Poštnina plačana v gotovini
Cona Mn 1. - Pr eno Ut. 0.30
*tev. 127
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
V Ljubljani, četrtek 5. junija 1941
Uredništvo In oprav«i Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redaziooe, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana.
Leto VI.
Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Duce nazdravlja zgodovinskemu prijateljstvu med Italijo in Madžarsko
Predsednik madžarske vlade Bardossyf ki ie bil včeraj v Rimu slovesno sprelet, je imel važna posvetovanja z Ducejem in z zunanjim Ministrom
Rim, 5. junija, s. Včeraj dopoldne je dospel v prestolnico predsednik madžarske vlade Bardos-*y. sprejet z največjimi slovesnostmi in v ogromnem navdušenju rimskega prebivalstva. Na postaji je visokega gosta pozdravil sam Duce z groiom Cianom ter vodilnimi strankarskimi in vojaškimi dostojanstveniki, ki so bili deležni viharnih manifestacij.
Visoki gost se je dopoldne poklonil grobovom v Pantheonu, grobu Neznanega Junaka, kjer je Položil vence, in grobovom padlih fašistov.
Ob 11,40 je bil sprejet pri Nj. Vel. Kralju in Cesarju, ki ga je tudi pridržal na kosilu.
Popoldne se je med manifestacijami navdušene množice odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer je imel daljši prisrčen razgovor z Eksc. Ministrom Cianom. Za tem ga je sprejel Duce v - navzočnosti Zunanjega Ministra. Razgovor med obema državnikoma je trajal nad poldrugo uro.
Snoči ob 21 je Duce Bardossyju na čast priredil v Beneški palači večerjo, katere se je udeležil tudi zunanji Minister grof Ciano, člani vlade,
načelnik glavnega stana, državni dostojanstveniki ter 'visoki uradniki zunanjega ministrstva.
Pri večerji je Duce imel naslednji govor:
Ducejeva zdravica
»Ekscelencal Posebno prijetno mi je, da vam morem izreči svoj pozdrav in pozdrav ia-šistovske vlade ter kar najprisrčnejio dobrodošlico. Odnošaji zvestega prijateljstva, ki dolga leta vežejo Italijo in Madžarsko, imajo temelj v idealnih nagibih ter v političnih in gospodarskih razlogih. Ti odnoiaji so v zadnjih dogodkih dobili posebno važnost in pomen zaradi boja, ki ga Italija in Nemčija bijeta za nov red ter za premiiljen pristop madžarskega ljudstva k obnovitveni politiki Osi.
Udeležba Madžarske pri trojni zvezi je posvetila zaupno prijateljstvo madžarskega naroda z Italijo in Nemčijo in je »tvorila močan prispevek za oblikovanje nove Evrope. Njeno sodelovanje pri skupnem boju je zagotovilo nove in večje razloge za spoštovanj«
madžarskemu ljudstvu. Italija s posebnim zadoščenjem gleda, kako se uresničujejo zakonite madžarske težnje, ki jih je Italija stalno in prisrčno podpirala.
V	novem redu, ki se v Evropi pripravlja, bo Madžarska dobila, kakor je to pravično, potrebne pogoje za naravni razvoj svojega narodnega življenja ter nove razloge za še tesnejše odnošaje in vzajemnost s prijateljskimi državami. Italija in Madžarska bosta v bodoče ie naprej sodelovali v tesni skupnosti namenov za obnovitev in za napredek podonavske Evrope zaradi splošnih koristi in zaradi koristi obeh ljudstev.
S temi čustvi dvigam, Ekscelenca, kozarec na blagor plemenitega madžarskega naroda, na pozdrav prejasni visokosti, madžarskemu regentu in na vaJo osebno srečo.-
Zahvala madžarskega ministrskega predsednika
Na Dueejevo zdravico je odgovoril predsednik madžarske vlade, ki se je zahvalil za sijajni spre-
jem in za prijateljske Ducejeve besede, izrazil je zadovoljstvo, da more občudovati na lastne oči genialno delo fašizma in Dueeja na vseh področjih. Ves madžarski narod globoko občuduje jnna-ške odpore ter veličastno požrtvovalnost vsega italijanskega ljudstva in italijanske slavne Vojske v boju za boljši evropski red. Z neomajno hvaležnostjo se madžarsko ljudstvo spominja pomoči, ki jo je Duce dajal okrnjeni madžarski državi, prijateljstvo z Italijo je trden steber madžarske politike, ki je s pomočjo Osi mogla spet dobiti del svojega bivšega ozemlja in s tem položaj, ki ji gre v srednji Evropi. Madžarsko ljudstvo je trdno prepričano, da bo edino po sodelovanju z Italijo in Nemčijo mož-io doseči preureditev Podonavja ter mn zagotoviti mir in blagostanje. Zadnji dogodki so Madžarsko in Italijo še bolj zbližali. Madžarski predsednik je končal z besedami:
»Ob strani naših mogočnih prijateljev gledamo Madžari * trdno vero in globokim upanjem v bodočnost. V tem duhu dvigam kozarec na čast Nj. Vel. Kralja in Cesarja ter Njegove vzvišene Rodbine, na zdravje Vašo Ekscelence, na veličino in na blagor italijanskega ljudstva.<
Nuova alta manifestazione cTamicizia tra Pltalia e 1'Ungheria
II Presidente del Conslglto ungherese Bardossy, solennemente ricevuto a Roma, ebbe seri important colloqui con il Duce e II Ministro degli esteri
Roma, 5 giugno. s. L’Ecc. Bardossy, presidente del Consiglib ungherese e Ministro degli Esteri e venuto ieri mattina a Roma, salutato dal Duce, dal Conte Ciano e dalle Gerarchie del Partito, dalle Autorita militari e civili e dalla numerosissima folla, che entusSastica-mente applaudiva al Duce, al capo del govemo ungherese ed alPamicizia tra i due paesi.
L’Ecc. Bardossy ha reso nella mattina Ponore al Milite Ignoto e ai caduti faseisti. A fflezzogiorno era ricevuto nella solenne udienza dalla Maestk del Re Imperatore, che lo traten-ne al pranzo.
Nel pomeriggio il presidente ungherese aveva un eordialissimo colloquio col Ministro degli esteri Ecc. Conte Ciano.
II Duce ha ricevuto presente il ministro degli esteri conte Ciano, il presidente del con-siglio ungherese e ministro degli esteri eccellenza De Bardossy intrattenendolo a cordiale colloquio per oltre un’ora e mezza.
Ieri sera a’lle ore 21 il Duce ha offerto in onore delPEccellenza De Bardossy, presidente del eonsiglio di Ungheria. un pranzo a palazzo Venezia. Vi hanno partecipato anche il ministro degli esteri Conte Ciano i membri del govorno il capo di Stato maggiore generale, alte cariche dello stato e alti funzionar} del mini-stero degli affari esteri.
Ecco il discorso che il Duce ha pronunciato stasera in occasione del pranzo oferto a palazzo Venezia in onore delPeccellenza De Bar-tlossy:
»Eccellenza, mi e particolarmente gradita derazione al popolo magiaro, f3 con particolnre porgervi il saluto mio e del governo fascista e	soddisfazione ene Pltalia _ vede realizzarsi^ le
il piu cordiale benvenuto. I rapporti di fidu-
cioša amicizita, che da lunghi atnni uniscono Pltalia e 1’Ungheria, trovano il loro fondamento in motivi ideali ed in ragioni d’ordine politico ed economica Tali rapporti hanno assunta nel corso dei recenti avvenimentJ, importanza e portata particolare in conseguenza della lotta che Pltalia e la Germania combattono per la conquista di un ordine nuovo e della delibe-rata adesione del popolo ungherese alla poli-tica rinnovatrice delPAsse. Le partecipazione delPUngheria al patto tripartito ha consacrato Pintima amieizia della nazione magiara con Pltalia e la Germania, ed ha costituito un va-lido apporto verso la formazione della nuova Europa. II suo concorso alla lotta comune ha assicurato nuove e maggiori ragioni di consi-
ha costantemente e cordialmente favorita. Nel-Pordine nuovo chi si va preparando in Europa, PUngherla verrk a trovare, come di gustizia le condizioni necessarisa ali naturale sviluppo della sua vita nazionale e nuove ragioni di piu stretti rapporti e di solidarieta coi paesi amici. Italia e Ungheria confintieranno in avvenire a colla-borare in stretta comunione di intenti per la ricostelazione e il progresso delPEuropa Danu-biana nelPinteresse generale e in quello dei due popoli con questi sentimenti, alzo il bic-chiere. Eccellenza, alla prosperitk della nobile nazione magiara, alla saluto delPAltezza Sere-nissima il Reggente d’Ungheria e alla Vostra felicita personale.«
II Presidente del Consiglio ungherese nel suo discorso ha espresso la prolonda gratitudine della
Tobruk in Malta - slavni cilj najnoveiših
letalskih napadov
Rim, 5. junija, s. Uradno poročilo št. 364
se glasi:
Ponoči so naša letala bombardirala letališča na Malti.
Severna Afrika:	Bombniki	so	na-
daljevali s svojimi napadi na oporišče v To-
Ustanovitev vojnih sodišč na Kreti
Vse civilno prebivalstvo se je proti določilom mednarodnega prava borilo z vsemi sredstvi zoper Nemce
Berlin, 5. junija, s. Včerajšnje uradno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi:
V	bojih na otoku Kreti ie bilo po dosedanjih Ugotovitvah ujetih nad 8000 Angležev in okrog 4000 Grkov. Razen tega je bilo mogoče zapleniti številne oklopne vozove in topove, kakor tudi veliko množino municije, obleke in živil.
Berlin, 5. junija, s. V zvezi s čiščenjem po kretskih bojiščih se lahko trdi, da je na angleški in grški strani bilo vsega vsa 5000 mrtvih. Število ranjenih je tudi veliko, pa še ni ugotovljeno.
Pri zadnjih akcijah je bilo ujetih še več Angleških vojakov tako da znaša skupno število ujetnikov nad 10.000.
Berlin, 5. junija, s. Na Kreti so bila ustanovljena vojna sodišča, ki bodo sodila vsem tistim,
ki so odgovorni za zverinske okrutnosti, katerih žrtev so bili številni nemški padalci.
Pobegli bivši grški pravosodni minister Di-mitrak9 je po prihodu v Egipt izjavil, da glavnega mesta rKete Herakliona ni več, temveč je ostal od njega le ogromen kup razvalin. V mestu ni ostal niti kamen na kamnu, morala prebivalstva pa je bila vseeno izvrstna in so se vsi ljudje od petnajstega do petinsedemdesetega leta z vsemi razpoložlijvimi sredstvi udeleževali boja proti Nemcem.
S to izjavo je bivši minister potrdil, da se je civilno prebivalstvo na Kreti v nasprotju z mednarodnim pravom borilo proti nemškim vojakom, pri čemer so morili in mučili tudi ranjence. Usoda, ki je doletela Heraklion je torej le upravičeno maščevanje nemškega letalstva.
Nemško uradno poročilo o obnovitvi letalskih akcij na Zahodu
Berlin, 5. junija, s. Včerajšnje uradno porodilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi:
Letalstvo je bombardiralo včeraj industrijske naprave v grofiji Essex in v južni Angliji. Severovzhodno od Orkneyskih otokov so potopila bojna letala zadnjo noč 4000 tonsko trgovsko ladjo in hudo poškodovala pred severno obalo Škotske dva velika tovorna parnika. V noči na 3. junija so torpedna letala dosegla dva zadetka na veliki “°jni ladji.
Uspešni letalski napadi so bili zadnjo noč '•smerjeni na preskrbovalno luko Hull in proti Pristaniškim napravam ob angleški južni in Vzhodni obali.
V Severni Afriki živahno obojestransko topniško delovanje pred Tobrukom. Oddelki nemških strmoglavnih in rušilnih letal so 2. junij® ponovno napadli cilje okrog Tobruka, uničili v pristanišču transportni parnik in dosegli zadetke na neki angleški protiletalski postojanki.
Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško ozemlje.
