foSlntna plaćana v gotovini Leto LXXL, št. 292 LJubljana, četrtek 29. decembra 1938 Cena Din 1.— LOTENSKI Iznaja vsaK dan pupoicine izvzenifli nedelje m praznike — InaeraU do 80 petit vrsi A Din 2. do 100 vrst a Din 2 50 od 100 do 300 vrat a Dtn 3. večji maerati petit vrsta otn 4 - Popu* po dogovoru, maeratm da"ek posebej - »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPKA VNlfiTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossma ver jeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Francosko-itzlijanika napetost v uradni loči: Po prvem alarmu vsestranski demantiji Tako v Rimu kakor v Pariza zavračalo vse vesli o pripravah na vojaški spopad in izključujejo vsako presenečenje — Vso važnost polagajo na posredovanje Anglije PARIZ. 29. dec. e. S službene strani de-mantirajo vse razburljive vesti, ki so bile včeraj objavljene po angleških virih v Parizu. Predvsem je demantirana vest, da bo potovanje predsednika Dalad era v Tunis imelo značaj velike pomorske demonstracije in da ga bo na njegovi poti spremljalo nad 20 vojnih ladij. Ravno tako je demantirana tudi vest o gibanju italijanskih čet prot: Džibuti iu Naposled je po mor;ka prefektura v Toi^onu demantirala ve?ti tujih listov o velikih vojaških transportih v Džibuti Kljub vsem demantijem pa se iz zanesliivega vira dobava da sta v Džibut: krenili dve francoski vo'ni ladii s po 1000 vojaki Po^e tega je francoska vlada poslala v Džibuti komisijo, sestavljeno iz geografov in francoskih vo^a-Šk'h strokovnjakov, ki ima na^po ugotoviti točno meio med francosko SomaT?io :n ita1nancko Et'oono Pred 15 me«eei. k^kor trd:io na nourenern mectu. so nekateri rnani5i oddelki italijanskih čet zajedli ozemlia. k- so bila cpoma ker m^a ni bna to*no določena Ta nhve^tiia vsekakor pr.tr-'iii#si0 vesti iz pnpTp*k;h viro^T n-» ced-laS' katerih «o :tali:anclce četo 30 Vln»^»e-trov daleč vkorakaj v frrmonc-ko Somnlno ln «=e nahajajo sedaj 90 kilometrov pred D^ihnti iem. RTM. 29. dec. e. Ker ie f^-a^ro^ka vlada v svniem odgovoru na Jtpi"?msko noto trdovratno vztraiaia na svoVm staliSču. ki le v na^orntiu 7 ita^an^ko tezo. smatrajo v ti'kni.5n;ih krofih da dn^H^i nf ba»t*dnv, Ha ho ta spor reS<»n z d;rednimi pocraianii med Panoom In R'morn. Zaradi tP"a re^no računajo z '"ntervenc-no tretie Vf>T;t?P DomnrcJtP «tT«a f^f ie V tem orimpru Arioli^a V r>orn*il:h iz Parira in Londona italiianc^i licti nourlariaio. da le postal franro^ko-itaV ia^^ki cr>or akuten In (Ja «>-9^i t»r»-» niro i^V1 trtj*«tl Z\ i*)-r-(*ce>r* c»^e— r**a Vi S* te*ko lfnmrr"T";t'v5^ t^-iTt v S^e-{Jo-»omrV»w rrnr'ii T O rjr,e**n«x*r> V PO trH'ttr^h it»Ui»n-k;h Ife-tnv v woH«r>*ni n*"l-rr>»- - r>» ho nr'*1o « et^»nf Ttj^H«* T~>-n^\ pil* ?ta^i i»*»-V*h čet n» m^ii fi-^ii^r^V« ^o-fTS^Mn fn T^n'«!« Tta1Hancki I***! o^n" °rn P',:ti',f,',,;*'i Hn Korio TT*"e"^^'>r^*^J^r":3 fr'r>ro-sk<* vip d o r^-^'a^'o^a pnerl nipcov'n no-fjnvani^m na Kn^^ko in v T"**** cri^e**"1 ]p franr-oflrp ^»o^np lud'o f**'*T"»'»-j»'V v'diio ^ fr>m t*»^o o<^V»-5*n ?7*Hvpn;p T+n^iie hi4©*o rpn"««cf da hi T+*>Hia pa to reqff'"r«>'q \7 tt«5"*! 9 forv» »**+?t,a-jp tudi t'PC-1 In^Honcl-co nr>oJ1x7 T»*-**1»i* n ppmorsvoni |Tr,n'"<«t tu*** 4} ifn'* '"^n^ke VOJ- nr mn-T^Vp v TMrenc-k^m mnriu. PARIZ 29. der. e. F»-anooe-ki d^omat- 8k; k^ner' kategorično rl*»r«ar>ti <*airt vocti. na poo,1-"»f k°*0,"'h nsi bi r*n,°*'***r in P^npf poA'ahiia ChamhPTipina Jn Ha1i^ava. da se p-0-5 c^ro^im oHv>oriom v R'r*i D«'**vlta v Pa- ri7ii in konf^ri^pta 7 ni'mq 7[nTion'i mi- Jk:m vpVnncbn;ir^tn k^+OT"OTr11'' ie n»"»*0-Jll fr-prtno^ko cto^'Sče tflpde frpnr»o=-ko-ita-]^nnck;h od^n5qiev Na tem cpc-t*~kn ni b^o niti gnvffa o se^t^^Vn angleškh in fr^^^ock-'h d^avn'kov v PaHTit. pr>f 2° Her A A. P:nTonip+5;ki iiT-*>o*r»?k a«TOT-.riie S*°fanf pi?e da ie v zaHn^h 2 tedn'h 7op°t becnpTa sima po^'a po tisJcu zan.a^nh dr^av «amo z ra^^orn da bi se nnTo7fli Dnh5al v pr\ri pn1ov;ci mose-ca d^eemhrp ;P ta t^e-k rst"9J*'T[ laSr>ive vesti da roicli ^"'»'''^p od^-ton;ti po^o^iio Ital'ii Nato so l*>ti pisali, da Tta^iia skozi Franci;o tranzitno posoja o-o^ie in voi-ni material nacionalistom v Snan'ii T^da vsi cr> lahko takoj ueotovili, da ie bla ta vest popolnoma bre7 podla°e. ker je bil ves vomi material, ki ga po«:Tiaio on«tran Pirene-fev namenien bo^ševški Španiji in zato ni prijel z ItaMie Sedai ce zopet p;še o tem da TtaM^a zbira svole čete na meji med AbesinPo in francosko Somaliio Tudi ta ve^t ie la?n''va Izvedeno ni b:lo no-bpno premikanje čet v zadnjem ča*u. razen ob Tnnizij-. na meii Libije Na predvečer sestanka v Monakovem. je bilo iz a"^e-Skeea vira četo p^trieno. da pr'pravMa Franciia napad na Tripo1*«' in sicer iz Tn-niziie Prav tako so pariški 1'sti objavili smešna tolmačenja o tem. da Italiia vse stavi na karto s^ave, da bi tako zbolišala gospodarski po'ožaj v notran:o«ti. ki fe itak že zelo slab. posebno zaradi visokih cen benc'na in sladkoria Vse to ie smešno in samo odkriva metode, ki se jih ekstremisti poslu7uieio Tako so se tudi sedaj vkliub demanti iem razširile vesti o pomi-kaniu itaMianskih čet na meio francoske I Somalije in da so se okrepMe po^dke v j Kufri in Anenatu Vest- o teh dveh posadkah pa so se zopet razširile samo zato. da bi se razburilo eeipt«ko iavno mnenie Po-lec teea so se razširile tudi neresnične vesti, da Spanci iz svojega Maroka pripravila jo napad na francoski Maroko. Prvi francoski vojaški transnorti v Somalijo MARSEFLLES 29 dec. e Službeno po ročajo da bo v roku 48 ur odpotoval bataljon senegalskib stielcev iz