F:\Sedmo cudo\Naslovnica.JPG Uvodnik Pozdravljeni, mladi bralci! Bliža se konec šolskega leta. Prvic smo se znašli v nevarnosti zaradi virusa. Šolo so zaprli in mi smo obticali v svojih domovih. Spopadli smo se z novimi izzivi, s šolo na daljavo. Ceprav smo se vsi skupaj dobro znašli, smo kmalu ugotovili, kako mocno pogrešamo ucilnice. Vcasih je bilo vse prevec tiho, pogrešala sem smeh, objeme, hrup … Takšen mir še nikoli ni bil okoli mene. V casu poucevanja na daljavo so tople in pogumne besede uciteljev bile pravo zdravilo za dušo. Ampak, ko je izginila slika z ekrana, sem se ponovno pocutila osamljeno in izolirano. Clovek je družabno bitje in pogreša ljudi okrog sebe, da bi se pocutil dobro. Srcno upam, da se to nikoli vec ne bo ponovilo. Hvaležna sem za vse lepe besede in virtualne objeme, ki sem jih dobila od uciteljev in sošolcev. Njihove besede so mi pomagale premagati tesnobo. Prav zaradi izrednih okolišcin bo letošnja oblika casopisa samo v elektronski obliki. Kljub izrednim razmeram smo se ustvarjalci Sedmega cuda potrudili zbrati vso kreativnost naše šole in jo strniti v naše cudo – Sedmo cudo. Uživajte v branju, kot smo mi v ustvarjanju. Una Ukaj, 6. d (literarno-novinarski krožek) „Tisoc in tisoc zvezd je nad nami, tisoc in tisoc zvez med nami, da gre po svetu – rama ob rami – svetloba z nami.” Tone Pavcek D:\Users\Administrator\Desktop\Una.jpg Draga bralka, dragi bralec! V teh dneh koncujemo šolsko leto, ki je bilo za vse nas nenavadno. ALOJZ VELICKI Zacelo se je povsem obicajno, s 1. septembrom smo zakorakali novim obveznostim in dogodivšcinam naproti, pridno in uspešno premagovali ovire, želi uspehe in kmalu se je koncalo prvo ocenjevalno obdobje. Koncale so se zimske pocitnice in vse je že kazalo, da bo mesec, v katerega smo pocasi vstopili, prinesel prvo daljše soncno obdobje in napovedal pomladno prebujanje. Potem pa naenkrat petek 13. in ukaz, da moramo zapreti šole, razglašena je bila epidemija koronavirusa in življenje se nam je vsem postavilo na glavo. Kaj zdaj, kako dalje, kako organizirati izobraževanje na daljavo? O tem smo prej le brali razne clanke, a konkretneje se tega nismo lotevali. Takrat pa je to postala kar cez noc naša glavna naloga. Težav je bilo seveda ogromno, a smo jih skupaj uspešno reševali. Ni bilo lahko, vendar s pomocjo razumevajocih uciteljev, skrbnih staršev in novega znanja željnih ucencev nam je uspelo. Uspešno smo premagali tudi to obdobje in zadnje tedne skupaj preživeli v šoli za šolskimi klopmi, ki so jih mnogi že mocno pogrešali, ceprav si tega prej niso nikoli predstavljali. Življenje in ucenje v šoli je tokrat nekoliko drugacno, kot smo ga vajeni, a šola brez ucencev ni šola, zato smo bili vsi veseli, da smo lahko to šolsko leto koncali skupaj in seveda uspešno. Ker pa ste si nekatere ucenke in ucenci krajšali »koronacas« tudi z ustvarjanjem, je v tem casu nastalo nekaj zelo dobrih prispevkov, ki jih boste lahko prebrali ali si jih ogledali v tem glasilu. Naj vam prebiranje teh strani prinese veliko bralnih užitkov in vas popelje v brezskrbni cas dolgih pocitnic. Uživajte poletje in ostanite zdravi. Vaš ravnatelj Alojz Velicki Pogovarjali smo se INTERVJU Z IZTOKOM MELANŠKOM Pogovarjali smo se s piscem besedil skupine Tabu in njihovim basistom. Zanimalo nas je predvsem to, kako nastanejo besedila, od kod navdih ter kakšni so obcutki ob pisanju. Kaj poslušalce bolj preprica: besedilo ali melodija? Vse to (in še vec) smo uspeli izvedeti od Iztoka. Uživajte v branju. D:\Users\Administrator\Downloads\DSC_3514.jpg Menite, da poslušalce bolj preprica melodija ali je to besedilo pesmi? Menim oz. vem, da jih najbolj preprica besedilo, saj so to pokazale tudi raziskave. Obstaja ena stvar, ki se ji rece hook, po katerem tudi merijo skladbe. Žalostno je, da so zdaj skladbe merjene, da jih lahko uvrstijo v program. Izberejo si sedem sekund ene skladbe, kjer so najbolj znacilne besede. Ko poslušalci to pesem poslušajo, se jim najbolj utrne neka lepa melodija in lepa besedna zveza. Torej poslušajo oboje. Ampak v spominu jim po navadi ostane lepa besedna zveza. Sam poslušam besedila, ce jih razumem. Kaj pa nastane prej pri vas: glasba ali besedilo? Pri nas vedno prej nastane glasba. Tako smo zaceli in tako se je tudi ustalilo. Vedno do sedaj oz. v vecini primerov je kitarist pripravil demo. V njem je melodija zaigrana na kitaro ali klavir. Vedno mi je bilo lažje tako pisati, ko slišim, kakšni so akordi, kakšen je feeling pesmi. Ali je to neko pricakovanje ali je cista zabava ali je žalostno ali gre morda za neko olajšanje. To skozi glasbo zacutim in tako nastane besedilo. Vem pa, da veliko skupin dela obratno. Kje pa najdete navdih za besedila? Cisto razlicno. Imam to sreco, da v Sloveniji ne živimo v nekih hudih okolišcinah. Po navadi je tako, da najlepša besedila prihajajo iz neke hude bolecine, na primer vojne ali smrti. Opazujem stvari okrog sebe, poslušam melodijo na demu. Kar slišim, me potegne v neko smer. Imam to sreco, da imam veliko sposobnost empatije, da se lahko hitro vživim v vlogo nekoga v drugem položaju. Velikokrat se moram spremeniti v žensko. Najlažje je, ce se mi po glavi podi neka besedna zveza, enih par besed skupaj nametanih in po tem ustvarim zgodbo. Kakšni so vaši obcutki, ko pišete besedila? Preden zacnem pisati, rabim uro do dve, da se preklopim in zacnem razmišljati kot ženska, saj je v našem bendu vedno pevka ženska. Ampak obcutki so takšni, kakršna je zgodba v tisti pesmi. Dlje kot jo pišem, vedno bolj. Ce bi kot moški napisal besedilo v ženskem spolu, ljudje pevki, ko bi odpela, ne bi verjeli, res ne. Ko pišete, se osredotocite samo na besedilo ali prepustite mislim svoj tok? Menim, da to dvoje drug brez drugega sploh ne bi šlo. Moram odtavati, ce ne, bi bile cisto navadne besede. Ogromno je odvisno od glasbe. Ce tam nekaj narašca, ne moreš uporabiti navadnega samostalnika za nekaj, kar je energeticno. Malo razmišljaš matematicno, malo pa si dovoliš odplavati. Cemu pa dajete vecji poudarek: spevnosti ali zlogovanju? Spevnosti. To se mi zdi bolj pomembno. Pomembnejše je, da je prava beseda na pravem mestu, da se lepo odpelje. Ce želiš tekocnost branja, ne moreš zmeraj uporabiti crk g in k. Rad imam, da stvari tecejo, da lahko pevka to zapoje, ko se postavi na oder, da se zvali iz nje in da se ji ni treba lomiti s temi cudnimi zlogi. To je zelo pomembno. Ali zaradi tega trpi besedilo? Nikoli ne bomo vedeli, kako bi bilo, ce bi naredil drugace. Mislim, da ne trpi. Še zmeraj ne pišem poezije. Dinamika glasbe gre cisto vzporedno z dinamiko besedila. Pomembno je, da lepo zazveni, sploh v današnjih casih. Se kdaj srecate z idejno blokado? Da, velikokrat. Nikoli ne pišem na zalogo in doma nimam pripravljenih 15 besedil. Za pisanje besedil potrebujem 2 do 3 dni, da padem v obcutek. Malo berem knjige ali karkoli, da mi možgani zacnejo delovati tako kot mi po navadi – takrat lahko zacnem pisati. Potrebujem mir. Kakšen pa je proces pisanja? Po navadi zacnem z eno besedno vezo. Z necim, kar mi je všec, kar cutim, da zaznamuje doloceno pesem. Nato okrog tega pletem besede. Vcasih zacnem z refrenom in po tem šele naredim kitice. Vcasih mi je nekaj tako všec, da zacnem s tistim in se po tem samo razvija. Ce najdem tisti pravi verz, tistih nekaj besed, je pesem rešena – samo do tistega morem priti, do tistega zacetka, po tem pa gre lahko. Ponoci, vedno ponoci. Nobena pesem še ni nastala zjutraj. Specialni pedagog, gospod Marko Juhant, pravi, da pisanje z roko vpliva na proces ustvarjalnega razmišljanja. Na kakšen nacin pa pišete vi? Tipkam, ker mi je veliko lažje. Velikokrat imam kakšne male frazice, kakšne besedne igre, ki se jih spomnim cez dan. Shranjujem jih v beležko na telefonu. Drugace pa imam zelo rad, da si spremenim fond na telefonu glede na pocutje, da mi je bolj zabavno in da je vse bolj nežno. Zelo, zelo obracam besede. Vcasih vem tocno, kaj želim povedati, ampak imam prostora samo za šest zlogov … zdaj pa povej ti en stavek v šestih zlogih. Potem moraš pa obracati. Ce bi jaz to pisal in pisal in pisal, ne bi šlo. Pa še grdo pišem. Koliko casa potrebujete, da napišete pesem? Cisto odvisno. Vcasih se kakšna pesem napiše v trenutku. Tudi v 10 minutah sem napisal pesem, Zacarano telo, ki je meni ena od boljših. Bila je napisana v trenutku. Drugace se piše tudi po teden. Vcasih se zgodi, da ob prihodu v studio dolocena stvar ne poteka tako, kot sem si zamislil. Nato je potrebno spreminjati. To se lahko zavlece tako dolgo kot snemanje ene pesmi, kar je lahko tudi vec kot en teden. Res je popolnoma odvisno, ni pravila pri meni. Kdo je vaša ciljna publika? Ne delamo za ciljno publiko, saj se je skozi leta izkazalo, da imamo publiko od osnovnošolcev do ljudi v domovih za ostarele. Na našem koncertu so vse starostne skupine in vsi znajo besedila. Ocitno imamo takšno sreco, da se lahko dotakne vsakega, ne gleda na generacijo. Kdaj ste napisali svojo prvo pesem? Leta ne vem. Dobra vila je bila. Spomnim se, da je bilo zvecer in spomnim se, da je snežilo. Skozi okno sem gledal, tako kot ona na zacetku. Se pri pisanju dosti posvetujete z drugimi clani skupine? V zadnjem casu vedno vec. Predvsem s kitaristom, ki je tudi avtor glasbe. Pomaga mi, ce vem, kaj je imel v glavi in kaj je cutil, ko je ustvarjal. Zadnja leta sva ugotovila, da si vcasih zapiše, o cem bi lahko govorila pesem. Tudi njegove ideje vcasih uporabim. Ali sprememba clanov vpliva na pesmi? Ne zanalašc, ampak na nezavedni ravni se stvari spremenijo, ker so karakterji razlicni in spet smo tam, ko se jaz postavljam v kožo naše pevke. Ko poskušam razmišljati tako kot razmišlja Eva, ali Tina in Nina, cisto vsaka je drugacna. Sej se verjetno tudi pri glasbi sliši, to sicer vi bolj slišite kot mi, tako, da se pozna. Se pesem prilagodi pevki? Da, se. Nezavedno. Najbolj je prišlo do izraza, ko smo zamenjali pevko. Vaša najljubša slovenska pesem? Zakaj? Zelo sta mi všec Julija od Aleksandra Mežka in Cas od Dan D. Veliko slovenskih pesmi mi je všec. Rad prisluhnem pesmim Andraža Hribarja. Tudi Tokac (Tomislav Jovanovic, Dan D) super piše. Sedaj, ko nisem vec nikogaršnji oboževalec, sem zelo kriticen. Zraven pisanja pesmi ste se osredotocili še na pisanje otroških knjig. V kolikšni meri sta ti dve književni zvrsti primerljivi? Moj slog pisanja je bil všec Malim junakom, zato so me povabili k sodelovanju. Malo je sicer napisana v mojem slogu, je pa tudi poenostavljena. Nisem uporabljal velikih besed, ampak tudi ne banalnih stvari. Ubral sem srednjo pot in izpadlo je zelo lepo. Najlepša hvala za vaš cas in odgovore. Tudi v bodoce vam želimo obilo navdiha. Ucenci literarno-novinarskega krožka Foto: Tomaž Strmcnik D:\Users\Administrator\Downloads\_DSC9348.jpg UNESCO šola Tudi letošnje šolsko leto se je naša šola vkljucila v razlicne UNESCO projekte. Kako so jih doživljali ucenci naše šole, si lahko preberete v naslednjih prispevkih. KO BI JAZ VEDELA Z veseljem smo se udeležili medgeneracijskih delavnic, ki jih je 20. 2. 2020, organizirala SEŠG (Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor). Nacionalni projekt Ko bi jaz vedela daje poudarek na doživljanju ljudske pesmi danes in nekoc. Ob prihodu v šolo so nas pricakali dijaki. Razdelili so nam znacke, na katerih so bila napisana naša imena, nato pa so nam pokazali garderobo, kamor smo lahko odložili stvari. Pospremili so nas v jedilnico, v kateri so nam na zanimiv nacin predstavili prepletanje preteklosti in sedanjosti. Lahko smo slišali, kako so naše babice prepevale vcasih, ogledali dramsko igro ter se poucili o narodnih nošah. Organizatorji so nam pripravili pogostitev, na kateri smo se okrepcali. Sledile so delavnice. Izbirali smo lahko med plesno, literarno, pravljicarsko, slikarsko, ljudsko in rocnodelsko delavnico – midve sva se prijavili prav na slednjo. Gospe, ki so vodile delavnico, so bile zelo prijazne in potrpežljive, saj so nas naucile štrikanja in kvackanja. Bilo je zelo poucno in zabavno, saj smo se udeleženci naucili veliko novega, kar bomo v življenju zagotovo uporabili. Po koncanih delavnicah smo se vsi zbrali v razredu in predstavili, cesa smo se naucili. Igrali smo igro Kahoot, ki jo je pripravila dijakinja. Sledila je zahvala in ogromen aplavz za tako lepo popoldne. Pred odhodom domov smo se fotografirali za spomin. Upava, da bodo podobne delavnice izvedene tudi naslednje šolsko leto. C:\Users\Sandra\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCache\Content.Outlook\EUS00IN6\IMG-3663.JPG C:\Users\Sandra\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCache\Content.Outlook\EUS00IN6\IMG-3662.JPG Vita Demšic in Lara Lobnik, 6. d BIL SEM UCITELJ Osnovna šola Dušana Flisa Hoce je sodelovala v projektu Ucenec poucuje, ki se je odvijal v casu Tedna otroka. Namen je bil, da se ucenci preizkusijo v vlogi ucitelja. Mnogo ucencev se je lotilo tega izziva – dva izmed njih sva bila moj sošolec Rok in jaz. Ucila sva osme razrede, predmet biologijo, o boleznih in njihovih prenašalcih. Že od samega zacetka se mi je zdelo, da sva se z ucenci zelo dobro povezala. V 45 minutah smo se naucili veliko novega in si ogledali mnogo poucnih posnetkov. Ob koncu vsakega posnetka so morali odgovoriti na par vprašanj. Bila sva vesela, da so vsi ucenci sodelovali. Obema je bilo poucevanje izvrstna izkušnja. Ce ste še tudi vi osnovnošolci in vas zanima, kako je biti v koži ucitelja, vam toplo priporocam, da izkoristite možnost, ki vam bo ponujena v Tednu otroka. Vid Rakuša, 9.a F:\Sedmo cudo\Albin\Živa Soršak, 6. c.JPG F:\Sedmo cudo\Albin\Larisa Teran, 7 (1).JPG F:\Sedmo cudo\Albin\Simon Sobocan, 7.b.JPG Živa Soršak, 6. c Larisa Teran, 7. a Simon Sobocan, 7. b POVEŽIMO SE Dneve druženja, ki smo jih izvedli v okviru kulturnih dnevov, smo poimenovali POVEŽIMO SE, izvedli smo delavnice v povezavi z društvom VeGeC Rogoza, Vecgeneracijskim centrom. Poudarek je bil na razvijanju vrednot: spoštovanja, zaupanja, sodelovanja, strpnosti. Medgeneracijsko sodelovanje bogati mlade z izkušnjami. Nastali so cudoviti izdelki, stkale so se prijateljske vezi; otroci, zaposleni in clanice društva pa smo postali bogatejši za cudovit obcutek, koliko lahko drug drugemu damo – clanice društva bogato znanje, izkušnje, otroci in zaposleni pa hvaležnost in veselje ob novem znanju ter nastalih izdelkih. Mateja G. Prešeren ZLATI REZ Meseca septembra smo se ucenke 9. c razreda udeležile Unescovega festivala Zlati rez v Slovenj Gradcu. Tam smo se po uvodni slovesnosti udeležile dejavnosti izdelovanja zapestnic prijateljstva. Po koncanih delavnicah smo se z uciteljico odpravile na hiter ogled mesta, kjer so stale številne stojnice z dejavnostmi. S posebno opremo si lahko preizkusil, kako se pocutijo starejši, lahko si plezal po plezalni steni, jedli smo sladoled, na koncu pa smo še z ucenci razlicnih šol iz cele Slovenije skupaj zaplesali ples kar na glavni ulici mesta, ob tem pa nas je zabaval tudi pevec Nipke. Živa, Marica in Veronika, 9. c F:\foto vse\foto 2019-2020\20190920_090801.jpg F:\foto vse\foto 2019-2020\20190920_130303.jpg F:\Sedmo cudo\Albin\šol. glasilo 2019-2020, 2. del\Katja Orthaber, 8.b.jpg Katja Orthaber, 8. b F:\Sedmo cudo\Albin\Nuša Ornik, 9.b.JPG Nuša Ornik, 9. b F:\Sedmo cudo\Albin\šol. glasilo 2019-2020, 2. del\Kaja Drevenšek, 8.b.jpg Kaja Drevenšek, 8. b Dogodki, zanimivosti RACUNALNIŠKA IZPOSOJA GRADIVA TUDI NA PODRUŽNICNI ŠOLI V sredo, 16. 10. 2019, smo na podružnicni šoli priceli z racunalniško izposojo knjižnicnega gradiva. Knjižnico so obiskali vsi ucenci od 1. do 4. razreda. Bili so navdušeni in bilo jim je prijetno, ko so lahko brskali po polickah in izbirali knjigo, ki so si jo nato izposodili. Novo zanje pa je bilo izposojanje preko racunalnika – »piiip« in knjiga je bila izposojena. Izposojo je vodila uciteljica Jasna Pitamic, ki bo otrokom v knjižnici na voljo celo šolsko leto ob dogovorjenih terminih. Knjižnica na podružnicni šoli je del šolske knjižnice OŠ Dušana Flisa Hoce. V njej je do sedaj ravno tako potekala izposoja, vendar še s pomocjo kartonckov in rocno vpisanih izkaznic. Izposoja je bila zato bolj zamudna in manj pregledna. Sedaj smo uredili nove izkaznice z racunalniškimi kodami in omogocili uciteljici elektronsko izposojo, tako da delo poteka lažje in hitreje; starši pa lahko že doma preverite ali je knjiga, ki si jo želi vaš otrok izposoditi, v knjižnici in ali je prosta. V spletni brskalnik vtipkate Cobiss+, v prvem delu brskalnika vnesete avtorja, naslov ali kljucno besedo, v drugem delu pa vpišete akronim naše knjižnice OSDFHO in izberete oddelek Podružnica Reka-Pohorje. Za ucence je na voljo zaenkrat le del knjižnicnega gradiva, ostalo gradivo je potrebno še katalogizirati v sistemu Cobbis. To bo potekalo še najmanj do konca tega šolskega leta. Lidija Mazgan, knjižnicarka C:\Users\Knjiznica\Desktop\NAMIZNE IKONE\Knjižnica Reka-Pohorje\Izbrane slike\IMG_20191016_094638.jpg KROMPIRJEVE POCITNICE V NEW YORKU Do Amerike smo potovali 12 ur. Tam smo preživeli devet dni. Prvi dan smo se z ladjico odpeljali do Kipa svobode. Ob vrnitvi smo si ogledali dva bazena, ki sta spomin na 11. september 2001, ko se je zgodil teroristicni napad. Drugi dan smo najeli kolesa in kolesarili po Centralnem parku. Dan kasneje smo se povzpeli na najbolj znan neboticnik Empire State Building. Cetrti dan smo se sprehodili cez Brooklyn bridge. Zvecer smo si ogledali Alladin Musical. Peti dan smo obiskali najbolj znan trg Times Square. Z avtobusom smo se odpeljali k prijateljem v Boston, kjer smo doživeli pravo noc carovnic po ameriško, Haloween. To so bile zame nepozabne pocitnice. Mija Novak, 2. a V VIETNAMU, DEŽELI MOTORNIH KOLES IN PISANE CIVILIZACIJE Vietnam je obmorska država v Jugovzhodni Aziji, polna budisticnih templjev ter znacilne Vietnamske hrane. Glavno mesto je Hanoj, celotna država pa ima kar 95, 54 milijonov prebivalcev. Dežela ima velicastno starodavno kulturo, naravne lepote, spomine na nekdanje bogastvo in izjemno tradicijo. Potovanje smo zaceli z vožnjo do dunajskega letališca, od koder smo leteli 11 ur do letališca na kitajskem otoku Taipei. Od tam so sledile še 3 ure vožnje z letalom, ko smo koncno prispeli na letališce v Vietnamu. Pozdravili so nas nasadi cvetja, množice ljudi na ulicah in ogromno motornih koles, ki smo jih srecevali na poti do našega hotela v centru mesta. Najprej smo doživeli velik kulturni šok zaradi spremembe okolja ter casovne razlike. Prvo popoldne v našem zacasnem hotelu smo spoznali ostale iz naše turisticne skupine ter odšli na skupno vecerjo v eno izmed znacilnih restavracij Hanoja, glavnega mesta. Naslednje tri dni smo preživeli v Hanoju, kjer smo si ogledali nekatere znamenite stavbe ter veliko mogocnih templjev. S skupino smo videli še predstavo lutk na vodi ter se sprehodili skozi lokalni Food tour. Za Hanojem je sledila vožnja z ladjico, na kateri smo tudi prespali. Vmes smo se peljali tudi s Kanuji po magicnih deželah Nije, kot mnogi poimenujejo otocje, kjer bi naj snemali film Peter Pan. Pred nami je bilo polno mogocnih zelenih gora in modrega morja. Ko smo zakljucili z dvodnevno vožnjo z ladjico in ogledom podzemne jame, je sledila nocna vožnja z vlakom, ki nas je pripeljala do Hue. V tem mestu nas je cakala mogocna kraljeva palaca, ki nam je pokazala malo drugacno življenje kralja z vec kot 500 ženskami. Zvecer je sledila vecerja in živa glasba pred našim hotelom, kjer smo skupaj s prijatelji plesali do polnoci. Ko smo zapustili Hue, smo se odpravili do Hoi Ana, mesta z najvec lampijoni na svetu. Tam smo si lahko ogledali mesto polno trgovin, stojnic ter šiviljskih delavnic, kjer oblacila naredijo kar cez noc. Poleg vseh teh trgovin ima mesto še mnogo drugih pisanih znamenitosti, pogosto povezanih z budizmom. Tam smo tudi preživeli kršcansko novo leto, ob mnogih pevskih ter plesnih nastopih na glavnem trgu ob ogromni množici ljudi. Mesto lampijonov smo zapustili in se z avtobusom ponovno odpravili do Ho Chi Minh cityja. To mesto je bolj podobno velikim evropskim prestolnicam, polno je izjemno prestižnih trgovin, najlepši je glavni trg z ogromnim lotosovim cvetom ter kipom državnega junaka Ho Chi Minha. Nastanili smo se v najstarejšem hotelu v Vietnamu, ki je bil najbolj prestižen in precej ogromen. En dan smo preživeli ob ogledu muzejev, ki predstavljajo mnogo grozot, ki so se zgodile med vietnamsko vojno. Za en vecer smo se umaknili civilizaciji, se vozili s colnom po otokih kokosa, cokolade in barvitega cvetja. Eno noc smo preživeli pri družini na enem izmed otokov. Dan za tem smo se vrnili v hotel in zadnji dan potovanja hodili po trgovinah, stojnicah in še zadnjic okusili tradicionalno vietnamsko hrano. Za tem smo se vrnili z letalom in po 18 urah vožnje prispeli nazaj na dunajsko letališce. To potovanje je pustilo nepozabne spomine, stkalo mocne prijateljske vezi med vsemi v naši turisticni organizaciji in trenutke ter izkušnje, ki si jih bomo za vedno zapomnili. Ema Rauter, 9. b PROJEKT RASTEM S KNJIGO Ni potrebno posebej poudarjati, da je cas najstništva pester in razburkan. Takšno je tudi življenje Elvisa Škorca, glavnega junaka v istoimenski knjigi pisateljice Janje Vidmar. Vsi sedmošolci so v ponedeljek, 14. 10. 2019, v okviru kulturnega dne prejeli prej omenjeno knjigo, ki jim jo je podarila Javna agencija za knjigo z ostalimi predstavniki nacionalnega projekta Rastem s knjigo. Rezultat iskanja slik za elvis škorc C:\Users\Knjiznica\Desktop\Kulturni dan - Rastem s knjigo\IMAG4268.jpg Slika 1: Ucenci 7. c in ˝ 7. b razreda pred splošno knjižnico V šoli smo projekt izvedli v okviru kulturnega dne, ki je bil razdeljen na tri dele. V šolski knjižnici so se ucenci spoznali z odlomki iz knjige in si ogledali kratek film, ki ga je pripravila JAK v sodelovanju z avtorico. Ga. Janja Vidmar je namrec napisala duhovit in ucencem zelo všecen scenarij o tem, kako Elvis pri uri kemije v neuspelem poskusu razbije šipo, o tem, da nima kondicije in bo zato izumil kapsule za kondicijo ter da pozabi na sestro, ki ga caka v šoli ... V delavnicah so pripravili promocijski plakat za sovrstnike. V splošni knjižnici jih je ga. Zdenka Gajser seznanila s knjižnimi novitetami in jih motivirala za branje. Ura je bila zelo prijetna, ucenci pa so že isti dan spraševali po knjigah, ki jim jih je predstavila. C:\Users\Knjiznica\Desktop\Kulturni dan - Rastem s knjigo\IMAG4265.jpg Slika 2: Ucenci v splošni knjižnici s knjižnicarko go. Zdenko Gajser Zakljucna ura kulturnega dne je bila namenjena srecanju s pisateljico go. Janjo Vidmar, ki jim je na duhovit nacin predstavila razloge za pisanje te knjige, lastnosti glavnega junaka v povezavi z avtorico in z njimi naredila poskus s telefoni, ki ga naredi v knjigi Elvis pri uri kemije in tako vsaj pet minut blesti med vrstniki. C:\Users\Knjiznica\Desktop\Kulturni dan - Rastem s knjigo\IMAG4282.jpg Slika 3: Poskus s telefoni (telefon zavit v aluminijasto folijo ni dosegljiv) Lidija Mazgan, knjižnicarka Foto: Natalija Rob DOBRODELNI BAZAR IN TRADICIONALNI BOŽICNO-NOVOLETNI KONCERT V letošnjem šolskem letu je bil praznicni december za našo šolo še bolj poseben, saj smo poleg že tradicionalnega božicno-novoletnega koncerta prvic priredili še dobrodelni bazar. Priprave na bazar so se pricele že meseca oktobra, ko so razredniki s svojimi ucenci že pridno razmišljali o idejah za izdelke in zbirali materiale. Ker smo EKO šola, smo želeli, da so tudi izdelki cim bolj eko – narejeni iz recikliranih in naravnih materialov, cim bolj uporabni in seveda estetski. 14. novembra so ideje za izdelke zaživele in dobile svojo resnicno podobo, ko je na šoli potekal tehniški dan, posvecen izdelavi izdelkov za božicno-novoletni bazar. Vzdušje na šoli je bilo veselo in ustvarjalno obarvano. Ucenci so skupaj z ucitelji izdelovali najrazlicnejše stvari, ki so marsikomu (p)olepšale praznicne dni. Vse od vošcilnic, svecnikov in raznega okrasja do sladkih medenjakov, škatlic, košaric, nakita in celo igrac iz lesa. Slika 1: Izdelovanje lesenih igrac v tehniški delavnici Slika 4: Obeski za božicno drevesce iz storžev Slika 3: Obeski za božicno drevesce iz recikliranih kavnih kapsul Slika 2: Peka piškotov v gospodinjski ucilnici Istocasno so intenzivno potekale tudi priprave na božicno-novoletni koncert, ki se je v letošnjem šolskem letu prvic odvijal v VŠD-ju. Vsi, glasbeniki in ostali ucenci, so že nestrpno pricakovali naš decembrski dogodek. Ta veseli dan se je odvijal 12. decembra od 16.30 naprej. Najprej je vrata odprl bazar. Ljudje so že pred 16.30 cakali v kolonah pred menjalnicami, kjer so evre zamenjali za fliskote, ucitelji z ucenci pa smo hiteli in urejali stojnice. Te so bile lepe, vabljive, s cudovitimi izdelki, veseli in ponosni obrazi ucencev in uciteljev pa so vse skupaj zaokrožili v še lepši izgled. Vzdušje je bilo zares praznicno, carobno in živahno. V ozadju je igrala božicna glasba, ki je napovedovala vrhunec vecera s koncertom. Obiskovalci so se med bazarjem lahko okrepcali tudi s toplim cajem in slastnimi piškoti v cajnici, ki se je nahajala v enem od petih razredov. Bili smo zelo prijetno preseneceni nad obiskom bazarja, saj ga je obiskalo res veliko ljudi. Nekateri razredi so kmalu razprodali vse izdelke. Slika 5: Utrinek z božicno-novoletnega bazarja Malo pred 18. uro smo obiskovalce pozvali, naj se vrnejo na tribune, saj se bo kmalu zacel koncert. In tako so se ob 18. uri ugasnile luci, reflektor se je usmeril v praznicno okrašen oder in zaigrala je glasba. Koncert so otvorili pevci otroškega pevskega zbora Cicibani, ki so, kljub temu da so do tedaj bili na šoli šele 4 mesece, odlicno opravili svoj nastop. Predstavil se je tudi pevski zbor s podružnicne šole Reka, ki je sicer številcno manjši, vendar prav tako dober. Tudi otroški in mladinski pevski zbor sta z ubranim petjem dokazala, da sta vajena nastopanja in da imata za seboj že mnogo vaj. Koncert so popestrili še ucenci, ki svoj prosti cas preživijo v glasbeni in plesni šoli. Ucenci 2. razreda so pricarali pravljicno vzdušje s plesnim nastopom. Prav tako sta se vsak s svojo pesmijo predstavila nemška krožka, kjer ucenci zelo radi prepevajo in plešejo, in glasbeni krožek, ki je z igranjem na orffova glasbila, ob spremljavi na kitaro in petjem zimzelene božicne pesmi, zaokrožil celotno praznicno izkušnjo. Slika 6: Nastop Cicibanov Slika 8: Nastop glasbenega krožka Slika 7: Nastop otroškega pevskega zbora Po koncertu je za tiste, ki pred koncertom niso utegnili obiskati stojnic, vrata ponovno odprl bazar. Oba dogodka sta z roko v roki bila zelo uspešna. Tudi koncni izkupicek bazarja je zelo pozitivno presenetil. Zares nas veseli, da sta bila bazar in božicno-novoletni koncert tako številno obiskana, saj to pomeni, da starši, ostali obiskovalci ter obcina živijo v stiku s šolo in z dogajanjem v njej. Ingrid Zupancic, koordinatorica BAZAR Bazar je bil 12. 12. 2019 v športni dvorani v Hocah. Ko sem prišla do naše mize, je bila tam že uciteljica in nekaj mojih prijateljic. Zacela se je prodaja. Mojo sliko sta kupila starša. Ko sva bili s prijateljico prosti, sem ji pokazala razgled na dvorano ob ucilnicah. Po bazarju smo imeli pevski zbori nastope. Tudi jaz sem pela. Po nastopu smo prodali še ostale slike. S slikami smo zbrali 300 EUR za šolski sklad. V ucilnico smo že dobili kinesteticno mizo. Urška Golenac, 3. c D:\Users\Uporabnik\Documents\2019-20\UCENJE NA DALJAVO\ŠOLSKO GLASILO\foto-lik.del\bazar2.jpg D:\Users\Uporabnik\Documents\2019-20\UCENJE NA DALJAVO\ŠOLSKO GLASILO\foto-lik.del\bazar1.jpg D:\Users\Uporabnik\Documents\2019-20\UCENJE NA DALJAVO\ŠOLSKO GLASILO\foto-lik.del\bazar.jpg RADIJSKA ODDAJA ZVEDAVCKI Udeleženci literarno-novinarskega krožka so veckrat sodelovali pri ustvarjanju oddaje Zvedavcki, ki se predvaja na Radiu Maribor vsako soboto ob 9.30. S svojim razmišljanjem in literarnimi deli so popestrili vsebino otroške oddaje, ki raziskuje razlicna podrocja njihovega udejstvovanja. Ucenci so se kljub tremi in vznemirjenju, da bodo slišani dalec naokrog, kot soustvarjalci zelo izkazali. D:\Users\Administrator\Downloads\20200218_120553.jpg D:\Users\Administrator\Downloads\20200218_120615.jpg D:\Users\Administrator\Downloads\20200218_120754.jpg Danijela Pecanac, mentorica literarno-novinarskega krožka ZBIRALNA AKCIJA ODPADNEGA PAPIRJA Prispeli smo do konca šolskega leta in s tem tudi do zakljucka naše zbiralne akcije odpadnega papirja. V tem šolskem letu smo skupaj s podružnicno šolo Reka-Pohorje zbrali 21.194 kg odpadnega papirja. Najvec odpadnega papirja so zbrali ucenci 4. b razreda z razrednicarko Matejo Gabrijan Prešeren. Zmagovalni razred je prejel slastne pice. Podružnicna šola Reka- Pohorje je zbrala 3.080 kg. Tudi oni se bodo posladkali s sladoledom. Cestitke vsem, ki ste pridno zbirali odpadni papir in vabimo vas, da tudi v prihodnjem šolskem letu zberemo cim vec le-tega in ohranimo marsikatero drevo v naravi. Želimo vam lepe in zdrave pocitnice! Eko koordinatorji RAZRED KOLICINA V T RAZRED KOLICINA V T 1.A 0,635 6.A 0,837 1.B 0,120 6.B 0,726 2.A 0,477 6.C 0,778 2.B 0,487 6.D 0,269 2.C 0,395 7.A 0,080 3.A 0,970 7.B 0,906 3.B 1.107 7.C 1.190 4.A 0,115 8.A 0,914 4.B 1.637 8.B 0 5.A 0,806 8.C 1.138 5.B 0,663 9.A 0,537 5.C 1.086 9.B 0,844 REKA 3.080 9.C 1.397 ZBIRALNA AKCIJA Ucenci iz drugega razreda smo imeli akcijo zbiranja odpadnega papirja. Na šolsko dvorišce je pripeljal tovornjak za odvoz papirja. Otroci smo skoraj ves papir že naložili na tovornjak, ko je zapihal veter in Vidu odnesel nekaj papirja. Vsi otroci so Vidu pomagali pobrati ves papir, da ga je lahko odnesel na tovornjak. Otroci so se med zbiranjem zabavali in si na koncu zaslužili pocitek. Nikola Stamenkovic, 2. d PAPIR V šoli smo zbirali star papir. Otroci smo ga doma najprej zbrali, nato pa ga prinesli v šolo. Ko je bilo konec koronavirusa, je pripeljal tovornjak za papir pred šolo. V razredu smo se dogovorili, da bomo prinesen papir odnesli v zabojnik. Odšli smo na dvorišce in zaceli nositi papir. Zacel je pihati veter in Leonu odpihnil papir z vozicka. K njemu so prišli sošolci in mu zaceli pomagati. Pobrali so papir in ga zložili nazaj na vozicek. Leon je vozicek odpeljal do smetarskega vozila. Ko so naložili vanj ves papir, so odšli nazaj v šolo. Zak Kacijan, 2. d STAR PAPIR Otroci so doma zbrali odpadni papir. Prinesli so ga v šolo. Smetarski avto se je pripeljal pred šolo. Otroci so zaceli nositi papir do avta. Naenkrat je zapihal mocan veter. Alešu je odpihnil ves papir z vozicka. Sošolci so mu pomagali pobrati odpihnjen papir. Aleš je bil vesel pomoci. Smetarski avto je odpeljal papir v tovarno, kjer ga predelajo. Nik Juric, 2. d C:\Users\mojca\Downloads\IMG_20200408_201423.jpg C:\Users\mojca\Downloads\IMG_20200411_190124.jpg OBLETNICA VALETE GENERACIJE 2002–2010 V soboto, 20. 6. 2020, smo imeli krasno druženje z mojimi bivšimi ucenci A in B razreda. Ucencem A oddelka sem bila razrednicarka štiri leta, v katerih smo marsikaj doživeli. Bili so vzponi in padci, pa tudi solze srece in razocaranj. Ob vabilu na 10. obletnico sem bila ganjena, saj je minilo že toliko let in razveselilo me je, da so se me moji nekdanji ucenci spomnili. Ta generacija mi je resnicno nekako prirastla k srcu. Ko sem jih ponovno srecala in videla moje A-jeke in B-ejke, kako so odrasli in odgovorni, mi je bilo v zadošcenje, da smo jih s kolegi ucitelji in njihovimi starši vzgojili v odgovorne srcne osebe. Rada jih imam, ponosna sem na vsakega in še vedno so moji, moji … Uciteljica Joca Lipuš LETO 2010 D:\Users\Administrator\Desktop\Joca\facebook_1592769201105_6680558231274160621.jpg Ob 10. obletnici valete generacije 2002–2010 smo se zbrali sošolci in sošolke ter bivša razrednicarka gospa Joca Lipuš. Ob ponovnem srecanju so nas preplavila custva in zacudenje ali je res že minilo 10 let odkar smo zapustili osnovnošolske klopi. Ugotovili smo, da je tam cas tekel drugace in da so se ucitelji zelo dobro potrudili, da nas pripravijo na življenje po osnovni šoli. Ob dobri pogostitvi smo se družili dolgo v noc in si obljubili, da se na naslednji okrogli obletnici ponovno srecamo. Timi Pregl, nekdanji ucenec LETO 2020 C:\Users\Uporabnik\Downloads\IMG_20200621_210604.jpg Tekmovanja NAJBOLJŠI DOSEŽKI UCENCEV OŠ DUŠANA FLISA HOCE V ŠOLSKEM LETU 2019/20 “Uspeh je rezultat trdega dela in vztrajanja. Uspešne vodi volja, da za vsakim uspehom nizajo nove uspehe. Z njimi bogatimo znanost in prav zato so nam v družbi tako pomembni.” (neznan avtor) Na Osnovni šoli Dušana Flisa Hoce smo ponosni, da se lahko tudi letos ponašamo z uspešnimi ucenci, ki presegajo naša pricakovanja. Letošnji seznam najuspešnejših ucencev je kljub delu od doma zaradi koronavirusa bogat. Zavedati se moramo, da se mnoga tekmovanja zato sploh niso izvedla. Predstavljamo vam najvidnejše uspehe – srebrna ali zlata priznanja, ki so jih ucenci dosegali na regijski/podrocni in državni ravni. Zaradi izjemnih uspehov pa izpostavljamo še ucence ali skupine ucencev, ki vidno izstopajo na dolocenem podrocju. Tekmovalcem in mentorjem iskreno cestitamo za dosežene rezultate. Iskrena hvala tudi staršem in vsem, ki jim pri tem pomagate in jih spodbujate. SLOVENŠCINA (mentorica: Danijela Metlicar Vukmanic) Na podrocnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje je srebrno priznanje prejela: . Elena Pešak, 8. c. Na državnem tekmovanju pa sta zlato priznanje prejeli: . Ema Rauter, 9. b, . Nuša Ornik, 9. b. ANGLEŠCINA – 9. razred (mentorica: Mateja Štiglic) Na regijskem tekmovanju iz angleškega jezika sta srebrno priznanje prejela: . Nika Bedenik, 9. a, . Andraž Jurancic, 9. b. ANGLEŠCINA – 7. razred (mentorica: Aleksandra Kambic) Na državnem tekmovanju iz anglešcine so srebrno priznanje prejele: . Anya Tominc Voh, 7. a, . Lana Košar, 7. b, . Nina Krajnc, 7. b. TEKMOVANJE IZ LOGIKE (mentorica: Lidija Žugic Vraneševic) Na državnem tekmovanju sta srebrno priznanje prejela: . Zoja Glavan Cander, 7. a, . Anže Kodric, 7. c. TEKMOVANJE IZ RAZVEDRILNE MATEMATIKE Na državnem tekmovanju sta srebrno priznanje osvojili: . Lilit Glavan Cander, 6. a (mentorica: Vlasta Bobovnik), . Zoja Glavan Cander, 7. a (mentorica: Lidija Žugic Vraneševic). BIOLOGIJA – 9. razred (mentorica Darinka Vicic) Na državnem tekmovanju je srebrno Proteusovo priznanje osvojila Nuša Ornik, 9. b. NATECAJ STRIP (mentorica: Mojca Prijatelj) Muzej novejše zgodovine Ljubljana je na nagradnem natecaju za strip "Življenje v casu koronavirusa" Kaji Drevenšek iz 8. b podelil posebno nagrado v kategoriji od 6. do 15. leta. GEOGRAFIJA (mentorica: Darja Javornik) Na obmocnem tekmovanju sta srebrno priznanje osvojili: . Elena Pešak, 8. c, . Ema Lubanjšek, 8. c. TEKMOVANJE IZ ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI (mentorica: Darinka Vicic) Na državnem tekmovanju je srebrno priznanje prejela Elena Pešak iz 8. c. LIKOVNI NATECAJ (mentorica: Mojca Prijatelj) Nagrado za posebno skupinsko priznanje na likovnem natecaju JSKD na temo Razgledi doma prejmejo: . Lina Podpecan, Maja Šibila, 6. a, . Eli Košec, Taj Stergar, 6. b, . Lara Dogša, Marija Gomaz, 6. c, . Ela Vohar, Gal Bavdaž, Nuša Pancur, Vita Demšic, Laura Dubravica, Neža Gomaz, 6. d. PEVSKI ZBOR (mentorica: Maja Paulic) Nagrado prejmejo tudi ucenke, ki so devet let obiskovale pevski zbor: . Nika Bedenik, 9. a, . Zoja Mlakar, 9. a, . Tara Recnik, 9. b, . Amanda Brglez, 9. b, . Maja Frangež, 9. c. SAMOSTOJNE GLASBENE TOCKE Priznanje za vecletno sodelovanje s samostojnimi glasbenimi tockami na šolskih in krajevnih prireditvah so prejeli: . Luka Gselman Toplak, 9. a, . Matej Lobnik, 9. b, . Blaž Jug, 9. c. Pripravili: Danijela M. Vukmanic, Mateja Štiglic F:\Sedmo cudo\Albin\Sofia Afonina, 8. c.JPG F:\Sedmo cudo\Albin\Taja Franc, 6.b.JPG Sofija Afonina, 8. c Taja Franc, 6. b Pouk malo drugace NADSTANDARDNA INTERDISCIPLINARNA EKSKURZIJA – DUNAJ V soboto, 19. 10. 2019, smo se ucenci devetega razreda, ki obiskujemo obvezni izbirni predmet pri nemšcini, odpravili na nadstandardno interdisciplinarno ekskurzijo v glavno mesto Avstrije, na Dunaj. Pridružilo se nam je tudi nekaj ucencev iz turisticne vzgoje ter ucenci izbirnega predmeta iz OŠ Slivnica. Že zelo zgodaj zjutraj smo se z avtobusom odpravili na pot, katero pa so s svojimi predstavitvami popestrili prav ucenci naše šole, ki obiskujejo turisticno vzgojo. Bili so naši mini vodniki skozi glavne znacilnosti Avstrije, naše sosednje države, in znamenitosti, ki nas cakajo na Dunaju, da si jih pobliže ogledamo, na vožnji do naše glavnega cilja. Približno po treh urah vožnje smo prispeli na težko pricakovan cilj. Najprej smo se odpravili na zgodovinsko filmsko avanturo v 5D kino Time travel. Po približno eni uri potovanja skozi cas je sledil tisti del, ki smo se ga vsi najbolj veselili, krajši prosti cas. V manjših skupinah smo se tako lahko samostojno sprehodili po ulicah mesta, se okrepcali (McDonalds, Burger king …)in si tudi kaj kupili (H&M, Zara, Peek & Cloppenburg …). Približno uro in pol za tem smo se skupaj odpravili še v naravoslovni muzej (Naturhistorisches Museum). Na poti do muzeja smo se sprehodili mimo mestne opere, znamenitega Sacher hotela s slašcicarno, kjer strežejo slastno sacherjevo tortico, videli smo mogocno katedralo Stephansdom, pot nas je vodila tudi skozi park Burggarten, kjer smo videli kip cudežnega glasbenega virtuoza Mozarta, pa Hofburg in del stavbe, kjer se nahaja zakladnica kronskih draguljev. Videli smo tudi kocije s konji in kocijaži, ki turiste vozijo na ogled mesta in mestnih znamenitosti. Naravoslovni muzej pa je bil tudi prav posebno doživetje. Presenetile so nas mogocne sobane, v katerih se nahajajo razlicne zbirke. Ogledali smo si razlicne kamnine in minerale, meteorite, prazgodovino, okostja dinozavrov, pa tudi razstavo živali, ki mi je bila najbolj všec. S tem smo zakljucili ogled mesta in se tako polni vtisov in lepih spominov pozno popoldne vrnili pred šolo. Vsaka takšna ekskurzija je prav posebno doživetje in ta na Dunaj je bila sploh super! Melanie Jurko, 9.a F:\Sedmo cudo\Maja Debeljak\Dunaj\Dunaj 1.jpg F:\Sedmo cudo\Maja Debeljak\Dunaj\Dunaj.jpg EKSKURZIJA NA DUNAJ 19. 10. 2019 smo se ucenci devetih razredov nemšcine udeležili interdisciplinarne ekskurzije v avstrijsko glavno mesto Dunaj. Ob sedmih zjutraj smo se z ucenci OŠ Franca Lešnika Vuka iz Slivnice zbrali pred našo šolo v Hocah. Nato smo se z avtobusom odpravili proti Dunaju. Na poti smo se ustavili na pocivališcu, kjer smo lahko pomalicali in si na kratko pretegnili noge. Po kratkem postanku smo nadaljevali pot. Približno okoli devete ure zjutraj smo vsi polni pricakovanj prispeli na Dunaj. Najprej smo odšli v 5D kino, kjer smo si ogledali filmcek o zgodovini Dunaja, kasneje pa nas je vodic popeljal še po celotnem muzeju in nam predstavil zgodovino tega mesta. Obiskali smo bunker iz 2. svetovne vojne, kjer smo doživeli bombni napad. Na koncu smo si ogledali še film, kjer smo se v virtualni kociji popeljali po Dunaju mino glavnih znamenitosti mesta. Po ogledu muzeja o zgodovini Dunaja smo imeli nekaj prostega casa. Imeli smo cas za kosilo, nakupovanje in druženje s prijatelji v eni izmed evropskih prestolnic, kar je imelo za nas še prav poseben car. Lahko pa smo tudi uporabili in preizkusili znanje nemšcine, ki smo se je naucili pri pouku v vseh teh letih, odkar se jo v šoli pridno ucimo. Po koncu prostega casa smo se vsi zbrali in peš napotili skozi mesto in si tako v mimohodu ogledali še nekatere mestne znamenitosti. Pot nas je vodila mimo opere, po glavni nakupovalni ulici mimo glavne mestne katedrale Stephansdom, v del mesta, kjer so drage trgovine razlicnih modnih kreatorjev ter stavbe z zakladnico draguljev, skozi park, v katerem se nahaja kip Mozarta, vse do Naravoslovnega muzeja. Sledil je ogled bogatih zbirk, ki se nahajajo v razlicnih sobanah tega ogromnega muzeja. Imeli smo kar nekaj casa za ogled. V muzeju si lahko videl vse vrste kamnin, vrste živali, ki živijo danes in tiste iz preteklosti, zgodovino cloveka … Po ogledu muzeja smo utrujeni in polni vtisov odšli proti avtobusu in se odpeljali proti domu. Ekskurzija mi je bila zelo všec, saj sem bila prvic na Dunaju ter doživela utrip velikega mesta. Zelo všec mi je bilo, da smo imeli kar nekaj prostega casa, še posebej pa mi je bil všec obisk 5D kina ter ogled naravoslovnega muzeja. Prav presenecena sem bila, koliko zanimivih zbirk je bilo za videti in izvedela sem tudi veliko novega, tako o zadevah iz preteklosti kot tudi sedanjosti. Zala Meglic, 9.b F:\Sedmo cudo\Maja Debeljak\Dunaj\Dunaj 2.jpg NADSTANDARDNA INTERDISIPLINARNA EKSKURZIJA – BOŽICNI GRADEC (GRAZ) 28. 11. 2019 smo se ucenci 7. razredov udeležili nadstandardne ekskurzije v sosednjo Avstrijo. Odšli smo v Gradec, da bi doživeli predbožicni utrip in videli glavne znamenitosti mesta. Ogledali smo si: GRAJSKI HRIB SCHLOSSBERG Na Grajski hrib Schlossberg smo se vzpeli z zobato železnico. Pogled z vrha hriba je bil prelep. Navzdol smo se spustili z dvigalom, skozi katerega smo videli, kako so izklesali rov zanj. Med vojno je namrec rov pod Schlossbergom služil kot skrivališce. Cisto nova pridobitev je tudi tobogan, po katerem se lahko z vrha mestnega grica Schlossberg spustiš skoraj v center mesta. BOŽICNI SEJEM NA VRHU SCHLOSSBERGA Na vrh mestnega grica Schlossberg v predbožicnem casu postavijo stojnice pod pokritimi arkadami, ki se nahajajo na zgornji postaji zobate železnice Schlossbergbahn. Postavljenih je bilo veliko stojnic, kjer so prodajali razlicne izdelke domace obrti, tople napitke in okusne prigrizke. STARO MESTNO JEDRO GRADEC-HAUPTPLATZ F:\Sedmo cudo\Maja Debeljak\Graz\Image (3).jpg Ogledali smo si tudi staro mestno jedro v Gradcu. Na razpolago smo imeli nekaj casa, da smo si ogledali glavni trg, kjer se je nahajal tudi glavni del božicnega sejma. Na sprehodu mimo stojnic smo si lahko kaj kupili. Na trgu je bila postavljena tudi velika smreka in privlacne stojnice, kjer so prodajali veliko razlicnih stvari. Na stojnicah smo našli tudi kape z živalskimi motivi, na katerih so se ušesa lahko premikala. Te kape so si nekateri ucenci tudi kupili. Posladkali smo se z vrocimi, dišecimi vaflji ali velikimi okusnimi prestami. Vaflji so bili s prelivi razlicnih okusov, kot so npr. cokolada (temna, mlecna, bela), raznimi posipi (sladkor v prahu, cimet), navadni … Midve sva poskusili vaflje prelite z belo cokolado, ki so bili zeloooo dobri. Tudi velike preste smo lahko izbrali v razlicnih okusih npr. navadne, s semeni, s soljo, prelite s cokolado … Izbrali sva navadne s semeni. TRGOVINA MANNER Odšli smo tudi na ogled zelo znane trgovine Manner, v kateri so prodajali raznorazne njihove izdelke. Od najbolj znanih napolitank in vse do torb, žogic za golf in razlicnih igrack. IGRA ZVONOV – GLOCKENSPIEL Ob 18.00 smo se odpravili k hiši sredi mesta, kjer se je na procelju hiše odvijala igra zvonov. Iz zgornjih oken sta se pojavili dve figuri, moški in ženska, ki uprizarjata igro. Spremljala ju je glasba zvonov. MESTO Sprehodili smo se tudi po središcu mesta, ki je bilo bogato okrašeno z luckami in smrecicami. VOŽNJA Z BOŽICNIM VLAKOM F:\Sedmo cudo\Maja Debeljak\Graz\Image (2).jpg Zelo zabavna je bila tudi vožnja z božicnim vlakom. Ogledali smo si glavne dele božicnega Gradca. Do nekaterih delov mesta smo se nato sprehodili še peš. LEDENE JASLICE Želeli smo si ogledati tudi ledene jaslice, a žal takrat, ko smo mi bili tam, še niso bile postavljene. Smo se pa tokrat na mesto, kjer stojijo ledene figure, postavil kar mi. Po koncu ekskurzije smo se vsi utrujeni odpravili na avtobus, s katerim smo se nato odpravili proti naši šoli, kjer so nas že cakali starši. Za vse nas je bila to zelo dobra izkušnja, saj smo lahko tako uporabili vso znanje nemšcine, ki smo ga pridobili pri pouku. Pozdravljali smo v nemšcini, spraševali koliko kaj stane, narocali hrano ... Bilo je super! F:\Sedmo cudo\Maja Debeljak\Graz\Image.jpg Ina Roškaric Duh, Nina Kranjc, 7. b LIKOVNE DELAVNICE V cetrtek, 14. 11. 2019, smo šli v galerijo SHADES OF ARTS, kjer dela slikarka Renata Donko (Tanajina mama). Vsak otrok je naslikal sliko na drugacen nacin. Sama sem naslikala sliko tako, da mi je gospa Renata s svincnikom narisala baletko, potem pa sem z roza svetlo vijolicno barvo pobarvala ozadje. Nato sem baletko pobarvala s crno barvo. Medtem ko se je barva sušila, smo pojedli malico. Po malici je vsak na trikotno platno naslikal drugo sliko, ki jo je po razstavi, ki je bila 9. 12., odnesel domov. Ker pa moja slika ni bila dokoncana, jo je dokoncala gospa Renata. Na koncu smo vsi šli z avtobusom nazaj v šolo. Zoja Soršak, 3. c D:\Users\Uporabnik\Downloads\prenos (6).jpg D:\Users\Uporabnik\Documents\2019-20\UCENJE NA DALJAVO\ŠOLSKO GLASILO\foto-razstava-zmanj..jpg RAZSTAVA 9. 12. 2019 je bila popoldan razstava naših slik, ki smo jih ustvarili 14. 11. 2019. Na razstavo smo povabili starše in sorodnike. Skupaj smo si ogledali razstavljene slike, se posladkali in spili kozarcek soka. Slikarka Renata Donko je naslikala tudi gospoda ravnatelja. Proti koncu dogodka so nam podarili diplome za cudovite izdelke. Malo smo se še sprehodili po galeriji. Nato smo vsi srecno in z dobro voljo odšli domov. Erin Rojko, 3. c D:\Users\Uporabnik\Documents\2019-20\UCENJE NA DALJAVO\ŠOLSKO GLASILO\Foto-slike.jpg ZIMSKI ŠPORTNI DAN V sredo, 19. 2. 2020, smo se s šolo odpravili na zimski športni dan. Z avtobusom smo se odpeljali v Ruše, kjer smo si lahko izbrali pri kateri dejavnosti bomo sodelovali. Izbrala sem drsanje, na voljo pa smo imeli tudi bowling, plavanje, smucanje … Drsali smo, se igrali in se zabavali. Medtem drsanjem smo si lahko vzeli štrucko in topel caj, da nismo zmrznili. Bila sem žalostna, ko se je dan koncal, ampak morali smo iti nazaj v šolo. Tam smo si privošcili toplo kosilo. Ana Šalamon, 6.a F:\Sedmo cudo\Albin\šol. glasilo 2019-2020, 2. del\Tia Rovcanin, 6. b.JPG F:\Sedmo cudo\Albin\Eli Košec. 6.b.JPG Tia Rovcanin, 6. b Eli Košec, 6. b KULTURNI DAN V cetrtek, 6. 2. 2020, smo se odpravili na kulturni dan v kino Maribox. Najprej smo si ogledali proslavo, ki so nam jo pripravila dekleta iz 6. b razreda (Gala, Tia, Pia, Ana Maria, Nina, Taja …). Pokazala so nam, da je zelo pomembno, da spoštujmo državo in njeno dedišcino, praznujemo njene praznike in se držimo njenih znacilnih obicajev ter da je prijateljstvo pomembnejše od moderne tehnologije. Zraven pa smo se poucili tudi o najvecjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu, ki je napisal slovensko himno. Po proslavi smo si ogledali film Raziskovalka Dora. Tudi film je bil zelo poucen. Nato smo se veseli odpravili domov. Ana Šalamon, 6.a Vita Demšic, 6. d F:\Sedmo cudo\Albin\Vita Demšic, 6.d.JPG KULTURNI DAN NA NAŠI ŠOLI 6. 2. 