PELAGRA PRETI PREBIVALCEM JUŽNIH DRŽAV FREBIVALCI POKRAJINE, V KATERI SE PRIDELUJE BOM BAŽ, SO OGROŽENI OD PELAGRE. — LETOS JE PRIČAKOVATI VELIKE UST KLJIVOSTI. Washington. I) C 25. julija. — Pelagra ona najhujših bolezni, ki >0 znane človeškemu rodu (n»'ke vrsti- kužna bolezeli. ki so pojavi v krajih, kjer prebivalstvo ne zauživa ilosti sočivja in zelenjave v splošnem ter s«' preživlja v glavnem s koruzo, \ot nap rimer prebivalstvo severne Italiji- in FurLanije. kjer je ta bolezen epidemična.) fie je pričela širiti na vzneniirjiv način v gotovih delih držav, ki predstavljajo bombaž proizvajajoči pas. — so plesno s poročilom javnega zdan stvnn-ga urarisoč žrtev in da bo približna (l»-s«*t odstotkov oboi« lih tudi podleglo tej bolezni. Ta vznemirljivi položaj, ki predstavlja en«-;ra najbolj resnih problemov, s katerimi m« mora pečati javni zdravstveni u-ad. je pripisovati v glavnem ekon« ntvktmn stanju prebivalstva v južnih državah, kjer se prideluje bombaž in kjer se nahaja tudi veliko število tvornic, v katerih izdelujejo bom baže vino. I gotoviln, katero j« izdal urad rdrav»>ikii mingsa, obruč.i pozornost dežele Ta nevarnost, ki ii preti od pelajr- i r« lir 1 lavi. bila videti iz prvega početka pogajanja sploh mnogoča. Uni, ki zasledujejo položaj tesno in iz bližine, so mnenja, da je položaj skrajno zadovoljiv. Angleška vlada s*' bo brigala za t<>. kar pravi angleška postava glede llome Rule, pač pa bo skušala rt siti eelo stvar na temelju dogovora med Ubtrsko stranko ter pristaši neodvisnost! v južni Irski. O grofiei Markievie, o kateri se je domnevalo, da bo ostala v jcei skozi eelo svoje nadaljno življenje, se je izvedlo, da je b:la oproščena in to se smatra za uvodni korak angleških oblasti proti re-j šenju cele irske zadeve. Grofica, i ki je članica irskega narodnega 'parlamenta, je bila v ječi sedem mesecev, potem ko je bila obsojena na dve leti. Tukaj je njegovo veličanstvo — krali otrok, in ženska, ki mu stL-e- ! že. Perfekten je glede teže, velike sti in vseh drugih, stvari. _ Pred kratkim so petnajst takih otrok prepe.jali iz Anglije v Amp, riko, ker so brez očeta in matere. Petnjast zakonskih parov brez otrok jih je vzeto takoj v oskrbo. VELIK POŽAR NA "MAURETANIJI" BOLGARSKA BO OBDAČILA | KRATKE KIKLJE. 1 _ FRANCOSKA ŽENSKA OBSOJENA NA DOSMRTNO JEČO. Washington, I), t". 25. julija. - Kot načelnik ameriške pomožne administracij" je poslal Herbert Hoover, trgovin, tajnik, simpate-ti'en odgovor Maksimu Uorkiju na poziv slednjeira v prilog stradajo čili moških, ži'ii>k :n otrok v sovjetski Rusiji. Mr. lloover je pripravljen pomairali invalidom in milijonom otrokom v Rusiji p d pogoji. katere je uveljavUa pomožna rdminist racija v svojih naporih, da pomaga stradajočim ljudem v Ho drugih inozemskih deželah. Glede Rusije pa velja še neki nadajlni pogej. da namreč sovjetska Rusija takoj izpu.-ti vse Amerikanee. katere drže kot jetnike sovjetske oblasti, t) nekaterih teh jetnikov se glasi, da morajo striv.lati. \ svpji brzojavki na (Jorkija pravi Mr. Hoover, da je osvoboditev teh jetnikov "absolutni sine <|uu non'' za vsako ameriško pomoč. Brzojavka llooverja na Gorkija se glasi: — Cital sem z velikim sočutjem vaš poziv na Amerikance za po-nu strad«?jočim in bolnim ljudem v Rusiji in prav posebno otrokom. Za ves ameriški narod mora biti absolutni pogoj vsake pomoči neposredna osvoboditev Amerikancev. katere drži sedaj kot jetnike v Kusiji. Kakorliitro bo izpolnjen ta pogoj. V>o ameriška pomožna administracija, ki je povsem neofieijeln a in privatna organizacija, katero \zdržuje dobrodelnost ameriškega naroda, storila svoje korake, da priskoči na pomoč bolnim in otrokom. Ta organizacija je že večkrat preje namignila, da je pripravljena pomagati iz enostavnega človekoljubja. brez vsakih političnih, družabnih ali verskih motivov. Iz povsem umljivih razlogov pa je organizacija prisiljena staviti gotove pogoje. Kakorliitro bi bili ti izpolnjeni, bi se organizacija takoj lotila dela. — Mi skrbimo sedaj za 3.500. 000 otrok v desetih različnih deželah ter bi bili pripravljeni dati na razpolago potrebne zaloge živil, obleke in zdravniških potrebščin za en milijon ruskih otrok, kakorliitro bi bilo mogoče urediti vse potrebno. — Sovjetske oblasti v Moskvi morajo dati pomožni administraciji, zastopani v Rifii. direktno ugotovilo, da je v prvi vrsti naša pomoč potrebna; drugič, da se sinejo ameriški zastopniki pomožne administracije svobodno jribati v Rusiji ter prihajati in odhajati iz nje; tretjič, da smejo člani organizirati potrebne komiteje, brez vladnega vmešavanja; četrtič, da se da blagu prosto vožnjo in prednost pred drugimi pošiljat vami ter potrebna skladišča; petič, da morajo oni, ki so deležni ameriške podpore, dobivati še naprej racije kot uveljavljen" za ostalo prebivalstvo, in kom no. da se ne bo vlada vmešavala v nobenem oziru v deio Ameriške pomožne administracije. — Hočeni ponoviti, da niso ti pogoji v nobenem oziru pretirani in da so jih sprejele vlade triindvajsetih drugih dežel. NEMŠKE INDUSTRIJE PROCVITAJO UMETNO USTVARJENO CENENO DELO PREDSTVLJA TEMELJ OŽIVLJENJA NEMŠKIH INDUSTRIJ. — VEDNO VEČJE POVPRAŠEVANJE PO BLAGU. Poroča Ciril Brown. TURK! SO BILI ZOFFT PORAŽENI. KU KLUX KLAN ODGOVOREN ZA SRAMOTNA DEJANJA. Beaumont, Tex., 23. julija. — Krajevna organizacija Knights od Ku Klux Klan je poslala danes vsem listom dolgo pismo, v katerem se glasi, da prevzame polno odgovornost za zadnja pretepanja ter mazanja s smolo. Sporočilo nosi ofieijelni pečat reda ter obsega celih štiri tisoč ^esed. MORJE JE VRGLO NA SUHO RAZBIT AEROPLAN. Norfolk, Va„ 23. julija, — Morje je vrglo danes na Virginia Beach neki razbit aeroplan. Stroj je bil močno poškodovan, eno izmed kril je izginilo in manjkalo je tudi motor. Stroj je baje Handley Page tipa ter se ga je rabilo pri obstrelovanju. Glasilo se je, da je pritrjeno na aeroplan tudi neko truplo, a člani obrežne straže, ki so pregledali razvaline, so Izjavili, da ni tam nobenega trupla. Na Langlev Field so danes izjavili. da ne manjka tam nobenega stroja. Berlin, Nemčija. 25 julija. — Nemčija je bila v zadnjem časti deležna značilne ekonomske renesance ali značinejra ekonomskega preporoda. Izboljšanje, ki se je pojavilo izprva na posameznih mestih ter v gotovih industrijah, je postalo splošno in čeprav ni še videti povsod posledic tega izboljšanja, je vendar jasno na prvi pogled, da se je Nemčija napotila proti zdravemu industrijskemu oživijenju. — Veliki domači trg Nemčije, obsegajoč dvainšestdeset milijonov duš, se je prebudil iz dolgega in mučnega mrtvila. Zopet je opaziti povsod živahno povpraševanje po blagu najrazličnejših vrst. Dočim absorbirajo zunanji tnri \ vedno rastoči meri ceneno nemško blago, je povečano povpraševanje v Nemčiji sami oživilo trgovine na debelo ter dalo industriji novega življenja. Ta razvoj se zreali tudi v vedno rastočem zanimanju od strani nemških nalagaleev denarja ter tudi profesionalnih špekulantov za delnice najrazličnejših nemških industrijskih podjetij. Avtomobilska industrija, ki predstavlja zelo občutljiv barometer nemškega ekonom skega položaja se je zopet razvila po sedmih svetopisemskih suhih letih. Kovinska in železninska industrija je vdobrem položaju, kajti \se tozadevne naprave imajo naročil do januarja naslednjega leta. Slična poročila prihajajo tudi iz predilnih industrij. DENAR KROŽI POVSEM PROSTO V AVSTRIJI. Dunaj, Avstrija, 25. julija. — Presenetljiva množica denarja, ki je na razpolago na Dunaju, je bila razvidna pri prodaji redkega in dragocenega pohištva iz tako-zvane Klessheim palače, ki je bila nekoč bivališče nadvojvode Ludovika Viktorja. Dražba je pomen jala velik uspeh, kajti dražil-ei so spravili skupaj več miljo-nov avstrijskih kron. Listi izjavljajo, da so bili kupci izključno le podjetniki, trgovci in profitir-ji, ki so obogateli tekom vojne. Na Dunaj so prišli številni pro-fesijonalni barantači in kupci iz Francije. Anglije in Amerike, a so vsi soglasno izjavili, da ne morejo tekmovati z domačini, ki so dvigali cene v miljone prav tako brezbrižno kot da gre pri tem za par stotakov. Dolarji, angleški funti in francoski franki so izgubili vsako vrenost. Za par Gobelinov. to je dragocenih starinskih stenskih preprog, se je ponujalo od enega milijona do milijona in pol kron. Dunajski konjska dirka je pred- stavljala nadaljni vzgled obilice denarja, ki ga je opaziti v Avstriji. Nekako 30,000 ljudi se je vdeležilo te dirke in edinole stave so predstavljale svoto štirih milijonov kron in pol. HUGO STTNNES POŠKODOVAN V AVTOMOBILSKI NEZGODI. Berlin, Nemčija, 23. julija. — Hugo Stinnes, nemški kapitalist, si je pretresel možgane ter bil poškodovan na čelu ob priliki neke avtomobilske nesreče, ki se je završila v bližini "VVeisbaden na Pruskem. Stinnes se je nahajal v spremstvu svoje hčerke in unukinje, ki sta bili tudi poškodovani. Odvedli so ga v Weisbaden, kjer so glasi, da se boljše počuti. O Stinnesu se poroča, da kontrolira kapital v znesku osmih tisoč miljonom mark. £ ROJAKI. NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. ^ waump ato pannom wppa tmmn mn Atrraoimp wt ram Mm ot t, — —« m m pqk omci py ww tm, 9. r 1» mm* * m m mf,,,, r ■ M GLAS NARODA List slovenskih delavcey v Ameriki. Majretj! ttorenikj dnemik t Združenih driskah. VelJ« sa celo leto.........