NO. 25 Ameriška Domovi ima w%m er i e/* m—ho v'- / AMCRICAN IN SPIRIT K>R€IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation SLOVENIAN MORNING N6WSPAPGR CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 5, 1964 ŠTEV. LXII — VOL. LXII Kitajsko-ruski prepir ss |s znova zaoifri! Glasili Kitajske komunistične partije dolžita Hrušče-va in tovariše revizioniz-rna naukov Marxa in Lenina ter mu napovedujeta, da bo “pokopan” od pravovernih komunistov. TOKIO, Jap. — Komunistična, Kitajska se čuti trdnejša in samozavestnejša, ker so se gospodarske razmere v njej izbclj-£ale in ji ne preti več nevarnost obsežnega pomanjkanja. Velijo ‘k temu sta pripomogli zadnji dve nekaj nad normalni le-ttni. v 2adnjih tednih so Kitajoč bili bolj zadržani v svojem Prepiru z ruskimi komunisti, sodaj so se znova oglasili. V u-radnem glasilu “Ljudski dnevih’ in v teoretičnem glasilu Trdeča zastava” so ostro prijeli Nikito Hruščeva in njegove to-Variše v ruski partiji, ki so se °oili od naukov Marxa in Lenina ter razbili svetovno komunistično gibanje. Kitajski komunisti napovedu-JeJ°, da bodo pravoverni komu-nisti v ruski partiji nastopili Proti krivim naukom Hruščeva in tovarišev ter jih “pokopali”. Nruščeva prijemajo še posebno Zaradi tega, ker je očitno grajal njihovo partijo v času organizi-ranja komun in “velikega skoka naprej-. Tedaj je očitno podpi-ra' Tu hvalil “protipartijsko ^Upmo” v kitajski Komuni-jkčni partiji. Na njo je gledal '°t gleda mati na otroka. Kitaj-sbi komunisti to “fevdalno mi-Se|nost” Hruščeva odločno obijajo in trdijo, da ta ne pozna nobenega sramu. Ruski komunisti tudi niso ti-, °' V glasilu mednarodnega °munizma “Problemi miru in fnnializma” so pustili grškega nrnunista Kostasa Koliyanni-Sa> da je Kitajce obdolžil, da vibo v oboroženem nasilju sko-ZaJ edino obliko revolucionarne borbe. . Reiping je Moskvi povedal jasno, da bo javno debato nada-eval, pa naj jj je to ali e’ povedal je tudi jasno, da ne ^riznava Moskvi več pravice do odstva svetovnega komunistič-ne§a gibanja. , ; Novi grobovi številu vodi Zahod, Po obsegu Vzhod Washington, d.c. — p0 j. ° dat kih Ameriške atomske ko-v lsiie so izvedle Združene dr-So?0 s^uPno leta 1945 doslej ^ atomski eksploziji, Anglija ’ Francija pa najmanj 6, ^uPno torej 331. Sovjetska 6za je izvedla skupno 145 a-n^skih eksplozij. bor^ P°^eclu števila je torej Za-° daleč spredaj, drugo sliko Se(Tdobimo, če pogledamo na ob-bv ekspl°zij- Zahodne sile so g. le ijianjše in srednje ka P^ozije, Sovjetija pa veli-§illske vse do 70 megatonov. zj-^Pno so vse zahodne eksplo-lom Znes^e W 154 megatonov a-35^ ^ke§a eksploziva, ruske pa ■' rnegatonov. Joseph Grebenc V torek je nenadoma umrl Joseph Grebenc z 939 E. 67 St., star 51 let in rojen v Clevelandu. Bil je samski. Tukaj zapušča sestre Jennie Morway, Josephine C o st an zo, Olgo Grebenc in Dorothy Obreza in brata Charlesa. Pogreb bo jutri zjutraj ob osmih iz Zakrajsko-vega . pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob 8.30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes ob petih popoldne. John Aljančič St. Na svojem domu na 1220 E. 173 St. je preminul John Aljančič st., star 85 let. Bil je vdovec, soprega Frances je umrla leta j plavala 1947. Tukaj zapušča hčer Darinko Zavrl, sinova Johna ml. in Andrewa, 7 vnukov, 8 pravnukov in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Križe, fara Tržič. Tukaj ge bival 52 let. Zaposlen je bil pri New York Central železnici več kot 35 let. U-pokejen je bil 20 let. Bil je član Društva Združeni bratje št. 26 SNPJ. Pogreb bo jutri popoldne ob 1.30 iz Jos. Žele in Si- Johnson napoveduje, da bo zaposli! Kongres Ko bo sprejet predlog za znižanje davkov in za civilne pravice, se bo posebno zavzel za bolniško zavarovanje in podpiranje farmarjev. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je sklical preteklo soboto svojo prvo uradno tiskovno konferenco, kjer je med drugim napovedal, da bo skušal pripraviti Kongres, da bi mu odobril še celo vrsto politično važnih zakonov. Johnson upa, da bosta oba glavna zakona, o civilnih pravicah in zni- i žanju davkov kmalu srečno pre-' skozi vse kongresne | vode, kakor je že pet ali šest nakazilnih zakonov od skupnega števila 15. Ko bosta oba omenjena zakona pod streho, bo predsednik silil v prvi vrsti na obravnavanje sledečih zakonov: o bolniškem zavarovanju, o podpiranju farmarjev in o financiranju novih stanovanj. Med tem se bo seveda nabrala še cela vrsta manj važnih zakonov, ki so pa novi pogreb, zavoda na 458 E. j tudi potrebni. 152 St. na Lakeview pokopali- Predsednik ne upa, da bi bili šče. vsi zakonski predlogi sprejeti Augustine Perhavec i že do konvencij, vendar pa mi-V Lakeside Nursing Home v Mantui, Ohio, je preminula Augustine Perhavec, roj. Hočevar, stara 57 let, stanujoča na 1280 E. 71 St. Tukaj zapušča soprega Ludwiga, brata Josepha, sestri Louiso Rettger (v Mantua, O.) in Roso Jeram (v Ashtabula, O.) in več drugih sorodnikov. Mati Frances je umrla aprila 1963, oče Joseph in brat Frank pa pred več leti. Rojena je bila v Clevelandu. Bila je članica Društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ in Društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ. Pogreb bo v petek ob 9.45 dopoldne iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. sli, da to ni nemogoče, ako bodo senatorji in kongresniki dosti pridni. Johnson že sedaj posega zelo aktivno v zakulisno obravnavanje zakonskih načrtov o bolniškem zavarovanju in o podpiranju farmarjev. Bohrmann živ v Čilu? BONN, Nem. — Tu so se razširile vesti, da obstoje podatki, po katerih se je Hitlerjev namestnik Martin Bohrmann re-š'il ob koncu vojne in srečno po- iednareriroa k&nlroina komisija za Laos pri delu VIENTIANNE, Laos. — Za Laos obstoja posebna mednarodna kontrolna komisija, ki jo sestavljajo delegatje Indije, Kanade in Poljske. Do sedaj je poljski delegat vsa leta onemogočal vsako delo komisije in tako podpiral vietnamske in kitajske komuniste. Lani je poljska vlada zamenjala delegata in poslala novega, pri čemur mu je očitno dala tudi nova navodila. Dočim je namreč prejšnji delegat branil samo stališče iao-skih komunistov in njihovih prijateljev iz Sev. Vietnama in Kitajske, se je novi poljski delegat postavil na stran nevtralnega laoškega predsednika Suvane Pume. Upajo, da bo mala sprememba imela ugoden vpliv na političen razvoj v Laosu. Poljski delegat ne bi take taktike nikoli zasledoval, ako nc bi imela svojega blagoslova iz Moskve. Hruščev je porabil priliko, da preko Varšave švrkne po kitajski zunanji politiki. Be Banile: Saj sam pravi! PARIZ, Fr. — Predsednik republike Charles De Gaulle je ob novici prevrata v Južnem Vietnamu pretekli teden menda dejal: “Saj sem pravil, da bo tako!” V njegovi okolici trdijo, da je De Gaulle že pred časom napovedal, da se bodo vojaški vodniki, ki so vrgli Diemovo vlado v Južnem Vietnamu, kmalu začeli tepsti med seboj za oblast. De Gaulle je prav tako prepričan, da vojne proti rdeči gverili v Južnem Vietnamu ni mogoče vojaško dobiti, tudi Združenim državam ne. Zato se zavzema za nevtralizacijo begnil v Južno Ameriko, kjer; Vietnama. De Gaulle ne verja-živi sedaj pod tujim imenom v državi Čile. Vida rijo. ob 10.30, nato na Kalva- me, da bi bili Amerilkanci sposobnejši od Francozov, če torej tem ni uspelo ukrotiti rdečih gverilcev, to tudi Amerikancem ne more uspeti. PREDSEDNIK MAKARIOS JE ODKLONIL VOJAŠTVO NATO Predsednik Ciprske republike nadškof Makarios je odklonil predlog, da bi vojaške enote NATO prevzele na otoku odgovornost za vzdrževanje reda in miru. — Združene države odvažajo žene in otroke svojih državljanov s Cipra. LONDON, Vel. Brit. — Posvetovanja med predstavniki Grčije, Turčije. Velike Britanije in obeh delov ciprskega prebivalstva, grškega in turškega, so bila danes obnovljena. Njihov cilj je najti nov način zavarovanja miru in reda na Cipru, odkar je včeraj predsednik otoške republike nadškof Makarios angleško-ameriški predlog o uporabi čet NATO v ta namen zavrnil. Makarios ni načrta zavrnil naravnost, ampak je stavil vrsto dopolnilnih in spre-minjevalnih predlogov, ki jih predlagatelja načrča nista mogla sprejeti. Makarios je pripravljen sprejeti čete NATO na otoku le, če bi bile te podrejene Združenim narodom, tega se zahodni sili branita, ker bi v tem slučaju dobila Sovjetska zveza možnost neposrednega vmešavanja v ciprske