CHICAGO. ILU ČETRTKI*. 7. DECEMBRA (DEC. 7), 1MB Domače vesti Jâiiy PROSVETA ' glasilo slovenske naroùne podporne jednote Uredniški In spravallkl araatavit M6T South Uwndal« Ava. OffIco «f Publication: M5T South Uwndal« Ava. Telephone,' Rockwell 4904 ftTEV .—NUMBKK 238 je že dobila sunek Moskve, naj se pripravi! Finski letalci ustavili prodiranje ruskih čet proti severa in razdejali železniško zvezo med Leningradom in Murmanskom. Šestdeset ruskih bojnih letal uničenih v napadu na iovjetske letalske baze. Ruska tajna polici-ja, oborožena s strojnimi puškami, stoji za ¿etsmi in jih potiska v bitke s Finci OgKVA, 6. dec.— Uradno kom interne Internaciona-p danes na Rrozsč način po-Rumunijo. naj čim prej jtjse i Rusijo pakt, kakršne-s sprejele Estonija, Letaka ¿v». Obenem je glasilo ko-■P napadlo Turčijo, ki se "prodala angleški» in fran-Sin imperialistom." SINKI, FINSKA, 6. dec. Icjai urad danes poroča, da so brambovci odbili napade Rusov na treh frontah, tednu, odkar so sovjeti Finsko, so Finci uničili 80 ruskih tankov in 36 le-[ «plenili so veliko Število ru-strojnic in manjših topov ijeli čez 3000 ruskih voja-Sneženi viharji ie vedno ijo Fincem. washington, d. c„ e. dec. lnik Rooeevelt je danes Finski na 22-letnici nje-iieodvisnosti, ieleČ ji veliko in napredka. i DON, 6. dec.—Churchill, bojne mornarice, je po-f parlamentu, da Angleži teden potope dve do štiri podmornice. Zadnji tela jih potopili pet. (Potem ki povedali, da posebna armada sovjetske tajne policije (GPU), oborožena s strojnimi puškami, stoji za vojaškimi četami in jih potiska v bitke, kadar se hočejo umakniti pred Finci. Ujetniki so dalje izjavili, da so jim politični komisarji povedali, da bo vojna s Finsko trajala le nekaj dni in da so Finci agresorji proti Sovjetski uniji. Finci so ta teden dobili iz Italije 25 bombnikov. Iz zanesljivih virov je prišla vest, ua so italijanski inštruktorji poleteli s temi bombniki čez Nemčijo do švedskega obrežja in od tam na finsko letališče. Finska je naročila 50 bombnikov v Italiji pred sovjetsko invazijo svojega ozemlja. (P o r o č i lo iz Stockholma, Švedska, se glasi, da so ameriški Finci kupili več letal, ki bodo kmalu dospela na Finsko v spremstvu ameriških pilotov. Finska ima dovolj gasolina v zalogi, da bo lahko vodila vojno v zraku proti Rusom.) Sovjetska vlada še ni odredila evakuacije prebivalcev iz Leningrada, mesta, ki ima 8,500,-000 prebivalcev. Ako bodo ruski letalci ponovno napadli Hel-»n. x i sinki, «lavnafinsko mesto, bodo je Hitler .ie i*guWLJaIfin8ki |eUlci b^bardirali Le- tie, odkar traja vojna; ibbruhu vojne jih je imel 70.) fc. ki, Finska, 6. dec.-^Fin-bombniki so včeraj ustavili ruskih čet proti se-i bombardiranjem vojaških in železniške zve-spaja Leningrad z Mur-& sovjetsko luko ob Kljub slabemu vre-Bo finski letalci izvršili napadov in prizadjali Ru-velike izgube. iz obmejnih krajev se-Norveške se glasi, da so i letalci uničili 60 ruskih ih letal v napadih n» letal-)»ze v Murmonsku in pre-i železniško zvezo med Ledom in Murmonskom v krajih. Dalje so napadli z mi Baltiški, estonsko pri-na drugi strani Fin-uliva, ki ga je Estonija v najem Rusiji. '°ročilo finskega armadnega . omenja umik finskih čet Uunikirkka, Valkjaervija in ja. vaHi na južni fronti v B Uningrada. Uusikirko ■ob železnici v bližini o-■Ja Finskega zaliva, okrog '■■'J "d ruske meje. Finci * niso umaknili do Manner-N» trdnjavske črte. Najbolj vroče bitke v zad-J dneh so ae vršile v jezer-Pokrajinah in gozdovih Prn'' "d Jezera Ladoge. Top-P»1 dvoboj se je vnel na ozem-* vzhodnem obrežju tega Finci so razbili oeem *,h tankov, dočim Rusi po-¡P o okupaciji sektorja pri Tlnci priznavajo, da ruske prihajajo v pokrajino Pet-leži 200 milj severno »rktiiniiga kroga. Finsko P Poročilo pravi, da je bilo tankov uničenih v zad-dneh in 2000 ruaklh ubitih v bitkah na ka-» zemeljski ožini. ke bojne ladje so bom-n* znanje otoke Suusa-v Finskem zalivu "ri. največji otok v taj * Rusi zaaedli, ko so se ••sknili. vojaške avtoritete tr * 10 Jim ujeti ruski voja- ningrad. Finci pričakujejo, da bodo Rusi napadli glavno mesto danes, ko se bodo vršile proslave 22-ietnice finske neodvisnosti. V Hqlsinku je ostalo le 50,000 prebivalcev. Pred izbruhom sovražnosti je živelo v glavnem mestu 250,000 prebivalcev. Japonska se jezi na Ameriko Protest proti ameriškemu pritisku Tokio, 6. dec.—Zunanji minister Nomura je povedal ameriškemu poslaniku v Tokiju J. C. Grewu, da je utrditev odnoša-jev med Japonsko in Ameriko nemogoče pod grožnjo. Ta grožnja je v koncentraciji ameriške bojne mornarice na Pacifiku in v agitaciji za oklic embarga na izvoz ameriškega blaga na Japonsko. Grew je pojasnil zunanjemu ministru, da ima Amerika dokaze, da Japonska izvaja politiko saprte ekonomije v kitajskih provincah, katere je zasedla japonska armada. Ako more Japonska predložiti konkretno evidenco, da se ameriška vlada moti v svojih zaključkih, teda je upanje na izboljšanje situacije. Poslanik je prisnal, da se ja ponske militaristične avtoritete vsdržujejo akcij, ki bi ogražale ameriške interese in pravice na Kitajskem, toda to ni dovolj Japonska mora dati garancije da njeni letalci ne bodo uničevali ameriške lastnine s bom **Japonska vlada je sanlkala obdolžitev, da je glavni cilj njenih političnih in «flHarirfJ^ operacij na Kitejskem izločitev ameriških in drugih tujih intere-aov na Daljnem vzhodu, »lučaji napadov is zraka, ki «o re-zultirali v uničenju sseertj» lastnine, so bili neizbrfn v teku aovražnosti. Trpela je tudi tr-govina nevtralnih držav na Kitajskem, kar pe je razumljivo, oxirom na militaristične operacije v velikem obeegu. Ruska publikacija napada Roosevelta Ameriški komunisti dobili nova navodila Moskva, 6. dec.—Mesečnik, ki ga izdaja komunistična stranka in vsebuje navodila glede širjenj» komunistične propagande po Stalinovih agentih ki agitatorjih, j« objavil oster napad na predsednika Roosevelta in "ameriške impérialiste". Avtor članka je neki N. Rosa. - ^ "Predsednik Rooeevelt se je pričel družiti t onimi, ki podžigajo vojno," je rečeno v članku. "Ameriška vlada isdaja izjemne dekrete, ki so na vides naperjeni proti špionom in saboterjem, aktualno pa proti komunistom hi onim, ki so proti vojni. Ameriški delavci imajo pred seboj veliko nalogo. Zdrobiti morajo predvsem vojne načrte svojega največjega sovražnika ameri-! rkega imperializma. Ameriška comimistična stranka se je še otila te sgodovinske naloge v novi mednarodni situaciji. Ameriški imperialisti sanjajo o svetovni hegemoniji. Radi bi ispod-rinili konkurenčne impérialiste latinske Amerike in ojačlii svojo posicijo na Kitajskem. 2e v prvtti mesecih evropske vojne so ameriški imperialistični krogi napeli vse sile, dm rešijo evropski kapitalizem pred ofensivo prolétariat*- da spremenijo Vojno med imperialfstl v vojno proti sovjetski Rusiji." Sovjetski tisk ne piše dosti o sovražnostih na Finskem. Svoje kolone je napolnil s poročili o proslavah tretje obletnice "sta-inistične ustave", ki Je ustvarili sedanji sovjetski parlament dveh zbornic in prinesla spremembe v zakonodajstvu, pravo-sodstvu in. isvnšni oblasti. Sovjetski krogi so včeraj u-rad no santkali, da je bila križarji i rov poškodovana, ko je bombardirala utrdbe na finakem otoku Haragu, in da sta bHa dvm rušilca potopljena zadnji petofc. Dalje so zanikali, da Je Rusija izgubila veliko Število tankov in bojnih letal v bitkah s Finci na finskem ozemlju. Avtna nesreča v Chtcagu Chicago.—Dne 4. t. tn. je naglo drveči avto povosii in teško pobil 16-letnega licharda Ra-tovca, ko je a jivtiateljem vred korakal čet AaMaiul avenijo v bližini 21. uiioe. Mladi Rakovec e član mladinskega oddelka pri društvu Slaviji št. 1 SNPJ. Njegov naslov Je 1S44 W. Cermak Road. Minnesoteke novice Duluth, Minn.—J>1)0 29. nov. je v tukajšnji bolniŠaki umrl Anton Pečar is Evatetha, star 53 let. Tamkaj je živel 80 let in sa-pušča dva sinova Is dve omože-ni hčeri. Bil je član SNPJ in doma je bil is Moravč pri Kamniku.—Dalje je v Svelethu umrl star hrvatski naseljenec John fiobrič, ki je bU star 68 let ki v Minnesoti je živel & let.