Marseillesa v francosko Somalijo na vojnih ladjah >Sfinx« in »Chantilly«. V Somaliji in Džibu-tiju red in mir PARIZ, 29. dec. e. Snočnji »Pariš Soir« poroča iz Džibutija: V nedeljo so bile tu -pet prirejene velike manifestacije za Francijo, pri katerih je sodelovalo mnogo društev Manifestanti so krenili po vseh glavnih ulicah Džibutija in so nosili table z napisi: Džibuti je francoski in mora ostati francoski' Ne želimo usode Etiopije! Hočemo živeti! Guverner Somalije je sprejel deputacijo in ji obljubil, da bo Francija varovala svoje interese v Džibutiju. V Džibuti ju vlada popoln mir, prav tako tudi v francoski Somaliji Zveze z Italijani so normalne, točno pa je, da ie opažati gibanje italijanskih čet v Etiopiji, vendar pa ne more biti govora o kaki koncentraciji v neposredni bližini francoske meje. LONDON, 29. dec. e. »Dailv Express« poroča, da je angleška vlada zahtevala od svojih diplomatskih agentov, da nujno pošljejo vsa poročila o stvarnem položaju. Doznavamo — piše list — da bo lord Ha-lifax v primera potrebe vsekakor na jasen način dal razumeti, da je Anglija v tem spora popolnoma na strani Francije. Angleška vlada bo imela še ta teden izredno sejo, na kateri bo proučila položaj. Neomeien delovni čas v Nemčiji Po potrebi se lahko uvede tudi 16 urno delo — Pomanjkanje delovnih sil vedno občutnejše BERLIN, 29 dec. e. S 1. januarjem bo v Nemčiji podaljšan delovni čas od 8 na 10 ur dnevno Podaljšanje delovnega časa se predvideva le za nekatere primere in vladni odlok vsebuje v načelu določbe, da se ocemurni delovni čas lahko podaljša v nekaterih primerih, če ie to v javnem interesu, zlasti če delo ne more biti končano v določenem času in bi imelo Dodietie zaradi tega veliko izgubo. V takem primeru bo osebje pozvano, da podaljša delovni čas v posebnih primerih se predvideva celo šestnajstumik. toda ta se sme uvesti samo enkrat v treh tednih obenem pa se mora v teku dveh tednov določiti dvakrat po 24urni odmor Čiščenje strojev ob delavnikih se ne računa več za nadurno delo Ti ukrep- so v zvezi s poma»-*kaniem delovnih moči v Nemčiji ki ie občutno zlasti v industriji, pa tudi v trgovini. Fr^ncova cS?nziva zaustavljena Borbe za posamezne postojanke se še nadaljujejo LONDON, 29. dec. A A. Po brzojavnem D^roč'in špa-^k0 brzojavne agencij0, ki je prišlo snoči pozno v London, republikanski položaj, ki so 20 milj jugovzhodno od Leride. ojso bili prav nič snremenjeni, dasi je borba zanje z nacionalisti trajala nad 10 ur. SARAGOSA, 29. dec. AA V prvih dneh na^'^n'ai'pt'č'^e o^nn-,ivp je h'io na katalonski fronti ujetih 218 republikanskih vo-i"k"v M"d niim: •ie h{ln "mo 92 Sp^n^v. ! Med ujetimi je bilo 126 Francozov in Cehov. BARCELONA, 29. dec. AA. B'tka 7a po-kr^iino I.er"d"» s° ^e nonvka v-»č Dro+i iu«*u, kakor v zadniih dneh Z močnim prot;na-pa dnin republikancev je bila odstranjena nevarnost nacionalističnega prodiranja v tei smeri. Nacionalisti ?o bili ustaviieni na ' črti med vasio Aspe in višino Demnse Ves trud sovra^n'kov se je razbil na republi-ka~"-k'*h o**ot*nanad?h SAPAGOPA. 29. dec. A A Snoči ie bilo ob4avlieno uradno Določilo naoiona^tič-ppaa vrhovnega povetistva ki pravi da co 1 od začetka ofenzive nacionalisti ujeli 7 500 republikanskih vojakov in zasedli nad 400 kvadratnih milj ozemlja 2Iap!enili so več sto ton vodnega materiala, mnoeo letal in topov Bitka se še nadaliuje Sedai prodirajo nacionalisti proti jugu od Leride in sfcer na črti Seros-Fajon vendar nekoliko oočasneje. ker istočasno utrjujejo svoje dosedanje postojanke. V severnem delu te fronte se borba počasi nadaljuje in se tam pehota bori grič za gričem Vendar so na~io~ah"s*i im*»li tam nai^o-n^o M<=p*»he pri zavzetju Speleta in Cardela Nacionalistična letala so pn tem igrala važno vlogo. Sa*nt Jean de Lot. 29 dec AA Snočnie republikansko uradno poročile potrjuje, da na^-nal^t^čn« č°te nanaHajo med SeTO in Ebrom Poročilo priznava da ie sovražnik "ya,*7*»l v odseku Tremoa dva griča, v odc-^k ' P^l^^u^ra na'•o r'a^irm^h's+'čne črtte *7vr5;le močan nanad ki pa co ea repiihli-kanci odbiti V torok frt sredo co reo^bif-kanri epe-trelili 7 nacionalističnih te*al Na-Hon^^ic-tična letala so bombardirala Valencijo Hi«',» nana*f near***«sa tiska na voditelja indijskih nadoiR^lirtov Berlfn. 29 dec AA Havas- Dosedaj ie nemški tisk 'n nemško iavno mnenje sim-oatično spremiialo borbo Mahatinc> Gand-hiia za neodvisnost Tndiie Toda v 7ad-niem ^a«u sc ce nemški Hst; /ačeM neugodno izražati c Ganrlh'in Ponašati co 7ačel4 celo nanade nani Očtaio mu da se Gandhi preveč ranima ^a ucodo nef*»Sk$h Židov in da ie (Vh'r^ovprtrorn n^no-o*'] rja-cii'pn odnor oroH ^3'«»^^rpm NT°nJki t'sk dolži sedai Gandhi ia. da si je vso svojo oo- litičnr kariero ustvaril na ta način, da je izdat 'r.dii?ke nacionalistične ideale »Na-♦^io^ai Z«=»itung« n;še. da se je Gandhi obdal 7 2idi ki s0 sedaj postal: njepovi sodegav-i in d-< i° Pa"dif N°'Tru bivš'* nradsod*^ik ;ndi^k°cra konpreca imenoval štiri Žide za -trpkovniake nri buhar«k: vladi Vrsta čustveni coo'aii^em oa nima nobenih zvez z -od'it-ko horbo 7a evobodo Tnd'icki davko-niax„roVi mo'-aio camo še plačevati štiri žido^'ske strokovnjake. O^ozicii^ iTra^a svoje zahteve SOFIJA. 29. dec. e. Boćarsko Sobranie ie vče^ai nada1I**^-a1o razpravo o prr-a-čimn 7a leto t°^9 G'a^'rii po^oT^vk ie bil ono^V^i^ki po=-i^nec Do^ko Petkov, ki ie noi'da»-'al notrpbo sp1ošne amnoetiie nolf-t;čn;h kaTnienoev. nato na ie povoril o^otj t-1 -^»->-rn11 ||i«*HfVHWl »»1—jgfi* ,, c+0-, n'"'hrp di-rpkr>*io 7a p'Tirioffarf'o. ^at-top^l ip tndi c-tališče da nai Poi^ariia uetanov; no-1ani-štvo v Rii'"*rt»»u Z*3 n^;m co ^o^^o^iii 5^ tri- ia rVtO^ °i "s ki DO^'anci in cVor n^^^oV pr'?