m&sssssBsassssmm P o s a m e zn e Številke« Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO «« nahaja v Mari* boru, Jurčičeva ulica it* 4, I. nadstr-UPRAVA a« nahaja c!lglie kot pijonirje ljudske prosvete. BORZA CURIH. (Avala), 9. avgusta. (Izvirno), ^rad 9.12, Pariš 15.275, London 25.155, e^york 516.875, Milano 17.40, Prag* 15.325, 7^'175, Budimpešta —.72.55, Berlin 3'rj- Bruselj 14.55. Bukarešta 2.40. Maribor, sreda 11. avgusta 1926. Leto: VII. — Številka: 179. Danss d@rasarša ¥ Sofiji Uspeh bo samo navidezen, ker so ma kendon&tvujušči močnejši od bolgarske jv. vlade. Beograd, 10. avgusta, kom na Bled, da poroča kralju o zuna-nje-pOlitičnem zoložaju. Po vesteh iz Sofije, se' je tam že dokaj izpremenilo prejšnje samozavestno razpoloženje. Iz brzojavke, ki jo je poslal poslanik Rakič zunanjemu ministru, se da posneti-, da se jc bolgarska vlada, sicer pomirila, vendar pa kljub temu kaže pobitost. Poslanik meni. da bo demarša učinkovala ne prikriva pa, da v Bolgariji bržkone ni vlade, ki bi laliko začela odločen boj proti makedonski organizaciji. Vsaka vlada bi utegnila doživeti usodo vlade Stambolijskega. Radi tega se zdi najverjetnejše, da bodo ukrepi bolgarske vlade nasproti makedonstvujuščim samo navidezni, vsekakor pa bodo izpeljani sporazumno z njihovo organizacijo. V političnih krogih se zatrjuje, da bo naj tor že danes opoldne naš sofijski poslanik Milan Rakič izročil bolgarski vladi noto beograjske vlade. Med Beogradom, Atenami in Bukarešto je bil dpse-žen sporazum, da se bo ob istem času iti na podoben način izvršila skupna demarša. Nota naše vlade vsebuje predvsem 2 zahtevi: 1. razpust macedonske revo-lucijonarne organizacije in 2. izročitev onih voditeljev tolp, ki so na listi vojnih zločincev. V vseli krogih se živahno komentira včerajšnji, skoraj uro trajajoči razgovor angleškega poslanika Conard z našim zunanjim ministrom. Razgovor je bil očividno v zvezi z demaršo. Zunanji minister jc odpotoval davi z brzovla- ©gremma škoda radi nedeljskih naSavov Beograd, 10. avg. Iz vseli delov države poročajo o visoki škodi, ki so jo zapustila nedeljska neurja.-Samo v Zagrebu cenijo Škodo na 50 milijonov dinarjev. Tudi v Zagorju imajo veliko povodnji. Na otoku Šolta je divjala strašna nevihta. Strela je treščila v neko restavracijo in ranila več oseb. Tudi v Beogradu je škoda precej velika. Dnevna kronika — »Ne če biti rata!« V znamenju teh besed je imel Stj. Radič zadnje dni več •shodom v Bosni. Cc govori vodilni politik vladne stranice p tem, da ne bo vojne. potem nekako trdi, da bo. Kdor to trdi. je laliko slabo poučen ali pa preveč" poučen, vsekakor pa sc ne govori brez vsakršne podlage- Lepo bi pač bilo, če bi nam ljubezniva RR vlada na koncu vseh neprilik, ki jo imamo z njo, pripravila šc kako veno. Saj smo že vajeni njenih nerodnosti, ali da bi nam še to storila, tega vendarle ne pričakujemo. — Kongres JUKOS^OV.