V času od ‘29. maja do 3. junija je izgubil sovražnik 20 letal, izmed katerih so jih v letalskih bojih nočni lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 14„ dva pa čolni za iskanje min, dočim
I	je bil ostanek razdejan na tleh. V istem času je bilo izgubljenih 10 lastnih letal
bruku. Bombe so zadele baterije ®n zasidrane ladje. En parnik je začel goreti, neki drogi parnik pa je bil napaden in zažgan vzhodno od Tobruka. Nad Sollumom so naša lovska letala sestrelila dve sovražni letali vrste »Hnr-ricane«. Protiletalsko topništvo je sestrelilo en sovražni bombnik. V noči na 3. junij je sovražnik izvedel letalski polet nad Bengazi.
Vzhodna Afrika: Naše posadke in naše hitre kolone se povsod trdovratno branijo. „ V pokrajini Gala in Sidamo delovanje topništva ob reki Omo in Bottego.
nazione ungherese alHtalia per tulto, che 1’ltalia ha fatto per 1’Ungheria ed ha terminato con le parole:
»A fianco dei nostri potenti amici, noi unghe-resi guardiamo con fede sicura e profonda spe-ranza al nostro avvenire. Con tale spirito alzo il bicchiere in onore della Maesti del Re Imperatore e della Sua augusta Famiglia, alla salute di Vostra Eccellenza, alla grandezza e alla prosperita del popolo italiano «
Važni ukrepi Visokega Komisarja
Ljubljana, 5. junija.
Visoki Komisar je z ozirom na napovedi v poročilu na prvi seji sosveta in da bi uredil porabo različnega blaga, izdal več važnih ukrepov. Med drugim je določena obvezna prijava goveje živine po občinah, drugi ukrep določa popis motornih vozil ter prepoveduje prodajo gumastih obročev.
Da bi olajšal promet med raznimi kraji, je Visoki Komisar tudi določil, da se morejo tele-Ionski pogovori v Ljubljanski pokrajini vrši*: brez omejitve. Dovoljenje pa je treba imeti ca pogovore z drugimi pokrajinami.
Glavni ravnatelj italijanskega tiska v Ljubljani
Ljubljana, 5. junija.
Glavni ravnatelj italijanskega tiska, je v navzočnosti Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino, kot zastopnik Ministra za ljudsko kulturo včeraj sklical voditelje tukajšnjega tiska ter imel z njimi več razgovorov.
Tobruk e Malta da nuovo violentemente
bombardati
II	Quartiere Generale delle Forze Armate comunica:
Nella notte sul quattro, nostri velivoli hanno bombardato aeroporti della isola di Malta.
NelPAfrica settentrionale, sono stati rinno-vati i bombardamenti aerei contro la base di Tobruk; sono state colpite batterie e navi alla fonda.
Un piroscafo e stato incendiato.
Altro piroscafo h stato attaccato ed incendiato a levante di Tobruk.
Nel cielo di Sollum, la nostra caccia ha ab-battuto due velivoli nemici del tipo »Hurricane«.
Un bombardiere nemico e stato abbattuto dal tiro antiaereo di nostre siluranti.
. Nella notte sul 3, il nemico ha compiuto un’incursione aerea su Bengasi.
, NelPAfrica orientale, dovuuque i nostri pre-sidi e le nostre colonne mobili persistono nella loro tenace resistenza ed instancabile attivitii. I .. . reP*one Galla e Sidamo, azioni di arti-I gueria sulPOmo Bottego. (Stefani)
II Direttore Generale della stampa Italiana a Lubiana
Lnbiana 5. Alla presenza delPAlto Commis-sario per la provincia di Lubiana, il direttore generale della stampa italiana in rappresentanza del ministro della cultura popolare, ha tenuto rapporto ai dirigenti della stampa locale.
Bivši nemški cesar Viljem II. umrl
Berlin, 5. junija, s. Včeraj dopoldne je v holandskem gradu Doorn umrl bivši nemški cesar Viljem II. v starosti 82 let. Viljem II. je vladal v Nemčiji od leta 1888 do leta 1918, ko je odstopil in odšel v Holandijo.
Pogreb Viljema II. bo v ponedeljek zjutraj v
Kancler Hitler je ob smrti Viljema II. poslal bivšemu prestolonasledniku Avgustu Viljemu so-žalno brzojavko in pokojnikovi vdovi sožalno brzojavko.
Srbski krivci za vojno bodo postavljeni pred posebno sodišče
Berlin, 5. junija, s, Ministrski komisar za pravosodje v zasedenem srbskem ozemlju je po_ radiu sporočil, da bodo vsi Srbi, ki so krivi vojne z Nemčijo, prišli pred posebno sodišče.
Beyrouth, 5, junija, s. Predvčerajšnjim popoldne je neka j angleških letal letelo nad Bey-
sklddi-
routhom ter skušalo z bombami zadeti šča bencina podjetju Shell	na	rohu mesta. Več
bomb je padlo v vodo, ena	je	za Jela r.eko hišo,
kapeli gradu	Doora.	Po pokojnikovi	želji	se	bodo I	povzročila nekaj škode in	ranila nekaj Liba-
DOčreba	udeležili	samo	naibližii	člani	rodbine.	*	noncev.
Druga obletnica združitve Albanije z Imperijem
Tirana, 5. junija. 6. List »Tomori« posveča članek obletnice uvedbe albanske ustave in pravi med drugim: »Dve leti sta potekli od dneva, ko je Kralj In Cesar dal ustavo svojemu kraljestvu v Albaniji. Zgodovinsko dejanje, ki je povezalo Albanijo v imperialno skupnost z Rimom, je dobilo z ustavo svojo končno veljavo in izraz. Dve leti^sta potekli od tega ustavnega dejanja, ki je preživelo vse preizkušnje v času, ki je bil ne samo poln velikih dogodkov, temveč tudi poln nove zgodovine. Zveza Albanije z rimskim Imperijem je v tem času doživela svoj krst na bojnih poljih in sicer v luči zmage, ki je ovenčala itali-
jansko orožje. Ta dan ima v naši zgodovini svoj veliki pomen. Albanska ustava, ki je v dveh letih podala dokončen in večni temelj zv*z»> z Albanijo, predstavlja danes temeljni kamen fašistične moči Imperija na Balkanu. Zveza z Albanijo je bila predznak novega reda, ki ga je Os naredila v jugovzhodni Evropi. Albanija proslavlja danes drugo obletnico svoje ustave v siju sijajna zmage. Albansko ljudstvo izraža svojo vdanost Kralju in Cesarju z istim navdušenjem in z istim srcem, kakor ga je pozdravljalo na svojih tleh ob priliki nedavnega obiska.
Odpor v obeh ameriških zbornicah proti diktatorskim pooblastilom za Roosevelta
V opoziciji so tudi mnogi demokrati in večina republikancev
liinfrfnn. K inniin c	ip	rvrJruM* rlol
Washingfon, 5. junija, s. Povečal se je odpor intervencionistov in izolacionistov v kongresu zaradi zakonskega predloga vlade, po katerem naj bi Roosevelt dobil pooblastilo, da zapleni vojno industrijo in zasebno lastnino v vojne namene. Celo več starejših poslancev, ki pripadajo vladni večini, se je izrazilo proti temu zakonskemu predlogu. Zaradi tega se obeta ostra borba in razprava v kongresu. Poleg tega so 6e proti zakonskemu osnutku izrazili skoraj vsi republikanci in
del demokratov obeh zbornic, med njimi tudi predsednik senatske zunanjepolitične komisije senator George, ki je znan kot Rooseveltov prijatelj. Mornariški minister Knox je sprejel skupino kakih sto zastopnikov ladjedelnic in jim rekel, da ao Združene države in mornarica poklicane, da prevzamejo odločilen delež v sedanji vojni, kajti vse temelji na čudežih, ki naj bi prišli. Eden najvažnejših čudežev, je poudaril minister, pa je izdelovanje ladij, ki sicer zelo počasi napreduje.
Stanovanjske odpovedi in zaščita najemnikov
Ljubljana, 5. junija.
Za gospodarske in socialne prilike mesta poučen splošni pregled o stanovanjskih odpovedih, podanih letos pri okrajnem sodišču, kaže sliko, ki nam podaja refleksivno vse razvoje gospodarsko-socialuega življenja v letošnjem, velikih dogodkov polnem času. Oddelek za odpovedi na sodišču je letos zaznamoval 519. lani ob tem času že 1066 sodnih odpovedi, torej je razlika letos napram lani 547 odpovedi, kar je prav znatno število. Zakaj je letos manj odpovedi, je na dlani. Vplivali so na odpovedi v prvi vrsti zunanji pogodki in pa tudi uredba o zaščiti najemnikov je še vedno v veljavi. Vse pa kaže. da so se stanovanjske prilike nekako stabilizirale in da najemniki streme zadostiti svojim obveznostim napram gospodarjem. Napram aprilu so v maju stanovanjske odpovedi višje, maja iih je bilo 116, aprila le 84. Lani maja 175.
Plačevanje najemnine v naprej
Kljub zaščiti najemnikov po uredbi z dne 16. oktobra 1940, ki zahteva navedbo točnih razlogov za odpoved stanovanj, so najemniki dolžni po še vedno veljavnih določilih občnega državljanskega zakona plačevati najemnino vsak mesec ali pa kvartalno v naprej. Za neplačano najemnino lahko gospodar najemnika takoj toži, najemnik je zaščiten samo v toliko, da mu gospodar ne more takoj prvi mesec odpovedati, ko je zaostal s plačilom najemnine za 1 mesec. Bele po poteku 1 , njeseca in če najemnina ni poravnana, ima gospodar pravico stanovanje najemniku sodno odpovedati.
Nekateri naivni najemniki so si zabili v glavo poseben »moratorije za plačilo najemnine. Nekaj so aprila slišali o nekakem moratoriju glede plačila gotovih terjatev, pa so takoj ta moratorij aplicirali na najemnine. So v zmoti, ko mislijo in so celo prepričani, da jim ni treba najemnine točno in popolno plačevati. Res, da dobri gospodarji potrpe, ko uvidijo, da je kak najemnik, drugače vedno reden in vesten plačnik, zašel ne po svoji krivdi v težkoče in sami potrpe. So pa najemniki, ki skušajo dobroto izrabljati in nagajajo na vse mogoče načine pri plačilu najemnine. Nekateri so začeli kar samovoljno zniževati najemnino, ki je bila prvotno sporazumno z gospodarjem določena v najemni pogodbi. Nekateri tudi odtegujejo gotove zneske od najemnine. Samovoljno odtegovanje in zniževanje najemnine ni upravičeno in nikjer v zakonu utemeljeno. Znižanje najemnine je možno le sporazumno z gospodarjem po novi najemni pogodbi.
Zavrnjenih je biio meseca maja 15 odpovedi
Kakor smo že omenili, je bilo maja podanih 116 sodnih odpovedi, s katerimi so hišni gospodarji zahtevali izpraznitev najetih stanovanj za junij, julij, avgust in celo september. Samo za mesec julij je bilo 84 sodnih oldpovedi, od teh je sodnik zavrnil 15 kot neutemeljene in ne odgovarjajoče členom in določilom uredbe o zaščiti najemnikov.
Iz zavrnjenih odpovedi se jasno zrcali marsl-Katera socialna zanimivost. Mnogi gospodarji so odpovedali strankam, kot razlog so kratko navajali, da potrebujejo stanovanje sami, da so prišli
iz severnih krajev njih sinovi in hčere, ki nimajo strehe. Za te sedaj rabijo drugače v najem dano stanovanje. V nekaterih primerih je sodnik te odpovedi zavrnil. Zakaj? Po uredbi o zaščiti najemnikov je namreč razlog, da gospodar rabi stanovanje za sebe ali svojce, popolnoma zadosten za odpoved. Toda mnogi gospodarji so bili v takih primerih nekoliko premogočni. Neki gospodar je 80. maja predložil sodišču odpoved z zahtevo, da mora najemnik že 10. junija stanovanje izprazniti, ko je bila drugače veljavna enomesečna odpoved. Gospodar je kot razlog kratko navedel: ^Stanovanje rabim za družino svoje poročene hčere, ki je prišla iz Štajerske.« Sodnik je to odpoved kot v zakonu neutemeljeno zavrnil, ker_ je bila prvič odpoved prekasno za 1 mesec vložena, ko ne bi moglo sodišče pravočasno dostaviti odpovedi najemniku in drugič, ker je odpoved zahtevala krajši izselitveni rok.
