V Ljubljani, četrtek dne 9. februarja 1911.
Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin.
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj.
Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’—, z dostavljanjem na dom K 1‘20; s pošto celoletno K 18polletno K 9 —, četrtletno K 450, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. J	Telefon številka 118.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto II.
:	Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. :
Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi sc pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vra6ijo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	118.
Kako dolgo še bo dr. Šušteršič izrabljal potrpežljivost Slovencev?
8C0 tisoč avstrijskih Italijanov dobi pravno fakulteto na Dunaju. Tako so odločili včeraj v avstrijski državni zbornici slovenski klerikalni poslanci. Slovenci ne dobimo vseučilišča, ne dobimo pravne fakultete in ministrski predsednik baron B i e n e r t h je Nemcem odločno izjavil, da Slovenci tudi ne dobimo za odkup obstrukcije, ki so jo delali naši poslanci v proračunskem odseku radi laške fakultete, nobene narodne koncesije.
Dr. Šušteršič ni politik, ki bi dajal politične koncesije brez protikon-cesij. In če ni dr. Šušteršič dobil za uslugo ki jo je napravil avstrijski vladi s tem, da je opustil svoje ob-strucijonistično načelo v parlamentu narodnih koncesij, je nujno in logično, da je moral dobiti take, ki niso občenarodne. Z drugimi besedami povedano: dr. Šušteršič je dovolil Italijanom pravno fakulteto, dr. Šušteršič je izdal Slovenske vseučiliške i n4t e-fesein zato dobil za S. L. S. strankarske koncesije.
K tej trditvi pa nas ne navede le logika, marveč tudi dejstva iz zadnjih mesecev klerikalne politike.
Odkar je dr. Šušteršič čutil, da ne bo mogel več dolgo pod firmo ^Slovanske unije" delati politike zase in za svojo stranko, je iskal samostojnih stikov z vlado. Za hrbtom »Slovanske Unije" se je pogajal z baronom Bienerthom i n koval načrte, kako bo ob ugodnem trenotku pustil na cedilu vse Slovane in prišedši v vladni tabor pozabil na Slovence iu gledal le na samega sebe.
Velesrbska izdajniška gonja, padec župana Ivana Hribarja, razpust ljubljanskega občinskega sveta, sankcija volilne reforme za Ljubljano in deželo, dejstvo, da se ni razpustil goriški deželni zbor, ustanovitev 5. notarjata v Ljubljani, zagotovilo sankcije desetmi-ljonskega melijoračnega posojila, cestnega zakona, dr. Šušteršičev govor v delegacijah za mornarico in vojaštvo, vse to so vidni pojavi kupčije, ki jo je sklenil dr. Šušteršič z baronom Bienerthom. Kdor že naše klerikalce pozna, da so do kosti breznarodni, koristolovski in enostranski, je moral že naprej videti, da bo prišlo v parlamentu pri. razpravi o italijanski fakulteti do takega nastopa klerikalcev, kakršnega smo tudi včeraj v resnici doživeli.
Kdor izda občenarodne Interese za svoje osebne ali za strankarske
pač ne zasluži drugega imena kot izdajalec. Dr. Šušteršič in njegovi kumpani so se včeraj zopet vnovič v narodnem izdajalstvu izkazali prav po mojstrsko. Najprisrčnejšo, najvažnejo vseslovansko zadevo so žrtvovali za svoje interese. A ne samo to! Kompro-
mitirali in oskrunili so naš prvi narodni ideal s tem, da so ga zlorabili v svoje zasebne, nizke namene!
Šele včeraj so se ostalim Slovanom odprle oči, s kom so se bratili, ko so občevali z našimi klerikalci. Cehi so obrnili dr. Šušteršiču hrbet in odšli iz zbornice v znak zaničevanja. »Narodni Listy“ pišejo, da se mora Izgnati dr. Šušteršič iz češke družbe, češ: „Ven, za Vas ni prostora med nami! Če je dr. Šušteršič bil tako neznačajen, da je zapustil svoje jugoslovanske kolege, kako šele je ravnal s svojimi češkimi prijatelji!“
Včasih je ljudstvo strogo kaznovalo taka izdajstva, kot so ga na-praviii včeraj klerikalci nad slovenskim narodom.
Izdajalce so raztrgali konji na štiri dele, da so sramotno in podlo poginili.
Grškega izdajico Pausanija, ki je hotel v odločilnem trenotku izdati svoj rod Perzijancem, so Grki zazidali v cerkev in podrli streho, da je poginil od gladu in mraza.
Dr. Šušteršič je za slovenski narod hujši izdajalec od Efijalta, hujša politična propalica od Pausanije in vendar ta madež še vedno zastopa naš rod v parlamentu, še vedno zlorablja slovensko ime, da dela ž njim kupčije in vodi za nos dobro in potrpežljivo slovensko ljudstvo.
Kako dolgo naj še to trpi? Ali smo Slovenci res že izgubili vso čast, ves ponos da trpimo med seboj dr. Šušteršiča? Ali se res slovenski narod ne more vzdramiti, da bi poplačal klerikalne politike tako, kot zaslužijo ?
Iz slovenskih krajev.
Iz Postojne. V Postojni smo zadnji čas navajeni na razna presenečenja, toda Vaše pismo, gospod urednik v jedni zadnjih številk »Jutra" na predstojnika našega sodišča, Dr. Doljana, nas je vendar precej presenetilo, kljub temu, da smo navajeni od tega gospoda slišati marsikaj čudnega. Prepričani pa smo bili vsi, da bode ta gospod takoj storil vse potrebno, da opere svojo kruto žaljeno čast pred sodiščem, a kakor čujemo, bode gospod predstojnik to žaliteV ravno tako ravnodušno spravil v žep, kakor vse prejšnje. V čudnih časih živimo, res. Navajeni smo bili v svojih sodnikih gledati može, vzvišene nad vsako očitanje, zato smo jih tudi cenili in spoštovali. Sedaj se pa našega prvega sodnika kar obsipa z raznimi načelnimi očitanji, na katere pa on kar molči, tako da smo nehote prisiljeni verjeti vse, kar se mu očita. Konečno nas ne briga dalje, koliko ceni eden ali drugi svojo čast; vsak se pač sam pozna najbolje. Za malo se nam pa zdi, da smo ravno Postojnčani tako srečni, da moramo imeti med seboj take glede časti neobčutljive gospode. Saj mislimo, da nismo ravno zadnji na Kranj-
skem. Bojimo se pa le nečesa: namreč da bode pri takih razmerah močno trpel ugled sodnijskega stanu. Take stvari se kmalu poizvejo pri ljudstvu, in to si svoje misli. To pa zna postati nevarno. Postojnsko meščanstvo je svoje stališče proti »priljubljenemu" gospodu že davno zavzelo, tako, da gospod sodnik ve, da ni ničesar zgubil v naši, meščanski družbi. Sicer se mu je^pa v njegovem prejšnjem okraju, v Žužemberku, ravnotako godilo, postal je družabno ravno tako nemogoč, kakor pri nas. Sploh če bi hoteli Dr. D. predstojniki preiskati njegovo početje in nehanje v Žužemberku, bi zvedeli zelo zanimive stvari. Mi mu sicer želimo vso srečo, radovedni smo samo, kako se bodo stvari pri nas razvile.
Iz Krmelja. O krmeljski pošti so se čule že pritožbe vseprek. Na postaji in pošti v Krmelju veljajo kakor je videti posebni predpisi, docela drugačni kakor na drugih postajah in poštah. Nedavno je dobil nek delavec pri rudniku pismo s porto znamkami. Dekle, ki raznaša pisma je dotičnega delavca prosilo, naj da ovitek pisma, da ga nese nazaj na pošto, ker tako hoče poštarica. Izročil je res ovitek z zahtevo, da se mu ga da potem spet nazaj. Ko pa je prišel na pošto in zahteval od poštarice ovitek, mu je rekla, da ga nima več, vsled česar se je dotičnik razjezil in je prišlo do prepira. Kelikor je znano, nima poštni uradnik nobene pravice zahtevati o-vitkov pisem od strank nazaj. Sliši se, da znamke na ovitku niso bile razveljavljene (»štemplirane"), zakaj je tedaj zahtevala poštarica tak ovitek?! In kako da ravno tistega ovitka nazadnje ni mogla, pravzaprav najbrž ni marala vrniti adresatu. Nekaj nepravilnega je že v tem, da je vzela adresatu ovitek, do katerega ni imela popolnoma nobene pravice, drugič pa zopet v tem, ker si ga je prilastila. Ker si je poštarica dovolila že več takih „šal", ki ne odgovarjajo poštnim predpisom, se bo v prihodnje gledalo na to, da se bo morala za vse tako in enako zagovarjati na pristojnem mestu, ker je pošta in poštarica in tudi poštno ravnateljstvo zaradi strank in ne nasprotno. Vrč hodi toliko časa k vodnjaku, dokler se ne ubije, to naj si zapomni milostljiva na pošti!
Slovanski jug.
