sumimo, ako ravno je Nemec — s kako zvezo s fajmoštrom Skubicem, mu samo toliko povemo v vsej mogoči ponižnosti, naj bo prav miren, ako noče, da mi ne spregovorimo še kaj o raznih uradnih tajnostih, spregovorimo tako, da bo smrdelo še malo dalje, kakor samo do poštnega ravnateljstva.
Voditelja poštnih uradov na Jesenicah I. in na Savi, sta prav nedolžno prizadeta radi naše zadnje notice o uradni tajnosti. Mi dobro vemo, da sta gg. voditelja že toliko razumna, da ne bodeta govorila o rečeh, ki jih ne smeta. So pa tudi drud uslužbenci na pošti, ki pa iz hudobnosti, drugi iz neumnosti pripovedujejo okoli ljudem, kar bi ne smeli! Na to naj gg. voditelje imenovanih dveh poštnih uradov pazita in kakšni ljudie so uslužbeni!
Na vsak način se mora pa prenehati zloraba tajnosti, da ne bosta fajmošter Skubic in kaplan Kogei izdajala vsako soboto v »Slovencu« zasebne korespondence, osobito pa še bobnala v svet po časopisih imena pošiljateljev. Nočemo več, da bi prinašal »Slovenec« dobesedno privatne brzojavke, nočemo več, da bi »Slovenec« prinašal natančno število pisem, ki se oddaiajo. (kakor se je to zeodilo pri zadnjih občinskih volitvah), nočemo več še stoinsto drugih reči, ki so prišle potom poštnih uradov v »Slovenca«. Po takih rečeh nai se stika, ne pa po »Narodovem« dopisniku!
Terorist fajmošter Skubic, kakor smo že omenili v naših zadnjih novicah, huiska javno svoie somišljenike na bojkot proti liberalcem. Čudno se nam pa zdi, da ima Skubic ravno na liberalce tako piko. ko vedno trdi. da jih nič več ni. Socijaliste, pred katerimi se mu treseta »vam-pek« in hlače pusti pri miru, čeprav ti javno udrihajo proti papežu in farjem!
Zakaj je pa fajmošter Skubic proti soc. demokratom tako usmiljen, nas marsikdo vpraša. Odgovor na to je prav lahek! Fajmošter Skubic je zvezan proti naprednjakom s tovarno, Nemci in soc. demokrati. Naiias-neie se je videlo to pri zadnjih občinskih volitvah. Socijalistov-volilcev je mnogo več, kakor so dobili glasov, klerikalcev pa mnoeo manj. Če se računa, da so naprednjaki volili soc. demokrate v 3. vol. razredu se šele jasno vidi razlika. To pa drugače ni mogoče, kakor da je bil del so-cijalistov komandiran voliti Skubiče-ve mameluke.
Pa nai s* bo kar se hoče, resnica je to, Skubic se jim kaže hvaležnega, on bi se kazal hvaležnega še samemu zlodju. le da voli niega pri volitvah.
— Včasih je bilo drugače, sedaj je na zopet drugače in na Jesenicah samo od tega časa, odkar pašuie Skubic. — Naši sociji bodo že vedeli, čemu so shodu »nri Jelenu«, takrat, ko jim je nridgal Skubic, tako navdušeno Dloskali! Vivant!
Na prav prefrigan način je Skubic v zadnjem »Slovencu« obregnil tovarniške uradnike v slučaju umrlega »Vodičarja«. — Nazadnje še prav posebno hvali nekega uradnika!
— O, Skubic, če bi se ne poznali! — Že veste,   zakaj   vedno Dod drugo
marelo marširate!--Pa ja ne bi
bili radi povabljeni zopet na kako pojedino — v kazino?
O volitvl gospodarskega odseka ie pisal »Slovenec« da je zmasrala S. L. S. Dobila te 68—70 glasov. Skubic ie pisal v »Slovencu«: »Liberalci so nas s svojim pisarjenjem po »Narodu« spodbudili, da smo tudi tukaj na-stoDili resno.« Hvala! Mi smo v »Narodu« izrecno omenili, da se naprednjak* ne udeleže volitev. Sai so Skubic, čebuli in Krive že preje podpisali vse glasovnice. Čemu potem toliko samohvale?
Terorist fajmošter Skubic jc tudi katehet na Jesenicah in Če se ne motimo poučuje veronauk v VI. razredu. Na pustni torek je bil iz Save skozi Jesenice velik pustni korzo. Na Jesenicah je bil ravno ob 4. popoldne, ko se je končala šola. Seveda sp si otroci s kaplanom Kogejem vred ogledali korso. Drugi dan vpraša župnik Skubic otroke v šoli, kdo je gledal »maškare«. Cel razred vstane in pritrdi temu. Sedaj je bil ogenj v strehi. Naši nedolžni otroci so bili predmet Skubičevih rovtarskih ma-nir in končno so dobili kot »kazen« lOkrat prepisati »katere dni smo dolžni zdržati se mesnih jedil«. Nam se je pritožilo mnogo staršev, ki so morali celo to kazen podpisati.
Zato pa vprašamo vis. c. kr. deželni šolski svet, kaj ukrene, da se otroci po nedolžnem ne bodo kaznovali od prismuknjenih popov? — Na nemški šoli se kateheta radi tega nista upala noreti, zakaj ni težko uganiti! Zakaj ta razlika na slovenski in na nemški šoli? Ali so naši slovenski otroci v duhovniških očeh res nevredneiši pred nemškimi?
V krajni šolski svet na Jesenicah so bili izvoljeni samo naši somišljeniki, pravi Skubic v »Slovencu«. Toliko, da jih ljudje spoznajo, hočemo navesti imena, ker jih »Slovenec« ne mara: Hrovat Ignacij, mesar in posestnik, J. Novak, zidarski mojster, M. Regovec, zaloga jeruša in zidarski mojster na Savi, Jaka Vovk, furman z volmi. Ti možje bodo torej odločevali o zidanju nove Šole. O jerum!
Zadnji teden se je obilo tov. delavcev . napotilo v Ameriko. Vzrok temu slab zaslužek in pomanjkanje dela. Pri tem pa trpe trgovine, obrtniki itd. lako slabo še ni bilo na Savi kot je sedaj. Veliko družin se je moralo podati na dom svojih staršev,  da prežive tam sebe in otroke.
Okoli 600 delavcev je bilo preteklo leto manj na Savi kot sicer. T etošnje leto odide še več delavcev. Čemu nam bo potem tako ogromna šola, niti Skubic ne ve?!
Posestev in hiš je na Savi naprodaj, kolikor jih kdo hoče. Posestniki se že danes boje ogromnih davkov, ki jih bo naložil Skubic. Delavci se zgubliaio na vse vetrove, že danes je veliko stanovanj praznih, trgovine zapirajo, drže se samo še konsumna društva fanatičnih odjemalcev!
Bisagar.
Vinko Brus-Gvetlfo Menil?.
V Gaberniku pri Rogaški Slatini na Štajerskem se je v Četrtek, dne 20. t. m. zjutraj ustrelil Cvetko Tra-fenik, provizorični učitelj v Žetalah. Star 23 let. Vzrok: slabe gmotne razmere.
Pričelo se je drueo dejanje žalo-igre iz resničnega življenja slovenskega učiteljstva. Tam ob vznožju širokega BoČa, ravno na koncu mogočnih skalnatih skladov se je vršil v četrtek pred nastopom solČne zar-ie kratek boj med krepkim življenjem mladeniča in njeeovo samozavestjo. Regulacija! . . . Odvetnik . . .! Regulacija morebiti! . . . Odvetnik gotovo! . . . Torej . . . Zadnji pozdrav s svinčnikom na košček papirja. Na vzhodu se svita. Noče novega dne-^'a! Samokres! Petelinček zdrkne! Dim! Na prsih, levo, zevajoča rana. Srce vztrepeta, krčevito stisne, umiri. Končano je. t Na postelji leži nesrečnik. Solnce* obsveti obraz! Oči zrejo nekako otožno proti stropu, niti sedaj mu ni zginila z obraza jeklena odločnost, krog ustnic pa sameva rahel nasmehljai. ki nam pravi: Kaj je meni to? Učitelj se mora privaditi vsemu!
Po nerazsodnosti kmetov in preveliki ljubezni Slovencev do duhovniških kut, vodijo sedaj usodo Spodnje štajerske nekateri gospodje, katerim je strankarstvo vse, narod, na-nredek, šola, učitelji, samostojnost so iim besede, ki sicer gladko tečejo, a so poganskega izvora. Le na ta način je mogoče umevati postopanje naših poslancev, kajti če bi jim bila bodočnost naroda le nekoliko mar. popustili bi obstrukciio . . . Sicer pa kaj učitelji? Čim slabše bodo plačani, tem manj bodo delali, bolj neumni bodo otroci in bodoči volilci in > Herr, lass es Dummheit regnen ...!«
Pokojnikov brat je duhovnik pri mariborskem kapitelju!
Nikdar ne odobravamo takih in sličnih dejanj, vendar pa se nam nehote vriva misel, da se je pokojnik ustrelil le, da obrne pozornost najšir-jih krogov na učitelistvo in njega bedo ter pomore celoti do novega blagostanja.
Dragi! Uničil si svoje mlado življenje, otresel si se vseh zemeljskih spon, ko je prikineJa sila do vrhunca, ko se je napolnila čaša tvojega trpljenja. Učlteljstvo obžaluje do dna srca tvoj čin, tugule za dobrim tovarišem in sobojevnikom, in če se tu^i izpolni prožnia katol^ke^a duhov?*** ka, da ti ve sme neti blagoslovijo zvon mrtvaške pesmi, spremljale te bodo k večnemu počitku solze zve-
slovenski narod*
Snan 5'
stih tovarišev, v njih srcih bo rastlo spoštovanje do stanovskega mučen-ca, rastel pa tudi srd na one, ki so krivi tvoje smrti. Bog varuj, da bi rodila tvoja smrt nove potoke krvi, a rodi naj v tvojih tovariših novo moč. ki te bo maščevala. Slava Tra-fenikovemu spominu! Maščujmo ga!
Dnevne vesti.
'+ Ail je to res? V Novem mestu kroži govorica, ki zasluži javno pozornost. Z ondotne gimnazije je bil spoden dijak, ker je nekega klerikalnega profesorja z nespodobno parodijo osmešil. Pravičnost ni ravno v posebnih Čislih na novomeški gimnaziji
— to sklepamo iz dejstev, da je bil ta dijak ven vržen, nekim drugim, o katerih je »Slov. Narod« Že poročal, pa je bilo prizanešeno. Zgoraj omenjeni dijak-»pesnik« je šel na neko drugo gimnazijo, ker pa oče ni zmagal stroškov, je prosil dovoljenja, da bi sin smel zopet doma nadaljevati studije. Zdaj pa pride, kar se govori: Oče je vložil prošnjo na deželni šolski svet, a govori se, da je ravnatelj Breznik že v naprej prošnjo odklonil. Ali je deželni šolski svet prošnjo dobil v pretres ali ne, tega ni treba preiskovati. Faktum je, da se je oče obrnil na zadnjo instanco, na ministrstvo. Družina je dolgo Čakala, a rešitve ni bilo. Končno je oče izvedel iz ust ravnatelja Breznika odkčbo ministrstva. Ravnatelj mu je povedal, da je prošnja za zopetni sprejem sina na novomeško gimnazijo odklonjena. To je bil za celo družino hud udarec. Očetu ni preostalo drugega, kakor da je siru dal k vojakom. Daleč tja k morju so poslali fanta stražit državo, ki ga ie iz višje gimnazije vrgla na cesto. Marsikomu pa se ni zde1o verjetno, du je ministrstvo tako odločilo, kakor je povedal ravnatelj, in končno se je oče z novo prošnjo obrnil na mi-listrstvo, Če je res njegovemu sinu odreklo zopetni sprejem na novomeško gimnazijo. In — glejte - - ministrstvo je odgovorilo, da je bila dotična prošnja uslišana! Taka govorica kroži po Novem mestu. Ne moremo veleti, če je resnična. Toda slučaj je tak, da zahteva pojasnila. In to pojasnilo se bo dobilo, tako ali tako, zakaj stvar je takega značaja, da je ne pustimo potlačiti.
+ Zavožena državna kola naša no se pogreznila v močvirje in ne morejo dalje. Od leta 1S4S. vozarimo okoli: zdaj na pravo, zdaj na levo, a nikdar ne — naravnost, naprej! Ta iiajnaravnejši in najrazumnejši cilj ni bil nikdar prišel v glavo katerega naših državnikov.  Vedno le cik-cak
— a nikdar prava državna misel, — Ua se pravega smora ne spozna. Vlada se: zdaj absolutno, zdaj centrali-siično, zdaj federativno* zdaj zopet klerikalno, zdaj liberalno in svobodoljubno, da, celo socijalno-demokra-tično! Vse smo že poizkusili, samo — doslednosti šene! Voz je bil preveč potisnjen naprej — potem je prišla coklja —! Zavora je postala nerabna, in konji, ki bi mogli državni voz izvleči iz močvirnatega sveta, so stare, izranžirane uboge pare; ni . udo, da ne gre naprej! Tu pač ne pomaga ne kolar, ne živinozdravnik več—mi potrebujemo novega državnega voza in mladih, svežih konj! — I ako je pisala neka, na Dunaju iz-
iiajoča vojaška revija preteklega meseca letos. — Da. da, zavoženo, vse zavoženo, a nikogar ni, ki bi mo-gel voz potegniti iz blata!
4- Pametne besede. V včerajšnji
Die Zeit« piše »ein Kenner Albani-ensc v članku »Naš interes na Albaniji« doslovno to-le: »Misel, Jugoslovane zatirati ali pa jih celo uničiti, bi bila odločno zgrešena. Nasprotno, mi moramo stremiti za tem, da pripomo-retno Jugoslovanom, da dosežejo \ okviru monarhije ne samo vse svoje gospodarske, marveč tudi vse svoje narodne ideale. Jugoslovanom se ne sme v narodnem in političnem oziru nikjer bolje goditi kakor v zvezi z monarhijo!« To so zelo pametne besede, samo bojimo se, da na merodaj-nih mestih ne bodo naš'e poslušnih ušes.
-f Vsenemci — zavezniki Jugoslovanov! Stari Ben Akiba se je zmotil: ni res, da bi se ničesar nove-a ne godilo pod solncem. Ali ni to povsem novo, da se Vssnemci, ti najradikalnejši med radikalnimi Nemci, izjavljajo za jugoslovansko državno idejo? Komu bi se kaj takega sanjalo še pred par meseci! In vendar je to sedaj suho dejstvo, vse-nemški državni poslanec Iro se je namreč na javnem shodu v Doupovu odkrito izjavil, da nimajo Vsenemci sar proti temu, ako se ustanovi na jugu jugoslovanska država od Triglava do Donave ob izlivu Save. Rekel je med drugim: »Proti triali-zmu nimamo ničesar ugovarjati, ako se istočasno po ostrejši narodni ob-mejitvi tako v sudetskih, kakor v alpskih deželah in ob zagotovitvi Trsta Nemcem osnuje neodvisna nemška Avstrija (Deutschosterreich). — Alpski Jugoslovani (Slovenci) naj se
rade volje prepuste bodoči avstrijski jugoslovanski državi!« — Ta izjava
vsenemškega poslanca na javnem shodu je pomenljiva in velike važnosti, zato bo pač potreba, da spregovorimo o nji še obširneje,
-h Canadian Pacific RaiSway. nkscelenca baron Morsev spada med najvnetejše klerikalce v celi monarhiji. Slovenskim duhovnikom je dobro znan, saj so mu svoj Čas na Štajerskem pomagali, da je dobil mandat za državni zbor. Ta ekscelenca baron Morsey je v včerajšnji številki klerikalne »Reichspost« priobčil oster članek zoper družbo kanadskih špekulantov, kateri je naša vlada dala izseljeniško koncesijo. V glavnem nastopa baron Morsey s tistimi argumenti, ki smo jih navedli mi že v različnih člankih in noticah. Ta članek barona Mcrseva je zopet velikanska zaušnica za dr. Kreka, ki je menda že danes v državnem zboru edini pristaš petičnih kanadskih špekulantov in zagovornik kupčije s človeškim mesom.
+ Za koliko bo Šiška oškodovana vsled inkorporacije? Socijalni demokrat Anton Kristan se strašno žene za klerikalce in bi zadnji čas rad dokazal, da bodo Šiškarji materijalno na boljšem, če pridejo pod Ljubljano — kot so danes. On pravi: .Šiškar-ski pridobitni obdačenci bodo na škodi, ker bodo plačevali doklad 26% več kot danes. Le hišni posestniki bodo malo na slabejšem, ker bodo m* rali plačevati z dokladami le 11% hlšnonajemninskega davka več. Tako Kristan! Dokazati pa hočemo, da je on številke falzificirai ter svoje maloštevilne pristaše v Spodnji Šiški naravnost z napačnimi podatki slepil, dasi bi bila njegova dolžnost, da bi kot voditelj socijalnih demokratov o tako važnem vprašanju, kot je inkor-poracija Spodi 'e Šiške, resnico, in sicer čisto resnico poročal. Prvič ne znaša diferenca med dokladami v ^iski in v Ljubljani 26%, marveč le 19%. Tone Kristan pa vodarine in gostaščine v Ljubljani, ki znašata 7%, kratkomalo ni upošteval. Drugič pa je tudi teh 19 % pri 10.000 K pridobitnega cesarskega davka malenkost — 1900 K! — ki sploh ne pride v poštev. Tudi bi bila davčna odmera pridobnine po inkorporaciji v Šiški toliko večja, da bi tamošnji pri-doritni davkoplačevalci tudi teh borih 1900 K ne prihranili. Sicer pa je za presojo obremenitve Šiške mero-dajen in važen edinole hišnonajem-ninski davek, l ega plačuje Šiška letno cesarju 40.000 K. Ako to vsoto s 5 pomnožimo, dobimo čisto napovedano stanarino t. j. 200.000 K. K tej vsoti prištejemo 30% za vzdrževanje, dobimo 260.000 K- Ta vsota je napovedana kosmata stanarina v Sp. Šiški. Od te vsote, od stanarine, ne pa od hišnonajemninskega davka — gospod Tone Kristan! — ter doklad znaša diferenca med Šiško in Ljubljano 11%. In kako velika je ta? 28.600 K! Ta vsota, ki bo obremenila Šiškarje, je torej v resnici tako velika, kakor jo je imenoval na shodu v Spodnji Šiški deželni poslanec Rib-nikar in je za Spodnješiškarje prav resen in žalosten »bav - bav«. Ta vsota je pa tem bolj resna, ker hišni gospodarji ne bodo hoteli te višje davčne vsote sami plačati, marveč jo bodo predali na najemnike. Da pa dobe gospodarji pokritje za 30.000 K, treba, da zvišajo stanarino za dva- j kratno vsoto. Prvi efekt inkorpora- j cije Spodnje Šiške k Ljubljani bo torej ta, da se bodo takoj stanarine povzdignile za letno 60.000 K, kar znači, da pride na vsakegz Šiškarja letno 10 K več stanarine! Pri vsem tem se še ni ozirati na vsa druga podra-žer.ia in druge davščine, ki pridejo nad Šiškarje.
+ Iz poštne službe. Pravnik g. Karel P o ž e n e 1 iz Ljubljane je imenovan za poštnega praktikanta v Gorici.
+ Finančna straža. Finančna respicijenta Anton P u c in Fran G o-1 o b sta dobila naslov višjega respicijenta; finančni nadpazniki Ivan Papež, Anton Česen, Josip Zemljak in Ferdinand K o b a 1 pa naslov respicijenta; definitivno je nastavljen paznik Al. Kobe; prestavljena pa sta nadpaznik Vinko P e r p a r iz Za-tične v Krško in paznik Ludvik O s t e r c obratno.
-f- iz davčne službe. Prestavljen je davčni oficijal Anton Dolenc iz Senožeč v Kranj. — Vpoko-jen je davčni nadoskrbnik Franc A u-m a n v Novem mestu.
— Iz magistratnega gremija. Ma-gistratni gremij je v včerajšnji seji prezentira! dve prosilki za ustanovo Kat. Warnusove. Prošnji vodstva nemškega gledališča za dovoljenje kinematografskih predstav v gledališkem poslopju se ne ugovarja. Razni predloženi računi se odobre.— Stavbno dovoljenje se podeli: baronu L a z a r i n i j u za neko prezidave v Gosposki ulici, Rud. Škulju za zgradbo šupe na cesti Treh cesarjev, Fr. K n e z a za zgradbo hleva in šupe v Ilovici; Iv. Podboju za pritlični prizidek   (proti  reverzu)  in Jos.