Glede enomesečne odpovedi vlada med gospodarji še vedno velika zmeda. Gospodarji so dostikrat mnenja, da začenja enomesečni odpovedni rok veljati za stranko takoj od dneva, ko je bila odpoved pravilno podana na sodišču in registri, rana v vložišču. To ni pravilno! Odpoved mora biti tako podana na sodišču, da more to stranki še pravočasno odpoved dostaviti. Slučaj je bil n. pr. naslednji! Hišni lastnik je 30. maja vložil sodno odpoved za 1. julij. Sodnik je predlog kratkomalo zavrnil, utemeljujoč: »Odpoved je bila sodišču prekasno podana, ker ni mofii odpovedi več pravočasno dostaviti nasprotniku.« Treba je, da gospodarji odpovedo v primernem času, da bo veljavna odpoved. O drugih zanimivih stanovanjskih zadevah in deložacijah prihodnjič. —d.
Japonska vztraja pri trojnem paktu
Washinglon, 5. junija, s. Šanghajski dopisnik ameriških listov iz Hearstovega koncerna poroča, da je Japonska znova potrdila svojo trdno voljo, da se bo držal pogodb, ki jih je sklenila z Osjo. Japonska zasleduje očividen namen, da bi zadržavala severno-ameriško mornarico na Tihem Oceanu. Popolna zvestoba Japonske do trojnega pakta je dobila svoje potrdilo tudi v brzojavki, katero je minister Ma-cuoka poslal časnikarju Wiegandu, ki mu je stavil zadevno vprašanje brzojavno. Isti časui-kar poudarja, da ni imela uspeha pošiljatev severnoameriških letalcev na Kitajsko, poudarja pa tudi neumestnost vzhodnih vprašanj* o katerih razpravljajo različni severnoameriški senatorji v svojih govorih. Časnikar omenja dalje tudi nevtralnostno pogodbo ined Rusijo in Japonsko, ki dopušča Japonski široko svobodo manevrov. Neuspeh pogajanj v Bativiji, ki ga je povzročila angleško-araeriška diplomacija, ie povzročil v japonskem ljudstvu občutek globoke trpkosti. Sedaj \vashingtonski vladi ne preostane nič drugega .kakor da prepove ves izvoz bencina na Japonsko, da bi tnko pognala v tek dogodke, ki se pričakujejo na Daljnjem Vzhodu.
Zahtevajte povsod naš list!
Novice s Hrvaške
Zagreb, 5. junija, s. Poglavnik dr. Pavelič je objavil ukaz, po katerem se judje izločijo iz književnosti, od časopisja, iz umetnosti, gledališča in iz filma.
Zagreb, 5. junija, s. Za državnega tajnika za vstaško propagando je bil imenovan Josip Milkovič, ki je bil rojen 1909 v Senju, po poklicu pa je odvetnik. Od 1. 1928 je bil sodelavec dr. Paveliča, živel pa je dolgo v Italiji, Avstriji in Nemčiji. L. 1938 je bil interniran v Senju. Takoj po svojem imenovanju je Milkovič sprejel dopisnika agencije Stefani in mu izjavil, da dobro pozna italijanski tisk in ga spremlja z velikimi simpatijami. Srečen, bo, če bo mogel stalno sodelovati s predstavniki italijanskega tiska. Milkovič je tudi razložil svoj program za tesno sodelovanje med italijanskim in hrvaškim tiskom.
Indijci zahtevajo svobodo
Šanghaj, 5, junija, s. Indijski list »Azai Indu-stang« nastopa proti mnenju nekaterih londonskih politikov, ki izjavljajo, da se Anglija bori za svobodo narodov. Takšne besede o svobodi, ki prihajajo iz angleških ust, so za indijsko ljudstvo le posmeh in posebno trpke. Gandhi in indijski kongres sta bila lani oktobra prisiljena razglasiti državljansko neposlušnost zato, ker so jim Angleži odrekli pravico do svobode. Danes sede najboljši Indijci kakor so Pandit Nehru, Chandra Boze, Kalam Azat in stotine drugih domoljubov v zaporih, ker so zahtevali svobodo za svoj narod. Za to svobodo je zadnje tedne padlo več sto Indijcev pod ognjem angleških čet in policije v raznih indijskih mestih.
S kitajskih bojišč
Tokio, 5. junija, s. Poročila, ki prihajajo iz bojišč, pravijo, da je skupina letal japonske mornarice močno bombardirala kitajske vojaške postojanke pri Hsučialingu, 50 km jugozahodno od Ankinga, ki je glavno mesto pokrajine Anhvej. Bombe so porušile vojašnice in tovarne orožja. Druge skupine letal japonske mornarice so napadle čučau in Lejtačin, pomembni 6trategični točki v kitajski pokrajini Honan. Bombe so razdejale železniško postajo in skladišča.
Tokio, 5. junija, s. Poročila iz Kitajske pravijo, da grozi komunističnim oddelkom iz 12. in 3. armadne skupine popolno uničenje zaradi napredovanja japonskih čet, ki so pred nekaj dnevi začele z ofenzivo.
Tokio, 5. junija, s. Japonska vlada je imenovala Uobna Jokota, tajnika v prometnem ministrstvu za prvega prometnega komisarja v Bangkoku z nalogo da bo pospeševal zveze med Japonsko in Tajem (Siamom).
Roosevelt razpravlja z Wynantom
Washington, 5. junija, s. Državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull je imel dolg razgovor z britanskim odposlancem Buttlerjem in s predstavnikom britanskega ministrstva za trgovsko vojno Noelom Hallom. 0 vsebini teh razgovorov ni nič znanega. Predsednik Roosevelt pa je na tiskovni konferenci odklonil odgovor na vprašanje glede predmeta razgovora, ki ga je imel v Beli hiši z ameriškim veleposlanikom v Londonu Wy-nantom. Tl razgovori se bodo nadaljevali tudi danes.
Srbija je dobila srbski dinar
Belgrad, 5. junija, s. Poveljnik okupacijske vojske v Srbiji je izdal več odredb, ki so posebno važne za gospodarstvo in finance. Ena teh odredb ureja začasno tudi bančni in valutni promet. Namesto prejšnje jugoslovanske narodne banke je začela poslovati nova srbska narodna banka. Za šefa civilne uprave ozemlja je bil postavljen guverner, ki bo pomagal komisarju. Za to mesto je bil postavljen dr. Milan Radosavljevič, ki je bil do januarja letos guverner jugoslovanske narodne banke. Komisar za zasedeno srbsko ozemlje bo ravnatelj nemške narodne banke Soengen. Jugoslovanska narodna baka je prešla v likvidacijo. Jugoslovanski bankovci bodo zamenjani. Za vsak jugoslovanski dinar se bo dobilo po en srbski dinar.
Potopljena petrolejska ladja
Newyork, 5. junija, s. Semkaj je prispelo poročilo o potopitvi neke ladje, ki je bila v službi Velike Britanije. Gre za norveško cistemsko ladjo »Besulieu« (6114 fon), ki je bila torpedirana in potopljena. Ta ladja je dobro leto vozila v službi angleške vojne mornarice.
1 Spored koncerta godbe XI. Armadnega Zbora pod vodstvom podporočnika maestra Adolfa Di Zenzo. Koncert bo v četrtek 5. junija v Tivoliju ob 18.30 do 20. Spored: 1. Verdi: »Ernanic, koračnica; 2. Bellini: »Normj«, simfonija; 3, Seppilli: »Rdeča ladja«, fantazija iz opere; 4. Verdi: »Aida«, I. dejanje; 5. Verdi: »Ivana Arška«, simfonija; 6. Di Zenzo: »I. pehotni polk »Re«, koračnica.
Uvedba svobodnega telefonskega prometa v Ljubljanski pokrajini
Ljubljana, 5. junija.
Da bi pospešil ureditev trgovskih odnošajev in splošnih zve* v novi pokrajini, Visoki Komisar odločil, da se lahko telefonski^ pog * vori v Ljubljanski Pokrajini vrše brei poprejšnjega dovoljenja. Za telefonske pogovore drugimi pokrajinami v Kraljevini je treba J*116 dovoljenje krajevne Questure, kateri je treba dveh izvodih predložiti prošnjo, od katerih bo ena z dovoljenjem izročena telefonskemu ura. pogovore g tujino je treba prošnje v dveh	.
naslavljati na Visoki Komisarijat ter jih predložiti krajevni Questuri.
Le comunicazioni telefoniche nella Provincia di Lubiana vanno normalizzandosi
Ljubljana, 5. junija. L’Alto Commissario per favorire la norma* lizzazione dei rapporti commerciali e in genore delle comunicazioni della nuova provincia ha dis-posto che le comunicazioni telefoniche nelPinterno della Provincia di Lubiana possano aver luogo senza il preventivo nulla osta.
Per le conversazioni telefoniche con le altre Provincie del Regno occorre il nulla osta della lo* cale R. Questura, a eui dovra essere presentata istanza in duplice copia, una della quali, col visto di autorizzazione gark rimessa alPUfficio tele-fonico.
Per le comunicazioni con 1’Estero, invece, 1® domande in duplice copia garanno dirette all’Alto Commissariato e presentate alla locale R. Que' stura.
V treh vrstah...
Pogorelo meščansko šolo ▼ Novem mestu bodo zuova zgradili. Veliko šolsko poslopje, ki j? postalo žrtev zadnje vojne, bodo znova pozidali-Visoki Komisar je dal že nalog za napravo novih načrtov, ki so potrebni za gradbena dela. Načrte že izdelujejo.
Vina in piva ni več na Štajerskem. Lanska vinska letina je bila slaba in so ljudje že vse zaloge porabili. Dalmatinca, ki so ga tudi »obrajtali«, že dolgo ni več, sedaj pa je zmanjkalo tudi piva-Unionsko pivo, ki je krilo večjo potrošnjo, nima več trga na Štajerskem, mariborska pivovarna pa ne zmore tolike potrošnje. Piva je samo še toliko, da ga gostilničarji dajejo le svojim stalnim gostom-Poseben komisariat je ustanovila hrvaška vlada, ki bo imel nalogo skrbeti za pravilno porazdelitev živil med prebivalstvo. Izšel je tudi ukaz, po katerem morajo zbrati vse zaloge živil in razne virste žita, posebno pa pšenice.
Olje so tudi rarionirali. Ker je na Hrvaškeni v zalogi do nove letine samo 105 vagonov olja in mora to olje zadostovati, je vlada sklenila skrčiti porabo. Vsaka oseba v mestu bo odslej dobila 100 gr olja na mesec, potrošniki v pasivnih krajih pa bodo dobili še manj — 60 gr, v poljedeljsko donosnih krajih pa po 25 gr na mesec.
V Zagrebu so začeli deliti potrošniške nakaznice. Dne 24. maja so začeli z delitvijo potrošnik nakaznic. Najprej so jih porazdelili v predmestjih kasneje pa je prišlo na vrsto Se središče me*ta-
Do 30% bodo dajali hrvaški denarni zavodi likvidnih denarnih sredstev za podporo hrvaškega gospodarstva.
500 milijonov dinarjev bo znašal blagovni promet med Hrvaško in Nemčijo v prvih štirih mesecih.
»Domovina« se imenuje nova hrvaška zavarovalnica, ki ima tri milijone dinarjev glavnice-Od Dobove na hrvaško-nemški meji hitro grade dvotirno železnico proti Zagrebu. Tako poročajo hrvaški' listi.
Vsak zagrebški Zid ima že svoj znak. Razdelitev židovskih znakov je bila v Zagrebu končana te dni. Vsega je bilo med 2ide razdeljenih 8860 židovskih znakov.
Na Hrvaškem bo kmalu izdan velik italijan-sko-hrvaški slovar. Izdali bodo tudi novo veliko italijansko slovnico za Hrvate. Slovnico bo izdelal Italijanski kulturni institut za inozemstvo.