Prof. Kazanskl o srbskem in bolgarskem narodu in o kralju Petru. Profesor mednarodnega prava na univerzi v Odesi, Kazanski, predaval je pred kratkim svojim dijakom in približno 2000 poslušalcem iz privatne publike, o svojem potovanju po slovanskih deželah na Balkanu in o vseslovanskem kongresu v Sofiji. Priznal je odkrito, da so Bolgari najslabši člani velike slovanske družine. Značaj bolgarskega naroda ima zelo malo o-nih plemenitih potez, ki so takorekoč karakteristika ostalih slovanskih plemen. — Nasprotno se je prof. Kazanski jako pohvalno izrazil o Srbih. Po-
sebno se mu je dopadla ljubezen srbskega kralja do naroda in nasprotno. To globoko sporazumevanje, medsebojno spoštovanje in vzajemno ljubezen med srbskim narodom in kraljem, je označil Kazinski kot znamenje lepše bodočnosti za Srbijo in najbolj demokratične države. Ta študija prof. Kazanskega, ki je svoje predavanje tudi ponatisnil, je napravila v Srbiji najlepši utis.
Boj na Balkanu? Ravno sedaj, ko visoka dunajska in budimpeštanska gospoda prepričava poslance, da se avstriska zunanja politika giblje samo v mejah miru in prijateljstva s sosednjimi državami, zlasti pa s Srbijo, prihajajo iz Belgrada vedno bolj vznemirljiva poročila, ki prorokujejo jako hude čase. Kot izzivač mora funkcionirati gotovo zopet avstrijska monarhija, dasi je naš .Bismark" v delega-cijskem odseku za zunanje zadeve u-verjeval ves svet, da so odnošaii monarhije s Srbijo korektni a s Turško prijateljski in na podlagi statusa quo Belgrajska »Politika" javlja iz Bosne, da je Avstrija prestavila vojsko in o-jačila garnizije na celi srbsko-bosen-ski meji. Izpraznjuje tudi že, kakor za časa bojnega stanja, gole, privatne stavbe, hleve, gostilne i t. d. celo v onih krajih, kjer vojaštva sploh še nikdar rii bilo. Poseben oddelek oficirjev je pregledal mesta Zvornik, Drinjačo, Kozluk, Skočič, Branjevo, Janjo in druga mesta, kjer pričakujejo dohod vojaštva ali pa ojačenje. Patroliranje na meji se vrši sedaj veliko bolj pogostokrat kakor dosedaj. V Skočiču in Banjevu pričakujejo dohod t. zv. štrajf-korov, ki so poznati šele od aneksij-ske krize. Ti dogodki potrjuje poročila, da bo avstrijska vojska znova u-dria v Novopazarski Sandžak. Da bi se pa to čimprej zgodilo, pripravljajo se Arnavti na hitro vstajo. Pri tej priliki se pričakuje okupacija Sandžaka s ene strani od Avstrije, z druge pa od Črne Gore, ki je v tem oziru popolnoma sporazumna z Avstrijo. Da bi pa bila Avstrija tembolj sigurna, hoče napasti Srbijo ob Drini. Kaj je na stvari resničnega, je neznano, a pokazala bo to bližnja bodočnost. Toliko je gotovo, da slovanske Svobodne države teh dogodkov ne bodo pričakovale nepripravljene. Razburjenost v Srbiji je popolnoma umljiva, ker bi bila ravno ona v tem slučaju, kakor vedno dosedaj cilj eventualnega vratolomnega podvzetja naših »bojnih" in vojnih krogov.
Kongres bolgarskih vstašev in revolucijonarjev. Tekom prihodnjega tedna bo v Sofiji zboroval kongres vstaških vojvod in drugih revolucijonarjev v Macedoniji. Na tem kongresu se bo natančno določil načrt vstaške akcije. Sklepalo se bo tudi, katere ljudi naj se izključi iz revolucijonarne organizacije. Kongresu bodo prisostvovali vsi vojvode iz Bolgarske, kakor tudi delegati iz Macedonije.
Kupujte „JUTRO"!
Splošni pregled.
Deputacija poljskih vseučiliSenikov pri dr. Fiedlerju. Včeraj se je zglasila na Dunaju pri dr. Fiedlerju, predsedniku češkega enotnega kluba, deputacija krakovskih poljskih vseuči-liščnikov in ga naprosila, naj se zavzame za štrajkujoče dijake in dela na to, da se relegacija dijakov prekliče. Dr. Fiedler je deputaciji odgovoril, da so sicer njegove simpatije odločno na strani štrajkujočih, da jim pa za sedaj ne more še ničesar gotovega obljubiti. Upa pa, da se bo večina češkega enotnega kluba zavzela za štrajkujoče krakovske dijake, nakar bo takoj interveniral pri vladi radi dogodkov na galiških vseučiliščih.
Spor med nemškimi in češkimi socijalniml demokrati. Spor med nemško in češko socijalno demokracijo je dosegel že vrhunec. Za nedeljo je sklicana v Prago velika skupščina čeških socijalnih demokratov, na kateri bodo Čehi napravili konečni obračun s svojimi nemškimi sodrugi. Splošno se zagotavlja, da je upanje na sporazum le jako majhno in pride gotovo do ločitve.
Požar na turški porti. Ogenj je nastal ob 4. zjutraj in sicer v sredi poslopja v telegrafičnem oddelku, kar je gašenje in reševanje oviralo. Vse pisarne ministerstva notranjih zadev so zgorele. Uničeni šo skoraj vsi arhivi zadnjih treh let, ves arhiv notranjega ministrstva in drž. sveta. Rešili so pisarno velikega vezirja in dvorano ministrskega sveta. Od poslopja so ostali le goli zidovi in nekaj dvorau v skrajnih dveh delih. Škoda je velika.
Mehikanska vojna se nadaljuje. Na obeh straneh je le malo vojakov. Piše se o popolnem porazu Združene armade. Revolucijonarji so razdrli železnico, zajeli so več vladnih čet, pobili so pod poveljstvom svojega vodje Rabago mehikansko vojsko in zasedli mesta.
O vstaji v Jemenu je govoril predsednik mladoturške stranke, da vstaja nima značaja splošnega arabskega upora, ampak da je le malo gibanje, ki ne bo imelo niti na znotraj niti na zunaj nikakega posebnega pomena. Vstaši se sicer zbirajo okoli Hodeide vendar ni nevarnosti, da potegnejo za seboj celo Arabijo. Turki upajo v najkrajšem času vstajo potlačiti.
Umor v MeliU. Pet Evropejcev je bilo umorjenih na potu iz Orana v Melilo. Morilci so zamorci od reke Mulnje. Telesa ubitih so našli vsa razmesarjena na cesti.
Prestolni govor angleškega kralja. V svojem govoru se je kralj najprej spominjal pokojnega kralja Edu-arda, potem pa je govoril pohvalno o razmerju z drugimi državami, ki je vedno najlepše. Govor naznanja novo trgovinsko pogodbo z Japonsko. Pritožbe o motenju angleške trgovine v južni Perziji so prisilile Angleško, da je v Perziji storila kar najodločnejše
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
In bilo je res strašno; . . .
Zakaj Roland se je sedaj zavedal! Zavedal se je, da je v globoki podzemeljski temnici! Zavedal se je, da se nahaja v tisti peklenski ječi, iz katere ni odšel še nikdar nihče živ! Jasno mu je bilo, da se bo njegovo življenje končalo v tej rakvi! In da je Leonora zanj vekomaj izgubljena:	Da	ne bo videl nikoli
več miline njenih očij, da ne bo čul nikoli več njenega očarljivega smeha — kakor da ne bo videl več Benetk, njihovih kanalov, lahnih gondol, sinjega morja v daljavo se gubečega, ne več italijanskega neba!
Strašno je bilo!
Kajti Rolandu se je vrnila zavest!
Kako dolgo je trajal ta napad silne divjosti? Mogoče ves božji dan, mogoče tudi več! . . .
Zaporedoma se je loteval vsega, kar je bilo v ječi — vrat, železnih obojev, plošče, na kateri je spal, gladkega kamenja po stenah. in vse je ostalo trdno, neomajano.
Naposled se je zgrudil izmučen na tla.
Polagoma so se umirili utripi njegovega srca, ponehalo mu je razbijanje p0 senceh, žvižgajoče hropenje se je poleglo, valovanje razburkanih misli je vplahnilo; nesrečnik — mislil je zopet, s prevdarkom je lahko mislil!
Takoj s početka ga je navdala uekaka bolestna osuplost, ko je ogledoval svoje roke. Spomnil se je svoje borbe proti sulicam mož v oklepih. p0 njegovem računu se je moralo vršiti to par ur prej, mogoče pravkar, Prišlo mu je na um, da se je onesvestil oni strašni hip, ko so mučili njegovega očeta. In ko je ležal v omotici, so ga morali spraviti v ječo. Vse drugo mu je bilo nejasno . . • Spominjal se je, da so mu roke, nasekane in ranjene na več nego dvajsetih mestih, silno krvavele.
Sedaj, ko je gledal svoje roke ter preiskaval rane po njtb,
je videl, da so mu polne zaraslih brazgotin! . . .
Kaj se je zgodilo?
Nič več krvi, ntč več ran! Kako to? . . . Kako to?
Nerazrešno vprašanje mu je blodilo po glavi, na vse strani ga je obračal — ni mu prišel na sled! Ni se mu razjasnilo! Z obema rokama se je zgrabil za lase ter zatulil:
»O, zblaznel bi, zblaznel!"
Zblaznel! . . . Kakor grom je udarila ta beseda v njtgove
misli.
Zleknil se je po vlažnih tleh, zatisnil šiloma oči, si zamašil ušesa, in celi dve uri, v popolni tišini svoje rakve, se je razgo-varjal s seboj, a ni je besede, ki bi mogla izraziti ta njegov nemi razgovor!
