8554 AA 60100200 0 S R E D H J A K N J I ž HIC A PRimuhtSKI DNEVNIK Poštnina Račana v gotovini Abb. postale I gruppo tiCHil 4UU lil’ Leto XXXVIII. Št. 53 (11.181) TRST, petek, 12. marca 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PRED POGAJANJI O DELOVNIH POGODBAH IN REFORMO ODPRAVNIN PREDSEDNIK PREDSEDSTVA CK ZKJ DRAGOSAVAC TUJIM ČASNIKARJEM Confindustria spet izsiljuje sindikate | Samoupravni sistem najmočnejša povezovalna sila jugoslovanske socialistične skupnosti in vlado s preklicem draginjske doklade Danes odobritev «samostojnega» vladnega osnutka o odpravninah, ki ga bo bržkone še popravil parlament - Tudi PSDI podpira zahteve sindikalne zveze RIM — Gospodarji so se odločili za «trdo roko* tako v odnosu do sindikatov, kot do vlade. V tem smislu si je namreč edino mogoče razlagati včerajšnji sklep izvršnega odbora Confindustrie, da predlaga potrditev dosedanjega predsednika Vittoria Merlonija za naslednji dve leti (kar bo moral ratificirati občni zbor 11. maja), predvsem pa naroči predsedstvu, da prekliče sporazum s sindikati iz leta 1975 o draginjski dokladi, če se ne uklonijo stališčem delodajalcev glede stroškov za delovno silo. Ponovna grožnja s preklicem sporazuma o dravinjski dokladi predstavlja torej neposreden pritisk na enotno sindikalno zvezo, posredno pa tudi na vlado Navzlic previdnemu izražanju je namen delodajalcev prozoren: zavlačevati pogajanja za obnovitev de lovnih pogodb, pritiskati na sindika te za omejevanje zahtev po poviških plač, izsiljevati vlado, da bi od nje dobili še kakšne olajšave davčne ali drugačna narave. Pri tem se je Confindustria obesila na že prislovičnih 16 odstotkov najvišje dovoljene rasti inflacije, čemur je treba po njenem mnenju podrejati vse odločitve. tako glede pogodbene, kot na splošno gospodarske politike. Z včerajšnjim sklepom namreč potrjuje, da je po njenem mnenju treba vsa bremena za delodajalce, ki bi izhajala tako od obnovitve delovnih pogodb, kot od reforme odpravnin, zadržati pod 16 odstotki. Merloni je v svojem uvodnem posegu. nato pa še po seji izvršnega odbora, jasno povedal, da sta v ta namen možni le dve poti: ali odložitev obnavljanja delovnih pogodb ali preklic dogovora o draginjski dokladi. Po njegovem je h krčenju prostora za pogajanja o novih delovnih pogodbah odločilno prispevala pobuda za referendum o ponov- •niitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiMimiiMiiiitniifiimifiiiiiiiitiiiMiiiiiiiifiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiii SENAT ODOBRIL ZAKONSKI OSNUTEK Zastopniki manjšinskih šol v državnem šolskem svetu Senatorka Gerbec zahtevala čimprejšnji vpis na dnevni red zakonskega osnutka o financiranju slovenskega gledališča REVI — Na seji sedme senatne! hitro rešitev tega vprašanja, je komisije za javno vzgojo, ki ;e j predlog sprejel in zagotovil, da bo biia 10. t.m. je bil z zakonodaj- 1 posredoval pri vladi za ureditev nirii pooblastilom sprejel zakonski j finančnega kritja za zakon, kar je osnjjtek št. 1810, ki se nanaša na j doslej oviralo njegov sprejem, zastopstvo narodnostnih manjšin v j ~ višjem državnem svetu za javno vzgojo. Prvi podpisnik in poroče- valec osnutka je senator Mitter derfer. Zakonski osnutek predvideva ne posredno izvolitev treh predstavni-' iov učnega, vodstvenega in nad zornega osebja po enetra za šole v nemškem