$«.00 Zrn pol let«............... $3.00 Za New York celo leto____$7.00 Za inoiemstro celo leto... f7.00 The largest Homdu Daily fat the United Itatefl. Issued every day except Sundays and legal Holidays. mr 75,000 Readers. TgLEFON: 2876 CORTLANDT._Bntered m Second Class Blatter, September 11. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 COBTLANDT. NO. 173. — 8TEV. 173. NEW YORK, TUESDAY, JULY 26, 1921. — TOREK, 26. JULIJA, 1921. VOLUME vytt — LETNIK TT1T KAKO DOSEČI STAROST STOTIH LET. Baltmore, Me., 25. julija. — Elias Linsay iz (."atonsville. star sto let in tri ter strie Nick Hart-mann, star >to in sliri leta. lahko dajeta John D. Roekerfellerju nasvete.»kako doseei starost stotih let, ko jo skuša doseei ta stari milijonar, predstavitelj kapitalistične dobe, ki vlada v Združenih državah. Mr. Livesev bi pripovedoval Mr. Roekerfellerju, da se mora izogniti vsakemu golfu. Strie Niek Hartman pa bi ga od vedel na morje ter mu razkazal svoje skrivnosti gledo ribolova. Oba pravi-I ta. da bi šla lahko krasti vodne melone in da bi se lahka izognila na hujšemu psu, ki je prikle-njeo tam in varuje posestvo. | CRANE V TOMSKU I - t Peking, Kitajska, 23. julija. — Prejšni ameriški poslanik na Kl-. tajskem. Charles K. Crane, ki se j vrača v Ameriko preko sovjetske I Rusije, je dospel v Tolmsk v Sibiriji ter si ogledal mesto, predno I je potoval naprej. i Zapalil je neki služabnik s cigareto. — Ladja bi se bila kmalo potopila. i Southampton, Anglija. 2.">. juli-' jj. — ^a velikem parniku "Man-' retauia"', ki je last Cuuard črte,' je izbrhunil požar, ki je kmalo zavzel velik obseg. Vse moštvo je' bilo več ur ns delu in še mestna1 požarna bramba je prišla na po-, moč. Parnik se je bil jako nagnil in bi se bil skoraj potopil, ker so na-pumpali vanj toliko vode. Požar je povzročil neki služabnik, ki je čistil preproge s petrolejem. Iz eigarete mu je padla iskra na prepojeno preprogo, ki se je takoj vnela. Izdan je bil takoj alarm, toda predno so začeli brizgati vodo. je bil že ves krov v plamenih. Sele opolnoči je bil ogenj pod kontrolo. Zgorela je vsa oprava po kabinah in tudi mašinerija je jako poškodovana. Predno bodo parnik popravili, bo preteklo ca šest do dvanajst ireseeev. London. .Anglija. 2.>. ji !ija. — Turški naeijonalisti -vo v "etrtek vprizerili 7 veliko s.'o p^*otiriia-i pad na Grke s štirinajst.:;ni in t'anterijskimi in dvemi kavalerij- j skimi divizijami, a sedem grških divizij je zavrnilo ii.'pad, kot sel glasi v nekem poročilu ]> Aten na tukajšnje poslaništvo. Gr-i ki so takoj nato vpr zorili proti-; napad, porazili Turke ter jih zasledovali n i celi ftv.nl. V nekc-ni iiadaljn^n- -poročilu. se glasi, d h Se je po zavzetju Eski- j ,Se"rja une!-i ostra bitka ^ eve roža pad no in južno-iztreno f 1 teira' mesta in da so bili v tej bitki Turki poraženi. ŽENSKE PREVLADUJEJO V ANGLIJI IN FRANCIJI. -- London, Anglija, 25. julija. — V nekem ugotovilu. ki je posledica ljudskega štetja, se je glasilo, da je v Angliji dva miljona voe žensk kot pa možkih in tozadevno poročilo je vzbudilo največje zanimanje tako v Angliji, kot v drugih deželah. _ J Sofija, Bulgarska. :>.">. julija. — Kot kažejo a sa znamenja, so prevzeli sedaj kmetje vrhovno oblast na Bulgarskem, tako v zakonodaj-i.ili zbornicah kot v upravah posameznih občiri. kjer predstavljajo večino. Povsem naravno je. da so veleti tega preložili glavno breme obdačenja na sovražne prebivalce mest. Okrajni svet v Rušeku je določil naslednje davke, katere je o-značil kot ^amerikanske". — Kdor nosi parasol ali solnč-nik mara plačati na leto petdeset levov ali 19 centov v nominalni1 vrednosti ameriškega denarja; Inki je, ki ne dosegajo tal v razdalji enajstih inčev ter židane nogavice. stanejo po 50<) levov na leto. Rokavice med petnajstim aprilom ter 15. septembrom so prepovedane brez zdravniškega certifikata in v slučaju kršenja te določile mora plačati dotični veleizda-jalee 2CO levov kazni. Kdor nosi nakit, to je prstane, zlate verižice, uhane in drugo, mora plačati na leto po 800 levov davka. Domače pse, lo je tako, katerih se ne rabi Z3 čuvanje, &e obdači s 500 levi. Kdor nosi palico za izprehod ter je star manj kot petdeset let ter dobrepra zdravja, mora plačati 100 levov davka na leto. Čevlji, ki imajo pete. ki so višje kot enajst inčev, imajo za posledico davek 200 levov. Prevažanje otrok po mest-rih ulicah v vozičkih stane 200 leva v na leto. Potni lisli. Po najnovejši odredbi belgraj-ske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica. Navadno pismo ne zadostuje vee. Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu one občine, v kateio je pristojen, po do-movnieo, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori omenjene listine. Frank Sakser State Bank, 82 Ortlandt St, New York, N. Y. l!"_______- II11 MlIlIB lili Pariz, Francija, 25. julija. — Ker je pomagala nekemu francoskemu iznajditelju pri pogajanjih nemško špijonažno službo tekom vojne, je bila neka madama An-ecurt Arthaud obsojena na dosmrtno ječo v neki trdnjavski jet-nišnici. Madama Arthaud se je sestala z nekim Louis Mazieres v Barceloni na Španskem. On je izumil metodo, s pomočjo katere bi se moglo napraviti iz stekla in jekla neko mešanico, katero bi se dalo uporabiti pri izdelovanju izstrelkov. O svojem razkritju je obvestil francoski konzulat v Barcelo-i ' a ni dobil nobenega odgovora. Madama Arrhaud je služila kot posredovalka nekega moža. po imenu Hermann, ki je naeeloval nemški tajni službi v Barceloni, ki pa je rekel, da ni vedel, da hoče Mazieres prodati svojo skrivnost. Ko je prišlo premirje, se je vrnila I madama Arthaud k svojemu mo-ižu v departmentu Izere v Franciji, j kjer jo je zasledila francoska po-ilicija. Mazier? s je baje pobegnil v (Ameriko, a francosko sodišče ga j je kljub temu obsodilo v odsotnosti. NAHODA. 26. JUL. 1921 "GLAS NARODA" — 1 WWIAW MlkVI Brano ruwijiHPiq oomtaiy ■a m^aitjwa M m taMM ^^ la not VM u c*e Mi vh _ttj** ae M UMU*"^_Sj« MM Mr*rV<4n " VtfMMVC r* __■■»■■tTSoT* rty**M —_ •■M ini MM* ta tatteoMI m m t>HoM«Ma D*a« b>J »• blmoTO« oo-■ttatt Mmmt Ortev Frl mraBMnbl kraja naročnikov srarimo, 4» n HB __Ml nagaja >»ra«*B« aaananl. €m. kltrn v francoskih šolali vseli petdeset let viseli zem-: Ijrvldi. na katerih ^t;; bili leta 1^70 — 71 izgubljeni provinci Alzaci-, j«', in Lotarin^ija nari^ni s črnino obrobljeni. Vsak učenec si je vtisnil v spt min. da sla domovini ugrabljeni dve dragoceni deželi, in daj t * žaluje za njima. — dokler . . . Da. dokler ne dorase rod, ki bo pre- j ma^al sovražnika in poravnal storjeno krivico s tem, da tatu zopet vzame provinci. Tako se je vzgajala revanžna misel, in razumljivo je, da se je j francoski narod, ko je prišel ves tako pričakovani dan. pokazal popolnoma edinka za narodno borbo. Te dni berem zanimivo poročilo iz Nemčije. Konprres nemških 1 geoprafov v Leipzigu je sklenil, da novi nemški »tiski atlanti 110 bodo j smeli predstavljali izgubljenih provinc v barvah Francije, oziroma j Poljake ter Danske, marveč, da jih je treba označiti kot posebne eno-j te med državami in jih označiti obrobljene s posebno barvo, 'namreč | 7. zeleno, ki je barva upanja. Vsak nemški šolar naj si tedaj zapiše deželami, marveč še več — tudi upanje in vero, da jih bo nemška moč zopet iztrpala sosedom. Da Nemci ne mislijo resipnirati na severni Slezvik, ki so ;ra prepustili Danski, kjer bivajo le Danci, in prav tako ne na Pozna nj-fcko. kjer imajo ogromno večino Poljaki, se nam ne zdi Čudno, ker poznamo od blizu nemško nacionalno uuntuliteto če odštejemo Al-zacijo. so Nemci izgubili le dežele, ki so jih bili s !