r, hm ^ Zrn. n Največ ji ▼ Združenih državah H VeUa za T«e leto . . - $6.00 B ~ leta.....$3.00 York celo leto - $7.00 Za iiwiwiutTo cdo leto $7.00 TELEFON: CORTULKJ5T 2876. GLAS NARODA Ust: slovenskih . delavcev v Ameriki. I The largest Slovenian Daily in ft I the United States. | ■ lined every day except Sundays S I and legal Hobdays. 8 I 75,000 Readers. B ClaM Matter, September 21, 1903; at the Poet Office at Hew York, N. Y, the Act off 8, 1879. TELEFON: OOKTLANDT 2876. NO. 122. — STEV. 122. NEW YORK, THURSDAY, MAY 24, 1923. — ČETRTEK, 24. MAJA. 1923. VOLUME — LETNIK XXXI. POSLEDICE VEUKE MAJSKE ARETACIJE Aretacije radi praznovanje prvega majnika so združile sovražnike jeklarskega truata v Pennsylvaniji. — Začasni obrambni odbor je spravil skupaj $50,000 varščine. — Značilna izjava prvoborilca Merricka. » . ^■ i-i Pittsburgh, Pa., 23. maja. — Aretacija 39 radikalcev dne :'.<►. aprila, tik prod prazno vanj cm prvega maja, je storila ve«" za združenj«*"radikaliiih v kraljestvu jeklarskega trnsta kot katerokoli drugo nasilno dejanje, ki sta ga i/vršila sodnik (iaiy in i'nited States Steel Corporation. Aretirani so l»ili člani delavske stranke, in dolže jih, na temelju zloglasne državne |m »sta ve, upora. Detektivi so planili na sestanek krajevnega odbora, aretirali v>«' navz<«c ter jih odvedli v okrajno jceo, kjer » jih zaprli preko prvega majnika. Oblasti mi vsein naložile ueinogo«V jamšeine ter v »i «• r k i si in'a ju zahtevale celo $.">0,000. To velja glede Fred Merri«*ka. starega sovražnika jeklarske k«»rporaeije in «it-iiuill neodvisnih interesov v okraju. Merriek je bil dol-jja zaprt. ker j«* vodil stavko \Vestingh«»use-ovih usluž-l»eneev leta 191*». jetnikov so par dni i*»zneje izpustili, a «»stalili deset so obtožili, da so kršili državno postavo glede upora. ker so skušali obdiiavati zborovanja proti tej posta- ft^ vi. \ seli teh deset j«* sedaj prostih proti jamšeini. Ko so morali radikalni zbrati zadostno janišeino, da spravijo svoje ljudi iz je<"e in ]>otem. ko so napotili okraj-nega pravdnika, da je privolil skrčiti jamščine, so se aktivni T-lani soeijalist iene in delavske stranke združile na temelju skupnega boja proti skupnemu sovražniku. "Sovražniki teoretičnih nasprotnikov niso še naši pti-jatelji," je izjavil van Essen, načelnik začasnega obrambnega komiteja, ki je sestavljen iz članov obeh skupin. "Kred Merriek je pravi prvolwritelj dela. Isto so tudi vsi ostali. V Pittsburgh!! nas loči le teorija. Ne moremo pa dovoliti. da hi ločitev koristila našemu skupnemu sovražniku, namreč United Steel Corporation ter delodajalcem obširnih petrolejskih polja te dežele/1 , - Začasni obrambni odbor je spravil skupaj skoraj — Okrajni pravdnik Milton s.Vi.fKN) jamščine. in posrečilo se mu je oprostiti deset ra- Jer*e-V Rjavil, tla bo dikalcev. 'prihodnjega pondeljka končana ------*-------------—--- obravnava pro!i Franku Miller. USTA&KA MUNICIJA V NIČA- DOSTI POŠKODOVANIH TE- prejSnjmnu kas:i i.-n.-n. in njegovi RAOUI. KOM TORNADA V KANSASU. 1jubivi- Marti Mu«-ar. ki sta bila itiri irr»» po izvršenih umorih «»b- TRUE POSLANIKI SO SE VRNILI. kr.itkiiij v »hmik n.i Ilollffllt !i - > vrnili trije liiiifrlhki poslaniki i/. Evrope. Prvi je (V ros E. Woods, bivši poganskem dvoru : sredi je George Harv»-y. po.-Janik v Angliji: na desni Alanson B. po.iunik v Nt-ui »"iji. MORILEC MILLER BO ANGLEŠKI MINISTRSKI I TRAGIČNA USODA KMALU PROCESIRAN PREDSEDNIK BALDWIN Morilec, ki je ustrelil dva Kralj si je izbral Stanley policista in težko ranil dvaf nadaljna bo s svojo ljubi-; co vred najbrž že v ponde ljek obsojen. IZ do Baldwina svojim ministrskim predsednikom. — Vodil je upor Carlton kluba proti Lloyd George u. Poroča J. Balderston. Managua. Nicaragua, maja. V«*|ilv»* množine uiuni«*ije, s stroj-n;n»i puškami in ročnimi grana-t.'inii, mi našle vojaške »ltlasti skri- Oreeensburg, Kansas. 23. inaja. Neka <*>«*ba je bila smrt nenevarno poškodovana. več kot dvajset pa manj Ln Nt o ljudi je brez stre- le v bližini iuneva s««, stili tam uwtaii. ki mi leta 1921 hoteli strmoglaviti vlado fft-nerala Gtittereza. m»je Il<»n-lurasa in he vsled tornada. ki je v pretekli da t«* zaloge pu- noči obiskal Greensburg. Škodo cenijo na #150.000. Tornado je uničil 17 hiš. j»o- tožena umora detektivskega ser-žanta Blaeka ter policista \Wira tekom bitke z revolverji na Aril-lerjevem domu na Ave. v Jersev rit v. London, Anglija, 23. maja. — Z nepričakovano naglico je rešil včeraj kralj Juri jx>litično krizo ter dal Angliji novega ministrskega predsednika. Kralj se je opoldne vrnil iz Aldershota. Ko se je posve.t«>vaI z lordom Stamford-Iiaiiiiiiu, svojim privatnim tajnikom. ki je bil v stiku z unij;>ni-Manhattan I etičnimi političnimi načelniki, je poklical k sebi Stanley Bahhvi- NEMI SE HOČEJO PRIDRUŽITI LIGI Uspeh Avstrije, ki je bila sprejeta v Ligo narodoy, po-vsroča rente, čeprav ne javne raxprave. — Odstop Bonar Lawa je zavlekel objavljenje nove nemške ponudbe. — Nemška veleindustrija igra svojo lastno igro. Berlin, Nemčija, ~2?». maja. — Prvikrat izza uveljav-Ijenja miru razpravlja Nemčija resno o tem. da se pridruži Ligi narodov. Malo je videti tiskanega glede tega predmeta, kajti le Hellmuth von Gerlaeh ima pogum javno zagovarjati vstop Nemčije v Ligo v sedanjem silnem na-leijonalističnem razpoloženju duha, ki prevladuje tukaj. Uspeh Avstrije odkar je v Ligi ter l-esnieni mednarodni značaj Lige, kot se domneva tukaj, sta napravila velik utis na one, ki vedo. Ni pa vrjetno, da bi se Nemčija pridružila Ligi narodov, dokler vodita nemško politiko kancelar Cuno in minister za zunanje zadeve, baron von Rosenberg. Odstopa Bonar Lawa se je poslužila nemška vlada kot izgovora, da zavleče še nadalje objavljenje nove ponudbe na naslov zaveznikov, a koncem konca bo treba to ponudbo vendarle staviti. Napol libeialni centrum ali klerikalna stranka, je obvestil vlado, da ne jemlje še nadalje vpo-štev pasivnega odpora. Centrum zahteva, da stavi Nemčija, reparacijsko ponudijo, ki bo vzbudila pozornost. Kancelar Cuno more staviti to ponudbo le v slučaju, da mu veleindustrija to dovoli in ta veleindustrija igra svojo lastno igro. Opaziti pa je znamenja, da je veleindustrija, posebno pa Stinnesova skupina, eventualno pripravljena zastaviti draavi četrtino ali petino syojega imetja kot temelj za reparacijska jamstva in za splošno iz-čiščenje državnih financ. Ta pripravljenost pa je zvezana z gotovimi pogoji. Industrijalci hočejo, da izroči država privatnemu kapita- _ . . _ _ lu železnice, brzojave in tako dalje. To je star načrt, s Harding vznemirjen glede katerim se per.a gtinnes že dve leti. usode zajetih Amenkan- 1 KITAJSKIH JETNIKOV Posvetujejo se glede odpoši ljatve čet, da rešijo ujete inozemce. — Predsednik cev. Izvanredne varnostne odred be na. finančnega ministra, so bile uveljavljene, da se obva- V* navidezno avtorLtatFvnem po-ruje Miilera ter žensko pr»-«l nasi- ročilu, ki je bilo objavljeno vče- Washington, D. C., 23. maja. — Sile se posvetujejo glede načrtov, tikajočih se mednarodne ak-vije na Kitajskem, ker se pekinški vladi ni posrečilo izpcslovati fjprošeenja inoztimsksih jetnikov, katere imajo v *»v«>ji oblasti ban-ermo4 iz Fair w i en-, X. J., kater«iyra je prelšk«»f v Ilologni. strašnih b«iiečinah. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom naš« banka izvršujejo zanesljivo, hitro in po cenah: VferaJ m bde maim ttmm sIcMe: Jugoslavija: Razito*ilja ta ndnje poŠt« in Uplačuje "Kr. jt o vila Otisa. kons«r\*ati\-ne stranke, da sledi Otis je ]kwlal to ugotovilo, ker Ilonar Lawn, se je domnevalo, da umira in kot Velika ljudska množica se je | ante-mortem U£ot »t ovilf ► ^lav- matičnega trenutka, kajti soglasni dokaz države pri obravnavi, je no s tradicijo se ponudi nasled-vrjetno. da bo država v teku ene stvo p<»litiku, katerega kralj pr-ure končala >.v<»j slučaj in da bo vega p«»kliče k sebi. naglica, s katero bosta Miller in Baldwinova metotla pa je spe-njegova ljubiea ^poznana krivim ljala čakalce na led. Vzel je taksi presegala vse dosedanje rekorde, pri White hall s sv<*jo ženo, spu-celo v New Jersev. stil slednjo nekje na poti. stopil Miller je ust rajno trdil, da je iz taksija pre*l palačo, plačal voz-on oddal vse strele, ki so padli v nika ter vstopil nepoznan, bitki na fctopnjieah. Njegov obraz je javnosti ne- — Ona ni imela nobenega o- znan. pravka s tem. — je rekel ter po- Baldwin je bil pri kralju neka-| kazal nanjo. — Jaz sem streljal iz , ko pol ure ter odšel nato na enega samega revolverja. Ko je Downing Street kot novi nninistr-j bilo šest krogel zunaj, sem utak- ski predsednik ,nil še dve ter ju izstrelil. Ne vem. .svojo politično odličnost se I koga fiem ubil in koliko. Kaj ne. mora Baldwin zahvaliti dejstvu, da ni ni^ razlike, če sem ubil ene- tja je y(Mm llstajo Cartlon kluba ga ali če sem jih sto. Vse sem Kto- proti Llovd George-u tekom pre-nl sam. teklega oktobra, vsled česar je Miller se je baje preko noči iz-j bil Llovd G«>r«re tudi strmoglav-premenil iz desperada v str a ho-' ljen. petca, ki se skrije v kot svoje ee- j Lorri»leljenih azijskemu bTO-dovju ter skupno število posadk. V Beli hiši so iifjavili. da vključuje položaj na Kitajskem najhujše možnosti. Državni department ni dobil nobenega sporočila od ameriškega ]>oslaništva v Pt-kingu o sklepu diplomatičnega zbora glede vprašanja direktne akcije, a uradniki državnega departmenta so pripravljeni vrjnti rasnikarskim poročilom, v katerih se glasi, da so prišli inozemski poslaniki do prepričanja, da je to edina možna pot. ki je še prostata. Danes je dan. določen od bandit o v za umor dveh inozemskih jetnikov, če se ne bodo medtem kitajske čete umaknile od Paotze-Iru. Ker manjka definitdvnih informacij glede umaknitve čet, je postalo vznemirjenje Hardingove administracije še večje. Državni department in Bela hiša sta bila vznemirjena kljub pregovoru. da so pomanjkljive novice dobre novice. č'e bi bandit i izvedli smrtno pretnjo, je možna S KONFERENCE V ULUBANNU strelov v ljudsko množico, ubila več oseb ter ranila druge. Razkačena ljudska množica je nato napadla policijo tbr ranila več policistov. Slične demonstracije so se vršile pri Scharnhorat rovu v bližini tukajšnjega kraja, kjer je policija ubila ter ranila več delavcev. Stavka premogarjev je bila posledica agitacije komunistov, ki so zahtevali višje plače in sedaj skušajo komunisti uveljaviti sploš no stavko po ceiletn Dortmund o Lausanne, Švica, 22. maja. — Grški odposlanec v Lausannu je-izjavil, da se bo Gršl^ umaknila z mirovne konference, če bodo Turki ustrajali pri svoji zahtevi, da plača Grška Turčiji vojno odškodnino. Istočasno se je glasilo, zemlji "ki M prizadela 200 tisoč ^ so vdrli Turki Iia delavcev. I Berlin, Nemčija. 