In takrat je vstala pred njegovim duhom rešitev mučne uganke v vsej svoji grozi:
Blazen je bil! . . .
Ta njegova blaznost je trajala dneve, tedne, mesece nemara! . . .
In naenkrat so se začele kopičiti posameznosti, ki so pričale, kako dolgo je bil njegov duh tiuh brez zavesti: kako dolgi so njegovi lasje, brada, nohti! Kako oguljena mu je obleka od drgnenja po kamenitih ploščah . . .
Blazen! . . . Blazen je bil!
Neizrečena groza se ga je polastila: bil je blazen ... in zakaj bi se mu ne bi mogla ta blaznost povrniti? Ali ni mogoče, da se mu po teh svetlih trenotkih um za vedno omrači? . . . Vse sile in moči svoje je napel, da se ubrani mislim, da si pomiri razgrete možgane.
Po tej večurni, titanski duševni borbi se je vzdignil ter šel sest na svojo kamenito posteljo. Lica v dlaneh, komolce na kolenih, oči široko razprte, strmeče v mrak temnice in v brezdno svojega duha, je premišljeval. Kdor je videl na Snilerijskem vrtu dramatično skupino Ugolina, da si lahko predstavlja Rolanda, kako se je isto uro preiskoval kakor zdravnik, sondiral rano svojega srca, in srkal brezobzirno svoj um, da bi se prepričal, ali je čvrst ali ne.
Ječar, ki je stopil v celico — oborožen s krepkim bodalom, ga je našel nepremičnega, ter je zamomljal:
»Glej, pomiril se je!"
Približal se mu je, ga gledal presenečen nekaj minut, potem pa ga je poklical:
»He, prijatelj!"
Roland ni odgovoril. Ni ga slišal, ni ga videl. Ječar je majal z glavo ter je naposled odšel.
»Revež!" je mrmral. »Napad divjosti ga je samo še bolj potrl. Bolje bi bilo zanj, da ostane	blazen."
Prav gotovo, ta ječar je bil	filozof in ne	brez	usmiljenja.
Po dolgem, bolesti polnem razglabljanju je prišel Roland do sklepa, da ni več blazen in da je njegov um zopet zdrav. Pre-dočil si je še enkrat strašni prizor, ko so izvršili kazen nad njegovim očetom; zamislil se je v	podrobnosti,	priklical si	je v
spomin kretnjo krvnika, pfttresljivi	krik oslepljenega	starca	. . .
Potem mu je preskočila misel na mater . . . brezdvoma so zasegli tudi njo, prognali jo ... in videl jo je, kako potuje po prašnih cestah, plače in berači . . . Nato se je spomnil Leonore, ter se trpinčil z mislijo na njeno smrt. Vse te udarce, drugega za drugim, mu je duh prenesel. Samo silno drhtenje je zazode-valo, kako se buri njegova kri, kako trpi njegovo srce. O, to srce, kako močno mu je tolklo! In v vsakem vtripu je trepetala razdvojenost. Najrajši bi si ga bil iztrgal iz prs . . .
Mesec je minil.
Tisti čas je napadala Rolanda zopet divjost, in v teh napadih je naskakoval vrata, ter poskušal kakor Samson, otresti zidovje. Takrat je bilo slišati njegovo besno kričanje, naenkrat pa je nastopil popolen molk.
Nato je prišla doba skrajne potrtosti.
Nekega dne — bilo je šest mesecev, odkar je bil Roland zaprt — ga je prešinila nenadoma slepeča in mameča misel.
Zato ga niso postavili pred »Svet Desetorice", ker so ga smatrali blaznim! ... A če bi se mu posrečilo, prepričati svoje ječarje, da je popolnoma zdrave pameti! Potem bi ga pač morali poslušati! In potem bi bil nešen, ker ni ničesar zakrivil, rešen, ker je imel v svetu samem vdanih prijateljev, kakor na primer Altierja ...
Posihmal si je prizadeval govoriti z ječarjem, kadar je ta odprl linico, skozi katero so mu dajali kruh, odkar je imel napade besnosti.
(Dalj*.)
korake, kar je pomagalo, da je poslej perzijska vlada izpolnjevala svojo dolžnost. V zadnjem času so se razmere v Perziji izboljšale, in se bodo gotovo ustanovile tako, da ne bodo ovirale angleške trgovine v njenem razvoju. Dalje je kralj izjavil, da bo ob priliki kronanja obiskal indijske posesti. Tudi naznanja kralj ureditev razmerja med obema zbornicama v tem smislu, da začne parlament zopet svoje delo. Tudi starostno zavarovanje pride na vrsto.
Somišljenikom
narod.-napred. stranke.
V petek, 3. t. m. so bili razpoloženi volilni imeniki za bodoče občinske volitve v mestni svet. Z razpoloženjem imenikov se začne tudi takoj reklamacijska doba. Somišljenike prosimo, da si gredo pogledat imenike, da se prepričajo, če niso sami ali pa mogoče kak drug naš pristaš izpuščeni iz volilne liste, da se jih takoj reklamira.
Vsa pojasnila glede reklamacije daje tajništvo narodno-napredne stranke, ki uraduje vsak dan od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne v Wolfovi ulici št. 10,1. nadstropje.	,
Centralni volilni odbor pa je strankam na razpolago vsak dan od pol 8. do pol 9. zvečer in daje vsa pojasnila, ki se tičejo bodočih volitev in vodi vso reklama-cijo.
IZVRŠEVALNl ODBOR NARODNO-NAPREDNE STRANKE v Ljubljani.	^
DNEVNE VESTI.
Vsem volilcem in volilkam šentjakobskega okraja! Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj ima razgrnjene volilne imeniki za prihodnje občinske volitve v Ljubljani v četrtek dne 9. februarja od 5. do 8. zvečer v gostilni Srakar-Babič na Dolenjski cesti, v petek dne 10. februarja od 5. do 8. zvečer v gostilni Češnovar na Dolenjski cesti, v soboto 11. februarja od 5. popoldne do 10. zvečer v gostilni pri Sodčku v Hrenovi ulici, v nedeljo 12. februarja od 10. dopolne do
8.	zvečer pa v gostilni pri Zupanu na Sv. Jakoba trgu. — Ker so volilni imeniki skrajno pomanjkljivi, se gg. volilci in vollike v svojo in strankino korist pozivajo, da se pridejo prepričat, če in kako so vpisani v volilnem imeniku, da se v slučaju napake store primerne reklamacije !
Volilni shod priredi »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj* v soboto zvečer ob pol 8. uri v gostilni pri Sodčku v Hrenovi ulici. Somišljeniki iz bližnjih ulic, udeležite se tega shoda v najlepšem številu! Na shodu govori g. Adolf Ribnikar.
Trgovec Meglič jo je menda popihal čez mejo. Tako priše »Slovenec«, tako nemški listi in tudi uradna oblast poizveduje za njim. Trgovec Meglič je zabredel v velikanske dolgove in bil angažiran pri Glavni posojilnici v Zvezdi za več s to tisoč. Če je to res, ga je brezdvomno potegnil čez mejo vzgled koroškega monslgnora Weifla, ki je kakor znano, zbežal potem, ko je defravdiral velikanske svote. Vsekako je dolžnost merodajnih faktorjev gledati na to, da ne Izginejo iz Ljubljane tisti ljudje, ki kaj imajo in ki so zakrivili polom pri Glavni posojilnici v Zvezdi. Brezvestno in nečuveno bi bilo, da bi na vse zadnje vse breme ostalo na onih siro-
IALI LISTEK.
„Šolska Matica".
Ali se nam ne zdi, daje vsa naša glasna govoreča in kričeča javnost, le navidezna sila, ki naj nas reprezentira pred svetom. Da so vse besede o narodu, o domovini napredku brez pomena, ako bi ne imeli kulturnih zavodov, društev, izobraževališč, organizacije.
Kar nas drži v življenju ni beseda, ampak Čin. Toda besedo slišimo, ker je glasna, govoreča, kričeča, činov pa pogosto ne vidimo, gremo mimo njih in morda niti ne pomislimo nanje. Tiho delo je kakor tiha voda, ki mostove podira. Reka teče naprej in se množi samo ob sebi. Ona je sila, ki nosi na sebi brodove, goni mline in vrši svoje delo: šumenje valov na vrhu je le odmev nje sile. Šumenje ni nje sila, nje sila je v neprestanem toku naprej. Tako je tudi z našimi kulturnimi zavodi, z društvi, z organizacijo. Mi smo le preradi javni, glasni, kri-
makih, ki so najbolj nedolžni in ki že danes komaj žive od tega kar imajo. Boljše je takoj brezobzirno
nastopiti proti posameznim krivcem, kot pa z odlašanjem mučiti na stotine nedolžnih ekzlstenc!
Kakor grob molči »Slovenec«
na naše notice, v katerih smo trdili, da so klerikalci na debelo sleparili pri zadnjih ^volitvah v trgovsko-obrtno zbornico. Čujemo, da bo »Slovenec« še bolj molčal in da je klerikalni gospodi zelo neprijetno, da smo zadevo začeli razkrivati. Posebno v zadregi je odlični podpredsednik trgovsko-obrtne zbornice g. Ivan Kregar, ki, kakor se nam zatrjuje, z zadevo nima prav nič opraviti. Ker pa je on vendarle o zadevi prav točno informiran, pričakujemo, da bo stvar vendarle v »Slovencu« pojasnil.
