AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ' IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
KO. 211
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, SEPTEMBER 9, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Nemški fašisti na konvenciji. Napadi na papeža, na Čehosiovaško in na lujezemske države
Nuremberg, 8. septembra. Kongres nemških fašistov se nadaljuje v tem mestu. Včeraj je imel Hitler svoj glavni govor, toda ni govoril o tujezemskih zadevah, pač pa le o silni moči, ki jo predstavlja fašistovska Nemčija.
Hitler je tekom kongresa odredil, da v bodoče ne sme noben nemški znanstvenik vzeti Noblo-ve nagrade ,pač pa bo Nemčija obdarila svoje znanstvenike, ki so se odlikovali na tem ali onem Polju
Nemški propagandni načelnik v ministerstvu za 'tujezemske zadeve, dr. Rosenberg, je imel včeraj na konvenciji govor, tekom katerega je napadel papeža Pij a XI. radi papeževe izjave, s katero je obsodil fanatično narodnost.
izjavi!
Hitler je tekom govora včeraj da je Nemčija sama za sebe in da ne sklepa nobenih pogodb s tujezemstvom. Nemčija se počuti močno dovolj da vztraja napram vsem nasprotnikom.
Veliko zanimanje na kongresu so vzbudili laški delegati, ki so
Španski nacionalisti se bližajo Valenciji
Hendaye, Francija, 8. septembra. Iz glavnega tabora nacionalistov se poroča, da so slednji zopet začeli z ofenzivo na Teruel-Sagunto fronti, kjer so bili zaustavljeni zadnjih šest tednov. Nacionalisti so začeli prodirati k začasnemu glavnemu mestu lojalistične Spani-
dospeli iz Italije. Italijane je vo- je, proti Valenciji. Tudi lojali-
sti poročajo, da so se nacionalisti začeli ponovno gibati in da se nahajajo samo 34 milj severno od Valencije. Lojali-sti so v bližini Ganedese zadeli na močne gozdne požarje, ki ovirajo njih naskoke, dokler po-žarji niso pogašeni.
dil Roberto F a r i n a c c i znani urednik fašistovskega časopisa v Italiji. Enako so bili navzoči tudi odposlanci španskih nacionalistov.
Tekem zborovanja kongresa so razni govorniki ostro napadali takozvane demokratične države. Njih državniki, so poudarjali govorniki, znajo najti v sleherni tujezemski državi napako, dočim svojih lastnih napak in grehov ne znajo popraviti.
Grocerijski delegati
V nedeljo 11. septembra se odpeljejo na štiri-dnevno konvencijo groceristi iz velikega Cle-velanda. Konvencija se vrši na jezerskem parniku. Delegatov je 18 po številu in od teh jih je 6 samo iz 32. varde. Sledeči so on-dotni delegati: Bernice Hohn, Amerikanka, nadalje pa Slovenci: John Asseg, Frank Mullec, Jos. Modic, Louis Urbas in Frank Knific. Torej je 32. varda prav dobro zastopana. Koliko jih je iz 23. varde, nam ni znano, najbrž nobenega, ker se dosedaj še nihče ni priglasil. Tudi na seji ni bilo videti nikogar. Ali so preveč zaposleni ali kaj? Čakajo mogoče, pravi naš poročevalec, da bodo tujci pohodili še to, kar jim je ostalo.
Nova oprema
že tekom enega meseca bo mogoče C1 e v e 1 a n dčanom potom njih telefonov v hišah priti v direktno zvezo s policijski patrol-nimi avtomobili, v slučaju, da pride kak ropar v njih stanovanje ali se sicer zgodi kaj nenavadnega. S svojim telefonom boste lahko dosegli policijski avto, ki se nahaja v vaši bližini na patrolni službi. V par minutah bo avtomobil lahko pri vaši hiši.
Pijani gostilničar
Stanley Zaleski je bil svoje-Časno rokoborec, toda danes vodi gostilno na 3355 Superior Ave. Včeraj se ga je mrha tako napil, da je začel kot divji pretepati svojo ženo. Poklicana je bila policija, ki je Zaleskija po hudem boju ukrotila. Danes se bo mo-
Povratek iz domovine
Na parniku Vulcania so se ta teden vrnili iz stare. domovine, iz Bača na Notranjskem, v naselbini dobro poznani Mr. Frank Ipavec z ženo Antonijo in sinom Dragom. Mr. Ipavec zna povedati mnogo zanimivega iz svojega potovanja. Zglasite se na 4304 St. Clair Ave. za novice iz Notranjske. Ob enem se je iz istega kraja vrnil tudi Mr. Viktor Skck s svojo ženo Mary. Mr. Skok stanuje na 6712 Superior Ave. Dobrodošli.
Križišče na W. 130th St.
Jako nevarno križišče na W. 130'th St., kjer vozi mimo Big Four železnica in kjer se nahaja znana slovenska naselbina West Park, bo končno vendar-le odpravljeno. Okrajni inženir McWilliams je naznanil da je zvezna vlada pripravljena prispevati $400,000 k stroškom, ostalo bo pa prispeval Cuyahoga okraj. Mnogo oseb je bilo že ubitih na omenjenem križišču. Sedaj je stvar definitivno zaključena, da se nevarno križišče odpravi.
Balincarska tekma
V sobeto in v nedeljo 10. in 11. sapt. priredi Klub društev S. N. Doma na St. Clair Ave. veliko balincarsko tekmo. Vse prijatelje balincev od blizu in daleč se prijazno vabi, da se udeležijo zanimive tekme. Prijaviti se je najkasneje do petka zvečer 9 sept. Vabljeno je tudi ostalo občinstvo.	i Premalo banj
Mestna zdravstvena komisija
Na španski fronti
Hendaye, Francija, 8. septembra. Iz glavnega stanu španskih nacionalistov se poroča, da so te dni nacionalisti precej napredovali v okolici važnega ipesta Gan-des na Abro fronti. Neprestani napadi, ki trajajo tekom dneva in noči, so zelo oslabili vladne postojanke. Videti je, da je odpor lojalistov zadnje čase zelo slab. Uporabili so svoje zadnje sile v ofenzivah preteklega tedna.
V čilenski revolti je bilo ubitih 79 oseb
Santiago čile 8. septembra. Revolta fašistov, ki je izbruhni-a v tej republiki, je bila le s težavo potlačena irf to šele potem, to je na mestnih ulicah bilo ubitih nič manj. kot 79 oseb. Aretiran je bil glavni vodja puntar-v gen. Carlos Ibanez zaeno z mnogimi svojimi pristaši. Pun-arji so nameravali vpeljati fašistični sistem vlade v čilenski republiki.
ral zagovarjati pred mestnim v Clevelandu je dognala, da ima sodnikom, poleg tega mu pa bo- j le ena družina izmed vsakih de-do najbrž odvzeli licenco za to-jsetih svojo lastno kopalnico na
čenje pijače.
Velika z guba
Mestna vlada v Ashtabula, Ohio, poroča, da je zgubila tekom zadnjih 16 let $406,654, ko je operirala ulično železnico v mestu. Mestna administracija se sedaj peča z idejo, kako bi se iz-nebila cestne železnice.
Poroka
V soboto ob 9. uri zjutraj se poročita v cerkvi Marije Vnebo-vzete Miss Josephine Anžlovar, 717 E. 155th St. in Mr.Louis Opalek, 424 E. 160th St. Prav iskrene čestitke novoporočence-ma.
Avtomobilske žrtve
Avtomobili so letos v Clevelandu ubili 82 oseb, dočim jih je bilo nekaj nad tisoč ranjenih.
Med ubitimi je 26 otrok. Lansko1 Seja se vrši v glavnem uradu leto je bilo ob istem času ubitih j Prosi se, da ste vsi navzoči, že 151 oseb od avtomobilov. Predsednik.
domu. To je zlasti resnično starejših delih mesta, kjer svoje časno niso gradili kopalnic, dočim ima sleherna hiša, ki je bila zgrajena po letu 1910 svojo kopalnico za vso družino, ki prebiva v hiši.
Poroka
V soboto 10. septembra, se ob 10. uri poročita v cerkvi sv. Vida Miss Angela Marsich, 5814 Prosser Ave. Njeni starši so Mr. in Mrs. Jerry Marsich iz Chisholma, Minn, ženin je Mr Edward Baznik, 6321 Orton Ct, Poročil ju bo brat ženina Rev Louis Baznik. Prijatelji in sod niki so vabljeni k sv. maši.
Seja odbora za pravila SDZ
Nocoj večer ob 7:30 se vrši se |ja za provizorična pravila SDZ
Preteči štrajk
Kot se je izjavil zastopnik kovinskih delavcev v Clevelandu, ki pripadajo v unijo American Federation of Labor, bo nastal pri Electric Vacuum Cleaner Co. štrajk, ako kom-panija zopet sprejme na delo 24 delavcev, ki so člani C.I.O. unije. Da se dotične sprejme na delo, je tozadevno odredila vladna delavska komisija. A. F. of L. unija se namerava pritožiti na zvezno sodnijo napram razsodbi vladnega delavskega odbora.
Župan županu
Mr. Harold Burton nam je poslal prepis pisma, ki ga je te dni prejel od ljubljanskega župana dr. Juro Ad-lešiča. Ljubljanski župan piše elevelundskemu županu sledeče: Kadarkoli dobim pismo iz Amerike, tedaj sem vedno vesel. Zlasti se je moje veselje spremenilo v radost, ko je dospelo vaše lepo pismo s fotografijami. Prosim vas, da sprejmete mojo iskreno zahvalo. Pokazal sem fotografije članom mestne zbornice v Ljubljani, ki so bili vsi iz sebe od veselja, ker je Amerika tako lepo sprejela "Miss Slovenijo." Fotografije &o bile izročene mestnemu muzeju, kjer bodo ostale za vselej v spomin, ko je obiskal župan "Bele Ljubljanev stari domovini, županu "Bele Ljubljane" v novi domovini. Z najboljšimi željami in s spoštovanjem iskreno udani — dr. Juro Adlešič, župan mesta Ljubljane.'"