zadeve. ---:r~:-'—— ------- Ciprski Grki smatrajo anglo-ameriški načrt o NATO četah na otoku za zmago turškega stališča, ker bi te čete dejansko čuvale obstoječi položaj, ki ga smatrajo otoški Grki za nevzdrž-ijiv. Oni hočejo spremembo sedanje ustave, ki daje ciprskim Turkom pravico veta v vseh važnih vprašanjih državnega življenja. Zaradi nasprotovanja obeh delov prebivalstva in medsebojnega nagajanja je vse državno delo obtičalo. Grki so se odločili za spremembo ustave, ki bi dala njim možnost gospodarjenja na otoku tudi proti volji Turkov, ki sicer predstavljajo le eno petino celotnega prebivalstva. Turki so se temu uprli in Turčija je njihovo stališče podprla ter izjavila, da bo v ta namen uporabila tudi svoje. oborožene sile, če ne pojde drugače. To je spor zaostrilo do take mere, da obstoji nevarnost oboroženega spopada med Turčijo in Grčijo, ki podpira stališče ciprskih Grkov. Bombe v ameriško poslaništvo NIKOSIA, Ciper. — Grški te- Predpustna premišljevanja o predpustnih dogodkih Večinoma sončno. — Naj višja temperatura 45. CLEVELAND, O. — V afriški republiki Gana je diktator Nkrumah tako sijajno izvedel plebiscit, da je za njegov predlog glasovalo kar 99.9% volivcev. Posekal je torej vse komuniste, tudi Hručeva, Tita itd. Proti njemu je glasovala samo tisočinka, nekaj manj kot 2,500 volivcev. Ti pa morajo biti res nevarna družba, kajti Nkrumah ji očita, da so v njej nevarni ljudski sovražniki, kapitalistični hlapci, reakcijonarji in podobni politični zločinci. Zažu-gal jim je, da jih bo polovil, kar ne bo težko, kajti vse glasovnice so bile iz previdnosti zaznamovane s številkami. Prvi pridejo na vrsto profesorji in študentje na univerzi, potem sodnija. Vojakov in policije se diktatorju ni treba bati, jih je primerno “očistil” že pred plebiscitom. * Strokovnjaki naj se ne spuščajo v politične izlete na Luno. To bi lahko vedeli vsi tisti, ki imajo opravka s pripravami za polet na Luno. Poskusi z raketo Ranger so se jim že petkrat ponesrečili. Ker pa so stroški za izlet na Luno Vključeni tudi v letošnji federalni proračun, so strokovnjaki mislili, da je treba napraviti nov poskus, ki bo podprl idejo o poletu na Luno pred javnostjo in Kongresom. To je trik, ki se ga posebno radi poslužujejo vojaški krogi, ki pa se le redkokdaj obnese. Za vse to se pristaši rakete Ranger niso menili in raketo čisto navadno prezgodaj poslali na Luno. Raketa sama se je obnesla, o čemur ni nihče dvomil, toda odpovedali so instrumenti za prenos slik, vanje pa niso vsi zaupali. V Kongresu si bodo radi tega zadevo z Ranger jem začeli že v postu natančneje ogledovati, česar se pa prizadeti zagovorniki poleta že sedaj ne veselijo. * Vietnamski diktator gen. Khanh dela zase propagando v — Ameriki. Naš poslanik v Južnem Vietnamu Lodge je svetoval novemu diktatorju v Vietnamu generalu Khanhu, naj se bolj pokaže med ljudi. Khanh je namreč s tako vnemo izvedel revolucijo, da je čisto pozabil, da za diktatorja obstojajo tudi ljudske množice, ki jih je treba pridobiti na svojo stran. Khanh je hitro ubogal našega poslanika in šel na pot na deželo, kjer se je dal rad fotografirati v spremstvu generala Harlkinsa, ki je naš vojaški poveljnik v Sajgonu, in v spremstvu vietnamskih otrok. Fotografije prinašajo največ ameriški časopisi. Morda ima Khanh prav s svojo taktiko. Je bolj navezan na ameriško javnost kot na domačo, zato se mu na domačine ni treba toliko ozirati. Ga bodo že imeli radi, seveda do preklica. * Ohajska država je vendarle vsaj te tedne srečna država. Ima toliko kandidatov za senat, da bo za vsakega volivca nekaj na razpolago. Na demokratski strani bodo kandidirali pri primarnih volitvah sedanji senator Young, star politik, astronavt John Glenn, Beringer, poslovni človek, ki je že 1. 1962 kandidiral proti Lausohetu, in brezposelni elektrotehnik Hotchkins iz Akrona. Republikanci ne bodo imeli tako pestre izbire, kandidirala bosta samo kongresnik R. Taft in ohajski državni tajnik T. Brown, ki sta že postala poklicna politika. * Senator Young je že zmagal nad astronavtom Glennom, seveda zaenkrat samo v senatu. Young je namreč član senatnega odbora za vesolje. V sobi, kjer odbor zaseda, pa visijo slike vseh astronavtov, tam je bila tudi Glennova slika. Sedaj je pa ni več. Je izginila, da ne draži Younga, kadar je na od-borovih sejah. Senatorji se med seboj res pravi prijatelji, vsaj tekom 6 let, ko so v senatu. Hruščev, ruski potrošnik, makaroni in špageti, vsi ti pojmi se pomešajo, kadar človek sliši novico, da je Moskva že kupila 250,000 ton ameriške ozimne pšenice in da je v pogajanjih, da je kupi še trikrat toliko, vsega skupaj torej milijon ton. CMmne pšenice so Rusi zmeraj pridelali več, kot je tre- ba, so jo že za carskih časov izvažali v Italijo in severno Afriko, ker je to najboljša pšenica za makarone in špagete, ne pa za kruh. Sedaj jo bo pa Hruščev uvozil. Ali hoče svoje rojake navaditi na makarone in špagete? Uradni utemeljitvi, da se tudi iz ozimne pšenice da speči dober kruh, ne verjame nobena gospodinja, ki zna peči kruh. Senatorja Scotta hočejo vmešati v dvoboj Efsenhower-Pearson. Senator Scott je vnet republikanec in član senatnega odbora, ki preiskuje afero Baker. Veseli ga natihem, kadar preiskava odkrije kaj takega, kar grize demokrate. Sedaj je sam zašel v past. Kot smo poročali, je časnikar Drew Pearson začel trditi, da je financiranje Eisenhower j eve farme v Get-tysburgu več kot zanimivo. Eisenhower je odgovoril, da je vse skupaj golo natolcevanje, Pearson je pa za odgovor navedel celo vrsto dokazov. Da jih smatra za resne, priča njegov poziv senatorju Scottu, naj kot član preiskovalnega senatnega odbora zahteva davčne akte od tistih treh naftnih magnatov, roristi so vrgli bombe v ameriško poslaništvo v glavnem mestu Cipra, pri čemer je bil en ameriški marin ranjen. Bombe so vrgli tudi v hotel, v katerem živi večje število Angležev. Dan preje so študentje v Nikosiji demonstrirali pred ameriškim poslaništvom proti prihodu čet NATO na Ciper in pozivali vlado, naj se obrne na Združene narode zaradi nevarnosti turškega izkrcanja na Cipru. Ameriški poslanik Frazer je p::, eksploziji bomb v poslaništvu odredil odhod ameriških žena in otrok z otoka. Prve skupine so že odletele v Bejrut v Libanonu. Tekom današnjega dneva jim bodo sledile ostale. Skupno je na otoku okoli 1,200 ameriških žena in otrok. Poslanik nima zaupanja v mestno policijo in njeno sposobnost ohraniti red, mir in varnost. j Iz Clevelanda j in okolice ! i Predavanje— V nedeljo, 16. februarja, bo predaval g. Jože Melaher o dogodkih med drugo svetovno vojno in revolucijo. Predavanje bo v okviru DSPB. Iz bolnice— Mrs. Rozi Rupert z 18801 Kil-deer Avenue se je vrnila iz bolnice, kamor je morala, ko si je pri padcu zlomila nogo. Vsem se zahvaljuje za obiske in pozdrave. Zadušnica— Jutri, v četrtek, bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Agnes Sernel sedmi dan po njeni smrti. Nov odbor— Društvo Carniola Hive No. 493 T. M. ima za leto 1964 sledeči odbor: povelj. Pauline Debevec, pedpovelj. in zapisnikarica Pauline Stampfel, tajnica Josephine 3twan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563, nadzor. Frances Tavčar, Mary Kolegar, Ursula Unetič, prej. povelj. Mary Konchen, straža Mary Vesel. Seje so vsako prvo sredo v mesecu v sobi št. 1 SND na St. Clair Ave. Zadnje vesti CHATANOOGA, Tenn. — Včeraj je pri razpravi proti Jamesu Hoffi in tovarišem, ki so obtoženi poskusa podkupovanja porotnikov, priznal Edward B. Partin, tajnik in blagajnik ter poslovni vodnik Teamsters Local 5 v Baton Rouge, La., da je on dejansko bil v uniji vladni vohun. Ker je bii v dobrih osebnih odnosih s Hoffo in vrsto drugih vodnikov, so mu znane prene-katere podrobnosti, ki jih bo Clevelandski šolski odbor je rMkli' “red s°di“em- popustil pritisku zagovor- WASHINGTON, D.C. — Danes Šolski odbor popusiil nikov integracije in obljubil izvesti zahteve črncev prihodnji teden. CLEVELAND, O. — Na po-| sredovanje župana R. S. Lo-cherja je glavni šolski odbor popustil zahtevam zagovornikov šolske integracije, ko so grozili z novimi demonstracijami in šolskim bojkotom ter izjavil, da bo izvedel “vključitev” črnih šolarjev, ki jih vozijo z avtobusi v skoraj izključno bele šole, kjer je več praznih učilnic, že prihodnji teden. Šolski odbor bo resolucijo uradno sprejel prihodnji ponedeljek in dal potrebna navodila vrhovnemu šolskemu nadzorniku. Predstavniki staršev belih o-trok so pristali na novo resolucijo', ker je v njej obljuba, da se bo prevažanje črnih šolarjev v šole, kamor hodijo njihovi o-troci, končalo “čim prej mogoče”. Policija je včeraj demonstrante, ki so znova “zasedli” hodnike in vhode v urade v poslopju glavnega šolskega urada, pozvala, naj poslopje zapuste, ko niso dovolili uslužbencem vstopa v njihove uradne prostore, nato pa jih je odstranila s silo. Pri tem so bili štirje policaji ranjeni. Vojna mornarica dobila novo letalonosilko “Ameriko” NEWPORT, Va. — V vojni kli so po Pearsonovih navedbah luki so spustili v morje našo bo tu seja Organizacije ameriških držav o panamski krizi. Obravnavala bo mehiški predlog o preiskavi panamske obtožbe Združenih držav o agresiji, pa skušala doseči tudi obnovo razgovorov med Panamo in Združenimi državami. Te so na pritisk držav Latinske A-merike pristale na obnovo neposrednih razgovorov s Panamo, čeprav so prej zatrjevale, da tega ne bodo storile, dokler Panama ne obnovi z njimi normalnih diplomatskih odnosov. BANGKOK, Taj. — Tu so se danes začeli razgovori med predstavniki Indonezije, Malezije in Filipinov, ki naj ure-de spor med Indonezijo in Malezijo v smislu dogovora R. Kennedyja in Sukarna pretekli mesec. AKRA, Gana. — Skupina demonstrantov je včeraj skušala odstraniti amer. zastavo pred amer. poslaništvom v glavnem mestu Gane. Ameriški stražarje to preprečil in zastavo potegnil nazaj na drog. Poslaništvo je ostro protestiralo pri ganski vladi. Opazovalci so prepričani, da so bile demonstracije organizirane na pobudo ganske vlade same. financirali farmo. Zadeva bo neprijetna ne mo za Scotta, ampak tudi vse ostale republikanske torje, ki so člani odbora. Enterprise s 83,500 tonami, vendar je Amerika opremljena bolj moderno (kot Enterprise. Amerika ima pogon na olje, najnovejšo in najmodernejšo dočim ga ima Enterprise na a-1 letalonosilko in jo krstili za tomsko gorivo. V vojni morna-sa', “Ameriko”. Ima 77,600 register- rici se bije ravno sedaj najhuj-za skih ton nosilnosti in je dolga ši boj, kakšne naj bodo bodoče sena- 1,047 čevljev. Ni pa največja, letalonosilke, ali na olje ali na pred njo je znana letalonosilka J atomski pogon. SMEEIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY o, 1964 miki /tMEižgSM mrnsMim 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 25 Wed., Feb. 5, 1964 Na poti k združeni Evropi Politika preteklega leta je porinila preveč malo pomembnih dogodkov v ospredje zanimanja mednarodne javnosti, da bi svet ostal pozoren na stremljenja, ki bodo preje ali pozneje pripeljala do združene Evrope. Stremljenja smo mogli opaziti na dveh področjih. Kaj naj bo združena Evropa, federacija ali konfederacija? Meje med obema državnima tvorbama ne bi mogli jasno potegniti. Pogosto se pod imenom konfederacija skrivajo prave federacije kot na primer v Švici, so pa tudi slučaji, da je beseda federacija ostala v praksi prazna beseda in držav članic ni tako povezala, da bi to čutila mednarodna politika. Vendar je ideja o združeni Evropi zastala ravno na sporu okoli federacije in konfederacije. Francija je bila stalno in dosledno samo za konfederacijo. Hotela je tako državno zvezo, ki bi v njej ne mogel nihče vplivati na francosko notranjo politiko, na drugi strani pa je hotela doseči, da vodi evropsko konfederacijo in tako postati resnično ravnopravna v moči in pomenu z Ameriko in Rusijo. Ostale države v zahodni Evropi so bile in so za pravo federacijo in ne za navadno zvezo neodvisnih držav. To stališče zagovarja najbolj uporno Nemčija. Lani je začel prevladovati načelo federacije, De Gaulle je pa začel popuščati, posebno proti koncu leta. Čutil je namreč, da rine Francija zmeraj bolj v osamljenost. Dr. Adenauer se je umaknil, dr. Erhard pa noče biti več tako privezan na Pariz, da bi zanemaril nemške interese. Ravno zadnje tedne je pokazal nenavadno samostojnost v odnosih do De Gaulla. Nekaj se je spremenilo tudi v Ameriki. Predsednik Johnson ne misli dajati prevelik povda-rek ameriški zunanji politiki. Ne bo se torej tako vneto mešal v politiko evropskih zaveznikov kot se je njegov prednik. Nemčija, Italija in Anglija bodo torej lahko odločnejše nastopale proti Parizu, ne bo več Amerika tista, ki bo svetovala obzirnost. De Gaulle je zato zadnje čase že parkrat rabil izraz federacija, ko je omenjal svojo evropsko politiko. Zavzemal se je za tesnejše sodelovanje na obrambnem, gospodarskem, kulturnem, prosvetnem in končno tudi zunanjepolitičnem polju. To so druge evropske države hitro opazile in začele zopet misliti na odločnejše korake na poti k združeni Evropi. Prvi in najvidnejši korak so priprave za integracijo treh evropskih organizacij: Evropske gospodarske skup- nosti, Evropske atomske komisije in Skupnosti za premog in jeklo. Priprave so že tako daleč napredovale, da zastopniki prizadetih držav že debatirajo o tem, kakšno vlogo naj ima evropski parlament. Do sedaj je bil to samo posvetovalen organ. Glavno besedo so imeli zunanji ministri šestih evropskih držav, ki so članice omenjenih organizacij. So to Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Do sedaj je bil parlament sestavljen iz delegacij posameznih šestih držav, ki so jih izvolili parlamenti. Po novem načrtu naj bi v parlament prišli voljeni poslanci iz vseh šestih držav in ne navadni delegatje šestih parlamentov. Ideja še ni dozorela, ne bo je pa mogoče več ubiti. Ako bo pa parlament voljen, bo hotel imeti večjo pristojnost in tako postati kontrolor federalne vlade. Nje ne bodo torej mogli sestavljati samo zunanji ministri, ki so odgovorni vsak svoji vladi in ne evropski skupnosti. Vladni člani bodo odgovorni parlamentu in ne samo posameznim lokalnim vladam. Še najmanj spremembe bo v sestavi sedanjega vrhovnega sodišča Evropske gospodarske skupnosti. Razširilo bo samo svojo pristojnost na ostale posle federalne uprave. Do takega idealnega stanja v združeni Evropi je seveda pot še dolga. Ne bomo je kmalu dočakali. Pot je pa že odprta. Ravno pred prazniki je na primer Evropska gospodarska skupnost izravnala različne poglede na njeno agrarno politiko. Zmagala je pri tem francoska misel, toda zgodilo se je prvič, da je moral De Gaulle svojo zmago tudi plačati. Grožnja, da bo Skupnost razbil, ni nikogar prestrašila, vsi so vedeli, da Francija tega ne more več napraviti radi lastne koristi. De Gaulle je trdil drugače, toda mu ni nihče verjel. V dobro združeni Evropi služi tudi sedanja angleška politika. Bivši ministrski predsednik Macmillan je z vso silo hotel priti v Skupnost in naprosil Kennedyja, da ga podpre, kar je ta tudi storil. Posledica je bila samo zaostritev odnosov med Londonom in Parizom, kajti De Gaulle je našel kost, ki jo tako rad gloda: napadal in pobijal je “anglosaksonski imperijalizem”. Sedanji angleški ministrski predsednik se ne žene preveč za vstop Anglije v Evropsko skupnost, vidi namreč, da Anglija zelo dobro trguje s. sedanjo Skupnostjo in noče motiti razvoja v gospodarskih stikih s političnimi manevri. Sicer jih pa Johnson ne podpira tako goreče kot jih je Kennedy. Omembe vredno je tudi Stališče angleških socijalistov; ti so proti pove- zavi Anglije z Evropo. Počemu torej debatirati o vprašanju, ki ga bodo prihodnje angleške parlamentarne volitve rešile kar mimogrede same po sebi? Ideja o Združeni Evropi se torej ne odmika stvarnosti, ne hiti pa tudi ne vanjo. Vsekakor upajo, da bo letos dosegla vsaj male uspehe. Optimisti že napovedujejo evropski sestanek na vrhovih. De Gaulle pa njihovega optimizma še ni polil s curkom hladne vode. Drugi zopet trdijo, da bodo skušali ustvariti posebno evropsko komisijo za zunanjo politiko, ki naj bi bila predhodnica prave federalne vlade. To so morda samo misli po željah. Res pa je, da sedaj Belgija ne zahteva več, da mora priti Anglija za vsako ceno v Evropsko skupnost, in Nizozemska je omejila pogoj za svoj pristanek le na ozko sodelovanje med Evropsko skupnostjo s severno Ameriko. V kratkem se začno gospodarska pogajanja v okviru organizacije GATT. Udeležile se jih bodo naša dežela, Anglija in Evropska gospodarska skupnost. Ako bodo pogajanja rodila tudi skromen uspeh, bo to močno podprlo idejo o Združeni Evropi. Ideja o njej torej vendarle miga! ŽKfinlja sil ¥ida itas vabi ščati, ne znamo biti dobrodelni, materi-zemlji v naročje, če niso ne znamo deliti ikoščka kruha z sorodniki in pogrebci po pogre-bližnjim, ki ga je mogoče bolj bu v oštariji zaključili tak do-potreben kakor mi. V tem ozi- godek, tudi ni bilo prav. Od tu se ljudje spreminjamo še ze- vsakega slučaja so pričakovali lo zelo po polževo, če ni že pol- nekaj. Potem je pa dodal dogo-ževa hitrost dosti hitrejša od dek, ki se je dogodil po' njego-naše hitrosti v tem oziru. Taki'vem pripovedovanju “baje”, če smo, dobro in na mestu bi bilo,! se je res dogodil, kdo ve (?) da bi se ogledovali vsak dan od tam na Gorjancih, menda v Sto-zore do večera. Morda bi tako'ji dragi, kjer so Uskoki domo- bo vse poravna- CLEVELAND, O. — Dom za prispevati, da svetovidske šolske sestre notre- no. damske in njihovo hišno kape-' ®na izmed svetovidskih žup-lo še daleč ni plačan. Kakor inijskih . Prireditev> ki je sedaj ... , „ .. ,na vrsti, katera naj pomaga smo brali v nedavnem župnij-novih sredstev za pokrit_ stkem finančnem poročilu, je'-je stroškov za župnija za pokritje stroškov te župnijski sestr-dom in kapelo, je vsežup- velike svoje ustanove plačala že nijska družabna prireditev pri-$107,926.10; župljani pa da smo hodnjo soboto, 8. februarja, ob doslej v ta namen prispevali' pol osmih zvečer v šolski dvo-$72,126, kar je sicer zelo lepa|rani. Razloga imamo dovolj, da vsota za tako kratko-dobo ene-'se je župljani v kar se da veli-ga leta, vendar še daleč ne za- (kem številu udeležimo ter tako dostna. Ker predvideva prora- pomagamo rešiti se hudega bre-čun za to župnijsko ustanovo' mena, kot je omenjeni naš nekako $150,000, bomo morali skupni dolg. Na svidenje! svetovidski župljani še mnogo France Sever ■-------------o--------------- Joliet, 111. — V mojem zadnjem pismu sem omenjal nekaj predpustne običaje in navade iz pionirskih let naših rojakov v Ameriki. O yes, naši slovenski ljudje so vedno veseli ljudje. Radi so se zabavali v vsakem času po svoje. Kar lepi so bili tisti nekdanji časi. Naj mi nihče ne zameri, če povem, da so nekdanji slovenski pionirji pred 50 in 60 leti hodili po tej ameriški zemlji in po svetu vse ne- kateri se lepše vozi in hitrejše. Morda se komu zdi, da je ednina (toll) na cesti, ki vodi k skupnosti, na ta način malo draga — a kaj to, potrpežljivost mora biti vedno višja od vsega, pa gre in na novo gladko cesto se privo*zi in potem se vozi, kakor se je vozil nekoč sv. Ilija proti nebesom. In potem se zjasni nebo, na njem se pojavijo svetle zvezde, po jutranji zarji pride sonce na nebo in novo veselejše in srečnejše življenje zaživi in klije naprej. Sanje, porečete. Morda, ampak brez veselih sanj ni nič veselega na svetu! Kdor gleda samo v črno, ne vidi dosti svetlega — gori proti soncu in zvezdam je treba obrniti pogled, tam domuje svetloba in veselost. In pri teh mislih (pa jih imenujte sanje ali kar že hočete), slišim neki šepet, ki pravi: Poskusite, morda bo kam bolj veselih obrazov, ka- Pa ^ar doslej ni šlo. Za no- to, ben poskus ni prepozno! bi Dal še kor hodimo danes. Odkod zakaj to — Bog vedi? Ali so ^0S’ da bi ne bil edini, ki razni kritični časi, ki so na sve- ta^° mislim in upam v to! tu, marsikaj spremenili od te- * Z VRHOV VESELIH UPANJ daj do sedaj, tudi nas spreme- stopimo doli v realnost sedanjih nili, to jaz ne vem povedati, a. časov in sveta. Prvi pogledi vendar tako je. Morda so te raz- nam povedo, da svet in ljudje hke nastale v časih med eno ali na njem so se v marsičem res dvema generacijama. A razme- spremenili. Sploh vsak rod se re in razlike so take, pa naj že nekoliko spremeni. Temu pravi-koreninijo v takih ali takih raz^- jo, da življenje koraka naprej lagah in vzrokih. Velikokrat in da novosti in spremembe se sem že premišljeval, kako bi se mu pridružujejo. Čas in okoli-dalo te izgladiti, pa imam kaj ščine res dokazujejo, da je nemalo sreče pri tem in se mo- kaj takega, čas, okoliščine in ram zadovoljiti le z nekim od- razmere se res hitro spreminja-govorom na to, ki mi ga pre-'jo, posebno v primeri z Ijud-mišljevanje o tem da in to je: mi. Slednji, to je ljudje sami, se Kaj bi se žalostil o tem, čas bo pa spreminjajo kaj počasi. V to izgladil vse... Dobro, pa naj nekih ozirih da, da se oblačimo bo tako, če ne znamo najti dru-' po novem, da svoje lase “frkla-gega vzroka,, ne eni ne drugi.1 mo” po novi modi, da uporab-Odličnega spričevala pa nam to: Ijamo nove fraze za to in ono ne daje, ne enim ne drugim. | in še marsikaj drugega. V dru-Neka srednja pot je več ali glh ozirih, posebno v ozirih se-manj pri vsaki zadevi, le najti bičnosti in zavidanju, pa še ogledovanje nas samih na sebe kaj pomagalo? * KER SMO OTROCI ČASOV IN RAZMER, zato je menda marsikaj med nami tako, kakor je. Kamor koli prideš, vse toži, kako ljudje drug drugega izkoriščajo v vseh raznih slučajih. Izkoriščajo te v časih veselja, v časih žalosti in sploh ob vsakem času in v vsakem slučaju. V soboto, dan po sv. Antonu, smo sedeli v veseli družbi pri prijatelju Juretu. On in njegova blaga boljša polovica Barba nikoli ne pozabita sv. Antona, ki je moj patron. Vsako leto sem povabljen na ta dan, ali blizu tega. Letos je bil sv. Anton na petek, pa je dejala Barba, da ob petkih se ne sme kaj mesnatega za pod zob pripraviti, zato sta me povabila v soboto, naslednji dan. In ob dobrem drugem prigrizku in ob dobri domači špehovki res spada še dobra vinska kapljica. Jure in Barba sta v teh ozirih nekaka p r e i z k ušena “inženirja”, kaj spada skupaj za take slučaje in prilike. In prav tu moram po-vdariti, ko- bi se znali ljudje po svetu vseh raznih narodnosti ravnati le malo takole, kakor se znata moj dobri prijatelj Jure in njegova blaga boljša polovica Bara, bi bilo kaj malo sitnosti in težav na svetu. In baš na tem sestanku je bil tudi naš znanec Nick, s Center Street. Ta je prinesel od nekod, kakor je povedal z obiska znanca na -Summit Street, en izvod lista chicašlke Prosvete. Pokazal je nam, kaj piše v dopisu v li-tu neki Torte Garden, nekje iz Michigana, o pogrebih, in kako ljudi skubijo z visokimi računi za pogrebe razni pogrebni zavodi. Zaideva me je zanimala, da sem malo- -pogledal, kaj piše o tem. Dopisnik T. G. je, kar se tiče izkoriščanja, ' kar v pravem. Pogrebi v sedanjih časih so res zelo slani. Pretirano slani. Težko je o tem govoriti, še bolj težko kaj zapisati. Zamere nastanejo na desni in levi. In ljudje kaj radi pod nos podri-bajo: kaj pa tebe ali koga to briga, kakšne pogrebe ima kdo? Priznam, vsak ima svobodo in pravico, da zase ali koga drugega naroči, -kar hoče in želi. In vsak tak mi naj oprosti, ter zraven še poudarim, teh in takih nimam v mislih. Vsak po svoje, kakor hoče. Ampak v mislih imam tiste, ki se po pogrebih jezijo in tožijo, kako so jim “o-s-clili” račune za pogrebe in za to in ono v zvezi z njimi. Taki bi se morali izmodrovati. Pa tudi vsi drugi, ki o tem slišijo. Če smo navajeni in vemo, kako “velikodušni” so nekateri židovski trgovci, s katerimi je vali in menda še domujejo. Imeli so starega grško-lkatoli-šlkega fajmoštra. Uslkoki so mu rekli “pop”, in tam so opravljali službe božje v staroslovenskem jeziku. Ljudje so bili revni, svečenika so bolj skromno- podpirali in le tu in tam mu je kdo kaj dal. Če je hotel živeti, je moral on in družina oib dela vati njive. Pa se je zgodilo, da je v njihovi fari za vedno zatisnil oči neki premožnejši kmet, svo-bodnjalk so rekli takim. Navadni kajžarji in mali posestniki so morali hoditi tiste čase še tlako delat grajščakom. -Svobodnjaki so bili pa prosti tlake. In taki premožnejši so ob takih slučajih za razne postrežbe, take in take, kaj več odrinili. Ampak le redki so bili talki slučaji. Posebno še v tisti vasi tiste čase. Takole na dolgo je napravil uvod k tistemu slučaju Nick. Bara je postala že nestrpna in je dejala: “Kaj boš po ovinkih pripovedoval, povej, kaj je bilo!” Nick jo je malo svetlo pogledal in odvrnil: “Počakaj malo, Bara, bogme boš kmalu slišala, kako je bilo.” “Ko so pripeljali tistega bo- gatega kmeta v cerkev,” je nadaljeval Nick, “in so postavili blizu obhajilne mize (krsto, je prišel pred oltar stari fajmošter z brado in zapel: “Fala Bogu — danes imamo enega bogatega, dal nam Bog jutri opet takega!” Bara, Jure in jaz smo se Nicku smejali, ki je omenjeni dogodek potegnil izpod svoje pazduhe in Bara ga je vprašala: “Pa kaj si hotel s tem dokazati in povedati?” “Kaj? To, da bogate vsak rajše pokoplje, kakor pa kake berače. Tako tudi s pogrebnimi zavodi, kjer je kaj in kaže, ga pokopljejo kakor