jeziku, za šole v slovenskem jeziku in za šole v Do lini Aoste, ki jih izvoli osebje, us-lužbeno na omenjenih šolah. Za izvolitev treh predstavnikov šol narodnostnih manjšin lahko ustrezne liste vsebujejo do tri kandidate vsaka. Za prvo aplicira nje omenjenega zakona se izvedejo dodatne volitve tudi z morebitnim skrajšanjem predvidenih rokov. V svojem posegu v imenu komu nistične skupine ie senatorka Jelka Gerbec najavila ugoden glas ko Riunističnc partije in poudarila, da zakonski osnutek ustreza po duhu in črki temu. kar je prišlo do izraza med razpravo o šolskih zbornih organih v minulem letu in kar je bilo vneseno v osnutek med delom sedme senatne komisije. Sprejem tega novega posebnega zakonskega osnutka je postal nujen zato, ker se .ic postopek v zvezi z osnutkom o zbornih organih zaustavil v t>oslanski zbornici, medtem Pa smo že pred volitvami za obnovo višjega sveta za javno vzgojo. Ta zakonska pobuda — je dejala komunistična senatorka — ustreza tudi v celoti, kar je že predvideno v drugih zakonih, realnim Potrebam šol in šolnikov narodnostnih manjšin, kakor tudi določilom republiške ustave. In če so ti ukrepi potrebni za šole v Gornjem Poa-diž.ju in za šole v Dolini Aoste, jih še toliko bolj pričakuje slovensko Prebivalstvo, ki ne uživa še nobenega globalnega in celovitega normativa za »£oje pravice, zaradi česar vsak nov zakonski ukrep, pa čeprav spe cifičen, predstavlja korak naprej za dosego narodnostnih pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, Senatorka Gerbec je obenem. ko .je poudarila pomembnost neposredne izvolitve treh predstavnikov manjšinskih šol namesto tega, kar je bilo doslej v praksi in kar je šlo potom pripravljenosti in Političnega sporazuma sindikalnih organizacij, pozvala politične sile. Predsedstvo sedme komisije in vlado da pospešijo sprejem zakon Rkega osnutka v razpravi tudi v Poslanski zbornici, da se tako omogoči zainteresiranemu prebivalstvu, da bc lahko čimprej udeleženo pri delu višjega sveta za javno vzgojo. Ta predlog .je bil soglasno sprejet in predsednik komisije je takoj dal potrebna navodila skladno s svojimi pristojnostmi. Tudi zakonski osnutek je bil izglasovan so 8'asno z ugodnim mnenjem vlade. Ob tej priložnosti je senatorka Gerbec tudi pozvala vlado in predsedstvo, naj nujno posredujeta, da Pride čimprej na dnevni red zakonski osnutek za financiranje Slovenskega stalnega gledališče za de zelo Furlanijo - Juli iško krajino, ki čaka na sprejem ,že več 'zgknno dajnih dob. Predsednik senator Buz-zi. ki je ooudaril že večkrat so Klasno izraženo voljo komisije za Skrajšan Gedalfijcv’ obisk v Avstriji DUNAJ — Brez navedbe razlogov je libijski voditelj Gadafi včeraj skrajšal svoj obisk v Avstriji na dva do tri dni. Po vsej verjetnosti je to napravil zaradi bojkota najvidnejših predstavnikov opozicije, ki so odklonili, da bi se sestali z njim. Včeraj se je Gadafi dolgo pogovarjal s kanclerjem Krciskim o razmerah na Bližnjem vzhodu in še posebej o gospodarskem sodelovanju med državama. Libija je baje pripravljena povečati svoj uvoz tehnologije iz Avstrije v zameno za večjo prodajo nafte na avstrijsko tržišče. nem vključevanju draginjske doklade v odpravnine. Vladni predlog reforme, da bi se referendumu izognili, je pa označil za «ne najboljšega*. Zaključil je z napovedjo, da delodajalci od 30. junija