Zvezna vlada želi 700 milijonov posojila
Washington, 9. septembra. Za-kladniški oddelek ameriške vlade je včeraj razposlal klic za posojilo v svoti $700,000,000, da se plačajo tekoči administracijski stroški in da se ustvari rezerva za nadalnje izdatke. Iz vseh krajev Amerike so začeli ljudje prispevati za uspeh posojila. Ob istem času je zakladniški tajnik izdal nove sekuritete v svoti $435,000,000 za plačilo prejšnjih dolgov. V blagajni Zedinjenih držav se danes nahaja $2,500,-000,000, toda izdatki so tako ogromni, da ta svota ne bo zado-
stovala. Tekom prvih petih ur, »jeno lastnino
Mehika bo prodajala petrolej iz zaplenjenih okrajev fašistovski Nemčiji za časopisni papir
Mexico City, 8. septembra. Sporoča se, da je republika Mehika pravkar sklenila pogodbo s fašistovsko Neijičijo, glasom katere bo Mehika prodajala petrolej in gasolin Nemčiji v zamenjavo za časopisni papir, katerega bo Nemčija pošiljala v Mehiko.
Kot znano je mehikanska vlada zaplenila ameriškim lastnikom njih petrolej na polja v Mehiki, ki so bila vredna $400,000,-000. Mehikanska vlada ni plačala nobene odškodnine za zapla-
Nova japonska armada dospela na Kitajsko
Šangaj, 8. septembra. Vrhovno poveljstvo japonske armade na Kitajskem naznanja, da je pravkar dospelo 100,000 na-daljnih japonskih vojakov na Kitajsko, ki bodo rodprli oslabele japonske čete na fronti. Japonci nameravajo začeti s silnejšo ofenzivo na vseh frontah in jo bodo nadaljevali, dokler ne bo popolnoma zlomljena moč kitajske armade. General Terachi, ki poveljuje severni japonski armadi, ki se bliža proti Hankovu, je izjavil, da je dobil 50,000 nadaljnih mož na svojo fronto, čete so pravkar dospele iz Japonske. Japonci imajo danes na Kitajskem že 900,000 mož broječo armado. Od teh jih je 400,-000 ob ruski meji, kjer so pripravljeni za vsak trenutek. Kitajske čete štejejo nekako dva milijona mož. Najmanj en milijon ljudi je že padlo v ppsa-meznih bojih, odkar so Japonci napadli Kitajsko. Glasom najnovejših poročil Japonci še vedno napredujejo proti Hankovu.
odkar je bilo novo posojilo v svoti $700,000,000 razpisano, se je oglasilo nad en milijon ljudi, ki so vladi ponudili nad dva tisoč milijonov dolarjev kot pos»jilo. --o-
Lepo priznanje
Uredništvo "Ameriške Domovine" je dobilo sledeče priznanje: Dovolite mi, da si vzamem to priliko, da se vam najbolj iskreno zahvalim za tako čudovito oglašanje pete letne Olimpiade SDZ. Naj še pristavim, da ste vi več storili kot kdo drugi. Naš odbor dolguje torej vam mnogo kredita za sijajni uspeh, ki ga j>e imela Olimpiada. Vam odkrito udani — Rudy Lokar, načelnik Olimpiade.
-o-1—
Narod se strinja z Roose-veltom, trdi governer Hyde Park, N. Y., 8. septembra. Včeraj je obiskal predsednika Roosevelta governer države Minnesote Elmer Benson ki je imel precej dolg pogovor s predsednikom. Governer se je izjavi] napram predsedniku, da vse severo-zapadne države odobruje-jo njegov natop za čiščenje v,demokratični stranki glede liberalnega in konservativnega elementa. Governer je nadalje izjavil, da bo prihodnji kongres gotovo na strani predsednika in njegovih idealov.
Nemčija je že odposlala tri parnike, ki so namenjeni v Mehiko in so naloženi s časopisnim papirjem, katerega je dosedaj sti.
-o--
dobivala Mehika iz Zedinjenih držav za primeroma nižj.o ceno kot pa se glasi tozadevna pogodba z Nemčijo.
Tako trpijo Zedinjene države dvojno škodo. Prvič, ameriškim državljanom je bila zaplenjena njih lastnina in Mehika v bodoče ne bo več kupovala časopisni papir v Zedinjenih državah, pač pa v Nemčiji.
Sod« se, da je sedanja vlada v Mehiki socialistična, vsaj predsednik Cardenas je takega mnenja, toda ne ovira sedanje mehi-kanske vlade, da ne bi sodelovala z nemško fašistovsko vlado. Taki so ti "mednarodni" sociali-
Evropa je zopet poslala nemirna radi Čeho-slovaške. Nemci hujskajo na novo vojno
Iz 23. varde
Nocoj večer se vrši v hotelu Hollenden shod precinktnih načelnikov iz 23. varde, pri katerem shodu bo izvoljen tudi vard-ni vodja. Shod se prične ob 7. uri zvečer. Mi trdno pričakujemo, da bo izvoljen Slovenec za vardnega voditelja v vardi, kjer je 75 odstotkov slovenskih volivcev in kjer je tekla zibelka za ameriško državljanstvo, kar se tiče naših ljudi.
Mestne postave
Dolgo časa so se revni odvet niki v Clevelandu borili, da bi dobili kako WPA delo in sedaj se je njih želja uresničila. 26 odvetnikov in kakih 25 pisarjev bodo začeli kodificirati, to je, zbirati in v red devati razne mestne postave. Za to delo je zvezna vlada določila $30,500 in bo delo trajalo šest mesecev. Vabilo na sejo Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ opozarja članstvo na sejo v nedeljo ob 2. uri. Torej ne po-| zabite nedeljo popoldne. — Tajnica.	_
London, 8. septembra. Po vseh evropskih oboroženih taboriščih je nastal nov strah in trepet, ker se Angliji nikakor ne more posrečiti, da bi pomirila sudetske Nemce in naredila spravo s čehosiovaško.
Dočim so jt>ill zastopniki su-detskih Nemcev še včeraj pri volji voditi nadaljna pogajanja s čehosiovaško vlado, so pa danes nepričakovano prekinili vse nadaljne dogovore. Položaj je skrajno napet.
Angleška vlada ne skuša prikrivati resnosti položaja. Vsa tujezemska poslanstva v Londonu so prepričana, da pride v nekaj dnevih do resne odločitve. Hitler še vedno rožlja s sabljo na shodu narodnih socialistov v Nurembergu.
Prihodnji pondeljek bo imel
Hitler na kongresu nacijev uso-depoln govor, iz katerega bo mogoče dognati kaj prav za prav namerava Nemčija glede sudetskih Nemcev in glede Če-hoslovaške sploh.
Medtem se je pripetil nov dogodek, ki je položaj še poostril. V mestu Moravska Os-trova, v bližini poljske in nemške meje, je neki češki policist na konju z bičem pretepel nekega sudetskega državnega poslanca Maja.
Čehoslovaška vlada je obljubila, da bo dala slučaj preiskati in policista kaznovati, ako se dokaže, da je nalašč zagrešil svoje dejanje. Zastopniki sudetskih Nemcev so izjavili, da se ne bodo pogajali z zastopniki češke vlade, dokler ta slučaj ne bo rešen.
Vojaštvo pazi na štraj-karje v Marseillesu
Paris 8. septembra. Francoska vlada je zasedla z vojaštvom mesto Marseilles ki je najbolj važno francosko pristanišče od koder se izvaja prometna kontrola nad Sredozemskim morjem. Na štrajku so pristaniški delavci ki so zadnje čase postali zelo nemirni. Mesto Marseilles se nahaja danes v obsednem stanju. Francoska vlada je odredila ta korak da pospeši promet v pristanišču in da ostane zveza s severno Afriko nedotaknjena v slučaju vojne med Nemčijo in Čehosiovaško. Vsi governer j i raznih afriških kolonij, ki so last Francije so dobili povelje, da morajo nemudoma prenehati s počitnicami in se vrniti na svoja mesta. Francoska vlada se je trudila dolge tedne brez uspeha da bi pregovorila pristaniške delavce da nakladajo in razkladajo blago tudi ob nedeljah. Sedaj bo vlada skušala potom vojaštva prisiliti delavce da storijo "svojo patrio-tično dolžnost."
Premajhne plače
Unija avtnih mehanikov je sinoči enoglasno zavrnila predlog prodajalcev avtomobilov glede bodočih plač. Avtni mehaniki bodo nadaljevali s štrajkom ki je v teku že dva meseca napram 43 kompanijam ki prodajajo avtomobile. Kompanije so ponudile svojim uslužbencem precej znižane plače, s čimur uslužbenci seveda niso bili zadovoljni. Vodstvo prodajalcev avtomobilov se je izjavilo, da pod nobenim pogojem ne more plačati višjih plač.
"Alaska dan"
Vodstvo javne knjižnice na St. Clair Ave. in 55. cesti nam naznanja, da ima razstavljene številne predmete, katere je nabrala ravnateljica knjižnice Miss Sunderland ob priliki svojega potovanja v Alasko v letošnjem poletju. Mnogo fotografij in tipičnih predmetov iz Alaske je na razstavi. Alaska je najbolj znamenita pokrajina Amerike. Našim čitateljem priporočamo, da si ogledajo to nad vse zanimivo razstavo.
Delavci med seboj V Clevelandu je že dalj časa v teku gibanje, da se odstrani sedanjega šerifa Martina O'-Donnella iz njegovega urada. Značilno pri tem je, da so vse unije, ki pripadajo k American Federation of Labor, na strani šerifa, unije pa, ki so v zvezi s C.I.O. pa nasprotujejo šerifu.
Na obisk iz Kanade ,
Iz Kanade, Kirtland Lake, Ontario, je dospel korenjaški fant, Mr. Ciril Stroj in, da bo nekaj časa ostal pri svojih dveh bratih, Jerry in Anotn Strojin, ki sta v Madisonu oziroma Genevi, O. V Newburgu je pa sestra Zo-fi Grozd. Mr. Strojin je dobil počitnice za en mesec, nakar se zopet povrne na svoje delo nazaj, želimo mu mnogo vesele zabave v naši "kontri."
škoda za farmarje
Farmarji v severnem delu države Ohio se pritožujejo, češ, da jim je suša povzročila mnogo škode, zlasti pri krompirju. Dežja ni bilo zadnje tri tedne. To bodo občutili tudi odjemalci, kajti krompir se je že podražil, ker bo pridelek veliko manjši kot se je prvotno pričakovalo, četudi dež sedaj pride ne bo dosti pomagalo, kajti škoda je narejena in se ne da več popraviti.