-Č^**,••''0,'' "'šklh lig, ki se .ie vršil v sob-.. ; . Ljubljani, jc potekel pod spretnim vodstvom g-ministra na r. dr. Kramerja in ob navzočnosti številnih delegatovi zelo prisrčno. Sprejele so se v glavnem praške resolucije kot smernice nadaljnega dela za vzajemnost med Celioslovaki in Jugoslovani. Češke lige je zastopal bivši generalni konzul v Ljubljani g. dr. Otokar Beneš- Navzoči so bili tudi de-Icgatje iz Zagreba in Beograda. Izmed' Mariborčanov je poročal g. dr. Reisman o organizaciji naših lig. Iz Maribora je prišlo okrog 50 o»cb, po veliki večini člani Češkcge lduba. Izlet na BJed se je sicer vršil, a ga je slabo vreme popolnoma skazilo. — Nedeljski dež je tudi drugod povzročil povodnji. Razen Slovenije je najbolj prizadet ob Savj ležeči de! Hnvat-ske z Zagrebom. V Zagrebu se jc pretrgal oblak in je voda poplavila nekatere ulice in trge ter vdrla v kleti in stanovanja. Seveda je zapustila visoko škodo. O dežju in neurjih poročajo tudi z drugih strani, tako zlasti iz Italije in iz nemških.dežela. — Učiteljski kongres v Beogradu. V nedeljo se je otvo-ril v Beogradu kongres UJU. Bil je mestoma buren, ker so prišle navskriž posamezne struje, sicer pa je okrog 2000 delegatov broječe zborovanje potrdilo, da jc ideja državnega in narodnega jedinstva krepko zasidrana med sejalci jugosiov. prosvete. Učiteljstvo jc protestiralo proti preganjanju, ki ga je označilo kot grobo izzivanje onih, ki s<> siccr bojevniki za edin-stvo in moč naroda. — Včerajšnje poročilo o odkritju Miklošičevega spomenika v Ljutomeru 'je treba popraviti v toliko, da vseuč. prof. Murko ni zastopal leipziške. temveč praško češko univerzo. — Pogreb pravosodnega ministra g. Gjuričica. Včeraj je bil y. Beogradu slavnostno pokopan pravosodni minister dr. Marko Gjuričič. Pogrebne svečanosti so sc vršile v katedrali in na pokopališču- — Kongres Zveze slovenskih vojakov na Brezju se ie vršil v nedeljo ob lepi udeležbi z vseh strani Slovenije. — Otvoritev okrajne obrtno-go>spo-darske razstave v Ormožu se je izvršila v nedclio, dne 8- t. m. ob navzočnosti velikega župana g. dr. Pirkmajerja. Govorili so dr. Pless, za zbornico, Miho Vahtar, za mariborske in D. Žabkar za celjske obrtnike. Goste je pozdravil g- Kuharič. Razstava je lepo urejena in zapušča ugoden vtis. Odprta pa bo do prihodnje nedelje* — Morski psi požrli 6 oseb. Iz Lasto-ve poročajo, da so morski psi napadli ’ -kepa-lee in požrli 6 oseb. V mestu je zavladal velik strah in razburjenje radi strašnega dogodka, ki se ie pripetil na otoški obali in ki v Dalmaciji doslej nima primere. Iz Korčule poročajo, da tamkašnji mornarji pripovedujejo o morskih pošastih, ki so jih opazili v bližnjih vodah. Splitski listi svarijo plavalce pred nevarnostjo in jim priporočajo obilo pozornosti. — Trgovci, obrtniki in industrijalci! Prejeli smo »Hrvatski Radiša« je osnoval svoje poverjeništvo v Celju, ki ga je prevzel g. Fr. I. Bacho, Prešernova ul- 6. II. in sicer za mesita: Celje, Maribor in Ljubljano. To društvo sc bavi že od 1. 1902 z nastavljanjem siromašnih dečkov v razne trgovske in obrtne stroke z namenom, da na eni strani zmanjša socialno bedo med ljudstvom, na drugi strani pa z nameščanjem mladih, siromašnih moči krepi narodno samozavest. »Hrv- Radiša« je vedno uravnaval svoje delovanje po okolnostih, posvečal jc največjo pozornost siromašni deci, vendar pa jc pri tem. imajoč na srcu interese narodnega gospodarstva, zmerom pazil, da je nameščal samo take fante, ki imajo poleg fizičnih in duševnih sposobnosti najmanj 4 razrede o-sno-vnc šole z dobrim uspehom. Razen tega ni nikdar nameščal otrok izpod 13 in nad 16 let. Predvsem pa posveča »Hrvatski Radiša« pozornost istrski deci. ki jo zvablja v domovino, da se tukaj izobrazi iu da sc ojačena z ekonom-sko-nacionaluo silo vrača domov in obdrži gospodarstvo v lastnih rokah. Vsakdo ve že iz lastne izkušnje, da so baš kmečki sinovi duševno in fizično