S c h u m i J e v i za prizidek pri parnem kotlu. Al- Zajcu in Al. Vrbovcu se dovoli uporaba stanovanja; Val. Scagnettiju se podaljša stavbno dovoljenje za zgradbo hiše v Šelenburgovi ulici. Zvišanja najemnine za stanovanja v hišah »Meščanske imovine« se vzame na znanje. Oskarju Thurnu se dovoli v Latermannovem drevoredu postaviti šotor za fotografiranje in streljišče proti mesečni najemnini 15 K in pod pogojem, da napravi na šotorih slovenske napise. Prenos gostilničarske, odnosno izkuharske koncesije se dovoli Izlakarju, Vikt. Korin-š k o v i in Val. Sitarju. S. Kunci č u se podeli sodovičarska koncesija. Dovoli se: Apoloniji Kolesi prodaja sadja na stojnici in Fr. Golobu prodaja klobas itd, na stojnici v Šolskem drevoredu (pod gotovimi pogoji), Karlu Č e r n e t u prodaja mesa v baraki na Pogačarjevem trgu ( do preklica), Terezi Podobnikovi prodaja živil na stojnici na Vodnikovem trgu in Iv. P u s t u prodaja ključavničarskih izdelkov na Pogačarjevem trgu. Prošnja Sveta-na G e o r g i s a, da se mu dovoli prodaja slaščic na stojnici na Jurčičevem trgu in prošnja M. II i r s c h-m a n n o v e, da se ji dovoli prodaja galant. blaga na stojnici na Vodnikovem trgu, se odklonita.
— Rafaelova družba se pritožuje. Zadnjič se je »Slovenec« s surovostjo kakega kmečkega fajmoštra pridušal, da Rafaelova družba ne prodaja voznih listkov niti se ne bavi s pošiljanjem denarja. Famozni pater, ki so ga v New Yorku izgnali z izseljeniškega otoka, se torej na svojo roko in na svojo riziko peča s temi posli, dasi *e obenem zastopnik Rafaelove družbe. A čemu potem vabi Rafaelova družba izseljence, raj se pred odhodom pri njej oglase. Tako se je v četrtek »Slovenec« bridko pritožil, da se je odpeljalo mnoeo izseljencev po raznih progah, a nobeden ni prišel po informacije v Rafaelovo družbo. Ta pritožba vzbuja pomisleke. Zastopniki parobrod-nih družb, kjer izseljenci kupujejo vozne listke, so ljudje, ki si jih je vlada pred podelitvijo koncesije natančno oglodala in ki jih neprestano nadzoruje. Ti možje so po svojem poklicu gotovo v stanu, dajati izseljencem dobre informacije in jih že zato ne hi napačno informirali, ker bi s tem sami sebi škodovali. Nasprotno pa dale pri Rafaelovi družbi informacije neki bivši mežnar in or-ganist z Dolenjskega,^ ki v svojih prostih urah komedijo iera; je namreč v zboru slov. gledališča. Kake informacije naj dale tak človek izseljencem? Če se Rafaelova družba že res ne peča s prodajanjem voznih listkov in pošiljanjem denarja — kaj torei hoče izseljencem ? Ali mar skrbi, da pridejo izseljenci povsod duhovnikom v roko. ki jih malo stresajo, da pade kaka kronica od njih. Po človekoljubnem delovanju z izseljeniškega otoka segnanega patra je to prav verjetno. Ker pa izseljencem s tem nič pomagano ni, jim ne moremo priporočati, da bi se odzivljali vabilom Rafaelove družbe!
— K »Matici Slovenski« je pristopil kot ustanovnik gosp, prof. dr. Branko D r e c h s 1 e r, odbornik »Matice Hrvatske« v Zagrebu.
— Predavanje o vojni na Balkanu s skioptičnimi slikami, ki ga priredi »Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo«, se vrši, kakor že naznanjeno, jutri, v nedeljo, dne 23. februarja ob 4. popoldne v obširnih prostorih gostilne gosp. M. Sokliča, Pred konjušnico. — Predava profesor gosp. dr. Rudolf Mole. — Na to zanimivo in podučno predavanje opozarjamo si. občinstvo, zlasti pa Krakovčane in Trnovčane. — Vstop prost.
— Križem Stare Srbije, Makedonije in Traklje. Društvo »Akademija« priredi prihodnji petek dne 28. februarja ob 8. zvečer javno predavanje v »Mestnem domu«. Predava urednik Rasto Pustoslemšek o svojih doživljajih in opazovanjih po Stari Srbiji, Makedoniji in Trakiji.
— Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v terminu meseca aprila, se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani v petek, dne 4. aprila ob 8. zjutraj na učiteljišču v Ljubljani. — Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do dne 31. ma*ca v rokah izpraševaine komisije.
— Vrsta porotnih razprav v Ljubljani: Dne 24. februarja Evgen Kus, kontoarist iz Celja, poneverba; Cajhen Janez, delavec iz Sneberjev, uboj; 25. februarja Marija Žičkar, pristojna v Anže na štajerskem, dekla, detomor; Polenšek Jakob iz Medvod, posestnik v Drenovcu, uboj; dne 26. februarja Val. Turk, berač na Vrhniki, posilna nečistost; Matevž Potočnik, čevljar v Pred-trgu, posilna nečistost itd.; 27. februarji Ignacij Bučar, delavec v Smart-
nem pri Litiji, uboj; Franc Jemc, posestnika sin v Tržiču, težke telesne poškodbe. — 28. februarja in 1. marca Anton Zorman iz Hrenovice, delavec in Franc Pišek od Sv. Križa pri« Vipavi, delavec brez stalnega bivališča, rop in tatvina. — 3. marca Peter Dernovšek, trgovski pomočnik iz Zagorja, tatvina; Alojzij Metelko iz Reke pri Krškem, premogar v Trbovljah, uboj. — 4. marca Franc Starman, posestnika sin na Trati, uboj; Janez Gerbec, dninar iz Ja-blanice, .tatvina. — 5. marca Franc Bernik, posestnika sin pri Sv. Barbari, težka telesna poškodba in Fran Hrovatovič, kleparski vajenec v Št. Vidu nad Ljubljano, ponareja kovanega denarja. — Dne 6. marca dve tiskovni pravdi proti Mihi MoŠkercu. In najbrže se bo Še razpravljalo dne 7. marca o dveh slučajih namreč za-žig in tatvina iz navade. — Predsednikom porotnih razprav so določeni ge. dvorni svetnik Pajk in nadsvet-nik KavČnik, pl. Kočevar in Veder-njak.
— Na noben način se ne da ovreči dejstvo, da je edina Kolinska kavna primes tisti kavni pridatek, ki združuje v sebi obe glavni lastnosti, ki jih zahtevamo od vsakega blaga, ki ga kupimo. 1. Je Kolinska kavna primes nanzvrstnejše blago te vrste, kar vedo že vse naše gospodinje, in 2. ie Kolinska kavna primes edino pristno domače blago te vrste, napravljena v edini jugoslovanski tovarni kavnih primesi v Ljubljani, kar ie istotako vsem našim gospodinjam že znano. In zato se je Kolinska kavna nrimes pri njih tako vdomačila in se jim je tako priljubila, da ne marajo nobene druge. — Opozarjamo, da je treba pri nakupovanju strogo paziti na varstveno znamko »Sokol«, ki jamči, da zavitek vsebuje res pristno domačo in izvrstno Kolinsko kavno primes.
C. kr. orožniškemu poveljstvu v Ljubljani. Z podržavljenjem policije v Ljubljani odpade orožniška postaja v Mostah in se preseli na desni breg Ljubljanice. Vprašanie je, kam. Mogoči sta samo dve rešitvi, ali v Stepamo vas ali pa v Bizovik, ker noben drug kraj ne more priti vsled dejanskih razmer in potreb v poštev. V obeh krajih so orožništvu na raz-nolaeo lepa stanovania. V Hrušico h Korbarju pa ne sodiio nikakor orožniki. Prvič ni pri Korbarjevi hiši vasi, ampak le par hiš in zaradi samote niso mkier orožniki, drugič pa se prepira Korbpr skoro s polovico občine in bi prišli lahko orožniki s svojimi nepristranskimi poročili s svojim hišnim gospodarjem navskriž. Saj je orožništvu znano, da se Korbar ne nokori vedno rad ukazom predstoje-čfh oblasti, saj še zdaj nima na svoji hiši na niša. da je branjevec in krčmar. Sicer pa. kam naj jih dene Korbar? Ali morda v vrtno lopo? Prebivalstvo želi, da pridejo v Štepanjo vas v1] na Bizovik.
Prememba posesti. Nekdaj Ju-vančičevo tovarno poleg kolodvora v Medvodah in mlekarno v Svetin je na iavni dražbi kupil Jaques T o -beli za 163.000 K.
Pogreb umrle gospe Kuder v Novem mestu se je vršil včeraj popoldne. Udeležba je bila ogromna in ie pokazala,' kako splošno in iskreno je sožalie v vseh krogih. Blaga gospa in zavedna narodnjakinja je umrla na porodu in zapustila petero otrok.
»Hitzferien« sredi zime — to se
nekako Čudno sliši. Ali v resnici so novomeški dijaki v sredo uživali prostost, ki ^re na račun zgoreišniega naslova. Poročali smo že o pečeh, da niso za nič. V sobah ie bil v sredo tak mraz. da se pouk ni mogel vršiti, vsled Česar so dijaki in profesorji ta dan slavili kot »Hitzferien« sredi zime.
Same nesreče vsled splaŠenih koni. Iz Novega mesta se nam poroča: Ta teden je nesreča za tiste, ki imajo opraviti s konji. Zdaj imamo že tri znane slučaje v mestu in okolici. Kolenjčev konj, ki je kakor je »Narod« že poročal povzročil dve žrtvi s težko poškodbo, se je splašil, ko je voznik stopil raz voz pred Grmovo prodajalno in je hotel otrobe naložiti. Baje gre obema poškodovancema zelo slabo, posebno Pelcu, ki so ga prepeljali v bolnišnico. — V šmihel-ski okolici pa se je težko poškodoval neki Zupančič (Lampar). ki je vozil z Hrastarjevim konjem. Tudi tega so morali težko poškodovanega prepeljati v bolnišnico. — Windischerje-vega hlapca v Kandiji pa je udaril v hlevu Lončaričev konj tudi tako močno, da so ga tudi morali izročiti v bolnišnico. Ni veliko manjkalo, pa bi mu bil s koncem podkve izbil tudi oko. —- Bolj srečno je izšel slučaj, ko ie v sredo dopoldne neki voznik iz Rugovega po državnem mostu pri-dirjalvKandifo ter z^vil v levo po državni cesti. Ker najbrže še ne zna voziti. Je svoja konja zavil še bolj levo na stransko pot pod Laknerjevo trgovino, ravno v trenotku, ko sta mu nasproti prišla od desne neki gospod, od leve pa gospa Lalpierjeva, ki je pred konjema srečno ubežala.
Pri nas vozniki v splošnem premalo pazijo na javno varnost in premalo vpoštevajo staro voznioko zapoved: Ženski in konju nikdar preveč ne zaupaj!
Smrtna žrtev vsled splašenju konj. Kakor se nam iz Novega mesta poroča, je ena ponedeljkovih žrtev na glavnem trgu vsled zadobljenih težkih poškodb na glavi, v bolnici umrla. In sicer je ta žrtev Pele, posestnik iz Srebrnič. Tudi glede šmi-helske žrtve (sedaj Zupančič) je malo upanja, da bi revež še okreval.
Učiteljski sestanki. Iz Radovljiškega okraja nam pišejo: Učiteljski redni mesečni sestanki, ki jih je pričelo prirejati učiteljstvo radovljiškega okraja, umevno, da brez določenega programa in posebnih vabil, so vedno prav dobro obiskovani. Tudi pretečeno nedeljo smo se zbrali v znani gostilni zavednega narodnjaka, našega A. Pogačnika v Podnartu in sicer v prav lepem številu. Program je bil takoj sestavljen, obsegal je smešne in resne točke. — Priznani zdravniki trdijo, da pospešuje vspešno prebavljanje kai dobro smeh in dobra volja. In res! Mnogo smeha je vzbudila ter nas spravila v naravnost zidano voljo zadnia številka >'Slov. Učitelja«, kjer je izborna per-siflaža na »sveto« Slomškarijo v članku »zakai je deželni odbor tako dobro delil 25% draginjsko dok I ado.« čuli smo nebroj vzgledov, kako se lahko dosežejo izvrstni uspehi v šoli in izven šole — po receptu naših Slomškarjev in Slomškaric. Le par vzgledov: uspešno se deluje z ustanavljanjem takozvanih šol. »Čebelic«: če hočeš doseči hitro pokojnino, kupi sv. Antonu soho; če hočeš doseči v nemščini dobre usoehe, porabi tiste ure za postavljanje in kritje čebelnjaka: ako hočeš kako boljšo službo, oovabi včasih kakega kaplana ali župnika na čaj. kavo ali recimo tudi na izlet v Triglavsko pogorje, recimo v Staničevo zavetje, ali na počakaj kakega velmoža — seveda na telecrrafično ?eljo — v svo-iem stanovanju itd. itd. — Umevno, da smo mi z »našimi« uspehi sklenili ostati taki krikor smo bili. — Kot izredno zanimiva točka, ki je vzbudila mnogo dobrih idej in ki je pokazala, da smo na višini moderne pedagogike — je bila »ad hoc« vzbuiena razprava »glaskovanje v ljudski šoli«. To so se križali uma svetli meči. — Le škoda, da so se najoddalinejši morali vračati že s prvimi vlaki. — Pripomnimo, da smo se na svojem se-' stanku spomnili tudi sicer poznega, a velezashižne<ra odlikovanja, ki ga je preie! naš linblienec, c. kr. dvorni svetnik g. Fr. Leveč. — Prihodnji sestanek se vrši najbrže v Radovljici.
Iz Železnikov se nam piše: Tisti Krek. ki hoče spraviti cvet slovenskega naroda v Kanado: tisti Krek, ki poživlja ob vsaki priliki klerikalne peteline, raj pomečejo   liberalce v erano in i? Vi poni jejo s polenom: tisti Krek, ki imenuje   napredno učiteljstvo pse za Plotom: tisti Krek je poseben protektor onih duhovnih so-bratov, ki so njegovega kalibra. Posebno mu je zato prirastel   k srcu pristni sin bohiniskih   gora. župnik Marčič v Železnikih, mož finih ma-nir brez primere. Ta faimošter je letos praznoval   svoj   god   14. t. m., vsled česar so se prejšnjega dne se-Šli ob njeerovi   »skromno« obloženi mizi nekateri prečastiti,   med njimi Krek in — glavar Schittnig. V bratskem obiemu so se našli in »vezova-H« gentlemana Marčica. In gentle-man je ta gospod, to ie dokazal istega dne v ponavljalni šoli. Istega dne je namreč prinesel učenec ponavlial-ne šole Kordež za  gospo učiteljico Dolenc šop jelkovih vejic in jih položil na kateder. Ko pride   v razred župnik Marčič in   zagleda zelenje, vpraša:   »Kaj pa to smerečje tukaj dela?«   Ko učenci povedo, za koga je, pograbi župnik šopek, ga vrže na tla in brcne z nogo pod mizo, rekoč: »S tem naj frajlca Dolenc pometa!« -f* In ta človek je predsednik krajne-ga šolskega sveta, torej mož, čigar prokleta dolžnost bi bila, varovati ugled šole, in ta mož je katoliški duhovnik, pa ne zna in   noče krotiti svoje jeze nad političnim nasprotnikom celo pred otroki v šoli. — Železniški naprednjaki, ali se vam ne zdi, da v tisti cerkvi, kjer je MarčičV ni za vas prostora?!
Iz Bohinjske Bistrice poročajo: Vreme jasno, sankališče izvrstno, za ski ugoden sneg v senčnatin legah. Bohinjsko jezero popolnoma zamrznjeno, ugoden led za drsanje. Sankal-na in smuška tekma se prične jutri v nedeljo ob polu 11. uri dopoldne.
Grozne železniške nesreče prt Zagorju je največ kriva brezbrižnost in skopost Južne železnice same. Da je proga pri Zagorju nevarna, to ve vsak, kdor se večkrat tod vozi in to ve prav dobro tudi uprava Južne železnice, a vendar ne stori nič, da bi nevarnost omejila s primernimi napravami in še tega ne stori, kar je nri drugih železnicah v navadi. V Švici na pr> stražijo take nevarne krflje, kjer lete skale, na progo, po*
sebni čuvaji, takozvani Lehnen- und Felswfichter. Ti čuvaji imajo nalogo, da pregledajo pred prihodom vsakega vlaka vso progo in preprečijo s signali malone vsako nezgodo, a uprava Južne železnice niti za to ne poskrbi.
Kinematograf »Ideal«. Danes nov velezanimiv učinkovit spored s najboljšo do sedaj pokazanih živalskih dram »Kralji gozdov« ter veliko privlačnostjo rNro. 482«, drama pustolovca v 3 delih. — Dalje se predvaja »Gaumontov teden«, naravni posnetek »Moderni gorski brzostrel-ui topovi«, komična slika »Trdoži-vost Luttlca« in krasna francoska veseloigra »Jastog na francoski način« s Suzano Grandais v glavni vlogi.
Izsleden tat. Že kake štiri mesece so se vršile v frančiškanski cerkvi na ženski strani tatvine. Ženske imajo namreč navado, da ko pristopijo k sv. obhajilu popuste svoje ročne torbice v klopeh. Neki naduči-teljevi soprogi iz Spodnje Šiške je bila ukradena denarnica s 20 K, neki učiteljici denarnica s 7 K, neki stari ženici bankovec za 20 K, neki drugi ženski pa srebrna tula ura. Namesto, da bi bile oškodovanke naznanile tat.ine policiji so se pritožile samo v zakristiji. Nekega dne je bil tat zasačen od neke gospe, ko ji je zmaknil denarnico. Le-ta pa se je zadovoljila s tem, da mu je denarnico odvzela in ga izpustila, kar pa je oteškočilo zasledovanje. Te dni so pa v jutrajnih urah policijski agentje začeli opazovanje in tudi uzmoviča v osebi trgovskega pomočnika Jožefa Toniga, rojenega 1894. v Domžalah izsledili in aretovali.
Pojasnilo. Z ozirom na Sloven-čevo<^ notico o Komami v dežeha bolnici izjavljam, da jaz nisem identičen z njim in nisem z njim v sorodu. Franjo K o m a n . c. kr. poštni poduradnik v Ljubljani.
Spedicijska tvrrfka R. Ranzinger nam oziraje se na današnjo anonco naznanja, da interesenti, preproge, ki se bodo v sredo prodajale, v ponedeljek in torek med 10. in 12. uro lahko pregledajo.
Salvator - koncert vojaške godbe se vrši jutri v restavraciji južnega kolodvora. (G. Schrev). Vstopnina znaša 60 vin.
libetsla s^onslia dvojica Po-lajn'HO in emEPihanshe oblasti, ali m bo z izročitvijo.