—V Du-uthu je umrl Štefan Blaievič, star 73 let, ki j« bi) tu 26 let In sapušča sina, Mer, brate in sestro. ♦ ' I Vesti is Pea«eylvan!je Strabane, Pa.Wakob Pavčič, član društva 188 SNPJ in tajnik društvenega gospodarskega odseka, je bil zadnje dni operiran na vnetem slepiču* Nahaja se v Canonsburg Ge n upanje Je, da —Sin člana Jos. na lovu na ernj roko s lovsko ■fl Francozi odbili nemške napade Nemški voterani poslani domov Newyoriki iupan okrcal ohijskega governerja Cleveland, O., 6. dec —Ohljska relifna kriza je izzvala splošno pozornost, ko Je newyorški župan La Guardia trdo prijel governerja Brlckerja zaradi izjave, "da moramo hraniti s Jav-nim denarjem in federalnimi skladi, da se denar ne bo trošil za socialne izboljšave." Župan Je pozval governerja, naj prekliče izjavo in preskrbi denar sa na-sičevanje revežev v Clevelandu in drugih ohijskih mestih. Brlck-er je na poziv odgovoril, "da La Guardia nI goveroer države 0-hio in ima dosti dela v New Yor-ku. Kadar ga bomo potrebovali, bomo poslali ponj." Finska bo zmagala, pravi kompomst Helsinki Finska, 6. dec,-Jan Sibelius. sloviti finski komponist. ki ga muči bolezen, je isrs-zil upsnje. ds bo njegova domovina. ki se bori proti ruaklin-vssiji. izšla »magovita is boffcs. "Popolnoma sem uverjen. da se bo vse. kar se godi «daj. «iobro izteklo," Je dejal. Sibelius Je prejel na stotine telegramov <*i ivojih oboževalcev is vaeh krajev sveta, v katerih Isrekajo svoje simpatije napram finski republiki. —4 Hospitalu okreva, rtiča ae jo frudo vsekal Irioo. Paris, 6. dec—Sinoči objav-jono vojno poročih^pfkvi, da ao ^emci uprizorili več napadov na francoske poetojsnke na sspadni fronti, s so bili vrženi nassj. Vsi so se izjalovili. V nekaterih krajih fronte so bile v teku msnjše >raske. Pariška policija je pridržala v zaporu petnajst oseb, ki so skušale oživeti raspuščeno Komunistično mladinsko ligo. Vse so bi-e aretirane v policijskih nsvslih pondeljek. Berila, 6. dec.—Medtem ko mi-itarističns avtoritete nsglašajo poročilih, da Je vse mirno ns sspadni fronti, se širi mnenje, da Nemci še ne bodo napadli Ma-glnotove trdnjavske Črte. To potrjujejo vesti, da bodo nemški vojaki, ki so se borili v isdnji svetovni ve^ni, posvani domov. Te bodo nadomestili mlajši vojaki, ki so dobili iskušnje v bojevanju na Poljskem. V Berlinu govorijo o možnosti vojne med Rusijo In Turčijo. Neksteri menijo, da se bo rusks ofensiva ob turški meji kmalu pričela. Kanada vabi amortiko Istalem | Ottawa, Kanada. 6. nov. — Ameriški letalci se lahko pri družijo kanadski letalski sili, m glasi naznanilo department* na rodne obrambe. Priti morajo le v Kanado in se prijaviti za službo, poleg tega pa morajo položiti prisego o lojalnosti. Kanadske avtoritete so tsjavile. da ao prejele na stotine aplikacij Združenih držav. Med onimi, ki so jih posisll. so iskušeni pi lotje. IZKLJUČITEV RUSIJE IZ UGE NARODOV Amortiko driave nastopilo proti sovjotom FINSKA DOBILA PODPORO 2eneva, Švica, 6. dec.-—'Dele-gatje držav latinske Amerike, zavedajoči se, da jim Je akcija Argentine, ki je posvala tajništvo Lige narodov, naj deluje sa isključitev sovjetske Rusije is Lige, potisnila vodstvo v roke, so se sinoči sestali na konferenci ki raapravljall o enotnem nastopu proti sovjetom zaradi napada na Finsko. Odločili so se. da stopijo v stike s svojimi vladami in ponovni sestanek prihodnjo sobota Ti delegatje sestopajo Argentino, Uragvaj, Bolivijo, Kolumbijo, Mehiko. Kubo, Ekvador in dominikansko republiko, Kot posledica protesta proti ruski in vasi j I, ksteraga je Fin-sks naslovila Ligi narodov, ln stališča, ki so ga savsell delegat-je držav latinske Amerike, dl-plomatje napovedujejo, da bo morala Rusija i ss topi ti is Ll«e, aH pa jo bodo druge držav« po-K»ale'ls Lige. Velika Britanija In Francija boste morali podpre ti Finsko v konfliktu s sovjeti, če nočeta iigubiti svojega prestiža v Južni Ameriki. Alborto Guani, ursgvajskl zunanji minister, js šs predlagal, da vse ameriške dišav« izstopijo is Lig«, č« ne bo sovjetska Rusija iaključena. Pote« Argentine In Urse-vaje so včlanjene v Ligi Boli vi js, KolomUja, Kuba, dominikanska republika, Ekvador, Hal ti, Mehika, Panama in Poru. (Oswaldo Arsnha, brasHskl zunanji miniater, J« dejal, 4a bo BrssiUJe, ki ni članica Lig« na-rodov, podpirala «kupno akcijo ameriških držav na basi sklenjenih pogodb kot rssultat roškega napada na Flneko. Brasllija «s pridružuje drugim državam v obsodbi sovjetske sgrsalj«.) Helsinki. Finska, 6. dsc.— U« redni krogi so pozdraviti akcijo Argentine, ki Je zahteval« isključitev sovjetske Rusij« b Lige narodov/Izjavili so, dg so držav« latinska Amerik« demonstriral«, ds rasumejo položaj Finske. ' Finci upajo, da jim bodo tudi škandlnavske države iprlaMile na pomoč v vojni z Rusijo. V pričakovanju te pomoči «o pričeli utrjevati strategične Alandeke otoke v Botnijskem sallvu, da o-Jačljo pomorsko sveao s Švedsko na drugI strani tega zaliv».^ Proiskava sabotaio v Rumuni/i Bukarešta, Rumunija, S. dec. —Avtoritete so odredil« preiskavo požigov oljnih čistilnic In pogostih železniških rteerač, katere politični krogi pripisujejo sabotaži agentov tujih vlad. Velika oboroženo silo Prostovoljci odhajajo na Finsko Stockholm. Švedska. 6. dec.— Svadska vlada, alarmirana zaradi ruske invasij« finskega o-semlja, je pozvala nadaljnje čete pod zastavo, obenem pa je prvič priznala "delno mobilizacijo". Okrog 40,000 mož, meti temi topničarji in inženirji, so bili pozvani v aktivno vojaško službo. Armada je bila s tem povečana na t SO,000 mož. V normalnih časih je Imela Švedska 20,-000 vojakov. "Čete so bile mobilizirane za vojno službo." se glasi uradno naznanilo. Cez tisoč Švedov se Je že prU javilo sa prostovoljno službo v finski armadi, dočim so prebivalci zbrali $240,000 v pomoč Finski. Nekateri prostovoljci so se že pridružili * finskim četam. Švedska nadaljuje s napori, da ostane nevtralna v vojni. "Naša dežela ni revna, vendar j« hjtfna sils prešibka, da bi mogla isdatno pomagati drugi dršavl," j« rekel n«k! predstavnik švedsks vlade. Finakl begunci, ki so dospeli v Haparando, na švedsko stran meje, eo povedali, da so jih sovjetski letalo! obstreljevali s strojnicami. Švedski časopisi ln organisaclje državljanov so pričele sblrati sklsd sa oskrbo finskih beguncev, ki prihajajo v Čim dalje večjem številu ns ftv«deko. Jesa proti ruski» napadal-cem narašča na Švedskem. 0- gorčenje Je tleMIn odmev tudi na seji mestne sbornioe v H točk-holmu. Trije komunisti, člani sbornice, niso dobili besede In staviti niso smoli vprašanj. Tu so pričsl« krožiti govorice, da so sovjotl sestavili nov sem Ijevld Skandinavskih držav. Ts kaže Finsko in severni del ftved-ske kot rusko possst, Južni del $vi«dske pa kot nemško osemlje. Zemljevid ne uključuj« Norveške In Dsnske. DRUŽI OBSODBI RUSKE AGRESIJE Administracija simpati• žira s Finsko PRELOM ODNOSA-JEV Z MOSKVO Washington, D. C« 6. dec.— Združene driave ao še obvestile več držav latinske Amerike, da bddo podprl«» skupno vaeameri-ško obsodbo ruskega napada na Finsko. Tako J« izjavil državni podtajnik Summer W«ll«s. Dejal J«, da «o vlade drŽav latinsko A-merik« sugestlrals, naj se Združen« države pridružijo deklaraciji glede vsdržltve načel m«dne-rodnega prava In obsodbi rab« oborošene sile kot sredetva v poravnanju mednarodnih« sporov. Utinake države, ki niso bile imenovane, so bile Iniformiran«, da bodo Združene država podor-I« skupno dektaraoijo. Uradni krogi odobravajo tako deklaracijo. Nekatere držav«, m«d temi Arg«ntlna, Uragvaj in Kolombl-J«, ab še Javno Isrsslle svoj« simpatij« napram Finakl s Javnimi Izjavami In poelankami predsedniku finske republike. Argentina fn Uragvaj sta predlagali obsodbo invasij«, tod« pr«dlc« uključuj« akcijo s atrs-nl LI«« narodov. Pred sodnik RooasvoH j« včeraj v rasgovoru s reporter ji namignili da bo morda prišlo do preloma odrtoSaJev med Ameriko In Rusijo. S prelomom odlaša, ker Je še vedno upanj«, Halifax ožigosal sovjetsko vlado AngUja bo vztrajala v vojni l**doa, 6. dec.—Velika Bri Unija je včeraj ponovno obs<* dila rusko invasijo Finske, sas» no ps ss js is rek Is proti sklenitvi miru s ttemčljo, "k«r bi ss s U*n ispostevla vsdJi nevarno-stl." Ix>rd Halifax, zunanji minister, j« izjavil v zbornici lordov, da J« ruski napad na Finsko Izzval splošno obsodbo. Ta J« po-aledica sklenitve pakta msd na-ciji ln komunisti. Na podlagi tega pakte j« Hitler prodal svobodo baltiških narodov, da je lah-ko napadel Poljeko. 1 sklenitev miru« Rot*-ilt J« dajal, da s« ameriška zunanja politika stalno spremi nje. On J« Izjavil, da bo Amerika morda vrnila Finakl vsoto, ki jo j« plačala na svoj dolg. Ts d«-nar n«J bi Finska potrošil* v korist svojemu ljudstvu. Coprav J« Finska v stiski, J« vseeno naznanila, da bo plačala drugi obrok v vsoti 1284,696 na svoj dolg v Ameriki 16, deoem-bra. Finska j« edina država v Evropi, ki redno pleftuje svoj« obveznost i n« dolg, ki gs j« naredil« v Ameriki. Rooeevelt j« celo luimignll, ds bo spaiiral na kongres, da dovoli Finski vrnitev dsrtsrjs, ki gs J« plačala na svoj dolg Ameriki v ssdnjlh letih. Odkar sts Stalin in Hitler sklenila nensjiedsini pakt, ss Js prijateljstvo med Ameriko In Rusijo ohkdilo. Pristaši fitalino-v« diktature niso več priljubljeni v W«shlngtonu, Filmski magnat pobognil Iz Nomêijo Pariz, 6. dec.—Alfred Hugen-berg, blvži vodjs nemške narodne strsnke in filmski magnat, Js pobsgrtll Iz Nemčije. Hugenberg Je bil v prvem Hitlerjevem kabinetu ekonomski minister. On Je bil med magnati, ki eo finančno podpirali Hitlerja ln nacijsko stranko. mar« 5mrfl P voditelja mdaroc Japonski SanghaJ. 