cesarja, kjer pa ni nič — tam pa -pravijo, ena, dve, tri ... nam se mudi... komur ne, naj tukai stoji.” Tako smo vsak po svoje obdelavah razne pagrebniške postrežbe. Po mojem dobi vsak, kar naroči. Kdor naroči več, kakor zmore njegov žep, je to njegov problem. O tem pa je treba misliti prej, ne potem, ko pride račun. Danes o tem, drugič pa kaj O' čem drugem. Vse čitatelje lepo pozdravlja Tone s hriba. rodilo osem otrok. Naša zlato-poročenca sta imela v svojem skupnem -življenju poleg lepih in dobrih časov tudi slabe. Pa komu ni dano piti kelih trpljenja? Hčerka Angela jima je u-mrla v starosti 16 let po dolgi bolezni. En sin jima je umrl, ko je bil star tri leta. Šest otrok pa je še živih. Štiri hčerke so poročene. Ko pridejo z družinami domov k staršem, je nič koliko veselja. Zlatoporočenca Louis in Mary Hočevar sta med nami priljubljena in spoštovana. Sta zvesta naročnika Ameriške Domovine in Ave Marije. Sorodniki, prijatelji in znanci jima k zlatemu jubileju iskreno čestitajo z željo, da bi dočakala tudi biserno poroko. Zlatoporočna slavnost bo to nedeljo v cerkvi sv. Lovrenca s sv. mašo ob 11.30 dopoldne. Po sv. maši bo slavnostno kosilo na domu slavljencev. Še na mnoga leta! Jakob Resnik •a r* ie »i: h sv« »e Hi L h «0 ci Predpsfna veselica m Osmi v law Terki? Po, Pe »j; Pa Hala proka pri Sv, Lev-renči? Cleveland, O. — V nedeljo, 9. februarja, bo poteklo 50 let, odkar sta mlad -Slovenec in Slo-sklenila v cerkvi sv. NEW YORK, N.Y. — Vse farane, pa tudi druge slovenske rojake in rojakinje v mestu in okolici vabimo na predpustno veselico v soboto, 8. februarja, v cerkveno dvorano sv. Cirila na Osmo. Na razpolago bo vsega, kar je ob takih priložnostih v navadi. Jerry Koprivšek bo skrbel za veselo in poskočno godbo. Prepričani smo, da bo J. Koprivšek poskrbel za veselje, kot je to storil tedaj, ko je prišel v Brocklynsko gostilno znani Slovenski oktet. Upamo, da bomo pri tem slišali tudi kako lepo slovensko pesem. Lepa priložnost za dobro in pošteno zabavo je za vse! Dvorana je lepo prenovljeno in v nej je dosti prostora. Tako bo lahko mladina plesala, starejši rod pa bo malo pokramljal in se -pozabaval. Na svidenje v soboto, 8. februarja, zvečer na Osmi! P. Richard Rogan ku “T te Po go kr ha St; or, SO) jTe' go« že ‘Veselje v družini’ tia kia te] Sec cik siv 2(1] Pa Prj Tak je naslov zadnjih dveh salezijanskih knjižic. Napisal ju je dr. Janez Jenko, SDB., žup' nik v Cerknici na Notranjskem-Pravzaprav je to le eno delo, a je izšlo v dveh zvezkih iz teh' ničnih razlogov. Začenja s Cankarjem: “O do' movina, ko te je Bog ustvaril te je blagoslovil z obema roka' ma in rekel: “Tod bodo živel* veseli ljudje!”, hoteč s tem re' či, da pripadamo veselemu na' rodu. Pa tudi veseli veri, saj Je veselje prva beseda krščanstva* “Oznanjam vam veliko veselj6’ ki bo za vse ljudstvo.” Po P°' go., u, klil hi “d; ter ^01 Pof To- glavju o potrebi veselja ter razliki med pravim in napa’ č' le 'U, kuš ga ha; jo je treba znati, pa se privozi na skupno cesto “Toll-way”, po vedno hodimo v starih hlačah, treba zelo trmasto “glihati”, da 1 venka se pride z njimi v kupčijah do'Lovrenca sv. zakon. To sta bila neke prave cene, potem mora-1 Louis in Mary Hočevar z 9813 mo biti taki tudi pri drugih za- Way Ave. devah. Vsak mora znati zase Zlati ženin je doma- iz vasi gospodariti, če drugi zate go-(Grmovlje, fara -Škocjan na Do-spodanjo in računajo, vedno lenjskem. V Ameriko- je prišel drugi ta dolgi konec dobijo —Jleta 1910 in se naselil v deveti pa ta kratkega. Svinčnik v landu v predelu Newburga, roke, pa računaj, pa na več me- kjer živi še danes, tih povprašaj glede cen in boš ' Louis je dobil delo v U.S. na jasnem, kdo- ti hoče bolj sla- Wire Co., kjer je delal vse do no računati za take postrežbe. Teta 19-59, ko je stopil v pokoj. Nick je dokazoval, da so po-1 Zlata nevesta je doma iz vasi grebi predragi. Potem je pa k Družice, fara Škocjan na Do-temu omenil en slučaj, ki smo lenjskem, Leta 1913 je prišla k se mu smejali. Pripovedoval je sorodnikom v Youngstown, Pa. nam, kako ljudje pričakujejo Istega leta za božič je prišla v od človeka nekaj ob njegovem Cleveland obiskat svoje znance. nim veseljem ter po ugotovit'**' da “ni dobro človeku sameh1*1 biti”, govori o zakonu in o dr**' zini kot viru veselja. Podrobi*0 opisuje družinske dogodke **! praznike, ki, če jih zna druži**0 prav obhajati, so ji vir nepop*5' ne sreče. Pisatelj sicer na koncu na**0' ja nekaj slovstva, ki ga je op0' .rahljal, a iz vsega pisanja se vr di, da je največ črpal iz svoj0 »ih 1 dolgoletne dušnopastirske sk1* rojstvu, veliko potem v njego- Z Louisom sta bila oba iz ene vem življenju in za “liko-f”1 pa fare, zato ni čudne, da se je med tudi tedaj, ko umre. Spominjam njima vnela ljubezen in ju se, je dejal, ko so se otroci ro- 9- februarja 1914 popeljala pred dili v starem kraju in so jih oltar. Father Laurie ju je zve-nosili v Metliko krstit. Če niso zal tako dobro, da po 50 letih še botri krenili v oštarijo in krst prav dobro drži in bo držalo, primerno proslavili in zalili, so dokler ju smrt ne loči. se birti jezili, in zopet, ko je E°g je -obilno blagoslovil to nje. Ta osebna spoznanja in živetja delajo knjižici poseb**0 topli in prepričljivi. Knjižici sta vredni, da s* ^ nabavi vsaka slovenska drU2*' na, pa tudi vsak fant in de^e’ ki misli na poroko. Bosta l*1^ kažipot do resničnega druži*1' skega veselja in sreče. Vsa^ °st, hH Th *0^ j e ?0t 'tv »ih he- % te stane 20 centov. Dobite ju slovenskih župnijah tukaj *** Kanadi, po pošti pa pri Rev. dr. Franc Blatnik, 20-2 Union Ave. Patterson, N.J. - 07502. d* hi* *1* v Vsako leto umrje zai'a nesreč doma 27,000 ljudi Združenih državah, dvakrat le Do če tako hočete. Ne znamo odpu-.kdo umrl in so ga lepo izročili zakonsko zvezo, saj se jima jetiko kot pri de«lu. io- :m lih Pa ie- u- igi rl, oh so .a- :o- a- :i- ta o- n- ju bi to s 30 lo SMEREEA DDHOVINS, Novo življenje Povest. — Spisal dr. Fr. Detela. ^Ibin, Albin, saj veš, koli- °če imeti dote. In kako lltro bo ‘Mie vse pognal in potem Ml N, -goval naju! Tonček bi jo Za pol-ovico in še šteti bi treba takoj, ker je aven in varčen; še očeta in , bo vzel k sebi. A kaj . u poreče' Albin?” tiar hoče- Lenčika itak L;a ZanJ in jaz ne prodajam “Ti sestre.” He, 0rej bi bilo treba Tončku H°_ 'ko bolje postreči.” °emu? Kdor je zaljubljen, ta ^čen, in človek mo- lij0 in tarnati, sicer mis- pdi ci in Mžiti lj'udje, da se mu dobro ktonar kažejo samo otro- N; Velik norci.” avil hleb črnega kruha je loh ** na mizo gospodar in lija . starih orehov gospodi-tiai ln Začela sta siliti gosta, j Izkusi. Ity,,,0’ Lenčika, ponudi Tonč-"Teb Za^ela se je šaliti Ema. tej/čj^ '3° bolj poslušal. O važ-konio f^Vareh sta se gotovo že rpeillla.” goVa 0ačku rJati pa se ni ljubilo raz- krči!0JaL1 86 z zoPrno žensko; hal |0j^ mu je srce, ko je gle-| 5° izpremembo. Stankf^6k> vzemi no,” silil je oreb00’ 'jaz sem že deset s°rgjvV strl. isfjgo ge slabi in k dajo kruhu se prav po- ffebj hragi so letos, dragi. 86 je pa gotovo dobro svetu. Koliko si si začnem lahko r» po aa "lan j k16'’ ti nič drugega ne "je; j a llego pridne gospodi-\gtal ^ t>o tudi Bog dal.” Ml; jea Je nuična tišina. Ton-Mhaj 211 predse in sedaj pa ^koi ^?