2020 smo se šestošolci, sedmošolci, osmošolci in devetošolci ob 8.20 zbrali v maticnih ucilnicah. Ogledali smo si predstavitev o bontonu in o filmu, ki si ga bomo ogledali. Dežurni ucenci smo odšli po malico. Ko je bila ura 8.55 smo se zbrali pred VŠD in odšli v kino. Prispeli smo v Maribox in odšli v dvorano 1, kjer je potekala proslava – pevski zbor je pel, Simon pa igral na klarinet. Po proslavi smo dobili kokice in si ogledali film Raziskovalka Dora. Tai, Simon in jaz smo se ozrli nazaj in videli, kako naš ucitelj uživa na VIP sedežih. Ob koncu filma smo se odpravili nazaj v šolo, cel avtobus se je pogovarjal o njem. Nato smo se odpravili na kosilo in vsi smo zadovoljno odšli domov. Žiga Nipic, 7. b KAKO SMO SE SEDMOŠOLCI SPOMNILI FRANCETA PREŠERNA Sedmošolci smo se 6. februarja 2020 odpravili v kino Maribox. Zbrali smo se v šoli ob 8:20. Sledila je predstavitev o bontonu v kinu. Nato smo malicali. V kino smo se odpravili ob 9:00 in prispeli ob 9:30. Kasneje smo odšli v dvorano in imeli proslavo ob kulturnem dnevu. Med drugim je pevski zbor zapel Zdravljico in nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Po proslavi smo dobili kokice in si ogledali film Raziskovalka Dora ter se po koncu odpravili proti šoli, kamor smo prispeli ob 12:20. Tako se je kulturni dan tudi koncal, sedmošolci pa smo se spomnili na Prešerna, njegove pesmi in slovenski narod. Nik Javornik, 7. b C:\Users\Patricija\Desktop\Slika 3.jpg Gaja Babic, 3.b Eva Petek, 3.b EKODAN V soboto, 4. 4. 2020, smo imeli ekodan, ki pa je zaradi koronavirusa potekal nekoliko drugace, kot smo ga bili vajeni doslej. Namesto cišcenja šolske okolice smo tokrat cistili okolico svojega doma, pospravljali sobe in pomagali domacim pri raznih opravilih. Sama sem se odlocila, da bom s starši iz odpadnega lesa naredila visoke grede. Zjutraj sem na hitro pozajtrkovala, nato pa z ocetom odšla v delavnico po orodje. Mama je medtem pripravila material, da smo lahko priceli z delom. Najprej smo izdelali ogrodje in ga obdelali z lesom. Okvir smo zatem prestavili na želeno mesto na vrtu in ga z notranje strani obdali s folijo. Na dno smo položili ovcjo volno, nanjo dali plast vej, listja in slame ter za zakljucek dodali še vrtno zemljo in kompost. Zdaj je sledil moj najljubši del, in sicer sajenje. Iz lonckov smo previdno vzeli sadike jagod in solate ter jih posadili. Na koncu smo še vse zalili in pokrili z vrtno kopreno. Ko smo koncali z delom, se je že zvecerilo. Ceprav izmuceni, smo zvecer skozi okno s ponosom opazovali naše delo. To je bil res malo drugacen ekodan, a zame prav poseben. Tara Vrecko, 3. c D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\EKO DAN\Tara-slika 1.jpg D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\EKO DAN\Tara-slika 4 – kopija.jpg D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\Jani\Opticno prebrana kopija_20200327.png CISTIMO IN UREJAMO D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\EKO DAN\Hana2.jpg D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\EKO DAN\Jani1-kopija.jpg D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\EKO DAN\Nia Zoya1-kopija.jpg D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\EKO DAN\Nia Zoya3.jpg Ucenci 3. c Razmišljanja ucencev IZ GORICKEGA V PIRAN Življenje je sestavljeno iz trenutkov. In tudi mi smo le eden izmed njih. Le en trenutek. Obstajamo samo zdaj in tukaj. V tem casu. In vse to nas je pripeljal k temu, kjer smo zdaj. Takšni kot smo. Otroci. Starši. Dedki in babice. Slovenci. Tukaj, v naši domovini, kjer pogled lahko seže vse z Gorickega v Piran in ji lahko s ponosom recemo Slovenija. Danes je eno tistih juter, ko zunaj rahlo pihlja, vse okoli mene je tišina, zgodaj je še. Medtem ko hodim, me po nogah boža mehka trava. Vcasih razmišljam o svetu, kakršen je danes, o svetu, v katerem živim. Vse to me spet pripelje do teh trenutkov, ki so nam vsem podarjeni ob zacetku naše poti. En sam trenutek, ki mine in postane spomin. Samo od nas je odvisno, kakšen bo in kakšen smisel bo imel za ta svet, za nas in za vse, ki pridejo za nami. Nekateri iz njega naredijo nekaj izjemnega, nekaj, zaradi cesar se ga vsi spominjajo še lep cas. Drugi ga preživijo z družino, prijatelji in ljubljenimi, s tem se zasidrajo v njihova srca še dolgo po tem, ko njihov trenutek mine. Tretji so zgubljeni, a se potem najdejo, nekateri se nikoli ne. A nic ni zapravljeno. Vsak trenutek je edinstven in caroben na poseben nacin. Eni svoje trenutke podarijo. Žrtvujejo. Za druge. Da bodo njihovi otroci, vnuki in vsi, ki bodo enkrat hodili po tej zemlji, imeli lepši in boljši trenutek. Da bodo ustvarjali nepozabne spomine. Nebo se zjutraj obarva rožnato. Lepo je. Nekega dne dalec nazaj je bilo nebo enako. Nek možakar ga je opazoval. V tistih težkih in odlocilnih casih, ko so se borili zato, da je naša domovina takšna, kot je. Ker brez vseh ljudi, ki so zanjo podarili svoj trenutek, ne bi bila takšna, kot je danes, da smo mi lahko v njej samostojni, na nek nacin svobodni. Vsak mož, ki je ponosno stopil na sovražnikovo ozemlje, vsaka žena, ki je cakala, da se vrnejo domov, in vsak otrok, ki je sanjal, da bo tak, kot je bil njegov ocka, nas je izoblikoval takšne, kot smo. Narod. Celoto. Nekateri so doprinesli k zmagi, drugi so nas naucili ljubezni in tretji so nas naucili sanjati velike sanje. Možakar je opazoval nebo v casih, ki so se mocno razlikovali od današnjih. Globoko v sebi je vedel, da ga vidi zadnjic. A se mu je zdelo vredno. Zdelo se mu je vredno, da podari svoj trenutek zato, da bodo lahko nekega dne tudi drugi tukaj opazovali to nebo, na milijone drugih. Prva žrtev osamosvojitvene vojne je bil Jože Simcik, njegov trenutek se je koncal 23. maja pri protestu v Mariboru, kjer ga je povozil tank. Morda se je takrat zacelo zares, morda pa se je za res zacelo že davno prej, ko so prvi zaceli sanjati o tem, da bomo nekega dne samostojni, svobodni. So vedeli, da nas bo to toliko stalo? Žrtev, trenutkov, spominov. So vedeli, da bo kljub vsemu vredno? Hcerka Jožeta Simcika je povedala, da je imela v življenju velike nacrte, vendar je ob tem dogodku vse postalo nepomembno. Tudi družine so placale svoj davek. Žalujoce pogosto boli veliko bolj kot tiste, za katerimi žalujemo. Srcne rane se ne kosajo z nicemer drugim. Dogodki in spomini, ki bolijo bolj kot kakršnakoli praska. Vendar so kljub vsemu možje odhajali s puško na rami, se ponosno borili za domovino in na koncu postali spomin. Junaki. Tisti, ki se bodo zapisali v zgodovino. Danes nebo opazujem še za vse njih. In vse to nas je pripeljalo do trenutka, ko smo postali samostojni, po desetih dneh vojne in 76 žrtvah. 76 trenutkih. Zdaj spominih. Postali smo neodvisni. Dvignili so slovensko zastavo, tisoce ljudi je zaploskalo ob državni himni, zdaj samostojne Republike Slovenije. V nebo so poslali rakete. "Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan," besede takratnega predsednika države so odmevale med množico. V tistem trenutku so se res dogajale sanje. Za en droben dogodek so bili vsi enaki, enotni, povezani, združeni v nekaj edinstvenega. Narod, celoto. Ja to je bil zagotovo vecer, ki so ga preživeli v sanjah. Jutri je sledil nov dan. Zacetek necesa novega, edinstvenega, nepredvidljivega. Je naš narod to, kar so si oni želeli? Kaj bi rekli na to, kar smo postali? Smo dosegli njihove sanje? Postali to, za kar so se oni borili? Smo svobodni? Enotni? Zagotovo smo postali marsikaj, marsikdo. Po mnogih stvareh smo tudi izpolnili njihove cilje, a verjetno ne vseh. Še so stvari, ki ostajajo odprte in stvari, ki jih lahko izboljšamo, da dosežemo to, za kar so se oni borili. O cemer so sanjali. Morda bi veliko doprineslo tudi to, da bi se jih spominjali. Ljudi, ki so podarili svoje trenutke, da mi danes živimo njihove sanje. Da smo samostojni narod. Da imamo lahko svojo domovino. Državo, ki nam ponuja zasnežene gore pozimi in modro morje poleti. Mnoge domace in tradicionalne jedi. Razglede, ki jemljejo sapo. Mesta, ki navdihujejo. Ponuja nam dom, kjer nas obkrožajo ljubljeni ljudje, to je najverjetneje najvec, kar nam lahko ponudi. Je bilo zato vredno? Vredno vseh dni, vseh ljudi? Mislim, da. Borili so se zato, da imamo mi danes tukaj dom, ljubezen, domovino. Da se lahko danes sprehajamo tukaj, pod vijolicnim nebom. In to nekako je naša domovina, pogled, ki seže vse od Gorickega v Piran, kot slišimo v pesmi slovenskega glasbenika Vlada Kreslina. Na zacetku poje predvsem o turobnem pogledu na današnji svet, kjer so ljudje žalostni in se ukvarjajo predvsem z delom. Svet brez smeha, poleg tega pa je še vreme bolj slabo. Ko se zjutraj že povsem ocitno zdi, da bilo bolje ce tega dneva ne bi bilo. Potem pa preide na dobrodušen del pesmi, dan se razjasni, ko se pojavijo pravi ljudje. Dan se olepša, še sami pa se pocutimo lepše, kot da bi lahko leteli. In morda je to tudi ena skrivnosti, kako karseda carobno preživimo svoj trenutek s pravimi ljudmi. Ljudje, zaradi katerih se nam bo razjasnilo nebo. Ljudje, zaradi katerih bomo imeli obcutek, da lahko letimo. Ljudje, zaradi katerih odpremo oci, med drugim tudi za razširjen pogled na svet okoli nas. Da lahko vidimo lepoto sveta pred nami, vse iz Gorickega v Piran. Za en cudovit trenutek. Vsak gleda na svet drugace, s svojimi ocali. Tukaj in zdaj, pod tem nebom, v tem casu, s temi ljudmi me vse to pripelje do zakljucka, do spoznanja, da se vsi ti ljudje niso borili za ozemlje od meje do meje. Borili so se za ljudi, ki bodo tukaj živeli. Ljudje so tisti, ki štejejo. Trenutki in spomini so nas oblikovali, naredili naš svet takšen, kot je. Ljudje, ki so se borili zato, da so dosegli sanje, ki so praznovali dogodek, ko smo postali samostojni. Ljudje, ki tukaj živimo danes. In vsi, ki nas obkrožajo. Ker tako kot lahko razberemo iz pesmi Vlada Kreslina, nam ravno pravi ljudje obarvajo življenje. Nam razjasnijo nebo. In zato so se borili. Borili so se za domovino. In kaj je domovina? Domovina so ljudje. Ema Rauter, 9. b SKUPAJ TKEMO NAŠO PRIHODNOST, SKUPAJ TKEMO PRIHODNOST SLOVENIJE Ko pa prideš ti, se nebo mi razjasni, cez gore, ravan, seže mi pogled, z Gorickega v Piran! Okoli nas se razprostirajo kilometri in kilometri slovenske zemlje, pa tudi stoletja in stoletja naše zgodovine. Obdajajo nas grici Gorickega, Alpske gore, mnoga hribovja Predalpskega sveta, apnenec Dinarskega krasa in nenazadnje tudi morje Pirana. Obdaja nas preteklost, živimo v sedanjosti in z njo skupaj tkemo prihodnost. Skupaj oblikujemo nove umetnine, pišemo nove pesmi in odkrivamo nove poti izražanja v slovenšcini, nove nacine razširjanja naše domovine, vendar ne ozemeljsko. Slovenija je za dva milijona ljudi domovina, predstavlja jim dom, življenje, predstavlja jim vse. Ampak kaj pravzaprav sploh je domovina? Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je “Domovina dežela, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva”. Torej, Slovenci se trudimo, ce ne drugega, vsaj razširiti obzorja nas samih, prebivalcev naše cudovite domovine, ampak kaj to sploh pomeni? Ali še bolje, kaj nam to sploh pomeni? Videla sem mnoge ljudi, ki jim domovina ne pomeni popolnoma nic, važno jim je le, da imajo kje živeti, da imajo pravice, denar in streho nad glavo. Popolnoma vseeno jim je bilo, v kateri državi živijo, za katero državo delajo … To pomeni, da je za njih domovina dežela, v kateri so se rodili oz. kjer prebivajo. Sama menim drugace. Domovina je zame država, na katero si custveno navezan ter si v njej bil rojen oz. tam živiš/si živel. Zame je custvena navezanost zelo pomembna, saj jaz lahko živim v neki državi ali pa sem bila tam rojena, vendar mi ta država ne pomeni nic, ne imenujem je domovina, ne doživljam je tako. Slovenija, ti si reka, ti me vracaš v otroštvo. Operi dušo, naj se nagledam te mladosti. (Podarjeno srcu, A. Mežek) Prva asociacija, ki jo dobimo ob omembi besede domovina, je verjetno država našega otroštva. Domovina je država, ki nas je izoblikovala, je država, ki nas je gledala odrasti, ki smo jo mi vsak dan opazovali, se igrali v njej in jo spoznavali globlje in globlje skozi cas. Ce bi na primer živeli v tujini in bi nas nekdo vprašal o naši domovini, kaj je tisto, na kar bi najprej pomislili? Jaz bi najbrž na pokrajino, gore, morje in travnike, naslednja stvar bi najverjetneje bila hiša mojega odrašcanja in šola, potem pa bi pomislila na vse, kar sem delala v casu, ko sem še živela v svoji domovini. To je nekaj popolnoma personaliziranega, pa tudi odvisno je od starosti posameznika. Ko odrasel clovek pogleda nazaj, se spomni, kako je smucal po hribu celo zimo, kako se je skrival v davno zapušcenih bunkerjih, se igral kavbojce in indijance v gozdu za hišo. Ko pogledam nazaj, cetudi samo nekaj dni, vidim, kako smo hodili na sprehode na soncne nedelje, se skrivali v gozdu po pouku, vozili kolesa po domacem kraju, se hodili kopat v slovensko morje v Piran … Vse te dejavnosti, dogodke, povezujem z mojo domovino in ne dvomim, da se bom cez petdeset let, ko bom pogledala nazaj na svojo mladost, spomnila istega, vrnila se bom v otroštvo, oprala svojo dušo in se nagledala svoje mladosti. Moja dežela, to je njena lepota moja dežela, mi smo njeni ljudje. (Moja dežela, J. Golob, D. Velkavrh) Kaj vse naredi državo, da postane prava država? Najprej, seveda, ozemlje, brez tega država ni država. Drugic, potrebuje simbole, zastavo, himno in grb. Ampak, kar naredi državo popolno, so ljudje. Brez naroda ni države, ni je brez državljanov in domoljubov, ljudi, ki bi za svojo državo naredili vse. Lahko je narava še tako lepa, Goricko je lahko zeleno, kolikor želi biti, Piran ima lahko najlepše morje na svetu, vendar brez ljudi države ni. Brez Slovencev ni Slovenije, kajti mi smo edini, ki jo bomo polnopravno priznali takšno, kot je. Mi smo edini, ki jo bomo upodabljali v umetnosti in s tem še razširili njeno lepoto, mi smo edini, ki jo bomo priznali za svojo deželo. Konec koncev smo mi njeni ljudje. Eni in edini. Skozi generacije je bilo zavoljo naše domovine na stotine umetnikov, ki so upodabljali Slovenijo skozi slike, risbe, besede, sestavke, pesmi na najrazlicnejše nacine. Nekateri so se osredotocili samo na dolocene elemente Slovenije, kot na primer Simon Gregorcic z njegovim delom Soci, medtem ko se je France Prešeren s svojo Zdravljico osredotocil na celoten narod, in še to ne samo naš. Živé naj vsi naródi, ki hrepené docakat' dan, da, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! (7. kitica Zdravljice, F. Prešeren) S to pesmijo je France Prešeren pokazal, da je pomembno sodelovanje, ne samo znotraj države, ampak tudi internacionalno. Seveda nas je tudi prikazal kot zelo pivski narod, ampak pustimo sedaj podrobnosti. Kar želim povedati je, da moramo med seboj sodelovati, da preženemo prepir iz sveta, da živimo v sožitju, da se med seboj razumeta Ljubljana in Maribor, Gorenjska in Dolenjska, Goricko in Piran. Kajti samo skupaj nam lahko uspe, samo skupaj lahko preženemo vse sovrage in preženemo prepir iz našega sveta. Samo tako se bomo v naši domovini pocutili varni in ljubljeni, samo tako bomo zares srecni, kjer smo. To mora veljati tako za našo domovino, kot tudi za cel svet. Ne smemo se prepirati, saj tako ne bomo prišli nikamor. Ampak situacij ne moremo popravljati cez noc. Proces traja in zaceti moramo pri sebi, v svoji domovini. Ljubezen to brezmejna je, jo mati vtkala je v srce, naš narod naj v slogi živi in poje Sloveniji. (Mati domovina, T. Krkovic, T. Krkovic, A. Avbelj, P. Grašic) Sloga naroda, torej sodelovanje in prijateljstvo, se lahko izkazuje tudi skozi glasbo. Dobro vemo, da so nastale številne domoljubne uglasbene pesmi, v katerih se jasno vidi, kako avtorji