ne bodo izplačevali draginjskih doklad, če ne bodo v kratkem dosegli s sindikati sporazuma o omejevanju stroškov za delovno silo. V sindikalnih krogih so sklep Confindustrie seveda takoj obsodili in ga označili za jasen poskus pritiska na delovne ljudi pred pogajanji o delovnih pogodbah in na vlado v zvezi s še odprtimi vprašanji davčne politike in odpravnin. Niso pa izrazili nobenega začudenja, češ da taki pritiski spadajo v običajno taktiko gospodarjev. Na grožnjo o preklicu sporazuma o draginjski dokladi so pa odgovorili z namigi, da bi bilo treba v tem primeru »ustrezno* spremeniti sindikalne zahteve pri obnovi delovnih pogodb, pri čemer bi seveda odpadlo vsako omejevanje na že znanih 16 odstotkov. Drugi naslovnik izsiljevanja Confindustrie, vlada, je včeraj vnesla zadnje popravke v zakonski osnutek o reformi odpravnin, ki ga bo odobrila na današnji seji. Glavne spremembe zadevajo količnik za reval-vacijo vsako leto oddeljenih skladov in pa čas za vračilo 154 točk draginjske doklade, ki so bile «zamrz njene* od leta 1977. S temi popravki je Spadolini najbrž hotel vsaj delno j ugoditi prav sindikatom in Confin-dustrii, ki pa ostajajo do vladnih «samostojnih» odločitev zelo kritični. Vladni osnutek torej predvideva, da se bo vsako leto obračunaval v odpravnine celotni letni prejemek (z draginjsko doklado in po novem tudi s 7,8 odstotka socialnih dajatev, ki jih plačujejo zaposleni) razdeljen s 13,5. Pred inflacijo jih bo branila letna revalvacija za 1.5 odstotka (namesto prejšnjih 2) in 75, odstotkov poviška življenjskih stroškov. Zamrznjene točke draginjske doklade naj bi začeli vračati od 1. januarja 1983, po 25 točk vsakih šest mesecev, poenotenje odpravnin med delavci in uradniki pa naj bi izvedli do konca leta 1989. Nobene spremembe niso sprejeli .pri normi, ki predvideva predčasno izplačilo odpravnine v nujnih primerih (nakup stanovanja, izredni zdravniški stroški). O takem vladnem osnutku bo nato razpravljal parlament, ki bo lahko vnesel nadaljnje popravke na osnovi predloga KPI in morebitnih amandmajev. Sindikati so bili za svoje zahteve deležni pre cejšn.iega posluha (kot prej pri KPI in PSI) tudi na včerajšnjem sestanku z vodstvom PSDI. ki je označilo Spadolinijev osnutek za »osnovo za razpravo* in izrazilo nujnost, da parlament o tem sklepa «z zelo široko večino*, kar namiguje na potrebo po dogovoru tudi z opozicijo. Obsodba Poljske zaradi nespoštovanja človekovih pravic ŽENEVA — Komisija za člove kove pravice pri OZN .ie včeraj v Žene\i v posebni resoluciji obsodi la kršitve človekovih pravne na Poljskem. Za resolucijo, ki so jo predstavile Italija. Zahodna Nemčija, Danska in Nizozemska, je glasovalo 19 zahodnih držav, 13 vzhodnih držav je glasovalo proti, ne uvrščene in nevtralne države pa so se večinoma vzdržale. Sergej Kraigher o kosovskih dogodkih PRIŠTINA — Med dvodnevnim obiskom v avtonomni pokrajini Kosovo se je predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher med drugim pogovarjal tudi s politično gospodarskim aktivom te pokrajine. Tanjug je včeraj objavil besedilo s tega pogovora iz katerega povzemamo nekaj misli Sergeja Kraigherja. «Predvsem, je dejal, je zapletenost političnega položaja v tem. ker na Kosovu ni povsem onemogočeno delovanje ilegalnih sovražnih skupin in organizacij. Kot je pokazala preiskava, je