Pokojni Rev. Smrekar
Danes je minilo ravno 25 let, odkar je preminul Rev. Andrej Smrekar, bivši slovenski župnik pri fari Marije Vnebovzete in poznani slovenski pesnik. Ob 7. uri zjutraj danes se je brala v
Udarec za postavodajalce
Sodni j a je te dni razsodila da državni senatorji in člani poslanske zbornice državne postavoda-je v državi Ohio nikakor niso opravičeni do plačila za vožnjo iz njih doma v Columbus in nazaj, kar se tiče zadnjega izrednega zasedanja državne postavo-daje. Račun znaša nekaj nad $27,000. Od te svote je bilo že izplačanih $5,600, ostalo bi se pa imelo te dni izplačati. Postavo-dajalci so zborovali samo par ur na dan nakar so sejo odgodili, se vrnili domov in računali potne stroške državi, namesto, da bi stalno zborovali. Razsodba bo postavodajalce poučila, da se ne morejo šaliti z javnim denarjem.
Nova priseljenka
K svoji sestri Angeli Valenčič na 15610 Holmes Ave., je ta teden dospela Miss Laura Kone-stabo in sicer je prišla iz Prega-rij pri Ilirski Bistrici. Mlada potnica je potovala s posredovanjem tvrdke Kollander. Dobrodošla v naši naselbini.
V bolnišnico
V Glenville bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Julija Arko, sta-
župni cerkvi sv. maša zadušnica nujoča na 1265 E. 59th St. Pod-v njegov spomin. Pokojni in pri- vreči se bo morala operaciji. Do-
ljubljeni župnik je še mnogim v dobrem in blagem spominu. Naj uživa večnost radost pri svojem Bogu!
Pozdrav
Mr. J. Pistotnik in hčerka Rose prav prijazno pozdravljati znance v Clevelandu iz Luzerne, Pa., kjer sta se mudili tri dneve, nakar sta odpotovali proti New
bri ženi in mamici želimo, da bi operacijo srečno prestala ter se kmalu vrnila k svoji družini. Cvetlice za konvencijo Mr. James Slapnik Sr. nam naznanja, da bo delegatom in de-legatinjam S. D. Zveze dnevno pošiljal cvetlice v zborovalno dvorano, kot je to naredil že mnogih drugih konvencijah. De-
Yorku. Lepa hvala za pozdrave, llegacija mu bo gotovo hvaležna.
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 9, 1938
f r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published dally_except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po pofitl, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. .	__Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 lor 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. ___Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and PubUahers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 211, Fri., Sept. 9, 1938
Mladinski pevski zbor
Ena oseba ni stranka
Mi se čudimo bivšemu (mi ga imenujemo "bivšega") načelniku demokratske stranke v Clevelandu, Burr Gongwer-ju, da s tako strahovito trmo vztraja na svojem mestu in s tem neti in povzroča nov in večji nesporazum in prepir v stranki. Burr Gongwer sploh demokrat ni in njegova trma tekom zadnjih dni nam živo priča, s kakim načelnikom je imela stranka opraviti zadnjih petindvajset let. Ni čuda, da smo pri mestnih volitvah neprestano propadali in da so se nam demokratom republikanci smejali v obraz.
Za boljše razumevanje tega članka naj navedemo sledeča dejstva: politika se v Zedinjenih državah vodi po strankah. Ako bi imeli eno samo stranko, tedaj bi kmalu dobili tudi diktatorja, kakor ga imajo n. pr. v Rusiji, Nemčiji in Italiji. Ena politična stranka pazi na drugo in mnogokrat prepreči kaj nevarnega za državljane. Toda stranka, ki dobi od naroda pri volitvah večino, ima besedo in njene postave in odredbe, izdane postavnim potom, moramo poslušati. Od pamtiveka je bilo tako, da večina vlada, manjšina pa budno pazi na večino, in če prepriča večino, da ima manjšina prav, je narod že toliko zdrav na duhu, da se prihodnjič odloči za drugo stranko.
Zato so pa stranke postavno pripoznane in uživajo gotove pravice pri vladi. Kako nastane politična stranka? Postava države Ohio govori, da mora vsaka politična stranka, ki je postavno priznana, na vsaki dve leti izvoliti takozvane precinktne načelnike. Cuyahoga okraj z mestom Clevelan-dom vred ima 1,132 precinktov ali volivnih okrajev. Vsak tak volivni okraj ima svojega načelnika, katerega izvolijo pristaši njegove stranke. Ti precinktni načeniki izvolijo potem svojega voditelja, kateremu pravimo vardni vodja. Vsi precinktni načelniki pa izvolijo načelnika eksekutivnega odbora stranke, tako da je načelnik stranke indirektno izvoljen od naroda.
Burr Gongwer je bil zadnjih 25 let načelnik stranke, in aočim je bil prvih deset let še precej demokratičen, je pa zadnjih 15 let gospodaril v stranki kot Stalin v Moskvi ali Hitler v Berlinu. Vse se je moralo pokoriti njegovi volji in brez njegovega dovoljenja nihče ni imel besedo. To je pa seveda izzvalo odpor pri pošteno mislečih demokratih, ki so začeli puščati stranko ali se pa volitev niso več udeleževali.
Vse to je povzročilo, da smo bili demokrati pri zadnjih treh županskih volitvah v Clevelandu poraženi, dasi je Cleveland poznan kot normalno demokratsko mesto. Republi-banci so zasedli vse važne urade in tekom zadnjih šestih let so nam naložili dvanajst milijonov dolarjev novih davkov, in vzrok je, ker trpimo v svoji sredini trmastega demokratskega voditelja v osebi Gongwerja.
Sicer ni mogoče očitati Gongwerju, da je dejansko ne-poštenjak, toda nepoštenjak je indirektno, ker se ni brigal za direktne koristi stranke, ker je v prvi vrsti gledal na svoj žep in na peščico svojih osebnih prijateljev, ki so radi politike obogateli, kakor je obogatil Gongwer sam, direktno ali indirektno radi politike. Radi njega je nastal v stranki spor, ki je imel dalekosežne posledice za demokrate v Clevelandu, toda tega Gongmer še danes ne vidi in še naprej buta z glavo ob zid in se na vsak način želi obdržati v uradu načelnika demokratske stranke v Clevelandu.
Gongwer ne vidi pisanja na zidu, ki pravi naj se spravi v pokoj. Ne vidi jasne volje in želje clevelandskih demokratov, ki so pri zadnjih primarnih volitvah izvolili precinktne načelnike, ki so v tako ogromni večini zoper Gongwerja in za Millerja. Naprej in naprej ščuje svoje maloštevilne privržence, in prišo je tako daleč, da je na okrajno konvencijo stranke pripeljal 250 oboroženih mož, ki bi ustrahovali precinktne načelnike.
Tu se vse neha. Ali naj volivci dejansko pokažejo svojo voljo in naj dobesedno vržejo Gongwerja iz urada? Kdo je več, Gongwer in njega pa- pristašev, ali pa volja naroda, ki se je tako odločno izrazila pri zadnjih volitvah ? Ali bomo res trpeli, da nam bo diktiral en sam človek, ko narod tega ne dovoli in želi novi deal v demokratski stranki v Clevelandu. Čas je prišel za resno akcijo.
Koncert Združenih mladinskih pevski zborov se bliža. Vsi zbori in njih odbori so pridno na delu za boljši uspeh. Kot izgleda, bo to koncert, kakršnega še ni bilo v slovenski metropoli. Sedem zborov bo nastopilo, posamezno in skupno. Peli bodo pesmi naših ameriških slovenskih pesnikov, Zormana, Zupana, Kristana, K. Zupančič, Moleka, Krasne. Koncert bo obširen.
Zdaj je na vas ležeče, rojaki in rojakinje, da pridete in daste poguma mladim pevcem. Starši pevcev, vaša dolžnost je, da tudi vi pomagate odboru v vsakem oziru. Sam odbor se bo naveličal, če ne bodo starši za njim. Udeležite se sej. Zanimajte se za razvoj zbora. Ni dovolj, da pošljete otroka na vaje, češ, bodo že naredili. Pomagajte sedaj s prodajo vstopnic. Pridite na sejo delavcev in kuharic, da bo šlo vse gladko kot je začrtano.
Na vse Slovence apeliram, da se udeležijo tega koncerta. Tu se 'gre za mladino in za nas, koliko časa pač še želimo slišati slovensko pesem, če bomo pustili, da se ta mladina razide, pot.em le pričakujmo, da ne bo dolgo donela slovenska pesem po Clevelandu.
Odrasli pevski zbori, kako lepo bi bilo, če bi se udeležili korporativno tega koncerta. Saj od tu bo vendar naraščaj za odrasle zbore. Zbori, ki bi se želeli udeležiti korporativno, naj to sporoče tajnici Miss Traven. Obenem naj sporoče, kdaj imajo koncert, da bomo istega priporočali.
Trgovci, izobraženci, zdravniki, odvetniki, mestni odborniki, upamo, da vas bomo vse videli na tem koncertu. Slovenci, ne pozabite dan mladine dne 18. septembra. Pozdrav!
J Terlep, predsednik.
Združ. mlad. p. zb. --o--
mest ali glavnih uradov, nobenih drugih stroškov ni. In to je velika prednost.
Torej člani društva Ložka dolina, vaša dolžnost je pridobiti nove člane, posebno tisti, ki imate sinove, pripeljite jih k društvu. Za vsakega novega čjana dobite dva dolarja nagrade. Novi član je vstopnine prost ter ima prosto zdravniško preiskavo oziroma dobi povrnjeno vsoto, katero plača zdravniku. Vsak slovenski zdravnik je pooblaščen za preiskavo.
Torej Slovenci, zlasti Loža-ni, kateri še niste pri našem društvu, sedaj se vam nudi prilika pristopiti k dobremu društvu. Društvo zboruje vsako tretjo sredo v SND, staro poslopje. Člani se sprejemajo od 16. do 45. leta.
Obenem se naznanja cenjenemu članstvu, da bo društvo Ložka dolina priredilo velik ples 21. januarja 1939 v Knau-sovi dvorani. Ta ples bo prekašal vse dosedanje prireditve našega društva ter bo nekakšna osmina 25 letnice ter urad ni zaključek kampanje. Za odbor:
Math Zabukovec.
-o-
Dr. sv. Kristine št. 21S KSKJ
Kakor je bilo že omenjeno, bomo imeli prihodnjo sejo na 14. septembra zvečer ob 7:30 v navadnih prostorih. Prav prijazno se vas vabi, da pridete polnoštevilno na to sejo. Slišali boste poročila iz konvencije in brali boste lahko, saj sem vam prinesla v obeh jezikih. Torej vsi, mladi in stari, pridete na sejo in tudi majhen spominček na 19. konvencijo sem prinesla za darilo enemu.. Kdor bo dobil, se bo smejal. Sprejmite sestrski pozdrav,
Terezija Zdešar, tajnica.
