Naročnina listu: —
Celo leto leta .
?lt
Letrt
leta
Mesečno.
K 10 — , 5'-» 2-50 . 1 —
buttai Avstrije :-
Celo leto . .	„ 15-—
fosameznc številke —	10 vinarjev. —
STRAŽA
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 via od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust. —
„Straža" izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Urednlitvo in aprsvniiivo: Maribor &#roSks ulica. 5. — Telefon št. 113.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. I
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Kriza na Grškem
Novi nemiri na Irskem. — Rumunija ostane zasedaj nevtralna. — Naši vspehi v Voliniji in v Galiciji. — Rusi v Bukovini pri Gurahumora. — Angleži se baje pripravljajo na ofenzivo v Flandriji.
Najnovejše
uradno poročilo.
Dunaj, 22. junija.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Včeraj so bili pri kraju G u r a h u m o r a (v južnoizhodni Bukovini) ruski napadi odbiti. Sicer pa južno od Djnjestra nobenih posebnih dogodkov.
Zahodno od kraja V i s n :i o v č i ki je sovražnik znova napadal z močnimi silami. Njegov e napadalne čete so bile deloma v artilerijskem zapornem, (deloma v nemškem in avstrijsko-ogrskem inf arterijskem ognju poražene. 'Sovražnik je i-mel težke izgube.
Pri B u r k: a n o v u so naše čete o d b i t e ruske ponočne napad e.
'V Voliniji se boreče zavezniške čete so severno od kraja G o r o h o v, vzhodno od črte Lo-k arò i — K i s © 1 i n in pri S o k u 1 u zopet napredovale, Naj teh delih bojišča, kakor tudi pri Kol k i-j u so se vsi opetovani trdovratni ruski protinapadi ponesrečili.
Italijansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Balkansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
pođmaršal.
Najnovejše nemško uradne poročilo.
Berolin, 22. junija.
Francosko bojišče.
Slab angleški oddelek je bil pri kraju F r e . -1 i n g h i e n (severno-vzliodno od mesta Armentieres) o d b i k, ’Nemška patrulja je vjela v angleški postojanki zahodno od mesta L a Bas s e e nekaj sovražnikov •
Vzhodno o d M o z e je prišlo do inlanterij-skih bojev, v katerih smo napredovali zahodno od u-trdbe V à u pr.
Rusko bojišče.
Na severnem delu fronte se razven vspešnih nemških patruljnih podvzetij ni ničesar pripetilo.
Na železniški most čez P r i p j e t južno od kraja D u n i n i j e c smo metali bombe.
A r m a d na' skup i n a general a pleni. L i n s i n gen a. Ruski sunki proti postojanki ob prekopu južno-zahodno od L o 'g i š i n a so bili izjalovljeni, istotako tudi ponovni napadi zahodno od Kolki.
Med S o k »lom in Li ni e v k o so nemške čete zavzele ruske postojanke in jih kljub močnim ruskim protinapadom obdržale v oblasti. Neprestani sovražni napori, nam odvzeti naše vspehe severno-za-hodno od Lučka., so ostali brezvspešni. Ob obeh straneh reke T u r i j a (desni pritok! reke Pripjet) in dalje ; južno od splošne črte S v i n % u h y — G o r o -hov so bili Rusi potisnjeni dalj e n a z a j.
Pri armadi generala g r o f a B o t lini e r j a so bili opetovani in močni sovražni sunki na črti H a j v o r o n k a — Bobu line© (severno od Przevloke) odbiti, pri čemur je imel sovražnik težke izgube.
Ulfirupt Greifi.
Balkansko bojišče.
Petrograd, 21. junija.
Zastopniki četverosporazumnili vlad bodo dne 22. 'unija grški vladi izročili ultimat, v katerem bodo za upadene sledeče zahteve Grčiji : Demobilizacija, sestava, novega ministrstva, katero bi zasiguralo dobrohotno ne v tratti teto in bi bilo pripravljeno se ravnati po željah postavno izvoljene zbornice. Najdalje se zahteva, da se policijski uradniki, ki sp pod tujim vplivom, nadomestijo z uradniki, kateri bi se imenovali sporazumno z čelve rosporn zn m ov.i m i državami.
Grška.
Petrograjsko uradno poročilo pravi, da so zastopniki entente dne 22. junija izročili grški vladi ultimat z naslednjimi zahtevami:	demobiTzacija, nov
kabinet, kii jamči za dobrohotno nevtraliteto napram ententi. nove postavne volitve poslancev, izmenjava policijskih uradnikov z uradniki, ki bi delovali sporazumno z entente.
Z ozirom na te zahteve je podalo Skuludtsovo ministrstvo demisijo. Kralj je poveril sestavo novega kabineta Zaimisu.
To sta edini uradni poročili o položaju na Grškem. Sicer pa smo s privatnimi poročili, ki si vseskozi nasprotujejo, preplavljeni. Vendar so ta mnogobrojna poročila znamenje, da so razmere na Grškem skrajno napete in da se pričakuje že v na,j,bližji bodočnosti važnih dogodkov, Dvoboj centralnih držav in entente se bliža svojemu višku in s tem tudi koncu. Brezdvomno je, da bi se Grčija nagniia ha našo stran, ako bi jo mi mogli preživeti, kajti vse 'drugo razven živil bi jim lahko dali v izobilju.
Privatna poročila govorijo o tem, da entente zahteva tudi odpust načelnika generalštaba Dusmani-sa; da se naj skliče prejšnji parlament, ki ga je vodil Venizelos, k zasedanju; da Skuludis še ni podal demisijo in da je Zaimis pozvan h kralju samo na posvet; da je kralj že sprejel vse ententine zahteve; da še ententa sploh ni stavila nobenih zahtev in jih* bo še le, ko bo Grčija zaprosila, dai se odpravi blokada itd.
Rumunija.
Nič novega.
Ententi ni listi so hudo ozlovoljeni, ker se še Rumunija vedno ni priklopila ententi, čeprav ji dokazujejo, da je uprav seda,j čas, 'da se pridruži Rusiji ter si zagotovi Bukovino. „Echo“ pa piše nevoljno: „Kolikokrat še bomo morali zavojevati Bukovino, da bo Rumunija slišala.“
Za sedaj se nam od rumunske strani ni treba še ničesar bati.
Na Irskem.
Na Irskem so dne 16, junija zopet izbruhnili novi nemiri in sicer, kakor pravijo poročila, iz Ko-danja in Amsterdama, radi prestrogih in pregostih obsodb voditeljev zadnjega upora. Najhuje je vstaja buknila na dan v Dublinu, kjer so Sinfeinovci napadli jetnišnico in kaznjence izpustili na prosto. Ves železniški in deloma tudi poštni ter brzojavni promet je ustavljen.
Med vlado, irskimi nacionalisti in ulstrskimi protestanti se vrše pogajanja radi homerule. .Itocim bi Irci, vlada in zmerni U Is trci bili zadovoljni s predlogom, da se vpelje homerule in se izločijo samo pro-testantovski okraji v Ulstru iz te predloge, 'se radikalni Ulstrci protivite predlogu in tako Še menda Irci sedaj ne pridejo do zaželjene upravne samostojnosti.
Volitev v Ameriki.
Izvolitev Wilson a je baje zasigurann, ker so se vsi volilni odbori demokratične stranke izjavili za
njegovo kandidaturo, Wilson je na nekem volilnem shodu izjavil, da bo njegova polička prejkoslej nasprotna, Nemčiji. Republikanski kandidat Hughes pa je izjavil, da bo v slučaju izvolitve varoval strogo nepristranost.
Amerika in Mehika.