6. dec —Smrt šala Wu Pelfuja. kitajsksgs voj-nega lorda, js bila udarse Japoncem, ki so upali, d« ga bodo pridobili za sodelovanje pri ustanovitvi organiseclj«, ki bi poeta vile rešim pod japonsko kontrolo na Kltejsksm. Kljub pritisku se je maršal upiral Japoncem in nagiašal. da bo sodeloval s njimi le, ako potegnejo «voje čete is Kitajske. -------- M mm g« augsstlj«, d« je čistilnic« oljs v Plosstlju je po tskojšsn mir s Nemčijo sažoljiv, f ors Is po sksplosijl. ki j« tudi 0f pew fiif« te ta M M «rtMjo. máktpiM UtafMM VMfelM (Ottaa, P*-IM.> M nwfe pMUJaUlju ta v aluéaja. fftÍ4ÉII fPlllliO. Mmidflpll of flMlft^ •M «¿¿Urite« artiataa wíu m» fe* ratón*«. Olk» ru. Mali M atartaa. »la*» |i il, ala., will fea rataraa« only Wfeaa iwa)in'A aal f al«raaaa< aa« atampte L PROSVETA MIT-«« Ba. LawMata Ara, Cktaa*«. MINUI OT T» PBDBZATBD "F im » «fetapaia na primar (Iiar#mbar »I, IfW). pota« vala»« a* Matera po*a»J. «a ra« te • la« «MaaxM poteki« aa» r«MfM* te praraéaaao. fe m na IIH h «aterí. Novi ruski carizem Imperialistična politik» starega ruskega ca-rtoma je bila. da dobi kontroio nad Baltikom, deželami ob Črnem morju in nad Dardanelami. ■ Kuaki carji ao dobili kontrolo nad vzhodno o-balo Baltiškega morja že zgodaj; prav tako so podjarmili bližnje otoke v tem morju, zlaati v Finskem zalivu. Prav gotovo bi bili dobili kontrolo tudi nad Balkanom in Dardanelami že v zadnjem stoletju, ¿e ne bi bilo Anglije, ki je to preprečila. Med svetovno vojno je pa Anglija pristala na anbtevo carske Rusije glede Carigrada in dar-danaUke ožine. Rusija bi bila dobila Carigrad s nekim kosom evropske Turčije in s tem dolgo zaželjeno kontrolo nad strategično morsko po-• tjo s Sredozemskega morja na Črno morje — če ne bi bilo ruske revolucije. Demokratična revolucija, ki j« strmoglavila carizem in kasnejša boljševiška revolucija, kl je pretvorila rusko demokratično republiko v sovjetsko de-spotijo, je naredila konec imperialistični politiki ruskih carjev. Po revoluciji je bilo verjetno, da je za vedno odsvonilo carski osvajalni politiki. Saj je Lenin, glavni boljševiški vodja, prva leta svoje diktatur«, proklamiral načelo samoodločbe za vse narode v ruski državi in privolil je v neodvisnost Poljakov, Litvincev, Letov, Estoncev in Fincev, ki so to zahtevali. Leninova Rusija se j« odpovedala vsakemu nasilnemu imperializmu na zunaj, dasi ja seveda pridno vodila in na ven načine podpirala kampanjo nasilne revolucije v tujih deželah. Dali je bila ta Leninova politika iskrena, mi ne moremo vedeti, jasno pa je, da je Leninov naalednik Stalin, ko je enkrat dodobra potlačil v Rusiji vso opozicijo proti sebi — globoko pokopal Leninovo zunanjo politiko in vse ono, kar so boljševik! in njihovi prijatelji smatrali za Ideal svoje revolucije Po vsaj pravici se lahko reče ln zapiše, da je bila ruaka boljševiška revolucija zaključena z onim letom, ko je Stalin začel izvajati svojo diktaturo. Z njegovim nastopom je bil oživljen nekdanji ruski carizem, seveda v drugI o-bliki in z novimi gesli, a nič manj brutalen in brezobziren — prav za prav še nizkotnejšl in brutalnejši. Logično je torej, da se je oživljeni carizem moral oprijeti svoje stare politike imperialističnega oavajanja čim se mu je ponudila prva priložnost. Ta priložnost je prišla, ko sta Stalin in Hitler sklenila pakt prijateljstva in sta se domenila, kako si bosta delila Poljsko. Takrat j« Stalin dvignil imperialistično zastavo in pogazil vse sklepe svojega prednika Lenina. Naj prvo si je prilastil dve tretjini Poljske, nato j« z na-hruljenjem spravil pod svojo kontrolo Litvin-ce, Lete in Estonce, končno je nahrulll še Fince, - ampak ti so se mu uprli in zdaj jih je napadel z orožjem na enak barbarski način kot je Hitler napadel Poljake. Ko Stalin zlomi in podjarmi Finca, bo krenil a svojim imperialističnim kolom na rami na Balkan. Na Finskem nI ruaka manjšine, ni težkih industrij ali drugih bogastev, ki bi bila potrebna Rusom, ničesar ni, kar bi dajalo Stalinu vsaj za las upravičenosti za barbarski napad na Fince. Krik v Moskvi, da so Finci orodje Anglije, je silno plitvo demagoštvo. Cemu je torej Stalin napadel Fince? Edino zaradi avoja imperialistične politike, katero je prevzel od carjev — da je treba domlnlratl Baltik. Cemu, zakaj je treba Rusiji dominirati Baltik? Zato, ker hoče imperialistična Rusija biti sama gospodar severne Evrope! To je bila težnja carjev In to je danes 8tallnova težnja. Ce bi kdo ugovarjal, šaš Rusija ai jemlje na-. saj le ono. kac je izgubila po svetovni vojni, aa U0asror ne strinja s dejstvom, da j t Stalin vael vzhodno |k»I..wco bivše avstrijske Galicije, ki ni bila nikoli pod Ruaijo. Se težji bo ugovor, kadar e» Stalin spravi nad Balkan. * Stalinova imperialistična ofenziva na Finskem je najlepši dokaz, da je Stalin zavrgel vse ideale starih boljševikov — ki so domala le val mrtvi, pobiti od roke Stalinovih rabljev in oživel je zunanjo politiko nekdanjih ruskih carjev. To pomeni, da bo Stalinova Ruaija zdai odprto raztezala svoje zapadne meje čez Skandinavijo do srca Evropa in čez Balkan do za-padnega ogla Maje Azije; poskušala bo dobiti kontrolo nad Dardanelami. ki ao evropska vrata črnega morja. Edino protlsila more usta (Dal* t ssdajl MeaL) Glasovi i% naselbin Harbiševi spftmini Cleveland, Ohio. — "We Steklobrusnih mojstrov je bi arello takrat 11 — Korath, Dremel, off" je dejala opica 2ako svoji soprogi Jennie, ko sta zapustila Noetovo barko po vesolj neni potopu. Tako sem tudf jaz ponovno pripravljen za nov dopis. Ker ravno dan«* sem prejel pismo, da bi rabil učitelja za dopisovanje, ker delam napake. Ampak vejice, podpičje, dvopičje, pike, vprašaji, klicaji mene dosti ne brigajo. Beseda je kladivo, ki u-dari, da -Jih je precej po besedi, ki bi rabili zdravnika, d» bi zacelil potem rane. In tako še sedaj nekateri iščejo "Iječnika" o-koli federacij, da bi on ozdravil one, ki se čutijo bolne in užaljene! They are very touchy, pravijo Amerikancl. Ml pa rečemo, ta je jako "nafcaknjen"! Ampak se bomo obrniii na drug predmet v tem dopisu. Za enkrat bomo odjadrali nazaj v staro domovino in se bomo u-stavili v Zagorju ob Savi, ker so še ljudje, ki radi slišijo o naših Krajih, kjer smo se rodili. Mislim, da jt bilo 2. septembra tega leta 40 let, ko sero pričel sam na svojo roko moj biz-nes, to je tavati po svetu med tujimi in nepoznanimi. Ampak sem se jih kmalu privadil. Nikar pa ne mislite, ve čitateljice, da sem že jako star. Ne, nisem e» ker pričel sem mlad in zame še ne bo tako kmalu penziona. Koračil sem preko trboveljskih hribov proti Zagorju, ki je urou in pol hoda, ter premišljeval: Bom li dobil delo v Zagorju, v glažutl, ali ne? 2e tri dni sem taval po Hrastniku in Trbovljah, ne da bi koga poznal in bil sem le toliko srečen, da se je vsak dan nekdo zame toliko pobrigal, da sem dobil malo hrane n prostor za spati. In kaj bo tukaj v novi veliki vasi? Kdo se bp pobrigal zame? In počasi smo se bližali s hribov mali planjavi z dvema stolpoma, župniščem, Millerjevo trgovino. Rancmgar-em, "Ajmoht haus'\ šolo ln še več drugih poslopij. In ker je l>!la to občina, so imeli seve tudi Župana. Nekako petnajst minut hoda dalje smo pa opazili velike dimnike. Aha, to mora torej biti steklarna! In korakal sem daje, da sem došel, kjer sem mislil, da je konec eeste, ali /ftta je zavila preko tračnic in mimo malih vozičkov, ki so jih na-zivali jamski delavci "hunte". Ampak ustavil sem se kar v temu ovinku, kjer so vlekli navkreber po kablu te "hunt*". Prišla sta dva moža. Enemu je bi* Io ime Peter Drame, ki me je pobaral: Ali bi rad delo fant? Da! Pojdi "tu gora", mojster jo tam! Bil sem sprejet in postal sem steklobrusar (glassehleifer) in moje skrbi so prerivale začasno, kje bom jedel in kje bom spal. "Glažarskih" mojstrov je bilo takrat 40, s 40 pomočniki in 40 odnašale i, ki SO odnašali že nareje steklenice v malo vroče peči, ki so se pozneje popolnoma ohladile. In potem so "žlajfar-ji" dobili te steklenice, kakor cilindre za avetiljke na iietrolej, da «o jih izrezali z brusilnimi kamni in jih obruaili. Tudi za-maške so morali uglihati, da so gotove steklenice lahko zaprli. Temu smo rekli "ajnporati" in to delo sem pozneje opravljal še v Plttaburghu za Heinzove ku-marce; za svetovno razstavo v St. tauisu sem izdelal 20 velikih jars". Skornik, Sajko, Guzaj, Macilov-šek in pet imen sem pozabil. In potem še steklorezi, ki so cemen-tirali litre, polHtre in četrtlltre in dekorirali "širme". Ti so bili najbolje plačani. Steklarna je bila v Toplicah, kakor tudi pralnica premog*, ki so jo noži val i 'Atirc', v Trbovljah), pu ji pravijo "wascherei", ter šmeleovna. ftaht premogorova je bil pa pol ure fyoda dalje zapad-no v Kisovcu. Na "štircu" so ženske oprale in očistile premog kamenja in drugega, potem je šel ponovno v "hunte" in od tam je bil "šiban" na postajo ob Savi, kjer so stresali premog v tovorne železniške vozove. Kdor potuje z Železnico