najbolj nadarjeni, kar je treba izkoristiti v prid ljudstv-u. Treba je nuditi tej deci možnost da se ne izgubi, ker se s tem izgublja tudi naša skupna sila. Zato pozivamo trgovce in obrtnike, da posvetijo tej nadarjeni deci vso pozornost. S tem bodo krepili gospodarstvo, obenem bodo storili humanitarno delo, kajti z reševanjem siromašnih otrok se pobija socialna beda med ljudstvom in se spravijo v ravnotežje na$e gospodarske razmere. Vsak, ki potrebuje vajenca, naj se obrne na gornje poverjeništvo »Hrv. Radiše«, ki bo z veseljem ustregla njegovi želji. ~ Velika eksplozija sc jc pripetila povodom ognjemeta v Castelfrancu v Italiji. Eksplozija jc nastala radi neprevidnosti in jc zahtevala petnajst žrtev. Grbavec ali vitez Lagardere po romanu Fevala »Dedinja Neversa«, 12 kolosalnih činov skupaj. — Radi dolžine ob pol 7. uri samo hrvatski tekst. Kino Apolo 10 12. Vlil. Telef. 12. LjisbeSIska ©cešiIevaSna @os*ska Fožnjia Časten uspeh Mariborčanov dr. Robiča in Kende. Ljubeljska avtomobilska dirka se je kljub slabemu vremenu vršila in ni bila onemogočena, kakor smo včeraj napačno poročali. Prireditev je organizacijsko. kakor tudi z ozirom na dosežene rezultate sijajno uspela in jo bo ljubljanska sckcija sprejela v vsakoletni program na internacijonalni podlagi. Najboljši čas 11.50 je dosegel Malli z Lancia Lambda. V splošnem so vsi rezultati jako ugodni, in bi bili v slučaju lepega vremena še ugodnejši- Dobro so se odrezali tudi dirkalci mariborske sekcije. Kljub temu. da so nekateri imeli težje defekte, se je v, III. kategoriji plasiral na drugo mesto g. dr. Robi č; pri motociklistični dirki pa je dosegel prvo mesto tretje kategorije g. Kend a, kar jc, če upoštevamo močno konkurenco 26 avtomobilov in 9 motociklistov. vsekakor lep uspeh- Prireditvi, ke jc v vsakem oziru jako lepo uspela, sta prisostvovali Njuni Veličanstvi kralj in kraljica, ki sta prispela ■okrog 9. ure na Ljubelj in v posebnem šotoru opazovala dirko. Kraljica si je bila že dan preje ogledala teren. Šofirala je sama, kralj pa je sedel zraven nje. Visoka dvojica ie kazala živahno zanimanje za dirko in za posamezne dirkače — zmagovalce. Kralj je rekel: »Ta šport mi jako ugaja«. Kralj in kraljica sta kljub izredno slabemu vreme-; nu vstrajala do 11. ure. Stala sta tik, ob' jugoslov.-avstrijski meji in sta sprejela tudi poklone zastopnikov avstrijskih oblasti. ‘ če bi bilo lepo vreme, bi bila ljubeljska dirka naša najlepša športna prireditev te vrste. Mariborske vesli in Pravi boj s stanovanjsko bedo. Na Teznu se pravkar gradi že tretja hiša nove železničarske kolonije." Okrog 20 železničarjev se je zedinilo v stavbeno zadrugo, da si postavijo lastne hiše. Nakupili so si po ugodni ccni stavbišča in že zidajo. Izgotovljeni sta dve prav čedni hišici. Kakor beremo v zagrebških listih, jc ondi pravkar začela delovati zadruga za zidanje malih družinskih hiš. V zadrugi so poleg obrtnikov, delavcev, drž. in zasebnih uradnikov tudi bivši bani in ministri na razp. Zadruga šteje že 800 članov in bo najela posojilo v znesku. 50 milijonov dinarjev. V Mariboru, kjer tudi čutimo hudo stanovanjsko bedo, bi bilo dobro, če bi v večjem obsegu kot doslej posnemali Zagrebčane- Lahko bi se organizirali tudi posamezni stanovi. V Veliki Pragi obstoje posebne trgovske, obrtniške, uradniške, profesorske in celo novinarske kolonije, ki so vse zgrajene na načelu samopomoči in vzajemnega sodelovanja zainteresiranih. m. Mesto v tem!. Snoči ie okrog 9. tire zavladala skoro v vsem mestu prava egiptovska tema. Kaikor smo izvedeli, je pregorel transformator, last tvrdke Franz in sin v Melju. Na električnem omrežju visoke napetosti so sc pojavila motenja. Ob 22. uri 30 sc Je tok zopgt oddal. m Zopet težka nesreča v elektrarni. Pred kratkim sc jc v elektrarni Fala ponesrečil njen tehnični vodja, ki je pri pregledu naprav padel globoko na cementna tla. V »oboto zvečer se je ponesrečil preddelavca Josip Avguštin, ki je tudi padci na tla. Notranje poškodbe, ki jih jc dobil pri padcu, so bile tako težke, da jc med prepeljavo v Maribor izdihnil. m Nezgoda z izložnim oknom. Včeraj popoldan se je peljal dr. K. H- po Ko- 'Stran S. Vt*&VXSW- rV Marit>orii, cfne Tl'. 'aVsftfsla 1926 Sz samega žita ne morete kukati k .. Dober in krepak okus dobite šele.ako upohrebite Pfa.viFraxtck.ov kavni prfofoMk ^ Pijača s Pravim Frančkom Vas zamore stalno za dovoljevan; tt zrnati kavi na vsak način spada Pravi Franck. troski cesti s svojim avtom, čigar zadnja pnevmatika jc zagrabila težak kamen ter ga zalučala v izložno okno trgovine Kovačič. 2:55 m visoko in 2.48 m Široko ter 8mm debelo steklo, se je sesulo. G. Kovačič ima 5080 dinarjev škode, dočim je zavarovan le za 4000 din-m. Še ena ulična nezgoda. Franc B., hlapec pri Scherbaumu, je vozil včeraj popoldan dvovprežno dva voza po Aleksandrovi cesti. Pri kavarni »Jadran« se mu je zadnji voz odpel in se zapeljal po strmini navzdol v Vlahovi-čevo gostilno. Oje je predrlo vrata, zdrobilo vse šipe in omaro za steklenice in kozarce, poleg tega po je bila tudi ogrožena osebna varnost- Gostilničar ima 150 dinarjev škode. m. Dojenček se odda v oskrbo. Mestni magistrat mariborski odda štiri mesece starega dojenčka v oskrbo. Glede pogojev se je zgla siti pri socijalno-političnem oddelku, Rotovž-ki trg 9. m. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem. Od 1. do 7. t. m. so obolele za škrlatinko štiri osebe, ozdravila je ena. Nalezljivo bolnih je bilo 8. t. m. samo 7 oseb (škrlatinka). m Velika kavarna, sreda lj. elitni koncert. Nastop malega Ernesta, Xilofon virtuoza- Pod strahovlado voda Volila z Bleda v Maribor ob nedeilskib na* iivito. — Ulelniifvo v CeSi&a Dež, neskončen dež. Dež je prijeten samo pod varno streho, v udobni sobi, ko te njegovo šumenje uspava ali ti vzbuja raznovrstne sanjave misli. Ali na potu! Šli smo na Bled, da bi se naužili njegovih čarov, modrega jezera z otokom, belih stez in divnili razgledov. Toda Pluvius mas je grdo potegnil za nos, tako grdo, kakor letos vleče ves svet. 2e od Šiške naprej je jelo deževati in je deževalo skoraj 24 ur nepretrgoma. Pa kako! Včasi so bili curki debeli In-, težki, drugikrat jih je veter fino razpletel, da So človeka bolj udarili v kožo. Na Gorenj-jskem je bila zima kot v novembru, a mi smo bili poletni turisti, dame take kot se gre v avgustu v svetovno kopališče, v torbicah ko-ipalna obleka itd. Vražja netaktnost letošnjega vremena. Vsi blejski čari so se raztopili v 'umazani vodi, ki je neprestano lila In nam vzbujala nejevoljo in stud. Saj veste, kaki so razočarani ljudje. Stol, ki je kaj zastaven in -ob lepem vremenu sila prikupljiv možak, se mam je norčeval s tem, da je s spodnje strani /svojega života odpuhnil megle in smo videli nov sneg nizko v doline^jčaj kmalu smo rek-•H Bledu zbogom in se irodali na pot v