Med Združenimi državami Severne Amerike in Mehiko je prišlo do resnega spora. Mehikanski general Carranza je poslal Ameriki noto, v kateri zahteva, da, morajo ameriške čete, ki stojijo na mehikan-skfih tleh, takoj zapustiti Mehiko. Wilson pa je v i-menu ameriške vlade odgovoril, da tega ne more storiti. Amerika baje ne namerava zasesti mehikanske-ga ozemlja, ampak samo napraviti ob mehikansko-a-meriški meji mir in red, Carranza pa s tem odgovorom ni zadovoljen in tako bo skoro gotovo prišlo do resnega spora. Amerika mobilizira vojaštvo in vojno mornarico. Mehikanci že obkoljujejo čete ameriškega generala Perschinga, ki stoji na mehik^nskih tleh. Pri kraju Carrig (ob meji Združenih držav) je prišlo dne 20. junija do večjega krvavega spopada. Amerikanci so imel1, kakor zatrjuje poročilo iz Vašingtona, 20 mrtvih in ranjenih, Mehikanci pa so jim vjeli 17. mož. Na mehikanski strani pa znašajo izgube 40 mož. Padel je tudi mehikanski general Gomez.
Japonci na Kitajskem.
Po Ju an sikaj e vi smrti so se za, Kitajsko pričeli drugi časi. Japonci, ki že od nekdaj hočejo spraviti pod svoj vpliv, bi se radi sedaj, ko Kitajska nima resnega gospodarja, za stalno ustalili na Kitajskem. In že dohajajo vesti, da je Japonska poslala na Kitajsko in sicer v Peking in v severni del Kitajske svoje v.ojaštvo. Japonci sicer zatrjujejo, da so poslali svoje vojaštvo na Kitajsko, da varujejo mir m red, a gotovo se Japonci ne bodo dali zopet pregnati iz zasedenega ozemlja.
V 6 mescih sklenjen mir?
Londonski listi priobčujejo izjave odličnih angleški],* vodilnih mož, ki so se izrekli, da bo sklenjen v šestih, mescih mir in sicer ne glede in popolnoma neodvisno od vojaških dogodkov.
Novo italijansko ministrstvo«
Salandra je šel, Boselli je prišel. Mož je star 78 let. Tudi ko je bil še mlajši, ko so bile njegove duševne in telesne moči še čile, ni veljati kot kakšna posebna luč. Sedaj ga je bolj starost nego zmožnost posadila na stol ministrskega predsednika.
Okoli sebe je zbral Boselli 18 ministrov. Netterà ministrstva ie razdelil, da je lahko lačnim parlamentarcem, ki so se silili k jaslim, ponudil portfelje, za druge je ustvaril nova ministrstva brez portfelja. Le eno ministrstvo je opustil previdni Boselli : ministrstvo za neodrešences Kakor Salandra, tajko se tudi Barzilai ni povrnil v novo ministrstvo, oba sta se pač ministrski pogreznila v prejšnjo brezpomemb-n ost nazaj.
Ministrstvo 19 mož, kojim načeluje duševno in telesno izrabljen človek, je zelo okoren aparait, za to novo ministrstvo ne bo reprezentiralo posebno velike moči in edinosti na Italiianskem.i ( Zastopane so vse steanke, razen stranke čistih socialistov, ki se zbirajo okoli lista „Avanti.“ Giolitijevci sicer niso sprejeli ministrskih portfeljev, pač pa mesta državnih podtajnikov. Tudi katoliška parlamentarna skupina je zastopana po finančnem ministru Meda. Vatikanski organi odločno povdarjajo, da Meda v ministrstvu ne zastopa katoliških organizacij, ampak le šeb* in svoje politične prijatelje.
Glavno besedo v ministrstvu bodo imeli zunanji minister Sonnino, Id ga je Boselli na želio entente prevzel iz prejšnjega tudi v svoje ministrstvo, reformiran socialist Bisolatti, ki je pravi gospodar rimskih pouličniakov in vojni hujskač ter profesor Orlando, ki je bil že v Salandrovem ministrstvu justični minister in je tudi sedaj obdržal ta portfelj. Bisol-at-tiju je, javnost' nadela naslov vojni nadzor/nik, kar sain .razlaga v tem smislu, da bo posredoval za popolno sporazumljenje med vojnim vodstvom, vojnim ministrom in ministrskim predsednikom.
Giolitti izjavlja v laških časnikih, da se še vedno ne namerava aktivno udeleževati-političnega življenja. Vse vesti o njegovem bivanju v Rimu, konfe-riranju s kraljem, niso bile resnične. Giolittijevo za-idržanje nam je znamenje, da se še italijanska javnost vedno ni toliko streznila, da bi se moglo v Italiji začeti s papnetno politiko.
Prvo vprašanje, ki bo delalo Bosellijevem ministrstvu težave, je vojna napoved Nemčiji. V ministrstvu sedijo možje ki so vedno zahtevali popolne jasnosti z Nemčijo, drugi zopet, ki so si hoteli Nemčijo držati ob strani za vse slučajnosti.
Mlačev s parno mlatilnico* *
Iz deželne kmetijske šole v Št. Juriju ob južni žel. se nam piše.:
Kmetijska Solai je naročila lani parno mlatilnico z ekvatorjem vred. ki snopje ondati, zrnje očisti in sortira; ter tudi spravlja slamo kar na svoje mesto. Zakaj so se ti stroji nabavili? Samo za mlačev žita na zavodu gotovo ne! Za le 8 ha polja, na katerem se pridelujejo večinoma krmske rastline» žito pa le na 3 ha, se to gotovo ne izplača. Stroji stanejo okoli K
10.000.	torej bi prišlo samo obresti in amortizacijskega deleža čez 17 K na 100 kg zrnja. — 'Mar so se nabavili ti stroji za špekulucijske namene? To bi bila za zasebnega podjetnika primerna smer, ne pa za zavod, ki si stavi naloge, delati za splošno korist. — Pravi namen je vtemeljen v stremljenju, pomagati kmetovalcem iz zagate vsled pomanjkanja delavnih moči, kakor sploh tudi malemu posestniku omogočiti deležnost koristi popolnejših strojev.
Ali so se kmetovalci te naprave dovolj posluževali? Stroji so se postavili v 5 občinah in 11 krajih. Namlatilo se je vsega- skupaj 665 q- zrnja. Največ se je namlatilo na dan v 10 urah 58 q pšenice. 'Manjšim posestnikom, pri katerih je vsled dovažanja večja zamuda-, se je namlatilo povprečno 4.5 a na uro. Vsega skupaj se je delalo lani 146 ur. Stroški obrata so znašali 719 K in ostal je le prebitek 610.95 K. Ta prebitek zadostuje komaj za obresti, nikakor pa ne za amortizacijo. Računalo se je po 2 K od 100 kg čistega žita. Stroški obrata so pa znajšiali povprečno le 66 v od 100 kg.
Zakaj je pa bil gmoten vspeh tako nepovoljen? Vzrok temu je preslabo izkoriščanje strojev od strani kmetovalcev, Da bi se še enkrat toliko namlatilo, bi bil vspeh tudi po 1,50 K za 100 kg že popolnoma povoljen. Pri še močnejšem izkoriščanju bi se zamo-glo namlatiti še mnogo csneje, n. pr. po 1 K 100 kg. Sicer 2 K za mlačev 100 kg žita ni mnogo, ko stane to s cepci ali ročnimi mlatilnicami precej več, Kje je pa še zamudno dolgotrajno čiščenje? In če tudi isto opravijo le domače ženske, ali nimaio te drugega m važnejšega dela čez glavo?