Srbsko Narodno banko bodo ustanovili v Bel-gradu. Tako so določile nemške oblasti. Za guvernerja je imenovan dr. Milan Radosavljevič. Pri banki bo tudi zastopnik nemške Narodne banke. Tudi on je že omenovan. Piše se Scbonden. Istočasno z ustanovitvijo Srbske Narodne banke se je pričela likvidacija bivše Narodne banke. Bivši jugoslovanski dinarji bodo zamenjani s srbskimi, vendar pa se tečaj ne bo menjal.
Vsak Hrvat bo smel do nove letine obdržati; 50 kg pšenice, rži ali ječmena ali pa 40 kg moke, ali pa 100 kg koruzne moke. Tisti kmetje, ki pitajo svinje, obdrže lahko še 200 kg koruzne moke za pitanje svinj. Vlada je izdala naredbo o popisu in oddaji presežkov žita, koruze in moke. V 14 dneh 6e mora izvršiti popis zalog. Za odvzeto moko bodo lastniki dobili po 450 din za meterski stot krušnega žita, 850 din za stot koruze in 565 dinarjev za metrski stot enotne krušne moke.
Bdgar Wallare:
Na sever, potepuh!
»Hišna gospodinja sem jaz,« je dejala preprosto. »Imam samo eno služkinjo, zato moram včasih gama odpirati vrata. Rekli ste, da želite sobo v najem?«
»Rad bi imel dve.«
Ona pa je odkimala.
»Zelo mi je žal, a imam samo eno	—	veliko
dvojno sobo. Vedeti morate mr...?«
»Beausere.«
»Vedeti morate mr. Beausere, da nimam nobenih podnajemnikov več. Hiša je precej oddaljena od Ogdensburga iu v zadnjih letih so tam zgradili več novih hotelov. Le spomladi in jeseni pride včasih k meni neka družina iz Kanade.«
Hotela mi je še več pripovedovati, a	on	je	ob
misli na svojo tovarišico postal nestrpen in nikakor ni bil voljan še uaprej poslušati njenega pripovedovanja.
»Ali smem privesti svojo leno?« Je vprašal.
Se nekoliko je oklevala.
»Prosim. Prepričana sem. da ravnam prav. Bog mi je naredil že velike čudeže — zato vam moram zaupati.«
Po teh skrivnostnih besedah ga je spremila do vrtnih vrat. Robin ai utegnil razmišljati o njihovem pomenu Tekel je, kar so ga nesle noge, na kraj, kjer je pustil svojo tovarišico. Kamen se mu je odvalil od srca, ko je zagledal, da mu je počasi prihajala naproti.
»Angel moji Mislil sem, da te bom moral nesti.«
Oktober se mu je nasmehnila in njen nasmeh
je bil z-Jo redek.
»Kaj si odkril?« ga je vprašala. »Ce ni drugače, bom grizla tudi travo.«
Robin ji je pripovedoval o njuni novi gospodinji.
»Ubožica... tako je pogumna!« je tiho dejala Oktober. »Meni je oprema iz zgodnje viktorijanske dobe zelo všeč. Posebno mize... s pečenimi piščanci in drugimi dobrotami. Ahl... še misliti ne smem, če ne omagam.«
Gospa ju je pričakovala ob vhodu in ju odvedla v salon. Povedala jima je, da jo imenujejo miss Ellen.
Pokazala jima je sobo.
»Samo eno prošnjo imam. Da bi, če mogoče, en delali najmanjšega ropota. Bolnika imam v hiši. Moj oče je ... zelo oolan.«
Zakrila si je obraz z robcem. To Je torej bil vzrok njenih solz.
»Ali želite mogoče kosilo? Sicer Je že precej pozno, a kljub temu vam lahko kaj pripravim.«
»Prosim! Zelo nama ustrežete.«
Oktober se že skoraj ni mogla več obvladati.
Miss Ellen Je tiho Izginila skozi vrata in jih previdno zaprla za seboj.
Robin Je smehljaje se pogledal svojo tovarišico.
»Skoraj se mi zdi, da vse to ni reg. Saj so to skoraj nemogoče stvari. Hvala Bogu, da imam vsaj denar.«
Vzel Je bankovco iz žepa in jih ljubeče pobožal. Nato pa jib je z narejeno brezbrižnostjo znova stlačil nazaj.
»Imava samo eno sobo; reči sem hotel samo eno spalnico... Rekel bom gospodinji, da spim rajši na divanu... Prav za prav se možu, ki je vajen spali na trdih tleh in ki se mu lesena koliba
zdi pravo razkošje, zdi divan ali kolikor toliko mehka preproga, ležišče za bogove.«
Ničesar mu ni odgovorila; bila je v zadregi.
»Zdi se mi... ali nisva vendar poročena?« je vprašala.
»Brez najmanjšega dvoma. Cernu vprašuješ?«
Oktober je stopila k oknu.
»Mr. Sam Wasser je dvomil o tem. Dejal je, da je okrajni sodnik proglasil najino poroko kot neveljavno. In škof tudi.«
Robin jo je resno pogledal.
»Ali to zares misliš?«
Oktober je prikimala.
»To je le zanka. Mogoče pa Je kateri izmed teh vražjih časnikarjev govoril s škofom, mu zadevo razložil po svoje in tudi njegov odgovor prikrojil tako, da bo več senzacije.«
Stopila je od okna in se mu približala.
»Ali bi si ne oddahnil, če bi oblasti izjavile, da je najina poroka neveljavna? Nikoli ne bom pozabila, kako si bil nesrečen, ko sem ti naslednje jutro pripovedovala o tem, kar se je zgodilo.«
Tudi sedaj ni bilo videti, da bi bil srečen.
»Mogoče si se ti čutila olajšano, uboga, mala potepuhova ženica.«
»Zakaj se izogiblješ odgovoru?«
Resno jo je pogledal. Namesto odgovora Jo Je vprašal:
»Ce bi najino poroko razveljavili, ali bi se hotela znova poročiti z menoj?«
Podala mu je roko. Njuna pogleda pa sta govorila to, česar gi doslej še nista upala priznati.
Miss Ellen je potrkala in sporočila, da je kosilo pripravljeno. Prosila je, naj ji oprostita, da je vse pripravljeno le za silo. Vprašala je, kdaj dospe njuna prtljaga.
Vprašala je o tem med tem, ko ju je vodila v jedilnico. Robin ji je povedal, da ne bosta dobila prtljage semkaj, ker se je ustavil le, ker je bilo njegovi ženi slabo. Sicer pa, da se mudita le za nekaj dni tu, da se pa kmalu spet vrneta v Kanado-
Vzel je iz žepa nekaj bankovcev in jo vprašali če ne želi, da bi ji plačal sobo in oskrbo za ve3 teden vnaprej. Opazil je, kako so ee ji zableščale oči. Obenem jo je prosil, če bi mogla njegovi ženi in njemu prinesti nekaj stvari iz mesta. Kakšno obleko, nekaj perila in druge drobnarije.
Ko je sedel k mizi, Je Oktober že pospravila prvo jed. Miss Ellen jima je sama stregla. Povedala jima je, da jima je priskrbela izredno dobro kapljico.
»Je brez alkohola. Moj ljubljeni oče je vedno trdil, da je spoštovanje zakonov največji dokaz naprednosti.«
Vino, ki je bilo pripravljeno iz bezgovih jagod, je bilo res zelo dobro. Medtem jima je miss Ellen pripovedovala zgodbo bezgovega grma, s katerega je nabrala jagode. Kava pa je bila vodena in skoraj neužitna.
»Ni dvoma, da je Angležinja,« je porogi]!*0 odvrnil Robin, ko je njegova tovarišica izrazila svoj dvom o tem. »Samo pokusi to kavo, pa se bo> o tem tudi ti prepričala.«
Kmalu nato se je miss Ellen zopet vrnila-Pripravljena je bila na pot. Robin je bil zelo ve«*1* ko mu je izjavila, da Je pripravljena kupili we’ kar želita.
»Ali si želite ogledati sobo sedaj, ali ko sc vrnem? Sicer si jo pa sami tudi lahko ogledate-Ne bo vam težko je najti. Vrata go v prvem nao-j stropju, ravno nasproti stopnicam.«	^
Dar Kr. Akademije znanosti v Bologni naši univerzi
Te dni je prispel v Ljubljano nedavno napovedani dar Kr. Akademije znanosti Instituta v Bologni naši univerzi — lepa vrsta publikacij, ki bo odlično izpopolnila zaklade naše univerzitetne knjižnice. Prejeli smo: 1. Sejna poročila Razreda za duhovne vede (Classe di Scienze Morali) Akademije 1907—1940 (4 serije v 31 zvezkih); 2. Spomenike (Memorie) istega razreda 1906—1939 (4 serije v 30 zvezkih s pripadajočimi suplementi); 3. posebne publikacije istegji razreda, med katerimi je omeniti velike »Osnove jezikoslovja« (Elementi di glottologia) Alfreda Trombettija, Bologna 1923, dalje publikacije, ki jih je izdala Akademija 1930 in 1931 ob 200 letnici smrti slavnega Bolonjca L. F. Marsilija, nekaj odličnih del klasičnega filologo Gotfreda Coppole, delo Vincenza Bartholomeisa o znanstveni ostalini G. M. Bar-
bierija, romanista 16. stoletja (Le carte di G. M. Barbieri... 1927) in delo Edoarda Volterre o rimskem pravu v zvezi z orientskimi pravi (Di-ritto romano e diritti orientali, 1937) — skupaj 9 zvezkov; 4. Sejna poročila Razreda za prirodoslovne vede (Classe di Scienze Fisiche) 1912— 1938 s suplementi (skupaj 28 zvezkov); 5. Spomenike (Memorie) istega razreda 1913—1940 (3 serije v 27 zvezkih).
Znanstvena vrednost vseh teh publikacij — skupaj 128 zvezkov — je zelo velika. Bologna, ki je sedež ene izmed najstarejših univerz v Italiji in Evropi, nadaljuje. s to lepo gesto svoje staro izročilo »Bononia docet< v kar najbolj plemenitem smislu te besede. Naša univerza in naša univerzitetna knjižnica pa izražata Kr. Akademiji v Bologni svojo najiskrenejšo zahvalo!
Kmetijstvo v Ljubljanski pokrajini
Ljubljana, 4. junija.
Zanimivo bo vedeti, koliko ima nova Ljubljanska pokrajina sedaj zemlje, koliko konj, in druge živine, koliko je od zemlje njiv, travnikov, sadovnjakov itd. Naj iz znanega kmečkega lista >Oraea« navedemo nekaj zanimivih podatkov, ki naj pokažejo gospodarsko moč Ljubljanske Pokrajine.
Takole pravi »Oravk: Od skupno okrog 450 tisoč hektarjev površine, kolikor jo ima Ljubljanska Pokrajina, je nekaj nad 260.000 hektarjev kmetijske zemlje, skoraj 40% pa odpade od tega na gozd, ki zavzema 177.000 hektarjev površine. Razmerje med kmetijsko površino zemlje in med
§ ozdom se je nasproti prejšnjemu stanju celotne lovenije le malenkostno spremenilo v korist kmetijske zemlje, tako da tudi v novi pokrajini daje gozdarstvo v veliki meri značaj našemu kmečkemu gospodarstvu. Število kmečkih obratov na tem ozemlju znaša okrog 34.500 in so to, po večini majhna kmečka posestva.
Od kmetijske zemlje odpade okrog 74.000 ha ali 28% na polje, 98,000 ha ali 37% na travnike, 77.000 ha ali 29% na pašnike, ostala zemlja pa odpade na vrtove, vinograde, sadovnjake in malo koristna barja in močvirja. Ze iz podatkov površine za travnike in pašnike vidimo, da je glavni poudarek našega kmetijstva sedaj v živinoreji.
Po zadnjem štetju bi na ozemlju Ljubljanske Pokrajine Drišlo nad 110.000 glav goveje živine,
nad 16.000 kon in nad 70.000 prašičev. Zelo je pa verjetno, da bo sedaj zaradi dogodkov, ki so združeni z vojno, število živine še bolj padlo in da bo manjše, kakor pa je bilo prad leti. V notranjskem delu so velike možnosti za razvoj mlekarstva, ki je že pred leti imelo v Trstu zelo dober trg za vse mlečne proizvode. Sedaj bodo nekdanje zveze spet mogle priti do veljave.