P. S. V bolnici se nahaja sestra Zofi Sturm, želimo ji skorajšnjega okrevanja.
-•—o-
Iz kampanjskega urada dr. Ložka dolina
Če Burr Bongwer misli, da deluje za večjo harmonijo v demokratski stranki, ko je začel s propagando, da se vrže sedanjega šerifa iz urada, je mahnil v prazno, če se spomnimo, da je bil šerif izvoljen brez Gongwerjeve pomoči oziroma, da je bil Gongwer z vsemi štirimi proti njemu, potem mu tudi zdaj Gongwer ne bo dosti škodil. Vsak dan se pa bolj vidi, da Gongwerju ni popolnoma nič za stranko, ampak le za ©sebne ambicije in koristi.
»	m	»
Dnevno beremo, da se ja ta ali oni avtomobilist zaletel v brzojavni drog ob cesti, avto sf je razbil, pasažirji so bili odpeljani v bolnico. Kako bi se temu najlažje odpomoglo? čisto enostavno! Premaknimo brzojavne drogove proč od ceste in motoristi jih gotovo ne bedo nalašč iskali po gmajni.
Vroči pasji dnevi so za nami. Takozvana prosperiteta se počasi vrača izza vogala. Vsaj tako pišejo časopisi. Če bo res, bomo videli. Naloga ameriškega naroda bo, ako se prosperiteta res vrne, da jo tudi obdrži, ker drugače je boljše, da je ni, če bi samo glavo pokazala in se zopet skrila ko jazbec.
No, kmalu bi bil zašel v politiko, ampak iz naslova tega dopisa je razvidno, da želi naše društvo podvojiti svoje članstvo ter bo v ta namen odprlo kampanjo za novo članstvo. Naloga sicer izgleda težka, so pa vsi pogoji dani, da se stvar izvede.
Društvo Ložka dolina je, skoro bi rekel, najbolj priljubljeno društvo v naselbini. To so pokazale njene dosedanje prireditve ter sloga in mir v društvu. Društvo je na dobri in trdni podlagi, ima že precejšen odstotek tu rojene mladine med seboj. In naše delo pri agitaciji bo usmerjeno v prvi vrsti za mladino. Daj mladini kar hoče oziroma kar mora imeti, pa jo lahko dobiš. In naše društvo ji bo nudilo vso pomoč v njih športnih igrah.
Zakaj da se društva ustanavljajo je vsakemu znano. Društva so samostojna ali pa priklopljena k raznim jedno-tam in zvezam. Društvo Ložka dolina je samostojno, to se pravi, da se njeno delo napravi na sejah društva kot končno veljavno in bratsko. Nobenih direkcij iz drugih
EUCLID RIFLE CLUB
V nedeljo 11. septembra se vrši strelska tekma med Bar bertonskim lovskim klubom in med našim klubom. V nedeljo se bo odločilo, kam bo zastava padla. Tekma se vrši na Močilnikarjevi farmi in so vabljeni vsi lovski klubi, da se udeleže, ker bo vsega v obilici pripravljenega. Po uradni tekmi bodo lahko še drugi streljali, če jih bo veselilo.
Tekma se prične točno ob eni uri popoldne, nakar se opozarja Barbertonski klub. Kot se sliši oziroma kot je obljubil vrhovni lovec sobrat Lek-šan, se pripelje Barbertonča-nov poln bus. Točno opoldne bo pripravljeno zanje kosilo.
Kdor bi rad videl naše in barbertonske fante, kako pali-jo smodnik in šturmajo lončene golobe, naj pride v nedeljo na Močilnikarjeve farme. Imeli boste imenitno zabavo.
V nedeljo se bo odločilo, če bodo imeli Barbertončani še nadalje zastavo Slovenske lovske zveze. Kakor se naši fantje pripravljajo in so vneti za zmago, bo prišla zastava k nam. Se reče, za gotovo se ne more še reči.
Naš klub bo pripravil vsega dovolj, da bo postregel cenje nim gostom, zato se oglasite v nedeljo pri nas za par uric.
Na 31. avgusta in 7. septembra smo jih pa takole zbijali:
Sepic ............16 15
Lampe ...........17 17
Gubane ...........16 10
Mandel ...........22 17
Podpadec.........17 15
Clark ............14 19
Jazbec ...........16 14
Klaus ............21 15
Mlakar ...........22 23
Močilnikar........16 —
Baraga ...........21 —
Kramer ..........21 —
Plesec ............— 20
Dolenc ...........— 23
Zabukovec ........— 19
Kastelic ..........— 21
Sober ............—• 18
Debevec ..........— 22
Janževič .........— 17
V sredo smo korporativno pozdravili našega zvestega čla na Jožeta Janževiča, ki jo je priribal iz obiska v stari domovini. Mnogo nam je vedel povedati o njegovem ljubem št. Jerneju, kjer se postavijo z najlepšimi konji v Jugoslaviji. Jože je fiotel v sredo izpolniti klubov sklep, da mora vsak vrnjeni član tretati svoje tovariše na prvi vaji. Komaj smo mu ubranili lepo namero. Bo pa drugič, je rekel.
Nase fante se prosi, da pridejo v nedeljo malo bolj zgodaj, da bomo poribali tla na strelišču, da se bodo Barbertončani sprehajali po lepem, da si ne bodo štefletnov umazali.
Chas. Lampe, manager. -o-
ST. CLAIR RIFLE CLUB
Tem potom obveščam člane kluba ,da se vrši klubova seja in vaja v nedeljo 11. septembra. Prosim tudi tiste člane, ki so zaostali z asesmentom, da istega poravnajo. Izid zadnjih vaj je sledeč:
J. Susel..........17
J. Peterka.......... 13
J. Mihelich.......... 20
M. Urankar.......... 17
J. Urankar.......... 22
F. Stampfel.......... 20
F. Spenko.......... 18
Mrs. J. Novak .. .. 22
F. Virant...... 22
M. Rožnik.......... 17
F. Cimperman....... 19
S. Karpos.......... 21
F. Modin.......... 20
Tach..............19
A. Novak ...... 24
V Penosa.......... 22
L. Penosa,.......... 22
J. Urbanrcftrs^:.22
J. Novak..........22
A. Urankar........ 20
A. Antonin.......... 21
-o-
Willard, Baraga Point!
Piše A. Grdina Naš farmar Tone Debevec je doma iz Begunj na Notranj skem, to je prav tam, kjer je doma urednik Ameriške Domovi ne, James Debevec. Z urednikom sta, še celo v daljnem sorodstvu Pri hiši, kjer je Tone doma, se reče pri Kranjčih in je to ena najtrdnejših hiš na Menišiji. Pr hiši so bile štirje fantje, vsi trdni kot dren, pa vsi fini pevci Posebno Tone je imel imeniten bas in kadar je pritisnil gori na koru, se je kar cerkev tresla. Tako mi je povedal o njem James Debevec.
Kranjč Tone je prišel v Ameriko leta 1906. Ostal je nekaj let najprej v Lorainu, O., pred 26. leti je prišel pa na Willard. Poseduje 120 akrov zemlje in redi 40 glav goveje živine in pet konj. Mrs. Mary Debevec, rojena Zev nik, je doma iz Nadleska pri Ložu, po domače Levčeva. Poročila sta se v Lorainu. V družini je osem otrok ,dva sta poročena, ena hči je v Lorainu, pet sinov je pa še doma. Debevčeva hiša se nahaja eno miljo od cerkve. Prav dobro smo se imeli pri Debevčevih, ki so nam jako fino postregli in o marsičem smo se pogovorili a to prijazno in zavedno slovensko družino. Razume se, da amo obdelali tudi Menišijo in je bilo res škoda, da ni bilo tukaj našega urednika, ki se mu je tisti dan gotovo kolcalo, tako smo ga imeli v mislih. (Gotovo se enkrat vidimo na Willardu, da bom videl, če zna Kranjč Tone še tako pomaranče sekat, kot jih je znal doma. štiri krajcarje je zagnal v pomarančo z zavezanimi očmi, zato smo bili pa fantički na velikonočni pondeljek vsi brez pomaranč ali brez krajcarjev. Op. Jak.).
Potem smo se peljali k Gregor-
ju Seliškarju, bratu dr. Seliš-karja, ki ima lepo farmo, 140 akrov zemlje. Posebno se posta vi z lepim vrtom. Doma je iz Polhovega gradca in je dospel v Ameriko pred 37 leti. Njegova že na Agnes, roj. Jamnik, je doma iz Cerkljanske fare na Gorenjskem. V družini imajo štiri otro ke. Za naš kulturni vrt je da en dolar. Redijo 32 glav živine. Tudi pri Seliškarjevih so nam postregli z vso gostoljubnostjo.
Potem smo šli pogledat pa še farmarskega čebelarja Petra Žagarja, ki je doma tam od Kamni ka. Ko je prišel v Ameriko, se je najprej ustavil v Minnesoti, potem je pa odšel v Dakoto. Pred 20. leti je dospel pa na farme, kjer ima 180 akrov zemlje. Redi 39 glav živine in pa več panjev čebel. Njegova žena Mary je do ma iz Iga. 24 let sta že poročena. Na sliki boste videli zlasti njegov čebelnjak. Pa zna te pri dne živalice tako ustrahovati, da so krotke kot jančki. Najprej jih je pokadil z neko tvarino, pa je lahko delal pri njih, kar je hotel. Tudi jaz sem jih lahko slikal prav od blizu ,pa se me ni nobena izposodila. Drugače je bilo pa pri Father Janezu v Lemontu, kjer tujec ni smel do čebel. Mr. Žagar je dal en dolar za kulturni vrt.
Šli smo tudi k Bajukovim, zelo znani willardski pionirski družini. John Bajuk je doma iz Pri-mostka pri Metliki, že pred 48 leti je dospel v Ameriko in sicer najprej v Steelton, Pa. za 7 let, od tam v Pueblo, Colo, za 8 let, potem pa še k sv. Štefanu v Minnesota za 8 let. Bajukovi so v sorodu z Omanovo družino. Bajukovi posedujejo 110 akrov zemlje, imajo 30 glav živine. V družini se je rodilo enajst otrok. Za kulturni vrt je dal Mr. Bajuk en dolar. Na sliki boste videli, kako znata Bajukov pes in mačka telovaditi.