Razumni kmetje naj bi se torej resnejše oprijeli te naredbe. Ko bi bilo več mlačve v posameznih krajih, toliko cenejša bi bila. Obratni stroški in stroški amortizacije in obresti ostanejo skoro vedno enaki, če je več ali manj dela, Ti se morajo na vsak način pokriti. Zelo bremenijo tudi precej visoki prevozni stroški in izguba časa za prevažanje in prestavljanje. Za le malo žita se s 'tem mlačev preveč podraži in zna priti tudi čez 2 K od 100 kg. Da ni preveč sicer neutemeljenih predsodkov, bi bilo povsod dovolj dela in korist večja. Smešna je trditev, da ta stroj zrnje preveč ven meče, ko se po celodnevni —
LISTEK.
Dva sveža grobova.
V spomin mojemu nekdanjemu učencu Stefanu Mlakar, padlemu na italijanskem bojišču,
Kakor bi bilo sedaj, se mi zdi, da vidim v klopi med učenci sedeti belo-rudečeličnega fantiča,, kako — ne da bi trenil — visi s pogledom na mojih u-stih, da bi ne preslišal kake besede.
Bil je vedno vzoren učenec. Said njegove pridnosti v šoli se je kazal poslej v njegovem vedenju in v spretnosti s peresom; znal je opisovati tako živo, stvarno — pisave in sloga bi se ne mogel sramovati tudi srednješolski učenec.
Ko so se razredčile vrste mož-delavcev in so o-blasti zapovedale, kako da se naj vse sile napno, da se vse polje obdela, ni tožil:	„Mi smo uboge pare,
ki naj trpimo in delamo!“ Bil je ponosen, češ: „Jaz sem gospod svoje volje, delam, kar hočem! Vem, da je delo mojih rok blagoslov božji, ki mi prinaša sad.“ Sin imovite hiše ni se povzdigoval nad druge, nobeno delo mu ni bilo preslabo.
do 58 q zrnja — mlačvi niti kura ne nazoblje. Sicer se pa tudi razsipano zrnje, če bi ga bilo res toliko, vendar lahko skupaj zgrabi. Se smešnejša je trditev, da postane zrnje v stroju snetljivo in v smešnosti še stopnjuje mnogo enajkih.
Izgovor, da je pretežko do strojev dovažati snopje in oidvažati slamo, ni merodajen. Casa se prihrani v nekolikih urah za več dni. Stroj meče slamo že kar sam na voz; kaj torej stori, če se par ur zamudi za dovoz in odvoz. Se-ve pa„ da je večja ugodnost za istega, ki ima toliko žita, da se izplača, postaviti stroje na njegov dom. Za male množine ali na preslabih potih se pa to ne izplača.
Ker je treba s časom prav razpolagati in delo primerno razdeliti ter skrbeti, da, se prevozni stroški boljše izkoriščajo, je potrebno, da se že v kratkem zglasijo oni, ki bi radi na ta način mlatili, in sicer pismeno ali ustmeno pri ravnateljstvu deželne kmet. šole v St. Juriju ob juž. žel. Mogoče bi tudi podružnice e. kr, Kmetijske družbe z ozirom na splošno korist te priglasitve sprejemale in ravnateljstvo pravočasno obvestile. Posebno se bodo vpoštevali kmetovalci okrajev Celje, Šmarje in Vransko.
Tisza o Poljakih,
V seji ogrskega državnega zbora dne 14. junija je grof Àndrassy (kakor smo poročali v „Straži“ z dne 16. junija) govoril o poljskem vprašanju in je izjavil, da obžaluje, da avstrijski državniki o poljskem vprašanju molčijo, dočim se je nemški državni kancelar že izjavil o tem. Tlsza je odgovoril še v i-sti seji, da je tudi nemški kancelar izjavil, da se bo poljsko vprašanje rešilo samo v sporazumu z monarhijo. Želi si, da bi vlada lahko kmalu podala izjavo tudi o podrobnostih poljskega vprašanja. Sedaj lahko samo to izjavi, da vprašanje osvoboditve Poljske napolnjuje z veseljem vse odločujoče činitelje monarhije. Zagotavlja, da se bodo vsi merodajni faktorji potrudili, da se kar najbolj ustreže željam in eksistenčnim potrebam poljskega naroda.
Kakor se dne 18, junija poroča iz Dunaja, je načelnik Poljskega kluba, vitez Bilinski, brzojavil o-grsfcemu ministrskemu predsedniku, da je njegova irradila izjava glede poljskega vprašanja v stanu pri poljskem narodu vzbuditi čustvo pomirjenja in zadovoljstva, Poljski narod, Ja se že poldrugo stoletje bori za svojo državno in narodno svobodo, se bo po srečoobetajoči zmagi osrednjih sil vedno zavedal ne samo svojih zahtev, ampak tudi svoje neomajne zvestobe do slavne vladarske rodovine in svojih velikih političnih dolžnosti proti monarhiji na zunaj in znotraj in nič manj tudi svoje naloge skupnega sodelovanja z narodi monarhije» posebno z zgodovinsko prijateljskim ogrskim narodom. Kot načelnik državnozborskega „Poljskega kluba“ in vrhovnega narodnega odbora prosim Vašo ekscelenco», da za svojo o-sebo in za. druge merodajne faktorje monarhije sprejmete prisrčno globoko zahvalo.
Zmaga ali smrt.
Francoski senator Beranger piše» v pariškem listu „Paris midi“:
Napočila je ura dejanja na vseli bojiščih. Bližamo se višku vojske, bližamo se zadnji evropski bitki. Nikdar poprej ni bila beseda zmaga ali smrt skupno geslo vlajde in ljudstva, kakor ravno sedaj. Podvojiti mora vlada in ljudstvo napore in delo in armada mora dati svoje zadnje sile. Ako je bila poprej naša dolžnost,- da se pripravimo, je sedaj tembolj naša dolžnost za dejanja.
Ko je prišla vrsta na 181etne fante, da morajo k prebiranju, odzval se je svoji dolžnosti tudi Stefan, Ne bom pozabil, ko se je prišel poslovit pred odhodom na bojišče; ni bil pobit ali malodušen — a ko mi je stisnil roko v slovo, zatrepetali sta mu ustni, zamrla mu je beseda „z Bogom“ in utrnili ,.sta- se mu dve solzi po licu. Ali je morda čutil, da je bilo slovo za vedno? — S Frlcem Finguštovim sta si bila najboljša prijatelja, odšla sta oba istočasno kot vo-jakarnovinca. Frica ni več od bojev v Karpatih, je-li vjet in se mogoče še vrne? Ali Stefana ne bo več, sovražna granata mu je pretrgala nit mladega, na-depolnega žjvljenja. On spi!
Ubogega očeta je zadela bridka usoda! Pred vojno, v posesti blage žene in treh čvrstih, pridnih sinov, je ostal na obširnem posestvu sapi z dvema hčerkama. Ženo mu je neizprosna smrt iztrgala lansko jesen, sin 'Jožef je prišel ranjen v rusko vjetni-štvo. sin Anton je bil lani ranjen na italijanskem bojišču in od tistega časa ga ni nihče videl, tudi vse poizvedovanje je bilo Jbrezvspešno, _ najmlajši sin Stefan pa je položil svoje mlado življenje na žrtvenik domovine 25. dne mesca maja t. L v boju z Lahi na gori „Kuk“ (Monte Cuce),
Očeta in hčerki naj pa tolaži zavest, da naše bivanje tukaj ne trajai dolgo — da vi'd’mo se enkrat
Rusko bojišče.