Okrog 42.000 ha naših njiv je bilo zadnje leto posejanih z žitom. Sama pšenica je zavzela nad 14.000 hektarjev, koruze pa okrog 12.000 ha. Pridelek pšenice je bil na področju Ljubljanske Pokrajine lansko leto 115.000 metrskih stotov, pridelek koruze pa 162.000 stotov. Izmed sadežev zavzema največjo površino krompir. S krompirjem je zasejanih največ naših njiv. Krompirja so imeli zasajenega največ 16.000 hektarjih. Pridelek pa je znašal skoraj milijon stotov.
Med kmetijskimi panogami je omeniti Še vinogradništvo, ki je razširjeno predvsem v novomeškem, čmomeljskem in pa krškem okraju. Površina vinogradov znaša okrog 64.000 hektarjev. Izgledi za naše vinogradništvo seveda sedaj niso rožnati, ker moramo računati z močno konkurenco italijanskega vina.
Sadovnjakov imamo v Pokrajini nekaj nad 3000 ha. Sadje pa zaenkrat, razen v Belokrajini, nima posebne vloge v kmetijstvu naše pokrajine.
S temi nekaj besedami smo orisali gospodarski položaj v novi Ljubljanski Pokrajini,
Reja morskih prašičkov in kuncev se nad vse izplača
Kože plemenitih vrst zajcev imajo lepo ceno
Ljubljana, 5. junija.
Do nedavnega so gojili male živali kot so zajci, morski prašički in golobi predvsem ljudje, ki nimajo večjega posestva, kjer bi mogli rediti krave in drugo rogato živino. Znali so ti mali ljudje izrabiti tudi najmanjši košček zemlje, da dobe hrane za svoje male živalice. Sedaj je povpraševanje po kuncih tako veliko, da rejci malih živali, oziroma mali gospodarji, kakor se sedaj imenujejo, ne morejo več sami ustreči številnim povpraševalcem in zadostiti potrebam sedanjega časa. Zaradi tega je na vsak način koristno in potrebno, da se tudi »veliki gospodaric — posestniki lotijo reje malih živali, predvsem pa reje kuncev in morskih prašičkov, pa čeprav imajo v svojem hlevu nekaj repov živine.
Goveje, svinjsko in telečje meso je vsak dan težje dobiti, posebno v večjih mestih, in kaj lahko je mogoče, da ga bo sploh nemogoče dobiti. Ni boljšega nadomestila za omenjene vrste mesa, kakor je meso kuncev in morskih prašičkov, razen če izvzamemo meso perutnine. Predsodki proti uživanju mesa kuncev in morskih prašičkov so pa prazni in neutemeljeni. Bajka o parjenju kuncev kakor tudi morskih prašičkov s podganami je prav nesmiselna in ji lahko nasede le tisti, ki noče rabiti svoje glave. Sicer pa, kdo bi silil jesti meso kuncev ali morskih prašičkov? Nihče. Tisti pa, ki ima doma ve8 kuncev ali morskih prašičkov pa se mu ne da jesti njihovega mesa, pa naj jih kar hitro prinese na trg, kjer bo šlo meso za med v denar. Danes stane kunec gospodarske pasme, kakor na primer ovnač ali angorski zajec ali pa belgijski orjak 200 do 300 dinarjev, pa je še vsak vesel, če ga lahko dobi. Zajci manjših pasem so pa cenejši in stanejo od 40 do 60 dinarjev. Od kunca pa ni uporabno samo meso, ampak tudi koža, pa ne samo zimska, ampak tudi letna. Zimsko kožo je mogoče s strojenjem predelati v najlepšo krzno, ki ga potem često prodajo kot izvirno krzno plemenitih in dragih kožuharic. Letno kožo starejšega kunca je mogoče ustrojiti v usnje, ki je popolnoma uporabno za gornje dele trpežnih čevljev. Seveda je treba znati kožo pravilno ustrojiti, čevljar pa mora tudi znati iz različnega usnja delati čevlje ne pa samo iz grobega telečjega usnja. Sicer pa ni treba preveč dokazovati, kako potrebna in koristna je reja kuncev ljudem, ki živijo v mestu ali se vsaj večkrat mudijo v njem. Potrebo po reji kuncev in morskih prašičkov čuti danes mesto mnogo bolj, kakor pa podeželje.
Še nekaj besed o reji kuncev in morskih prašičkov. Najbolj se izplača rediti kunce gospodarske pasme, kakor so to ovnjači, ki dajejo veliko dobrega mesa in zelo uporabno kožo, orjaki.
ki so še večji od ovnjačev, ter angorci, ki dajejo razen mesa in kože še izvrstno in dragoceno angora volno, ki jo zelo cenijo in drago plačujejo. Saj stane samo 1 kilogram nekaj sto dinarjev. Letni pridelk štirih dobrih angora kuncev zadostuje za eno obleko. Najboljši način reje kuncev je gojiti jih v kleteh oziroma v oddeljenih prostorih, kjer je mogoče nadzirati vsako posamezno žival. Kdor pa zaradi prezaposlenosti ne utegne na ta način gojiti zajcev, naj si nabavi vsaj manjše hlevske pasme zajcev, ki se preživljajo v glavnem od tega, kar goveja živina raztrese po tleh. Razume se, da bo vsak še razen tega dajal zajcem korenja, pese, trave, regrata, da bodo boljše napredovali in se dobro redili.
Istočasno z zajci je priporočljivo gojiti tudi morske prašičke, katere krmiš prav tako kakor zajce. Z morskimi prašički ni skoraj nobenega dela. Prašički se tudi hitro množe in kmalu odrastejo. Njihovo meso pa je skoraj boljše kakor meso kuncev.
Mrakovi »Sinovi starega Rimljana«
V	frančiškanski dvorani bo drevi ob 19.30 uprizorila »Mrakova igralska družina« Mrakove »Sinove Starega Rimljana«, ki je v tesni zvezi s Starim Rimljanom, tragedijo, uprizorjeno lani, s katero si je Ivan Mrak osvojil ne le občinstvo, temveč tudi našo kritiko.
Obeta se nam torej zanimiv večer: kot pri prejšnji drami, je tudi pri tej drami pozorišče staroslavna gostilna »Pri Starem Rimljanu«. V prvem delu trilogije je bila osrednja figura oče — v drugem, to je v »Sinovih Starega Rimljana«, so vsi trije sinovi. Usoda vseh treh sinov posebno Rudija, Rimljanovega prvorojenca, ki ga igra avtor sam, je nad vse pretresujoča ter tako prepričujoče podana, da drži gledalca od začetka do konca tragedije v stopnjujoči napetosti.
Mimogrede bodi povedano, da praznuje avtor g. I. Mrak s to tragedijo pomemben jubilej, saj so »Sinovi Starega Rimljana, .deseto delo, s katerim stopa pred našo kulturno javnost.
Predprodaja vstopnic je pri blagajni frančiškanske dvorane danes, 5 junija, od 10—13 in od lo—17,
Koncerti vojaških godb
O	vojaških godbah smo zadnjič objavili, kje in kdaj bodo igrale, sedaj je pa ta razpored spet nekoliko spremenjen. Godba 13. artilerijskega polka bo odslej igrala samo ob nedeljah od 11. do
12.30	na Aleksandrovi cesti pred Narodnim domom. Godba poveljstva mesta bo pa igrala vsako nedeljo in vsak četrtek od 18.30 do 20 ure v Tivoliju. Kar se tiče godbe 1. polka Sardinskih grenadirjev, pa ostane vse pri starem ter bo igrala še dalje vsako soboto od 18 do 19 v Zvezdi, prav tako pa seveda vsak večer ob 20.30 nekaj izbranih komadov pred Prešernovim spomenikom. Poveljstvo pehotne divizije Sardinskih grenardirjev si res prizadeva, da bi odlične vojaške godbe Ljubljani nudile čim več užitkov ter bi Ljubljančani spoznali vse lepote neprekosljive italijanske glasbene umetnosti. Pri vseh koncertih je vedno več hvaležnih poslušalcev, ki svoje občudovanje po pravici izražajo z glasnim aplavzom. Pripomniti tudi moramo, da so tudi naši avtomobilisti in vozniki električne železnice pričeli upoštevati koncerte ter jih ne motijo več s hrupno vožnjo.
Na Ježici je včeraj gorelo
Ljubljana, 5. junija.
Včeraj popoldne je izbruhnil velik ogenj na posestvu upokojenega železničarja Josipa Avblja na Ježici. Sprva so se dvignili 6ami veliki črni dimi, kmalu za njimi pa so se pokazali nevarni ognjeni zublji, ki so segali visoko v zrak. V prav kratkem času je bila velika šupa in drvarnica v plamenih. Ognjeni zublji so začeli lizati že sosednje zgradbe, ki stoje nedaleč od poslopij, ki so gorela. K sreči so domači in sosedje kmalu zapazili ogenj in začeli reševati iz gorečih poslopij vse, kar se je sploh odnesti dalo. Na pogorišče so takoj prihiteli domači ježenski gasilci, prihiteli pa so tudi gasilci iz Stožic. Z združenimi močmi so začeli gasiti ogenj. Uspelo jim je omejiti požar, da ni zajel še drugih poslopij. Rešili so tudi stanovanjsko hišo, čeprav se jo je ogenj že lotil. Drvarnica in šupa pa sta kljub vsem naporom zgoreli. Iz hleva so ljudje rešili vso živino, iz šupe pa orodje in vozove. Škoda je precejšnja, saj je ogenj uničil v šupi naloženo krmo in v drvarnici veliko drv. Kako je ogenj nastal, pa niso mogli ugotoviti. Morebiti gre za neprevidnost otrok.
Okna in odprtine zaklonišč na uličnih hodnikih morajo biti primerno urejena
Ljubljana, 5. junija.
Hišni posestniki so hiteli z urejevanjem hišnih zaklonišč posebno v kletnih prostorih. Razen oken kleti so pred drobci bomb zavarovali tudi svetlobne jaške na hodnikih, ki so pokriti z železnimi mrežami in prizmami Luksfer, in sicer navadno na ta način, da so pred okna kleti in na pravkar omenjene svetlobne jaške naložili vreče s peskom. Zaščita kletnih svetlobnih jaškov na hodnikih je pa nepotrebna, ker drobci bomb ne padajo navpično, a zaščita kletnih oken koristi le tedaj, če je primerno urejena in v dobrem stanju. Te naprave so bile namreč ponekod narejene samo za sito ter so se začele vreče kvariti, iz njih pa vsipati pesek. Ponekod so te vreče in zaboji ter podobne varnostne naprave nameščene tako nerodno, da ovirajo in so tudi nevarne pasantom, posebno pa zvečer ob zatemnitvi. Najbolj pa ovirajo 06ebni promet zasilni izhodi na uličnih hodnikih, ker so zavarovani z lesenimi prizmami in piramidami iz brun in desk, ki zapirajo skoraj vso širino hodnika, kakor n. pr. pred palačo Poštne hranilnice in drugod. Mestno poglavarstvo opozarja vse posestnike, da morajo vreče in zaboje med odprtinami kletnih oken urediti in poravnati v obsegu debeline zidu. Če so vreče raztrgane, naj jih obnove. Če pa vreče in zaboji pred hišami ovirajo promet, naj te naprave začasno odstranijo ter v bližini shranijo
za morebitno zopetno porabo. Zaklonišča v kleteh morajo vzdrževati še nadalje v dobrem stanju, a kjer še nimajo zaklonišč, naj jih še napravijo. Ker pa vreče s peskom pod milim nebom in na dežju hitro razpadajo ter je nastalo pomanjkanje jute, je treba za zaščito oken kletnih zaklonišč predvsem rabiti les v debelini 30 cm, prav tako pa tudi opeko, debelo 38 cm, ali pa gramoz, pesek ali prst v nepropustljivem lesenem opažu, širokem 25 cm. Tak les in opaž mora biti tesno prislonjen k oknu. Za redno vzdrževanje teh naprav so odgovorni hišni lastniki ali upravitelji.