-ilo vzeli sosednim narodom in so popolnoma imperialistična pridobitev nemškepra naroda. In vendar se jim ne marajo odreči, dasi so iim gospodovali le kratko dobo. Kaj naj potem m: rečemo k izjrtbi svojega narodnega ozemlja, ki nam, tisočletje trpečim narodno sužnost predstavlja kose od kosov oncfja, kar smo mopli >e rešiti pred grabežljivimi sosedi. Potemtakem je naša dolžnost, da obrobimo v svojih šolskih atlantih najmanj z zeleno b;:rvo naš nesrečni Korotan. naše Primorje. Ako Nemci ne morejo in ne marajo pozabiti onih imperialistično pridobljenih dežel kako more kdo pričakovati ali zahtevati od nas, da bomo resignirali na ozemlje, kjer biva kompaktno naš rod, kjer se razlega le naša govorica.« Tod« ne zakriva jmo si oči pred pre grozečim vprašanjem: kam M Hprcjtf K . v.:v j .,, S.- ifi':f|j' vodi vse to? Ali morejo imeti neprestane revanžne politike drugačen rezultat kot neprestane nove revanžne vojne f Kakor mora posameznik poslušati svojo vest, da ne dela krivice drugemu, tako mora narod izprašati svojo ve^t. predno začne tako dalekosežno in odgovorno akcijo, kakor je pripravljanje revanžne politike. V aspiraeijah na Korotan in Primorje ostaja naša vest popolnoma čista. C'e morejo Nt-mei ob zahtevah povrnitve Poznanja in Šlez-\:ka o sebi trditi isto. dvomimo. Po taki poti ne more nastopiti spravi« narodov, marveč obratno. In Nemci bodo pri sosedih osovraženi kakor doslej. Dopisi Brooklyn, N. Y. Kakor je bilo že poručano, je" splenil Hrooklvnski tamburaški j zbor prirediti piknik in sicer 2(i. junija, toda v sled dežja in slabega; vremena so tambura^i odločili, da >e na i izlet vrši prvo nedeljo v j mesecu avgustu v parku "Revnega Lazarja". Tem potoni se tam-buraši še enkrat vljudno priporočajo z a obilen »►!> i— k. Tc-rej na svidenje 7. avgu-ta ! (»eo. Valetič. zapisnikar." S pota. V hladni senci ob krasnih min-nesotskib jezerih j«- te čase pre-ce.T>n je >1 e\ ilo l«'tnviščarjev. med; njimi tudi nekaj čikaš-kih Sloven-j '*ev. Tudi elami predsednik Jugoslovanske Katoliške Jednote, kaj t»*iv«;a dom je Cleveland, se mudi' v okolici mesta Fly. Vsem zelo ugajajo hladne .jezerske sapice in tihe gozdne sence Da suio blizu nepokvarjene na-rav«»t v bližini gozdnih divjin, kaži' tudi obisk, l;i sem ga imel si-; jnoči. Iz spanja, kakoršno je ino-goče smrčati v tem času le tu na hladnem prostoru, me je zbudilo neredno trkanje. Mislil sem sprva. da nekdo kamenje rieče v mojo spalnico. Ko napravim luč, vi-'dini, da ine j'- prišel obiskat go-! j spoti -- iež! Priplezal je iz dvo-! lišča ]>o zunanjih stopnicah v pr-jvo nads-t rop je, in ker so bila vra-ta odprta. ni nič potrkal pred j vstopom, ampak šele, ko je bil že, v sobi. — (Vlega nadaljnesra pro-' ees»a ne bom opisoval. 0111 eni m naj J j le, da je bil nočni tihotapce konč-rtio aretiran od mestnih mož po-■ stave. j -Teži v teh krajih so precej ve-jliki, skoro kr»t srednje vrrfc prašički. Radi plezajo na drevje in večkrat je že kdo mislil, da vidi na d rev "sii mladega medveda, ko je T> 11 v resnici le jež. Me<-r.«-a julija je dobilo državljanske na] 1 i rje tu na Elv nad 30 rojakov. Tu štejem seveda le one, I: i s o po državljanske papirje na sod n i jo sami. Precej večje pa je bilo gotovo Število onih. ki so se igrali v cestnem prahu ali nabirali maline in so postali državljani brez vse i>:kušnje. Res so to :e mali Amertkančki. ki bodr. že zrastli. j Matija Pogorele. _ 'I Thomas, W. Va. ^a.i menda je povsod enako. S-t eni i zadružnimi prodajalnami je velik kriz. Tudi pri nas ni bolje. Pred d\ ''■1111 leti smo jo vstanovili, pa imamo vse (»d početl pomočjo katerega jim bo lahko d< seči vpogled v resnično stanje naše zadruge. Najprej moram opozoriti na iz-vanredno velike izdatke. Plača poslovodje jjslT.j mesečno, torej letno Plača voznika tovor- nega avtomobila -t 150 mesečno, letno *180. Plača prodajalke .$70 mesečno, letno Najemnina ipriHlajalue $85 mesečno, letno 10:20. Skupaj torej $.">760 letno. Toda to še niso vsi stroški. Do pred kratkim smo imeli še enega voznika s približno isto plačo kot prvi. Potem še stroški za konje, avtomobil, kurjavo, razsvetljavo, led itd., pa smemo računati, da s 1110 imeli najmanj ^8000 izdatkov prošlo poslovno leto. Kaj pa dohodki! Kakor sem poizvedel, se proda na dan povprečno okrog $2t>0 vrednnoeti blaga. Vzemimo mesečno 25 delavnih dni ali na leto U00. Na ta način bi se bilo prodalo prošlo .poslovno leto za kakih $60.000 bia-jra. Ker je "v zalogi še v.-lika množina blaga, ki sta ga naročila še prva dva poslovodja po visokih cenah, ki se pa mora prodajati sedaj ceneje, menim, da ie vzeti 1 "> procentov dobička kot dovolj vi-• ok i)csta\ek. To bi znašalo od •t'*>0,000 izkirpička $f«M>0 dobička. Ako vpoštevamo še. da ni bilo v pi-oračunu svota okrog t140<», katero sv<»t<» ima prodajalna še tir-jati za grozdje, katerega se je lansko jesen naročilo in plačalo, ki se je pa pdtoma skvarilo, potem bi se proračun na ta način do malega vjeinal. Toda. kakor sem že preje omenil, to niso natančni podatki. Mogoče se je prodalo blaga za višjo svoto in mogoče tudi. da s> dobički znašali več kakor po 159c. To pro najti je pa dolžnost direktorjev. Ni dovolj, da se oni vsak mesec enkrat zberejo v prostorih prodajalne, se ozrejo nekoliko po predalih, potem pa preidejo na druge pogovore in —— seje je konec. Pregledajo naj račune natančno in če najdejo, da ni, kakor bi moralo biti, naj nič ne prizanašajo. Nasprotno pa, ako je vodstvo in osebje prodajalne pošteno (kar sem jaz prepričan), potem naj iščejo vzroka kje drugje! Kaj. ko bi se ozrl nekoliko vsak na sebe samega! Ali menite, da je dovolj za uspeh, ako ste plačali denar za par delnic:' Ta denar se ni vložil na banki, ampak se je zanj nakupilo blaga. Kako pa morete pričakovati dobička od bla-ga. ki leži po predalih, medtem ko vi naročate svoje potrebščine po zasebnih trgovinah! Kaj si je misliti o človeku, ki ima svojo lastno trgovino, svoje potrebščine. katerih ima dovolj v svoji lastni zalogi, pa hodi kupovat k svojemu konkurentu.' No. in ni mnogo takih med nami? renin potem z vrača t i krivdo na druge, ko smo pa sami v veliki meri krivi neuspeha ' Kupujte potrebščine v svoji lastni prodajalni, pa boste videli uspeh: ne samo po 5, temveč po 2f> ali Še ve<* procentov se bo lahko izplačalo na delnico! Nekateri so na seji kar naravnost zahtevali, naj se blago razproda in zadruga razpusti. To so tudi želje tukajšnjih trgovcev. * ki ves «"as na to delujejo. Ako želite, pa jim lahko priskočite na ponio. To bo pa tudi vaša dvojna izguba. TSoste že videli, kakšne cene boste potem plačevali, ko se ti iznebijo edinega konkurenta, ki jih še nekoliko kroti. Pa saj prodajalna tudi ni še v takem položaju, da bi bilo treba obupovati. Nasprotno — še nikoli ni bila na boljšem kakor je zdaj. Saj je vendar do sedaj še vsak proračun kazal deficit, razen ravno sedanjega Ne smemo torej takoj obupa vat i, ako so nas enkrat naši upi varali. Sicer so pa pri tem Še drugi oziri. Gotovo se ne bi nikdo branil nekaj dolarjev, ki bi jih prej.»l od svoje delnice, vendar to še ni vse Menila, ko smo vstali ovijali prodajalno, ni ibil nikdo tako naiven, da bi pričakoval letno rento par stotakov od svojih Peter Zgaga V čikaškem dnevniku se pora-j jajo napadi duševne in fizične omotice. Dopisniki skušajo izkle-1 sit t i mogočen kip resnice, pa klešejo in izklestijo budalo. * * * Prav lahko dokažejo, da je črno belo in bel > črno, ne morejo pa dokazati, da se njihov list sam vzdržuje, to se pravi z naročnino in oglasi. Od nekje mora priti denar. Glavni odborniki slovenske podporne organizacije že vedo odkod prihaja, članstvu naj bo pa vseeno, če ve ali ne. ♦ * • Korporucijd, ki izdaja Glas Naroda je sama odgovorna za dobiček in izgubo. * * * Cikaški dnevnik je lastnina slovenske podporne organizacije. Njegov edini cilj je propagiranje za socijalistično stranko. Dobiček ima torej stranka, primanjkljaj pa plačajo člani slovenske podporne organizacije. * * • Tc dni je prineslo slovensko časopisje naslednjo vest: 1'Anton Kristan naznanja, da s 1. julijem izstopa iz socijalistiene strayke, ter nastopa svoje novo mesto kot generalni ravnatelj na državnem posestvu v Bel ju v Ba-ranji" * * * Dolžnost je ono, kar morajo dru- opravljati. » • * Noben človek ne veruje v srečo. pa jo vendar vsakdo išče. * » * Mlad mož je v restavraciji tako globoko zavzdihnil, da so se vsi navzoči spogledali in da ga je natakar vprašal - — Kaj pa je, gospod .T — O nič — se je glasil odgovor — samo premišljujem, če bom kdaj dosegel tako starost, kot jo je kokoš, katero imam pred seboj na mizi. * * * Mehka piječa, ki se je pojavila po uvel javi jen ju prohibicije, bi se morala imenovati Volsteadova grenčica.... * * * Značilne besede. 