Na našem severnem krilu ruske fronte, to je v prostoru severozahodno od Lučka, se je ruska ofenziva ustavila in s tem je ustavljeno tudi prodiranje ruske armade proti Lvovu. Naša armada, Id stoji na tem prostoru pod poveljstvom generala Linsingena, je v odločnih protinapadih Ruse užugala in 'je v prostoru' Gorohov!— Kiselili—Sokul vrgla Ruse proti vzhodu. Rusi pošiljajo v prostor pri Lucku veliko oia-čenja. Ob Strypi se vršijo srditi boji severno od Bu-čaca v prostoru med krajema Višniovčik in Podhaj-ce. Rusi napadajo z veliko silo. V Bukovini so Rusi na skrajnem južnem krilu prodrli že do mesta Gora-li umora, ki leži 85 km zračne črte južno od Cernovie ob reki Moldava. Naše čete, ki so se umaknile iz prostora pri Cernovicah, so zasedle svoje postojanke v buko v i n skill Karp a tih.
Rusko prodiranje na severu ustavljeno.
Na severnem krilu, t, j. v prostoru zahodno od Lučka in sicer med krajema Kiselni in Rožiče, sonasi dne 19. junija rusko prodira,Uje ustavili in proti večeru tega dne prodrli celo precej nazaj proti vzhodu, taiko da je bila ruska fronta v prostoru za hrbtom ogrožena. Rusi so morali vsled tega svoje prodiranje v jugozahodni smeri iz Lučka proti Gorohovu (severozahodno od Brodyja) ustaviti. Ob Styru med Kolkijem in Sokulom so se vršili izredna krvavi boji.
Tudi dne 20. junija so naše čete v Voliniji pridobile na prostoru, odbile pri Gruziaiynu velike ruske napade, viele čez 1000 Rusov in dosegle, da Rusi niso mogli napredovati dalje proti zahodu.
Rusi prekoračili reko Seret. *-
Naše uradno poročilo z dne 20. junija pravi: „V Bukovini je sovražnik v boju z našimi zadnjimi stražami prekoračil reko Seret,“
Reka Seret izvira v izhodnem delu Karpatov, in teče kajkih 25 km južno od Cernovie v južnoizhod-ni smeri skozi Bukovino ter pri mestu Seret prestopi na rumunsko zemljo. Kje so Rusi prekoračili Seret, se ne poroča, A če pogledamo na zemljevid, vidimo, da se je to zgodilo skoro gotovo južnovzbodno od Cernovie. Rusi so se najbrž tudi polastili železnice, ki vodi iz Bukovine na Sedmograško.
Rusom se njih namen ni posrečil.
Švicarski polkovnik Stegemann piše, da so Rusi na nekaterih delih fronte sicer vdrli db 50 km daleč na avstrijsko ozemlje, a svojega namena» popolnoma predreti našo črto, ali pa popolnoma obkoliti dele naše armade» niso dosegli.
Buška uradna poročila.
Dne 17. junija: Nadaljujejo se boji armad južno Polesja. Naše čete so zadale sovražniku težke izgube. O bojih v raznih odsekih so dospele naslednje podrobnosti: V okolišu zapadno in jugozapadno Lucka je naša konjenica še nadalje zasledovala sovražnika. V več za nas ugodnih bojih severozapadno Kremjenca so naše hrabre divizije generala Saharo-vega po srditem boju z energičnim sunkom vrgle so-vražnikai iz njegovih utrjenih postojank med: Kozinom in Tarnovsk», jugovzhodno Kozina, Eden naših mladih polkov pod vodstvom polkovnika (Tatarovega je po silovitem boju vdrl čez potok, kjer je segala voda do brade. Ena stotnija je zašla na, zelo globoko mesio in se je vtopila. Hrabrost naših vojakov je pognala sovražnika v beg. Zajeli smo dva topa, veliko strojnih pušk in tisoče patron ter ogromne zaloge bodičaste žice. Naša pehota, mogočno podpirana po ar-
— v svetem raju tam — nad zvezdami !
V Podovi. 19. dne mesca rožnika 1916.
V» J.
*
* *
V spomin Ludo viku Belec od Smarjete ob Pesnici.
Posestnik Karl Belec pri Sv, Marjeti je dobil pred kratkim tužno vest o smrti svojega dragega sina Ludovika na laškem bojišču. Iz krasnega pisma, katerega je pisal poveljnik stotnije očetu padlega junaka, prinašamo teh par vrstic :	„Ne vzamite si iz-
gube Vašega pridnega sinu preboleče k srcu ! Padel je od granate zadet v najzvestejšem ’ izpolnjevanju dolžnosti za naš ljubljeni dom, za našega ljubega in starega cesarja,. Ludovik leži pokopan blizu mesta Arsiero v posameznem grobu, ki je lepo okrašen; in križ na njem daje znancem glas o njegovih junaških činih.“ K tej bridki izgubi izrekamo domači rodbini globoko sožalje: Tebi Ludovik pa:
Tam za, laškim gričem..
Tam na tuji grudi
Grob naj mir Ti nudi!
- M. V.
tiieriji, se je s srditim naskokom polastila Rostoške-ga gozda, 10 km južno Novo-Počajevega. Zaradi junaških napajdov čef generala Cerbačevega so Avstrijci včeraj zapustili svoje postojanke v okolišu Hai-voronke in Grislovdov, 8.5 Km južnovzhodno Hajvo-ronfce. Na zapadnem bregu Strype, severozapadno Bučaca, se nadaljuje boj z Avstrijci in nemškimi pomožnimi četami. Sovražni letalec je metal bombe na Tarnopol.
Ób Dvini in dalje proti jugu proti Polesju artilerijski in pehotni ogenj. Naša artilerija je včeraj silovito obstreljevala sovražne postojanke v okolišu DVinskjega. Sovražni napadni poizkusi proti nekaterim našim odsekom so se popolnoma izjalovili v našem ognjm.
D n e 1 s. j unij a: Na fronti armade generala Brusilova je bil sovražni odpor srdit in je napravil na nekaterih mestih protinapade, katere so pa naše čete vspešno odbile. V boju na nož smo dosegli na raznih mestili vspehov. Včeraj popoldne so Čete generala Lešickija zavzele na levem bregu reke Prut obmostje pri Cernovicah. Po hudem boju pri prenočil: čez reko Prut, fčegar most je sovražnik razstrelil, smo zavzeli Cernovice. Naše čete zasledujejo sovražnika, ki se boreč u mika v K a r p a t e. Ko smo zavadi .obmostje pri Cernovicah, smo vjeli več kakor 1000 sovražnih vojakov in vplenili v mestu topove. Čete generala Kaledina)'1 so odbile srdite sovražne protinapade in so pri tem vjeie več nemških vojakov, id so bili pritegnjeni z francoske meje.
V	okolici vasi Codomicze ob reki Styr se vrše hudi boji. V dolgih vlakih spravljamo v notranjost v-jete nemške in avstrijske častnike, Dosedaj je došlo 70 vdetih častnikov in 2000 mož ter 8 strojnih pušk. Nemci so liuto napadli vas Svidniki 1 na severnem bregu rekie Stoliod, katero vas so zavzele naše čete. Kljub ognju iz oklopnega vlaka smo odbili sovražne napade. Več sto kozakov pod poveljstvom polkovnika Smirnova je dvakrat napadlo sovražnika in sicer v bok v trenotkih, ko se je pripravljal na napad. Vje-ta sta bila dva nemška častnika in večje število vojakov, vplenjenih je bilo 5 strojnih pušk, veliko število nemških vojakov pa ubitih. Zopet drugi nemški vojaki so v neredu zbežali.
V	teku bojev so čete generala Kalidina v dobi od 5. do 17. junija vjele 1509 častnikov, 10 polkovnih zdravnikov, 70,000 vojakov, vplenile 83 topov, 26 no-vfch strojnih pušk in veliko množino vojnega gradiva. Na desnem bregu reke Strype severno od Bučar ca je napravil sovražnik napad, toda, naš osredotočeni ogenj ga je vrgel nazaj v jarke, Na severu gozdnatega ožemi j a na bojni črti pri D vinsku so se vršili na raznih mestih hudi artilerijski boji. Naša artilerija je povzročila sovražniku v jarkih, pri obrambnih delih in v postojankah pri Dvinsku in južnozra-hodno Na,ročeva velikb škode.