^ r^'m't^ov fMi«v "n f !■ It l«| ^i1 i ^°V. v«i tT'i'ip b^Tši •'omlio^'in'lfi TC;,tov i*» o^t**© k^ti-ri^al no^itiko ^♦1r»d«a r*r»vaio*o* da ni ni^e«-ar cfo^-la 7a '*'ho1'5anip rn'ft^ig bo1- f»arfV°"^ km°ta KrroX''-o p***^val*-fvo t*"* fvort R^ft/« vco^a 0»eu***P^vfva. »ma v svoVh roVah ^amo 49*% na^-pdnocra hoeract^-g v 79- meno ?a to pa nosi levii dotpž d^aTm^h h-o^on t»»^o-^' *«^rf» t-» ■^od'-l^-r* 7H tO m'-tvord. Polcrp^c-ki kmet liuhi do10 m na»-od toda bo^e tudi «-vo*e n-a^Vp ki i:h ima no vet'*kntmoT»ski ustavi. D;m:tmv riiev ie pp^nril o 7P?čiti d°tavcpv in nbrirvkov fp zahteval, da se bolgarska vlada pri svolem delu drži treh ^^^^ «rnor"i"- oi-^onia l^rnotii^Vo n-o'-^'-'^-in r>t-:d«-V«:T"-- -o tr""ov za kmetske pridelke ter socialno dviganje podeželja. __________■_ Konfer^ftca balkanskih pravoslavnih cerkva v Sofiji SOFIJA. 29. dec. AA. Včeraj se je v Sofiji začela konferenca balkanskih pravoslavnih cerkva. Prišli so zastopniki iz Bol-"^riie. Ju^os^avij«. Rormmtie in Albance. Prvi seii konference je predsedoval sof:j-ski metT-oootit Štefan. Konferenca bo zasedah štM dni in bodo oredv«em proučevali kako okrepiti odnosa ie med ra-mimi balkanskimi pravoslavnimi cerkvami. 5*.eiM> vernikov je na Dunaju izstopilo iz katoliške vere BERLIN, 29. dec. AA. »V Avstriji ni več državnih sovražnikov«, je izjavil zastopnikom tiska voditelj narodnih socialistov na Dunaju Globotschnigg Dodal je Se, da kardinal Innitzer za naredne socialiste ni več problem. Iz cerkve je v kratkem času izstopilo 52.000 mož in žena in to je bil naš najtočnejši odgovor in najboljši protest S tem vprašanjem se nam ni treba več pečati. , . _, Paul Morand Delo glavnega volilnega odbora Beograd, 29. dec. e. Sekcija glavnesm volilnega odbora za zetsko banovino je končala s pregledom volilnega materijala za to banovino Sedaj pregledujejo še volilno gradivo za drinsko primorsko in dunavsko banovino. Sekcije za te banovine de'ajo celo ponoči. Računajo, da bo d?-lo sekcij vseh banovin, ki so še ostale. konfcano do 31. decembra. Vlak obtičal v snegu Beograd, 29. dec. v Južni Srbiji so ponovno naspali vehld snežni zameti in zaradi tega je tudi obtičal na progi Skoplje —Ohrid vlak mrd postajama Gostivar in Kičev. Vlak je popolnoma zamedlo s potniki vred in še ni znano, če so ga že izkopali. ■ ■ « . • Spremembe v turški vladi ANKARA, 29. dec. AA. Anatolska agencija poroča Prosvetni in gospodarski minister sta odstopila iz zdravstvenih razlogov. Za prosvetnega ministra je bil imenovan Ječ'tal, za gospodarskega ministra pa Chake. Rooseveltov program oboroževanja vVashington, 29. dec. e. Kakor poročajo, namerava Roosevelt staviti kongresu dva predloga glede državne obrambe. Prvi predlog predvideva normalna sredstva za zvišan-'e vojske in mornarice, na podlagi drugega predloga pa zahteva Roosevelt sr»e ctalne kredite za povečanje oboroževanja. Med drugim je v načrtu zgraditev dveh vomih ladii po 45000 ton in pa gTadnja 12 do 40.000 letal. Roosevelt v svojem apelu poudaria potrebo, da se na ta način ameriški narorl prinovi na obrambo proti morebitnemu napadu. Munde!?in pri Rooseveltu VVashington. 29. decnnbra. AA. Štefani. Kardinal Mundelain je bil včeraj gost pred sednika Rcosevelta v Beli hiši. kardinal se je z Roose vel toni dolgo pogovarjal o svojem potovanju v Rim in o odnosa jih med Vatikanom in Nemčijo. Novi policijski ravnatelj v SoSiji Sofija, 29. decembra. A A. Bolgarska brzojavna agencija objavlja: Atanas Pantev, predsednik vojaškega sodišča v plovdlvu je bil imenovan za ravnatelja po'icije v Sofiji. Dosedanji ravnatelj Preslavski je odstopil. Belgijski krali na francoski rivijeri Bruselj, 29. decembra, e. Kralj Leopold in njegova mati kraljica Elizabeta sta odpotovala v Francijo, kjer ostaneta na fran coski rivieri. Sodijo, da se bosta nastanila v Meritorni in verjetno je, da se tam kralj sestane s svojo sestro, soprogo italijanskega prestolonaslednika. sloviti francoski književnik ln urednik pariškega »Fijrara« je bil imenovan za delegata Francije v mednarodni podunavski komisiji, ki se Je po priključitvi Avstrije preselila z Dunaja v Beograd. Morand bo po novem letu prispe! v Beograd ter bo svoje bivanje v Jugoslaviji Izkoristil za spoznavanje nasegra naroda In države, ki stm imela v njem vedno vnetega zagovornika ln Iskrenega pobornika frnncosko-jugoslo-venskega prijateljstva. Snežne razmere Uradno poročilo Tniskoprometnih zvea v Ljubljani in Mariboru, JZSS in SPD z dne 29. XII. 1938 Kranjska gora 810 m: —13. solnčno, 65 cm prš'.ča, barometer se dviga, sanka-Hšče in drsal šče uporabna, Erjavčeva koča na VrS'ču 1115 m: —12, soJnčno. 65 cm prSlča, DovJe-MoJMrnna 6"0 m: —16. delno oblačno 60 cm prSlča, Koča pod Storilcem i —16, solnčno, 70 cm prSiča, Bled 501 m: —14. delno oblačno. 60 om prs Ča. mirno, smuka ugodna, Pokljuka 1r00 m: —14, de'no oblačno, 40 cm prSiča 30 cm podlage, mirno smuka ugodna, Bohini-»Zlatoro?-« 530 m: —11, megleno, 95 cm prSiča, Dom na Komnl 1520 m: —15, solnčno, 130 cm pršča, mirno, Vogel 1540 m: —16. solnčno. 150 cm prSlča, Gorju7«} 1000 m: —17. delno oblačno. 65 cm prSiča, mirno, smuka ugodna. Dom na Kofoah 1500 m: —16, solnčno. SO cm prSlča, Velika punina 1558 m: —12, solnčno. 70 cm pr§ ča, KavmljPca Bfftfetca *>01 m: —16, solnčno, 40 cm pr.5'ča 20 cm podlage. Jezersko: —11. so'nčr.o, 50 cm prSlča. mirno pmuka ugodna. Polževo 6*>0 m: —9. delno obtočno, 35 cm prS'ča, mimo. smuka u«rodna, Sodr?»