23. maja. —; Ostri boji med policijo in kognu- ]f0VA nisti so se tekom preteklega večera za vršili v Dorthmnndu. Komunisti so po zborovanju stvorili sprevod ter napadli policijsko postajo. Policijska ojačenja so bila pozdravljena s streli iz revolverjev, in štirje policisti so bili ranjeni. Mir in red sta bila zopet uveljavljena. MEHIŠKA PROTIDU-HOVNIŽKA POSTAVA. dokler ne bodo umaknjene kitajske čete. Predstavitelji administracije so odklonili danes vsako izjavo, če se namerarava vprizoriti vojaško mednarodna kaznilna ekspedici- j akcijo proti banditom. Splošno se ja, a o taki ekspediciji se ni še domneva, da bi banditi takoj po- . »• > i ' , ■■ ' : - ■ javno razpravljalo. Tukaj so mnenja, da je diploma tični zbor včeraj sklenil pričeti z direktnimi pogajanji z banditi. najbrž s posredovanjem konzula Davisa in majorja Philoona ter drugih inozemskih konzulov ter vojaških atašejev, ki se nahajaj*) sedaj v Linčingn. Ni pa znano, če bo. banditeki načelnik sprejel edo inownlro ddcgtego, \ r 'Z, morili vse Amerikance in druge inozemce, če bi se poslalo proti njim oboroženo mednarodno silo. Velika slaba stran direktne akcije na Kitajskem bi bila, da bi morale sile žrtvovati svojo pravi- Mexico City, Mehika, 23. maja. Država Durango je sprejela postavo, ki omejuje število duhovnikov, ki smejo pastirovati po celi država, na pet indvajset za vsako veroizpoved. Ta objava je povzročila veliko razburjenje, kot je razvidno iz poročil, ki so prišla iz onega mesta. Gla«a se, da je v Durangu osem in dvajset katoliških duhovnikov. Proti-klerikalne organizacije so pričele organizirati demoratracijo v prilog postave. LADIJSKI URAD ZAHTEVA DENAR. Washington, D. €., 23. maja. — Ladijski urad bo naprosil k on- co, d. je pekinška vlada odgovor-] grefi> naj dovoU 24 miHjooov do_ na za dejanje politično m financ- larjev, da zgradi dva nadaljna no, če bi vzele edo zadevo iz rokpamika, ki naj bi bila tako velika kitajske,Yladtt, kot je "Leviathan". GLA5 NARODA, 24. MAJA 1923 "GLAS NARODA" IAM MllVI ) Uwn«4 and Publish«« by HUtoUni (A CMawatlMl coma MNBDIIC tM C«fnmi»ii a M mt Manhattan, -•LAI NARODA" •T Atom Nnr Yam City. N. V. ■wry Pay K«wyt Vaarfy M.tO Atfvfrtlftfn#fit an Afl^aamatit. N«wW lahala »Mfcl #aw Iwaiwll w«U imtund aa w prlabCoJaJo. Prt iwibnW kraja MrallH* naananl. «a hitra]« -Q L A • NARODA" Borough of Manhattan. I Tai«phen«: c«ftlan«t MPS SMRT V JAMI Skoraj 2sebno bogato na večjih nesrečah. Za vršilo se je enajst eksplozij, ki so povzročile smrt 2<»1 delavrev. Razentega pa sta se za vršil i dve nadaljni nesreči, pri haterih j«* bilo usmivenih več kot pet ljudi. Rudniški urad Združenih držav deli namreč nesreče v velike in majhne. Vse katastrofe, ki zahtevajo več kot pet človeških žrtev, spadajo v prvo vrsto. Pretežno večino nesreč, smrtnih nesreč, pa predstavlja vrsta majhnih ali \ sakdanjih. tekom katerih je ubit en sam ali dva oziroma trije p rem o gar j i Žrebanje cekina za $10.00. Vstopnina 50f. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K ol>ilni udHerbi vabi Odfbor. Oirard, Ohio. Vtv Klovrm-fv me je vprašal", »Ji iu kila j Imuji začel /. nabiram jem v.u zvnaove na Igu. Na tenu mestu torej izjavljam, da. akoravno sem lžane. t etra ne bom storil. Kdor je zvc/tiove pobral, pa naj jih se nazaj dene. V soboto dne 26. maja Iwiih« šmeli v (Jiraniw gledališko pre«i-o, katere čisti dohreek j»» namenjen v korist tukajšnjega Slovenskega Doma. Predstavila se bo iepa igra beseda". Začetek ob 7. uri zvečer. Temenom so valil jeni vsi Slovenci m Sl< .ve:vke iz (iiiaida in okolic««, da udeleže v čim največjem številu ter tako pripomorejo k boljšemu uspehu. Nobenemu ne bo žal zai tistih par eento>v v»t pniue. Torejr na v^eio svidenje v *oW« 2«.: ^ k*> f* ?*k° W maja! Z delom gre še preeej dolin ker mi priredimo nekaj ličnega le enkrat v letu. Ako bi ,biio več takih zabav, ne hi imet uspeha nobeden. Dne maja ibomo imeli predstavo s premikajočimi slikami v tukajšnji eerkvtni dvorani, trlav-no ulngo v y$ri ima Lester Cnn iti Plavi Blaže, v .šaljivi;i pa Billy West in « jutro vi gluhi ženitovanj-«ki zvonovi. Za otroke se kažejo slike popoldne ob štirih, za ostale zvečer ob osmih. Želeti bi bilo, da bi starši pr-slali otroke popoldne, da hi bil zvečer bolj mir v dvorani. Igra je zanimrva. zato nadejamo velike udeWbe. ker to bo tudi zadnja predstava te vrste v tej sezoni. Le kratek je menda še čas. ko «e lahko zabavamo v prosti naravi in v gledališčih premikajočih slik. Ne bo dolgo, ko dobimo pri nas višnjevo postavo, ki nam bo vse to prepovedala. Tudi ameriški l»a»ieball bo moral vzeti slovo in bila želja tukajšnjega duhovna met< distovske cerkve. Ako se mu Peter Zgaga vreme to-le majsko Čndno vreme. Prodajalci res ne vedo. če naj zvišajo ceno ledu ali premogu. * ^ * Pred bojem za ustavo. Sedanja italjanska ustava je ena najbolj liberalcih v Evropi rn je bfia vedno ponos italijanskega demokratični a. Zato se je polastilo vseh demokratičnih i »rogov Veliko vznemirjenje, ko fašistovska stranka imenovala V nekem mnvvorškem listu so otlbf)r striifeOVFIJak„v. je začela dolga debata: kdo dalj { kateremu je poverila nalogo, da časa živi. — {»oročen moški alijrr3L.ci ustavo in izdela predloge samski' Slišijo se glasovi iz te : za njeno preosnovo. Vznemirjenje m one j., tem večje, ker je iz r iznih iz-strani. toda nikjer ničesar določ- ji.v razvidno, da jo faši:: d> Dela *e dosti in stalno. Večkrat) ^ Vi ne vemo. Kot je ^e sliši: "Herjak !** Jaz. ker fcj « WKOVih dveh član- uisem dolgo tukaj iz starepa kra-,?' <*J»vlj«iih v tukajšnjem ja. sem mislil, da našega bossa lir-j Pressu", bi imeli i>et boli. na da j»,..ra "hrbet". i l**Xl k° hi im*li viSnJ>™ p,,. Pozdrav vi-em rojakom in roja- >tilV° . sem, da takega j • • ™ % , raJa S| ne želi noben Slovenec in kinjam. posebno pa Izaneem! ' ,. . .. . IU < < udi nobena Slovenka ne. zato Kramar. ,-anm nastopiti proti temu takoj __ « v začetku, da.se jim res ne posreči Sheboygan, Wu. kaj takega. Tako dolge in ostre zime kot le-! Kar se tiče dela. sploli ni vred-tos nismo imeli pii na.s že mnogo llo opisovati. Dela je dovolj vsa-let. Mesec majnik se bliža koncu, ke vrste, delavce se potrebuje mi pa še vedno ub jutrih dobimo vsepovsod. l)a nimajo dosrti delav-občutno slano. cev, j«, kriva nizka plača. Mnogo Drevje je komaj iHičelo zeh-ne- dela je letos zunaj pri gradbah ti. Slovenei, ki ljubijo zabave v h«. Dosedaj je bilo izdanih več prosti naravi, se že pripravljajo j starinskih dovoljenj v letošnjem za razne piknike. Tako j.- o»-Tem se tudi jaz pridružujem s, oblasti v državi. V t<» >vrho in v pripombo: poročeni moški žive tem praven hoče izpivmeniti tu-daljše. pa saono vsledtega, ker se Ji ttstavo. Umevno, da ta nevar-jim življenje zdi daljše, oziroma »ost. ki preti demokratičnim tr-ban/}i Ln poroka se je imela vt -i-;al opor k <. po kateri rnpušea vse -voje premoženje svtiii Ziimčenki. pravo o l»odvizal z izjavo, da fašizem noče narediti ustave, ampak jo ujMi^ta-viti v njeni prvotni moči. katero demagoštvb izpmlkopalo. Kako si Mussolini to postavo misli, ni življenju. V srce si je vtisnil vsa priporočila in vse nawvete. In prišel je na tlan z novico: — Poročil se bom z deklico, ki je povsem različna od mene, ki mi ni v nobenem pogledu podob-i povei,ai in "i«'gova izjava ni pn i sebno pomirila duhov. Havuo t;ik malo pomirjevalno je vpliva! •zjava gori omenjenega fašist o v-sk«'ga odbor;i z;i preosnovo u-st;i-ve. da dela na svojo rok«» in ne po nalogu vlade. Saj znam«, padel, dokler l>o on delal v rovu. Odd robi t i kamen ter ^a spraviti ven ali [>a podpreti obod. vse to stane T-as. za katerega pa ni premolar plačan. Tako se je jneinopar naučil delati v neprestani živ« ljenski nevarnosti, kajti njegov jxiklie je nevaren tudi * c so vse varnostne odredbe uveljavljene in ee jih premolar vestiwf izpolnjuje. I*ri sedaj prevladujočem mezdnem sistemu preosta-ne premolar ju le izbira nuni počasnim sestradanjem pri delu ali pa vsakdanjem tveganjem življenja vsprieo nevarnosti, ki vise dobesedno kot Damoklejev meč nad njegovo glavo. 50 mrtvih vsled nesree, katere bi bilo mogoče preprečiti, je že kričeča obtožba sedanjega sistema. Nihče pa se ne razburja ali vznemirja vsledtega. Pretežna večina prebivalstva sploh nikdar ničesar ne izve o • tem, dočim jo pita kapitalistično časopisje z bajkam o visokih plačah premogarjev in o njih pretiranih zahtevah. Žalibog je treba tudi ugotoviti, da se organfeaeija premogarjev ne zavzema dosti odločno za izpremembo teh razmer in da ne stori nobenega koraka za odpravo ničvrednega akordnega sistema, ki žene v.sako leto tisoč premogarjev v smrt. o p i s L Hew York City •SVnverwko pevsko društvo £?la-prit*di ▼ nohotn 2. junija 25-letnieo v čeaki nokoKki dvorani. 52r> E. 72. St., New York. Vapored j« zanimiv ter »testo j i ii took: 1. Pocdra^nii govor. Mr. J<«p Rem*. « I*otnlad, Igu. Ifladuik, p«»je A ir Sltrra. a) Milka. o j rm»j. FV. . b) Pa«HrM. Fr CWAtf. ilovwkj ItVaHH: PMt^ek, 4. a) Večerna. Emil Adamič, b) Roaic ne bom rrgaia, Fr. Kimorec, poje mnaui sbor Domovine. 5. Pred durmi, Jol Pavčič. alt-aoto Ivanka Šubelj. 6. Žabja svatba, Vinko Vodopi-vee, poje moški zbor Domovine. 7. a) Skrjarrček, narodna, (Hear Dev, b) Ne maram! Emil Adami«, poje mehni Aor Sltrca. 8. Slmmp, Srb, Hrvat. Fr. Vithar. poje skupni mailri abor. Po končanem v^iondn plea in stolna ttbava. I«« primeren "'spomenik osvobojenja rn u jed in jen ja". V kratkem času se je v to svrho nabralo 1UO.OOO dinarjev. Preokret ▼ vprašanju hrv&tsko-narodne katoliške cerkve. Xa zadnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo tudi o vprašanju hrvatske katoliške cerkve v Zagarbu. Ministrski svet je bil mnenja, da naj se no nastopa proti članom te eerkve in radi tejra je minister za vere Ljuba Jova-novie obljubil, da bo hrvatski katoliški cerkvi predlagal, da zahteva do sestanka skupščine v ustavi predvideno odobrenje in priznan je svoje cerkvc. Jugoslovanski zdravniški kon- Ijeto«nji konj^res jufroslovan--kih /dra\-nikov se bo \-rwl meseca septembra v Rubotiei. Kongres bo razpravljal v prvi vrsai o zaščiti deee od festega leta do pubertet*, a v raznih speeijalnih odborih se bo razpravljalo tudi o drugih medicinskih vprašanjih. Po kongresen napravijo zdravniki izlet po Donavi, nekateri pa ob-*eejo Novi Sad. Karl o vee in Bo-čin, kjer si ogledajo razne saaii-tetske institute. T Voj- Na predlog Šefa zdravstvenega odseka v Novem Sadu je mhriatr-ntro za lufrodao sdnrje odobrilo kredit ® viljona na ▼ m hm je s«» pravočasno pobegnil iz Zagreba in domnevalo se je, da je šel v inozemstvo. Te dni pa je prišel v roke obmejni straži pri Ktru-miei, ko je baS hotel prekoračiti bolgarsko mejo. Odpremili so ga v Zagreb ter izročili sodušču. Zagrebški mesarji so kapitulirali. Z ozirom na sklep zagrebških mesarjev, da ne bodo več prodajali govejega mesa, dokler se. jim ne dovoli zvišanje cene, je šef mestne aprovizacije pozval mesarsko zadrugo, naj se mesnice takoj prenkrbe z zadostno količino go-vejega mesa. Proti vsakemu me-^nrskemu obrtniku, ki bi se ne odzval temu pozivu, se po postopalo po predpisih zakona o pohrijanju draginje, ki prepoveduje vsako udruževanje in dogovarjanje tr-govcev. obrtnikov in prodajalcev v s\t1io zvišanja cene žrvijenskira polrebščinam. Kakor poročajo zagrebški listi, je imel poziv povo-Ijen uspeh. Že dne 13. aprila se je zopet pojavilo goveje meso na zagrebškem tnru in 14. aprila se je prodajala govedina normalno. Pasivna rezi sten ca se ni obnesla Kakor smo «vojed«>bno poročali je učenka sedmega ginmazijak razreda v Skoplju v Srbiji Stana Djakovič skočila v reko Vardar in utonila. Sla je prostovoljno v ■smrt, ker je v prveqi semestru dobila slabo oceno iz latinščine baje po krivici. IVedena je bil v zadevi preiskava, ki je <Šo*na la, da se je mladi dijakinji its zgodila krmea. Profesor Jurij Kfltki je bil dinriplinarnim pota« h To poročilo je vsekakor zanimivo. Samo ene stvari ne -omenja, namreč kaj je rekel možak.' ko ga je trčil avtomobil. Stavim, da jaz vem. In bi tudi zapisal tukaj na tem mestu, če bi se ne bal. da bi me zaprli. * * * Naslednji pogovor >e je razvil v sodnijski dvorani: Sodnik: — Obtožence, vi sli-torej pričo {>oljubili ? Obtožen ee; — Da. — Ln kaj je storila zatem? — Nič. jokala je. — In vi ste jo kljub temu še dvakrat poljubili. Zakaj vendar? — Zato, ker sem mislil, tla samega veselja joče. * _ * DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam jedilne dišave. Knajpo-vo Ječmenovo kavo in importirana domača zdravita, katera priporoča mgr. KnajD v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Piiite po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. Prescription A-2881 J** 2**lo il-nKe zdravilo z<>j»er revmatl-zern in trK»r>J-. Pri vsaki steklenici Je navodilo kuko ne rubi. stekleni*-« $1.35 VSAK LAHKO SAM TISKA. Priprava za tiskanje, — 7. 