Petrograd, 19. junija.
Na fronti armade generala Brusilova je skušal ■sovražnik s protinapadi zadrževati naše prodiranje proti Lvovu. V okolici vasi Rogoviczy, 6 km južnovzhodno od vasi Lokači in 45 km zahodno od Lucka,
6 verst južno od velike ceste Luck— Vladimirvolins k. so napadli Avstrijci v gostih vrstah naše čete, so potisnili nazaj del naše fronte ter vplenili 3 naše topove, ki so se do zadnjega trenotka krčevito branili. Došla oj alien j a so pa porazila sovražnika in so vple-nila eden sovražni top, dva strojni puški ter vjela -300 mož*..'
Na ozemlju Korytniee, 15 km, južnovzhodno od mesta Lokači, južno-vzhodno od vasi Svininky, 13 km južno-vzhodno od Lokači j a, je izjalovil eden naših odličnih polkov sovražni protinapad In mu priza-djal izgub. Oddelek naših lahkih baterij se je ustavil nekrit ob gozdnem robu ter obstreljeval umikaio-Tiegai se sovražnika, V tej borbi smo vplenili 4 strojne puške ter vjeli 100 mož in 3 častnike. Vzhodno od Gorohova, 25 km južno od Lokači, smo po hudem odporu zavzeli gozd pri vasi Borzev, 5 km vzhodno od Golobova. Vjetih je bilo pri tem 1000 mož ter zaplenjene 4 strojne puške. Pri napadih na ozemlju Nie-mierovska , 5 km južno-zahodno od Radzivilova, se je sovražnik posluževal metalcev ognja. Na tem ozemlju smo vjeli 1800 mož.
Naše čete, ki so zavzele Cernovice, so prodirale na več mestih proti jugu ter napravljajo krepke sunke proti reki Seret. Pri zavzetju obmostja pri Cernovicah so naše čete vjele, kakor se poroča, 49 častnikov ter čez 1500 mož. Vrhu tega smo vplenili v bližini Cernovic 10 topov. Pri zasledovanju sovražnika smo vjeli pri vasi Kurzurmare, 10 km južno od Cernovic, 400 mož, vplenili dva težka topova, mnogo rnunicijskih Vozov ter čez 1000 vozov za živila,. Fri vasi Štorozninec, 20 km južno-zahodno od Cernovic, srno vjeli 2 častnika, 85 mož in vplenili 1 strojno puško. Dine 18 junija je bilo vjetih zavsem okrog 3000 mož. Na kolodvoru Stare-Cučke, 3 km severno od Cernovic, smo vplenili pionirsko skladišče. Na severni stra(ni gozdnatega ozemlja in na bojni črti sb Dvinsku se nadaljuje artilerijski boj.
Petrograd, 20. junija.
Na nekaterih delih bojne črte generala Brusilova napravljajo sovražniki hude protinapade. Po do-šlih poročilih o bojih na ozemlju severno od vasi Godocze ob reki Styr, zahodno od vasi Kolki, so vjele naše čete tamkaj dne 17, junija 90 častnikov in .3137 mož in vplenile 17 strojnih pušk. Z našim og-
njem smo odbili sovražni napad, katerega so podpirale nemške čete v okolici vasi Voronoeyn (8 km se-verno-vzhodno od Kisilina)., 7 verst severno od velike ceste Lučk—Volinsk. Po poročilih, ki so došla v zadnji uri, so naše čete v protinapadu na ozemlju Rogoviczy (5 km južno-vzhodno od vasi Lokaczy) zapodile sovražnika, so vjele 16 častnikov in 1200 mož ter vplenile 8 strojnih pušk. Javlja se, da se je v tem odločilnem boju eden naših strelskih bataljonov bojeval zelo spretno. Sovražnika ni napadel le od spredaj, ampak tudi v bok. Ta bataljon, ki ga je prištevati enemu naših najslavnejših strelskih polkov, je prisilil sovražnika, da se je moral umakniti, mu je zopet' odvzel tri topove, kojih izgubo smo že javili. Nek drug bataljon je -vjel včeraj 30,0 mož in vplenil 2 strojni puški. Na ozemlju kolodvora Ohotnikovo (44 km vzhodno od kraja Sarny) smo prisilili nemško letalo, da se je moralo spustiti' na tla, Vjeta sta bila vodja in opazovalec. Na ozemlju Hajvoronko in Viš-niovcrvk severno od Bučaca je sovražni odpor srdit. Na skrajnem levem kirilu se umika sovražnik v polnem neredu, hudo zasledovan od naših čet. Zasedli smo vasi Zadova( (33 km zahodno od Cernovic), Sto-rozince in Hliboko (22 km južno od Cernovic) ob reki Seret,
Na bojni črti ob reki Dviinsk hudo obstreljujemo še tudi najdalje sovražna utrjena mesta. Severno o,d Spiagle (vzhodno od Višnieva) je skušal sovražnik priti do naših strelskih jarkov, V našem ognju je moral zopet nazaj.
Rusi slave hrabrost naših vojakov.
„Ruskoje Slovo“ piše:	Da,n, ki mu ni bilo še
enakega, ostane dan pri Demidovki. Kraj leži približno 30 vrst zahodno od Dubna; avstrijske čete so ga močno zasedle in izrabile vsako postojanko obrambe. Rusko topništvo je streljalo z najtežjimi' in z najmanjšimi topovi na Dubno. Približno 8 ur je trajalo, preden so padle zadnje razvaline; pehota je nato prodirala z nastavljenimi bajoneti proti vasi. Ko je prišla že blizu razvalin vasi, je dobila strašen ogenj strojnih ptušk iz središča in z obeh kril; trenutek se je ustavilo rusko napredovanje, nihče ni namreč pričakoval, da se more nahajati v taldb razvalinah še posadka, Nastop od strani je šele pregnal hrabrega sovražnika, ki se je umaknil v gozde pri Dubnu, kateri so zelo zamočvirjeni in so stali veliko krvi. Ruski armadni list praviä da do zdaj ruski vspehi v popolnem obsegu zadovoljujejo. Generalisimus Brusilov že fclobi v kratkem visok red; njegov generalni štab so v zadnjih treh tednih izredno pomnožili: šest visokih častnikov francoskega generalnega štaba, med njimi tudi general Pan, 'Sedanjo taktiko so določili v dolgotrajnih posvetih.
V Rusiji izumili nove granate.
Londonski list „Morningpast“1 piše, da se poslužujejo Rusi v sedanji ofenzivi novih granat; katere so izumili v Rusiji. V ruskih sklaidiščih za municijo so nakupičili ogromne množine teh nanovo izumljenih granat«. Rusi pripisujejo tem granatam glavni delež sedanjih ruskih vspehov, kajti razstrelilna moč teh granat je tako ogromna, da je po kratkem obstreljevanju razdejan vsak sovražni strelski jarek.
Italijansko bojišče.
Na italijanskem bojišču ni posebnih dogodkov. Naši še vedno držijo svojo črto Asiago—Arsiero—Po-zina, dasiravno Italijani redno ponavljajo svoje srdite napade na naše nove postojanke, posebno severno od Asiaga. Manjši sovražni napadi so se vršili zadnji čas ludi na vzhodno-tirolski, koroški in primorski fronti, a so bili povsod odbiti. Novo ministrstvo, katero je sestavil 781etni Boselli, je sestavljeno skoro iz vseh strank, a kljub temu, kakor je razvidno iz javnega mnenja v Italiji, ne bo uživalo posebnega u-gleda.
Italijani proti koroško-tirolski meji.