*»ro: —13. delno oblr»čno, 41 cm pr-5'ča. mfmo smuka ugodna, Sv. Planin-« °S."> m: —14. de^no oblačno, 30 cm prSiča. mirno, smnka ugodna, Sv. <^ra: —13, delno oblačno, 30 cm pr-9rča. Koca pod Wr*no 1377 m: —16 solnčno. 60 OTO nrgfča. L!sc** 947 m: dptno oblačno, 10 cm prSlča, ?o cm no',i*»0'c. smuka u^o^na, Rlmsiri T-^o»er r?>o m: —13. solnčno, 60 cm nrS'<*^. mirno smuka "^odna. Marbo^Vrt Vn*n fn Hnly»»«fd dom 1030 m: —11. cVno oblnčno, 30 cm prSiča, smuka l!*vO/,r1^. RFhn,'**» nr% "*>^*,^rfu Ti"? nit —13, delno ob- lačno 50 r^t rir$*7««t, r^frno Sv. t />—-~no p-» t»^hor?T' m: —11. deMo oW"^o. 50 cm prSlča. mirno, smuka U!TOdnq. Kočo. ni ^".'rn 1HHJ m: —10. solnčno 15 cm TrnJ"*-*. 30 cm podlage, mirno, smu- Pec^i 1«M m: —13, demo ob'flč^o. 85 em t)t?*?*-i m^rno fTm^ki iT^o^na. CSsfifft Jerersko—Tezerslrl vrh prevozna. Gospodarski svet v ČSR bo posvetovalni organ vlade Praga, 29. dec. d. Vlada je sklenila, da še osnuje pri ministrskem predsedništvu državni gospedarski svet, ki bo njen posvetovalni crgan za gospodarstvo, finance in socialno skrbstvo. Predsednika, tri podpredsednike in ostale člane bo imenovala vlada. Dva podpredsednika bosta zastopnika Slovaške in Karpatske Rusije. Gospodarski svet bo imel 65 članov in sicer po 8 zastopnikov kmetijstva, industrije, trgovine in obrti, prometnih podjetij, bančnih in zavarovalnih zavodov. 15 članov bo vlada imenovala iz vrst na rodno-gospodarskih in tehničnih strokovnjakov, 10 članov pa bo lahko predsednic tvo gospodar- skega sveta kooptiralo s pristankom vlade. Gospodarski svet bo imel pet odsekov: kmetij-ki, industrijski, trgovski in obrtni, premetni ter finančni. Njegova poslovna doba bo trajala tri leta. Vlada bo lahko imenovala tudi dopisne člane s pravico, da pošljejo svoje predloge in mnenja pismena Borzna poročila. Curih, 29. decembra. Beograd 10, Pariz 11.675, London 20.68, New York 443, Bruselj 74.70, Milan 23.30, Amsterdam 240.90, Berlin 177.60, Praga 15.17, Varšava 83.60, Bukarešta 3.25. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, 20. decembra 193*. etev. 2Q2 še c podražitvi mleka Z njo bodo občutno prizadeti revnejši kmetje kot ducenti, srednji in nižji sloji pa kot konzumenti Ljubljana, 29. decembra V vseh dnevnikih je napovedana s 1. januarjem kolektivna pod ažitev mleka od 2 na 2.50 din. Že v preteklem letu so organizacije mlekarskih zadrug skušale dvigniti prodajnu cono ni'nko preko 2 din, a se ta-kra: podražitev ni obnesla. Večine gospodinj, ki so manj premožne, te podražitve finančno ni zmogla te: so mleko rajse odpovedale ali pa konzum tako akrJile. da so naročale mleko samo za otroke. Umetno povišana cena je sama od sebe zdrknila na 2 din nazaj ter postala splošna, dvignila se je le tam, kjer so prodaj&Ji mleko pod 2 din. Ce na mleka je socia'no In gospodarsko vprašanje najširšega obsega ter zadeva prav tako producenta kot konzumenta in posrednika (mlekarske zadruge, mlekarice). Dobro je. ako primerjamo predvojne in današnje cene mleka in mlečnih izdelkov. Ped vojno so plačevale gospodinje v Ljubljani liter mleka po 10 krajcarjev, po naši kru'ni relaciji (2 žemlji 4 krajcarje ■» 1 din) bi znašalo to v resnici 2.50 din. Pri tem so vse druge okoliščine zelo spremenjene. Tako je bilo surovo maslo takrat po 80 krajcarjev kg, kar predstavlja naših 20 din. v resnici pa danes surovega masla ne dobiš za 20 din. Najslabše je po 24 din in to samo za kuho. Boljše surovo maslo je po 28—36 din. V kolikor je -današnje mleko nap-am predvojnemu cenejše, v toliko pomaga surovo maslo s svojo izredno visoko ceno. Poleg tega so dane* vse življenjske prilike mnogo težie, ker ne odgovarjajo uradniške in delavske plače onim pred vojno. Predvojni srednji rodbinski dohodek 340 k^on bi odgovarjal današnjim 4250 din, v resnici pa odgovarja plači 3000 din ali še tej ne. Pred vojno se je izdalo za hrano, luč in kurjavo 30*/« mesečnega dohodka, za stanovanje 21%, za nabavo oblek, perila 180/«, za vzgojo in izobrazbo 17%, za služkinjo 9°/«, za varčevanje 8°/* Danes se porabi za hrano 40°/o dohodkov ter občutno zadene vsako povišanje cene živilom gospodinjstvo sredin je situiranih slojev V srce segajo pa pogledi na sestradane fn premraž*»ne otroke revnejših slojev ter je porazna statistika o prehrani šolskih otrok revnejših staršev, kjer je mnogo otrok, ki mleka niti ne poznajo. Na podlagi te finančne slike je jasno, da povišana cena mleku ne bo prinesla kmetu nobene koristi, niti ne bo v korist povzdigi mlekarstva ker se bo konzum mleka skrči!, kar že danes mlekarice s strahom ugotavljajo, ker jim stranke že v naprej odpovedujejo mleko ali ga pa naročajo znatno manjšo količino. ako bodo vztrajale pri povišanju. Mlekarice same rudi niso prav nič nav- dušene od diktiranega povišanja. Baje jim od nekod celo grote, da bodo morale plačati po 200 do 300 din globe, če bi mleka ne podražile Radovedni smo, odkod prihajajo tc goinje, ker oblasti o tem ničesar ne vedo. društva pa še niso nobene oblasti in torej tudi ne morejo nalagati nobenih kazni Dohodek od mleka je stalen, je mesečno redno plačljiv ter je izdatna opora vsem okoliškim kmetom, kar dokazuje tudi dejstvo da so vse okoliške kmetije dobro situirane. Dnevna prodaja ca 40 litrov da redni mesečni dohodek 2400 din. Poleg tega je donos mleka opravljen do 0 ure zjutraj ter so voz. konj in donašalke ves dan proste še za drugo delo. Poleg tega pogosto pripelje mlekanc* pole? mleka še druga živila strankam ali na trg. Pač pa je nesocialna obremenitev