°gledal sočutno Len-1 l6 sedela sklonjena na Mik a+~‘ ......... tiho “Oval Stara mati J® k" gecj a ln Stanko strl sedaj krir^M^kak žaltav oreh in i Msh.,‘*ievinrege nap0Sie(j n ,,gmš 1 1!ruha-'at z menoj pogle- O.Sp0(I, evih?” reče nnnnsled IfMikr?1 0(tPelje Tončka in k k. Ko. - "lan- ’ Orehe pa spravi, . Se obrne še opravi > spravi, hitro spra-^ZbllHnl „„ _ nazaj. [Vii., ti jSD?rja^ se i® Vrban, ® 'lom jaz pojedel ka-i0^ Srn mat“> ki nima več C a takn Je za našo hišo, .8ak , shlejemata prijatelja, kost,, erač bi m,, ko mu bil bolje ljuba Mamka Oh “Oe’ ^am smo prišli!” ^ V ^t® zob,” rogala se t°("a a-ll-j-hnate pa še. ''Mij, i. b Vas ne zaduši C Pokoro i° Jama bo pot6m V^0.hiŠ° ne Kdo pa sramoti V, i , obrnila, stara sta 2? in soi2e o. oje lmet tal lep voziček. “Albin se pelje,” pomenljivo je pogledal Tončka, “snubec naše Lenči-ke.” “Sedaj imaš torej dva, Lenčika,” nasmehnil se je Tonček; a šala mu ni šla od srca in črez vse neljub mu je bil Albinov prihod. “Kdo pa je drugi?” je vprašala nagajivo Lenčika in pogledala ga po strani. “Jaz, če ti je prav,” dejal je Tonček. “In ti imaš starejše pravice,” pritrdil je gospodar in hitel na dvorišče, kjer je lezel z voza Albin in klical: “Stanko, Ema, Lenčika, kje ste? Ali ste zmrznili?” Stari Vrban je prišel na prag. “Ali ste še živi, Vrban?” ga je pozdravljal. “Vi boste Matuzale-ma prekosili. Stanko, izpre-gati ni treba, ker se ne bom dolgo mudil. Malo sena mu daj. Mi pa pojdimo v sobo! Izvlekel je iz sena Štefan vina. ‘Ali veš, kdo je pri nas? vprašal ga je Stanko. Albin je zmignil z rameni. “Saj vem, da ne uganeš. Tonček, Ameri kanec, ki smo ž njim skupaj hodili v šolo. Mislim, da ostane v šmarjeti. Kovač je in ži-vinozdravnik.” ‘O, ga že poznam. Prvi kvedrasti nastop je imel davi pri nas.” Vstopila sta od spodnje strani Lenčika in Tonček in nasproti sta si stala dva snubca. “Mislim, da se midva že poznava,” govoril je Albin in vihal si plave brke po tolstem obrazu navzgor. “Morebiti še iz otročjih let, dejal je Tonček in zrl mu v oči. “Takorekoč sošolca,” dejal je Albin in mu podal od zgoraj dol roko. Ema je bila pogrnila mizo, razstavila kozarce in natočila vina, ki ga je bil pripeljal Albin. “Na zdravje naših ljubih gostov!” dejal je Stanko in trčili so; a razgovora tudi pijača ni razvnela. Albin je čutil izpremembo razmer in Tončku je presedal tekmec tem bolj, ker ga že od nekdaj ni rad videl. Ostavil je družbo in šel k očetu pod oreh, kmalu za njim Lenčika. Stanko je zakašljal, ker ni vedel, kako bi pojasnil novi položaj, in Ema je gladila v zadregi prt. “Kaj sta umolknila?” je dejal Albin, “in kaj kašljaš ti kakor konj, ki je pero požrl! Illuminating Company bo poskrbela za nape« Ijavo Cleveland, O. — The Cleveland Electric Illuminating Company je pripravljena tekom meseca februarja brezplačno oskrbeti električno napeljavo vsem svojim odjemalcem, ki bi ta mesec kupili nov električni sušilnik perila. Prav tako velja za ta mesec tudi “jamstvo zadovoljstva”. Če kdo kupi električni sušilnik, pa po 30 dneh njegove u-porabe z njim ni zadovoljen, bo Illuminating Company poskrbela, da ga bodo odpeljali in lastniku vrnili kupnino zanj. Ponudba Illuminating Company velja seveda le za tiste lastnike hiš in stanovalce v njih, ki imajo elektriko te družbe. Psslra zbirka čudnih zakonov ko vama nič kak0 H da hal. b°lje Je Tončku, ki prav je go-se na Trati pra- Hj?° fejenp^0'1! n®2° ljudem. ^ 116 Zlvine, tako snaž- Vl'lev° %, PoljV’ tako lepo obdela-. Ja bilo videti daleč Nj» ^lati je < « dejal M; Sfkšno StatT: t! čudil! Se M i . “a V: ■o da ko djivai Povejta, kar imata! Saj vem, ,lJa Bramou kaj hočeta reči. Lenčika se %lt’va s tistimi i možj g Tončkom. Kaj ne? Ali mislita, da bom skočil v vodo zaradi tega?” “Albin, ti govoriš pametno,” pohvalil ga je Stanko. “Saj veš, kako je; stara ljubezen.” “Lenčika je tudi prekmet-ska za tebe,” dejala je sestra. “V nobeno družbo je ti ne bi mogel peljati. In tudi, če bi ne bilo Tončka, ne vem, če bi te vzela; ti si že preveč izkusil.” “Tiho bodi, Ema!” mahnil je Albin z roko in začel si brisati ščipalnik. “Pustimo otročarije in pomenimo se kaj pametnega. Stanko, kako je s tvojo kašo? Ali imaš kaj gotovine?” “Kako, ljuba duša! Saj veš, da požro vse davki in posli.” “Stanko, ti si zgrešil sled. Jaz ne prosim za se, ampak prihajam v imenu posojilnice, ker smo precej na suhem. Jerman prosi par sto kron, in sa-var je ta: če jih dobi, bo plačeval obresti ali pa ne. če jih ne plača, ga bomo zagnali in kos ob tvojem posestvu bo ka-be.” treba, dragi do g°spodar, “od krajcarkAiin gledati na ’ kapi • Ako bi bil ti vi- sem prevzel, po- } tako govoriš,” Je sestra, “kakor bila Poprej praprot: ra- Lh Je bii0 1 ;t°da Tonček ve, (L ° nav naS8 p ° L6 vedno V" oče (lober gospo. j, 1 d 'ij l - j V, n‘skmH. destj Aadko ne ve, °l odkoder i iu pogledal je ropo- kor nalašč za Senatorji se lids fioiie zanimali za deio USSJt WASHINGTON, D.C. — USIA je naša naj večja federalna obveščevalna agencija, ki nabira poročila po vsem svetu in jih večkrat tudi tako rešeta in izrablja, da se nanjo jezijo vsi časnikarji. Pod dosedanjim ravnateljem Murrowom je imela mir pred javnostjo, pod novim direktorjem in črnim diplomatom Rowanom ga najbrž ne bo. To je deloma zakrivila naša administracija sama. Najprvo je javnost zvedela že naprej za poročilo posebne preiskovalne (komisije, ki jo sestavljajo ugledni Amerikanci, ki hišo v federalni službi. Komisija nič ne pohvali dela USIA, predlaga dolgo vrsto reform. S tem je samo hotela povdariti, da sedanje delo USIA soljo in zakaj ne sme noben dr- Odbor washingtonskih meščanov, ki so proučevali gostinske predpise v g 1 a vnem mestu ZDA, je ugotovil, da noben tujec ne more doumeti smisla in pomena določb, ki se nanašajo na točenje alkoholnih pijač. Res je težko razumeti, zakaj odnesejo ob sobotah zvečer četrt ure pred osmo z gostilniških miz vse alkoholne pijače, pa čeprav je natakar komaj nekaj hipov prej prinesel gostu steklenico ali kozarec. Prav tako ni razumljivo, zakaj sme gost stoje popiti whisky s sodb le V primeru, če potem naroči večerjo pivo pa dobi le tisti, ki sede za mizo, ne da bi nameraval naročiti prigrizek. Domačini ne znajo utemeljiti teh določil, veda pa, da jih je silno težko spremeniti. Sicer pa je v Združenih državah Amerike cela vrsta nenavadnih zakonov in predpisov. Predsednik železniške družbe “Pennsylvania” se je od srca nasmejal, ko je prejel od new-jerseyskih oblasti uradno pismo, da je že skrajni čas, da nehajo voziti tovorni vlaki skozi to državo — ob nedeljah. Smeh ga je minil, ko so strokovnjaki pravnega zakona izbrskali zakon, ki v tej državi prepoveduje prenašanje in prevažanje tovorov ob nedeljah in praznikih. V veljavi — vsaj preklical ga ni še nihče — je cela vrsta “modrih zakonov”, ki so nekoč jamčili za nedeljski mir in urejali točenje alkoholnih pijač. Težko je ugotoviti, zakaj je v Alabami in v še nekaterih drugih federalnih državah prepovedano posipati železniške tire s ni ravno na višku. Poročilo bo dalo republikancem dosti gradiva za napade na administracijo. Da bo nerodnost še večja: novega direktorja Rowana mora potrditi pristojen senatni odbor, ki ga bo po stari navadi najprej zasliševal, kako misli o-pravljati svoj posel. Rowan je iz neprevidnosti šel najprej na televizijo in tam razvijal svoj delovni program. To mu vsi senatorji, ki so člani odbora, zamerijo. Bo velik revež, ko se bo stislkal pod težo vprašanj iz senatorskih ust. Vse to bo dalo časnikarjem priliko, da bodo kritično gledali na delo novega direktorja, ki mu že sedaj niso naklonjeni. Rowan namreč trdi, da spadajo v javnost samo tiste novice, ki niso v kvar narodni varnosti. O tem bo seveda odločal on sam. Časnikarji pobijajo vsi to stališče, ker vedo iz skušnje, da izbiranju novic po federalni administraciji sledi navadno tudi primerno krojenje obvestil. -------—o—------ Dosti denarja Privatne bolnišnice in šole v Združenih državah izdajo za gradnje letno okoli bilijon dolarjev. žavljan stopiti v javno prevozno sredstvo v obdobju štirih ur vali in izvajali ta predpis?” Rektor se ni pomišljal: določil je, da mora tisti študent vsako nedeljo predavati o strpnosti in skromnosti kot dveh izmed nujnih človeških vrlin. V državi Illinois je prepovedano pomeriti več kot šest ženskih oblek ali moških plaščev, če ni kupec še nič izbral. V Ma-rylandu so pred desetimi leti ulkinili zakon, po katerem so prejeli na javnem, prostoru do ločeno število udarcev s palico tisti možje, ki so pretepali svoje žene. Tamkajšnji šaljivci pravijo, da je bil stari zakon boljši od sedanjega, ki določa za enak prekršek visoko globo ali zaporno kazen. Konferenca ZN za trgovino in razvoj bo spomladi v Ženevi ŽENEVA, Šv. — Gospodarsko zaostale države in na. njihovo pobudo tudi Rusija, so že par let silile v Združene narode, naj skličejo posebno mednarodno konferenco za “trgovino in razvoj”. Imajo pri tem skriven namen, da bo se iz te konference rodila nova mednarodna organizacija, ki bi zaostalim državam pomagala do ugodnih trgovskih pogodb in seveda tudi do podpor in kreditov. V Evropi in naši deželi ni za konferenco nobenega navdušenja. Ker pa imata Afrika in A-zija večino v ZN, so ti sklenili, da skličejo tako konferenco v Ženevi. Trajala bo od 13. marca do 15. junija. ZN so imenovali poseben pripravljalni odbor, ki naj skrbi, da bo konferenca potekala po programu. Slučajno se bo 4. maja začela tudi carinska konferenca čela albatrose sistematično uničevati, dokler ne zniža njihovo število na nekaj tisoč. Da je tak postopek potreben, se vidi iz