in ko pride v Zagorje, ne vidi drugo, kot postajo, neko gostilno, par apnenic in potok, ki teče v Savo, reko Savo in hribe. Ob potoku je soteska; ko prideš skozi, potem se ti odpre prijazna dolina, obdana z gorovjem. Pred mano so razglednice, ki mi jih je poslala mrs. Stephania Gabrick iz Kleina, Montana. O-na je priatna Zagorjanka. V Toplicah vidim grajščino, kjer so živeli "bossi" in so dajali "col-lungo"; Macilovškovo hišo in staro šolo, ki je sedaj stanovanjska hiša. Vidi se tudi električna centrala, ki je v mojem Času še nI bilo, in hiše delavcev. Flac, kjer je restavracij«, dolg "fcerg-haus" z uro in stolpom na strehi, bratska skladnica (bruderla-de) in Mihelčiceva prodajalna. Trinkarjevi «o imeli že takrat trafiko. Spominjam se enega fanta, ki je imel samo eno oko. V letu 1906 in 1907 so pa sezidali veliko hiš za premogarič za "kotredežki" premogorov, ki je šel pod zemljo poleg naftega "žlajfarskega" poslopja. Teflg so šele dogotovili, ko sem od&jal iz Zagorja. In sedaj imajo tudi cesto od tam, ko je bila enkrat stara pošta, tik ob Železniški progi doli do postaje, dočim so morali voziti z vozovi v mojem Času skozi Zagorje po ovinku na postajo. Tudi imajo sedaj avetiljke, ki razsvetljuje ponoči naše Zagorsko mesto. Vse to je napredek od takrat, ko smo bili mi tam. Zdaj si želimo, da bi še vsaj enkrat videli kraje, ki so bili in so še za nas zanimivi. Štefanija želi znati, ako sem bil pri Koratu na stanovanju "pod škalo", ali kar so oni na živali "felžen". Da, bil sem. Mihael Wahter, moj prijatelj, je Živel takrat tam, kjer so stanovali orožniki. Pozneje je šel v Nemčijo in tako sva se zgubila Da, tudi Sitarja se spominjam, ali zdi se mi, da sta bila dva Šifer ja. Štefanija je imela tudi dve sestri, ki sta odnašali glaže, a-11 meni ni znano, če «em jih tak rat poznal. Morebiti se pa bo mrs. Gabrick spomnila Repov ža, ki je delal v "achloseraji"? Stanovali so ob moetičku čez potok, kjer je bila železniška proga od steklarne proti Erjavcu. Imeli so>hčer Pepco Pečnik. Ste jo li poznali? Z njo svu hodila skupaj po vodo k Erfpvcu, kadar je bil njen oče žejtrii zvečer. Bila je rdečelaska! \ Pozneje sem bil tudi v Trbov ljah, kot "waserpinč", v Hrast-niku sem hunte "šibal", nadalje v Voitsbergu pri Gradcu, l.eob-nu ob Muri, Essegu, Slavoniji in Osredku pri Sam o boru na Hrvatskem, kjer je ostala še moja delavska knjiga. la O«redka se« prišel ckjtft» Washingtoii Cou sjrlvgpie. sedaj st obrmteme rojake po St. Clairj«» in Collinwoodu, Ohio. Živim pa v Nettingbanui medmjwum^ rojaki na cesti, ki je imenovana po indijanskem rodu Muskokaa. Ampak tukaj smo skoro sami Slovenci, n^ki Irec, par Italijanov, par Hrvatov in eden Nemec. In te rojake nekatgri izpra-šujejo: Kako pa morefe živeti blizu takega človeka?! Njih odgovor je: Saj niti ne vemo, da živi jia našem "štritu". Na naši -ulici malo govorim z rojaki. Grem in pridem. In to j« naše vsakdajno življenje. Kogar srečam, ga pozdravim le s "Hello" ¡u "ao long". Kdor ima čisto vest. tisti«! se me ni treba bati. Kdor je njma, tUi ima navadno strah tudi pred Šumečim listjem. Končano za «lanes! ^nk Barbič. 68. Tom Girdler, predsednik Republic Steel Corp. Naprsjeiu zahvala Milwaukee, Wis. — Tehte par vrstic ne pišemo vsled tega, ker so zahvale že takorekoč v navadi, marveč zato, ker smo resnično hvaležni! Med našimi ljudmi je še vedno dosti zanimanja za lepo slovensko pesem, da, idealizem še nI docela izginil. Dokaz temu je sijajni uspeh "Na-prejevega dneva" 19. novembra. Ob pol treh n«m je občinstvo napolnilo dvor«no in nato z zanimanjem in zadovoljstvom sledilo sleherni točki programa. Vsa čast prijaiteijem slovenske pesmi! Popolnega uspeha bi pa n« bilo, vsaj kolikor s« Naprej» tiče, ako bi nam drugi, ki niso direktno zvezani z Na preje m, ne priskočili na pomoč! Od početka koncerta pa tja pozno v noč so brezplačno delali in zate zares zaslužijo našo iekreno zahvalo in pohvalo. TUdI naši pevskii zbori so pri koncertu drag« volje sodelovali, Četudi5 je takšno sodelovanje zvezano z velikimi stroški. Naj tudi njim izrečemo našo bratsko zahvailo in pa obljubo, da bo Naiprsj tudi Planinski Roži in Pevsk«mu in dram skevnu klubu Liliji podal in krepko stisnil prijateljsko desnico kadar bo povabljen. Sploh, ves napredni element je bil ia nobah in pomagal Napre-ju do boljšega uspeha in zato rečemo: Naprej za našo pesem! Priredbe, čeravno so Naprejeve, bi bile mrtve, ako bi ne bilo reklame. Ako ljudem ne oznamiš, kaj bo In kje hjo, je pač logično, da ostanejo doma. V svrho na še reklame smo se posiužili Prosvete in Napredka. Ta dva lista sta nam dala svoje kolone drage volje na razpolago in zato nji ma gre vse priznanje in zahvala. Soc. pev. zbor Naprej. Letna seja SDD Detroit.—Vabim vse delničar je Slovenskega delavskega doma na letno sejo 10. dec. ob 2. popoldne. Udeležite se te seje vsi, da bo nas vsaj enkrat veliko skupaj, in tudi je vaša delničarska dolžnost. A. Krzisnik, tajnik. Naznanilo in povabilo Chicago, III.—Naš tenorski pevec Tomaž Cukale priredi v av ditoriju Slovenske narodne podporne jednote na 2667 S. Lawn-dale Ave. v tem mestu svoj koncert dne 4. februarja, 1940, popoldne z bogatim in velezanlmi-vim glasbenim vzporedom, ki bo o pravem času objavljen v ne- ki se vzeti iz urada državnega tajnika in pokafujejo, da so wis-consinški lobiati potrošili omenjeno vsoto, kar je rekord v zgodovini države. Največja vsota, ki je bila potrošena za lobiranje v wisconsinški zbornici do leta 1989, je znašala komaj $80,000, in to leta 1987. Ta vsota je nizka v ptrimeri s sedanjo. S tem je dokazano, pravi poročijo, da wiscon&inftki zakonodajen podpirajo governerja J. P. Heila, zato je bil lobistični pritisk tako učinkovit na poelanee, d« niso sprejeli važnih predlogov za ekonomijo. Iz poročila državnega tajnika se jasno vidi, da je samo ena kompanija potrošila ft?,000 za lobiranje. Največje vsote so porabili proti visokem« budžetu, katerega je administracija nameravala financirati z obdavčenjem opojnih pijač. Samo ena lobietična firma v Madisonu je potrošila $30,000 za poraz tako zvanega "stamping acta", ki je prepovedoval rabo znamk, pod katerimi v trgovinah prodajajo blago, ki ima ne »plošno določeno ceno. Zavarovalne družbe so pa potrošile $12,000 do $15,000 za sprejetje nekega osnutka, ki bi prepovedal Farm Mutual Automobile Insurance Co. iz Bloom ingtona, 111., poslovanje v WIs-consinu, toda je bdi pokopan odseku. -Potem so družbe dftbfle injunkcijo proti tej družbi v Nel-sonvillu. Železniške družbe so pa potrošile za lobiranje $13,835. Avtni trgovci, kozmetični trgovci, avt-ne transportne firme, (fotografi in tobačni interesi so tudi potrošili velike vsote za svoje lo-biste. Ves čas zasedanja legislature so pritiskali na poslance, češ ne obdavčite nas, obdavčite druge. Po zaključku zasedanja je governer HeH oplazil lobiste, češ da se je zasedanje radi tega tako zavleklo, ker so igrale preveliko vlogo—"wine, women and song." Enega lobista so aretirali kmalu' po pričetku zasedanja, ker ae ni registrirati pri državnem tajniku, kakor zahteva zakon. Obtožil ga je distriktm pravdnik Norris E. Maloney iz okraja Dane. Ta lobist je bil F. W. Cords ic Milwaukeeja, bivši poslanec. Obtožen je bil, da ja ponudil $1500 za zadavitev nekega zakonskega oenutka glede posojevalcev denarja, oziroma oderuhov. Cords je bH pozneje oproščen, ker se dva člana nižje zbornice "nista spominjala", da bi bil Cords lobiral pred no se je registriral. Poslanec Anthoc^y Grusaka je rekel, da mu je nekdo šem Časopis ju. I Vsa naša kulturna, podporna ^„udif in druga društva v Chkagu so naprošena, naj ne priredijo na omenjeni dan svojih zabav In veselic. Obenem pa so tudi prijazno povabljena na ta koncert, ki se ga naj udeležijo v kar največjem številu. Zvonko A. Novak. Franeeakl te* k I topovi v Maginotove t Naja rake črte. Lobist i potrosili veliko vsoto r Wieeonsinu Milwsukee.—Zdi se mi važno in potrebno, da se tudi slovenski vol i Id seznanijo nekoliko s tem, kar počenjajo lobiati v državnih zbornicah, kjer nagovarjajo in podkupujejo zakonodajce. da sprejmejo ali zavržejo Uke zakonske osnutke, v kakršne so interesirane velike korporacije in drugi bizniški interesi ter ¿pekulantl. V ta namen bom podal izčrpek ht članka Freda Grsffa. ki je bil priobčen v Chi-cago Tribuni ia se glasi: l*ta 19.19 je wi*roasinški biz-nis potrošil $208.295 za lobiranje v državni zbornici. TI podat- oanutku administracije sa reorganizira nje državne javnonar pravne komisije. Ni se p« spomnil kdo in tudi ni vedel, «ko za šalo ali za res. Pomožni generalni državni pravdalk je ra» kel. da bo obnovil pwj||tiy*»»l»| t>¡stičnih aktivnostih. Iz gomjegs lahko razvid i te, koliko velike in male družbe potrošijo za sprejetje ali poraz sa-konakib načrtov, ki bi vplivali na njih interes«. In talko ja verjeti, da bi lobiati navedli pra-vllne vsote, katere prejmejo aa svoje delo med poslanci; lahko, da potrošijo dvakrat toliko. Kako naj neki delavstvo pričakuje, da bodo sprejeti zakoni njemu v korist, ker nima denarja za lobiranje? To se bo dogajale toliko časa, dokler se nebo delavstvo združilo politično in hl-volilo take poslance, ki se ne bodo ozirali na lobiste. ampak bodo sprejeli take Zakone, ki bodo V interesu splošnega ljudstva. (Dalja aa S. straai.) Na drug način bi še lahko raklL d* u u •ee skozi želodec. DeSn ^ ,J<* **em bi nas po f^ttT^TZ^' želodčni krči. Preveč napirmr' " tov vendarle ne bo. ker n*dar n i ustvarjal dob^^* Mega ^^ MKega pomena, Zpkousko življenje T! podobno devetim nabašem, i*j,k<> L ¡1 meni tudi v pravi pekel. Ceprav nf " vendar mnogokrat odloča o tem žen« h ravnost povedano nJenTkuha ■ Mož pride utrujen, radi merabifcnU.