25'» *pimna.«rimi \«-!ikinii in malimi rrJci»-ni. držaj in t'rnili. ..........S2.50 PlSlTE BO BREZPLAČNI CENIK. Kranjske kose Kosa .i rinfkom iz najboljšega Jekla. C5. 70 ln 75 centimetrov dolge ........................ $t.75 $ kos ji rinfkl .............. 9.— Brusni katnen ............. —.30 Klepilno orodje .............. 1.— Suho grozdje in drago. MuSkatel. zelo sladko grozdje, liaksu ".•> funt'«v ............ $5.75 Malo frno grfko grozdje, bak- sa 5<» funtov ................ 7.75 Brinjevf! jaijo |N»ioviaii to-tik.. «la -kušajo obrniti željno v^i- eimaujf otroka v kako zdravo in nor-iralim siucr. i»i 1ju«-Ii dokaj >r»-<"ii»'jšf _otroke. * M rok jt* zelo oU'iuljivo bitje le i ima v.-i- želje in namienja otlnislili. i'e sfMizna. da ta njegova naravna na^nenja neprestano zatira, Im» skušal Lajti unije kak nenaraven izhod. | --- Bistveno v oskrbi bolnega otroka. Malega otroka, koje^n teiii|n>ralum |Hjsk«N~iia ad iionnalo, trelm oli-'«irž^iti v postelji, v hladni, mirni in donro |irezračeni suhi. I>ovo)itl se mu mora iMH-it««k ali spanje in si«-»*r tako malo moteno kot le m..^.«.-, Razdražen. nemiren otrok, ali ..trok. ki kaže znamenja telesne netidoluiosti. ki pa nima nič mrzli« «-, j«- v istem |m>|ožu-jii kot otrok z turzli«-o In treha j«- |m>-v'"l'ati ž njim na i«-ti naeiu. *» lM-Ini^';! sobi u«> sme zbirati • l-nžina ali x.^.'dj,.. Tndi «%• ni u«.be-iie nalezljive Iw.lezni ju« mnenju stari-je trelm otroka zadržati «1 "stalili otrok. kler ni znana resni-•"na narava holezni. /,c -amo ta varit« sfiui odre« II k t. «%* hi se je »Iržali vsi. hi «l..sti priiM.tnoirla k omejitvi razširjenja nalezljivih holej.ni. Ali vaše dete kri«"i. j.- nervozno, ne-ir :rn«»V i'e tak««. jw»ieni mu brez dvoma hrana ne prija. i*"e ne morete sami h jiti svojega otroka, ali ne {»ostn-)<• težje ..<| materinskega mleka, mu laite Ror«lenovo Ka^le Mleko, to je hrano, ki j«» Tis|*siift vzgojila na sto-»ine ti««»«Vv otrok. I^iliko m je pri-l»ravili. trehn j«' le ihMlati vrele votle im. navodilili. Že «idi!i fiT» let >•«• ilajale matere En trle .Mleko svojim otrokom Lot v.diko darilo zdravja. Z«lravniki priporoeajo slabim in lK>lehnim r>-trelroni. ker je lahko prebavljivo in mili |iopr>lno hrano. 1'rav kot je primemo za majhne it-fr.-ke. je tu«li najboljša hrana za sla-ho prehranjenega otroka. Značilni jk>-ki so s«« vršili ined šolskimi o-tr«<'i. kažejo. «la s dve veliki žliei F^agle i Mleka na dan. razrwleenega v treh .četrtinah eaše mrzle vode. To uileko ' :.ni dajte tekom do|toldne ali {»ofKtl-(»hleva. Starejši otroei ga pogosto bolj _____Jljuoijo z zfnger-aleom. sladnimi sok I. jjjfr- HASOCAJTE IQB 'n»•«•» J .imtltsf^i -*4Sll .CO . QLAs jfancfoiL 54. VAJX ms ® Katoliške Jedrnate V stanovi j ena leta 1898. Glavni urad Ely, Minneaota. Inkorporirana leta 1901. Glavni odborniki, f-odoodntk: RUDOLP PERDAN, »33 E. 1851 h St.. Clevoland. O Podpredsednik . LOUIS BALAM, Baz lt Posrl Av«.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely, Minn. * Blagajnik; GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Bla«mjnlk neispls^ajiih smrtnln: JOHN MOVERN. 411 — ltth Ara. Duluth. Mina. Vrhovni zdravnik* Ohio Stmt. N. a.. Pittsburgh. P»- Xjv. /OS. V. ORAHKK. MS 1 NMiwnl • ANTON IBAlNlK. Room SM Btkswsll Stroota, Plttatoonrh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. II Straat. Chicago. X1L FRANK SKIUBEC, 4133 Washington Street, Denver. Bid«.. aor. Diamond aa4 Grant Colo. LEONARD SLA BO D NI K. Box 4M. Ely. Minn. GREGOR J. POnENTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH, «317 Bt. Clair Afa, Cleveland. O. Zdruievalnl odbor. VALENTIN PIKC, TU London Rd., N. E-. Cleveland. O. PAVLINE ERMENC. »3» — 3rd Str««'!. La Salla. lil. JOSIP STEKLE, 404 E. Vta Avenue. Puoblo. Colo. ANTON CELARC. Ul Market Street. Hiukeftn. I1L __Jednotlno uradno sla alio: "Glaa Naroda*'. ——— Vso stvori tikajoča so uradnih sadov kakor tudi denarna poUlJatva na) so pofcljajo na »lavnega tajnika. Vao frttoibe naj ao podHJa na tednika porotno«* odbora. Prodnjo «a sprejetn opisovala naj ao podilja na novih čiasar ln bolnlfkn vrhovnega adravnika. Jugoslovanska Katoliška Jodnota *e prlporoCa vaem Jucoolo^nom aa obilen pristop. Kdor *ol. pootatl fUn i o or*anlmadJa. naj iM SClaal tajnlM btltnl^aa druitva J. S. K. J. Za ustanovilo* novih druitov ac pa obrnite tajnika. Novo drultvo ao lahko v« tan o vi a t Člani na ali članicami. Iz uradi glavnega tajnika J. S« K« J. NEKAJ O LETOŠNJI SLAVNOSTL Ker lio 1 e t os praznovala naša .lednota svoj srebrni jubilej ali petindvajset letnico svojega obstanka, so se elvška društva, spadajoča k naši Jednoti, pričela zanimati, in pripravljati, da se tembolj dostojno proslavi ta naš praznik. V, dnem 18. julija bo preteklo, 25 let odkar je bila ustanovljena J. S. K. J., ker pa ta dan pride na delavnik, se je določilo, da se bo* slavnost vršila v soboto zvečer 21. j.ilija in v nedeljo, dne- 22. julija. V soboto zvečer bodo društva priredila velik banket, na katereeni se obeta bogat program. V nedeljo .se bo pa vršila slavnostna parada in piknik na prijaznem polotoku ob EIvškem jezeru. Natančni spored cele slavnosti bo gotovo pravočasno objavljen od strani pripravljalnega odbora. Pričakuje se, da se bo udeležilo te si a vn ost i veliko članov in drugega jugoslovanskega občinstva iz bližnjih mest železnega okrožja. Petindvajset let nice niso tako redke, če vzamemo v ozir obletnice raznih vrst, toda, take pet indvajsetletnice"kot bo naša, so bolj redke. Dosedaj je še samo ena slovenska podporna organizacija imela svOjo petindvajsetletnieo. Naša bo torej druga obletnica te vrste, zato je umestno da se tak dogodek proslavi. Kot še sporočano, bo ob prt indvajset letnici izšlo tudi naše Glasilo v povečani izdaji. Slavnostna številka rade na 12. julija, zato prosim vsa društva, da pošljejo svoje spise na uredništvo Glasila pravočasno. Uredništvo želi, da so vsi spisi odposlani vsaj en' mesec predno izide slavnostna številka, kar je tudi upravičeno, ker vsega naenkrat ni mogoče narediti. Moja iskrena želja je tudi, da se posveti mesec junij izredno veliki agitaciji za novo članstvo. t'e hočemo da bo odrasli oddelek štel ob pet indvajset letnic i devet tisoč članov(ic), bo treba v prihodnjem mesecu pridobiti veliko novih članov(ic). Ravnotako je potreba agitacije za mladinski oddelek. C'e. se bomo le nekoliko potrudili, se bo v prihodnjem mesecu doseglo toliko, da bosta odrasli in mladinski oddelek skupno štela nad 13 tisoč članov in članic. Apeliram toraj na vs«» članstvo, posebno pa na naše organizatorje, da vsak skuša narediti rekord pri pridobitvi novih moči v prihod njem mesecu. Jed nota je v zadnjih mesecih jako lepo napredovala v članstvu, tako da šteje preeej več v članstvu kot je štela ob novem letu. Ker bi pa radi ob 25-letniei pokazali še bolj *4okrogle'* števil ke, sem se odločil, da apelirani na članstvo oz. na naše organizatorje da gredo takoj na delo, za dosego zaželjenega rekorda. Skoro vsak član ima kakega prijatelja, ki je samo pri enem ali pa pri no-b« nem društvu. Kdor ima takega prijatelja, naj ga napoti k organizatorju oziroma k tajniku društva, da bo pristopil. Za sprejem naj se priporoča samo zdrave osebe, za katere se ve, da so zmožni postati dobri člani. Čimveč nas bo pod okriljem naše dične organizacije, ob času ko bo mo proslavljali srebrni jubilej, tembolj bomo zadostili željam ustanoviteljev Jed note. In tis4i. ki smo pozneje pristopili, bomo tudi ponosni, da smo pri tako dobri organizaciji. Veselo razpoloženje bo med nami, upoštevajoč lepe uspehe, katere se je doseglo s pomočjo vsega članstva in upoštevajoč najlepšo bratsko slogo, katera vlada pri naši Jednoti. Joseph Pishler, gl. tajnik. Imena in naslovi krajevnih organizatoijev JSKJ. 1. Joseph J. Peshell, Box 165, Ely, Minn. 2. Joseph Kolenz, Box 737, Ely, Minn. 3. Jonh Pelko, 1216 — 7th St. La Salle, 111. 4. John Demshar, Box 237, Burdine, Pa. 5. John Dragovan, Box 663, Soudan, Minn. 6. John Kumse, 1735 East 33rd St. Lorain, Ohio. 9. John D. Zunieh, 4098 E. Cone St. Calumet, Mich. 11. Michael Mravenec, 1454 So. 17th St. Omaha, Neb. 12. Vincent Arch, No. 1, Riekenbach St. N. S. Pittsburgh, Pa 13. Joseph Zabkar, R. F. D. 1, Box 137, L&trobe, Pa. 14. Michael Nemanich, Box 157, Crockett, CaL 15. John Petric, 2045 Pine St., Pueblo, Colo. 16. Frank Rovan, Box 279, Johnstown, Pn. 18. Louis Taucher, Box 835, Rock Springs, Wyo. 20. Joaeph Novak, Box 611, Gilbert, Minn. 21. John Schutte, 4751 Baldwin Court, Denver, Colo. 22. Anthony Motz, 9641 Ave M, So. Chicago, UL 25. Louis G o vie, 613 Adams Ave., Evdeth, Minn. 26. Joseph Pogačar, 5309 Berlin Alley, Pttsburgh, Pa. 27. Z. A. Arko, Box 172, Diamondville, Wyo. 28. John Jamsek, Box 126, Sublet, Wyo. 29. Aloiz Tolar, Box 242, Imperial, Pa. 30. Joaeph Sterle, 212 W. Maple St. Chisholm, Minn. 31. John A. Germ, 507 Cherry Way, Braddock, Pa. 32b 6. J. Porenta, Black Diamond, WaaL 33. Ptsek Sekitrar, Box 363, Unity Station, Pa. 35. Andrew Maloverh, Box 151, Lloydell, Pa. 36. Joseph Dremelj, 303 Main St. Conemaugh, Pa. 37. Frank Kačar, 1231 Addison Rd. Cleveland, Ohio. 39. Anton Chop, Box 440, Roslyn, Wash. 40. Anton Kosoglav, Box 144, Claridge, Pa. 41. Anton Brelich, 477 E. Martin St. East. Palestine, Ohio. 42. Primož Knafelc, 1240, So. Santa Fe Pueblo, Colo. 43. Frank Percich, Box 327, East Helena, Mont. 44. Anton.Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton, Ohio. 45. Louis Komlanc, 732 N. Warman Ave., Indianapalis, Ind 47. Louis Grohar, Box 162, Aspen, Colo. 49. Joe Derchar, Jr. 514 Ohio Ave., Kansas City, Kans. 50. Jakob Slabič, 218 Lynch St. Brooklyn, N. Y. 51. Joseph Kastelic, 86 W. 53 So. Murray, Utah. 52. Louis Kozlevchar, Box 969, West Mineral, Kans. 53. Ivan Purnat, 26 Douglas St. Little Falls, N. Y. 54. John Pousha, Box 732, 614 3rd Ave., Hibbing, Minn. 55. Louis Grame, Box 78, Republic, Pa. 57. Anton Martinšek, Box 125, Export, Pa. 58. Ludwig Champa, P. O. Washoe, Mont. 60. Joseph Bovetz, 108 W. Spruce St. Chisholm, Minn. 61. John Pezdirc, 343 N. River St. Reading, Pa. 64. Joseph Mukavec, Box 86, Baltic, Mich. 66. Anton Barbie, 119 Rauch St. Joliet, 111. 68. Anton Smreka r, 1015 Shoonmaker Ave., Monessen, Pa. 70. John Jurečič. 2226 Blue Island Ave., Chicago, 111. 71. Frank Trepal, 15716 Holmes Ave., Collinwood, Ohio. 72. Andy Gorjup, Box 41, Taylor, Wash. 75. John Koprivšek, Box 214, Meadow Lands, Pa. 76. Frank Vitežmk, 1505 Madison St. Oregon City, Ore. 77. Anton Koss, R. F. D. No. 7, Box 125, Greensburg, Pa. 78. Jakob Evans, 611 W. 2nd St. Salida, Colo. 79. Frank in Aniela Lystarszyk, Heilwood, Pa. 81. Anton A. Verbic, 635 Aurora Ave., Aurora, 111. 82. John Mervar, 514 N. 9th St. Sheboygan, Wis. 83. Louis Jerasha, Box 141, Superior, Wyo. 85. John Petrich, Box 238, Aurora, Miim. 86. Dan Sadar, Box 252, Midvale, Utah. 87. Frank Kodelja, 2316 S. 9th St. St. Louis, Mo. 88. Gregor jZobec, Box 14, Klein, Mont. 89. Karl Strnisha, 114 Miller St. Gowanda, N. Y. 90. Valentin Orehek, 183 Maujer St., Brooklyn, N. Y. 92. John Shetina, 100 Canal Ave., Rockdale - Joliet, 111. 94. Anton Kobal, 1022 Jackson St. North Chicago, 111. 99. Frank Podmišek, Box 222, Moon Run, Pa. 100. Anton Hervatin, 154 Pike St. Monongah, W. Va. 101. Frank Wodenick, Box 91, Walsen, Colo. 103. Ana Pierce, 686 E. 157th St. Cleveland, Ohio. 104. Joseph Blish, 1850 W. 22nd St. Chicago, IU. 105. John Petritz, 2216 Wolliw Ave., Butte, Mont. 106. Leopold Jeran, Box 487, Davis, W. Va. 107. Frank Lovshin, 310^ W. 4th St. Duluth, Minn. 108. Anton Nagode, R. F. D. 2l/2 Avon Park, Girard, Ohio. 109. Anton Lunder, Box 151, Keewatin, Minn. 110. Frank Boitz, Box 112, Elcor, Minn. 111. Anton Koroshetz, 206 — 12 W. Chestnut St. Leadville, Colo. 112. Frank Shega, Box 784, So. Hibbing, Minn. 114. John B. Smrekar, Box 355, Ely, Minn. 116. Alex. Skerlj, Box 256, Export, Pa. 117. Matt Razinger, Box 103, Sartell, Minn. 118. Štefan Jengich, Box 238, Cokedale, Colo. 119. Josephine Vesel, R. D. No. 1, Box 220, Aurora, 111. 