Prazne besede. »Slovenec« se trudi, da bi prikril protinarodno politiko klerikalnih poslancev v parlamentu. Govori na dolgo in široko o taktiki poslancev, o njihovi razboritosti, o prosti poti in drugih strankinih stvareh, le tega ne pove, da so klerikalci dali Italijanom pravno fakulteto in da so onemogočili slovensko vseučilišče. Pri tem pa so dobili zase mastno plačilo.
Nam ni za večino, temveč za strogo kontrolo, pravijo klerikalci glede razmerja v novem občinskem svetu. To je umljivo, ker absolutne večine zdaj tudi ne dobodo; radi pa bi jo imeli. Njih izgovor, da naj Ljubljano le imajo naprednjaki in jo tudi sami iz dolgov izvlečejo, ker so jo tudi sami v dolgove spravili, je le zarad lepšega izrečen, zato, ker jim je enostavno — grozdje prekislo. Samo »kontrolirali« bodo ! Hm ! Menda na ta način kakor pri deželni upravi!? . . .
Pristen klerikalen agitator je neki krojač v bližini Elizabetne ceste. To revše komaj lazi, a vendar obere za bodoče občinske volitve vsako hišo, dela štafažo v prid klerikalizma in si brusi jezik kakor jezuit. Revež je že tako prepričan o klerikalni zmagi, da se neprestano trka na prsi: »Zmaga bo naša. vse ima že v rokah. Tudi rotovž bo naš!“ Dobro bi bilo, da bi tega razgretega petelinčka povsod postavili pred vrata.
Žalostne posledice. Slovenski klerikalni časopisi, zlasti pa »Slovenec«, so zadnje dni, kakor je že obče znano, vprizorili strošno gonjo proti vsem slovenskim naprednim denarnim zavodom. Kako žalostne posledice je rodila ta gonja, nam spričuje pismo, v katerem poživlja slovenski kmet svoje sorodnike, rtaj takoj vzdignejo denar iz slovenske hranilnice in ga nesejo v nemško. Kmet se opira na pisanje nemškutarskega »Slovenca«. Res, krasne sadove je rodila klerikalna gonja protim slovenskim denarnim zavodom.
Delovanje črnuškega župnika.
Črnuški župnik si prilastuje nekam nenavadne pravice nad svojimi farani. Mož si domišljuje, da so občani njegovi sužnji, kajti drugače se gotovo ne bi obnašal tako samozavestno in oblastno. Pred par dnevi so imela črnuška dekleta v domači šoli skušnjo za neko igro, katere so se udeležili tudi trije člani izobraževalnega društva. Sredi predstave pridrvi župnik, prime nekega mladeniča za ramo in ga hoče s silo iztirati iz dvorane. Seveda se mladeniči niso dosti zmenili za župnikovo surovo postopanje, saj poznajo naše duhovnike in njih predrznost. Črnuški župnik zlasti skrajno sovraži delavce. Zadnjič je vprašal nekega snegarja, koliko zasluži. Delavec mu pove, da zasluži na dan 2 K 50 h. Nato se župnik nesramno odreže: »Dandanes hočejo delavci postati že bogataši in uničiti vse podjetnike.« Tega pa ne pomisli koliko stane družina. Posebno pa mu svetujemo, naj se ne vmešava toliko v politiko in se bolj
jnm»«8g«sa*«T mmmammmmmmmm—■ ■
Čeči, pozabimo pa na ono tiho delo, ki je naša tiha sila.
Tako društvo je tudi »Šolska Matica«. Veliko premalo vemo ceniti njen pomen. Koliko jih je, ki morda niti ne vedo, da jo imamo, da izdaja knjige, da je to važna inštitucija! Koliko jih je, ki so nje člani, ki jo podpirajo? Tudi ona je delo našega učiteljstva, plod organizacije in discipline. Slovensko učiteljstvo je lahko ponosno na svojo Matico, pa tudi nam vsem bi morala biti več in bi ji morali posvečati več pozornosti.
Knjige desetega leta leže pred nami, Štiri so: Pedagoški letopis, Poljudno znanstvena knjižnica, Didaktika in Kemični poizkusi.
Podamo kratek pregled: Pedagoški letopis sta uredila Henrik Schrei-ner in dr. Josip Tominšek. Že deseti letnik je v naših rokah in koliko gradiva leži v desetih Letopisih. Vsi naši pegagogi, profesorji in učitelji najdejo v njih poučnih člankov. Letopis prinaša letos zopet lepe članke: Fr.Fink: Zgodovina. — Dr. Milan Ševič:#Dečja književnost srpska. — H. Schreiner: O seksualni vzgoji. — H. Druzovič: O glasbeni vzgoji z ozirom na učiteljišča
peča s svojimi cerkvenimi opravili, drugače mu bomo posvetili še par notic.
,Wacht am Reln« v Kolodvorski ulici. V Boštjančičevi gostilni so v nedeljo zvečer prepevali izzivajoče nemške pesmi ,Wacht am Rein itd. Slovenski gostje so nekaj časa mirno prenašali izzivanje, ki ga gostilni-ničar ni preprečil, ampak ga je celo odobraval, potem pa so zahtevali, da naj Nemci ne pojo takih pesem. Gostilničar se je postavil na stran Nemcev, kričal je, da slovenski narod brez nemščine ni nič in da so Slovenci 20. septembra še premalo dobili po glavi. Nekega gosta je celo udaril v lice in ga je vrgel na ulico ker mu je ugovarjal. Opozarjamo na to slovenske goste, ki naj se ne dado izzivati.
Zakaj vse se uporabljajo vojaki.
Jako zanimivo je bilo včeraj opazovati, kako so prevažali naši domobranci trgovske štalaže iz bivše trgovine »Pri kraljici bluz« na Mestnem trgu. Bilo jih je šest. Pohištvo je namreč kupil narednik pri domobranski sodniji Weitzer in sicer za svojega brata, ki je trgovec nekje na srednjem Štajerskem. Seveda! Ker so postreščki precej dragi, se porabijo kratkomalo zato — vojaki. Odločno protestiramo proti temu, da bi se na tak način zlorabljali naši fanti, na drugi strani pa odjedal kruh domačim postreščkom.
Kitajska slovenščina. Poštno ravnateljstvo v Trstu je rešilo te dni neko poštno stvar in o rešitvi zapisalo to-le: Tuuradnega po pridobitvi tozadevne pritrdilne izjave Fr. P.—a smo-trečoga tuuradnega naloga pa poštni urad Š. radi oddaljenosti bivališča imenovanega ni mogel izpolniti. — To je uprav kitajska slovenščina, ki jo razume morda le Japonec, ki zdaj hodi po Ljubljani in pravi, da je‘Ki-tajec, ter prodaja tisto lončeninojjiz kamna.
Varnostne odredbe v »Unionu«
meni »Slovenec«, da so ravno tako pomankljive kakor v »Mestnem domu«. Mi pa pravimo, da je potem treba na obeh krajih razmere tako urediti, da ne bo človeško življenje nikdar v nevarnosti. Ne za »Union« ne za »Mestni dom« za blagor ljudstva smo zahtevali in zahtevamo odpomoči!
Čehi prirede v nedeljo 12. t. m. 20 velikih javnih shodov za drugo češko univerzo. Manifestacijski shodi bodo na ta dan v vseh večjih čeških mestih na Češkem, Moravskem in Šleskem: Praga, Časlava, Budjejovice, Kraljevi Gradec, Kolin, Nymburk, Par-dubice, Plzenj, Tabor, Hrudim, Mlada Boleslav, Slany, Brno, Kromeriž, Pre-rov, Prostjejov, Olomuc, Ogrsko Gradišče, Poljska Ostrava. Tako znajo Čehi manifestirati za svoje zahteve. 20 mest bo govorilo na en dan in mi smo pustili vse zahteve doma in na Dunaju.
Sodba graškega župana o graškem občinskem svetu. Na občinski svet graški so Nemci silno ponosni, saj je Gradec »die allerdeutscheste Stadt« — najbolj nemško mesto. Piav posebno imeniten pa tisti občinski svet vendar ne more biti, kajti graški župan, ki svoje pajace gotovo dobro pozna, ga je zadnjič na seji obč. sveta nazval »ein Tratschhaus« —■ hišo klepetulj. — Prav iskreno čestitamo na tej res imenitni karakterizaciji gospodom graškim mestnim očetom.
Predavanja »Akademije«. Ljudsko in izobraževalno društvo »Akademija« v Ljubljani priredi v petek, dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani ljubljanskega »Mestnega Doma« jako zanimivo predavanje. Predaval bo g. prof. Josip Reisner o temi: Zrak in voda. Priredil bo tudi par izbranih poizkusov iz kemije. Vstop prost. Pričakujemo, da bo cenjeno občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička.