^ jetnosti v službi tudi razdre^ pa lacen domov. Prijazen sprejem in 9ru rnr!lrlPittV,jena VeČerja' ki Je lahko sk na, toda okuano «ervirana, mu bosta v „ m razvedrile. Dobil bo vtis. da čeprav m drugo v življenju nagaja, ima vaaj do£ jeten kotiček. Zato j« treba razumeti ki spr čo neužitne večerje, vzame klobull odid« iskat večerjo ki razvedrilo drugam gostilnah in kavarnah najde stare znance' zopet se privadi večernemu pohajkovanj ga je bil vajen v samskih dneh. Med mL ženo pa se pojavijo prvi prepiri, ki pogost premene zakonsko življenje v pravi pekel. Točno in okusno kuhati je prava umetno kateri bi morala biti dekleta, ki se podajaj težavno pot zakonskega življenje, vsaj pripravljene. Tudi iz skromnih sredstev skuhati okusno kosilo, če jih dobi v roki gospodinjstvd sposobna ženska. N»jpr< steješemu kosilu je treba posvetiti isto n< nost, kakpr najsijajnejši pojedini. ■ skuhana in okuano sevvirana večerja, «j pripravljena iz ak*«»n¿Jt sredstev, bo iela ji uspeh, nego še take draga večerja, ki je pravi jena mimogrede pevošno m neokt Zato bi morala deklet« pač pred poroko misliti, ali so za poklic gospodinje sposobo ne. Ni vse zlato, kar se «veti — ia ukn poklic ni tako enostaven, kakor izgleda Svet se mehanizira Dandanes živimo drugače kakor pred stoletjem. Današnji človek se hkrati prili novotarijam, zanj je poj m "nemogoče" p odveč. Tehnične pridobitve najnovejše tako avtomobili, zrakoplovi, rotarske l turbinske lokomotive, radio, telsgrsfija drugo so že nekaj vsakdanjega ia kmalu bi vek strmel v izume raketnih avtoawbilo zrakoplovov ter vsemirskih raket. Vpra! ureditve prometa postaja vedno *bolj ps ker se morajo velike mnašice ljudi gibat utesnjenem prpstoru. Poleg cestnih in | meljskih železnic bo kmalu treba v velen po pet in še več nadstropij cest, druga nad go. Služile naj bi tovornemu in tvaniv« mu prometu, avtomobilom, pešcem itd. ravnih strehah bodo urejena pristsjaliič letala. Ža ublažitev ropota so ^Amarilj zdaj uvedli posebne čelade. Svet se vedno bolj mekftnizirs. Človeka rom bolj nadomešča stroj. Načrti, kako v bodočnosti pridobivala energij«, neje krat že na domišljijo. V 3lezvi*Holstein že davno pred vojno poizkušali napravo, naj pridobivala energijo k višinske ra med pilimo in oseko. V tropičnih krajih mera vaj o izkoristiti temperaturne razliki ja. Tam je morje na površini vroče, v v globinah zelo hladno. S pomočjo posebni vi, v katerih se dviga voda sams od sebe, spravila mrzla voda brez strojev na povr Poizkusili so že z izkoriščanjem toplote Z skega toka. V zadnjem času iščejo vire i glje iz zraka. Človek «a ubij« z mislijo, bi ugrabil sončno toploto in energijo »tre nevihtah. . Poleg vode in zraka so vašen činitelj čl škega obstoja v bodočnosti tudi zemeljski ni. Pomislimo samo na gejaire, vroče vi na Islandu in na hlapov«, ki vro iz bors* razpok v Toscas i. Poizkuse izkoriščanja meljskih plinov s« izvali še v Kalifonuj Kanadi. Kúhsno pot napravi doltr v štirinajstih dneh Pogosto Človek premišljuje, ksdsr im*J ki kakšen novec, skozi koliko rok je U m koliko stvari je bik) že zanj kupljenih, ir -t- -v—,;-. VaHcu ie Imele tudi ko stvari je duo ze sanj , ta zbornica v New Yorku je i®* bne skrbi, zato je hotela napraviti poj dolarjem. Na dolarski bankovec £ P** listek s prošnjo, naj vsakdo, k» bo dob,I > ta dolar, napiše, k«j je zanj kupil. | Rezultat je bil t*le: v dveh tednih ^ dolarjem petkrat plačali dmno, se pa z njim kupovali cigaret« io UM* Lkfat so zaaj kupili bencin. kdo zanj obril. Nekdo je z««J ^ ^ Tj drug i p« slanik«, zobno v, rinajMik dneh je bankovec menjal «V I a«i m a L/vai (Dalja Is prte m^ viti Stalinovo «kspanzivno. iwjpw Ta protlsila morsjo biti da^V ^ Evrop«. Saj j€ Stalinove toUlita^ rična sila poleg Hitler^ ^ts^ največja nevarnost za, itWf» - in nevarnost bo tolik® večje. sila ostane spojena s Hitlerjevo. ^•rH In M artllt ?aosVfTA ovice , «O pokopali "brssverca," starčka pred ,i r Ptuju ,j j« »Uro zgodovinsko meti se ponaša z sanogimi spo- u davne dat Muzejsko hrani med drugimi zani^ m tudi originalno sliko, pokopavajo gesdne živali Spredaj stopa na dveh pe«, ki nosi mesto križa Za' njim so trije posli s kapelnik z notami, biki'nosi jo krsto, na ka-k poštarska suknja z T m klobukom. Krsto pet prašičev, ki dri* v ^jih nogah sveče. Sledi ulldeničev z oslovskimi uše-,gyčjimi glavami. Med nji-pt mož brez glave, sle vode še aUovftatj» drle is svojih strug, kakor pretek« teden. Najprej je narasla Breimca s pritoki, ki je prepis-vila travnike in njive v vaej njeni dolžini. Nevarno je šs v dopoldanskih urah tudi naraščala Dravinja, ki je opoldne tudi prestopila bregove in spremenila dolino v jezero. Krvav ubej pri Sv. Martina Ptuj, 6. novembra.—Dne 5. nov. je padel pri Sv. Martinu pri \ urbetfu kot žrtev noža lfc-letni trgovski pomonik pri Kostanj-Šku Matija Pečar. Ta se je pravkar vračal is gostilne Toplak, ko Imu je prišel nasproti Kostaaj-škov pastir, 19-letni Mirko Pe-tek. Pečar ga je nagovarjal, da se z njim vrne h gospodarju. Pričela sta se prepirati in ruvati. Med pretepom je petek potegnil nož in s njim zabodel mladega trgovskega pomočnika, ki se je zgrudil in na mestu iskrvaveJ. Ubijalec je neznano kam pobsg-wL ílasovi iz Letošnja jesen je zelo deževna. Zadnje dneve kar ni prene- Cvetko. Ali dekan je prišel halo deževati. Zemlja se je kma- lu naipila moče in potoki ter reke so začeli naraščati. Ponekod je vodovje celo prestopilo bregove, vendar pa narasli potoki niso nikjer napravHi kakšne večje škode. Drava se je želo dvignila. Prav tako poročajo, da sta močno najrasli Sava in Ljubljanica. Mokro vreme škoduje pač največ zelju, ki ga je ponekod še precej zunaj. Dne 5. nov. je Savinja narasla za dva in pol metra nad norma-lo, bregove pa eo prestopili njeni pritoki Vogiajna, Sušnica, Koprivnica in Ložnica. Narasla Savinja je poplavila del parka in Ma*arykovo nabrežje. O poplavah pa javljajo tudi iz Žalca in Braslovč ter iz več drugih krajev v Savinjski dolini. V mariborski okolici je vss Nesniška dolina pod vodo. Vendar pa škode vode niso napravi- Anttfeške ladje polagajo mine Nova teorija o mngnetičnih minah I London, 5. dec. —; Angleške bojne ladje bedo posejale mine na morju v obsegu tristo kvadratnih milj, se glasi naznanilo mornaričnega ministra. Nevtralne države bodo informirane, kje bodo mine položene. Naznanilo dostavlja, da bodo morali parniki, ki vozijo iz Anglije v holandska pristanišča in v luke Skandinavskih drŽav napraviti daljšo pot, da se izognejo minam. Wa»hl«gton, R C., 5. dec. — Nove nemške mine, ki so potopile Že veliko število parni kov na Severnem morju v zadnjih tednih, so takega tipa, da eksplodirajo, ko zadenejo ob zvočne valove ali pa ob magnetično silo trupa parnika v bližini. Poučeni krogi v VVashingtonu pravijo, da so dobili informacije iz Londona, da so angleški veščaki že odkrili tajnoeti novih nemških min. Oni so preiskali nekaj min, ki niso eksplodirale. Dalje so povedali, da so že našli orožje proti tem minam, da ne bodo več nevarne. čudna Na cesti so našli umorjenega človeka. Kmalu so morilcu prišli na sled. Pri zaslišanju je prišlo na dan, da je morilec pobral iz žepov umorjene žrtve denar, uro in nekaj drugih atvari, pustil pa je kos klobsee, v papirju zavite. — Zakaj ste ubili in oropali človeks? vpraša sodnik. — Zato, ker sam bil reven in lačen, odgovori obtoženec. — Zakaj ste pa pustili klobaso, če ste btii lačni? — Zato, ker Je bil tisti dan petek, jsz pa kot veren človek ne jem mesa ob petkih. naselbin (MilaUasasJu a 1 atrtaU Prihodnje leto se bodo vršile volitve. Za koga teste glasovali? Zase ali aa veUfae iti maše biznis-maae, kakor ste do zdaj ? Ca* bi žs bil, da bi enkrat že glasovali Ule, 16. Ali je bila ; i. ,, , r^MT . . 1. ley deli, Pa.