Kakor smo že poročali, je beg Ivana ;n Jožefe Polajr.ko uspel v toliko, da se jima je posrečilo pozornosti inozemskih morsko - obrežnih oblasti uteei in se vkrcati v Doveru na belgijski parnlk - Vaderland* tako, da sedaj ploveta proti New Yorku. Zanimalo bode gotovo našo javnost, kako se bo zadeva dalje razvila, odnosno kako bo preskrb-iicno za njih sprejem v Ne\v Yorku. Informirali smo se zatorej pri mero-dajnih faktorjih in smo v stanu nastopno poročati: Dejanje, zaradi katerega sc Ivan in Jožefa Polajnko nroganjata. ne spada med ena dejanja, zaradi katerih severnc-ameri-kanske združene države glasom pogodbe iz leta 1856. avstro-ogrske podanike, ki so v amerikanskem teritoriju, izroča tuzermkim oblastnijam. A tudi če bi bilo mogoče zahtevati od amerikanskih oblasti izročitev, bi se jo težko izvedlo, ker stane poslovanje najmanj 20.000 K, katere bi morala plačati avstrijska država. To pa ni mala reč 20.000 K in amerikanska ništica ni ravno poceni. Da pa dvojica Polajnko kljub ti neugodni pogodbi ne uide roki pravice, preskrbela je ljubljanska mestna policija s pomočjo c. kr. dunajskega policijskega ravnateljstva v New Yorku vendar vse potrebno po drugačnem notu. Dognalo se je, da se parnik -Vaderland ne ustavi do N'e\v Yor-ka v nobenem medpristanišču ter da je torej dvojica Polajnko do New Vorka v njem zasigurana. Sporazumno z varnostnim oddelkom c. kr. policijskega ravnateljstva na Dunaju se je doseglo, da je dunajski konzulat severno-amerikanskih držav legaliziral sodno zaporno povelje ter druge važne listine (dokazila), kakor tudi domovnici Polajnkovih. nakar se je vse s podrobnim popisom in •>likama dvojice odposlalo na generalni avstro-ogrski konzulat v New vork. kateri je bil pa o tem obveščen že popreje po podmorski brzojavni žici. Na podlagi te^a se bode ob in-encifi konzulata začelo proti dvojici Polajnko takozvano »depor-tacijsko postopanje«, ki v bistvu po amerikanskem pravu ni nič drugega, nego v avstrijskem pravu izgon in obstoji v tem. da se dotičniku zabrani vston, odnosno naselitev v amerikanskih državah. V smislu tozadevnih amerikanskih predpisov iz leta 1907 iti 1910. ki so zelo stroga, postavi se dotičnika pred »naselievalnega komisarja- odnosno pred takozvano posebno preiskovalno komisijo«, ki
imata razsoditi se-K pripusti dotično osebo k naselitvi v severo-amerikan-skih državah, ali ne, Proti razsodbi ima dotičnik pravico pritožbe na »tajnika z& trgovino in delo« v Wa-shingtoiiu, mora pa ostati do pravp-močne razsodbe interniran v »deten-tion station« na omenjenem otoku Ellis Island, katerega imenujejo tudi »otok solza«, kar je zelo značilno. Tako se bode zgodilo tudi z zakonsko dvojico Polajnko in ni dvomiti, da ju naseljevalna komisija na podlagi predpisa postave iz leta 1910 ne bode pripustila k naselitvi.
Ker so glasom teh omenjenih amerikanskih predpisov vse paro-brodne družbe primorane osebe, katerih naseljevalna komisija ne pripusti k naselitvi, prepeljati brezplačno nazaj v Evropo do pristanišča-izhodišča — razvila se bode predle-*eča zadeva tako, da bode belgijska družba »Red-Star-Line« v Antwerp-nu v slučaju deportacije Ivana in Jožefe Polajnko prepeljala z istim par-nikoin »Vaderland« nazai ali v Dover, ali pa v Ant\verpen. Tu se bode-ta navedena izkrcala in stvar dotič-nega konzulata bode, skr^*i zato, da se ju, in to že na rarniku, pravočasno prime in odvede v zapor, dokler bode trajalo izročevalno postopanje z dotično državo, bodisi Anglijo ali Belgijo.
Seveda, če bi komisija otoku Ellis Island ne izrekla depor cije, ki ie navadno spojena z zaporom, potem bi se dvojica Polajnko gibala s svojim plenom lahko popolnoma prosto po Ameriki ter bi se jo le moglo prijeti pri vstopu v kako dn'go državo, katera ima z Avstro-Ogrsko primerno pogodbo.
O koncu, odnosno uspehu depor-taeijskega postopanja se bodemo svoječasno zopet informirali in si pridržujemo o tem še poročati.
Društvens naznanilo.
Občni zbor »Akademije«   bo v
sredo 26. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri »Novem svetu«. Na dnevnem redu so poročila odbora, volitve in slučajnosti. Člani »Akademije« so vljudno vabljeni, da se zanesljivo udeleže občnega zbora.
»Društvo slovenskih profesorjev« priredi nocoj ob S. url v »Narodnem domu* sestanek. Na dnevnem redu je razgovor o event. predlogih za letošnjo glavno skupščino delegatov > Državne zveze«. Gg. kolegi se vabijo v lastnem interesu k obilni udeležbi.
Narodna soc. zveza v Ljubljani otvori začetkom meseca sušca govorniško šo!o, ter vpelje svoje strokovne tečaje. Da naše delavstvo nujno potrebuje pojasnil na razna strokovna vprašanja je gotova stvar, osobito pa potrebule mladina pouka. Odbor N. S. Z. vabi čiane, da se priglasijo za strokovne tečaje, a tisti ki imajo veselje do govorništva, tudi v govorniško šolo. ker je odboru na tem ležeče, da se čim večje število priglasi. Razdelitev dni se določi pozneje.
Mladinska skupina N. S. Z. se prav lepo razvija, kar je dokaz, da je ta organizacija za naš naraščaj nujno potrebna. Vendar je še veliko mlade-ničev, ki bi lahko vstopili v N. S. Z. Apeliramo na naše narodne deloda-ia!ce, da priporočajo mladini v?top v mlad. skupino N. S. Z., ker tu se mladina vzgaja v narodnem duhu. ter se ji nudi doveij izobrazbe, kakor tudi poštene igre in zabave.
Odbor N. S. Z. ima v sredo 26. t. m. redno odborovo sejo. Vabimo vse tovariše, da se seje polnoštevil-no udeleže. Vabljeni so tudi tovariši nadzorstvenega sveta! Tajništvo N. S. Z.
Občni zbor Muzejskega društva za Kranjsko se je vršil v sredo, 19. t. m. ob 6. zvečer v predavalnici deželnecra muzeja. Ker je bilo število navzočih članov premajhno — zbralo se jih je le 21 — se občni zbor ob določeni uri ni mogel vršiti in po preteku četrt ure je otvori! v zmislu pravil društveni predsednik dvorni svetnik in de/, šol. nadzornik Franc Leveč drugi občni zbor. V svojem jedrnatem nagovoru je v kratkih, toda jasnih potezah označil delovanje Muzejskega društva v preteklem letu, ki je na eni strani veselo, ker se je posrečilo vzbuditi odboru celo vrsto domačih znanstvenih sil in je društvena znanstvena publikacija založena z mnogovrstnim in dobrim gradivom, po drugi strani je pa delovanje neveselo, ker ga ovira zelo slab, da skoraj kritičen gmotni položaj, v katerega društvo ni zašlo po lastni krivdi. Končno se zahvali vsem faktorjem, ki so na ta ali oni način podpirali društveno delovanje in se spominja v toplih^ besedah umrlih Članov (vladni svetnik Ant. Globoč-nik pl. Sorodolski, historiograf P. pl. Radics, prof. Orožen, prof. dr. Jos. Cerk, ces. svetnik Iv. Murnik, prof. dr. K. štrekeij in dr. L. Jenko). Navzoči Člani so počastili njih spomin s tem, da so se dvignili raz svojih sedežev. —  Iz poročila društvenega
tajnika dr. Jos. šmajdka posnemamo, da je imelo društvo 323 čla-npv in je bilo v zvezi z 114 znanstvenimi družbami. Letošnji letnik »Car-niole« je zadovoljil člane in je žel laskavo priznanje doma in v tujini, kar nam svedoči o njegovi pomembni; znanstveni vrednosti. Znamenito Paulinovo delo »Flora carniolica« bo pričelo v kratkem izhajati. Odbor je oživotvoril v preteklem letu vnovič predavanja, ki so od 1. 1895. izginila iz društvenega delokroga. Prvo predavanje se je vršilo 11. aprila in je znamenito uspelo po vrednosti in obisku: predaval je priv. univerzitetni docent dr. Boris Zamik. Vsled boljšega prospevanja predavanj se ie združil odbor z ravnateljstvom deželnega muzeja in pričel v jeseni s skupnimi predavanji pod naslovom »Muzejska predavanja«. Doslej so bila tri; predavatelji: muz. ravnatelj prof. dr. Jos. Mantuani, prof. dr. P. Grošelj in prof. dr. K. Cepuder; povprečni obisk 45; predavanja se bodo nadaljevala. V področju Muzejskega društva se je ustanovil »Priro-dopisni odsek«, katerega člani so se sestali doslej že na 5 referatnih večerih. Društveni odbor se je zavedal velike važnosti »Muzejskega društva« in je po svojih močeh izkušal razširiti njegov delokrog in povzdignili njegov ugled. Končno je pozval cenjeno občinstvo, da nas podpira društvo pri važnem znanstvenem delovanju in naj v kar največjem številu pristopa k društvu. — O gmotnem položaju je poročal prof. Milan P a j k. Društvo je imelo izdatkov (vračunjen je lanski dolg) 7382 K 25 vin, dohodkov pa 3611 K 07 v: torej 3771 K 18 v primanjkljaja. V svrho saniranja je bil prisiljen odbor ztvža-ti že itak ne previsoke pisateljske nagrade in omejili obseg društvene publikacije. Sploh bo moralo društvo nekaj let zelo varčevati, ako se hoče izmotati iz slabega gmotnega položaja. Le izredna pomoč in zvišanje rednih podpor, ki so danes ravno tolike, kakor so bile pred 20 leti Ovljub temu, da se je v tej dobi vse podražilo) bi pripomogla društvu do uspešnega nadaljevanja krasno za-početega dela v korist in ugled naše dežele. — V imenu preglednikov je poročal g. J. P o d k r a j š e k , da sta našla blagajniške knjige in račune v najlepšem redu in predlaga blagajniku absolutorij. Sprejeto. Preglednikom računov se izvolita zopet gosp. župnik Ivan Vrhovnik in g. J. Podkrajšek. — Nato je v polurnem referatu očrtal društveni odbornik prof. dr. G v. "S a j o v i c v glavnih potezah znanstveno društveno delovanje v pretekli in sedanji dobi. Zanimivemu in preglednemu poročilu so vsi navzoči sledili z velikim zanimanjem. Na občnem zboru »Muzejskega društva za Kranjsko« smo pa razvideli. da moramo prištevati omenjeno društvo med naše najvažnejše znanstvene činitelje. Na zunaj ie društvo sicer malo znano, ker deluje tiho in brez vsake kričeče reklame, toda njegovo delo ie vztrajno in velike znanstvene vrednosti. Dolžnost našega razumništva ie. da posveča * Muzejskemu društvu« več naklonjenosti, poseča v obilnejšem številu njegove prireditve ter podpira v vsakem oziru bolj izdatno njegovo zaslužno delovanje.
Telefonska In brzojavna
Vojna na Balkanu.
Situacija.
London, 22. februarja. V krogih trinelentente se je pojavil po včerajšnji konferenci veleposlanikov večji optimizem. Zatrjuje se, da se je konferenca odgodila do 27. t. m. v prvi vrsti, za to, ker stoje direktna pogajanja med Dunaiem in Petrogra-dom tik pred zadovoljivo rešitvijo. Kakor hitro se bo posrečilo državnikom obeh držav priti do zadovoljivega zaključka glede skadrskega vprašanja, v katerem sta si Avstro-Ogrska in Rusija že zelo blizu, je smatrati celo albansko vprašanje za rešeno, ker bo Avstro - Ogrska brez pridržka priznala severno mejo Albanije tako, kakor to želi Srblia, oziroma Frsija. Le glede Dibre in Dja-kovice Avstro - Ogrska še ugovarja in v Londonu iščejo posredovalne predloge, kako tudi to vprašanje urediti kompromisnim potom. Smatra se, da bo Avstrija tudi glede Djako-vice končno privolila v ruske zahteve in propozicije.
Tudi situacija v bolgarsko - romunskem razmerju se je izboljšala. Danes je podala romunska vlada zastopnikom šestih velesil odgovor, v katerem pravi, da Romunska sprejema predlog velesil ter zaupa velesilam posredovanje v bolgarsko - romunskem sporu. Romunska ne stavi nobenih pogojev. Želi pa, da povedo velesile, do katerega termina unaio zadevo poravnati. Damarche velesil v Sofiji In Btfkarešti se Izvrši nalhr-že jutri. Na Bolgarskem se je ooiavil oster odpor proti prepustitvi Sillstri-
je. Vojaški krogi zatrjujejo, da se mora bolgarska vlada glede Silistrije omejiti na pasivno politiko in pripustiti« da Romunska zasede Siiistrijo, ne pa Izrecno prepustiti Romunski mesta. Romunska se je izprva hotela podvreči razsodišču, v katerem bi bili car, italijanski kralj in španski kralj kot predsednik. Bolgarska ie to razsodišče odklonila, češ, da ne obstoja noben spor, ki bi spadal pred tako razsodišče.
Bolgarska zahteva za svojo popustljivost razne koncesije glede svojega razmerja napram Turčiji, oziroma garancije glede posameznih vprašanj, ki bodo postala aktualna pri otvoritvi mirovnih pogajanj, tioigarska zahteva med drugim, da mora Turčija tekom 15 dni po začetku pogajanj demobilizirati.
Konferenca veleposlanikov.
London, 22. februarja. Včerajšnja konferenca veleposlanikov je bila odgođena do četrtka, dne 27. februarja. Včerajšnja seja je bila od vseh dosedanjih sej najdaljša, trajala je namreč 3 polne ure.
London, 22. februarja. Reuterjev biro javlja, da je črnogorski pooblaščenec Popovič sporočil poslaniški reuniji, da Črna gora slej kot prej vztraja na stališču, da ji pripade Ska-der. Za posest Skadra je pričela Črna gora vojno in za to je tudi pripravljena, žrtvovati vse, da dobi Skader v svoje roke. Srbski pooblaščenec dr. Vesnič je izjavil siru Edvardu Grevju, da Srbija popolnoma soglaša s stališčem Črne gore glede Skadra, ter poudarjal, da je s stališča etnologije in geografije potrebno, da ostaneta Debar in Djakovica izven mej bodoče Albanije.
Nova bitka pri Bulairu.
S. — London, 22. februarja. -Evening Standard« je dobil brzojavko iz Carigrada, da se je med Bolgari in Turki pričela pri Bulairu nova bitka, ki traja že tri dni. Na bolgarski strani se bori 100.000, na turški strani pa 70.000 mož. Izid bitke še ni znan, ker pa je Fethi paša v Carigradu brzojavno prosil, naj se mu nemudoma pošlje pomoč, se sodi, da se Turkom slabo godi.
Bolgarski poraz? Belgrad, 22. februarja. Govori se, da so bili Bolgari včeraj pri Gali-poliju poraženi. Boj je bil baje strahovito ljut in je zahteval na obeh straneh mnogo žrtev. Končno so se morali Bolgari baje umakniti.
Pomorska bitka?
Carigrad, 22. februara. Turško brodovje je včeraj zapustilo Darda-nele ter napadlo grško eskadro. Vnela se je bitka, ki je trajala do večera. Zvečer se je vrnilo turško brodovje zopet v Dardanele in sicer, kakor zatrjujejo, popolnoma nepoškodovano.
Solun, 22. februarja. Včeraj je bila pri vhodu v Dardanele bitka med grškim in turškim brodovjem. Turška eskadra se je morala z znatnimi Izgubami umakniti nazaj v Dardanele.
Skader.
Cetinje, 22. februarja. Turki so se zaman trudili zasesti nekaj izgubljenih pozicij. Bombardiranje desnega krila kolone Marfinoviča pri Brdi-ci je ostalo brezuspešno. Bombardiranje se nadaljuje. Zdi se, da so Turki izgubili več topov.
E k spo se o vojni odškodnini.
Sofija, 22. februarja. Vlada je izročila zastopnikom velesil svoj eks-pose o vojni odškodnini, ki jo bo morala plačati Turčija.
Vprašanje bolgarsko - srbske meje.
Dunaj, 22. februarja. Iz Belgra-da poročajo: V političnih krogih se govori, da so imeli razgovori povodom zadnjega bivanja ministrskega predsednika Venizelosa v Belgradu in Sofiji glede srbske pomoči in nove srbsko - bolgarske meje ter vprašanja Soluna popolen uspeh. V principu se je sklenil dogovor, da dobi Bolgarska pokrajine na desnem bregu Var-darja, pri čemer pa naj pride Veles, kot čisto bolgarsko mesto, na Bolgarsko, zato pa dobi Srbija celo Ovčje polje.
»Rdeči križ«.
Zagreb, 22. februarja. Sanitetni oddelek srbskega vojnega ministrstva se je obrnil na hrvaško društvo zdravnikov, da pošlje zdravnike, zlasti interniste, za srbske čete, ki gredo v Tracijo.
Grška zarota v Carigradu.
Carigrad, 22. februarja. Turški listi poročajo, da pripravljajo Grki v Carigradu veliko protiturško zaroto.
Nezmožni sultan. Carigrad, 22. februarja. Oborožena turška deputacija je prišla k šejku ul Islam, ter ga pozvala, da naj odstavi sultana, ker je popolnoma nezmožen.
Bolgarsko - romunski spor.
Sofija, 22. februarja. Poslaniki velesil niso napravili napovedanega
koraka glede obmejnega spora z Romunijo. Počakali bodo na romunski odgovor na bolgarsko noto in šele potem, če bo potreba, pričeli s posredovanjem.
Druga avstrijska štacijska ladja v Carigradu. Carigrad, 22. februarja. Sultanov irade dovoljuje avstro - ogrski kri-žarki »Cesarica Elizabeta«, kot drugi avstro - ogrski štacijski ladji vožnjo skozi Dardanele.
Albanci.
Carigrad, 22. februarja. V albanskih gorah se je zbrdo 15.000 Albancev in razpršenih turških čet, ki hočejo udariti na Bitolj in ga iztrgati Srbom iz rok.
Poljedelstvo v novi Bolgarski. Zagreb, 22. februarja. Bivši profesor na poljedelski šoli v Križu Avguštin Vvchodil je bil imenovan od bolgarskega poljedelskega ministrstva za poljedelskega organizatorja v novo dobljenih pokrajinah.
Kucovlahi na političnem potovanju.
Budimpešta, 22. februarja. Sedaj so tudi Kucovlahi nastopili politično potovanje. Posebno odposlanstvo je dospelo sem, odkoder odpotuje na Dunaj, v Berolin, v Pariz, v Rim in v London, oa zastopajo svoje narodne zahteve.
*
Balkanske pogodbe.
Dunaj, 22. februarja. Ogrski finančni minister Teieszkv in ogrski trgovinski minister Be6thy sta dospela na Dunaj, da se pogajata z avstrijskimi resortnimi ministri glede pogodb z balkanskimi državami. Lokalne železnice.
Dunaj, 22. februarja. Parlamen-tarična komisija Poljskega kluba se je zedinila na gradbeni program za lokalne železnice v znesku 52 milijonov kron. Od železniškega ministra za Galicijo preliminirana vsota za ga-liške železnice znaša 48 milijonov. Pogajanja se nadaljujejo še pred Veliko nočjo.
Bosanska misija na Dunaju.
Dunaj, 22. februarja. Odposlanstvo bosanskih saborskih poslancev se je oglasilo pri avstrijskem ministrskem predsedstvu. Ciani odposlanstva so imeli daljši razgovor z grofom Sttirgkhom, v katerem so mu razložili svoje stališče v jezikovnem vprašanju pri železnicah.
Louis in Delcasse.
Dunaj, 22. februarja. Glede pred-zgodovine imenovanja Delcasseja za francoskega poslanika v Petrogradu piše ->Wiener Allgemeine Zeitung«: Delcassejevo imenovanje je napravilo konec razmerju, ki je bilo že leta nezdružljivo z zavezniškim razmerjem med Rusi>o in Francosko. Povodom carjevega obiska v Postupinu se je veleposlanik Louis pritoževal, da ga Sazonov ni zadostno informirat Od onega časa je bilo Louisovo stališče težavno. Spomladi 1912 je vprašal Izvolskij Poincareja, ki je bil tedaj francoski zunanji miniser, če je Louis zdrav in če mu morda ne škoduje zrak v Petrogradu. Končno so mu naravnost namignili, da naj zapusti Petrograd, sicer bi Francoska ne imela pravega zastopnika v Petrogradu. Sedaj je Poincare kot predsednik francoske republike napravil konec tem neznosnim razmeram. Rodbine vpoklicanih rezervistov.
Budimpešta, 22. februarja. Ministrski svet je sklenil, da dobe rodbine vpoklicanih rezervistov enkratno državno podporo. Deželni uradniki na Hrvaškem.
Zagreb, 22. februarja. Uradni list priobčuje sklep, glasom katerega se pooblašča kraljevi komisar, da do zakonite ureditve sam uredi dohodke deželnih uradnikov.
Požar na avstrijskem parniku.
Aleksandrija, 22. februarja. Na Llovdovem parniku »Austrija«, ki je na potu v Kobe, je nastal požar. Dasi se je posrečilo ogenj pogasiti, vendar so morali vreči v morje 20 tonelat blaga.
Francosko oboroževanje. Pariz, 22. februarja. Francoska vlada se bavi z načrtom zvišati efektivno stanje moštva francoske mornarice kot protiutež proti nemškemu oboroževanju na ta način, da smejo sedaj tudi 171etni mladeniči vstopiti kot prostovoljci v mornarico. Vlada heče postaviti tudi dve novi smodni-šnici za mornarico. Ministrski svet se bavi tudi z načrtom, da naj se vrše nabori pod 20. letom.