Hlodi so ga pedsuli
Ljubljana, 5. junija.
Na dvorišču tobačne tovarne so bili že precej časa naloženi veliki skladi hlodov. Te je bilo treba preložiti. Pri tem delu je bil zaposlen tudi delavec Franc Zidar, Včeraj proti dvanajsti uri pa se mu je pri prekladanju dogodila nesreča. Naloženi hlodi so se kar nenadoma sesuli in ga pod seboj pokopali. Hlodi so mu zlomili ključnico, dobil pa je tudi nekaj drugih poškodb, katere pa ne bodo težjega značaja. Ljubljanski reševalci so bili takoj poklicani in so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico.
Programma
che la banda deli’ XI Corpo d’Armata, diiretta dal S. Ten.
Maestro Di Zenzo Adolfo, svolgerft giovedi 5 giugno, nei giardini Tivoli, dalle ore 18.30 alle ore 20.
1° Verdi — Ernani — Marcia.
2° Bellini — Norma — Simfonia.
3° Seppilli — La Nave Rossa — Fantasia del-l’opera.
4° Verdi — Aida — Atto 1°.
5" Verdi — Giovanna d’Areo — Simfonia.
6° Di Zenzo — 1° Regg. fant. »Re« — Marcis
Koledar
Danes, četrtek 5. junija: Bonifacij, šk.
Petek, 6. junija: Kv. Norb.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta 47.
Slovenski violinist Miran Viher bo odigral jutri v petek, 6. t. m. zvečer ob 20 v mali Filharmonični dvorani svoj violinski koncert, na katerem bo izvajal naslednja dela: Corellijevo sonato v E-molu, Mozartov Koncert v d-duru, Respighijevo Sonato v h-molu, dve Škerjančevi skladbi: Nesodobno bagatelo in Lirično bagatelo, svojo lastno skladbo Perpetuum mobile in dva Paganinijeva Kapricia v priredbi Šima-novskega. Pri klavirju ga bo spremljal pianist Marjan Lipovšek. Opozarjamo na koncert domačega violinista, ki je priznan umetnik na svojem inštrumentu. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
Rdeči križ, odsek za socialno pomoč, vabi vse one, ki so zapustili domove zaradi vojnih dogodkov in bivajo sedaj v Ljubljani, da se zaradi evidence priglasijo v pisarni Rdečega križa, sekcija za socialno pomoe, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Na Linhartovi cesti bodo danes, v četrtek, dne 5. junija pričeli delati kanalizacijo od Tyrševe ceste proti Robbovi ulici ter bo zato morala biti cesta zaprta kakih 6 do 7 tednov.
ŽSK Hermes — damska in moška lahkoatletska sekcija. Sporočam vsem članicam in članom, da bo v petek 6. t. m. ob 20 v gostilni pri Sokolu (nasproti stolnice) važen članski sestanek, ki je obvezen za vse člane sekcije. — Načelnik.
Ljubljansko gledališče
Drama :
maja, ob 19,50:
»Bog z vam!.
Četrtek, 5. mlada leta!« Red B".
Petek, 6. junija ob 15: »Krog 6 kredo«. Izven. Ljudska predstava. Znižane cene od 14 djn navzdol.
Opera:
Četrtek, 5. maja. ob 19: »Faust«. Četrtek.
Petek, 6. junija ob 19: »Don Kihot«, Premira.
Red Premierski.
P. n. gledališke obiskovalce opozarjamo, da
je začetek vseh večernih predstav v Drami ob 19.30, v Operi pa ob 19. uri.
Pristna italijanska gracija, lahkotnost, humornost in čustvenost so glavne odlike sodobne igre »Bog z vami, mlada leta«, ki sta jo napisal# Ca-masio in Oxilio in jo je prevedel Smiljan Samec, Dejanje se godi v Turinu v študentovskih krogih in pokaže razvoj in konec mlade študentovske Hubezni. V glavnih vlogah: Levarjeva, Kralj, Mira Danilova in Sever. Režiser: prof. Šest Predstava drevi v četrtek ob 19.30 bo za red B.
E. I. A. R. Radio Ljubljana
Četrtek, 5. junija 1941-X1X: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Pesmi — 8 Napoved časa iz Rima, nato spored pesnii (glej zgoraj) — 8.15 Poročila iz Rima — 12.30 Poročila v slovenščini —
12.45 Slovenska glasba — 13 Napoved Časa in poročila iz Rima —. 13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 Orkestralni koncert pod vodstvom Mo Petralia — 14 Poročila iz Kima — 14.15 Koncert v zamenjavi iz Nemčije — 14.45 Poročila v slovenščini — 17,15 Italijanska-brazilski koncert v zamenjavi — 19.30 Poročila v slovenščini —
19.45 Slovenska glasba — 20 Napoved časa in poročila iz Rima — 20.15 Operna glasba — 20.30 Prenos iz Rima, portugalska glasba — 21 Godalni orkester pod vodstvom Mo Manno — 21.15 Poročila v slovenščini, nato konec oddaje.
Petek, 6. junija 1941-XIX: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba — 8 Napoved časa k Rima, nato slovenska glasba — 8.15 Poročila iz Rima — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisana glasba — 13 Napoved časa in poročila iz Rima — 13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini 13.17 Orkestralni koncert pod vodstvom Mo Petralia — 14 Poročila iz Rima — 14.15 Slovenska glasba — 14.25 Nadaljevanje orkestralnega koncerta pod vodstvom Mo Petralia — 14.45 Poročila
v	slovenščini — 17.15 Klavirski koncert Maurizia Perrina — 17.45 Pevski koncert: Angelo Parigi, tenore — 18 Prekinitev oddaje — 19 Govorimo Italijanski! Poučuje o. prof. dr. Stanko Leben —
19.30	Poročila v slovenščini — 19.45 Pevski spored (plošče znamke Cetra) — 20 Napoved časa in poročila iz Rima — 20.15 Slovenska glasba — 20.40 Pisana glasba pod vodstvom Mo Fragne — 21.15 Poročila v slovenščini, nato konec oddaje.
Charlie Chan v San Franciscu
»Vidi, vidi, to je pa zanimivo! Zakonski par Andberry! Ves večer se je zdelo, kakor da bo gospe Andberry dobila živčni napad. Bojazen pred temo utegne pomeniti tudi strah pred nečim drugim. Ali ni mogoče, da se je Eva Di-ran, seveda pod izmišljenim imenom, ponovno poročila in da živi sedaj v drugem zakonu?«
»Toda Eva Diran je bila blondinka,« je pripomnila Morrovv.
»Res, snoči je bila Eliane Andberry črna kakor noč. Toda zdi se, da 6e da barva las naglo spreminjati. To je stvar, katero opravi navaden lasuljar. Kar se pa oči tiče, je pa nekaj drugega ... Toda gospa Andberry je imela plave oči... Oči, ki se niso skladale z barvo las, ki so bile črne, kakor krokarjeve peruti.«
»Vam pa nobena stvar ne uide,« je rekel Kirk.
»Gospa Andberry je odšla na teraso in videla tam nekega človeka na pomožni lestvi... Tako je vsaj ona pripovedovala... Ali pa je vse to resnica? Znabiti pa ona ve, da je le mož, ki je odšel na stopnice pokadit cigareto, boljše izkoristil svoj čas? Morda je tisti človek na
lestvi samo izrodek njene domišljije, da bi rešila svojega moža? Od kod potem rjasti madeži na njeni obleki? Ali se ni morda iz strahu nagnila čez ograjo, ki je bila vlažna zaradi večerne megle? Ali pa se je sama spustila po pomožni lestvi? Ali razumete, na kaj merim? Ali vas je sir Frederik prosil še za koga drugega izmed včerajšnjih gostov, da ga povabite na večerjo?« je vprašal Chan.
Kirk se je za trenutek zamislil.
»Prosil me je, naj povabim tudi Glo-rio Oarland.«
»To sem si tudi mislil. Gloria Gar-land... Po navadi se ljudje s takšnimi imeni ne rode .. To že diši po izmišljenem imenu. Iz Peshavvarja v Avstralijo je precej dobra zveza. In tej blondinki z modrimi očmi se je na stopnicah raztrgala biserna ovratnica. Potem pa ste našli eno zrnce pod pisalno mizo sira Frederika.«
»Da,« je odgovorila Morrow, »vse to ne pričuje v korist gospodične Gerland.«
»Preostaja nam še gospa Tapper-Brook,« je nadaljeval Chan. »Ta je 6pet bolj kostanjeva, vendar... kaj človek V6ega ne ve... Ali je sir Frederik tudi
I	zanjo želel, da pride?«
»Ne, zdi se, da zanjo m veael.«
»Naš poklic zahteva, da ne izpustimo niti najmanjše podrobnosti, človek se spotakne ob kamenček, nikdar pa ob hrib. Povejte mi gospod, ali je sir Frederik povabil tudi polkovnika Beatema?«
»Ne, njega ni. Spominjam pa se tudi, kakor mi je ravno sedajle šinilo v glavo, da je bilo siru Frederiku celo neprijetno, ko je izvedel, da bo prišel na večerjo tudi polkovnik. Rekel sicer ni nič, toda to se je takoj videlo.«
»Položaj nam je sedaj jasen, gospodična Morrow. Vso pozornost morate posvetiti trem ženam: gospej Andberry, Garlamdovi in Tapper-Brookovi, Vse te so približno takšnih let, v katerih je tudi Eva Diran, ali pa se samo meni tako zdi, ker je v današnjih modernih časih in pri napredku lepotne umetnosti precej težko zadeti leta starosti. Alj so bile samo te tri ženske med gosti?«
»še ena, ki pa ni bila gost,« je pristavila gdč. Morrovv.
Chan je presenečen odgovoril:
»Ne vem, kaj mislite.«
»Spomnite se, da nam je gospodična iz dvigala pripovedovala o 'neki uradnici kalkutske uvozniške družbe, katere pisarne 60 spodaj na dvajsetem nadstropju.
iGre za neko Lillo Baar. Snoči je tam ' delala.«
»Točno, sedaj se spominjam,« ie odvrnil Chan.« Reporter Rankeen je bil pred nekaj trenutki pri meni. Povedal mi je, da je predvčerajšnjim obiskal sira Frederika. Ravno v trenutku, ko ie hotel stopiti v pisarno, je od tam odšla neka ženska, ki je jokala. Videl je, da je potem vstopila v pisarno uvozniške družbe. Po vsem tistem, kar mi je Rankeen pripovedoval, je bila ta ženska blondinka.«
Chanov obraz se je zresnil.
»Paziti morate tudi na to četrto žensko. Stvar dobiva nenavaden obseg. Koliko zapletov bo treba tukaj razvozJjati! Vi j>a se nahajate sredi vsega tega kot biser sredi peska.«
Chan je tedaj vstal:
»Zal mi je, gosf>odična, toda moja ladja bo v kratkem dvignila sidro...«
»Samo še eno besedo, gospod Chan,
vi	ste posebej {»udarili najdbo letnega poročila Cosmopolitan Cluba, ki je ležalo zraven trupla sira Frederika. Ali še vedno mislite, da je to dejstvo važno?«
»Ta mala knjiga me je nenavadno vznemirila. Tisti hip mi je padla v glavo misel, da bi s to knjigo podražil Flane-ryja, Vem, da je on popolnoma nesposoben, da bi rešil kakšno tajnost, ki jo tudi
jaz najbrž ne bi znal razvozJjati.« Chan je pogledal na uro.
»Nič več vas ne bom zadrževala,« je z vzdiihom pripomnila. »Dosti dela imam, a navzlic temu se ne morem odločiti, da bi se ločila od vas. Če vam nisem v napoto, bi vas rada spremila do ladje. Morebiti se bom spotoma spomnila se drugih vprašanj, na katere bi vi lahko odgovorili.«
»S čim sem zaslužil tolikšno srečo? Čisto sem zmeden. Gospod...«
»Tudd jaz vas bom pospremil. Rad gledam ladje ko odhajajo. Saj bi prav za prav moral postati trgovski potnik.«
Chan je vzel svoj kovoeg, plačal hotelski račun, nakar so se vsi trije usedli v tak&i, ki je stal pred hotelom,
»Sedaj, ko se približuje trenutek mojega odhoda, mi je žal, da moram zapusti ta bogati kraj. Tukaj se mi je sreča nasmehnila,« je spregovoril Chan.