-~4taH*iš na čla- ___ mko¿9 na gtsvsesi trg« * DHrsH«. *ksd * je. «kresi «a masne«« saene m . (i f esljsw Chrysler Motor Corp.. ki n\ Hotels r^- rs« tako as in sploh delava* ia napelješ pogovor za adrušltev ali kaj podobnega, toda dobiš odgovor, da sedaj nr, ker so JŠabi čaai, treba bo pečakati bolišib. Kdaj pa so bUi dob« časi ? Cu4no res. Dobre čase smatrajo nekateri tiste čase, v katerih ao morali delavci vsled pomanjkanja strojev in drugih . tehničnih pripomočkov delati in garati po 12,14 in tudi veš ur na dan. .a ^ , Kož se sliši, marsikateri otroci niso v tistih "dobrih" čaaih svojapa očeta sitj poznali. Oče je šel agodaj zjutraj na delo, ko ao otroci še spali, vanil pa ee je z dela, ko so bili atroci še v postelji. Le v nedeljo ao se včasih dodobrega videli. Conpodlnje so imele poleg svoje drušine tudi fante na stanovanju in heani. Več ko je imela prostor« zanje, več jih je bHo. Mernik je ao spali po trije na eni posteči. Kuhale, pekle, stregle so neprenehoma, zrsven tega pa ša šivale. Tiste čase gospodinje pralnega etroja niso posnale; trpele so kot črna /.IV i OH. . Hm, in vae to preteklo trpljenje sedaj imenujejo—dobra čar se. Da eo sadaj jam rs in hvali preteklost, je vaaok ta, ker na pomislijo, da so bili takrat mladi in zdravi in polni cvetoše radosti, da so as lahko žrtvovali, delali in Upeli, na da bi vedeli, da trpijo. Prihajali so v to deželo, takrat še ne vsdoč, da bo to njih nova domovina, sami mladi fantje in dekleta, val čvrsti in adrevi. Pripravljeni so bili dati na tng vse avoje moči sa prav nkko ceno Lotili so se s veseljem vsakega dela, pa bilo še tako grdo, nevarno in umazano. Njih namen Je bil, spraviti skupaj nekaj grolev ki vrniti ee nazaj čet luŠo k svojim dragim. Iz vsega ¿ega vidimo, da ta preteklost nI bHa s cevtlicaml o-venčana, da bi jo morali tako hvaliti. Bila Je trda in tmjeva, polna trpljenja in bridkosti. Hv*. le bi bilo vredno le, «ko bi se nam tfovmila tiata cvetoča mfrdost in n*a obdajala s srečo, Čeprav v trpljenju, Edino to bi bilo do-bro in vredno pohvale. S Um, kar tukaj pišem, ne mislim saflovarjetf donsšnjega sistema, v katerem ae nahajamo. Niti najmanj ne, kajti današnje razmere so prav tako v nebo vpijoče kakor so bile v davnini ali pred veš leti. Toda iti naznj v primitivno dobo še vnŽJega trpljenja, naj al nlkdo ne Ml, kakor tudi ne srosmo bki zadovoljni s tem, kar imsma. Nsšs želja naj bo: naprej! Naprej v boljše čaee, ko bomo imeli vel delo in aad našega dela svobodno uživali ; naprej v čase, ko bo brat ljubil brata in svojega bližnjega kakor oddaljenega. Zato pa pravim: dobri čaai šs niso sploh minili, aaj jih sploh ša nikdar ni bilo za delavca, ne v preteklosti ne sedaj. Dobri čaai sa delavca šele pridejo. Kdaj pridejo, ps je odvisno od dslav-stvs samega. Cim prej bomo spoznali vzroke našega trpljenja in jih skušali odpraviti Um bliže bomo aaieijenemu cilju. Nič ne verujU in ne pričakujU, da nas bodo SUlin, Hitler, MussoUni, Frsnco sli ps drugi novopečeni dikUtorji, ki še pridejo, pripelje-li v svobodo in fatafontnrti« n prelivanjem nedolžno krvi. Nikdar ne! Italph Jerman. To iu ono U Imptriala I filial Po.- I It novembre se M vršila v tnkajšnjsm Slovenskem demo pisano voseli-en, kstero m priredilo Uiksjšnjs društva. Velika j* prav dobm iipsdia V imenu društva 106 SNPJ se želi« lepo sakvaliti vaem, ki sU se je udelešlli. Dne 23. novembra pa smo praznovali inhvslsi dan. risnke goapodinjakegs "laska društvs 106 smo priredile brezplačen banket. Povedemi ssm js bilo, ds bodo pMsldjeni vsi trgovci, ki se dali oglase os zastor v dvorani Pripravile >no vssga do- nal| In prišaknanla^-4s ae odele-šijo našega banketa, toda prišli so le nekateri. Ne vem, zakaj se aiao odzvali tudi ostali. Te vrnti-oe pišem sato, da boste vedeli, da smo vas pričakovali. Imeli smo ae aek> lušno in se zabavali do pozne ure. Banketa se je udeleftilo lepo Število Članov društva in bilo je nas toliko, da so bili spodnji prostori premajhni, nakar so nam dovolili, da smo lahko plesali v dvorani. Igrala sta br. Frank Peper in L. Kokal. Se vama lepo sakvnlim in šellm, da bi dotekali še mnogo let in skupaj praanovaii. «shvslni dan. Ne smem psaabiti tudi br. Frank« Krokarje, ki js postregel kuharicam in nama prinesel čuUro vina. Prav lep« hvala, Franki V imenu društva 100 se želim zahvaliti vsem trgovcem, ki so ddi oglase na aastor v našem domu. Zsgrinjaio «daj krasi 34 o-glanov. Priznanje tudi našima bratoma Franku Kirnu in Johnu Godiši, ki ata se trudila s nabiranjem oglasov. Nasnanjam, da je bilo aklo-njeno, da naše društvo priredi veselico 30. decembra. Uljudno sU vabljeni val od bllsu in da-M, da ae je udeležite. To bo naša letna veaellca. V tej bližini je Pi Coal Ca. saprla rov, v katerem jo delalo 350 rudarjev, med njimi mnogo članov našega društva. Rov to uprli 25. nov. in ukaaali pobrati vaa orodje is nJega. Kam sedaj sa delom? Omenim naj tudi, da akoai našo vaa popravljajo cesto, pri kaUrero delu je u-poslenlh največ črncev. Anna Gorenc, 106. Zabav* Svobode Deireiš.—oPevaki «bor Svoboda ims bo kratkočasil v nedeljo popoldne, 10. dec., v SNI) na Joha R a lepimi paeaHmi. Pevcem bodo pomagali tudi godbeniki is teatra Fox. Ljubitelji pesmi in dobre glasbe sU prošeni, da Jih prkleU poslušat, ker bo sabava v korist SND. Poročevalec. Ameriška pomoč finski republiki Rdeči krift daroval $25,000 Wa*hinir1on, D. <\. 6, dee.— Apel finske vlade za pomoč žrtvam ruske invazije je dobil odmev v akciji Ameriškega rdeče-ga križa, ki je prispeval 125,000 v to svrho. $10,000 je ž« poslal v London sa nakup zdravil in drugih potrebščin, katera bodo angleška letala dosUvila Finskemu rdečemu križu. Krajevne postojanke Rdečega križa bodo shirale prispevke aa finske reveže. San Franciseo. CaL & dec.— Bivši predsednik Iloovsr js na-snanll, da bo skušal usUnoviti organizacije, ki bodo zbirale pri« spevke za finske begunce, ki so morali zapustiti svoje domove saradi ruske invazije. Nasnanilo je bilo objavljeno po Ulefonskem razgovoru med bivšim predsednikom in finskim poslanikom v VVashingtonu, Plingka maska aa hm ia mačka Pariški listi objavljajo foto-grafijo dveh psov, ki sto opremljen« s plinsko masko. Fotografija Js arsdišče oglasa v katerem poaaj« podjeten trgovec občinstvu pllasks maska v vseh velikostih za pse in mačke. Na še-Ijo lahko dobavlja msske tudi po meri. "Cuvujte svoje šstve-ronošno ljubljence pred Mračnimi napadi!" pravi U sa sedanje čass tako značilni oglas. 500 let državne pokojnine Mehiška vlada Je sklenila, da bo ustavila drž«vno pokojnino, ki ao jo plačevali že 300 let Pokojnino eo aprejemali potomci aUregs mehiškega ceearja Mon-teeume, v sndnjem času morda samo sviti ljudje, ki ao se sa Ukšne potomce isdaJaH. Z« leta 1808, ko so ustanovili mehiško republiko, so sklenili, d« bodo to pokojnino plačevali samo šs sočasno, potem pa ae Hi noben uradnik finančnega ministrstva dalje brigal sa stvar. Nekdo je sedaj Izračunal, da je država od I. 188« plačala potomcem aateškega vladarja okrog 200,040 angleških funtov ŠUrlingov, Nato je finančni minister predlagal, naj ss to plačevanje takoj ustavi. 200 tmhnikov ma Rušijo "United Press" psroAa, da Je odpotovalo dvesto nemških Uh-nlkov v Rusijo. Zaposleni bodo v oboroževalni ináustrijl. Nemci bodo za svetovalo» v kovinarskih, želesarakih in alnk-trotehnišnlh obratih V akih In uralskih tvornicah. Ar* taci j* komunistov v Franciji Pariš, 6. dec. — Policija je a* snaail«, da je uprizorila več a*-valov na hiše, kjer ae zbirajo komuniati. tieorges Pierre, vodja po vladi raspuilčene komunistične Hge, njegova žena in 14 drugih komunistov je policija *» retirak. . *. " «i - tl HUMOR Red mora biti Sodnik: "Torej še zmerom trdite, da vas je sgolj lakota prisilila sa vlom v jedilno shrani-bor "Verjsmite, da Je ras, gospod sodnik!" "Hudimaua, zakaj sU p« potlej izmaknil šs škornjs, ki so suli v shrambi T" "Smrdljivi škornjl vendar ne sodijo med Jedi, goapod sodnik!" i Zgolj formalnost "Očks, zakaj ai pa šenln In nevssU podasta pred župnikom roke T" "Zgolj formalnost, dragi o- trok. Kakor boksača pred bo- i__•• jem. e "čudno, da smsrom govorite o blsžsnih mošeh gospo Slrnlko- ve. Saj jI je samo prvi umrl, od drugega je pa vendar ločena." "Mar mislite, da drugi nI še blašenetfštr ^ ■Q i ... PRATIKE za 1M0 •m« topol aprojtll. Jako lanlialv« »o. Naroilte takoj. miKA BLA8NIKOVA.....IRa l)lt"t»INNKA .••,,...«,,,.• .Me Tutfl smo aopat dobili dlroktao Ia LJablJasv prlaten alavst 'RsIiavss PUmmlm' Danovcc naninKa Najbolje «ratfatve seper bolasal ialošaa, Jator, Aolša, čravaaja is s»a-kurja. Urajuja, utrjuj« In «loti kri Ur daje talaau nova mo*\ Is anargljo. Sopar aaprtja In «labo prebavo nI beljags. Slovi tudi kot aplošso sšrsvtlo aa Ionska, šs poaabno v praalspnih latlb. Oans 1 škstljs 11.00, t Šk. UM. MAHU CIO IJ SKIC ŽNLOitfNK KAP-IJUKi Cona msU atakl. Ma, va-lik« II JI. avkuhkk KAIMJICK m laloda«, Irava In vročico i Caita mala atakl. Mr, vallka ft.M. Poštnina Imanovsnags blaga Ja proats. • g vaškim nseošilom as 9I.M »N ml, pošljemo a ravan aaatosj ssŠ lap voilk eHaHft mm* ., Stava Mohorko Co. 7S4 Ho. lad Nlraot . Mllaraakaa, Wls. Uživajte Božično veaefje »kozi ceh NAJ VAM PLIN OPRAVI Havt ki vaia nudi Mila thrl)tn)a—Tnajim vrednost in vnarfj« sa eala družino. Is RUMIA GRETJE VODE Brez truda, nopreatsno uživate udobnost, ki Jo vam nudi avtomatični plinski >pre« Vodo Grelec. Nič čskanja, nič psžnjs. in sno rsbo. Je ss varčnost tudi! Vsdno pripravljen dan ali noč za sto 2. PLIN ZA GRETJE STANOVANJA MHnesli a furnnce sgins, ko grajate s plinom. Niš šsftenj« ali akrbi. Nišs-aar sa odnašati ali denašaH. Thsrmoatst ostane Hal, sdrsvs topkito s« vas av-mstičn*. 