Peljali smo se mimo slovenskega willardskega pokopališča, katerega sem tudi slikal. Dvakrat smo se peljali na farmo Jožeta Rakovca,; kjer smo pred več leti kazali slike v velikem hlevu, ko na Willardu še niso imeli dvorane. Mr. Rako-vec je doma iz Poljšice pri Pod-nartu na Gorenjskem. 24 let se nahaja v Ameriki ter ima 220 akrov zemlje, 32 glav živine in konje. Njega žena Angela, roj. Zorko, je doma iz Rake na Dolenjskem. V zakonu se jima je rodilo pet sinov in ena hči. Od cerkve so oddaljeni tri in pol milje. Pri Rakovcu smo imeli tudi skupen obed pred odhodom iz Willarda. Na sliki bomo videli, kako debele zeljnate glave je pridelal Mr. Rakovec. Imajo zelo lep vrt in dom.
Oglasili smo se tudi pri To lenovih, ki imajo v Clevelandu pri Gornikovih na Giddings Itd. in pa pri Pustovih v Collinwoo-du sorodnike. Oh, ta Tolenova mama je pa res pridna, tam od Sodražice je doma, roj. Skufca. "Oh, s čim naj vam še postrežem," je gostolela. "Ej, nič drugega, kot malo mleka pa vode nam dajte," sem rekel. Mr. Toleni je doma iz Mokronoga in se nahaja v Ameriki že od leta 1896. Predno je prišel na farmo, je delal v rudnikih, majo 165 akrov zemlje ter rede 28 glav živine. V družini je sedem otrok. Od cerkve so oddaljeni pet milj.
Naj še omenim, da sem videl, cako si gradi novo hišo sin Ba-jukove družine v zaraščenem gozdu. Prav tako, kot so si de-ali prvi ponirji pred 30 leti. ako si hočejo tudi sinovi naših pionirjev zgraditi in ustvariti svoje domove.
Ko bom kazal te slike, boste videli, kako prihaja celo krdelo krav dvakrat na dan v velik, moderen hlev. Potem pa pridejo moški in ženske s posodami in krave pomolzejo. Tako sliko sem posnel nazajdnje pri Peruškovih. Mr. in Mrs. Peru-
šek sta Sodržana in po vsem Willardu znana. Mr. Perušek je tajnik društva sv. Družina, ki spada pod KSKJ in je bil tudi delegat na zadnji konvenciji. Tudi pri Peruškovih smo se parkrat gostili. Gostoljubnost in domačnost je doma pri vseh teh naših farmarjih.
Krasen popoldan je bil 18. avgusta, ko sva se z Jožkom pripeljala do Peruškove farme, potem ko sva se poslovila od Father Marinška. Rev. Murna ta dan ni bilo doma. Kar težko je bilo iti od teh tako prijaznih ljudi. Osobito pa bi bil rad ostal pri gospodu Marinšku moj mladi spremljevalec Jožek Grdina, s katerim sta se kar hitro sprijaznila. Gospod župnik je rekel: "Kar tukaj naj ostane, bo travo kosil na vrtu." Seve, Jožek bi bil rad ostal, pa nisem hotel iti sam nazaj v Cleveland.
Ko se pripeljeva na Peruško-vu farmo, je ravno marširal kravji regiment proti hlevu. Poganjal ga je velik ovčarski pes. Lep pogled je bil na to živino in ker je bil tudi lep dan, sem kar nastavil kamero in slikal. Videli boste, kako so se čade najprej drenjale okrog velikega korita, predno so odšle v hlev, da oddajo mleko.
Dolgo me je motilo ime Perušek in Perovšek. Mislil sem, da si dopisujem vedno samo z enim, pa sta v resnici dva imena in 2 farmi. Dočim sem Ludvika Peruška poznal kot tajnika društva sv. Družine KSKJ, pa nisem vedel za Frank Pe-rovšeka, ki je tudi na Willardu dobro poznan in spoštovan mož ter zastopnik katoliških listov za to okolico.
Frank Perovšek je bil rojen v Ponovi vasi pri Grosuplju. V Ameriko je prišel pred 39 leti in sicer v Chicago, 111. Zadnjih trideset let se nahaja na Willardu. Ima 170 akrov zemlje. Žena, mu je umrla pred petnajstimi leti in mu pustila pet otrok, ki so zdaj že vsi poročeni. Mlajši hči je poročena na domu s sinom družine Trunkelj.
Dva dni v Lemontu že dolgo let se sliši in piše o Lemontu. Za nas Slovence in katoliški živelj je Lemont velikega pomena. To je danes res edini kraj, katerega bi morali tudi izkoristiti za cilj, za katerega je bil t a kraj tudi odbran. Vzroki so za to upravičeni, iz-peljivi, ugodni, potreba je pa tudi velika.
Lemont je bil izbran za blag namen, kjer naj bi se zbirali dijaki, pa tudi drugi ljudje vernega slovenskega naroda, kjer naj bi na stara leta mirno in zadovoljno preživeli zadnje dni na ameriških tleh.
Glede dijakov se že več let uresničuje. Veliko duhovnikov je že poslal Lemont po slovenskih farah,. Delo se nadaljuje z naporom žrtvovanja in čuječ-nosti neumornih učiteljev, oo. frančiškanov.
Kar se lahko prišteva uspehu duhovnikom, se mora prav tako dati priznanje ss. učiteljicam, ki imajo tukaj svoj samostan. Od tukaj je izšlo tudi že več slovenskih hčera na slovenske farne šole, kjer vzgajajo mladino z veliko vnemo in požrtvovalnostjo.
Tako vidim, da delo v Lemontu rodi sad. To je tisti Lemont, nad katerim so se že vse od ustanovitve spotikali sovražniki in odpadniki, katerim taka dejanja in dela ne gredo v glavo. Vemo in razumemo. Takim, katerim ni duhovno življenje nobeno življenje, ne bo nikoli mogoče razumeti namena in pomena Lemonta. Razumejo ga le tisti, ki so v njem in ki so se radevoljno posvetili. Razumejo ga tudi katoliški starši sinov in hčera, katere so radi odstopili, da so se izročili v službo za Boga in bližnjega.
(Dalje prihodnjič)
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 9, 193S
arnntt
{»»n»»»»»»miiii»it8»>»:n»»»»»»»n»»n»»»m
ŽUTI
Po nemškem izvirniku K. Maya
Celo sajavi oglar šarka je to razumel. V zadregi so se mu raztegnila usta v širok nasmeh, podvizal se je, da odvrne mojo pozornost od alimove učenosti "Tujec si tod, pa sam potu ješ!" je pravil. "Drzen si! Vsak drug bi si vzel vodnika. Zakaj Pa si ga vi niste poiskali?"
Napeljal je besedo na tisto, kar bi bil rad zvedel —. Skrbe-ga je, kako da smo prišli zdravi skozi sotesko in kam je izginil konakdžija.
"Vaši vodniki niso zanesljivi," sem odgovoril. "Ne—? Kako da ne?" "Imeli smo enega, hvalil se je in vse mogoče nam je oblju-boval. K tebi da nas bo peljal, je pravil, dobro te pozna." "Mene —? Kdo pa bi bil?" "Gostilničar iz konaka ob
Treski."
"Tisti —? Tistega seveda Poznam. Priden, zanesljiv člo-vek je. Kako pa da ni prišel z vami'?" "Zapustil nas je." "čudno —,!. čemu neki?" "Sam ga vprašaj, če se kedaj spet srečata! Nismo se mno-80 zmenili za njegovo obnašanje. Slutim pa, da mu je bila neka druga družba ljubša ko nti. In k njej se je podal." "Kdo.pa so tisti ljudje?" "Gotovo jih ne poznaš." "O, mnogo ljudi poznam tod."
"Tistih pa gotovo ne, pošten človek se mi zdiš."
"In tisti najbrž niso pošteni?"
"Ne, tatovi in roparji so. Dva sta poleg, ki jima pravijo Ala-džija. In še nekateri drugi taki ljudje."
"Aladžija —?" je majal z Slavo,- "Tistih pa ne poznam !" "Mislil sem si, da ne." Ampak čudno se mi zdi, da se moj znanec konakdžija dru-Zl s takimi ljudmi —! Silno se k°ji vsega, kar nasprotuje postavam korana in padišaha."
"Morebiti je bil prej kedaj tak. Sedaj pa ni več."
"Kje pa so-tisti roparji?" "Tega mi seveda ni povedal. Vprašaj ga!" "Pa mi vsaj povej, kje vas je
zapustil!"
"Ko bi ti vedel povedati —! V neki soteski je bilo. Toda so-tesk in ozkih dolin je vse pol 110 po planini, niti našteti ti jih morem."
Zamišljen me je gledal. Mo-^ abotna nevednost se ni prav nič ujemala s poročili, ki so mu ■"h njegovi ljudje prinesli o na uho. "Kje pa ste prenočevali?" "Pri Junaku, tvojem svaku." Naredil se je iznenadenega. "Pri Junaku —? Potem pg mi še posebno dobrodošlih Kako vam je ugajal Junak?"
"Prav tako kakor njegova 2ena, tvoja sestra."
"Me pa res veseli! Ljubezni-vi ljudje so, čeprav so revni. ■Dobro ste se imeli pri njem,
kajne?"
"O, nihče nam ni nič storil," sem dejal dvoumno in kratko.
Rad bi bil še kaj več čul o "prijaznem in ljubeznivem Junaku" in o njegovi dični ženi Guski, pa obrnil sem se in mol-Čal.
"Kako pa da bi vas moral konakdžija prav k meni pripeljalije še vprašal.
"Ni moral. Sam je hotel, ponudil se je. Pripovedoval mi je 0 lepih planinah, o skalah in soteskah in še o marsičem dru-Sem, kar vse bom videl na potu ^ tebi in pri tebi."
Ali m je skrivaj mignil oglarju in vprašal:
"Ali ti ni pripovedoval tudi 0 sloviti jami draguljev?" Videl sem migljaj, vedel sem,
kaj pomeni in s čim bi rad začel.
"Seveda mi je pravil. In pri šarki da se naj oglasimo, je rekel, on da nam bo jamo pokazal."
"Ali poznaš zgodbo o jami in o draguljih?"
"Da, konakdžija mi jo je pripovedoval."