120. Rose Svetich, Box 1013, Ely, Minn. 121. Frank Vodopivc, Box 443, Kitzmiller, Md. 122. Frank Farenchak, Box 377, Homer City, Pa. 123. Louis Volk, Box 108, Ironton, Minn. 124. Frank Ravnikar, 1228 — 3rd St. La Salle, 111. 126. John Jurmanovich, Millwood, Pa. 127. F. S. Germ, 82 N. 11th St. Kenmore, Ohio. 128. Anton Ohernich, 9721 McCuen St., New Duluth, Minn. 129. Frances A. Vider, Box 673, Ely, Minn. 130. John Slatner, De Pue, 111. 131. John Ponikvar, 3304 — 4th Ave North, Great Falls, Mont. 132. John Korencieh, 20927 E. Miller Ave., Euclid, Ohio. 133. Angela Klancher, Box 581, Gilbert, Minn. 134. Cecilia Ferlic, c. o. Amer. M. Market, Rock Springs, Wyo. 136. Anton Tauželj, Box 193, Dunlo, Pa. 137. Mary Butara, 1363 E. 55. St., Cleveland, Ohio. 138. Alex. Skerlj, Box 256, Export, Pa. 139. Jos. P. Grahek, Box 233, Cadillac, Mich. 140. Joe Smith, Box 137, Morley, Colorado. za svarila narave, če se nočete odpovedati škodljivim navadam, če se nočete dati od zdravnika preiskati, ste lahko prepričani, da s tem ! kratite svoje življenje. Močan telesni sestav še ni nobena garancija za dolgo življenje, in želja, da bi ne vedeli, kaj je slabo, je napačna. Dopisi in naznanila* POPRAVEK. V seznamu darovalcev za Ain- .. . ... .. » toaia Kikela je bilo napačno poro- ^lvljenje zmernosti je pri prosto življenje, ter vsled tega zdra-' vo, dolgo in veselo življenje. Oni, ki se ne brigajo za posledice, se izpametujeyo prepozno,, i takrat, ko narava že zahteva svoje plačilo. ^ ! Dr. J. V. Grahek. čano, da je darovalo društvo sv. Cirila m Metoda štev. 1 JSKJ. v Ely, Minn., $1.00. Dotično društvo je darovalo $10.00. Uredništvo. Vnetje slepiča. Mnogo ljudi misli, da je vnetje f slepiča (appendicitis) razmeroma nova bolezen. Časopisi dostikrat zbijajo šalo, če«, da so zdravniki iznašli appendicitis, da bi opravi- Vsi zdravniki in kirurgi so enoglasnega mnenja, da bi se v vsakem slučaju akutnega vnetja slepiča moralo operirati takoj v svr-lio, da se odstrani zboleli organ. VABILO NA PIKNIK, katerega priredi dr. sv. Frančiška št. 99 JSKJ. dne 30. maja 1923 na farmi I,enatt Mihou v Moon Run, Pa. Vljudno vabimo vse rojake iu lojakinje od tukaj in »z bližnjih naselbin, da mnogoštevilno udeleže. Začetek ob 2. tiri popoldne. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor. Na svidenje! Frank Podintilšak. čevali operacije. Seveda to ni res.. čim se občuti prvi napad. Malone Appendicitis je tako stara bolezen,vsi kirurgi so mnenja, da ni do-' kot je star človečki rod. Le dajbro čakati, da se napad ponovi., - je bila znana pod dragimi imeni j pa naj bo prvi napad še tako blag.; VABILO NA VESELICO, oziroma so jo pripisovali raznim j Vsi dobri kirurgi so tudi mnenja, ( katero priredi društvo sv. Fran- drugim vzrokom ,dokler je zdrav- J da bi se moralo operirati tudi v lečine se utegnejo raztezati tudi na hrbet in dol na desno nogo. Bolečina se čuti kot krč in se dostikrat napačno smatra kot običajno grizenje. V par urah bolezen postane hujša in pacijent občuti slabost v želodcu in dostikrat izmeče. Mrzlica zraste na 100 ali 101 stopinj in žila utripa hitrejše. Kročnična appendicitis je posledica ponovnih napadov v blažji obliki. Ob vsakem napada ae slepičeva cev vedno bolj zožuje, dokler se popolnoma zamaši. Bolnik ima presledke, kjer ^e čuti zdravega, oziroma pa ima vedno sitnosti s svojo prebavo. Ako se slepiš odstrani, bolehavost izgine in bolnik hitro okreva. vedno večja. Ako pacijent, ki ima , akutno appendicitis, ni operiran , ... . , . , . . . , . * ' sladko pnaco ter dober prigrizek takoj, umre dostikrat v par dneh. , , , , „ ,. ,, . , . i 1h> fkrbel za to izvoljeni odbor. Smrt utegne nastati, ko otecem i0?omba: Vsi mkoprmi člani slepič poči, kar okuži vso telesno | R hodisi (>dtla, jeni ali bolni, morajo plačati $1.00, ako votlino; nastane neka vrsta za- i strupljenja krvi. Ako kdo zboli naenkrat z bo-1 lečinami v trebuhu, s slabostjo v želodcu ali brez nje, prva stvar naj bo, da se takoj pokliče zdravnika. Odlog je nevaren. V slučaju blažjih napadov, ljudje mislijo dostikrat, da gre le za slabo prebavo; ta pomota pa utegne biti na zadnje usodepolna, kajti le prav malo ljudi bi umrlo radi vnetja slepiča, aki bi se pacdjen-ti dali pravočasno pregledati od dobrega zdravnika in operirati od veščega kirurga. Znano je dej-stvOj da se x premnogih slučajih operira še le tedaj, ko je bolezen dosegla nevarno, stopinjo. . Kak onaj se appendicitis prepreči?. Ohranimo telo v popolnem ^zdravju. Pazimo na zobe in bezgavke. Zavživajmo polno dobre ■hrane, polno spanja in gibajmo se. Pomagajmo telesu, da si samo pomaga. Dajmo pregledati se od zdravnika vsaj po enkrat na leto in od zobozdravnika vsaj vsakih šest mesecev. Taka pažnja ne bo le pomagala proti vnetju slepiča ali tudi proti napadu mnogih drugih bolezni. se te veselice ne udeleže. Vesel i čn i odbor. Vnuk Puškina. V Petrogradu se nahaja v težkem gmotnem položaju vnuk A. Puškina GirigorLj Aleksandrovič Puškin z ženo in 4 nedoletnimi otroci. Edina delavna moč je žena, ki služi kot učiteljica in dobiva pičlo plačo. G. Puškin je o-hranil biblioteko svojega velikega deda, ki jo je izročil 1917 leta Puškinovi akademiji znanosti. Uprava akademskih gledališč je priredila dobrodelno predstavo ▼ korist gladujočemu vnuku Puškina. 9000 mark za eno jagodo. Na praških trgih so se pojavile prve jagode. Ker pa so jagode v tem času še precej redke, so tudi precej drage. Ena jagoda stane 3 cehoslovaških kron, kar znaša po sedanjem kurzu 2000 mark. V Nemčiji je cena znatno nižja, kajti tam -prodajajo jagode po 500 mark. Velik požar v Kranju. V soboto 14. aprrla ob 4. uri zjutraj je izbruhnil v južnem o-bratu t vornice cementnih izdelkov v Kranju, last Antona Trša-na, vetfc ogenj, ki je že posegal na sosedne objekte. Kranjsko gasilstvo je tcfcom 20 minut pričelo z gasilno akcijo in preprečilo širjenje požara. Društvo je zopet dokazalo, da je v svoji stroki dobro izvečhnno. Vzrok pažana.ae ni'pojasnjen. Škoda je vfelika. Joliet, 111. Tem potoni se naznanja članom društva fv. Petra in Pavla št. 66 JSKJ. v Joliet ti, da «iino imeli redno Rejo dne 20. maja, na kateri smo sklenili, 'la se udeležimo kor-porativno slavnosti. katero priredi društvo sv. Franejška Šaleškega št. 29 KSKJ. ob priliki blago-slovljenja društvene in deželne zastave. Ker na seji ni bilo veliko članov, ste naproš**ni. da se udeležite v velikem številu slavnosti v nedeljo 27. maja ob pol 10. uri. Zberemo se v stari šoli. S soibratskim pozdravom Anton Barbieh, tajnik. Morley, Colo. Xa»e društvo sv. Jožefa št. 140 priredi VESELICO dne 17. junija v Stark v i« le Bid. Men Hali. Pi-o-simo vsa bližnja društva, da bi se udeležila naše veselice. Prosimo tudi vse posamezne rojake in rojakinje za udeležbo. Igrali bodo slovenski muzikanti iz Pueble pod vodstvom Mat. Jermana. Veselica se začne ob 2. uri popoldne in bo trajala do 10. zvečer. Za dober prigrizek in svežo pijačo bo skrbel veselrčni odl>or. Na svidenje 17. junija! Z bratskim pozdravom Joe Smith, predsednik. Električna razsvetljava v Hrastniku. Iz Ilrastnika poročajo: Tukaj se do danes nimajo (privatniki električne razsvetljave. Da »e ta nedoatatek odpravi, je dal inieijati vo učitelj Miloš lioš, kateri deluje na to, da se ustanovi zadružna elektrarna za Hrastnik, za katero naj bi se dobival od rudnika električni tok. Težak je bil porod te zadruge A s pr/močjo nekaterih agilnejših Ilrastničanov se je ie uresničil Rošcv projekt. Sedaj zadruga, kateri načeluje Avgust Dolinšck, že pridno deluje in sneer ne samo v Ilra-fniku, temveč tudi v okolici (Prapretno, Rrni-ca). Pričelo se je že z notranjo in zunanjo napeljavo. Delo se je oddalo elektrotvrdki Saks v Mariboru. Pravijo, da bomo Hrastni-eani že meseca junija lotos svetili Z moderno razsvetljavo. Hvaležni imo poleg že omenjenima gospodoma še rudniškemu ravnateljstvu, strokovnjaku Safouovu in zadružnemu blagajniku Pavlu Bauerheimu ter vsem činiteljecn, ki 190 pri počno trli. da se je uresničil ta obe (^koristni projekt. Dr. Znpanič državni podtajnik. Beograjski list i prinašajo vest, da bo belokranjski rojak dr. Zupani«* iz Gribelj postal drž. podtajnik v ministrstvu premete. Pionir črnega GLASNARODA. . MAJA 1923 Petdesetletnica Livings tonove n rti. — Bil je to pravi pionir črnega kontinenta, ki je razkril ogromna oaenljt Afrike. — Sklenil je razkriti tndi tisočletno tajne: iavir svete reke HA«. — Smrt ga je dohitela aredi tro pične Afrike, v kateri je preživel 32 let svojega življenja. Afrika je bila m* v 19. stoletju malo znan del sveta — temna dežela. kakor mi jo imenovali že stari Rimljani. O notranjosti te temne dežele in še prav posfhmi o izviru svete reke Kil so xe pripovedovala najčudovitejše bajke. Na obalah Nila "»ta se vgnezdili kolo-nijalni državi Anglija in Portugalska, katerim a so se šele pozneje pridružili Franeozi, kajti neverno Afriko imeli še Turki v wvoji oblasti. Skoraj istJM-asnos. ko se je zače- koljulmkn postopanjem pridobiti nakl<>njemwt in prijateljstvo zamorskih poglavarjev, brez ko jih IMiraooi hi nikakor ne bila uspela njegova ekspedieija v tropičnih pra.gozdrh ter preko izsušenih le s trnjem prerasli h planjav. V te žavnih razmerah se je prebil sko zi ozemlje raznih zamorskih plemen. pri čemer se je včasih zapletel v sjn»re domačinov, da je biLo ogroženo celo njegovo lastno življenje. Livingstone, je mnogo pripo- la krhati turška oblast v severni mogel, da so se razjasnile notra-Afriki. so se vršiJa v južni poln- njo afriške razmere. Vsled tega viei "črnega kontinenta'' prose- je postal deležen velikih časti v netljiva razkritja, ki siee rniso re- znanstvenem svetu. Ne smemo se šila visečih jri'ojirafslcth vprašanj, torej čuditi, da je v svoji časti-ki pa so bila v znanstvenem in jh>- željnosti sklenil, razkriti največjo liričnem o/jru velikega pomena tajno črnega kontinenta. Že ti-Angb-ški verski misijonarji niso sočletja se je človeštvo trudilo, da i' k'lar |xi/al*ili. »la vrše obenem preišče ozemlje gornjega Nila in tudi (Militično misijo, in brez- j njegovih izvirov, ki je bilo še dvomno bi tudi ne bili tako izdat - L vedno zagrnjeno s kopreno tajni prisjwvki britanske vlade, čednosti. Livingstone je hotel rešiti bi ne mogla računati na dobro po-j to tisočletno zagonetko. litično o) »rest a nje naloženega Počaščen z dostojanstvom in kapitala. častjo britanskega konzula se je Med m-i-.ij.aiarji, ki so porua- veliki raziskovalec Afrike vkrcal gali ustanoviti in utrditi angleški na pot v Sansibar ter je z vzhod-kolonijalni vpliv v južni Afriki, nega obrežja pričel svojo ekspe- Prvo obesnije v Mariboru. Set izvršil zverinski nmor nad svojimi tasti. — Da bi prišel v posest njunega premoŽenja, jima je razbil glive ter prerezal vratove. — Mačka se je nato gostila nad trupla nesrečneicv. je omeniti v prvi vrsti Davida Livingstons. ki jo s svojimi raziskovalnimi potovanji angleške državnika zainteresiral za važnost južnoafriškega ozemlja. Livingstone, rojem leta v okolici Glasgow a, jo vsled srnmiašnosti dieijo v notranjost kontinenta Četudi so bili uspehi njegove ek špedicije veliki: izvira svete reke Nila ni razkril. Roparska zamorska plemena so ga privedla v ve like stiske, iz katerih ga je pozneje osvobodila šele velika rešil- svojih staršev preživel ne veselo f na ekspedieija jmkI Stanley jeviar mladost. Komaj deset let star je vodstvom. »topil v delo v neki predilnici, pri! A Livingatonova odporna sila tem pa so je z železno energijo posvetil študijam. Ko je kot sa- ni bila več kos velikim naporom in težavam. Stisnila ga je kriza mouk srečno končal