letalskega prometa. Vsako poldrugo uro prileti po eno letalo, drugo pa obenem odleti. Ženske dobijo delo Gospodinja Iščemo gospodinjo za 3 odrasle, lahko ostane ali ne. Kličite GL 1-8427. (x) Iščemo natakarico Natakarica dobi delo v slovenski okolici. Mora govoriti angleško. Skušnja zaželjena. Kličite HE 1-0965, po 6. uri zvečer pa EN 1-9166. (x) MALI OGLASI potem, ko je jedel česen. Pose- organizacije GATT. Tako bodo či je treba v preteklost: far- v Žienevi imeli kar dve fconfe- marji so posipali železniško renči, ki bosta vplivali druga progo, da je sol privabila kra- na drugo. Gospodarski izveden- ve, ki jih je potem povožil-vlak. Za vsako kravo je železnica plačala odškodnino, razen tega uspeh, pa je živinorejec obdržal tudi' meso. Predpis o česnu je iz časov, ko je bilo na Divjem zahodu premalo zdravnikov in so ljudje kar naprej jedli česen, ki naj bi jih varoval bolezni. Teh in podobnih predpisov ni nihče razveljavil, in sicer delno iz pozabljivosti, pa tudi zato, ker bi ta ali oni, na pogled nesmiselni zakon lahko morda še, prav prišel. Neki študent prava iz Kentuckyja je objavil v študentskem listu članek, v katerem je smešil zastarele predpise. Ugotovil je med drugim, da še velja zakon, po katerem mora pastir paziti na krave, ki se ci mislijo, da bo,,gamo konferenca GATT rodila praktičen Vojno letalstvo se bojuje proti albatrosom! MIDWAY, Tihi ocean. — Nobeno letališče se ne veseli ptičev, posebno takrat, ako so veliki in imajo široke perutnice. Včasih jih mora preganjati s silo. Na otočju Midway mora albatrose naravnost uničevati. Albatrosi hodijo namreč radi gnezdit na to otočje in jih je radi tega zmeraj dosti v neposredni bližini vojaškega in civilnega letališča. Cenijo, da jih je tam okoli 150,000 in da se zmeraj bolj množijo. Za letala so popasejo pred kentuckyjskim par-'^L velika nevarnost. Ne pov-lamentom. Članek se je 2aklju-' zro®ai° ravno letalskih katastr°L čil z opisom starega določila, da t,Jda lahko poškodujejo letala mora rektor kentuckyjske uni- ravno takrat, ko se dvigajo z le-verze redno predavati o vzorih tališč v zrak. Mnogo letal se je in napotkih za življenje, štu- moralo že vrniti, ker so pilotje dent je v listu vprašal rektor- pravočasno opazili poškodbe, ja: “Kako bi bilo, če bi upošte-1 Uprava letališč bo sedaj za- V najem Na 5810 St. Clair Ave. 5 čiste sobe, zgoraj, kopalnica, nov furnez, odraslim. $45. Vprašajte na 5806 St. Clair Ave. (26) V najem Šest-sobno stanovanje, zgoraj, spredaj. Vse stanovanjske ugodnosti, tri spalnice, na 1114 E. 64 St. Tel. EN 1-2646. _____________________—(26) Soba se odda Oddamo sobo Slovenki, ki dela ali ki je na penzionu, na 1570 E. 248 St. Kličite RE 1-1791. (25) Naprodaj Dvodružinska hiša je naprodaj na E. 52 St., 3 garaže. Kličite 943-2547. (28) Stanovanje oddamo Štiri sobe, kurjava in topla voda. Kličite po 6. uri zvečer HE 1-1108. (3,5,7 feb) V najem Oddamo 4 sobe Okoli E. 71 St. in Bliss Ave., na novo dekorirane, plinski furnez. Prednost imajo odrasli. Kličite IV 6-1977 po 4:30 uri. (30, 31 jan. 5,6,7 feb) V najem 5 lepih sob se odda v najem pošteni družini na E. 68 St., zgoraj. Vprašajte na 1126 E. 68 St., spredaj ali zadaj ali kličite KE 1-9816. (27) Naprodaj Plinski krožni grelec za 6 sob in en krožni grelec za 4 sobe naprodaj. Kličite HE 1-9511. (27) Trgovska prilika Gostilniško kuhinjo oddamo brezplačno v najem dobremu kuharju, moškenu ali ženski. V slovenski gostilni na St. Clairju. Odličen dohodek zagotovljen. Kličite: HE 1-0965, po 6. uri zvečer pa EN 1-9166. (x) STANOVANJA V NAJEM 24350 Lake Shore Nova moderna stanovanja z dvema spalnicama, vgrajen štedilnik, preproge, air-condi-tioner. Najemnina $115. 27800 Euclid Ave. Poleg Rt. 90, nekaj minut do mesta, stanovanja z eno ali dvema spalnicama, vgrajen štedilnik, brezove omare, preproga, airconditioner. Najemnina $105 in več. Na 797 Babbit Rd. enodružinska hiša za v najem. Za pojasnila kličite lastnika. MILAN JAGER 944-6755 261-2088 (25) mm 1 m i V BLAG SPOMIN NA DESETO OBLETNICO ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE, STARI OČE IN TAST Franc Godlar Od nas se je ločil dne 5. febr. 1954. Let deset je že minilo, odkar si nas zapustil Ti. Kako samotno je življenje, ker Tebe več med nami ni. Trdna vera nas tolaži in sv. Križ nam govori, da enkrat spet se vidimo gori v nebeškem, raju vsi, med angeli nad zvezdami. Tvoji žalujoči: ANNA — soproga ANN COOKE — hčerka EDWARD — zet Vnuk in vnukinje V stari domovini brat ALOJZ in sestra MICI GLUHAK. Euclid, Ohio, 5. februarja 1964. T - ' ‘ ' ■ r__________;• GHavVA- " - “ IMA SI OJE VESELJE •— Fantič na sliki, posneti v San Rafaelu, Calif., nekaj riše v a o m iu,iva ob svojem delu. Tudi mi smo imeli tako veselje v njegovih letih mar ner J ° ’ V blag spomin OB PETI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE Anton Yerman ki je umrl 5. februarja 1959. Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, srce naše zate bije, Ti pri Bogu pros’ za nas. žalujoči: MARY, YERMAN, soproga TONY, sin JOSEPH ANSLOVAR, ANTHONY in. DAVID YERMAN, vnuki. Wickiiffe, O., 5. februarja 1964. V 0LA0 %?G MIH OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG. OČE, STARI OČE, BRAT IN TAST Jože Ponikvar Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 5. februarja 1969. Luč nebeška, naj Ti sije, v mislih naših, si vsak čas; srce naše zate bije, Ti pri Bogu pros’ za nas. Ti se ga, Gospod, usmili, ljubi Jezus, Ti mu daj rajski mir na vekomaj! Žalujoči: JENNIE PONIKVAR, soproga; LUDVIK, sin; hčeri: MRS. ANTONIJA NOSAN in MRS. SOPHIE KRASOVIC; snaha JOSEPHINE; zeta JOHN in FRANK; vnuki in pravnuki. Cleveland, O., 5. februarja 1964. AMERIŠKA DOMOVINA, mmMMMMi S HENRIK SIENKIEWICZ: I KRIŽARJI i “Da, zato. Ni se hotel več boriti z njim ne z ostrim ne s topim kopjem in ga je vzljubil. Zbiško mu je tudi povedal svoje trpljenje, on pa, ki spoštuje viteško čast, je vzplamtel v veliki jezi in poslal Zbi-ška k svojemu bratu, velikemu mojstru, da se pritoži pri njem. Bog mu podeli večno zveličanje, ker med njimi ni mnogo takih, ki spoštujejo pravičnost. Zbiško mi je tudi pravil, da mu je gospod de Lorš mnogo pomagal, ker ga tam zaradi njegovega odličnega rodu in njegovega bogastva visoko cenijo; v vsem je pričal za Zbiška.” “Kaj je nastalo iz one pritožbe in onega pričevanja?” “Zgodilo se je, da je veliki mojster ščitenskemu komturju strogo zaukazal, naj izpusti vse ujetnike, ki so v ščitnu, in jih takoj odpošlje v Malborg, ne izvzemši Juranda. O Ju-randu je odgovoril, da je umrl zaradi ran in da je pokopan pri cerkvi. Druge ujetnike je odposlal, med njimi je bila tudi pohabljena deklica, naše Danuške pa ni bilo.” “Vem od oprode Hlave,” je rekel Matko, “da je tisti Rot-gier, ki ga je pobil Zbiško na dvoru kneza Januša, tudi omenil tako pohabljeno deklico. Pravil je, da so jo imeli za Jurandovo hčer, a ko mu je kneginja odgovorila, da so vendar pravo Jurandovo hčer CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE HOUSE AND LOT. 5 Rooms, oil heat. Cyclone fence. 1 % car gar. Storms, screens. Low taxes. Close to everything. By owner. $17,000. OL 2-0412. (25) DEERFIELD — 3 bedims., 2 full baths. Brick Frame. Tri-level. 2 car gar. Large landscpd. lot Nr. schls., transp. By owner. Mid 20’s. WI 5-4368. (26) HOUSE FOR RENT BENSENVILLE, TOWNHOUSE — 3 bedrms., 1% baths, finished basement, carpeting, draperies, built-in range, $175 per month. PO 6-3392. (26) HOUSEHOLD HELP COOK — Camp Timberloft, Wild Rose, Wise. — Experienced cook for nine weeks. Prepare meals for 80 people. Modern kitchen. Wilmette Girl Scouts. AL 1-3100, Eve. call OR 5-4100 Ext. 521. (27) HELP WANTED — FEMALE EXPERIENCED COOK FULL TIME APPLY MRS. BLANDFORD BELMONT COMMUNITY HOSPITAL 4058 W. Melrose (26) poznali in videli, da ni bila pohabljena, je rekel: ‘Res je, a smo mislili, da jo je kako zlo izpremenilo.’ ” “Isto je napisal komtur velikemu mojstru: da tistega dekleta niso imeli v ječi, marveč samo pod varstvom, ko so jo odvzeli razbojnikom, ki so prisegali, da je to izpreme-njena Jurandova hči.” “In veliki mojster je verjel?” “Sam ni vedel, ali naj verjame ali ne, toda Ulrik se je še bolj razsrdil in prisilil brata, da je poslal samostanskega uradnika z Zbiškom v ščitno, kar se je tudi zgodilo. Ko so prišli v Ščitno, niso več našli starega komturja, ker je odrinil na vojno z Vitoldom proti vzhodnim gradovom, marveč le podstarosto, kateremu je uradnik ukazal odpreti vse kleti in ječe. Nekdo je Zbišku povedal, da lahko od duhovnika izve zelo mnogo, ker duhovnik razume nemega krvnika. Toda krvnika je vzel stari komtur s seboj, a duhovnik je bil odpotoval v Kralje-vec na neko duhovniško zborovanje . . . Oni se tam često shajajo in pošiljajo papežu I pritožbe o križarjih, kajti tudi ubogim duhovnikom je težko pod njimi . . .” “To se mi vendar čudno zdi, da niso našli Juranda!” je pripomnil Matko. “Ker ga je stari komtur očividno že prej izpustil. Da ga je izpustil, je bila večja zloba, kakor če bi ga bili umorili. Hoteli so, da bi pi'ed smrtjo pretrpel toliko in še več, kolikor more vzdržati človek njegovega stanu. Slep, nem in brez desnice, bojte se Boga! . . . Ni mogel najti doma, ni mogel vprašati za pot in prositi za kruh . .. Mislili so, da umre kje za plotom od gladu ali pa utone v kaki vodi . . . Kaj so mu pustili? Nič, samo spomin, kaj je bil, in spoznanje nesreče. A je vendar muka vseh muk! . . . Morda je sedel kje ob cerkvi ali ob poti, a Zbiško je jezdil mimo in ga ni spoznal. Morda je tudi on CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY -AVERN AND GRILL. In Northwest suburb. Industrial section. — $15,000. Plus stock. Contact Owner. Tel 824-9217. (25) DRIVE IN — Burgers, Hot Dogs, Chicken, Shrimp, etc. E-Z oper., Excel, bus. Lge. parking area, Bldg, and equip, priced right. Estab. 10 yrs. Orig. owner must sell. BE 3-8808. (25) MEAT MARKET WITH BUILDING Good established business. Owner selling on account of illness. Priced for quick sale. Phone HI 7-0445. (25) slišal Zbiškov glas, a ga ni mogel poklicati . . . Hej! . . . Ne morem od solza! . . . Bog je storil čudež, da ste ga našli, in zato menim, da naredi še večjega, četudi ga prosijo zanj moje nevredne in grešne ustnice.” “Kaj je še povedal Zbiško in kam je šel?” je vprašal Matko. “Govoril je takole: ‘Vem, da je' bila Danuška v ščitnu, toda oni so jo ugrabili ali umorili ali odpeljali. To je storil stari von Lowe,’ je dejal, ‘in kakor mi Bog pomagaj, prej ne počijem, dokler ga ne dobim.’ ” “Tako je torej povedal? Gotovo je odšel k vzhodnim komturjem, ali tam je sedaj vojna.” • “Vedel je, da je vojna, in zato je krenil h knezu Vitol-du. Rekel je, da prej doseže kaj proti križarjem z njegovo kakor s kraljevo pomočjo.” “H knezu Vitoldu?” je zaklical Matko in vstal. Potem se je obrnil k Jagien-ki: “Vidiš, kaj je razum! Nisem mar povedal tega? Prerokoval sem natanko, da nam bo treba iti k Vitoldu . . .” “Zbiško je imel upanje,” se je oglasil duhovnik Kaleb, “da Vitold vpade v Prusijo in bo oblegal tamečnje gradove.” “Ako mu dado časa, tega ne opusti,” je odgovoril Matko. “No! Hvala Bogu, vsaj vemo, kje naj iščemo Zbiška.” “Torej moramo takoj odriniti!”, je rekla Jagienka. “Tiho!” je zaklical Matko. “Ne spodobi se, da se otroci vmešavajo,” Rekši jo je pomenljivo pogledal, kakor bi jo hotel spomniti, da je oproda, ona pa je razumela in umolknila. Matko je za hip pomislil in TA JE PA MOČNA! — Mlada Newyorcanka nese veliko piramido. Po velikosti sodeč mora biti težka, dejansko pa ni, ker je izdelana iz gobaste gume. dejal: “Sedaj pa že najdemo Zbiška, gotovo ne bo drugje kakor ob strani kneza Vitolda, toda treba bi bilo enkrat vedeti, ali ima še na tem svetu kaj iskati razen tistih križarskih buč, ki jih je obljubil?” “A kako boste to zvedeli?” je vprašal duhovnik Kaleb. “Ako bi vedel, da se je oni ščitenski duhovnik že vrnil s sinode, bi ga hotel videti,” je odgovoril Matko. “Imam Lich-tensteinovo pismo in lahko varno grem v ščitno.” “Saj to ni bila sinoda, ampak samo svet,” je odgovoril duhovnik Kaleb, “in duhovnik se je moral že davno vrniti.” “Dobro. Ostalo prepustite moji glavi . . . Vzamem s seboj Hlavo in dva dečka z bojnimi konji za vsak primer — in pojdem.” “A potem k Zbišku?” je vprašala Jagienka. “A potem k Zbišku, toda medtem ostaneš ti tu in boš čakala, dokler se ne vrnem iz Ščitna. Mislim, da se ne zamudim več kakor tri ali štiri dni. Trde so moje kosti in trud ni nič novega zame. Poprej pa vas, oče Kaleb poprosim le še za pismo za ščitenskega duhovnika. Laže mi bo verjel, ako mu pokažem vaš list . . . saj je med duhovniki vedno večje zaupanje.” “Ljudje govore dobro o tistem duhovniku,” je rekel oče Kaleb. “In če kdo kaj ve, ve on.” HELP WANTED WE NEED REGISTERED NURSES ($370 Per Month) Full or part time for medical, surgical, rehabilitation, psychiatric, and children’s services. ALSO INSTRUCTORS ($390 Per Month) In affiliate student practical nurse program, pre-service and in-service education program. Excellent retirement and group hospitalization plans. Liberal vacation benefits. Educational opportunities. Applicants must be licensed to practice in Illinois or must qualify for license within 6 months. For personal interview contact: PEORIA STATE HOSPITAL Personnel Officer 7107 S. Adams St., Bartonville, 111. (28) ■a- Vsi avfomcifičm sušilniki perilo so električni. Nekateri so bolj električni, kot drugi. Ti se imenujejo brezplamni električni sušilniki. Ti stanejo $30 morij od povprečja. Res je to. Primerjajte lastnosti novih električnih sušilnikov drugo za drugo. Ugotovili t boste, da stanejo brezplamni električni sušilniki povprečno $30 manj že pri nakupu! Potem prihranite tudi drugje. Pri instalaciji brezplamnega električnega sušilnika potrebujete en sam priključek. Ima manj delov za obrabo. Snažna, žareča električna vročina varuje in osvežuje vse vaše perilo, posuši vse varno, mehko v nekaj minutah! In še nekaj: povprečna družina lahko posuši vse perilo električno za približno $1.88 na mesec! Poleg tega imate posebno jamstvo povrnitve denarja, če niste popolnoma zadovoljni z brezplamnim električnim sušilnikom. Za pojasnila kličite The Illuminating Company, 623-1350, Extension 881. ^ ILLUMINATING^^ Al) lnv«stor*owned Company Serving The Best Location in the Nation TA MESEC BREZPLAČNA NAPEUAVA Tekom meseca februarja nudimo brezplačno napeljavo žice za vse nove električne sušilnike, kupljene in instalirane v enodružinskih hišah, katere imajo tok od Illuminating Company. Oglasite se pri vašem prodajalcu električnih aparatov še DANES. In zvečer je' pripravil pis-. mo, a zjutraj, preden je sonce' vzšlo, starega Matka ni bilo več v Spihovu. xn Jurand se je zbudil iz dolgega sna v navzočnosti duhovnika Kaleba. Ker je v spanju pozabil, kaj se je z njim zgodilo, in ni vedel, kje je, je začel tipati po postelji in steni, ob kateri je stala postelja. Toda duhovnik Kaleb ga je objel in jokaje od ginjenja je začel govoriti: “Saj sem jaz! Ti si v Spi- hovu! Brat Jurand! Bog te j® skušal . . . toda sedaj si u1® svojimi. , . Dobri ljudje so ^ pripeljali. . . Brat Jurand*' Brat!.. In pritisnil ga je na prsi, n*11 začel poljubovati čelo, P^2' ne oči in ga zopet pritiskal1,2 prsi in zopet poljuboval, pa je bil spočetka kako* omamljen in se je zdelo, ^ ne razume ničesar; napos*6 si je začel tipati čelo in gla^0’ ' kakor bi hotel odgnati in j pršiti težke' oblake sna 1 omamljenosti. GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers 1882 1964 NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem h1 znancem, tla je dne 5. januarja umrl naš predobri soprog, oče, stari in prastari oče in tast Anton Kraii Ljubljeni pokojnik je bil rojen dne 17. januarja 1882 v vasi Dob, župnija Št. Vid pri Stični na Dolenjskem. Tam žaluje za njim več daljnih sorodnikov. Pokopali smo ga dne 8. januarja 1964. Iz želetovega P0" grebnega zavoda na 458 E. 152 St. smo ga v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in ot* tam na pokopališče Kalvarijo. Rev. Matt A. Jager je daroval slovesno pogrebno sv. mašo, asistirala pa sta mu Rev. Joseph Godina in Rev. Anthony Rebol. Sv. maši in žalnim slovesnostiin je prisostvoval tudi Rev. Joseph Varga. Župnik Rev. Jager Je vodil vse^žalne slovesnosti v cerkvi, Rev. Godina pa sprem-ja* pokojnika na pokopališče in opravil svete obrede in molitve večno srečo pokojnikove duše predno smo zemske ostanke položil* v grob, da tam čakajo Vstajenja. Najlepše se zahvalimo vsem častitim gospodom duhovnikom. župniku, Rev. Matt A. Jager, smo hvaležni za molitev sv-rožnega vencu v pogrebnem zavodu, za daritev slovesne pogrebne sv. maše in žalne slovesnosti v cerkvi. Rev. Godini se zahvali**10 za asistenco pri sv. maši, za spremstvo na pokopališče, za mol*tv° ob grobu in za vso drugo veliko duhovno pomoč in tolažbo. "Ae