»Zakaj pa potem odhajate?« je vzkliknil Kirk.
»Dolgoletne izkušnje mi narekujejo, da se usodi ne smem upirati. Sicer bi mi odrekla za vselej svoj smehljaj.«
»Ali se boste spotoma kje ustavili?« je vprašal Kirk. »Ladja bo odplula žele Čez pol ure.«
(Dalje.)
Krompirjev kruh in njegove odlične lastnosti
Poskusi so pokazali, da je izredno rahel, skoraj bel, okusen, zdrav in da ostane dolgo časa svež
Kakor poroča »II Popolo dltalia«, bodo z odlokom kmetijskega ministra začeli pri peki kruha uporabljati tudi krompir. Odstotek krompirja v kruhu pa bo v gotovem, točno določenem razmerju z odstotkom koruzne moke ali enotne mešane moke. Ko bodo začeli mešati med kruh tudi krompir, bo tudi mešanica moke drugačna, kot pa je bila dozdaj, to pa seveda v razmerju s tem, koliko krompirja bodo peki med kruh zamesili Krompirja, ki ga bo dovoljeno dodati mešanici moke, bo imelo biti najmanj 10, največ pa 20 odstotkov, in licer v skladu z razpoložljivostjo krompirja, stopajo mešanice pšenične in koruzne moke. Seveda se pri tem ne sme prekoračiti normalna poraba tega pridelka. Prepovedano pa bo mešati med kruh letošnji novi krompir.
Dosedanji poskusi so pokazali, da je uporaba krompirja za kruh prinesla dokaj zadovoljive aspehe na polju splošne prehrane kakor tudi v edravstvenem oziru ter na polju splošnega go-ipodarstva. Takšne poskuse so v zadnjem času delali že po raznih italijanskih pokrajinah. To pa to bili seveda šele poskusi.
Po notranji barvi delimo krompir predvsem na dve vrsti, v belega in rumenega. V takšni barvi se nam namreč pokaže, če ga prerežemo. Okus kruha, ki smo mu pridejali bel ali rumen krompir, pa je ikoraj popolnoma enak. Le po barvi se tak krompirjev kruh razlikuje, če je v njem bel ali rumen krompir. Če smo kruhu primešali bel krompir, dobi posebne vrste belo barvo, tako da se zdi, kakor da bi bil iz mešanice najfinejše bele moke in bikarbonata. Kruh je rahel kot goba, poln lukenj ter je zelo okusen. Kdor ga vidi, se nehote začudi: »Glej, kako lep kruh j« tol« Če hočemo, da je kruh lepo bel, ni treba, da bi mu primešali iHm manjšo količino krompirja. Tudi če ga je v njem precej, ne izgubi dosti na barvi. Če pa uporabljamo v ta namen tako imenovani rumeni krompir, dobi po njem tudi kruh neko posebno rumeno barvo, toda zaradi tega ni prav nič slabši kot pa kruh iz belega krompirja. Prav tako je rahel, poln lukenj in izredno okusen. Vseh teh lastnosti pa te vrste kruh ne izgubi, čeprav mu primešamo nekoliko večje količine krompirja.
■v
Velika skrivnost okusa krompirjevega kruha pa je v tem, če je pravilno osoljen. Več soli je treba za kruh iz belega krompirja in za takšnega, ki ima v sebi več vode, manj pa za kruh, ki je iz rumenega krompirja in ki je bolj gost in zato tudi trši in težji.
Kdo ga je prvi pekel
Kruh, ki je na ta način pečen iz mešanice moke in krompirja, vsebuje vse najboljše lastnosti. Po teži je lahek, na drugi strani pa je tudi lahko prebavljiv, redilen, pa tudi zdrav, kakor trdijo ugledne, za takšne stvari pristojne osebnosti ter to njihovo mnenje potrjujejo tudi ljudje, ki tak krompirjev kruh uživajo. Pred nekaj leti je namreč poskusil neki milanski pek, po imenu Giovanni Giani, peči kruh, ki mu je primešal tudi krompir. Poskus se mu je tudi posrečil. Zato se je Giani obrnil na oblast, naj mu v večjem obsegu dovolijo delati takšne poskuse in seveda kruh tudi prodajati ljudem. Njegova prošnja je bila uslišana ne morda le zaradi tega, ker je krompirjev kruh res dober in so ga kot takšnega pripoznale tudi pristojne oblasti na podlagi natančne kemične analize, pač pa tudi zato, ker tak način izdelovanja kruha lahko v znatni meri zmanjša potrošnjo moke, kar je vsekakor velikega pomena.
Postopek pri izdelovanju takega kruha je dokaj enostaven. Najprej je treba skuhati krompir, ga zmečkati in narediti iz njega nekako krompirjevo testo. Potem se polagoma dodaja moka in vse skupaj lepo zmesi. Predno je mešano testo dobro zgneteno, ga je treba samo s slano vodo primerno osoliti in dodati kvasa, potem pa testo pustiti da vzhaja ter ga nato vsaditi, to se pravi dati v peč. Tako pečeni kruh ima poleg vseh že navedenih dobrih lastnosti tudi še to prednost, da ostane dolgo časa svež.
Zaradi vsega tega ni dvoma, da bodo ljudje radi segali po krompirjevem kruhu, verjetno še dokaj rajši kot po tistem, ki ga peki oečejo iz same moke
Električni stroj za razkuževanje knjig
Priprava, ki prelistava knjige ter obriše vsak list posebej
Tudi knjige, ki potujejo skozi toliko različnih rok, kaj lahko postanejo prenašalke bacilov raznih nalezljivih bolezni. Že neštetokrat je bilo govora o tem, da bi se knjige na kak način razkužile, toda vsi dosedanji porfcusi in načrti so padli v vodo. Niso še našli primernega načina, kako bi se dalo na tisoče in stotisoče knjig po velikih in manjši h knjižnicah očistiti nesnage. Med tesno stisnjenimi knjižnici listi ni nikdar dovolj potrebnega zraka. Tako se je zgodilo na primer, da niti veliki požari, ki so zajeli knjižnice, niso mogli povsem upepeliti knjig, to pa v prav zaradi tega, ker med teti v knjigah ni dovoli zraka in tako ogenj ni imel dovolj »duška«, kakor pravijo.
Pred nedavnim je vzbudila veliko pozornost novica iz Stockholma, da se je neki tvrdki posre-6116 iznajti pripravo, s katero je mogoče knjige doaK	__________
razkužiti. Nov izum sestoji iz zaboja, ki je ne-produšno zaprt in v katerega je mogoče spraviti 300 do 500 knjig razne velikosti. V skrinji je postavljen električni stroj, ki sam prelistava knjige, obenem pa s pomočjo tanke tkanine obriše vsak list posebej in tako prežene vse bacile in knjigo očisti vse nesnage, ki bi kvarno vplivala na knjigo. S tem novim izumom so naredili že nekaj poskusov, ki so se dobro obnesli, le malo bo treba te priprave še izpopolniti, pa bodo povsem odgovarjale svojemu namenu in jih bodo potem tudi v večjem številu začeli izdelovati. Stroje za razkuževanje knjig si bodo potem prav gotovo nabavile vsaj tiste večje knjižnice, kjer je kaj res dragocenih knjig, ki bi jih bilo škoda, da bi jih zob časa le prezgodaj »prebral«.
Sam se je operiral na trebuhu
Te dni je v neki bolnišnici argentinske prestolnice, v Buenos Aires, izvedel tamkajšnji rav-latelj nevarno operacijo nad samim seboj. To nje-jovo korajžno dejanje je vzbudilo zlasti med 'dravnišlci krogi po vsem svetu omnogo zanimanja n pozornosti. Ravnatelj bolnišnice v Buenos Aire-iu je trpel hude bolečine v trebuhu, ni pa zaupal ivojim tovarišem-zdravnikom, da bi ga operirilali. Jato je sklenil, da operacijo izvrši sam. Pri tem jevarnem poslu se je poslužil posebnega zrcala, la si je na ta način lahko glectel pod roke in pod «ož. Ko je bila operacija končana, je rano lepo iesinficiral in tako preprečil vsako nadaljno nemarnost. Operacija se je sijajno posrečila in je oolnik že po treh dneh lahko zapustil bolniško posteljo.
Bombaž v vseh mogočih naravnih barvah
Iz Moskve poročajo, da so bili v Rusiji ali točneje povedano v Turkmeniji z uspehom izvedeni poskusi, kako pridelati bombaž v vseh mogočih naravnih barvah. Pravijo celo, da se jim je tudi res že posrečilo, vzgojiti bombaževec pisanih
naravnih barv od rumene do temno zelene. Upajo, da bodo v kratkem lahko gojili bombaževec kakršnekoli barve.
Vsekakor bi tak uspeh pomenil pravcato revolucijo v bombažni industriji. Nič več ne bo treba toliko stroškov in kompliciranega postopka pri barvanju bombaža. Barvati ga sploh ne bo več f>otrebno, ker bo na razpolago bombaž v najrazličnejših naravnih barvah. Ker pa bo toliko manj stroškov, se bo bombaž lahko tudi zelo pocenil. Tkanine iz naravno barvanega bombaža bodo imele tudii še to prednost, da zlepa ne bodo obledele.
Radijska postaja v Koloszvaru začne z lastno oddajo
V	nekaj dneh bo radijska postaja v Koloszvaru, ki je zvezana z budimpeštansko, spet začela z lastno oddajo. Po zasedbi Transilvanije so madžarske oblasti koloszvarsko radijsko postajo primerno preuredile, da bo lahko zadostila sodobnim potrebam. Zdaj potekajo pogajanja, da dobi ta postaja popolno samostojnost. Iz Budimpešte poročajo, da pogajanja ugodno napredujejo.
Zahtevajte povsod naš list!
Z razstave slovenske moderne umetnosti v Jakopičevem paviljonu
Razstava je odprta dnevno od 8 do 19. Pri blagajni je na razpolago lep ilustriran katalog s petnajstimi reprodukcijami.
Obisk toplo priporočamo.
Maksim Sedej:
Na vrtu — Nel giardino
S clevelandske razstave najnovejših iznajdb
Pokojnik »govori« iz groba, riba pa zvoni, kadar se ujame
V	Clevelandu so te dni odprli zanimivo razstavo, na kateri so razkazali najnovejše praktične iznajdbe. Kakor za vsako razstavo, ki pomeni res kaj posebnega, tako je bilo tudi za to dokaj^ zanimanja ne samo med bližnjimi domačini, pač pa tudi med ljudmi od daleč, ki za takšne stvari niso nikdar prav preveč varčevali, oziroma jim ni bilo treba varčevati z denarjem. Pravijo, da je to razstavo v Clevelandu že takoj prve dni obiskalo na tisoče in tisoče ljudi, ki so kaj zadovoljni spet odhajali domov.
Koliko akademikov je padlo v prejšnji svetovni vojni
Nemški časopisi so zadnjič prinesli številčne podatke, ki kažejo, koliko žrtev je zahtevala prejšnja svetovna vojna med akademsko mladino. Pravijo, da je v tej vojni od 1914 do'1918 padlo od 1942 katoliških bogoslovcev 499 ali 25.2 odstotkov, od 10.686 pravnikov 2730 ali 25.5%, od 14.347 medicincev 2101 t. j. 14.6%, od 23.752 filozofov 5336 ali 22.5%. Iz teh številk se vidi, da je v prejšnji svetovni vojni bilo med vsemi temi študenti razmeroma največ žrtev vprav med bogoslovci,
»čez 200 let bodo na svetu sami norci«
Iz Newyorka poročajo o čudnih računih, ki se jih je pred nedavnim lotil nek Amerikanec. Po njegovih ugotovitvah na svetu že čez dve stoletji ne bo več pametnih ljudi, pač pa bodo povsod 6ami norci, ali vsaj duševno bolj ali manj obremenjeni ljudje.