mleka z 10 par mestne trošarine na liter mleka; na kg surovega masla je 50 pai, kar ni v nobenem medsebojnem razmerju, ko je znano, da je surovo maslo dostopno pri našle premožnejšim slojem. To |e naloga socialnega oddeljka mestnega poglavarstva, da pregleda trošarine na živila ter bo sf>o-znal. da so živila, ki so nujno potrebna naj-šim slojem naroda v vsakdanjo prehrano, sorazmerno še najbolj obremenjena (sadje s 25 par za kg, sladkor z 20 par. mleko z 10 par mestne trošarine i. t. d. Tu lahko mesto mlekarstvu pomore z znižanjem ali odpravo mestne trošarine na mleko. Za obstoj dobrega mlekarstva lahko mnogo store mlekarske zadruge same 6 tem, da kmetom kupujejo mleko po nekaj višji ceni. Po informacijah je najvišja cena, ki jo nudijo mlekarske zadruge 1—1 20 din za liter, v oddaljenejših krajih pa kupujejo mleko celo samo po 60 par To je v resnici obupno nizka cena, ki ni v nobenem razmerju z nameni, ki so bili podlaga ustanovitvi teh zadrug. Lahko bi zadruge zvišale nakupne cene mleku, ne da bi podražile prodajno ceno tega, saj so mlečni izdelki izredno dragi, ki s svojo visoko ceno izravnavajo ceno mleka. V oddaljenejših krajih so kmetje v resnici v težkem položaju, ker ne morejo vnovčiri mleka, niti drugih pridelkov po ceni, kakor jih kmetje v bližini večjih mest S podražitvijo mleka bodo občutno prizadeti revnejši kmetje kot producenti srednji in nižji sloji pa kut konzumenti Trpelo bo zopet zdravje otrok in delovnih ljudi, podražitev pa ne bo v korist kmetu, temveč trgovini Na Zvezo gospodinj se obračajo obupane gospodinje z vprašanji, kie naj vzamejo denar za povišani izdatek. Stališče gospodinje je res najtežje, ko se dohodki rajše manjšajo kakor pa viša.j o. i V Ljubljani najhujši mraz Ljubljana. 29. decembra Včeraj smo se že veselili, da bo mraz popustil, ker je bik) nekoliko topleje kakor v torek, tce hitra in uspešna intervencija gasilcev je preprečila, da požar ni uničil vse tvornice, ki je največja in najmodernejša v državi. Tako je bila preprečena katastrefa, ki bi lahko imela ne-dogledne posledice. Iz Šoštanja — Velika tatvina v stanovanju davčnega sluge. Tudi letošnji božični prazniki niso minili brez nezaželenih in krimnalnih dogodkov. Ko so mnogi praznike namenili obiskom svojih sorodnikov ali prijateljev, so razni krminalni t pi iskali prilike za vlome in tatvine. Tak obisk sta imela na Štefanovo v svojem stanovanju davčni sluga g. Kozel in njegova soproga. Popoldne od 3. do 5. ure sta bila na obisku pri prijatelju v šmartnem. Med tem časom je v njunem stanovanju v poslopju sodšča za-gospodaril tat. Ko sta prišla popolne domov, sta na svoje veTko začudenje opazila, da so vezna vrata nezaklenjena. Se bolj pa sta osupnila, ko sta ugotovila, da je tudi omarica v spalnici odprta in da v njenih predalih ni več t:soČ dinarjev in dveh zlat "h ur. Tatvino sta takoj prijavila oblastem, vendar do danes vlomilca še niso dobili. V omarici je bilo poleg d'n 1000 in dveh zlatih ur, še več drugega nakita ki ga pa tat n! odnesel. Iz Brežic na razstavi v New Yorku, kjer ie dosega izmed razstavljenih del najlepši uspeh, saj so ji prisodili od 30 dosegljivih točk 27. Pomisliti je treba, da se je te razstave udeležilo 550 fotoamaterjev z 2550 deli! Februarja je bil od ikovan na razstavi v Charleroi v Franciji Marijan Pfejter z bronasto medaljo. Aprila so dosegli naši znani, najboljši fotoamaterji v Belgiji v Cur-traiju izreden uspeh Ante Kornič je bil odlikovan z zlato medaljo. Oskar Kocijan-čič s srebrno, in Peter Kocijančič z bronasto. Junija je bila razstava na Dunaju, kicr je bil Oskar Kocijančič" odlikovan s bi no medaljo. Julija so priredili Mul/uri •rSned:iarodno razstavo v S/egcdu. Na nji je dosegel lep uspeh Petei Kocijančič Prisodili so mu srebrno medaljo. Avgusta je bil odlikovan na razstavi v Daruvarju Ante Kornič s srebrno medaljo. Septembra je bila velika mednarodna razstava fotografije v Luxembou'gu, kjer jc bila prisojenn srebrna medalja A. Kormču. Oktobra so se naši fotoamaterji n d c' < i I] dveh mednarodnih razstav, in sicer v Amsterdamu in Solunu. Posebno dobro so odrezali v Solunu, kjer sta b;ls odlikova i IV-ter Kocijan-čič in Ante Kornič z zlatima medaljama. V* Amsterdamu sta pa bila odlikovana z bronastima medaljama Oktobra je bila tudi nastava v Zagrebu, kier je bil odlikovan Oskar Kocijančič s srebrno medaljo. Skoraj ni meseca da bi naši fotoamaterji kje ne tekmovali. Septembra so se udeležili natečaja, ki ga je razpisala revija »Ca-mera« v Švici (Luzern) Dosegli so zonet zelo lep uspeh. Nagrajena je bila slika Oskarja Kocijančiča, po eno diplomo sta prejela Peter Kocijančič in Slavko SmoleJ, Ante Kornič je pa preje! dve d;p!omi. Novembra je bila velika razstava fotografije v Budimpešti Madžari so na glasu kot zelo dobri fotoamaterji svetovnega vesa. Vendar so se tudi na ra/stavi v Budimpešti nah fotoamaterji dobro odrezali. Peter Kocijančič je prejel srebrno mer. i 2e ta kratek pregled, ki nikakor ni popoln, o izredno bogati letošnji letvi na ih fotoamaterjev, kaže — kar je dokazala pač tudi letošnja mednarodna razstava v Ljubljani — da so naši fotoamateru pavi mojstri in da nikakor ne gre za »reklamo«, ko pišemo (sicer zelo redko) o njihovih uspehih. _ Z vrelo juho se je opekla. Gostilničar jeva hči Anica Zorko z brežiške postaje je bila pri kosilu malo razi? rane volje ic v naglici potegnila za krožnik juhe. Po nesrečnem naključju pa se je juha polila po njenem telesu ter Jo močno opekla. Tri- cie$Htea KOLEDAR Danes: Četrtek, 29. decembra katoličani? Tomaž, škof DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pesem o zlatem zapadu Kino Union: Zrcalo življenja Kino Sloga: Čuvarji Indije Kino Moste: Klic Matterhorna in Otok tigrov Umetniška razstava Ros-Ma!eS-Gors> v Jakopičevem paviljonu DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. SuSnik. Marijin trg 5. Ku-ralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded^ Cesta 29. oktobra 31. ni ita ijanske krone komanderskeg?^ reaa, višji svetnik prometnega ministrstva Dragoljub Krsmanovič in višji kontrolo, ljubljanske železniške direkcije Frančišek Bizjak pa sta odlikovana z redom italijan ske krone oficirskega reda. — Rektorat univerze kralja Aieksand'"b L v Ljubljani razglaša, da trajajo božične počitnice do 9. januarja 1939. Predavanja se pricno 10. januarja 1939. — Iz legije koroških borcev. Glavni cd-bor jLe^ije koroških bcrcev v Ljubljani opozarja vsakogar, ki bi po 15. januarju 1939 hotel vstopiti v našo organizacijo, da bo sprejet le pod p: gojeni, će bo plača) clanar.no (po 12 din) za leta 1937, 193« in l^3y ter enkratno pristopnino v znesku 2 din. To stališče smatramo za pra\ično glede na do-edanje člane, ki že več let vršijo napram Legiji svojo člansko dolžnost Odbor. — Pred uvedbo obveznega pokojninskega zavarovanja obrtnikov. Naši obrtniki si že več let prizadevajo, da bi dosegli obvezno pokojninsko zavarovanje. Prej ta ak( ija ni mogla obroditi zaželjenega uspeha zaradi splošne gospodarske krize zadnja leta so se pa razmere zboljšale in obrtniki so znova sprožili to vprašanje Trgovinsko ministrstvo je že pripravilo osnutek uredbe o obveznem zavarovanju obrtnikov Osnutek je sestavljen na podlagi gradiva, ki ga je zbralo ministrstvo od obrtniških zbornic Osnutek uredbe je bil že pred konferenco, ki je bila v začetku decembra v trgovinskem ministrstvu. Prisostvovali so ji tudi delegati beograjske, zagreb-ke in ljubi-anske zbornice Potem je bil osnutek uredbe razmnožen in po^lnn vsem gospodarskim zbornicam na vpogled Osnutek uredbe predvideva obvezno pokojninsko zavarovanje na podlagi § 384 obrt zakona, zavarovanje za primer bolezni bo pa prepuščeno fakultativni odločitvi zainteresiranih obrtniških združenj. SILVESTROVANJE SOKOLA I bo v soboto v vseh prostorih na Taboru. Bogat spored. Vstopnina Din 10.—* — Izlet Bcosrajt anov v Slovenijo. Beograjski Putnik priredi za pravoslavne božične praznike izlet v Slovenijo Izletniki se odpeljejo iz Beograda s posebnim vlakom v četrtek 5 januarja in sicer ena skupina preko Ljubljane v Kranjsko goro, na Bled, Pokljuko in Rateče-Planico, druga pa na Pohorje Vrnejo se izletniki v torek 10 januarja — Bivši narodni poslanec Mihajlo Cvr-kič umrl. V beograjski bolnici je umrl včeraj bivši narodni poslanec Rudniškega okraja vojni invalid Mihajlo Cvrkić. Narodni poslanec je bil v ustavodajni skupščini do leta 1923. — Dubrovnik dobj novo letališče, V Dubrovnik je prispela te dni zrakoplovna komisija in si ogledala zemljišče, kjer bo urejeno stalno leta išče. Letališče bo na Konavljanskem polju blizu dosedanjega letališča. LOIS TRENRER KLIC MATTERHORNA in OTOK TIGROV44 KINO MOSTE ! — .\ov inženjej agi1 iioii*.je. is a kmetijsko gozdarski fakulteti zagrebške univerze je dobil naslov inženjerja agronomije Ivan sega. — V zakonski jarem je skočil na Štefanovo v Somboru naš vrli strojni stavec g. Elemir Mladen. Vzela sta se z odlično So~ kolico e:dč Marerit Gena ovo. Bilo sreenoi — Zavarovanje delodajalcev ln name-nščencev v oktobru. V oktobru je bilo zavarovanih pri vseh Okrciruh uradih za zavarovanje detavcev 738.449 delavcev in nameščencev od teh 552.803 moški in 185 tisoč 647 žensk: V primeri s septembrom je naraslo število zavarovancev za 16 324. v primeri z oktobrom lanskega leta pa ^a 20.140. Največji absolutni porast izkazuje zaposlitev v živilski industriji in sicer za 42 60, dalje pri gradnji prevoznih sredstev za 3380. pri gradnji železnic, cest in vodnih naprav pa 3327 V primeri z oktobrom predlanskega leta se je povišalo število zavaiovarcev za 92.149. Največji absolutni porast v primeri z oktobrom lanskega leta izkazuje OUZD v Be:gradu in sicei za 9o20. v Osijeku za 5656 in v Niflu za 3S56. Povprečna zavarovana mezda je znašala v oktobru 24.27 din. hi je bila v primeri z oktobrom lanskega leta za 0 82 dinarja viaja, v primeri s septembrom tek. leta pa za 0 4 din. Celokupna zavarovana mezda je znašala 448.01 milijon proti 457.2S milijoncv v septembru in 421.11 milj. v oktobru lanskega leta. Celokupna dnevna zavarovana mezda se je zvišala v primeri z ok'obrom lanskega leta za rt 39"' — Zagrebško glegališče dobi 2«/t milijona posojila. Pristojno ministrstvo je odobrilo zagrebškemu gledališču posojilo v znesku 2 in pol mi ijona din. Denar bo gledališki upravi v kratkem na razpolago. Z njim bo gledališče poravnalo svoje stare dolgove, obenem pa opravilo najnujnejša popravila v gledališkem poslopju. — Novi sjovenski grobovi v Ameriki. V Milvvaukee sta u«mrla Neža Seliškar. stara 82 let. joma v okolici Kamnika in Franc Vriačnik. star 54 let. doma iz Dobrovelj v Savinjski dolini. Ko je ležala Seliškarje-va na mrtvaškem odru. je zadela kap njenega zeta Janeza Somraka in tudi on je umrl. Pokojni je bil star 59 let, doma iz Velikih Lašč. _ \rcme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, hud mraz. Včeraj je itževa.o v Kumboru. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 10. v Splitu 6. na Visu in Rabu 2, v Sarajevu — 2. v Zagrebu in Beogradu —4, v Ljubljani _5& v Mariboru — 7 3 Davi je kazal barormter v LiuMjani 761-7, temperatura je znašala — 17 8 — V **mrt zaradi težK* bolezni. V Slavon skem Bronu si je v torek zvečer prerezal z britvijo žile na rekah širne Kocko, star 70 let. Videč, da se ga smrt noče usmiliti je pa vzel vrv hi se obesil. V smrt je sel zaradi neozdravljive bolezni. — Angleži se zanimajo za zlato v D«"a^i. ob Dravi živečim kmetom Je bilo že davno .znano ,da je v pesku v strugi Drave zlato. Mnogi kmetje izpirajo zlato, toda na zelo primitiven način. Največ zlata je v Dravi v varaždinskem, ludbreskem, ko-privniškem, gjurgjevškem in virovitiskem srezu. Za pridobivanje zlata iz Drave so se jele interesirati nekatere inozemske financije skupine, zlasti Angleži, ki ponujajo finansiranje in zgraditev modernih oaprav za izpiranje zlata. Na drugi strani se pa govori, da bo organizirao pri do-bivanje zlata iz Drave z domačim kapitalom. — Postni promet s Španijo. Poštno ministrstvo obvešča javnost, da se lahko pošiljajo pisma in brzojavke v Španijo, Španski Maroko in na Kanarske otoke razen v že objavljenih ^irereh tudi po italijanskem kablu in sicer cd 1 januarja 1939 daije — N"me*tu zdravila popil ociovo kislino. V zagrebški bolnici je umrl v torek ponoči delavec državnih železnic Dragutin P^arkaš. star 31 let. Zadnje čase je bolehaj in hotel je vzeti zdravilo, pa je pomotoma pepil oetovo kislino. Prepeljali so ga sicer ev bolnico, toda življenja mu niso mogli rešiti. — 400 rudarjev ostane brez zaslužka. Uprava premogovnika Monte Protenina je obvestila rudarski inspektorat v Splitu, da bo s 1. januarjem odpustila 400 delavcev. Uprava utemeljuje svoj sklep z zastojem v prodaji premoga, ki ga ima mnogo v zalegi. — 103 ieta stara žena umrla. Iz Varaždina poročajo, da Je v torek umrla Dora Plasaj stara 103 leta. Stanovala je pri svoji 70 let stari hčeri Eli Habrun Do zadnjega je bila čila in zdrava tako da je laiuvo opravijala vsa domača dela. — Novorojenček ležal v*o noe v kanalu in ostai fcjv. OrožniAka patrulja v vasi Or-lovcu blizu Slavonskega Broda je našla v kanalu ob cesti novorojenčka. Gre za nezakonskega otroka nekega vaškega dekleta, ki je imelo razmerje s sosedovim sinom, pa jo je zapustil. Po porodu je nesla sinčka k njegovi materi, ees da Je njen vnuk, toda naletela je slabo, zapodili so jo iz niže. Potem je položila otročička v kanal kjer je ležal vso noč, pa je vendar ostal ti v. — B°J med bencinskim kartelom In trgovci. Nedavno amo poročali, da so se trgovci a tekočim gorivom organizirali, de bodo lažje oranili svoje interese pred bencinskim kartelom Kartel je na to odgovoril s tem. da je začel Iskati med tr.go-ci posameznike ki bi bih pripravljeni skleniti a njim pogodbo. Ce bi se s kartelom pogajali trgovci kot posamezniki, bi bili razbiti kot celota in njihova organizacija bi bila brez pomena. Zato trgovci odklanjajo takšna pogajanja, pripravljeni so se pa pogajati s kartelom kot organizirana celota. — Nezgode. V Einspielerjevi ulici je včeraj padla 66 letna mestna uboga Terezija Cešnovarjeva in si zlomila levo nogo la Trbovelj so prepeljali v bolnico zaseOni-co An tom jo Vartlovo. ki si je zlomila desno nogo. — Iz Kranja pa so prepeljali v bolnico tkalca Stanka Murglja. ki si je poškodoval obe nogi pri smučanju. — Vlak ga je povozil. V Nišu se je pripetila v torek smrtna nesreča. Upokojenec Radoslav Čorbašič iz vasi Gornjega Kočana je šel v mraku čez železniško progo, pa ni opazil prihajajočega vlaka. Lokomotiva ga je zgrabila in razmesarila, da Je bil takoj mrtev. — Zdravnik obsojen zaradi lažnega izpričevala. Pred sodiščem v Petrovaradinu se je moral zagovarjati zdravnik iz Mo-krina Ste van Sekal j, ki je bil obsojen na 15 dni strogega zapora ker je izdal nekemu kmetu lažno izpričevalo. Apelacijske sodišče je sodbo potrdilo. — Velika afera s potnimi Usti v Zagrebu. V Zagrebu imajo veliko afero s oot-nimi listi Oblasti so izgnale več Židov, ki so hoteli dobiti lažne jugoslovenske potne liste Zaplenili so tudi 58 000 ki so jih bili ponujali za dva potna lista. Iz Ljubljane u— Silvestrovanje priredi druStvo Kazino za svoje člane in po njih vpeljane goste v soboto 31. t. m. v veliki kazinski dvorani. Izvajal se bo odličen bi pester program (komični nastopi, plesne in pevske točke, alegorije). Prireditev vodi popularni najboljši slovenski konferansje g. Mirko Jelačin, sodelujejo Slovenski vokalni kvintet ln Adamičev Jazz in priznani umetniki. Pričetek ob 21.30 Vstop samo proti vabilu. Vstopnine ni. —lj 6entjakobcu.ii upraore na ttilvesiro-vo in na Novega leta dan ob 20.15. Haško-vega »Dobrega vojaka Svejka« v režiji g. Battelina Naslovno vlogo igra g. Lavrič, v ostalih vlogah pa nastopa ves ostali ansambel. Igra je izvrstno naš tu dirana in povsem na novo opremljena. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj poseti predstavi predprodaja vstopnic bo v soboto in nedeljo od 10. do 12., 15 do 17. ter eno uro pred začetkom predstave. _lj Rezervirajte si zadnji dan v letu 1938 za poset Silvestrovega večera na Taboru. Nastopajo najboljši komiki, akrobati in pevci. Baletni nastopi bodo zadovoljili tudi razvajene oči. Obeta se večer smeha! S smehom v novo leto je geslo Silvestrovega večera na Taboru. Zato vsi na Tabor. Vstopnina 10. din. —lj Podružnica Sadjarskega ln vrtnarskega društva na Viča priredi d revi ob 19 uri v šolski telovadnici poučno predavanje Predava g. Kregar o cvetličarstvu, gla-diolah in čebulnicah. Prosimo vse C'ane in prijatelje nase podružnice, da se predavanja zanesljivo udeležijo. Vstopnine ni. —lj Silvestrovanje »Ljubijan*kega Zvona«, ki 00 v hotelu Miklič, bo najprijet-nejša prireditev za zaključek starega leta, —IJ ZA DAME IN GOSPODE moderen ln higijenski brivsko - frizerski salon. — MATE PLIVERIĆ, LJubljana, hotel »Slon« (Frančiškanska al.). —lj ROKAVICE — NOGAVICE — NIČNIH — NEBOTIČNIK. Iz Celja —aniu. Za kemična in biološka raziskavama so sestavili metode lum'niccenčne anaM7e s pomočjo mikroskopa in moderna veda si mnogo obeta od njih. Ali je živi'jen ie kaj vredno*? To ie vprašanje za embrio, ne pa za človeka. P. W.: 5 V zelenem peklu __roman-- Ko so utihnile čarovnikove besede, je poglavar vstal in zaključil posvetovanje. Možje so se vračali k svojim kolibam, samo poglavar in čarovnik sta stopila h gostoma. _ Posvetovanje je končano in gotovo sta slišala, kako je moje ljudstvo odločilo. Treba je pa, da čarovnik določi, kateri izmed mladeničev naj vaju spremlja, — je dejal poglavar. Poslovil se je od gostov in odšel v svojo kolibo. Na njegovo mesto pri ognju je sedel čarovnik. Pokazal se je bil mnogo boljšega trgovca, nego je bil poglavar. Ko mu je Hales obljubil bogato nagrado, je privolil, da se udeležita ekspedicije oba mladeniča. _ Jutri z jutranjo zarjo bosta v vašem tabori- S^i, — je odločil čarovnik. _ Naj gresta takoj z menoj, saj lahko še ponoči krenemo na pot, — je silil vanj Hales. Toda čarovnik v to ni privolil. Hales in gaučo sta se poslovila od Indijancev in odšla k svojima konjema. — Zakaj ju ni pustil takoj? — je vpraSal Hales. Gaučo tega sicer ni vedel točno, pač je pa slutil. — Ta stari navihanec je najboljši trgovec ple- mena. Zdaj bo uganjal svoje Čarovnije in izvabil bo svoj delež od nagrade. Goodlev je zaslišal peket konjskih kopit. Toda zdelo se mu je, da dirjata konja prepočasi. Zato je odhitel jezdecema naproti. — Kako sta opravila? — je zaklical v temo, ko jezdecev še niti videl ni. — Dobro! Jutri zjutraj poletimo, — je zaklical Hales v odgovor. Goodlev je čutil, da je njegova napetost nekoliko popustila. — Morda ne pridemo prepozno, — je zamrmral. Mladeniču se je zdelo, da je na parniku. Čutil je, kako se čoln guga na valovih, kako ga premetava sem ter tja. Glava ga je bolela in žejen je bil. Cim odprem oči, mi mora natakar prinesti hladne pijače in praške proti glavobolu, — je pomislil in odprl oči. Namestu kajute na ladji je pa zagledal nad seboj spletene krone dreves in veje, gosto mrežo srebota in drugih oviialk. Šele tedaj se je Grav v strahu zavedel, kaj se je z njim zgodilo. Spomnil se je na pogovor s Carterjem, potem pa na povratek v taborišče in na beg polkovnika Morrisa. Spominjal se je, da je tekel za njim in da se je polkovnik nenadoma zgrudil. Ali je Morris sploh še živ? Mladenič je čutil v tilniku bolečino, ki ga je gnala v blaznost Ce bi bil mogel vstati in storiti nekai korakov... Bil je pa zvezan tako, da se ni mogel niti ga- niti. Lahko je samo zrl v krone dreves in razmišljal, kaj ga čaka. Poskusil je obrniti glavo. Ko se mu je to posrečilo, je zagledal pred seboj rjavo postavo. Torej je bilo res! Bil je v pesteh Indijancev. Toda kaj se je zgodilo s polkovnikom Morrisom? Gray je zaman razmišljal in napenjal svoj spomin. Ni se mogel spomniti, kako je bilo na stezici. Udarec s kijem mu je bil zabrisal vse spomine. Potem je pa pomislil na taborišče. Carter se je gotovo vrnil in ga prvi pogrešil. Toda kaj se ie zgodilo potem? Ali je dohitel Carter Indijance in ali je v spopadu z njimi padel? Ali pa so ga ujeli kakor njega? Po veiah nad seboj se je lahko mladenič prepričal, da hodijo Indijanci hitro. To je bil bolj počasen, vztrajen tek kakor pa hoja. Kako dolgo ga že nosijo in kam so z njim namenjeni? Glavobolu so se pridružile še ostre bolečine v želodcu, podobne morski bolezni. Želel je, da bi se Indnanci za hip ustavili in mu dovolili vsai kratek počitek. Toda ta želja se mu ni iznolnila. Indijanci so hiteli naprej, vedno enakomerno, nekam neznanemu cilju naproti. Včasih so se njegovi nosači prioognili in hiteli naprej sključeni, ker ie postajala stezica ožia in je spominjala bolj na ozek Dredor. kakor na pot. Več vej je švrknilo mladeniča čez obraz, da ga je zaskelelo. Kmalu se je pa stezica zopet razširila. Tako je šlo neprestano naprej brez oddiha, brez počitka. Mladeniču je v grozi uhajal spomin na pustolovca, ki se je bil vrnil iz indijanske naselbine in umrl v taborišču. Kakšna bo neki njegova usoda? Zatis-nil je oči in zagledal pred seboj svojega očeta. Gotovo bo ves iz sebe, ko zve, da so mu sina ugrabili Indijanci. Gotovo pa ne bo držal rok križem. K sreči ima dovoli denarja, da bo lahko poslal novo eksoedicijo, tisočkrat močnejšo in bolje oboroženo. Zdaj ne pojde za darilo polkovniku Morrisu, zdaj pojde za rešitev lastnega sina. Mladenič je sanial o celi vojski, kako prodira v pragozd in ga išče. Gotovo ga bodo rešili. Stezica se je naenkrat zožila in trnje je opraskalo mladeniču obraz, da mu je pritekla kri po licih. Kriknil je od bolečin. Toda nihče se za to ni zmenil. ■ Ogromna debla, kamor bi se lahko skrilo deset mož, so se vrstila pred mlsdeničevimi očmi. Opraskana lica so ga skelela, toda mladenič se je zopet zatopil v svoje misli. Kaj neki počno zdaj v taborišču? Goodley se je^ gotovo vrnil s svojim letalom in zdaj je morda že na poti domov. Leti kot sel in nosi žalostno vest. Ali pa je morda Walker pri svojem oddajnem aparatu, kjer skuša dobiti zvezo in poklicati na pomoč. Kaj pa. če so Tndiianci taborišče napadli in njegove tovariše pobili? Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno Fiao Jeran — Za upravo Is lnaeratni del usta Oton Chriatof — Vsi v LJubljani