srednješol-1 in umrl je 1. maja 1873.. na juž ski študij, je našel nekoliko do- j nem bregu jezera Tanganika v brotnikov. ki so mu omogočili, da j Čitambu — sredi kontinenta, ka se je posvetil študiju medicine in teologije. Hrepenenje po daljmim svetu ga je napotilo, da s«> je stavil na r;Lzpolago londonska misijonarski družbi, ki tra je po kratkih pripravah leta 1840. poslala v južno Afriko. V južnoafriških pokrajinah i k a jedce kolonije je ta čas med ho-j landskimi naseljenci začelo vreti.! v kateri pr^ijo papeža, naj atone udejstwvsl avoje velike M i^Hfikaeijo in ka so mu omočile pokojnega papeža Pija X. Spome- ItMne uspehe: sposobnost, spoti ee s črnei, vitreti se v ar ei a Aeve- nieo je ]»odpisal tndi driavni tajnik Vatikana kardinal Gesparri. Tako m V starih časih so v Mariboru obešali zločince na polju pred Koroško cesto, kateri prostor so do prevrata vsled tega nazivali 'MialgenfeJd". Ko fpa so bila v Avstriji uve T. wmf i jijin i ji jtaayfta^ Ameriška |>osadka v Tientsinu je bila pozvana, naj ščiti lastnino in življenje Amerikancev ia Kitajskem. Temu pozivu je dal povod roparski napad na kit tajski vlak, v katerem so se vozili razni tujerodci, med njimi tudi več Amerikancev. krivil, ampak je zagrešil zločin po Dekliške meščanske šole. Šele od j njegovem mnenju najbrž kak tu-takrat naprej se je začel tudi Ma-j jec, ki je spal na omenjenem le- ribor veliko pot eznejše razvijati, • žišču. Že istega dne popoldne pa medtem ko je bilo prej Celje pra-j je SVoje dejanje zopet priznal, vo in faktično središče cele Spod-« Ko pa se je 29. marca vršila porot- nje Štajerske. Ena prvih večjih kazenskih za-lev novootvorjenega mariborskega okrožnega sodišča je bila obtožba radi umora proti 47 let staremu posestniku Francu Braeku iz Poličke vasi pri Št. 11 ju v Slov. Goricah in proti njegovi ženi I- na razprava, je Bračko zopet tajil, enako tudi njegova žena. ki pa je vendar priznala, da je slišala kritično noč priti svojega moža domov, da je sama prepričana o moževi krivdi. Porotniki so nato soglasno izrekli, da je Franc Bračko kriv umora ter je Ptistolovčevi milijoni. Kakšen je bil Kristus? - i - Aretacija prefriganega medna- Nedavno so listi poročali, da se rodnega lopova in pustolovca Je našel pristni portret Kristusa. Pri njem so našli ogromno pre-} Sedaj je razširjena vest, da so na-moženje v denarju in biserih. osebni popis božjega sina, ki Živel je kot Krez, in "deloval"* .k' zapustil njegov sodobnik, dosledno v fraku in rokavicah, j *'Testimonio" poroča, da sc na-__t haja v vatikanski knjižnici doku- Pariški policiji se je posrečilo, prijeti glavarja mednarodne tolpe pustolovcev, tatov in vlomil-vani. Ta dva sta bila namreč ob-jwi vsled tega ^j« na smrt na Cev' Wilia» Warren * iz KaP~ ^^^ ^ tožena umora ženinih staršev po- jvešalih. Njegova žena Iva. Brač-sestnikov Ferlinc, od katerih sta' ko pa je bila soglasno oproščena ' ment. ki popisuje Kristusovo zu nanjost. To je pismo, ki ga je pi sal neki Public i us Lentulus, rim- hotela dobiti posestvo in denar, katerega sta imela stara dva do- Bračko je po razpravi kazen brez pritožbe sprejel, samo prosil je ma shranjenega v skritem pre- naj „a ne obesijo. Njegovi zadnji lalčku. (želji pa ni .bilo ugodeno. Njegov Bračko je hodil k Ferlmeovrm j zločin je bil namrt-č tem grši, ker vsak dan živino pitat', kar so ve- Ue- vzel starima Ferlincovima živ-deli domačini. Od nedelje 12. de-1 ]jeT1je poVsem raditega, da bi pri- ---u__io«r__i:___i ■ ___r _ - eembra 1897. pa ljudje niso več šel še pravočasno do njunega pre-vidoli Braeka prihajati živine pi-!moženja, katero sta hotela sicer tat in tudi fjtarih ni bilo iz hiše. Zato so -sosedje Bračka vpraševali in mu prigovarjali, naj gre v hišo pogledat. On pa se je izgovarjal. da sta šla Ferlineeva najbrž kam na sejem ali pa v mesto. Šele v petek je končno prišel Bračko po župana Rieningerja. la bi šla pogledat v hišo. Župan je šel naprej in se mu je zdelo takoj čudno, da je Bračko pristavil k nizkemu oknu lestvo in ž nje gledal v hišo, čeprav bi lahko *toje videl. Ko pa je stopil v vežo. sta našla na tleh zakonca Fer-line z razbitimi glavami, prerezanim vra-tom, ob strani lužo krvi in ležišče, napravljeno poleg mrtvih trupel. In zopet je Bračko v prvi sapi rekel: — Ta dva pa je nekdo umoril, ki je tu prenovil in še obleko je ukradel. — O ukradeni obleki pa tedaj še seve ni bilo niti sledu. V ostalem pa se je delal Bračko s svojo ženo vred nevednega. Ljudje pa so že par dni popred videli prihajati iz hiše okrvavljeno mačko, ki ji nihče m dajal hrane in se je vsled tega lotila mrtvih trupel. Sumljivo je bilo tudi to, da je Bračko vse dni hodil krmit živino k Fer-linčevim, seve ponoči, ne da bi se mu zdelo čudno, kje so stari cefa teden odsotni. In tako so Bračka r. ženo vred aretirali in prignali v Maribor. V uvedeni preiskavi je Bračko tajil krivdo še tedaj, ko je bsi* re razpisana porotna razprava. Dne 12. marca 1898. pa je naenkrat želel govoriti s preiskovalnim sod« nikom. kateremu je pred pričami izjavil, da ga preveč vest peče in da raditega prizna, da je kritično noč on umoril t a«t a m taščo, če«, da so se sprli radi nekega denarja. Vzel pa je baje samo 100 goldinarjev. katere je skril v neko luknjo v hlevskem zidu, in obleko, katero je shranil v skednju, ključ od hiinih vrat, katere je zaklenil, pa je vrgel v klet. Sodna komisija se je z Brečkom takoj podala na lice mesta in res našla v zidu skritih 100' goldinarjev, v skednju obleko, niso pa mogli najti hišnega ključa, katerega je šel potem -Pretim sam is> kopat v kleti izpod gantnerjev, na katerih ležijo sodi V zadnjem tesjsj Braekovo pramen je ni strinjalo. Čee nekaj dni, dne 22. marea, pa je Bračko zopet pokKeal preiskovalnega sodniku ter svoje priznanje preklical, čei, da je priznal le is izročiti Bračkovim otrokom, ker sta Bračkova vse zapravila. In tako je bil Bračko dne 21. majnika 1898. na dvorišču stare jetnišnice, sedanjega muzeja v Cankarjevi ulici ob šesti uri zjutraj ob številni udeležbi mariborskega prebivalstva, obešen. Nesreča na železnici. Dne 11. aprila dopoldne je drvel stadta v južni Afriki, nad 50 let hwlnik Pilata v Judeji za časa Ti-star. 'Deloval' je z veliko družbo tatov in vlomilcev po Angliji, — Franciji. Nemčiji. Belgiji in po britskih kolonijah že daljšo dobo. Pred dobrim mesecem so prijeli v Parizu osem njegovih pomočnikov. To je policiji pokazalo sled za Warrenom. Policija je dognala, da se je z lastnim avtom št. 9622 odpeljal preko Nice v Španijo. Potem je izvedela, da se iz Biaritza vrača preko Orleansa v Pariz. In res se je vrnil. A avto je i-mel že številko 9671. Ustavili so avto vendarle in Warrena aretirali. Ž njim je bila neka Luisa Nasradin bodža je šel v kopa-linče. Kopališki mojster mu je dal neko staro brisačo in zamazan pretipam tik, tudi drugače ga ni baš najbolje .sprejel. N&sradin-Iiodža ne zine niti besedice, a ko odide iz kopališča, vrže mojstru deset aKper. česar niso mogli plačati v oni dobi niti bogataši. Ko-l>ališki mojster se temu zelo začudi. Čez teden dni pride Xafwa-dhi-hodža zopet v kopališče in ko-pajiški mojster ga sprejme z izrini no pazljivostjo. Nasradin-liod-ža tudi sedaj ne zine niti besedice, a ko odide, mu da samo eno a-.pro. Zopet se začudi mojster in vpraša: "Kaj pomeni to, gospodar?" "To je plačilo za prejšnjo ko- Na«tradin-hodža mu odvrne: pel, a onih deset asper. ki sem ti jih dal zadnjič, so bile plačilo za današnjo kopel."' ——r } T K Nagradi n u-bod /.: pride njegov prijatelj in ga prosi, naj mu prsodi nekoliko grošev na kratek rok. Odgovori mu: "Denarja ti ne morem dati. A ker si moj prijatelj, ti dam rok. kolikor ga hočeš." berija rimskemu senatu. Prokon zul piše v svojem pismu: Pojavil se je fe dni in živi med nami mož izredne čednosti, ki mu nekateri spremljevalci psravijo sin božji. Ozdravlja bolnike in obuja mrtve. Njegova postava, je lepa in vzbuja splošno pozornost. Njegovo o-bličje vzbuja ljubezen in obenem tudi strah. Njegovi lasje so svetli in dolgi, gladki do ušes. f>d ušes do ramen pa se ne koliko vijejo: po sredi so razdeljeni in obdajajo obraz po nazarenskem običaju. Njegovo liee je zelo rdeče, nos lepo oblikovan. Nosi brado iste barve kakor lasje toda še bolj svetlo in po sredi razdeljeno. Njegov po- Sidkv, vsa povesena in posuta zt , , , ■ . , . . ... . gled priča o modrosti m plemeni-dragimi kamni in verižicami. —t . ' „_ • » . ..... t tost i. Oci so modre, iz njih odse- V vozu niso spočetka našli niee-: .... ... . . ,. vajo žarki različne barve. I a moz. sar. Ko pa so pozneje razparali i .. . , .. ... ... , . : . ki je v navadnem pogovoru Iju- blazine, so nash bankovce, bisere . .. . . . po železniškem tiru proti vrdeJaki' in drugo blago ogromne vredno- j ^^ P°Stanr! T**™'. f ^ |k-staji voziček, ki služi za razna sti. Slimo denarja so našli za 20. M*"1. karatI- ^ ted,J 1Z' Nasradin-hodza zajaše svojega »sla in krene proti svojemu vrtu. A spotoma ga prime potreha. Razjašc o^la. slis'e pla^šč, ga vrže preko o;sla iu (xL'ile. Medtem prlcle neki olie^njak in ukrade plašč. K<> «e Nasradin-hodža vrne. vidi. da ni več plašča. Nato sname sedlo, si ga položi na hrbet in reče oslu : "Kadar mi vrneš plašč, dobiš ••voje sedlo." tlela na projfi. Na njem so bili tri-1 je železničarji, med njimi 451etni denarja 000 angleških funtov (nad trideset milijonov jugoslov. kron) v haja iz njega sila očivklne resnice. Nihče ga ni videl smejati se. ►le/iiiski čuvaj Lovro Kolene iz , i u . ' I>ac pa pogosto plakati. Njegova r» i , - r, različnih bankovcih, potem bise-1 1 1 \ , ... ("iigerja. Preti predorom pri Sv. , ... . , . .. . , postava je normalna, drži se po- .. t . - --i i ... rov, banenih čekov, aken i. dr. \ . A . , ami v irstu je voancek sikoeil' „ ■ , . koncu; njegove roke so tako le- M,a,iA,n„ „ r> i t- Warren in Sidkv.sta imela speci- , , . . . Miadoma s tira. Železničar Ko-! J 1 pe, da pogled nanje vzbuja vese- lje. Njegov glas je resen, govori ,e močno poškodoval, doerm staj"^ (leiila, I,len , maJo in "je skromen. Lep je, če je dobila njegova tovariša le manjše I '^ela 8 stalno nastavljenih. Poll-1 fo .e ^ o mo ________la v • ir i • • m o i i •> no ia naulo rvnt \\ ommami* 4«* Nekoga dne je šel Nasradin-hodža v neki zelnik. Od vsega, kar je tam našel, izpuli po en kos in napolni svojo toi^io. Ko vrtnar to zaipazi. s»* razvije med obema sledeči pogovor: Vrtnar: 4'Kaj iščeš tukaj?" Na«radir>-hodža : "Ra^niokar je zapihal tako stlen vetea*, da nie je vrglo tu sem." Vrtnar: "Kj. kdo je pa to izpulil?" Nasraidin-hoilžaVeter je bil tako močan da me je metalo seni-patja. da česar sem se oprijel, tla se o4)d r/i in. vse mi je ostalo v roki." Vrtnar: ''No. dobro, njij bo! A kdo je to stlačil v tvojo torbo?" Nast ati in- lunlža : " G1 ej ga no! Le čud; se temu. jaz sam se tudi čudim.** rane. Ponesrečeni Kolene je imel tako težke poškodbe na glavi, da je čee nekaj minut po nesreči izdihnil. Brezposelni Franc Versa iz Pro-seka pri Trstu je ob rani uri pre-sttipil železniški tir med Trstom in Grljanom. Hipoma pridrvi vlak, kateremu se Verša ni več mogel izogniti. Lokomotiva je nesrečneža vrgla na tla. Strojevodja je pola&cma ustavil vlak. Izpod zadnjega konca vlaka je prišel ubogi Verša na spregled. Stisnjen k zem Jji je ležal med tračnicami. Ostal je živ! Toda od lokomotive je dobil precejšnje rane, da so ga morali prepeljati v tržaško bolnico. Tragična smrt otroka. V Mariboru je stanoval pri svojem starem očetu Alojziju Krojsu v Strossmaverjevi uliei trileten dečko Albert Skaitoutz. V sredo dne 11. aprila je deček spal sam na stanovanju. Ko se prebudi, začuti glad in opazi na zakurjenem štedilniku pripravljeno toplo kavo. Ker je bil (Week sam, stopi na neki zaboj pri štedilniki!. Pri t era pa se je pokrov zaboja vdrl in deček je padel na vroči štedilnik ter se polil a kavo. DobH je težke opekline po vsem životu od nog do glave. Poklicani zdravnik je odredil prevoz dečka v bolnico. Ker pa je bala že noč. niso ga mogli spraviti v bolnico. Tako je deček drugo jutro v groznih bolečinah podlegel zadobljenim ranam. ega pa je našla pri Warrenu tu- .. T . • T .. \ _ „ skem. Imenujejo ga -Jezus, sin di vee oddajnih listkov za zelez nico. Tako dospe,za pustolovcema še več zabojev ukradenega blaga. "Warren trdi, da ni razbojnik, ker ni nikogar umoril, nego je oplenjal dosledno le bogataše. — Živel je velikaaarsko po prvih hotelih največjih mest in najuglednejših letovišč. Nastopal je vedno kot kavalir in občeval le v naj boljši družbi. Warren je "deloval" dosledno le v fraku ali smo-kingu in seveda v rokavicah. Bil je torej pravi pravcati Arsene Lupin. tat. kavalir in gentleman. Po vsej Evropi so veseli njegove aretaeije, ker marsikdo upa, da se mu vrnejo milijoni. Ako zopet ne uide! Marije. Zlcčin ali samomor? Političen atentat v Gorici. Ko je tajnik trgovske zborniee dr. (Jii.speriz dne 1. maja db dveh zjutraj korakal iz pisarne domov, ga je srečal neki komunnt. ki «n je vprašal, ali je prijatelj stotnika Godine. Ko mu je Oa.««periz to potrdil, ga je neznanec nsh*lil v prsi ter ga težko ranil. Gasperiz «e je privlekel Še do bolnice, kjer pa ga je zavest zaposlila. «m _______i;___ ^ 1J Cvetlični dan v Celju. Ferialni navez v Celju je priredil v nedeljo dne 22. aprila v Ce-ljn cvetlični dan, cigar dohodki ao namenjeni popravi Kocbekove koče, da bodo mogli ferialci iz vse an- ' iJtfMbifije potovati na planine. V Bojanu pri Tr*tu se je 18-letni sodar v Kratnovi tovarni Marijan Ličen dbewl na vrv, ki jo je pritrdi na strop. Nesrečnež je bil takoj mrtev. V«rok samomora ni anan. je m ia Jngoriavi|e že večkrat kaznovani trgovnki m-t rudnik Frane Vidmar. Bil je iz-ročen laiki-oblasti v POrtojnL O zagonetni smrti Alojzija Skerbinka si* še poroča: V torek dne 10. aprila zvečer so našli v Gaeniku nad Lajteršperkom pri Mariboru 684etnega Alojzija Stker-binka v podstrešju njegovega skedfi.ja tlbesenega. Sodnijaka komisija, ki se je naslednji dan dopoldne podala na lice mesta, je ugotovila, da je Skerbinkiova smrt nastopila vsled štraaiguliranja ter da je zelo sumljivo, da 1>« se bil on oibe»il sam. Skerbinek se je priženil k vdovi Plohi, katera je imela od prvega moža že štiri hčere m enega sina. Z Seno sta Vila sieer dobra, ali z devma starejšima hčerama in z ljubekom ene hčere je bil vedno prepir v hiw. Tudi v soboto dne 7. aprila so se prepirali in pretepali ter so očeta ranili na nosu in na levi nogi. Oče, ki je dobil od zdravnika spričevalo, je prijavil to grdo postopanje orožnuitvu- V nedeljo 8. aprila je bil zopet prepir in v torek so očeta našli obešenega. Novi konzulati v Jugoslaviji. Nekoč je sedel Nasradin-hodia na bregu neke rečice. Pride pet do deset slepcev, pa se ž njim pogodijo, da jih ponese preko vode. a oni niu bodo plačali na osebo eno aspro (turško srebrn drobiž K Ko jih Nasradtn-hodža prenaša drug za drugim na ono stran reke, pade eden izmed slepcev slučajno v vodo in utone. Ko so pr^eli <»-^taii slepci raid i tega vikati, jim ret*e Nasra di n -hodža: "Cemu ta šunder. dajte mi eno aspro manj. pa bo!" Nnki mladeniči iz soaeačine so pozvali Nasradina-hodžo v kopališče. Ko so sedeli na vročem ka-menu, ki se nahaja v vsakem tur-«kem kopališču za potenje, se domenijo, da znese vsak izmed njih po eno jajce, a kdor tega ne zmore, naj plaiča kopel za vse. A ti mladeniči so bili že od doma prinesli vsak po eno jajce. Ko vidi Nasradin-hodža, da kokodajo vsi kakor kokoši in da položi vsak po eno jajce na kamen, se napihne kakor pete4in in prične kukrikati. Nato reče: "Mar tolikim kodcoNiin ni potreben petelin?" Med nemško in jugoslovansko vlado se vrne pogajanja radi ustanovitve nemškega konzulata v O-sijeku. Ako bodo pogajanja uspešno zaključena, se konzulat otvori že ta mesec (maj). — Vlada južnoameriške republike Argentine se tudi pogaja radi otvoritve svojih konzulatov v Zagreto in v Novem Sadu. Konzulat v Beogradu bo pretvorjen v gen. taaiiilrt. . Nekoč je oprala žena Naeiradi-na-hodže njegovo srajco, vtaknila »koz rokave palico in jo obesUa na vrtu. da se posuši. Ponoči pa vstane Naaradin-hodža, pogleda na vrt m se mu zazdi, da stoji na vrtu človek. Takoj pomeri ter ustreli na srajco, potom se zoipet vleže. Ko se dan zori, pa reče: "Grem, da pogledam, kaj je z onim človekom, ki sem ga ponoči tKtreit!." Nato odide na vrt, kjer je visela njegova srajca na drevesu. Bila je preluknjana. Ko Nasradin-hodža to vidi, reče: "Žena, zakvaU Boga, da nisem bH v arajeil" OvfcSinr 4 'r out -iUVHtfL »»ib ^___' : . GLAS NARODA 24. MAJA 5923 Slučaj Maitland. (Nadaljevanja.) pati. Nič drugega nisem želela, nego da tudi jaz umrjem. — Vidim, da je vse tako. kakor sem si predstavljal: kajti dru Ilči je odgovorila namesto ma tere. Conner« je resno in mirno j pogledal mlado damo. in njgov gaee bi si tudi ne mogel razlaga- pogled ji je m<>ral dati poguma, ti vaiega obnašanja. Seveda se kajti inirtht ga je vzdržala. i vam ne more ničesar očitati, iu -r- Mr. Vining je napram meni ( hudodelka mora zdaj polagati ra-|H>p«iJrHima odkrito* govoril. — je čun o s.vojem delu pred sodnikom nadaljeval Connerv, — tinla od- pred kater**ga bomo vsi poklieani. kar me je obiskal, je v vašem' Ker sta vaša mati in mr. Vining is t ► ir 11 zojH-t umrla ena o*eha. Ka-'še živa. mrs. Garcia pa mrtva, ko dolgo st<* poznali mr\ Garvio.' vas prosim, da govorite ndkrito gospa f m uam ničesar več ne skriva- — l>a, odkar tukaj stanujemo, te. - * je odgovorila mrs. Maitland.j — Rekla je, da meram poroči-Stanovala je že v soseščini, ko' ti njenega sina. — je skoraj nemo s«* semkaj priselili. { slišno rrkla deklica. — Ker je dama mrtva, lahko} —* Kaj.' — je zdaj s čudnim prosto o nj«"j govorimo. — je re- i glasom vzkliknil Conners. In vi-k<»l 1'onners ter pogledal hčer. —' M sern. da je zdaj on iznenaden Mrs Gareiu je prej nastopala kot , — Prosim, oprostite. — je re-soiiinamhula (veTn\% ki se je pojavilo v tej hiši. Teti,I j pa se je Vining postavil na zlobna dovolj, da vas je njeno stran, in tudi mrs. Parton svarila samo v interesu svojega ji je [M>maga]a. • Njtla. Da ugodi njagovim nad a in Vidim, da imam prav. — je in njegovi eastUakomnostn. si je dejal <"oni»ers. ko s»- je ubožira , drznila, igrati se z vašo bolestjo nekoliko pomirila. — Zelo ohia- in vašim strahom. To je jasno ka-Injem, da sem vas tako zel«« vzne- k'or solnee. In zdaj. ko ste izpre-mirtl. tiula bo poznejše tem bolj gledali vso stvar, se vam tudi ni se. Pregnati hočemo oblake, da treba ničesar več bati. Ženska je damo prosto |»ot jasni dnevni mrtva, senea se je umaknila od svetlobi. vaš«* hiše. Ostaja le še ena malen,- Vining ga je hvaležno pogle- kost. ki vam bo morda povzročila dal. in Conners je nadaljeval: — bolesti. Rad bi vam prihranil še Ali vatli je mrs. (Jareia povedala, to žalost, toda žal, da je to nemo-da hi mogli vi s svojim ose+mim goče. |M>sredovanjem preprečiti to zlo? Mlada deklica ga je pogledala Ali vam je rekla, da bo vaša svo- zopet vsa prestrašena, jeglavnost povzročila dogodke. — Tako hudo ni, — je rekel ki so se pozneje v reMiiei dogodi- Conners ter se nasmehnil. — Ali Zračni ekspres London-Berlin. toda miss Wynn je bila tieto neumna. Zakaj, tega ne vem; v resnici se nisem nikdar v svojem življenju smatral za Adonisa ali kaj e-nakega. Trudil sem se, da sem ostal razumen in trezen, toda vsa j stvar mi je bila zelo zoprna; kaj' takega, česar se ne more niti iz-j -- premeniti. niti priznati, niti v zlo I Škandal, zvezan z a rte mu i umi ve"»ini slučajev so taka tajna našteti. %ne morem prenesti, in miss!n,i obrekovalnimi in natocevalni- toleevanja prenehala, kakorhi-Wvnn je to vedela. Vi ste čarov-j pismi, ki je razburil v zad- tro je doseglo javno ogorčenje nik. mr. Conners. toda stvar je vjnjeni času toliko uglednih new- višek, najbjrž raditega. ker se je resnici taka. in dobro se mi zdi. • vorških družin ter jih zapletel v pisec pisem bal stroge roke pra- Anonimna škandalna pisma. da ste to povedali. Mrs. Maitland se je ozrla okoli sebe. kakor da bi iskala pomoči, llortenza je prijela svojega ljubimca za roko ter sedla. to grdo afero, ni tako redka pri- vice. kazen kot bi cdovek morda dom- Treba pa>je reči, da mora v ta- ■ neval. Taki dogodki se ne ome- kem slučaju priti škandal že do j ju je jo nikakor izključno le na viška, predno dobi prizadeti to-j velika mesta. Nasprotno, lahko bi l:so poguma, da stopi v javnost.. — Kaj naj vendar storimo? _ celo rekli, da se bolj pogosto pri- Vsakdo se boji škandala ter se je vprašala mati. — Ali ne bomo nikdar več srečni ? — Jaz bi predlagal, da se sploh nič ne stori, — je rekel Conners. — .laz hočem le to, da se vse prav j pete v majhnih' mestih in krajih in sicer raditega, ker je v manjših občinah več klepetavosti in več opravljanja. Če vprašamo, kakšni so motivi. boji, da bi prišel njegov dobri sloves v zvezo z njim in naj se ' čuti še tako nedolžnim. 5EVERA s E. S K O AS|t?Sept*CI|0 R|dlil« Priporočljivo Zd odpoirjoc pri zdravljenju srbečice ii) ruzqin Ipziph bolezip. CEHA SO* Vpfd Mjle pri vbaefl) IHprj'b. m»MJU±Ui:bM4.Mm uredi. Govoril sem o vsein tem le|ki dovedejo do takih anoinnim-vsled tega, da pojasnim tajnost,!nih Piseru (pisem brez podpisa),( ki vas je vse navdajala in obteže-1i zadenemo na najbolj različne in vala. C pa m. da bo miss Wynn to pogosto nerazumljive nagibe, liko taktna, da vas ne bo več na- Vzrok je lahko ljubosumnost, za-dlegovala; smatram jo za zelo pa-! vist» bsveta za razžaljenje, ra-metno mlado damo. ki je priča- jnponos in v številnih sluča-kovala tako razrešitev. Priča k u-i jih bolestno razpoloženje. Pogojem. da sa se bo za neomejen čas sto pišejo taka pisma degenerira-umaknila v samoto. i ni ljudi. Vsled tega je skoro ne- — Samo pri nas ne more živeti mogoče uveljaviti kako pravilo, v samoti. — je izjavila mrs. Mait-! Take vrste anonimnih pisem, k: land z večjo energijo, nego sem; nimajo nobenega drugega namena jo pričakoval od nje. — Tako pa vendar nismo navezani nanjo, da bi v svojo zaščito vzeli tako stvar. kot ponižati gotove ljudi v očeh njih bližnjih ali znancev z nesramnimi napadi, namigavanji — Edino pravo naziranje. go- j glede njih privatnega življenja spa, — je rekel Conners pritrje-|ter obrekovanji ne smemo zame valno. — Menim, da vam je tudi • »jati * onimi, katera pišejo goto-med boleznijo vašega soproga terivi ljudje v namenu, da izsilijo vaših sinov koristila in pomaga- ■ denar terse skušajo okoristiti, la. Oprostite, da se sploh doti- ker s<> iim znane gotove napake kam teh spominov, toda dobro je, I aii gotovi prestopki onih, na ka-la se spominjamo tudi onega, kar' tere naslove taka pismo. To je Preti ljubljanskemu sejmu. j posebna razprodaja najboljših I!« graj ^i 1>t •'Balkan** pri-n: nastopno nrtieo: "I'prava ljubljanskega veKkega sejma 11.:?! nadleguje s p:*ošnjami za objavo raznih notic o ]juhijanskem veli-', !<«i.u sejmu. 1'ilo l>i bc.-lje. da opu-; 1 hivzph dna prizadevanja in da na sejem vabi h- Koroščeve pr>! ;:> ie. ki hoeejo nekako republiko j p ti pokroviteljstvom riimike^ p::.;wža, a ne Srbijanee. ki imajo 1MPORTIRANIH HARMONIK ZA CENO. ZNIŽANO NA POLOVICO. Pred kratkim j«' bila otvorjena i prva ekspresna zračna zveza j.med Londonom in Berlinom. Zračni promet med obema stoli-{eama jo v rokah neniške akeijo-! narne družbe Aero-Lloyd in | Daimlerove Aero-Limited. Zra-j koplovi lete preko Amsterdama. Bremena in Hamburga. Prvi'je ! odletel iz Londona oh 10.:10 in se i je spusti! v bližini Berlina *>b 7.4-"». Zrakoplov ima kabino za oseitl oseb. I NAZNANILO. Sloven-ko Samostojno Bolniško IVdp rno Društvo za Greater New Voi k in okolico priredi dne 27. maja svoj pomladanski ar izlet v Smith woods Parku na Myrtle Ave. v Glendale, L. I Prostora šl. in sin določena za naš» liporalhi za eel i dan. Pričetek je ob !> uri zjutraj. Tcr.spotrm vabimo {msainezne rojake in rojakinje ter družine /. . otroci. razna okrepeila za suha grla in praz'i" ž.ehulee. I>:>pohlne ho ».ros11 in na r;>zpo!;*go ps-ji vi domaT-i pametnejšega opravka nego " prv,>vri,M;eca < polento ali žganei. po,»ol- je v prospeh miss Wynnove. razred zase in pisec takih pisem Mrs. Maitland je izbruhnila v: n'im'A drugega namena kot okori-jok ter se zgrudila na stol. stiti se denarno s tem, kar je iz- — Prav imate, mr. Conners, —.vet,el Klet,e te&a ali oneSa- je rekla ter še vedno jokala, —j Resnični anonimni pisec pa ne Tako zelo vam moramo biti hva | »deduje nobenega takega name-ležni. Vedno je bila pri naših dra- na- Taki Pisci le žaliti svo' gih. llortenza in jaz si nisva znali Je žrtve' P°m*a*i v očeh dru-pomagati, posebno Hortenza, kar »ih jim pripisovati vse pod- si danes pač moreva znati razla- j le lastnosti, omadeževati njih gati. Miss Wynn pa je vztrajala.! 0ast ter ogniti njih značaj, da polna moči in čuta hvaležnosti.' na ta na«in v spoštovanju Dan in noč je stregla našim dra- drugih ljudi ter izgube svoje me-gim: zdravnik je rekel, da je nje- sto v na pomoč naravnost neprecenlji- Obrekovalec in sejalec strupa Va. uima od tega niti najmanjšega —To je vendar pravi poklic llob,cka-žensk, — je mehko pripomnil KJer se PriP«*e taki "apadi pod Conners. — Pač' je dajala bolni plaščem anonimnosti v večjem ob-kom tudi zdravila? «cgu, je treba pogosto uporabiti — \ se, vse. bila je več nego do-11'ne zvijače, da se prikrije povzro-bra. To mi tlela mojo nalogo zelo ^»telja ali povzročiteljico takih pi-težko, in ne vem, kaj more reči: sera in takoJ tukaJ hočemo pri-Hortenza ! pomniti, da- pripada dosti teh ano- — Tudi jaz sem si to mislil. —' nimnih jnscev natoleevalnih pisem je rekel Vining. — Ti *pouiini so učinkovali na moje postopanje. nifxli'Ii, iz! «*;i prave krajij^ke klobase s hre:non ter razna p-civa, kakor krofi in pf t ice. Za <-ne, ki se radi zavrte, ho pa igral naš sob rat ve-•*«»le p >^!coeniee ua harmoniko Zato 11a veselo svidenje vselil V nedeljo 21. maja. Kdor ne 1h» izrabil te lepe prilike, mu ho potem gotovo žal. ko In čul, kako je bilo prijetno. Sta riši. pripeljite s seboj j hke ln plačajte za harmonik . ko j., bo- SVoje otroke. «la p: skočijo po Ze- WAJW0VEJSE SLOVENSKE ROLE ZA PIANO. eev in trgovcev onjentiran v ju-1 si« dobili. Popolno zadovoljstvo caran- jeni |ratj . . ' tirano, ali pa \rnemo denar. • lova,1,,c, smer. .11 za edmstvo^ uniqn sales company> n*Pt. » obilen poset se priporoča države, vendar pa nam ta notica I is s. desplaines st.. chicago, iii., (10.14.24—"11 Odbor, pove. kam lahko vodi Slovenijo | v« iv \'i separatizem. Ako se v j Srbiji g'.nja proti ljubljanskemu j sejmu razširi, br«ta naša trgovina in industrija izdatno občutili sa-! dove Koroščeve ipolitike.. Upajmo j le. da je brjkotni 'poziv <415«ilka-i ua*' med srlwkimi lbsti frsamljen. ] Mladi Vcjaki .............. Bleiki v?lov£ki ............ Oj Hrvati, OJ Junaci ..... Kaj ne bila bi vesela ...... Hej Slovan« ................. Mili Kraj .................. --Slovenska Četvcrka $1. — $1.00 StudenčKu ......................$1.00 $1.00 Tiha Luna ..........................................»1.00 75c Naprej .........................»1.00 »1.00 Zvezda ..........................»1.00 »1.00 Vzem me s Seboj .................75c »1.00 Po Jezeru ..............................................»1.00 Note za Piano 30c komad. - — Vaše izpolnjevanje dolžnosti je bilo v teh slučajih celo vaši osebi nevarno, — je pripomnil Conners, če gar trdoglavosti sem ne natihoma čudil. — Bolezni v vratu so nevarne. ' ženskemu spolu. V številnih slučajih so ugotovili. da je oseba, ki je bila osumljena. da je pisala taka pisma, izjavila, da je sama dobila številna anonimna pisma, da odpravi s tem vsak sum, a sum je obstajal kljub temu še naprej. V — Da. in v resnici je ona sama' številnih slučajih se je tudi opa- lif *>te zelo navezani na miss Wynn? Mlada deklica je odrinila od se | llortenza^ga je vprašujoče, dvo be roke, ki so jo obdajale in šči- meče pogledala, in mrs. Maitland tile, ter vstala. S »iroko odprti j je odgovorila namesto nje: — mi nemi,'i/, katerih se je čitala ne-j Seveda smo zelo navezani na miss i/.rekljiva groza, je gledala Con-. Wynn. nersa. — Upam, da vaie čustvo ni ta- Kako je mogoče, da.to ves- ko globoko, da bi vam nekatera te,' — je vzkliknila ter komaj pojasnila o njej povzročila v res-dihala. — Ali vam je mrs. Garcia , niči boleatif to jK>vedala .* Zdaj se je bralo iz dekličinih — N*e; mr. Vining. — je mirnr • oči, da ne verjame tem besedam, odgovoril Conners. — To se pra j — Ne morem si predstavljati, vi, on mi je toliko povedal, da da bi bila na kakršenkoli način sem mogel, ko sem v pošte val dej- j nevredna nase ljubezni. — je rest va. pravilno sklepati. Ko ste ne-j kla mrs. Maitland. — Zaupali koliko pretrpeli žalost za svojim očetom in svojima bratoma, ste se hreadvomno začeli bati za svojo mater in mr. Vininga .V zvezi z nevarnostjo, ki je baje ta dva čakala, ste rabili izraz "ogroženo". Ali je mrs. Garcia grozila, da bosta ti dve osebi umrli, če bi vi to ali ono dejanje storili ali o pustili, dočim je vaia vest vendar nasprotovala tej zahtevi f Mlada deklica ti je s rokama zakrila obraz ter »e zgrudila na atol. — Res je; — je jeeljala. — Neizrekljivo so me altiiKli Imela sem čut, kakor da asi smo ji. in zasluzila je to zaupanje — Ali niste nikdar opazili, da je bila zaljubljena v mr. Vininga* Mati in hči nista mogli izpre-govoriti. Mrs. Maitland je začudeno gledala Hortenso. kakor da bi si ne mogla pomagati. Hortenza pa je gledala mladega Vininga. Obe dani sta bili tako začudeni, da sta človeka kar ganili. V m ing, ki je dosdaj klečal, se je dvignil, se v veliki zadregi ozrl okoli sebe ter postal zelo rdeč. — Nato pa se je pokazal mo£a, ki nasprotuje tudi nevarnosti. — To je preveč resno, da bi st» «0(1» prezreti ali pa tajiti, — je rekeL — Seveda sem ae trudil. prevzela vso postrežbo, — je rekel Vining. — jZdravnik ji je večkrat svetoval, naj bo previdna, toda ni marala {>omoči. Celo tako pogumna je bila, da je s čopičem mazala bolni vrat, in večkrat ga je tudi sama izžgala. — Moje mnenje je, da je bila le prej navajena, kako se streže bolnikom, — je zamišljeno pripomnil Conners, — kar naj olajša nji nalogo, nam pa hvaležnost. Kakor sem že omeniL sem nekaj časa študiral medicino, in spominjam se, da je bila mrs. Garcia usmiljenka v neki londonski bolnici. Ne pozabim tako lahko obraza, ki sem ga enkrat videl, in menim, da sem tudi miss Wynn tam videl. — Saj jo lahko povprašate, — je odgovorila mrs. Maitland. — To je zelo enostavno. (Dalje prihodnjič.) žilo. da so v istem času tudi prenehala prihajati taka anonimna pisma. Neki newvorski list je pred kratkim priobčil precej obširen seznam manjših in večjih mest, v katerih se je pojavil v z&dnjih par desetletjih ob tem ali onem, času tak škandal z anonimnimi pismi, ki se je obračal proti do-tedaj spoštovanim ženskam, članom verskih občin, zakonskim parom, uspešnim trgovcem, duhovnikom in drugim ljudem in ki je ponavadi dvignil dosti prahu. — Kot že rečeno so bili motivi dejanja pogosto skrajno čudni in nekatera teh pisem — kot se je pozneje izkazalo, — so pisale čisto mlade deklice. Ta pisma so bila t ha ko polna vsakovrstnih svinjarij, spolnega značaja, da izprva ni bilo mogoče vrjeti, da so jih pisale mlade deklice, čeprav se je izkazalo, da je bila to istina. V preje omenjenem listu se je navedlo mesta kot Brooklyn, Chicago, Philadelphijo, Washington in infr mesta kot East on, Pa Elisabeth, N. J ; Utica, N, t. in druga, v katerih so anonimna sramotilna pisma od časa do časa vzdramBa Mane, ki so « vedli vate preiskave, da pri ali piseu. V IZPLAČiLAvAMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more izplačati ilolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od amcriskf^a konzula fiotrjenejra t»ot- nega lista iu ne več kot protivrednost inI ::.O0O. — frankov, to je približno $Joo.— za enega potnika. V slučajn. da naslovljenem za izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti ]>otrjenejpi )>otiiega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam im na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti. da nikakor ne moremo priporočati tiosiljati čeke v Jugoslavijo. Splošno mnenje vlada, da se čeki. ki Me slaw na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res. ker, kol že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-l«ovednno Izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriSke Peke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljadi na deželi, ker so banke oddaljene In izplačajo take Peke v dinarjih šele potem, ko dobe iz Amerike potrdi lo, da ao jim bili odobreni. Onim. ki stanujejo na deieli in ne potujejo v Amerika Je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih. kateri se jim izplačajo na zadnji poŠti brez neprillk. Tudi za nabavo potnega lista — (posa) je najpri pravne Je poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list ne pa lahko plača tudi s dinarji. V Italiji in osami jn lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljuhega zneska. Vsled naraščajočih stroškov smo se morali odločiti prevrediti pri stojhino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do f25. računa mo po 75 centov; od $25. napre. po to Je po 3 cente od dolarja. Ta pristojbina Je veljavna dolarska izplačila v Jugoatavlji ln ItaHjL fUm SUSOL STATE BANK at. : NAJVEČJA TRGOVINA in EDINA AGENTURA : ZA CELO AMERIKO, ZA NAJBOLJŠE VRSTE STATŽOKRAJSKE KOSE, -STRUŠKE MOTI K E IX DRUGO ORODJE.- Kote, najboljše in najmočnejše, troje vrste. svaiie, Moldouke. Turške in Rul- kan, dolgosti 26-28-30-32-34 palcev z rink» in ključem ..............12.59 Kose, druge, zvar e 1'oleranke po $2.00 Malo ožju i«o ..................S1.50 Kosisča na Kmnjskem (klana ----$1.75 Movnr-ja za v»-llk»- knsp ........$2.00 Klepanje, troj«? vrste. i«. t1.. »1.50 in |2.00 Bargonio brusi, izluv.til. posebno veliki in n;»jlXfljSi EOc. — če-ni ...... 75c Otelniki, plehnati i*) 50c, — leseni 75c Struške Motike. rofiio kovnn* na Kranjcem $1.50, — ve^Je po ........$1.75 Ako enkrat rabite te Izvrstne motl-" ke. ne !»r«te veC- hnlell ameriških. Močne fabričke motike i*> ........»1.25 Srp«, lepi veliki po $1.00. — srpice fpralro) za plet .........................75c Starokrajske pile. ploSnate 8 ino .. ,50c Ribeirii za ribat po .......... $1-© Plankače =«i tesat, rofno kovane .. $6.50 Pnšljite ilenar ali poštno nakaznico z na ročnlno. NapISite naslov samo. — STEPHEN STONICH, Chisholm, Minn. Nadalje imamo krasne cekarje. zalogi najkrasnejie LUBASOVE HARMONIKE. plankače, t*T ntlDlTE OSEBNO ALI PlSlTE TO CENIK. "»S POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbi, ki potujejo skozi New York. Ne pozabite aa moj hotel, kjer dobite naj boljša prenočišča in boste najbolj postrežem diflto aoba a ano aH dvema poataljima. PrCrftor wt SS0 oseb. Domača kuhinja. Najnilja MM. AUGUST BACH, «3 Greenwich 91, N«w York NOV NASLOV Uradna ura: Vsaki dan 11. do 3. V* pon.. sredo ln soboto zvečer od 7. do 8:30. . JOSEPH V. GRAHEK EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PITTSBUROHU. 303 American State Bank Bid;., 600 Grant St., at Sixth Avenue, Pittsburgh, Pa. GLAS N'Aitoru. w. MAJA Twi 11a MAIM M Jammma HI pNB v MHVHi S pomdoftajea tvrdke Frank Sekser State Bank ao odpotovali t ataro domovino: 13 (Nadaljevanje.) Vsi so gledaJi presenečeno in coroner, ki je uganil misli množice, je vprašal še enkrat: — Več kot deset minut! Zdravnik je nekaj časa pomišljal ter rekel nato odločno: — Da. več kot deset minut. Ta izjava je poonenjala pravcat udarec zame. Tedaj pa mi je )»:»dlo v glavo, kar mi je razkrila ura. Niti zganila se nisem. Naučila sem se obvladati se. — Ta izjava je povsem nepričakovana. — je izjavil konečno coroner. — Kakšne razloge imate za to svoje domnevanje? --Povsem navadne, splošno običajne pri zdravnikih. Premalo je bilo krvi, da bi mogle nastati rane le par trenutkov po smrti. Rano so bile številne in težke. 1'liti bi se morala cela reka krvi. Prvi sum me je navdal, ko sem zapazil tako malo krvi. To se je zgodilo, ie pnslno sem zapazil smrtonosno poškodbo. — I>a, sedaj razumem, zakaj ste zahtevali drugega zdravnika, predno so odpravili truplo. — Seveda. Hotel sem. da še vu-kdo drug« potrdi mojo sodbo v tako važnem slučaju. — Knko se glasi ime tega drugega, zdravnika * — Dotkor Campbell. Stanuje na Islington Ave., it. 100. — Ali je ta gospod navzoč? — na. — Dobro. Zaslišal ga bom pozneje. Vi izjavljate torej, da ao vaši zaključki povsem verodostojni ter odgovarjajoči resnici T — Gotovo. Prevej ddg odmor je «Jedil tem besedam. Konečno pa je coroner zopet pričel s xvojim zasliševanjem : — Vsled vaše izjave je postala cela afera &e bolj zapletena. Ne smemo pa izjruhiti poguma. Prosim vas le že za pojasnilo, če ste zapazili na truplu kaka znamenja, ki hi lahko dovedla do identifikacije f — Na levem kolenu sem našel malo brazgotino. — Opišite mi to brazgotino. — To je brazgotina kot jo povzroča opeklina. Dolga Je in ozke t«-r sega do nogi navzgor. — Ali ste koga opozorili na to brazgotino* — Da. pokazal sem jo gospodoma Gryce-u, detektivu ter svo jemu tovarišu. Tudi Mr. Howard Van Vurnamsa sem obvestil < tem. — Zakaj ste sporočili to ravno Mr. Howard Van KurnamsuY — Mr. Gryce* me je prosil za to. Družina Van Burnams se jf bala, da je to mogoče truplo žene Howard a. ki je en dan poprej za pustila dom svojega mora. — In je Van Ritrnams priznal, da je Imela njegova žena slič-no brazgotino! — u. kel je. da je imela slično brazgotino, a v mrtvi ni mogel spoznati svoje zene. Ali je videl brazgotino? — Ne, ni je hotel pogledati. Ali ste ga pozvali, naj si jo ogleda? — Da, a rekel je, da se ne zanima za to. Zopet je prekinil eoroner svoje zaslišanje, predno je nadaljeval. Od vseh strani je eul mrmranje. — Gospod doktor. — je rekel eoroner, ko je šum nekoliko po l« gel. — ali Ste si ogledali barvo las? Lasje so sretlo-rjavi. — Ali ste odrezali šopf Ali ga nam morete pokazati* — Da. Mr. Gryce me je pozval, naj storhn to. Odrezal sem dvs šopu. K.nga je vr.el on in drugi je tukaj. Zdravnik je izročil eoroner ju šop las. Coroner je javno, v navzočnosti vseh. pritrdil na »op uradno etiketo. Da prepreči vsako /moto, Je pojasnil svoje postopanje. Nato je položil šop las na mizo ter »e še enkrat obrnil proti zdravniku: — Gospod doktor, hvaležni smo vam za vaše važno pričevanje. Kj-r 'mi;,te brez dvoma dosti posla, vas nočem še nadalje zadrževati. Dr. Campbell naj stopi naprej. Nova priča je potnlLU irpvedi prejšnje. Vsled tega je bilo ugoto* ijito. da je padla Uiardft» Pa., v Sv. Jurij ob Šeavniei. Štefan Ivančan iz Buffalo. N. V, v Orle. Janez Notar iz Reliance. Wvo., v Pusta!. Cecilija fctefaaeic s sinom New York City v Področje. Ivan $oulc iz Clinton, Ind., v Novo meflto. Louis Metelko s sinom iz India nrpolis, Ind., na Rako. Ana fctiin z otroei iz Chicago, TIL, v Topalče Frane Treven iz A veils, Pa, v Rovte pn Logatcu Anton Rebšel iz* Indianapolis, Ind. Blaž I-ipovac iz Domopolis, A! a., v Prezid. Albin Novak iz Claiidge, Pa., na Taeen. Frane Poje ii Roekwood, Ps., v Babno polje. Prane Meden iz Prrposis, Wyo„ v Besni jak. Jane« Lakšan z družino is Fair-point, Ohio, v Postojno. Klisa Kravanja iz Ynkon, ftu, v Bovee. . Ifpa Čeiarek it Brooklyn, N. V? "..... *....... »ki romaneier, feljtonnst in kritik Aleks. Vasiljevič Amfiteatrov. PREŽIVITE POČITNICE NA DEŽELI! Kdor hoče preživeti svoje počitnice med svojrmi ljudmi, popolnoma na deželi, naj pride v Dover v New Jersey. To velja prav posebno za rojake iz New York a in okolice. Skrtdjeno je za vse udobnosti. S«ibe so zračne in hiša je opremljena z elektri-ko. S hrano bo brez dvoma vsak zadovoljen. NAPRODAJ POSESTVO v vasi Seio hšt. 4. pošta Sv. Križ pri Kostanjevici, Dolenjsko. Zidana hiša in hlev, leseni svinjaki, vse z opeko krito; sadni vrt. njive. travnik!, vinogradi in 2 gozda, vse v dobrem stanju; pod, senica. kozolec, kašča in klet s slamo krito in zidauea. Kdor resno misli kupiti, naj vpraša lastnika Frank Knčimer, 0617 Ewing Ave.. South Ch/eago, 111. (24&31—5) 30. maja: Lapland. Cherbourg. ai. maja: Rochambeea. Havre: Finland. Chsr-New Tork City' bourg m Hamburg; Bayern. Hamburg. a Junija: MaJeeUc, Cherbourg: La Savole. Havre; Ohio, Cherbourg In Bremen; America, Cherbourg m Bremen; New Amsterdam Boulogne. 19 junija: Mauretania, Cherbourg. Cherbourg; ' Pittsburgh. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Naročnikom "Glas Naroda" > ker je obilna in po domače skn- državi Wisconsin naznanjamo, da hana. Tudi bo prilika za kopanje jih bo obiskal nai potovalni za n« prostem, kajti kopanje poveča stopnik v-rednost bivanja na deželi. Kraj ^ Joseph SmalceL leži 900 čevljev uad morjem ter . . . ,, „ ' ' . . , . t -- , ki je pooblaščen pobirati naroS- u: vsled te»a opaziti one mokre . . .. „ , . nino za nas list. Zato prosimo ro- in ueznoHue sojvirne vroerne. kot ... , K w - ,. ,. j. jake, da mu bodo kolikor mocoie jo iiK»ra.io prona-sati ljudje v ne- l ' " . B pcisiedtii bližini morja v poletnih "»«>-rrhenia, Cherbourg ln Hamburg; Manchuria.. Cherbourg In Hamburg; Han-aa. Cherbourg in Hamburg. 30. Junija: ^ . _ ^ Tuscama. Reka; Olvmple. Cherbourg: Conte Verle. Ono; Saxonia. Cherbourg n Hamburg: Pres. Harding. Cherbourg Ryndam. Bolougne; Chicago. Havre; In Bremen; Veendam. Boulogne.__»America, Cherbourg In Bremen. NAZNANILO. Nl Cenjenim naročnikom "Glas* Naroda" s dr is vi Ohio nasnanjr ! mo, da jih bo obiskal nai petoval i tu savtopnik K. ANTON UMOlO, kateri je pooblaftSen nabirati na i 11. junija Hannover. Gremen. 12. Junija: Aqultanla. Cherbourg; Re»oIute, Cherbourg in Hamburg. 13. Junija: Beigenlan'I. Cherbourg; France. Havre; Pres. Van Buren. Cherbourg in Bremen. Argentina. Tret. 14. junije: Minnekahda. Cherbourg |n Hamburg: Thuiingia. Cherbourg ln Hamburg. | 1«. junija: f Homeric. Cherbourg: Orca, Cherbourg merica. Cherbourg; Ohio. Cherbourg in • In Hamburg. Pres. Arthur. Cherbourg In Hamburg; IT«*«. Roosevelt. Cherbourg In ! Premen: Rotterdam. Boulogne. Hremen: Muenchen. Bremen. 1. julija: Bremen. Bremen. 3. julija: Cam»i>ic. Cherbourg ln Bremen. 4. julija: Leviathan. Cherbourg; FVance, Havre. St. Paul. Cherbourg. 5. julija: Finland. Cherbourg in Hamburg; Pree. Adams. Cherbourg in Bremen; Mount Clinton. Cherbourg in Hamburg. 7. Julija: Pres. Wilson. Trst In Dubrovnik: Glullo C«?sare. Genost; Rochambeau. Havre; Ho- stari zastopnik JANKO nčnmo sa nai list. aatoraj prs« ki je svoječasno po t o mo rojake, da mu bodo kolfko* val za naa list, se radi siabegii mogoče naklonjeni, zdravja zdaj stalno nahaja n:i 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel. Rojakom ga toplo priporočamo. Uprava Glasa Naroda. Slevenie Publishing Co VLAHOV Kako se potuje v in nazaj v Ameriko. m potnike Je. ▼ da Je natanko ponfea o potaih Ustih, prtljagi tu drugm stvaren. Ki ao t treti m potovanjem. Vsled iolcoleta« isknlaje sam je smco«® q seem tem dati točna pojasnila PriporoCamo vedno tndi somu naj- MJb panike, ki imajo kabine w m. Ako ete ee tamenUJ potovati v mrl kraj. nam piiit* ker ho to r VsUo korist. Trii eni. M fte nlee wwrttki drlev-Ijsnl, ameje potovati v atari kraj ne »bleh In |im Je dovoljeno vrniti ss. Na telle dajemo vsakemu te« •adevna pojeanla. le aa narodna, kajti itevilo priseljencev |e opiejena Zrn potne strofte tsplsčuje pv ne-ta asroHln Jsdransks banka tudi v dslaijm. Frank Sakser State Bank teest New Tsvk ŽELODČNA GRENJCICA Dala Jo to v stsklsnies v ZADKU Noer York. Plymouth, Havre, Porle TRANCE 13. joni.; 4. juli.: 25. juti. PARIS____C. juni.; 27. juni.; 18. juli. LAFAYETTE 23. Junija; 4. avgusta New York. Havre. Parle SUFFREN ...................2«. maja ROCHAMBEAU ..............31. maja CHICAGO ....................2- junija R0U6SIL0N ................21. junija New York. Vigo (Spalni. Bordan LA BOURONNAIS .......... 9. Junij« It STATE STREET. NEW YORK msuucHiiNF »Tlaravnoit v JngoeU^j0^ Edino direktno »Pomladno odplutjs ARGENTINA—enoten raxrru—13. Juni PRESIOENTE WILSON ... 7. julija Otvoritvena voinia x naive?a MARTHA WASHINGTON . 21. Julija v Dubrovnik ali Trst $102.50 in $5.. Železr.ina v notranja »t smerna. Nobenih vi-7»»» Vfntk te^ PIlHt* r« c.ptk Pe v»m uljiidnn priporočam. Anton Mervar St. Clair Avenue Cleveland, O. ROJAKI, NAROČAJTE 8K NA OLAS NAHODA'. NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V TOBUtENTR nntAVAP Testament. NAJVEČJA ARABSKA ! SANJSKA KNJIGI i | Najnovejin flnetrovmna iadajs Vsebuje SOS itrani Ona ■ poštnino — 8L0VKNI0 PUBUlSnS oo. Vsak človek, pa najsibo Se tako mlad in zdrav, ki poseduje količkaj premoženja, bi moral napravili testament. S tem bi prihranil velike nepotrebnih stroškov svojim stari sem. ženi ali otrokom. Testamente, kakor tudi pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, dolin« pisma in prožnje za dopremo svojcev iz starega kraja, izdeluje ie vedno in najbolj pravilno ANTON ZBAŠNIK Slovenski Notar Room 206 Bakewell Bid« . (Nasproti okrajne oodnije) PITTSBURGH, PA. Potrebna knjiga za pravilno pri-ucenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeča: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJA. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANLEŠKL BESEDNJAK. Besti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katera mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja. « Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Is te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine bres učitelja. je trdo vezana, vsebuje SB0 strani. jC' j 501 eena ■ poštnin* ™11 I Slovenk Publishing Company DR. LORENZ 643 Fenn Ave^ PITTSBURGH, PA. aOINI SLOVINIK« SOVOM&I ZOMVMS IneiMutr ho4kih bolizni. Meja nese Jo aSravljMiJs okiaUMS In kronMalb »»—I. Jas sam is »Sravkn aa* SI let ter Imam sfcutnjo v vesli boleznih vaAo Soleaen, Sa »ee esOravIm In vrnem moi ln adravje. Mu snsebll posebne okuinje set sodesvljenja odklh pepelneene saneetl na an »ne. meja ekrb pe je. 4 vbn. No eSlaftajta, ampak peMlto Ibipnjit Jeac eoSrovbn aeetrvpljene krt, manj* ln liee pe i paeanja lae, >ifc»m v keeteb,etarerene;eetabe«eet«llv*ne ln betesnl JaM«eab» lecrab, teleSen; imeiiliiO rovmetlaem. katar; nate tibi aaOube MS. ■rei V ponedeljek: voia Is petek o« 1. fepoldne ia (. Id S dopoldne do S, seeder: v a TUKAJ SO! Nove prave gla-sne Victor Slovenske plošče smo dobili v našo zalogo, vse so po 75c komad. Dalje imamo Nemške in Češke valcerje, polke, »otise in marše. Imamo tudi kresne Victor glasne pristne gramofone: cena je od $25.00 do $480.00. Pišite nam še danes po brezplačni cenik. Pasi te na to varnostno znamko. 72206 Al' me boi kaj rada imela? Oj, ta Poieneica. 72207 Ljub'ca moja kaj si et'rila. Otok Bleiki. 7220S Oj. ta vejeftki boben. Pebid aem star ie le IS let. 72210 Mila mila lunica. Slepec. 73211 Oj, zlata Vinska Kaplja ti. Pevaod me poznajo. 72232 Bom ila na planince. Sem Slovenska Deklica. '72321 štajerska — Valček. . Pomladanski dan — Potka. 723» ftazpodite ee meplieice. 'Tam kjer Lunica. 7242» KrUenci. Anpel sveti z neben deli. 72472 Na planicah sslncs sije. •artica po morju plava. 72527 Domovini. MoJ dom. 72514 Priila bo epomlad. Odpri mi kamrico. KAR JE GLAVNO — za pofttnino pnSljite 25c veft da biaso takoj od-poAljemo. pa Mite po Rzpresu poftiijatev. tedaj plakate Ezprrn ko biaso dobite tam. IVAN PAJK Victor in Columbia Dealer Si MATH STREET OOHEMAUOH, PA.