Revolucija v Mehiki.
Mehika, 22. februarja. Diaz je zasedel predvčerajšnjim na čelu svojih čet, ki so se bile 9 dni uspešno upirale napadom vladnih čet, mesto.
epajte pridno srečke „Spleš. ftenakega draftfva* t korist slo ven* tik nmetslfcev. 200 ikrasaUi dobitkov, slik doma« ilbsllkarfev. Srećka Ali.
Presveta.
Iz gledališke pisarne. Nocoj v soboto (nenar) Puccinijeva velika opera »Madame Butterfly«   z gdč.
Lowczynsko v naslovni vlogi. — Jutri v nedeljo popoldan ob 3. kot velika tujska predstava Birinskega vele-zabavna komedija »Vrtoglave!« izven abonementa, za lože par. — Jutri zvečer izven abonementa, za lože nepar kot ljudska predstava pri izdatno znižanih cenah Offenbachova kratkočasna opereta »Orphenus v podzemljuc. Začetek ob 7 zvečer. — Repertoar za prihodnji teden: V torek prvič na slovenskem odru Jaco-bvjeva dramska noviteta »Oreh iz mladosti«. V sreJo dramska kronska predstava. V četrtek, soboto m nedeljo zvečer opera oziroma opereta, v nedeljo popoldan dramska ljudska predstava. Pripravljajo se opere v Brivec Seviljski«, »Tosca«, »Mig-non«, *La \Vally«, opereta »Jesenski manever«, drame »Oreh iz mladosti«, »Ljubezen treh kraljev«, »Uboga para« i. dr.
Pri jutrišnji večerni ljudski predstavi se zaradi hude hripavosti gdč. Richterjeve ne bo pel »Orpheus v podzemlju«, marveč se bo pela opera »Madame Butterflv« z gdč. Lo\v-czynsko. Ze kupljene vstopnice veljajo, cene ostanejo iste, kakor je naznanjeno na plakatih za nedeljo zvečer.
Književnost.
— »Branibor« — slovenski mladini. Koledarček z vsebino, namenjen slovenski mladini, v prvi vrsti obrtniškim in trgovskim vajencem, je pravkar izšei. Knjižica stane samo 20 vinarjev, da si jo lahko vsakdo omisli, koledarček bo zlasti dobro došel slovenskim vajencem na meji. ki ga bodo dobili od društva vBrani-bora« brezplačno. O knjižici še spregovorimo.
— Slovenski Sokol« št. 1. ima sledečo vsebino: 1. V jubileisko leto slovenskega Sokolstva. 2. Skupin* friaraščaia za lil. slovenski vsesokol-bki zlet v Ljubljani 1913. 3. Vestnik slovenskega Sokolstva. 4. Slavnostni •vestnik 111. slovenskega vsesoko!-;^kega zieta v Ljubljani 1. 1913. 5. Raznoterosti. 6. Književnost.
— Amerika in Amerikanci. Spi-ial Rev. J. M. T r u n k. Tega obšir-lega in lepo ilustriranega dela so iz-
edai zadnji zvezki   namreč 10., ti. in 12. in ie delo s tem končano. Knjiga je lepa in dobra in če tudi se >h sebi razume, da je večinoma kom-'»irano, jo moramo   imenovati za-'ižno delo. Amerika je za nas velike nznosti, iz te kniige se   bo narod lahko dobro poučil o amerikanskih :■; zmerah. Seveda ima   cela kniigi rebi očitnejšo, zdaj skritetšo kleri-;alno tendenco, ali to mora človek >aČ v kup vzeti, ker   pač nimamo -)]']  nepristranskega   takega dela: boHše ie pa, da imamo  kaj takega, kakor pa sploh nič.
— Soisi Mišiakovega .lulčka. V. zvezek. Ta s 13 ilustraciiami oprem-liena knjižica, ki io ie izdalo društvo ta zgradbo -Učiteljskega konvikta« obsega šest povesti in stane 1 K 50 vin., s pošto 16 v več.
Jtae stvori.
Rooarski napad. Iz Semlina poročajo: Trgovca Jovana Jovanovi-ca iz Pančove so na potu iz Belgrada s Lazarevac napadli roparji ter mu nkradli 100.000 K.
* Umor na Dunaju. Z Dunaja poročajo: Stanje tretjega brata Berber je zelo nevarno. Težko, da bo okreval. Včeraj popoldne so ga prepeljali v sanatorij Low.
* Rusofilsko oboroževanje v Oa-liclj'. fz Lvova poročajo: Kakor javlja ^Ruslan«, dela rusofilska stranka v Oaliciji na to. da oboroži mladino. Ta list poroča tudi, da vtihotapljajo iz Rusiie orožie v Galicijo.
" Barbarske pogrebne navade v irednjem veku. Med srednjeveškimi fapeškimi registri je bila pred kratkim objavljena, kakor poroča »Pe-Mer Lloyd«, bala Bonifacija VIII., v Kateri se prepoveduje »kuhanje in prepariranje mrtvecev«. Ta čudni ukaz je vedel k študiju, katerega rezultat je bil, da se ta bula ne tiče anatomičnega študija, kakor se je prvotno mislilo, temveč da   gre za
srednjeveško navado pri pogrebih visokih oseb, da se pokopujejo kosti posebe, meso posebe. V ta namen so trupla kuhali v zmesi vode, vina in dišečih rastlin. Ker pa večkrat niso imeli na razpolaganje dovolj velikih kotlov, so morali trupla zrezati. Po večurnem kuhanju je bito mogoče oddeliti meso od kosti, ki so jih dali v krsto, dočim so dali meso v drugo, manjšo krsto. To drago proceduro so seveda izvrševali samo pri truplih kraljev, visokih duhovnih in drugih, in to posebno tedaj, če je dotičnik umrl daleč od mesta, kjer je imel biti pokopan. Na tak način so postopali n. pr. tudi s truplom nemškega cesarja Friderika Barbarossa, francoskega kralja Ludovika IX. in Ludo-vika Svetega. Kosti Friderika so odpeljali v Nemčijo ter je pokopali v cerkvi v Špiri, dočim so meso za-grebli v Antijohiji, kjer je, kakor znano, cesar I. 1190. nanagloma umrl. Ludovik Sveti je umrl pri obleganju Tunisa. Ko so truplo na omenjani barbarski način preparirali, so poslali meso v Palermo, da ga tam pokopljejo, dočim so kosti prepeljali v kraljevsko grobnico v St. Denisu v Parizu. Tega načina prepariranja so se posluževali v srednjem veku namesto balzamiranja, ki je tačas prišlo iz navade.
* Protin in revmaSizem: Prirodna Franc Jožefova grenčica je staro-preizkuseno sredstvo, zlasti za take osebe, pri katerih gre za to. s pospeševanjem prebave menjavanje snovi poživiti in regul'rati in tudi pritisk krvi zanesljiveje in na mil način odstraniti. Pristna Franc Jožefova voda se ie zaradi priletne lastnosti, da tudi v zmrznih količinah uživana resnično odvaja, priljubila povsod. »Lancet«, eden naiodličnejših zdravniških časopicov Anglije, piše takole: -Franc Jožefova grenčica je prirodna mineralna voda precejšnie vrednosti, ki ji brez dvoma gre veliko zanimanje in obsežna poraba.« Ozirajte se na premnoga zdravniška izpričevala! Dobiva se po lekarnah, drogeriiah in trgovinah z mineralnimi vodami. R~znošiljalno ravnateljstvo Franc Jožefove grenčice v Bu-dapešti.
Katari in pljučne bolezni so v na-
I sem podnebni, žal, kaj neredki gostje, tako da lažjih katarov sploh ve* ne vpoŠtevamo. To pa je napačno! Navidezno nailažji kašelj hhko vede do hude plinčne obolelost? in je tem mani upravičeno ne vpoštp^ati ga, ker imamo v Sirolinu »Fpche« sredstvo, ki v malo dneh odstrani katar. Sirolin je torej domače zdravilo, ki nam je lahko v velik blagoslov, ker odvrača hude nlinčne bolezni.
Postelino nerle in noslei'no perle ie razloček. Za nizko ceno dobiti dobro posteljno perje je gotovo želja vsake gospodinje, kar pa more omogočiti samo resnično renomirana trgovina, ki zaradi velikanskega prometa lahko daje po nainižii ceni. Firma, ki nešteto crosnodini in rodbin po vsej monarhiji štele med svoic stalne odiemalce, ie razoošilialnica posteljnega nerfa S. Benisch v Dešeni-cah. Komur ie treba posteljnega per-ia. naj zahteva cenovnik in vzorce, ki jih firma S. Benisch v De^cnicah radovolino nošlie.
Tvornica motorjev O. Bern-hardts Sohne na Dunaju. XIl./2. To I. 1845. ustanovljeno podjetje si je zboe poštenega in solidneea poslovanja pri nas in v inozemstvu pridobilo najboljši sloves. Tzmed prvih na torišču graditve motorjev in loko-mohil. je tvrdka razumela svoje izdelke kot vzorne postaviti vedno na prvo mesto ter več tisoč izpričeval in referenc obrtnih in kmetijskih obratov posvedotočuje nedos. dobroto teh strojev. Posebne špecialitete teh zmo/nih tvornic so oetrolinske loko-mobile. dalje .drobilniki in mlini. Vsak poljedelec ali obrtnik, ki bi se rad poslužil racionalnega stola za pogon, naj ne zamudi si nreskrbeti od tvrdke O. Bernhadts Sobne na Dunaju, XII./2. Schonbrunnerstrasse 173 brezplačnih pojasnil in proračunov.
2>anasnii list obsega 15 slrair.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne
Darila*
Upravništvu naših listov so poslali: ,;.
Za »Ciril - Metodovo družbo«
Ljudevit Papež iz Novega mesta 3 i 56 v, nabrano na predlog brata Uder
mana v veseli družbi telovadcev novomeškega »Sokola«.
2iveli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 21. februarja: Uršula Mc-e škerc, bivša dijaška   gospodinja, T.\ let, Radeckega cesta 9. — Pavel Šti-bernik, delavčev sin,   13 mesecev. Stari trg 9.
V deželni bolnici:
Dne 17. februarja: Marjeta Za-Iar, žena kajžarja, 45 let. — Jožef; Majnik, gostilničarjeva hči, 4 dni. — Jakob Poglič, hlapec. 35 let. — Franc Maver, delavec, 53 let.
Dne 18. februarja: Janez Mohar, občinski ubožec, 69 let.
Dne 19. februarja: Jožefa Valen-ta, hči poštnega sluge, 2 leti.
Otroci lahko dobivajo zobe.
S skrbjo gleda marsikatera mati n« sproti času, ko bo njen ljubljenček dobiva zobe, posebno ako njegovemu telescu majka, prave odpornosti Da dvignemo to odpornost, nimamo, kakor potrjuje to na tisoče mater bol Sega sredstva nego Scottovo emulzijo. Raba te emulzije Že v primeroma kratkem času stanje zboliša, otrok postane živah-neiši in brez slabih okotščin preboli dobivanje zob. VečKiat otroci 3114
SCOTTOVO
EMULZIJO
ljubijo tako, da z veseljem po- j zdravijo Scottovo steklenico in zdravljenje s tem otroškim kre- I pilnim sredstvom dela veselje ] materam  in  otrokom samim.
fam^l Scottova emulzija
is    In nobena druga. n
Cena originalni steklenici ' K *o v Dobiva se po vseh lekarnah Proti vposiljatvi *o v. v pismenšn znamkah dobite od tvrdke SCOT & BOWNE, d. t o. i. na Dunaju
VII.   sklice vaje ae na naJ  list  enkratno vpoSiljatev poiz-
kulnje od kake lekarne.
StoilwercK
l^flTO
g)o mino - margarina
sveza, dospela v trgovinah gospodov: A. Sto cul, Berjak & S>ber
200 jih je kašljalo
6)
in vsej hiSi so pokvarili užitek s kašliem v vseh mogočih legah Ako bi se pač dame hotele navaditi da bi razen bonbonov dajale vbobonjćio tudi par pristnih Favevih sodenskih mineralnih pastilj. Same bi se rešile kašlia in tudi drugim bi ne kvarile užitka. Faveve pristne sodemce bi moral vsakdo, da se le nekoliko prehladnega čuti redno jemati seboj v gledališče, h koncertom in v družbo — dobrota, ki jo s tem izkaže samemu sebi, ga bo stalno sprijaznila s Favevimi sodemcami Pri nakupu pazite na ime s.Fay« in varujte se ponaredb
Čistokrvni dolgodlaki 702
i ruski hrt
2 leti star in ravnotaka 5 me s. stara
pslca sta naprodaj.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Najbolja za zob«
Za zdravje želodcaž
Cez
ga ni!
Po nJem ti led diši, Želodec ne opeša In glava ne boli I
Zahtevajte izre^^FLORIAN 1" Zavračajte ponaredbe!
Postavno varovano.
Žitne cene v Budercipešti.
Dne 22 februarja 1913. Termin.
Pšenica za apri« 1913           za 50 kg 11 6^
Pšenica za oktobei 1913.     za 50 kg \T\\
Rž za ap.il 1913       .  .      za SO ks 990
Rž za oktober 1913  .   .   .   za 50 ke Q 63
Oves za april 1913               za 50 kg 10 32
Oves za oktnhei 1913         za 50 kg 8 92
Koruza *a ma< 19H             za M) kg 772
Koruza za julij 1913 .   .      za 50 k? 7?o
ViSfna ead norjen 346*2
Srednji zračni tlak 736 mts
februar.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura T C"	Vetrovi	Nebo
21 H	2. pop. 9. zv.	7369 738i	- f>5 —2-4	sr jvzh. sr vzh	pol obač
22	7. z).	740-1	—20	sr. svzh.	oblačno
	Srednja včerajšnja			remperatura -—3"	
t
Stavbeno podfetfe O. T6nnies
naznanja vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen dolgoletni sotrudnik 732
Anton Ažuran
tesarski polip
včeraj zvečer ob 10. url po dolgi bolezni, previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb rajnkega bo v nedeljo, 23. februarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Vič št 24, na ondotno pokopališče.
Ljubljana, 22. svečana 1013.
0 ljudskem zdravju.
.Epidemije so podobne velikim svarilnim razglasom, s katerih državnik velikega stila lahko čita, da se je v razvitku njegovega naroda pojavilo motenje ki ga tudi brezskrbna politika ne »me dalje prezreti".
Tako govori Virchow svarilno o nevarnosti jetike. Pa ne samo državi bolj rodbini veljaj to svarilo pravo-rasno za migljaj, da je varovati se 1 olt-zni laie, nego jo ozdraviti Kadar 'j"mo bolečine, bolezen že imamo. Odvračati se pravi, takoj izpočetka bolezni odtegniti podlago, ki ji odvzame
i možnost razvitka,  telo pa vzgoji za
' odpornost.
Skoro vse teh bolezni pa odpadejo na sopila, pričenši od ustne dupline do pljuč. Lahka občutljivost teh organov, negotovost ob pričetku bolehavosti, kakšna bolezen se utegne razviti iz tega, nam že izpočetka narekuje, da Cim prej kličemo zdravnika, ako sc ti znaki poslabšajo. Ravno pri obolelosti sopil n. pr. kašlju in njegovih vari jaci i ah, dušli i vem kašlju, influenci, naduhi, pljučnici, jetiki, dalje celi vrsti katarjev od navadnega nahoda do zdravje težko motečih kroničnih katarjev vratu, gol* tanca, sapnika in pljuč, torei ravno
tukaj je treba dvojne previdnosti, ker se največkrat bolezni pridružijo tudi drugi organi. Glavobol, motenja želodca in črevesa so še večkrat posledica. Če torej nastopi kakršnokoli motenje, je vselej prav, da imamo zanesljivo sredstvo takoj pri roki.
Zlasti pri obolelosti sopil, ki imajo že pri najlažjih oblikah neprijetne postranske učinke v osebnem prometu, in zaradi hripavosti glasu, pogostega kašljanja, cdkašljavanja, pljuvanja itd motijo vsako zabavo zlasti tukaj je Sirolin »Roche« gospodujoče sredstvo. 2e skoro dve desetletji je svoj dobri učinek dokazalo v vseh slučajih kašlja,
influence, 'katarjev in obolelosti pljuč ter ima na tisoče zdravnikov in na stotisoče bolnikov v Sirolinu »Roche« vsekdar tisti pomoček, ki polajšuje in donaša ozdravljenje. Zato bo vsak, ki bi se nastopa takih težkoč rad kmalu iznebi! io ki v svojem poklicu ne mara biti moten, pri prvem slabem znaku takoj segel po Sirolinu »Roche«. Da pa pričakovani učinek tudi zanesljivo nastopi je nuino priporočati, da zahte vate povsod pristni S rolin »Roche«, ki s« dobiva po vseh lekarnah pa *amo orig. zavoju, ki ga po inseratih o Sirolinu, Roche'vidimo vpodobijenega« Tu bodi aamo poudarteno. da to zdra-
Zahvala.
Povodom težke, dolgotrajne bolezni in ob smrti moje predobre tete, gospe
c. kr. fin. straže nadkomisarja vdove
izrekam tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem dragim prijateljem in znancem, ki so rajnico tolažili v bolezni in se v tako častnem številu udeležili pogreba. 724
Posebno sem dolžna iskreno zahvalo preč. o provincijalu Placidu za tolažilne obiske v bolezn«, ter gospe Snojevi za krasni darovani venec
Bodi vsem Bog plačnik!
Spodnja Šiška, 18. februarja 1913.
Marija 0s61{,
nečakinja.
Zahvala.
Za mnoge dokaze sožalja povo-25 dom smrti naše preljube nepozabne matere, stare matere in tašče, gospe
Apolonije Pavšič
se zahvaljujemo vsem sorodnikom; prijateljem in znancem. 731
Zlasti se še zahvaljujemo č. g. kaplanu Antonu Tomdiu in Č. gosp profesorju dr. Alojziju Merharju za mno^e toiažilne ofrs e v bolezni, si Čitaln ci v Sp. Šiški, si. gasilnemu društvu v Zg. Šiški, darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so pokojnico spremili k večnemu počitku.
V Zg. Siskl, 22. svečana 1913. Žalujoča rcd&itiet.
Zahvala.
Povodom smrti našega preljub-ijenega, nepozabnega soc oga, očeta, strica, brata in zeta, gospoda 7J6
dr, Karla Chloupsfea
smo sprejeli toliko dokazov odkritosrčnega sožala, da se vsem osebno zahvaliti ne moremo.
Zahvaljujemo se tem potom nai-srčneje velecenjenemu gosoodu dr Pavlu Varda, c. kr okr. nadzravniku v Ljutomeru za požrtvovalno oskrbo povodom bolezni in smrti, slavnemu »Murskemu Sokolu v Ljutomeru« za častno stražo in spremstvo, vele-častiti duhovščini iz Ljutomera in Varaždina za soremstvo, slavnim pevskim društvom v Ljutomeru Središču in Varaždinu za prekrasne žalo^tinke, gg. načelnikom raznih uradov, gg. uradnikom in velecenj učitelistvu in požamiški godbi varaždinski za udeležbo pri pogrebu, velecenjeni obitelji dr. Grossman-novi in vsem drugim veleč, damam za pre'iubeznjivo skrb in sočutje, g. Ivanu Tomažiču, nadučitelju na Stari cesti. g. I. Kočevarju. načelniku sredinega Sokola, gosp. dr. L Žižku, zdravniku v Ormožu, podpredsedniku Narodne stranke g. Žuoanu Š nku v Središču, starosti hrvatskega varaždnskega Sokola gosp. dr Pero Magdiču, odvetniku v Varaždinu in co.::>tarorti celtske sokolske Župe c. dr. Franiu Rosina v Mariboru za tolažilne nagrobne naerovore, Celjski sokolski župi, slavnim Sokolskim društvom v OrmoZu. Središču in Varaždinu za slednje spremstvo, vsem darovalcem krasnih vencev ter sploh vsem od blizu in daleč prihitelim prijateliem in znancem, ki so počastili pokojnikov spomin!
V Ljutomeru, 20. svečana 1913.
Zalnfcča rodbina.
se dobijo pod nakupno ceno
platnine, preproge, zastori, perilo, fino sukneno blago, elegantni plašči za gospode, dečke, dame itd. 730
R. KoDnian, SodDijska Dl i ID. osdsfL
vilo radi njegovega izbornega okusa uživa rado staro ia mlado. Pri tem pa Sirolin Roche krepko pospešuje tek in ureja prebavo, torej pospešujoče vpliva na splošno preživljanje bolnika.