3. PUN ZA HLADILNICE Moderni, tihi Oas Refrigeretor obdrži hrano svežo in dobro več dni—varuje zdrav Js—s udi tudi posebno varčevanje. Obstane dalj, ksr »uma puasbolh tomatično. 4. PUNZA K VHO Radost cele družine! Moderni plinski štedilnik hitreje, boljši rasulut kuhe In psks. Lshko zs moderni modeli ( prikrani las. kur j« ve In kuha čiatMI. lahko ss rabiti—krasni U vsa pojaaallt o plinskih aapraeak aa «»tja elaaovanja, Wak«k. grel)« vod« Ia kuhaafa, na akmlln aa IŠSIIB PLUMBER, MCATING CONTRACTOILfišS APfUAHCE DCALH ar PVBUC SERVICE COMfAWTaí NORTHERN ILLINOIS Trikrat na dan— za bodoča leta! Automaticen ..:hiter... ■ i-;•. ,*. j pasi : ■ čist.;.varčen! 0 Za najsrečnejši Božič dajte materi priložnost kuhati s elektriko. Hitrost, čistoba in brezskrbnost ji bo prihranilo mnogo dela ... da ji več časa za druge stvari. Hrano skuha boljše. Jed bo bolj okusna-bolj užitna za celo družino—ker je hrana skuhana v lastnih naravnih šokih. Električni štedilniki se prodsjsjo pri raz-prodajalcih električnih naprav, v prodajalnah železnin, pohištva, veletrgovinah in Commonwealth Edison Company. PP|) J« N.fftipil 000*000** 000*01 NOC POL IZDAJI LIAM O'F LAHE RTV ROMAN Poslovenil OTON ŽUPANČIČ ................................*..... Ns hodniku «o «tali gručema ljudje, nekateri ao sedeli na stoleh ter se tiho pogovarjali, drugi so korakali gori in doli — posamez nli po dva in dva, oči so upirali v tla, roke so imeli na hrbtu zataknjene v rokave. Vsi so bili borno opravljeni in žalostni. Nekateri so bili čisto mladi, ali obrazi so se Jim že bili navzeli tiste potrtosti, katero je najti po navadi samo na obrazih starih ljudi, ki jih je življenje razočaralo. McPhilip je počasi puhal iz svoje cigarete ter pregledoval vežo in ljudi, ki so hodili mimo, z isto bistro, ostro spretnostjo, s kstero je pre-gledoval cesto. Zopet ni videl nikogar, ki bi mu bil vzbujal zanimanje. Zopet je lahno vzdihnil ter krenil na desno. Skozi vrata na vrtačo je 'stopil v velik prostor. V sobi ss je gnetlo ljudi. Bils je opremljens z dolgimi mizam* in lesenimi klopmi kakor kavarna za delavce. Na nekaterih mizah so ležale novine. Ns drugih so stsle šahovnice, i pa ne in domine. Okrog miz so sedeli ljudje. Nekateri so čitsll, drugi igrsli; večins pa jih je sedelo tiho, oči so jim strmele v prszno, zs topljene v grozo njihovegs življenje. Tisti, ki si niso mogli najti mesto, so stsli okrog miz ter gledsli napredek iger z rokami v žepih in z izrazom topa in kskor rszmlžljene brezbrižnosti na obrazu. McPhillip se je motal od mize do mize z cigareto v levici, przti desne roke, vtaknjenl med vrhnja gumba pri dežnem plašču, ps so mu oklepali kopito avtomstske pištolo. Nihče se ni zmenil zsnj. Žalostne oči, ki so se slučsjno dvignile k njemu, so videle ssmo že eno klsvmo podrtlno, podobno sebi. qelo če bi bile nenadoma glsene trobente oznanile ljudem v sobi njegovo Identiteto, Je vprašanje, ali bi bila zbudila U novica v več nego maloksterih prsih kaj razburjanja. Ti ljudje so bUl od prilike do prilike sil dslsvci sli zločlpcl ln polomljeni starci, njih stiki z urejenim civiliziranim svetom, s njegovimi nravstvenimi zakoni in njegovo grozo pred zločinom so bili tako rahli in slabi, da jim nI bilo moči razumeti pozornosti, ki jo vzbudi u-mor v nežnih prsih naših žena in sestra. MoPkllUp je skrbno premotril sobo, a ni na-«el, čessr ja iskal. Nato sa ja vrnil na hodnik. Stopil je v drugo sobo, v kateri so zavetiščsrji pisali plsms. Ts sobs je bils prszns. Nsto js šsl po stopnicsh navzdol k umlvslnicam In ko-pslnicam. Tuksj se js nsksj moških brilo ln umivalo. Obhodil je vse, a nI nsšel nikogar. Vrnil sa Je na hodnik Ur stopil v obsdnlco. Obed niča je bils Jsko prostorna, opremljena z majhnimi smrekovimi mizami ln klopmi. Lesena tla so bila posuto z Žagovino kakor tla po beznicah. Tu pa Um ja bilaisgovins pomsšsns s ostanki, pometenimi z miz. Ns zsdnjem koncu sobs js bilo zbrsnih sila ljudi okoli ogromnega železnega ognjišča; nekaUri to čsksli s ponvsml v rokah, da bi prišli do kuhe, drugi so švigali okrog in pszill ns kuhinjsko posodje, ki je bilo prlsUvljsno. Vsi so držali v rokah žllcs, vilice ln nože. Prerivali so za, potili, preklinjali, smejali se in prasksli. Bilo js silno vreščanje, in dišalo je po jedeh In človeških Ulseih. ^ Na drugem koncu soba je bila podolgasU miza In zs njo veliks svstla kuhlnjs, ki Jar sl-Jala od bslsgs posodjs, očiščene medenine In snažnih belih uniform ženskih uslužbenk. Tri mlsde ženske so Um kuhsls in rszdeljevsls jsdi gosUčsm, kl si niso mogli *Sl! marali aaml kuhati. TI gostsčl so sUll pred mizo Ur si kupo-vsll čaja, kruha, presnega msela, kuhanih ja-jec in mess. Tudi so si lsposojall noža, vilice, žllcs In sol, kajti vodstvo zavetišča 1 ozirom ns moralo svojih gostačsv Uh potrebščin ni dsjslo v prosto porsbo, temveč Je zshUvslo zsnjs znesek. ki es js po obedu vrnil, kadar so bils vse stvsri zopet izročene. MoPhllllp je korsčil po sobi ns drugo strsn. Ns prvi pogled Je ia pazil moža, ki ga Je Iskal, del Je naravnost proti zUnskl mizi na tisUm koncu. Za njo js ssdsl mlsd mož okrog tfids-setlh pri evojem kosilu. Jedel js z pološčenegs krožnlks, zvrhsnegs s krompirjem, ns dsbelo narezanim zeljem In velikim kosom kuhane slanine. Gost sopar je vstajal s krožnika Ur se vil motu pred obrazom proti stropu. Mošak Js nosil obleko Is višnjevs-gs katuna. okrog In okrog vrsU js Imsl orno-Uno belo pshovkO. Glava mu Js bils obla, na-krstko ostriženi lasje plavi, obrvi črne: ssmo dvs posamezna čopa. po sden sredi nad vsakim očesom. Bile »o dolga ln eo se končevale v eno ssmo dlsko, kskor konci namszanih brkov. Bile so kakor dva grozeča rilca, imela sU več izrazitosti nego male, motne, modre oči, ki so se skrivale pod njihovimi mračnimi sencami. Obraz je bil bronasto rdeč in pokrit z oteklinami, ki so bile od daleč podobne bulam. Te bule so mu bodle iz čels. ličnic, brsde in pod ušesi ns obsh straneh iz vrsU. Ako ps si jih opszovsl od blizu, so skoraj izginlls v leščeči barvi rjavkasto rdeče kože, 1bils videti, kskor ds je v več plasUh prepeta čez obraz. Nos je bil krs-Uk in bunksst, usU široka. Ustnice so bile debele in so Uko ležale drugs ns drugi, ds je dobilo od ust vse lice Izrsz, kskor da večno spi. Bil je orjsškegs živots s krepkimi udi in kitastimi mišicami, ki so tu in Um bile na dan, kakor zsštrie iz zemlje žive sksle in nenadoti^ zrušijo enakomernoet pokrajine. Sedel je po-koncu na svojem stolu, debela glavs mu je bife* zagozdena na zastavni vrat, kakor železen steber, zskovsn ns pslubo, J Ko je jedel, je strmel naravnost predse. V levi roki je zs ročnik držal vilice pokoncu. S koncem ročnika je trkal po mizi, kakor da hoče osUti v taktu z žvekajočiml čeljustmi. Brž pa, ko je zsglodsl McPhillips, so mu čeljusti zssUle, in roke z vlllcsml mu je brez zvoks psdls na mizo. Obras se mu ja zaprl, ki telo mu je čisto odrevenelo. McPhillip je sedel na nasprotno stran mize. Ni govoril, z nikakršnim znamenjem sli kretnjo ni pokazal, da mbža pozna. Pa gs je prav dobro posnsl. Ssj sU si bila najboljša prijs-Uljs. Mož je bil Gjrpo Nolan, McPMllipov to-varlš za sUvke farmskih delavcev, ko je McPhillip usmrtil Ujnika farmerske zveze. Gypo Nolan je bil svojo dni policijeki stražnik v Dub-llnu, a so ga odslovili, ker so ga v glavnem sUnu osumili, da jp v zvezi z revolucionarzko organizacijo Ur jo obveščal o nekaUrih stvareh, ki so pronicale na dan. Posfbdob je bil aktiven član revoluclonsrske organlzscije ln je ves čas delsl skupno s Franciscom McPMlHpom, Uko da sU bils v revolucionarskih krogih zns-ns kot "vrsijs dvojčka". "No, Gypo," je naposled izpregovoril McPhillip, "ksko stoji stvar?" McPhillipov glss js bil hrlpsv in šlbsk, s Iz njega Je zvenela čvrsU iskrenost, ki mu je da-jsls neskončno silo, podobno sili v cvrčanju drobnega, ptiča, kadar mu ropajo gnezdo. "Ali si jim sporočil, kskor sem ti dal glas?" je nadaljeval po trenutku, ko je moral loviti sapo. "Od doma nisem svedel prav nič, odkar sem U videl tisti večer, ko sem moral v gore. Kaj ae godi, Gypo?" Gypo je nekaj trenutkov molče strmel; počssi Je dlhsl z odprtimi usti in razširjenimi očmi. 1 Ni govoril. Nato ia mu ja utrgal iz grla čuden svok kskor potlačsn vzklik. Počasi je razrezsl debel krompir na štiri kose. Enega je vUknil na noževi konici v usta ter začel zložno žvečiti. Nato je nenadoma prenehal ter Izpregovoril z globokim, gromkim glasom: "Odkod