doživljajo svojo domovino, Slovenijo. Doživljanje države, v kateri živiš, je razlicno od cloveka do cloveka. Za nekatere je samo življenjski prostor, za nekatere pa je neprecenljivo ozemlje, ki ga za nic na svetu ne bi zapustili. Moje doživljanje je nekje vmes. Rada imam Slovenijo, vendar se zavedam, da ni edina dežela na svetu, prav tako pa ne bi mogla reci, da je najlepša, saj ima o tem vsak svoje subjektivno mnenje. Je pa res, da ima posebno mesto v mojem srcu, saj sem v njej prebila - in še prebijam - celotno svoje otroštvo in mladost in tega ne bi spremenila za popolnoma nic na svetu. Pride dan, navaden, tih in zaspan, ko se zjutraj že povsem ocitno zdi, da bi bolje b’lo, ce ga ne bi bilo. Vcasih so dnevi malo temnejši in vcasih jim ni videti konca. Enako je za vse, za posameznike, skupine in tudi narode. Takrat moramo stopiti skupaj in družno tkati prihodnost države, skupaj moramo poiskati luc in prebroditi skozi temo, ki nas ta dan obdaja. Skupaj moramo pisati prihodnost. Seveda pa moramo skupaj stopiti tudi drugace, tudi ko casi niso temni in je luc zelo mocna. In tudi ce sama morda ne bom pisala prihodnosti Slovenije, vem, da bo svetla. Morda ne ves cas, morda ne takoj, ampak kot pravijo, na koncu vsakega tunela je luc, tudi na koncu tega je. In mocno bo posvetila vse z Gorickega, pa v Piran. Nuša Ornik, 9.b F:\Sedmo cudo\Albin\Danaja Lorencic, 9.b.JPG Danaja Lorencic, 9. b SOCIALNA VARNOST Vsaka oseba, ne glede na njen status, bi morala imeti možnost prejema socialne pomoci v obliki financnih prispevkov ali tudi pogovorov. Osebe, kot so invalidi, ostareli brez sorodnikov in znancev, osebe, ki so nenadoma izgubile službo ali so nenadoma zbolele, otroci brez staršev ali skrbnikov, žrtve družinskega nasilja in drugi, bi po prestanem stresu ali travmi po mojem mnenju morale dobiti dovolj visoka financna sredstva za omilitev stiske in tudi ustrezno psihološko pomoc, ki bi jo lahko izkoristili. Seveda pa bi se morale vesti v skladu z vsemi pravili, da lahko tako pomoc pridobile. Pomembno se mi zdi, da bi poleg krizne pomoci (financne, prostorske, psihološke) osebam zagotovili in jih spodbudili, da bi se lahko cimprej postavile na svoje noge, da bi bil cas socialne izkljucenosti cim krajši. Osebe bi morali spodbujati, da bi same zacutile odgovornost, da se potrudijo in cimprej poberejo, takrat, ko lahko. Potrebno bi bilo tudi ozavestiti splošno okolico, da takih oseb ne bi osamila in stigmatizirala, ampak bi jih sprejela in jih spodbudila k samostojnosti. Razna društva kot so Rdeci križ, Karitas, ZPM poleg državne socialne pomoci veliko pripomorejo k blažitvi socialne izkljucenosti oseb v stiski. Prav razne zbiralne in dobrodelne akcije pa imajo poleg zbiranja denarja in surovin veliko moc ozavešcanja okolice. K temu veliko pripomorejo družbena omrežja in medijska promocija pomoci. Ce lahko omenim akcijo, v kateri smo zbirali dobrodelne prispevke za Krisa, in smo skupno zbrali 2,3 milijona evrov, kar pomeni 1,15 evra na državljana, je to ogromno. Ce bi se še na kakšno takšno akcijo odzvali tako hitro, bi lahko pomagali dosti vec otrokom, ki pomoc zares potrebujejo. Tudi kar se tice zdravljenja, oziroma pomoci pri zdravljenju, kar bi vkljucevalo prevoz ali pomoc starejših obcanov, še ni ustrezno poskrbljeno. Lahko pa vsak dan sami nekaj malega naredimo. Namrec, veliko uporabnih stvari na koncu pristane v smeteh, namesto v rokah osebe, ki jih mogoce potrebuje. Zato bi se lahko organizirali in jih veckrat zbirali in delili pomoci potrebnim. Slovenija je humanitarno srednje dobro preskrbljena. Slovenci se dobro odzovemo na dobrodelne oziroma humanitarne akcije, pri katerih lahko dosežemo neverjetne cilje, zato je pomembno, da postanemo še bolj povezani kot narod in skupaj se lahko doseže še vec. Vesna Visocnik, 9. a Pouk na daljavo NARAVOSLOVNI DAN – OD ZRNA DO HLEBCA V 1. C RAZREDU V 1. c nam je nacrte za izvedbo naravoslovnega dne prekrižala karantena, a smo se kljub temu znašli. Ucencem sem posnela besedilo ter ob sliki pripovedovala, kako so nekoc sejali in želi žito, kasneje pa zrnje nosili v mline. Tako so dobili dragoceno moko, iz katere so mesili testo, ki so ga v krušnih peceh pekle žene – velikokrat so jim pomagali tudi otroci. Danes je ves postopek s pomocjo strojev ter sodobne tehnike veliko bolj enostaven, kljub vsemu pa je potrebno vložiti kar nekaj truda in casa v pripravo domacega hlebca. Nam je uspelo in ponosni smo na njih! S pomocjo staršev je naravoslovni dan uspel in prilagamo foto dokaze. 1.c razred (po vrsti: Anže, Ela, Brina M., Tiana, Brina T., Jure, Ema, Rok, Luka, Maja, Nela, Taj, Liam) C:\Users\Jasna\Pictures\ŠOLA 2019-20\ND PEKA KRUHA\ANŽE.jpg C:\Users\Jasna\Pictures\ŠOLA 2019-20\ND PEKA KRUHA\ELA.jpg C:\Users\Jasna\Pictures\ŠOLA 2019-20\ND PEKA KRUHA\EMA.jpg C:\Users\Jasna\Pictures\ŠOLA 2019-20\ND PEKA KRUHA\ROK.jpg C:\Users\Jasna\Pictures\ŠOLA 2019-20\ND PEKA KRUHA\BRINA M..jpg C:\Users\Jasna\Pictures\ŠOLA 2019-20\ND PEKA KRUHA\TIANA.jpg C:\Users\Jasna\Pictures\ŠOLA 2019-20\ND PEKA KRUHA\JURE.jpg C:\Users\Jasna\Pictures\ŠOLA 2019-20\ND PEKA KRUHA\BRINA T..jpg C:\Users\Jasna\Pictures\ŠOLA 2019-20\ND PEKA KRUHA\LUKA.jpg C:\Users\Jasna\Pictures\ŠOLA 2019-20\ND PEKA KRUHA\MAJA.jpg C:\Users\Jasna\Pictures\ŠOLA 2019-20\ND PEKA KRUHA\LIAM.jpg C:\Users\Jasna\Pictures\ŠOLA 2019-20\ND PEKA KRUHA\NELA1.jpg C:\Users\Jasna\Pictures\ŠOLA 2019-20\ND PEKA KRUHA\TAJ.jpg KULTURNI DAN V CASU KARANTENE 1.aprila bi imeli kulturni dan – ogled kulturnih znamenitosti Ljubljane in obisk koncerta Klasicna glasba na filmskem platnu z orkestrom Slovenske filharmonije, ce nam seveda ne bi zagodel koronavirus. Tako pa smo ostali doma in 10. aprila izvedli virtualni kulturni dan kar iz domace sobe s pomocjo racunalnika. Ucenci so si ogledali Ljubljano s pomocjo virtualnega vodica, poslušali koncert z izbranimi skladbami ter pogledali odlomke filmov, v katerih so to glasbo uporabili s pomocjo Youtube kanala. Rešili so kviz in za povrh kovali verze in pesnili na temo karantene, virusa in šole na daljavo. Nastale so prave pesniške umetnine in ugotovili smo, da nic ne ustavi cloveške ustvarjalnosti, tudi virus ne. Kot že tolikokrat dokazano, umetnost krepi duha, daje upanje in nas povezuje … Maja Paulic, uciteljica glasbe TA NAŠA KARANTENA Ko zjutraj se zbudim in v pižami še sedim, že k nalogi hitim, Sam' da ne zamudim. Ko za mizo t'ko sedim, in si zvezke pod nos tišcim, »saj hitro bo minilo«, si trdim. Ko naloge fotkam si, na 'fonu baterije zmanjka mi, in že mama mi teži, dej hiter telefon polnit' si ti! Matematika, geometrija, sam' da prava bo fotografija, ojoj … pa vsa ta teorija … Pa saj ni sam' ta šola, v glavi se mi že cist' rola! Ko mine mamina kontrola … ki je vcasih prava mora. Glej, pa ti nic ne štekaš, to za mene ni vec fora. Potem pa niti prav ven ne smem, brez rokavic in maske, hej, to je fenomen. Pa saj bomo nekak' že zdržali ter se preko ekranov vsi skupaj nasmejali. Jo, jo … saj tudi to minilo bo, pa se v šoli vsi spet srecamo in kakšno skupaj ušpicimo. Gal Podgornik, 6. a KORONA PESEM Korona k nam je prišla, vse ljudi je prestrašila, šole pa izpraznila. Zdaj smo vsi doma, da zdravi bomo ostali, in cimprej na igrišcih se igrali. Ne pozabi rok si umit, in z razkužilom na rokah se oborožit. Zato ostanimo doma, da lepa bo ostala pesmica. Speci kaj slastnega, cokoladnega ali jagodnega. Poigraj se na soncu, preberi kakšno dobro knjigo, in vse to bo minilo. Zoja Mali, 8.a KORONA RECEPT Ena zapeta pesem na dan odnese virus stran. Nuša Pancur, 6.d Naša družina je doma ostala, smo probali ostati zdravi, korona nas bo vse pobrala, zato se zdaj še ti pripravi. Filip Vrecl, 9.a VIRUSNO LETO Cuden virus je napadel nas, ni varno mesto, ni varna vas. Drug drugega se zdaj bojimo, z maskami bežimo mimo. Redno razkužujemo si roke, šole so zaprte za otroke. Najbolj na udaru so starejši, ukrepi z omejitvami ostrejši. Za vedno to nas bo spremenilo, naš novi življenjski sopotnik bo razkužilo. In ceprav vsi komaj cakamo, da mine, smo pa v tem casu spoznali vrednost družine. Urša Pavlin, 9.b Zaradi virusa, ki obdal nas je, smo vsi doma že tedna dva. Od ponedeljka do petka da nam dolgcas ni, smo vsi na spletni ucilnici. Med vikendom pa racunalnik ali knjigo drži v roki vsak, ki mu je to zanimivo. In ceprav zunaj virus razhaja, naj v nas le veselje razgraja. Ana Rojs, 7.a PRIŠEL BO CAS Prišel je cas, ko je korona prišla v našo vas, danes vsi doma sedimo, da se je cim prej znebimo. Okuženih veliko je ljudi, to me malo že skrbi. A kdor se pravil drži, ga zdravje ne zapusti. Zaprtja šol smo se vsi veselili, a zdaj bi vsi se raje tam ucili. Ceprav doma pridni smo zelo, se staršem cist zmešalo bo. Upajmo, da hitro mine in korona cimprej zgine. Nina Krajnc, 7.b Vrata šol so se zaprla, spletna ucilnica se je odprla. Doma se vsi ucimo, z novo snovjo se borimo. Ponoci pozno v noc bedimo, zjutraj pozno se zbudimo. S prijateljicami si dopisujemo, domace naloge rešujemo. Tajda Buser, 9. a KORONA Korona prišla je med nas, kar naenkrat spremenila je naš cas. Nic vec šole in obiskov, dom postal moje je središce. Trgovina enkrat na teden se obišce. Racunalnik najvecji je prijatelj. Komaj cakam dan, da s prijatelji si recem dober dan. Tilen Špendl, 6.d O korona virusu govorijo prav vsi, zato nobenega miru vec ni. Po celem svetu se porazgubi, kdor ga dobi se ga hitro ne znebi. Danijela Juric, 6.c KARANTENA Karantena nam par tednov že grozi, zato se s prijatelji ne morem videti. Tudi navadne šole v tem casu ni, kar pomeni, da se morem veliko vec uciti. Dobro bi bilo, ce bi se od maja v šolo šlo, da nam ne bi bilo vec tako dolgocasno. Anej V. Ajnihar, 9.b Karantena v selo je prišla, in nam stike rahlo ohromila, zato vsi cakamo na ponovna snidenja, ko bo karantena popustila. Lan Pehant, 8.b Vidim, ampak vem, da ne vidim, ko pred oblakom ždim. Gledam in gledam, a ne zagledam sivega neba. Plesnive glive, ki se je vtrla v cloveške žile. Vem, da ne vidim sovraštva, a zakaj ne vidim bogastva? Videl sem bratstva kot še nikoli do zdaj. Gledam, pa komaj zagledam, zakaj zdravje zahtevam. Maja Frangež, 9.a KORONACITNICE Že 4 tedne smo doma zaradi virusa, z ucenjem na daljavo, skrbimo za bistro glavo, racunalnik nujno potrebujemo, zdaj nam ga starši res ne prepovedujejo. S prijatelji se družiti ne smemo, zato nikamor ne gremo, racunalnik nam je v pomoc, da klepetamo dolgo v noc. Šola v živo kmalu bo prišla, zato #OSTANIDOMA. Žiga Nipic, 7.b KORONA Prišel je cas, ko je korona prišla v našo vas. Danes vsi doma sedimo, da se je cimprej znebimo. Okuženih je veliko ljudi, to me že kar malo skrbi, A kdo se pravil drži, ga zdravje ne zapusti. Zaprtja šol smo se veselili vsi ampak zdaj raje tam bi bili. Ceprav doma pridni smo zelo se staršem cist zmešalo bo Upajmo da to hitro mine, da korona cimprej zgine. Nina Lorber, 9. a TI, TI KORONA Doma se ucimo, za mizo sedimo, naloge za šolo pridno rešimo. Se družit ne smemo in to je zdaj prav, je virus Korona pravi bav bav. A prišel bo cas, ko ga vec ne bo, takrat bomo zunaj se imeli lepo. V šolo ponovno spet bomo šli, takrat bomo skupaj kot smo vcasih bili. Val Lorbek, 6. c Ooo, korona, ti si prava nona. Nona je pocasna, ti pa le zacasna. Svet se je ustavil, preden je »zaglavil«. To pa ni tako slabo, le da te bolezni ne bi bilo. Ucim pa zdaj se na daljavo, kar poskrbi za izredno res zabavo. Elena Aradelovic, 6.c KORONAVIRUS Koronavirus prišel je med nas, Upoštevaj pravila, da docakal bo poraz. Roke si umij in razkuži, saj bacilov veliko je tudi v luži. Drži se cim bolj stran od ljudi, tako bomo zdravi ostali vsi. Ne dotikaj se ust, oci in obraza, saj doletela te bo korona faza. Vodo si veckrat v kozarec nalij in jo seveda z užitkom popij. Larissa Jug, 6.c KORONALAJF Dan za dnem dopoldan prespim, da se lahko ponoci ucim. V svojem svetu živim, vse bolj si na potep želim. Dneve in tedne tavamo po hiši, zdaj veseli bi bili še družbe miši. Dedek mora zgodaj vstati, da ne ostane pred Merkator vrati. Drug drugega vec ne prepoznamo, saj na faci masko imamo. Tara Recnik, 9.b KORONAVIRUS Korona, korona, korona, to ni krona, pa tudi ni pivo, ni prav nic zanimivo. Koronavirus je pred vrati, mi smo pa v zagati. Ne vemo kaj narediti, mogoce v naravo kaj oditi. Ukrepov vlade se držimo, da vsi skupaj ne zbolimo. Zavedajmo se, da strah ni potreben, ce imaš pred sabo prav lepo misel, ne pozabimo na dobre stvari, to lahko se nam zgodi. Bliža se velika noc, staršem smo lahko v pomoc. Lahko kaj koristnega naredimo in se od straha oddaljimo. Ana Hasaj, 7. a SVOBODA Dekle videlo je luc na koncu hodnika, stopila do nje je, a se bala je stika, toploto na svojem obrazu je cutila, svetlobe se skoraj s prsti je dotaknila. Zvezde v oceh, blešcice v sledeh, življenje ne konca se samo na ukaz, up v srcu za to je živ dokaz. Nuša Ornik, 9.b V šolo zdaj ne hodimo, doma se mi ucimo. Vsak dan pridno delamo, urnika se držimo. Ker prišel je koronski cas, smo omejeni na svojo vas. Pogrešamo sošolce in uciteljice, ker so predolge te pocitnice. Pa da se ne pozabimo, preko Zoom-a se pozdravimo. Zdaj komaj cakamo, da se spet vidimo. Neža Sobocan, 3. c D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\Koncert - ura glasbe\Neža.jpg Koronavirus je prišel, ucenje v šoli nam je vzel. Ucimo se sedaj doma, v naravo pa je že pomlad prišla. Zunaj soncek se smehlja, mi pa ostati moramo doma. Naj koronavirus hitro mine, da spet vec bo topline in med nami spet bližine. Rene Kobalej, 3. c D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\Rene\prenos (3).jpeg Koronavirus je zdaj tu in zato šole in vrtca ni tu. Ni veselja in ne srece, a virus prepeva od srece. Zdaj on kraljuje in odloca, nic vec ati ne odloca. Nic vec ne moremo kupiti, razen hrane in za piti. Zoja Soršak, 3. c D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\Zoja\Zoja.jpg Komaj, komaj cakam, da šola se odpre. Pogrešam vse sošolke in sošolce. Šola na daljavo je bila lepa. Vendar vse bo lepše, ko skupaj bomo. Uciteljica Lidija zalagala nas je, pošiljala nam naloge, na Zoom vabila je. Skupaj bomo zmogli premagati to vse in temu naslednje leto smejali bomo se. Tanaja Donko, 3. c D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\Tanaja\prenos.jpeg Pogrešam prijatelje in uciteljice. Pogrešam vse iz šole in drugih razredov. Brez njih se vcasih dolgocasim. Nik Vajzman, 3 c D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\Nik\Nik.jpg Tim Oblak, 3. c D:\Users\Uporabnik\Documents\2019-20\UCENJE NA DALJAVO\ŠOLSKO GLASILO\PRISPEVKI ZA SEDMO CUDO\Tim_korona virus.jpeg D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\Tim\prenos.jpeg F:\Sedmo cudo\Albin\Tihožetje - slikanje s kavo\Erin Rojko.jpg F:\Sedmo cudo\Albin\Tihožetje - slikanje s kavo\Neža Sobocan.jpg Erin Rojko, 3. c Neža Sobocan, 3. c Zdravo! Moje ime je Urška. V casu epidemije koronavirusa se zelo dolgocasim. Šolanje na daljavo mi je zelo super, a mi je boljše v šoli. Iz šole ne pogrešam samo svojih prijateljev, ampak tudi uciteljice. Seveda pa imam zdaj vec casa za pospravljanje sobe, zato je danes že snažno cista. Doma se veckrat zaposlim po ucenju. Vsak dan grem ven pogledat naši dve želvi. Potem grem brat knjigo na teraso. Veckrat grem z družino v gozd. Drugace pa se zelo zabavam. S sestro sva tudi naredili vikend želvam. D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\Urška\15.04.2020 pohod.jpg Urška Golenac, 3. c Sem ucenka podružnicne šole Reka - Pohorje iz 3. c razreda. Opisala bom, kako se je zacelo šolanje na daljavo in se še nadaljuje. D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\Hana\Hana.jpeg Vse se je zacelo že v cetrtek, 12. 3. 2020, ko je po mene v šolo prišla mami. Iz šole sem odhitela v knjižnico, saj sem vrnila izposojene knjige in si izbrala nove. Zvecer pa so pri porocilih napovedali najhujšo epidemijo koronavirus. Priporocali so, da ostanemo že v petek, 13. 3. 2020, doma v izolaciji in naj ne hodimo v šolo. V nedeljo pa so povedali, da se šole prav zaradi tega virusa zapirajo. Od uciteljice sem dobila navodila, da bo pouk potekal doma in res sem dobila snov, ki sem jo v tistem tednu komaj uspela opraviti, vkljucno s soboto in nedeljo, in pri tem mi je pomagala mami. Joj, kako že pogrešam šolo in vse, ki smo se srecevali v njej. No, zdaj pa k šoli na daljavo oziroma mami mi rece kar, da imamo pouk. Zjutraj vstajam ob 7. uri, si grem umit zobe, se oblecem in v kuhinji za mizo pojem zajtrk. Po zajtrku pospravim mizo in pripravim racunalnik, da si z mami pogledam, kaj bo za šolo. Po navodilih opravim naloge, tako da koncam do kosila. Po kosilu pa grem najveckrat z mami in sestro na Gaj nad Mariborom v gozd na sveži zrak. Na žalost pa ta koronavirus še vedno traja! Hana Klenovšek, 3. c Koronavirus - kaj je to? Zakaj mora toliko ljudi trpeti in tudi umreti? Nocem tega, hocem mir in življenje! Rad bi se vrnil v šolo in srecal svoje sošolce in sošolke. Pogrešam tudi uciteljice! V šoli sem vsak dan od ponedeljka do petka, tudi sedaj, ko sem doma. Zjutraj se vstanem, uredim, najem in zacnem z delom, ki so nam ga naložili ucitelji preko spleta. Mi kar gre, ampak še vedno rabim pomoc mamice in atija. Zelo se trudim reševati matematicne naloge preko moja-matematika, kjer sem uspel dobiti že zlato medaljo, osvojiti veliko cebelic in tock. Doma sem tudi prvic v življenju slikal s kavo, katero sta mi skoraj do konca spila ati in mami. Pišem pa tudi vsak dan dnevnik opravljenega dela. Ne morem verjeti, tudi sneg smo imeli 14. aprila in naredil sem tri mini snežake. Smo srecni doma, ker imamo drug drugega in smo zdravi, a vseeno pogrešam šolo in prijatelje. Na daljavo se ucim tudi igrati harmoniko. Najbolj pa uživam na sprehodu s psicko Ajšo in v naravi. Trenutno imam res eno veliiiko željo:»Koronavirus, izgini že enkrat iz sveta in naj se šole odprejo!« Jani Frešer, 3. c Patrik Nekrep, 5. C No, Elena, pa ti je uspela tale korna pesmica … Z igranjem na violino si Vita krajša cas karantene, pa še sosedje imajo nekaj od tega. Glasba nas združuje. C:\Users\Maja\Desktop\Pesmice Korona\.png C:\Users\Maja\Desktop\Pesmice Korona\Korona verzi Elena Arandelovic.jpg Nika zavzeto vadi klavir in prsti vedno hitreje letijo po crnih in belih tipkah. C:\Users\Maja\Desktop\Pesmice Korona\Korona foto - Nika Žnider.jpg Je treba delati in se uciti, tudi ce ne moreš v šolo priti. C:\Users\Maja\Desktop\Pesmice Korona\Anej_Bencak_7c_kulturni dan-GUM_.jpg Maja Paulic, uciteljica glasbe ZOOM SRECANJA 3. C RAZREDA C:\Users\Skrbnik\Pictures\FOTO-Lidija\2019-20\ZOOM\ZOOM-zmanj..jpg Zelo sem se veselil Zoom srecanj. Najbolj sem se veselil noci branja, bedeli smo skoraj do 1. ure. Skoraj vedno smo se srecali ob 12. uri, le enkrat ob 13. uri. Preko Zooma smo se lahko pogovarjali in videli. Vesel sem bil, ker sem lahko videl toliko sošolcev. Igral sem tudi na harmoniko. Izdelal sem cloveško telo in ga predstavil. Nekateri so predstavili tudi bralno znacko. Preko Zoom-a smo imeli tudi glasbeni kviz, morali smo ugotoviti naslove štirih Mozartovih skladb. Jani Frešer, 3. c V ponedeljek, 16. 3. 2020, se je zacelo delo na daljavo. Ko smo vsi že pogrešali drug drugega, smo se videli na Zoom-u. Bilo je kar fajn, saj je bilo drugace kot srecanja v živo. Pri meni je to potekalo tako: Najprej smo morali na racunalnik naložiti program, potem se prijaviti. Nato sem se vedno, ko smo s sošolci in uciteljico imeli Zoom srecanje, lahko tega udeležila. Enkrat smo ob svetovnem dnevu knjig imeli noc branja. Trajalo je od 21.00 do 00.30. Naslednjic smo imeli tudi Pokaži, kaj znaš, navadno srecanje, glasbeni kviz … Cez nekaj casa smo dobili še Teams-e. Imeli smo tudi srecanja pri urah nemšcine. Teams-i so mi bili všec, saj smo si lahko pisali s sošolci. Po dveh mesecih smo se vrnili v šolo. Erin Rojko, 3. c Z ucenjem na daljavo smo zaceli 16. marca. Aprila smo naložili Zoom. Od 9. ure do pol 10. ure zvecer se je nalagal. Preko Zoom-a smo se tudi igrali in pisali. Najdaljša je bila noc branja do pol 1. ure zjutraj. Igrali smo se tudi z loncki in predstavili plakat Moje telo. Niku in Timu smo zapeli za rojstni dan. Rene Kobalej, 3. c 16. marca se je zacelo šolanje doma. Zelo dobro se spomnim prvega srecanja. Z družino nismo mogli vklopiti kamere, zato sem se pridružila z maminega telefona. Imeli smo vec srecanj. Maja smo dvakrat zapeli rojstnodnevno pesem. Predstavili smo projekt Moje telo. Imeli smo tudi kviz. Po kvizu sem takoj hotela v šolo. A šele 18. 5. smo se vrnili. Jupi! Urška Golenac, 3. c C:\Users\Skrbnik\Pictures\FOTO-Lidija\2019-20\ZOOM\Noc branja-zmanj..jpg Noc branja - zacetek C:\Users\Skrbnik\Pictures\FOTO-Lidija\2019-20\ZOOM\Nismo še zaspani ;)-zmanj..jpg Noc branja - okrog polnoci C:\Users\Skrbnik\Pictures\FOTO-Lidija\2019-20\ZOOM\Pokaži, kaj znaš-zmanj..jpg Pokaži, kaj znaš C:\Users\Skrbnik\Pictures\FOTO-Lidija\2019-20\ZOOM\Predstavitev projekta-zmanj..jpg Predstavitev projekta C:\Users\Skrbnik\Pictures\FOTO-Lidija\2019-20\ZOOM\Glasbeni kviz-zmanj..jpg Glasbeni kviz C:\Users\Skrbnik\Pictures\FOTO-Lidija\2019-20\ZOOM\Igranje na kozarce-zmanj..jpg Igranje na kozarce C:\Users\Skrbnik\Pictures\FOTO-Lidija\2019-20\ZOOM\Slavljenec-zmanj..jpg Slavljenec C:\Users\Skrbnik\Pictures\FOTO-Lidija\2019-20\ZOOM\Vošcilnica na daljavo-zmanj..jpg Vošcilo na daljavo PNZ Razmišljali smo, da je bilo nekaj dobrega, nekaj slabega in nekaj zanimivega. Pozitivno mi je bilo, ker sem uspešno reševala naloge in ker smo spoznali števila do 1000. Negativno mi je bilo, ker nisem mogla biti pri krožku, saj nismo bili v šoli. Zanimiva je bila šola na daljavo, ker je to nekaj novega. Tanaja Donko, 3. c P Pri ucenju na daljavo je bilo dobro, da se nismo družili zaradi virusa. N Ko je virus, se ni dobro družiti s prijatelji, ce nisi oddaljen en meter in pol. Z Zanimivo je, da se lahko preko Zoom-a vidimo. Neža Sobocan, 3. c POZITIVNO Ker smo doma in skupaj z družino. Ker lahko dlje spim. Ker lahko hitro naredim nalogo in se vec casa igram. NEGATIVNO Ker pogrešam sošolce in uciteljico. Ker se ne morem igrati s sošolci. ZANIMIVO Da sem se naucil uporabljati racunalnik. Ker smo imeli pocitnice in hkrati šolo. Tim Oblak, 3. c D:\Users\Uporabnik\Documents\2019-20\UCENJE NA DALJAVO\ŠOLSKO GLASILO\foto-lik.del\Moj portret.jpg Draga uciteljica Lidija. Danes sem pri likovni umetnosti na platno naslikala vaš portret. Naslikala sem ga za vas in upam, da vam je všec. Lep pozdrav, vaša Zoja. Zoja Soršak, 3. c C:\Users\mojca\Downloads\IMG_20200402_082407.jpg C:\Users\mojca\Downloads\IMG_20200403_123341.jpg C:\Users\mojca\Downloads\IMG_20200403_124955.jpg C:\Users\mojca\Downloads\IMG_20200330_115634.jpg Dina Repnik, 2. d C:\Users\Lenovo\Pictures\šolske mar.20\20200326_145808 (1).jpg C:\Users\Lenovo\Pictures\šolske mar.20\20200326_162620.jpg Val Rojko, 5. c C:\Users\Lenovo\Pictures\šolske mar.20\20200327_151252.jpg Thor Frangež Križancic, 5. C Lukas Dovnik, 5. c Lea Štrancar, 5. C TO JE MATEMATIKA C:\Users\Lenovo\Pictures\šolske mar.20\IMG_20200328_121259.jpg pecenje palacink C:\Users\Lenovo\Pictures\šolske mar.20\20200328_114327.jpg Rene Kraner, 5. c Nejc Krnjak, 5. c Rok Ferš, 5. c ZA SVOJ ROJSTNI DAN SI TORTO NAREDIM SAM Bor Trpin, 5. c POMAGAM PRI GOSPODINJSKIH OPRAVILIH Nina Kovac, 5. c Nika Dudek, 5. c Val Rojko, 5. c ZNAM PRIŠITI GUMB C:\Users\Lenovo\Pictures\šolske mar.20\20200323_143232.jpg C:\Users\Lenovo\Pictures\šolske mar.20\Priponka 1.jpg C:\Users\Lenovo\Pictures\šolske mar.20\IMG_20200323_134420.jpg Nina Kovac, 5. C Jasna Lešnik, 5. C Rene Kraner, 5. C Eva Križnik, 5. c Lea Štrancar, 5. c C:\Users\Lenovo\Pictures\šolske mar.20\Lea (2).jpg Rok Ferš, 5. c C:\Users\Lenovo\Pictures\šolske mar.20\Resized_20200323_154453 (1).jpeg PESMI O ZEMLJI Vid Visocnik Kalazic, 5. c Zemlja je naš dom, je lepa kot bonbon. Cuvati jo moramo zelo, zato grem raje na kolo. Luka Jaklin, 5. c Jani Cerne, 5. c ZEMLJA PLEŠE Jaz sem tu, ti si tam, zdaj smo vsi doma, Zemlja pleše, ker svež zrak je. Roke umit, kašelj skrit, masko vsi nosit, celi mesec karantena. Co-vid 19 prišel je med nas, Zemlja pa še kar vrti se. Zdaj z družino skupaj smo In vse igre se ob vecerih igra---amo. Nejc Krnjak, 5. c Eva Križnik, 5. c ZEMLJA Ah Zemlja, ta naš lep in moder planet, nas rada ima, saj gosti nas doma. Na njej polno cudes je, naravnih lepot, pri nas pa cel kup nasmejanih otrok. In prav zato splaca ohranit se jo, le kje bi živeli, ce unicimo jo? Še dobro, da vsaj nekaterim je mar, zta res ogromen in cudežni dar. Na njej Slovenija leži, ki lepa je kot v pravljici. Ko bomo ljudje si pomagali vsi, izginile bodo vse hude skrbi. Nina Kovac, 5. c OH, TA PRESNETI VIRUS! Ko sem v ponedeljek, 11. 5., izvedela, da grem v šolo, sem se zelooo razveselila. Prišla je nedelja in pripravila sem se za šolo. Po dveh mesecih doma me je zjutraj ati odpeljal v šolo. Ko sem vstopila v ucilnico, sem poiskala mizico s svojim imenom. Na mizi sem videla svojo mapo. Uciteljica nam je še enkrat razložila pravila. Potem smo šli ven. Ko smo se vrnili, smo pomalicali. Urška Golenac, 3. c 18. 5. 2020 se je zacelo delo v šoli. Vsi smo bili zelo veseli. Žalostni smo bili, ker se nismo mogli objeti, a smo žalost preboleli. Vsak ima dva stola in eno veliko mizo. Ko smo vstopili v šolo, smo si morali razkužiti roke. Zacele so se tudi vaje za tekmovanje logicna pošast. Ko smo šli na igrišce, smo zagledali, kako velik je že naš macesen. Spomnili smo se, da smo se za roke držali in se vsi videli. V sedanjem casu se ne bi vsi videli zato, ker je macesen tako velik. Tim Oblak, 3. c Vesel sem, ker sem zopet v šoli. Veselil sem se že vceraj, ker sem pogrešal sošolce. V šoli nam je uciteljica povedala, da je za špansko gripo umrlo 50–100 milijonov ljudi. Zanimivo je, ker moramo stati narazen meter in pol. Jani Frešer, 3. c Zaradi koronavirusa smo imeli šolo na daljavo. Bilo je zelo drugace, a se nismo predali. Imeli smo tudi srecanja preko Zoom-a. Bilo je na nek nacin zanimivo. Res je, da je koronavirus grozen in vemo, da se hitro širi, zato moramo poskrbeti za svoje zdravje. To je pomembno zato, ker so nekateri ljudje umrli in se ne smemo predati. Mi bomo zmogli premagati virus, ker to znamo, le potruditi se moramo. Tanaja Donko, 3. c D:\Users\Uporabnik\Documents\2019-20\UCENJE NA DALJAVO\ŠOLSKO GLASILO\foto-lik.del\v ucilnici-zmanj..jpg D:\Users\Uporabnik\Documents\2019-20\UCENJE NA DALJAVO\ŠOLSKO GLASILO\foto-lik.del\malica-zmanj..jpg Ponovno v šoli Malica na prostem Razdalja Pri macesnu D:\Users\Uporabnik\Documents\2019-20\UCENJE NA DALJAVO\ŠOLSKO GLASILO\foto-lik.del\razdalja-zmanj..jpg D:\Users\Uporabnik\Documents\2019-20\UCENJE NA DALJAVO\ŠOLSKO GLASILO\foto-lik.del\macesen-zmanj..jpg D:\Users\Uporabnik\Documents\2019-20\UCENJE NA DALJAVO\ŠOLSKO GLASILO\foto-lik.del\na igrišcu-zmanj..jpg D:\Users\Uporabnik\Documents\2019-20\UCENJE NA DALJAVO\ŠOLSKO GLASILO\foto-lik.del\pred šolo-zmanj..jpg Šolsko delo na prostem Pred šolo – varna razdalja D:\Users\Uporabnik\Documents\2019-20\UCENJE NA DALJAVO\ŠOLSKO GLASILO\foto-lik.del\v gozdu-zmanj..jpg D:\Users\Uporabnik\Documents\2019-20\UCENJE NA DALJAVO\ŠOLSKO GLASILO\foto-lik.del\panjske koncnice-zmanj..jpg Sprostitev ob poslušanju knjige Slikanje: panjske koncnice PRAVE NAVADE ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE Vsako jutro si umijem zobe in se oblecem. Pojem zajtrk in naredim vse za šolo. Najraje rešujem matematiko. Potem grem ven kolesarit. V gozdu sem si naredil skakalnico, kjer skacem s kolesom. Cez dan pijem veliko vode in jem sadje. Moj najljubši obrok je kosilo. Po kosilu grem gledat televizijo. Popoldne pomagam staršem pri delih zunaj. Zlagam drva in zalivam vrt z deževnico. Zvecer se umijem, pojem vecerjo, berem in se odpravim spat. C:\Users\mojca\Downloads\IMG_3466.JPG C:\Users\mojca\Downloads\IMG_3469.JPG Izak Recnik, 2. d ZDRAV JEDILNIK ZAJTRK: toplo mleko in kruh namazan z marmelado MALICA: jabolko KOSILO: juha, pecena riba, krompirjeva solata, presna torta MALICA: banana VECERJA: kosmici, jogurt C:\Users\mojca\Downloads\IMG_20200412_180434.jpg C:\Users\mojca\Downloads\IMG-5f33a9a5ba4022b1bf9ae3ca5566ba2d-V.jpg C:\Users\mojca\Downloads\IMG_20200405_171645.jpg Ksenija Prišic, 2. d Zjutraj se zbudim, vstanem, zajtrkujem, se preoblecem, umijem obraz, ocistim zobe in skrtacim lase. Potem pripravim šolske potrebšcine in se ucim. Po ucenju imam malico in se igram z bratom Tinetom. Ko pride mamica iz službe, pojemo kosilo. Nato kolesarim ali gremo na sprehod. Po napornem dnevu grem v hišo in povecerjam. Zatem se stuširam in ležem v posteljo. C:\Users\mojca\Downloads\20200408_180544.jpg C:\Users\mojca\Downloads\20200404_130638.jpg C:\Users\mojca\Downloads\20200331_182448.jpg C:\Users\mojca\Downloads\20200403_191851.jpg Mia Klep, 2. d Zjutraj, ko se zbudim, se v kopalnici uredim. S starši se odlocimo, kaj bomo zajtrkovali. Jajca si specem sam. Po šolskem delu grem ven. Po navadi se vozim s kolesom in skacem s kolebnico. Po kosilu se igram s psicko in pojem sadje. Zvecer gremo vsi na sprehod. Po vecerji se stuširam in se po pravljici hitro odpravim spat. C:\Users\mojca\Downloads\image5.jpeg Jaka Zimic, 2. d Ko se zjutraj zbudim, se preoblecem in grem zajtrkovat. Po zajtrku sledi delo za šolo. Ko koncam z delom enega predmeta imam cetrt ure pocitka, nato nadaljujem s šolskim delom. Ko koncam, se grem igrat s sestrico Špelo. Nato mama naredi kosilo in jaz ji pri tem pomagam. Najraje jem pecen krompir. Po kosilu lahko pogledava risanko, nato kolesarimo. Sledi tuširanje ali kopanje in pravljica pred spanjem. Tako zdravo poteka skoraj vsak moj dan. Urša Potrc, 2. d Zjutraj se zbudim, se preoblecem in grem zajtrkovat. Za zajtrk pojem domaci kruh in zelenjavo, vcasih pa domaco marmelado. Nato si umijem zobe in se pripravim za pouk. Po njem imava s sestro cas za igro. Po zdravem kosilu gremo z družino na kolo. Pred vecernim umivanjem lahko pogledava dve risanki, po vecerji pa z mamo beremo knjige. Utrujeni greva spat. Špela Potrc, 2. d Korona KUHARSKI KOTICEK V casu pouka na daljavo so bili ucenci 6. razredov izredno aktivni in so pripravljali prave kuharske mojstrovine. Pekli so domaci kruh, razne sladice, kuhali kosila za vso družino ter nekateri postopke dela celo posneli. Nekateri posamezniki pa so ob svojem delu imeli tudi glasbeno ustvarjalne navdihe in ustvarili pesmi. Nekaj utrinkov dobrot: C:\Users\Uporabnik\Documents\MEGA\AKTUALNO DELO Dropbox\VSEBINE vpisi 19 20\GOSP\POUK NA DALJAVO\PREGLED dela na DALJAVO\IZDELKI 6 a\MIHA-6a-rizota.jpg C:\Users\Uporabnik\Documents\MEGA\AKTUALNO DELO Dropbox\VSEBINE vpisi 19 20\GOSP\POUK NA DALJAVO\PREGLED dela na DALJAVO\IZDELKI 6 b\MARK pica.jpg Rižota s solato Miha Gajic, 6.a Pica Mark Drevenšek, 6. b C:\Users\Uporabnik\Documents\MEGA\AKTUALNO DELO Dropbox\VSEBINE vpisi 19 20\GOSP\POUK NA DALJAVO\PREGLED dela na DALJAVO\IZDELKI 6 b\NEJC-zar.jpeg C:\Users\Uporabnik\AppData\Local\Microsoft\Windows\INetCache\Content.MSO\43CBC305.tmp Peka na žaru Nejc Leskovar, 6. a Jajcna omleta Špela Golenac, 6. b C:\Users\Uporabnik\Documents\MEGA\AKTUALNO DELO Dropbox\VSEBINE vpisi 19 20\GOSP\POUK NA DALJAVO\PREGLED dela na DALJAVO\IZDELKI 6 b\LUKA palacinke.jpg C:\Users\Uporabnik\Documents\MEGA\AKTUALNO DELO Dropbox\VSEBINE vpisi 19 20\GOSP\POUK NA DALJAVO\PREGLED dela na DALJAVO\IZDELKI 6 c\MASA-6c-kruhki s semeni.jpg Palacinke Luka Ivancic, 6. c Kruhki s semeni Maša Horvat, 6. c D:\Users\Administrator\Downloads\20200404_150856[1].jpg D:\Users\Administrator\Downloads\1F47590C-AE0C-4FFC-ABA1-4DC4D3D5B956.jpeg Maša Skerbiš, 6. d Gašper Pehant, 6. d Mladi likovni ustvarjalci C:\Users\Patricija\Desktop\Slika 2.jpg Ana Hasaj, 6. a Dita Bedenik, 6. a Aneja Gajšek, 6. b Adriana Grcar, 7. a C:\Users\Patricija\Desktop\Slika 1.jpg Ucenci 3.b Val Rojko, 5. c Thor Frangež Križancic, 5. c Neo Safin, 5. c Vida Ornik, 5. c Ucenci 2. a C:\Users\Uporabnik\Pictures\2020-03\IMG_20200306_071420.jpg Izza Sinkovic, 5. c Miha Muhic, 5. c Eva Križnik, 5. c Nina Brkic, 5. c Rene Kobalej, 3. c Zoja Soršak, 3. c F:\Sedmo cudo\Albin\Tihožetje - slikanje s kavo\Rene Kobalej.jpg F:\Sedmo cudo\Albin\Tihožetje - slikanje s kavo\Zoja Soršak.jpg F:\Sedmo cudo\Albin\Tihožetje - slikanje s kavo\Tanaja Donko.jpg F:\Sedmo cudo\Albin\Tihožetje - slikanje s kavo\Tim Oblak.jpg F:\Sedmo cudo\Albin\Tihožetje - slikanje s kavo\Urška Golenac.jpg Tanaja Donko, 3. c Tim Oblak, 3. c Urška Golenac, 3. c F:\Sedmo cudo\Albin\Aneja Gajšek, 7 (2).JPG F:\Sedmo cudo\Albin\Anya Tominc Voh, 7.a (2).jpg F:\Sedmo cudo\Albin\Lia Kobal, 7 (1).JPG Aneja Gajšek, 7. b Anya Tominc Voh, 7. a Lia Kobal, 7. a F:\Sedmo cudo\Albin\Anna Maria Satler, 6.b.JPG F:\Sedmo cudo\Albin\Gala Lah, 6.b.JPG Anna Maria Satler, 6. b Gala Lah, 6. b F:\Sedmo cudo\Albin\Ema Miric, 8.b.JPG F:\Sedmo cudo\Albin\Nikola Gušic, 6.b.JPG Ema Miric, 8. b Nikola Gušic, 6. b F:\Sedmo cudo\Albin\Jan Pušnik, 8.b.JPG Jan Pušnik, 8. b F:\Sedmo cudo\Albin\Rok Dobnikar, 9.b.JPG F:\Sedmo cudo\Albin\šol. glasilo 2019-2020, 2. del\Mladenovic Zara in Cvetek Katarina, 7.c.JPG Rok Dobnikar, 9. b Mladenovic Zara in Cvetek Katarina, 7.c F:\Sedmo cudo\Albin\Gal Bavdaž, 6.d (2).JPG Gal Bavdaž, 6. d F:\Sedmo cudo\Albin\Kaja Drevenšek, 8.b.JPG F:\Sedmo cudo\Albin\Lorena Sedlanic, 8.b.JPG Kaja Drevenšek, 8. b Lorena Sedlanic, 8. b F:\Sedmo cudo\Albin\Liam Štraub, 6.c.JPG F:\Sedmo cudo\Albin\Marika Bartol, 9.c (2).JPG Liam Štraub, 6. c Marika Bartol, 7. c F:\Sedmo cudo\Albin\Katja Orthaber, 8.b.JPG F:\Sedmo cudo\Albin\Lara Potocnik, 8.b.JPG Katja Orthaber, 8. b Lara Potocnik, 8. b Liam Štraub, 6. c Maks Sambolec, 7. c Neja Jug, 6. c F:\Sedmo cudo\Albin\Liam Štraub, 6.c (2).JPG F:\Sedmo cudo\Albin\Maks Sambolec, 7.b.JPG F:\Sedmo cudo\Albin\Neja Jug, 6. c.JPG F:\Sedmo cudo\Albin\Živa Mlakar, 6.c.JPG F:\Sedmo cudo\Albin\Mark Drevenšek, 6.b.JPG F:\Sedmo cudo\Albin\Pia Ritonja, 6.b.JPG Živa Mlakar, 6. c Mark Drevenšek, 6. b Pia Ritonja, 6. b F:\Sedmo cudo\Albin\šol. glasilo 2019-2020, 2. del\Sofia Afonina, 8. c.tif F:\Sedmo cudo\Albin\šol. glasilo 2019-2020, 2. del\Neja Fras, 8. c.tif Sofia Afonina, 8. c Neja Fras, 8. c F:\Sedmo cudo\Albin\šol. glasilo 2019-2020, 2. del\Ema Lubanjšek, 8. c.tif F:\Sedmo cudo\Albin\šol. glasilo 2019-2020, 2. del\Nisa Pešak, 8.c (2).tif Ema Lubanjšek, 8. c Nisa Pešak, 8. c Mladi besedni ustvarjalci MOJA HIŠA Hiša je živa, ce v njej kdo prebiva: mama, oce, Jure in Jakob. Jakoba zjutraj prebudi lokomotiva, ki ga spominja na veliko škatlo piva. Jure gre zjutraj na stranišce, Preden ga njegov bestic obišce. Oce mi kosilo pece, mama pa si žogo mece, ce jima kdo kaj rece. V hiši je pravi direndaj, ker sem sanjal, da me požre zmaj. Jure Beranic, 5. b KIKI AVTOMOBILCEK Kiki avtomobilcek že drvi, skozi ceste in poti. Pa ko je že tak divjak, policist lovi ga vsak. Zdaj lovi ga pet, policistov skupaj vred. Kiki pa beži, en, dva, tri! Lan Kogal, 5. b Jure Beranic, 5. b Matija Kotnik, 5. b How to Draw a Cartoon Car in 12 Steps - EasyLineDrawing HIŠA ŽIVALSKIH GLASOV Hiša je živa, ce psicek v njej prebiva. Kadar gre žival na stranišce, voda pritece na dvorišce. Kadar hrcek dela vaflje si, miška pritece in cele zažgane dobi. Ko v hladilniku pišcancek se izvali, macka pridrvi in vse poškropi. Ko kokoška v pecici spekla se je, bolha pride in vse požre. Miške v hiši prirejajo zabavo, krave pa zunaj jedo travo. Racka pod tušem pleše, macka pa celo kopalnico pretrese. Cricek se zunaj igra, dokler ne odskaklja. Gosenica daljša hišno stopnišce, da olepša to okolišce. Ko pride lastnik domov, vse se spremeni, muren da znak vsem živalim: »Hitro gremo vsi!« Nika Ozvatic, Zara Batljan in Hanna Koren, 5. b Buca se smeji, zombi pa možgane lovi. Carovnica prevale dela, metla pa cudeže dela. Carovnica izgovori Motoristicni klub maline, buca pa si poje langzangflajšmitkabine. Netopir lula v ognjišce, buca pa z metlo prireja dirkališce. Butci macji se mecejo na strehe, London pa prodaja carovniške orehe. Fantka Bu carovnica lovi, macja metla pa ga straši. Nika Ozvatic in Hanna Koren, 5. b C:\Users\Lidija\Desktop\20200429_171930.jpg Witch Drawing PNG, Clipart, Animation, Artwork, Black, Black And ... Nesmiselna pesem: CAROVNICA CMOKA, CMOKA Carovnica cmoka, cmoka, ker ustrašila bi te rada. Cmoka, cmoka, ker ji ne gre dobro, matematika in pratika. Miš maš je spremenila v križ kraž. Bila bi le pametna, ampak cmoka, cmoka. Mama ji govori, naj se vec uci, ampak ona samo straši. Oce bi tudi strašil, a tudi hcerko bi polil. Tinkara Hojnik in Lina Javornik, 5. b C:\Users\Lidija\Desktop\20200429_171859.jpg Chocolate Drawing Png & Free Chocolate Drawing.png Transparent ... TOVARNA COKOLADE V tej tovarni dela se cokolada, iz dimnika pa vonj kar pada. Kombiji cokolado v trgovine so peljali, otroci pa v trgovine podivjali. Kdo zlato vstopnico dobi, že v tovarno hiti. Vili Majavšek za otroci hiti, ker veliko lumparij naredili so vsi. Lizike sladke so zato, ker Vili v tovarni ima zlato. Ker njegova cokolada tako je dobra, prilezla v tovarno je kobra. Alina Tajhman in Zarja Novak, 5. b Witch illustration, Witch Drawing Illustration, Cartoon Halloween ... CAROVNICE Carovnice po zraku otroke lovijo, fantje pa za puncami bežijo. V dvorani priredili so zabavo, carovnica privošcila si je kavo. Carovnica v temnem kotu tam sedi in zelene napoje kuha si. Ko carovnica dol dala je svoje lase, vsem popadali ven so zobje. Babice v carovnice se spreminjajo, otroci pa zaradi njih v miši se spreminjajo. Policisti raziskujejo, carovnice pa še naprej otroke kupujejo. Carovnica imela je modro slino, zato zamudila je v kino. Zarja Novak in Alina Tajhman, 5. b LIST IZ MOJEGA DNEVNIKA 26. 3. 2020 CETRTEK In spet je nov dan. Danes sem bil zjutraj nestrpen, ker bom delal naloge preko racunalnika. Lotil sem se nalog in ker še ne znam tako dobro upravljati z racunalnikom, mi pri tem pomagajo starši. Nekatere naloge mi vzamejo veliko casa. Ko mi uspe koncati današnje delo, se poigram z racunalnikom in raziskujem. Zelo je prakticen. Potem sem šel na sneg in babici ocistil dvorišce. Po kosilu igra, pocitek, gledanje TV. Zvecer smo imeli spet kviz, saj sem tako predlagal jaz. 2020-04-02_16.28.35.jpg 31. 3. 2020 Danes je zadnji marec. V starih casih so mu rekli sušec. To pa zato, ker je to bolj suh mesec. Tudi letos je bil najprej kar suh, potem pa je tudi snežilo in deževalo. Danes je bil zanimiv dan in dosti se je dogajalo. Zjutraj sem v kanalu 3. c preverila, ce je kdo kaj napisal. Ogledala sem si tudi filmcke, ki nam jih je poslala uciteljica Lidija. So zelo lepi. Všec mi je tudi, da je ob filmckih dobra glasba. Filmcek s poštevanko je bil zanimiv. Sem jo tudi sama narisala. Za ponovitev geometrijskih likov sem posnela tudi kratek video. Pri SPO sem si pomagala pri legendi z zemljevidom, ki ga imamo doma. Pri glasbeni umetnosti sem poslušala vevericji orkester. Danes smo imeli super kosilo. Imeli smo Tacco torek. Jedli smo mehiške tortilje oz. taccose. Mamica jih naredi božansko. Po kosilu sva z mamico odšli na sprehod s Frido. Na gozdni jasi smo se ustavile in vadile odpoklic. Jaz sem držala Frido na dolgem povodcu, mamica pa je šla 8 m proc. Ko jo je Frida pogledala v oci, jo je poklicala k sebi. Frida je hitro tekla k njej. Za nagrado je dobila briket. Tako so nam svetovali v pasji šoli. Sprehod smo nadaljevale v gozdu, kjer sem imela gozdno olimpijado. Storže sem metala v deblo, ob deblu sem delala stojo, preskakovala sem potok, korenine, skakala do vej. Potem sem našla še eno debelo palico, s katero sem malo telovadila. Ko smo prišle domov, sem mamici in atiju skuhala kavo. Zraven sta jedla še pecivo. Midva z Valom pa sva si privošcila lucko. Proti veceru sva z Valom malo gledala televizijo, potem pa sva pomagala mami zlagati perilo v pralnici. Ob 20.00 smo vsi 1 uro brali. Vsak svojo knjigo. Ati je bil v moji sobi z mano, mami pa z Valom. Potem sva z Valom šla spat. Erin Rojko, 3. c D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\Erin\Erin in SSKJ-kopija.jpg D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\Erin\Erin in zemljevid-kopija.jpg D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\Slikanje - gozdna šola\Erin.jpg D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\Erin\Erin in Frida-kopija.jpg D:\Users\Uporabnik\Downloads\20200424_170201.jpg D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\Zoja\20200417_150539.jpg Zoja Soršak, 3. c D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\Zoja\v-gozdu-1.jpg D:\Users\Uporabnik\Documents\2019-20\UCENJE NA DALJAVO\DNEVNIKI\URŠKA-dnevniki\14.4.2020.jpg Urška Golenac, 3. c D:\Users\Uporabnik\Pictures\UCENJE NA DALJAVO\Urška\Urška-Kiparstvo.jpg MALIM SO VŠEC … C:\Users\mojca\Downloads\IMG_20200415_105005.jpg C:\Users\mojca\Downloads\IMG_20200415_110829.jpg Dina Repnik, 2. d Malim so všec velike reci kot recimo potovanja, kot recimo veliko igranja. Malim so všec grozne reci kot recimo na vrtu strašila, kot recimo mamina pravila. Nikola Stamenkovic, 2. d IMG_20200325_172905 Zak Kacijan, 2. d Malim so všec elektronske reci, kot je tablica, kot je racunalnik, kot je, kot je … Malim so všec risanke kot je risanka Gormiti, kot je Pokemon, kot je, kot je … Malim so všec prazniki kot je velika noc, kot je božic, kot je, kot je … Malim so všec poskocne reci kot recimo kobilica, kot recimo žogica skokica, kot recimo trampolin. Malim so všec pisane reci kot recimo mavrica, kot recimo barvica, kot recimo lizika. Malim so všec cokoladne reci kot recimo viki krema, kot recimo cokomuffin, kot recimo sladoled. Nik Juric, 2. d C:\Users\mojca\Downloads\IMG_20200327_085808.jpg C:\Users\mojca\Downloads\IMG_20200406_173130.jpg Malim so všec kosmate živalce kot recimo pisane mucke, kot recimo kodrasti kužki, kot recimo, kot recimo… Malim so všec pisane reci kot recimo barvice, kot recimo kašice, kot recimo, kot recimo… Malim so všec cokoladne reci kot recimo mamin puding, kot recimo mrzla lucka, kot recimo, kot recimo … Špela Potrc, 2. d Malim so všec vozila kot recimo tovornjaki, kot recimo traktorji, kot recimo, kot recimo… Malim so všec igrala kot recimo gugalnice, kot recimo tobogani, kot recimo, kot recimo… Malim so všec nevarne stvari kot recimo škarje, kot recimo noži, kot recimo, kot recimo… Izak Recnik, 2. d C:\Users\mojca\Downloads\image0 (1).jpeg C:\Users\mojca\Downloads\20200414_172520.jpg Malim so všec cokoladne reci kot recimo cokoladni jajcek, kot recimo cokoladne palacinke ter pecivo tete Minke … Malim so všec nove peci kot recimo lesene peci ali pa tiste, v katerih ogenj gori, kot recimo, kot recimo… Malim so všec lepe reci kot recimo nove igrace, fantom pa kratke hlace, puncam pa nove pahljace … Vid Oblak, 2. d Malim so všec male igrace kot recimo dirkalni avtki, kot recimo tovornjacki, kot recimo, kot recimo… Urša Potrc, 2. d C:\Users\mojca\Downloads\image4.jpeg Malim so všec majhne reci kot recimo majhna miš, kot recimo Sapramiš, kot recimo, kot recimo … Jaka Zimic, 2. d KROŽNIK Krožniki obstajajo veliki in majhni. Vcasih so nocna mora, ampak iz njih se vse pojesti mora. Ko mamica v skledi zelenjavo postreže, na krožnik me nic vec ne veže. Potem pa na krožnik pride sladica in pocutje je takoj bolje, ampak za pomivanje res nimam vec volje. In na koncu kosila trebušcek je poln in jaz sem sit, z voljo ali brez za naslednji dan krožnik je pomit. Nikola Štaleker Pleš, 7. a ŠŠŠOLA Veste, kaj povem vam že zdaj: »Šššola je cisto prava mora! Cele ššštiri ure nas v sebi drži, pri tem pa moremo ššše sedeti. Nalogo vsak dan dobimo, ampak je ne naredimo, ker pri uri vedo spimo. Ko bi le svincniki sami pisali … Prevec smo že risali in pisali! Drug cez drugega govorimo, zato uciteljice ššš kricijo! Ceprav je v šššoli zelo težko, se potrudimo, da bi imeli prihodnost svetlo. V šššoli se veliko naucimo, ceprav pri tem rahlo trpimo. Ceprav tega ne pokažemo, smo hvaležni za našššo šššolo!« Tia Rovcanin in Pia Ritonija, 6. b MOJA POMLAD Ko zime konec je, pomlad približuje se, vse zeleno bo postalo, ko sonce toplo bo sijalo. Ptice bodo lepo pele, rože se bodo razcvetele, vrtovi bodo v vsej svoji lepoti sijali, kmetje pa bodo njive orali. Ko pa poletje bo prišlo in konec šole bo, morje nas bo vabilo in po svojih lepotah vodilo. Vita Demšic, 6. d C:\Users\mojca\Downloads\IMG_20200402_135829.jpg UGANKA Živi v morju in se lahko zakamuflira. Najraje je školjke, rakovice. Raje ima toplo vodo. Pogine, ce jo daš v sladko vodo. Ima osem lovk. Kdo je to? Dina Repnik, 2. d F:\Sedmo cudo\Ela.jpeg Ela Vohar, 6. d C:\Users\mojca\Downloads\image4.jpeg Jaka Zimic, 2. d LOVSKA PESEM Nekoc živel je lovec, ki je delal samo za en novec. da to je zelo poceni, še sam siromak meni. Enkrat odšel je v pušcavo, pa ne tako za zabavo! Zakaj je odšel ? Zato ker vec novcev rad bi imel. Nekdo ga je najel, ki poštenosti ni imel! Ta nekdo se je veselil, ko z ropanjem je novce pridobil. Lovec rad bi streljati zacel, vendar puške ni imel. Po njo odšel je domov in cisto pozabil na lov. Ceprav doma se je zamotil, dela spet se je lotil. Ko koncno kamelo je ujel, po svoje placilo je odšel. Da pošteno placilo bi dobil, se je naš lovec veselil. A ko prišel je po placilo, tam srecal je dobro vilo. Dobra vila ga je z žalostnim pogledom odslovila, ker tam ni bilo placila. Lovec se je nehal veseliti, ker ga nobeden ni mogel nagraditi. Ker žalosten je lovec, bo te pesmi zdaj KONEC. Taja in Nina, 6. b F:\Sedmo cudo\Albin\šol. glasilo 2019-2020, 2. del\Tara Recnik, 9.b.JPG Tara Recnik, 9. b F:\Sedmo cudo\Albin\šol. glasilo 2019-2020, 2. del\Nisa Pešak, 8.c.JPG Nisa Pešak, 8. c PREPOVEDANI GOZD Po starem gozdu hodi lovec, sem in tja ter išce novec, a zakleta drevesa preckajo mu pot, prepovejo prehod do doline samot. Lovec vztraja, gre v pušcavo in to ne samo za zabavo, namrec iskati gre skrivni predor do kraja, ki ga sonce ne obdaja. Mož je dolgo pot prehodil, skoraj je prišel do cilja, z vsem srcem se zacel je veseliti in se odlocil s kapljo vode nagraditi. V trenutku se je zgrnil na tla, prešel ga je obup, v pesek se je pogreznil, kriv je bil v vodi strup. Naslednje jutro se lovec že po neznani deželi potepa, izgubil se je v gozdu cuda in vse to zaradi pohlepa. Pia Hriberšek, 6. b TINCKOVE SANJE V ZMAJEVEM TREBUHU TAJA: LISA NINA: DEDEK NIKA Š.: MAMA NIKOLA: ZMAJ ALEN:TINCEK Tincek in Lisa sta bratec in sestrica z bujno domišljijo, prav tako pa se rada potepata po deževnih gozdovih. Nekega dne med potepanjem … TINCEK: Ali slišiš ta zvok, Lisa? LISA: Ja, sliši se kot mocan veter! Izza drevesa se pokaže velik rdeci zmaj. ZMAJ: Poglej, poglej, kaj imamo tukaj. TINCEK IN LISA: zakricita Zmaj!! ZMAJ: Vidva bosta pa zelo slasten obrok! Zmaj ju poje. TINCEK IN LISA zakricita V trebuhu: dedek leži na stolu za soncenje in kadi pipo. Mravlje mu nosijo hrano. TINCEK: Dedek! Kako si se pa ti znašel tukaj!? DEDEK: V tem zmajevem trebuhu sem že 100 let! LISA: KKAAAJJ??!! ZMAJ: Ali se lahko nehate premikati!! Slabo mi bo. TINCEK: Cakajte! Dobil sem idejo! Vsi zacnimo plesati! DEDEK: To je super ideja, ampak jaz ne morem vec plesati zaradi mojih kolkov! LISA: Ni problema. Potem pa samo hodi okoli dedek. Zacnejo plesati in hoditi. ZMAJ: Ahhhh!! BRUHAL BOM! Zmaj bruha in izbruha dedka, Tincka, Liso in vse mravlje ter odleti dalec stran. MAMA: Zbudita se otroka! Pozna bosta, v šolo morata. TINCEK: Ali ni vecer? MAMA: Ne bodi no smešen, Tincek! Zdaj pa hitro, da ne zamudita. LISA IN TINCEK se zasmejita: Hvala Bogu, to so bile samo sanje. Tako Lisa in Tincek veselo odideta v šolo. KONEC Dramsko igro so pripravili: Nikola Gušic, Taja Franc, Nina Korošec, Alen Koprek, Nika Štesl, 6.b ZLATI COPATI Nekoc, pred davnimi casi, je v carobni gozd prišla jesen. Tako je bilo mrzlo, da je šest zajcev zelo zeblo v noge. Ko je za to izvedelo devet dreves, se je takoj odlocilo, da jim bodo pomagala. Tri drevesa pa se niso strinjala, zato so vprašala: »Zakaj moramo vedno skrbeti za zajce?