jttkfL. Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek ln soboto. Naročnina ra avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3'50 K, mesečno 1‘20 K; za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta -t< 80 K. PanneiRi itnllki 18 v. Reklamacije io paitaia. preti«. Nefrankirena plima te a« «pr» |«M«ja. Rokopisi ee a« vrataje, |UmtL laaitepaa p.til-mtlc. (»trias 88 mm) n takrat 80 vin., veiknt pt iipnta 59. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 17. junija 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Urednidtvo •Bdečega Prapora., Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgove ulice 6/II. Moka. Hrana je prozaična reč. Kdor je med blago-slovljenci tega sveta, jo lahko ozaljša; med kosilom delavca, ki poje svoje slabozabeljene žgance v cestnem jarku, pa dinjžem milionarja, ki obeduje med rožami in orhidejami z zlatnih krožnikov, je razlika. Ampak če pustimo zunanje prilike na stran in vzamemo hrano samo zase, moramo priznati, da je prozaična reč, To spoznanje in priznanje pa nič ne pomaga; potrebna je, tako brezpogojno potrebna, da brez nje tudi poezija ni. In včasi se mora govoriti o tej prozi. Prav letos se suče o njej vsakdanji pogovor. Cena pšenice jo tako poskočila, da že od leta 1873. ni bilo take žitne draginje kakor sedaj. 2e po zimi se je začelo podraževanje in nihče ne ugane, kdaj ga bo konec. Kapitalistična špekulacija se je polastila ugodne prilike; oderuški kapital se hoče povečati na stroške siromašnega ljudstva in nič mu ni mar, če nastane zaradi tega lakota po vsej deželi in če se razvijejo kužne bolezni med vsemi narodi. Prvi vzrok sedanje draginje, ki se čuti v vseh družinah nebogatih slojev, je slaba letina. Toda to ni edini razlog in tudi ne najtehtnejši. Nezadostno žetev je porabila kapitalistična špekulacija, ki se najbolje redi z bedo človeštva. Prvi, ki je opazil .ugodni* položaj, je bil neki Jim Patten v Chikagu; njegovi agenti so pokupili ogromno množino žita, kateremu on seveda tem ložje določa ceno, čim manjša je konkurenca. Kadar pa začne eden z oderuštvom, se hitro najdejo drugi, da ga posnemajo. In danes špekulira na lakoto vsak, kdor ima količkaj vpliva na žitno kupčijo. V naših krogih je v tem oziru važna budim-peštanska borza, že zaradi tega, ker je Ogrska pre- težno agrarna dežela, ki prideluje mnogo žita. Prav na budimpeštanski borzi pa skače cena žita takorekoč od dne do dne. Proti kapitalističnemu ropu, ki ne pozna drugih namenov kakor interese svojega žepa ni dru-zega zdravila, kakor načelni boj proti kapitalizmu, to se pravi, socializem. Dokler ima človeška družba kapitalistično obliko, je gospodarsko izkoriščanje vsake vrste neizogibno; vsak srečni in vsak nesrečni slučaj mora kakorsibodi koristiti kapitalu; ceno pa mora vedno plačevati delavsko ljudstvo} Tudi draginja je stalna spremljevalka kapitalizma, s svojimi gospodarskimi silami, močnejšega od vseh držav in vladarjev. Toda če kapitalistična družba ni zmožna, da bi preprečila oderuštvo sploh, bi se vendar najhujši udarci špekulacije lahko nekoliko ublažili, če bi države res imele namen, skrbeti za blaginjo ljudstva. Tudi v Avstriji bi lahko imeli cenejše žito, torej cenejši kruh, če ne bi naša država hlapčevsko služila veleposestnikom in njihovim trabantom. Avstrija je na poti, da postane industrialna država. S podjetji se množi delavstvo, ki obsega že danes večino prebivalstva in bi torej po vseh zakonih razuma in pravičnosti imelo zahtevati, da bi se državna moč v prvi vrsti ozirala na njegove potrebe. Ce tudi je v državi še mnogo poljedelstva, vendar ne zadostujejo njegovi pridelki niti v normalnih dobah za prehrano vsega domačega prebivalstva. Ce pa pride slaba letina, je seveda še več odvisno od uvoza iz zunanjih dežel. Žita, ki pride v Avstrijo iz drugih krajev, seveda ne dobimo za tisto ceno, za katero se prodaja doma. Podraže ga prvič stroški prevoza, drugič pa carina, ki jo jemlje država od vseh čez mejo prihajajočih pridelkov. Do leta 1906. je iznašala carina na pšenico 1 K 79 vin. Novi carinski tarif, ki ga je sprejel državni zbor, jo je zvišal na 6 K 30 vinarjev. V starem parlamentu je bilo 11 socialnih demokratov in oni so bili edini, ki so se navsomoč upirali nezaslišanemu darilu za veleposestnike. Za 6 K 30 vin. se sedaj podražuje vse žito, ko pride čez avstrijsko mejo; toda tudi domači kupčevalci z žitom lahko zahtevajo enako ceno, ker v Avstriji pridelano žito ne zadostuje potrebam prebivalstva in ni se Jim treba bati, da bi žito ostalo brez kupca. Na vse hude posledice so socialni demokratje opozarjali državni zbor. Vsi opomini pa so bili zaman, kapitalistični parlament je sprejel carinski tarif in veleposestniki v družbi s špekulanti so triumfirali. Sedaj pa plačuje ljudstvo ta triumpf s svojo bedo. Za 4 K 50 vin. bi bila pšenica lahko cenejša, če bi bilo ostalo pri starem tarifu in ob sedanji, vse meje presegajoči draginji, bi se to pač precej poznalo. Toda carinski tarif izkoriščevalcev je sedaj veljaven in vprašati se mora le, če bi se dalo vendar vsaj za trenotek kaj storiti proti draginji. Gospodarski odsek je sprejel predlog, da se zahteva od vlade, naj do meseca julija odpravi vso carino na žito. Ako bi ta sklep obveljal, bi se pšenica lahko vpeljala za 6 K 30 vin. cenejše v državo. Od odseka do zbornice je pa dolga pot in nihče ne more vedeti, kaj bo storila večina; zakaj drugi odsek je prav nasprotno proti glasovom socialnih demokratov sklenil, pozvati vlado, naj brezpogojno zapira meje. Vzemimo pa, da bi bilo v zbornici vendar dovolj socialnega duha in da bi obveljal predlog za provizorično odpravo carine. Tedaj bi pač imeli sklep državnega zbora, nikakor pa še ne cenejšega žita. Carina je namreč skupna zadeva in odpraviti bi se mogla le tedaj, če bi pritrdila tudi ogrska vlada. V Budimpešti pa bi skoraj prej rekli «ne> kakor «da>. Leta 1905. bi bil državni zbor lahko preprečil preveliko draginjo kruha; zdaj ne more do leta 1907. ničesar ukreniti sam. Prebivalstvo se lahko zahvali meščanskim strankam, da PODUSTEK. Otrok. Oh, ta na! otroki Ta naš ljubi otrok, naš dati otrok, naš nedolžni otrok... Uhl Kako jo je jezilo tol Vsi, vsi so jo imenovali tako. A zakaj, zakaj P Seveda, polaskati ■o ji hoteli, ona pa ne mara takega laskanja. Zakaj naj bi bila otrok P Osemnajst let je stara. To menda ni več otroška doba. Razvita je tudi dovolj. Bila je v višji dekliški šoli, kjer se je vedno pridno učila. Učiteljice in profesorji so jo hvalili. Neumna torej ne more biti. Zakaj ji pravijo otrok P Včasi se je jeze jokala. Najbolj jo je bolela misel, da je morda res otročja. To bi bilo prav lahko mogoče. Vsi ravnajo ž njo kakor z otrokom; ali bi bilo čudo, če bi ostala otrok P Semintam ji je vstajala temna slutnja v srcu, da njeni starši in sorodniki ne ravnajo prav. To ia bilo nekako instinktivno. Razsoditi ni mogla ni-Co**r. Samo čutila je, da ji primanjkuje nečesar, ta bi bilo lepo, aU morda prijetno, morda kontno. Njeni starti so bili jako dobri, a prav prevelika dobrota ji ni bila všeč. Iz same dobrote jo Imajo v kletki kakor kanarčka. Mati ji izbira obleke, oče kqjige, tete in sestrične so njena družba. Zato je tudi dobro vzgojena) nobena nje-ta tovarišic nima boljše vzgoje, Sicer o svojih to- varišicah ne more govoriti mnogo. Prav malo jih | pozna. Oče in mati sta ji dejala, da ni dobro za mlado deklico, ako se preveč peča s tujimi ljudmi in s knjigami. Da, to ji je bilo najstrože prepovedano: različne knjige, zlasti romani in pa družba izven očetovskega doma. Oboje jo je včasi bolelo in kadar jo je mati v njeni navzočnosti hvalila obiskovalcem, je kar rdevala. Njeni materi je bilo to kaj všeč, saj je bil to živ dokaz one devlčanske sramežljivosti, ki je plod brižne, dobre vzgoje. S posebno slastjo je tedaj zatrjevala: Da, moja Minka je nepopačen otrok. Nič ne ve, tako je nedolžna, tako nedolžna, da je veselje. Minkina rdečica se pa ni razlivala samo iz sramežljivosti po njenem obrazu, temveč tudi iz pritajene jeze, ki ji sicer ni bila umlijva, a katero je vendar globoko čutila. Nekako neumna se ji je zdela zveza materinih besed: «Nič ne ve; nedolžna je.» Nič ne vel Da, to je res, a boli jo to. Nič ne vedeti, nevedna biti ali prav tako, kakor biti neumna P Mati pač pravi: Nedolžna je. A naj je človek nedolžen, menda vendar ni treba, da bi bil neumen P Take misli so jo včasi zelo pekle in kadar so se ji pojavile, je utegnila postati jako žalostna. Toda njena bol je bila le kratkotrajna. V tem oziru je bila res še pravi otrok. Ako sa ji je kaj žal ; storilo, se je razjokala, kakor bi morala umreti; a dovolj ji je bilo, zaslišati vojaško godbo, ki je marširala mimo hiše, da je skočila k oknu in se s celim licem smejala, smejala, da je zvenelo po vsem domu kakor srebrno zvonenje. Na ulici se seveda ni nikdar smejala, kajti dobro vzgojeno dekle ne sme kazati svojih afektov pred tqjimi ljudmi Enkrat se pa vendar ni mogla premagati. Bilo je krasno rosno jutro; mladi solnčni žarki so dražestno trepetati po zraku, ki je kar dehtel svežosti in sladke, opojne skrivnosti, katero so razumele urno milo dišeče cvetke in radostno žgo-leči škrjančki. Minkina mati je ljubila lepo naravo, seveda po svoje. Vsak izobražen in dobro vzgojen človek mora ljubiti prirodue krasote, a ta ljubezen in njen izraz ne sme prekoračiti stalnih mej. Ob šestih zjutraj je Minka odšla z materjo na sprehod. Morda bi bila šla rajši s prijateljico. A pravzaprav ni imela nobene in če bi jo bila imela, ne bi bila mati nikdar dovolila, da hodi z drugimi dekleti, ki bi lahko spravile blateno nevednost njene hčerke v nevarnost Sli sta izven mesta v bližnji log. Tam je bilo ob tem zgodnjem času kakor v raju. Zelena barva listja, trave in maha ni bila nikdar tako blago« krasna, kakor zgodaj zjutraj. Vse je bilo čudovito svežo in Minki se je dozdevalo, da se mora to drevje in grmovje prav tako počutiti kakor ona, kadar se zbudi iz jako prijetnega spanja. Dalje prib, za sedaj Se najglavnejše hrane ne more dobiti krščan-sko ceno. Konsumentom bi pa to lahko odprlo oči, da prav v najvažnejših rečeh ni vseeno, če jih zastopajo meščanski poslanci ali pa socialni demo* kratje. Za pravice bosenskega ljudstva. (Iz govora poslanca drja. Adlerja na seji državnega zbora dne 8. junija.) Dalje. Kako je bilo z glasovito petkovo sejo? Mi se vspešno trudimo, da vzgojimo svoje sodruge za disciplino; da bi pa opravljali ta posel še za vladne stranke, se vendar ne more zahtevati od nas. (Veselost.) V interesu parlamenta vzamemo itak večje delo oaie, nego bi bila naša dolžnost. Dr. Gessmann je mislil, da bo opozicija tako naivna, pa se bo vdala obstrukciji, zato ker jo vodi on, generalissimus vladnih strank. Kako pa ravnate Vi z obstrukcionisličnimi strankami? Zdaj ste vi obstrukcionistična stranka. A kaj se Vam je zgodilo? Saj se ni imelo zgoditi nič druzega, kakor glasovati, da bi se bila mogla seja zaključiti. A na Gessmanovo povelje je prišel ipektakel, za katerega iščete zdaj z vsemi težavami razloge. Dogodek z zapisnikarjem Kotlafem omenim le na kratko. Prvič konštatiram, da poslanca Bernta res ni bilo v zbornici in drugič konštatiram, da je bila Kotlafova pravica, vprašati, če je Bernt navzoč. In ker ga ni bilo, je zares najbolje, da molčite. Z reformo opravilnika bi radi zavarovali pravico večine, da se ne bi mogel dvigniti nihče, kdor je v manjšini. Pa pridete prvič sami v manjšino in že vam je položaj neznosen. Tolažim se, da vas ne bo nihče posnema), ker je bil vspeh vašega primera tako slab. Ce bi bili s tem dosegli političen vspeh, bi bila stvar nevarna. Ker ste pa dosegli samo nesmrtno blamažo, se to pač ne bo več ponovilo. (Bielohlawek dela medklice.) Ej, gospod deželni odbornik, če se «giftate», tedaj se «giftajte» poti-hem 1 (Veselost.) Dr. Gessmann ima le eno upanje: Mačka je rešena. On upa, da bo današnje glasovanje ugodnejše za vlado. Ne vera, če bo imela Šušteršičeva resolucija danes 20 glasov več ali manj. To pa vem: Naj se konča glasovanje kakor se hoče, ta vlada se ne da rešiti. (Odobravanje pri socialnih demokratih.) Ce pravi vlada, da ne bo izdajala posledic niti tedaj, ako bi se glasovanje izvršilo proti njej, je to morda na čast privrženosti, ki jo imajo baron Bienerth in njegovi kolegi do svojih foteljev, ampak konstitucio-nalno mišljenje in rešpekt pred parlamentom se v tem ne izraža. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.) Ali misli vlada, če ne izvaja posledic, da stvar ne bo imela posledic? Dejstvo, da je vlada odvisna od tega, če se par gospodov več ali manj na oni strani zaveda svoje dolžnosti, od tega, če se glasile ob 5. ali ob 7., dokazuje, da tej vladi ni obstanka v zbornici, da mora propasti, če ne sedaj, pa nekoliko pozneje. Ranjena je težko i lahko se ie zavleče v kakšuo grmovje, da tam skonča. Kakšne interese pa imajo vladne stranke, če vlada noče izvajati posledic? Zakaj se kompromitirajo zanjo, če vlada niti tega kompromitiranja, niti žrtve intelekta in drugih lastnosti ne zahteva? Ali storite to čisto zastonj ? (Veselost) Stranke, ki glasujejo danes proti vladi, vedo natančno, Mkpj ravnajo tako. Ali veste vi, zakaj nastopate za vlado? Škodovati nočete vladi; pa ji tudi ne boste koristili Zakaj ta vlada si škoduje sama dannadan ter se kompromitira pred vsemi strankami in sloji Avstrije, ker nima nobenega druzega namena, kakor da je na svetu. Ona je, ampak volje nima; n če že enkrat kaj hoče, je takoj pripravljena, prihodnji trenotek kaj druzega hoteti. To dokazuje Bilinski s svojim finančnim načrtom, ki prav jasno svoje stališče: Ce ne, pa ne. Razumeti pa morate, da ima prebivalstvo drage ikrbl. Poglejte na narodno vprašanje. Vlada ima zakonski načrt in ga nima — kakor se hoče. Ce pravimo, da je vlada zaslužila, da odstopi, mislimo to ne le zaradi bosenskega vprašanja, ampak zaradi njenih nazorov o vladanju sploh. Usode-polna doba se začenja za nas. Vsak dan se maje naie razmerje do Ogrske. Z aneksijo Bosne je prišlo Jugoslovansko vprašanji na dnevni red. Mi pa imamo vlado, ki noče nič druzega kakor živeti, ki nima prepričanja, ne programa. Vprašuje se, če naj Avstrija oborožuje svojo mornarico bolj kakor največje države. Zato naj se iztlači iz delavskega ljudstva zadnja kapljica krvi. Ali nasprotuje vlada tem namenom, ali jih pospešuje? Nihče ne ve tega. Vemo pa, da bo Bienerth, ker more človek le tedaj ostati minister, če žre bojne ladje in vojaška bremena, požrl vse, kar mu bodo položili na mizo. To pa ni vlada, kateri bi mogli y sedanjem trenotku izročati usodo Avstrije. Ker smo dobili v vprašanju agrarne banke dokaz, s kakšno ener-žijo, spretnostjo, vestnostjo in parlamentarno poslušnostjo nastopa proti soglasni volji zbornice, zahtevamo, da se ji jasno izreče nezaupanje. Baron Bienerth je sprejel obveznosti, katerih ne more izpolniti, ker pravi zbornica: «Za ogrsko agrarno banko se ne plača iz denarja avstrijskih davkoplačevalcev niti vinar!* Izpolniti hočemo svojo dolžnost napram narodu v Bosni, ker samo tako izpolnimo tudi dolžnost napram svojim narodom. Zato bomo z dobro vestjo glasovali za Šušteršičevo resolucijo. Da dosežemo složno glasovanje, nismo vložili svoje lastne resolucije, ker nam ne gre za posamezne besede, ampak za stvar. Vsakdo bo vedel, zakaj in proti čemu glasuje. Mi glasujemo za pravice bosenskega naroda in za pravice parlamenta. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Tržaške volitve. Tret, 15. junija. Slovenski narodnjaki so izdali za ožje volitve sledečo parolo svojim pristašem: 1. naj v IV. okraju, kjer je ožja volitev med slovenskimi kandidati dr. Rvbafem, Kravosom in Muho ter med laškimi liberalci, volijo slovenske kandidate; 2. naj v III. volilnem okraju, kjer je ožja volitev med Slovencem dr. Gregorinom in socialistom Perezom na eni strani ter dvema irre-dentistoma na drugi strani, volijo dr. Gregorina in Pereza; 3. naj v VI. volilnem okraju, kjer je ožja volitev med 4 Slovenci in 4 socialisti, oddado prazne glasovnice, ker je zmaga socialistov itak zagotovljena in 4. naj v vseh drugih okrajih v 1., II. in V., kjer je ožja volitev med socialisti in irredentisti glasujejo za socialnodemokratske kandidate. Italijansko vseučilišče. Dunaj, 15. junija. Nemško-nacionalna zveza ie imela danes sejo, na kateri je razpravljala o vPra" šanju, kje se naj ustanovi italijansko vseučillSče-Večina članov se je izrekla za TrBt kot sedež bodočega italijanskega vseučilišča. Definitivno se o stvari še ni sklepalo, marveč se bo debata nadaljevala še v jutrišnji seji. Krečansko vprašanje. Pariz, 15. junija. «Temps» javlja, da se vrše tajna pogajanja med Turčije in Grško glede odstopa Krete. Grška baje ponuja za Kreto 15 milijonov Turčija pa zahteva 35 milijonov. London, 15. junija. Angleška vlada ne bo odpoklicala svojega vojaštva s Krete. Tudi Rusija se še ni odločila, da-li bi naj umaknila svojo posadko ali ne. Politični odsevi. * Poročilo proračunskega oiieka, ki ie je v pondeljek razdelilo v državnem zboru, izkazuje za leto 1909: potrebščine........................... 2.406,554.543 K pokritja................. 2.404,647.482 » torej deficita............. 1,907.061 > V resnici se ceni deficit prenizko, zakaj v pokritje so vštete tudi razne svote, ki ne izvirajo iz letošnjega leta, namreč: dobiček iz denarnega kova 29 mil. prebitki iz leta 1907 44 * s provizorijem dovoljeno posojilo ... 47 » odkupni obrok južne železnica • . . . 4 * J kar bi z izkazanim deficitom znašalo . . 126 * j Ta primanjkljaj se pač zmanjša za . . 53 » iz pomnoženja kapitala vsled novih železniških stavb, tako da se mora kot dejanski primanjkljaj šteti.............• . . . 73 mil. Prišteti pa bo že letos še 10 * kot obresti za oboroževalno posojilo. Poročilo proračunskega odseka je v tem pogledu zelo skleptično in pravi ob zaključku: «Pro-račun ne kaže v dohodkih še nobenega sledu nazadujočega gospodarskega razvoja. Nasprotno so dohodki vpisani v taki višini, da se najbrže ne bodo dosegli. Pač pa se ve že sedaj, da se bodo izdatki v raznih delih znatno prekoračili. Ce se je torej kljub optimističnim vzorom deficit samo prikril, ne pa izključil, je saniranje državnih financ tem nujnejše. V to se bodo morale zdaj združiti bri(;e vlade in parlamenta.* — Kako se briga vlada za nove dohodke, je že znano; da pa njen načrt nič ni vreden, je tudi gotovo. * Avitrijikl državni dolg, ki je znašal koncem lanskega leta 10.118 milionov, se je doslej zvišal na 10.543 milionov kron. Za obrestovanje teh 10 in pol miljard odpade na avstrijsko polovico na leto 356 milionov, za odplačevanje pa letnih 55 milionov, to je skupaj 411 milionov kron. Vsi direktni davki in davek na pivo torej komaj zadostujejo za obrestovanje in odplačevanje državnega dolga. V tem se najbolje izraža kapitalistični značaj sedanje družbe. Država seveda ne jemlje posojil pri revežih, temveč pri kapitalistih, ki dobivajo 356 milionov kron na leto le od avstrijske države, ne da bi jim bilo treba za to le z mezincem geniti. Svoj kapital so dobili od prebivalstva; zakaj danes razume pač že vsak otrok, da denar ne pada iz nebes in ne raste kakor trava. Nakopičili so delo delavskega ljudstva, ki se je kot blago izpremenilo v cekine in bankovce. Zato ker se je ljudstvo dalo izkoriščati v delavnicah in tovarnah, v rudnikih in gozdih, na železnicah in na morju, zato ker je s svojim delom in s svojim pomanjkanjem znosilo ogromna bogastva v kapitalistične blagajne, mora gospodom kapitalistom še posebej plačevati 456 milionov od svoje bede. Tako je kapitalistično izkoriščanje kakor ogromen polip, ki s tisočerimi rilci sesa in sesa, predmet izkoriščanja je pa vedno in povsod delavsko ljudstvo. Kdor ne razume, da je v teh razmerah boj delavstva proti kapitalizmu važnejši od vsakega druzega boja, mora biti duševni slepec; kdor hoče delavstvo odvajati od tega boja, je pa politični slepar. * Zelo priljubljen fe hrvatiki ban baron Rauch. Mož ima namen, potovati po Slavoniji, da si ogleda deželo in razmere v njej in seveda, da bi žel kaj slave. Ko so to izvedeli v Brodu, je občinski zastop sklenil, da se ne bo brigal za Raucha in da mu ne priredi nobenega sprejema. Tako so sklenili tudi v Pakracu in zdaj v Požegi. Ljudje na Hrvatskem so pa radovedni, če pojde ban vseeno na potovanje. S tem da bi šel, bi bili pravzaprav vsi zadovoljni, ampak prav daleč bi moral iti. * Francoski mornariški ivet je sklenil načrt za stavbo novih ladij, po katerem bo Francija leta 1918 imela 45 oklopnic. Stroški bodo znašali tri mili ar d e in se razdele na 10 let. Tako se razvija blaznost oborožavanja po vseh kapitalističnih državah. * Na Danskem so bile pred kratkim nove volitve za parlament. Razpisane so bile zato, ker sedanja Neergaardova vlada ni mogla dobiti večine za svoje vojaške namene; zlasti za velikansko utrdbo Kodanja. Vlada pa z volitvami ni imela sreča, zakaj okroglo 20.000 volilcev je glasovalo proti in le kakšnih 10.000 za vladne namene. Socialni demokratje so dobili enako število mandatov kakor v zadnji zbornici, namreč 24. Pridobili so pa več kakor 16.000 novih glasov, vsega skupaj okrog 100.000, t. j. tretjino vseh oddanih glasov, tako da je socialna demokracija že najmočnejša stranka na Danskem. * Krečansko vprašanje visi zopet kakor črn oblak nad mirom evropskega jugovzhoda. Otok Kreta, ki meri približno 8600 km*, je turška last, ima pa večinoma grško prebivalstvo, iz česar izvira trajno stremljenje po združitvi z grško kraljevino. Leta 1897 je bila zaradi tega vojna med Grčijo in Turčijo, ki se je za Grko zelo nesrečno in neslavno končala. Tedaj so posredovale evropske velesile; izdelal se je administrativen in sodni jski red, grški princ Jurij je bil imenovan za komisarja in nekatere velesile ao postavile vojaštvo na otok. Ko je Jurij odstopil, je postal Z a im is njegov naslednik. Po pogodbi pa bi morala velesile odstraniti svoje čete v določenem času. V zadnjih dneh so se jeli raznašati glasovi, da se to zgodi v najkrajšem času. To pa ni všeč turški vladi, ki meni, da bi se na Kreti razglasila grška aneksija tisti hip, ko bi zadnji evropski vojak zapustil otok. Gibanje za aneksijo je baje močno. Mladoturkom se pa to nikakor ne vjema z računi; če bi Turčija izgubila še Kreto, se boje, da bi se njih položaj v deželi zelo poslabšal in da bi reakcija lahko prišla na površje. Politični položaj je tak, da že govore o novi grško-turški vojni. Vesti se morajo pa vendar sprejemati s primerno oprez* nostjo, ker jih večinoma narekuje želja po senzaciji, pa je v njih mnogo več laži kakor resnice. Shodi. Vabilo na javen železničarski shod, ki bo v nedeljo, dne 20. junija t. 1. točno ob pol 10. dopoldne na vrtu »Narodnega doma* v Ljubljani. Dnevni red: 1. Nameravani atentat na žepe pone-srečenih železničarjev. 2. Splošna draginja in novi d»vk>. Sklicatelj. Hrastnik. V nedeljo 13. pop. smo imeli v Hrastniku shod, na katerem je poročal sodr. Anton Kristan o novih davkih. Pojasnil je finančni plan miniBtra Bilinskega in pokazal, kako nesramno se hoče zopet odreti delavsko ljudstvo. Sprejela se je resolucija, ki odločno protestira proti novim bremenom. Kamnoseki v Ljubljani in okolici, pozor! V soboto, 19. junija bo shod kamnosekov v gostilni International (M. Petrič) na Resljevi cesti. Začetek točno ob 6. uri zv. Pridite yil! — Sklicatelj. Domače vesti. — Čadeži se torej vendar ge gode na svetu in nazadnje bodo klerikalci imeli prav. Zakaj čudež je gotovo, če smo kar čez noč dobili slovenskega Bernsteina. Ljubljanski tržni nadzornik gospod Ribnikar je, ne da bi se bil zasmeja', samega sebe imenoval za socialističnega »revizionista*, za slovenskega Bernsteina. Nam »pravovernim* in »dogmatičnim* social;stom se bo sedaj kajpada slaba godila, zakaj zizibambule nas bodo uničili z — učenostjo. Sitno je le to, da nam vsa stvar ne gre v glavo in da na noben način ne moremo najti besedila k tej melod;ji. Najbrže se pa tudi sodrugu Bernsteinu ne bi bolje godilo, če bi poznal učenega gospoda Ribnikarja in njegovo teorijo. Med modrijani »N. D. D.» so pač slišali nekaj zvoniti o »razprtijah* v socialni demokraciji; enemu je zašumelo v ušesih ime Bernstein, drugemu beseda »sindikalisti* in s tem ogromnim znanjem bi sedaj radi na Slovenskem postali imenitni. Ampak gospodje bi morali vedeti vsaj toliko, da je sodrug Bernstein član nemške socialne demokracije kakor vsi njegovi ožji somišljeniki, da ne deluje proti stranki, temveč v njej m da mu nikoli ni prišlo na misel, loviti delavce za kakšno meščansko stranko. »Revizionizem* je beseda, s katero operirajo že leta in leta vsi sovražniki socialne demokracije, ne da bi bili kaj dosegli; tudi gospod Ribnikar jo lahko izreka. Ampak zdi se Bam, da bi prišel v hudo zadrego, če bi morali delati izpit o socialističnem revizionizmu. Še bolj se pa mora smiliti človeku, kadar modruje o marksizmu. Brez strahu bi lahko stavili, da učenjaki od Ribnikarja do Knafliča ne vedo, kaj je Marks spisal, kaj še, da bi bili čitali vsaj njegova najvažnejša dela. Ampak uničujejo ga! V tem se pa razvija kapitalizem točno po zakonih, ki jih je ženialno razkril Marks, koncentrira se kapital po njegovih teorijah, poostruje se kapital po njegovih napoyedbah. Kdor pozna dobro, pa res dobro njegova dela in vse aktualne socialne pojave, bi se še lahko prijel kakšne postranske hipoteze, katero je ovrgel čas. Ampak zaradi takih brezpomembnih malenkosti zamotavati marksizem, pomeni prav toliko, kakor če klerikalci mečejo darvinizem med staro šaro, ker se je Hackel zmotil o kakšni nebivstveni trditvi. Ribnikar proti Marksu — za groteskno komiko je ta prizor pač primeren. — Narodnjaka«*! pogum sega do neba, kadar ni nekoliko kilometrov naokrog nobenega nasprotnika. Ce so gospodje sami med seboj ali pa če mislijo, da jih poslušajo večinoma le njihove, glede na duševne zahteve prav skromne ovčiče, tedaj mrcvarijo socialno demokracijo z besedami, da se vse kadi. Ta korajža se pa zna tako zacop-rati, da je nikjer ni najti, če bi morala pogledati nasprotniku v oko in dokazovati svoje trditve. Med te pogumne vojščake za svobodo obrekovanja je zašel tudi državnozborski poslanec tržaške okolice dr. Rybaf. Na Bekem shodu v Sv. Križu blizu Trsta, kjer je mislil, da pridiga narodnjakarski sinagogi, je streljal strupene pušice proti socialnim demokratom, ne da bi se bil količkaj poučil, če se vjemajo njegove kapucinade bolj z resnico, ali bolj t lažjo. Bil je pa neprijetno presenečen, ko je spoznal, da ga slišijo križki socialni demokratje, ki so ga kmalu potipali za žilico. Vprašali so ga, če bo tako pogumen, da bo tudi na socialno-demo-kratičnem shodu ponovil vse, kar je govoričil tukaj. Gospod poslanec in vodja narodnjaške stranke je tedaj obljubil, da pride na shod in je v zagotovilo segel sodrugom v roko. A ko se je vršil sociali-stični shod, ki je bil izvenredno dobro obiskan, so udeleženci zaman iskali gospoda drja. Rybaia. Delavcem se je zdelo, da je tako ravnanje nelojalno; mogoče, da imajo prav, toda vjema se popolnoma z narodnjakarskimi navadami. Seveda se človek ne Cudi toliko, ako prihajajo z vsakovrstnim nizkim obrekovanjem zakotni agitatorčki za silo; da se •pušča vodja stranke in državnozborski poslanec na tako nizek nivO, je bolj netečno. Končno se mora tudi to odpustiti, če se pomisli, da so narodnjaštvu »ploh zmanjkali argumenti in da je demokracija še edina metoda, s katero se drži malo nad vodo. Socialni demokraciji pa bo ta način boja gotovo bolj koristil kakor škodoval. — Več mizarjev dobi delo; obrniti se je na strokovno tajništvo v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6, drugo nadstropje. Zadnje vesti. Državni zbor. Dunaj, 16. junija. Zbornica je dospela do proračunske razprave. Včeraj se je končalo prvo Či-tanje finančnega načrta, potem se je v zelo kratkem času rešil, oziroma odklonil Kalinov nujni predlog radi bosenske ustave in še včeraj se je pričela generalna debata o proračunu. Od socialnih demokratov so prišli včeraj trije tovorniki do besede; v razpravi o finančnem načrtu je bil sodrug dr. Ren n er izvoljen za glavnega protigovornika, v debati o nujnosti Kalino-®Ba predloga je govoril sodrug Nemec y imenu ocialno-demokratične zveze, v proračunski debati W je.imel sodrug Tomašek prvo besedo. Tudi V 5aj8nji dan je bil slab za Bienerthove stranke, debati o finančnem načrtu so imele Gess- m a n n a za svojega generalnega govornika, ki se je na vso moč, a brezvspešno trudil, da bi našel kaj stvarnega v zagovor sedanje vlade, pa je končno izkušal rešiti ysoj položaj z medlimi napadi na socialno demokracijo. Ker je pa prišel takoj za njim dr. Ren n er do bese ie, je hipoma pobledel ves Gešsnaaaov sijaj. V svojem obširnem govoru, ki je napravil v zbornici nenavaden vtisk, j« sodrug Reaner vehementno in sarkastično obsojal B i I i n s k e g a davčne načrte in davčno politiko države sploh, ki naklada neprenehoma vsa bremana delavskemu ljudstvu. Ge predlaga zdaj finančni minister tudi nekaj direktnih davkov, ki bi posedujoče obremenili z 20 milioni, do čim se hoče iz ljudstva iztla-čiti 100 milionov, je to le figov list, ki naj bi prikril ljudstvu sovražno finančno politiko. Treba je socialne davčne reforme. Govornik kritizira posamezne davke, ki bi jih rad vpeljal Bi-linski. Potem si izposoja vlado in njene stranke, zlasti krščanske socialce ter ostro in duhovito polemizira z Gessmanom in zaključuje s tem, da bodo socialni demokratje v odseku nastopili proti vsaki davčni reformi, ki bi imela obremeniti delavstvo. (Živahno odobravanje.) Po nekaterih dejanskih popravkih se sprejme predlog Glombisskega, da se voli odsek 52 članov, kateremu se izroči finančni načrt. Na vrsto prihaja Kalinov nujni predlog, da naj vlada zbornici predloži načrt bosenske ustave. Baron Bienerth polemizira s predlagateljem, češ da zahteva prekoračenje kompetenco državnega zbora. Poslanec N Sme c izjavlja, da bodo socialni demokratje glasovali za nujnost. Potem govore še Sylvester, Redlich, Zahradnik in La-ginja. Nujnost se odkloni; zanjo glasujejo samo socialni demokratje in Slovanska enota. Tedaj se začenja proračunska razprava. Prvi govornik je sodrug Tomašek, ki ostro kritizira vladajoči zistem. Potem govore Lang (kršč. soc.), Baxa (češ. rad), Chiari (nem. nac.), Prašek (češ. agr.),ki zelo vjedljivo napada vlado, nadalje Rienossl (krš. soc.), baroH Hock(nem. svob.) ter Fuchs (nem. kler.) in Muhlwerth (nem. nac.), Konec seje ob pol 9. zvečer. Dunaj, 16.junija. Na včerajšnji seji se je končala generalna debata o proračunu. Prvi je govoril Mladočeh Kramar, ki je razpravljal o slovanskem vprašanju; govoril je najprej o svojem peterburškem potovanju ter je polemiziral s poslancem Daszynskim, potem pa je.kritiziral politiko Poljakov in je prišel v konflikt z Gl o rabinskim. Za njim je govoril nemški nacionalec S t o 1 z 1, ki je zajahal konjička svetega redu. Oa je baje vedno zastopal mnenje, da se morajo združiti vse »državo vzdržujoče* stranke in da mora dobiti meščanski (čitaj: kapitalistični) gospodarski red močan steber v parlamentu. Govoril je tudi proti trializmu, zahtevajoč, da se okrepča dualizem. Rusinj Roman čil k je povdarjal, da je politika monarhije napačna, ker se opira le na Nemce, Madžare in Poljake. Potem so govorili krščanski socialec dr. Scheicher, Hrvat Spinčič, kršč. soc. Wohlmeyer in Kunschak, Hrvat Trešič, Poljak G1 o m b i n s k i, ki je polemiziral s Kramar em, Hrvat Bjeladinovič in soc. dem. Daszynski. Ta je dejal, da panslavizem ruske vlade ni uič druzega, kakor želja, spraviti še druge Slovane pod rusko kuto. Ostro je na to polemiziral s Kra-mafem, ki se je še enkrat oglasil za besedo, da bi se branil, češ, tudi on želi svobodno Rusijo. Na to se je začela specialna debata o prvi skupipi: Ministrski svet, upravno sodišče, kabinetna pisarna, parlament in državno sodišče. Govorili so češki kler. ŠiliBger, kršč. soc. Gr uber, slov. kler. Benkovič in kršč. soc. Miklas. Vložilo se je nekaj predlogov in interpelacij. Seja se je zaključila ob pol 9. zvečer. Tržaške volitve. Trst, 16. junija. Današnje ožje volitve iz četrtega razreda so se izvršile ob velikanski napetosti. Agitacija je bila zelo nervozna, zlasti italijanski nacionalci so porabili ves pritisk. Sicer pa glede na izid ni bilo mnogo dvoma, ker so socialni demokratje odklonili vsak kompromis in so tam, kjer sami niso bili vdeleženi, prepustili boj nacionalnima strankama. Najljutejši je bil boj v drugem okraju, kjer so bili v ožji volitvi italijanski nacionalci in socialni demokratje. Tukaj so nacionalisti delovali z vsemi sredstvi, tudi z nedopustnimi in le tako se jim je posrečilo, da so zmagali s pičlo večino 32 glasov. Natančnejše poročilo sledi, za sedaj naj zadostuje kratek pregled rezultatov. Piri okraj Št. Vid. Ožja volitev med italijanskim nacionalcem Cosulichem in socialnim demokratom Spaz-zalom. Pri prvi volitvi je bil na tretjem mestu slovenski nacionalni kandidat Šlavik. Izvoljen socialni demokrat tiskar Silvij Spaz-zal« ki je dobil 98 glasov večine. Pri prvi volitvi je imel Cosulich 519, Spazzal 389, Slavik 247 glasov. Dragi okraj Staro mesto. Ožja volitev med italijanskimi nacionalci in socialnimi demokrati. Pri prvi volitvi so imel ‘ Ferrazzutti in Troier 814 odnosno 803, Chiussi in Doff Sotta 683 odnosno 665, slov. nar. Hr vatin in Marinkovič 80 odnosno 79 glasov. Izvoljena italijanska nacionalca Ferrazzutti in Troier z 32 glasovi večine. Tretji okraj Novo Mesto. Ožja volitev je med italijanskima nacionalcema dr. Mrachom in Baldinijem (688 odnosno 651) na eni ter soc. dem. Perezom (504) in slov. nar. Gregorinom (520) na drugi strani. Izvoljena sta: socialni demokrat Vittorio Perez s 1083 in italijanski nacionalec M ra c h s 738 glasovi. Socialisti so glasovali samo za svojega kandidata. Dr. Gregorin s 646 glasovi je ostal v manjšini. Četrti okraj Nova Barjeva in Škorklja. V ožji volitvi so italijanski nacionalci dr. Ara (1125), Bratos (1133), Gherbetz (1086) s slovenskimi nacionalci Kravos (744), Muha (748) in dr. Rybar (780). Pri prvi volitvi so bili na tretjem mestu, socialni demokratje Ferdinand C o lobi g (683), Peter G er in (688) in Vinko Ker mol j (636). Izvoljeni so ital. nacionalci Ara, Bratos in Gherbetz. Razmerje glasov je skoraj neiz-premenjeno. Peti okraj: Stara Barjera in Kjadin.) V ožji volitvi so italijanski nacionalci Ama-ranto (1881), Banelli (2001), dr. d’Osmo (1909) in Putz (1851) s socialnimi demokrati Blasizza (1455), Calligaris (1419), dr. Senegaglia (1474) in Simonetta (1447). Na tretjem mestu so bili slov. narodnjaki Cotič (610), Gregorič (616), Kolb (607) in dr. Wilfan (616). Izvoljeni so socialni demokratje Fran Blasizza, kotlar, Ivan Calligaris, kovač, dr. Gil-bert Senigaglia, zdravnik, in Anton Simonetta, mesar, z veliko večino. Šesti okraj: Sv. Jakob in Zgornja Kjarbola. V ožji volitvi so socialni demokratje Cerniutz (1779), Paulich (1782), Pittoni (1816), dr. Puecher (1783) s slovenskimi nacionalci Bolonič (939), Mandič (949), Može (939), Živic (937). Na tretjem mestu so bili italijanski nacionalci Zemarchi (803), Marchig (794), Masutti (806), Snidersitz (790) Izvoljeni so socialni demokratje Rudolf Cerniutz, uradnik; Stefan Paulich, mehanik, Valentin Pittoni, državni poslanec, dr. Edraund Pueh er, odvetnik. Socialnih demokratov je torej izvoljenih deset. Trst, 16. junija. Sinočni večer je bil jako razburjen. Na mnogih krajih mesta je prišlo do demonstracij in tudi do spopadoy. Na akvedotu so italijanski nacionalisti izzivali in žalili socialne demokrate, vsled česar je prišlo okrog kavarne Secessione do prvega boja. Tudi pri kavarni »Volti di Chiozza* je bil boj med slovenskimi ib italijanskimi narodnjaki, ki so neki tudi streljali z revolverji. Nastopil je močan oddelek policije z golimi sabljami. _____________ Samomor. Na pokopališču pri Sv. Krištofu sta se snoči ustrelila dva realca. Vzrok ni znan. Sneg. Po gorenjskih hribih je po noči zapadel sneg. Triglav je ves bel. Ogrska kriza. Dunaj, 17. junija. Nekdanji finančni minister Lukač je bil včeraj na avdienci pri cesarju. Po avdienci je dejal, da bo po njegovem mnenju sedanja koalicija še dalje vodila posle. Eilro-Riopl „ldeal“ Franc Jožefova cesta št. 1 Hotel pri Maliču. Zraven glavne pošte. Elegantni, moderno urejeni prostori. Predstave ob delavnikih ob 4., 5., 6., 7., 8. in 9. zvečer, ob nedeljah in praznikih ob 10. In 11. dopoldne ter ob 3., 4., 5.f 6., 7., 8. In 9. zvečer. Vsako sredo in soboto nov spored. Slike se dobivajo Iz pariške svetovne tvornice Pathč Freres. Ob lepem vremenu se vrši zadnja večerna predstava na prostem in se doda še nekaj slik razen :::: sporeda. :::; Cene prostorom: Rezerviran prostor 80 vin., I. prostor 60 vin., II. prostor 40 vin., otroci, dijaki in vojaki do narednika polovico. Zidarji v Chomutovu (Komotau) na Češkem stavkajo. Nobeden zaveden zidar naj ne potuje tja. Odbor »Skupine Ljubljana* sveže lesnih de-Iavcev avstrijskih sklicuje na nedeljo, dne 20. junija 1909 ob 9. uri dopoldan v salonu gostilne »Pri Lovu* na Marije Terezije cesti javen društveni shod s sledečim dnevnim redom: 1. Centralne strokovne organizacije in njih vpliv na položaj delavcev. 2. Delavski naraščaj in tisk. 3. Razno. Vabimo vas, da se shoda zanesljivo udeležite, posebno zaupnike poživljamo, da skrbe za obilen obisk. Kot poročevalec pride eden najboljših govornikov naše stroke, sodrug Anton Ebner iz Gradca. Odbor, ki so vajeni tvorniškega izdelovanja vsakovrstnih Iti j uea vnic sprejme tako) v stalno službo 2~2 tvornica železnih izdelkov v Kamniku na Kranjskem, Izvrstne orodjarske in strojno ključavničarje sprejme takoj v stalno slnžbo 2-2 taca Mezi i v Kamniku (Kranjsko), 10—4 $riL>oicei \r> ee$alr)iea GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana Prešernove ulice štev. 9 24-22 priporočata v največji izberi po najnižjih cenah obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in ===== dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. Za veselice in druge prireditve korijandoli, šaljive predmete za bazar, lampione, za šaljivo pošto izredno cene in lepe razglednice, serpentine i. t. d. priporoča Ivan Vrečko 52-11 Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Trgovina s papirjem. v Ljubljani Resljeva cesta štev. 22 se priporoča. Točijo se pristna vina in esvosg© pivo. Na razpolago je vrt, kegljl&če in salon. Se priporoča Marija Petrič 31—4 restavraterka. S losipino Herrisch § ©Ljubljana, Židovske ulice 7® © priporoča svojo bogato zalogo moških, 0 © ženskih in otročjih čevljev, gamaše © itd. najnovejše oblike, zelo trpežne ^ © & in elegantne fazone. Zunanja naročila točno. 14—4 $r>tor> $očl*aj bjtibljarjs, j^olodJorsfcc til. 24 $vl ■ ■ I ■ 1 ■■ * upoflDjimpnppi. Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebško in : češko pivo : Telofon fttev. 108* Delniška dražba združenih pivovaren Žalec In Laški trg v Cjubljani *eie*°n **"•ios- priporoča »voje izborno pivo v sodcih in steklenicah. ZALOGA V SPODNJI SlŠKI. Mdajatelj i« odsevom* uw4«tt fian iaflt, Tlaka Iv Pr, Lampret v Kranju.