Ma-Iribor. Upali smo, da bomo z večernim zagrebškim vlakom doma — ali prišli smo po [raznih drobnih neprilikah šele drugega dne i popoldne. Porabili smo za pot toliko časa kot j bi šli v Prago. V Ljubljani so nam zaprli pot radi železniške nesreče med Zalogom in La-izann. Pomaknili smo sc naprej šele okoli pol-jnoči mesto ob 18. uri zvečer; čakali smo zopet v Zalogu, pred Zidanim mostom so nas ,poslali nazaj v Hrastnik in slednjič smo v Zi-rdanem mostu izvedeli, da nimamo zveze z ['Mariborom, dokler ne pride drugi ljubljanski ;osebni vlak. Jedva smo se ob pol 3. uri .po-'maknili proti Celju, že smo bili sredi povodnji. Prav oh tej uri so začele vode strahovito [rasti. Savinja je poplavila bregove in se razlivala z neugnano silo dalje in dalje. V Rimskih toplicah so bili ljudje po koncu. Dolina je bila pod vodo in skozi deževne curke smo vi-•"deli moten odsev umazane vode in plamenice, s katerimi so prebivalci svetili pred svojimi domovi, boječ sc razbrzdane prirodne sile. Enako je bilo v Laškem. Pred zdraviliškim poslopjem jc bilo polno vode, po slabo razsvetljenih prostorih so nemirno švigali ljudje. Tudi električni transformatorji, ki so [živo svetili v mokro in umazano noč, so stali na podnožju v vodi. Ko smo prispeli v Celje, je bila povodenj najopasnejša. Savinja in Voglajna sta silno rasli in obkrožili Celje kakor otok, z edino železniško zvezo proti Ljubljani. [Preklicano malo prijetna je bila vest, da ne moremo naprej. Izmučeni, zbiti, neprespani, naveličani dežja smo postali ujetniki vode. — Ali bomo lahko šli že kmalu naprej? Imo sitnarili v postajni pisarni. — Kaj še! Morda danes zvečer, morda ju-’iri! so nas tolažili. V ujetništvu v Celju. * Bilo je ob treh zjutraj. Zarili smo se v svoj vagon in skušali dre-: mati, kar je uspelo le manj nervoznim. Dež ;<#; medtem ponehal, okrog petih smo lahko šli loma zjasnilo in na vzhodu je zagorela čez nekaj časa rdeča solnčna kroglja. Voglajna je divje drla. Vsa okolica je bila izpremenjena v umazano reko. Zavodno je čisto odrezalo od mesta. Čez most so se podili valovi, po poteh so drli potoki, dvorišča okoliških hiš so bila pretvorjena v ribnik, ki so v njem plavali namesto rib komadi lesa. Šli smo na drugo stran in smo videli, da je ves svet od Gaberja sem pod vodo. Na progi proti Žalcu je drvela voda meter visoko, vrtovi so bilii poplavljeni, dvorišča, kleti, gospodarska poslopja in celo nekatera pritlična stanovanja — vse je bilo v grdem objemu vode. In še je rasla. Hiše na zapadni strani postaje blizu Savinje so bile v vodi. Prebivalci so bredli do kolena ali zrli skozi podstrešne line. Savinja je bila v pravem pomenu besede razdivjana. Segala je tik do mostu in preskakovala z lahkoto čez brv. Lepi mestni park je bil ves poplavljen. Ljudje v okoliških hišah so z neko tiho rezignacijo zrli na ta sovražni pojav prirode. Mestno vrtnarijo je čisto poplavilo; kot svetel kontrast so stale brajde cvetočih vrtnic nad motnožolto tekočino, v kateri je brodil vrtnar in reševal lesene okvirje cvetličnih leh, da jih ne poplavi voda v reko. Vse se je zdelo obupno nemočno nasproti vodi. — Glejte, — nam je dejal neki stari Celjan, — tega jc vedno več in pogosteje. Za silo si popravimo, pa pride nova povodenj in razdore. Toliko davkov plačamo državi, pa nič ne stori, da bi nas zavarovala! Kaj država! Vlada jemlje denar celo zasebnim zadrugam za regulacijo vode in ga ne vrne. Pustila