Rezultat ljudskega štetja na Jesenicah je sledeči: Vsega prebivalstva
in srednje šole. — Dr. Fr. Ilešič: Narečje in književni jezik v šoli. — Drugi del prinaša poročila: Teme in teze (sestavil Jakob Dimnik). — Poročilo o IX. občnem zboru »Slovenske Šolske Matice« (Fr. Gabršek). — Poročilo o delovanju »Slovenske Šolske Matice« (dr. Ljud. Pivko). Upravni odbor in imenik društvenikov »Slov. Šolske Matice«, Zaznamek dozdvaj izdanih in založenih knjig S. Š. M. Članek o zgodovini je kratek, pa zato jedernat, informativen, ter dobro podaja misli o pomenu in načinu zgodovinskega pouka. Dr. Ševičev članek o srbski dečji književnosti je priobčen v izvirniku torej srpsko, kar je popolnoma prav, ker bo vkljub temu vsem razumljiv in ohrani bolj svojo vrednost, nego če bi bil prevod. Obsega okoli 50 strani in je naravnost vzoren. Dr. Ševič je znan pedagog srbski in je obdelal srbsko mladinsko književnost tako, da dobimo o nji jasen pojem. O lastni mladinski književnosti še nimamo podobnega članka. H. Schreiner razrešuje v razpravi »O seksualni vzgoji*, času primerno važno vprašanje. Držal se je FOrsterjeve knjige, ki je ena najboljših v tem
je 5668. Največji kraj je Sava z 2465 prebivalci. Nemcev je vsega skupaj 405 in sicer: Na Savi 276, na Jesenicah 42, na Hrušici 85, na Plavž sta pa zašla 2. Na Jesenicah, Hrušici in Plavžu se kongruirajo Nemci izključno iz železničarjev, na Savi pa iz tovarne.
En mesec zapora kar tjaven-dan. Prostost in osebna svoboda sta pač najdražje in za marsikaterega trpina edino bogastvo na svetu. Tudi moderni zakonodajalec in vsak sodnik z modernimi socijalnimi nazori skuša to dragocenost uvaževati v slučajih, ki ga primorajo oropati koga prostosti. So pa tudi zastopniki zakonodajne oblasti, ki smatrajo svobodo za malenkostno igračo. V mrzlični naglici se obdolžencu diktira kazen, zapor, včasi brez pravne podlage, včasi tudi brez pravega poyoda. O približno takem slučaju mislimo, da je razpravljal včeraj popoldne tukajšnji vzklicni senat kazenskega sodišča. Terezija Marn, služkinja, radi tatvine že kaznovana, je bila obdolžena, da je ukradla dijaku Frangešu 16 K vredno suknjo, neki dekli rokavice vredne P20 K, gospe Lilpoh pred Škofijo pa bluzo brez vrednosti. Pri preiskavi so pri njej našli le bluzo, radi katere pa ob-dolženka pravi, da si jo je le za silo izposodila brez namena jo ukrasti'. Suknje in rokavic pa niso našli. Ampak, ker so našli bluzo pri njej, so jo aretirali, prišla je v preiskavo in slednjič je bila obsojena na en mesec zapora. Toda kako je bila obsojena? Ne le brez dokazov tatvine za suknjo in rokavice se k glavni razpravi niso vabile ne priče, in če se ne motimo, niti obdolženka sama ne. Bila je le na podlagi osumnenja obsojena na en mesec zapora. Dekle — in še precej fletno dekle — se je proti tej razsodbi pritožilo. Zagovarja se z jokajočim glasom, da je kot navadno, nesla obleko na mostovž izprašit, jo pustila nekaj zunaj, ko je opravila v kuhinji, šla zopet po njo ter ne da bi kaj štela, odnesla zopet na običajni prostor. Suknjo je tedaj lahko med tem tudi kdo drugi vzel. Gospodje senata so se nad dejanskim položajem, še bolj pa nad sodbo sami čuditi. — Tu pohvalno moramo omeniti, da je državni pravdnik Trenz sam uvidel površnost dokazil ter sam predlagal, da se cela ta zadeva zaradi pomanjkljivosti preiskave in dokazov preloži, oziroma odstopi nazaj prvi inštanci, ki ima dejanski položaj šele ugotoviti. Tako je prav! Je obdolženka kriva ali ne, krivdo je treba jasno dokazati, ne pa tako tjavendan obsoditi na mesec zapora.
Iz pisarne slovenskega gledališča v Mariboru. V nedeljo dne 12. t. m. se uprizori zvečer ob pol 8. uri »Robert in Bertram«, velika burka s petjem in plesom. Prihodnja predstava v nedeljo dne 19. t. m. popoldan »Graničarji«.
Konjerejska zadruga na Igu.
Občni zbor konjerejske zadruge na Igu vrši se v nedeljo dne 12. svečana popoldne ob pol treh v Vrbljenu v gostilni gospoda Martin Furlana.
Raziskovanje podzemeljskih jam na Notranjskem. Vsled ukaza c. kr. poljedelskega ministrstva bode jamo-slovec in jamski tajnik g. And. Perko sistematično raziskal velike kapniške in vodne jame na Notranjskem. Raziskovanja se bodo vršila v kotlinah pri Ložu, Cerknici, Planini, Postojni in po kraški planjavi med Planino in Logatcem. Temeljito raziskovanje vseh votlin po teh krajih je pripravljalno delo za osuševanje notranjskih kotlin.
Lovec. 1. številka II. letnika prinaša sledeče članke: Julij Bučar: Volk. — Podgorski: Pri luninem svitu. — Podgorski: Na prazno. Iz lovskega nahrbtnika. Listek: R. Murnik: Carostre-lec. Ribarstvo: F. Ribja hrana. — Iz ribarske mreže.
Podružnica družbe sv. Cirila In Metoda za Trebnje in okolico ima svoj redni občni zbor danes dne
oziru. Članek je za vsakega vzgojitelja poučen, ker je ravno v tem vprašanju težko zadeti pravo smer vzgoje. H. Druzovič: O glasbeni vzgoji govori obširno o glasbenem pouku in reformnih smereh naše dobe. Enako je važno vprašanje o narečju in književnem jeziku v šoli, ki ga z znano temeljitostjo razrešuje prof. Fr. Ilešič na str. 140—158. Med temami in tezami vidimo pridno delo, ki ga vrše naši učitelji na svojih okrajnih in društvenih skupščinah in važna vprašanja, ki jih tam razrešujejo.
Iz poročil vidimo stanje in stremljenje »Šolske Matice*. Število članov raste. L. 1907. jih je bilo 1594, 1908 leta 1561 članov, 1909 leta 1622 čla-uov, 1910 leta 1792 članov. Torej za 170 več. Naj bi se pomnožili še više. Računski zaključki kažejo prebitek. Želeti pa bi bilo, da bi imela »Šolska Matica« pri svojem delu še več sredstev na razpolago. Med drugimi knjigami je posebno važna: Zgodovina Slovencev (v Poljudno znanstveni knjižnici), ki jo je spisal dr. Ljud. Pivko. 2. snopič obdeluje dobo od 1276 do 1800. Tožilo se je letos, da smo naenkrat dobili več zgodovin, da je to
9.	svečana 1.1. ob polu 8. uri zvečer v sobi bralnega društva. Člani in članice se obveščajo, da ne dobe za občni zbor nikakega drugega posebnega obvestila.
Plesalci in neplesalcl naj pose-tijo VII. veliko mednarodno maškarado Strokovne zveze tobačnih delavk in delavcev, ki se vrši v soboto 11. februarja v zgornji veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Zabave bo dovolj in le nerad se bo vsakdo ločil v jutro od mesta, kjer se je celo noč ob zvokih »Slovenske Filharmonije* res neprisiljeno zabavah Vstopnice „se prodajajo v trafiki ge. Šešarkove v Še-lenburgovi ulici.
Pozor slovenskim planincem! Dne 11. februarja se vrši v Trstu v Narodnem domu (hotel Balkan) veliki planinski ples tržaške podružnice. Slovenski planinci udeležite se mnogoštevilno te prireditve. Začetek ob 8. uri zvečer. Ljubljančani lahko odpotujejo z večernim brzovlakom ob 6. uri in pridejo v Trst ob 9. uri zvečer.
Tekmovalno sankanje v Bohinjski Bistrici. Vodstvo dirke naznanja, da je poveljništvo c. kr. pešpolka št. 47 blagohotno odstopilo 2 vo aški te-lefonični zvezi in bo na dan tekme zvezan start telefonično s ciljem. Službo pri telefonu preskrbi vojaštvo samo. Glede sank se naznanja dirkačem, da so dovoljene za vse točke eno-ali dvosedežne sanke, katerih krivine niso širše kakor 45 cm. in ki nimajo nika-kih mehaničnih priprav za zaviranje. Apeliramo torej še enkrat na slovenske športne kroge, da tekmujejo pri tej zanimivi dirki.
Zaradi nagle vožnje z avtomobilom in vsled take vožnje povzročene nesreče in škode, je bil v Senožečah obsojen šofer Vilhelm Schwepe iz Hamburga, sedaj na Dunaju. Schwepe se je 13. oktobra p. 1. o 4. gospodi odpeljal v avtomobilu iz Trsta v Postojno. Med Razdrtim in Postojno pa je tako naglo vozil, da je splašil konje nekega voznika, podrl in povozil kravo nekega posestnika, poškodoval brzojavni drog, oni štirje v avtomobilu so odleteli iz sedežev, a zraven se je tudi avtomobil zdrobil. Šofer se je glede kazni pritožil, češ, da njega ne zadene nobena krivda pri tej nesreči. Kazenski senat tukajšnega deželnega sodišča pa je bil pri včerajšnji razpravi nasprotnega mnenja, potrdil je sodbo prvega sodnika ter vzklic zavrnil kot neutemeljen.