Ako se pokažejo tudi samo nepomembni znaki, da sopila niso več neprizadeta, bo vsak V korist svojemu zdravju se sporni jal »svarilnega razglasa« in s sistematičnim zdravljenjem s Sirolinom podelil svojim sopilnim kanalom in vsemu svojemu organizmu potrebno odpornost
2.V
Sratn 8.
VENSKI NAROD.
44 štev.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Oolnlika gla<rnlca K 8,000.000.
153
Stritarjeva ulica štev. 2.
. Trstu. Sarafevu. GorlcL
Rezervni fond 80G.OOO kron.
Sprelema vloge na knjižice In na tekočI račun      31 01 :: ter JIH obresinfe od dne vlogo po čistih :: ~T |4 jO
Epileptičnim
pomoč in ozdravljenje po novem zdravilnem načinu. Pomoči potrebnim daie pojasnila Ordinacijski zavod v Budimpešti, V., Grosse Kronengasse. 18 34C9
v LJubljani, Komenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lislnii ■ Ut-idmaik: Dr. Pr. Strjint. prisar. L lir. sil del bola
WoSoofr c*c^}co»cx* ojgc a
Franc Furlan
naslednik Ftsthiiigti« »ilove
fcllnčavnlčarsivo
in
1
I
zaloga štedilnikov |
ae nahaja:
535
^mbrožev trg štev. 9.
686
blodna in športna trgovina za gospode
P. MAGD1Ć ^)
Ljubljana — nasproti glavne pošte — Ljubljana
se vsoja svoje p. », odjemalce opozoriti, da je svoj modni oddelek za gospode založil neclvomljivo z najnovejšim in najboljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovaren in sicer v nedvomljivo največji izbiri.
Od 20. februarja 1913 naprej prostovoljno odračunam 10 % popusta vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih skromnih stalnih cen pri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih Mac, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat, rokavic, nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumbov itd., kar bode pri sedajšnji draginji gotovo vsak z veseljem pozdravil in uvaževaL Pazite na cene v mojih izložbah!
Zavarovalnica za življenje namesti
go
o d e
začetnike
695
za zunanjo službo v Ljubljani in na deželi. Po kratki poizkusni dobi mesečno plačo in provizijo! Stalno mesto ev. s penzijo. Reprezentacije zmožni gospodje naj nas ove natančne ponudbe z referencami pod „PensioSaSfŠilige
Lebenssieliu&g 396 F" na anončno
ekspedicijo Jos. A. Kienreich v Gradcu,
V plačilne iežkoče zašli
;:     trgovci in industrija ::
5- SE HlifijS t3
najhitreje in popolnoma diskretno in se tudi eventuemo denar preskrbi. — Vprašanja pod „Fili* alka LJubljana" na upravništvo ::   »Slovenskega Naroda«. ::
Velezanlmlv    slikOZOl* SlikOZOP
■ mehanično izmenjavo slik Samo za gospodo,  nsjg Zraven
5G velepikantnih fotografskih posnetkov zastonj. Slike se spričo posebno ostrih okularjev vidijo posebno lopo in jako plastično in io panoramo z mehanično premeno slik zaradi pikanterije gospodje radikupujejo. Kompletna panorama s 50 fotografijami samo kron 3*50.—
Edina razpošiljalnica, diskretno po povzetju: 4744
M. Swoboda, Dunaj, iii 2., Hiessgasse 13-23.
M jersoh' \wm lAihii
napravljen iz 8po» ai sine gnmi]e-ve zmesi in je
ti kakovost dokazano stanovitnega od nsn .a.
Moderna ročna dela in materijal
M. Drenik
Volna za športne obleke, čepice itd. Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenje na roko. Taraburiranje. Plisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvršujejo točno in vestno, u
To je že 21 let preizkusen . ; kavin dodatek in n a d o m e s t e k 1
Nov! gumijev podnetnfk »SERSOlf11 ima natančno barvo in obliko usnjatega pod p etnika, je izredno elegantne oblike, po kakovost! px silno stanoviten in peresno lahek.
Novi gumijev podpetntk y.BERSQNlf zabranjuje pošvedranje peta. Vam čevlje stalno ohranja v elegantni fasoni in varuje, kc je iako elastičen, Vašo živce in hrbte« nični mozeg.
Premnogi konkurenčni izdelki popolnoma brez vrednosti hočejo s ponarejanjem vzorca In z enako glasečlmi se Imeni p. L občinstvo zavajati.
Pristni novi gumijev nBERSOK"
pođpetnik je vložen v eleganten zlat karton in je na njeni razločno čitati besedo ,Bersan( Vsak pristni novi gumijev podpetnik ^ersor \ ima  poleg  tega  zraven   stoječo tvorniško znamko .^^^fc^
Zahtevajte iarecno PIBERSONcs
gumijeve podpetnike, dajte se jih pritrditi od svojega čevljarja aH trgovca e čevlji in v lastno korist zavračajte vsak drugi izdelek, »
Berrksonwei*ke Dunaj VI/1.
F. P. VIDIC & KONIP., LJUBLJANA
5 tovarna zarezanih strešnikov s
ponudi vsako poljubno množino dvojno zarezani
strešnik-zakrivač
r s poševno obrezo in priveznim nastavkom. ::
Brez odprtin navzgor I Streha popolnoma varna pred nevihtami I
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kaHtje strab sedanjosti
sta
Spi spanje pravičnega.
Niso nas spečih,
Ne bodo n?s bedečih.
Kamor se ozreš in ako vprašaš kako se giblje in krete kočevski Sokol, ti vsak odgovori: spi spanje pravičnega. Povpraševal sem na vse strani, a povsod sem enako slišal. Vzdihoval sem. Bolesti so me navdajale in v srcu je zahtevala narodna zavest; povprašuj še nadalje ali res spi — ali še bedi.
Zopet sem vprašal nadalje, in marsikdo me je mrzlično vprašal, je-li je tudi Sokol v Kočevju. Odgovoril sem mu z bolestnim da . . . Bolest je trajala dalje, ne da bi kaj zvedel o njem. Minuli so tedni, meseci in leto. a uspeha nise^n dosegel nobenega. Zopet šlo je leto h koncu, in na-Mopilo je novo leto. Kakor po navadi vsako društvo objavi v časopisih ^voj redni občni zbor, in ker nisem dobi! od nikoder nobene vednosti o evskem Sokolu, sem potem začel zasledovati z napetostjo v Časopisih, kdaj da skliče kočevski Sokol svoj ^dni občni zbor. A iskal in prebiral hcm zaman. Od nikoder nobenega cdasu. Mesec prosinec začel se je bližati h koncu, in obup me je začel zo-net navdajati.
Ker sem se za obstoj sloveuske-i življa na Kočevskem mnogo žrtvoval, sem v enomer  vedno na Kočevje mislil in želel, da bi ono seme in one ideje, katere sem zasejal jaz s svojim nekdajnimi kolegi,  ki smo upaj bivali v Kočevju in ki smo se morali   pozneje   ravno v bujnem in jvetočem delu za obstoj slovenskega lia na vročih kočevskih tleh razbiti na vse strani sveta, ne vsah-ia, ampak procvitala vse bolj.
Trpeli smo veliko, in preganjani mo  bili od vseh strani.  Pretili so sam z zapori itd., a nas vse to ni nič . raio. Prii smo naprej in z neumor-n duhom smo delovali noč in dan, bi dosegli svoj zaželjeni cilj. na • iterega smo prisegli s trdnim skleni, da hočemo premagati vse za-eke, katere so nam delale oviro do 'juHjetiega cilja. Za naiprvo hoteli smo si ustano-slov. ljudsko šolo, ali pa vsaj pa-ilelke na že ustanovljenih nemških udskih   šolah.   Pa bi se naša še ne ^pačena   deca v svojem materin-m jeziku vežbala, ter da bi prišla ■o napredka, katerega še desedaj ni mogla doseči.
Več   sto   šoloobveznih sloven-h otrok v Kočevju mora hoditi v mfko Šolo,  da se tam potinčuie in a svoj materni jezik nenasitne-u sovražniku. Pa bi pa dosegli ime-rano šolo, smo si utrdili na našem - inem poliu teren,  ter smo zasejaii kolsko idejo, in zategadelj ustanc-' 'i Kočevskega Sokola, da bi se pod okoiskimi peniti boievali in odbijali ..vale našerm nenasitnega zavratne-:a sovražnika.   Pa bi naše narodno no polie povečali fako tudi bojne rte podaljšali, in našo še ne omaja-» trdnjavo podprli, smo še ustano-^reno^rebno podružnico sv. C. in ki zalibog danes spi. Podružnica res sni. a tega se ni strašiti. Bratje Kočevci potrude se,  kolikor je v vaši moči, in lignite  zopet  podružnico iz spa-a, in pošljite jo zopet v bojne črte, si bode prisvojila novih zaslug in :,rr. ter da bode prodrla nemšku-rske bojne črte,   in v znak zmage ^ iia slovensko trobojnico nad za-- '~nm   nemškutarskim gnezdom. Ob ljudskem   štetju   smo tudi peliali svoje privatno ljudsko štet-ki se nam je radi preganjanja in roženi s sodnijsktmi posledicami od strani kočevske občine preprečilo.
V naslednjem podaiam mal dokaz, koliko Slovencev biva v kočevski občini. V letu 1910 je bilo po vladnem ljudskem štetju v občini do 4000 prebivalcev, in od teh je bilo po vladnem Štetju prinoznanih samo Slovencev. A mi našteli smo v 30 hišah nad 700 Slovencev, in ako bi bilo možno še po ostalih hišah Šteti, bi znašalo število Slovencev najmanj 1500.
Z našim privatnim štetjem nismo hoteli kljubovati vladnemu štetju, amnak hoteli smo s tem dokazati na-I deželni vladi, ker nam noče verjeti, da biva res tako ogromno število Slovencev v Kočevju, ter na tej pod-agi naprositi dež. šolski svet, da bi -im pripomogel do slovenske šole.
or že zgoraj povedano morali ^rno se večina resnih bojevnikov ravno v sredi dela za napredek raz-' opiti na vse strani za kruhom. ' talo je le malo voditeljev, kateri :»a vsled hudega nanora od strani sovražnika niso mogli več zmagovati, in so se ustavili v začrtanih pozicija b ter čakajo pomoči od cele Slovenije.
Prišla je res pomoč od klerikalne strani, a ta je le toliko hotela polagati, da bi one trdno boreče se krate Slovence pregnala iz okopov slovenske trdnjave, ter tako popolnoma uničila slovenski živelj v Kočevju. A bratje Slovenci so prezgodaj uvideli nakano naših sovražnikov, in
so ostali hrabri in nepremagljivi v svojih bojnih črtah.
Dne 19. prosinca prinese mi pismonoša kakor po navadi vsaki dan pisma. Zagledal sem med raznimi pismi, tudi eno, ki je nosilo poštni pečat Kočevje. Ostrmel sem, kdo da mi iz Kočevja piše, ker nisem imel več upanja, da se me bode izmed Kočevarjev še kdo spominjal. Z radovednostjo sem pismo odprl. A — Čuda — kaj dobim v njem. — Povabilo na kočevski sokolski občni zbor, ki se je vršil na nedeljo, dne 26. prosinca v slovenski gostilni pri Belja-nu. Imel sem druga pota in opravila na nedeljo, in ker sem vedno zaže-ljenega nestrpno čakal, sem odložil vsa ona nujna opravila ter se podal dne 26. prosinca na občni zbor v Kočevje.
Prišedši v Kočevje sem takoj na kolodvoru opazil nekoliko Sokolov, ki so z namenom prišli čakati, da sprejmejo povabljene v svojo sredo.
Bilo ni nikogar, da bi poselil občni zbor kočevskega Sokola. Slovenska sokolska zveza je pozabila popolnoma nanjo. 2upa Ljubljana 1. istotako. Celo sosednje bratsko društvo, to je ribniški Sokol, je tudi pozabil popolnoma na kočevskega Sokola in namesto, da bi ga podpiral, ki je ravno na meji, mu pa baje še nasprotujejo in mu žele propada. To je slabo, Ribničanje! Ali ne poznate sokolskih načel?
Pasiravno ima kočevski Sokol toliko nasprotnikov, vendar se je občni zbor kar najbolj   sijajno vršil.
Ob dveh popoldne se ie zbralo ogromno Članov v gostilniških prostorih pri Beljanu in pri dobrem obisku je otvoril brat starosta S. Boh občni zbor. Najprvo se je zahvalil za sijajni obisk. Nadalje je razmotrival o delovanju v preteklem letu, razložil ovire in v krasnih kratkih in jedrnatih potezah bodril in navduševal ter vspodbujal k nadaljnemu novemu težkemu in resnemu delu. Palje so govorili rami bratje društva ter se medsebojno navduševali k napredku. Krasen je bil prizor, ko so bratje Sokoli drug drugemu prisegali, da ostanejo zvesti bojevniki do zadnjega v kočevski slovenski trdnjavi, dasiravno so zapuščeni in pozabljeni od cele Slovenije. H koncu občnega zbora je še v kratkem in plemenitem govoru brat starosta ponovno vspodbujal brate k vstrajne-mu delu, in nato zaključil občni zbor. Po občnem zboru govorilo se je samo o društvenih in narodnih razmerah in sem jaz z nepopisno paznjo poslušal njih bol.
Povedali so mi tudi, da so svoj predzadnji občni zbor imeli pod milim nebom na mrazu, na dvorišču slov. kočevske posojilnice. Mraz me je stresel, ko sem to čul.
Nekdaj je imel Sokol in snloh vsak Slovenec zavetje v tem poslopju, a danes so klerikalci pometali in oderali od hiše noslednieea poštenega Slovenca. Tukai je dokaz, kakšni sovražniki so klerikalci slovenskemu življu na Kočevskem in sploh cele-ma slovenskemu narodu. A brate Sokole ni to nič strašilo, marveč so še bolj DOgumneie se združili.
Ure so potekale. Odpraviti sem se moral na pot. Tesno mi je postalo pri srcu. ko sem se moral posloviti od ljubljenih bratov Slovencev. Med potjo na postajo sem jih še navduševal k vstrajnemu delu.
Še enkrat smo si posegli reke v slovo, in vstopil sem v vlak. Med krenkirm in živahnimi Na zdar in živio klici je oddrdral vlak proti Ljubljani. V vlaku pa sem premišljeval kako težavno je delo naših krepkih sokolskih bratov v Kočevju, ki so tako zapuščeni, kakor da bi se nahajali v puščavi Sahari.
H koncu poživljam mater Slovenijo, da naj se tudi nekoliko ozre v svoje srce, in kličem beli Ljubljani, da priskoči na pomoč borečim bratom Sokolom v Kočevju. Poživljam mati slov. sokolsko zvezo, da poskrbi in ukrene primerne korake za napredovanje Sokola v Kočevju.
Želeti bi bilo, da bi pošiljala večkrat svoje govornike, katere zelo ?eljno pričakujejo. Ker imajo sedr.j svojo lastno gostilno, v kateri se lahko javno shajajo, je delovanje veliko olajšano.
Želim, da bi tudi družba sv. Cirila in Metoda malo pogledala tja doli, da bi videla kake trdnjave zida sovražni!: na njenem polju in kako grabi našo blago deco in tira v su-ženstvo.
Enako bi bilo želeti od Ribniča-nov, ki lahko pomagajo slovenskemu življu v Kočevju.
Sedaj je rešeno ono, kar je vsak govoril, da Sokol spi v Kočevju. Prepričal sem se, da Sokol v Kočevju bolj dela glede stališča, kakor vsako drugo društvo cele Sokolske zveze.
Pokler bodo tako blani, delavni in požrtvovalni člani pri kočevskem Sokolu, bode Še nadalje Sokol krožil in razprostiral svoje peruti in ščitil slovenski živelj na Kočevskem.
Brate Sokole Kočevce pa poživljam ponovno k vstrainemu in neumornemu delu in jim kličem kre-pak NTa zdarj _.T. M.
Prepreci se. Lahki kašelj, hripa-vost, zasluzen ost, boden je v vratu lahko povzročajo pri zanemarjanju težke bolezni. Kadi česa bi se to ne moglo preprečiti, če se ima na razpolago tako prijetno sredstvo, kakor je Thymomel Seillae iz lekarne B. Fra^nerja v Pragi. Steklenice po 2 kroni 20 v se dobivajo skoraj v vseh lekarnah, pazi naj se posebno na ime sredstva in iznVlovatelja.        T. b
Za stoletja znani
naravna
sil«aEi£sia kisSina
kot podpirajoče sredstvo pri zdravljenju v Karlovih varih, Marijinih lažnih, Frančiškovih lažnih vedno sijajno preizkušena.
Hnfli zaloga indnih It oiMU
otroških vozičkov
ta navadne do aajtia^še
žimei
M.?abld
v LJubljani.
HntssfB nsročiiksa se M ji t ponetjes.
H  krojač pr^re vrste
se oaiiaja sedaj v lastni hiši
Fra M   i n
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega k^oja in elegantne izvršitve.
Mla zaloga mm aml. i so lm. specijalitet Hlap.
: Imi u mmm.:
Novo otvoriem
Mitimm ulita li 6.
Vljudno se priporočam si-: občinstvu za narečbo :
loplos, ram.
svežih kakor suhih s trakovi in napisom v vseh barvan, ki so vedno v zaiGgi. Dela se izvršujejo v najmodernejši obliki.
Naročila z dežele hitro in točno.   Cene zelo nizke.
Z cdličnim spoštovan;em
Viktor Bajt.
550     NasSeu za brzojavke:
Bajt, cvetlični salon, Ljubljana.
Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebččin, u   dokler ne poznate naših een za leto 1913. s:
Najboljši in najcenejši nakup
pri tvrefki
Karel Čamernik & Ko.
LJubljana, Dunajska cesta štev. 9-12,
specijalna trgsvina a kolesi, motorji, avtomobili In posameznimi deli. — Mehanična delavnica ta garata.
hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aro-£j matično rlb\9 olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak ctrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega j« popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1'80.
Zoper kašelg, zasllze-nest in prehlafeafe
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga  vseh   tu-  in inozemskih specialitet ter  preizkušenih domačih zdravil.
Izborna toaletna sredstva „Adafs.
Vedno sveze pijeve čpeualiiete.
Oddajajo se tndl zdravila za člane vseh bolniških blagajn.
RazpoSilja se 2krat na dai na vse strani.
;^iiiiii;ii^i*i*Arxmr^yraaq
Pharm. Mag.
jl y.
Josip Cižmor
Murna pri zlatem orlu
I &JnUJanat Jurftl&ev trg šf. 2.
Iflllllllllllll^llalltVi
Valvazor
vezan z zelo močnimi platnicami in usnjatim hrbtom, v 8 ztezkih, še skoraj neprebran, dobro ohranjen se pro« da za 150 kron. Tudi v mesečnih obrokih po K 16 — zanesliivemu kupeu Naslov: Pranica Gli$&č« po* sesfnica, Jesenkce-Fožine. 637
*e čez 20 let stari, prijetne zunanjosti, lepo vedenje glavni pogoj, 662
ki igrata kak §g$m instrument a!i pojela sopiaa
ali kakor začetnici se sprejmete v hrvaško-slovenski tamburaški zbor. — Ponudbe s fotografijo in navedbo rojstnega leta na gdč.
AEberiino Kolo, FulcSa, L6wenkeller - v Nemčiji. ...--
paslo, malisno stupa, suhe gobe, vinski kamen
jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode, termočnate solne in otrobne vreče kupi vsako množino
veletrgovina ANTON KOLENC,
Celje, Sraška cesta 22. 8095
naifinsie kakovosti po 5S 7, S In 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado ,,Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine - lasulje, brade in drage potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in »asni5ar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mesteejia in Starega trga).
izdeluje vsa lasnič&rska dela solidno in okusno Kupuje zmešane in rezane ženske lase
FRANC KOS
LfR^ifana, Sodna eUca št. 3.
Spetilelng mehanična
ulstilna iDflejlrlia in trgovina
za površns in spojk iupite. muiefčke, fc-io7iiil(e, noga?ic8, re-kavlce, posebne obleke zoper trganje plete materijal i. t i
nadrobna in debelo
Šivalni stroji od 70 S naprej 9
fpSgT"   pSetiini stroj
patrnt »VVederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podoletujejo. 233
::   Podpirajte domačo industrijo. ::
KASLJAJ0GIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
TfflMOHEl SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotin* zdravnikov je 2e oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thymomel ScHIae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah duštjivega kašlja. aay~ Prosim vprašajte Sfojega zdravnika, 1 steklenica 2-20 S, Po pošti franko ako se pošlje naprej 2*90 K. 3 steklenice ako denar naprej T.— K. 10 steklenic ako
denar naprej za SO"— K.