1 (With Apologies to the .Jugoslav Minister of War.) Te dni sem se seznanil s Slovencem, ki je služil kot letalski stot-nik v srbski armadi. Srbske pehote ni magel prehvaliti. Samo tehničnih čet, saperjev, pinonirjev itd. nima Srbija dovolj. V prijateljskem pogovoru je sprožil to svojo misel nekemu srbskemu majorju. Major se je prisrčno zakrokotai ti r odvrnil: — Nama topa ne treba. Mi smo porazili tri carstva, šta hočeš više, brate? Poražena carstva so Macedon-sko. Bulgarsko in Črnogorsko ear-stvo. * a. * * Contouche se je imenovala do kolen segajoča obleka, katero so nosile Francozinje v začetku 18. st oletja. Dvesto let napredka je bilo torej treba, da smo se vrnili k tej modi. # * * Na neksm vojaškem pokopališču v Franciji je dvanajst tisoč i grobov. ! V Versaillcsu je pa mir poko-j pan, za katerega so tudi ti junaki t. mrl i zastonj. par delnic, ki jih je kupil. Ne. nasprotno. Večina nas je vedela, da ne bo šlo vse tako gladko, toda trdno smo se odločili, da se hočemo iznebiti privatnih trgovcev, ki so nam bili na vratu.- Tega principa smo se držali in držimo se »ga še bolj trdno v bodoče. Bodimo možje karakterja in uspeh nam je zagotovljen. Pa še nekaj! Tukaj jih je mnogo, ki se trkajo na svoja prsa: jaz sem socijalist. jaz sem boljševik! Zakaj se potem držite proč od naše prodajalne? Saj vendar ti dve delavski politični struji imata v svojem programu med drugim tudi poziv za samopomoč. Pristopite torej v naše vrste in pokažite tudi v dejanju, da ste v resnici to, kar trdite, da ste! Pristopite!. V. P. ' - KatnL Slriuurta I ukor po rirana 1. 1900 SugoalmmttBka Ustanovljena 1. 1598 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Gfamri iftmlll Pndasdnlk: RUDOLF PKROAN, 933 & 18&tb St., Gtorrtaa** O. Podpredsednik: IjOUIS BALANT, Box 106, Fearl Avenoe, Loraia, O, TaJntk: JOSEPH PISHL2&, tdj, Minn. Blagajnik: GrIO. U BBOZICH, Kly, Minn. Blagajnik netaplaC^olh gmrtnln: JOHN MOVEBN, 124 2nd AtA« W. Dulnth, Min. T Ami tšnrmlki D*. JOS. GRAHU, 84« H- Ohio St., N. S., PlttaburgK, Pa. Nafatnl «*er: MAX KBBSiSnix, Box 872, Bock Springs, Wyo. MOHOB MLADIC, 2803 So. Lawndale Are., Cblcafo, PI FRANK fiKBABEC, 4822 Washington 8t_ Denver, Goto. ' Peretal eAer: IiBONABD RLARODNUC, Box 480, Ely. Minn. OBGGOR J. PORE NT A, Box 178, Black Diamond, Wul FRANK ZORICH. «217 St. Clair A re., Cleveland, O. Mmierala] edber: ri VAIjUNTIN PIBO, BIO Meaaow Are., Rockdale, Jol^t. UL PAULINE ERMENO, 638 ~ 3rd Street, Jm Halle, nU JOSIP STERLE, 404 B. Mesa Arenue, Pueblo, Colo. ANTON CELABC, 708 Market Street, Wankegan, I1L '-7-; Jednottco uradno glarflo: ,'(}LAS NARODA", n p.m i Vfe stvari, tikajoče se uradnih erler kakor tudi denarne pcHiJa-tro naj se pofiUjajo na glavnega tajnika. Vso pritožbe naj ee potlija ' predsednika porotnejjm odbora. ProSnJe sa soreiem norths Članov ln bolnlika »pričevala naj ae požiija na vrhovne** ulravnika.' Jugoslovanska. KatoIlSka Jetlnota ms priporoča veess Jucoslovanoni n cbUen prists. Kdor žell postati Can to o.-ganiz^cfje, naj ae *glati tajniku bljfžnega drufitva J. S. K. J. Za uatancl^r norih drulte* •e pa obrnite na id. taJcJka. Novo druStTo ae lahko v stanov l a 8. flanl ali ClanlcamL Slovenske novice. Cleveland, Ohio. V soboto jul. ,icn ter zapušea ženo iii enejra otroka. Legan, ki je prijel delati na yardn šele v pondeljek IS. jul.. poleni ko je bil brez dela že ver mesecev. .star I*T let. dnina iz Ribnieo, tudi oženjen ter zapušea ženo in dva ot roka. IVi ijrn okrojf velike jroreee jrr-made. kamero so zal'.urili iloeki ob vznožju zapadne <>. ce^te. .i«- 11- I let ii i Ji lm Sto fan luido ožual i><» nojjan. Deeka >o prepeljali v ln.1- 'nišniuo Lakeside, j Policija j" aretirala Franka iMalinka, ker je dovol'1 svojemu < loletuemu sinu. da je vozil avto-hnobil. Pri tem je povozi! štiri o- II roke. I Pred sodnikom Kuelidu je bila rojakinja Margareta -\'->k. stanu-[joea na (ilOl St. Clair Ave., vdova :s tremi otroei, ki je preživljala I sebe in otroke s tem. da je vodila lpi*o*b«jaIno z mehkimi pijačami. jPolieija jo je dobila pri prodaji opojnih jnjae. radi eesar je bUa I kaznovana na gl^be. Toda I ko je sodniku potožila, da ji je šla trgovina z mehkimi pijačami zelo slabo in d;J i., pričela prodajati (žganje, ker so ji razni odjemalci j večkrat rekli, da bi na ta način .več zaslužila in lažje skrbela za J otroke, je sodnik znižal kazen na jjil(M). — Y»»e Slov.-neev je bilo te dni obsojenih na ^KKK) kazni. Poročna dovoljenja no dobili: Vietor P. Jadrieh, star S", l.-t, 14'JB Iv 4<> St.. in Susan Fren- let; Mike (Dovgan. 2S !.-r, ls«'{ Hunt Ave., in ZoC-a k. 31 ikčič. 2fi |,-t. IJilo srečno! Pred kratkim je v St. Clair kopališču na vogalu St. <*i;lir Ave. :n Co. S- vršila razstava ročnih šivalnih in pletenih del. katera so izvršili slovenski otroci :z naselbine pod vodstvom spretne voditeljice Mrs Rose Sintič. Več ?to; deklic se je v primeroma kratkem "•asu naučilo dobrega šivanja in pletenja, za kar se mora v rcsniei dati pri/.nan je voditeljiei Mrs. Sin-tie, kakor tudi ravnatelju kopališča G. I. Fosterju, ki je vci navdušen za napredek in dobro vzirojo otrok. Kopališče je v resnici postalo eentnim za pravilno učenje in negovanje otrok. Mr. .Tos. Koželj, ki je imel svoje čase gostilno na Hamilton Ave., je pred kratkim kupil dobro znano posestvo Mr. Brodnika v Wost Parku in se je te dni naselil v tem prijaznem predmestju. Želi, da ga, [prijatelji večkrat obiščejo. SlavnosL priliki 12oletnice 'mesta Clevelanda se ne bo vršila j v Wade .parku, kakor je bilo prvotno določeno, pač pa v Edjre-uater parku. Oblasti so prišle do ;prrpri "-auja da j»rosti»r v Wade parku ni vidik dovolj za ogromno ; mijoy.ieo ljudi, ki jo je pričakovati. > izbrali Kdgev.atcr park. Lcrain, Ohio. K-jak I-'rank Dugar, ki se je d v ]--_•« 1 u-p<»raeiji v ,Jos«*]>h oohiršaiei. sbxLujo že zapustil in se nahaja doma na ITlfo Kast ; st. Iludolf I jesenovie je ibi! kaznovan s;.") globe, ker j<- dovolil .svojim p rase eni. da so se svftbodno pasli po me.'tu. 1:{ prič j»- pričalo i/oper njepja ; T« vama National Tube Com-jpanv je o.j is. julija naj»rej zače-jla poslovati po deset ur na dan. Milwaukee. Wis. , Življenje si je vzel s tem. da si je pognal kroglo v srce 41 let stari .John Šuštar Pokojnik j<> bil rodom iz Dol na Gorenjskem. Kaj jra je pravzaprav -naio v smrt. .m-* ve natančno nihče. CRtrelil se ji* v kleti, na mizi pa .ie pustil listek. da je izvršil dejanje radi Se-l:o]a. To je vdova, katera j" od-[klonila njegove ponudbe, postati njegova žena. Zaposlen je bil kot no."-ni čuvaj pri < >ber!d>»»r}»er I)ri>p Porjre Co. na West AlPsu. Pil je •'•lan drnštva Lilija in Naprednost 'Sb vencev. Sta rišem Stanič na .",01 Wright i St. umrl 12Ietn! *-in John po i kratkem bolehanju, ki je prišel 'nedavno z materjo iz stare domo-i . . ■vine k »vnji'inu o?r»1u. Starišem ''op na — 21. Ave. i. -je umrla Imetna hčerka lierta. Virginia, Minn. I |)n» 10, jul. umrl .Fernej Tur'-. Zadela cm j*' solnčariea Po-jkojnik je bil dom.v iz lletij pri Loškem po!ol;u. Star je bil ,">} let in v Zdi ik/enili državah do 20 let. ADVERTISEMENTS. Severova zdravila vzdri« j »jo zdravje v družinah. Beseda ženskam. Nikar ne tehtajte svojega iJravja z zanemarjenjem tistih nerednosti in oslabelosti, ki povzročajo toliko trpljenja. Dobite od svojega le-karja Oevera's ^ Regulator (Severjev Regulator), Ta rnjula-tor je blažilno delujoča, tonika in zdravilo. Priporočljiv je za. popravo tistih posebnih oslabelosti in nerede v. ki so jim podvržene ženske. Cena $1.25. Na prodaj po-vseh lekarnah. -----rt -. — w. F. SEVERA CO. CFDAP HAPIDS |OWA _________ „01 aa^TTiaftPAr-m V Bohinju. "Bistrica-Boh injsko jezero!'