vraga si prišel Frankie?" Js rekel. "Ksj to, odkod sem prlšsl," Je zsvpil McPhillip v rssdrsžensm tonu. "Ne utegnem ugs-njatl gosposkih ceramonlj. Prišel sem, da bi izvedel vse, ksr Js novegs. Povej mi, ksr veš. Nsj prej ml povej , ., čsksj mslo. Kaj js s ti-atlm sporočilom? Ali si jim povedal? Pusti to svojo oModo. Ljuba dušs, sli al divjak, ksli? Tukaj asm. policija mi je za peUml, gre mi sa glavo, ti pa mimo ješ avojo čompo. Odloži U prekleti noš, če ns, ti dam a pestjo po glsvi. Le j, življenje tvegam, ker zem prišel sem, ds bi U nskaj vpgsšal. Naglo ml povaj vse." Gypo je tiho vsdlhnll Ur si z levim roksvom obrisal usU. Nsto js položil noš ns mizo ln pogoltnil založaj. "Bolehen al bil od nekdaj," Je zagodrnjsl, "in vse kaže, da U pomladno vreme nI popravilo. Ssj ti povem vas, ssmo zS minuto preaUni. Tvoje naročilo asm jim sporočil, tvojemu čo-tu, msUri ln izvriavslnemu odboru. Tvoj sU-rl Js sarežal nama kskor ns psa ln me pognal ls hiše, tsbs pa Ja preklinjal, da as Js ksr kro-salo. Mstl js prijokala ss msno ln ml atisnlls v roko aovarsnj, naj bi gs dsl Ubi. Nikskor U nisem mogel najti, ktradal sam, ps sem ga po-t rotil. Ampak —" McPhillip Ja saspmljsl kletvino Ur ga prekinil. Nsto gs Js prijel hud ksšslj. Ko mu je nspad minil, js Gjrpo psdaljsval. (Dalja prihodnjič.) ———a— ifcataks Sandy vstopi v trafiko. ^Koliko sUneU dve cigareti?" "Pet frankov." "In koliko stane ena cigsre-U?" •Tri franke." "Potlej mi dajte, prosim, dru-go. ČETRTEK,, 7. DECFmpd Napačno jo je razumi Uama iz province se neli tramvajem. S koncem dregne sprevodnika in g» ^ ~ <1: "Povejte mi. ali je to ie na poštar "Ne!" je «fcovoril nik. "To je moj trebuh!" Warron IL Billlnga odhaja ht državne jetnlce, ko gs je governor Californije Culbert L. Olson pomilostil. Billings je kot žrUV omrežen ja prebil v ječi 23 let. m - žeU vse, še to nemsrs, da bi izdal poslovno tajnost!!" "Predsednik je zvit lisjak! Pravilno je sklepsl. 2iv krst ne bo mislil, da ima sam predsednik Corthy zveze z nekim Nilsom Bannerjem. Kaj Še, da bi se mu zdeli njegovi načrti pri njem varnejši kakor v jeklenih shrambah njegovo banke. Toda, vedite, miss Peronny se ne da preslepiti!" Banner je s široko zaprtimi očmi zaetrmel v svojo čudno gostjo. "Peronny," je dahnil, "gangs-trks?" "Živa od pet do glave," se je nasmehnila lepotica. "Zdaj bova menda najin raagovor hitreje skončala. Koliko vam plača pred sednlk za shrambo papirjev?" 'To vam nič mar!" "Ponujam'vam dvojno ceno, samo če smem za hip pregledati načrte. Jamčim vam, 8a ne bom ničesar vzela, pa tudi prerisala ne. "Zal mi je. Poštenjak sem in pogodba s stranko je mi sveta." "Trojno ceno!" je vabljivo ponujala gangstrka. "Nikar te ne trudite!" jo je zavrnil Ban ne? in se spet zatopil v časnik. Tedaj je lepotica vsUla, stopila k Banner ju, ln dve nežni roči ci sta ga objeli okoli vratu. Zapeljiv glasek mu je šepeUl na uho: "Midva, Nila, bi vendar lahko Uko lepo vzajemno delala, ako pametno uporabiva predsednikove načrte. Udari v mojo desnico —in najin dogovor drži. Cez mesec dni si zasluživa čiatih dvajset tisoč dolarjev!" Banner se je prav počasi izvil iz njenega objema. Nerodno je vsUl. "Ne, po nobeni ceni!" Ko ae je 1» obrnil, je uzrl cev čam za zvesto hrambi njegovih načrtov dvojno plačilo, hkrati vam pa predam izvirne listine. Do te preskušnje so bili namreč moji lasti. Kje imate načrU, mister Banner?" Banner je malce negotovo 0-k le val. Toda miss Alford mu je brž prepodila pomisleke. "Na besedo mi lahko verjamete, dragi prijatelj. V zapečatenem ovitku so sami stari časniki. Prepričajte se, prosim!" "Potlej vas moram že prositi, da vstanete!" je dejal Banner in potegnil izpod sedala pri stolu za obiske zapečateni ovitek. Ko ga je še nekam nezaupno odpiral, je zdajci sprevidel, da lepa dama ni lagala. V njem so bili sami stari časniki. ' Z veliko skrbnostjo je vUknil ovitek z izvirnimi listinami pod sedalo, hkratu je pa iztegnili roko in smehljaje se segel pO ponujenih bankovcih. "Zdaj mi pa še povejte, kdo ste res!" je prosil skrivnostno obiskovalko. "Virginia Corthy, in menda boste vsaj vi lahko prepričali mojega očeta, da sem vendar prida igralka." "Prav gotovo!" je vzkliknil Banner in je spremil ltepo goetjo do vrat. Potlej je stopil k telefonu in je s premislekom obrnil številke. "Koliko ste rekli včeraj? Ti-1 soč dolarjev? Hm. Pravkar aem dobil izvirne načrte. Da, kadar hočete, si jih lahko ogledate. Toda stvar je kočljiva in nevarna. Zato se rajši pogodiva za dva tisočaka! Drži? No, prav! Taka reč me spravi res v dobro voljo!" Dober otrok — Ali je Janezek že prišel iz šole? — Videla ga še nisem, toda Ko se je 1« obrnil, je uzrl cev zdi M mi> da je že morai priti, samokresa preteče namerjeno ker ao ae mačke skrile pod posteljo. Načrti na varnem Napisal Ksr! K «rt Zlegler "Ksr čsks naj! Čakanje povzdigne rsspološenje !** Je zs-brundsl Nila Banner. sakotni odvetnik v neki stranski newyor-škl ulici "Dame js. dsms, ps še lepa povrh T Js pripomnil njsgov taj-¡nik. "Potlej pa ša prav poset.no; ksr dssst minut aaj čakal* je sinil Bsnnor in študiral dalj« svoj časnik. Nstanko dssst minut kaanaj« je vstopilo mlas Alford. Vsaj ta- ko sa Js predaUvlla. Bannsr al Jo Js občudujoče ogledoval. Toliko lepoU In toliko vsaj* v njegovi mračni sobi! Tods ni ss ls-dsl. da ga jo dama Slsrals. 8 »trogim glasom Js vprašal lepo-1100, česa šoli. Smehljajoča ae lepotica Js v «t ari ne k i stol sedla udobno, kolikor je Is mogls. Kokstno je prekrižala svoji vitki nošici in spregovorite: "Sinoči aU Imeli obisk. misUr BsnnorT "Oblaki eo moj kruh." je odvrnil odvetnik. "Zs. tods sinočnjl obisk Jo bil tsko vsžen, da prav gotovo vssU, kam merim. Predsednik Corth.v Js bil pri vss." Bsnner se js začuden vzrav- asi "Ksj vssU o Um obisku?" "Vss, prav vas T jo smsgo-slavno sažgolels dama. Odvetnik aa js aa hip amedel. Potlej je ps satulll: "Ni mogoče, edino sko vss predsednik sam pošilja." "Potlej bi pač ns nadlegovala vss. Nsčrti ms aanlmajo popolnoma Is drugih vsrokov." Banner js skočil pokonci. "MeniU morda, da pri siromašnem odvetniku Ishko nsse. "Ako s pametjo ne gre, pa nsj krogla spregovori. Dvignite roke kvišku. Zdaj mi ps povejte, kam ste skrili načrte!" Trd in leden je bil njen glas. Toda Banner se je samo v zadregi nasmehnil: "Kakšnem mlajšega tovariša bi menda že pretentali, mene ne več. Taka reč mi navdahne kvečjemu dobro voljo." Zabaval ss je. ko je opazoval lepotico, kaka je a svojimi spretnimi prsti segala zdaj v U, zdaj v drugi predal, kako je brskala po blagajni ln stikala v m izniči za načrti. "Morda ml dovoliU, da spet pobeeim roke. Prav ¿ptovo vss pri vsšem lovu ne bofip oviral," se je norčeval Banne*. "Končala sem—in brez uspehe. Dobro sU skrili listine." Lepotici Je spet ljubek nasmešek razjasnil obraz. Samokres je vUknila nazaj v torbico. "Ali sem voa hudo prestrašila, dragi gospod Bsnner?" je sočutno vprašala. mfs malo ns. Zmerom sem rad dobre volje* "Meni js ps do boljšega plači-la! Po naroČilu svojega šef s. predsednika Corthyjs, vam iaro- Gospodinja svojemu podnajemniku : "Toda to vam povem vnaprej, da ne dovolim voditi dam v stanovanje." "In gospode?" "To že." "Dobro. Potlej bom najel sobo zs svojo zsročenko." Listen to amd Advertí»? ooer PJkUUOEOTS YU60SUW MOS Folk Songf and Music Tambur it za Orchestra Station WW AI, m*wf Iii» 1 I» S Baa 8. Clark SL. Cht«*«» - Rar. aZM ♦is»*» MIY CHRISTMAS NAROČITESIDWNIKPROmJO Po sklepa 1L rsšae keovsadje ee lehko sere« ae H* dva, trt štM aH pet ileaev Is sse šteto» k «I «J* Ust Prssveta aleoe sa ves' mak*, ss Osa« sli mIIss. M" « itae aaroiaiao. Kar ss šlsal še plačale pri eeseaeeta I« ^ as Hm te prlBtaJe k aaveieteL Tsrej esšsj al f le tet peešrag se Bmm SlfW. Ust Prseteta Je vešs gotovo Jo v vsaki ŠtaUsl aakšet M M reš Htsl Ust vask šaa uaa le« m la Ka^Se.ISJa fe Cleere te CMcsf. |»....IJJj 1 totfalk ta. ..•••..••.••. Š*ŽS t tešete Is....... S tašaika ta............lit • ledelks ta............^ • tešeilM ta............ tM S lešolke ta............ ' I tedelbs ta............ U* « tešalk« ta............* i tednikov ta........... mM a «edeflkev ta........... Is Bvvepe !•..... Ispotalta epsšajl kopes, pritožita pstnboo tmU U Ordsr v plesra Is si aersCIta Prseveta. Bst, U Je vsšs P«Jaraitoi—VmIsJ kakor hitre katari tak «eaov preasfc» Wt SNPJ. sil as m preseli greš od šrsUne ia to» «ebtovsl ws tadsik, bošs moral tisti Bea te šetMse šrežiee, ki je ^J**^ aaročons ae daevaflt Prosveta, te tsksj seeaaalti oprevai«^ te obsasai šeplalatl dettfae veota Vets Preeveta tadaj mora «prsvaiKv» salžatl šstaai m te veeta PROS V BT A. SNPJ, 1) •Itffi, I......... Ustavit« tašste Is gs pvtpiiMe k smü eeraCoü šeš ésétSSSes0i sMto SraškMi O. ....,,....,,,.........,...,,,,,,.<••••' Ina II.»...... ttvs ........................................Ä ün II........ gvo S*«*'"" IkOi...____________________________ Drtaoa.. ..............