Izdelovanje in glavna zaloga
B. Fragnorja lekarna
c kr. dvorni dobavitelji Praga 118-, it. 208. ■
Pazite bi ime izdeTsa, izdelovalca in na varstveno znamko.
V Ljubljani v lekarnah. Joa. Mayr. dr. 0. Piccoii in Joa. Cižmaf.
H se no? hamij
i 10. registri, za selo nizko ceno. — Obrniti se je pod „Harmonij" Poste  reatanta, Ljubljana.
720
Proda se iz proste roke na Bledu
nova hiša
pripravna za penzionista ali obrtnika. Več se potzve pri Antonu Marolta ▼ gradu ftt. 88. p. Bled, Gorenjsko.
717
Službe išče
za takoj k boljši rodbini za
690
hišnega hlapca
priden in poŠte n mož, star 30 let. Gre tudi v pivovarno. — Naslov pove uprav. ,Slov. Naroda'.
Fina, samostojna
727
Se mosta
▼ boljši rodbini, ev. kot gospodinja
Ponudbe pod „Kuharica" upravni M vu »SI Naroda«.
Dobre harmonike 5 K
50.000 k madoT prodanih. Brez carinskih stroškov. Garancija Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Ster. 3003 4 10 tipk. 2 registra. 2$ glasov. Vel. 24:12 ca K 5*—. Št. 654f* 8 tipk. 1 register, 24 glasov, velikost 28:14 cm K 5-40. Št. 656-*« 10 tipk, 2 registra. 28 glasov, velikost 30: 15 cm. K 5*80. šola za samončenje k vsakim harmonikam zastonj. Razpošilja po povzetju C In kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpGStljaln'ca glasbil, Most it 2378 (Češko). — Glava! katalog s 4000 slikami na Zeljo gratis in franko.
623
s večletno prakso, samostojen delavec,
teli vstopiti i nqo Mu natiežell.
Gre tudi kot samostojen voditelj trgovine ali večje iilijalke. — Naslov pd upravništvu   »Slovenskega Naroda«.
in lepim vrtom v prometnem industrijskem kraju se radi selitve proda aH pa tudi odda v najem pod ugod«
nimi pogoji. Naslov pove upravni-Štvo» Slovenskega Naroda«. 694
Bencinou motor
tvrdke Langen & Wolff s 8 PS% najnovejše konstrukcije, maio rabljen, Še v obratu (se lahko ogleda) 708
se pod ugodnimi pogoji prsda.
Natančnejša pojasnila daje J. Rozman, Hran]. (Rektamne zadeve).
Spreinena
za zavarovanja zoper nezgode in varstvena zavarovanja sprejme proti stalni plači
neka tuzemska že dolgo poslujoča zavarovalnica prve vrste. — Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošljejo pod „5 200" na uprav. »Slov. Naroda«.
ali hišnika in vrtnarja obenem išče vrtnar vešč v vsem, oženjen, brez otrok. Službo sprejme tudi zunaj Ljubljane na kak. graščini ali drugje. Sprejme tudi vrt v najem. Priporoča se tudi za obdelovanje vrtov, obrekovanje dreves itd.
Naslov: .Sreča 5* poste restante. Ljubljana.
Spi 23 polt
kot puder*.
Dr. A. Riata krema iz bisernega pudra se drži 24 ur. Nihče ne opazi, če se je rabil puder.
Pot, celo umivanje ne škodi. Nepotrebno le dopudravati se.
Koža ne poka, nego je elastično mehka. Krema iz bisernega pudra služi obenem kot krema za kožo in polt. Zajamčeno neškodljivo. Cena škattjici K 3—, bela, rožnata in rumenkasta. Kos. dr. A. Rix, labatorij, Dunaj FX., Berggasse 17 E. — Zaloga v Ljubljani: Lekarna pri Zlatem jelenu, drogerija A. Kane in drogerija .Adria^. 534
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. 257
Parna žaga SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora.
No torej ... To so ja prave
Jakobi antinlkotinske
cigaretne stročnice.  1468—II Na debelo: Adolf 4 Alezander Jacobi; Dnnaj VIII
Trgovina z orožjem in c. kr. zaloga smodnika Lechner & JungI, Gradec, Spcrgasse I.
priporoča po tvorniških cenah kot najboljše branilno orodje avtom, žepne pištole, točno zastreljene sistemov „Browning", Steyr-, .Mauser* in aBayard* samokresi najbogatejše izbire že od K 5*50 naprej, floberti in karabinarice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franko. 4658 Onovnik gratis in franko.
itev. 4088
RAZP
729
Za zgradbo deželne ceste Skofja Loka - kolodvor in za zgradbo v tiru te Geste ležečega mostu iz železobetona
na 13200 K odnosno 86 800 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne svote naj se predlože za cesto posebej in za most posebej
do 17. marca t L ob 12 opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-
slati je zapečatene z napisom:, Ponudba za prevzetje gradbe eeste Skofja Loka-kolodvor ali mostu čez Suftloo".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupiiarnovarnih vrednostnih papirjih po kurznf ceni.
Deželni odbor si Izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo
ponudbeno razpravo. '
Načrti, proračun In stavbni pogoji ao na ogled v deželnem stavbnem
uradu, Turjaški trg.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 21. februarja 1913.
■a
Štampilije
vseh vrat aa urade, draitva, trgovoe itd.
Anton (ene
graver la Itdelovatalf kavčukovih ftiampUlf
Ljubljana, Star! tri 20.
Ceniki franko. 235
Blaž Jesenko
LJubljana, Start trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
===== najnovejše fasone -
po najnižji ceni.
liustrovanl ceniki zastonj in poštnine prosto.
j*:
ea «
»•m -m
JS ©
e
1 *-*
2 S o.
o
cu t:
o pa
& g. o g"
o
ca o cr
n w
Najcenejše
dežnike
in solnčnike
domaČega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova nlica 4.
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalogo pravih, najfine^ih Švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in briljanti, zapestnice, uhane, vratne verižice, poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd.
Zahtevajte cenik,
pošljem ga zastonj!
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni ::    * delavnici točno in solidno. ::
Teodor Kom
(poprej Henrik Kom)
potoivalet streh in klepar, ipelialet strelovodov, ter instalater vodovodov
LJubljana, Poljanska cesta \\. i.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakrSnth kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, francoskim in tuzemskim škriljem z
isbtst-tnnhiii ftriljia (EtniOptnf HitscM
s izbočno in ploSčnato opeko, lesno-cementno m streSno opeko.
Vsa stavblnska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
ten h takiijski *m telikljm penk
Poprave točno in ceno. ProraCuoi brezplačno io poŠt. prosto.
in učenec 689
se sprejmeta takoj
pri Matija Petriču, urarju v Postojni.
se sprejme takoj ali pozneje
v trgovino mešanega blaga.
Franc Kalan, Žirovnica na Gorenjskem.
711
v prvem  nadstropju s 4 sobami in vsemi pritiklinami 679
se za maj termiti odda.
Vpraša se v Šelenburgovl ulici štev.  6. II. nadstropje, desao.
vrste iloiilf
C referencami I. vrste, na Kranjskem ter Goriškem in Gradiščanskem  pri industiijcih, strojarjih itd. prav dobro uvedeni,
se takoj sprejmo
za veliko tvornico olj In ma5čob, obenem tudi za veliko tehniško podjet;e Ponudbe pod ,,S. r.M na upravništvo »Slov. Naroda«.
za »rodafo srečk na obroke
za Kianjsko, Koroško, Štajersko, Primorsko, Hrvaško, Bosno in Hercegovino
se proti dobremu plačilu sprejmejo.
Ponudbe pod šifro  „Trajen 2712" na
upravnlštvo »Slovenskega Naroda«. 693
Dva še dobro ohranjena
z Izložbenim oknom, železnim zastorom In senčno streho 6°9
proda po nizki ceni
Simon Kraetefz. Ljubljana, Kolodvorska nlica 26.
Leno m eb Sova tria
mesečna soba
se takoj odda s
Teber št. 5, n. nadstropje, lev«.
Sprejmeta se takoj 2 dobra
Kroiaškg pomočnika
proti dobri plači. 691 M. Križmanič, krojaški mojster v Trbovljah.
S pitala
in izložbenega arangerja
sprejme tvrdlia F. Ifl. Schrnift
Kdor kupuje
61S
bili. lili .milini
i ZfS i     13 MM,
naj se obrne na: Lj. Oražem v Zagrebu, Potok 541«
Sprejme se takoj
vajenec
s primerno prediiobrazbo 663
v fotografskem zavodu
A. Berthold, Ljubljana, Sodna nI«
710
(PostgehiBfin)
se sprejme takoj«
Ponudbe na Marijo Mursa, učiteljico na Krapju pri Ljutomeru.
bela in svetlordeča K 40 do 56, stara, voljna K 68 do 76, pristen sihovec in drožnik K 116 za 100 litrov dobavlja
J. Kravagna v Ptuju.
1111
■a
v kavarni „Central" v Ljubljani.
•P'Slšl 11 Z3Jamcen0 suha
^-^S^e^ ZAST0K. §136 PROSPEKTI
IAvsfccceresitna družba 2ej.Dunajxix.Etsgnbahnstr3S5eN£6i.Tel.22Z88!
Kolodvorska restavracija (jos. Schrey).
V nedeljo, 23. februarja
Godba polka št. 27.
Začetek ob 8. zvečer.   728  Vstopnina 60 vinarjev.
I
sfliiBe tvrdite i Ranzingor
se bo vriil* 7io
dne 28. svečana t. I. ob 9. uri dopoldne
prostovoljna dražba
78 kosov perzijskih preprog.
^522909^8899
^711
40
59
3354
73
2879
Za kratek čas.
Slavni izumilec brezžičnega telegrafa Marconi je na neki gostiji sedel poleg mlade Angličanke, ki pa ga ie zamenjala z njegovim rojakom, nič manj slavnim Mascagnijem. Po ečerji je mlada dama zaprosila novega znanca, naj bi igral na klavirju intermezzo« iz opere »Cavalleria rusticana«.
»Z velikim veseljem,« ie smeh-;aje odgovoril Marconi, »ako imate hiši brezžični klavir«.
vLJubi mojster,«- je rekla gospodična Marica čevljarju, ki ji je jemal mero, »to pot mi naredite čevlje nekoliko prostornejše.
»Tako?« je dejal čevljar. »Dovolite, da Vam presrčno čestitam.-
»A na čem?«
»O, že vem, pri čem da senu je Jgovoril čevljar. *Kadar kaka gospodična ne mara več pretesnih čev-jev, je gotovo zaročena.«
* O
n
Pepček se je vežbal v streljanju s fračo. Res je razbil okno. Seveda je popustil fračo in zbežal, a lastnik okna je bil urnih no? in fra je dohitel.
— Čakaj, ti lump. se je jezil lastnik okna: jaz ti že pokažem; najprej ubiješ okno, potem pa zbežiš . .
— Pustite me, se le zagovarjal Pepček, saj sem te bežal po denar, <J.a bi okno plačal.
Sodnik: Snoci sem Vam naročil razobesiti belo zastavo — a!i ne veste, kaj to pomeni?
Sluga: Da ni nobenega lumpa v občini.
Sodnik; In zakaj niste zasta-\e razobesili?
Sluga: Saj sem jo — pa jo je nekdo ukradel.
Sin: Ata, kakšen je pa rimski
nos?
Oče: Tak, kakor moj. Sin: A — rdeč!
Fajmošter Matjok ie prišel na rbisk k svojemu bratu. Večerja je bila izvrstna in vino je bilo izvrstno in fajmošter bi bil zelo zadovoljen, da ni njegov sedemletni netjak vedno i jgledoval na njegovo veliko plešo in se neprestano muzal in delal obraze.
— I kaj se pa vedno smeješ. ie I- oučrio vprašal fajmošter.
— Ker je mama ne^Ia glavnik in \ rtačo za lase v Vašo sobo. je dejal
tjak in se smejal, četudi mu je mati j vila ušesa.
Prvi mož: Ti si vendar pri-'   s in somišljenik katoliške stran-
-e . . .
i ) r u g i mož: Pojdi no . . . jaz le tako držim,  če so tajmoštet
Hizu.
Davčni nadzornik: Vaša g >1ina je vendar jako rodovitna.
Kmetovalec: Tisto pa, ti-: če drugega že nič ne zrase, davki rasejo od leta do leta.
• *
S*
Sodnik: Kako ste mogli toži-.111 reči, da je pitan vol? Toženec:   Zato, ker ga poznam, saj je moj pravi brat.
*
.1 c č a r: Kaj ste že zopet tukaj?
Obsojenec: Oh, pa zdaj či-?to po nedolžnem. Na sveti večer sem svinec vlival . . .
J e č a r: In kaj se je zgodilo?
Obsojenec: Same krone so naredile in zato so me zaprli.
*
Prvi šolski dan vpraša učitelj, kdo zmed šolarčkov zna šteti. Pepček dvigne edini roko in šteje: 1, 2, 3. 4, 5, 6, 7, S, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, mond, škis.«
V mestno brivnico pride hribovski korenjak.
->Ali tod brijete in lase strižete?«
»Da, prosim, izvolite odložiti .. .«
Korenjak začne odlagati, najprej vrhno suknjo, potem suknjič, poni volneni jopič, potem telovnik ... Tedaj se pa oglasi   prestrašeni brivec:
>Oh, oča . . . telovnik še lahko tečete . .. hlač pa nikar . . .«
Hišni posestnik: Ti, že-ia ... ali slišiš . .. stranka v drugem nadstropju igra danes že sedmič ta-žalosten komad.
Žena: To je znana žalna končnica.
Hišni posestnik: Žalna končnica — ali si jim mar najemščino
povišala?
*
— Kako, gospod župnik — Vi *te bili tri tedne v Rimu. Ali ste kaj posebnega seboj prinesli za spomin?
= Da, nekaj posebnega — recept za izvrsten šnops.
Tomaž Maršal, pozneje podpredsednik Združenih držav, je kot mlad advokat pri sodišču tako vročekrvno nastopil da ga je sodnik obsodil na deset dolarjev globe.
»Ne morem plačati,« je izjavil Tomaž Maršal, »nimam denarja.«
»Izposodite si denar od kakega prijatelja,« je menil sodnik.
»Gospod sodnik, Vi ste moj edini prijatelj, bodite . . ,«
»Crtajte globo,-: je sodnik hitro zaukazal pisarju, »država lagljs utrpi 10 dolarjev kakor jaz,« * *
Matevž Zgaga je bil bogat, hud kristjan in vnet pristaš svojega dušnega pastirja, a ko je začel župnik nabirati za železno ograjo okrog novega pokopališča, ni hotel niti vinarja prispevati.
Župnik ga ie šel osebno nagovarjat, pa tudi ni nič opravil.
Ne dam, pa ne dam, je dejal Matevž Zgaga; tako pa ne bom denarja razmetaval! Kaj je pa treba okrog pokopališča ograje? Tisti, ki so notri, tako ne morelo ven, tisti, ki so zunaj, pa ne marajo in ne marajo notri priti — čemu naj bo torej ograja?
Ljudje so slabi, slabi in hudobni, se je pritoževal faimoster Jaka, ko je bil izprazni1 tretji liter. Poslušajte. Lani smo bili triie duhovniki so-bratje v toplicah in ker nam je bilo hudo dolgčas, stno sli seveda z dovoljenjem ribe lovit. Najprej smo se pa zmeniii: kdor potegne prvo ribo iz vode, plača za vse tri večerjo. No in poglejte, kakšna sta bila moia duhovska sob rata — nobeden ni hotel ribe. ki se ie ujela na njegov trnik, iz vode potegniti!
Torei ste vi gospod žtiDnik stavo izgubili in morali večerjo nlačat.
Tisto pa ne — jaz namreč sploh nisem del vabe na trnik.
Za prebivalca mest, uradnike itd
Proti težkočam prenavljanja in vsem nasledkom množeč j sedenja in napornega duševnega deln je nprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni MMoli-ov SeićlUtz prašek," ker vpliva na nrebavtjnnje trajno in uravnovalno ter hna olajševalen in tonilen učinek. Skadjica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate!] na SIT&AJTJ, Tucklacben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati B?cI!-ot prenarat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. o 33
Posebne   antiseptične lastnosti
sestavin praškega domačega mazila iz lekarne B. Fragnjerja, e. in kr. dv. dobavitelja v Pragi pospešujejo hitro zaeelenje r*iiiitcv vseh vrst. Mazilo je prav posebno dobro za nama-zanje ran. ker jih varuje vsakega onečišćenja, jih hladi in lajša bolečine, To izvrstno domače zdravilo &e dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah.
mb.
Proti
22
Izborno deluje dobro zn&na
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno ln odstranjuje neprijetno sapo lz ust. t steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefofoga jubilejnega mostu.
V tej lekarn) dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jnf. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melosine-ustna In zobna voda,
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908. Blag. pospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite ml zopet tri steklenice Vaše izborno delujoče antiseptične znelnsine-ustne zobne vode, katera jc neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenjc zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovic, kr pošte meStar
A. KUNST
LJubljana
Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnem Izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbere.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno to po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
pri c. kr. dež. sod. zapriseženi strokovnjak ia koncesijouirani oglaševalec in trgovec glasov i rjev
v Ljubljani, Poljanska c. 13.
Glasoviri e, pta nine in harmonije iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi, bogato izbiro po solidnih cenah Jamčim nlsraeno deset !et! Tudi staie glasoviri? imam vedno v zalogi. Oglaševanje vseh sisteraov glasovirjev in harmonijev ter \sa popravila izvršujem precizno m ceno. Stare glasoviri«? upodno znmenjam! — Svarim pred naknpom cvent. fatzifikafov in navidezno cenena pofelna, ter nudim vsakomur ogledati si mojo prvovrstno zalogo V Glasbeni Matici uglašuje Izključno le G. F. J u rase k.
i} dobi vsak 1 ploš £S* čo in  200 igel, ako naenkrat na-•• ^a^***^'   :: **oči 6 plošč. :*.
e^totij Z
dobi vsrVdo 1 album in 200 igel, zko naenkrat naroči 10 plošč.
Gramofoni? &e ©d £U BC naprej
Avt&sasali £e od S£? & naprej
tuđi na prav primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za a:g. gostilničarja. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik' največjih" tvenfic*; kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodajalci dobijo popest
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Ljubljana, Stari trg 9.
ili a mini taks M.
Ste Imeli večkrat prilftnoet občudovati čvrstost mornarjev te rilcev. Oni živo aa morju med viharji to valivi ta tako jih vidite vedno z razgaljenimi pral; toda ni&ee od njih ne trpi ne na rtvm&tizmu, ne na bronhltifa ali katarju. fledkokdaj se sliši koga kasljatl iu med njkni ne boste našli nikogar tuberkuloznega ali jetičnega.
In to zakaj? Vzrok je znan iz najstarejših časov. Zdravniki bo vedno nanašali to na dejstvo, da mornarji dihajo vedno katran, ki Je Jako razširjen na ladjah.
Sedaj vsak ve, kolko pomaga katran za bronhite In za prs.'. Najmanjši zanemarjeni revmatizem Uhko povzroči bronhite in ni težjega kot oprostiti se zastarelih broubitov.
Nikdar ne moremo zadosti priporočiti bolnim, naj si pomagijo takoj v začetku; in najnavadnejš^, na^zotovejše, najbolj priprosto tn najceneje «*edstvo je, piti vodo ia katrana med jedjo Toda ona, ki ne navadno izdeluje je malo uspešna, ker se navadno katran ne nztopi v vodi.
Danes, hvala gespodu Guvotu, lekarnarju v Parizu, ki je iznašel sredstvo, potom katerega, se laoko katran raztopi. V
3©5ip ^tupieei
fermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulioa čft. 6.
Priporoča svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
krasno opremljenih ; v zalogi je dalje
12 različnih sani
lahkih, po zelo nizki ceni.
ročnih del
TONI JAGER
t Ljubljani, Židovska ulica Ste«. 5.
Predtiskarija		
	Tamburiranje	
Montiranje :-:		
	Plisiranje :-: :-i	
Sprejmeta se takoj
M Ud mornar.
vseh lekarnah se lahko dobi pod imenom ♦»Goudron - Guyct« katracovo zdravilo, ki je zgoščeno v najvišji meri, ki dovoli vodo zredčiti in ki je Jako uspešno.