* Pout a jo in hotele kro«» nje pusti* kmalu za sel »o j, ker imajo poleti za turiste in i/letnike malo zanimiv^a. V-se je pripravnejse za zimski *»[H>rt. Dain» pa uhaja oko v gore. Kobili. C rna ptM. C rt. Novi vrh, G r.-beli, Rodiea, Sija. Kratki plazi. Konjski vrh. Mali vrh, V oliki vrh, Škrhina rtd., cela verig;« delom* poraščenih, deloma skalnih in Mi«*2uih vrhov na ju>ju te vabi ji,- in «e vrste, ko korakaš ali voziš na zapad proti jezeru, "''i pa irleda*, če se morda »hI p hI že vidi l*ah, ki ««i je zarisal vrh na* i h jroru mejo, ki kakor v polkrogu ogroža Bohinjsko j»-zero, od Koble pod kolodvorom čez verigo l'mc prsti. Bogatin, Savieieo, Lepo špi'*o in Konjavec na idne st»Mie Triglava Ko ne vidiš l.aha, obrne« pogled na >m-er. Kmalu .se ti po vrsii pokai'-ta Veliki in Mali Draški vrh, T« o'ak Triglav in en- krat tudi l)«*hfli vrh. V>e še precej v snegu tik pod njun pa zelenje bor«»v<-ev m ročnih pašnikov. NVlt<« večinoma čisfo kot ribj*-. • •ko. !*» s Skrbine 111 Kuka se node' , 1 čudne nw»jHf. ki pa ne pomenijo mix>g<» Ju/nozapadno od "Koncu " r Kan<-, ne v I'kane i ali j eelo v 1'hanci > se nahaja bohinj-J ski vreinski kot. kjer se vednoi me*U pod*. O p-rt i nie I postajo in jezerom iii kai reči. K > te privede zopet do Bohinjska Save, vidiš v tolmunu švigni p<K solnee. zelenilo, skale. usodfto ne-, bo. v >rcu lahno in veselo. Tu ni glasbenih dib-tantov. ne politike, kveeje»uu zanimiva in nestrankarska folklora, jezikoslovje, študije boliin js!»ega kmečkega doma ali pa iT»rr nad Nemškim ftutoni. Morda tudi t*- »pomin na Ajdovski gradeč nad Srednjo vasjo, na Črtomira, na Zoinove fužine ali pat tia svetovno vojno, ki je se«»la tudi v ta tihi gorski kot in pustila njem svoje sledove. Ves čas te >premlja po cesti ostanek proge vojaške električne železnice, ki jei vodila t<*l do Savice in oko na Tolmin! — iti na zunanji juž-J ui strani err k ve vidi* poleg novo-! dobne slik- Krištofa ostanek i Stare zanimixe freske, bračas iz konca 1 stoletja, če me laična sodba ne vata. Morda nam "Dom in Svet pove o priliki o tej freski kaj več. Nasproti cerkve, k.j»-r Savica zapušča jezero, je hotel Sv. Janez. V njeni \ s< ga v izobilju. elegatiU na oprema, zlasti v zgornjih .sobah. t "ene temu primerne. (Jeivid-no se retlektira na čiui na j pat ič-nejie goste-leto viharje, iu bolje je, če pride; k Večerji preoblečen, nego brez ovratnika in v podko-vaukah. Tudi eupin pusti raje pred vrat mi. Sicer pa najdeš v o-skrhniei *taro znanko i/. Aljaževega doma in j.-j pri\W-U avanzma. v ta letoviščarski J.aravanseraj z novodobttim komfortom inkluzive cene. ' .-tavil .sem se to pot pri Sv. Duhu, četrt ure dalje, skoraj na polovici dolžine jezera in na njega južni strani. Doslej iUl je bil ta hotel nepoznan, tudi od prejšnjih dni pred vojno. Nanj me je opozoril inserat (ogla*) iu nj mi bilo žal. Nima nepotrebne mestne elegance, dal mi je pa vse, kar zahteva skromen meščanski izletnik-turist. (^isto posteljo, mirno sobo z izgledom na jezero, pocorno do-mačo postrežbo in dobro hrano po zmernih cenah, štirinajst dni sem imel tu svoj glavni stan, da odpočijem živce in se v čolnu ali na gorah zopet popravim. Ker so že materialistični časi in se vsakdo, ki ni bil previden v izberi svojih sta-riiev ali vojnega posla, zanima tudi za počitniške finance, naj izdam tudi vsakodnevni Seljakov cenik : Za jut rek: kava. med maslo in dva kruha; opoldne: juha. me-/jh>, dve prikuhi* dva kruha, sladka t litra vina in kisla voda; L popoldne; en*!:? kakor zjutraj; fzvee#»r: zrezek, dve prikuhi, kom-' f>ot. kisla v«Kla, malino vee in četrt J litra vina; čez dan poldi^4gg^uro j čoln; skupaj za dve osebi 189, rejci: sjodcvetiiiose-mdeset kron, plius J ve .v »bi po eno posteljo »skupaj 24 kron. Kvaliteta prav dobra, Jomača. tečna, iz mera obila. Bil i sem vs"h 14 dni prav zadovoljen, zlasti ker se pozornost itd. ni sča->om poslabšala. Hotelir Seljak in njegova gospa si bosta napravila med turisti ime, če ostaneta kakor ! s'-m ju spoznal. Tudi sicer mi je •le»a Sv. Duha ugajala za čolnar-•;fvo iti turistiko. Pred menoj naj severu skalni Vodični vrb in IVr-šivee. Nanje prideš po strmi stezi od fužin preko Vogar-planjave Markacije zgoraj ni, pač pa te pelje markirana pot višje skozi Su-| ho nad . Blatom mimo jezerca pri 1 >v«ki koči pod < >zebnikona in Dedno polje, Ovčarje in na srednje "S.-dmih jezer" h koči. Todj je bilo koncem maja Še precej1 snega. Vračal sem se preko sit rine | Komaree. kjer je pot zelo potreb-, na z«.pet popravil. ta jo vzela s se i o j. korak za ne-1 izvežbanega ne more biti gotov in(, sicer ne baš potrebni cepin mi je . tu prav dobro služil v sigurno o- ' poro. Nato sem si ogledal staro . znanko Komno. Od *4Konea" pc-fj jje n?i prelaz Komne vojaška voz- , na ees.ta. /••]<> kamenita, zelo viju- , gasta in Z"b» pokvarjena. Nikdo: m* ne btiira zanjo, dasi je, če ne za ^ druiro. na vsaj za vojaštvo zelo . i potrebna mejna komunikacija.!: J'esta je jxuieko«l hudo okruišeiia, I] poiiekrxl zasuta, mnoga debla leže preko nje tako da je najbolje, če j s.- povspneš kar naravnost po o-!i stalili zi šum o do planine Sto-reč-Ravne, približno poldrugo uro hoda. Odtod greš ali po severni strani, kjer gledaš pod se v strmino, ali pa po južju strani nasproti O združenju« ____ Chicago, HL Združenje SSPZ. s SXPJ. je — i« k or čitaiuo iz zapisnika sejf* gi. iKlbora SSPZ. z dne 18. julija — zadeva preteklosti. Kot je razvidno, j.- zmagala manjšina glavnega odbora SSPZ. in večina se je morala podati. To so namreč redki slučaji, toda toliko večji dokaz je to, da sta imela glavni tajnik W. lin* in blagajnik J. Kalan prav. 1'paino. da bodo društva, ki s> proti njima protestirala in grozila. da jih v kratketm »pomečejo i ven. sc-da i Lzprevidela, kdor je za-Jščitnik Zveze in članstva in kaj so j t isti širokoustueži. ki vedno in ipovs.nl blatili uradnike, ki so '»stali zvest i članstvu in Zvezi. Gl. I predsednik Frank Somrak je moral sam priznati, da po sedanji po-god')i. potoni katere je hotel on pridružiti SSPZ. k SNPJ., bi ne mogli delati v prid in interese , članstva SSPZ.. iz Česar se lahko razume, da tako združenje bi po-'stalo za članstvo SSPZ. pogubo-| nosno in nikdo ne ve. kaj bi se [čez leta lahko pripetilo. I"parno, | da se članstvo SSPZ. zaveda, ka-|ko malo je manjkalo, da ni bilo zapeljano pa svojih slepih in nezmožnih voditeljih. Ali bodo dru štva. ki so protestirala proti glavnemu tajniku Rusu in blagajniku Kalanu. sedaj molčala, ali popravila svoje pomote ter obračunala s krivci, ki so jih pripravili do} Vda m a že t- javnosti? Ta slučaj nam z., pet jasno dokazuje, kako hitro' ui lahko se dojji ljudstvo za udrihati po nedolžnih plečih. In zopet eden več dokazov imamo, "kako veliko ulotr«, i«ri>a nevednost. S«*dai. ko je Zveza oškodovana za tiso-čake, je treba iskati krivce, ki so zakrivili te stroške. -"dnik Somrak je že v svojem p«e* jasnilu v O lasu Svobode izjavil. I da je glavni krivec zvezin od vet-f nik in pa zadnja konvencija, k<'-| t era je izvolila v odbor člane, ki' so nasprotni združenju. Če ;bi bil! predsednik odkritosrčen, bi moral reči kot mož. da je največja krivda na njegovi strani in ne zvračal krivdo na osebo, ki sploh ni vešča slovenščine in se jo lahko napada, ne da bi on kaj vedel o tem. Koliko ie zakrivil odvetnik, bo dalj on odgovor; svetovali pa bi glav-| nemu predsedniku, naj se preveč j ne igra z odvetnikom. Lahko se zopet pripeti, da bi predsedniki moral preklicati svoje besfyje alij pa iti za omrežje. Kot predsedniku tega ne želimo. Nič pa ne bomo motili, če trdimo, da je veliko zakrivila zadnja konvencija: Joda ne. ker je izvolila v odbor združenju nasprotne člane, kakor trdi predsednik Somrak, pač pa zato. ker je izvolila in poverila vodstvo osebam, ki so nezmožne Kratkim plazom na planino Vo-gre. od tod na Suho planino (dve uri) in ped GbJjoko, odkoder se po nekdaj markirani poti, sedaj zapuščeni vojaški vozni cesti vrneš pod Konjskim vrhom (kompleks Škrbine) pod Konec k jezeru S Storeč vrha je izredno lep razgled na vso verigo Črne prsti, Bogatin, na Telo in vogal, na Debeli vrh, Triglav in vse ostalo Julijsko pogorje, pa na oddaljene Kamniške planine, Storžič nad Kranjem, na d^l Jelovice itd. — Oskrbe gori ni. prenočiš lahko bodisi v lovski koči ali