je, da je voda poplavila naj-rodovitnejšo pokrajino naše države, našo žitnico. Pri nas je poglavitna reč strankarski prepir, regulacija rek — kje si še ti! Okrog sedme ure se je opazilo, da vode upadajo. Toda Celje je bilo zaprto, izvzemši železniško zvezo z Ljubljano. Vse ceste dodobra poplavljene, železniška proga pri Štorah razdrta, savinjska proga globoko pod vodo. Vprašali smo: — Ali bomo še dolgo v ujetništvu vode? Nihče ni vedel nič sigurnega. Vsi pa so pripovedovali senzacije. Plazi se udirajo kar na veliko, tuneli so v nevarnosti, železniške proge — ej, te so nedolžne igračke. Domišljija je rasla. Še malo in bi si iztuhtali novo legendo o vesoljnem potopu. Ze sem iz dolgega časa in muhavosti mislil, ali sem jaz tisti Noe, ki bi lahko kot pravičnik sedel v kak čoln. In katero Celjanko bi neki vzel s sabo, ko ne vem, ali so ondi tako pravične in čestite ženske kot v Mariboru? No, pa ni bilo tako hudo. Prispel je ljubljanski vlak in pomnožil naše vrste z novimi znanci. Zasijalo je solnce. vedrina sc je nasmehnila in neprostovoljno ujetništvo smo si začeli kmalu lajšati s kavo in slednjič — po dobrem zajutreku pri prijatelju Hlavaču v Celjskem domu — s pivom in vinom. Minevale so ure. Idiličen konec. Končno se nas jc nabrala gruča nezadovoljnežev, ki smo hoteli za vsako , . . . ... ... ceno naprej, da»i smo sicer veliki pri- pogledat, kako sc godi zunai. Nebo sc jc de-' jateljt Celja in se nazadnje nebi kdove- kako hudovali v njegovem ujetništvu. Premotrili smo »ituacijo kakor generali, ki pripravljajo zmagovit pohod v sovražnikovo deželo. Kakor se je malce razjasnilo nebo, tako so se počasi pojasnile tudi razmere. Izvedeli smo, da .vozi vlak iz Maribora v Šent Jurij in da bi blo torej treba priti pešice do Št-Jurija, pa smo na konju (reete: na vlaku). Izprva smo se odločili, da jo kljub vsem vodam udarimo per pedes apo-‘Stolorum in nestrpneži so se res že podali na pot, ali večina se nas je odločila v.a pameten sklep, da bi nas lahko železniška uprava postavila tako daleč kot je mogoče. Navsezadnje smo vsi dobri državljani in plačujemo dovolj davkov, pa nas ni treba oskubsti še za v redu plačano voznino med Celjem in Št. Jurijem. Bila sva dva zastopnika javnega mnenja in starejši je gg. na postaji in pri progovni sekciji, ki so študirali položaj, lepo razložil glas občinstva. Šlo je- Osebni vlak, ki je okrog U. ure privozil v Celje, nas je zapeljal v Štore. Tu se je sestavila karavana in krenila s kovčki in vso ostalo' popotno ropotijo po razdrti in golotebri cesti proti Št. Jurju. Z obeh strani so ležale grde luže, zablačeni so bili vsi poljski sadeži, ponekod je celo visoka koruza z bornimi vršički kukala izpod vode. Pri prvi čuvajnici so nas ustavili, češ, da nam pride vlak nasproti. Imenitno! Posedli smo v travo in na tračnice in kramljali o vremenu, o železnicah, o naši birokraciji itd. pol ure in še več, a vlaka ni bilo. dasi je čuvaj ves čas stal službeno pred nami in dobrodušno čakal prihoda- Slednjič se je pojasnilo, da vlaka ne bo, ker je bojda nastal med postajami, neki interni spor in je že lepa in častitljiva jugoslov. navada, da ima od takih sporov škodo občinstvo. Šli smo tedaj po progi do naslednje čuvajnice, kjer so imeli telefon in je mogel mariborski postajni načelnik g. M., ki je z nami delil te železniške težkoče, intervenirati v korist stoglave potniške karavane. Prispel je vlak in nas naložil. Tako smo prišli iz celjskega ujetništva v zlato prostost. Vozili smo se med poplavljenimi kraji in spoznali, da nas je vreme znova vse skupaj udarilo. Zemlja je že tako nasičena vode. da lahko vsak večji dež izzove povodnji. Reke ,in potoki so nam neregulirani in nas nič ne varuje pred njihovo samo-pašno močjo. Ponekod začenja pokati zemlja nad železniško progo in plazovi groze prometu. Spoznali smo, da imamo v regulaciji vod‘ velik narodno-gospo- darski problem, ki vpije po rešitvi. In da bo naš sestavek lepo žurnalistično zaokrožen, dodenimo sebi v tolažbo, našim »konzulom« pa na čast tisto staro, zaprašeno časnikarsko svarilo: Caveant consules • . . B. KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od sobote 7. do vključno tork^ 10- avgusta Zadnja valček od StrauBa ali bankrot Dunaja. Po poznani operi istega imena v 7. činih. V glavni vlogi Svetislavi Petrovič. GRAJSKI KINO predvaja od 8. do 11. avgusta krasno uspeli film »Babilon greha«. V prvovrstni komediji nastopa znan igralec Reinhold Schiinzel. A POLO KINO Od 10—12. avgusta Grbonja ali vite* Lagardere. Monumentalni film po romanu Pavla Fevala. Dva dela 02 er nov) skupaj. Klasično delo francoske filmske umetnosti. Izredna oprema m napeto dejanje- Igrajo prvovrstni igralci: Claude France in Nil Verne Duplessy v glavni vlogi. - najveeji velesejem sveta! 11.000 razstavljalcev iz 21 dežel 160.000 kupcev iz 44 dežel Jesen 1926: 29. avgusta do 4. septembra 'Tudi za Vas je ob7sit velikega {tomenaf Podrobna pojasnila daje: m o potnih listih, posebnih vlakih, preskrbi stanovanj, pošiljanju tiskovin častni zastopnik W. Strohbach, Maribor Gosposka ulica 19 in Lipski sejmski urad, Leipzig 4 «!nste sotls nove. prodam, ev. zamen am za vino. Penko. Gospodskn ul. 46. 1600 Pristne iasoiBbs im srebrno jedilno orodje, nakit, servis za s.-dle, mizica iz mar mora, mi zca za serviranje elažera otomana. ruski samo-var. podobe, knjig; >, note (Sang und Klang), noži za sadje, zavese, bo-anske preproge obl ke. plašč, blu-.e, čevlji in različno na prodni. Aleksano'rova cesta štev 24, hišna veža na desno. 1551 laliZ sei ?§ plsarnn v centrumu išče „Maislan‘. Rotovški trg 4. 1603 se sprejmejo na celo ah delno hrano in stanovanje v Tvorniški ulici 15/1. Koroški kolodvor. VpraSnti med 12.—15. uro 1556 MS mesecev star «,«,««,1!, se da proti dobremu U1TIM plačilu v dobi o oskr-bo, najraje v Mariboru ali okolici. Cenj. ponudbe na upravo »Tabora* pod „Otrok“. 1568 Izbiro mesečnih sob piilično tudi praznih s sovp®( rabo kuhinje nudi »Marstan Rotovški trg 4, Holbolfšo bobne in čokolado priporoča trg<^ vina s kanditi na Kralja * e' tra trgu 9. lstotam se spre in}® pridna učenka. 15m Efipszilora Jlarstan sc nahaja Aleksandrova št. 45 v gostilni nasproti koj lodvora. Zahvala. Za ,-je izraze sočustvovanja o priliki bridke izgube predobre matere, ge. Okje Vodopivec, roj. Premrou izrekanj vsem prijateljem in znancem najtoplejŠo zahvalo. Zahvaljujem so nadulje najsrčneje g. dr. Jankoviču, g. docentu dr. Matko lu, g. sekundaiiju dr. Varle u ter čestitim estram, po-ebno sestri Rozi, kateri vsi so se z največjo požrtvovalnostjo potrudili ol jšati pokojnici težko bolezen. 1601 Vera Kcrrien, roj. Vodopivec. Jpiitor: >Mvibor*k* t, Mariborn, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. predstavnik: Vekoslav Špindler, novinar. Urednik Bo ž i d a v Vel v Maribora, Borko, novinar, jjuU-ia**1** m