Zaporedno uiivanje zdravila »Goudron-Gujotc v vsrh jedilih, v množini kavne žlice na vsak kozarec vode sli kakrSnesi-bodi pijače ki 83 navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhajSi revmatizem in najbolj zastarele bronhfce. Večkrat se namerava ustaviti tmjimjfe obolelosti sopil, ker katran ustavi raaflelitev tuberkelnov v pljučih uniCujoč bacile, ki ao vzrok te razdelitve.
Najmanjši zanemarjen revmatizem Ima lahko za p.osleflco bronhite in zato ne moremo nikoli »dostno priporočiti bolnim, naj si v začelku pomagajo z zdravilom sGoudron - Giyot<:.
Ako bi Vtm se hotelo prodajati ta ali oni produkt lamesto pravega xGoudron-Gnvotc ne zarpajte, ker se gre edinole dobiček. Je biezpogojno potrebno, če hoče kdo ozdraviti od bronhitov. katarjev, starih in zaneaarjenih revmatizmov itd., da zahteva pra\i Goudron - Guyot«. Dela ^e • katrana, netas posebne obrežne smreke, ki raste na NcrveSlcem in je napravljeno od Izumitelja riztopljivega katrana; in to zadostuje v d«fcaz, da je uspešnejše kot vsaka podobna Bredstva. K zaključku, da preprečite veate zmešnjave, pazite na znamko. Pravi »fondron - Ouyot« ima imo Gnvot natiskano j velikih črkah in svoj podpis v treh barvah: v vljolijasti, zeleni in rdeči počrez kot naslov: Maison Frere, 19, rue Jakob, Pariz.
ZdravJlenje stane samo 10 vin. na dan in tudi ozlravi.
P. T. — Oni, ki se ne morejo privaditi okusu katrana, lahko nadomestijo ^Gou-dron - G<yot<r s r Krogi jicami Guyot< iz norveSke^ katrana obrežne smreke, vzem-3i po dve ali tri kroglice pri vsaki jedi. Na ta način ei lahko pridooe iste zdravstvene učinke n? tudi enako zdravje. Zavzete pred jedjo in tudi vmes, te krogi ji co so lahko prebavljire skupno e jedrni in delujejo kar najbolje na žeJodec in telo sploh. Prave j>Krogljiee Guvots so bele in podpis Guyot je čn:o natiskan na vsaki krogi jI ci.
Glavna zaloga: Maison Frere, 19, ruo Jaeob, ?ariz. Nadalje se še dobiva v lekarnah: Gfcbriel Piccoli, Sušnik, Ub. plem. Trnkocsy in Ph. Mr. Jos. čižmaf in v vseh boljSih lekarnah.
eden za veliko,  drugi za malo delo.
Plača po dogovoru. 703
M. Tur k, krojaški mojster Domžale
Krili in tržni tali
dajte si priposlati 120 cm široki platneni kanafas po 86 h, pavolnati ka-nafas po 74 h vzorčni kosi. Različni ostanki 5—6 m dolgi 40 m K 18*—„ Razpošiljanje po povzetju nefrankirano. Pri obratu do K 500*— mesečni rabat. Neugajajoče se franKO vzame nazaj.
Naročila na upravo »Slov. Naroda" pod
„Tkalniea specialni kanafas"«
Cene ~w
in dobroidoče ure vseh vrst s triletnim pismenim jamstvom n. pr.:
Nikljaste žepne ure.....K 4'20
Boljše kakovosti......„ 5 —
Srebrne ure........„ 8*40
Nikljaste budilke......„ 2'90
Kuhinjske ure.......„ 3*20
Ure s kukavico......„ 8*50
Ure na nihalo.......„ 8*50
razpošilja prva tvornica sr
JAK KOKRftD, c. in kr. dvorni dabivstsfj v Mosta 9. 2393 fMo)
Renomirana trgovina v LJubljani mr išče -ws 532
za razpečavanje svojih izbornih izdelkov nekaj dostojnih, pridnih gospodov za
okrajne
Dobri, rastoči dohodki zagotovljeni. — Ponudbe pod „Pridnost in uspeh1'
[ na upravnistvo »Slovenskega Naroda«.
v 638
Zenifna ponudba!
Pozor!
Pozor!
Drože (Presgerm)
Naznanjam vsem odjemalcem 2a Drože, da sem preseli svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakfvski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo f turbino, zato mi je mogoče, posrreci brez konference po nizkih cenah in a najboljšim blagtm. — Opozarjam pa, da moje mater čine dro* so za boljše od vsakih špiritnih
drol Splrltne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin.
Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
niakso Zaloker
tovarnar drož v korist dražbi sv. Cirila in Jrtetoto.
Jy[lada, simpatična gos-pica leoe zunanjosti s 30 tisoč }{ premojlsnia želi znanja 5 mladim /n-teligentnim in dobrosrčnim gosoodom* Ze resm ne ponudbe s S^ko S& sorejmejo pod .Pomlad na uprav. „Sl. /taroda". Stroga tajnost 3ajamčena.
Ranitve
rs*h mi na'- m skrbno rmrmjeio vsakega OBS&ti&sn}«,
ber se s tem lahko najmanj5a ranitev razvije do prav hodih, teiko cellivih ran. Že 4o let se nr&Sko lenifie mazilo obnaša kot omečnjoće obvezilno credstvo, ki Tleče lz rane. Varuje rane, lajša vnetje iu bolečine, hladi in peopelrje zaraščeni e ia zaeelitev.
B0"   Po poiU as pofiUla vsak dan. ~^St3
Cel lonEek 'u hel. Kdor poSlje po poŠti naprej 3 C 16 h dobi 4, Kdor 7 K pa 10 lončkov poStnin? prosto m vsako poetajo Ar?tro-
Ogrska. Pozor na Ima Izdelka, izdelovalca, cene ln varstveno znamke. Prizmo sama pa TO k.
Glavna salona
B. FRAGNER, c. k. dvorni dobavitelji,
lekarna pri „ Ornem Orla", Praga. Mala a trasa ogel Narodove nL it. 203.
V LJubljani: lekarne Jos. Majrr, dr. 0. PfoooU, Jos. Cimatar.
344
novosti i
varsestse Z.atO VeČtlO perO ™dtiŠ%Swl Je vedno pripravljeno za pisanje In ne ođrete nikoli. Froelzno roftno delo, nepokonel|ivo, atanovitno, praproalo. Dalje neproktialjivl silnic
SASJftl luksHsni svinčnik
tor a arebrsinil in donble^latimi akroAkl E 2*40, U s&dlvlfalo vsil-
keffa posaavalea.
Dolivt se po vseh boljsiu trfoviub s p&pirjeoL Dobiva se po vseh boljffe trgOTtetb s pa? irjeia.
Edm. Mooter A Com Berlin-N«uk8lln in Sagrob«
EYD
^617
82
Stran 12.
SLO
SKI NAROD.
44 Štev.
II500 kron 11
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec korena mazilo »Ria« no odstrani brez bolečin v 3 dneh kurjih očes, bradavic in otisčancev. Lonček z jamstvenim pismom l kiono. —
Umu bSct (bscM I hm 12/14. Ogrsko.
616
Enovprežni poštni
kariolni voz
po predpisu, jako lahek, elegantno in dobro izdelan, popolnoma prenovljen se zaradi opustitve vožnje za polovično ceno proda. 555
Več Cm kr. poštni ln braolaral urad Sv. Brli. p. Kostanjevici.
48
UrdH
ozdravi brc/ vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni ▼ mehurju, kjer drugi  pomočki odpovedo.
Škatlja (100 kom.) K 5—. 2 Škatlji za 13     eno zdravljenje. — Ldeluje
Delta' Laboratotre de Prodam oupeii Pari:
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Lekarna laiiatilf, Bnsavcita. H. List tant-tfi Zfi
po povzetja al! ako se znesek poSIle naore.
Gostilna
z lepo prihodnjostjo, dobra stara obrt, prav blizu Maribora, slovenski kraj, masivna, skoro nova stavba z gostilniško in posebno sobo, plesnim salonom z glasbilom (1600 K), 7 stanovanjskih sob, pokrito kegljišče, gospodarsko poslopje, glasbeni paviljon, dvoranica (salettl), ledenica itd., vse z opeko krito, velik senčnat gostilniški vrt z nad 50 mizami, lep zelenjadoi in sadni vrt, ::   vse zasajeno, se zaradi bolezni :;
proda za 36.0QO kron.
Naslov pove upravništvo »Sloven- j skega Naroda«. 536 !
Zajamčen uspeh
aH denar nazaj.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
dobite ob rabi med.
dr. jI, Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi
se zunanje.   Potzkusr.a pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K Razpošiljanje strogo diskretno. 434
Ras dr. I. Rix, lataataij. Basaj DL, Berggasse 17l
Zaloge v Ljubllani i Lekarn pri .Zlitem jelenu", drogeriji Kaoe is .Adrija".
Gramofonske plošče
iiHirttri in Sava-H
z najnovejšimi slovenskimi posnetki
so izšle in se dobe v
:: ateljeju za gramofone ::
•    OlOHfSUfi        M UfJSSMBJNIlM
Sodna ulico št. 5.
laintii zaloga wtW\l avtomata? ia Dramoionov.
Cenj.gg.gostilnćarjem posojojera godbene av toniAte brez ?sakega plačil« in tajen ie od ■aoraaega denarji odstotki. — Kdor ribi tedaj irtoflit Bij m lgliii — todi pismeno Ako imate gramofon, plitti po seznzm naj-u   aovejših plošč. ::
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
"v Prešernovi *_ilioi štev* 3
je od 1. Januaija 1913
zvišala obrestno mero za vse—stare in nove - hranilne vloge na
4 * ođ sto.
Rentni davek, od obresti plačuje sama.
Najboljša, preizkušena, cenena obratna sila za poljedelstvo in industrijo
Bernhardtove lokomoblle ln motorji
Postavljajo se brez koncesije, brez dima, brez saj, brez duha.
Naprave za sesalni plin
===== Najcenejša obratna moč sedanjosti. ========
Mlini za drobljenje in mlenje
?.a obrat na vsako silo (motor, voda, gepelj). — Nedosežna delozmošnost. — Ponudbe, katalogi brezplačno, si   Domaća tvrd ka.  n Prva pri V. tvornica Za motorje ln Stroje Najfinejše reference.
v;
G. Bernhardts Sohne, Dunaj VIL/2, Schonbrunnerstrasse 173 H.
Bruselj! In Bnenos Aires 3 grand priz.
Devin - Buckau.
Podružnica i
Dunaj III, Am Heumarht 21.
uro|eporne lokomoblle
4289        * PkrmUomkiT.   hVBM VGIltila. Originalni Vfolfov gradbeni način    ......  10—8000 PS.
Obratni stroji največje popolnosti in hranljivosti
za industrijo in poljedelstvo.
V celem izdelanih nad 750.000 PS.
Gospodinje J
Pozor!!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno mane svetovne znamke
BLAIMSCHEINA
MARGARINE
jjUMItlUM'* n* rastlinska margarina.
SiBji&riiMCfi se izdefuje iz najčistejše go-f>**niBBVV1WB veje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav.
isBjifcriiMff ni umeten, nego najčisčl „UninUm    naravni Izdelek.
IIMIKIIM" e *5rt°i ceneJ8i od na-„UNIKUin    za9U  jO vadnega presnega
masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SAMO BLAIMSCHEINOV
KI M I If II M It je resnično edino in 9yUHInUm pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
Izdelovanje
BLAIMSCHEINA „UNIKUM"
je varovano s stalno državno kontrolo in je te razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
pečenje praženje__
maslen kruh
samo
kuhanje
BLAIMSCHEINA „UNI KUNI" MARGARINO
Dobiva se povsod. — PoizkuŠnje gratis in franke
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
pomočnika
in vajenca
sprejme tako} pod ugodnimi pogoji i. Bajne
cvetlični salon, Ljubljana, Pod Trančo.
Spretna
natakarica
čedne zunanjosti želi službe v boljšo gostilno ali kavarno (na deželi prednost). Vstop   ihko takoj ali pozneje.
Ponudbe pod „Spretna 25", poste rostento, Celje. 671
pristno brnsko blago
Spomladanska in poletna sezija 1913. Kupon m 3*10 dolg t 1 kupon  7 kron
za poiolno molke obleko 1 5£ » Zl
(suknja, hlače, telovnik) 1 kupon 17 kron a    slane samo      1 1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20—, I dalie blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah ::   kot solidna in poštena vrlo znana ::
Zaloga tvornice za sukno
Siegel-Imhol v Brnu (Braenn). ■*ew" Vzorci gratis ln franko.
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-lmhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 517
Razglas
672
Radi  preselitve razprodam svoje
veliko posestvo v Bukovici,
oddaljeno eno uro od mesta Gorica in četrt ure od žel. postaje Volčia draga. Posestvo obstoii iz novih vinogradov, njiv, travnikov ter novih gospodarskih poslopij. Iz obsežnih vinogradov je pričakovati nad 200 hI vina, redi se lahko do 10 glav govedu Po sodnem ceni'cu — geometru — je glasom cenitve z dne 30. novembra 1910 posestvo brez priti-klin cenjeno na 80.814 K 95 v. Prodam nod to cenitvijo. Del kupnine, 5^.000 K, lahko ostane vknjižen, ostanek se plača v obrokih. Ugodna prilika za vinske trgovce, veleposestnike itd. Kleti in hlevi so obsežni. Posestvo je možno tudi parcelirati ter zadostuj s stavbami vred vsaj za štiri samostojne kmete. — Pojasnila dajem osebno.
D. Gllcvert, Gorica, Via Bertoilni it 20,
■ r
Vinko jftajdič
i lin i i
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj, boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge:
85
V Ljubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradu, Trstu, Pnlfri, Reki, Zadru, S pij eru, Ercegnovem, Kotoru Sv. Lncifi ob Soči, Beljaku, Celovcu! Inom oslu, Bolcanu ln Tiidentu
Brzojavi: Valjčni mlin, Kranja
I
I
najpreizkušenejše, najzaneslivejše in ;   najcenejše -
Ioslerovo kislo gnojilo :z
za vse vrste zemlje dalje 44
aaoniiikirn, ii kalijeresolitnin npertofali
dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil kupčevalci kmetijske zadr. in društva.
Samo snporfosfat
v ceni ni poskočili!
Centralna pisarna društva avstr. superfosfat tvornlc
Praga« Prikopyl7.
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 31. Jan. 1913:
s:      K 68,419.529-72. ea
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31.dec. 1912: C£Bj&
I ::      K 214,160.879-—. 1
I Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dua j«. — Ustaiovljoa 1164. - 29 potožile.   lOflil luljh H Petra Bdi (l 1 JfltaB&M iHKIilD.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, a. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim nbre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje.vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depou) vrednostnih
papirjev ia posojila nanje. 1
tfstitiona In plsmana pojasnila In nasveti o vseh v bančno široko spada*oclh trsrsakcijah veskdar brezplačno.
Belnišk! kapital in xmm 52,000.000 kros.
NajkulantnejSe izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemsklh in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanjc vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke, — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Isalaiila Ia aakasil« v Ameriko in lx Ameriko. 1660
■T Bnolavkei Prometna banka LJubljana. — Telefon siev. 4\U
8
CB
550088
75
.2S
Lepe pm
Perje
za postelja in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
O 5 dni! z brzoparniki francoske družbe. I |?|*B PB ZiljOC
volK Havre v New York. ■ Liuhr"-8,ari tPB *
Pred rabo.
dobe deklice in *ene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše mamile sli vodo za srsL rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in 0. Zraven spadajoče milo 60 vin;
f dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko \| »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih J Ulit P'sem Cena kartonu K 220 po povzetju. Od 4 kartonov naprej polt. prosto. — Pošiljatve poste re-stante samo Če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga
Kitne Ssiizei, Đona], poitni orafl 59, mm predal 5.
Veljavne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino pri 3439
ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v
Uubllanl. Dunalska cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri .Ftgovcu".
Vozne listke ls Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdaja vome listke po vseh Železnicah za prirejanje zabavnih ln romarskih vlakov Vsa pojasnila iatotam brezplačno.
Ozdravljen bolezni v želodcu v dobi 80 let.
Vitez del' Harnal star 80 let, je več kot 30 let trpel bolečine na želodcu, uporabi
je brezuspešno (pravi on) različna zdravilna sredstva n. p. zdravilo od L...... od
M......, belo mostardno seme. Nekega dne se mu je priporočalo vzeti po vsaki hrani
eno žlico prahu oglja Belloc Skozi 10 let rabim to sredstvo in od takrat nt čutim nikakoršnih bolečin več. Odpravljam redno naturno potrebo brez vsakih ovir, in od tistega časa uživam zdravje kar je kljub moji starosti pravi Čudež
V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni da, celo zastarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu
zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospešuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, oglje Belloi. je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migrene ki je posledica slabega prenavljanja, proti gorečici. proti vzpe, havanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves, Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L, Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljcv prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc.
2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo nopolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc Zadostuje v usta jih lati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczv \. Bohinc lekarna Ph. Mr. Jos. Čižmaf.
Vitez deV Harnal.
Ljubljana,
Marije Ter. cesta št. U : (Kolizei). :
Ljubljana,
Marije Ter. cesta št il : (KoMzej). :
Fr. Kspuj
H
W
Zaloga spalnih ter iedilni!
H     v različnih najnovejših slogih. ::
H   H   U   ^      J L-l
" nnvn ipiiii nnniuvfl
w »Muuuiiu uiuyu pnmiu.
W Priznano solidno blago
ter najnjžje cene. rt Zajamčeno trpežni izdelki.
w w w
N
H
W H
M
in žimnire
= različne kakovosti.--
Velika izbira 3,08
otroških vozičkov,
si. ogledal iti
M
H
L
Ml lil. 7.
__. Fr. Ševcik___
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih £3
pušk ln samokresov
lastnega Izdelka, kakor tudi belgijskih, solsklk in čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober streL Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez«
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
PIT   po najnižjih cenah. Popravila In narečne m izvršujejo točno In zanesljivo.
Canovniki na zahtavanje saatonj in poštnina prosto.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce slon. optik in strokovnjak priporoča svo
optični zavod
kakor vsakovrstna očala In sčipalnike, toplomere zrakomere, hverrometre, daljnoglede vseh vrst, kakor „Zelss, Bnsch, Goerz" itd., ter vse v to stroko snada*-loce predmete. Vsa popravila lzvrsuiera točno in solidno v svoj! z električnim
obratom urejeni delavnici. Zahtevajte cenik, pošliem ga zastonj.
Ustanovljeno 1845.
Farno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
. jo& reičh!
■ Poljanski nasip - Ozka ulita it. 4. g Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Ljubljana,
Dimniško cesto 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih cenah
Liijani, Selenburoova m It. §
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov lonkib notrebitlii. fieh lel koles (mclkloi)
kakor tudi
uitalni ipl io laiiit cenah.
Popravila puik, samokresov in biciklov
točno in solidno, Cenovnik zastonj in poštnine' prosto
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cemeHit v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede Ha kovne in podorne trdote daleč nadkriljnioči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila in izpričevala 2307
raznih  uradov   in najslovitejših   tvrdk   so   aa razpolago.
Centralni urad: Dunaj. L, Maximilianstrasse 9.
£epa prilika!
£epa prilika!
za 100 plamenov
se zaradi splošne uvedbe električne luči v trgu ceno proda.
Naprava je bila samo 3 mesece v rabi in je kakor nova Zraven spar'ia okoli 400 metrov počinjenih železnih cevi, okoli 20 lirastih svetiljk, inventne svetiljke, lestenci, dvojnate svetiljke, vrtne svetiljke, reservni gorivci in stekla in kompletno rezilo za cevi. Prav pripravno za hotele, vile, graščine, kopališča, cestno razsvetljavo.
Vprašanja ozir. gledanje pri go p. 700
$smr Karlu Jamči* v Žalcu. Spodnje Štajersko. -ra
s Na patentiranem dr. Gasparyjevem s
stroju za strešno opeko
dela mnogo sto obratov. Tudi na
dr. Gaspary]eve votlosklađovne betonske stroje, cementne zidne opeke, plošče, drenažne cevi it&,
Oblike za stopnice, cevi, beton, stebre itd.
Tovarna strojev
da« h k Minit
Obisk dobrodošel.
Korespondenca Češka.
Katalog št. 24. zastonj.
•V
u Ameriko
37
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Anturerp v Hew-York
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Flnland, Kroonland Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, Vjjudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni
Odhod iz Ijubljane vsak iorek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrall
cez Ranado v Severno Ameriko la je tal
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc!
f >1 v;;rrv*
Mar.
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
Anvepsa NewYopk
odslej stev. 35.