v omenjenih <1 veh planšah, hrano pa vzemi s seboj. Za dobre pešce je ta sicer malo znana tura prav dobro mogoča v enem dnevu, odkar imamo dobro želedniško zvezo, če /pa kdo! nevarnost, ki je ni. nalašč i&če, naj poskusi sestop s Storeč vrha f točno v severozapadni meri skozi | .skalovje navzdol, pa bo imel naj-1 jlepšo plezalno turo. Samo oipozar-j |jam. da se tam kamenje ruši. da si moraš pot iskati in da so nekateri i žlebovi jedva dostopni, drugi pa I vodijo v strme nepristopne stene. Treba je torej najti pravi žleib, sicer obtičiš in moraš na^aj gor. kar ni baš prijetno. Kdor ni kakšen iplezalski gourmet in se zadovolji' z običnim poštenim gorskim iz-prehodom, bo s Storeč-turo prav zadovoljen, zlasti zaradi sijajnega razgleda in popolnega miru. Tu ne najdeš salonskih planincev, ki bi v koči razgrajali in popivali vso noč... Sicer je pa treba na uho povedati še to: Na planši Storeč-TJavne so poleti dekleta. Za podjetne turiste ki se ne utrudijo fin ki znajo igrati na orglice, poleg razgledu in miru tretja atrakcija. Morda se kdaj najdemo s kakšnim znancem na Storeč-Ravneh. Za ta slučaj obljubljam vso dis-kreeijo. svojih poslov in odvisne od dru-1 gih, med katere se v prvi vrsti? mora prištevati gl. predsednika Frank Somraka. Glavni predsednik SSPZ. namiga va, da bi bilo treba na za tin j i konvenciji odstraniti gl. tajnika Rusa in blagajnika Kalana. da bi lažje on v kalnem ribaril. Na eni) strani pojasnjuje članstvu, da je bila združenje po predloženi pogodbi nevarno in neveljavno za člane SSPZ.. na drugi strani pa namiguje, da bi bilo treba odstraniti o^be iz glavnega odbora, ki razumejo s\ o j posel in so prepre- , čile nepravilno in protizakonito združenje, oziroma članstvu SSPZ pretečo nevarnost. Kaj si more ] vendar članstvo misliti o takem glavnem predsedniku? Na zadnji: konvenciji je bi! izvoljen zato, ker je veliko govoril in članstvu obljubljal. posebno kar se tiče zdru-J ženja. vedel pa o njem ni več kot^ ivar je slišal govoriti druge. Vodil j je ves čas opozicijo z gl. tajnikom^ in blagajnikom in vselej, kadar), je prišel v Chicago, hodil je okrog in nabiral informacije od drugih nečlanov prej kot se je zglasil v ] glavnem uradu Zveje. Dolžnost predsednika Somraka je bila. de-|] lati složno s tajnikom in blagaj-l nikom, katera bi mu dala več in-formacij od organizacije, katero]1 zastopa, kakor jih je pobral pri|* drugih nečlanih. Da je predsedniki' Somrak nezmožen svojih poslov.) naj dokazuje to., da je, če je videl 4 potrebo in je bil izčrpan zaklju-,1 Čil vsak čas sejo Zveze in tekel 1 okrog pu informacije. Predsednik \ SSPZ, naj torej prizna, da je ne- ; zmožen in je kriv. tla je Zveza imela nepotrebne stroške. Za čla- J ne Z v "z e in za bodoče konvencije. t naj to ostane Šola in zapomnijo^ naj si. da kdor veliko govori, ma- 5 lo ve, in varujejo naj se takih 1 kandidatov. Ravno tako se je tre- »1 ba varovati pred kandidati. neO zmožnimi angleškega jezika. Zelo slab vtis dela na organizacijo, če t mora nie glavni uradnik imeti s!f seboj tolmača, ko gre po svojih)1 poslih med angleško govoreč na- 1 rod. Tak uradnik se smatra za nezmožnega in nima nobenega vpli- s va. — š Kakor se poroča, je predsednik j nadzornega odbora K. Kotnik na- 1 jel vegčake. da pregledajo knjige,5, tajnika in blagajnika SSPZ. Ker,1 poznamo oba uradnika kot pošte-j1 njaka. lahko že vnaprej, ne da bi 1 vedeli, kako poročilo bodo podali I veščaki. trdimo, da imate vse s* va-; ri v najlepšem redu. Predsedniku(( nadzornega odbora ni nič za par,1 stota kov zvezinega denarja. Že j1 vnaprej vemo, da bo trdil, da se) je v njem pojavila sumnja in za-;l lo je najel veščake. Tako se mečei^ proč denar članstva po krivdi ne-,1 zmožnih glavnih uradnikov. Tu- < diti j Opazujte veverice v njih igri ter ( i se naučite petja ptic. j j — Napravite si postelj na porču 5 da boste lahko šli na izlet vsako 1 nqe in ne preselite se v sobo. ko ' pritisne mraz. Spanje na svežem * zraku je najboljši ohranjevalec i življenja, kar jih poznamo. — Živite od zemlje. Pozabite na ' pripravljena jedila ter na delika- c |tese. Najdite svojo hrano pred-.1 M-em na vrtu. — hruške, jabolka/ grozdje, slive, breskve, solato, ze- * bno koruzo, krompir, melone, ore- 1 he in vse drug.^ sadeže, s katerimi ( 'vas zaklada mati narava. 1 Soglasno z dr. Kelloggom je s treba tudi narodnega zdravstvene- f !ga urada, ki naj bi propagiral na- ' like zdravega in priprostega živ-.A Ijenja. I Študirati moramo svoje živi jen- 2 ske navade ter izločiti vse, kar je > škodljivega. Skrčiti moramo svo- \ jo dobavo preteinov, kot vsebova- J nih v mesu in jajcih, če hočemo do- f seči zrelo starost. Svojo hrano mo- 1 ramo bolje žvečiti, kot nas y učil 1 že Horace Fletcher. Vrniti se mo-:| ramo z eno besedo k enostavnemu 1 priprostemu In zdravemu življen-,^ ju, od katerega se je pleme od-.* Jdaljilo,če se hočemo izogniti dege-| neraeiji plemena ter eventuelno,1 tudi uničenju plemena. j< Dr. Kellogg je na dolgo in širo-.* ;ko izvajal, da je človek izpostav-i iljon številnim boleznim raditega,! _ker se boji prostega zraka. V tem 3 oziru je rekel: j —Človek je po svoji naravi s rojen za bivanje na prostem. Ci-j; vilizaeija ga je spravila v tesne i hiše in vsako leto po m rje edinole , v Združenih državah po 150.000 { ljudi vsled jetike, te bolezni zatohlih stanovanj. — Civilizacija je obvarovala ■ človeka pred par sovražniki, a je , ustvarila še bolj strašne nevarnosti, ki prete z njegovim uničenjem — Najti je dokaze, da plemensko degeneriran je hitro napreduje v starejših civilizacijah in občinah. Matere so postale nekompetent-ne. Nič več ne morejo dojiti svojih. otrok. Eni petina vseh otrok I umrje predno dovrši prvo leto svo je starosti. Polovica teh umrje za-raditega, ker se jih preliranja na ! umeten način. To pomenja smrt Jskoro pol milijona dojenčkov vsako leto. Zdravniške preiskave tekom vojnega časa so pokazale, da je polpvica mladih ljudi v starosti od 21. do 33 leta tako zelo pod standardom, da niso bili ne le sposobni za vojaško službo na fronti, temveč celo nesposobni, da se jih ojači in izuri v vojaškem poslu. — Smrt nas oropa vsako leto za sto milijonov ljudi izmed tisoč in petsto milijonov. Rak umori vsakega dvajsetega človeka. Kronične bolezni, predvsem srčne hibe, hitro napredujejo. Povsod je opaziti znamenja propada. — Če bo šla stvar tako naprej, I bo človeški red v bližnji bodočnosti izumrli -»— je vprašal poročevalec. i — Prav imate, — je rekel dr. ► Kellogg. — V Franciji, Angliji in Nera-. čiji pada število rojstev tako hit-. ro, da ne bo v stotih letih od se- - daj naprej, najti nobenega otroka. > če bodo šle stvari tako naprej. — laffi r lei ŽUlčli £id| iteriifi jstev, morda ne tako hitro, a kljub .temu neprestano in stalno. — Število slučajev blaznosti, — ^slaboumnosti in epilepsije se veča j in če se bo to število večalo v sedanjem razmerju, bomo v teku .tristo let vsi blazneži, idijotje ali pa epileptiki ' — Degeneracija v tej deželi, — čeprav ne take velika kakor v nekaterih evropskih deželah, je kljub temu očividna. Soglasno s številkami, katere je objavil cenzuri urad, se je v teku zadnjih petdesetih let število slučajev idijotstva in epilepsije povečalo za tristo od-stotkov — Eden najbolj značilnih naukov zadnje svetovne vojne je bil. — je nadaljeval dr. Kellogg. — da se je v številnih dežeMi zmanjšalo število smrtnih slučajev. — Na Danskem je padla umrljivost na 3-*> odstotkov, kar je pripisovati po mnenju dr. Hindhedeja. danskega živilskega kontrolorja, bolj enostavnim življenskim navadam. Isto velja tudi glede Nemčije. 