4 Trije tepeni, pa nobeden ni tepel. Miha Poličar iz Naklega je postal srečen dedič za 600 K; Janez Sajovic pa mu je to srečo zavidal, nastala je napetost med obema. Pri neki priliki pa sta prišla skupaj in začela sta se pretepati. Poličarju je pomagala še njegova žena. Tepeni so bili vsi do krvavega [a zdaj pa nobeden od te trojice noče priznati, da je tepel. Tudi kazni prvega sodnika ne marajo priznati, pritožili so se na deželno sodišč, ki pa je k vzklicni razpravi pozabilo povabiti tudi Sajovica, vsled česar se bode tepena trojica še enkrat pogovorila, kdo drugi jo je natepel če se niso sami med seboj. Pa še pravijo, da ni več fletno na svetu.
Za 20 K rešena čast c. in kr. poročnika.
Včeraj dopoldne se je vsaj za enkrat rešila dolgotrajna kazenska razprava belgijskega poročnika Suchanka proti sprevodniku drž. železnice Grilcu, zaradi tistega »kupa* v železniškem vozu, v katerem se je vozil edino le omenjeni belgijski poročnik. Zadevo smo v »Jutru« že večkrat in tudi več opisali kot taki »kupi« v normalnih razmerah zaslužijo.
Preostaja nam le še kratek ozir na dan razsodbe. Prečital se je službeni akt ravnateljstva drž. železnice v
izguba truda. Toda to ni resnica. Zgodovino kakor je Pivkova vzamemo z veseljem v roke, ker je pisana prijetno in poljudno in nudi v glavnih potezah vse, kar potrebuje vedeti vsak količkaj izobražen človek. Učiteljstvu bo služila ta knjiga kot izboren pripomoček pri podajanju domače zgodovine. Dobra učna pomočka bodeta tudi Lavtarjeva »Didaktika« (III. del: Posebno ukoslovje računanja v ljudski šoli.) in Valesovi Kemični poizkusi.
Kakor so Čehi lahko ponosni na svoje »Dčdictvi Komenskeho" kakor imajo Hrvatje v svojem pedagoškem društvu eno najlepših organizacij, tako imamo Slovenci v »Šolski Matici« važno kulturno društvo, ki ima biti prava vzgojiteljica naših narodnih vzgojiteljev in s svojim delom ka?e prava pota vzgoji in vzgojiteljem. Vzgoja pa je, ki pripravlja bodočnost naroda. Zato zasluži »Šolska Matica« vse pozornosti in naklonjenosti naše javnosti, kajti prazno je šumenje valov, ako ni globokih vodnih sil, ki jim je smer vedno naprej. Članarina za S. Š. M. znaša 4 K na leto.
Trstu, iz katerega je popolnoma jasno, nda je sprevodnik Grilec napram poročniku zaradi tistega »kupa" popolnoma pravilno postopal, kar je osebno potrdil tudi postaje načelnik Hrašovic kot strokovni izvedenec in priča. Poročnik sam je kot tožitelj pod prisego izpovedal, da se je res vozil v do-tičnem kupeju sam, da se je v Radovljici prebudil v Lescah pa izstopil. Kdo je tisti „kup“ v vozu napravil, tega ne ve. Pač pa med drugim tudi izjavi, da ga je sprevodnik pozneje na južnem kolodvoru vprašal: »Sind Sie der Leutenant, der das Koupe ver-unreinigt hat?“ Obtoženec nasprotno trdi, da je bil poročnik obakrat v ci-vilu tudi tedaj na južnem kolodvoru, ko ga je samozavestno vprašal: „Sind Sie der Kondukter Grilc?" Grilc je hotel biti dostojneji napram poročniku, kot isti napram sprevodniku ter je pri protivprašanju rabil naslov »Herr Leutenant".
Če se tudi glede lastnika onega »kupa" v kupeju ne more ničesar pozitivnega izreči, vendar je bil vsakdo, ki je tej aferi sledil, prepričan, da sprevodnik nikakor ne more biti kaznovan. Toda dr. Pompe je v svojem kratkem poslovanju kot okrajni sodnik zaslovel, da se na iznenadenje javnosti in strank nihče tako dobro ne razume, kot le on. Tudi to pot je ob splošni napetosti mnogobrojnega avditorija razglasil, da je sprevodnik Janez Grilc kriv toženega razžaljenja napram c. in kr. poročniku, in sicer le za to kriv, ker je napram njemu rabil besede: „Sind Sie der Leutnant der das Koupe verunreinigt hat". Grilc se obsodi na 20 K globe. Ako bi bil dr. Pompe že pred razsodbo slišal, kako le občinstvo zunaj to razsodbo tolmačilo, bi bila razsodba morda drugače izpadla. Vsekakor pa je ta pojem pomisleka vreden: Toži civilist častnika, se častniku nikdar nič ne zgodi, civilist ostane brez zadoščenja. Nasprotno pa če častnik toži civilista, nudi naše sodišče doslej še v vsakem slučaju častniku zadoščenje in vselej na račun kazni toženega civilista. Vsaj nikakor ne želimo, da bi se častnika radi bagatele pognalo iz armade. Toda če bo šlo to v vsakem slučaju tako naprej, da bo radi častnikov le civilno občinstvo trpelo, gospodje kam pa pridemo ?
Sicer pa afera Grilc ni še končana vidimo se še pred deželnim sodiščem.
Kdo je bil „dr.“ Mirko Pečar.
New-yorški slovenski list »Glas Naroda" piše:
Ameriški pustolovec v Ljubljani. — »Temperamentni gospod" predavatelj je ukral v Gary, Ind., šest tisoč dolarjev in pobegnil. — Propali dijak.
V ljubljanskih listih čitamo, da prireja tam neki „dr.“ Mirko Pečar, odvetnik iz New Yorka, predavanja o Ameriki. Imenovanec je navaden ameriški pustolovec. Prišel je bil pred kakimi petimi leti v Ameriko in na priporočilo dobil mesto v uredništvu .lista „Hrvatska Zastava" v Chicagi, •odkoder je pozneje odšel v Gary, Ind., in dobil službo v First National Bank. Tu je ukradel 6000 dolarjev in pobegnil. Nekaj časa se je skrival po New Yorku, kjer pa so mu bili detektivi kmalu za petami. Tla so mu postala prevroča in vrnil se je nazaj v stari kraj, od koder je prišel. Pečar je propal dijak, ki nima pravice do doktorskega ali odvetniškega naslova. Narodni krogi v Ljubljani bi pač morali biti bolj prevtdni pri sprejemu in izberi ameriških predavateljev.
Nekaj opomb.
Koncem decembra se je pojavil v Ljubljani človek, ki s svojo zunanjostjo in s svojim nastopom ni mogel vzbujati nikake sumnje. Predstavljal se je kot dr. Mirko Pečar, advokat iz New Yorka.
Na vsak način zanimiva prikazen tak advokat iz New Yorka. Kdor ga je natančneje vprašal po njegovih advokatskih poslih, temu je povedal, da je advokat neke banke — ker imajo v Ameriki banke svoje advokate — in da je prepustil začasno svoje posle nekemu namestniku, on pa vleče samo procente. Njegov nastop je bil fin v vsakem oziru in je kazal inteligent-nega človeka.
Predavanje.
Mirko Pečar je sin slovenskega očeta, Ljubljančana, bil pa je rodom iz Hercegovine, zato je govoril hr-vatsko. Ker je s svojim nastopom vzbudil pozornost ni čuda, da je »Akademija" sprejela njegovo ponudbo, da je predaval o Slovencih v Ameriki.
Kdo bi si mislil, da se hoče javnosti izpostavljati s svojim imenom defravdant? Ameriške razmere je dobro poznal in je tudi dobro o njih predaval. Predavanje je bilo zanimivo — posebno prvo —- dočim se je pri drugem že pokazalo, da se ne spozna
posebno dobro v ameriški literaturi. Toda tudi to ni budilo nikakega nezaupanja.
Pečar je ostal še nekaj časa v Ljubljani, potem pa je brez sledu izginil. V širšo družbo ni zahajal. — Splošno se je sodilo, da išče partije. Tudi po prvem predavanju je dal za ev. ponudbe in vprašanja na razpo-svoj naslov na poste restante v Ljubljani.
Poštenost in zaupanje.
Pečarjevo predavanje je občinstvu zelo ugajalo. »Laibacharica" je prinesla cele odlomke in tudi mi smo ga pohvalili. Posebno lepo je govoril Pečar o poštenosti in zaupanju v Ameriki. V Ameriki ima vsak pošten človek kredit, je rekel, lahko začnete iz nič trgovino: informirajo se o vas, kje ste bili, če ste pošteni in brez vseh ceremonij dajo vam denarja. Kakor-hitro pa grešite zoper poštenje in izgubite zaupanje, ste v Ameriki nemogoči, ker ima informacijska pisarna vaše ime na indeksu in vam nihče ne zaupa. Mi seveda nismo vedeli, da je na ta način postal tudi Pečar v Ameriki nemogoč.
Zotti in Pečar.
V svojem predavanju se je Pečar dotaknil tudi znanega amerikanskega hrvaškega bankirja Zottija, ki je pred nekaj leti defravdiral več milijonov in pobegnil.
Naši in hrvaški delavci so takrat mnogo izgubili. Pečar je sam trdil, da je imel afero s Zottijem, ker je baje opozarjal Hrvate na nevarnost, ki jim preti pri Zottiju. Zotti je nastopil proti Pečarju in mu je tudi očital, da nima doktorata in da je pustolovec. Nato je Pečar naznanil Zottijevo podjetje vladi.