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice.
tvornica strojev
(Brilnn-KSnigsfelder Maschinenfabrik)
tvoroiSke delniške družbe za gradbo strojev in vagonov v Semer-niku prej H. D. SCHM1D. Tvornica v Kraljevem polju pri Brnu.
Kompletne naprave za ledenice in hladilnice.
za velike in male obra; e
flmonijakov in ogljencevoliislinslii sistem
Paral strnil, paral kottlf motorji na sesalni plin, surovo ol]ef benoln ln netrolii*. Centrifugalne ln orenalalce na dro-govno gonile, stroji sa obdelovanje lesa, železne feon-strukolle, čistilniki vode, cestni valjarji. 421
Ponudbe in prospekti zastonj.   %      Ponudbe in prospekti zastonj.
52
1792
61
3T
11825122
09
56
59
32
Htj»*UU kliki B&kepfil vir.
Brmtch
Ceno posteljno perje I
1 k* sivega, dobrega, paljeoega 2 K; boljšega 2-40 K; prima polbelegm 2*et) K; belega 4 K; belega puhastega 5io K; kg veleftnegi sneinobelega, paljenoga, 6*40 K, 8 K; kg poba, sivega 5 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh la K. Narseila d 5 kg aaaret frank«.
ijotortlene postelje ijrss: srta^s
nankings. pernica 180 cm dolga, 120 cm Hroka, s dvema zglavmcam*, 80 cmdlg, 60 cm Sir, polnjena i novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh f4 K: posamezne pernice 10 K, It K, 14 K, 16 K, zglavnice S K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, »glav-niča, *> cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej (ranko. Lahko se franko zamenja za neugajajoce se vrne denar. — Natančni cecovniki gratis in franka     8 Benisch, De&enloo it. 707« Ceeke.
Bnt-
MfijCH
UMI
TelifH ftifilki
w
BRATA
[rkosl^karja. lakirana, stav&iia
Prodajalnica:
Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union".
EBERL
ID DOBI
231
Delavnica:
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
'xxl. uzicLat u/oncenepeči) \
i
jCenltdL zastonj'
Do tuLuni naslovi se usakemu naznani jo
3£ium
SteđUnikoo in peci *.x.o.z.Wels
HiiiiiirnHiiiniinr
Ustanovljeno leta 1900.
Pariz 1905
Odlikovana :
London 1905.
Slavnemu občinstvo v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
joči m in to?
2 napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno, is Cene brez konkurence« si
V zalogi je vedno do 900 kosov od 2—60 K komadi tako da si vsakdo lahko izbere.
R. IGLIC
Ljubljana,
£¥f@$tni trg 11«12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v 1. nadstr.
ELomiOTeiniijKA
DeiHlŠKA Mi
PREJE
KOLBEN lil D
PRAGA-VVSOCANV
IMnamo strofi in električni motorji, n Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne lile. :s Električni obrat vseb vrst Ventilatorji, s Tnr-bogeneratorjl, električne železnice In lokomotive, ierfavi in dvigala, u Obloč-nloo in žarnice viek vrst k Vodne turbine vieh sestavov (Francls, Polton). n Točna, cena in hitra popravila vseb električnih strofev dragih tvrdk. s Vse potrebe za Instalirale, a  n s a a:
krojač
40
Ljubljana, Sv. Petra c.16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in defcke, jopio in plašfiev za gospe, nepre« mo&ljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzor« cih in najnižjih cenah izvršujejo.
. 0M        w* mmm '  ' ' * sa^/**
Pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale t
Glavni trg št 6,
Kolodvorska ulica št. 6*
K K K X 3^C K X
I
! I
g. Cadež
w Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve maial. trgovine priporoča
klobuke
ftpiie. razno momo nemo, kravate, ovratnike iti itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
L. HIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnlkov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrd ko
Kat i tika Widmayei*
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre In trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja kriia, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte sel 3440      Prosim, prepričajte sel
blagovolite pisati po vzorce in cenike!!
I BY~ dobite jih poštnine prosto! "VB
■ Havliove Hine, [ili, Harni in luiti
M   so že od leta 1887. najboljše kakovosti.
■ Pošiljam as zahtevo tudi vzoree plesnega, spomlad-negs in poletnega bl&gs, kakor tndl vse izdelke za
-  domačnost In za oprave nevest =====
V. J. M\M in brat izvozni zavod. PoUv (Kralj. Češko).
!     3STu^ OBEOKE! SEEITZ:!
Prva, največja, najstarejša in najsposobnejša slovenska tvrd k a In izposojevalnica klavirjev fn harmonijev na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsega glasbenega orodja, strun In muzlkallj.
ALFONZ  B M B ^K I K
učitelj Glasbene matice In sodno zapriseženi strokovnjak o. kr. det. sodnlfe.
SSS       Ljubljana, Kongresni trg št. 15 EKČJ
Klavirji, planini in harmoniji
najslovitejših svetovnih tvrdk Bosendorfer. Rudolf (ne Anton) Stelzhammer, (najboljši : angleški sistem sedanjosti), ; H51zl db Heltzmann (neprekos-Ijivi p i a n' n i z Lexovo mehaniko), Bratje Sfingi, Czapka, Lanb & Gloaa (koncertni 71 4okt. piani m) in Hdrflgel (amer. harmonij od 90 K naprej), imam le faz, njih edini zastopnik za Kranjsko v
velikansk< zalogi in izbiri (vedno 30 do 40 instrumentov). Zato svarim pred nakupom event. falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od K 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najboljših tvrdk z resnično 10letno postavnoobvezno garancijo. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanie in popravila sol. in ceno. Nobena draga tvrdka ne zamore soditi tako cenega, ugodnega in zanesljivega nakupa že zategadelj, ker goraj označene prve tovarne ne dajo svojih klavirjev na Kranjskem nikoroar v zalogo kakor edino meni in dragic pa zato, ker je ta kupčija noj postranski zaslužek in brez vsake režije.
■ Idrija-Logatec, I kolodvor.
Odhod Iz Idrije:
ob 6— zjutraj . 12-— opoldan
Prihod v Logatec;
ob 7*50 zjutraj ,   1*40 popoldan 330 popoldan ,   5*10 popoldan
Cene z avtomobtlnlm nmnlDnsom:
46«
Idrija-Logatec    ali nsprvhra Idrija-G od o vič „ Godovič -Hotedršica , Botedršica- Logatec ,
J. razrri u o»eto
K 3— . 1-50 . 1-50 . 1-50
n. nuni m osn«
K 2— . Iv-.
. 1-
Odhod iz Logatca:
ob 8'30 zjutraj ,   230 popoldan
6*30 zvečer
ob 10*20 zjutraj »   4*-— popoldan S* 15 zvečer
Cene
komklniranlm avtomobilom:
B. nuni
Idrija - Logatec    iti ufprcftK Idrija - Godovič , Godovič - Hotedršica , Hotedršica • Logatec .
L nured za osebo
K 3— , 1*50 . 1*50 . 1*50
n o jebo
K 2-— , 1 — .
- 1-
Označens vožnja se vrši vsak delsvnlk9 omnlbus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah In praznikih vozi le opoldan omnibas-
MT  Tetsest se po nužnosti vzdrlnje, vendar ya n prevones Bteae oisitvrnosfi n BereMta lacndi "VI
Valentin Lapajne v Idriji.
najcenejša in najbitrejsa folnja v Ameilka s parnild JmenUkega Lioida'
iz
3411
Bremna
v
NewYork
s oessrskinii brzopstniki „ Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. m
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Lfabliani edino le pri
WILiaBLlEtty „KBONPRIlfZ
mm
.5
nasproti občeznani gostilni „prl starem Tlšler]a°.
Odkod li IdmUlsns Je vsak torek, Četrtek in soboto. — Vsa M psjssnils, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — m Postrežba poštena, realna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor  Colorada. Meksiko, Kaliforsij arizoaa, Utaa, WioB)iag, Ne vida, Oregoj ia Waablatriea nudi nas« 4ruštvo posebn0 ugodno in izredno ceno čez Sslvestea. Odhod na tej prosa iz Bremna
enkrat mesečno,
se dobivajo f>a tudi listki preko Baltiraor* in na vse ostal« dele sveta kakor ifiilHJa, Kabo, Bnenos-aSres, Cotombe, Slagapore v avstralfj« itd.
fca
18
80^6
78
69
B69B
12
^44254
65
kot prva moč moške konfekcijske stroke, vešč slovenščine aH hrvaščine in nemščine, ne izpod 25 let star, proti dobri plači. MeMo stalno. Nastop takoj ali 15. marca 1913. 692
linglesko jjjft mi i Mmi Ujfcljj*
Ali ste oženj
Potem zahtevajte nov* vzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 34 llustrovan  cenovnik z zdravniškimi nasvet*, gratis in tranko i .»a rm 30 h>   - L Sinrjee bigfenlčna manufaktura,   Dunaj I. WieslnserstrJ   3 F.
Vtisnite si ¥ spomin s   sliko Inima s
cigaretnega papirja in sirilih
ker s ponarodbaml hočejo konsumento zavajati. s
as
sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej-iih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
slasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačilu
L/AVIJA"
••• -       vzaiemno zavarovalna banka v Pragi.   ••. • .••
Bez-rvni fondi K 53,461.4S2«5S — izplačane odškodnine in kapitali je S 123,257.695*77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ■ nojatnila dajo:
Ceneralno zastonstvo i iiaiiad
Zavaruje poslopja tn premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje tako) in naikulantneje. Uživa najboljši sloves, kodei posluje.
v Bosuei ulici m. M
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomrki tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
p. Vič, tvrdke I. Knez v Ljubljani
priporoča svo»e izdelke strojne zidne in
vsakovrstne zatezne strelne opeke, garantirano dobre in trpežne kakovosti EiBgari ceni-
Vzorce pošilja brezplačno.   579 Sprejema zastopnike.
sam
Ostanke b
ki so se mi v množicah nakopičili, oddajam, da se jih čimpreje irne-n :: birn, daleč pod ceno! r. :: Zadosti  za  popolno moško
l
obleko, hlače, paleiot, d&msko obleko, plašč, suknjo itd
Eksport tvornice sukirdga blaga 133
Kari Kasper, Ifinsbruck št. 57.
Zahtevajte vzorce ostankov
moškega In damske ga blaga pošt. prosto.
Potniki v Severno in Južno Ameriko
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
m
Trst — New ¥o?k, Bnenos Aires, Rio de Janer?.o, 3 a n to s itd.
z najnovejšimi  brzoparniki  z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopel} itd. =====
QDHGU PAHIIIROI: V Mm litiito vsaka soboto, i Jezne Iinih vsaklli 14 hI
~J Prva vožnja iz Trsta v Kanado: 15. marca v Portland; 12. aprila v Quebec.
'ril . ■
y Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaia vozne liste glarrii zastopnik za
Kranjsko, Šta'ersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
Stroje za valjenje
domaČe In divje perutnine, donosna neratni"ar-stva uredi stro!:ovno in ceno. pasmeno pe-ratnino vseh vrst, vse priprave za rejo dobavlja specialna tvornica Nlckerl & Co.. d z o. z., centrala: Duna? - Iniersdor! Triestcrstr. 30, telefon št 912 > Zahtevajte brezplačno cenovnik Št 84. 268
G. Flux
Gosposka nlica 4,
1 nad-itropie, levo
Vse katere ozdravita
3416
7C6
! I Dobiva sc po vseh trgovinah z rudninskimi vodami in od ravnateljstva vrelcev v Gleichenbergu
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najslare]$a ljubljanska
je v   udobnost   cenj.   občinstva  zopet v središču mesta«
s   Priporoča in namešča le boljše n
malti! nd3
Priporočamo sšpeclisilno
dansKo in ofr
zeSo so.idne tvrdke
M. Krisfofič-
Ljubljana, Stari trg štev« 9. -
Krasne KOSTUME. PRASNE PLAŠČE, : NOČNE HALJE, a KRILA.
C
o a i*
Lastna hiša.
Fine
Moderno
STEZNIKE, ŠPORTNE KAPE, OTROŠKE CEPIČE, PERILO.
OTROŠKE »m« mi a MLADENKE
Higienitao perilo in druge potrebščine za novorojenčke.
Pošilja na izbiro tudi na deželo-
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osob e Izbira različnih sluieb, zlasti za i ena te Vestna £n kolikor motno Wra postrež j a zagotovljena.
Pn vnanjih ?prašanjlh se prosi znamka za odgovor.
in Kanado
Izbolfšaffe promet v svoji gostilni
2150
z izvrstnim cenim
plze
im pur
:: iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicab, ::
Največia čisto slovanska pivovarna. *w Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann. -ai Zalege v Zagrebu, Trstu, Pulju, Zadru itd.
Poskusite to
pivo v slovanskem grandhoteln „Balkan" v Trstu. Via del!a Caser-
ma In v slovanskem
hotela „Lacroraa" rjk v Gradežu. m
CUNARD LINE.
Uitonia iz Trsta dne 4. marca 1913. Pannonia iz Trsta dne 18. marca 1913. in sc ustavi v Mesini, Palermu, Neaplju Iz Llverpola i Lnsitania dne 15. marca, 5. aprila 1913. Mauretania dne 22. marca, 12. aprila 1913. Carmania dne 1. marca, 29. marca 1913.
Pojasnila, vozne karte:
Andrej Odlasek. Ljubljana. Slomškova nI. 25
Dunaj L, Karntnerring 4, Trst, Via Ghega 8 rri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie II!. razred Cena: Trst-New York 140 K. otroci pod 12 let K 70— več 20 K pristojbine od osebe.
XXXXXX XX XX XX XX
B3ff* Najnižje cene.
00
a a
a
XXKXKK XXXXXX
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
232
za spalne in {ediine sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, zastoru, modrocl na vzmal žlmnatl modrocl, otroški vozički Itd.
XX XX XX
xx£xxx xxxxxx
XX XX
on
a a
S*
> o a m
x>g
XH
Najsolidneiše blago.
__XM
XXXXXX
xxxxxx
m
Kmetsku posojilnico llubljanske okolice v
N obrestuje hranilne vloge po čistih
r
L J
u Rezervni zaklad nad X 800.000.
rji
brez odbitka rentnega davka,
W
Ustanovljena leta 1881.
i ^ A d
WES
D-D
Stran 16«
SLOVENSKI NAROD.
44 štev.
YER
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga, ::
Hanufokturnu fMn
na debelo ia drobno.
LJubljana, Stritarjeva ulica.
PATE
TE
vseh dežela izposluje Inženir 04 knjSa   oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Narlahiiferatraaaa &i. 37.
Visoko, moderno pcdodo. lepoto liDij, ogoDoost dajo samo VVarnerja Rust Proof
(Originalno amerikan. izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile vloge, mr Za vsak kos se jamči. "nas
Edina zaloga v Ljubljani:
Josipina Podkrajsekf
LlnMSa*«&i Sevliarska nI. 2.
Priporoča tudi veliko zalogo bigian. perila Jftgrovega in Tetra far vsa drago modne predmete najboljše kakovosti.
Poštna naročila se izvršujejo točnOo
Najceneje 3003
nove gibljive firzoparllnlke
vse vrste slamoreznlc
in vse dru*e
1
paljene s
ter
železnino
ponujata
Karo! Kavšeka nasL
Schneider&Verovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana Dunajska cesta 16 LJubljana
He zanndlfe zahtevati cenik! De za&odite zahtevati cenik!
Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad; 95,000,000 kron.
Za 11 letnega gimnazijalca
se
• vv
J
v bližini I. drž. gimnazije. — Pogoj: Strogo nadzorstvo in klavir na razpolago  — Ponudbe pod šifro: 681 Dijaki", posta rastante, LJubljana.
Strogo solidna najstareiša đonilo luni Ju veli, zlatnina,
srebrnina ter razne ure.
Popravila ia aova dala po na|niifi c.ai.
Edina zaloga ni
z znamko
41
Ceniki zastonj.
Ceniki zastonj.
Lnd. Cerne
iuvelir. trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec. 234
Ljubljana. VVolfova ulica št. 3.
hripavostl, kataru in zašla-zenju, krč ne m u in oslovske« mu kašlju, nego slastne
Kaiserieve
prsne karamele
s „tremi jelkami",
not. poverjenih Izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-iamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni 965        in slastni bonboni.
Zavitek 20 in 40 vin., skatlfa 00 v. Frodafa ftn v Ljnbl$anl:
Ubald pl. Trnkocrv, lekarna. RiH. Sušnik, lekarna. Dr. O PtccoH, lekarna. Deželna lekarna Mr. Ph. And Bohinc, lekarna prikmni. Mr. Ph. Jos. Čizmar, lekarna. Ant Kane. drogerija. B. Cvančara, drogerija „Adrija". Danlel Pire, lekarna Idrija. J. Bergmann, lekarna. Novo mesto. C Andrijančič, lekarna. Novo mesto. Jut Hua, lekarna pri Mar. P. Vi-
Eava. Mi an Wacha. lekarna, Metlika. A Ro-lek, lekarna, Radovljica. Hinko Brilll, lekarna, Litija. Karel Savni k, lekarna pri .Sv Trojici", Kranj. Ft. Baccarcieh, lek„ Postojna. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdvch, ekarna v Šk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna, Triić. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice. V. Arko, trgovec, Senožeče Jos. Rudolf, drog. Litija. J. Kandušar, trg Mengeš. Jos. Anclk, lekarna v Ribnci. J R. HoCevar, lek. na Vrhniki
(Cvetlični sneg)
nova znanstveno izdelana
kiraia zaroke Ib otraz
igieusko lajboljše tealetno sredstro sedanjosti. Dobiva se posredi Lonček 80 h„ škatlja K !•«.
NEIGE DE FLEURS
Zaloga:
„Adria((, B. Cvenčara v Ljubljani. "^3 Zal
osa
Nepreklicno 10. aprila 1913 žrebanje
loterije za ogrevalsice
4650 dobitkov v efektivni vrednosti K 80.000. Prvi trije glavni dobllU K 33.000, 5000, 1500
se na zahtevo dobitelia odštevši 10% in zakoniti dobitveni davek Izplačajo v gotovini. Srečke po 1 krono po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni:
Dunaj I., Goldschmiedgasse 8.
425
Krasni moderni spomladanski kostumi j moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v najnovejši izbiri in dobrega okusa priporoča
mi
Hodna trgovina : P. 3IAGD1Ć:
Ljubljana — nasproti glavne pošte.
L. Popper čevlji
sg za gospode is gospe so nogam
g najbolj priležni, lični in najboljše
snj kakovosti.   Naprodaj  samo pri
* JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št. 5.
^    Goysserski čevlji za turiste, faigijenični £  čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevlji.
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kre-ditorji dne 31. decembra 1911 približno 847 milijonov K.
Ljubljana, Prešernova ulica št 50, v lastni hiši.
Sprejema vloge proti  hranilni HI  knjižicami  katere  obrestuje od dne vplačila do dne dviga;  rentni  davek  plačuje zavod sam'
Vlogo na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti blagajniškim listom najugodneje. — Z&VOd
* - -        u-~   vi—A-t.--- oddaja proti Ognja in vloma sigurne samoobrambe (Saie-Depoaits) pod lastnim
zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predme 19 (preoijose) v hranitev, zavaruje BTOtko in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti kurZEO] izg&M
ter oskrbuje brezplačno revizijo izžrebajočih efektov, voovčnje kipene, isirebane vrednostne papirje in valute,
dovoljuje kredite v tekočem računu, nadalje stavbne! bipotekarae, oarla ske, davčno Sama t v ene kredite, rc m borzne kredite Itd v
eskomptira menice in devize ter preskrbuje njih inkaso,
izdaja nakazila, kreditna in priporočilna pisna na vsa tržižca ta- in inozemstva, prodala in kopale tu- in inozemske rente, zastavnice, delaleo in srečko ter daje
vestne nasvete pri nalofenju kapitala, izvršuje vse posle pri založitvi vol aak G-ženitvenih kavelli nadalje kaveil in vadili
potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih,
sprejema vrednostno papirje v svrho njih shrambe ia uprave.
doro.juje preinJnM ne Mara, vreenoatne papirje ter .pršema borana naročila aa ta- in moaemske bora«,
preskrbuje a troje komitente trmeane tnlormaelle na rseh tu- in iuosemskih tržiščih, itd. itd.
Centrala aa Dunaja; Podružnicet Boleaa, Brogono, Brno, Celovec, Daaa] VL, reMUreh, Jablanlee, Oorlea, fcnomoat, Karlovi vari. Ubere*
Ljubljana, Lvov, Mor. Ootrava, Olomao, Opava, PnlJ, Praga, Topllee aa Ceikom, Trat, WaraadorL
5