1 — Glasi se, da je sladkorna bolezen popolnoma izginila iz Nemčije in da so i a m tudi redki poja-v iputike ali gilita. Če je Nemčija ! profitirala vsled odsotnosti teh strupov, trpimo mi na preveliki d< zi teh strupov, kajto neglede na i prepoved alkolioličnih pijač, se je zaužilo v Ameriki toliko kave in tobaka, da pride na vsakega posameznega človeka po tri ali štiri zrna nikotina ter štiri zrna kafe-ina Poročevalec je vprašal dr. Kel- j loga, če je mogoče uveljaviti standard stotih let kot povperčno človeško življensko dobo.? — Ničesar lažjega kot to. — je odvrnil zdravnik. — Če je mogel živeti stari Paar, angleški atlet, do starosti K-2 let, če doseže izmed vsakih tisoč ljudi na Bolgar-' skem eden starost stotih let, zakaj bi ne bilo mogoče, da bi doseglo isto starost deset nadaljnih iziued vsakih tisoč ljudi? Celih 55 lei je bil dr. Kellogg| zdravnik in učenjak. Ko je bil star sedemnajst le*, je bil jetičen. a sedaj, v starosti sedemdesetih let, je močan in zdrav kot hrast. Celih petdeset let je spal dr. Kellogg na odprtem zraku, ne v tlobro ventilirani sobi ali na zaprtem porču, temveč dejanski na prostem in pogosto se je zbudil kakega zimskega jutra, pokrit s snegom. Celih petdeset let je živel od zrnja, sadja in sočivja, — po dva obeda na dan. Zdravnik nima niti ene gube na svojem obrazu. Koliko prebivalcev živi na zemlji? Neki milanski znanstvenik js sestavil statistiko prebivalcev, ki žive na zemlji. Prišel je do rezultata, da znaša število prebivalstva cele zemlje približno 1.421,000.000. Od teh odpade na Evropo 309 mi- ADVEBTISEME3TS. Lucky Strike cigarette Its toasted I -----— j Ijonov, Azijo 124. Afriko 191). Avstralijo 4 in Ameriko b5 miljonov. ,Umrljivost tia celem svetu znaša letno 35,693,340, ali dnevno 97,700. Protiutež umrljivosti so porodi, ki znašajo dnevno 104.800 otrok. I Ljudsko šteije na Madžarskem. j Madžarski statistični urad pri-občuje začasni izid izvedenega ljudskega štetja. Po tem številu znaša število prebivalstva v nezasedeni Madžarski 7.S40.832. Prebivalstvo velike Budimpešte se ceni na 1.184,310. Sovjeti proti birokraciji. I Svet ljudskih komisarjev in o-' srednji svet strokovnih organizacij sta objavila dekret, ki bo po-vzrocil zmanjšanje upravnega o-sobja. — Osebe, ki ne opravljajo z vnemo svojega dela in ki so stopile v sovjetsko službo iz osebnih razlogov, morajo takoj zapustiti službo. ADVERTISEMENTS. Kje sta: FRANK J KLOVN I K. leta 1913. je bival v Graftonu, Wis., in IVAN KOSMAČ, leta 1916. je bival pod naslovom: 251 — 6. St.. Hoboken, N J. Naj se zglasita pismeno pri: Frank Sahser State Bank, 82 Co rti a n dt St.. New York, N Y. (26-28—7) Rada bi zvedela za naslov JOSIPI N K. HON roj. Jordan in za FRANKA GOR I ŠE K iz Gornje Bezovice. fara Št. Jernej, Do-i len jsko. Imam njima več važnih stvari za povedat i iz stare domovine. od koder sem prišla pred kratkim časom. Rojake pr-isim, če kateri v.1 za njune naslove, da mi naznani, ali naj se pa sama oglasita na: Antonia Jordan, Car Stop 0. Bedford. Ohio. _(23-26—7)___ ORISRČEN smeh je naj-^ boljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravljeni. Knjiga JPeter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. Izrežite ta kupon prideeite p&tdeoe^ centov v itnamkah ter ga pošljite: 4 Slovemc Publishing Co., 4 82 Cortlandt St., New York. Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v i znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga." Ime ............................. .. . ... I Naslov ................................. i Država GLAS KARODA. 26. JUL. 1921 SKRIVNOST ORCIVALA. . ; . J -— 1 ; iJnL Francoski spisal Emil« Oaboriau. — Za O. N. priredil O. P, 46 (Nadaljevanje.) V oni strašni noči .ko je šel bos ven na sneg, se ni moti!. Berta jc v resnici nekaj prosila Hektorja. Bilo je naslednje: — Gospod Curtoa, žnpan, je povabil Hektorja, naj spremlja njejra in njegovo družino naslednjega dne na nek izlet v Fontaine-fclcau. Hektor je povabilo seveda sprejel. Berta ni mogla prenesti misli. dsi bo preživel celi dan v družbi Lavrencije ter ga je vsled tega j-rosila, naj np gre. iickla mu je. da je dosti >govorov, da ne drži tvoje besede. Tako naprimer lahko reče, da bi st ne spodobilo zanj oditi, doč;iu je njegov prijatelj nevarno bolan. Izprva je pozitivno cdkloni! njene proši.je, a končno ga jc vendar pregovorila. Ni šla preje iz njegove sob-, dokler ji ni prisegel, da bc pisni gospdu Cur-ta, ter odklenil porabijo. Držal je svojo besedo, a njeno tiran^KO obnašanje ga je jezilo. Bil je sit tega vednega žrtvovanja svojih želja in svoje prostosti, l ajti ničesar se ni mogel lotiti in ničesar objubiti, ne da bi vprašal za svet to ljubosumno Xi-nsko, ki ga je komaj izpustila iz oči. Oko-ai, v katere se je prostovoljno vkoval. so postajali vedno bolj težki in pričelo se mu je dozdevati, tla jib je treba prt je ali -sleje razbiti Nikdar ni ljubil Bertc Ženi in sploh nobene ženske. Sedaj pa je v resnici ljubil županovo hčer. Najprvo ga je omamila njena dota v /nesku enega miljona frankov, a polagoma se je udal čarom duha in telesa, ki so bili lasti.i Lavreneiji. On, razuzdana ničla, je podlegel čaru resne in naivne nedolžnosti, odkritosrčnosti in lepoti te deklice. Poročil bi se z Lavreneijo tudi če bi bila uboga — prav kot je storil Ro\ resi z Berto. Preveč pa se je bal Berte. da bi se ji nenadno postavil po robu. Ysled tega je čakal. Naslednjega dne. po prepiru plede izleta, je izjavil, da slabo čuti. I>al si je o sedla t i konja ter jahal od onega č«.sa naprej naokrog, po več ur na dan. On pa ni šel daleč, edinole do županovih. Berta ni izprva videla ničesar sumljivega v teh izletih s konjem. Potolažila se je, ko ga je videla oditi na konju. Po preteku nekaj dni pa se ji je zdelo, da vidi neki čut zadovoljstva skru pod zunanjostjo iz-i*»ueenosti. ki se je križala na lieu Tremorela. Pričela je dvomiti in l'jeni dvomi so se večali z vsakim dnem. Ko ga ni bilo doma, se je vznemirjala. Kam je šel? Najbrž k Lavreneiji, katere se je bala in katero je zaničevala Njene sumnje so kmalu postale gotovost. Nekega večera je pri^e' Hektor ter nosil v gumbnici rožo, katero je j i ipela Lavreneija sama in katero je pozabil vzeti ven. Berta jo je vzela, jo poduhala, se prisiljeno nasmehnila ter rekla: — Kako lepa cvetka! — Tudi jaz mislim tako. — odvrnil Hektor. — vendar pa ne vem, kako se ji pravi. , — Ali bi bilo preveč drzno vprašati te, kdo ti jo je podaril? — Nikakor ne. To je tiar našega dobrega gospoda Plante. Vsi v Oreivalu so vedeli, tla ima gospod Plauta posebno strast <'o cvetk, da pa jih ni dal nikdar živemu človeku, z izjemo gospodični Lavreneiji. Izgovor Hektorja je bil vsled tega nesrečen in Berte r.i bilo mogoče varati. — Ti si mi obljubil Hektor, — je rekla. — da ne boš več videl Lavrencije in da boš opustil misel na to zvezo. On je skuša! odgovoriti. — Pusti nie govoriti, — je nadaljevala ona. — in pojasni stvar pozneje sam. Ti si prelomil svojo besedo in ti varaš moje zaupanje. Kečem pa ti. da se ne boš nikdar poročil z njo! Ne da bi čakala na njegov odgovor, ga je pričela obdelovati z očitanji. Zakaj je sploh prišel v ValfejiOna je bila srečna na sva-jem doiuu. predno ga je spoznala. TJes je, da ni ljubila Sovresija, a cenila ga je in on je bil prijazen napram njej. Ker ni poznala sreče resnične ljubezni, si je tudi ni želela. Prišel pa je on in ona se ni motila ustavljati njegovim čarom. Sedaj, ko si je pridobil njeno ljubezen, jo hoče zapustiti ter se poročit i z nek j drugo! Tremorel jo je poslušal, popolnoma presenečen vspričo njene drznosti. Kaj? Ona sj je upala trditi, da je on zlorabil njeno nedolžnost, ko se je nasprotno pogost o čudil njeni usiljivosti? Taka je bila globina njene korupcije, — tako se mu je zdelo, da se je vpraševal, če je bil njen prvi ali dvajseti ljubimec. Ona ga je vodila ter mu dala okusiti moč njene volje. Sedaj pa je sklenil upreti se ob prvi priliki ter se je tudi v resnici uprl. — Dobro, — je rekel odkritosrčno. — Varal sem te. Jaz nimam nikakega premoženja in ta poroka mi ga bo dala. Oženil se bom. V nadaljnem je rekel, da ljubi Lavreneijo manj kot kedaj preje. da pa si z vsakim dnem bolj želi njenega premoženja.