•' Švicarski listi poročajo, da se je Cadorna zadnji čas silno trudil, da bi zopet zavzel postojanke na črti Asiago—Arsiero, katere so mu Avstrijci ugrabili, a se je prepričal, da je to nemogoče. Avstrijci so svoje nove postojanke na visokih gorah oborožili z te-žkimi topovi. Cadorna se je radi tega odločil, da bo pričel z ofenzivo na južnem koncu Doberdobske planote. Ko mu tudi ta načrt ni vspel,, se je pripravil za ofenzivo proti koroški in vzhodno-tirolski fronti. Zadnji čas se res vršijo napadli italijanskih čet na tem prostoru, a o kakih bojih, ki bi res zaslužili ime o-fenziva, ni čutiti,
Gardna brigada Sardegna na visoki planoti Asiaga.
„Kölnische Zeitung“ poroča: Kako važni so bili boji na visoki planoti Asiaga, se vidi iz tega, da je italijansko armadno vodstvo postavilo na planoto svoj najboljši vojaški material, gardno brigado Sardegna. V mirnih časih je štacijonirana brigarla v Ki-
mu in Turinu, kralj je imejitelj rimskega polka. Brigada ima ljudi pod 30 let stare, visoke 176 cm, to so izbrani najkrepkejši in najlepši možje celega kraljestva. Zlasti častniki so se borili do skrajnosti. Neki mlad poročnik, katerega moštvo se je bilo že vdalo, se je vkopal ob neki postojanki z boka in streljal z revolverjem, dokler niso njegoveiga zavetja razbila kopita pušk in je bil ubit. Moštvo se ni vedlo prav hrabro. Sedaj šteje ta gardna brigada k večjemu še en bataljon.
Francosko bojišče.
Pred Verdunom nič novega. Angleži napovedujejo svojo ofenzivo v Flandriji.
Angleška ofenziva v Flandriji?
Iz Belgije se poroča, da se v Flandriji vršijo velika premikanja čet. Domneva, se, da bodo Angleži pričeli z ofenzivo. Francoske čete, ki so stale v Flandriji, so že spravili pred Verdun, ker baje hočejo Angleži na zahodnem krilu francoskega bojišča sami izvojevati vspeh proti Nemcem. Tudi pred Solunom nameravajo Angleži pričeti z ofenzivo.
v Albaniji.
Severno od Valone in sicer ob spodnji Vojuzi, so bili Italijani pri kraju Feras vsled ognja naše artilerije prisiljeni izprazniti tamošnje obmostje. Naši so nato razrušili italijanske obrambne naprave in so vplenili obilo bojnega gradiva. Nekateri listi poročajo, da namerava italijanska vlada zahtevati od Grčije prosti prehojd italijanskih čet iz Albanije skozi E-pir proti Solunu. Italijani hočejo na ta način podpirati četverosporazumova podvzetja pred Solunom.
Pred Solunom.
Bolgarsko uradno poročilo z dne 20. junija pravi, da se položaj na macedonski fronti ni sprememb Manjši artilerijski boji se vršijo v dolini reke Črne, južno ok Dojrana in pri Gevgjeliju. Dne 18. junija so Boluari južno od Belasice-Planine razpršili sovražne konjeniške oddelke.
General Sarrail baje namerava pričeti v kratkem z veliko ofenzivo.
Politične vesti.
Politično zborovanje v Gleisdorfu sta dne 21.
t. m. priredila poslanca dr. Steinwender in Einspinner. Zborovanja se j.e udeležil tudi okrajni glavar Czetscli von Lindenwald in šolski nadzornik Kanzian. Vsi so glasovali za ustanovitev skupne delovne stranke.
Politično društvo štajerskih nemških učiteljev
je imelo dne 17. t. m. v Gradcu občni zbor. Predsednikom se je izvolil graški strokovni učitelj Roman Herz. Iz Slovenskega Štajerja je v odboru samo F. Porsche, učitelj v Celju, Gospodje so se bavili tudi s tem, da postavijo temelje za novo uredbo države in za izjemno stališče nemške manjšine v Avstriji, Kot prvi temelj smatrajo uvedbo državnega jezika, koji bi naj bil vzet iz mani šine avstrijskih narodov, torej nemški. Ljudske in meščanske šole se naj podržavijo, ravno tako tudi vsa vprašanja glede učiteljske izobrazbe, šolskega nadzorstva,- šolske uprave kakor tudi učiteljskih plač itd. Društvo imenuje svoje predloge „velikopotezne.
Zadev izven nevarnosti. Vse vladne oblasti se bodo te dni zopet vrnile v Zader, Podružnica avstro-ogrske banke v Zadru se je že preselila iz Knina t je nazaj.
Tedenske novice.
Nadvojvoda Evgen-ulica v Celovcu. Mestni odbor celovški je sklenil prekrstiti Benediktinski trg v Nadvojvoda Evgen-trg. Nadvojtvoda Evgen je privolil, da se imenuje po njem kaka ulica v Celovcu, toda naj se ne prekrsti Benediktinski trg, „ker si je starodavni in častivjredni kenedikfcinski red pridobil velike., zasluge in je torej Benediktinski trg historičnega pomena.“
Imenovanje. Državni in deželni poslanec dr, i. Benkovič je imenovan za na.dporočnikmavditorja>
Po smrti odlikovan učitelj. Kadet Franc Cater, učitelj na Gomilskem, ki je padel na bojišču, je bil pc smrti odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno II. razreda.	*
Težko ranjen je bil na italijanskem bojišču poročnik Josip Herguthj učitelj v Šmartnem ob Paki na
Štajerskem. Ranjenec leži v bolnišnici avstrijskega Rodečega križa Rudolfinenhaus na Dunaju.
f Praporščak Franc Pelci, maturant mariborske gimnazije leta 1914, odlikovan s srebrno hrabrostim svetinjo, je padel dne ti. junija na laški fronti v Italiji. Malo pred smrtjo je še z veseljem poročal g. notarju v Kozjem, kako so naši ugrabili 28 cm laški top, ga obrnili in streljali na bežeče Lahe. Pristavil je še, da jo pripravljen na smrt, veseli ga pa, neskončno, da zmagamo mi Slovenci Lahe. Bodi blagemu in vrlemu slovenskemu mladeniču ohranjen trajen spomin !
Kako naj občine proslavijo svoje junake. Iz Št. lija v Slov. gor. se nam poroča:	Dve tukajšnji
občini sta na namestniški odlok glede proslave padlih sklenili zaprositi cerkveno predstojništvo, da isto oh končani vojski dovoli, da se sme v cerkveni zid v Št, liju vzidati spominska plošča vseh tistih občanov, ki so padli v sedanji krvavi vojski. 'Seveda, bi imela vsaka občina sama za-se eno ploščo, Ob enem pa se bo v občinski pisarni priredila zlata spominska knjiga, vsebujoča imena vseh mož in mladeničev, ki so bili tekom te vojske vpoklicani v vojaško službo, so žrtvovali svoje življenje za domovino, bili odlikovani, so prišli v vjetništvo ali pa se pogrešajo. Spominsko plošče v cerkvenem zidu domače cerkve in zlata spominska, knjiga v občinskem uradu bo še poznim rofdovora dokaz o žrtvah, ki jih je naš narod doprinesel v tej vojski.
Iz poštne službe. Poštni komisar in vodja vojnega poštnega urada v: Mariboru dr. Alojzij Gregorič je premeščen v Sarajevo.,
Nov jedilni list bo tudi v Avstriji upeljan s 1. julijem. Vsebovati bo smel samo dve meseni jedi, Ob brezmesenih dneh se tudi divjačina in perutnina ne bo smela ponujati.
Radi praznika je izšla današnja štev. „Straže“ samo na štirih straneh»
Gospodarske novice.
Občni zbor „Gospodarske zveze“ v Ljubljani.