Zotti je defravdiral in pobegnil, ker bi bile prišle grozne goljufije na dan. Pečar se je pri tem dotaknil tudi Sikserjevega podjetja in »Glasa Naroda" in se je izrazil, da tudi tu pride nekaj podobnega.
Tako je Pečar hotel diskreditirati Sakserja, Sakserjer »Glas Naroda" pa je diskreditiral Pečarja. Mi stvar beležimo, kakor je, ali ima Prav Pečar ali »Glas Naroda" ne vemo. Na vsak način pa je zanimiva historija to in ima gotovo zanimivo ozadje. Za enkrat verjamemo »Glasu Naroda" ako ne pride od kod drugačen glas.
Najnovejša telefonska brzojavna poročila.
m
Zakaj so klerikalci razbili skupen jugoslovanski vseučiliški klub?
Dunaj, 8. februarja. Slovenski klerikalni poslanci so razbili skupen jugoslovanski vseučiliški klub samo'radi tega, da so dobili proste roke in prosto pot za svojo strankarsko politiko. Tudi so se klerikalci bali, da bi se vsled skrajno ugodnega položaja vendarle res ustanovila-slovenska pravna fakulteta, za katero pa oni ne bi imeli niti ene učne moči.
Slovanski poslanci za slovensko vseučilišče.
Dunaj, 8. februarja. To kar je včeraj napravil s slovenskim vseučili-škim vprašanjem dr. Šušteršič, je do skrajnosti razkačilo celo najbolj mirne in najbolj hladne slovanske poslance. Nekako kot v znak protesta proti narodnemu izdajsvu naših klerikalcev, so se odločili, da bodo, četudi proti volji klerikalcev, vseučiliške zahteve vendarle še z vso vnemo podpirali.!
Zveza južnih Slovanov za slov. fakulteto.
Dunaj, 8. februarja. Da reši, kar se rešiti da, je danes pri proračunski debati predlagal poslanec Ploj v imenu »Zveze južnih Slovanov" resolucijo, v kateri zahteva da se osnuje tekom 10. let pravna fakulteta v Ljubljani. Med tem časom, |pa naj se omogočijo slovenske docenture. Poslancu Ploju se je posrečilo pridobiti za ta predlog veliko večino in celo slovenski klerikalci bodo moralno primorani zanj glasovati. Poljaki so izjavili, da bodo glasovali za Plojevo resolucijo, ker so principielno za take kulturne zadeve. Proti bodo glasovali nemški naci-jonalci in krščanski socijalci, ki so najboljši prijatelji in zavezniki slovenskih klerikalcev. Umevno je, da s tako resolucijo slovenska fakulteta še nikakor ni zagotovljena, ker se vlada nanjo lahko prav nič ne ozira. »Zveza južnih Slovanov" je s tako resolucijo hotela vsaj nekoliko popraviti škodo, ki so jo zadjali klerikalci slovenskemu vseučiliškemu vprašanju s tem, da so včeraj tako sramotno odnehali od obstrukcije brez vsakih narodnih koncesij.
Državni zbor,
Dunaj, 8. februarja. V zbornici se je danes nadaljevala generalna debata o zakonski predlogi glede kroš-njarstva. Pri tej priliki je prišlo med trgovinskim ministrom dr. Weisskirch-
nerjem in krščanskim socijalistom dr. Heilingerjem do ostrega konflikta. Govorili so še Malik, Hajn in socijalist Renner. Nato je bila seja ob petih popoldne zaključena. Prihodnja seja se vrši jutri.
Grof Sturgkh in dogodki na krakovskem vseučilišču.
Krakov, 8. februarja. Situacija na krakovskem vseučiliščem se je danes znatno poslabšala. Rektor Witkowski je nabil na vrata odredbo naučnega ministra grofa Sturgkha, ki določa, da se predavanja v zimskem tečaju zaključijo in univerza zapre. Poletni semester se prične dne 13. marca. Vpisovanje se bo vršilo od 13. do 27. marca. Sprejeti bodo le oni dijaki, ki se bodo pismeno zavezali, da ne bodo motili predavanj in obljubili brezpogojno pokorščino senatu. Ta odredba je vzbudila med dijaštvom velikansko ogorčenje. Svoje stališče bodo precizirali napredni akademiki jutri na shodu. Po shodu bo takoj odšla posebna deputacija na Dunaj in sporočila naprednim društvom svoje sklepe. Disciplinirani dijaki so vložili po svojem odvetniku rekurz na naučno ministrstvo.
Afera Trudnowski-Rybak.
Krakov, 8. februarja. Kazenska obravnava proti Trudnowskemu, ki je kakor znano lanskega leta ustrelil na ulici učitelja Rybaka, se bo pričela dne 15. marca in bo trajala nad 14 dni. Zaslišanih bo okolu 50 prič o zadevi vohunstva učitelja Rybaka.
Malik pozvan na dvoboj.
Dunaj, 8. februarja. Radi krutih žalitev na včerajšnji seji državnega zbora je poslanec dr. Mahler poslal znanemu južnoštajerskemu vsenem-škemu kričaču Maliku svoje zastopnike, in sicer dr. Pittacca in Wehlicha. Malik še dosedaj ni imenoval svojih zastopnikov.
Nemški agrarci proti poljedelskemu ministru.
Dunaj, 8. februarja. V gotovih poslanskih krogih se zatrjuje, da so nemški agrarni poslanci jako nezadovoljni s sedanjim poljedelsktm ministrom, katerega poprej niso poznali. Sklicati nameravajo zastopnike vseh agrarnih strank, da varuje interese kmečkega ljudstva.
Hrvaški sabor.
Zagreb, 8. februarja. Ob 11, uri dopoldne je danes podpredsednik dr. Papratovič otvoril sejo hrvaškega sabora. Razpravljalo se je o nujnem predlogu poslanca Pomperja, ki zahteva, da se morajo predložiti vsi akti tikajoči se železniške pragmatike, saboru v vpogled. Predlog je podpiral tudi poslanec Supilo, ki je povdarjal, da je ravno železniška pragmatika ono sredstvo, ki je povzročilo še večja nasprotstva med Hrvati in Ogri. Dr. Nikolič je odločno protestiral proti temu, da se hoče zvreči odgovornost za pragmatiko na koalicijo. Bivši ministrski predsednik Wekerle je namreč obljubil koaliciji, da bo odstranil vse one točke, ki so koaliciji neljube, a vlada pozneje te svoje obljube ni izvršila. Na seji je prišlo med koalicijo in kmečko stranko do ostrih spopadov.
Cesar v Budimpešti.
Dunaj, 8. februarja. Ob 1. uri popoldne se je danes odpeljal cesar v Budimpešto, kjer bo najbrže ostal do konca meseca.
Car Nikolaj na Francoskem.
Pariz, 8. februarja. »Echo de Pariš" javlja, da odpotuje car Nikolaj za več tednov na južno Francosko. Potoval bo skozi Avstrijo in se pri tej priliki sestal tudi z avstrijskim cesarjem.
Amnestija Albancev.
Carigrad, 8. februarja. Turški ministrski svet je baje odredil amnestijo vseh onih Albancev, ki se nahajajo v ječah. Baje hoče vpoševati tudi nacijo-nalne zahteve Albancev. Seveda se ta poročila uradno ne potrjujejo in jim tudi nihče ne verjame.
Razne vesti.
* Julij Zeyer. Koncem minulega meseca je bilo deset let, kar je umrl češki pesnik in pisatelj Julij Zeyer. Njegovo največje delo roman »Jan Marija Plojhar" je ravno letos izdala »Slovenska Matica" v slovenskem prevodu.
* Imeniten soprog. Sin nekega bogatega tovarnarja je pripeljal svojo lastno ženo, ki je bila prej vzgojiteljica v rodbini nekega inženirja, v Buenos Aires in jo je tam hotel dati v bordel. Ona se je obrnila na inženirja za pomoč, ta je res interveniral in čednega soproga so aretirali.
* Poljskemu pesniku — prvaku Adamu Mickiewiczu nameravajo postaviti v Parizu, kjer je pesnik dolga leta živel kot vseučiliški profesor, veliki spomenik. V čelu pariškega odbo-
ra stoji znani francoski slavjanofil prof. Denis. Denar za spomenik zbirajo po Parizu in po poljskih mestih.
* Bivšega sultana preproge — izginile. Dragocene preproge, last bivšega sultana Abdula Hamida, ki so bile svoj čas na razstavi na; Dunaju in so bile zdaj na poti v New York, so brez sledu izginile. Vredne so bile nad 100.000 mark, pa so zavarovane. Detektivi poizvedujejo, kdo bi bil preproge ukradel.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna", Ljubljana.
Mali oglasi.