- - — V dokaz temu, — je nadaljeval, — se hočem poročiti jutri z deklico, ki ima dvanajst sto frankov mesto enega miljona, v navzočnosti gospodične Lavrencije, če mi moreš preskrbeti tako nevesto. Nikdar ni ona domnevala, da ima toliko poguma. Preveč dolgo je delala lahko z njim kot z mehkim voskom in ta nepričakovani odpor jo je spravil v zadrego. Bila je ogorčena, a cb istem času je čutila nezdravo zadovoljstvo ženske, ki čuti, da je zadela na svojega i-iojstra, ki jo je podjarmil. Vsled tega je občudovala Tremorela še bolj kot kedaj preje. Ob tej priliki se je poslužli tona, ki jo je premagal. Zaničevala ga je dosti, da je domnevala o njem, da je v resnici v stanu poročiti se radi denarja. Ko je končal, je rekla: — Torej je res tako? Ti se brigaš le za miljon dote? — To sem ti prisegel že stokrat. — Ali res ne ljubiš Lavrencije? — Nikdar je nisem ljubil ter je nikdar ne bom. Mislil je. da si bo na ta način zagotovil mir do poročnega dne. Ko bi bil enkrat oproščen, bi mu vse to ne bilo nič mar Kaj se briga on za Sovresija? Življenje ni drugega kot serija zlomljenih prijateljstev. Kaj pa je prijatelj pravzaprav? Človek, ki vam more delati usluge in ki vam jih dela. Zmožnost obstaja v tem. da se prekine zveze z ljudmi, ki ne morejo biti več koristni. Berta je razmišljala. — Cuj me, Hektor — je rekla koneeno. — Jaz se ne morem nrirno udati v žrtev, katero hladno zahtevaš od mene. Daj mi par dni, a naj se posluži? Ta fiksna ideja je dala njegovemu pogledu neko trdnost in odločnost. Ponavadi obstajajo tri metode, s pomočjo katerih se lahko osveti varani mož. On ima pravico ter skoro dolžnost izročiti krilce postavi, ki je na nje-| govi strani. Lahko jih zasleduje, preseneti ter ubije. Obstaja postava, ki ne oprosti človeka glede tega. a ga opraviči. Končno pa se lahko dela brezbrižnega, se smeje prvi in najbolj naglas svoji nesreči, po-' žene ženo izpod svoje strehe in jo izroči stradanju. Kakšne uboge in žalostne metode osvete pa so to.' Izročiti ženo postavi.' Ali bi ne izpostavi s tem svojega imena, svoje časti in svojega življenja javnemu zasmehovanju In kakšno zadovoljstvo bi imel on od tega .' Berta in Tremorel bi bila mogoče obsojena na eno leto ječe, mogoče na osemnajst mesecev ali dve leti. Bolj emiostavnc se mu je zdelo ubiti oba. Sel bi noter, pričel streljati na oba z revolverjem in j ona bi ne imela niti časa, tla bi razumela vse to. kajti njih agonija bi bila le trenutna. In potem? Postati bi moral jetnik, se podvreči obravnavi, prositi sodnika za milost ter celo riskirati obsodbo. Če pa bi vrgel svojo ženo skozi vrata, bi ne pomen j al o to nič drugega kot mimo jo izročiti llcktorju. Predstavljal si je v dnhu kako zapuščata Valfeji, roko v roki. srečna in smehljajočih obrazov. Ob tej misli je imel napad hladne jeze. Upoštevanje svoje lastne vrednosti je še povečalo bolečine njegovga srca. Nobena teh vulgarnih metod ga ni mogia zadovoljiti. Želel si je osvete, nezaslišane, čudne, strašne, prav kot so bile tudi njegove muke. Nato pa je mislil na vse one strašne povesti, katere je čital ter iskal ono, ki bi prilegala njegovemu slučaju.? (Dalje prihodnjič.) ADVERTISEMENTS. —— IŠČEM GOSPODINJO. Sem vdovce s tremi nedoraslimi otroci ter lastujem hišo z lepim vrtom v prijaznem mestecu, kjer ni prehude vročine in skoro nika-ke zime. Želel bi doto it I ne premlado dekle, vdovo brez otrok ali tudi z enim otrokom kot gospodinjo Glede plače in drugih podrobnosti vpraša naj se na naslov: Gospodinja, e o Glas Naroda, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y. _(26-28— 7)_ NAZNANILO in PRIPOROČILO Naš stalni zastopnik Mr. JAN KO PLEŠKO pobira naročnin« za Glas Naroda na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih pošiljatev in sploh v vseh drugih zadevah. Ima v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga Rojakom ga toplo priporočamo. Upravnifttvo Glasa Naroda. V odgovor. Ponovno naznanjamo vsem rojakom in rojakinjam, da prave Elgin garantirane možke in Ženskne ure čisto zlate prstane, verižice, priveske in vso drugo zlatnino ter demante; dalje prave glasne svetovne COLUMBIA GRAMOFONE in SLOVENSKE PLOŠČE prodaja in razpošilja po celi Ameriki znani Vaš slovenski večletni trgovec z zlatnino IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. Pišite mu po cenik, pošlje ga Vam brezplačno. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York IGENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. * i Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Ko tor, Kranj; Itfubljanaj Maribor, MetkovU, Sarajevo, Split, fcibenik, Zagreb, j Italija: I Jt*, Opatija, Sadar. | Volka Avstrija: i Dunaj. Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju- j slavi ji, Italiji in Neraški Avstriji I Isdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive I na vpogled pri Jadranski banki v vseh nje- { ni h podružnicah. j Prodaja parobrodne in železniške voine listke na I vse kraje in sa vse črte. j Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu j pri Jadranski banki in njenih podružnicah I s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali j angleških šterlingih, ako ni na razpolago j ameriških dolarjev v zlatu. '$ Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre- ) dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za 1 one, ki se bodo posluževali naše banke. I Slovenci, prijatelji in posavski naie banks so vljudno p naprošeni, da oposorijo na ta nai oglas sv^s nanos is 1 Hrvatske, Dalmacijo, Istre, Goriške in Črnogor«, | as * i FRANK BAKfffiR STATE BANK \ FRANK BAKBTO, predsednik, i ^ ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA". NAJ-BC y*&B SL0VWSK DNEVNIs X SDR. PRligAg. ADVERTISEMENTS. Zastopniki "Glas Naroda" i C1 t ■ kateri so prnrMaWmal p***—** —n| . ilno m dnevnik "Glas Naroda". . Vsak zastopnik iadt potrdilo aa ifoto, catero je prejel ln jih rojakoa prtpo ročamo. i Naročnina aa "Glaa Naroda" Je? , ia celo leto 16.00; aa pol lata SS00; ca fitiri meaece «2.00; aa Oatrt lata 1 >1.50. Frandaea, OaLl i i Jacob Lorla, __ ilenrer. Cele.: r Frank fekraboa. - *uefcla* Cele.: * Peter Culls. John Oam. FraaN Janeab In A. KodUflt. ( *Uda. Cele.: Ljou Coetello. - ma&eraet. Cela.: [ Math. Ker*"4J. udlcaapwlie M: Alois Rudmaa. lin too. ial: >' Lambert Boiaknr. ] tarora, UL J. Verbis, «35 Avon Arama, tiicaga. UL: Joaeph Boatte. Joaepb BUah te e Toeepb Be* OS. a JoUet, klL ! Frank BamMch, Frank lasrkfe In John ZaletaL j 4aae«itak, UL: \ Frank Aticuatim. - «. N. AMSTERDAM 13 av(,. — Boulogne KROONLAND 13 avg. — Cherbourg 9ERENGARIA 18 ava. — Cherboure Gleie cen. za rosne listke In vse d HANK SAKSER STATE BANK NOOROAM 20 avg. — Boulogne OLYMPIC 13 avg. — Cherbourg LA SAVOIE 13 ava. — Havre LEOPOLDNA 16 avg. — Hi.n PARIS 17 ava. — Havre LAPLAND *0 avg. — Cherbourg la TOURAINE 20 avc. — italia 23 avg. — Tret AQUITANIA 23 ava. — Cherbourg AMERICA «4 avg. — Cherbourg FRANCE 25 ava. — Havre PRES. wilson 27 avg. — Tret finland 27 avg. — Cherbouro america 27 avg. — Cherbourg ■ adriatic 31 avg. — cnarbevr« ! washington 3 »ept. — che^our« rotterdam 3 «ep». — Boulogne olympic 3 «ept. — Cherbouro mauretania « sept. — Cherbourg rage pojavn'l*, obrnit*- re aa tvrdfco BS Cart Urit 8L iW YorV NAREDBA GENERAL JUGOSL KONZULATA Vsak bo lahko dobil potni Ust, kdor ima dokase, ja v resnici jugoslovanski podanik. ! Soglasno s zadnjim odlokom ministrstva zh zunanje zadeve bo konzulit izdajal potne liste vsem tržavljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim proSnjam za potni Hjt pri tržili tudi zadostne dokaze o ju poslovanskem državljanstva. Ko se bo konzulat prepričal, d* o predloženi dokumenti pristni o radostni, bo dobil prosilec pot .ti list. V slučaj?;, da bi pa na •ttali kaki pomisleki, bo izdan pot ai list aele s dovoljenjem ministr *tva. Ker iteviio prosilcev ogrom no in i vsakim dnem naraiča, ni konzulatu mogoče *<*koj opraviti 'sega dela, toda polagoma bodo priBi vsi na vre*o. Nihfea naj ne kupi Hfkarte prej, predno se osebno ae sglasi aa konmlatn ter dobi potni lin. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovor-aosti za čakanje v New Torku, ir če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih. V dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-aico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list Šele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva. PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da ae ga potnik sam kupi, pišite naj-prvvo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 22 Cortlandt Street New York French Line CQMPA6N1E 6ENEAAIE TftANSATUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE paris ........................ 27 julija chicago .................... 30. julije ueopoldina .............. 3. avgusta france ................ 4 avgusta S C PADIC y.roo te«. • 1 45.000 konjskih all. 17. avgusta Olraktna IttunltKa avaaa h Parlu * aiavna točka Juaoaiavlla •litri parniki ■ atlriml m ivtni vtlaa« .DL PlMbM Zastopnik Ju9o*lnyini«» ■ l.f I. ntriulan lr«r Vil rivil m Am. wmaefc. Pa.: meitr—'Twii. O. J. Poranta. y Frank Kodaa. Mmim. W. Tat Primož Modlc. Mil 1 fa n.. HWl • wiwewi VVBI • • —^Joseph Tiatnfk. flitlf, Wla.: John Stamp