« Drugih devet dreves pa je reklo: »Zato, ker smo prijazna drevesa in ker jih zebe.« »No, pa kaj potem,« so rekla tri drevesa in odšla. Tako je devet dreves naredilo zajcem iz svojih listov zlate copate. Kolja Štaleker Pleš, 3.b F:\Sedmo cudo\Albin\Visocnik Vesna, 9.a.JPG F:\Sedmo cudo\Albin\Nikola Gušic, 6.b.JPG Visocnik Vesna, 9. a Nikola Gušic, 6. b ZLATI COPATI Nekoc, za deveti gorami, za devetimi vodami, je živel zajcek Brkec, ki ga je zelo zeblo v tacke. V bližini Brkca je bila jasa s polno drevesi. Brkec je zatulil: »Zebe v tacke!« Namrec, bil je oktober. Drevesa so slišala, da Brkca zebe v tacke. Drevesa so dala glave skupaj in se posvetovala. Sklenila so, da bodo Brkcu sešila zlate copate. Nika Premuš, 3.b CLOVEK IZZIVA, NARAVA ODRIVA Clovek onesnažuje, narava žaluje. Ne vržemo v koš smeti in narava zasmrdi, poginejo ptici vsi, želva vec se ne zbudi, clovek pa kar mirno stoji, kot da se nic ne zgodi. Narava postane rjava, na 24ur pa je o tem prava razprava. Clovek ne posluša in si da še duška, narava trpi, krivi pa smo mi. Tam nekje se ledeniki topijo, poleg tega pa se nam še hujše stvari godijo. Tovarna eksplodira, zaradi potresov hiša se podira, gozd nam zgori, od dima pa še dva tedna smrdi. Zaradi izpušnih plinov komaj dihamo mi, ampak cloveka to prav nic ne skrbi. Tovarna ne odneha s proizvodnjo odvecnih stvari, ki jih ne rabimo mi, samo za dobicek jih skrbi. Ne potrebujemo pametnih telefonov in ne raznih bombonov. Tovarna manj dela bi imela in manj onesnaženja priskrbela. Zakaj ne bi zunaj otroci se igrali, namesto noter televizijo gledali, zakaj ne bi raje na svoje inštrumente igrali, kot med filmom kokice iz sklede jemali. Verjetno niti minutke brez telefona ne bi zdržali in bi prosili, da nam ga bi nazaj dali. Tudi te stvari elektriko porabijo, Jedrske elektrarne pa naravo pokvarijo. Ledeniki se še vedno topijo, med tem ko mi nic snega ne dobimo. Ce bomo še naprej tako ravnali, bomo naravo proc odgnali. Ostale bodo samo ceste in ulice, tovarna pa bo še naprej izdelovala namesto svincnikov, kulice. Naravi se slabo godi in še vedno smo krivi mi. Zato zapustite svoje mobilne naprave in ne onesnažujte narave. Ne vrzite odpadkov na travo proc, saj da narava zadiha, rabi pomoc. Živa Soršak, 6. c F:\Sedmo cudo\Albin\šol. glasilo 2019-2020, 2. del\Izidor Krecic, 7.a.JPG Izidor Krecic, 7. a OH, TA ŠOLA! Ta šola je res zabavna, na svetu najbolj slavna. Ta šola je tudi vcasih tecna, upam, da ne bo vecna. Ta šola je od zunaj drugacna, ponoci prav temacna. Ucenec v šoli govori šale, marsikdo pa se gre soncit na obale. Komur pa se v šoli uciti ne da, ta se lahko veliko igra, vendar nic ne zna. Nuša Miklavcic, 3.a Pouk se je koncal in domov se mi mudi. Dneva je kmalu konec in me zopet jutro prebudi ter v šolo napodi. Tako se šolsko kolo vedno znova in znova vrti. Jakob Pupaher, 3.a Šola ni kar tako, saj se je treba uciti zelo. Domace naloge so res brez veze, zato je bolje, da si vzameš kruh in malo majoneze. Ce pa dobro poštevanko znaš, lahko pocitnice dolge imaš. Tinkara Vohar, 3.a MATEMATIKA Matematika mi gre dobro od rok. Poštevanka mi gre dobro od rok. Ko mi pa kaj ne gre, stisnem zobe. Like se ucimo, Robotke iz likov delamo, tabele z roko rišemo, racune v zvezek pišemo. Toda vcasih se ucenci ne ucimo, zato uciteljico zelo razjezimo. Vivi Oblak, 3.a C:\Users\Uporabnik\Pictures\2020-03\IMG_20200306_121629.jpg C:\Users\Uporabnik\Pictures\2020-03\IMG_20200306_121643.jpg Vivi Oblak, 3.a Eva Rinc, 3. a C:\Users\Uporabnik\Pictures\2020-03\IMG_20200313_115653.jpg Anej Kocuvan, 3.a C:\Users\Uporabnik\Pictures\2020-03\IMG_20200306_071433.jpg KO BOM MAMA, OCKA … Nekoc, ko bom mama, bom opravljala poklic gasilke. Imela bom dva otroka, ki jima bo ime Jan in Zoja ter moža z imenom Amadej. Živeli bomo v dvonadstropni hiši, ki bo imela belo fasado ter zlate stebre. Na terasi bo bazen, ki ne bo postavljen, temvec bo v zemlji. Imeli bomo majhen vrt. Z avtodomom bomo veliko potovali. Ko bom mama, bom imela dolge lase in namazan obraz z licili. Imela bom tudi dva psa Pika in Maco. Upam, da se mi vse to uresnici. Lia Korošec Polak, 3.a Nekoc, ko bom ocka, bom imel enega otroka in prijazno ženo. Po poklicu bom zgodovinar. Vozil bom belega audija. Imel bom tudi hišo, na morju apartma in coln. Z družino bomo odšli na morje in na razlicne izlete. Skupaj bomo odšli tudi v severno Karolino, kjer bom poiskal Crnobradcev zaklad. Upam, da bodo leta hitro minila. Mik Dacinger, 3.a Ko bom oce, bom imel dva otroka. Imel bom ženo, bel avto in veliko hišo bele barve. V službo se bom vozil z avtobusom. Moj hobi bo vožnja s skejtom in BMX-om. Tudi psa in macko bom imel. Živel bom v mestu. Na dvorišcu bom imel majhen bazen, v katerem se bom kopal. Žal sem star šele devet let, kar je še zelo premalo za oceta. Jakob Pupaher, 3.a C:\Users\Uporabnik\Pictures\2020-03\IMG_20200306_071443.jpg Nekoc, ko bom velika, bom imela dva otroka in prijaznega moža. Po poklicu bom kmetica, za hobi pa bom sladoledarka. Imela bom veliko živali: konje, ovce, krave, kokoši, koze in race. Potrebovala bom tudi veliko polje, travnik in vrt. Namesto avta bom imela avtodom. Na dvorišcu bo zelo velik bazen z mehurcki in luckami, ki bodo spreminjale barve. Kuhala bom okusna kosila. Oblacila se bom elegantno in športno, ko bo potrebno. Moja družina bo bogata. Nuša Miklavcic, 3.a MOJE KOLO Moje kolo meni je najlepše. Moje kolo meni je najboljše. Vsak dan komaj cakam, da se spet odpeljem … Moje kolo je zelene barve. Moje kolo je dobro zelo. Za rojstni dan želel sem ga mocno. Moje kolo je veliko, a tudi prestav ima veliko, ce je vreme lepo, najhitrejši sem od vseh. Jaka Zimic, 2. d POMLAD Pomlad je zabavna, a tudi naravna. Ko se zbudimo, ven odhitimo. Nabiramo cvetje, to je pravo doživetje. Pravi greh je ostati v hiši, zaprti kot miši. Rastline cvetijo, živali se zbudijo. Ptice priletijo ter stran odletijo. Vita Demšic, 6. d Basni o novih živalskih vrstah RIS NA KMETIJI Nekega vrocega pušcavskega dne so se risi zbirali v pušcavi. Sonce je mocno oddajalo svoje žarke na Zemljo. Risi so že komaj cakali, da bodo prispeli do oaze in zelenice, ampak eden se je zgrudil od bolecine na tla. Tako so drugi risi nadaljevali pot in enega pustili sredi pušcave pod enim samim suhim drevesom. To je bil Griz. Nekaj casa za tem so se pocasi odpirale Grizove oci. Zbudil se je na sredini zelenice. Pogledal je okoli sebe in zagledal velikansko kmetijo. Za njim je bil hlev. Imeli so 30 rumenih kanarckov, ki so leteli nad svežimi sadnimi drevesi. Nato se je odpravil pogledat v hlev. Tam so bile krave, biki, koze in ovce. Levo od hleva je bila velika zelena planjava, na kateri so se sprehajali konji in skakali zajcki, ki so radovedno pogledovali za deteljami. Pred veliko hišo so se sprehajali rumeni pišcancki in kokoši, medtem ko je petelin kikirikal na strehi skednja. Zraven planjav je bila majhna lesena uta, v kateri so bili mali roza pujski. Na sredini dvorišca je bila velika lesena hiška, na kateri je pisalo: Tukaj bivam jaz. V hiški je bival velik ovcar po imenu Runo. Bil je zvest pes vsakemu na kmetiji. Zraven njega so bile macke. Griz si je mislil, da so mu zelo podobne in se spraševal ali so si v sorodu, medtem ko je gospodarica iz hiše prinesla Grizu vodo in meso. Griz se je cudil, kaj neki mu strežejo, saj ni eden izmed domacinov. Minilo je že nekaj mesecev in Griz je imel z macko Hely mladice. Bili so zelo podobni Grizu, a bili so divji in so se umivali samo kot macke. Tako so bili to risi z macjimi lastnostmi, vendar to ni nic cudnega za risa, ker je divja macka in se ne opazi. Nika Ozvatic, 5. b ZGODBA O PEŽU V Mehiki je zaslovela nova vrsta živali, ki se je imenovala pež. Bila je križanec med ježem in psom. Zgledal je kot jež, vendar je imel namesto majhnega repa, kot ga ima jež, velik pasji rep. Ni imel veliko bodic, ker je imel zraven bodic tudi dlako. Imel je majhne ježeve noge spredaj in velike pasje noge zadaj. Imel je tudi majhno ježevo glavico. Ježevka Lija in pes Dino sta se nekega dne zaljubila. Cez cas je ježevka dobila mladica peža. Ime sta mu dala Lijodi. Ko sta šla s svojim sinom na sprehod po parku, so se živali norcevale iz Lijodija in mu govorile, da je cuden. Lijodi je bil užaljen. Mama in oce sta ga potolažila in mu rekla, da ga imata rada takšnega kot je in da ni pomembno kaj recejo drugi. C:\Users\Lidija\Desktop\20200416_104214 (1).jpg Tinkara Hojnik, 5. b PUJSOKRILEC Nekoc je živela pujsa Pegy. Njen dom je bil na kmetiji. Njen oce je bil prašic, mama pa ameriški pujs. Enkrat je zbežala v koruzno polje in spoznala vrana Jana. Jan se je zaljubil v njo. Nato sta dobila prašicje mladice z vranjimi krili, kljunom, zadnji dve nogi sta bili vranji, sprednji pa prašicji in vranji rep. Jan ga je naucil leteti. Po nekaj letih je tudi njun mladic imel mladice in tudi on jih je naucil veliko novega. C:\Users\Lidija\Desktop\Bild (20).jpg Tilen Luttenberger Vajngerl, 5. b BODECA MIŠKA Mama miška je dobila štiri mlade miške. Ena miška je bila prav posebna in se je razlikovala od drugih. Namesto sive dlake je imela velike crne bodice. Namesto smrcka je imela dolg špicast nos. Mama miška se je zelo prestrašila, ko je prvic videla to miško, vendar jo je sprejela. Ko so šle miške na sprehod, so se iz grde miške vsi norcevali. Nekega dne jih je napadla muca. Bodeca miška se muce ni prestrašila in je muco s svojimi bodicami pricela pikati v smrcek. Muca se je miške tako prestrašila, da je zbežala in se ni vec vrnila. Od tistega dne je bodeca miška junakinja in nihce vec se ji ne smeji. Nick Cesnik, 5. B RIBJI LEV Živel je lev, ki je nekega dne lovil zebro. Ko je tekel mimo reke, se je spotaknil cez gosenico in padel v vodo. Lev ni maral vode, zato je skakal in skakal in skakal tako mocno, da so vse ribe poskakale iz vode. Ko je lev koncno prišel iz reke, se je ulegel na ribo in jo nevede oplodil. Ko je lev ustal, je stopil na ribo in jo brcnil v potok. Riba si je mislila, kako je ta lev prijazen, lev pa, kako je lahko tako štorast, da niti ribe na kopnem ne more uloviti. Šel je domov in od jeze pozabil, da je lacen on ali kateri koli drugi clan njegove družine. Zaradi tega, ker lev še naslednje štiri dni ni ulovil nicesar, je zacela loviti levinja. Odkar je lovila levinja, levi niso vec stradali, ampak najmanj je pojedel Štorasti lev. Medtem pa je riba postajala vse bolj debela. Mislila je, da se redi in zato je poskušala jesti cim vec zdrave hrane. Ampak ni pomagalo, še naprej se ji je vecal trebuh. In pri obeh družinah se je zgodba ponavljala. Dokler se ni riba odlocila, da gre k zdravniku. Zdravnik ji je povedal, da bo cez dva tedna dobila mladica. Riba je razmišljala, kdaj jo je lev oplodil, saj ji je zdravnik povedal, da bo njen mladic mešanec in da je ob porodu velika možnost smrti. Zato je riba, preden je umrla, napisala pismo, naj gre njen sin, ko se rodi, živet z levi. In tako je bilo. Simbat je šel k levom in jim povedal, kako mu je ime. Razveselil se je tudi lev, ko je izvedel, da ima sina Simbata. Simbat in Štorasti lev pa sta živela srecno, do konca svojih dni. Jakob Kovacic, 5. b MODROKRAV Pleme ljudožercev iz Afrike je sklenilo dogovor z levi. Pomagali si bodo, levi bodo njim pomagali loviti ljudi, ljudožerci pa bodo za njih vzrejali krave. C:\Users\Lidija\Desktop\IMG_20200416_150642 (1).jpg Nekega vecera je lev Boron izbral kravo zase. A kar naenkrat se je vanjo zaljubil. Vprašal je kravo ali ga ljubi. Krava mu je prikimala. Zvecer sta pobegnila. Cez par let so ostali levi opazili Modrokrava. Matija Kotnik, 5. b ŽIVALSKA PRAVLJICA Nekega dne je bilo vreme brez oblacka in vsak je lahko videl, kako je ptic nad morjem delal velike kroge po zraku. Ker je bilo morje zelo cisto in jasno, je ptic zagledal tri lepe rumeno-oranžne ribe, ki so plavale v morju. Ta ptic je bil posebne vrste, ki se potopi pod vodo in ujame ribo. Potopil se je, s svojim kljunom vzel eno ribo in z njo odletel v mali bazencek. Dobila sta svoje otroke, ki so bili pol riba in pol ptic, imeli so ribje telo s krili, kljunom, z nogami ter kremplji. Bili so dvoživke, saj so imeli pljuca ter škrge. Kljub temu da sta to popolnoma razlicni živali, se te živali še danes parijo in nastala je nova živalska vrsta. Zarja Novak, 5. b PERESNI PES REX Nekoc je v gozdu živel orel, ki je imel gnezdo na najvišjem vrhu. Neke noci se je kužek iz vasi odpravil na sprehod cisto sam. Med tavanjem je k njemu priletel orel in ga pojedel. Kužek se je s pomocjo magije rešil, a je postal telo orla. Ko je križanec psa in orla (Rex) letel po zraku, so vsi, ki so videli Rexa, takoj zbežali, saj jih je bilo zelo strah. Nikoli še niso videli kaj takega. Nekega dne je, ko je Rex iskal hrano za sebe, v gnezdo prišel fantek, ki mu je bilo ime Nejc. Nejc ni vedel, kam je prišel. Nato je zagledal Rexa, ki se je vrnil. Sprva se ga je Nejc ustrašil, a potem je videl, da je Rex v bistvu prijazen. Ko je ostalim povedal, kaj se mu je zgodilo, mu niso verjeli. C:\Users\Lidija\Desktop\IMG_20200416_113354.jpg Nato je blizu njihove vasi izbruhnil vulkan. Na pomoc jim je priskocil Rex. Zajahali so ga in odnesel jih je stran. Tako so v vasi ugotovili, da je Rex prijazen. Niso se ga vec bali in postal je eden izmed njih. Med seboj so si vedno pomagali. Nejc Pfeifer, 5. b Kazalo Uvodnik ……………………………….…………………………………………………………………….…2 Pogovarjali smo se…………………………………….………………………………………………...4 Unesco šola…………………………………………………..………………………………………………7 Dogodki, zanimivosti….………………………………………………………………………………12 Tekmovanja…………………………………………………………………………………………………23 Pouk malo drugace………….…………………………………………………..…………………….26 Razmišljanje ucencev………….…………………….………………………..…………………….38 Pouk na daljavo………….…………………..…………………………………..…………………….44 Mladi likovni ustvarjalci………………………………………………………………………………77 Mladi besedni ustvarjalci……………………………………………………………………………………85 Basni o novih živalskih vrstah……………………………………………………………………104 SEDMO CUDO glasilo ucencev OŠ Dušana Flisa Hoce junij 2020 Sedmo cudo je izdal uredniški odbor glasila OŠ Dušana Flisa Hoce, Šolska ulica 10, 2311 Hoce Odgovorni urednici in mentorici: Danijela Pecanac, Sanja Obaha Mentor likovnim ustvarjalcem: Albin Lorber Avtorica izdelka na naslovnici: Tara Perdija, 8.c Avtorica izdelka zadnje strani: Maja Miric, 8. b BETONICA Saubermacher_Logo_SLO VIZITKE SENEGACNIK Vam na voljo vsak delovnik v Poslovalnici Hoce in na ostalih bancnih tockah. nkbm.si/info@nkbm.si/080 17 70 logo Peter Acko Pogodbeni serviser racunalniške opreme Tel. 041/618-151 logo-tajhman F:\Sedmo cudo\Zadnja stran.JPG