Izurjen ključavničar išče mesta za praktikanta kot strojni pomočnik ali kurjač. Ponudbe na inseratni oddelek „Jutra“.	84	2—2
D*oje zračnik skladišč sredi mesta se odda za mesec maj. Vpraša se v trgovini Sv. Petra cesta št. 14.	89	2—2
Več krasnih mask se proda, eventuelno posodi. Več pri g. Blas, Rimska cesta 19. 3—2
Krasna maska (domino) se proda ali posodi. Kje, pove inseratni oddelek „Jutra“: 2—2
Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo, drvarnico, kletjo in podstrešjem se odda za mesec marc, oziroma majnik. Naslov pove inseratni oddelek „Jutra“.	87	2—2
Trgovski vajenec se takoj sprejme v špecerijsko trgovino. Kje, pove inseratni oddelek „Jutra“.	88	3—2
Stanovanje z eno sobo in kuhinjo se takoj odda v Velikih čolnarskih ulicah št. 4. 90 3 2
Iutelige.ten mož srednjih let, trezen in zanesljiv, z večletno pisarniško prakso in dobrimi izpričevali, zmožen popolnoma slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, stenograf in strojepisec, išče primerne službe, Ponudbe pod „Soiiden 111“ na inseratni oddelek „Jutra“.	92	3—2
Damska žalna in modna krila najnovejšega kroja od 5 K naprej. Samo v konfekciji A. Lukič, Pred Škofijo 19.	10—10
Lepa vila v bližini mesta Gradca, z vrtom in tramvajsko postajo v vrednosti 30.000 kron, se zamenja za hižo z vrtom v Ljubljani. Ponudbe pod „Vila 20“ na inseratni oddelek „Jutra“.	93	8—1
Zahvalo
ob priliki izgube naše ljubljene hčere, sestre in tete gospodične
Line Kapian
izrekamo tem potom vsem sorodnikom prijateljem in znancem, osobito pa prečastiti duhovščini pri sv. Petru za tolažbo in obisk, kakor tudi slavnemu odboru Sokola Litija-Smartno in vsem gospodičnam in gospodom iz Litije za spremstvo nepozabljene k zadnjemu počitku.
Selo-Ljubljana, 8. februarja 1911.
Matija Kaplan, c. kr. sodni sluga v p. Franc Cvirn, c. kr. okr. žand. stražmojster, zet. Jakob Hiršman, c. kr. finančni, stražepreglednik, zet.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Sodnijska ulica St. 3 izdeluje prave gorske in telov. čevlje. ^ -----------------------
Zatekel se je mlad
Faz-Tenier
Odda naj se proti nagradi v Prisojni ulici štev. 1, I. nad,
Sprejme se takoj zanesljiv, Izobražen
zastopnik
za Ljubljano. Delo lahko brez predznanja, zaslužek dober in trajen. Pogoj : čedna pisava in znanje obeh dež. jezikov. Plača stalna in provizija. — Pismene prošnje naj se pošiljajo na »Prvo anončno pisarno" v Ljubljani Frančiškanska ulica 8.
Deklica
stara 15 let, ki je dovršila ljudsko šolo, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi vstopiti v kako trgovino mešanega ali manufakturnega blaga kot učenka.
Prijazne ponudbe pod »V. K.“, Sv. Jur, juž. železnica, poštno ležeče.
Fran Krapeš.
Sprejme se takoj
ucenec
poštenih staršev v špecerijsko trgovino R. Stritar, Ljubljana, Valvazorjev trg.
Tovarniška znamka „IKO“.
<L>	O
TO	•<—J
> <D O Cu O)	•
C/D
—
N ,.#g
S?
5 53 >.«
s«
(/J o. Ju
§ g£
> EJ i
“ S
4) .2.
ca
e -0
'•51.S.
o,
•* os
3 3
CJ SE
^ E
.s 5 S 5?
ca. • as
Lastna tovarna ur v Švici.
ZALOGA IN
IZDELOVANJE
08kEK
pa MERI
LJUBLJANA
DVORNI TRG 3
AIM1C
, Jutro* se p r o d aj av Tr s tu
po 4 vinarje
3rLa,3led.njili toloaJssiranLaJfcL:
Beclier, ulica stadion, Trevisail, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Itevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Hrast. Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geršiua, Rojan, Raunacher, Campomarzio, Bruna, s. S. Martin, Ercigoj, ulica Masimiliana, Rončel), ulica S. Marco,
Cecllimi, ulica del Istra, Bruna, Ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sete Fontane, Graniaticopiulo, ul. Bariera, SpOder, iillca Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg. Benusi, Greta,
Kicliel, Rojan,
Bajc, ulica Gepa,
LuzattO, ulica Aquedotto, Segulill, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
\
pojasnila
Dobro vpeljana, zelo
uvoz kave in velepražarna. Nova podružnica j v Ljubljani
Šelenburgova uL 7
v LJUBLJANI ulica št. 1.
Garantirano pristne
po okusu nedosežne, brez primere drugim izdelkom, pošilja po poštnem povzetju najmanj 30 parov. Par 44 vin.
R. M. Zore, Jesenice, Gorenjsko.
najboljše vrste in najcenejša se dobi v poljubni množini pri stavbeni tvrdki
Filip Supančie
■V
Subicova ulica 5.
Naznanilo preselitve.
Prodajna pisarna šentjanškega premogovnika se je preselila
v II. nadstropji hiše gospoda Urbana Zupanca,
Križevniška ulica št. 8.
IzeLeloTraaaje Ig^rsič
Ernest Hoffarth jun., Dunaj Vlil.,
MI—II' m nuni —Ilir«1 mn ju PfeilgaSSe 34.	milil.n v
Vojaške oprave za otroke:
Infanterijska garnitura	\	K	4*—
Huzarska	„	J	obstoječa iz Čake, prsnega	,, 5*—
Planin, lovcev	,,	f	oklepa, sablje, patronske	,, 5*—
Dragonska	„	(	taške, puške v najfinejši	,, 5*—
Ulanska	„	1	izdeljavi	M	5*—
Telesne straže „	/	n	6-_
Prekupovalci specljalni cenik.	Razpošiljatev	po	povzetju.
Združeni čevljarji v Lj n Dl jam.
Wolftova ulica 14
odlikovani na mednar. lov. razstavi na Dunaju 1910
priporočajo za zimsko sezono svojo
bogato zalogo obuva
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špeeijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje.
Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila
Postrežba točna, cene solidne.
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike.
ijRSS8S»
51.
Čudež a,m.erils:a,3n.sl2:e Ind/u-strije izumljeno je novcu
Adirno pero („Maxim„)
s pisalno pripravo za črnilo in svinčnik.
Ta posebno duhovno* sestavljen aparat služi za hitro in gotovo še^e-vanje in so njegove gr v-ne prednosti ob na j pri-prostejši uporabi in brezhibnem funkciio-niranju: na eni str. fi veliko razbremenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem ^elu z Maximom ne občuts nobeno živčno utrujen je-, ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 10-60 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Era. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 21. Iq.
v
z eno ali dvema sobama, kuhinjo, kletjo in vrtom se odda na Dolenjski cesti nasproti Rakovnika. Natančneje se poizve v Ulici na Grad 7 ali pri magistratnem slugi I. Bevcu.
r^mrmmmnmn
Rezervni zaklad
kron
	
	
[nad pol miljonaj Kmetska posojilnica
j= ljubljanske okolice =
Stanje hranilnih
vlog dvajset
milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI
Dunajska cesta štev. 18
obrestuje hranilne vloge po čistili
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posoiuie na zemljišča po 51,4010 brez amortizacije ali na amorti-
___________________________   2________________ zacije	po	dogovoru.
Eskomptuje trgovske menice.
Ustanovljena leta 1882. =
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000-—
Eskomptuje trgovske menice.
Ustanovljena leta 1882. ==
Ustanovljena leta 1831.
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države
Ustanovljena leta 1831
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977
milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.
f aS: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. ™0.
Stritarjeva ulica štev. Si.
-........  Podružnic«	v	Spljetu,	Celovcu,	Trstu, S«rajevu in Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41|l°|0.
Dva lepa
stanovanja
z 2 sobama, kabinetom, predsobo, kuhinjo ter drugimi pritiklinami se odda za majnikov termin. Lega solnčna. Več se poizve v prodajalni g. H. Prlvšek. Prisojna ulica štev. 3.
Franc Kraigher
krojaški mojster
se je preselil s Kongresnega trga št. 5. v M^Kunčevo hišo Gosposka ul. 7., vogal Židovske steze nasproti deželnega dvorca.
Gospodična
vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi mesto blagajničarke v kaki kavarni, prodajalni, trafiki i. t. d. Prijazne ponudbe se prosijo pod „Maj 1911“ na inseratni od-::	delek	»Jutra*.	::
T7“eč
stavbenih parcel
v mestu in izven mesta ima na prodaj po jako nizki ceni
Peter Matelič,
Škofja ulica 10.
! Kolesarjem!
= v zna oje! =
Kdbr si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempariranem prostoru shraniti.
Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago
...... - brezplačno —.......
tvrdka
ČJei3acL©x2n.Ife,
Specialna trgovina s kolesi in posameznimi deli
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9.
obstoječe iz‘'dveh sob, predsobe in kuhinje, se takoj ali za pozneje odda mirni stranki.
Poizve se pri Aleksandru Gotzlu, Wolfova ulica 1 (Marijin trg).
Poročni prstani
močni v zlatu, na trpež-nosti neprekosljivi
1 par od K 7*—
naprej v modernih fasonah graviranje brezplačno
pri
FR. ČUDNU
obiskana gostilna na - - Gorenjskem - -
brez konkurence, poleg železniške postaje, pripravna tudi za trgovino, se s proste roke po primerni ceni proda. Polovica kupnega zneska zamore ostati na hiši. Kupci naj se blagovolijo zglasiti pri g. Antonu Pogačniku, posestniku in županu v Podnartu,< kateri nudi natančnejša
— Ceniki s koledarjem zastonj tndi po pošti. — Največja zaloga stenskih ur.
urarju in trgovcu samo Prešernova ulica