Svoje trditve ta ameriški učenjak opira na številčne podatke, ki jih je zbral in ki 6e nanašajo na prejšnje čase. Tako pravi med drugim, da je bil na primer leta 1895 vsak 535. človek neumen, leta 1897 vsak 312, v letu 1926 pa že vsak 150. Na podlagi teh številk prihaja ta ameriški računar do zaključka, da bo leta 1977 že vsak stoti človek na svetu duševno obremenjen, leta 2141, torej točno po dveh stoletjih, pa da bodo na svetu že sami norci.
Pred uvedbo korporativnega reda v Romuniji
Bukarešta, 5. junija, s. Prihodnje dni bo general Antonescu preuredil svojo vlado ter nadomestil s tehniki in politiki generale, ki so bili od letošnjega januarja na ministrskih mestih. S tem bo vlada generala Antonesca dobila značaj narodne sloge, ker si je že zagotovila sodelovanje vseh zastopnikov romunskega nacionalizma. Hkratu bo razglašena nova ureditev romunske države, po kateri bo odpravljen parlament ter ustanovljeno narodno zastopništvo po korporativnih načelih.
Po angleških uradnih statistikah, ki .jih je izdalo ministrstvo za zdrastvo, so dozdaj poslali iz predelov, ki so zlasti izpostavljeni letalskemu bombardiranju, 1,350.000 žensk in otrok.
Bolgarska vlada je razpisala novo narodno posojilo v znesku dveh milijard levov za potrebe državne obrambe.
Med največje zanimivosti na tej razstavi spada brez dvoma nagrobni spomenik, ki se zavrti, v katerem je v nalašč za to narejeni vdolbini gramofonska plošča, ki se zavrti, čim kdo pritisne na gumb ob robu nagrobnega kamna. Največja posebnost — če je okusna ali ne, to je drugo vprašanje — pa je v tem, da s te gramofonske plošče lahko slišiš pokojnikov glas. Sorodniki se torej rajnkih dolgo lahko sjx>minjajo tudi po glasu, ki so ga imeli. Preden kdo umre, morajo po novem njegov glas posneli na gramofonsko ploščo.
Druga posebnost te razstave, posebnost prav ameriške vrste, pa je vzbudila posebno pozornost zlasti med ribiči. Gre za trnek, Id je opremljen s posebno električno napravo, katera sproži električni zvonček, čim se riba v jame. Tako ribe odslej ne bodo imele več časa iztrgati se iz trnka, ker bo ribič, čeprav bi se mu še celo dremalo, vselej takoj obveščen, da se je nekaj ujelo in da je treba trnek potegniti iz vode.
Uživajmo več špinače
Špinača ima v svežem stanju poleg leče največ hranilnih snovi, poleg tega pa še mnogo železa, zaradi česar je posebno priporočljiva za slabokrvne otroke. V špinači dobimo tudi mnogo apna, magnezije, fosfora, žvepla in klora. Materino mleko, ki je najidealnejša hrana, vsebuje petkrat manj hranilnih snovi kot špinača. Zato jo priporočajo zdravniki zlasti slabokrvnim in bledičnim osebam. Špinača je zelo lahko prebavljiva in posebno primerna za okrevajoče bolnike. V sebi ima mnogo snovi, ki raztapljajo, čistijo kri in ženo na vodo. Zaradi tega predpisujejo novejše zdravniške publikacije špinačin sok pri kroničnih kožnih spuščajih in škorbutu (1 krat na dan po 1 žličko).
Pri na« je špinača dobro znana kot prva pomladna povrtnina. Špinači ugaja topla, rahla zemlja, ki mora biti prejšnje leto dobro pognojena s starim gnojem ali kompostom. V mokri in kisli zemlji špinača zgnije.
Za pomladansko rabo posejemo špinačo že meseca septembra in oktobra. V ta namen vzamemo »Eskimo« in »Novozelandsko«.
Ako je vreme suho, prebijejo rastline zimo zelo ugodno. Pri mokrem vremenu pa rade zgnijejo. Meseca marca sejemo »Viktorijo«, ki dozori poleti. Za junijsko setev posebno priporočamo vrsti »Danski kralj« in »Matador«, ki ju bomo imeli čez vso jesen ter zgodaj spomladi.
Seme sejemo v dobro obdelano zemljo v vrste po 25—30 cm narazen. Za 1 kv. meter rabimo 3—6 gramov semena. Špinače ni treba posebno obdelovati ter zadostuje, da jo večkrat oplevemo in okopljemo. Ker porabi špinača iz zemlje silno veliko hranilnih snovi, ji moramo dobro pognojiti.
Mnogo manj znana je pri na6 »Novozelandska« špinača, ki je okusnejša nego navadna. Sejemo jo meseca februarja v toplo gredo ali zabojčke, ker težko kali. Lahko jo sejemo tudi jeseni. Za manjše družine zadostuje, če si kupijo pri vrtnarju konec maja ali v začetku junija okoli 15 rastlin, ki jih
Bo sad c na gredico v dve vrsti po 50 cm narazen, godno se razvija le v dobri, močno pognojeni zemlji. Ako ji zemlja prija, se razraste, da pokrije tudi 1 kv. meter površine. Navadno se zaseje kar sama, lahko pa naberemo v jeseni semena, kolikor hočemo.
Špinače ne pulimo, marveč obrezujemo in to takoj, ko je listje razvito. Tako lahko isto rastlino oberemo večkrat. Če pa obiramo prepozno, se ne razvije drugo listje.
Marial Italo Balboi
Italijanski roji nad svetom
Stormi d’ltalia suI mondo
Let nad Tirenskim morjem se v jutranjem soncu razvija v začetku v idealnih okoliščinah. Na morju ni drugega, kakor nekaj belih trioglatih jader. Valovi! utripljejo kakor tančica pod dihom vetra, ki prihaja s severa, ter pošiljajo sem, do naših radovednih oči bleščeče bodice svojih odsevov, ostre odseve sonca. Ta trenutek so dovoljene najradostnejše napovedi, najbolj lahkomiselna upanja, najlahkotnejše misli.
Na desni zagledamo romantični otok Montecristo, gručo skalovja, ki ga z vseh strani oblivajo zmagoviti morski valovi. In to je poslednji pogled na zemljo brez oblakov, katerega nam
je usoda namenila.	v>
Krenemo proti	otokom	Vegezzi ob ustju	ožine med	Sardinijo
Ib Korsiko. Blizu	otokov,	ki se oznanjajo	od daleč	iz megle,
postaja veter močnejši. V začetku se ne vznemirjamo zaradi tega, zakaj znano je, da se ni še nikdar nobenemu letalu posrečilo preleteti Bonifacijevega preliva, ne da bi se moral boriti zoper zračne tokove, ki besno grgrajo iz njega. Toda kmalu se obzorje nagnete z oblaki. Sonce izgine. Velike kope pokrivajo nebo. Letenje je v bližini ožine zelo razburkano. Na morju, ki je dobilo bledo barvo, se bočijo veliki, viharni valovi.
Zdaj dežuje in vodni zastor nam jemlje pogled na otok Maddalena, ki se mi je tolikokrat prikazal na blazini pen, ki ga neprenehoma	obdajajo. Na otoku so	plitve vojašnice in
rdečkasti tržički,	prednja	pomorska straža	Italije.
Zbogom, beli mornarji, ki nas gotovo pozdravljate z vihte njem zastav. Od tu gori, iz srede oblakov, vas ne moremo videti pa ste le poslednjo živo znamenje domovine na morju.
Iščem otok Caprero, kjer spi plavolasi lev, ki je ime Italije ponesel na višine epopej, na oba ta svetova, ki ju bomo zve
zali z našita letom. Toda ni mogoče ugotoviti otoka v teh zarezah obal in zalivov, ki jih burka besno morje, v tem rjovenju vetra, ko temni oblaki že spajajo v eno samo mračno odejo zrak in vodo. Tvoja senca naj nas varuje, junak iz tisoč bitk, znamenje prostovoljstva in znamenje sna, ki ga je naš rod sanjal po odrešenju! Toda zastonj iščemo malo in ljubko pristanišče Torres, ki po navadi pozdravlja plovce v zraku, s spogledljivim lokom svojih belih hišic. Od Korzike vidimo ostre točke. To je Sardinija, ki je vsa pokrita z oblaki. Glej otok Asinare, ki se prikaže in izgine. Je še bolj mrka, kakor ponavadi. Tam so pokopani avstrijski vojni ujetniki, ki so jih pripeljali Srbi med svojim	žalostnim	umikom	in ki	so umrli
od lakote in kolere, ko so prišli sem.
Ura je devet in dvajset minut.
Za hrbtom pustimo Bonifacijev preliv in se zapodimo na vedno bolj grozeče morje. Oblaki se nižajo. Dež je vedno vztrajnejši. Zarivamo se v zmešnjavo nevihte. Pol ure ne vidimo več morske gladine. Potem se spet prikaže, da nam da bežen privid o svoji divji besnosti. Vračamo se spet v meglo.
Stroji se morajo razmakniti drug od drugega, da se ne bi zadeli. Oblaki se spuščajo prav do vode. Veter jih bije v razuzdanem plesu. Težko je in veliko truda zahteva, da obdržimo smer. Voda škrebeta na strojih.
Bitka	traja	poldrugo ure,	potem se nam vrneta	jasno	nebo
in	sonce.	Morje pod nami je	nenadno spokojno.
Vse do tega trenutka sem preklinjal vremenska poročila. Zdaj pa mi je, da bi jih	blagroval.	Morda	tvorita	dve uri,
ki smo jih leteli v burji, le	nenadno in nepredvideno	prikazen,
ki je kratko trajala. Vsekakor smo prišli iz nje zmagoviti. Kadar je	slabo	minilo, misliš	tako samo na dobro.
Tako	sem	premišljal in	se veselil lepega sredozemskega
sonca ter si ustvarjal, da nas bo spremljalo do cilja. NiSem zapazil, da^a privid jasnine ni bil drugega, kakor »oko v orkanu«. prikazen, ki jo pomorščaki prav dobro poznajo.
Okrog in okrog so se vsepovsod zbirali črni in pošastni oblaki ter se valili, da zaduše sonce. Kmalu so ga zmagali ter nas spet vzeli v svojo spolzko, strašno tesnobo. Vse, kar smo trpeli pri letu nad ožino in potem, ni bilo nič v primeri s tem, kar nas je čakalo.
Skoraj dve uri so se stroji borili na življenje in smrl s podivjanim inaravnimi silami. Narava je spustila z verige vse svoje skrivnostne sile, neukrotljive in divje, ter jih vrgla zoper nas.
Veter nas je zapiral v prostoru ter nas slepil, da stojimo Potem pa je kar nenadno popustil v objemu in strmoglavljali smo za desetine metrov v zračne praznine, globoke kakor vodnjak, kateremu ne vidiš dna. Potem nas je nosil po svojih vrtincih in nas bil s svojimi udarci. Stroj se je »snemal«, se zibal, se vzpenjal, kakor da je muhast, ko se je izgubil v nestanovitnem ozračju. Delal je strahotne skoke.’
Dež je bil tako hud, da smo strmeli, kako se mu mor« upirati tkanina na krilih. Videti ni bilo nič. Kadar se je med oblakom in oblakom prikazalo morje, smo pod sabo videli volove, visoke kakor gore.
Ta trenutek me je bilo strah do obupa: morda bo šel atlantski polet po vodi prav pred prvim kosom poti.
Ali bomo lahko obdržali oblast nad stroji? če bi ta trenutek odpovedal kateri motor, bi bila stroj in posadko zajela nevihta in jih požrlo morje. Vse skrivne misli, ki jih človeku vzbuje zla sreča, so mi prihajale na um. Morda ne bi bili smeli oditi Morda se je polet rodil pod nesrečno zvezdo.
Sunek vetra je tako silovito zagrabil moj stroj, da ga je dvesto do tristo metrov daleč vleklo tik nad površjem vode. P< čudežnem naključju se je stroj spet vzdignil, ko sem že mislil da sem izgubljen. S težavo smo se spet vzpeli, ne da bi bil* besnost nevihte kaj odjenjala.
(Nadaljevanje sledi.)
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12
Linblianl: lože Kramarič - Izdajatelj-, inž. Jože Sodja - Uredaik, Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo