Poštnina plačana v gotovini ^ nrv Abb. postale I gruppo IjCDžI VU IlT Leto XXIX. Št. 300 (8702) TRST, nedelja, 23. decembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PROTESTNA IZJAVA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V BENEŠKI SLOVENIJI Podpisana prosvetna društva, kulturne organizacije in združenje izseljencev Beneške Slovenije so izvedeli, da Šolsko nadzomištvo iz Kumina ni dovolilo, da bi v pošolskem pouku poskusno poučevali slovenščino v šolah v Brdu in Teru v Terski dolini. Prepoved je bila izrečena kljub temu, da je šolski patronat občine Brdo sklenil, da uvede pouk slovenščine, zato da v primerni obliki nudi možnost vsebinskega iskanja in vzpodbuja k razmišljanju, o kulturi, ki je privlačna zaradi raznolikosti in končne celovitosti. Izkušnje sodobne pedagogi je potrjujejo, da je dolžnost šolske vzgoje utrjevati vse izvirne komponente otrokove osebnosti in resnične človeške vrednote. Razširjati in ovrednotiti mora človeško avtohtono kulturo, ki bi bila za vedno izgubljena, če bi se asimilirala. Prebivalstvo Nadiških dolin, Terske doline, Rezije in Kanalske doline je skozi stoletja trdno ohranilo slovenske šege, navade in jezik. S prepovedjo, da bi šolarji v pošolskem pouku izpopolnjevali izobrazbo in ohranili izrazno bogastvo tisočletnih izročil, šege in jezike, se ponavljajo politične ovire, ki jih postavljajo dobro znane sile, ki ponovno kratijo stvarne možnosti svobodnega in demokratičnega razvoja prebivalstva Beneške Slovenije. Demokratična država, kot je Republika Italija, ki se je porodila v odporništvu in temelji na demokratični ustavi in ščiti tudi kulturne in narodnostne značilnosti vseh jezikovnih manjšin, ne more prezreti dejstva, da so prebivalci Beneške Slovenije pripadniki manjšine. Podpisane organizacije odločno protestirajo proti prepovedi, ki krši ustavo in onemogoča razvoj slovenske kulture in njenih značilnosti v Beneški Sloveniji. Taki ukrepi hudo škodijo našemu ljudstvu, ki se, nasprotno, mora preroditi, otresti se pritiskov in se dvigniti k enakopravnosti Za nekatere je šola še vedno zaprta struktura, daleč od življenja. Zato preprečujejo, da bi se otroci teh krajev naučili pisati in brati v jeziku, ki ga govore od rojstva Te sile gotovo ne vedo in nočejo vedeti, da ni vrednota oblikovati in voditi človeka do enakopravnosti, ampak v aktivnem iskanju samega sebe. Zato lahko še naprej delujejo po zakonu močnejšega, saj se zavedajo, da z vsako zatrto jezikovno manjšino odmre tudi zelena veja svobode. Organizacije Beneške Slovenije izražajo ogorčenje ob takem početju in menijo, da so glasnik čustev velike večine prebivalstva, zato vabijo vse demokratične sile, naj se po-služijo svojih pravic in moči, da bi bila šoli v Beneški Sloveniji dana možnost dinamičnega razvoja v skladu s potrebami in pričakovanji ljudi. Prizadevajo naj se ustvariti pogoje za popoln narodni, politični, družbeni in gospodarski razvoj slovenske maj šine v videmski pokrajini, ki bo element miru in sodelovanja ob vzhodni meji, če bo svobodna in e-nakopravna, in prispevala k bolj demokratični družbeni rasti države. Istočasno podpisana društva in organizacije prosijo demokratične stranke in organizacije videmske pokrajine, avto- nomne dežele Furlanije Julijske krajine in italijanske republike, naj se zavzamejo, da se nepravični, antidemokratič-ni in protiustavni ukrep šolskega nadzomištva v Huminu, ki ga je navdahnila birokratska, centralistična in policijska miselnost, takoj umakne in da se omogoči nadaljevanje poučevanja slovenščine v pošolskem pouku v Brdu in Teru. Krožek za kulturne raziskave, Brdo REMO CHER Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije ADO KONT Študijski krožek «Nediža» Špeter Slovenov PAOLO PETRICIG Kulturno društvo «Ivan Trinko» Čedad Prof. VILJEM ČERNO Duhovniki skupine «Dom» Sac. EMILIO CENCIO Gornja protestna izjava predstavnikov slovenskih organizacij v Beneški Sloveniji je — kot je razvidno iz izjave same — posledica uradne prepovedi tudi zasebnega pošol-skega poučevanja slovenščine v Beneški Sloveniji. 16. oktobra t.l. so na seji šolskega patronata v Brdu v Zah. Benečiji menili, da je glede na to, da vsa občina govori slovensko narečje, koristno in pametno, da lahko prof. Viljem černo poučuje slovenščino v pošolskem pouku, da bi se učenci bolje izpopolnili v narečju in kulturi, ki jim je prirojena. Iz zapisnika tega sestanka je razvidno, da je bil predlog v tem smislu soglasno sprejet in 22. oktobra t.l. je tajnica patronata sporočila prof. čemu, da lahko poučuje slovenščino za preizkusno dobo v Teru ob sredah in petki* v Brdu pa ob torkih in četrtkih. Prof. derno je tako začel s poukom 6. novembra t.l. najprej v Brdu, kjer je bilo prisotnih 17 učencev, naslednjega dne, 7. novembra, pa v Teru, kjer ga je čakalo 20 učencev in dijakov. Prisotne so bile tudi nekatere učiteljice. Že 9. novembra, ko je prišel prof. Černo drugič na pouk v Ter, pa mu je učiteljica sporočila, da je prišel k njej šolski nadzornik dr. Geremia Pappini iz Humina (Gemono) in prepovedal, da bi se ta pouk vršil ker da ima politično zasnovo... Dejal ji je še, da je dovoljenje za tak poide izdala lahkomiselno, ker da šolski patronat nima v svojem programu poučevanja jezikov v pošolskem pouku in da nihče ne sme poučevati zastonj v šoli. Dejal je še, da je občina Brdo ob meji in da je zato s preveliko lahkomiselnostjo sprejela predlog o poučevanju slovenščine. Naslednjega dne, 10. nov. t.l.. se je prof. Černo osebno oglasil pri Zaradi božičnih praznikov bo prihodnja številka Primorskega dnevnika izšla v četrtek, 27. decembra. šolskem nadzorniku v Huminu. Med razgovorom mu je šolski nadzornik povedal, da je sam skušal v Kanalski dolini organizirati tečaj slovenskega jezika zaradi velike potrebe po trgovcih z znanjem slovenskega jezika in zaradi razvoja turizma v tej krajih, a da so mu to pobudo onemogočili. Dejal mu je še, da gre sedai za enak primer in da je moral zato po telefonskem sporočilu, da se v Brdu poučuje slovenščino, takoj ukrepati, ker da je to delikatna politična zadeva in da so mu prav v tistem hipu telefonirali iz šolskega skrbništva in s prefekture ter mu ukazali, da mora poučevanje slovenščine v Brdu in Teru takoj prekiniti in da je vsako vztrajanje pri poučevanju slovenščine samo butanje ob steno. Sam prof. Viljem Černo je s to nezaslišano prepovedjo s strani videmskega šolskega skrbnišva in prefekture, seznanil deželnega svetovalca PSI dr. Carla Volpeja ter predstavnike šolskega sindikata CGIL in prosil za posredovanje, kar sta mu tako dr. Volpe kot predstavnik sindikata zagotovila. Predsednik SKGZ Boris Race pa je po obvestilu prof. Čema o nezaslišani prepovedi, pismeno seznanil z dogodkom predsednika deželnega odbora dr. Antonia Comellija. Vse doslej ni bilo od nikoder nobenega pozitivnega odgovora, ki bi dajal upanje, da bo prepoved zasebnega pošolske-ga poučevanja slovenščine v Beneški Sloveniji na željo samih staršev, umaknjena. SINOČI V LIPICI OB VELIKI UDELEŽBI BIVŠIH STAREŠIN IN BORCEV Proslava 30-letnice IX. korpusa simbola boja za svobodo in bratstva Predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher o zgodovinski vlogi IX. korpusa, o prizadevanjih SFRJ za sožitje in mir ter o graditvi socialistične družbe - Predsednik skupščine Sežana Rudi Kodrič o bojni poti IX. korpusa - Nastop Tržaškega partizanskega zbora in zbora «S. Kosovel» iz Ajdovščine Nad sto let star pil v Bazovici (Foto Mario Magajna) uiimmiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitmifimiiMiiiiimiiiitiiiiiimiimiiimmmmmmiHiifmHiiimmmmmuiimiimmuiiiiimiiimiiiiiiiiiiHiiit V DOKAJ OPTIMISTIČNEM RAZPOLOŽENJU Končana prva laza mednarodno konference o Bližnjem vzhodu Intenzivni dvostranski stiki ob robu zasedanja - Ustanovljene komisije za obravnavanje posameznih vprašanj • Druga faza konference bo januarja na ravni veleposlanikov (Posebej za Primorski dnevnik) ŽENEVA, 22. — Dopoldne se je v Ženevi končal prvi, se pravi u-vodni del mirovne konference o Bližnjem vzhodu. Dva dni dela konference sta bila dovolj za ugotovitev, kako njeni udeleženci le nekaj resnega -poskušajo storiti za rešitev dolgotrajne krize na Bližnjem vzhodu. Današnji kratki, komaj četrturni sestanek zunanjih ministrov za zaprtimi vrati je bil, kot so povedali, zelo veder in se je končal v optimističnem razpoloženju. Ministri so ha koncu pooblastili voditelja ameriške delegacije Kissingerja, da se v njihovem imenu zahvali Kurtu Waldheimu za uspešno organizacijo konference. Konferenca je ostala takorekoč odprta, saj se bo nadaljevala kmalu po novem letu, le da se bo spustila na raven veleposlanikov s tem, da so ministri že zdaj obljubili spet pri- ŠLO NAJ BI ZA PRIPADNIKE ETA Identificirani atentatorji na premiera Carrera Blanca MADRID, 22. — V španski prestolnici so uradno sporočili, da so preiskovalci identificirali atentatorje, ki so v četrtek izvedli a-tentat na ministrskega predsednika Carrera Blanca, šlo naj bi za pripadnike baskovskega odporniškega gibanja ETA. Uradno sporočilo poudarja, da so imeli atentatorji svoje oporišče v Južni Franciji in da pripadajo' vsi oboroženi skupim «Quinta Assemblea», ki je vključena v odporniško gibanje. Atentatorji naj bi bili v šestih in naj bi se izu- na so: Jose Miguel Benaran Or-denna, Jose Ignacio Abaitua Gomeza, Bedro Ignacio Perez Boete-gui, Javier Maria Larreategui, Jose Antonio Urruticoechea Ben-coechea in Juan Bautista Eiza-guirre Santiesteban. V tem trenutku ni še mogoče vedeti v kolikšni meri je verodostojno uradno sporočilo, v kolikšni meri pa gre le za opravičilo za ostrejšo represijo proti baskovskemu ljudstvu. Dejstvo je, da je vzrok atentata še vedno nepojasnjen in da je med raznimi frankističnimi veljaki v teku boj za nasledstvo «caudillu». rili v Južni Frančiji. Njihova ime- ..... kor tudi o socialističnem razvo- V Ženevi se je zaključila prva, uvodna faza mednarodne konference o Bližnjem vzhodu. Kot je bilo pričakovati, nf bilo na zasedanju nobenih dokončnih sklepov, saj se bodo prava pogajanja začela šele med drugo fazo, ki bo prihodnji mesec. Za sedaj so se domenili le o ustanovitvi nekaterih komisij, ki se bodo ukvarjale s posameznimi vprašanji bližnjevzhodne krize. V Lipici je bila sinoči slavnostna proslava - akademija v počastitev 30-letnice ustanovitve IX. korpusa NOV in POJ. Ob udeležbi uglednih predstavnikov " slovenskega političnega fn javnega življenja, visokih predstavnikov vojske, bivših starešin in borcev raznih enot IX. korpusk, sta o zgodovinskem pomenu IX. korpusa v boju za svobodo, protifašističnemu in nacističnemu odporništvu, o sedanjih naporih Jugoslavije v boju za mir, enakopravno sodelovanj» in dobre odnose s sosednimi državami, ka- ju v Jugoslaviji, govorila predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher in predsednik sežanske občine Rudi Kodrič. Kulturni del akademije sta izpolnila Tržaški partizanski pevski zbor in pevski zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine s partizanskimi pesmimi. Včeraj se je sestal tržaški občinski svet, ki je med drugim odobril podporo občinske uprave Stalnemu slovenskemu gledališču in izdal jamstvo za posojilo, ki ga bo gledališče najelo pri Trža ški hranilnici. ti v Ženevo, če bo to pokazala potreba. Danes so ustanovili tudi posamezne komisije za obravnavo posebnih vprašanj iz dela konference. Med najpomembnejšimi bo vsekakor vojaška komisija, sestavljena iz predstavnikov Združenih narodov, Egipta in Izraela, ki bo nadomestila, a vsebinsko še bolj razširila pogajanja, ki so jih imeli do zdaj na 101. kilometru. Toda še vedno ne bi mogli reči: «konec dober, vse dobro», ker je do konca konference vsekakor še daleč. Nedvomno pa sta prva dva dneva prinesla dokaj obetajočih znamenj, ki govore v prid upanju, da se je led krize le začel tajati. Značilno je, kar je izjavil Kurt Waldeim, da je namreč bistveni del pogajanj potekal zunaj konferenčne dvorane na medsebojnih srečanjih zunanjih ministrov. Predstavnika velesil Sovjetske zveze in Združenih držav A-merike sta se v dveh dneh dvakrat posebej sešla, Kissinger je zraven tega povabil k sebi egiptovskega zunanjega ministra Fah-mija, medtem ko je bil Izraelec Aba Eban na obisku pri Gromiku. V novinarskih krogih je bilo slišati govorice, da to pomeni, da utegneta Sovjetska zveza in Izrael kmalu obnoviti diplomatske odnose. Vsi dosedanji pozitivni premiki pomenijo torej dobrodošel in hkrati tudi prepotreben uvod v zaresna in vsekakor izredno težavna pogajanja, ki šele čakajo ženevsko konferenco, ko se bo čez nekaj tednov nadaljevala, šele tedaj bo vidno, koliko so razmere že dozorele do take stopnje, ko se bo dejansko lahko začelo obdobje postopnega odpravljanja vzrokov in posledic krize, ki je polnih 25 let vznemirjala mednarodne odnose. DRAGO KOŠMRLJ Zadovoljstvo udeležencev ženevske konference ŽENEVA, 22. — Po zaključku zasedanja v Ženevi so številni udeleženci konference izrazili zadovoljstvo zaradi njenega dosedanjega poteka. «Mislim, da je bil začetek ženevske konference dober», je izjavil generalni tajnik OZN Kurt Waldheim. «Prevladuje pomirjevalen duh — je dodal — kar pomeni vzpodbudno dejstvo». Waldheim pa je tudi pojasnil, da je spornih točk še veliko, zaradi česar bo konferenca dolgotrajna. Glasnik ameriškega zunanjega ministra George Vest je izjavil, da je bil Kissinger «resnično za dovoljen» z današnjim sestankom, na katerem so zabeležili «poseb-no_ prisrčnost». Dodal je, da udeleženci konference niso samo sedli za isto mizo, pač pa so tudi storili «prvi korak», ko so ustanovili vojaško komisijo. Kissinger-jev pomočnik Sisco pa je bil še bolj zadovoljen: «Konferenca se je razvijala po načrtih — je dejal — in je storila točno to, kar smo mi želeli». Glasnik egiptovske delegacije je podčrtal «delovno in prisrčno vzdušje» na današnjem zasedanju in dodal, da je bil to «dober začetek». Podobno se je izrazil tudi izraelski predstavnik, ki je dejal, da «smo zadovoljni in optimisti». RIM, 22. — Ministrski predsednik Rumor je sprejel danes delegacijo založnikov dnevnikov, ki jo je vodil predsednik FIEG Gran-zotto. LIPICA, 22. — «IX. korpus in njegove enote bodo s svojim delom in pomenom na vidnem mestu zapisane v zgodovini slovenskega in jugoslovanskih narodov, ne samo kot simbol odpora in svo-bodoljubnosti primorskega ljudstva, temveč tudi kot simbol bratstva in solidarnosti vseh, ki žele svobodo in mirno sožitje. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo slavna dela in zgledi borcev IX. korpusa mladim rodovom za vedno ostali zgled prave ljubezni do svojega naroda, do boja za svobodo in pravice delavskega razreda in delovnih ljudi, za svobodo in solidarnost z bojem kolonialnih in zatiranih narodov ter dežel v razvoju, da bodo ti ideali še naprej navdihovali ljudi, ki v tem delu Evrope žele mir in plodno sodelovanje v sožitju.» S temi besedami je sklenil na sinočnji proslavi 30-letnice ustanovitve IX- korpusa v Lipici svoj govor predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher potem, ko je obširneje govoril o vojaški in politični vlogi IX. korpusa in se zadržal tudi pri današnjem mednarodnem političnem položaju v svetu, pri stališčih Jugoslavije do vprašanj svetovnega miru in demokratičnega sožitja v svetu in neposredno s sosedi ter tudi pri nadaljnjem razvoju in krepitvi socialističnih odnosov v jugoslovanski družbi. Sinočnje proslave v hotelu Maestoso, ki je imela značaj slavnostne akademije, so se udeležili Šiavihu Ugledni predstavniki slovenskega političnega in javnega življenja, visoki predstavniki JLA ter številni bivši vojaški starešine štaba IX. korpusa in njegovih enot ter številni bivši borci. Poleg predsednika skupščine SRS Sergeja Kraigherja so se udeležili proslave predsednik CK KPS Franc Popit, član federacije Luka Leskošek, Miha Marinko, Vida Tomšič, podpredsednik IS Slovenije Rudi Čačinovič, predsednik Združenj zveze borcev Slovenije Janko Rudolf, načelnik generalnega štaba jugoslovanske armade gen. polk. Stane Potočar, gen. polk. Fran Tavčar Rok z drugimi visokimi predstavniki vojske, zadnji komandant IX. korpusa Jože Bor-štnar, komisar korpusa Rudi Avbelj, bivši divizijski in brigadni komandanti in komisarji, delegacije vojaških in mladinskih enot, ki nosijo imena bivših enot IX. korpusa, župani primorskih m gorenjskih občin in župani nekaterih slovenskih občin iz zamejstva, predstavniki ANPI vseh treh ob mejnih pokrajin in drugi. V svojem nagovoru je predsednik skupščine občine Sežana Rudi Kodrič v imenu občin - pokroviteljic proslave pozdravil vse pri-. sotae. nato pa obširneje sprego-I voril o vojaških akcijah in uspe- hih enot IX. korp. v boju ob strani drugih enot 4. armade JLA in ob strani zavezniških proti italijanskemu in nemškega okupatorju ter pri tem poudaril domala stoodstotno strnjenost primorskega ljudstva v boju za svobodo in za priključitev k matični deželi. Predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher je nato v svojem govoru dejal, da je ustanovitev IX. korpusa NOV in POJ predstavljala veličasten rezultat borbe našega naroda in še posebej primorskega ljudstva za obstoj, za svobodno življenje in razvoj na svoji zeiplji proti naklepom imperialističnih sil. Poudaril je, da je bil IX. korpus že takoj po svojem nastanku in svoji osnovni funkciji naravnan na najširje sodelovanje z vsemi naprednimi demokratičnimi silami v Italiji, Avstriji in v svetu proti vsem oblikam nacionalistične ozkosti in šovinizma. To se je kazalo — je poudaril S. Kraigher — tudi v njegovi narodnostni sestavi. Borci IX. korpusa, slovenski partizani, so v krvi in boju sklenili ter potrdili svoje bratstvo in solidarnost z italijanskimi partizani ter italijanskimi in avstrijskimi pro-tifašisti, kar je prišlo do izraza tudi v skupni vstaji v Trstu. V nadaljevanju svojega govora je S. Kraigher med drugim poudaril, da se Jugoslavija kot vse resnično miroljubne sile v svetu neprestano trudi in prispeva po svojih močeh k izpopolnjevanju in utrjevanju sistema mednarodne varnosti in enakopravnega sodelovanja pri reševanju spornih vprašanj v okviru OZN. Sergej Kraigher je v tem okviru poudaril, da je Jugoslavija s svojimi sosedi sprejela mednarodne pogodbe in sporazume, ki garantirajo sedanje meje, nudijo osnovno zaščito manjšinam v Italiji in Avstriji ter ustvarjajo pogoje za enakopravno sodelovanje in nadaljnji razvoj medsebojnih odnosov. Vendar se igra imperialističnih sil na naših mejah — je dejal S. Kraigher — in v sosednji Avstriji in ItaUji s tem ni končala, ampak se je nadaljevala ves čas po vojni z različno intenzivnostjo in v različnih oblikah v skladu z razvojem mednarodnih političnih odnosov. Nadaljuje se tudi danes kot oblika pritiska na našo neodvisno in neuvrščeno zu-j. k. (Nadaljevanje na 12. strani) aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiuiiiuiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiliiiiimmiiiiiiiniin V POSTOJNI SREČANJE NEKDANJIH PREGNANCEV NA SARDINIJI Pomemben delež Sardincev v boju za novo Jugoslavijo Slavnostni govor predstavnika IS S dr. F. Hočevarja - Spominsko obeležje, razstava in knjiga «Po poteh Sardincev» POSTOJNA, 22. — Od danes v Postojni spominsko obeležje spominja mimoidoče, da «se je v tem mestu jeseni 1945. leta končala dolgotrajna pot preživelih Primorcev in Istranov, političnih pregnancev na Sardiniji». Ob odkritju plošče se je veliko število nekdanjih fantov, sedaj že osivelih mož, udeležilo IH. srečanja prav v Postojni, kjer so pred davnimi leti prvič okusili svobodo in po dolgih letih trpljenja na tujem objeli svojce. Hoteli so v domovino, da bi sodelovali k njeni osvoboditvi, toda politična računica «zaveznikov» jim je preprečila namen. Morali so ostati pod tujo zastavo, a niso pozabili, da je njihova zastava trobojmea s peterokrako zvezdo, ki so jo ponosno nosili na rokavu in še bolj v srcu. Prav zaradi tega je član IS Slovenije dr. Franc Hočevar v svojem slavnostnem govoru iz- Papež Pavel VI. je sprejel včeraj v Vatikanu afriško delegacijo, v kateri so bili etiopski cesar Hajle Selasje, sudanski predsednik Nimejri, podpredsednik Liberije Green in zunanji minister Zambije Mwanga. Pogovor, ki je trajal poldrugo uro, je bil posvečen v veliki meri razvoju bližnjevzhodne krize s posebnim poudarkom na vprašanju Jeruzalema Popoldne je afriško delegacijo sprejel tudi italijanski predsednik Leone. Pogovora sta se udeležila tudi ministrski predsednik Rumor in zunanji minister Moro razil bivšim pregnancem vso priznanje za njihovo vztrajno podporo osvobodilnemu gibanju v domovini, kateremu se zaradi imperialističnih načrtov niso mogli pridružiti. Vseeno pa je bil njihov del boja slovenskega in jugoslovanskih narodov za novo Jugoslavijo. Postojna je bila polna bivših pregnancev. Ti so prihajali z vsemi sredstvi iz vseh krajev: iz Istre in Koprskega, z Vipavske, s Krasa, iz Idrije, iz Tolmina in drugih krajev. V Notranjskem muzeju so odprli razstavo z naslovom «Po poteh Sardincev», kar je tudi naslov obsežne knjige, ki sta jo za to priložnost pripravila dr. Srečko Vilhar in polk. Albert Klun, na glavnem trgu pa so po nagovoru bivšega pregnanca Zdravka Smrekarja odkrili spominsko ploščo. Osrednja svečanost pa je bila v dvorani stare jamske restavracije, ki je bila polna do zadnjega kotička. Bivši pregnanec Marijan Šibenik je goste pozdravil, orisal pot Sardincev in počastil spomin padlih tovarišev. Prisotne so pozdravili Zdravko Smrekar v imenu postojnske občinske skupščine in družbeno — političnih organizacij, Anton Rumac v imenu Istranov in priletni Lavrenčič iz Marezig, ki je že 1919. leta na lastni koži spoznal kaj pomeni za pregnance malarična Sardinija. Končno je Alojz Stegu predlagal, kar so prisotni soglasno odobrili, postavitev spomenika padlim Sardincem. ki naj bi bil v Postojni, kjer bodo imele sardinske enote tudi domicil. Na svečanosti so sodelovali domača godba na pihala, domači mešani pevski zbor, pevski zbor Simon Gregorčič iz Kopra, ki je naslednik pevskega zbora pregnancev in recitatorji, med katerimi je Novogoričan Andrej Jelačin s svojo poezijo «Sardincem» najbolj presunil bivše pregnance. Skupno kosilo ob golažu je ponovno sklenil že skoraj razrahljane vezi. Bivši tovariši so si ponovno segli v roke in se razšli, obudili so dovolj spominov, veselih in še več žalostnih. Postojnsko srečanje pa jim bo gotovo še dolgo ostalo v spominu. M. D. Alentalorji iz Fiumicina izročeni palestinskemu odporniškemu gibanju? RABAT, 22. — Kaže, da so kuvajtske oblasti že izročile gibanju za osvoboditev Palestine pet teroristov, ki so odgovorni za pokol na rimskem letališču Fiumicino. 1 GLASOVI SVETOVALCEV VSEH STRANK USTAVNEGA LOKA Odobreni prispevki občine Stalnemu slovenskemu gledališču Razprava o preverjanju, preureditvi odbora in o proračunu se bo pričela S. januarja Na včerajšnji seji, ki je letos zadnja (svet se bo namreč sestal 5. januarja za začetek proračunske razprave), je tržaški občinski svet opravil grmado dela. Zasedanje je trajalo brez prekinitve od pol desetih do petih popoldne. Med pomembnejšimi sklepi naj navedemo predvsem prošnjo za deželni prispevek, iz katerega naj bi občina krila stroške za celodnevni pouk na slovenski srednji šoli na Proseku. Ob tem je prišlo do polemičnega nastopa nekaterih svetovalcev, socialdemokrata Lanze, komunistke Zorzinijeve in liberalca Zi-mola glede ravnanja šolskega paronata v Zgoniku, ki onemogoča tamkajšnji občinski upravi, da bi 50 dijakom, ki zahajajo v šolo na Prosek, nudila udoben prevoz. Res je namreč, da dijake prevažajo (dvakrat na dan), za kar pa ne zadostuje občinski šolski avtobus, patronat pa svojega noče dati na razpolago. Občinski odbor v Trstu je zagotovil, da bo posredoval pri šolskih oblasteh, ki naj zadevo uredijo. Nadalje je občinski svet z glasovi vseh strank ustavnega loka (od liberalcev do komunistov) sprejel tri upravne sklepe v korist Stalnega slovenskega gledališča. Gre za letni prispevek 10 milijonov lir ter jamstvo na posojilo za 50 milijonov lir. Sklepe je predstavil takrat predsedujoči prof. Lonza (ki je poleg odbornika Dolharja in odbornika A-bateja bistveno prispeval, da je bil sklep o posojilu predložen in odobren v nezmanjšanem obsegu, kljub vladnim restrikcijam), ki je ugotovil, da prejema SSG premalo sredstev, ker država ne izvršuje svoje obveznosti. Za njim je spregovoril svetovalec KPI Spetič, ki je podčrtal kulturno funkcijo gledališča in njegovo vlogo kot prenašalca najvišjih dosež kov italijanske dramske kulture na slovenski in celotni jugoslovanski kulturni prostor. Spetič je ugotovil, da krajevne ustanove izpolnjujejo obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma, da pa je gledališče v stalnih finančnih težavah, ker država ne izpolnjuje svojih obvez. Zato je pozval župana, da v skladu s programom leve sredine, posreduje v Rimu in da v koliko bi bilo to potrebno, nastopijo vse skupine enotno. Liberalec Zimolo je ugotovil, da je SSG «kulturni kvas za slovensko manjšino in pomemben dejavnik osmoze med obema narodoma». SSG je dokazalo, da je odprto za kulturno sodelovanje. Zimolo je zaključil, da je treba SSG nudit), vse potrebno in da ga je treba do kraja publicizirati ter izenačiti s Teatro Stabile in končno, da je treba občutno povečati prispevke za obe gledališči. Župan Spaccini je v zaključku tega dela razprave podčrtal vlogo SSG in sprejel pobudo Spetiča, da se enotno podpre zahteva po dokončni publicizaciji Slovenskega stalnega gledališča. • Urad za stike z javnostjo pri tržaški finančni intendenci sporoča, da je minister za finance imenoval vseh 3 Očlanov drugostopenjske komisije za reševanje prizivov zaradi nepravilnega obdavčenja. Skupno sporočilo petih strank ob zaključku preverjanja Pokrajinska tajništva KD, PSI, PSDI, PRI in Slovenske skupnosti so včeraj izdala skupno uradno sporočilo, v katerem ugotavljajo, da se je zaključilo preverjanje izvajanja podpisanih političnih in programskih obvez glede tržaške občinske uprave in še posebej glede važnih gospodarskih in socialnih vprašanj. Ob zaključku preverjanja podčrtujejo veljavnost sodelovanja sil leve sredine in programskih izjav, ki jih je podal župan Spaccini 13. januarja in 30. septembra 1970 ter 12. januarja 1973 in ki so jih sedaj pojasnili in dopolnili. Sporazum bodo podpisali čez nekaj dni, ko ga bodo odobrila vodstva vseh petih strank. PRVI RAZGOVORI MED STRANKAMI NADALJUJE SE KRIZA V NABREŽINSKI OBČINI Resolucija sekcije PSI o vzrokih kri/e V četrtek seja sveta Slov. skupnosti Delfini odbornik Devetag sprejel predstavnika zadruge «Naš Kras» Deželni odbornik za turizem De-vetag je včeraj sprejel na vljudnostni obisk predsednika zadruge «Naš Kras» Egona Krausa in odbornika dr. Draga Gantarja, ki sta ga seznanila z nekaterimi vprašanji, ki zadevajo turizem na Krasu, in sta se domenila za sestanek, na katerem bodo podrobneje obravnavali ta vprašanja. Ob tej priložnosti sta predstavnika zadruge «Naš Kras» izrekla odborniku božična in novoletna voščila in mu izročila veliko barvno fotografijo kraške ohceti, ki jo je posnel fotograf Egon Piščanc. Kriza devinsko - nabrežinske občinske uprave se nadaljuje in je v teh dneh že prišlo do prvih razgovorov med obema strankama (Slovenska skupnost in PSI), ki sta krizo sprožili). O teh razgovorih ni bilo izdano nobeno sporočilo, prav gotovo pa se bodo nadaljevali in je zelo verjetno, da bo v kratkem prišlo tudi do prvih stikov s svetovalsko skupano KPI. Sekcija PSI devinsko - nabrežinske občine je v teh dneh objavila besedilo resolucije, ki je bila sprejeta pretekli teden na skupščini, na kateri so sklenili, da socialistični odbornik izstopi iz odbora. Na skupščini so potrdili veljavnost političnega programa leve sredine, ki so ga podpisali PSI, KD, PSDI in Slov. skupnost. Ugotovili pa so, da se je ustavil proces utrjevanja demokratizacije in omikanega sožitja med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, predvsem po krivdi KD, ki je v vsakodnevni praksi delala za ločevanje obeh skupnosti in za ohranitev obstoječe ločitve s socialnimi in gospodarskimi posledicami. Ugotovili so tudi, da je zaradi notranjih sporov v vodstvu KD paralizirano delo občine in da se ne izvajajo obveznosti. Tako KD še vedno noče razpravljati o celotni u-reditvi ozemlja (urbanistični na- črt), kar pa je ena izmed glavnih zahtev PSI, noče se govoriti o napeljavi metana v občino, o javnih prevozih, do resne krize pa je prišlo v vodstvu krajevne turistične ustanove, kjer se nasprotuje socialistični liniji, da je treba pospeševati javne ne pa zasebne pobude. Na svoji seji je izvršni odbor Slovenske skupnosti razpravljal o rezultatih pogajanj s strankami leve sredine, ki so se včeraj zaključila, ter o krizi v devinsko - nabrežinski občini. Izvršni odbor je sklenil sklicati svet Slovenske skupnosti, ki bo o teh vprašanjih razpravljal v četrtek. «fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimminifiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiniitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiv V GLAVNEM PRIZADETI JUGOSLOVANSKI TURISTI Zaradi megle in spolzkih cest verižna trčenja v vsej okolici Na srečo je bilo le malo ranjencev Po dežju, ki je lil prejšnjo noč, se je včeraj pojavila megla. V mestu sicer ni bila tako gosta kot na Krasu, kjer so nastale hude težave pri prometu, saj je ponekod bilo videti le nekaj metrov daleč. Iz megle je vseskozi rosilo in ceste so bile prekrite z nevarno spolzko plastjo. Zaradi slabe vidljivosti in spolzkih cest so mnoga vozila trčila, vendar brez hujših posledic za potnike. Po napovedi carinskih omejitev, je včeraj pnšlp fKinijkuDe v naše mesto veliko jugoslovanskih turistov. Ko so se zvečer vračali domov, so se znašli v težavah na nevarnih ceste«. .Najseč. trčeaj je bilo na trbiški cesti med Ključem in Opčinami, kjer je okrog 19. ure bi la megla izredno gosta. Ravno na tem delu ceste, in sicer 1 pri Trebčah, se je tudi pripetila Urnik trgovin za praznike edina nesreča, pri kateri so bili prizadeti potniki. Tržaški avto vrste NSU je trčil v avto vrste citroen, ki je privozil iz nasprotne smeri. V slednjem se je peljal 43-letni trgovec Ludvik Žnideršič iz Pirana, ki se je potolkel po nogah in kolenih. V tržaškem avtu pa sta se peljala 40-letni Giovanni Štor iz Ulice Crisciani 8, ki se je udaril in porezal po čelu, po obrazu in po nogah, ter njegova tašča, 59-letna Valeria Sain vd. Legovis iz Naselja S. Mauro 123, ki se je tudi udarila in po-reriJil* po glavi in nogah. Vse tri so prepeljali v bolnišnico, kjer so jih samo obvezali. Ozdraveli bodo v tednp. dni. Prometna nesreča se je pripetila tudi pod svetilnikom na ovinku Furlanske ceste, kjer je 42-letni sprevodnik podjetja «La Carsica» Savino Brus iz Ul. Bonafata 25, zaradi spolzke ceste izgubil nadzorstvo nad svojim fiatom in trčil ob zid. Po rezal se je po čelu in obrazu in se bo moral zdraviti 10 dni. Danes, 23. decembra: vse trgovine bodo odprte po istem urniku kot ob delavnikih; pekarne bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 17.00 do 19.00, mesnice pa od 7.30 do 13.00. Ponedeljek, 24. decembra: vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne po sobotnem urniku; trgovine jestvin in drogerije bodo popoldne odprli ob 15.30. Pekarne bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00 z dvojno peko kruha; mesnice bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.00 do 19. Po sklepu ministrskega sveta bodo v ponedeljek vse trgovine lah'-" odprte do 20. ure. Torek, 25. decembra, božič: vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8.00 do 13.00 1 Sreda, 26. decembra, sv. Štefan: zaprte bodo vse trgovine razen mlekarn, ki bodo odprte od 7.00 do 12.00 in pekarn, ki bodo odprte od 7.30 do 12.00. Sobota, 29. decembra: običajen sobotni urnik in preklic tedenske zapore. Pekarne bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00 z dvojno peko kruha; mesnice bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. Nedelja, 30. decembra: vse trgovine bodo zaprte. Ponedeljek, 31. decembra: sobotni urnik in preklic tedenske zapo re; pekarne bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00 dvojno peko kruha; mesnice bodo odprte od 7.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. Po sklepu ministrskega sveta bodo v ponedeljek vse trgovine lahko odprte do 20. ure. Torek, 1. januarja - novo leto: vse trgovine bodo zaprte. Sreda, 2. januarja: zaprte bodo vse trgovine razen mlekarn, ki bodo odprte od 7.00 do 12.00; cvetličarn, ki bodo odprte od 8.00 do 13.00 in pekarn, ki bodo odprte od 7.30 do 13.00 in neobvezno od 17.00 do 19.00. kot vsako leto, povabljeni tudi pred stavniki drugih veroizpovedi v Tr stu. Ob zaključku službe božje bodo duhovniki cerkve sv. Spiridona delili prisotnim blagoslovljeni kruh. Dne 25. decembra, na dan rojstva sv. Spiridona čudodelca, bo ob 10.50 slovesna sv. maša. Danes na Opčinah satirični kabaret Danes ob 17. uri gostuje v Proj svetnem domu na Opčinah Slovenj sko amatersko gledališče v Trstu.a Uprizorilo bo uspel prvi domači sa* Lirični kabaret za pokušino «Dlaka, v jajcu» avtorjev M. Košute, A. Rustje, S. Verča in A. Kralja in v režiji Adrijana Rustje. Spremembe na Acejalovih progah Tržaško avtobusno podjetje ACE GAT je najavilo nekaj sprememb v avtobusni službi ob praznikih. Danes bodo uvedli samo avtobusne nadomestne vožnje na progi 2 (Trst - Opčine). Avtobusi bodo vozili na progi 4 (Trst - Villa Carsia). Vožnje bodo zgostili, tako da je predviden odhod avtobusa ali tramvaja vsakih 11 minut. Jutri, na božično vigilijo in prihodnji ponedeljek, na Silvestrovo, se bo avtobusna služba zaključila ob 22. uri. Zadnje vožnje bodo tako opravili med 21. uro in 21.30. NAROČITE SE na PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1974 ZA VSE, KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. 2. 1974: ■ brezplačno mesečnik DAN in NAGRADNO ŽREBANJE V VREDNOSTI 2.300.000 LIR Naročnino sprejemajo: ■ uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823 ■ raznašalci ■ pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374 ■ Tržaška kreditna banka: tek. račun št 1192 Vsak nov naročnik bo prejemal do 31. decembra 1973 Primorski dnevnik brezplačno Odobren proračun 1974 repentabrske občine Včeraj popoldne se je sestal re-pentabrski občinski svet, ki je z večino glasov odobril občinski proračun za finančno leto 1974. Poleg tega je občinski svet sprejel sklep za razširitev šolskega poslopja na Colu, SNOČI V ROSSETTIJU «Grobijani» v izvedbi genovskega gledališča V okviru abonmajskih predstav tržaškega Stabile je bila sinoči v gledališču Rossetti prva predstava genovskega stalnega gledališča, ki je v zadnjem času vsakoleten gost tržaškega italijanskega gledališča. Predstavilo se je s komedijo Carla Goldonija «I rusteghi» — «Grobijani», delom, ki smo ga pred leti gledali v odlični Babičevi režiji tudi v našem gledališču. Genovsko predstavo je režijsko pripravil Luigi Squarzina, med igralci pa naj omenimo Lino Volonghi, Grazio Maria Spino in Erosa Macchija, ki so ustvarili nekaj zanimivih Goldonijevih tipov. Genovsko gledališče bo gostovalo v našem mestu do vključno 6. januarja. OPOMIN OB PRAZNIKIH f KJE BOMO SILVESTROVALI Restavraclj'a FURLAN REPENTABOR Bogata večerja — Veselo vzdušje — Igral bo orkester The Lords Sprejemamo rezervacije — Tel. 227125 Kino Na Borznem trgu pod božičnim drevesom so včeraj mladinci krožka «Mani tese», Adi in Odbor za obnovitev zavetišča v UL G, Gozzi postavili šotor in vrsto napisov. Na tak način hočejo opozoriti javnost prav v dneh, ko se vsi predajamo bolj ali manj potrebnim nakupova-jtjem, da je v svetu še veliko lakote, siromaštva, trpljenja in zatiranja, od Angole do Kambodže*, od do Južne Afrike. Sicer pa tudi *pri nas, v našem mestu, ve-Jiko" ljudi trpi zarili,addalnih kri-vjč? in zgleden primer tega je zavetišče v Ul. G. Gozzi, kamor se morajo zateči ljudje, ki jih je družba porinila stran od svoje bogato obložene mize. liiiiiimimmiiillliiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHniiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiii PO SMRTI MLADEGA RISARJA ŠE VEDNO NEPOJASNJENI VZROKI TRAGIČNEGA POŽARA V SPALNICI Praznični obredi v pravoslavni cerkvi Dne 25. decembra bo srbska pravoslavna skupnost v Trstu slavila svojega patrona sv. Spiridona Čudodelca, po katerem je poimenovana njena cerkev. Slavnost bo jutri, na vigilijo, 24. decembra, ob 16. uri s slovesno službo božjo, pri kateri bo novi cerkveni pevski zbor prepeval starodav-I ne verske speve. Na slavnost so, še vedno niso pojasnejni vzroki požara, v katerem je zgubil življenje 27-letni Elio Giacca. Kot smo že pisalu je požar izbruhnil v spalnici mladega risarja v hišici v Ul. Di-gnaho 8, ko ni bilo doma ne star- daj ugotovili samo, da je Giacca ležal oblečen na postelji in bral kriminalko, ko je iz neznanih razlogov izbruhnil požar. Poskusil je pobegniti na hodnik, toda v nekaj trenutkih je bil že ves v plamenih. Tragično naključje je še hotelo, da se je spotaknil ob stolico in obležal na goreči preprogi, kjer je v kratkem izdihnil. Dognano je torej, da se je poskusil rešiti iz plamenov, ni pa ugotovljeno. ali je sam zanetil požar. Preiskovalci preučujejo tudi možnost samomora, ker so na tleh odkrili dva plastična zamaška in ostanke plastične steklenice za bencin in alkohol. Sicer je mladi risar imel take steklenice večkrat v sobi, ker so mu rabile pri delu. Elio Giacca je dalj časa bil zelo živčen in pred nekaj meseci se je tudi predal mamilom. Takrat so ga agenti letečega oddelka zalotili in prijavili sodišču. Iz vseh teh razlogov je namestnik državnega pravdnika dr. Brenči uvedel formalno preiskavo in v kratkem bo tudi prišlo do ob- Nazionale 14.30 «La spada nella roccia». Walt Disney. Barvna risanka. Excelsior 10.00—11.30 «Il grasso, magro, il cretino». Igrata Olio Stanilo. Excelsior 14.30 «I« cinque giornate». V glavnih vlogah nastopajo Adriano Celentano, Enzo Cerusico in Marilù Tolo. Barvni film. Grattacielo 14.00 «Sesso matto». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 10.00 «Brancaleone». Fenice 14.30—22.15 «Il mio nome nessuno». Igrata Terence Hill in Henry Fonda. Barvni film. Eden 15.30-21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve McQueen Dustin Hoffman. Barvni film. Ritz 15.00 «Agente 007 vivi e lascia morire». V vlogi Jamesa Bonda igra Roger Moore. Barvni film. Aurora Združenje tržaških krvodajalcev prireja ob 10.00 uri matinejo za otroke. Na sporedu bodo risanke. Vstop prost. Aurora 15.00 «La sepolta viva». Barvni film za vsakogar. Capito! 15.30 «La schiava io ce l’ho, tu no». Igra Landò Buzzanca. Barvni film. Cristallo 15.30 «Piedone lo sbirro». gra Bud Spencer. Barvni film. Impero 15.00 «Le avventure di Robinson Crusoe». Barvni film. Filodrammatico 15.00 «Africa». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. ..i, . Moderno 14.00 «Valdez il- mezzosangue». V glavni vlogi igra Charles Bronson. Barvni film. Vittorio Veneto 14.45 «Un ufficiale non si arrende mai, nemmeno di fronte all'evidenza, firmato colonnello Buttiglione». Igrata A. Mac cione in J. Duffilho. Barvni film Ideale 15.00 «Lo chiamavano verità» Igrata Mark Damon in Pat Nigro Barvni film. Abbazia 15.00 «Quattro tocchi di campana». Igra Kirk Douglas. Barvna kavbojka. Astra 15.00 «Un magnifico ceffo da galera». Kirk Douglas. Barvni film za vsakogar. Radio 14.00 in 15.30 «King Kong il gigante della foresta». Barva risanka. Ob 17.00 «Arancia meccanica». Barvni film v režiji Stanleya Kubricka. Ariston 15.00—21.30 «I quattro dell’A-ve Maria». Igrajo Terence Hill, Bud Spencer in Eli Wallach. Barvna kavbojka. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom Trst štiridesetletnica gledališkega dela Staneta Raztresena France Bevk — Boris Grabnar KAPLAN MARTIN ČEDERMAC (Dramatizacija romana) V sredo. 26. trn., ob 17. uri ABONMA RED K. V četrtek, 27. t.m., ob 16. uri ABONMA RED J SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Danes, 23. decembra ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Miroslav Košuta, Adrijan Rustja Sergej Verč, Atilij Kralj DLAKA V JAJCU Satirični kabaret za pokušino Krstna uprizoritev Scena: ATILIJ KRALJ Kostumi: MARIJA VIDAU Songi: MIROSLAV KOŠUTA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režija: ADRIJAN RUSTJA STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRSTU gostuje danes, 23. t.m., ob uri v IDRIJI s predstavo A. P. Čehova «Češnjev vrt». KULTURNI DOM V sredo, 26. t.m., ob 17. uri za abonma red K — F. Vevk - B. Grabnar «Kaplan Martin Čedermac». Ponovitev: v četrtek, 27. t.m., ob 16. uri za abonma red J. SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu uprizori danes, 23. t. m., ob 17. uri v Prosvetni dvorani na Opčinah, satirični kabaret za pokušino «Dlaka v jajcu», ki so ga napisali Miroslav Košuta, A-drijan Rustja, Sergej Verč s sodelovanjem Atili.ia Kralja. OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI» Danes, ob 16. uri ponovitev «Ne-deriands Dans Theater». V programu Carmina Burana. POLITEAMA ROSSETTI Do nedelje, 6. januarja prihodnjega leta, bo Stalno gledališče iz Genove gostovalo z Goldonijevim delom «Grobijani». Režija Luigija Squarzine. V nedeljo 23., in v sredo 26. t.m., bosta dve predstavi: popoldne in zvečer. Mali oglasi 128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé «7, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67, 69 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 -AUTOSALONE TRIESTE. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli in Micco, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmeyer 4/a. IZVOZNO PODJETJE iz Devina Nabrežine išče uradnico. Tudi prva zaposlitev. Pismene ponudbe na O-glasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «Devin». Starejši moški išče pomočnico za varstvo; dobra plača, zavarovanje, hrana in stanovanje. Telefoni: 62967 ali 68695. Zobna ambulanta in laboratorij v dobrem stanju se proda. Tel. 24893 popoldne. Gledališča Koncerti «Povabilo h glasbi» Danes, 23. t. m„ ob 18. uri bo v veliki dvorani CCA v Ul. S. Carlo 2 koncert tržaškega komornega orkestra pod vodstvom dirigenta F. Vidalija in s sodelovanjem pianistke Use Matisek ter flavtista Giorgia Blasca. Koncert bo v cetoti posvečen skladbom J. S. Bacha in njegovih treh sinov. Na sporedu bodo: Londonska simfonija J. Christiana Bacha, Suita št. 2 za flavto in orkester J. Sebastiana Bacha, Koncert za klavih in orkester W. Friedmanna Bacha in Simfonija št. 2 C. Ph. Emanuela Bacha. Skladbe bo predstavil dirigent sam. Vstop prost. ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega Rafaela Mora Posebna zahvala govorniku Zveze borcev za ganljive besede, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoča žena, sinovi ter drugo sorodstvo. Izola, 23. decembra 1973 šev ne sestre. Preiskovalci so do se-1 dukcije. .......................................................................................................................... ni izvedenec Marino Adami in u- Danes, NEDELJA, 23. decembra VLASTA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 — Dolžina dneva 8.41 — Luna___________________________ vzide ob 6.46 in zatone ob 15.27 Jutri, PONEDELJEK, 24. decembra p^j. 69.letlli Antonio Vlacich, 92- Včeraj-danes ADAM in EVA Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,1 stopinje, najnižja 8,6, ob 19. uri 8,8, zračni pritisk 1008,7 mb, narašča, veter 5 km zahodnik, vlaga 90 odst., dežja je padlo 12,1 mm, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. decembra se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 59-Ietni Giovanni Ca-rollo, 86-letna Maria Veskovo vd. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST tel. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/111 letna Maria Heilinger vd. Baldassi, 91-letna Pasqua Dule vd. Batic, 78-letni Marcello Palotta, 85-letna Maria Riosa, 83-letni Comelio Ferlu-ga, 68-letni Francesco Castelbianco, 97-letni Francesco Favretto, 75-letna Maria Riosa vd. Avian, 89-letna Antonia Zivolich vd. Benci, 50-letni Angelo Luisa. OKLICI: kovinski rezkalec Sergio Dessardo in gospodinjska pomočnica Milenka Prodan, mehanik Lionello Bertizzolo in gospodinja An-tiennette Marie Lapeyre, učitelj Lucio Coloni in učiteljica Livanna De Marco, hotelski vratar Giorgio Scudi in gospodinja Germana Giotta, pristaniščnik Bruno Bolci in delavka Patrizia Ghira, hidravlik Pasquale Lombardi in natakarica Daria Albertacci, pomorščak Giuseppe Sestan in delavka Lidia Coroni-ca, uradnik Roberto Scheel in gospodinja Teresa Angelin, brivec Giacomo Pantaleo in gospodinja Neri-na Sarsilli, elektronski delavec Eli-gio Zabbia in trg. pomočnica Elia-na Radi, pomorščak Giuliano Majer in trg. pomočnica Grazia Campa- naro, železostrugar Rosario Nusdeo in frizerka Sonia Pitacco, špedioio-ner Rodolfo Kogovšek in trg. pomočnica Mirella Vilanovic, gradbe- radnica Serena Bertoli, zdravnik Mladen Madronič in gospodinja Ma-riagiuseppina Clemente, karabinjer Vincenzo Di Vito in frizerka Claudia Maggioni, šolski sluga Ettore Esposito in trg. pomočnica Nelda Dudine, arhitekt Carlo Bagnasco in študentka Vera Bliznakoff, upokojenec Mario Koren in gospodinja Lidia Sahar, pomorski kapetan Fulvio Cok in frizerka Nadia Sirotich, stražni agent Raffaele Sciolti in trgovka Claudia Steffè, strokovni delavec Pasquale Difilippo in frizerka Milena Vadnov, mehanik Franco Cusatelli in delavka Maristella Vascotto. ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z. nami ob izgubi drage mame --------AttE-ŠKftBAR vd. GIULIANI se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala srednji šoli «Fran Levstik» na Proseku, vaščanom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Hči Marija in drugo sorodstvo Prosek, 23. decembra 1973 Prosvetno društvo «Primorec» obvešča, da bo danes v Ljudskem domu v Trebčah ob 16.30 na sporedu film po noveli Ivana Tavčarja CVETJE V JESENI. Vljudno vabljeni! Izleti CTS - UNIONTURIST, Ul. sv. Frančiška 20, prireja: Izlet v Idrijo od 30. decembra do 1. januarja. Silvestrovanje in bivanje v hotelu «Nanos» v domačem krogu izredno silvestrovsko večerjo. Cena 27.000 lir. še nekaj prostih mest. Za informacije telefonirati od 17. do 20. ure na številko 68-158 Za Silvestrovo v Bohinj «Vogel» izredne cene. Za vse informacije telefonirati od 17. do 20. ure na. štev. 68-158. Razna obvestila Odbor za postavitev spomenika padlim ter Zveza borcev iz Križa priredita silvestrovanje 1973 z zabavnim večerom v prostorih Ljudskega doma. BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F FILZI 10 Teu 30 1O1. 38-045 BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 77 20 78 43 61 73 61 24 17 77 14 78 33 1 76 70 37 73 28 39 72 7 34 26 2 60 23 78 69 78 112 1 2 X 1 ENALOTTO 2 2 X 2 1 KVOTE: 12 — 6.596.000 lir; 11 — 333.500 lir; 10 — 25.100 lir. URADNI TEČAJ BANKOVCEV 21. DECEMBRA 1973 628,50 1.420.— 193.— Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni 130,25 226.— 31.— 38.— 38.— MENJALNICA vseh tujih valut ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega ANTONA GRUDNA se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala predstavniku Zveze borcev sežanske občine za nagrobni govor, sežanskemu županu, bivšim borcem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Družini Gruden In Mokole šempolaj, 23. decembra 1973 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega JOSIPA GRUDNA Posebna zahvala č. g. župniku, dr. Posarelliju, družini Piz-zul, delavcem tvrdke Pizzul, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastih njegov spomin. Drnžine GRUDEN, PERTOT in PANGOS Nabrežina, 23. decembra 1973 Prisrčno izgubi našega ZAHVALA se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob dragega očeta, deda in pradeda IVANA ZOBCA Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin. Sinovi in hčerka z družinami Boljunec, 23. decembra 1973 25. 12. 1971 — 25. 12. 1973 Ob drugi obletnici tragične in prerane izgube se mati in oče, sorodniki, prijatelji in vsi, ki so ga imeli radi, spominjajo dragega HERMANA GERLIJA PISMO UREDNIŠTVU Tržaški oktet Rudolf Žagar, predsednik Tržaškega okteta, nam je poslal v objavo pismo, v katerem odgovarja Miru Preslu na njegove izjave na občnem zboru SPZ v Sovodnjah. Zaradi pre-obsežnosti pisma, ga objavljamo (sporazumno z avtorjem), v nekoliko skrajšani obliki. «V številki Primorskega dnevnika iz dne 18. t. m. sem iz poročila o poteku občnega zbora lahko izvedel, da je naš oktet v veliki meri kriv, da je bazovski pevski zbor «Lipa» utihnil. Iz drugih virov sem izvedel o trditvi Mira Prešla, da sta dva člana tega zbora, s tem, da sta pristopila k Tržaškemu oktetu, omogočila razdrtje zbora samega. Kolikor je meni znano, je p. z. «Lipa» utihnil še pred ustanovitvijo okteta. 0-sebno sem pel v več zborih in sem bil priča odstopu mnogih članov (tudi sam sem odstopil iz nekega zbora), zbori pa so kljub temu nadaljevali po svoji poti in se niso odpovedali svojemu «poslanstvu». Če se ne motim, je nekaj časa vadil Vaš zbor priznani zborovodja Vesele praznike želi ravnateljem in učnemu osebju osnovne šole, srednje šole in otroškega vrtca v Sv. Križu odbor združenja staršev. GLASBENA MATICA želi vsem gojencem glasbene šole in njihovim staršem, sodelavcem v šoli in pri glasbenih prireditvah, obiskovalcem njenih koncertov, članom orkestra in vsem, ki so s svojo podporo omogočili njeno dejavnost VESEL BOŽIČ in ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V MAČKOLJAH Justo Klun 1.000 lir, Livio Nardin 2.000 lir, Emil Komar 1.000 lir, Silvana Žerjal Mauro 500 lir, Anton Bersenda 1.000 lir, Pepi Ber-senda 1.000 lir, Angel Šerli 1.000 lir, Tiberij Maver 2.000 lir, Silvano Pobega 1.000 lir, Franc Krevatin 1.000 lir, Mario Koffol 1.000 lir, Guido Samec 2.000 lir, Klavdij Stefančič 4.000 lir, Srečko Žerjal Ì.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Štranj por. Vodopivec iz Doline darujeta družini Josip Tul št. 4 in Aleksander Smotlak št. 5 in Mač-kolj 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Ob 29. obletnici smrti Zorka Ver-ka darujeta Solza in Tatjana 5.000 lir. V počastitev spomina Marije Gerk daruje Adalgiza Bjekar 1.000 lir. Viktorija Brecelj iz Zapužc pri Ajdovščini 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU V spomin pok. Marice Guštin in Franca Verginele daruje Drago Košuta (Bar kavlje) 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Nino Brass z družino daruje JO.OOii lir. Ob 50. obletnici ustanovitve tržaške K P daruje Anton Marc 10.000 lir. * * * V počastitev spomina dragega Ivana Vidmarja darujejo žena Pavla in hčerki Mina in Vera 3.000 lir za PD Škamperle, 3.000 lir za Dijaško matico in 3.000 lir za Slovensko amatersko gledališče. V spomin Zorana Pavliča darujejo žene iz Zabrežca 4.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob tete Maričke (Gropada 34) darujejo nečaki Zofka, Zoro in Marija 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za šolo Karla Destovnika - Kajuha. V počastitev spomina tete Marič- O S M I C A Pri Dušanu Radoviču, po domače pri Račevih v Nabrežini nasproti pošte, so odorli osmico z belim in črnim domačim vinom. Gospodinja pripravi tudi domače klobase. O S M 1 C A RAFAEL KOSMAČ iz Boršta št. 132 toči v svoji osmici belo in črno domačo kapljico. in p. z. Lipa Ubald Vrabec. Sledil mu je Ivan Sancin, ki se je prav z nami izkazal za odličnega zborovodja. Oba ta dragocena moža je zbor «Lipa» izgubil še pred ustanovitvijo našega okteta. Zvedel sem ob tem, da je na pevske vaje prihajalo pogostoma le pičlo število pevcev. Na tak način je samo ob sebi umevno, da pevski zbor ne more nadaljevati svojega delovanja. Ob vsem tem ne mislim, da mora vsak zbor doseči izredno umetniško višino, vsak zbor pa mora dati od sebe to, kar je v njegovih močeh. Naj navedem le primer. Kot je znano, poje naš vodja Ivan Sancin že drugo leto v ljubljanski Operi in seveda nima časa, da bi nas pogosto vadil. V letošnji sezoni smo imeli z njim samo eno vajo. Vemo, da je petje njegov kruh in da se ne more razdvojiti, da bi nas vadil. Kot članu okteta mu želimo veliko uspeha v opernem svetu in se mu iz srca zahvaljujemo za to, kar je za nas žrtvoval. V dokaz te požrtvovalnosti naj povem, da se je Ivan Sancin lani večkrat pripeljal zvečer naravnost iz Ljubljane v Bazovico, kjer smo imeli vaje, in se naslednje jutro navsezgodaj odpeljal nazaj. Ko smo njega izgubili, se naša dejavnost ni ustavila, čeprav so «nekateri» širili vest, da Tržaškega okteta ni več. Toda mi smo vadili naprej, sami ponavljali pesmi in jih pilili, tako da smo lahko še naprej nastopali (Škocjan na Koroškem, Nova Gorica, Primorska poje, Stara Gorica itd.). Za konec še vprašanje g. Preslu: «Kakšno intenzivno delovanje je zbor «Lipa» imel takrat, ko sta omenjena pevca še prepevala v njem in ko ni še nihče vedel, da se bo Tržaški oktet sploh ustanovil?» • Mladinska federacija PSI, univerzitetna sekcija KPI ter mladinsko gibanje KD v Trstu so včeraj izdali skupno poročilo, v katerem izražajo solidarnost s španskim sindikalnim voditeljem Marcellom Camachom in vsemi ostalimi tovariši, ki so zaprti v fašističnih ječah, ter zahtevajo zanje takojšnjo osvoboditev. Obenem zahtevajo, da bi tudi italijanska vlada in zunanje ministrstvo posredovali pri španski vladi za njihovo osvoboditev. ke daruje družina Žerjal iz Doline 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za šolo Karla Destovnika - Kajuha. Namesto novoletnih voščil darujeta Marica in Alma 5.000 lir za Dijaško matico in obenem želita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srečno novo leto. Ob smrti dragega očeta Ivana Zobca darujejo hči Cvetka in sinovi Izidor, Viljem in Bogomil 20.000 lir za PD France Prešeren iz Boljun-ca, 20.000 lir za Mladinski dom Boljunec in 20.000 lir za Dijaški dom. Namesto cvetja na grob pok. Alfreda Gorupa daruje Marija Lukša 5.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel. Ob 4. obletnici smrti dragega moža Marija Daneva z Opčin daruje žena Milka 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob obletnici smrti drage sestre Frančiške Žitko daruje Ivanka 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto pismenih voščil sorodnikom in znancem daruje Angela Pahor 2.000 lir za beneški list «Dom». V počastitev spomina Alojza Bogatea in Antona Grudna daruje Rudi Zidarič (Šempolaj 4) 4.000 lir za Dijaško matico. Rozalija Leban daruje 2.000 lir za Dijaški dom in 1.000 lir za Partizanski pevski zbor. Za pevski zbor Valentin Vodnik darujejo: Franc Pangerc 5.000 lir, Marino Bandi 5.000 lir, Aldo Maver 5.000 lir, Boris Bandi 5.000 lir, družina Kuzmič 5.000 lir, Mario Magajna 5.000 lir in delniška družba SIOT 50.000 lir. V počastitev spomina pok. Alfreda Gorupa darujejo Miranda in Zofka Kapun 4.000 lir, Milka Daneu z Opčin 1.000 lir in Ida Bukavec 2'000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Ivana Zobca darujejo pogrebni pevci 9.000 lir, Ivan Zobec (Boljunec štev. 394) 1.500 lir, Marija -Lindi (Boljunec štev. 404) 1.000 lir in pekarna Ota 3.000 lir za PD F. Prešeren v Bo-Ijuncu. Ob pogrebu Maria Cesnika iz Bo-Ijunca daruje pevski zbor 8.000 lir za PD F. Prešeren. V spomin pok. Ivana Zobca daruje Emilija Zobec - Kuret 3.000 lir za sklad za poimenovanje šole v Boljuncu. V počastitev spomina drage sestre Ivanke Zupančič in njene prijateljice Tončke Vaclikove daruje Angela Škrlavaj vd. Šuligoj z družino 10.000 lir za PD Tabor. V počastitev spomina Ivanke Zupančič darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin 3.000 lir za PD Tabor. V počastitev spomina zaslužnih učiteljev in pevovodij nekdanjega pevskega društva «Zvon» Štefana Ferluge, Viktorja Sosiča (Soščevga) Ferdinanda Ferluge (Bekarjev) daruje Angela škrlavaj vd. Šuligoj IZ BOLJUNCA Umrl je Ivan Zobec najstarejši vaščan Kljub slabemu vremenu in pomoti v napovedi pogreba, se je v Boljuncu zbralo v petek veliko ljudi, da bi se poslednjič poslovili od svojega najstarejšega vaščana, bo-Ijunskega očaka Ivana Zobca. Pokojni Vane je še pred nadavnim zdrav in vesel slavil v krogu svojcev svoj 90. rojstni dan Bilo je to pred pol leta in vse do pred kratkim je bil zdrav in razmeroma čil, tako da je njegova smrt prišla skoroda nenadoma. Pred dnevi mu je srce odpovedalo, odpeljali so ga v tržaško bolnišnico, toda vsa zdravniška pomoč mu ni mogla pomagati. Usahnil je. Pokojnika so v petek pripeljali v rojstno vas in skoraj vsa vas se je po cerkvenem obredu zvrstila v žalni sprevod in ga pospremila na vaško pokopališče, kjer je breška zemlja pokrila za vedno svojega sinu. Domačim pogrebcem so se pridružili tudi pogrebci iz vseh breških vasi in so pokojnikov grob pokrili s cvetjem. Domači pevski zbor, pomnožen s pevci od Domja. je zapel nekaj žalostink med versko svečanostjo in na pokopališču. Pokojni Ivan Zobec je bil najstarejši vaščan Boljunca. Rodil se je 31. maja 1883 v zavedni boljunski družini. V svojem življenju je veliko delal, dolgo let je sleherni dan odhajal v škedenjske plavže, do upokojitve. Vrhu tega je doma obdeloval vinograde in polja. V mladih letih, ko je imel 23 let, se je oženil z domačinko Ivano Maverjevo, s katero je imel šest otrok. Od teh so štirje še živi. Kot je bil sam zaveden, je tudi svoje otroke vzgojil v zavedne in napredno usmerjene ljudi, kar se je izkazalo v času NOB, ko so se vsi trije živeči sinovi borili v partizanskih enotah. Pokojniku naj bo lahka breška zemlja, sorodnikom pa naše iskreno sožalje: sobi : >01». 5.000 lir za ŠD Polet. Leli in Rado Nakrst darujeta 20.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Ivanke Škrlavaj vd. Zupančič daruje družina M. Kapun 3.000 lir za PD Tabor. Justa Bizjak, učiteljica v pokoju, daruje 5.000 lir za Slovensko amatersko gledališče. Namesto cvetja na grob Ivana Zobca daruje Ivan Zobec iz Boljunca 2.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Štefan Kralj daruje 3.000 lir za PD Škamperle in 3.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Namesto cvetja na grob Ivana Zobca daruje Slava Slavec 2.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Namesto cvetja na grob Marije Gerk darujejo za PD Ivan Grbec v Skednju: Zofija Bajc 2.000 lir, Marija in Miljo Furlan 3.000 lir, Sandra in Marija Bjekar 1.000 lir, prof. Erminij Ambrozet 2.000 lir, Savo Luin 1.000 lir, Giorgina Luin 1.000 lir, Marija in Pepi Gregorič 1.000 lir, Bianka in Egidio Furlan-Knaipp 3.000 lir, Pavla in Slavko Jerkič 1.000 lir, pekarna Ota — Boljunec 2.000 lir, Edvard Martinuzzi 1.000 lir, Marija Metlika 1.500 lir. Ob 37. obletnici poroke daruje Karlo Berčič 2.000 lir za Dijaško matico. Liči in Alojz Kapun darujeta 5.000 lir za ŠD Kontovel. Veto Raubar daruje 10.000 lir za moški pevski zbor «Tabor». IZ ŠEMPOLAJA Tonetu Grudnu v spomin V torek smo spremili v zadnje bivališče našega vrlega vaščana Antona Grudna. Smrt ga je pobrala kar nenadoma v 80. letu starosti. Naš Toni je bil zlati človek, šegav, vedno prijazno razpoložen, nobenemu se ni nikdar zameril in vsi smo ga imeli radi. Seveda ni bilo tudi njemu vse lahko v življenju. Okusil je premnogo gorja, a kot trden in značajen človek, je vse moško prenašal in vse te težave, ki so ga pestile, ga niso strle. Tone je bil dolgo let predstavnik našega prosvetnega društva v tistem času, ko je bilo v naši vasi prosvetno življenje na najvišji ravni in v polnem razmahu. Povsod kjer je čutil, da je potreben, je poprijel in pomagal z dejanji in besedo. In sedaj našega Toneta ni več. Prišli so ljudje ob blizu in daleč ter ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili cvetje v zadnji pozdrav. Dragi Toni! Počivaj mimo v ljubi kraški zemljici. Z. R. Prošnje za oljke Patronat Kmečke zveze INAC obvešča vse pridelovalce oljk, da bo letos pri prijavi oljk nekaj spre memb. Vsi zainteresirani bodo morali namreč do 31. decembra predložiti prijave o pridelku oljk. To pa bodo lahko opravili kar pri našem patronatu INAC, ki bo posredoval zainteresiranim posebne o-brazce in jih tudi izpolnil. Trenutno niso potrebni nikaki dokumenti. Vse druge informacije vam bodo posredovali pri patronatu Kmečke zveze INAC, Ulica Cicerone 8-b, tel. 62-785. Božičnica na rojanski šoli Kot vsako leto so imeli tudi letos božičnico. Nastopili so vsi o-troci z zbornim in solo petjem. Zapeli so sedem božičnih pesmi. Recitirali so razne pesmi ob spremljavi klavirja, violine in flavte. Igrali so učenci sami. Učilnica je bila polna staršev in sorodnikov. Ob koncu božičnice je učenec Igor izrazil željo, da bi Jezus v jaslicah podaril mir ljudem na svetu vsem. ITA L PLAST TRST - TRG OSPEDALE 6/7 BOGATA ZALOGA : , " . 0 moquette topli azbestni podi preproge za hodnike tepihi za spalnice, dnevne sobe, kopalnice zložljiva vrata iz plastike in lesa ploščice iz plastike I; . OBIŠČITE NAS - n GOVORIMO SLOVENSKO ! STRAIN Dolina št. 40 , tel. 228116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah; poroke, rojstva, godovi, birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače. Ob petkih zaprto. SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE. Igral bo priznani ansambel rRST ' L6,0" POŽAff ARTEMIO TOVORNI PREVOZI “ ' sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave Cremcaffè praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja Cremcaffè Vam daje vedno vsr najboljše PRIMO ROVIS PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1-Tel. 820.747 • Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 * Tel 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793 735 - 750.575 SREČNO NOVO LETO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi svojim cenjenim abonentom in zvestim obiskovalcem, prizadevnim sodelavcem, dragim prijateljem in vsem, ki jim kakorkoli dolguje zahvalo za svojo plodno delo in umetniško rast STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ■ ■ ......................- . - ----------------------- — »iinMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmmiiiiiiiiiiniimiiimimiiiiiiiiiiimiimmHniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmmiiiiiiiniiiiiumiimimiiimniiiiiiiiiimimiiiim Vesele božične praznike Vam želijo... Camiceria BOTTERI CORSO ITALIA 8 - TRST GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTOVEL vošči vsem članom ter klientom vesele praznike in srečno novo leto! Trgovina čevljev TRST- ULICA G. GALUNA 3 ŠPORTNA OPREMA STARC PROSEK 551 Trg Stare mitnice št. 6 - TRST USNJENA GALANTERIJA Ip^ModA Trg Stare mitnice 2 - tel. 741-404 TORBICE, DEŽNIKI, KOVČKI POTNE TORBE IN USNJENA GALANTERIJA NASPLOH UNIVERSALTECNICA di SILVIO BACCHELU TRST - UL Saba 18 Trg Goldoni 1 Ul. Zudecche 1 ZADRUŽNA PRODAJALNA OPČINE, Alpinska 85 — tel. 211-054 UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA FRANC BERGINC TRST, Ul. Gatteri 5/111 — tel. 796-941 TRGOVINA NADOMESTNIH DELOV ZA AVTOMOBILE SIMIČ OPČINE, Narodna 48 — tel. 211-322 TRGOVINA JESTVIN RESINOVIČ najemnik GIANNI TAUCER TRST, Trg V. Giotti « - tel. 761-948 KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI - VIŠJA KAKOVOST - MtRE JOPIČEV OD 42 DO 54 - NAŠIVKI - VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO Viale XX Settembre št. 16/111 - TRST - TEL. 796-301 VESEL BOŽIČ vam želi pohištvo ZERIAL ORISKI DNEVNIK Besede in dejanja ubirajo raziična pota Danes dopoldne se v Gorici sestane občinski svet. To bo sploh prva seja, ki jo sklicujejo na praznični dan. Tej odločitvi je gotovo botrovala varčevalna politika, delno pa tudi zaostanek, ki ga svetovalci očitajo odboru glede obravnave predlaganih problemov, zlasti kar zadeva resolucije, vprašanja in predloge. Takšnih dokumentov so svetovalci predložili celo vrsto in nekateri so celo zastarali. Tako je svetovalec Sanzin na predzadnji seji zagrozil, da bo eno interpelacijo u-maknil, če je župan ne da na dnevni red. Svetovalec Sanzin je pri tem omenil zlasti vprašanje manjšinske konzulte. O njej je govor že več let, vključili so jo že tudi v dnevni red, vendar dobra volja še ni do segla tiste stopnje, ki bi dovoljevala javno razpravo o tem vprašanju na občinskem svetu. Tudi z rajonskimi sveti se je nekaj zataknilo, in je zato svetovalec Chiarion na predzadnji seji občinskega sveta obsodil zavlačevanje izglasovanja sklepa o ustanovitvi novih decentraliziranih upravnih teles, o katerih je posebna komisija občinskega sveta na dolgo raz pravljala ter izdelala stvarne predloge. Vendar je občinski odbor, morda zaradi neodločnosti odbornika, ki je stališče komisije prenesel v občinski odbor, morda pa zaradi drugačnega razpoloženja, ki vlada v odboru župana De Simone ja, zavzel do rajonskih svetov drugačno stališče in ga bo kot svojega sporočil svetovalcem in zanj prevzel tudi vse politične odgovornosti. Po vseh teh «težavah», ki se pojavljajo okoli važnih, morda celo ključnih vprašanj našega demokratičnega razvoja se človek dostikrat prepriča, kako različna pota ubirajo besede in dejanja. Občinska seja v Števnjana V prtok. 28. decembra se sestane občinski svet v Števerjanu. Na dnevnem redu bo odobritev izvršilnega načrta za razširitev otroškega vrtca, odobritev izvršilnega načrta županstva, imenovanje preglednikov računov za leto 1973, pooblastilo občinskim uslužbencem za opravljanje nadurnega dela v letu 1974, mesečna nagrada županu za leto 1974, uporaba prihranka administracije za leto 1972, potrditev sklepa za vključitev občine v vzhodno - furlanski vodovodni konzorcij CAPO ter na- grada občinskemu tajniku za leto 1973. Ker bo ta seja zadnja v tem letu, lahko pričakujemo, da si bodo občinski možje na njej izmenjali novoletna voščila. -■ DELOVANJE POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVE Na Štefanovo odhod smučarjev na Lažno Mladi smučarji, člani goriškega Slovenskega planinskega društva, bodo odpotovali na Lažno v sredo 26. decembra. Zberejo naj se pri obmejnem prehodu Rdeča hiša, da bodo šli čez mejo s kolektivnim potnim listom. Povratek bo v soboto 5. januarja v prvih popoldanskih urah. Upamo, da bomo imeli za časa tečaja na Lažni ugodne snežne razmere, tako da'" bodo svoje smučarske počitnice zares lepo uživali. Že v tretje bodo tiskali deplian o cestnih povezavah v naših Brdih Odobrene za prihodnje leto višje cene hotelskih storitev Ob zaključku leta imajo turistični I sov, cene za prihodnjo-'se?on.o, pre- ( potrdili. Vodilni odbor EPT je v teh delavci polne roke dela. Pripravljajo dlagali že pred nekaj meseci. Od letne obračune, pripravljajo se na bor EPT je nove cenike preučil in novo turistično sezono. Vse delovanje na področju turizma koordinira pokrajinska turistična ustanova ob sodelovanju avtonomnih letovi-ščarskih ustanov in krajevnih turističnih društev ter seveda vseh turističnih operaterjev. V teh dneh so imeh člani vodilnega odbora EPT pod vodstvom svojega predsednika Maria Del Bena vrsto sestankov, na katerih so preučili proračun ustanove za prihodnje leto, ter obravnavali cene hotelskih storitev, ki so jim jih predložili hotelirji. Ti so, v duhu zakonskih predpi- ugotovil, da so bile podražitve (v nekaterih primerih tudi do 25-30 odstotkov) ■ utemeljene zaradi povečanih "stroškov za nakup opreme in zaradi stroškov za prehrano ter tudi povečanih stroškov za osebje, ki izhajajo iz nove delovne pogodbe, ki je bila sicer podpisana šele pred dnevi, veljavo pa ima le od 1. maja letos. Urad za cene na prefekturi je bil mnenja, da so previsoke, zato je predlagal znižanje. Lastniki hotelov, zlasti oni v Gra-dežu, pa so s številkami v rokah dokazali Upravičenost svojih zahtev. Zato so tudi svoje predlagane cenike Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Prireditev na šoli v Ulici Croce dneh ugotovil, da so cene za hotelske storitve v obratih na Goriškem za prihodnjo sezono nižje od onih v sosedni videmski in tržaški pokrajini? Zato je tudi te predla-glane cene sprejel. Neki tiskarni so že naročili da takoj natisne cenik hotelov za celotno pokrajino v najkrajšem času. V petek, 28. decembra, bo v Gorici seja razširjenega odbora pokrajinske turistične ustanove. Na njej bodo odobrili proračun za prihodnje leto, ki bo precejšen. Razpolagah bodo s 300 milijoni lir, vendarle je treba vedeti da upravlja goriška ustanova fond za splošno deželno turistično reklamo. Tiskali bodo že v tretje dephan o naših Brdih. Prvega so tiskali pred petimi leti v nakladi 50.000 izvodov, drugega pred dvema letoma, prav tako v nakladi 50.000 izvodov. Sedaj bodo tiskal kar 100.000 izvodov, zemljevid bo popravljen, kajti na njem bodo narisane najnovejše cestne povezave v Brdih od štmavra do Dolenj. Še eno novost lahko omenimo na turističnem področju. V Gradežu, tik pri vstopu v mesto, kjer je bilo nekoč skladišče avtobusnega podjetja Ribi, so že pred časom pričeli z ureditvijo marine, t.j. pristanišča za jahte. Prostora bo tu za 200 jaht in čolnov. To bo vsekakor precejšnja pridobitev za turizem v Gradežu. Pevski zbor Z. razreda v Ulici Croce med nastopom v petek STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Ljudski oder Jaka Štoka MUTASTI MUZIKANT in NE KLIČI VRAGA (enodejanki) V petek, 28. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu v SOVODNJAH V soboto, 29. t.m.. ob 20. uri v Župnijski dvorani v ŠTEVERJANU Gorica VERDI 15.00-21.30 «Piedone lo sbirro». B. Spencer in J. Mainici Barvni film. CORSO 14.30—21.30 «Il consigliere». T. Miliams in M. Balsam. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 14.15—22.00 «Rugantino». A. Celentano in C. Mori. Barvni film. VITTORIA 15.00—21.30 «Ordine da Berlino: vincere o morire». M. Uhanov in V. Shuksin. Barvni film. CENTRALE 14.15—21.30 «L'odissea di Neptune nell’impero sommerso». B. Gazzarra in E. Borgnine. Barvni film. Tržič AZZURRO 14.00—22.00 «Tre per una grande rapina». EXCELSIOR 14.00—22.00 «Ming, ragazzi». Barvni film. PRINCIPE 14.00—22.00 «Dove finisce Villard e inizia Ben». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Team revolverašev», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Sutjeska», jugoslovanski barvni film ob 15.30, 18.00 in 20.30. DESKLE «Dnevnik poldevice», švedski barvni film ob 17.00 in 19.30. RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. KANAL «Obračun živalskih», ameriški barvni film ob 16.00 in 20.00. m./.tiKiNA LEKARNA V ciORlCI Danes ves dan m ivwo^i ie dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576. Vesel božič želijo..» DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Sant'Antonio. Ulica Romana, tel. 40497. SKAD vabi na štefanovanje ki bo v sredo, 26. decembra, ob 16.30 v Palače hotelu v Gorici, Korzo Italia 63. Vabljeni vsi. NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1974 Naročnino sprejemajo: ■ uprava: Gorica. Ul. XXIV Maggio št 1/1. tel. 83 382 ■ 'aznašalci ■ pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374 ZA VSE NAROČNIKE, KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. II 1974: ■ brezplačno mesečnik DAN NAGRADNO ŽREBANJE v vrednosti 2.300.000 lir Vsak nov naročnik bo preje mal do 31. decembra 1973 Pri morski dnevnik brezplačno V slovenskih osnovnih šolah na Goriškem imajo v teh dneh prve šolske prireditve v tem šolskem letu, božičnice. Učiteljice in učitelji so šolske otroke pripravili, da so pred starši nastopili z recitacijami, pevskimi točkami in v raznih prizorčkih ter pokazali kaj so se lepega naučih v prvih mesecih šolskega leta. Ob tej priliki smo obiskali slovensko osnovno šolo v Ulici Croce, kjer je letos vpisanih veliko število otrok, zlasti v prvem razredu. Skupna prireditev je bila včeraj zjutraj v neki učilnici, drugi razred, ki ga vodi učiteljica Anka Fa-gelj pa je imel samostojno prireditev že v petek popoldne. V tem razredu je letos vpisanih dvajset u-čenk in učencev, na prireditvi pa jih je bilo sedemnajst, ker so bili drugi doma bolani. Prireditvi so prisostvovali starši, ki so svojim malčkom navdušeno ploskali. Prireditev je bila samostojna, ker obiskujejo ta razred številni otroci, katerih bratci in sestrice hodijo v otroški vrtec, ki je v isti stavbi. Ker je bila božičnica v o-troškem vrtcu že v petek popoldne, so starši hoteli videti tudi česa so zmožni otroci, ki so v drugem razredu. Tako je prišlo do samostojne prireditve, otroci drugega razreda pa so včeraj zjutraj nastopili tudi na skupni prireditvi celotne šole. Zborček je ubrano zapel nekaj pesmic, otroci so sodelovali v raznih prizorčkih, zelo pridni so bili nekateri recitatorji. Znak, da jih je učiteljica na to prireditev zelo dobro pripravila. Prepričani pa smo, da so otroci pridni tudi v šoli. Na prireditvi je nekaj priložnostnih besed povedal tudi didaktični ravnatelj dr. Milan Brešan. Podobne prireditve so bile včeraj na vseh slovenskih šolah ter vrtcih v mestu in na podeželju. m. w. Dedek Mraz obiskal obroke vrtca in osnovne šole Na vabilo prosvetnega društva «Oton Župančič» je v soboto zjutraj dedek Mraz obiskal otroke domače-ge vrtca in osnovne šole. Najprej se je dedek Mraz namenil v vrtec, kjer so otroci recitirali in skupno z učiteljicami zapeli nekaj otroških pesmi. Dedek Mraz je nato vse bogato obdaril in jim voščil vesele praznike. Po obisku v vrtcu je stari bradati mož obiskal še otroke osnovne šole. Tudi tu je vsem dal lepa darila, ki jih je podarilo štandresko društvo. iiiiimiiiiiHimimiiiiiiiisiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiii V DUHU PROSLAV ODPORNIŠTVA Pokrajina naj vgradi spominsko ploščo na stavbo tovarne v. Zdravščitti ■ :1{Ì9VI iJinoiuoq Tu so bili v lelih 1941-43 zaprti tisoči 'Slovencev Predlog svetovalcev Waltritscha, Paletta in Ciana Pokrajinska uprava naj nadaljuje I dni prazne, temeljito pripravile na proslavami odporniškega gibanja naval gostov iz mesta. Z lambreto v avto V soboto zvečer se je v Ulici Brigata Cuneo ponesrečila 36-letna gospodinja Maura Bensa por. Komič iz števerjana, Ulica Oslavje 4. Ženska se je peljala z lambreto, ko jo je z avtomobilom podrl 45-letni Ivau Mersecchi iz Gorice. V bolnišnici so ženski ugotovili lažje poškodbe in se bo morala zdraviti 8 dni. s» n,,,,,,,,,,,,,,,......Hilli.m...........m...............................Hlinili TISKOVNO SPOROČILO ŠOLSKEGA SINDIKATA CGIL, CISL, UIL Šola je sestavni de! družbe: njena vprašanja zadevajo nas vse Šolske skupščine blagodejno vplivajo na državljansko in družbeno zavest mladih proti fašizmu. Zaradi tega naj priredi manifestacijo v Zdravščini in na pročelje predilniške stavbe naj se vgradi spominska plošča, ki naj spominja na trpljenje ljudi, ki so bili tu zaprti v letih 1941-43. Tak je predlog, ki so ga včeraj poslali predsedniku goriške pokrajine svetovalci Marko Waltritsch (PSI), Silvino Poletto (KPI) in' Rolando Gian (KD). V pismu omenjeni trije svetovalci opominjajo, da je bilo ob proslavah tridesetletnice goriške partizanske bitke med drugim omenjeno tudi dejstvo, da je bil v stari tovarniški zgradbi v Zdravščini zapor-koncentra-cijsko taborišče za primorske Slovence. Iz tega taborišča so nato fašisti pošiljali slovenske ljudi v druga taborišča, v zapore in v «battaglione speciale». Svetovalci menijo, da je treba nadaljevati s primernimi proslavami odporniškega gibanja in zaradi tega naj bo pokrajinska uprava, v sodelovanju z okoliškimi občinami in z partizanskimi organizacijami, pobudnik širše manifestacije v Zdravščini, ki naj spomni prebivalstvo na takratne dogodke. Istočasno naj se na pročelje tovarniške zgradbe vgradi spominska plošča, ki bo spominjala na trpljenje tisočev. ki so bili proti svoji volji zaprti v tem taborišču. Mestni avtobusi in tudi avtobusi v medkrajevnem prometu bodo danes, kot smo že omenili, vozili v pospešenem tempu, da bi zadovoljili čimveč ljudi. V torek in sredo ne bo prepovedi vožnje in bodo zato mestni avtobusi v Gorici vozili po običajnem nedeljskem urniku, tj. vožnje bodo precej omejene, medkrajevnih avtobusov pa bo zelo malo. Avtobusno podjetje Ribi je namreč javilo, da bodo na božični dan in na Štefanovo vozili samo avtobusi na progah Gorica — Gradišče — Tržič, Gorica — Gradež in Gradež Tržič — Gorica. Vse omejitve v zvezi z zapiranjem trgovin, avtomobilskega prometa in zapiranja gostiln so v dveh prazničnih dneh odpravljene. Dijaško gibanje je v zadnjih dneh doseglo svoj višek tudi v naši pokrajini. Doslej smo objavili več poročil in stališč, iz katerih izhaja, da se lomijo stari odnosi, zgrajeni na poslušalci in ubogljivosti. Ti odnosi se upirajo novostim v nekaterih pomembnih oblastvenih strukturah, med katerimi je tudi šolstvo. Zadnja stališča o šolskih vprašanjih je izdalo tajništvo šolskih sindikatov CGIL, CISL in UIL v go-riški pokrajini. Sindikati podpirajo zahteve po večji prisotnosti dijakov v upravljanju šole. Sedanja dijaška gibanja kažejo na naraščanje politične zrelosti mladine, ki je povezala težave šole in delavstva. Pomen te dozorelosti je toliko večji, če upoštevamo, kako majhne možnosti nudi družbenemu in demokratičnemu razvoju državljanov šola, osnovana na fašistični zakonodaji. Šolski sindikati ugotavljajo, da predstavljajo dijaške zahteve o svobodi sklicevanja skupščin sestavni del takšne pravne šolske ureditve, ki bi ustrezala dejanskim potre barn. Ta ureditev predvideva, da bodo v prihodnjem šolskem letu vodili šolo dijaki, učno in pomožno osebje ter starši . V sedanjem pre hodnem razdobju bi morali šolniki spodbujati zahteve, ki jih postavlja družba, ter obnavljati odnose z dijaki in starši. Šola je namreč sestavni del družbe, njena vprašanja so torej stvar vseh, ne pa samo tistih, ki so v njej zaposleni. Stališče sindikatov je torej strogo načelno in se loteva vprašanja pri bistvenih točkah. Pristavimo naj samo, da mora naša šola postati slovenska šola, ne pa ostati italijanska šola s slovenskim učnim jezikom. šolska reforma bo morala rešiti tudi to vprašanje. Odkod pesek na cesti v (iabrjah? Spoštovano uredništvo! Prejšnji teden ste v vašem listu poročali o dveh prometnih nesrečah, ki sta se ločeno pripetili na ovinkih med cestarsko hišo v Gabrjah in zapuščeno financarsko vojašnico pri Devetakih. Najprej se je zaletela ob zid giulia, zvečer pa še fiat 500. Ne vem, ali so raziskali vzroke nesreč, vendar bi bilo prav gotovo zanimivo poizvedeti, zakaj je na istem kraju zaneslo dve osebni vozili. Ljudje, ki so pomagali prevrnjenemu fiatu «na noge» so namreč ugotovili, dl je bila cesta posuta s peskom. Pesek na asfaltu pa je za vozilo prav tako nevaren kot led ali sneg. Toda vprašanje, odkod pesek na cesti, s tem še ni zaključeno. V noči od petka na soboto je bila cesta na istem kraju spet posuta s peskom. Kazalo je, kot da je nekdo pesek vrgel z lopato in je bil še precej na kupu. Če bi to storil cestar, bi verjetno namestil opozorilno znamenje, kakršne pozimi pogosto nameščajo po cesti skozi Dol, kadar so cesto posuli zaradi poledice. Tako obstaja sum, da ga je nekdo namerno posul, zakaj v petek zvečer ni bilo vetra, ki bi spihal pesek. ki je na kupu ob cesti, na asfalt Pa tudi poledica ni grozila, ki bi opravičevala preventivne ukrepe. Opozarjam list na ta pojav, v upanju, da se bodo zanj začeli za- nimati tisti, ki so za to pristojni. S spoštovanjem (sledi podpis) Urniki trgovin in avtobusov za božič in Štefanovo V Gorici bodo danes vse trgovine odprte ves dan. Ljudje bodo to lahko izkoristili za zadnje nakupe pred božičnimi prazniki. Seveda bo tudi danes veljala prepoved vožnje z o-sebnimi avtomobili in drugimi motornimi vozili. Ljudje bodo tako morali uporabljati mestne avtobuse, ki bodo vozili pospešeno, kot že prejšnjo nedeljo. Jutri, v ponedeljek, bo do vse trgovine odprte po običaj nem urniku in ne bodo veljale običajne zapore, ki so v veljavi ob ponedeljkih. V torek, na božični dan, bodo vse trgovine zaprte, v sredo, na Štefa novo, pa bodo dopoldne odprte sa mo mlekarne, pekarne in dežurne cvetličarne. Osebni, avtomobili bodo v torek in sredo lahko nemoteno vozili, zato so se tudi podeželske gostilne, ki so bile že štiri praznične Razna obvestila Pri raznašalcih Primorskega dnev nika je v prodaji Jadranski koledar za leto 1974 s štirimi priloženimi knjigami. Koledar in knjige je moč dobiti tudi v knjigarnah. V Gorici prodaja koledar tudi Jožica Smetova Mladinski krožek Gorica vabi mia de iz mesta in okoliških vasi, da se ob nedeljah in praznikih udeležijo plesnih čajank, ki rijh, ^prirejajo v klubski dvorani na Vèrdijevem kor-zu 13. Čajanke bodo na sporedu vsako nedeljo in ob prazrJkjh od 18. do 22. ure. Vabila, brez katerih ni vstopa, se lahko dobijo pri Elijani Bensa na sedežu SPZ, Ulica Malta 2 in Dri Ivu Berdonu v Štandrežu. Pokrajinska uprava v Gorici javlja, da potrebujejo v zavodu za predšolsko mladino (IPAPI) v Ulici V. Veneto nekaj žensk v starosti od 18. do 32. leta z opravljeno ljudsko šolo za pomožno službo. Prošnje je treba nasloviti na pokrajinsko upravo, Korzo Italija 55. Prosveta Prosvetno društvo «Oton Župančič» v Štandrežu vabi danes, v nedeljo, 23. t. m. ob 16. uri na zabavno popoldne s tombolo, ki bo na sedežu. DEŽURNE TRAFIKE Danes v nedeljo, 23. decembra so dežurne sledeče trafike: Ul. Seminario 3. Verdijev korzo 102, Korzo Italija 217, Ul. Pellico 3. Ul. Casale 3, Raštel 51, Ul. Orzoni 44, Ul. Cesare 52, Ul. 4. novembra 42, štandrež (na trgu) 11. Ponte del Torrione 1, Ul. Pavia 27, Ul. Carso 20. V torek, 25. decembra so dežurne trafike: Ul. Garibaldi 5, 24. maja 21, Drevored 20. septembra 31, Ul. Tommaseo 1, Ul. Carducci 47, Ul. Toti 4, Ul. Levada 16, Verdijev korzo 26. Trg San Giorgio 36. Mihaelova ulica 79, Ponte Romano 4, Ul. Lungo Isonzo Argentina 93. V sredo, 26. t.m. pa naslednje: Korzo Italija 129, Travnik 47, Ul. V. Veneto 133, Ul. Crispi 8, Trg Municipio 10, Ul. S. Chiara 4, Trg Cavour 2, Tržaška cesta 55, Grojna 6. Ul. Cctonificio 18, Mihaelova ulica 228, Mochetta 3, Ul, 9. avgusta 11. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, -Sovodnjah in Števerjanu Sta danes dežurna dr. Giovanni Cris-tianini, tel. 5300 in dr. Ferruccio Milocco. tel. 83710: v torek, 25. decembra sta dežurna dr. Mario Foma-sin, tel. 5077 in dr. Gaio Schirò tei. 81142; v sredo, 26. decembra pa ,dr. Giovanni Belli, tel. 5330 in dr. Stanislav Perazzi. tel. 5110. V Krminu je danes dežuren dr. Culot, v torek 'dr. Costantino Kouvališ, tel. 86755 ter :v sredo dr. Livio Galopin, tel. 41136. !V Ronkah je danes dežuren dr. Gior. 'gio Verbano senior, tel. 77124, v torek dr. Mario De Benedittis, tel. 77191 ter v sredo dr. Giorgio Verbano junior, tel. 77449. Kujstva. smrti in poroke ROJSTVA: Michela Ceglia, Natascia Bazzani, Federica Riosa, Isabella Valentini, Donatella Troncar, Stefano Moratto, Monica Cocetta, Walter De Matteis, Moreno Gon, Michela Ventura. SMRTI: 76-letna gospodinja Santa Cechet por. Boscarol, 82-letni upokojenec Valentin Nikolaučič. OKLICI: učiteljica Maria Grazia Pausler in umetnik Ercole Colautti, uradnica Maria Gabriella Devetti in uradnik Giovanni Fabretto, prodajalka Heiderose Rouff in delavec Pie tro Agostini. POROKE: delavka Annunziata Do nadio in uradnik Andrea Fabbrcni, univerzitetna študentka Gabriella Sacco m legalni prokurator Gabrio Abeatici, proda'a'ka Loreta n-olo in tr govski potnik Guido Palla, uradnica Diana Cuttini in delavec Luciano Cartelli, delavka Bruna Borgia in financar Fiorenzo Robles, uradnica Maria Rosa Picillo in uradnik Paolo Bregant, gospodinja Keiko Muraishi in agent javne varnosti Giorgio Piani. • Po odredbi ministrstva za finance bodo jutri, 24. decembra uradi za neposredne davke (imposte dirette) o stali zaprti. WNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA. GORIZIANA GORICA - Ul. Duca d Aosla 18« - Tei 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREV O/ VSAKOVRSTNEGA BLAGA FOTO - CINE . OTTICA ALTRAN GORICA, Korzo Italija 35 SPLOŠNA KONFEKCIJA FRANCO LIBERO GORICA, Raštel 29 PODJETJE Z IN OLJEM GORIVOM CARLO mCHOU GORICA, Ul. tel. 2329 Angiolina 23 KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ul. Morelli 14 Tel. 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA SMUT GORICA — TRAVNIK 50/51 — Tel. 2975 TRGOVINA JESTVIN KOVIC OSKAR PEČ — SOVODNJE RESTAVRACIJA in MOTEL NANUT GORICA, Tržaška 118 - tel. 83-790 TRGOVINA ČEVLJEV FRANCO GORICA, Korzo Verdi 76 - tel. 2328 NAJVEČJA IZBIRA VSEH VRST MODERNIH ČEVLJEV Supermarket OBUTVE KOŠIČ BENEDIKT GORICA, Raštel, 5-7 — tel. 5162 KATOLIŠKA KNJIGARNA Pisarniške in nabožne potrebščine na debelo in na drobno GORICA, Travnik 25 - tel. 2407 Vošči vesel Božič in srečno novo leto 1974 TRGOVINA ČEVLJEV «ALPINA» GORICA, Korzo Verdi 78 - tel. 2517 RESTAVRACIJA «RUBIJSKI GRAD» Lastnik: BRUNO PETEAN! SOVODNJE 5 TRGOVINA JESTVIN NANUT NERINA PEVMA 17 GOSTILNA STEKAR ARMANDO (PRI ČIU3EJU) GORICA, Ul. Duca D'Aosta 71 TRGOVINA ELEKTROGOSPODINJSKIH PREDMETOV JOŽEF K ERSE V ANI GORICA, Korzo Verdi 113-117 TEKNOMEC GORICA, Korzo Italija 76 - tel. 81-032 stroji za urade: OLYMPIA INTERNATIONAL - IBM stroji za folokopije: TENSI COPYGRAPH pohištvo za urade - tehnična služba Korzo Italija 76 - tel 81-032 GOSTILNA TRGOVINA JESTVIN «PRI MIRK OTU» Teodor Velišček SOVODNJE 82 - tel. 88-017 GORICA Svetogorska 123 - tel. 83-285 O slovenskem lektoratu pri tržaški univerzi Pogovor z lektorjem za slovenski jezik prof. Ljudmilo Russi Na filozofski fakulteti (Facoltà di Lettere e Filosofia) slušatelji tržaške univerze lahko študirajo v okviru slovanske filologije slovenski in ruski jezik in književnost. Da bi zvedeli kaj več o študiju slovenskega jezika in književnosti, zlasti pa o slovenskem lektoratu, smo postavili nekaj vprašanj lektorju za slovenski jezik prof. Ljudmili Russi. — Letos teče peto leto, odkar i-mamo v Trstu slovenski lektorat. Zanima nas, kakšne so njegove organizacijske značilnosti in kakšen je njegov položaj v sklopu študija slovenščine? — Do lektorata je prišlo po dogovoru med tržaško in ljubljansko filozofsko fakulteto. Lektorja pošilja filozofska fakulteta v Ljubljani, kjer deluje posebna komisija za širjenje slovenščine na tujih univerzah, študentje s poslušanjem predavanj in s sodelovanjem pri vajah iz slovenščine širijo in poglabljajo znanje knjižnega jezika in organsko dopolnjujejo svoj študij slovenske besedne umetnosti. Dokler lektorata ni bilo, je to delo — kolikor je bilo mogoče — ovravljal en sam profesor. A jezik in književnost sta kljub tesni medseboni povezavi predmet samostojne znanstvene raziskave in zahtevata samostojno obravnavo. — Koliko ur na teden pa je namenjenih za lektorat? — Prvotno sta bili namenjeni le dve. Ker pa so se v minulem akademskem letu poleg slušateljev Slovencev začeli zanimati zanj tudi Italijani, ki ne znajo nič, ali skoraj nič slovensko, je bil v soglasju z dekanom fakultete prof. Petronijem organiziran še poseben začetniški fečaj. Letos pa je nastal nov problem: nekateri lanski začetniki študij slovenskega jezika nadaljujejo, drugi študentje pa so z njim šele začeli. Zaenkrat skušamo delo primerno kombinirati, kar pa ni vedno lahko. Tako imamo letos kot lani 2-urni tečaj za Italijane in 2-urni tečaj za Slovence. — Predmet lektorata je, kot ste rekli, sodobni slovenski knjižni jezik. To je dokaj obširna tema. Katere faktorje upoštevate, ki iz-program v tečaju za Slovence? — Slovenščina je izbirni študijski predmet in sestava slušateljev je precej pestra, ker jo lahko poslušajo eno, dve tri, ali štiri leta. Zato naj bi bila učna snov enega leta primerno zaključena enota, ki naj bi se organsko vpenjala v obsežnejšo dve-, tri- ali štiriletno celoto. Pri izboru snovi je potrebno upoštevati tudi jezikovno predznanje slušateljev. Gotovo je koristno prisluhniti tudi njihovim lastnim željam, če so to študentje, ki jim ne gre samo za to, da bi dobili diplomo, ampak se zavedajo življenjske pomembnosti svojega študija in hočejo zavestno pridobiti, dopolniti ali poglobiti tisto svoje znanje, ki jim manjka ali je pomanjkljivo. Glede na navedena dejstva je bila lansko leto naša osrednja tema glasoslovje slovenskega knjižnega jezika. Pri nekaterih slušateljih je namreč v glasovju še vedno precejšen vpliv domačega narečja, četudi so glasovi osnovni «gradbeni materiah jezika, se zdi, če pomislimo na jezikovni pouk, da ostaja ta del slovnice nekoliko ob strani. Razen s sestavo glasov, z njihovo razvrstitvijo in s stavčno fonetiko pa smo se lani ukvarjali tudi s poglavjem iz skladnje — z besednim redom, ki smo ga obravnavali z vidika razporeditve členov po pomembnosti. Ob obravnavi smo posredno pokazali tudi na tiste napake v razvrščanju slovenskega besednega gradiva, do katerih prihaja zaradi vpliva italijanščine. — Kaj pa letošnji študijski program? —- Obravnavali bomo izbrana poglavja iz oblikoslovja, hkrati pa že povezali teoretično znanje o jeziku z besedno umetnostjo. Z jezikovnega aspekta bomo interpretirali nekaj umetniških besedil iz dobe moderne in ekspresionizma, o katerih študentje letos poslušajo predavanja pri književnosti. Tako bomo v praksi skušali dokazati trditev, da so stilistična vprašanja tesno povezana z jezikovnimi, in omislili svoj študij tudi s tega vidika. — In kako sodelujete z ljubljansko filozofsko fakulteto, ki skrbi za lektorat? — Na katedri za slovenski knjižni, jezik se posvetujem s prof. dr. Jožetom Toporišičem in docentom dr. Bredo Pogorelec o študijskem programu in metodi dela, pa tudi o strokovnih vprašanjih. Razen tega nam ljubljanska fakulteta nudi tudi materialno pomoč. Lansko leto nam je dala denarna sredstva za nakup knjig in tako pripomogla obogatiti slovensko knjižnico slovanskega inštituta. Vsako leto pa dodeli tudi nekaj štipendij študentom, ki se udeležijo H-dnevnega seminarja slovenskega jezika, književnosti in kulture v Ljubljani. — Za konec bi Vas še povprašali, kakšno jezikovno znanje naj bi si po Vašem mnenju pridobil študent pri svojem univerzitetnem študiju? — Količina dejstev se na vseh področjih znanstvenega raziskovanja iz dneva v dan tako kopiči, da jih je nemogoče obvladati v celoti. Zato se mi za področje jezikoslovja zdi zelo važno oblikovanje določenega jezikovnega nazora, ki pa mora biti podprt s poznavanjem temeljnih dejstev in dognanj stroke. V zadnjih letih se tudi v slovenskem jezikoslovju uspešno uveljavljajo mo- dernejši pogledi na jezik in nove metode raziskovanja v duhu strukturalne in funkcionalne ligvinstike. In v tem duhu so posredovana tudi jezikovna dejstva pri našem lektor-ratu. Študent naj bi si pridobil tako znanje, da bi izmed številnih ubeseditvenih .možnosti, ki mu jih nudijo funkcionalne, in socialne zvrsti slovenskega jezikovnega sistema. znal izbrati za svoje sporočilo v kakršnikoli govorni situaciji primerna jezikovna sredstva. Za to pa je potreben tudi samostojen študij in resničen interes, ki naj bi izviral iz zavesti o važnosti pridobljenega znanja. V tržaškem Krožku za kulturo in umetnost je bil v torek, 18. t.m. večer sodobne slovenske lirike, na katerem so predstavili antologijo 164 pesmi trinajstih sodobnih slovenskih pesnikov, ki sta jo pripravili prevajalka Jolka Milič in pesnica Valeria Sisto Cornar, izdali pa založbi ZTT iz Trsta in Obzorja iz Maribora. Knjigo sta predstavila pesnik Ciril Zlobec v slovenščini (na levi stoje) in književnik Fulvio Tomizza (sedi poleg njega) v italijanščini ......................................................... GOSTOVANJA, KI UTRJUJEJO BRATSKE VEZI OPENSKI PEVCI V TRBOVLJAH Borbena protifašistična tradicija povezuje Primorce in prebivalce Trbovelj in jih spodbuja tudi v Ijudsko-pro-svetni dejavnosti - Zbor PD «Tabor» se je lepo postavil Vsakokrat, ko neko naše društvo s svojo dramsko skupino ali pevskim zborom nastopa v osrednji Sloveniji kot gost neke tamkajšnje organizacije, čutimo bolj kot sicer, kako so tiste vezi, ki vežejo manjšino z matičnim narodom, trdne in krepke. Če pa gre za gostovanje neke naše skupine v Trbovljah, postane ta občutek še močnejši. Trbovlje veže namreč s Primorsko dolgoletna tradicija delavskih bojev, ne smemo pa tudi pozabiu, da je v času stare Jugoslavije delovala v Trbovljah tudi organizacija primorskih političnih emigrantov, ki so jih trboveljski rudarji hitro vključili v svojo skupnost. Ne smemo še pozabiti, da so bile Trbovlje med prvimi kraji na Slovenskem, kjer so postavili spom-minska obeležja prvim Žrtvam fašizma. Zaradi tega se ne smemo čuditi nadvse prisrčnemu sprejemu, ki ga je bil v Trbovljah deležen pevski zbor «Tabor» z Opčin. Pevcem so predstavniki gostitelja — pevskega zbora «Zarje» — prišli naproti do Trojan, ko pa se je avtobus ustavil pred Delavskim 'domom v Trbovljah, so openske pevce pričakali v avli pevci «Zarje» ter jim v pozdrav zapeli, žal je bil zaradi vrste nepredvidenih težav po poti prihod openskih pevcev precej pozen ter je tako odpadel sprehod po Trbovljah ter ogled raznih objektov. Tudi koncert sam se je pričel z rahlo zamudo, ki pa so jo poslušalci verjetno oprostili. Ko so openski pevci stopili na oder, sta za njimi prišla tudi predsednik «Zarje» ter direktor trboveljskih rudnikov tov. Ivančič ter tajnik zbora Stane Krulc. V po- SLOVENSKI OKTET V KULTURNEM DOMU Sveža kreativnost v vzorni ubranosti Neposreden odziv pri poslušalcih so našle predvsem narodne pesmi O koncertu, ki ga je priredila Glasbena matica v Kulturnem domu v Trstu 14. t.m. in na katerem je nastopil Slovenski oktet iz Ljubljane, lahko rečemo, da je bil v celoti izredno lep pevski večer, kakršnega nam lahko ponudi le pevski ansambel, sestavljen iz glasovno kvalitetnih pevcev, iz-vežban do vzorne ubranosti in pevskega skladja, kakor je imenovani oktet. Čeprav je v svojem umetniškem prizadevanju in uspešnem delovanju prehodil že dolgo pot — ki ga je popeljala tudi v široki svet pomembnih glasbenih središč — in je prebolel tudi svoje krize, je vendar v bistvu ohranil svežino in kreativno moč ter njeno toplino, ki se tako neposredno in živo odziva v poslušalcih. Zlasti v narodnih pesmih, v katerih se pevci v najpopolnejši zlitosti prepustijo ljudskemu čustvu, vzbujajo učinkovite vtise in doživetja vse do najbolj preprostega poslušalca. Prav narodna pesem, ki ji posveča Slovenski oktet vso skrb in se zlasti pri domači zna vživljati v njeno pristno ljudsko čustvenost, je pritegnila v Kulturni dom nenavadno število poslušalcev. V tem je Slovenski oktet skoro, ki rekel, nenadkriljiv tako po lepoti petja, kakor po izrazni prepričljivosti, zlasti je to potrdil ob koncu koncerta pri dodanih narodnih. Kar se tiče sporeda, je za tržaške poslušalce predstavljal precej novih pesmi, vendar jih je oktet večino že izvajal na drugih koncertih. V prvem delu sporeda smo slišali najnovejšo Simonitijevo Buskelce (Kresnice), ki je za komorni pevski ansambel vešče napisana in jo je oktet tudi nazorno izvedel. Med najboljše tako po čisti vertikali kakor po glasovnem ravnanju in oblikovalnem učinku lahko uvrstimo v prvem delu koncerta Gallusovi Giare vir in Haec est dies ter poleg omenjene Simonitijeve še Pre-lovčevo Sedem si rož. Božičeva priredba Schubertove Ave Maria ne prepriča: v stremljenju, da jo obogati na več solistov zasnovani priredbi, je vzbudil prav nasprotni u-činek — razvodenelost. Uspela pa je njegova priredba narodne Dru-melca. Svojstven pristop k priredbi preproste ljudske melodije je potrdil Ubald Vrabec v s pristnim občutjem obdelani pesmi Luna, lunica, ki bi pa v zboru verjetno še bolje zazvenela. Poleg naštetih so bile na sporedu še Passereau-jeva H est bel et bon, J. S. Bacha Komm siisser Tod. Kamila Maška Mlatiči, Scherzo iz Suite o Ančki Vasilija Mirka, v ostalem pa ljudske pesmi: še ena slovenska in po ena srbska, makedonska, dalmatinska, ruska, japonska, španska in moravska — v priredbah Dragutina Karakla-iča, Bojana Adamiča, Vladimira Berdoviča, I. Kalinina, M. Funade, Valensa Voduška in Čende Šedlbauerja ter Jerome Kerna Old man river v priredbi Darijana Božiča. Ob koncu bi želeli opozoriti na nekaj intonančnih motenj pri nekaterih posameznikih, ki pa so lahko posledica prehlajenosti in indispo-zicije. Vsekakor bi bilo dobro posvetiti temu vso pažnjo, če naj oktet zadrži čisto in ubrano petje — pogoj za interpretativno moč, kakršne smo navajeni pri tem izjemnem pevskem ansamblu. IVAN SILIČ zdravih je bila poudarjena povezanost manjšine z matičnim narodom ter požrtvovalnost zamejskih prosvetnih delavcev, ki s svojim delom ne gojijo samo našo kulturo, ampak sploh ohranjajo pri življenju slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Predstavniki gostitelja so poleg rož izročili zboru «Tabor» tudi rudarsko svetilko, simbol Trbovelj. Po zahvalnih besedah predsednika pevskega zbora «Tabor» dr. Serafa Hrovatina so pevci začeli s prvim delom koncerta. Začeli so ga z Vrabčevo Zdravico, ki je nekako postavila idejno osnovo in dala smisel celotnemu programu. Nato so pevci, ki jih je vodil pevovodja Sveto Grgič, zapeli še dve polifonični pesmi, De Presovo El Grillo ter Gallusovo Quam gallina suum parit ovum. Sledila je še črnska duhovna v Srebotnjakovi priredbi Deep'River, nato pa so pevci zapeli še štiri pesmi slovenskih avtorjev: Nocoj je pa lep večer, Triglav, Da te ni ter Mirkovo Kolo. Ob začetku drugega dela koncerta so stopili na oder še predstavniki drugih prosvetnih organizacij iz Trbovelj. Pozdrav openskim pevcem so prinesli predsednik Zveze kultumo-prosvetnih organizacij iz Trbovelj ter predstavnici drugih dveh zborov, ki delujeta v Trbovljah, in sicer «Slavček» ter «Svoboda II». Drugi del koncerta so Openci začeli s slovensko partizansko pesmijo Jutri gremo v napad, ki so jo posvetili spominu na tisti boj, ki so ga tako Trboveljci kot Primorci začeli že veliko pred letom 1941, a je v narodnoosvobodilni vojni dosegel svoj višek. Nadaljevali so s Pozdravi Karla Pahorja ter z rusko Pjesnjo ab A-tamanje Platovja. Partizanski, borbeni pesmi je sledila še vrsta ljudskih. Najprej sta bili na sporedu dalmatinska A ča? ter beneška O le mamka, vi, vi. Z navdušenjem je občinstvo sprejelo o-pensko ljudsko pesem Pozim pa poletu, ki jo je zopel Viktor Sosič — Peračev, za zbor pa priredil pevovodja Svetko Grgič. Openski ljudski sta sledili še dve barkov-Ijanski v priredbi Milana Perto-ta: Skrinja uerehova ter Nezvesta lebjezen. Koncert pa je sklenila tržaška pesem o openskem tramvaju, ki jo openski pevci pojejo v italijan- skem in slovenskem besedilu. Slovensko besedilo ima določeno poanto saj govori o burji, ki je vedno pihala z vseh strani, a nas ni odpihala. Tako so Openci končali svoj trboveljski koncert nekako z obljubo, da se od nobene burje, pa naj bo ta še tako huda, ne bodo pustili odpihati. Navdušeno ploskanje občinstva, ki je ves čas zbrano in pozorno sledilo izvajanju, pa priča, da je koncert res dokazal našo trdno voljo po vztrajanju na tem delu slovenske zemlje. Po koncertu so se openski pevci še dalj časa zadržali v družbi trboveljskih, skupaj peli ter stkali marsikatero prijateljsko vez, ki se bo gotovo še ojačila takrat, ko bodo spomladi prišli trboveljski pevci na Opčine. ŽIVA GRUDEN KJER TIHO ŠUMIJO MLADE BREZE Sprehod med spomeniki «Prešernovega gaja» Razmišljanje ob pesnikovem grobu - Slavni sosed Sioon Jenko - Spomenik bazoviškim žrtvam in Vladimiru Gortanu Prijatelj Ivan, ali kot mu v družbi — bogsigavedi zakaj — pravimo Kolin, preživlja mnogo svojega upokojenega časa pri svojcih v Kranju na Gorenjskem. Vselej ko se vrne domov v Trst, mi pride opisovat lepote in značilnosti te, po njegovem mnenju res zanimive gorenjske prestolnice. Vsakokrat me tudi povabi na o-bisk tja gori na Gorenjsko, da bi se na lastne oči prepričal o vsem, kar mi pripoveduje in opisuje. Letos poleti je v zadevo posegla še prijateljeva družica Lojzka, ki je poleg prijaznega vabila kar določila datum kdaj nas čakajo; zasnubila je tudi svojega nečaka z avtom vred — in odlašanja je bilo konec! Sprejeli smo vabilo ter se odpeljali v Kranj. Bilo je lepo poletno sončno jutro, ko smo se znašli v avtu: Srečko, ki je vozil, njegova ženka Rožica, njun mali štefanček, moja Urška in jaz. Urnih «koles» smo zapustili naš Tržaški zaliv ter prav kmalu prevozili Kras preko Sežane proti Pivki. In ko smo se vozili mimo moje domače vasi in mojega No >sa, ne da bi se ustavili, mi je postalo nekoliko tesno pri srcu. Zdelo se mi je, kot da bi zatajili domači kraj; a sem si zaobljubil, da se bom na povratku zagotovo ustavil vsaj za trenutek, kar se je res tudi zgodilo. V Postojni smo zavozili na novo avtocesto, ki se zareže skozi razsežne Javorniške gozdove proti Vrhniki, ki jo obkroži, tako da cesta ne pelje več skozi mestece in mimo spomenika, ki kaže zamišljenega Cankarja. Videl sem od daleč le njegov «Klanec siroma-. kov», ki se trudno vije gori proti Sveti Trojici. Ljubljana, prestolnica slovenska, se je šele prebujala v še precej zgodnjem jutru, zato smo kar zdrknili skozi napol prazne ulice proti Kranju. Na Primskovem so nas prisrčno sprejeli prijatelj Ivan, njegova žena Lojzka in pa tamkaj bivajoči Grudnovi in Sosičevi. Z gospodom Grudnom sva se takoj kar imenitno razumela, ker je tudi on, kot jaz, navdušen za zborovsko pefjè, kateremu posveča mnogo svojega prostega časa. Pogovor je seveda1 ^itró 'itekél prav o petju in zborih v današnjem času. Ko smo se nekoliko odpočili in okrepčali, sva z Ivanom odšla v mesto. Ves čas, koder sva hodila, mi je kot izkušen «čičeron», opisoval vse znamenitosti in zanimivosti, kar jih premore Kranj. Tukaj je Kokra, je razlagal, ko sva šla čez most; tam je strokovna šola za tekstilce — največja v Jugoslaviji; to je novo poslopje neke tvrdke — najlepše v Sloveniji; ono tam je starinsko, a je najbolj zanimivo v deželi, in še: tam je velikanska tovarna «Iskra», največja ... in tako naprej. Res, dragi Ivan, vse je bilo lepo in zanimivo, toda oprosti mi, nisem te poslušal z kdove kakšnim zanimanjem, ker sem z mislijo in tudi s srcem bil že v «Prešernovem gaju» ob pesnikovem grobu, saj sem predvsem zaradi tega prišel v Kranj. Ko sva stopila v tihotni, zeleni gaj, ki nosi ime pa, velikem pesniku, kjer je bilo do pred nekaj desetletji mestno pokopališče, me je prevzelo nenavadno, skrivnostno občutje; kajti znašel sem se na kraju, kjer je našel zadnji počitek veliki Prešeren, ki mi je s svojimi pesmimi že od rane mladosti pri srcu. Ko sem sedaj stal ob grobu, kjer počiva, so zaživele v meni njegove čudovite pesmi nedosegljive lepote. Zaživeli so prekrasni prizori tako edinstveno opisani v preprosti, lepi in krepki besedi. Videl sem v duhu njegovo oboževano Julijo, po kateri je tako zelo hrepenel; Ljudmilo in črtomira ob Blejskem jezeru in pri Savici; pa Lepo Vido, polno domotožnega hrepenenja; nesrečno, zapeljano deklico — Nezakonsko mater, ter še mnogo drugih osebnosti, ki jih je opeval. Prikazovali so se mi razni prizori iz njegovega nemirnega, trdega a ponosnega življenja, v času katerega je stal in se vedno postavil na stran pravice in trpečih ljudi. Tudi mati njegovih treh otrok — Ana Jelovšek — je zaživela v vsej svoji trpkosti. Spomnil sem se na otožen prizor, ki se je odigral v Ljubljani, ko jo je obiskal zadnjič v življenju. Na njeno vprašanje, kdaj bo uredil zakonsko razmerje med njima in jo poročil, ji je preprosto odgovoril: «Moja ženka — bo smrt grenka», kar se je res zgodilo, približno leto dni po tem iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiUHiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiin PRI CANKARJEVI ZALOZBI V LJUBLJANI Prvi komplet 8 knjig Nobelovih nagrajencev Zastopani so poljski pisatelj Reymont, italijanski pesnik Quasimodo, francoski filozof Sartre, nemški pisatelj Boll in bengalski mislec Tagore Točno na dan (10. decembra), ko švedska akademija podeljuje v Stockholmu Nobelove nagrade, med njimi tudi nagrado za literaturo, je Cankarjeva založba v Ljubljani pripravila slovenskim prijateljem literature lepo darilo. Držeč se obljub je v napovedanem roku izdala prvi komplet osmjh knjig nove zbirke NOBELOVCI, zbirke posvečene Nobelovim nagrajencem za literaturo. Od leta 1901 slovi nagrada z imenom Alfreda Nobela za najimenitnejšo literarno nagrado v svetu. Ta sloves daje lesk tudi novi zbirki Can -karjeve založbe, zbirki, ki naj bi slovenskemu bralcu prinesla najboljša dela Nobelovih nagrajencev za literaturo. Bogastvo duha tistih literarnih ustvarjalcev, ki so r" ...................................... ■ Demetrij Cej Tri sonca dobili največja literarna priznanja, Nobelovo nagrado za literaturo, zagotavlja visoko raven zbirke, ki naj bi bistveno obogatila našo prevodno književnost in našo vednost o svetu in književnosti našega stoletja. Pred nami je komplet prvih o-smih knjig z deli petih literarnih ustvarjalcev, med katerimi so poljski Wladyslav Stanislaw Reymont, nemški pisatelj Heinrich Boll, bengalski pesnik, pisatelj in filozof Rabindranath Tagore, francoski pisatelj Jean Paul Sartre in italijanski pesnik Salvatore Quasimodo. Uredništvo zbirke, ki je v rokah znanega prevajalca dr. Janka Modra, si je izdajo zbirke Nobelovci zamislilo tako, da bi vsako leto izšlo po 6 do 10 knjig. Med temi knjigami bi bil zastopan po en avtor z daljšim tekstom (letos je to Reymont s Kmeti, prihodnje leto bo to Galswothy s Sago o Forsytih), ob njem pa naj bi se zvrstili drugi avtorji različne zvrsti, pesniki, pripovedniki in esejisti. Kot skuša švedska akademija, podeljiteljica Nobelovih nagrad, držati neko ravnovesje in podeljuje nagrade predstavnikom vseh narodnosti in vseh kontinentov, naj bi tudi slovenska zbirka Nobelovih nagrajencev v vsakoletnem kompletu imela zastopane predstavnike različnih narodnosti. Prav tako naj bi bili vsako leto predstavljeni pisatelji iz raznih obdobij, že vsako prihodnje leto po nagraditvi pa naj bi bil predstavljen nagrajenec iz minulega leta. Po načelih ureditve zbirke naj bi bil vsak Nobelovec predstavljen s samostojno knjigo, zastopana pa naj bi bila tako dela, ki še niso bila prevedena v slovenščino, kot tista dela. ki jih že imamo v slovenskem prevodu. Vsaka knjiga, oz. vsak avtor naj bi bil predstavljen z uvodno besedo, ki naj ne bi bila esejistično pisana spremna beseda z izrazi osebnih pogledov na avtorja, temveč objektivna, predvsem informativna predstavitev avtorja. Knjige naj imajo tudi utemeljitev nagrade Švedske akademije, pa odgovore avtorjev na nagrado, na koncu pa tudi bibliografijo slovenskih prevodov. Elegantna vezava v ameriško u-metno usnje z zlatim tiskom, naj bi že na zunaj poudarjala žlahtnost zbirke, ki ustreza vsem zah- tevam sodobnega založništva, s^j prinaša zanimiva in umetniško dognana dela, na drugi strani pa tudi dela, za katera se kot stvaritve Nobelovih nagrajencev bralci še posebej zanimajo. V opremi po načrtih Nadje Furlan prinašajo prve štiri knjige v novem prevodu Janka Modra znameniti roman poljskega pisatelja Reymonta KMETJE, za katerega je pisatelj leta 1924 dobil najvišje literarno priznanje. Roman smo v slovenščini dobili že pred vojno in ga je takrat prevedel Joža Glonar, po vojni pa ga je na novo izdala Cankarjeva založba. Pokazala pa se je potreba, da se delo znova prevede, kajti od leta 1929 se je slovenščina precej modernizirala, popravljanje prevoda pa bi zahtevalo prav toliko časa. Kmetje predstavljajo vrh Reymontovega pripovedništva, naturalistični roman, ki pomeni «veliko nacionalno epopejo», kot se glasi obrazložitev Nobelove nagrade, ali celovito podobo poljske vasi ob začetku stoletja, kot je zapisal prevajalec. Reymontovo opisovanje nekdanje vasi in njenega življenja sodi danes že v preteklost, roman pa je kot umetnina živ in privlačen tudi danes za vsakega bralca. Nobelovega nagrajenca, italijanskega pesnika Salvatore Quasi-moda nam je v novi izdaji predstavil kot avtor izbora in prevajalec pesnik Ciril Zlobec. Ta je že pred enajstimi leti predstavil slovenski javnosti tega pesnika, ki pri nas ni bil znan. Zdaj ga Zlobec predstavlja v obširnejšem reprezentativnem izboru, ki daje pregled celotne pesnikove poezije. S 102 pesmima, torej več kot polovico vseh pesmi, ki jih je napisal Quasimodo, je pesnik predstavljen v vsej svoji raznolikosti. Njegovo življenje in delo pa približa bralcu Zlobčeva spremna beseda. Francoski pisatelj Jean Paul Sartre je edini pisatelj, ki je iz osebnih razlogov odklonil Nobelovo nagrado, podeljeno mu leta 1964. Po njegovem mnenju namreč vsa odlikovanja, ki jih lahko dobi pisatelj, ki izraža svoje mnenje o literarnih, družbenih in političnih vprašanjih, izpostavljajo Sl. Ru. (Nadaljevank na I. tirani) srečanju. In zgodilo, ali bolje rečeno, uresničilo se je tudi njemu to, kar je zapisal svojemu najdražjemu, mrtvemu prijatelju — Andreju Smoletu — v spomin in kar so vklesali tiuii na njegov nagrobni spomenik: «Ena se tebi je želja spolnila: v zemlji domači da truplo leži.» Res, nič drugega se mu ni uresničilo v življenju kot to, da počiva v svoji ljubljeni, lepi Gorenjski. Ko sem se predramil iz tega sanjavega zamaknjenja in preden sem zapustil ta kraj, sem položil ob nagrobni kamen rožo, ki sem jo skrivaj utrgal na Grudnovem vrtu. Le nekaj korakov od Prešerna, počiva še en velik in slaven Gorenjec — Simon Jenko. Tudi ta pevec nežnih in zelo občutenih pesmi, je doživljal kot Prešeren, trdo usodo revnega odvetniškega pisarja, ki je moral služiti bolj srečnemu rojaku, kateremu je bil prisiljen posoditi «čas, voljo, glavo in rokè», kot je zapisal v neki pesmi. In ker mi je prijatelj Ivan ta dan povedal toliko lepega o Kranju, sem se mu hotel oddolžiti s tem, da sem mu povedal žalostno zgodbo, ki jo je doživel Jenko nekaj pred svojo prerano smrtjo. Služboval je pri notarju Valentinu Prevcu in že bolan je sprejel od neke stranke 700 goldinarjev za drugo stranko in ta denar je nesel domov ter ga skrbno spravil. A ker se mu je bolezen poslabšala, je pozabil kam ga je spravil in začeli so sumiti, zlasti notarjeva žena, da si je denar prilastil in misel, da ga bodo obtožili prevare, ga je tako prizadela, da se mu je zdravje poslabšalo in padel je v nezavest. In ko so vendarle našli denar med pesnikovim perilom, mu niso mogli več naznaniti te vesti, bilo je prepozno; nesrečni Jenko je med tem časom umrl. Na njegovem nagrobnem spomeniku so vklesane zelo lepe, preroške besede, povzete iz njegove pesmi «Gori». «Ko jaz v gomili črni bom počival in zélen mah poraste nad menoj, veselih časov srečo le užival, imel bo jasne dneve narod moj.» Besede, ki so se skoro povsem uresničile. In tako počivata drug blizu drugega naša velika pesnika, ki jima je bila usoda v času življenja zelo nemila, a jima jè vsaj po smrti naklonila to, da sta našla večni pokoj v domači gorenjski zemlji, na skupnem vrtu smrti, ki se danes imenuje «Prešernov gaj». F bližini teh dveh preprostih, a za nas Slovence dragocenih nagrobnikov, stoji lep, umetniško izdelan nagrobni spomenik. A ta ni bil postavljen v spomin zaslužnemu možu, umetniku ali junaku; postavili so ga pokojnemu (Ivanu Mandiču), ker je zapustil mnogo bogastva; in ta kamen stoji še danes v «Gaju». Tudi naši bazoviški junaki imajo v «Gaju» svoj spomenik. Sicer je precej skromen, v obliki piramide in na vrhu je odbit, kar naj bi pomenilo nasilno odvzeto življenje. Na kovinasti plošči so vdelana imena Bidovca, Marušiča, Miloša, Valenčiča in pa istrskega junaka Gortana. Spomenik so prvotno obdajali štirje stebriči, ki so bili povezani z verigo, o je sedaj tudi ta, kot Prešernov in Jenkov, «očiščen» vsakršnega okro -ja in stoji precej samoten in zapuščen v gornjem delu «Gaja». Pobudo za ta spomenik je dal Rojančan Drago Žerjal, že kot u-stanovitelj «Emigrantskega društva Zarja» v Kranju, kjer so našli mnogi primorski izseljenci svoj novi dom, ter si ustvarili novo življenje. Prvotno je bil spomenik lesen, ter so ga postavili že 1. novembra 1930 samo z dovoljenjem župnika in brez vednosti oblasti, na prostoru, kjer so bili pokopani ruski emigranti. Že naslednje leto so postavili kamnitega; vanj so vzidali pergament s podpisi vseh, ki so s prostovoljnim delom pripomogli pri postavitvi spomenika. Ploščo z imeni junakov pa so izdelali češki delavci, ki so delali v neki iugočeški tovarni. Postavitev spomenika bazoviškim junakom v Kranju je bila zelo lepa in plemenita zamisel, ker je ostal trajna priča trpljenja in trdih časov, ki smo jih preživljali Primorci v Italiji pod fašizmom. V «Gaju» je tudi grob in spominski kamen Prešernove hčerke Ernestine Jelovšek, ki je umrla v Ljubljani leta 1917, ter so njene posmrtne ostanke prepeljali trideset let pozneje — leto 1947 _ v Kranj, tako da sedaj poava blizu svojega slavnega očeta. «Prešernov gaj» je edinstveni kotiček menda na vsem Slovenskem, v katerem obiskovalec občuti nekaj tako skrivnostnega, kot bi se nahajal v kakem pravljičnem svetu. Mlade breze, ki tihotno šumijo, teh nekaj zanimivih nagrobnih spomenikov in pa zavest, da so tu, na tem mestu, še pred nedavnim spali večni sen nešteti Kranjčani, človeka res globoko prevzame. In z občutkom neizmernega zadovoljstva, da sem obiskal ta nadvse zanimivi kraj, kjer sem se sestal s Prešernom in Jenkom, ter se poklonil bazoviškim žrtvam, sem zapustil «Prešernov gaj», ki mi bo ostal v lepem spominu. LADO PREMRU V SARAJEVU ZNANSTVENO ZASEDANJE 0 RASNIH IN NACIONALNIH MANJŠINAH Jugoslovanska pravna znanost proučuje manjšinska vprašanja Ustavnopravna zaščita nacionalnih manjšin - Pravno zgodovinske raziskave položaja manjšin - Izenačenje človeka, pripadnika manjšine Pravna fakulteta v Sarajevu je 12. in 13. decembra priredila «znanstveno zborovanje o rasnih, etničnih in narodnostnih manjšinah». Po mednarodni predkonfe-renci od 15. do 17. novembra v Trstu, t.j. niti mesec dni pozneje, je bilo sarajevsko zborovanje zelo važno, ker so se na njem v večjem številu zbrali jugoslovanski strokovnjaki in znanstveniki, ki se že leta bavijo z nacionalnim in narodnostnim vprašanjem, in do neke mere podali sintezo nekaterih notranje in mednarodno pravnih zaključkov. Sam naslov zborovanja ne odgovarja stvarni vsebini dveh zelo intenzivnih in izredno zanimivih delovnih dni, ker se je v prvi vrsti govorilo o narodnostnih vprašanjih, čeprav sta dva referata zadevala tudi «rasno» komponento iz zornega kota dveh znanih jugoslovanskih biologov — Tvrtka švoba in Mirka Barjakta-roviča (slednji je svoje poročilo poslal, ni ga pa prebral). Edini prisoten sociopsiholog, Diz-darevič, je opozoril na enostranost udeležbe na zborovanju, česar so-se zavedali prisotni pravniki, ki so z redkimi izjemami skušali odpraviti nevarnost formalnopravnih in akademskih razprav in so stalno opozarjali na interdisciplinarnost nacionalnega, zato pa tudi narodno manjšinskega vprašanja. Prav zato je moč deliti zborovanje v Sarajevu na dva dela, ki sta tesno med seboj povezana, a izhajata iz dveh različnih aspektov, čeprav sta povezana preko jugoslovanske stvarnosti. V prvem, najbolj zanimivem delu so se udeleženci bavili z rešitvami, ki so prišle ali prihajajo do izraza v Jugoslaviji, v drugem delu pa je beseda tekla o mednarodnih vidikih narodno manjšinskega vprašanja. Poročila, sporočila, razprave v prvem delu zborovanja so bila naslednja: Branislava Jojič o značaju ustavnopravne zaščite nacionalnih manjšin: Jura j Andrassy o položaju manjšin po ustavi in praksi SR Hrvatske; Rudolf Hok o stanju pravno zgodovinskih raziskav glede pravnega položaja narodnosti v Vojvodini, Laszlo Re-hak o stališčih KPJ in ZKJ do manjšinskega vprašanja. čeprav je prvi, notranjo jugoslovansko stvarnost zadevajoči del, pritegnil manj številno skupino poročil in sporočil, je bil vsestransko zanimivejši zaradi sedanjega trenutka, saj se razprave okrog nove ustave vrtijo tudi okrog manjšinskega vprašanja. V tem smislu se vsiljuje trditev, da nihče od udeležencev — prisotni so bili tako znanstveniki večinskih narodov kot znanstveniki narodnosti Jugoslavije — ni izhajal iz stališč, ki bi kakor koli opominjala na paternalistične ali formalne oprijeme. Jugoslovanska stvarnost ni mnogonacionalna, marveč mnogonacionalna in mnogo-narodnostna. Zato pravi profesor Rudolf Hok iz Novega Sada, da se je v dobi administrativnega socializma pozabljalo na mnogo-nacionalnost, še bolj pa na mno-gonarodnost. Tudi v dobi procesa likvidacije administrativnega socializma ni prišla popolnoma do izraza nacionalna in manjšinska zapletenost jugoslovanske stvarnosti in mnogokrat so se uveljavljali principi, ki so postavljali v o-spredje enakopravnost narodov, medtem ko so ostajali v ozadju problemi narodnosti, ki predstavljajo znaten del jugoslovanskega prebivalstva in v nekaterih republikah celo velik del njihovega prebivalstva. Branislava Jojič se je spopadla s pojmovanjem, ki trdi, da predstavlja osvoboditev dela izpod kapitalističnih spon tudi izenačenje človeka kot pripadnika določene narodnosti. Izenačenje človeka kot pripadnika narodnosti, zlasti pa manjšinske narodnosti, predstavlja dolg proces, ki še ni zaključen. Predvsem je napačno vzeti za sveto trditev, da postane proizvajalec kot gospodar lastne ekonomske in politične usode avtomatično tudi gospodar lastne narodnostne pripadnosti. Dr. Koča Jončič je šel še dlje. V razpravi je poudaril, da je že pojem «zaščite» narodnosti protisloven in odraža stvarno možnost podrejenega položaja. Pri narodnostih je nujno lochi načelne od konkretnih rešitev, formalno pravno normiranje od de lanskega stanja, zagotovljeno «zaščito» od konkretnih ukrepov, ki so lahko formalno korektni, dejansko pa predstavljajo novo ali d.ugačno obliko diskriminacjie. Iz navedenih poročil in iz razprave izhaja, da se danes jugoslovanska družba spopada s konkretnimi rešitvami, ker so formalne rešitve utrjene in ne predstavljajo večjega problema. V tem smislu je profesor madžarske narodnosti Laszlo Rehak (Subotica) dejal, da ne gre za preučevanje stališč KPJ in ZKJ o narodnostnem vprašanju, čeprav je to še vedno važno in potrebno, marveč da gre za konkretno uresničevanje njenih načel, ki so bila marsikdaj pozabljena in pogostoma ponovno «odkrita». Največja nevarnost v preučevanju narodnostnega vprašanja je v tem, da izenačujemo človečanske pravice s pravicami narodnosti. Značilnost človeka je v njegovi mnogostranosti. Kot človek i-ma pravico do osnovnih individualnih pravic, med katere spada prav gotovo tudi pravic« do na- rodne pripadnosti. To pa še ni vse. Za večinski narod je to lahko vse, čeprav ne vedno in ob vsaki priliki. Za «manjšinca» to ne more biti nikoli vse. Kot pripadnik določene narodnostne manjšinske skupnosti potrebuje nekaj več kot človečanske pravice: potrebuje realno možnost, da je del specifičnega narodnostnega telesa in da mu nihče ne brani, da je del tega telesa. Specifične pravice, ki jih mora dobiti kot član kolektivnega narodnostnega telesa, ne morejo biti i-ste kot pravice «večine». Poleg pravic «večine» mora uživati tudi ^ravice, ki onemogočajo odpravo «manjšinskega» telesa. V nasprotnem primeru mu bo Vedno manjkalo to, kar je za «večino» samo ob sebi umevno in česar ni treba nikoli; posebej poudarjati. V tem smislu — pravi L. Rehak — se govori o pravicah «manjšine» do «privilegijev». Dejansko to niso «privilegiji», temveč golo sredstvo za vsebinsko izenačenje pravic. Brez «privilegiranih pravic» ni dejanske, stvarne, vsebinske enakopravnosti manjšine. V drugem delu znanstvenega posvetovanja so udeleženci govorili o mednarodno pravnih aspektih narodnostnega vprašanja. Poročila in sporočila so bila naslednja: Dimitrije Pindič o mednarodnem položaju Romov in njihovem položaju v Jugoslaviji: Vladimir Dj. Degan o mednarodno pravni ureditvi položaja Muslimanov kot manjšine: Ešref Vražalič o manjšinah kot dejavniku in o človeku kot osebnosti v mednarodnih odnosih in njihova zaščita; Todor Džunov o mednarodni zaščiti narodnostnih manjšin; Hajredin Hoxa o problemu nacionalnih manjšin v sodobnem svetu; Budislav Vukas o usodi pogodbenih členov o zaščiti manjšin za časa Zveze narodov; Slobodan Milenkovič o pravicah manjšin v mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah; Momir Milojevič o nediskriminaciji in zaščiti manjšin; Koča Jončič o neuspehu Zveze narodov glede zaščite manjšin; Mohamed Zaimi o možnosti mednarodne zaščite manjšin; Karel šiškovič o mednarodnih aktih, ki zadevajo Slovence v Italiji. Mednarodno pravni vidiki manjšinske zaščite so se spopadli z vrsto vprašanj. Ne glede na med-' narodno pravno značilnost drugega dela zborovanja so se z njim prepletali notranje politični in pravni problemi Jugoslavije. V to notranje politično in pravno prepletanje se uvršča tudi dejstvo, ; da je bilo v treh poročilih (Vra-. žaliča. Džunova in Hoxe) govora tudi o manjšinah jugoslovanskih narodov v sosednih deželah.. Slovenci v Italiji, Slovenci in Hrvatje v Avstriji, Slovenci, Srbi in Hrvatje na Madžarskem, Srbi v Romuniji, Makedonci v Bolgariji, Grčiji jn Albaniji (obstoj makedonske manjšine v Albaniji je bilo nekakšno odkritje zborovanja) sp v teh poročilih dobili zelo častno in poudarjeno mesto. Morda le bilo celo zaznati, da sta Vražalič in Džunov mnogo bolje poznala stvarne razmere, v katerih živijo Slovenci v Italiji ter Slovenci in Hrvatje v Avstriji, kot pa razmere ostalih manjšin jugoslovanskih narodov. Prevladal je vtis, da so polemični sunki, ki prihajajo marsikdaj na dan v zamejstvu zaradi domnevnega «pomanjkanja zanimanja» do zamejskih Slovencev v drugih republikah Jugoslavije, v marsičem iz trte izviti in politično zlonamerni. Prav to zanimanje za zamejske Slovence je sililo podpisanega, da je prebral na zborovanju sporočilo o mednarodno pravnih aspektih slovenskih problemov v Italiji. Zanimivo je, da se je v tem svojem delu zborovanje v dobršni meri bavilo z vprašanjem Romov lime, ki se je za «cigane» mednarodno uveljavilo) in Muslimanov v Jugoslaviji. Pri tem pa je važno dejstvo, da jugoslovanski strokovnjaki priznavajo v vsej razsežnosti Josip Cesar: V topilnici (olje) Veljaven od 23. do 29. decembra 1973 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Iskrena prijateljstva vam bodo v pomoč v nekoliko napetem ozračju letnih o-bračunov. Ne bi bilo napak drugič bolj trezno gospodariti. Neka oseba vas iskreno ljubi. Prehladili se boste. BIK (od 21. 4. do S N. 20. 5.) Nenadna reši-/ tev vprašanja, ki se ( I je dolgo vleklo. Zade- vi S voljni boste vi. pa tu di vaši poslovni part nerji. Zelo nervozni boste in na glica vas bo spravila v težave Nekaj počitka. DVOJČKA (pd 21. 5. do 22. 6.) Vaša vestnost vam dela težave, ker ste v družbi manj vestnih ljudi. Kljub temu se ne odrecite svojemu načinu dela in življenja. O seba, ki vam je pri srcu, je poštena. Dobro počutje. KAK (od 23. 6. do 22. 7.) Znašli se boste v dilemi. Neka prija- 1 teljska oseba vam bo ' ^ ' pomagala iz zagate. S tem pa ni rečeno, da ne bo drugih težav. Ne boste se počutili dobro v novi družbi. Pa tudi sicer ne. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Prebredli boste ' \ veliko krizo, ki je gro- J žila s hudimi posledi-‘ carni. Unesla se bo tu- di zadeva, ki vam dela preglavice. Največ zadoščenja in opore boste našli med svojci. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Preden sprejmete sicer tako mikavno ponudbo, temeljito premislite. Ni vse zlato, kar se sveti. To pa velja tutìi za neko novo poznanstvo,, ki vas ogreva. Zdravstveno stanje odlično. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Laž ima kratke noge, tako pravi star pregovor. Včasih pa je laž celo potrebna in na mestu, če nikomur ne škoduje, pač pa komu celo koristi. Za ljubezen to ne velja. In tudi ne za zdravje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Izkoristite sedanji trenutek, kajti podobne priložnosti so redke. Vendar pa pazite na mero. Ni namreč vse dovoljeno. Na pot boste morali in ne bo vam lepo. Prehlad. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Čeprav so vam zvezde naklonjene. bodite skromni v svojih zahtevah, da se kaj ne zruši. K temu vas bo navajala tudi oseba, ki jo ljubite. Prisluhnite ji. Motnje v prebavi. KOZOROG (od 21. 12 z' 'w\ ,l0 2®' *•) Neka ponud I S \ ba vas bo zamikala V pa vendarle oi ne bi J lo prav, če bi jo spre jeli. Nevarna je nam reč. Strnite svoje moči in uberite težjo pot. Soglasje v družini. Glavobol. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Napoveduje se vam velik uspeh, hkrati pa tudi precejšnje težave. Naj vas nagel uspeh ne zapelje. Pismo, darilo, potovanje. Nesporazum z ljubljeno osebo bo po ravnan. Nervoza. RIBI (od 2«. 2. do 20. 3.) Ne nasedajte govoricam. Prav tako pa sami ne razširjajte lažnih vesti. Vse se bo uravnalo, tudi tam, kjer je slabo kazalo. Zelo prijetno srečanje. Prebavne težave in glavobol. vprašanje «oblikovanja» številne «etnične skupine» Romov, ki imajo v Jugoslaviji svoj časopis, svoje knjige in celo radijske oddaje. Po drugi strani pa je tudi zanimivo, kako se različno postavlja vprašanje Muslimanov v Bosni in Hercegovini, kjer Muslimane imajo za v zadnjem času izoblikovano narodnost, medtem ko v Makedoniji priznavajo Muslimane le kot verske pripadnike. Več poročil se je bavilo z Zvezo narodov, z Organizacijo združenih narodov in z mednarodnimi po godbami. Čeprav so nekateri po ročevaici pristopali k tem zade vam dokaj formalistično, je bilo zaznati, da mednarodno pravo ni dobilo oblik in instrumentov, ki bi v resnici zaščitili manjšine Zlasti K. Jončič je v svojem po ročilu opozoril, da je učinkovitost mednarodnih dokumentov odvisna od dobre ali slabe volje držav -podpisnic, ki se lahko na najrazličnejše načine izognejo uresničevanju mednarodnih obvez. Podpisani je to trditev s svojim sporočilom dokazal v zvezi s Slovenci v Italiji, za katere bi morala veljati vrsta mednarodnih obvezno sti, ki jih je Italija podpisala, sprejela in ratificirala v okviru OZN, čeprav jih ne izvaja za Slovence. Prav tako je Italija obvezana s 15. členom mirovne pogodbe za vse Slovence in s posebnim statutom kot prilogi Londonskega sporazuma za tržaške Slovence, da izda «posebne ukrepe» in uresničuje točno določene obveznosti, kar pa se ni zgodilo ali se dogaja v minimalni meri. Na splošno pa je bil zaključek tega dela zborovanja v tem, da Jugoslavija spoštuje vse listine OZN. V resnici je Jugoslavija že izšla iz okvira teh listin, ker je položaj narodnosti uredila teoretično in v veliki meri tudi praktično na novi osnovi, t. j. na podlagi načela, da se morajo «manjšine» počutiti v Jugoslaviji kot doma in jim ne sme manjkati nobena pravica, ki bi jo uživale v matični domovini. Zaradi tega ima Jugoslavija večjo moralno politično silo, ko se tako na mednarodni kot na meddržavni ravni zavzema za vsestransko rešitev manjšinskih vprašanj v svetu, še posebej pa za manjšine vsakega posameznega naroda Jugoslavije v soseščini. KAREL ŠIŠKOVIČ Nobelovi nagrajenci (Nadaljevanje s 5. strani) njegove bralce pritisku. Kakšen pisatelj je Sartre, kakšen filozof in javni delavec, na kratko pove Vital Klabus v svoji spremni besedi. Bralci pa ga bodo sicer spoznali po romanu V zrelih letih, ki prvič prihaja na slovenski knjižni trg (v prevodu Janka Modra). Ta roman iz življenja francoske družbe neposredno pred zadnjo vojno, z glavno osebnostjo intelektualca, ki hoče biti svoboden, sodi med najbolj brane Sartrove tekste. To vsekakor ni brez pomena, saj je Sartre sicer tudi filozof, utemeljitelj eksistencializma, močno angažiran pisatelj, ki vzbuja pozornost bolj s svojimi idejami kot z estetskimi kvalitetami. Bengalski pesnik, pisatelj in filozof, Rabindranath Tagore (nagrajen je bil že leta 1913), slovenskim bralcem ni neznan, saj so njegova dela prevajali v slovenščino že pred prvo svetovno vojno, zlasti pa med obema vojnama. Tu je treba poudariti zlasti prevajalsko delo Alojza Gradnika, ki je prevedel tudi pesmi Darovanjke, za katere je pesnik dobil Nobelovo nagrado in katere so uvrščene tudi v sedanjo izdajo. Zdaj jih je iz angleščine na novo prevedel Janko Moder. Sicer pa vsebuje knjiga tudi roman Gora (iz nemščine ga je prevedla Vlasta Pachainer), v katerem je pisatelj obdelal začetno obdobje narodnoosvobodilnega gibanja v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Roman je ne samo idejno pomembno delo temveč je tudi velik Tagor-jev ustvarjalni dosežek, saj je postal temeljni kamen bengalskega realističnega romanopisja. Slednjič je v prvem letniku Nobelovcev zastopan sodobni nemški pisatelj Heinrich Boll, dobitnik Nobelove nagrade za leto 1972. Boll, čigar prozo poznamo pri nas po več knjigah (zadnji je izšel roman Skupinska slika z gospo), je pisatelj sodobne Nemčije, pisatelj, ki opozarja na nemško preteklost, obenem pa kritizira tudi sodobno potrošniško družbo. Zato obrazložitev Nobelove nagrade pravi, da dobiva nagrado, ker se pogumno spoprijema z najbolj bolečimi sodobnimi vprašanji, pa tudi zato, ker so njegova dela obnovitveno vplivala na nemško književnost. V sedanji knjigi je Boll predstavljen z dvema krajšima romanoma, ki sta bila nalašč prevedena za to izdajo. Gre za romana In ni rekel niti besede ter Hiša brez varuhov. V trinajstih poglavjih, ki jih izmenoma pripovedujeta mož in žena, se razkriva pogled v njuno zakonsko problematiko in pogled v probleme sodobne družbe. (Roman In ni rekel niti besede). Drugi tekst, ki je prav tako iz prvih povojnih let Nemčije, pa v zapleteni pripovedni tehniki, skozi oči dveh dečkov, pripoveduje o dveh družinah, ki sta v vojni izgubili očeta. tjHL5!E! NEDELJA, 23. DECEMBRA PONEDELJEK, 24. DECEMBRA TOREK, 25. DECEMBRA ITALIJANSKA TV PRVI KANAL 11.00 Maša 12.15 Kmetijska oddaja 12.55 Canzonissima 73 13.30 DNEVNIK 14.00 Komični filmi: «Le teste matte» in «Salvataggio pericoloso» 14.30 D'ARTAGNAN 16.00 Napoved programa 16.15 Disneyland 17.00 Deček in žoga 17.15 DNEVNIK 17.30 Rezultati nogomet, prvenstva 17.45 CANZONISSIMA 73 19.05 NOGOMETNO PRVENSTVO 20.30 DNEVNIK 20.30 ELEONORA 21.40 športna nedelja 22.30 DNEVNIK DRUGI KANAL 17.00 Neposreden prenos športnega dogodka 18.40 Strnjena nogometna tekma 19.00 Tony in profesor TV film 19.50 Športne vesti 20.00 Nedeljski koncert 20.30 DNEVNIK 21.00 GALA UNICEF 73 22.00 Italijanske zgodbe PRIJATELJ GALLETTI JUGOSLOVANSKA TV 8.35 Hasek: PRIGODE DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA 9.35 Po domače z dvema ansambloma 10.10 Kmetijska oddaja 11.15 Otroška matineja 11.35 POROČILA 13.20 Mladinska oddaja: PISANI SVET 14.05 Prvi aplavz — posnetek radijske oddaje 15.00 Rokomet: Rabotnički — Slovan Celje — Borac 18.10 POROČILA 18.15 šest medvedov in Cybulka Češki film 19.45 Risanka 20.00 DNEVNIK 21.25 Jazz 21.40 Športni pregled 22.10 POROČILA KOPRSKA BARVNA TV 20.30 Kapitan, morda? 21.10 Glasovi iz Lokama 21.30 Aarberg — mesto in njegova preteklost 21.55 Portret umetnika: VARLIN TRST A 8.15, 13,15, 14.15 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Schuman nove etude; 11.15 M. Twain-P. Jakopi?': Tom, mali detfek1t0l>,12.00' Nebožna oddaja; 12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Zvočni zapisi 13.30 Glasba po željah; 1^«45 Rafija sólistbv; 16.00 Glasba in šport; 17.00 Shakespeare: «Othello»; 19.25 Zgodovina ital. popevke; 20.20 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba. TRST 9.10 Orkester; 11.00 Ljudski mo tivi; 14.00 Danes na športnih igriščih; 19.30 Deželne kronike in športne vesti. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.45 Melodije; 10.30 Dogodki in odmevi; 12.10 in 17.35 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Plošče; 16.30 Popevke; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Revolucija in glasba; 20.45 Orkestri. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 10.55 Nedeljski ansambel; 11.10 Ponovno v Neaplju; 12.00 Popularni motivi; 14.30 Folk jockey; 15.10 Hit Parade; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Popoldne z Mino; 17.25 Glasbeni variete; 18.15 Dunajski filharmonični orkester; 19.40 Jazzovski koncert - prenos iz Osla; 20.20 Ponovno na sporedu z G. Cin-quetti; 21.15 Nove knjige; 21.40 Koncert pianista W. Apela; 22.10 F. Burdin: «Eclisse di un vice-direttore generale». II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Vesel program; 12.00 športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 14.30 Plošče; 15.00 preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 16.30 Športna nedelja; 17.35 «Canzonissima ’73»; 19.05 Orkestri; 20.10 O-perni svet; 21.00 Operetna glasba; 21.25 Nove ital. popevke; 22.10 Plošče in skeči. III PROGRAM 9.05 Gregorijansko petje; 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Leningrajski filharmonični orkester; 11.35 Skladbe za orgle; 12.20 Plesna in baletna glasba; 13.00 Dvorakovi slovanski plesi; 14.00 Ital. folklorne pesmi; 14.30 Operna glasba; 15.30 F. Doplicher: « Un nido sicuro»; 17.00 Milanski trio; 17.30 Plošče; 18.00 Literarna oddaja; 18.45 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Sedanjost in preteklost; 20.40 Literarna oddaja; 21.30 Večer dobre volje. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.30 Po ročila; 6.50 Danes za vas; 8.05 Jiri Kafka: O vodi, ki je nehala peti; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Prvi aplavz; 14.05 Milo Dar; Konj na balkonu; 14.25 Melodije; 15.05 Športno popoldne; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.25 Operne melodije; 18.00 J. Audiberti: Stražnica; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 R. Schar: Potočje besede; 23.15 Jazz za vse. ITALIJANSKA TV PRVI KANAL 12.30 Monografije: «I cantastorie» 12.55 Tedenski literarni pregled 13.30 DNEVNIK 16.20 Pogram za najmlajše: čebulček — sov. risani film 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za mladino Od božiča do novega leta 18.20 Dragi ihtavi Braccio di Ferro 18.45 Piloti ledenikov Dokumentarec 19.15 Ital. kronike Vremenska slika 20.45 CHARLIE CHAPLIN Dva filma s Charliem Chaplinom in sicer: «Charlot vojak in «Charlot in Hillie» 21.55 Božični razgovori Enza Cerusico 23.05 Nabožna oddaja 23.15 Na orgle igra Fernando Germani 23.45 POLNOČNICA Prenos v evroviziji DRUGI KANAL 18.45 športne vesti 19.00 ZGODBE PATRA BROWNA Tretja epizoda: ZGREŠEN NAČIN 20.00 OB 20. URI 20.30 DNEVNIK 21.00 VEČER V CIRKUSU 22.10 štiri božične zgodbe Krišna Kumar: Oznanjenje Mario Sabato: Rojstvo Imre Gyongyossy: Trije kralji Blaise Senghor: Jezus med učenimi ljudmi JUGOSLOVANSKA TV 9.40 - 11.00 TV šola 10.30 Angleščina 10.45 Nemščina 17.40 Lutkovna oddaja 18.25 Enciklopedija živali 19.00 Mladi za mlade 20.00 TV DNEVNIK 20.35 R. Savin: MATIJA GUBEC (opera) 22.15 Kulturne diagonale 22.00 POROČILA KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka 20.15 DNEVNIK 20.30 Spomini na poletje Zabavno - glasbena oddaja 21.20 Nastajanje spomenika Kulturna oddaja 22.10 VRAŽJI FANTJE RODEA Serijski film TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18 30 Glas in orkester; 19.10 Božični večer v* družini; 19.30 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.(X) Polnočnica. ” TRST 12.10 Plošče; 14.30 Deželne kronike; 14.45 Tretja stran; 15.10 Tradicije naše dežele; 16.20 Domači avtorji; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 16.30. 18.30, 20.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.45 Glasbeni album; 10.10 O-troški kotiček; 12.00 Glasba po željah: 14.00 Športni ponedeljek; 17.45 Športni pregled; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 20.45 Operna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 13.20 Hit Parade; 14.10 Odprta linija; 14.40 Nadaljevanka «Madre Cabrini»; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Popoldanske pesmi; 17.40 Program za mladino; 18.00 Opravljivci; 19.20 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu z Ornello Vanoni; 21.15 Literarna oddaja; 21.40 Božični koncert; 23.45 Polnočnica. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Glasbena oddaja; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka «Madre Cabrini»; 10.10 Nove ital. popevke; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Glasbeno-govorni spored; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Carlo Castelli: «I pensierini sul Natale»; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Orkestri; 20.10 Plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Frescobaldi-jeva Toccata štev. 1; 11.40 Baročna glasba; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Dva klavirska dua; 15.20 Haendel in Masse; 15.45 Vivaldi in Bach; 17.20 Komorna glasba Bedricha Smetane; 17.50 Brez naslova; 18.10 Neposreden prenos jazzovske glasbe; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert: Boccherini in Charpentier; 20.15 Melodrama v diskoteki; 21.20 B. Friel: «Il nemico interiore». SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pravljice in zgodbe; 9.20 Lahka glasba; 10.15 Za vsakogar nekaj; 12.10 Majhni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 priporočajo vam...; 14.10 Zbori; 15.40 Vodopivec: «Jesenski ognji»; 16.00 «Vrtiljak»; 16.45 «Moda za vas»; 17.10 Koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Lahka glasba; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 R. Strauss: «žena brez sence»; 21.45 Zvočne kaskade; 22.15 Jazz; 23.05 K. Kovič: Pesmi; 23.15 Popevke. ITALIJANSKA TV PRVI KANAL 11.00 Maša in papeževa božična poslanica «Urbi et orbi» 12.30 The Starš of Faith 13.05 Risani filmi: Sinovi prednikov 13.30 DNEVNIK 14.00 «Il cavalier Tempesta» Prvo nadaljevanje 15.00 Felicita Colombo V glavnih vlogah: Franca Valeri, Gino Bramieri, Otta-via Piccolo itd. 16.10 Program za otroke Grimmove pravljice 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za mladino Od božiča do novega leta 18.45 Poljudna znanost Zakaj Toto? 19.15 Nabožna oddaja 20.00 DNEVNIK 20.45 Igre pod božičnim drevesom 21.55 Pulcinella ieri e oggi DRUGI KANAL 14.00 Zimske športne igre: Slalom 18.45 športne vesti 19.00 Bagdadski tat V glavni vlogi Douglas Fair- Ko r\lr c 20.00 OB 20. URI 20.30 DNEVNIK 21.00 Po Magelanovih sledeh Potovanje okoli sveta: IV. nadaljevanje 21.55 La vita rosa TV filmi v režiji Jacka Arnolda JUGOSLOVANSKA TV 9.35 in 11.00 TV šola 10.40 Ruščina 17.45 Mala čarovnica Prvi del barvne oddaje 18.00 Risanka 18.10 Obzornik 18.25 To je bila pesem svetlega in vročega jedra 19.15 Vietnam — tretji del barvne oddaje 19.45 Barvna risanka 20.00 DNEVNIK 20.35 Univerza danes in jutri 21.35 H. Fallada: Sam med volkovi Sedmi del TV nadaljevanke 22.25 POROČILA KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka 20.15 DNEVNIK 22.00 Od kitajskega zidu do Nankinga Dokumentarec TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Božično jutro v glasbi; 9.00 Maša; 10.15 Zvonovi v praznik; 11.00 Božične pesmi; 11.35 Pratika; 12.50 'Pfadisf,^bnnie" Aldrictf" 1.3.30 Glasba po željah: 15.45 Ope retni valčki: 16.00 M. Susič: «Božična mrifcdu«»* 17,00. .Ktagrimf fca mladino; 18.30 Komorni koncert; 18.45 Orkester in zbor; 19.10 Božične pesmi M. Merlak; 19.25 Pravljice; 20.00 Šport; 20.35 Berliozovo «Kristusovo otroštvo»; 22.20 Glasba v noč. TRST 10.00 Božična maša; 11.15 Glasbena fantazija. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Zbori; 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 15.10 Polke in valčki; 16.40 Zborovsko petje; 18.00 Orkestri; 19.00 Zabavna glasba; 21.00 Srečanja. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.50 Skladbe za godala; 11.00 Maša: 12.00 Papežev blagoslov «urbi et orbi»; 12.15 Skladbe za orgle; 13.20 Strnjena komedija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.00 in 18.00 Program za tiste, ki ljubijo glasbo; 17.30 Program za mladino: 18.25 Canzonissima; 18.45 Kitarist Duane Eddy; 19.20 Rossinijeva «Pe-pelka»; 22.10 Neapeljske jaslice; 22.20 Nove ital popevke. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30. 19.30 Poročila: 7.40 Sergio Endrigo ter ansambel «I ragazzi alla ribalta»: 8.40 Orkester; 9.10 Pred nakupi; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.10 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento: 13.50 Program z D. Modugnom: 15.35 Glasbeno govorni spored; 17.30 Plesna glasba; 18.35 Božične: 19.55 Orkestri; 20.10 Božične. Ml. PROGRAM 9.30 Božična maša; 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Frescobaldijeve skladbe; 11.15 Strani iz albuma; 11.40 Bach in Haydn; 12.20 Bachova «Hoche Messe»; 14.30 Simfonije P. I. Čajkovskega; 15.10 Polifonija; 15.40 Debussyjeva sonata štev. 2; 16.00 Portret avtorja: Geminiani; 17.00 Božične gregorijanske pesmi: 17.30 Sodobni čas; 18.10 Vrstijo se skeči; 10.45 «Kdo obdeluje zemljo?»; 19.15 Koncert; 21.30 Glasbeni spored. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pšenica najlepši cvet; 9.35 Zbor RTB; 10.15 Simf. plesi; 12.10 Zvoki in barve; 12.30 Kmetij ski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.40 «Na poti s kitaro»; 15.40 E. Adamič: Tatarska suita: 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 F. DUrenmatt: Predor; 17.10 Koncertni oder; 17.45 Prof. S. Krašovec: človeštvo in kruh; 18.00 Aktualnosti; 18.30 V torek na s viden je!; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Jazz ansambel; 21.30 Melodije; 22.15 Popevke; 23.05 Uterami nokturno; 23.15 J. Slavenski in M. Ristič. SREDA, 26. DECEMBRA ITALIJANSKA TV PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost Zakaj Toto? 12.55 Življenje v delti Donave 13.30 DNEVNIK 14.00 Komični filmi «Le teste matte» in «Pugno di ferro» 14.30 II cavalier Tempesta 15.20 Felicita Colombo 16.30 Program za najmlajše Heckle in Jeckle - risani film 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za mladino Od božiča do novega leta Ostržkove prigode - sov. film 18.45 Poljudna znanost Zakaj Toto? 19.15 Ital. kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 KOMIKA 22.00 športna sreda 22.30 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 športne vesti 19.00 Potovanje okoli sveta v 80 dneh Prvi del filma, ki ga je režiral Michael Anderson, v njem pa igrajo David Niven, Charles Boyer, Marlene Dietrich, Frank Sinatra itd. 20.00 Trio Štern - Rose - Istomin izvaja Beethovnove skladbe 20.30 DNEVNIK 21.00 Potovanje okoli sveta v 80 dneh Drugi del filma JUGOSLOVANSKA TV 8.20 in 11.00 TV šola 17.45 Risanke 18.05 Obzornik 18.20 športna oddaja Na sedmi stezi 18.40 Marksizem 19.10 Kaj hočemo? Ob ustavnih in kongresnih razpravah 19.35 Pri dedku Mrazu S. Makarovič: Pismo sive miške pesterne 20.00 DNEVNIK 20.40 Klovni Celovečerni film 22.15 POROČILA KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka 20.15 DNEVNIK 20.30 Čas drznih pomorščakov Dokumentarna oddaja 21.20 One in oni Zabavno - glasbena oddaja TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi: 8.30 Akademski in ptroški zbor; 9.00 Schubertova slavnostna maša; 9.45 Božične pesmi; 10.30 Pig, Peg in čokoladna torta; 11,1.5 Veseli motivi; 11.35 O-poldne z-.vami; 13.30 Glasba po željah; 15,30 Božična igra: Ta sveti dan, veseli dan; 18.30 Koncert; 18.50 Recital Leontine Priče; 19.10 B. Magajna: Kraška božična legenda; 19.25 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 20.55 Nove knjige; 21.35 Orkestri in zbori; 22.25 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Deželna kronika; 15.10 Glasbeno govorni spored; 16.10 Illersbergov «Trittico»; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 10.10 Otroški kotiček; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Samoupravna praksa; 15.00 Enciklopedija; 15.15 Simf. glasba; 17.00 Slov. skladatelji; 18.00 Reportaža; 21.00 Literarna oddaja. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 21,00 Poročila 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Popevke 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti spored 13.20 Program z L. Salcejem; 14.4C Nadaljevanka: 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.00 Popoldanski spored; 17.40 Program za najmlajše; 18.00 Noetova barka; 18.45 Pianist P. Calvi; 19.20 Pio šče: 19.50 Humperdinckova «Haen-sel und Gretel»; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 G. D’Avino: Una strana giornata di Alice»; 22.15 Operni koncert. II PROGRAM 7.30. 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Simon in Marina: 8.4( Melodrama; 9.50 Nadaljevanka: 10.10 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Opravljivci; 13.5( Kako in zakaj?: 14.00 Plošče; 15.0C Dve kitari; 15.35 Glasbeno govorni spored; 17.30 Plesna glasba; 18.35 Božična srečanja; 19.55 Orkestri: 20.10 Plošče lahke glasbe. III PROGRAM 9.30 Komorna glasba B. Smetane: 10.00 Koncert: 1100 Possi, Pasqui ni Scarlatti in Bach; 11.40 Taglia vini in Gedda ter Ruffo in Mil nes; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.20 Stra ni iz albuma; 15.15 Haydnove simf, skladbe; 16.30 Glasbena obdobja; 17.00 Dvorakove skladbe; 17.35 Glasba skozi čas; 18.20 Lahka glas ba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.15 Fevdalna doba v zgodovinopisju; 21.30 Bachovi kon certi. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.30 Po ročila: 8,10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Otroške igre; 10.15 Urednikov dnevnik: 12.H Znane melodije; 12.30 Kmetijski na sveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.3( Priporočajo vam...; 14.10 Bellini; «Norma»; 15.40 Odskočna deska; 16.00 «Loto vrtiljak»; 17.10 Zbor francoske RTV; 17.45 Jezikovni po govori; 18.00 AktualnosU; 18.15 Por ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.0( Lahko noč, otroci!; 19.15 Iz kaset ne produkcije; 20.00 Simf. orkester; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jug zabavne glasbe. RAZGOVOR S TRŽAŠKIM ASTROFIZIKOM PROF. CESTERJEM Kohoutkova repatica nas bo razočarala? V teh dneh jo bomo zaman iskali po nebu, več sreče pa bi morali imeti januarja Kaj so pravzaprav kometi ali repatice? - Observatorij pri Bazovici ne nudi pogojev za dobro opazovanje - Sodelovanje z astronomi ljubljanske in zagrebške univerze Kje je repatica Kohoutek, ali 1973 f, kot so jo označili znanstveniki (številka pomeni letnico odkritja, črka pa vrstni red, po katerem je bila odkrita), o kateri je svetovni tisk toliko pisal in jo oznanjeval kot komet stoletja? Marsikdo je po navodilu znanstvenikov žrtvoval nekaj ur jutranjega spanja in se odpravil v okolico, da bi videl pojav. Vrnil pa se je razočaran, ker ni videl nič ali skoraj nič. Kaj se je torej zgodilo z «božično» repatico? Je izginila? Je manjša kot so predvidevali? Kohoutkov komet ni izginil, dejstvo pa je, da je delno razočaral preproste ljudi, ki so se nadejali nenavadnega pojava, (dejstvo, da se nam približuje prav za božič je verjetno pripomoglo k temu navdušenju za repatico) in tudi znanstvenike, ki so se že devet mesecev pripravljali za o-pazovanje repatice, da bi zbrali kopico pomembnih podatkov. V tej zvezi smo zaprosili za razgovor profesorja Cestra, raziskovalca tržaškega astronomskega observatorija in docenta na zavodu za fiziko. Prvo vprašanje je bilo skoraj neizbežno. Profesor Cester, kaj je z repatico? Zakaj je ne vidimo? «Vzrokov je več, najprej pa moram omeniti tir, po katerem se nam približuje repatica, če pogledamo projekcijo tega tira na ekliptiko vidimo, da se repatica nahaja še vedno na desni strani Sonca in jo zato lahko vidimo le zgodaj zjutraj pred sončnim vzhodom. Zaradi gibanja Zemlje po ekliptiki pa se tudi stalno oži kot, pod katerim vidimo repatico in Sonce, kar pomeni, da je komet vedno niže na obzorju. V teh dnev je že tako nizko, da ga praktično ne vidimo več. Drugačne bodo razmere januarja, ko bo repatica obkrožila Sonce in bo vidna po sončnem zatonu. Tedaj bo vse višje nad obzorjem in upajmo, da bo tudi pridobila na bleščečnosti. Vsekakor pa je manjša kot je bilo predvideno, to se pravi njen blesk ne bo dosegel tiste stopnje, ki so se je nadejali znanstveniki. če bo med potjo okrog Sonca pridobila nekoliko na blišču, bo verjetno nekoliko bolj bleščeča od Jupitra, vsekakor pa manj kot Venera.» Pri vsem tem pa ne gre pozabiti, da so znanstveniki odkrili repatico pred devetimi meseci. Z razliko od tira, ki ga lahko predvidimo dokaj točno, se fizične značilnosti repatice lahko znatno spremenijo zaradi raznih dejavnikov. Ta predvidevanja so še zelo empirična in temu gre pripisati pre-uranjeno navdušenje. Vsekakor pa ima Kohoutkova repatica, kot kaže, zelo doig in lep rep, ki se bo razprostiral čez šestino nebesnega svoda. Pravijo, da je njena kemijska sestava veliko bolj komplicirana, kot so nričakovali znanstveniki? «Če je to res, je verjetno posledica dejstva, da so se v zadnjih letih naše merilne naprave znatno izpopolnile, poleg tega pa smo si v zadnjih letih nabrali precej izkušenj z repaticami in so tudi znanstveni načrti za opazovanje tega pojava podrobnejši in popolnejši. če lahko tako rečem, sedaj že vemo, kaj moremo iskati in do neke mere kakšne rezultate lahko pričakujemo.» Repatice so telesa, ki pripadajo galaksiji in ne samo našemu sončnemu sistemu. Na dlani je torej, da so prepojene z materijo, ki se nahaja v medzvezdnem prostoru. V takih pogojih (nizke temperature, nobenega pritiska) nastanejo lahko take molekule, kakršne bi na Zemlji ne mogle. Tako so odkrili na primer cian, ki je osnovna sestavina materije v medzvezdnem prostoru. Prav pred kratkim pa so znanstveniki odkrili molekule z zelo čudno strukturo, ki jim doslej niso dokončno ugotovili vseh sestavnih elementov. Gre seveda za raziskovalna dela. za interpretacije doseženih rezultatov, ki trajajo dve in tudi tri leta, spričo kopice zbranih podatkov, Prav zaradi tega je pomembno preučevanje repatic, saj gre za vzorce medzvezdne materije, ki pridejo do nas. Če ne gre za «temno» materijo, ki jo znanstveniki preučujejo z absorpcijskimi sDektrumi, se poslužujejo za študij zvezd in nebuloz «in loco» predvsem dveh tehnik, ki pa sta odvisni od fizičnih značilnosti nebuloz. če je na primer v ne-bulozi zelo topla zvezda, ekciti-ra sestavne elemente in predvsem vodik, ki oddaja lastni spektrom žarčenja, če pa zvezda ni dovolj topla, preučujejo nebulozo po količini zvezdne svetlobe, ki se od te materije odbija. Profesor Cester trdi, da so repatice pravi vesoljski potniki, ki blodijo po naši galaksiji in tako rekoč vpijajo medzvezdno materijo. Gre torej za vzorce te materije, ki pridejo do nas in ki jih lahko preučujemo tako rekoč doma. Je možno, da se bo tudi Kohoutkova repatica periodično vračala, kot se vrača vsakih 77 in pol leta Halleyjeva? «Mislim, da se kaj takega ne bo zgodilo, ker po dosedanjih računih kaže, da se giblje po paraboli in gre torej za odprt tir. Možno pa W bilo, da privlačnostna sila Sonca in drugih planetov v toliko spremeni njen tir, da se prelevi v elipso. Tako na primer nastajajo družine repatic, ki se periodično vračajo. Vsekakor pa je težko odločiti, če so repatice sestavni del našega sončnega sistema, ali pa gre tu za solastništvo z galaksijo.» Če izvzamemo družine repatic, ki se periodično vračajo in se kretajo po elipsah z žarišči v Soncu in Jupitru, oziroma v Soncu in Neptunu, ima naš sončni sistem v solastništvu družino kometov s kakšno drugo zvezdo? «Nikakor ne. Razdalja, ki nas loči od nam najbližjih zvezd je tako velika, da bi jo repatice preletele v zelo dolgem časovnem razdobju. Kljub znatni hitrosti (Kohoutkova se pomika s hitrostjo štiristo tisoč km na uro) so repatice še vedno zelo počasne v primerjavi s svetlobo (hitrost tristo tisoč km na sekundo)». Kako in zakaj nastanejo repatice? Znanstveniki še ne vedo odgovora na tako vprašanje, čeprav so v zadnjih letih dosegli nekaj pomembnih rezultatov pri študiju nastajanja zvezd. Dejstvo je, da galaksija ni nekaj statičnega, pač pa gre za dinamično tvorbo, ki se stalno spreminja. Prav zato je težko odgovoriti na vprašanje, zakaj je na določenem mestu prišlo do kondenzacije kozmične materije in do nastanka zvezde ali repatice. Gre lahko za magnetni pojav, lahko za posledico vrtinčastih tokov v tej materiji ali za kaj drugega. Vprašanje je tudi, zakaj se repatica po nastanku odpravi na «sprehod» po vesolju in prodre do našega sončnega sistema. Profesor Cester, iz česa sesto-jijo repatice, in kakšna sila združuje to materijo? «Repatice so konglomerat kozmičnega prahu in raznovrstnih kamnitih kosov, povezanih med seboj z raznimi spojinami vodika, ogljika, dušika in kisika in ti sestavljajo prvobitno jedro kometa. Značilna koma ali glava je posledica izparevanja materije zaradi sončne toplote, mogočni rep, ki se razprostira milijone in milijone kilometrov po vesolju pa je najbrž posledica pritiska sončnega žarčenja na izparelo materijo. Kar pa druži te raznovrstne sestavine je še vedno «stari» New-tonov gravitacijski zakon, po katerem je privlačna sila med dvema telesoma premosorazmerna njuni masi in obratnosorazmerna kva- dratu medsebojne razdalje. Kot smo že večkrat slišali bo Kohoutkova repatica vidna tudi v Trstu, kaže pa, da tržaški astronomi nimajo v načrtu znanstvenih meritev ob tem pojavu. «Dejstvo je — pravi profesor Cester — da bodo druge znanstvene ekipe delale v veliko boljših pogojih kot mi. Brezsmiselno bi bilo zato zapravljati čas s takim poslom, ker bi bili naši podatki netočni. Glavni vzrok pa je predvsem dejstvo, da se mi ne ukvarjamo s študijem repatic. Zato bi se morali nekaj mesecev teoretično pripravljati, da bi lahko vedeli kaj naj sploh iščemo pri tem kometu. Kot pri vseh drugih ve- T » 1973 Oec. £8.7 U • 37:8 1 n - 257.9 ) 1950.0 1 - U.J I « 0.141 AU Projekcija tira Kohoutkove repatice na ravnino ekleptike. Grafikon kaže medsebojno lego repatice, Zemlje in Sonca v teh mesecih dah je tudi v astronomiji nujna specializacija. Mi smo se posvetili predvsem preučevanju zvezd in vztrajamo na tej poti.» Pogoji, v katerih delajo tržaški astronomi niso idealni. Observatorij v Bazovici je preblizu mesta in pri delu jih moti sij mestnih luči. Poleg tega pa je nadmorska višina skromna, tako da jih ovira tudi nesnaga nižjih plasti atmosfere. Za raziskovanja, ki terjajo večje naprave in večjo točnost, morajo zato iz dežele ali celo iz Italije v tujino. Najčešče se poslužujejo observatorija v A-siagu in francoskega observatorija v Saint Michelu. Pred nedavnim pa so slovenski in hrvaški astronomi zgradili na Hvaru nov observatorij s sodelovanjem češkoslovaških znanstvenikov. «Upam — pravi v tej zvezi prof. Cester — da bomo lahko sodelovali z njimi. Vremenski pogoji na Hvaru so nedvomno boljši, stopnja onesnaženja pa je v primerjavi z našo neznatna. Pripomniti gre tudi, da smo v zelo dobrih odnosih z astronomi ljubljanske in zagrebške univerze in upam, da se bodo v prihodnje ti stiki še poglobili in prerasli v tesno znanstveno sodelovanje.» Pogovora je konec in poslavljam se od prijaznega profesorja. «Pa še to — mi reče v slovo — spomnite vaše bralce, naj včasih dvignejo pogled proti nebu. Čeprav bodo razočarani, če ne bodo videli Kohoutkove repatice, vidimo v teh dneh kar štiri planete in sicer Venero, Jupiter, Mars in Saturn. Zapišite, da je to pojav, za katerega je vredno potrošiti nekaj trenutkov.» Razgovor zapisal VOJMIR TAVČAR OB SREČANJU ČEŠČUI-Š1MAC-JARC Dobro sodelovanje sosednih slovenskih goriških občin Ob odprti meji mora sodelovanje zajeti vsa področja narodnega in družbenega življenja - Velike možnosti na kulturnem, prosvetnem in športnem področju Od leve proti desni: sovodenjski župan Jože češčut, Andrej Jarc med podpisovanjem skupne spomenice novogoriški župan Rudi Šimac in doberdobski župan (Foto M. Zavadlav) V soboto. 15. decembra so se v Novi Gorici srečale delegacije treh sosednjih občin ob goriški državni meji, sovodenjske in doberdobske v Italiji in novogoriške v Jugoslaviji. To srečanje predstavlja nadaljevanje bratskih in prijateljskih stikov, ki jih na tem prostoru že nekaj let tkejo slovenske občinske uprave. Občine ob meji so sprva .........................................................................................1...........................................................................................................111111111111...............................................................................................................11111...... PO SLEDEH «RODNE GRUDE» - REVIJE ZA SLOVENCE PO SVETU Kje in koliko Slovencev živi v raznih državah Južne Amerike Po neuradnih podatkih jih je okrog 40.000 in od teh največ (32.000) v Argentini - Ostali so v Braziliji in Urugvaju, posamezni pa tudi v Venezueli, Peruju, Čilu, Columbiji in Ekvadorju Revijo «Rodna gruda» izdaja Slovenska izseljeniška matica v Ljubljani in je namenjena vsem Slovencem po svetu. Njen glavni urednik je Drago Sliger, odgovorni urednik Jože Prešeren, urejuje pa jo veččlanski uredniški odbor. Izhaja mesečno in le enkrat v letu v dvojni številki. Revija je med slovenskimi izseljenci zelo priljubljena in zelo radi z njo sodelujejo. Predstavlja se v izredno lepi grafični opremi, z bogatim slikovnim gradivom, med katerim prevladujejo čudovite barvne krajinske podobe Slovenije. Njena vloga je dvojna: po eni strani seznanja v tujini živeče slovenske ljudi z dogajanjem v «stari» domovini, po drugi pa izvemo iz nje marsikaj zanimivega o življenju Slovencev na tujem. Nekatera pričevanja zvestobe naših ljudi v tujini matični deželi so naravnost ganljiva. Iz zadnje, 12. letošnje številke, povzemamo tudi pričujoči sestavek o Slovencih v Južni Ameriki. V Južni Ameriki živi po neuradnih podatkih okrog 40.000 Slovencev. Največ jih je v Argentini, blizu 32.000, potem v Braziliji od 3.000-5.000 in v Urugvaju kakih tisoč. Živijo pa tudi v drugih južnoameriških državah, žal pa imamo o njih le malo podatkov. Razen v gornjih treh državah živijo Slovenci v manjšem številu še v Venezueli v mestih Caracas, Ca-rabobo, Ciudad, Bolivar, Maracaibo in Valenzio. V Peruju v Limi, Tingo Maria, v Sullani in La Grovi, v Čilu v Santiagu in okolici, v državi Columbia v Bogoti in Antiquillu, v Ekvadorju pa v mestu Manabi. Podrobneje bomo spregovorili le o naših ljudeh v Argentini, Braziliji in Urugvaju. ARGENTINA V Argentini živi okrog 32.000 Slovencev in njihovih potomcev. Po nekaterih podatkih so že leta 1880 v južni Argentini živeli posamezni slovenski izobraženci. Prvi Slovenci, ki so bili doma iz Goriških Brd, so se preselili v Argentino leta 1882 iz države Parana v Braziliji. V manjšem številu so začeli prihajati Slovenci leta 1919 zaradi neurejenih povojnih gospodarskih razmer v Evropi. Po letu 1922 so bili primorski Slovenci oropani vseh narodnostnih pravic. Tedaj se je začelo množično izseljevanje naših ljudi iz Julijske krajine v Argentino, v manjšem številu pa tudi v Brazilijo in Urugvaj. Leta 1924 je bilo v Argentini že 25.000 Slovencev. večinoma iz Slovenskega primorja. To letnico štejemo za nastanek slovenske naselbine v Argentini. V glavnem so se naselili v Buenos Airesu in po vseh večjih mestih v notranjosti države. Spričo neznanja jezika, dolgotrajne gospodarske krize in bi ezposelnosti so morali prijeti za vsako delo, da so se skromno preživeli. Ko so se gospodarske razmere uredile, so si opomogli, dobili zaposlitev v tovarnah in raznih obrtih, nekateri pa so si ustvarili celo gospodarsko trdna podjetja. Skoraj vsi so si zgradili hiše, največ v okolici Buenos Airesa. Polovica vseh Slovencev, ki živijo v Argentini, prebiva v Buenos Airesu in bližnji okolici. Okrog leta 1930 je bilo slovensko središče na Paternalu, kjer je živelo blizu 5.000 Slovencev. Danes pa je največ Slovencev v buenosaire-škem okraju Villa Devoto, kjer so tudi tri slovenska društva: Slov. delavsko kulturno društvo «Ljudski oder», ustanovljen 1. 1925, Slovensko podporno društvo na Simbronu, ustanovljeno leta 1935 in Slovensko društvo «Zarja», u-stanovljeno leta 1958. Precej oddaljen od Villa Devoto je delavski okraj Saavedra, kjer so se naselile številne slovenske družine in ustanovile svoje društvo «Ivan Cankar», ki je bilo pravzaprav podružnica «Ljudskega odra». Po okrajih Buenos Airesa, kakor Maria Lurd, Caseros, San Martin, Tropezon, Progresso itd. je bilo že pred zadnjo vojno čez sto slovenskih družin. Več sto Slovencev se je naselilo v okraju Florida, blizu Saavedre, več slovenskih domov je v Matadoresu. Nekateri so šli dalje v Villa Lugano, kjer so se strnjeno naselili v delu ulice, prav tako kot v Saa-vedri. Tako se je slovenski živelj raztresel po tem večmilijonskem mestu. Slovenci pa so še v Avellanedi, ki je z Buenos Airesom docela strnjena in jo od njega loči le na gosto premostena reka. Večinoma so tu ostali Prekmurci, ki so prišli iz Urugvaja in sestavljajo jedro naselbine. Na območju Avellanede je bilo v letu 1940 kakih 1500 Slovencev. V argentinski PROVINCI BUENOS AIRES živijo Slovenci še v naslednjih krajih: Bahia Blanca, kjer je kakih 100 Slovencev, General Rodriguez, Mira Mar, La Plata, kjer je 50 slovenskih družin, Mar del Plata, Tandil, Loma Negro — tu je 50 Slovencev, in v industrijskem mestu Berissa, kjer se je naselilo okrog 300 Slovencev. V PROVINCI CORDOBA je kakih 500 Slovencev, tudi tu večinoma iz Primorske, so pa tudi iz drugih predelov Slovenije. Precej je Belokranjcev in tudi predsednik Slovenskega delavskega društva «Edinost» v mestu Cordoba, Anton Govednik je doma iz Bele krajine. Društvo so naši rojaki ustanovili leta 1928 in je še danes družabno središče cordob-skih Slovencev. Med drugo vojno so si zgradili svoj društveni dom, ki so ga v zadnjih letih tudi razširili in ga radi obiskujejo tudi otroci prvih priseljencev. Naši prvi priseljenci so delali v tovarnah, nekateri so tudi obrtniki, danes pa so že skoraj vsi upokojenci. V PROVINCI CORDOBI živijo Slovenci v naslednjih krajih. Alta Gracia, Rio Caballos, Salsupue-des, Carlos Paz, Cosquin, Unquil-lo, Villa Giardino, Capilla del Monte, Cruz del Eje, Jesus Maria, Arroyito, Gigena, Rio 4, Ber-rotaran, Camilo Aldao, Bel Vili in Saldan. V PROVINCI SANTA FE' živijo naši rojaki v mestu Santa Fé, v Rosario, San Cristobai, v Soldini itd. V Rosariu je največja naša naselbina s kakimi tisoč Slovenci in njihovimi potomci. V PROVINCI SANTIAGO DEL ESTERO so znane slovenske naselbine: Santiago del Estero, Ojo de Aqua in Termas del Rio Hondo. V PROVINCI CHUBUT so se naši rojaki naselili v mestu Co-modoro Rivadavia, kjer so bili zanosleni v naftni industriji. V PROVINCI TUCUMAN najdemo Slovence le v glavnem mestu Tucuman, v PROVINCI CA-TAMARCA v mestu Bolzon in v PROVINCI MENDOZA je v istoimenskem mestu okrog 300 slovenskih naseljencev. V PROVINCI CHACO je razmeroma malo Slovencev, med prvimi so bili tu Belokranjci in tudi iz drugih predelov Slovenije. Zaposlili so se največ v kmetijstvu, Največ jih je v mestu Las Brenas in okolici ter v mestu Villa Angelo. V provinci Chaco je okrog 500 Slovencev, nekateri imajo svoje farme ali pa delajo v drugih poklicih. Na skrajnem jugu ima Argentina tri federalne teritorije, ki jih združuje skupno ime — Patagonija, te so: Chubut, Santa Cruz, in Tierra del Fuego. Prav na jugu Patagonije je PROVINCA RIO NEGRO, kjer se je naselilo kakih tisoč Slovencev. Znana so naselja naših rojakov: Villa Regina, Centenario, Cipoletti, San Carlos de Bariloche, Bellavista, Neuquen, Cinco Saltos in Monte Grande. Največje naselje v Riu Negro je Villa Regina, ki je nastalo že leta 1925, a je zaživelo šele leta 1930 s priseljevanjem naših rojakov. Večina je bila doma iz Vipavske doline in Goriških Brd, in so prinesli s seboj dragoceno znanje iz sadjarstva in vinogradništva. V začetku so obdelovali le tuja zemljišča, šele leta 1935 so postali lastniki svojih farm. Pridelujejo fige, hruške, jabolka, breskve, marelice in češnje ter celo hmelj, ki ga tamkajšnje pivovarne komaj poznajo. Veliko svojih pridelkov tudi izvažajo. Kot zanimivost naj omenimo, da se je v tej provinci že leta 1911 naselil rojak inž. Ivan Benigar, ki M j« mo- štveno ukvarjal z vprašanji Indijancev. Po drugi svetovni vojni je prišlo iz Slovenije v Argentino okrog 7000 političnih beguncev, največ iz taborišč v Italiji in Avstriji. Ta skupina je prišla v mnogo bolj u-rejene razmere kot naši prvi naseljenci. Večina se je zaposlila v tovarnah in pri javnih delih ali pa so se gospodarsko osamosvojili, živijo v Buenos Airesu in okolici, v večjih skupinah pa še v Mar del Plati, Mendozi, San Luisu in v Ba-rilochah. SLOVENCI V BRAZILIJI V Braziliji žive Slovenci raztreseni po vsej deželi, največ jih je v Sao Paulu. Po seuradnih podatkih jih je z drugo generacijo okrog 3.000. Prvi Slovenci so prišli v Brazilijo okrog leta 1888 in so se v večjih in manjših skupinah naseljevali vse do leta 1900. Sem so se naseljevali večinoma Dolenjci. Primorci in Notranjci. Starih priseljencev iz Slovenije, ki so prišli v Brazilijo v drugi polovici preteklega stoletja, je bilo okrog leta 1900 200 družin in približno toliko posameznikov. Družine so se tedaj zaposlile večinoma na plantažah kave in sladkornega trsa, samski delavci pa tudi pri gradnji cest in eksploataciji gozdov. Delovni pogoji pa so bili zelo težki, zato so naši ljudje težko vzdržali in so si poiskali delo drugod, tudi v drugih državah Južne Amerike slovanskih izseljencev, danes pa jih je le še okrog 3.500. Slovencev je od 800 do 1000, med temi jih je nekaj, ki so se priselili po drugi svetovni vojni. Zaradi slabih gospodarskih razmer ni priseljevanja mladih ljudi ali v Združenih državah Amerike, nekaj pa se jih je vrnilo. V letih 1924-1928 se je preselilo v Brazilijo kakih 30 slovenskih družin iz krajev, ki jih je zasedla Italija, predvsem iz Vipavske doline in Krasa. Fašistični oblastniki so izseljevanje podprli, da bi tako še hitreje raznarodovali slovenski živelj v okupirani Julijski krajini. Večji del teh rojakov se je naselil in ostal v Sao Paulu, nekaj v mestu Londrino v državi Paranà, nekaj se jih je kasneje preselilo v mesto Porto Alegre v državi Rio Grande do Sul, nekaj pa v veliko mesto Belo Horizonte v državi Minas Gerais. Precejšnje število se jih je spet preselilo v Brazilijo s stopnjevanjem fašističnega terorja na Primorskem in v Istri v letih 1929-33. V Sao Paulu je nastala največja slovenska naselbina. Po drugi svetovni vojni so prišle le manjše skupine, ki so se naselile na jugu države. Leta 1928 so naši rojaki ustanovili svoje društvo «Omus», ki so ga leta 1943 preimenovali v Naš dom, po letu 1949 pa je dobilo novo portugalsko ime «Sociedade Beneficiente e Recreativa Bertioga», vendar pa naši še vedno uporabljajo staro ime Naš dom. SLOVENCI V URUGVAJU Po prvi svetovni vojni se je preselilo v Urugvaj okrog 7.000 jugo- v to južnoameriško državo in v zadnjih letih se ni priselil vanjo noben Jugoslovan. Slovenci živijo v glavnem mestu Montevideu ter okolici. Pretežni del je doma iz Prekmurja in imajo tudi svoje «Prvo slovensko prekmursko društvo», ustanovljeno leta 1935, ki je še danes zelo aktivno. Pohvalijo se lahko z novim domom, ki so ga zgradili pred sedmimi leti in ga imenovali Slovenski dom. da bi tako dali možnost enakopravnega sodelovanja vseh Slovencev. Spričo tega, da društvo sedaj razpolaga z največjimi prostori v jugoslovanski naselbini, je tudi pomembno središče meddruštvenih manifestacij. Naši stari izseljenci so že skoraj vsi upokojenci in smrt hitro redči njihove vrste. Mladina je odtujena, je pa ponosna na svoj rod in rada zahaja v društva, ki so jih ustanovili njihovi starši in dedi. (Iz Rodne grude) vzdrževale bilateralne odnose. Njihovi predstavniki so se občasno srečavali, si izmenjali izkušnje ter v okviru pristojnosti uresničevali pobude, ki so se izkazovale za naj-prikladnejše. Potem so stiki zadobi-li širši značaj in novogoriška občinska uprava je povabila v goste številno zastopstvo vseh treh slovenskih občin na Goriškem: števe-rjanske, sovodenjske in doberdobske. Med predsednikom Rudijem Šimacem, doberdobskim županom A-drejem Jarcem, sovodenjskim županom Jožetom češčutom in štever-janskim županom Slavkom Klanjščkom so se stkali prijateljski stiki, ki simbolizirajo novo klimo ob meji, temelječo na odprtosti, sodelovanju in krepitvi miru . Lansko leto so vse tri slovenske občine na Goriškem povabile delegacijo novogoriške skupščine ter ji razkazale svoje sedeže in kraje, kjer Slovenci prebivamo. Ob tisti priložnosti je bila prvič ugotovljena potreba po vsebinski spopolnitvi politike, ki izhaja iz ugotovitve o enotnosti slovenskega narodnega in kulturnega prostora. Nedavm sestanek sosednjih občin, ki je bil 15. decembra, je znova poudaril to smer razvoja ter pooblastil strokovne službe, naj na podlagi obstoječih možnosti izdelajo program sodelovanja, zlasti na področju kulture, prosvete in športa. Te sestanke navdihuje na naši strani težnja po povezovanju z matičnim narodom in viri njegove ustvarjalnosti, na jugoslovanski strani pa se skozi te stike izkazuje skrb naroda in družbe za svoje dele v zamejstvu. Življenje ob odprti meji pa se ne omejuje samo na uradne pogovore o katerih je bila ravnokar beseda. Že pred časom je ustvarilo nove oblike sodelovanja na prosvetnem in v športnem življenju, ki je bilo posebno intenzivno na ožjem prostoru, čeprav ne gre podcenjevati povezav, ki so se ustvarile in še trajajo tudi z globljim slovenskim zaledjem. Pri tem mislimo na stike Doberdoba z Jesenicami, Trbovljami in Polzelo, Sovodenjci so razvili živahne športne stike z Mirnom, Renčami, Novo Gorico in An-hovim, Števerjan se povezuje z Železniki, Ptujem in drugimi kraji, prav tako štandrež in tudi druge vasi. Povezovanje zajema tudi mladinski sektor, kjer velja omeniti zlasti vzgojo mladih smučarjev. Možnosti v tej smeri pa je še veliko ter Južnoameriška celina. V krogih so označena področja kjer živijo Slovenci jih nismo izkoristili v zadostni meri. Skoraj povsem neobdelano je prosvetno, se pravi šolsko področje, kjer bi morali soseščina in pripadnost istemu narodu služiti kot spodbuda za najrazličnejše skupne pobude strokovnega značaja. Med pogovori so se predstavniki treh občin sporazumeli, da bodo strokovne organizacije poiskale vse tiste oblike dela. ki jih še nismo izčrpali, tako da odprte meje ne bomo samo ugotavljali, ampak predvs^n izkoriščali priložnosti, ki nam jih nudi. Naši skupnosti gre pri tem prvenstveno za krepitev narodno obrambnih sposobnosti, ne smemo pa pozabljati, da mora tako koncepi-rana meja nujno voditi tudi k globljemu spoznavanju dveh kultur in zlasti k večjemu zanimanju tvorcev kulture italijanskega naroda za vrednote svojih sosedov, kjer beležijo pripadniki večinskega naroda hud G. V. O srečanju so župani vseh treh občin: ANDREJ JARC za občino Doberdob, RUDI ŠIMAC za občino Nova Gorica in JOŽE ČESČUT za občino Sovodnje v imenu delegacij izdali naslednjo skupno izjavo: «Delegaciji občin iz Doberdoba in Sovodenj sta dne 15. decembra 1973, na povabilo skupščine občine Nova Gorica obiskali novogoriško občino, kjer sta se srečali s predstavniki občine Nova Gorica. Prijateljsko srečanje predstavnikov treh občin je postalo že tradicionalno v okviru prijateljskega sodelovanja in mirnega sožitja ob italijansko - jugoslovanski meji. Na razgovorih sta obe strani z zadovoljstvom ugotovili, da takšna srečanja veliko prispevajo k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in u-stvarjanju takšnih razmer in odnosov, ki pospešujejo medsebojno sožitje in sodelovanje, kar je v skladu s politiko miroljubnega, e-nakopravnega, demokratičnega sodelovanja med obema državama. Delegacije so enotnega prepričanja, da slovenska narodna skupnost v Italiji in italijanska narodna skupnost v SFRJ, ki predstavljata most za sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo, lahko še veliko prispevata k ustvarjanju miroljubnega in ustvarjalnega povezovanja interesov obeh državnih skupnosti. Velik poudarek so na razgovorih vse tri delegacije posvetile tudi konkretnemu sodelovanju med občinskimi skupnostmi na vseh področjih družbenega življenja. Ugotovile so, da obstajajo še velike možnosti in pripravljenost na obeh straneh za še temeljitejšo izmenjavo izkušenj in pobud, ki lahko obogatijo družbeno in človeško povezanost ljudi iz treh obmejnih občin. Predstavniki treh občin so zelo ugodno ocenili možnosti zlasti za tesnejše sodelovanje na področju kulture, prosvete in športa ter izrazili pripravljenost, da v mejah svojih pristojnosti in danih pogojev okrepijo stike na vseh področjih življenja treh občin. Zlasti so se zavzeli za izmenjavo gostovanj pevskih in glasbeno-inštrumental-nih skupin, likovnih razstav, gledaliških predstav ter za sodelovanje na področju knjižničarstva. Poseben interes so izrazili za kulturna, športna ter družabna srečanja šolske mladine in učiteljev z obeh strani. Predstavniki treh občin so se dogovorili, da kulturna in izobraževalna skupnost iz Nove Gorice ter predstavniki kulturno prosvetnih zvez iz Doberdoba in Sovodenj na skupnem delovnem srečanju do srede januarja prihodnjega leta izdelajo konkreten program kulturnega, prosvetnega m športnega sodelovanja med tremi občinami, ki bi ga uresničevali v letu 1974. Predstavniki treh občin so ob zaključku srečanja, ki se je odvijalo v posebno prisrčnem in prijateljskem ozračju, ugodno ocenili koristnost takšnih medsebojnih srečanj ter izrazili željo, da se takšni stiki nadaljujejo in vsebinsko poglabljajo tudi v prihodnje.» Nova Gorica, 15. decembra 1971 3&S I. URNIK VOŽENJ AVTOBUSOV OB PRAZNIKIH NA MESTNIH IN OKOLIŠKIH PROGAH Pojdi v priljubljen lokal z javnimi prevoznimi sredstvi PROGA 1 ODHOD: Postajališče v Ul. Zorutti (Doda) - Ul. Ponziana - Sv. Jakob -Predor Sandrinelli Trg Goldoni . Ul. Carducci - Postajališče Trg Libertà. ODHOD: Postajališče Trg Libertà -Ul. Carducci - Trg Goldoni - Predor Sandrinelli . Sv. Jakob - Ul. Ponziana - Postajališče Ul. Zorutti 29 (Doda). Prvi Zadnji odhodi odhodi Ul. Doda 5.30 24.00 Glavna železniška post. 5.45 0.20 srednja gostota — 12 min. PROGA 2 (Openski tramvaj Trst ■ Opčine) ODHOD: Postajališče Opčine - Postajališče Trg Oberdan. ODHOD: Postajališče Trg Oberdan - Postajališče Opčine. Prvi Zadnji odhodi odhodi Opčine 5.25 24.00 Trg Oberdan 5.45 0.40 OPOMBA: Od začetka vožnje do 7.08 ter od 20.10 do konca vožnje bodo na progi vozili avtobusi, ki bodo z Opčin vozili po progi štev. 4. PROGA 3 ODHOD: Postajališče ua Konkonelu (Ul. Bellavista 30) Drž. cesta štev. 58 (Openska cesta) Kamnolom Fac- canoni - Ul. F'. Severo Postajališče Ul. Cicerone 7 (vogal Ul. Giustiniano). ODHOD: Postajališče v Ul. Cicero, ne - Ul. F. Severo Kamnolom F'ac-canoni - Drž. cesta 58 (Openska cesta) - Postajališče na Konkonelu (Ul. Bellavista štev. 30). Prvi Zadnji odhodi odhodi Konkone! 7.30 23.20 Ul. Cicerone 7.00 23.00 srednja gostota — 1 ura PROGA 6 ODHOD: Postajališče pri Sv. Ivanu (Trg Gioberti) - Bošket - Ul. Carducci - Trg Libertà . Miramarski drevored -Postajališče Barkovlje. ODHOD: Postajališče v Barkovljah - Miramarski drevored - Trg Libertà - Ul. Carducci - Bošket - Postajališče Sv. Ivan (Trg Gioberti). Prvi Zadnji odhodi odhodi Sv. Ivan 5.25 23.58 Barkovlje 5.45 0.20 srednja gostota — 9 min. PROGA 8 ODHOD: Postajališče Ul. Villan de Bachino (Rojan) • Ul. Montorsino -Rojanski trg . Trg Libertà ■ Korzo Cavour - Nabrežje • Ul. G. Cesare - Postajališče Campo Marzio. ODHOD: Postajališče Campo Marzio - Ul. Economo - Nabrežje - Korzo Cavour Trg Libertà • Rojanski trg -Trg tra i Rivi Postajališče Ul. Vil lan de Bachino (Rojan). Prvi Zadnji odhodi odhodi Rojan 6.00 23.35 Campo Marzio 5.40 23.35 srednja gostota — 15 min. Proge ACEGAT PROGA 12 ODHOD: Postajališče Naselje S. Pelagio - Ul. delle Cave - Ul. S. Cilino - Postajališče Trg Gioberti. ODHOD: Postajališče Trg Gioberti -Ul. delle Doccie - Ul. delle Cave • Postajališče Naselje S. Pelagio. Prvi Zadnji odhodi odhodi 8.35 10.23 11.35 13.23 17.35 19.23 8.45 10.30 11.45 13.30 17.45 19.30 srednja gostota — 15 min. Trg Gioberti Naselje S. Pelagio PROGA 9 PROGA 4 ODHOD: Postajališče ua Opčinah (Villa Carsia Bar Istria) Ul. Car-sia - Remiza Opčine Nova openska cesta (Drž. cesta 58) Ul. F. Severo - Postajališče Trg Oberdan. ODHOD: Postajališče na Trgu Oberdan - Ul. F. Severo Nova openska cesta (Drž. cesta 58) Državna cesta 202 . Ul. dei Papaveri Postajališče Opčine (Villa Carsia - Bar Istria). Prvi Zadnji odhodi odhodi 5.20 21.20 6.45 21.00 Opčine (Villa Carsia) Trg Oberdan srednja gostota — 1 ura PROGA 5 ODHOD: Postajališče Trg Perugino -Ul. Conti - Ul. Pascoli Trg. Ospedale - Trg Goldoni - Ul. Mazzini - Trg Dalmazia Ul. Udine - Trg tra i Rivi - Postajališče Ul. Villan de Bachino (Rojan). ODHOD: Postajališče v Ul. Villan de Bachino - Ul. Tor S. Piero - Ul. U-dine - Ul. Ghega Ul. Roma Ul. Mazzini Trg Goldoni Trg Ospedale - Ul. Pascoli - Postajališče Trg Perugino. Prvi Zadnji odhodi odhodi Trg Perugino 6.00 23.40 Rojan 5.55 23.40 srednja gostota — 10 min. ODHOD: Postajališče Trg Gioberti (Sv Ivan) - Bošket - Ul. Battisti -Ul. Carducci Trg Goldoni Ul. Mazzini Nabrežje Campo Marzio • Posla iahšče Campi Elisi. ODHOD: Postajališče Campi Elisi -Campo Marzio Nabrežje - Ul. Mazzini Trg S. Giovanni Ul. Battisti -Bošket Postajališče Trg Gioberti (Sv. Ivan). Prvi Zadnji odhodi odhodi 5.45 23 45 6.15 0.18 10 min. Sv. Ivan Campi Elisi srednja gostota — PROGA 10 ODHOD: Postajališče Trg Valmaura - Ul. dellTstria Sv. Jakob - Predor Sandrinelli . Trg Goldoni Ul. Mazzini Nabrežje - Postajališče Ul. Mercato Vecchio. ODHOD: Postajališče Ul. Mercato Vecchio . Nabrežje - Ul. Mazzini -Trg Goldoni • Predor Sandrinelli Sv. Jakob - Ul. delTIstria - Postajališče Trg Valmaura. Prvi Zadnji odhodi odhodi Trg Valmaura 5.30 23.40 Ul. Mercato Vecchio 5.50 24.00 srednja gostota — 8 min. PROGA 11 ODHOD: Postajališče Ferdinandeo -Ul. Revoltella Trg Santorio - Trg, Goldoni - UT. Mazzini ' Nabrežje Postajališče Ul. Mercato Vecchio. ODHOD: Postajališče Ul. Mercato Vecchio - Nabrežje - Ul. Mazzini -Trg Goldoni - Trg Santorio - Trg O-sptdale - Ul. Rossetti - Postajališče Ferdinandeo. Prvi Zadnji odhodi odhodi Ferdinandeo 5.45 24.00 Ul. Mercato Vecchio 5.55 0.05 srednja gostota — 10 min. SAP-Trst TRST (Trg Barriera Vecchia) . 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 17.30 18.30 19.30 SV. ANA . . . . . 10.10 11.10 12.10 13.10 14.10 17.40 18.40 19.40 DOMJO . • # ■ 0 • 10.14 11.14 12.14 13.14 14.14 17.44 18.44 19.44 KRIŽIŠČE L. ■ . e • • 10.16 11.16 12.16 13.16 14.16 17.46 18.46 19.46 BOUUNEC . # • « . . 10.21 11.21 12.21 13.21 14.21 17.51 18.51 19.51 DOMNA . 10.26 11.22 12.22 13.22 14.22 17.52 18.52 19.52 DOLINA . 10.30 11.30 12.30 13.30 17.00 18.00 19.00 20.00 BOUUNEC # . • • 1035 11.35 12.35 13.35 17.05 18.05 19.05 20.05 KRIŽIŠČE L 10.40 11.40 12.40 13.40 17.10 18.10 19.10 20.10 DOMJO . i • 0. • • • 10.42 11.42 12.42 13.42 17.12 18.12 19.12 20.12 SV. ANA . . • , • 10.46 11.46 12.46 13.46 17.16 18.16 19.16 20.16 TRST (Trg BarHera Vecchia) . 10.56 11.56 12.56 13.56 17.26 18.26 19.26 20.26 PROGA 14 ODHOD: Postajališče Villa Giulia -Ul. Cantù • Ul. F. Severo Postajališče Ul. Cicerone štev. 11. ODHOD: Postajališče Ul. Cicerone štev. 11 - Ul. Coroneo - Ul. F. Severo Ul. Cantù - Postajališče Villa Giulia. Prvi Zadnji odhodi odhodi Villa Giulia 6.12 Ul. Cicerone 6.00 23.00 srednja gostota — 24 min. PROGA 15 ODHOD: Postajališče Trg Goldoni -Predor Sandrinelli - Ul. Besenghi Ul. Franca Ul. Murat Postajališče Campo Marzio. ODHOD: Postajališče Campo Marzio - Ul. Murat - Ul. Franca Ul. Besenghi Ul. Bramante Predor Sandrinelli - Postajališče Trg Goldoni. Prvi Zadnji odhodi odhodi Trg Goldoni 6.10 0.15 Campo Marzio P ’O 0.05 sredn'a gostota — 10 min. PROGA 19 ODHOD: Postajališče Trg Cagni -Trg Valmaura - Ul. delTIstria - Trg Baiamonti - Predor Foraggi - Drevored D'Annunzio - Trg Barriera Vecchia - Ul. Carducci - Postajališče Trg Libertà (Glavna železniška postaja). ODHOD: Postajališče Trg Libertà -Ul. Carducci - Trg Barriera Vecchia - Drevored D'Annunzio - Predor Foraggi - Trg Baiamonti - Ul. delTIstria - Trg Valmaura - Postajališče Trg Cagni. OPOMBA: Po 21. uri se vožnja na. daljuje v naslednji smeri: ODHOD: Postajališče Naselje Sv. Sergija - Trg Sartori - železniški nadvoz Rosandra - Ul. Caboto Trg Cagni - Trg Valmaura - Ul. delTIstria Trg Baiamonti Predor Foraggi -Drevored D’Annunzio - Trg Barriera Vecchia Ul. Carducci Postajališče Trg Libertà (Glavna železniška postaja). ODHOD: Postajališče Trg Libertà -Ul. Carducci Trg Barriera Vecchia - Drevored D'Annunzio - Predor Fo-23.10 i raS§' • Trg Baiamonti Ul. delTIstria Trg Valmaura Trg Cagni - Ul. Caboto - Postajališče Naselje Sv. Ser-glja. Prvi Zadnji odhodi odhodi Ul. Flavia (proti glavni železn. postaji) 5.45 21.30 Naselje Sv. Sergija (proti glavni železn. postaji) 20.47 24.00 24.00 Glavna ze'ezn. postaja 5.30 0.15 (proti Ul. Flavia) 0-30 Glavna železn. postaja (pro. ti Naseliu Sv. Sergija) 21.15 23.45 srednja gostota — 7 min. PROGA 16 ODHOD: Pos-ajalisče 'lig Goldoni . Predor Sandrinelli Ul. Bramante -Ul. Besenghi - Ul. Colautti Trg del-la Resistenza - Ul. Schiaparelli Postajališče Campi Elisi. ODHOD. Postajališče Campi Elisi -Ul. Schiaparelli - Trg della Resistenza - Ul. Besenghi - Ul. Bramante -Predor Sandrinelli - Postajališče Trg Goldoni. Prvi Zadnji odhodi odhodi Trg Goldoni 6.00 24.00 Campi Elisi 6.30 23.45 srednja gostota — 10 min. % »,ia cesta. Prvi Zadnji odhodi odhodi Lonjer 6.20 0.20 Podlonjer 6.00 0.25 Trg Oberdan (proti Lonjer ju) 6.00 24.00 srednja «'“stota — 15 min. PROGA 36 ODHOD: Postajališče Miramarski drevored štev. 341 (Piazzola) Mira- marski drevored Postajališče Barkovlje (Miramarski drev. štev. 64/1). ODHOD: Postajališče Barkovlje (Miramarski drevored štev. 64/1) - Miramarski drevored Postajališče Miramarski drevored štev. 341 (Piazzola). Prvi Zadnji odhodi odhodi Miramar 7.15 19.15 Barkovlje 7.00 19.00 srednja gostota — 30 min. ACN A-Milje TRST - STARE MILJE Trst Milje Stare Milje (Avtobusna postaja) Stare Milje 5.40 6.00 C. Marzio 6.45 7.05 7.20 v Trst 7.50 * * 8.10 do Milj 8.15 8.40 9.15 v Trst 9.10* Zindis * 9.20 do Milj 10.00 10.30 10.50 v Trst 11.00 * * 11.15 do Milj 12.00 12.25 12.50 v Trst 13.30 * * 14.00 do Milj 13.45 14.10 14.30 v Trst ev. bis * 14.30 do Milj 15.05 15.20 do Milj ev. bis * 15.20 do Milj 15.15 15.40 16.00 do Milj 16.50 17.10 do Milj 17.25 17.45 v Trst 18.00 * * 18.15 do Milj 18.30 18.55 19.15 v Trst 19.45 * * 20.00 do Milj 20.10 20.35 21.00 v Trst 21.50 22.15 22.30 do Milj 23.00 * * 23.15 do Milj PROGA 37 ODHOD: Postajališče Rovte - Ul. del Castelliere - Reška cesta - UL Molino a vento - Trg Garibaldi - Postajališče Trg Barriera Vecchia. ODHOD: Postajališče Trg Barriera Vecchia - Trg Garibaldi - Ul Molino a vento - Reška cesta - Ul. del Castelliere - Postajališče Rovte. Prvi Zadnji odhodi odhodi Rovte 6.10 23.30 Katinara 6.13 23.33 Trg Barriera Vecchia (za Rovte) 5.50 23.10 Trg Barriera Vecchia (za Katinaro) 5.50 23.10 sredn'a «"-stota — 40 min. PROGA 38 ODHOD: Postajališče Ul. Bonomea (Sanatorij) UL Carmelitani . UL Bo-npmea - Greta - UL Udine - Ul. Ghe ga - Ul. Roma - Ul. Coroneo - Postajališče UL Beccaria. ODHOD: Postajališče Ul. Beccarla - Trg Oberdan - Trg Dalmazia - Ul. Udine - Greta - Ul. Bonomea - Postajališče Ul. Bonomea (Sanatorij). Prvi Zadnji odhodi odhodi Sanatorij 7.00 23.10 Ul. Beccaria 6.30 72.50 sredo ia gostota — 30 min. PROGA 39 ODHOD: Postajališče Trebče - Pokrajinska kraška cesta - Padriče -Bazovica iv Državna cesta štev. 14 -Kamnolom Faccanoni - Ul. F. Severo - Postajališče Ul. Cicerone. ODKODc Postajališče UL, Cicerone - Ul. Coroneo - Ul. F. Severo - Kamnolom Faccanoni . Bazoviška cesta (Državna cesta štev. 14) . Bazovica - Padriče - Pokrajinska kraška cesta - Posta iališče Trebče. OPOMBA: V teku dneva bo nekaj sprememb kar se tiče vožnje, in sicer: Ul. Cicerone - Bazovica Padriče Gropada - Trebče. Prvi Zadnji odhodi odhodi Trebče 6.20 24.00 Gropada 6.25 21.30 Ul. Cicerone (za Trebče) 6.30 23.30 Ul. Cicerone (za Gropado) 6.30 22.00 srednja gostota — 45 min. MILJE - Sv. BARBARA S A ITA-Trst PROGA «G». TRST GRLJAN ODHOD: Postajališče Ul. Beccaria štev. 2: 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.10, 13.10, 14.00. 15.00, 16.00, 17.00. 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 21.40. ODHOD: Postajališče Grljan (pri morju) - 7.20. 8.20, 9.20. 10.20, 11.20, 12.30, 13.30, 14.20, 15.20, 16.20, 17.20, 18.20, 19.20, 20.20. 21.20, 22.00. iz Milj iz Sv. Barbare 6.00 6.05 7.10 7.20 9.00 9.10 10.00 * 10.10 * 11.00 11.10 12.00 * 12.10 * 13.00 13.10 14.45 14.55 15.30 * 15.40 * 16.20 16.30 17.15 17.25 18.30 18.40 19.30 19.40 20.00 * 20.10 * 20.40 20.50 21.45 21.55 22.40 22.50 ŠKOFIJE (Mejni prehod) - MILJE iz Milj od škofijskega bička 6.15 6.25 8.00 8.10 8.40 * (*) 8.55 * 9.50 (*) 10.05 (*) 10.30 * (*) 10.45 * 12.00 (*) 12.10 (*) 13.40 (*) 13.55 (*) 14.30 * (*) 14.45 * 16.20 (*) 16.35 (*) 17.35 * (*) 17.50 * 18.20 (*) 18.35 (*) 19.20 * (*) 19.35 * 20.15 (*) 20.30 (*) 21.10 * (*) 21.25 * 22.30 * (*) 22.45 * Z zvezdico (*) so označene vož- nje skozi S. GIOVANNI. MILJE - CEREJI iz Milj toioi./i/ iz Cerejev 9.30 * 9.40 * 11.30 * 11.40 * 18.50 * 19.00 * MILJE • LAZARET iz Milj iz Lazareta 5.40 * 5.50 * 7.30 7.45 9.30 * 9.45 * 10.30 10.45 12.30 12.45 13.30 * (preko Sv. Jerneja) 13.45 * 14.15 14.30 15.00 * 15.15 * 15.40 16.00 16.40 17.00 17.45 18.00 18.55 19.10 19.45 20.00 20.30 * 20.45 * 21.15 21.30 22.00 * 22.15 * 23.00 * 23.30 « OPOMBA: Z zvezdico so označene dopolnilne proge za dobo, ko je prepovedana vožnja zasebnih vozil. Možne so morebitne spremembe. S AITA-Trst TRST (Avtobuana postaja) • 6.30 7.30 8.15 8.30 9.30 11.30 12.05 13.00 14.00 14.30 15.00 18.00 19.30 20.05 31.30 GRUAN (Križišče) . o • 6.40 7.39 — 8.40 9.40 11.43 12.15 13.09 14.11 14.40 15.09 18.09 19.43 20.15 21.39 POD KRIŽEM (Filtri) • • 6.45 7.44 — 8.45 9.47 llàl 1222 13.14 14.16 14.47 15.14 18.14 19.51 20.22 21.44 SESLJAN - Center . . • • 6.51 7.53 8.35 Sài 9.56 12.00 1231 13.23 1423 14.56 15.23 1823 20.00 20.31 21.50 SESLJAN - pri morju . • • DEVIN ■ • 6.55 7.57 — 8.55 10.00 12.03 12.35 13.27 14.26 15.00 15.27 1827 20.05 20.35 2153 RIBIŠKO NASELJE . . • • — — — — — 12.06 — — — — • 20.10 — ŠTIVAN • • 6.58 8.00 — 8.58 10.03 — 12.38 13.30 14.28 15.03 15.30 18.30 — 20.38 21.55 ŠTIVAN • • 8.17- 8.44 10.05 10.49 11.52 13.35 15.25 18.52 19.17 20.02 RIBIŠKO NASELJE . . • • — — — — 12.20 — _ 20.15 DEVIN • • — 8.19 8.47 10.08 10.52 11.54 12.25 13.38 15.28 18.54 19.19 20.05 20.20 SESLJAN - pri morju . SESLJAN - Center . . • • 7.00 8.32 8.51 10.12 10.56 11.57 12.29 13.42 15.32 18.57 19.22 20.09 20.24 POD KRIŽEM (Filtri) • • — 8.29 9.00 10.21 11.05 12.04 12.34 13.51 15.41 19.04 19.34 20.15 20.29 GRUAN (Križišče) . • • — 8.34 9.05 10.26 11.19 12.09 12.52 13.56 15.46 19.09 19.39 20.20 20.38 TRST (Avtobuana postaja) • 7.20 8.45 9.17 10.35 11.22 12.20 13.06 14.05 15.55 19.20 19.45 20.30 2054 LA CARSICA-Trst TRST (Ul. Beccaria štev. 6) . • 7.00 7.45 8.35 9.15 10.00 10.45 11.35 12.15 12.45 13.15 PROSEK • 7.22 8.07 8.57 9.37 10.22 11.07 11.57 12.37 13.07 13.37 NASELJE S. NAZARIO • • • • — — — — — — — — — — VEJNA * • • • — — — — — — — — — — NASELJE • • • • 7.24 8.09 8.59 9.39 10.24 11.09 11.59 12.39 13.09 13.39 SV. KRIŽ ..... • • • • 7.29 8.14 9.04 9.44 10.29 11.14 12.04 12.44 13.14 13.44 NABREŽINA-Center. • • • • 7.32 3.17 9.07 9.47 10.32 11.17 12.07 12.47 13.17 13.47 NABREŽINA - Sanatorij • • • • 7.35 8.20 9.10 9.50 10.35 11.20 12.10 12.50 13.20 13.50 ŠEMPOLAJ .... • • • • 7.40 — — — 10.40 — — — — 13.55 ŠEMPOLAJ .... • • • • 7.47 — _ 10.47 — — — NABREŽINA - Sanatorij • • • » — — 7.52 — — — 10.52 11.32 — 12.17 NABREŽINA - Center . • • • • 6.20 7.05 7.55 8.35 9.20 10.05 10.55 11.35 •— 12.20 SV. KRIŽ • • • •* 6.23 7.08 7.58 8.38 9.23 10.08 10.58 11.38 — 12.23 NASELJE 6.28 7.13 8.03 8.43 9.28 10.13 11.03 11.43 — 12.28 VEJNA • • • • — — — — — — — — — NASELJE S. NAZARIO — — — — — — — — — — PROSEK • • • • 6.30 7.15 8.05 8.45 9.30 10.15 11.05 11.45 iris iptn TRST (Ul. Beccaria štev. 6) . • 6.52 7.37 8.27 9.07 9.52 10.37 11.27 12.07 .«IJ7 12 .c 13.45 14.15 14.20 14.50 15.10 15.25 15.45 16.15 16.30 16.45 17.10 17.35 17.45 18.15 18.40 18.45 19.10 14.07 14.37 14.42 15.12 15.32 15.47 16.07 16.37 16.52 17.07 17.32 17.57 18.07 18.37 19.02 19.07 19.32 — 14.45 ■ — — 15.50 — — 16.55 — — 18.00 — — 19.05 _ — — —r 14.47 — — 15.52 — — 16.57 ■— — 18.02 — — 19.07 _ 14.09 14.39 — 15.14 15.34 — 16.09 16.39 — 17.09 17.34 — 18 09 18.39 » 19.09 19.34 14.14 14.44 — 15.19 15.39 — 16.14 16.44 — 17.14 17.39 — 18.14 18.44 — 19.14 19.39 14.17 14.47 — 15.22 15.42 — 16.17 16.47' — 17.17 17.42 — 18.17 18.47 — 19.17 19.42 14.20 14.50 — 15.25 15.45 — 16.20 16.50 — — 17.45 — — — — — 19.45 — — — — 15.50 — — — — — 17.50 — — — — — 19.50 __ _ 14.02 _ — — _ 15.57 _ _ __ 17.57 — 13.32 14.07 14.27 — 15.02 15.32 — 16.02 16.27 — 17.02 — — 18.02 _ — 13.05 13.35 14.10 14.30 — 15.05 15.35 — 16.05 16.30 — 17.05 17.35 — 18.05 18.30 19.05 13.08 13.38 14.13 14.33 — 15.08 15.38 — 16.08 16.33 — 17.08 17.38 _ 18.08 18.33 19.08 13.13 13.43 14.18 14.38 — 15.13 15.43 — 16.13 16.38 — 17.13 17.43 — 18.13 18.38 19.13 —■ — — — 14.52 — — 15.57 — — 17.02 — — 18.07 — — — — — — 14.54 — — 15.59 — — 17.04 — — 18.09 — _ n 15 13.45 14.20 14.40 14.57 15.15 15.45 16.02 16.15 16.40 17.07 17.15 17.45 18.12 18,15 18.40 19.15 13.37 14.07 14.42 15.02 15.19 15.37 16.07 16.22 16.37 17.02 17.29 17.37 18.02 18.34 13.37 19.02 19.37 19.45 20.07 20.15 20.37 20.09 — 20.14 — 20.17 — — 19.35 — 19.38 — 19.43 19.12 — 19.14 — 19.17 19.45 19.39 20.07 21.10 21.32 21.34 21.39 21.42 21.45 21.50 19.57 20.02 20.05 20.08 20.13 20.15 20.37 22.45 — 23.07 — 23.09 — 23.14 — 23.17 — — 21.57 — 22.02 20.30 22.05 20.33 22.08 20.38 22.13 20.40 21.02 22.15 22.37 OB 30-LETNICI IZIDA PRVE ŠTEVILKE Partizanski dnevnik - glasnik boja klicar narodne in kulturne zavesti Od hudih in prelomnih zimskih dni konec leta 1943 pa do osvoboditve Trsta v maju 1945je bil nepogrešljivi tovariš vsem našim zavednim primorskim ljudem Mnogokrat pišemo o Partizanskem dnevniku, manj pa o tem, kaj je pravzaprav pisal ta dnevnik. Je bil samo vojni bilten, ali je bil list, ki je segal v vsako družino osvobojenega ozemlja in ji prinašal vsakodnevne vesti? Partizanski dnevnik je bil predvsem list, ki je vzbujal pri naših ljudeh odpor proti okupatorju in jim vlival pogum in voljo do zmage. O tem se boste najlaže sami prepričali z naslednjim izborom, ki smo ga pripravili iz prvih in zadnjih številk. Štev. 3, 28. novembra 1943 PARTIZANI, K ZMAGI! Balkana Nemci ne morejo pomiriti. Naj pošljejo nadenj še toliko divizij, bi ves njihov odpor ostal brezuspešen, kajti Balkanci, zlasti pa Jugoslovani, smo preveč svobodoljubni, da bi uklonili hrbet pod nemškim škornjem. Pred kratkim je' nemško' vojno poročilo objavilo, da je severnovzhodno od Reke, kar je treba po slovensko' razumeti, v Beli Krajini, bilo zajetih na desettisoče partizanov, zaplenjena velika količina materiala in orožja, med tem 50 topov in 350 strojnic. Ta debela in gola laž pa je razkrita z dejstvom, da so partizani ponovno osvobodili vso Belo Krajino in pregnali nemško - usta-ški garnizon iz Črnomlja in Metlike. To je bilo na jugu Slovenije. Svobodoljubni in uoorniški duh na skrajnem zapadu Slovenije pa ponovno razkrinka Goebelsove laži na ta način, da prežene nemške garnizije iz Tolmina in Kobarida. Resnica je pač ta, da je Hitler poslal na Slovence 5 divizij motorizirane pehote, pomešane s številnimi edinicami Mongolov, Tatarov, italijanskih fašistov, ustašev, slovenskih belo- in plavogardistov, kar znaša številčno in materialno daleko večje vojaške sile, kakor pa jo predstavlja slovenska narodno osvobodilna vojska. Pred to silo so se partizani ponovno umaknili iz mest v vasi, v gozdove, odkoder so začeli zopet preganjati nemške in italijanske garnizone, ki so jih Nemci nastanili po naših večjih krajih. Ta nemška ofenziva je udarila v prazno, nemška propaganda pa je naznanila svetu, da je uničila v Sloveniji vse «bandite». Partizani «Triglavske divizije» danes tudi sami lahko vidijo, kako znajo Nemci «uničevati» bandite. Vsi naši bataljoni sp_ v glavnem ostali celi, žrtve, kotiìofrf’jih je pač pilo, so večinoma take, kjer, so . se posamezni tovariši skušali IpPri-vati na lastno roko misleč, da se bodo sami znali najbolj zaščititi pred nemško nasilnostjo. Izkazalo pa se je, da je vsakdo najbolj varen svojega življenja v čim večji skupnosti in v čim bolj organizirani ter disciplinirani edinici. Prav tako, kakor po vsej ostali Sloveniji, tako je nemška ofenziva tudi na sektorju «Triglavske divizije» zadela v prazno. S spretnim manevrom divizijske komande so o-stale cele vse brigade in bataljoni, ki bodo sedaj zavzemali zopet položaje in ki bodo jutri in vse naslednje dni zopet začeli preganjati sovražnike iz sovražnih garnizonov. Mnogo ofenziv so napravili nekoč Italijani, pa so vendar propadli in ista usoda čaka tudi Nemce, kljub *emu, da skušajo razbiti 'uporno moč slovenskega naroda. Take ofenzive, kakor po Slove-nijii pr’oravljajo Nemci in njihovi izdajalski podrepniki danes tudi po ostalem teritoriju Jugoslavije. Z]asti se zbirajo večji kontingenti nemške vojske v Sarajevu, Mostarju, Banji Luki in Splitu. Vendar z zaupanjem zremo slovenski parlizam na svoje južne brate, da bodo odbili nemške napade. za razvoj slovenske družbe, so se ga v uredništvu Partizanskega dnevnika spomnili ob obletnici njegove smrti. * # * Štev. 15, 11. decembra 1943 OB 25. OBLETNICI CANKARJEVE SMRTI Danes, 11. decembra poteka 25 let, odkar je umrl največji slovenski pisatelj Ivan Cankar. Nihče izmed slovenskih mož ni bil v prvih dvajsetih letih tega stoletja tako tesno povezan s svojim narodom, kakor on. Čas, v katerem je živel, je bil za slovensko ljudstvo mračen in obupen. V tej temi je Ivan Cankar mogočno vnašal luč, tako da je bilo nešteto ljudi, ki jih je ta svetloba zbadala v oči. Bil je glasnik malih in betežnih, katerim je bilo potreba izvojevati svobodo življenje, glasnik hlapcev in dekel, proletarcev in potepuhov ter vodnik vseh mladih, ki so hrepeneli po lepoti, svobodi in življenju. Najostreje je obsojal in kritiziral razmere in ljudi, ki so dušili razvoj našega naroda. Bičal je ponižnost in skromnost ter klečeplazenje našega izobraženstva, ki je stalo ■ v službi tedanje avstrijske družbe ter se istočasno širokoustno bahalo s svojim rodoljubjem in pravičnostjo. Ob opazovanju vsakdanjih prilik je še kot mlad dečko spoznal, da nam je tuja država mačeha in domača gospoda njeni verni sluge, To spoznanje je šlo tako daleč, da je prvi med našimi ljudmi tedanje dobe uvidel, da se mora ljudstvo samo boriti in samo osvojiti svojo svobodo in oblast nad lastnim življenjem. Ko je videl, kakšne prilike vladajo med našim ljudstvom in spoznal bedo delovnega ljudstva, je postal socialist in se je za nekaj časa celo posvetil delavski politični borbi. V :času prve:'3vetavne. ■■tibjnerso ga zaradi ostrega nasprotovanja proti Avstriji celo' zaprli-‘Un'"Vtaknili v ■vojaško sulcAjoj'.Po toorilaMOvbjni pa je, prav tako siromašen kot se je rodil in vse življenje bil, tudi umrl. * * # Partizanski dnevnik je imel tudi to pomembno nalogo, da je obveščal prebivalce o potrebah borcev. Revščina je bila povsod, ko pa je bilo treba priskočiti na pomoč partizanom, so bili vsi pripravljeni. Štev. 21, 17. decemora 1943 SLOVENCI - SLOVENKE! Bliža se zima. Doprinesite svoj delež v naši osvobodilni borbi s tem, da darujete našim borcem zimska oblačila, toplo spodnje perilo, volnene nogavice, puloverje, rokavice... SLOVENSKA MLADINA ! Zbiraj za zimsko pomoč naši vojski! Slovenska dekleta, predite in pletite za naše požrtvovalne borce! Vsaka hiša, vsaka vas naj zbira in pošilja terenskim odborom, ali pa naravnost našim edi-nicam. Vse za zimsko pomoč naši vojski! Štev. 25, 21. decembra 1943 PARTIZANSKA PROTIOFENZIVA Nemška ofenziva v Jugoslaviji, ki traja skoraj že mesec dni, se je že mnogo zmanjšala na svoji sili. Na nekaterih krajih so naše čete že prešle v protiofenzivo. Današnje poročilo vrhovnega štaba NOV in POJ govori; da so hrvaške čete osvobodile ves Kordun in zavzele mesto Vojnič. Boji se vršijo tudi okrog Zagreba. V San-džaku se nemška ofenziva nadaljuje. V južni Bosni imajo naše čete zelo hude boje. Edinice 5. korpusa vodijo uspešne borbe na črti Banja Luka — Prijedor — Bosanski Novi. V Djakovu vodijo poulične boje edinice 6. korpusa. V Hercegovini so čete NOV v hudih bojih z Nemci zadale zelo velike izgube nemški diviziji «Princ Evgen». V Kordunu so čete neke brigade 8. divizije ubile v bojih 130 sovražnikov in jih ranile 150. Zaplenile so 2 zastavi, 7 koles, 6 strojnic, 3 puške, 12.000 met-kov, 3 motocikle, 6 tovornih avtomobilov in več drugega materiala. V bojih za Vrvin most je bil zaplenjen nemški 35-tonski tank, 3 težke strojnice in več drugega vojnega materiala. V Sloveniji so partizani razrušili železniško progo med Litijo in Zagorjem, v zrak je bil vržen tovorni vlak. Promet je bil za dva dni ustavljen. RSJ poroča nadalje tudi o uspešnih akcijah štajerskih partizanov. Tako so borci neke čete napadli neko žendarmerijsko kasarno. Ker so se pa sovražniki zelo trdovratno branili in se nišo hoteli podati, so partizani zažgali kasarno in tako so vsi žandarji poginili v ognju. Pri Novi Štifti so pa uničili dve nemški postojanki. Pri Sajnovcih so čete štajerskega o-dreda imele hude boje z SS-oddelki in jih mnogo uničile. Na cesti pri Rimskih Toplicah je bil uničen tovornjak, pri Černiči pa nemški potniški avto. Zelo veliko pomoč nudijo partizanom prebivalci Štajerske. . Tudi včeraj so zavezniki pomagali operacijam naše NOV. Zavezniški bombniki so izvršili napad na Split in na otok Pašman, ki se nahaja pred Zadrom. Po poročilih madžarske telegrafske agencije so zavezniki zopet bombardirali Sofijo. To je četrti zračni napad na glavno mesto Bolgarije. Pomoč, ki jo zavezniki pošiljajo preko Jadrana NOV v Jugoslaviji, je vsak dan izdatnejša. Pošiljke so sestavljene po večini iz lahkega orožja, municije in zdravniških potrebščin. Mnogo je bilo v Partizanskem dnevniku tudi poročil z drugih bojišč. Prav tako pa so sledili dogajanju v drugih državah. To je bilo seveda zelo težavno delo, kajti virov informacij ni bilo, če izvzamemo tuje radijske postaje. E-dino te so nudile urednikom Partizanskega dnevnika verodostojne podatke o dogodkih drugod po Evropi. Izbrali smo vrsto kratkih vesti, ki so se nam zdele zanimive. Štev. 22, 18. decembra 1943 Zavezniški bombniki tipa «Libe-rator» so včeraj izvršili uspešen bombni napad na Padovo, važno železniško križišče v Severni Ita- lezniški postaji Dogna v Karniji na progi Videm — Trbiž. Štev. 33, 30. decembra 1943 Včeraj so zavezniški težki bombniki spet napadli Berlin. Vrženih je bilo preko 2.000 ton bomb. Močna je bila protiletalska obramba. Ta napad je bil eden izmed najhujših do sedaj. Telefonske zveze med Berlinom in švedsko so bile za nekaj ur pretrgane, v mestu pa so se vneli veliki požari. Iz Moskve poročajo o novi zmagi sovjetske težke industrije. V Magnitogorsku, velikem industrijskem središču, ki leži za Urali', je bila v livarnah dovršena nova velika topiina peč, ki je največja na svetu. Ta peč je šesta. Dovršena je bila mnogo pred določenim ča-■ som. S tem se bo za mnogo povečala proizvodnja sovjetske težke i industrije. i V Ameriki je bilo osnovano «Društvo za pomoč Jugoslaviji», čigar predsednica je gospa Petričeva, ki je mati štirih sinov, ki so vsi člani odbora. Družina Petričeva, ki je jugoslovanskega rodu, ima v Ameriki velike ladjedelnice in je znana po svoji dobrodelnosti. * * * Tako je torej pisal Partizanski dnevnik. Njegove vesti.so bile iz dneva v dan boljše, vse do prvomajske številke leta 1945, ki_ jo delno ponatiskujemo. Po tej številki je izšel še nekajkrat, nato pa je prepustil delo nasledniku, Primorskemu dnevniku, ki je prevzel zahtevno nalogo, da nudi primorskemu ljudstvu vsakodnevne vesti iz domačih krajev in iz drugih dežel in da je — kot Partizanski dnevnik v vojni — v miru glasnik njegovega boja za narodnostne pravice. , . Izbral BOJAN BREZIGAR PAR Tl Z A NI, K IMA G/ / '1 :•*.• ,;c;L ne ucrh.io poni,riti, naji r>(5:,i.in4o,»i?.dbn,'j -č--6' tolil;© :• .....’v; n orivi! IrpvlV ...r-Jlcfu-iti, ei&bii C.;'.TA ' "voTodbiATT;, Tji.M uhListii - ; -'i*;*-; M;.-. >h..ner,Tz£rVo;:’;tf' l-<)xo'ói,ÌA ia 5«, m- h, ‘.vvr ;;c trčiiVib',><5' fiViVhnhlto irhn.iir.i, ;....• . na ' - vrrt j.ir j.ov, "uplon icu't r, voiiLc 'roIiTine ; *v.'*-. £■> vw-VArr. flC i-nov L;. stvot -io. Va ù'.V'l;' in -ola . ;■ ia .-.e noriovi-o osvJbpi’i'.lv.eo Bci- U:e;i ,i .n ili .m /pvjtiKbnn ir? Črno rij a ir. Totiikc.tio ■ ■ .v.v.’ Jtt. ji-vvc'.i,-’x. In nnorn.i.'.ki < ' r t ?:n:n- •Tu rir.voni^o na nb'-.evnv iJiim >■”'>1 'n * T'i.Ti ni i •» .rrAtin, in prauG« n««n.yi'o tirni-* i, j j A j; rUtV M’ .Ti na i ’ r.'.iiin, ■.o n.. Tci-cri.ÌL. ci (.;> nàti b u, è a r. Tv! irior re"-- 'vo. TS?-.V' . ... ,5 u.-:i CU-.'lici::i ..Ca.rpoiov, i'r.ra--\\il /'TOIMIH v. TriT'inXirbOVi v. c v-.a So v, nluvernikt'v bolo- ‘Ji KOBARID - 1 iv, icar it.oviluv.o là «ičvtoriaino ' vTjo v;-::.;:.: sile, Lrlror p .,jo pvcAai.r/lj.i v, ,, t» J.ovobodtlr!,:-. 'Afo',;.*., .bron to ; SO' ... . :<■ -’.'T r.« Siovnnn« 5 divi si « i-.wtv.j.-.lsitc.jtg ’ v n,-.'i čtvvii:dnrl cùiniei:-.i ..cn.vOiuy, Tata--Ati o' rih ' T.iir ';ov KI š i f,r i ■. ari 1 i .cn:'č;r.- r.oet'ir. v.-.ii ponuw* ,*> 4 \r'' -* >V«1 , ^ 4»*:» rT »V List iz tretje številke Partizanskega dnevnika 28. noveratala 1943 L M #Au'd rn !77 A K jf? jMn&D - OiJNXvNijQ ©E.JVSI2.0 OSVOBODILNE FRONTE ZA PRIMORSKO IN GORENJSKO »n/n \ 87 — leto lil Torek \. maj* 1045 Cena 1,— Uro AI111É si MiiiiSiIe u M inali Beograd 30. aprila : hredna vojno paratilo Oeneralitiba Jugoslovanske Armade. Po teSIcISi Borbah » močnimi sovražnimi silami so naSe čel s prebile slino «zirjene »ovr^ižne položaje In prodrle v mesto Trst, kjer naie pehotne in lan- ; kovske enote vodijo oporčene poulične borbe. i 'V trenutku, ko se na vseh bojiščih odigravajo usodni dogodki, se le slavna Jugoslovanska Armada zopet proalavila In dr- ' kazala vsemu svetu, da mote izpolnil tudi najtežje nalog'. Zaman šo nemški in italijanski fašisti pošiljali močne alle, da bi zadriali ofenzivo naš h čet za osvoboditev naših bratov v Trstu, Slovenskem Primorju, Istri in Gorici. Nobena ella ne bo mogla preprečili • • ... . •• S.I.. .'t-a.t.U-t;-J *..-t- ;-r\rn ireblvalstva je velik vojaški in politični dogodek. Naša Armada izpolnjuje j vne ielje vseh narodov Jugoslavije, ki so z najvtčjim navdušenjem pozdra- j vili vhod nsiih čet v Trst. 2ra«ar©mi dlteinsolsirailiSrae ff^cieraflilvine JuisiosleivlJe sa 1. maij •V«*> mm freurattea • ■v«»» «r.et ■mmahresicaT • Zadnja številka Partizanskega, dnevnika, ki je še izšla v partizanski tiskarni. Naslednja je bila tiskana že liji in na most in predor pri že-, Izbral BOJAN BREZIGAR v osvobojenem Trstu .. .mu................. m....... n. ..................n........ ...il.........n...'...'..n.. n GLASILO «SLOVANSKIH ČET» V SESTAVU AMERIŠKE VOJSKE NA KORZIKI «Naša zvezda» - vodnik po poti Sardincev Ob izidu knjige «Po poteh Sardincev», ki sta jo v spomin na vse padle in umrle Primorce, Istrane ter DalmaliMl m Sardiniji, Korziki in južni Franciji napisala Srečko ViM#}*'in Albert Klun V Partizanskem dnevniku je bilo seveda največ vojnih poročil. Večina izmed teh je seveda govorila o uspehih partizanskih enot, tako v Sloveniji, kot drugod po Jugoslaviji. tati lg?T ''itili Lii)/'- r'fs'f Pričujoči sestavek je odlomek iz obširne knjige z naslovom «Po poteh Sardincev», ki sta jo napisala Srečko Vilhar in Albert Klun. Knjiga je te dni izšla pri založbi Partizanska knjiga v Ljubljani v sozaložbi z Osrednjim odborom prekomorskih brigad. Natisnila jo je tiskarna ČZP Primorski tisk v Kopru, opremo pa je po zamisli Hilarija Frančeškina izdelal grafik Roman Antolin. Delo «Po poteh Sardincev» je razdeljeno na naslednja štiri poglavja: Pregnanstvo in politične spletke. Naša zvezda. Dokumenti o političnem boju iz Pripadniki «slovanskih čet». Pri pisanju knjige sta avtorja uporabljala predvsem arhivsko gradivo, ki se nahaja v jugoslovanskih in tujih arhivih ter pri posameznikih. Poleg virov sta se v obilni meri posluževala ustnih pričevanj mnogih še živečih «Sardincev». Knjiga, ki je pred nami, je še en dragocen prispevek obeh avtorjev Vilharja in Kluna k celovitem orisu trpljenja in boja Primorcev in Istranov pred drugo svetovno vojno in med njo ter njihovo odločno voljo, da se priključijo k matični državi. Tudi odlomek oziroma uvod k poglavju «Naša zvezda» je živo pričevanje te volje. Prav je, da si ga prebere zlasti mladina in da prebere tudi knjigo v celoti, da bo sposobna, kaj vse so morali naši ljudje prestati v tej vojni in kako jasnim odločitvam jih je vodila zdrava narodna in napredna zavest. Smrt fašizmu - Svobodo narodu! Ena izmed nalog Partizanskega dnevnika je bila tudi vzbujanje narodne zavesti. Najprej fašisti in nato še Nemci so popolnoma poteptali vse, kar je bilo slovenskega; med tem je bilo tudi naše leposlovje. Zato,, ip pa tudi zaradi pomena, ki ga ima Ivan Cankar ...........................................................................................................» Med fašistično strahovlado je pomenila za primorske Slovence in Hrvate pisana beseda v materinem jeziku več kot vsakdanji kruh. Krepila je upe na odrešitev. Fašisti so se divje zaganjali vanjo. Tisoči Primorcev in Istranov, ki so jih fašisti med drugo svetovno vojno pregnali na Sardinijo, pa so bili pisane besede v materinem jeziku popolnoma oropani. Beseda Osvobodilne fronte slovenskega naroda pa si je našla pot tudi v sardinsko kletko. Ko so fašisti po naključju odkrili drobec takšnega tiska, so leta 1942 priredili v Rimu pravi monstre proces. Primorcem, ki so jih prignali iz sardinskih zaporov v italijansko prestolnico, so prisodili kazni, kakršne se dajejo največjim zločincem. Na ta način so hoteli pre- Kurir Jožko se spominja Že v II. brigadi sem opravljal delo kurirja, ko smo vzdrževali zveze na Primorskem in tudi z Belo krajino. Prehodil sem vse poti od Gorice pa do Črnomlja z velikim električnim strojem na hrbtu. Ko sem prispel do cilja sem imel hrbet in noge vse krvave. Tudi veliko naših višjih predstojnikov sem spremljal čez nevarne poti in kraje. Pa je prišel ukaz, da mora poslati po enega borca vsaka četa na štab brigade. Izbran sem bil prav jaz. Tako smo začeli graditi tiskarno Doberdob. Graditev je bila zelo mučna. Toda veliko zadoščenje nam je prinesla, ko je bila zgrajena. Naj samo povem, kako smo šli po dinamo za našo električno centralo. Tovariš Polde in jaz sva se odpravila v Dolenjo Trebušo, kjer sva prosila nekega kmeta naj nam posodi voziček in osla do mlina v Bači, Odvrnil nam je, da osel ni za vprego ker je zelo divji. Toda midva sva hotela poskusiti in res: vozili smo se tako hitro, da niti avto v tistih časih ne bi prišel prej! Tako smo pripeljali za centralo štedilnik in razne naprave za tiskarski stroj, ki ga od tedaj nismo več poganjali na nogo, am- pak je delal na elektriko. * » » Določili so me spet za kurirja tiskarne in imel sem vedno stik z zunanjim svetom. V primerih, ko je bilo treba založiti shrambo z živili ali pa tiskarno s papirjem, takrat smo šli v večji skupini, drugače pa sem bil vedno sam. V snežnih nevihtah po tistih temnih gozdovih so mi večkrat prišle solze v oči zaradi velikega mraza in nisem vedel ali bom prišel do cilja ali ne. Toda vedno mi je u-uspelo najti izhod iz začaranega kroga in nalogo opraviti. Tudi v velikih ofenzivah, ko se mi je pripetilo, da sem na stezi dohitel kolono Nemcev. Če bi se takrat ustrašil, bi bilo po meni. Pogumno pa sem se jim priključil kot zadnji vojak v koloni. Na mojem križišču pa sem smuknil na desno in na moj sestanek. Nekega dne zgodaj zjutraj se je pojavil naš vodja in sklical zbor v jedilnici tiskarne. Nismo vedeli, kaj se pripravlja. V roki je imel list in začel brati, da odlikuje za hrabrost prav mene. Pripel mi je na prsi odlikovanje. To je bil velik trenutek in ne samo zame, temveč tudi za druge, ki so se veselili skupaj z menoj. Videl sem, da se je več kot enemu orosilo oko. Te- ga morda sedaj ni mogoče razumeti, toda takrat smo bili vsi skupaj kot ena velika družina. V tem času sem moral iti tudi iz tiskarne na glavni štab za tisk. Vzdrževal sem zvezo med glavnim štabom in javkami na eni strani in tiskarnami na drugi. Neko jutro, ko sem imel prvo javko na Mrzli Rupi, sem hodil ob bregu reke Trebušice in prisluškoval grmenju, ki se je oglašalo v daljavi. Ko sem se približeval vrhu, sem vedno bolj razločno slišal topovske strele. Pohitel sem do javke, ker sem bil nestrpen da bi zvedel več, kaj se dogaja na drugi strani. In res, moji tovariši z druge strani hriba so prinesli veliko novico, da IV. armada uničuje sovražnike od postojanke do postojanke in se pomika brez oddiha proti Trstu. IX. korpus in naše brigade so se pomaknile v Vipavsko dolino in na Kras. Takoj smo razdelili vsak svojo pošto in jo urno mahnili vsak v svoj štab. V najkrajšem času so bile tiskarne in vse ustanove obveščene o tej veliki novici. In še to naj povem, kaj pomeni biti ku rir: tov. Jakec in jaz sva jo «uda rila> kar peš proti Gorici, ostali pe so šli s tovornjaki. plašiti zlasti vse Primorce in I-strane, ki so jih bili pregnali na Sardinijo. Niso imeli uspehov. saj so se v tistem času odnosi Kmalu pa je Primorce in Istrane na malaričnem otoku zadelo še novo zlo. Takrat je vladal maršal Badoglio. Jedli so travo, da bi si rešili življenje! Vera v skorajšnjo lepšo prihodnost pa se je pri Primorcih in Istranih na Sardiniji kljub temu krepila. Naj v tej zvezi ponovimo opis tega stanja izpod peresa akademskega slikarja Rafaela Nemca: «V tistem kritičnem času, ko je zamrla vsaka vest iz domačih krajev in so naši ljudje strgani in bosi daleč naokrog iskali hrane, da bi ohranili svoja življenja, se je naša politična in kulturna dejavnost še bolj okrepila. Popolno osamljenost in odtrganost od vsega civiliziranega sveta smo polnili z našo slovensko in hrvaško pesmijo. Vse bolj so prihajale na dan misli in pesmi naših velikih mož. Nekateri so iz svoje osebne, skrite garderobe, potegnili žepne izdaje pesmi in proze iz naše književnosti. Bolj pismeni so začeli tudi sami sestavljati pesmi in prozo. In tudi zaradi tega je postajala naša četa, v kateri je bilo dve tretjini Primorcev in ena tretjina Istranov, iz dneva v dan bolj homogena in kompaktna.» Bolj ali manj podoben je bil položaj tudi v vseh drugih četah. Do velikih sprememb pa je prišlo, ko so Amerikanci okrog 6000 pripadnikov posebnih delovnih (kazenskih) čet premestili s Sardinije na Korziko. Tu sta teptani in zaničevani slovenski in hrvatski jezik mogočno zaživela. Po vsem otoku so zasloveli pevski zbori Primorcev in Istranov. Kaj kmalu se je začela pri Primorcih in Istranih oglašati želja, da bi imeli tudi svoje glasilo. Pisalo naj bi o vsem, kar jim je bilo najbolj pri srcu. Zaradi trdega dnevnega dela in splošne napetosti ob pričakovanju velikih dogodkov pa so morali svoje lepe načrte odložiti na jesen 1944. Ko so imeli za seboj zavezniško izkrcanje v južni Franciji in se je pot v tej smeri odprla tudi zanje, je načrt za izdajanje glasila «slovanskih čet» hitro dozorel. Glavni delež pri prebijanju ledu sta imela Rafael Nemec iz Vrtojbe in Zoro Škrk iz Gorice. Za izdajanje revije si je bilo treba izvojevati dovoljenje pri poveljstvu polka. Ni šlo gladko. med novo Jugoslavijo in zavezniki občutno poslabšali. Vmes je bilo vprašanje Primorske in Istre. Dovoljenje za revijo pa je vendarle prišlo. Pogoj se je glasil: omejen obseg, cenzura, revija pa mora še posebej skrbeti za popularizacijo angleškega jezika. Boljše tako kot nič! Na predlog Pavla Gorkiča iz Vrtojbe je revija dobila ime Naša zvezda. Prava sreča, da so na poveljstvu polka določili za cenzorja poročnika Filipa Separoviča, polkovnega kaplana (Primorci in Istrani so dejansko sestavljali polk!), državljana ZDA, ki je z naklonjenostjo gledal na narodno -osvobodilni boj jugoslovanskih narodov. Ničesar ni spreminjal. Kar so napisali sodelavci Naše zvezde, to je tudi ostalo. Separovič se ni nikdar obregnil ob to, da je Naša zvezda na moč popularizirala hrabrost jugoslovanskih partizanov. V prvi številki Naše Zvezde z dne 2. novembra 1944 najdemo naslednje obvestilo: «Naša zvezda bo izhajala vsakih 14 dni, in sicer F--'H' M f tt ! v obsegu 24 staeofci Vsakdo, .lahko postane dopisnik našega polmesečnika, ki bo .najraje priobčeval po-dučne članke v prozi. Dopise pošiljajte najhitrejšim potom na naslov: Naša zvezda — 1229 th Slav Company, A.P.O. 386, U.S. Army». . Uredništvo revije je prevzel Zorko Škrk, za opremo in ilustracije ; pa je skrbel Rafael Nemec. Revija si je želela pridobiti kar i največ dobrih sodelavcev, kar na i ni bilo lahko, saj je večina Primorcev in stranov. ki jih je vojna pripeljala na Korziko, imela le italijanske šole. Med njimi ni bilo . nikogar, ki bi popolnoma obvladal slovenski knjižni jezik. V tretji številki Naše zvezde z dne 6. i januarja 1945 beremo v tej zvezi: «Kdor ima namen svoje spise pri-5 občiti, naj se ne, boji slovničnih napak, ker se pač dobro ve, da malokdo med nami dobro obvlada svoj jezik (...še uredni ne!) in pisavo, ker bo itak vsak dopis pregledan, preden bo priobčen. Svoje . spise prinesite v našo pisarno, da 1 se čimprej pošljejo Naši zvezdi.» Glasilo «slovanskih čet» si je postavilo predvsem naslednje važ-1 ne naloge: da vzgaja tisoče Primorcev in Istranov v duhu pro-i grama slovenske Osvobodilne fronte, jih spodbuja k pisanju v slovenskem in hrvaškem jeziku in 1 navdušuje za razne oblike prosvetne dejavnosti, še posebej pa je Naša zvezda krepila vero v zmago jugoslovanskih narodov in vero, da se bosta po izgonu okupatorja Primorska in Istra za vedno zdru-1 žili z matično domovino. Revija Naša zvezda se je morala spopadati z nemajhnimi težavami. Nihče ni imel pri rokah konkretnih podatkov o narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov. Partizanski tisk si je utrl pot na Korziko šele februarja 1945. Sodelavci, ki so želeli pisati o narodnoosvobodilnem boju so morali iskati podatke v tujem tisku. V prvih dveh številkah ima zvezda daljšo'razpravo z naslovom ftesnica o Jugoslaviji, ki je deloma prevod in deloma povzetek razprave, ki jo je prinesel francoski list «Le Courrier Repu-blicain» 25. septembra 1944. Četrta številka Naše zvezde (6. januarja 1945) ima obsežen članek z naslovom «Partizani Jugoslavije» skupaj s Titovo sliko (narisal Rafael Nemec!). Sestavljen je bil na osnovi podatkov, ki sta jih objavila Yank in The Observer. Položaj pa se je izboljšal po zaslugi poročnika Filipa Separoviča, , ki je obiskal misijo NOVJ v Bariju in prinesel od tam' na Korziko večjo količino partizanskega tiska. Prav zato pa je bila šesta številka Naše zvezde (9. marca 1945) ena izmed najbolj bogatih. Imela je kar 46 strani. V njej zasledimo dva članka iz časopisa Naša vojska in še članek iz Slovenskega poročevalca. Jeseni 1944 se je položaj za Primorce in Istrane na Korziki občutno poslabšal. Našim ljudem je bilo kmalu na dlani, da je to povezano z novo Jugoslavijo in z vprašanjem Primorske, Trsta in Istre. V tej zvezi je Naša zvezda (30. novembra 1944) ponatisnila članek z naslovom O bodočih mejah Jugoslavije, ki ga je napisal francoski novinar Romain Tis-sier in 10. novembra 1944 objavil v listu Paris. Ostro je kritizirala tisto mesto v članku, kjer Tissier pravi, da morata Trst in Gorica pripadati Italiji. Poslej je bil v vsaki številki Naše zvezde govor o tem, kako bi morale potekati pravične meje med Jugoslavijo in Italijo. To pa je bila dobra priprava za poznejši politični boj «slovanskih čet». Po premestitvi s Korzike v južno Francijo so se Primorci in Istrani najodločneje bojevali predvsem za to, da bi se njihova ožja domovina združila z novo Jugoslavijo in pa zato, da bi se čimprej vrnili domov in na ruševinah starega gradili novo. To SREČKO VILHAR ALBERT KLUN MARSEILLE £ mi ... sili® Ovojnica knjige . 7 ., «Po poteh Sardincev». Bele puščice kažejo pot, ki so jo «sardiuci» prehodili do domovine sta bila dva cilja, za katera se ie Naša zvezda dosledno in vztrajno prizadevala v vseh desetih mesecih obstoja. Značilno za Našo zvezdo je bilo nadalje, da je od vsega začetka objavljala tudi sestavke v hrvat-skem jeziku. Na ta način je krepila bratsko sodelovanje med primorskimi Slovenci in istrskimi Hrvati. Glasilo «slovanskih čet» je upoštevalo idejno raven Primorcev in Istranov na Korziki, njihove navade in želje. Zanje je skrbelo na prav takšen način, kot so se razna glasila Osvobodilne fronte doma posvečala množicam slovenskega ljudstva. Da bi bili Primorci in Istrani na Korziki čimbolj obveščeni o položaju na frontah, je začelo uredništvo Naše zvezde izdajati tudi Vojnega poročevalca. Resno se je pripravljalo. da bi po vzoru Goriške matice in goriške Mohorjeve družbe izdalo tudi tiskan koledar. Do u-resničenja tega načrta pa ni prišlo, ker so začeli Amerikanci «slovanske čete» postopoma premeščati v južno Francijo. Naša zvezda je na Korziki skrbela kar za dve generaciji. Tisti, ki jih je na Primorskem fašistična policija s silo odganjala z domov in uvrščala v posebne bataljone, so bili starejši ali pa zelo mladi ljudje. Skoraj vsi so se nameravali pridružiti partizanom. Fašisti pa so hoteli to preprečiti. Naša zvezda je našla primerno besedo za starejše in za mlajše. Upoštevala je tudi verska čustva in verske običaje. S svojo preudarno besedo je veliko pripomogla k enotnosti Primorcev in Istranov na Korziki in v južni Franciji, Najbolj aktivni sodelavci Naše zvezde so bili hkrati tudi politični aktivisti. Revija je imela nad 50 stalnih sodelavcev, toda najbolj so se izkazati: Zorko Škrk, Rafael Nemec, Pavle Gorkič. Leopold Slavec. Stane Dolenc, Marjan Dolgan, Valdo Taljat, Jožef Doljak, Vladimir Pahor, Mir ko Tozon, Maks Jogan, od Hrva tov pa zlasti Josip Kalčič (8 januarja 1945 je bil na Korziki zahrbtno ubit!) in Antun Lekič Pod svojimi sestavki so se skoraj vsi podpisovali s polnimi imeni, le nekateri redki (n. pr. Stane Dolenc - Poskakin, Rafael Nemec -Rano, in Vladimir Klančar - Pahor)- so uporabljali tudi osev-donim. Naša zvezda se je na Korziki kljub osamljenosti lepo znašla. S svojo preudarno in pogumno besedo si je pridobila splošno zaupanje. Veliko je prispevala k temu, da je bila za Primorce in Istrane tujina manj grenka, kot bi sicer bila; veliko, da v bojih za svoje pravice niso nikdar klonili, in nemalo tudi k temu, da so se Primorci in Istrani, ki so jih Ame-rikahci svojčas preselili s Sardinije na Korziko vrnili domov združeni in enotni. Prav «Sardinci» so se v povojnih letih marsikje še posebno izkazali kot dosledni graditelji lepše prihodnosti. Naša zvezda je ogledalo «Sardincev» na njihovi dolgi poti od pregnanstva na Sardiniji in od Korzike ter ju4-ne Francije do doma. Financar Luciano Amendola v partizanski deževni noči (Resnična zgodba iz partizanskih časov, ki se je pripetila borcem Istrskega odreda sredi poletja 1944 ob napadu na fašistično postojanko v Gradišču) V začetku junija 1944 je Hitlerjevim armadam slabo kazalo na vseh evropskih bojiščih. 11. maja začeta ofenziva V. in VIII. anglo-ameriške armade na Gustavovo obrambno črto na sektorju Liri — Ropido — Monte Cassino, je kmalu zlomila nemško obrambo. Nič bolje ni Nemcem kazalo pri Anziu južno od Rima. Zavezniške čete so 17. maja zasedle dolgo in zagrizeno branjeni Monte Cassino, potem pa kljub krčevitemu odporu Kesselringove armijske skupine «Von Zange» nezadržno napredovale in 4. junija 1944 zasedle Rim. Le dva dni pozneje je prišlo do dolgo pričakovanega izkrcanja angloameriških sil v Normandijo v severni Franciji, ki je prineslo odločen preobrat v končnem obračunu s Hitlerjevo Nemčijo. 22. junija, točno na 3. obletnico Hitlerjevega napada na SZ, je začela tudi Rdeča armada obsežno ofenzivo na beloruski fronti in do konca junija razbila centralno nemško armadno skupino ter dosegla bregove Visle. Medtem pa tudi stalno napredovala v Ukrajini in Romuniji. Nemci so izgubili do konca junija samo na beloruski fronti 25 divizij. Maja in junija pa se je nadaljevala ofenziva zavezniškega letalstva proti nemškim tovarnam za proizvodnjo goriva. Pomladi 1944 se je pod vplivom NOB jugoslovanskih narodov in ob njihovi neposredni podpori hitro širilo in krepilo tudi partizansko gibanje v srednji, zlasti pa v severni Italiji, kjer se je_ po oceni Roberta Battaglie povečalo število partizanov od marca do junija 1944 od približno 20.000 do 30.000 na 80.000. Kljub težavam se je krepilo tudi sodelovanje italijanskih partizanov s slovenskimi, zlasti na območju IX. korpusa NOV — v Brdih, na Krasu, v Furlaniji, Istri idr. Medtem se je hitro zaostroval in širil tudi osvobodilni boj na Primorskem in v samem Trstu, kjer so zavezniška letala po podatkih partizanskih obveščevalcev v noči na 10. junij uničila v tržaškem predmestju Žavlje rafinerijo nafte Aquila, v kateri so dnevno predelali okoli 30 cistern surove romunske nafte. Tedaj so bile poškodovane tudi mnoge druge tovarne, ki so delale za nemško vojsko, kot n. pr. tovarna olja Gaslini, strojna tovarna pri Sv. Andreju, železoli varna, ladjedelnice Sv. Marka in nekateri vojaški objekti. Na Primorskem in v Istri so se razmere za nacistično vojsko navzlic krutemu terorju, ki so ga nacisti sprostili pod Globočnikovim vodstvom v svojih ofenzivah od 27. aprila do 6. maja, od 6. maja do 13. maja in 18. maja 1944 proti prebivalstvu s pokoli 330 ljudi v Lipi in Brkinih, ter 747 v Istri in Čičariji, vendarle stalno slabšale. U-darna moč partizanskih enot, ki so operirale na južnem Primorskem, zlasti hrvaških istrskih, slovenskega Istrskega odreda in V. bataljona VDV se je stalno krepila. Akcije njihovih borcev so segale v bližino Trsta in v samo mesto. Tako je zaseda 1. bataljona 26. maja 1944 pobila na Kozinskem vrhu nacističnega zločinca Christiana Wirtha, komandanta uničevalnega taborišča Rižarne pri Sv. Soboti; 27. maja je skupina borcev 1. bataljona uničila električno razdelilno postajo pri Orehu ob cesti Škofije - Trst. 6. junija sta borca 1. bataljona Rudi Požru in Rudi Mahnič napadla v tržaškem Boške-tu domobranska podoficirja, ubila «stražmojstra» Bonifera Bonifacija in ranila nekega drugega podoficirja. Isti dan je od 11.30 do 12. ure 1. bataljon uničil nemški pa-trolni oklepni vlak pri Prešnici na progi Divača — Pulj. Padlo je 30 Nemcev in fašistov. Proga Kozina — Trst ni več obratovala od 20. aprila, proga Divača — Pulj pa je bila nepretrgano izločena iz prometa od 19. maja do 19. junija 1944. Nemci so na območju južne Primorske posebno skrbno varovali cesto Reka — Trst, po kateri so oskrbovali svoje enote v Dalmaciji ir. Kvarnerskem zalivu ter jih cd tam premeščali v Italijo ter nadomeščali z drugimi. Ker so partizanske enote stalno napadale nemške transporte, Nemcem pa je primanjkovalo lastnih sil, so cesto zavarovali z italijanskimi karabinjerji, fašisti in financar ji. Med njimi so bili financarji najštevil-neje zastopani. Od konca decembra 1943 do začetka aprila 1944 so vzpostavili pod vodstvom zagrizenih fašističnih oficirjev postojanke na Kozini 50-60 mož pri železniški postaji, na Gabrku pri Materiji 60 - 120 mož, v Gradišču v Vovkovi hiši 30 mož, v Obrovu v Cestarski hiši 25-30 mož, v Podgradu 60 - 70 mož, Račicah, na Starodu in dalje ob cesti proti Reki. Naloga teh dobro utrjenih in odlično oboroženih odredov, ki pa so bili po bojni morali dokaj slabi, je bila varovati cesto, to je preprečevati prehode partizanskih enot, iz dobro utrjenih opazovalnic ob cesti in postojank onemogočati partizanske napade na nemške e-note in prevozna sredstva, hkrati pa obveščati Nemce o smereh^ gibanja partizanov. Svojo hlapčevsko vlogo so zvesto opravljali, razen tega pa terorizirali prebivalstvo, ronali po vaseh živila in hodili skupaj z Nemci na lov za partizani in aktivisti po brkinskih vaseh in v Čičarijo. Z zavezniškim izkrcanjem _ v Franciji in porazi nemških čet v Italiji, bombardiranjem Trsta in pogostimi partizanskimi napadi na financarske izvidnice, pa trulje in tudi postojanke je prišlo do moralne in politične krize v financarskih odredih. Posamezni financarji so začeli razmišljati, kako bi zapustili potapljajočo nacifašistično «barko», drugi pa so nagonsko začutili, da se po- [ tapljajo v blato kolaboracionizma, * vendar so se premnogi pregloboko pogreznili v izdajstvo, da bi še lahko upali na rešitev. Med njimi pa so bili tudi takšni, ki so bili pod vplivom fašistične strabo vaine propagande in že zaradi tega niso našli rešitve z begom k partizanom, ki so jih bili pripravljeni, če niso imeli na vesti zločinov, kadarkoli sprejeti in jim omogočiti, da v poslednjih mesecih operejo svojo čast. Marsikdo pa se je bal partizanskih naporov in že zaradi tega ni maral zapustiti ko-laboracionističnih vojaških formacij. Med slednje je nedvomno sodil tudi financarski podoficir Amendola iz postojanke v Gradišču, ki se je sicer v posebnih okoliščinah 15. junija 1944 odločil, da se pridruži partizanom in ti so mu prenaivno tudi zaupali, potem pa se je v enem popoldnevu in deževni noči «partizanovanja» ustrašil, se vrnil v svojo postojanko, potem pa postal nevaren vodnik nemških čet po brkinskih vaseh Slivje, O-rehek, Padež, Tatre in Rijavče. Njegova vohunska «kariera» pa je bila kratkotrajna. Partizanska «roka» je segla po njem v samo postojanko. KAKO JE POSTAL AMENDOLA «PARTIZAN»? Štab Istrskega odreda je taboril z 2. in novoustanovljenim 3. bataljonom od 13. junija v Padežu. Odredove pisarne so bile v mlinih pri Kovaču, Štravsu in po drugih hišah, bataljona pa sta bila v taborišču v gozdu. Ker so Nemci koncentrirali v Podgradu v začetku junija nad 1500 vojakov, 12. junija pa je njihovo število naraslo celo na 3000, si je odredov obveščevalni center prizadeval, da ugotovi njihove namene, zato je pošiljal obveščevalne patrole, da so opazovale premike po cesti Reka — Trst. Tudi 15. junija je poslal šef obveščevalnega centra Maks Tomažič v patrolo obveščevalca Franca Staniča in Krizan-ta Deklevo na sektor Gradišče — Markovščina. Financarska postojanka v Gradišču je imela tedaj 30 mož, bila je v Vovkovi hiši močno utrjena. Njen komandir je bil poročnik Tavella, zagrizen fašist, ki je bil prav tako kot njegov naslednik poročnik Francesco Rolleri sodelavec SS komandanta Waltherja iz Podgrada. Financarji iz te postojanke so imeli utrjeni izvidnici na Orliku jugovzhodno od Gradišča (kota 571) in na Vrščiču, severozahodno od vasi pri koti 594. ■ Staničeva patrulja se je iz Pa-deža čez Mrše, Hotično in Slivje približala financarski izvidnici 3 mož, ki je bila v bunkerju na Vrščiču, oddaljena približno 300 metrov, da bi kontrolirala promet po cesti in, če bo mogoče, ujela sovražnika, da bi zvedela o njegovih namenih. Prepustimo Staniču, naj nam sam pove, kako je nalogo opravil: «Tone Luknerjev iz Slivja nam je povedal, kie imajo financarji svojo opazovalnico. Po kratkem posvetu sva se z Deklevo odločila, da se pritihotapiva v gozdiček, ki je na pol poti med Slivjem in Markovščino, iz njega pa je lep razgled proti cesti. Okoli 6. ure zjutraj sva opazila na sosednem griču dve glavi financar-jev, ki sta moleli iz bunkerja. Nisva se jima mogla neopazno približati, zato sem financar jem napisal pismo, v katerem sem poudaril, da so «obkoljeni» z močnejšimi partizanskimi silami ter jih pozval, naj se predajo, sicer bodo uničeni. Pismo jim je odnesla deklica Ivanka. Odgovorili so, da so pripravljeni se predati, vendar želijo prej govoriti z nekim partizanskim komandantom. Odločil sem se, da sam zaigram to vlogo in se približal financarske-mu bunkerju. Prišel mi je nasproti vodnik financarske skupine, pokrit s čelado in obororožen z brzostrelko. Ko sva se pozdravila, sem ponovil prejšnje zagotovilo in dodal, da bo šel lahko k partizanom, če želi. Nekaj časa je okleval, nato pa pristal s pogojem, da mu ne odvzamemo orožja. Pristal sem. Nato je poklical svoja sodelavca, ju seznanil s svojo odločitvijo ter ju pozval, naj greta, če želita z njim, sicer pa se naj po končani službi vrneta v postojan- Delež Primorcev in Istranov pri nastajanju letalstva NOB ogovor z Rafaelom Perhaucem, bivšim komandantom naših «alžirskih» letalcev od 1.1944 dalje ko v Gradišče. Nista sledila njegovemu pozivu...» Stanič je financarju Amendoli naivno zaupal, ker je bil za NOV vsak sovražniku izpeljani vojak pomemben in ker je mislil, da je njegova odločitev iskrena. Morda je hip tudi bila, zato ga je na njegovo željo, da mu preskrbi «titovko», vodil v Slivje h Kovačevim, da sta mu jo mladinki sešili, nato pa še na Orehek k Biževi družini, hišna št. 4. Amendola pa je postal med potjo na štab odreda kmalu zelo radoveden; zanimalo ga je, kje so partizanske brigade, kako so oboroženi in kako hranjeni njihovi borci idr. Vendar se ni ne med potjo proti Padežu in tudi ne naslednjo noč zgodilo nič pomembnega. Amendola je na zaslišanju «iskreno» povedal vse, kar je vedel o njihovih postojankah v Gradišču, Materiji in drugod ter še dodal, da je pri njih in Nemcih bojna morala na psu. Vse je kazalo, da gre za iskrenega «spokornika» in vendar se je pozneje izkazalo, da ni bilo tako. štab odreda se je skupaj z 2. in 3. bataljonom že isti večer premaknil proti Rijavčam in si uredil taborišče v gozdu blizu vasi. Bila je viharna in deževna noč. Financarja Amendole niso ne za- stražili in ne razorožili, ker so ga šteli za «partizana», saj se je n« pohodu ponudil celo za pomočnika pri prenašanju streliva. Ko so zjutraj vstali vsi premočeni, je Amendola izginil, ker mu je bila ena sama partizanska deževna noč dovolj, da se je spet premislil. Stražar taborišča ga je sicer videl odhajati, vendar je bil prepričan, da gre na potrebo, saj je bil že štet za «partizana». Kmalu so ugotovili, da se vrača k svojim, poslali so potruljo v zasledovanje, vendar je bilo vse iskanje brezuspešno. Bilo jim je jasno, da bo njegovemu odhodu sledil «obisk Nemcev», zato so že isti dan preselili taborišče proti Orehku in Mršam. Amendola je o svojem «parti-zanovanju» takoj obvestil komandirja postojanke, poročnika Tavelle, ta pa svoje gospodarje Nemce, ki so skrbno pripravili ofenzivo v Brkine in pripeljali svoje enote na izhodišče okoli 23. ure 20. junija. Naslednji dan zjutraj so prodirali s 4 kalonami: 1. iz Obro-va čez Javorje in Gabrk proti Rijavčam in Pregarjam, 2. iz Gradišča čez Ritomeče proti Kovčicam in Brezovemu brdu, 3. iz Materije čez Slivje, kjer se je okoli polnoči spopadla s 1. bataljonom Istrske- ga odreda, potem pa prodirala proti Orehku, in 4. iz Materije proti Artvižam in Ostrovici. Štab odreda je bil v zadnjem hipu obveščen o sovražnih namenih; ker je ugotovil, da gre za ofenzivo z velikimi silami, je sklenil, da se ne bo spuščal v frontalne boje. Prišlo je le do spopadov patrulj 21. junija pri Ritomečah in Gabrku. Nemci so na Tatrah ujeli četnega komisarja komande istrskega vojnega področja «Jaka» in našli pri njem spisek 8-10 kamionov, skritih v jarku med Brezovim brdom in Kovčicami že od septembra 1944, potem pa ga prisilil, da jim je te 25. junija pokazal, nakar so organizirali njihov odvoz z vlačilci in živino. Na Orehku pa so demoli-rali, nekaj dni pozneje pa požgali Biževo hišo (št. 4), v kateri je bil štab odreda, medtem ko so na Ostrovici ubili domačina Jožeta Ivančiča in Jožeta Resinoviča. Nemške kolone so preiskovale in ropale po vseh vaseh in gozdovih, koder je hodil financar Amendola kot «novopečeni partizan». In on je bil z njimi. Svojo nalogo je «odlično» opravil. Dobro si je zapomnil vse hiše in precej ljudi, s katerimi je prišel kot «partizan» v stik, le najti ni mogel nikogar. Amendolov primer prehitre, lahko bi rekli naivne prezaupljivosti, je prinesel hude posledice in ponovno opozoril na dopustne meje zaupanja do pripadnikov sovražnih vojaških formacij, ki prestopijo v partizanske vrste. Obveščevalci in člani odredovega štaba si v tem primeru niso mogli ravno čestitati, da so se pustili speljati na led. Toda tudi Amendola se je uštel, če je računal, da ga bodo nadrejeni nagradili, morda pa celo odlikovali in da bo napredoval zaradi «velikega podviga.» Obveščevalec Stanič se je s pomočjo terenskih aktivistov iz Gradišča, zlasti pa Karla Tomaževega iz Ritomeč, potrudil, da so Amendolo že po nekaj tednih prijeli v sami gradiški postojanki in ga odvedli pred odredovo sodišče. Tokrat je v igri izgubil. Ostal je v Brkinih kot mnogi osvajalci pred njim in za njim. MAKS ZADNIK Op. pisca: Vsi podatki so dokumentirani z ohranjenimi pisanimi nemškimi in partizanskimi viri, s poročili raznih partizanskih in obveščevalnih štabov, zlasti Istrskega odreda ter z avtentičnimi izjavami udeležencev NOB na tem področju. M. Z. Anekdote iz NOB Vri tovarišu Tonetu v Trstu so večkrat prenočevali ilegalci. Neko noč leta 1912 je pri njih spal Stane Bidovec. Ob sedmih zjutraj je tovariš Tone odšel na delo. Cez nekaj casa potrkajo na vrata. Žena odpre in se ji prikažeta dva karabinjerja. Iskala sta Kravosa, «bandito Kravos», ki naj bi se skrival pri njih. Prisebna žena se je z njimi začela pogovarjati in ju prijazno povabile v hišo naj kai pogledata. Smehljaje je nato vzkliknila: «Če bi bili banditi tako lepi kot ste vi, bi jih še pod posteljo skrila». Mlada karabinjerja sla v zadregi vstopila in ko ju je ona še vabila naj pogledata, sta izjecljala: «Scusi signora, le crediamo» in jo popihala Bidovec je v bližnji sobi poslušal. Prvi uspehi tečaja slovenščine leta 1944 v Lonjerju. Pride deklica va tečaj in kot je običajno v vasi, učiteljico pozdravi z «Dober dan šjora». Učiteljica Sonja Čok — Vesna jo je opozorila, da se bodo učile pravilno slovenščin'- in zato naj odslej pozdravljajo ne več «Dober dan šjora» temveč «Dober dan gospa». Naslednji dan sreča deklica sosedo in jo ponosno pozdravi: «Doberdon gospa» — «Ti prokleta šmrkovka — ji ta odvrne — kaj meni boš pravila gospa, ki garam od jutra do večera. Sram i.e bodi!» Oskar Venturini in Ogarev sta se nahajala v Slovenski Benečiji ravno ko so tiste kraje preplavili Mongolci. Umaknila sta se v hrib in se skrila v neko skalovje. Vsaki dan sta opazovala kako so Mongolci hodili po vaseh. Po treh dneh lakote, že izčrpana, sta se odločila, da se približata kakš u hiši. Ponoči... Oskar naprej... Ogarev za njim... se pomikata proti hm. V temi zagledata človeka in ga vprašata: «Ali so pri vas Nemci?» Ta odgovori: «Ne panimaju». Oskar in Ogarev sta tako spoznala, da sta srečala Mongolca ■in sta jo na hitro pobrisala. ne samo večkrat za različne zveze Rafaela Perhauca, ki je bil komandant partizanskih letalcev v Alžiriji, smo prosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj v zvezi partizanskim letalstvom, kar je rade volje storil. Vprašanje: Kdaj ste vstopili v vrste letalcev NOV? Odgovor: Ko je vrhovni štab NOV pozval vse letalce stare Jugoslavije naj se zberejo, sem tudi jaz sledil pozivu. To je bilo prve dni januarja 1944. Pred tem sem bil v mornarici NOVJ. Zbirali smo se na otoku Visu, od koder smo se odpeljali z ladjo «Bakar» v Bari. V Italiji smo ostali štiri mesece, nato so nas poslali v Afriko, kjer je končno prišlo do formiranja prvih dveh lovskih eskadrilj s skupno 32 letgli.,, Vprašanje: Kaj ste počeli v Italiji tiste šdri mesece in koliko letalcev se je taiBU-zbralo? Odgovor: Čas, ko smo morali čakati, da se bo politično nebo razvedrilo predno so nam zavezniki omogočili oblikovati naše novo letalstvo, smo dobro izkoristili. V tečajih smo obnavljali teoretično znanje iz letalskih strok. To učenje se je kmalu pokazalo zelo koristno. Pred sprejemom v angleško vojno letalstvo (Rogal Air Force = RAF) so Angleži namreč zahtevali, da mora vsakdo od nas polagati izpit iz svoje stroke. Izpiti sicer niso bili težki in njih namen je bil, da se prepričajo, če je kandidat dejansko bil prej pri letalstvu. V Italiji se nas je zbralo do odhoda v Afriko 255. Med temi je bilo okrog 30 Primorcev in Istranov, ki so do kapitulacije Italije služili v italijanskem letalstvu. Tu sem prvič srečal pilota Semoliča, bili pa so tudi radiotelegrafisti Tence, Polič, Petani, Srebat in drugi. Tudi Italijan Luigi Rugi iz Zadra je bil med nami. Vprašanje: V katerem kraju v Afriki ste začeli formirati eskadrilji? Odgovor: To je bilo v Libiji, na letališču Benina, blizu Benga-zija. Nekoliko dni pred našim prihodom so prispeli tja naši letalci z Bližnjega vzhoda. Bilo jih je o-krog 300. Na Bližnji vzhod jih je polovica prispela iz Jugoslavije leta 1941 po napadu sil osi nanjo. Drugo polovico so predstavljali Primorci in Istrani, ki so še kot italijanski vojaki leta 1940-42 prišli v zavezniško ujetništvo, od tam v kraljevo vojsko in na koncu po mnogih težavah v vrste NOVJ. Ugodno sem bil presenečen, ko je maja ali junija prispela iz Al- Ladislav Dani: Motiv iz Raven na Koroškem žira skupina okrog 60 primorskih rojakov z rdečo zvezdo na kapi. Prispeli so za dopolnitev Prve lovske eskadrilje. Pred tem so delali v letalskih delavnicah na letališču Maison Bianche blizu Alžira. Povedali so nam, da je tam še blizu 1000 naših fantov, ki delajo kot pripadniki NOVJ za britansko letalstvo. To je bilo že po opredelitvi, ki je za kralja porazno izpadla. Kraljevi oficirji so odšli in sedaj so tam pričakovali partizanske oficirje. Vprašanje: Kakšne spomine imate iz Alžirije za nove letalske kadre? Kolikor nam je znano ste bili tam njihov komandant. Odgovor: Od septembra 1944 dalje sem bil komandant «alžirskih» letalcev. Bilo mi je dobro znano v kakšnih pogojih so ti ljudje pod fašističnim terorjem odrasli in ko sem sedaj videl njihovo narodno zavest in še posebno njihovo predanost ciljem osvobodilne borbe, sem te ljudi, ki niso klonili, ved-, no bolj cenil. V afriških pogojih, sami, brez propagande, brez pravega poznavanja stanja v domovini, so sledili svojemu notranjemu ukazu, ki jih je privedel na pravo pot. V Alžirijo so prispeli večinoma s Sicilije, kjer so jih ujeli ali bolje rečeno osvobodili zavezniki. To je bilo v poletju 1943. Po kapitulaciji Italije so domnevali, in to popolnoma pravilno, da se v njihovi ožji domovini dogajajo velike stvari, toda kaj določenega niso mogli od nikoder zvedeti. Upali so, da bodo partizanski oficirji prinesli kake novice, toda žal tudi od njih niso zvedeli skoraj nič, saj so ti partizani bili več kot pol leta odsotni iz Slovenije oz. Jugoslavije. Pri delu so bili zelo marljivi in požrtvovalni. Ko je moralo biti kako letalo v določenem roku popravljeno, niso nikoli gledali na uro, delali so dokler ni bilo delo končano. O njihovi marljivosti in sposobnosti naj pričajo besede vi-cemaršala Dawsona, glavnega poveljnika letalstva v alžirski pokrajini. Nekaj nad 1000 naših letalcev je odpotovalo 15. novembra 1944 iz alžirske luke v domovino. Teden dni pred odhodom jih je prišel pozdravit na letališče Maison Bianche vicemaršal Dawson. V velikem hangarju, kjer so nekateri delali skoraj leto dni, so naši in angleški letalci za eno uro prekinili delo. Na improviziranem, z zelenjem okrašenem odru, je maršal Dawson med drugim dejal: «Ko ste začeli tukaj delati, nismo računali, da se boste delu na letalih, ki ga večina vas ni prej nikdar opravljala, tako kmalu privadili in da ga boste tako uspešno opravljali. Zmotili smo se in prav ugodno ste nas presenetili z vašimi uspehi. V znak priznanja za vaše marljivo sodelovanje vas bom prišel pred odhodom ladje še enkrat pozdravit.» Ko je ladja na dan odhoda že odvezala v alžirskem pristanišču vrvi s privezov, Dawsona pa ni bilo nikjer videti, sem to omenil prisotnemu oficirju za zveze, kapetanu Predergastu. Odgovoril mi je, da imajo zle slutnje: Dawson je odletel z letalom «Libe-rator» skupaj s še devetimi sodelavci in posadko pred dvema dnevoma iz Casablance proti Franciji in vsaka sled za tem letalom je izginila. Dva dni kasneje smo zvedeli, da se je letalo zaletelo zaradi goste oblačnosti in mogoče še iz kakega drugega vzroka v Pirenejsko gorovje, kjer so vsi izgubili življenje. Pomanjkljivo bi bilo moje pripovedovanje, če ne bi sedaj omenil še naš pevski zbor, ki je dosegel nad vsa pričakovanja lepe u-spehe. Na alžirskem radiu je zbor nastopal redno vsakih 14 dni. Kako nedeljo so peli tudi v neki tamkajšnji cerkvi, da bi se oddolžili župniku, ki jim je posodil harmonij za pevske vaje. Vprašanje: Kdaj so se letalci iz Alžirije vrnili v domovino? Odgovor: Na to vprašanje sem delno odgovoril že v prejšnji točki. V oktobru je vrhovni štab NOVJ zahteval naj se vsi letalci iz Alžirije vrnejo v domovino. Komandi RAF je tedaj uspelo dobiti od naših oblasti pristanek, da ostane 200 letalcev še dalje za nedoločen čas v Alžiriji, nekaj nad tisoč pa jih je odpotovalo 15. novembra 1944. Potrebo po teh 200 so Angleži utemeljevali s popravili, ki jih i-majo z lovskimi letali naših eskadrilj. Da mora ta skupina še dalje ostati smo zvedeli v zadnjem hipu, ko smo že bili prepričani in tudi pripravljeni: da bomo vsi skupaj odpotovali v domovino. Dan, ko je morala pasti odločitev, kdo bo ostal, je bil poln nervoze in razburljivih ugibanj. Poziv, naj se javijo prostovoljci, je bil brez u-speha, ostati ni hotel nihče. Morali smo torej določiti tiste, ki bodo ostali. Glede na uspehe, ki jih je dosegel pevski zbor in glede na njegovo popularnost med zavezniki in domačini, smo sklenili, da bo zbor ostal. Vse ostale smo morali odrediti. Sprejeli so, toda nihče hi rad ostal. Ta zadnja skupina «Alžircev» je ostala.tam do marca 1945, ko se je končno vrnila v domovino na zadrsko letališče. Vprašanje: In kdaj ste se vi vrnili iz Alžirije? Odgovor: Skupaj s to zadnjo skupino. Zaradi stroge konspiracije so si ilegalci spreminjali imena, pač pa so tudi istočasno uporabljali različna imena. Nekega dne sporočijo Tončki Bidovčevi C. naj pripravi moško obleko s čevlji vred, naj jo nese k nekemu čevljarju v Ul. Madonnina m naj mu reče: «Questo xe per el Biondo». Nalogo je vestne izvršila. Čez nekaj časa ji sporočijo, da bo prišel k njej tov. Taras. In res, pride in se predstavi: «Jaz sem tovariš Taras.» «Ah, ti si Biondo!» vzklikne Tončka. «Kako pa ti to veš?» začudeno in že skoraj malo v skrbeh, vpraša Taras. «Kaj ne bom vedela, saj imaš na sebi obleko mojega moža». * * * Drago Pahor je v skupini aktivistov prišel iz Vipave na Kras. Nenadoma je izpod nekega hrasta zadonelo povelje: «Stoj!» Eden iz skupine je odgovoril «Stojimo!» Nato se zopet oglasi izpod hrasta: «Eden naprej, ostali stoj!» Pahor se približa hrastu, izza katerega moli puškina cev, in pojasnjuje stražarju kdo so člani skupine. Tedaj se straža: tretjič oglasi: «No capiso, son talian». Bil je garibaldinec. * * * Za novo leto so običajno tudi v Katinarski cerkvi pobirali denar (ofer). . Denar je bil namenjen pevcem, ki so nato prirejah srečanja po naših vaseh in prepevali slovenske pesmi. Na novo leto 1943-44 so se domenili, da bodo pri «ofru» nabrani dena' dali za Osvobodilno fronto. Pokojni župnik Piščanc pa je javno v cerkvi priporočil vaščanom naj, le sežejo bolj globoko v žep, ker bo denar šel v druge, dobre mmene. Zbrala MIRA RIJAVEC "T* \ sokovi in vonj breze, bieščeči in zdravi lasje brez prhljaja ILIRIJA kozmetika NARTA SPORT SPORT SPORT POGOVOR Z NOGOMETNIM TRENERJEM MLADENOVIČEM SKRBNE PRIPRAVE VOZIL Novogoričani računajo na končno zmago v ZCNL Tekmovanje v ZCNL je končano. Moštvo Vozil iz Nove Gorice je v jesenskem delu osvojilo prvo mesto s štirimi točkami prednosti pred drugouvrščenim in ima tako v spomladanskem delu velike možnosti za osvojitev prvega mesta in s tem povratek v SNL. V zvezi s tem smo se pogovarjali s trenerjem Mladenovičem, ki ima brez dvoma veliko zaslugo za uspeh tega novogoriškega nogometnega kolektiva. — Osvojili ste naslov jesenskega prvaka. V čem je skrivitost uspeha vašega moštva? Sodim, da je do uspeha prišlo predvsem zato, ker so se vsi igralci, čeprav čisti amaterji popolnoma «profesionalno» držali navodil, tako med treningi kot med tekmo in tako uspeh ni mogel izostati. — Vaš načrt dela v jesenskem delu ste tako doseali- Kaj pričakujete od spomladanskega dela? Za nadaljevanje prvenstva sodim, da smo še vedno najresnejši kandidati za prvo mesto, čeprav po jesenskem delu ne bomo spali na lovorikah, temveč bomo kmalu začeli z delom, da bi tudi ob koncu prvenstva doživeli uspeh. — Kako bo z igralskim kadrom v nadaljevanju? Tudi v nadaljevanju bomo nastopili z istimi igralci kot sedaj, le da bom v priprave vključil devet mladincev, od katerih veliko pričakujem. Poleg tega pa bo skoraj gotovo okrepil naše vrste odlični Mavrič, ki z uspehom nastopa za dru-goligaša Mercatorja iz Ljubljane. — Kaj mislite o trenutni problematiki,. ki tare naš nogomet? Mislim, da preveč napadajo nogomet kot šport, kajti prav nogomet je najpopularnejši šport v Jugoslaviji. Zato tega brez dvoma ne zasluži. Vse krivce pri napakah pa bi morali odstraniti iz nogometnih organizacij, pri tem pa je treba imeti trdne dokaze. Tudi kar se tiče Olimpije, menim, kot njen dolgoletni član, da pri tem ni kriva in zato ne sme in ne more biti kaznovana. — Kot dolgoletni igralec, kaj menite o spremembi vodstva reprezentance? Sodim, da kolektivno vodstvo ekipe ni najbolj posrečena rešitev. Selektorska komisija je morda res potrebna, toda o končni sestavi ekipe mora biti zadolžen in odgovarjati le en človek. — In še, kaj mislite o trenutnem uspehu vašega bivšega kluba? Z odhodom Oblaka in Bečejca je igralski kader oslabljen, dobri rezultati in igra moštva pa potrjujejo, da v klubu delajo zelo strokovno in je bilo delo s člani v preteklih letih zelo zanemarjeno. — In še zadnje vprašanje. Kdaj se boste začeli pripravljati za spomladanski del? Popoln odmor je trajal do 15. decembra in se zdaj do 15. januarja sestajamo enkrat tedensko, nekako v rekreativnem smislu. Od 15. januarja do 1. februarja bomo trikrat tedensko vadili v telovadnici, po temu dnevu pa bomo začeli normalne redne priprave na igrišču in bomo intenzivno vadili vse do začetka prvenstva. Pred pričetkom pa bomo odigrali še osem do deset prijateljskih tekem z nasprotniki različne kakovosti. Rajmund Kolenc TENIS Francijo z 2:0, J. Afrika pa Španijo z 2 proti 1. Tudi letos se torej ni uspelo nobeni evropski ekipi prebiti do finala. * * * Italijanska zveza je objavila lestvico najboljših italijanskih teniških igralcev za sezono 1974. Lestvica je taka: MOŠKI 1. Adriano Panatta 2. Paolo Bertolucci 3. Antonio Zugarelli 4. Corrado Barazzutti in Martin Mulligan 5. Ezio Di Matteo 6. Piero Toči 7. Vincenzo Franchitti 8. Pietro Marzano 9. Massimo Di Domenico 10. Vittorio Grotta ŽENSKE 1. Lea Pericoli 2. Eveline Papale - Terras 3. Lucia Bassi in Maria Nasuelli 5. Monique Di Maso - Saltati 6. Monica Giorgi 7. Rosalba Vido 8. Daniela Marzano - Porzio 9. Francesca Gordigiani 10. Clelia Mazzoleni - Scotti Bregovi napadalci so preteklo nedeljo sicer pogostoma prihajali pred Libertasova vrata, vendar so morali tudi v tej ligaški tekmi položiti orožje. Z nekoliko več borbenosti in natančnosti strelcev bi si lahko «plavi» priborili vsaj eno točko ODBOJKA. V 1. SLOVENSKI LIGI Primorska predstavnika ostala v 9. kolu brez točk Po jesenskem delu prvenstva je Koper šesti, Bovec pa predzadnji Zadnje kolo jesenskega dela prven-1 bili le v prvi polovici drugega in stva v 1. slovenski ligi se je za pri-1 v tretjem setu, ki so ga po dra-morska predstavnika (Koper in Bo- matični igri tudi dobili. V četrtem vec) končalo klavrno in neuspešno. —— """ "Ui “- Obe moštvi sta ostali praznih rok in sta zdrknili na prvenstveni lestvici navzdol. Medtem ko bo Koper prezimil na solidnem šestem mestu, pa so Bovčani pristali le za stopnico višje od samega dna. Koprčani so gostovali v Mežici kjer so jih domačini zasluženo premagali. Enakovredni domačinom so m...I........................................................................................... MIAMI BEACH, 22. — Italijo so izločili iz tekmovanja za pokal Sun-shine. V četrtfinalu jo je namreč premagala Francija z 2:0. V polfinalu so ZDA premagale ! 2 proti 2. SAH V anketi, v kateri je sodelovalo 78 šahovskih časnikarjev z vsega sveta, so proglasili za šahista leta 1973 Sovjeta Karpova. Lestvica: 1. Karpov, 2. Spasski, 3. Portisch, 4. Korčnoj, 5. Talj, 6. Petrosjan, 7. Mecking, 8. Larsen, 9. Byrne, 10. Polugajevski itd. Med prvo petnajsterico ni nobenega Jugoslovana. Sovjetska državna nogometna reprezentanca je dosegla proti brazilski enajsterici ABC neodločen izid DRUGE ŠPORTNE VESTI NA DVANAJSTI STRANI Slovenski derbi v Bazovici med domačo Zarjo in Primorjem je prinesel Bazovcem čisto in zasluženo zmago nad Prosečani liiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiuiirniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii FINSKA Finska je zadnja skandinavska država, ki jo bomo obravnavali, a ni zaradi tega nič manj zanimiva od ostalih. To je država velikih smučarjev, ki so postali zgled za vse športnike sveta. Vendar ima pa ta dežela tudi druge športnike: pred kratkim je umrl najslavnejši finski atlet, Paavo Nurmi. ki ga strokovnjaki proglašajo za največjega in najpopolnejšega tekača na svetu. Prve tri finske športne znamke so posvečene najbolj razširjenemu športu severne Evrope: smučanju. suomi 3.5,, 5. *1:7 5 h Tri finske znamke: tekač na dolge proge, kjer so prednjačili Finci (levo zgoraj); 10. mednarodni šahovski turnir (levo spodaj); leta 1970 so imeli na Finskem športne igre paraplegikov (desno) Izšle so leta 1938 ob priliki med narodnega prvenstva v Lahtiju. Točno dvajset let kasneje je Finska ponovno organizirala isto prvenstvo. Izšli sta še dve znamki, za 20 in 30 m., na katerih sta prikazana skakalec in tekač. Zanimivo je. da v teh severnoevropskih državah med znamkami s smučarskimi športi prevladujejo slike * skakalcev in tekačev in je zelò malo znamk z drugimi smučarskimi motivi. Leta 1968 je izšla še ena znamka za 25 p., ki je pa bolj turističnega kot športnega značaja. Prikazane so vlečnice in smučarji - turisti, ki se pripravljajo na spust. Pri zimskih športih bi omenili še znamko, posvečeno svetovnemu prvenstvu v hokeju na ledu, ki je izšla leta 1965. Prikazuje dva tekmovalca med akcijo, njena vrednost pa znaša 35 p. V drugi polovici leta 1945 je izšla športna serija šestih znamk: rokoborba, (1+0,50 m.), drog (2+1 m.), tek (3,50+1,75 m.), smučarski tek (4,50 + 2,25 m.) ter met kopja (7+ 3,50 m.). V Helsinkih je bil leta 1952 deseti mednarodni šahovski turnir. Na znamki za 25 m. so prikazani šahovnica, trdnjava in konj. Leta 1956 je izšla znamka, posvečena telovadkinjam, ob priliki olimpijskih iger v Helsinkih. Leta 1971 pa je izšla znamka ob priliki svetovnega prvenstva v jadranju. Istega leta je bilo v Helsinkih tudi evropsko atletsko prvenstvo. Na dveh znamkah so prikazane razne atletske panoge: met kopja, tek, skok v višino, štafeta. Leta 1972 je izšla znamka ob priliki regate za šolske jadrnice, 16. julija letos pa znamka ob priliki svetovnega prvenstva v veslanju v Tampereju. Ob koncu bi omenili še znamki, ki sta izšli leta 1959 in 1970. Prva je izšla ob stoletnici rojstva telovad-kinje Elin Oihonne Kallio, ki je baje podstavila prva pravila za žensko ritmično telovadbo. Na znamki je prikazana telovadkinja med izvajanjem vaje z obroči. Druga znamka je pa izšla ob priliki finskih športnih iger za telesno prizadete športnike Prikazan je trenutek med odbojkar sko tekmo. Ta znamka dokazuje, kako na Finskem pripisujejo velik pomen človeku, njegovemu nastopu glede na zmožnosti, ne pa vrhun- skemu športnemu uspehu. LITVA Ob Baltskem morju so nastale leta 1918 tri samostojne republike, ki so jih potem leta 1940 ponovno priključili Sovjetski zvezi. Vendar je pa v tef tako kratki dobi republika Litva izdala kar šest športnih-znamk. Leta 1938 je izšla serija štirih znamk ob priliki prvih vsedržavnih športnih iger. Prikazani so: lokostrelstvo, met kopja, plavanje in tek. Druga serija je izšla leta 1939 ob priliki evropskega košarkarskega prvenstva v Kaunasu. Na dveh znamkah so prikazani grbi mest in atleti med akcijo, na tretji pa grb Kaunasa in zastave nastopajočih držav. Vse znamke te republike so zelo lepe in privlačne. LIEI UVA JT-, É: D io.js 0 LIM PIJ ŠD A Svetovno veslaško prvenstvo v Tampereju leta 1973 (levo); vsedržavne športne igre Litve (v sredini); najstarejša športna znamka z motivom evropskega košarkarskega prvenstva (desno) NOGOMET TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG Gaja po dolgem času zmagala Nepričakovan uspeh Drega v naraščajniskem prvenstvu MLADINCI B skupina V nedeljo je Gaja po dolgem času zopet okusila zmago. Padričani so premagali sicer šibki Libertas od Sv. Sergija. Breg pa že nekaj nedelj ne igra kakor zna, saj v povratnem delu prvenstva še ni zmagal. Očitno je, da so Brežani v krizi. Danes se bodo Dolinčani pomerili z Gajo. Naj se spomnimo, da se je prvo srečanje med Bregom in Gajo končalo neodločeno 1:1. Primorje je šlo tokrat poraženo z igrišča. Prosečani, ki so nastopili v okrnjeni postavi, so bili žrtev prvega na lestvici CGS. Prihodnjič čaka Primorje težka naloga, saj bo šlo v goste k drugouvrščeni Aurisini. IZIDI CGS - Primorje 3:0, Gaja - Libertas Sv. Sergij 3:1, Libertas Sv. Marko - Breg 1:1, Esperia Sv. Alojzij -Costalunga 2:3, Campanelle - Auri-sina 0:3. PRIHODNJE KOLO Costalunga - Libertas Sv. Marko, Campanelle - Esperia Sv. Alojzij, Breg - Gaja, Libertas Sv. Sergij -CGS, Aurisina - Primorje. A skupina Najbolj je presenetila nedeljska zmaga Cremcaffeja nad Maggesano, ki je doslej vodila na lestvici. Tržačani šb premagali Miljčane s tesnim izidom in imajo še nekaj možnosti, da se uvrstijo v finale. Spodrsljaj Muggesane je izkoristil Libertas iz Rocola, ki je premagal šibki De Macori s katastrofalnim i-zidom 10:1. Tako je Libertas iz Rocola trenutno sam na vrhu lestvice. Prihodnjič bodo Rocolčani sprejeli v goste Libertas Trst. Verjetno bodo zmagali ter ohranili vodstvo na lestvici. Muggesana pa se bo pomerila z žilavo Rosandro. Naloga Milj-čanov je precej težka in v tej tekmi je možen vsak izid. IZIDI Edera - Inter SS 2:2, Rosandra -Giarizzole 2:2, Cremcaffè - Muggesana 2:1, Lib. Trst - Roianese 2:1, Libertas Rocol - De Macori 10:1. PRIHODNJE KOLO Libertas Rocol - Libertas Trst, Roianese - Cremcaffè, Muggesana -Rosandra, Giarizzole - Edera, De Macori - Inter SS. Naraščajnlško prvenstvo A skupina Breg je v nedeljo nepričakovano zmagal na tujem igrišču z visokim ifeidom. Brežani v povratnem delu prvenstva kar dobro igrajo, saj so nlabrali v petih tekmah 6 točk. V nedeljo bodo sprejeli v goste zadnjega na lestvici Don Bosco, ki je ije_ bil v nedeljo trd oreh za Giarizzole. Viekakor so «plavi» trenutno v do-bA formi in predvidevamo njihovo zrhago. Union pa je zopet zapustil poražen igrišče. V tekmi s CGS je imel precejšnjo smolo. Menimo, da se j bodo Podlonjerci v nedeljo rehabilitirali z zmago nad šibkim De Macorijem. Na lestvici je še vedno prvi Fortitudo. Druge, z dvema toč- kama zaostanka, pa so Giarizzole, ki so premagale Don Bosco. IZIDI CGS - Union 1:0, Don Bosco - Giarizzole 2:5, Cremcaffè - Breg 1:4, Libertas Trst - Fortitudo 0:2, Tergeste - De Macori 3:0. PRIHODNJE KOLO Tergeste - Libertas Trst, Fortitudo - Cremcaffè, Breg - Don Bosco, Giarizzole - CGS, De Macori - U-nion. B skupina V nedeljo so vodeče Zaule s težavo premagale Inter SS. Drugouvrščena Triestina je z enakim izidom odpravila Ponziano. Tudi Rosandra je vedno za petami vodečih ter čaka na kak spodrsljaj slednjih. Rosandra je v nedeljo premagala Domio z izdatnim 3:0. Prihodnjič bodo i-mele le tri ekipe precej lahko nalogo. Zaule bodo gostovale pri Domiu, Triestina bo sprejela v goste S. Giacomo in Rosandra se bo potegovala s Stockom. Vse tri enajsterice bodo verjetno odnesle z igrišča vse možne točke. IZIDI Zaule - Inter SS 2:1, Rosandra -Domio 3:0, S. Giacomo - Stock 1:1, Ponziana - Triestina 1:2, Libertas Rocol - Opicina Supercaffè 0:7. PRIHODNJE KOLO Libertas Rocol - Ponziana, Triestina - S. Giacomo. Stock - Rosandra, Domio - Zaule',' ujMcma' Sdper-caffè - Inter SS. Po nedeljskem kolu bodo mladinska prvenstva jriekinjerlà zaradi bb-žičnih praznikov, 6. januarja pa bodo odigrali zaostale tekme. Federacija ta teden ni objavila lestvic. Jolo. KOŠARKA Jutri na stadionu «1. maj» v Trstu Bor 57 - Bor 58 Jutri bo ob 17.30 na stadionu «1. maj» v Trstu povratna tekma med Borovimi košarkarji, ki nastopajo v prvenstvu «Pomlad» in med kadeti istega društva. V prvem srečanju so zmagali kadeti s 113:112. Postavi: BOR 1958: Žerjal, Siega, Perko, Simčič, Renato in Bruno Furlan, Mazzucca, Ervin Žerjal, Košuta, Pa-rovel, Ciuffi, Ražem, Volk. BOR 1957: Pečenko, Vatovec, Edi Košuta, Sancin, Oblak, Kravos in Klobas. b. 1. SMUČANJE Prihodnjo nedeljo na Lokvah Prve smučarske tekme na Goriškem Smučarski klub Lokve je prvi klub na Goriškem in tudi na Primorskem, ki bo priredil v novi sezoni smučarske tekme. Tekme v skokih in veleslalomu bodo v nedeljo, 30. t. m. na Lokvah za klubsko prvenstvo. Tekme v skokih bodo na 25-metrski skakalnici dopoldne, tekme v veleslalomu pa popoldne. S to prireditvijo se tudi obenem odpira nova smučarska sezona na Goriškem, ki naj bi prinesla gori- Vsem naročnikom | Primorskega dnevnika brezplačno revija DAN škemu smučarskemu športu lepše uspehe kot v preteklih letih. Smučarski klub Lokve pa ima v letošnji sezoni v svojem načrtu tudi veliko tekmovanje v skokih in slalomu na Lokvah, ki bo na sporedu v mesecu februarju. K. R. NOGOMET . Prijateljska tekma med Oslavci in Štandrežci V torek, 25. decembra bodo na štandreškem igrišču odigrali prijateljsko nogometno tekmo med Štandrežci in Oslavci. V enajsterici bodo lahko nastopili le igralci, ki niso včlanjeni v nogometno federacijo, oziroma bo lahko igral le eden od včlanjenih .igralcev. To bo prva prijateljske tekma' med òSema vasema. Nekateri igralci so mnenja, da bi to lahko postala tradicija in bi tekmo odigrali vsako leto na dan božiča. Druga zanimivost torkove tekme bo, da bodo poraženci plačali kosilo zmagovalcem. Tekma se bo začela ob 11. uri. Sava 9 8 1 26:9 16 Branik 9 7 2 23:10 14 Jesenice 9 7 2 23:16 14 Bled 9 6 3 23:13 12 Mežica 9 6 3 18:15 12 Koper Mislinja 9 4 5 16:21 8 9 2 7 18:24 4 Gaberje 9 2 7 13:24 4 Bovec 9 2 7 11:22 4 Trimo 9 1 8 E. 7:24 Hvalica 2 setu pa niso zmogli osvojiti niti e-ne same točke, kar je svojevrsten rekord. Bovčani so igrali doma z vedno boljšim mariborskim Branikom. Bovčani niso bili kos tehnično boljšim gostom. Resneje so se jim upirali le v prvem setu, ko so celo vodili z rezultatom 9:5. V nadaljevanju tekme pa so vidno popustili in so zasluženo ostali praznih rok. Rezultata: Mežica — Koper 3:1 (15:8, 15:13, 17:19, 15:0) Bovec — Branik 0:3 (12:15, 6:15, 8:15) DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 23. DECEMBRA 1973 NOGOMET Z. AMATERSKA LICA 14.30 v Križu Vesna — Primorje * * * 14.30 v Bazovici Zarja — Libertas MLADINCI 11.00 v Dolini Breg — Gaja * * * 10.30 v Nabrežini Aurisina — Primorje * * * NARAŠČAJNIKI 12.45 v Dolini Breg — Don Bosco * * * 8.45 pri Sv. Sergiju De Macori — Union KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Zagraju Sagrado — Bor NARAŠČAJNIKI 9.15 na Kontovelu Kontovel — Ricreatori m ■BÉRi É! «F**1 k 4 f. tk Borovec Mazzucca v napadu med tekmo z ekipo Ricreatori ►<5o04y>av:&*.. SPECTATOR: MAFIJA | VČERAJ in DANES | Postavili so ga pred sodišče pod obtožbo, da prikriva atentatorje, toda ni bil kaznovan, ker ni bilo mogoče dokazati, da ve, kdo mu je podtikal dinamit. Poglejmo še ta-le drastičen primer; V noči med 6. in 7. majem 1959 je nekdo ubil kravo in ranil tele družin Arciresi in Baiamente v mestu Villafranca Sicula. Minilo je leto dni. Svak prve in druge družine Pietro Girgenti, kmetijski delavec, je začel jesti na polju kruh obložen s cvrtjem, ki ga je prinesel od doma. Takoj je izpljunil, ker je bilo grenko. Vrgel je kruh psu, ki ga je začel j està ter je v trenutku poginil. Istega večera je nekdo od družine Arciresi prišel k Girgentiju in mu čestital, ker je ušei smrti. Odšla sta skupaj na sprehod. Ko se je Girgenti vrnil domov, je jokaje rekel ženi; «Prepričani so, da sem tisto stvar s kravo in teletom storil jaz. Zagotovo me bodo ubili.» Nekaj dni kasneje so Girgentija ubili iz zasede s kroglami iz kratke puške. Žena ne govori. Karabinjerji so prepričani, da žena ve, kdo ga je ubil. Našli so tudi pričo, ki je videla, to pa je pastir Giuseppe Cottita. Videl je oba, Calogero Arciresija in Giuseppa Baiamonteja, kako sta v zasedi čakala na Girgentija in streljala. Ko so karabinjerji povedali ženi, da so oba prijeli, je sklenila govoriti. Povedala je o neuspešni zastrupitvi moža in dodala, da ji je mož jokaje povedal, da ga bosta svaka ubila. Toda pastir Cottita je — čeprav je med preiskavo izpovedal pred četverico prič na karabinjerski postaji — pred preiskovalnim sodnikom vse zanikal. Znova so ga zaslišali karabinjerji, ponovil je svoj prvi izkaz in prišel je drugič pred preiskovalnega sodnika in spet je vse zanikal. Na koncu pa je le rekel; «Da, resnica je, kar sem izpovedal prvič, videl sem, toda ubila me bosta.» Karabinjerji so sklenili zaslišati tudi lekarnarja, ki je dal nekemu Arciresijevemu sorodniku recept za strihnin. Toda večer pred dnem, ko so lekarnarja poklicali h karabinjerjem, sta prišla k njemu dva človeka in mu rekla: «Ti nisi dal nobenega recepta, dobro si to zapomni!» Mafija je vnaprej vedela, da bodo lekarnarja zaslišali. In seveda je človek rekel karabinjerjem, da o vsem tem nima pojma. Prišlo je do obravnave. Pastir Cottita je pred sodiščem spet zanikal, da je kaj videl in slišal. Arciresi in Baiamonte sta bila oproščena, ker ni bilo dokazov. Na oprostilno sodbo se je pritožil državni tožilec in v pritožbi poudaril: «Iz samega besedila sodbe, ki obtožene oprošča, izhaja dokaz, da je mafija vplivala na sodbo.» Glejte, na stotine takšnih primerov je zdaj sklenila parlamentarna komisija izvleči iz sodnih arhivov, jih analizirati in morebiti obnoviti procese. So tudi drugi primeri, ki zanimajo parlamentarno komisijo. Nešteto primerov je, ko mafija načrtno vara preiskovalne organe policije in sodišč. Zgodi se, na primer, umor in iščejo morilca, čim se začne preiskava, pride anonimno pismo od nekega navideznega prijatelja pravice in nasprotnika mafije, ki se menda iz opreznosti noče pojaviti. V pismu je omenjen tisti, ki je menda ubil. Karabinjerji opustijo sled, po kateri so šli in aretirajo človeka, omenjenega v anonimnem pismu. Ta se zapleta, njegovi odgovori med policijsko preiskavo so takšni, da pušča vtis zločinca, ki za- nika, toda nespretno. Pride seveda pred sodišče. Njegov izkaz je dal dovolj gradiva za obtožnico. Toda pred sodiščem se ista «neroda» zagovarja odlično in čisto zanesljivo dokazuje svojo nedolžnost, ima izvrsten alibi, priče so soglasne v izkazih njemu v prid. Sodnik ga mora oprostiti obtožbe V tem primeru je mafija delovala spretno. Anonimno pismo je njeno delo, aretirani je pristal na svojo vlogo, resnični morilec pa je medtem izginil brez sledu, oziroma, za vedno se mu je posrečilo izbrisati svojo krivico. Primer arhivirajo s pripombo: morilec neznan. Ko je začela vlačiti na dan takšne primere iz sodnih arhivov, se je parlamentarna komisija lotila ogromnega dela. Njena pobuda je povzročila med člani mafije na Siciliji velik preplah, ker je takšnih primerov na tisoče. V slehernem kraju, kjer mafija deluje, bi utegnilo priti do aretacij velikega števila ljudi, neodkritih morilcev in drugih zločincev, lažnih prič, tistih, ki so z molkom in varanjem sodišča onemogočali delo pravice. Komisija in njeni organi imajo pooblastila, ki so zelo podobna pooblastilom, ki jih imajo sodne oblasti. Lahko zaslišuje priče in lahko obtoži zaradi krivega pričanja. Lahko obtoži, oziroma izroči posamezen primer sodišču. Prvič v zgodovini italijanskega pravosodja je lahko neka parlamentarna komisija izvedla preiskavo o delovanju sodstva v vrsti sicilskih pokrajin. Videli smo, da se je akcija proti mafiji zatikala, da so bili v protimafijski parlamentarni komisiji spori in kritike, pa tudi javnost je imela razloge dvomiti in so govorili: V zadnjih sto in več letih je bilo več takšnih pobud, večkrat se je nekaj začelo, toda zataknilo se je, za vrlo in se razblinilo. Mafija je močnejša od vseh tistih, ki jo nameravajo likvidirati. Tudi to bo prišlo v zgodovino mafije kot nov, neuspešen poskus ... Toda optimizem se je povrnil, ko je bil izvršen veliki udar in ko so prijeli skupino vrhunskih članov mafije, zapletenih v tihotapstvo mamil. Danilo Dolci, veliki borec za ozdravitev Sicilije, ki se je tudi z mafijo boril vrsto let in tvegal svoje življenje, veliko pa je pomagal tudi omenjeni komisiji, je prepričan, da so končno proti mafiji sprožili nekaj resnega : «Prvič je Sicilija opazila, da je neka pot proti izhodu. Toda. trenutek je zato tudi nevaren. Podobno je kot da prisostvujemo nekemu čudežu: čudež je to, da končno odhajajo v zapor tudi najmočnejši in najbogatejši. Ljudje so začudeni in zmedeni: nihče se tu ne spominja, da bi vodili v zapor bogate in močne, še posebej, če so ti zapor tudi zaslužili. Zdaj, ko se je to začelo, je treba iti do konca, do dna. Treba je pokazati ljudem, da bodo tisti, ki so zares krivi, to tudi plačali. Omenjena akcija je prišla od zunaj, iz Rima. Ljudje pripominjajo, da se je dobro začelo zato, ker je prišlo od zunaj, z najvišjih mest. Ce bd to ne bilo vodeno energično in do konca, bi bilo nevarno. Mit o mafiji bi se še bolj okrepil.» «Vendar, po mojem mišljenju», pravi Dolci v neki svoji drugi izjavi, «se nekaj najresneje spreminja. Začelo se je z desetinami in desetinami kilogramov dokumentov o kompromisih med sicilijanskimi politiki in člani mafije. To je prišlo v Rim na mize komisije. Predstavniki vseh strank imajo končno v posesti dokaze iz prve roke, pogosto pa tudi sami dajejo o teh odkritjih tudi gradivo tisku. In italijanska javnost zdaj pričakuje nekaj odločnega in dokončnega in ne bo več dovoljeno razočarati italijanske javnosti. Tudi v tujini je čedalje več dokumentiranih knjig o spoštovani družbi (mafiji). Tudi sama krščanska demokracija je bil* prisiljena, da zrahlja nekatere svoje lokalne zveze z mafijo. Čim se bo začel mit o nedotakljivosti mafije rušiti, več bodo imeM ljudje poguma, da bodo začeli govoriti in odkrivati.» (Nadaljevanie sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 12 23. decembra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst SPORT SPORT SPORT SMUČANJE ZA SVETOVNI POKAL Rekordna vožnja v smuku Avstrijca F. Klammerja Prevzel je tudi vodstvo na lestvici za SP - Huda poškodba R. Thonija TRZA NEVNIK 3313 INTENZIVNO LIKOVNO ŽIVLJENJE SCHLADMING, 22. — Čas, s katerim si je 19-letni Avstrijec Franz Klammer priboril prvo mesto v smuku v Schladmingu, veljavnem za SP, ni samo izreden, ampak je dejansko celo nekak svetovni rekord. 3.145 m dolgo progo je prevozil s poprečno hitrostjo 111,200 km na u-ro, kar ni doslej uspelo še nobenemu smučarju na nobenem tekmovanju. Vozil je fantastično. Spotoma je v določenih trenutkih letel po zraku kar po trideset metrov daleč. Tvegal je vse za vse in uspel. «Hitreje kot tako ni mogoče voziti,» je dejal po prihodu na cilj. Vse kaže, da hitreje res ni bilo mogoče ... Če povemo, da je mladi Klam-mer krepko premagal vso svetovno elito in se je kar 5 Avstrijcev uvrstilo na prvih deset mest (8 med prvih štirinajst), potem ni dvoma, da so Avstrijci slavili veliko zmagoslavje. Za italijanske smučarje pa je bil danes izredno črn dan, čeprav jim je proga zelo «ležala»; bila je nekoliko poledenela in trda. Ne le, da so se najvišje uvrstili šele na 8 mesto (Anzi), ampak je tudi padel Gustav Thoni (brez hujših posledic), Franco Bieler je pri padcu dobil hud udarec v glavo. Roland Thbni pa je dobil pri padcu kompliciran zlom levega gležnja in zanj je letošnje sezone konec. K temu moramo prišteti še dejstvo, da je Gros zgubil svoje vodstvo na skupni lestvici za SP in potem je ra- zumljivo, da v italijanskem taboru po današnjem tekmovanju niso bili ravno najboljše volje. Lestvica smuka je bila taka: 1. Franz Klammer (Av.) 1’41”7? 2. Roland Collombin (Švi.) 1’42”12 3. Bernhard Russi (Švi.) 1’42"13 4. Jim Hunter (Kan.) 1’42”43 5 David Zwilling (Av.) 1'42”77 6 Reinhard Tritscher (Av.) 1’43”00 7. Bob Cochran (ZDA) 1’43”Q2 8. Stefano Anzi (It.) 1’43”05 9. Werner Grissmann (Av.) r43”24 10 Peter Feyersinger (Av.) l.’43”26 11. Karl Cordin (Av.) 1’43”32 12 Patrice Pellat Finet (Fr.) in Anton Dorner (Av.) 1’43”45 14. Manfred Grabler (Av.) in Dave Irwin (Kan.) T43”49 Lestvica za svetovni pokal; 1 Franz Klammer (Av.) 51 2 Piero Gros (It.) 48 3. Hans Hinterseer (Av.) s6 4. Reinhard Tritscher (Av.) in Roland Collombin (Švi.) 40 6. Karl Cordin (Av.) 32 7. Werner Grissmann (Av.) 28 8. Herbert Plank (It.) in Hubert Berchtold (Av.) 25 10 Helmuth Scbmalzl (It.) 24 11. Jim Hunter (Kan.) 22 * * » FLAINE, 22. — V Flaineju v Franciji je v moškem veleslalomu za evropski pokal zmagal Avstrijec Heidegger, pred italijanskim reprezentantom Strickerjem, Švicarjem Mattlejem in drugimi. Stricker je 1. na lestvici za EP, 2. pa je Heidegger. .......................................... V GORICI ODBOJKA Včeraj dve srečanji med našimi dijaki Vsaka ekipa je osvojila eno tekmo PREDSTAVITEV KNJIGE C. MARTEILIJA 0 SODORNIH TRŽAŠKIH V občinski galeriji božična razstava Kot smo že večkrat ugotovili, doživlja Trst izredno intenzivno likovno življenje. Zato smo mogli sinoči prisostvovati štirim dogodkom, ki so vezani s to dejavnostjo. V galeriji Russo je odprl razstavo svojih de! slikar Nicola Sponza, ki bo razstavljal do konca meseca, v krožku «Il Carso» v Mazzinijevi ulici je pa bila otvoritev kraških motivov. Občinski odbornik prof. Faraguna je ob 18. uri s kratkim nagovorom odprl v občinski galeriji tradicionalno božično razstavo, na kateri bo do 6. januarja na ogled občinstvu 57 del prav toliko tržaških slikarjev in kiparjev. V mali dvorani kulturno - umetniškega krožka pa je bila predstavitev komaj izišle knjige Claudia Martellija z naslovom «Artisti triestini contemporanei», v kateri je znani tržaški publicist zbral in objavil osnovne podatke malone vseh tržaških likovnikov. Knjigo, «ki jo je bilo treba napisati», kot je rekel univerzitetni prof. Decio Giu-seffi, je obširneje razčlenil prof. Sergio Molesi, ki je delu napisal tudi uvod. predstavitve dela se je udeležilo večje število ljudi, seveda predvsem tržaških likovnikov in ljubiteljev umetnosti. Odprta razstava Roberta Hlavatyju Včeraj ob 18. uri so v hali kina na Opčinah odprli razstavo slikarja dr. Roberta Hlavatyja. Pokrovitelj razstave je opensko prosvetno društvo Tabor. Hlavaty razstavlja 26 najnovejših slik. večinoma marine in istrske motive. Razstava je odprta od 11. do 13. ure. • Tržaška prefektura obvešča, da je treba vložiti prošnje za dovoljenja za kroženje z motornimi vozili dne 39. t.m. jutri od 9. do 12. ure, v četrtek od 9. do 13. ure in od 15.30 do 17.30 ali v petek od 9. do 12. ure. • Avtobusno podjetje ACEGAT sporoča, da bo uvedlo novo postajo avtobusa št. 39 v Trebčah, pred hišama štev. 221 in 229. VESTI S KOPRSKEGA Sprejemi in razne prireditve ob Dnevu jugoslovanske armade Predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan je včeraj dopoldne priredil sprejem v počastitev Dneva Jugoslovanske ljudske armade. Prisotni so bili predstavniki obmejnih vojaških enot, teritorialne obrambe in družbeno - političnih organizacij. Predsednik je iskreno čestital pripadnikom oboroženih sil in vsem, ki sodelujejo v organizacijah splošnega ljudskega odpora. Poudaril je izredno sodelovanje vojske in prebivalstva ob meji. sodelovanje, ki se je manifestiralo v najrazličnejših oblikah, prav zdaj pa so enote Jugoslovanske ljudske armade pokazale pripravljenost, da pomagajo pri izgradnji višinskega vodovoda. FTaznik Jugoslovanske ljudske armade so s podobnimi sprejemi, z slavnostnimi akademijami, s podelitvijo odlikovanj in drugih priznanj najboljšim enotam, s srečanji med vojsko in prebivalstvom in s številnimi drugimi prireditvami proslavili tudi v vseh drugih večjih krajih primorske. Urbanistični red in disciplino so začeli z vso strogostjo spoštovati tudi na obalnem področju. Ta teden so že porušili eno izmed takih nedovoljenih «črnih» gradenj, v prihodnjih dneh pa bodo še štiri. V soboto zjutraj je bilo v telovadnici «Stella Matutina» v Gorici prijateljsko srečanje v odbojki med dijaki goriških slovenskih višjih srednjih šol. Dijaki trgovske šole so nastopali samostojno, dijaki uči telji.šča «S. Gregorčič» in klasičnega liceja «P. Trubar» pa so nastopili združeno. PTve so stopile za mrežo dekleta. Zmaga je pripadla «trgovkam», ki so odpravile nasprotno ekipo s čistim izidom 2:0. Igra je bila lepa in zanimiva. Kljub dobri volji «u-čiteljice» in licealke niso bile kos «trgovkam». Po ženski tekmi so se spoprijeli fantje. Predstavniki združene ekipe liceja in učiteljišča so tokrat zasluženo zmagali. Prvi set so z lahkoto osvojili trgovci, ostala dva pa sta pripadla ekipi učiteljišča in liceja. IZIDI ŽENSKE Trgovska — klasični licej in učiteljišče 2:0 (15:6, 15:4) MOŠKI Trgovska — klasični licej in učiteljišče 1:2 (15:6, 9:15, 12:15) POSTAVE TRGOVSKA (dekleta): Lavreta Lavrenčič, Lucia Marušič, Luisa, Gergolet, Adrijana Petean, Vida Cijan, Paimira Tomšič. aiiiiiHiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii 30-letnica IX. korpusa (Nadaljevanje s 1. strani) KL. LICEJ in UČITELJIŠČE (dekleta): Silvana Perše, Lučka Tomšič, Rosana Lavrenčič, Marija Kristina Gergolet, Marija Jarc in Su-sana Jarc. TRGOVSKA (fantje): Marko Cotič, Renzo Faganel, Karel Mikluš, Aldo Jarc, Žarko Grilj, David Mu-čič, Loris Nanut, Igor Komel. KLAS. LICEJ in UČITELJIŠČE (fantje): Damjan Klanjšček, Marko Cotič, Marjan Cijan, Fabijan Čevdek, Marko Jarc, Gabrijel Fer-folja, Karel Devetak. SODNIK: Jožko Prinčič. I. K. nanjo politiko teir na svoboden socialistični razvoj. S. Kraigher je poudaril, da mora aktivno sodelovanje demokratičnih in naprednih sil preprečiti razne poskuse obračanja zgodovine nazaj. «Za naše odnose s sosedi potrjuje to med drugim tudi dejstvo — je dejal — da je prebivalstvo tako z ene kot z druge strani naše meje v zadnjih desetletjih izkusilo prednosti sožitja in sodelovanja pri reševanju skupnih vprašanj njihovega življenja in razvoja ne glede na mejo, ki jih loči. V praksi se je pokazalo tudi to. da manjšine v resnici lahko postanejo most v povezovanju sosednih narodov in držav. Temu je najbolj prepričljiv dokaz sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, ki kljub stalnemu rovarjenju neofašističnih in iredentističnih sil ni moglo preprečiti stalnega utrjevanja položaja slovenske manjšine in reševanja problemov ob-menjega prebivalstva». S proslave so ob odobravanju vseh poslali pozdravno brzojavko predsedniku SFRJ Titu. Kulturni del svečane akademije sta izpolnila Tržaški partizanski pevski zbor in pevski zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine, ki sta ob velikem navdušenju in dolgotrajnem odobravanju vseh udeležencev izvajala partizanske in borbene pesmi. Proslava se je potem nadaljevala ob tovariškem srečanju bivših bor cev in starešin in ob pesmi, ki jih Je tolikokrat spreminjala na pohodih tal v bojih pred 30 in ve čleti. ODBOJKA V SINOČNJIH NASTOPIH Ekipama Bora in Krasa zmanjkalo moči in sreče V ženski B ligi je v kraju Casale Monferrato Junior premagal Bor s 3:2 (7:15, 15:10, 15:17, 15:9, 15:10). « # » V moški odbojkarski C ligi je Casadio sinoči v Nabrežini premagal Kras s 3:1 (13:15, 15:6, 15:3, 15:10). » * * V 1. italijanski moški odbojkarski ligi je v Trstu Are Linea premagala Casadio iz Ravene s 3:0 (15:12, 15:5, 15:12). KOŠARKA V promocijski košarkarski ligi je včeraj na Kontovelu POM premagal ŠD Kontovel z 72:58. NOGOMET V prvenstvu 2. amaterske nogometne lige je Inter SS včeraj v Dolini premagal Breg z 1:0. * * * ATENE, 22. — Grška vlada je u-vedla preiskavo v zvezi z mednarodno nogometno tekmo Grčija -Jugoslavija, med katero se grški reprezentanti baje niso borili tako, kot bi se morali. Grška nogometna zveza jih je zato že kaznovala vsakega z globo 600.000 lir. Poleg tega bodo skoraj vse reprezentante dosmrtno izključili iz reprezentance. Eden izmed vidnejših predstavnikov grškega nogometa Taki Theodoracopoulos je izjavil, da so skušali podkupiti grške nogometaše tako Španci kot Jugoslovani. SINOČI V DOLINI Občni zbor ŠD Breg Sinoči je bil v Dolini 8. občni zbor Brega, na katerem so razpravljali o delovanju društva v prejšnji sezoni in o obstanku Brega v Združenju slovenskih športnih društev. Po dolgi diskusiji so na obenem zboru sklenili, da društvo izstopi iz ZSŠDI. Nato so razpravljali o krizi v ekipi, ki nastopa v drugi a-materski ligi in izrazili mnenje, eia bi se morali posluževati predvsem I domačih igralcev. OBIŠČITE veliko RAZSTAVO Tehnika in Moda ’74 v Zlati palači DARWIL na Trgu sv. Antona 4, I. in II. nad. ŠVICARSKE URE - DRAGULJI - ZLATI IN SREBRNI NAKIT SREBRNINA - OKRASNE URE Vstop prost Vsak dan, tudi danes od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure (O) DARWIL swks made BREZPLAČNO vsakemu obiskovalcu listek za veliko nagradno žrebanje DARWIL 200 NAGRAD Aut. Min. 2/256802 Dobitniki prvega žrebanja DARWIL 01100 01129 01133 01184 01185 01235 01316 01318 01340 01347 01361 01367 01403 01427 01556 01603 01604 01649 01683 01697 01699 01748 01762 01826 01827 01851 01855 01898 01954 02050 02137 02176 02194 02287 02299 02309 02310 02311 02379 02400 02557 02589 02601 02698 02782 02794 02837 02896 03032 03034 03251 03302 03376 03387 03396 03405 03493 03525 03529 03823 03856 03897 04015 04016 04030 04060 04090 04094 04129 04131 04137 04201 04220 04242 04247 04260 04264 04298 04308 04768 04770 04803 04816 04974 04987 04992 05135 05209 05280 05281 05286 05372 05449 05502 05589 05644 05655 05704 05710 05732 Drugo žrebanje bo 4. januarja 1974 koristen, naslov za oprezno vašega doma pohištvo trst ZER1AL Pooblaščen prodajalec g^npUVAHANI Obiščite nas: med velikimi noVóstmi Salvarani sta prav gotovo kuhinja in spalnica/ki ju iščete. V našem centru za opremljanje stanovanj boste vedno dobili nasvet za reševanje problemov vašega doma, plačilne olajšave, brezplačne in brezobvezne načrte in predračune. Gre za gradnje, ki so jih posamezniki postavili na področjih, ki so po urbanističnem načrtu predvidena za večje stanovanjske gradnje. L. O. Vprašanje hitrih cest spet v ospredju V četrtek so se pri Magdaleni sestali predstavniki Enotnega odbora s področja Ratinare, Kolonkovca, Pončane, Magdalene, Rovt, Sv. Jakoba in Lonjerja ter predstavniki Enotnega odbora s področja Bar-kovelj, da bi skupno proučili stanje v zvezi z načrtom za hitre ceste ter ostalimi načrti variant, ki jih je tržaška občina predložila deželi za dokončno odobritev. Odbora sta potrdila potrebo po nadaljnjih koordiniranih posegih pri deželi z namenom, da bi ne sprejela rešitev, ki jih je predlagal tržaški občinski odbor. Voščilo in darilo bolni sošolki V petek popoldne je skupina otroK osnovne šole iz šempolaja obiskala in obdarila bolno sošolko Ariano Zidarič iz Trnovce. ŠempolajsM otroci že zelo dolgo pomagajo bolni sošolki in so za svojo dobrosrčnost leto« prejeli že dve priznanji KMETIJSKA ZADRUGA - POSTOJNA obvešča cenjene potrošnike. da je odprla mesnico v LOKVI PBI SEŽANI, kjer Vam nudi vsak dan SVEŽE MESO GOVEDI IN TELET DOMAČE REJE, ter mesne in mlečne izdelke Obiščite nas in sami se boste prepričali! KMETIJSKA ZADRUGA - POSTOJNA Ko boste obiskali Ljubljano pridite tudi v VELEBLAGOVNICO nama (pri Pošti — nasproti Hotela Slon) Ponuja se vam velika izbira MOŠKE IN ŽENSKE USNJENE KONFEKCIJE USNJENA GALANTERIJA in v samopostrežnem oddelku VSE VRSTE PIJAČ, DELIKATESNEGA BLAGA IN DRUGIH PREHRAMBNIH IZDELKOV -3)j BREST CERKNICA mSSSm INDUSTRIJA POHIŠ I VA - JUGOSLAVIJA BREST, INDUSTRIJA POHIŠTVA CERKNICA, IZDELUJE PROGRAM «BARBA RA», KI JE SESTAVLJEN IZ OMARNIH IN DOPOLNILNIH ELEMENTOV TAKO DA LAHKO VSAKDO UREDI DNEVNO SOBO, SPALNICO, OTROŠKO ALI SAM SKO SOBO PO LASTNEM OKUSU. ZA SODOBNE GOSPODINJE IZDELUJE BREST TUDI KUHINJE «V E G A 60», KI SE ODLIKUJEJO PO FUNKCIONALNOSTI IN ESTETIKI. - ii. OBIŠČITE SALON POHIŠTVA V CERKNICI IN SI OGLEJTE VSE IZDELKE BRESTA, POHIŠTVO LAHKO KUPITE VSAK DAN OD 9- DO 19. URE, OB SOBOTAH PA DO 13. URE. BREST