"Veš," je pravil alim zaupljivo in prijazno, "tudi sam sem prav za prav samo radi tiste jame prišel sem v gore. šarka je ne pokaže rad, pa tako dolgo sem silil v njega, da mi je nazadnje obljubil. Pokazal mi bo jamo in prepričan sem, da jo bo tudi tebi."
"Vseeno mi je, ali jo vidim ali ne," sem dejal malomarno. "Kar o njej pripovedujejo, so same prazne bajke."
"Nikar ne misli tega!" je ugovarjal.
In nujno mi je dopovedoval, da si moram ogledati slovito jamo, pravil o vili, ki se je zaljubila v umrljivega človeka, šla za njim na zemljo, zvedela, da se ji je izneveril, pa se skrila v jamo ter se raztopila v solzah. Svoje bisere in dragulje je še prej raztopila po jami. In kdor pride v jamo pa je še mlad ii brez greha, najde vsaj eden tak dragulj in je za vse življenje bogat človek —.
Tudi Šarka je silil, naj obi-ščem jamo, čeprav "je ne pokaže rad." Prav čisto slep bi bil, če bi ne opazil, kako zelo se jima mudi, da bi nas čimprej spravila v past.
Seveda! Saj je bilo tako dogovorjeno. če bi napad na šej-tanovi pečini ne uspel, bi naj pomagala lepa vila s svojimi dragulji —. In tam smo bili izgubljeni, je zatrjeval konakdžija Junaku. Prav kakor so bili izgubljeni že nmogi drugi pred nami, ki so nasedli abot-ni bajki.
Izprva nisem nameraval obiskati jame. Kratko sem mislil opraviti z oglarjem in njegovimi pomočniki pa jezditi dalje.
Toda načrt mi je prevrgla novica, da bodo vtaknili v jamo mojega prijatelja sir David Lindsaya. Počakati sem moral na njega, najlaže in najvarneje sem jim ga pri oglarju iztrgal iz rok.
Pa tudi alim mi je zmešal račune. V Rugovo se je mislil vrniti, nisem ga smel zadrževati, žuti ga je pričakoval, zasumil bi nevarnost in Lindsay bi bil izgubljen.
Najvarneje je bilo, če sem mirno počakal, da so Lindsaya pripeljali in ga spravili v jamo pa šel in ga odpeljal po tajnem vhodu skozi votli hrast. Kaj bi počel z oglarjem in njegovim ljudmi, bi se že pokazalo.
In zato sem si moral prej og ledati jamo. Ampak seveda tako, da me pri tem delu nihče ni motil. In ne po tistem potu, ki bi mi ga pokazal Šarka. Poiskati sem moral vrvasto lestvico v votlem hrastu.
Naj prvo pa sem moral djati na varno Šarko in alima.
Naredil sem se torej, kot da verjamem zgodbam o vili in o draguljih, pa dejal:
"Naj bo, če je res tako! O-gledal si bom jamo. Mi jo boš pokazal?"
"Seveda, effendi!" je dejal ves vesel.
"Kedaj jo lahko vidim?"
Vstal je.
"Koj sedajle."
Stopil sem. Pa ustavil me je.
"Sam misliš iti v jamo?"
"Da. Tovarišev jama nič ne zanima."
(Dalje prihodnjič.)
IZ PRIMORJA
—	Obilna letina. Gorica, av-kusta 1938.— Kljub čudno muhastemu vremenu ,v letošnji pomladi so goriški, odnosno vinogradi v vipavski dolini tako bogato obrodili kot že zdavnaj ne. Trta je bila preobložena z grozdi tako, da če bi do trgatve ostalo le tretjina prvotnega sadu, bi zadostovalo. Nenaden mraz, ki je pritisnil v začetku meseca julija in dosegel višek v hudi nevihti, to je v burji z dežjem, je napravil poljskim pridelkom posebno pa sadju veliko škode. Nevihta je bila tako huda, da je lomila in tudi ruvala drevje. Vreme pa se več dni ni moglo ustaliti.
Trije ranjeni zaradi moto-cikla. Pri Repentabru se je prevrnilo motorno kolo, na katerem so se peljali Franc Mo-rini, zidar, star 24 let in brivca Jordan Sosič, star 26 let ter Albert Lisjak, star 24 let. Morini je povabil oba svoja prijatelja, da bi napravili skupen izlet v Dutovlje. Do Re-$entabra je šlo prav dobro, ko se je naenkrat motorno ko-zaletelo v zid ob cesti. Vsi ije so se precej občutno ranili. Morini na glavi, Sosič na nogi in Lisjak na kolenu desne noge. Vse tri nesrečne izletnike je odpeljal rdeči križ v tržaško bolnišnico.
—	Smrtna nesreča zaradi sliv. Trije delavci zaposleni pri gradnji elektrarne v Do-brarju Kari Fogin. Viktor Por-san in Alojz Dell Agnola, vsi iz Furlanije, so se preteklo nedeljo godali v Podselo. Na povratku so se vsedli na trav-
nik pod slivo, da bi se malo ohladili. Ko jih je zapazil gospodar travnika, je pričel kriT čati in jih odganjati s travniška in od slive, misleč da kradejo še nezrelo sadje. Vsi trije so se dali v divji beg. Pri tem so padli v grapo, a eden izmed njih Dell Agnola je padel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in je takoj umrl. Fogin je zadobil mnogo težjih prask, a Porsan si je zlomil ključnico. Zeleni križ jih je odpeljal v Gorico.
— Novomašnik. Idrija, julija 1938. Dne 10. julija je Idrija po komaj letu dni doživela zopet lep in pomemben praznik. Dala je namreč zopet novomašnika-domačina v osebi g. Jereba Karla. Skupno z njim pa je praznoval 30 letnico dušnega pastirstva njegov stric g. Ignacij Brajten-berger, znani in priljubljeni vipavski dekan. Novomašnik je salezijanec, ter je bogoslovne študije dovršil na Rakovniku pri Ljubljani. Pri proslavi je sodelovalo malone vse mesto, kar je dalo slovesnosti svojevrsten pomen in značaj. Župna cerkev je bila sijajno okrašena, kot le redkokedaj, ob največjih in redkih prilikah, Cerkveni pevski zbor z orkestrom je s presenetljivo dovršenostjo sodeloval pri proslavi pod spretnim in sposobnim vodstvom idrijskega g. kaplana, kar je svečanost nad vse povzdignilo.
Pri tej priliki moramo omeniti, da je nekdaj daleč naokoli znan in cenjen idrijski cerkveni pevski zbor, ki ga je spo-polnil in izboljšal posebno pred leti v Idriji službujoči g. kaplan — po odhodu organi-
sta g. Eržena, ki sedaj z uspehom deluje v rudarskem revirju v Trbovljah — skoraj zaspal. Krivda ni bila samo v dejstvu, da so se skoro vse mlajše, posebno moške moči izselile, temveč je zboru predvsem manjkalo dobrega pevo-vodje. Pod vodstvom sedanjega pa se je zbor ponovno dvignil na nekdanjo višino. Z njegovim neumornim delom in požrtvovalno ljubeznijo mu je uspelo k delu privabiti novih, predvsem mlajših moči, ki se sicer nekdaj niso udejstvovale v tej smeri. Vzporedno z zborom se je poživil tudi orkester, ki sodeluje z njim ob vseh večjih prilikah.
Značilno je, da je Idrija v letih po svetovni vojni dala lepo število duhovnikov, da, toliko, kot jih ni prej mnogih desetletjih in se s tem oddoži-la ljudstvu, ter dokazala tudi na tem polju svojo klenost.
DNEVNE VESTI
Angleška mornarica gre proti severu
London, 8. septembra. Anglija je odposlala 40 svojih najboljših bojnih ladij v Severno morje, kjer se nahaja v bližini nemške obale. Vse predpriprave so bile narejeno z največjo tajnostjo. Med oklopnicami je tudi največja angleška bojna ladja, Nelson, ki nosi 35,000 ton in ima 16-pal-čne topove. Videti je, da je Angležem resno, da Nemčija ne začne z vojno v Evropi.
.--o--
* South Carolina in California sta nominirali senatorje nasproti idejam Roosevelta.
Predsednikov sin James v bolnici na operaciji
Rochester, Minn., 8. septembra. James Roosevelt, najstarejši sin predsednika in njegov tajnik, je dospel sem v katoliško St. Mary's bolnišnico, kjer se bo moral začetkom drugega tedna podvreči operaciji. Mladi Roosevelt trpi v želodcu, kjer se mu gnoji. Sem je dospel v spremstvu svoje matere, ki bo ostala pri svojem sinu, dokler operacija ne bo izvršena.
MALI OGLASI
čedna soba
se da v najem mlademu fantu. Vprašajte na 5804 Prosser Av.
(213)
Stanovanja v najem
na 6024 St. Clair Ave., zgorej, spredaj. Za informacije se obrnite na odvetnika Leo Kushla-na v SND, tel HEnderson 5195.
(210)
SPECIAL Friday - Saturday Fresh Selected No. 1
Eggs, doz..........25c
Fresh Roll Butter, lb. .27c Jack Frost Pure Cane Sugar, 251b bag... $1.19 No. "77" Quality Salad
Oil, gallon .........89c
Aristos Flour
241/2lb. Sack.......89c
Kirkman's Chips
2 Large Boxes......33c
SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St.
"Barbertonski Slavčki"
(Piše Ančka Traven) V bližnjem mestu Barbertonu stanuje lepo število naših naprednih Slovencev. Zavedli so se važnosti mladinskih zborov, ugajali so jim clevelandski mladinski zbori in tako so si zaželeli tudi svoj zbor, h kateremu bi pripadali Barbertonski malčki. Navzoča sem bila pri ustanovni seji, pri kateri je vladalo burno navdušenje med starši kar upam, in na videz sodeč dosedaj še ni odnehalo. In baš to zanimanje in navdušenje je privedlo "Barbertonske Slavčke," da sodelujejo pri skupnemu koncertu.
Na programu imajo tri lepe pesmice Danilo Gorinšek-a, ki ima več krasnih del za mladino. Pričetna pesem "Barbertonskih Slavčkov" je "MOJ OČKA":
Zora komaj svet pozdravlja, očka v polje se odpravlja, zlata zrna gre sej at, bo jeseni sad bogat.
črna noč je zarjo vzela, očka še na polju dela, da mu sinček bo bogat, očka ima srček zlat.
Zelo malo najdemo pesmi, ki bi poveličevale očeta. Čeprav je on tisti, ki skrbi za vsakdanji kruh v prvi vrsti. Šeme je uvrstil gotovo namenoma to krasno in pomenljivo pesem in jo tudi pomenljivo skomponiral. Vsa pesem je zelo energična, kot je energičen družinski glavar v svojem vsakdanjem delu. Prične z delom, ko zora komaj svet pozdravlja in konča, ko je zarjo noč vzela. V začetku alt kaže v svojih postopih oni kremenit moški značaj in tudi skozi celo pesem ima alt vodilno vlogo. Alt predstavlja moški glas — moža-očeta, ki se trudi za otroke, ki skačejo okoli njega, kot skačejo prvi in drugi sopran okoli alta.
Druga pesem "Barbertonskih Slavčkov" je "PLES".
Tam ob mlaki sred lesa je danes žabji ples, še kraljica tja prišla je, kralj in narod ves.
In vso noč so prirovali, peli krog dreves, ko pa so se naplesali prišla štorklja v les.
To so v mlako čofotali,
kralj in narod ves. Nikdar več so zaregljali ne gremo na ples.
Pesem je iz živalskega življenja. žabe so plesale in jih je štorklja prepodila. Toraj tudi na plesu nastane kdaj strah. Melodija je prožna in poskočna.
Njih tretja točka jim je najbolj priljubljena, to je "URA'":
Tik-tak, tik-tak,
hip je vsak tik-tak, tik-tak, Pa ni vsak otrok tak, tik-tak, tik-tak, da mu vsak hip je drag, tik-tak, tik-tak. Kdor ni tak, je bedak. Tik-tak, tik-tak. . .
Pesem je zelo pomembna. Ne potrebuje nikake razlage. Ne samo za otroke tudi za odrasle je podučljiva. Hip preide in se nikoli več ne vrne. Kompozicija je nekaj kar človeka presune. Kot naše življenje, se z malim prične, raste, raste, pade . . . Tako melodija. Tiho se prične in vedno
glasneje, nato pada, pada in utihne kot naša smrtna ali življen-ska ura. Nič ni lepe melodije v pesmi, a cela pesem je polna bujne harmonije upov in nad. Sopran kot glasnik opozarja: "Hip je vsak, biser drag." Kot glasnik s trobento: "šopiri se, ker si malo bogatejši, obrekuj v svoji zlobi, škoduj, kopiči bogastvo in zatiraj vse vprek, tudi tvoja ura bo prišla" . . .
Barbertonu je v velik ponos mladinski zbor in z veseljem danes beležim, da sodelujejo pri tem sijajnem skupnem koncertu. Velike zasluge pri temu zboru imate vsekako pianistinja Mary Gorance in tajnica Mrs. Caroline Snyder. "Barbertonske Slavčke" bo spremi j evala na klavir Miss Goranc. Tako torej tudi vse Barbertončane in njih prijatelje prijatelje prijazno vabim, da se gotovo udeležijo dneva "slovenske pesmij' katerega pri-rede Združeni mladinski pevski zbori v nedeljo dne 18. septembra t. 1. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
(prihodnjič: West Park "Zvončki")
VABILO !
V nedeljo 11. septembra ob 3. uri popoldne se priredi prijateljem in gostom	t I
CLAM BAKE in
KOKOŠJA PEČENKA
'n sicer na farmi v Wick-liffe, Ohio, vogal Ridge Rd. in Route No. 84. Vozite po Euclid Avenue do prve signalne luči pred Wicklif fom in tam obrnite na desno. PROSTA VOŽNJA
Goste se bo odpeljalo na )veselični prostor tja in nazaj zastonj, ako se gasite na 756 E. 200 St. Kgrala bo izborna godba za. ples. Servirala se bo tudi pijača. Imenitna za->ava. Vas vse vljudno vabi
ANDREJ GERL
Oddajo se
štiri lepe, čedne sobe. Vprašajte na 1052 E. 62nd St. (212)
Naše posebnosti!
Red Star moka, 24i/2 ft.......83c
Occident moka, 241/2 ft.......99c
Olje No. 77, gal..................90c
Najboljše suhe klobase, ft,..27c
Narezana slanina, ft.........27c
Sveže šunke, ft.....................23c
Surovo maslo, ft.................28c
Se toplo priporočam vsem cenjenim odjemalcem.
Louis Oswald
17205 Grovewood Ave.
Posebnosti za ta teden
Lepe grahaste kokoši in piščanci od 3-6 ft. težki po 27c ft. Sveži vampi 12c ft. Najboljše domače suhe klobase po 30c ft. Novo domače kislo zelje po 6c ft. Lepa mlada prasetina po 24c ft. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam.
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave.
GOOD TIME CAFE
6702 St. Clair Ave.
V petek bomo servirali ribjo pečenko, v soboto pa dobite v nagrado živega koštruna. Tri večere bo igrala izvrstna godba iz Euclida. Najfinejša pijača na razpolago. Se vljudno priporočata
Viktor in Josephine Kosic.
Naprodaj je
gostilna, kjer se toči vino in pivo. Velik prostor za ples. Vse moderno urejeno, posebno za onega, ki bi se rad preselil in ima dovoljenje za točitev žganja. Zamenja se tudi opremo, tako da se samo licenco prestavi. Za poja snila se vpraša v uradu tega časopisa.
Delo dobi
dekle za splošna hišna dela. Zvečer in ob nedeljah prosta. Glen's Creamery, 7038 Wade Park Ave.
(213)
Dekle išče službo
je izučeno v angleški in staro-krajski kuhi. Kdor želi dobiti zanesljivo osebo naj se zglasi na 1165 Norwood Rd.	(213)
V najem
se da hiša, 6 sob, kopališče, fur-nez in garaža. Vse kot novo. Na 14804 Saranac Rd. Odda se tudi hiša, osem sob, kopališče, pralna korita, brez furneza. Poizve se ravno tam.	(212)
Oddajo se
štiri sobe in garaža, odrasli družini ali novoporočencem. Vprašajte na 1086 E. 71 St. (211)
Delo dobi
moški na farmah. Vprašajte pri Mr. M. Cinco, Farmers Market, Stall 46, na vogalu Coit in Woodworth Ave. v torek, Četrtek in soboto. (212)
'4
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 9, 1938
Skrivnosti ruskega carskega dvora
—	če vam je prav, gospodarica moja, — odvrne kapetan policije — ga bomo obesili ob zori. V Petrogradu je morda navada, da se radi takšne malenkosti popiše mnogo pol papirja, toda mi delamo v Sibiriji mnogo hitrejše. Danes ga vjamemc', jutri ga obesimo! To nam je geslo!
—	Jako dobro geslo! — se nasmeje Maruška. — Toda ne, —
doda ona, — nočem da ga tako hitro osvobodite njegovih muk. Vsakdo v vasi ima pravico, da ga gleda in muči.
Policijski kapetan se smeje prikloni.
—	Duhoviti domislek! — vzklikne on. — Da, naj trpi malo, predno bo občutil blagodejno vrv. Upam, da si bo kapetan Nikolin tudi sam mogel privoščiti naslado, da bo navzoč pri obešanju!
—	Mislim, da mu to ne bo mo-
V	BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Vincent Savnik
ki nas je za vedno zapustil dne 9. septembra 1937
Leto dni je že minilo odkar ne čujemo Tvoj glas.
V	grobu hladnem zdaj počivaš _ in poleg hčere, sina mirno spiš.' In Tvoji duši blagi
plačilo roka božja naj deli.
Žalujoči ostali
Anna Savnik, soproga, sinovi in hčere
Cleveland, Ohio, 9. septembra 1938.
VLOGE v tej posojilnic
zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne In druSt-vene vloge
Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
goče, — odvrne Maruška. — Ubogi kapetan je slab in še zelo bolan, čas je, da pridem z njim v Petrograd, da ga dobijo dobri zdravniki v roke.
—	Mati božja nam ga naj ohrani za blagor matere Rusije! —
Nato se obrne kapetan k svojim ljudem.
—Vržite ga v medvedjo kletko! — zapove on. — škoda da nimamo več medveda. Tako ne more prebiti ugodne noči skupno z njim!
Bojanovski ni izgubil zavesti kljub strahovitemu pretepanju. Vzdignejo ga in vržejo v kletko.
Ta ni bila dovolj velika, da bi mogel odrastli človek stati v njen vzravnan. Spredaj je bila zaprta z rešetkami.
Ko so se kmetje odstranili je ležal nasrečnež v njej. Naokrog je vladala grobna tišina.
Kako se mu je spremenila usoda ! Še pred eno uro je bil poln upanja.
Bojanovski ni sumil niti tre nutek, da mu je smrt sigurna. Ni drhtel, ni se bal za svoje življenje. Vznemirjala ga je samo Natalijina usoda.
Bojanovski je vedel, kako postopajo sibirski mogotci z ženami. Vedel je dobro, kakšno nagrado bo zahteval policijski kapetan od nje, ako bo hotela iti skozi njegovo vas.
—	Natalija! — zaječi j a on, ki je do sedaj hrabro prenesel vse muke in težave. — Natalija, ne ostani sama tu! Umri raje z mano — umri, predno boš ove lela, predno te bodo pogazali!
On omahne in'si pokrije obraz z rokama.
Ležal je tako v ozki kletki. Ni mogel zaspati. Ni več čutil bolečin, ni čutil groznega sibirskega mrazu. Bilo mu je kot da sploh nima več telesa, temveč samo dušo, ki se je nahajala pri njej, pri Nataliji.
Počasi se je delal dan. Počasi je prihajal njegov zadnji dan. -
—Moj zadnji dan! — zamr-mra on. — Zvečer se bodo mogoče že krokarji mastili z mojim telesom.
Nesrečnež ni slutil, kakšne muke ga čakajo, predno ga bodo umorili.
—	čim se je zasvitalo, so se začeli zbirati vaščani krog njegove kletke. Vsi so hoteli videti zločinca. Otroci so se zabavali s tem, da so mu metali gorečo slamo v kletko, tako da je moral Bojanovski neprenehoma gasiti plamen. Starejši so ga bodli s svojimi palicami.
Bojanovski je bil blizu blaznosti. Neumna in surova dru-hal je postopala z njim hujše, nego z zverino. Toda on je vendar premagal svojo jezo, ker je vedel, če ne bo miren, ga bodo kmetje še hujše mučili.
Okrog poldneva je nastala pred njegovo kletko takšna gnječa, da je sam policijski kapetan opomnil kmete, naj se pomirijo.
—	Ne pokvarite si veselje, ljudje, — jim reče. — Ako ga ubijete, ne bodete imeli užitka ga videti, kako visi! — Previdno otroci! Ne ranite ga nevarno!
Sedaj je Bojanovski vedel, kaj se bo z njim zgodilo. Obesili ga bodo. Kako sramotna smrt z>a plemiča! On se vrže na dno kletke in leži nepremično par ur.
Toda naenkrat dvigne svojo glavo. Bilo mu je kot da je zaslišal čudne besede iz neposredne bližine.
Med krikom in vpitjem sveta je slišal besede, ki so zvenele popolnoma drugače od onih, ki jih je slišal zadnjih dvajsec ur.
Slišal je, kako je nekdo rekel:
—	Škoda, zares škoda, da mora umreti!
Ali ima v resnici človeka, kateremu se smili? Bojanovski se ozre in opazi neko lepo, ponosno ženo, ki je bila oddaljena samo par korakov od njega, a njene velike, temne oči so bile vprte na njega.
Bila je bogatejše in lepše oblečena kot druge kmetice.
Sedaj je pristopil baš policijski kapetan k njej in ji dal roko.
—	Ah, lepa in bogata vdovi-ca Simonova! Zares tudi vi ste prišli od daleč, da vidite našega zločinca! Lepa zabava bo gledati, kako se bo zibal na vešalah. Kako vam ugaja naša zver, lepa vdovica?
—	Vidi se mu po očeh, da je morilec! — odvrne ona.
—	Ali ne? — reče zadovoljno kapetan. — Ne zamudite usmrtitve!
—	Samo če ne bo umrl! — odvrne vdovica hitro. Bojim se, gospod kapetan, da ne bo doživel obešenja, ko ga Sedaj tako mučijo.
—	Bog obvari! — vzklikne uradnik preplašeno. — Toda imate prav, lepa vdovica, ti neumni kmetje ga bodo še ubili. Takoj jim bom prepovedoval, da ga mučijo!
Obraz lepe kmetice je izražal zadovoljstvo. Bila je sreča, da tega ni videl kapetan, sicer najbrže ne bi tako strogo ukazal kmetom, naj pustijo ujetnika pri miru.
Bojanovski zastoče, ko sliši njene besede. Torej si je samo domišljal, da ima ta žena z njim usmiljenje! Ni bila boljša kot ostali! Tudi ona se je veselila, da ga bo videla na vešalah.
Bojanovski je hrepenel, da bi nastopila noč, da se končajo njegove muke.
K o n e č n o, konečno se je zmračilo.
Nesrečniku so počasi minevale ure. Gledal je skozi rešetke v žalostno temno nebo. Tako hrepeneče še ni nobeden človek pričakoval svoje zadnje ure.
In vendar se je zdrznil,, ko je slišal, da se približavajo koraki.
—	Tu so! — zašepeče. — Moji krvniki prihajajo!
Toda bila je samo ena po-' stava, ki se je plazila bližje. Plašno se je ozirala, kot da bi se bala, da jo bo kdo opazil.
—	Zopet prihaja nekdo, da me bo mučil, — pomisli nesrečnež. — Toda mogoče je samo duhovnik, ki me želi pripraviti za mojo zadnjo pot.
Bojanovski se je zmotil. On ugleda znan obraz. Nepopisna radost ga obda.
—	Beloj! — vzklikne on.— Vi ste to? Ali je mogoče?
—	Jaz sem, toda tiho, za Boga! Ne izgovarajte imena!
On mu poda skozi rešetko svojo roko. Bojanovski jo srč no stisne.
—	Prihajam, da se poslovim od vas, nesrečni moj prijatelj, — reče Beloj. — Ali vam morda vaša usoda ni znana?
—	Vse vem, — odvrne Bojanovski. — Čim se bo zasvitalo, me bodo obesili! — Ah, prijatelj, kajti vi ste mi zares prijatelj, če tudi vas poznam samo kratko časa. Ne pritožu-jem se da bom moral umreti! Toda Natalija — Beloj, Natalija! Kaj bo z njo?
—	Prisegam vam, prijatelj, da je ne bom zapustil! — odvrne zdravnik.
—	Kako ji je? Ali ji je bolje?
—	Še vedno ima mrzlico. Toda ona je hvala Bogu še vedno nezavestna. Da bi vedela, kaj se je zgodilo z vami, bi jo to umorilo! Neprenehoma izgovarja v svojih mrzličnih sanjah vaše ime!
—	Ona me kliče, a jaz ne morem k njej, da bi jo branil! Nikdar več me ne bo videla!
—Bodite pogumni, dragi prijatelj, — mu reče doktor. — Kmalu bodo prišli vaši krvniki, da vas odpeljejo. Ti vragovi v človeški podobi ne smejo videti solz v vaših očeh.
Bojanovski dvigne roko in si obriše solze.
Pripravljen sem umreti, — reče.
—	Ako ste res pripravljeni, Bojanovski, — mu zašepeče Beloj, — sem vam prinesel nekaj, kar vas bo rešilo teh zveri.
On potegne iz žepa malo stekleničico, napolnjeno s tem-no-zeleno tekočino.
—	Imejte pogum in odidite uro prej s tega sveta, prijatelj, — nadaljuje on. — Izpijte to tekočino! V njej se nahaja strup, ki hitro deluje. Umrli bodete brez bolečin, a ko bodo prišli, da vas odpeljejo na mo-rišče, bodo našli samo mrliča!
—	Strup? — vzklikne Bojanovski zgražajoč se. — Toda imate prav, Beloj. Vsaj ne bodo \ideli, kako trpim! Dajte!
Zdravnik odmaši stekleničico in jo da nesrečnežu. Bojanovski jo prime in nese k us-tam. Toda naenkrat jo vrže skozi rešetko, tako da se je razbila na kamenitih tleh dvorišča.
—	Kaj delate? —• vzklikne Beloj. — To je moj zadnji strup! Sedaj so vam vešala sigurna.
—	Naj me umorijo! Bom vsaj čist, ko stopim pred višjega sodnika. Nočem biti samo morilec!
—	Naj vas torej Bog sprem-
lja na vaši jutrašnji poti, — reče zdravnik ganjen. — Ničesar več ne morem storiti za vas!
On se je hotel hitro odstraniti, toda Bojanovski ga zadrži.
—Nekaj bi vas prosil, doktor Beloj, — reče Bojanovski. —Ne smete odbiti moje prošnje! Odločite se in pridite k usmrtitvi! Bom vsaj vedel, da bo nekdo v trenotku, ko bom umiral, molil za mene.
—	Obljubljam vam, —• odvrne zdravnik svečano.
—	Hvala vam. A razen tega še eno prošnjo do vas kot zdravnika. Bojim se, da me bodo živega zakopali. Morda ne bom mrtev, ko me bodo sneli z vešal! Obljubite mi, da mi bodete prerezali žile, ko se bo ljudstvo razkropilo in da se bodete prepričali, da li sem zares mrtev!
—	To je strašna naloga!— reče obotavljajoč se zdravnik — toda obljubljam vam, da bom izpolnil vašo željo.
—Potem pa zbogom! Hvala vam, tisočkrat hvala, vi dobri človek! Bog naj vas blagoslovi za vse! Pazite mi na Natalijo!
Doktor Beloj se obrne, ker ni hotel, da bi videl Bojanov-
ski solze, ki so mu tekle po obrazu. Tiho se je oddaljil.
Bil je zadnji čas.
V kapetanovi hiši so začeli hoditi ljudje, a na vzhodu se je svitala zora.
Bojanovski je vedel, da je to znak, da se mu bliža konec.
(Dalje prihodnjič)
John D. M. Hamilton, levo, načelnik republikanske stranke, James Wadsivorth, iz Neiv Yorka in Arch Robbitt iz Indiane, se goste pri clambaku v Washington'', Ind., kjer se je vršil piknik republikanske stranke. Ko so obirali piščance in zalivali z dobrim pivom, so soglasno sklenili, da bo Ameriko vrag vzel, če bo Roosevelt še nadalje vodil deželo.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohlžtvo ln vse potrebščine zn dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2»7H_
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
TREBUŠNE PASOV« IN ELASTIČNI NOGAVICI
■m v pol.l salad. Palllluu tudi p« »olti.
Mandel Drac Co.
1970* Waterlo. Ud. CI.T.laad, ».
Ignac Slapnik, si
CVETLIČAR 8102 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 1120
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave.
Telefon: ENdicott 3113
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Ave. HEnderson 3113
DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
Se priporočamo
F. J. Cimperman J. J. Frericks
VI »MITE DENAR
z darilnimi pošiljkami sorodnikom ali prijateljem v Centralni Evropi
Plihianite
ob 10 bo 50 ob sto
odvisno od države
Izplačila dostavljena po pošti (majhen poseben strošek za kabel ali radio plačila).
Za popolno informacijo vprašajte na katerikoli našem priložnostnem bančnemu uradu,
Cleveland Crust Company
ČLANI FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION
WOLFF HEATING CO.
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
največji clevelandski razpečevale!
Vroč zrak, para, gretje z vročo vodo in ventilacijski Histem instaliran.
F.H.A. odplačila—3 leta za plačati
Nobenega plačila takoj.
Proračun zastonj. — Sprejemamo naročila izven mesta.
Popravila in razni deli znižani v ceni.
(
Telefon: GLenvilli j 9218
Vprašajte za našega slov. zastopnika.
J 715 EAST 103rd STREET
CLEVELAND, OHIO
V pondeljek dne 12. sept.
BO
KONCERT
Program bo raznovrsten. Vstopnice za pondeljek so v predprodaji po 25c, pri blagajni pa bodo po en cel groš več.
Odbor vabi vse članstvo in rojake, da se udeleže prireditve brez izjeme.
V sredo 14. septembra
BO
BANKET
Kuharce bodo skrbele, da bodo vsi udeleženci zadovoljni in točaji bodo pomagali, da bo vsak udeleženec zadovoljen. Vstopnice za banket so en dolar vsaka.
V petek dne 16. sept.
BO
varietni program in ples
do ? ? ? ? ? ? Igra Frank Yankovich orkester.
Vse te prireditve se vrše za časa konvencije SDZ, ampak potem ko se bo jenjalo zborovat. Pričetek ob 8. uri zvečer.	.