Predsednik dr. Krek je na občnem zboru te veletrgo-vske organizacije poročal, da je imela preteklo leto 70 m lijonov kron prometa. Cisti dobiček je znašal. 132.832 K, rezervni zaklad 77.378 K, posebni rezervni zaldaid 17,544 K. Dr. Krek je zaključil svoje poročilo z besedami: Pri Gospodarski zvezi dapes ni niti ena postavka dvomljiva, vse so trdne, in Gospodarska zveza stoji na trdni podlagi in v zdravem, krepkem razvoju.
Javna slovenska trgovska šola v Trstu. Naučno ministrstvo je pojdelilo zasebni dvorazredni slovenski trgovski šoli v Trstu pravico javnosti.
Vžigaliee » 'Družbe sv. Cirila in Metoda za Istim. Hrvaški listi priobčujejo: Mesca julija 1915 je izvedelo ravnateljstvo Družbe sv. Cirila in Metoda m Istro v Opatiji privatnim potom, da ne sme tvrdka „Aolo“ uiti izdelovati niti razpečevati idružbinih vžigalic pod znano etiketo. . Dne 17. avgusta 1915 se je obrnilo ravnateljstvo družbe na imenovano tvrdko in prosilo za obvestilo in za prepis dotične prepovedi. Tjvrdka je odgovorila, 'da nima pismene prepovedi, ampak da se ji je prepoved sporočila ustmeno pri c. kr. polioijskem ravnateljstvu na Dunaju dne 2. junija 1915 in da se je o tem sestavil zapisnik. Vzrok te prepovedi da je ruska (belo-modro-rudeča), oziroma srbska frudeče-modro-be 1 a) trobojnica. Kalkor hitro je prejelo ravnateljstvo ta odgovor,' je pisalo c, kr. policijskemu ravnateljstvu na Dunaju, da ni mogoče, da bi se ta prepoved izdala glede Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, da. je to stvar tvrdka „A-olo“ slabo razumela, ker so barve, ki se nahajajo na družbenih etiketah, hrvatske narodne barvée, ne pa ruske ali srbske. Nato se je Družba obrnila na ministrskega predsednika grofa Stiirgkha in ga prosila, naj to prepoved odpravi, ter zopet dovoli etik L s hrvatsko trobojnico, pod katero prelivais ju —	■
Hrvati svojo kri za dinastijo in monarhijo. Na tu se je Družbi sporočilo, da vžigalice z etiketami, ki jih ima v prometu Družba sv. Cirila in Metoda z.a Istro, ne spapajo pod to prepoved. Družba je imela vsled te prepovedi občutno škodo; letno ji prinašajo vžigaliee nad 25.000 K. — Ista zadeva je z vžigalicami „Slovenske Straže.“ Upajmo, da bo tudi ja zadeva tako rešena.
Sienkievviczevo pismo poljskim časnikarjem.
Društvo poljskih časnikarjev je Čestitalo Siienkiewi-ezu o priliki 701et'nice v posebni spomenici. Pisec trilogije je odgovorili s sledečim pismom:	„Velecenjeni
in dragi kolegi! Danes sem prejel Vašo za me laskavo spomenico o priliki moje 701etnice s čestitkami k mojemu pisateljskemu in narodnemu delovanju, Blagovolite sprejeti za to izraze moje najsrčnejše hvaležnosti in zahvale. Vaša prijateljska! čustva in Vaše priznanje so mi največja nagrada za, moje dolgoletno delo, katero je bilo samo del celokupnega dela, začrtanega in proizvajanega potom literature in časopisja v korist domovine in naroda* Zahvaljujem se Vam kot kolega kolegom in kot tovariš izpod istega prapora. Na Vaše čestitke bodi odgovor moja iskrena želja. da bi kot vojaki „vojskujoče se cerkve 'Poljske1* mogli čimprej dočakati njen zadnji zmagoslavni pohod“
Zbirka slovenskih povesti. Izšel je peti zvezek te zbirke, ki jo izdaja naš najboljši poznavalec slovenske slovstvene zgodovine prof. .1. Grafenauer. Ce-
na za zvezek je zelo nizka,, 60 vinarjev. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Peti zvezek prinaša p. S. Finžgarja povestico „Študent naj bo“ in črtico „Naš vsakdanji kruh.“ V vsakem zvezldu se nahajajo spisi enega edinega pisatelja. Doseklaj so objavljeni spisi po zvezkih:	Josipa Ogrinca, Frana Erjavca,
J a klic-.Jurčiča', Ks. Meška 'n sedaj Finžgarja. Izdajatelj (.odaje pri vsakem zvezku uvodoma življenjepis in oceno slovstvenega delovanja pisateljevega, kar vrednost vsake knjige zelo povzdigne. Toplo priporočamo!
Poduk ljudstva o gospodarskih razmerah po vojni. Dalmatinski jdeželui šolski svet je razposlal na , učitelje in učiteljice okrožnico, v kateri jih poživlja, naj zl j ero ljudstvo svojega, delokroga v šoli ter mu razložijo gospodarske razmere po vojni. Ljudstvo je treba podučiti, da ne zapravlja, denarja, dobljenega i za rekvirirano žival in razne predmete, ker bode po vojni zopet treba, denarja za nabavo živine itd. S podporo, ,ki jo dobivajo ženske, naj si ne kupujejo nakit] a, marveč naj hranijo denar za potrebne reči.
Kavine karte. Da se zasigura prebivalstvu v-poraba kave ter da se cene. za kavo ne pretiravajo, je izšla nova ministrska naredbai, ki določa, da so vse zaloge kave v državi zasežene ; notranje ministrstvo bo določilo posebno osredpjico, ki bo urejevala vporabo kave in cene za kavo. Država bo odstopila tej osrednjici svojo nekdaj nakupljeno kavo, ki se bo na drobno prodajala 1 kg za 8 K. Ta cena bo tudi veljala za drugo kavo in sicer od časa, ki se bo določil. Osrednjica bo kavine zaloge odkazala trem zvezam, katerim morajo pristopiti vsi veletržci, s sedežem Dunaj, Praga, Trst. Zveze bodo razdelile kavo svojim elanom, ki bodo oskrbovali s kavo prodajalce na drobno. Da se po možnosti štedi s kavinimi zalogami, se vpeljejo kartice za kavo, slično kakor krušne, sladkorne in druge karte. Delež kave, ki pride na posameznika, bo izpočetka bolj skromen, bo se pa pozneje povišal, ko bodo razmere drugačne.
Oddaja živine. Nakupovalci živine, ki po občinah kupujejo živino za graški živinoprometrn zavod, se navadno z živinorejcem tudi pogodijo glede cene. Pri tein se nakupovalci držijo danili jim navodil in svojih predpisov. Nakupovalec napiše fia pogodbo, ki sta io sklenila nakupovalec in prodajalec, ceno za kupljeno živinče za 100 kg žive teže. Prodajalec ;e prepričan, de, bo dobil obljubljeno ceno tudi izplačano. A temu skoro v nobenem slučaju ni tako. Živinorejec iz mariborske okolice nam n. pr. poroča, da je prevzemna komisija v torek, dne 20. junija, na Pesnici pri mnogih komadih nakupljene živine ceno znižala in Sicer tako, 'da je bila razlika rapa ceno, za katero je nakupovalec živino nakupil in med ceno. katero je dobil prodajalec izplačano, 10 do 30 v pri 1 kg, t, j. nižja od prvotno določene cene. Čemu to nepotrebno razburjanje. 'Mnogi so si že vnaprej zra-čunali, koliko bi naj dobili za živino in kako so ti-le potem razočarani, kq 1 dobijo n, pr. pri pa.ru volov lfar po nekaj sto kron manj! Naj se v bodoče raje naravnost reče prodajalcu, da se bo cena določila še le po prevzemni komisiji. In postopanje vojaških gonjačev pri prevzemanju živine bi tudi bilo lahko drugačno. Na Pesnici se je n. pr. prisililo prodajalce, da so morali kupiti nove vrvi za privezovanje živine, Ako je imel kdo tudi močno staro vrv seboj, moral [e tam od vrvarja kupiti novo, komad za K 1.20 dol.60, Ali ni dovolj, da se odtegne 5% od skupne žive teže, da mora prodajalec cel dam čakati na denar (na Pesnici so namreč začeli izplačevati še le ob 147. uri zvečer), imeti nepotrebne izdatke za cel dan in se mu še ne izplača po ceni, za katero se je pogodil? Zakaj še nove težkoče od vojaških gonjačev? Prosimo merodajne kroge, naj te kmečke pritožbe na pristojnem mestu predložijo, da se jih v prihodnje vendar odpravi.
Plovba po Dravi zopet dovoljena. Plovba po Dravi nad Fjalo je zopet dovoljena pod sledečimi pogoji: Dolžina posameznega splava ne sme znašati več kakor 24 m. Nekoliko nad. jezom pri Fali in sicer na levem bregu je določeno mesto, kjer se mora vsak splav ustaviti in nanj stopi uslužbenec elektrarne, ki bo kazal pot splavu na nevarnem mestu piri falskem jezu. Brez veščega vodnika-uslužbenca. elektrarne ne sme pluti nobeden splav na nevarnem mestu pri Fa-
li.	Spodaj pod jezom in sicer na, levem bregu Drave je zopet določeno mesto, kjer se mora vsak splav u-staviti za toliko časa, da zapusti splav voduik-uslužben eo elektrarne.
Sadite orehova drevesca, Popraševanje po o-rehovem lesu postaja vedno večje in cene za orehov les in jedrca za postale tako visoke, kakor še nikoli poprej. Orehov les se uporablja za puškina kopita in za pohištvo in se drago plačuje. V mnogih naših slovenskih krajih, ki imajo ugodno lego. bi se naj nasadilo jeseni velliko orehovih drevesc.
Naroževanie samo pindalikovi
„Straže**- Kdor hoče imeti „Stražo“ samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj lahko naroči posu bej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže“ v Mar ib po u. Ob strani naj napiše, ali je nov ali star naročnik, da ne bo pomot Sama Pon-deljkova Straža stane za celo leto K 3*201 za pol K 1*60 ; za Cetrt leta 90 vin,
Cenjenim naročnikom, ki kljub opominu še niso poravnali zaostale naročnine, ter si lista še niso plačali naprej, naznanjamo, da smo jim z današnjo številko list ustavili.
Maribor. Sprejem učencev na mariborski državni gimnaziji se bo vršil dne 2. j u I i j a ob 10. uri dopoldne; sprejemni izpit pa naslednji dan dne 3. julija. Gimnazija se nahaja sedaj na Elizabfetni cesti št. 19. — Na cesarja Franca Jožefa I. jubilejnem učiteljišču šolskih sesterv Mariboru bo vpisovanje za I. letnik šolskega ieta 1916/17 v četrtek, dne 6. j u-i i j a od 8. do 2. ure dopoldne. Sprejemni izpit še začne istega dne ob 2. popolane.
Maribor. Polkovni adravnik dr. Karol Ipavic v rezervni bolnišnici štev, 2 v Mariboru in zdravnik dr. Hugo Busbaeh v rezervni bolnišnici štev. 3 v Mariboru sta odlikovana z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostim kolajne.
Studenci pri Mariboru Na italijanskem bojišču je padel praporščak Rudolf Haleteer. sin tukajšnjega nadučitelja H. Haleker.
Sv. Peter pri Radgoni. Dne 6. junija smo položili k zadnjemu počitku spoštovanega, moža Lovrenca Zemljič. N. p. v m,!
Celje. Dne 18. maja 1916 smo pokopali u,a rui-rodvoru celjske okolice v najširših krogih znanega, povsod spoštovanega veteranai-nadučitelja v pok. g. Janeza Zdolšek, Akoravno je bilo vreme zelo neugodno, vendar je spremljevala velika množica občinstva pokojnega k zadnjemu počitku. Imenovani vzgojitelj mladine je bil rojen dne 28. maja 1832 v St. Juriju ob juž. žel. Po izšolanju na nekdanji preparandiji v Celju je služboval preblagi rajni kot poduči tet j in učitelj na Vranskem, v Žalcu in veliko let kot nadučitelj v Novicerkvi. Po milosti Njih Veličanstva je bil postavljen za svoje velikoletno delovanja v prid šolske ml ajdi ne dne 10. oktobra 1883 s srebrnim križcem za zasluge s krono; pozneje je dobil tudi častno kolajno z_a zvesto 401etno službovanje povodom v-pokojenja dne 4. junija 1891. Rajni Zdolšek je .stanoval kot vpokojenec v Gaborjih v, lastni hiši. Dokler je še bil zdrav in kljub visoki starosti izvanredno krepak na duši in na telesu do letošnje Veite noči je hodil starček krepkih nog vsak dan pri vsakem v cera e mi zjutraj ob 7. uri k sv. maši v farno cerkev v. Celje, kjer sta s svojim zvestim prijateljem, sedaj 90 let starim vpokojenim nadučiteljem g. Zupanekom po končani sv. daritvi razpravljala domov grede o nekdanjih boljših časih. V svojem vedenju je bil gospod Zdolšek jako ljubeznjiv in odkritosrčen. Njegova gostoljubnost je bila izvanredna, Bil je nedolžno šaljiv in se je veselil srečne starosti, Vsak, kateri ga je poznal in prišel ž njim v dotiko, se je čudil njegovemu živemu spominu, iz katerega je črpal dogodke minulih dobrih let. Njegova pobožnost je bila neonrahlji-va in trda kot skala;.; zaupal je v božjo milost prav v krščanskem duhu, kateri je preveval njegovo dolgo življenje celih 84 let. Edina njegova hčerka — žena, se je že pred veliko let preselila v večnost — stregla je mu prav v otroški ljubezni do zadnjega izdih-ljeja, Dragi Janez! Zapustil si nas in previdnost božja Ti je sedaj odločila zasluženo plačilo za Tvoje lepo, vzorno življenje. Tvoj spornih ostane pri nas, dokler »se enkrat za vedno splet vidimo nad zvezdami.
Celje. Vpisovanje v I. razred c. kr. samostojnih gimnazijskih razredov z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Celju se bo vršilo dne 28. junija t. i. od 9.—10. ure dopoldne v zbornici gorej imenovanih razredov. Po vpisovanju se začne takoj izpraševanje za sprejem.
Slovenska trgovska šola za dečke in deklice v Ljubljani s pravico javnosti razglašaj sprejemno naznanilo: V pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole za dečke se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 let in so dovršili vsaj štiri razrede ljudske šole. V I. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se »sprejemajo v I, letnilc le učenci, ki so z vsaj zadostnim vspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole. Odhodno spričevalo šole upravičuje do dveletne aktivno vojaške službe in nadomešča triletno lično dobo v trgovini. V I. trgovski letnik dvorazredne trgovske šole za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile ali 8. razr. ljudske ali 3. razred meščanske ali 4. razred kake srednje šole. Pripravljalnega razreda na dekliškem oddelku ni. Vpisovanje nanovo vstopajočih se bo vršilo v sredo, dne 28. junija 1946, od 10. do 12. ure dopoldne. Pri sprejemu imajo prednost' sinovi in hčere trgovcev in obrtnikov» K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke, v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj krstni list, zadnje i šolsko izpričevalo in 15 K vpisnine ter prispevka H S učilom. — Ravnateljstvo.