njihova dejavnost trajala razmeroma dolgo in je bila tudi dobro organizirana, značilno pa je tudi to, da je imela dokaj globoke korenine, tako da se njen vpliv pozna na delu srednješolske in študentske mladine in na delu inteligence, zlasti na univerzi. Dobro znano je. da je tem sovražnim skupinam marca in aprila lani uspelo s svojo organiziranostjo in diverzantskimi, lahko bi rekli terorističnimi napadi, zasejati nezaupanje med Albance, Srbe, Črnogorce, Turke in druge narode ter narodnosti, kar je resno omajalo v preteklosti že vzpostavljeno sožitje narodov in narodnosti, ki žive na Kosovu, neugodno pa se odraža tudi na politični položaj v Srbiji kot zapleteni družbenopolitični skupnosti, pa tudi v vsej državi. Pri premagovanju političnih posledic delovanja sovražnih skupin moramo vedeti, da še naprej delujejo, da se še naprej pojavljajo razna pisana gesla in grožnje ne le od skupin in posameznikov v domovini, marveč tudi s strani tujih emigrantskih krogov, ki se povezujejo ne glede na politične razlike, kar pomeni, da vsi ti sovražniki še vedno organizirano nastopajo.* «Po eni strani je treba,* je poudaril Kraigher, «vse bolj politično delovati, in tako ožiti množični temelj sovražnih sil in preprečevati širjenje njihovega vpliva. Po drugi strani pa je treba jasno določiti značaj sovražne dejavnosti, ki ima z geslom «Kosovo republika* samo zunanjo, navidezno obeležje nekakšnega boja za svobodo in enakopravnost Albancev, v bistvu pa mistificira moč države pri reševanju problemov delovnih ljudi in zahteva rušenje socialističnega samoupravnega sistema, kar pomeni, da je ta protirevolucionarna dejavnost usmerjena v rušitev Jugoslavije, (dd) iiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiuiiiiiiMiuiiiiiniiiiikiiiiiiiiiiiiHiiiitfiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimuiiiiiii VLADA BO DANES IMENOVALA KOMISARJA DRŽAVNEGA PETROLEJSKEGA PODJETJA Poraz vladne večine v proračunski komisiji Odobrena komunistična resolucija o ENI Pri glasovanju o odloku o stanovanjski politiki bo Spadolini zahteval zaupnico, da bi se izognil tajnemu glasovanju, ki je vladi bilo že večkrat usodno RIM — Napetost v vrstah vlad- j odlokom, ne koalicije se je včeraj popoldne Izid glasovanja .ie povzročil ta-spet zaostrila, ko je bila večina v! kojšnjo jezno in užaljeno reakcijo parlamentarni komisiji za prora ! socialistov in socialdemokratov, ki čun poražena in je bila odobren-jJ obtožujejo demokristjane, da so se ža so odvedli ne. komisariat, kjer naj bi ga čimprej identificirali. komunistična resolucija o zadevi ENI. Nič ni kazalo, da bi resolu cija KPI imela možnost za uspeh: Prisotnih je bilo namreč kar 26 predstavnikov vladne koalicije (18 demokristjanov, 5 socialistov in po en predstavnik PSDI, PRI in PLI), medtem ko je opozicija lahko štela na 20 glasov (KPI 14. MSI 2, neodvisni 2, PDUP 1, radikalci 1). Kljub temu pa je tajno glasovanje o komunistični resoluciji dalo presenetljiv izid: resolucija .je prejela 26 glasov, proti njej na je glasovalo 20 poslancev. Kad nravi dokument KPI: komunisti zahtevajo, naj vlada predloži parlamentu zakonski osnutek o reformi državnih udeležb in naj reforme ENT in EFIM ne izvede s predsedniškim niiiuiiiiiuiiiiiinnimiiiiuiiniiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiriiiiiiiiiiiMiniiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiit Časnikarja Buffo oprostili iio.eli maščevati ministru De Mi-chellsu, ki je zahteval odstOD pred-sednikii ENI Grandija (KD) in imenovanje socialističnega kandidata na njegovo mesto ter da so vso zadevo organizireji prav v ta namen. Namestnik tajnika PSDI Viz-zini .ie dejal, da dogodek odraža napetost v vladi in zahrbtne demo kristjanske manevre ter nelojalnost do Spadolinijeve vlade. Predsednik demokristjanske poslanske skupine Gerardo Bianco te obtožbe zavrača in trdi, da ne gre iskati v demokri-stjanskih vrstah one, ki so glasovali za komunistično resolucijo. Dogoaek ima seveda svojo politično težo. vendar na praktični ravni ne bo imel najbrž vidnih posledic. Že včeraj se je izvedelo, da bo vlada na svoji današnji seji imenovala za komisarja ENI Enrica Gandolfija. sedanjega predsednika SA1PEM, ki sodi v okvir državnega petrolejskega podjetja. Zadeva ENI in reforma državnih udeležb pa nista edini težavi vlade. Spadolini je posvetil ves včerajšnji dan posredovanju med strankami, da bi dosegel soglasje o odobritvi Nicolazzijevega predloga o stanovanjskih gradn.jah. Sestal se je s socialdemokratskim tajnikom I-ongom, ki mu je pred dnevi po stavil ultimat:, če Nicolazzijev predlog ne bo odobren, se bodo socialdemokrati umaknili iz vlade. Da bi se izognil nevarnosti tajnega glasovanja, ki je bito krivo za poraz vladne večine včeraj v komisiji za proračun, v drugih Dri-tožnostih pa tudi v senatni in poslanski avli, je Spadolini sklenil, da bo zahteval glasovanje o zaupnici. Zahtevo je že postavil sinoči, nos lanska zbornica pa bo o niei gla sovala danes. Prijeli mednarodnega terorista Carlosa? C1UDAD DE MENICO - Dve me hiški televizijski mreži sta sporočili, da so na osrednjem letališču mehiškega glavnega mesta aretirali moža, ki bi lahko bil znani venezuelski mednarodni terorist Carlos. Mo- BONN — Bundestag se je včeraj soglasno izrekel za vstop Španije v Severnoatlantski pakt Poročilo o vstopu Španije v NATO je pripravil zunanji minister Genscher. Pertinijev govor navdušil Japonce TOKIO — Predlog o splošni in nadzorovani razorožitvi, ki ga predsednik Pertini navaja v vseh svojih govorih, je imel v japonskem političnem svetu in javnosti odmev, ki ga je mogoče pravilno oceniti, le ob upoštevanju, da se je sodobna Japonska razvila iz radioaktivnega pepela Hirošime in Nagasakija in da je to edina država, ki v svoji u-stavi izrecno zavrača vojno. Prav zato je Pertinijev govor v parlamentu navdušil Japonce. Italijanski držam poglavar je z zanj značilno zavzetostjo poveličal pomen parlamentarnih demokracij, opozoril na nevarnost jedrske katastrofe in obščdil državnike, ki nočejo zavreti oboroževalne tekme. Pertini je tudi obsodil blokovsko politiko, ko je dejal, da je Zemlja postala premajhna, da bi jo lahko za vselej točila dva med seboj nasprotujoča si bloka. Ko pa je govoril o dvostranskih odnosih med državama, je Pertini dejal, da gospodarska tekmovalnost. še ne pomeni, da se morata državi sovražiti. Za kosilo sta bila Pertini in zunanji minister Colombo gosta ministra Suzukija, popoldne pa je i-talijanski državni poglavar obiskal nekatere značilne tokijske mestne četrti in odprl razstavo 50 risb florentinske galerije Uffizi z deli Michelangela, Leonarda in Raffaella. iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiifiiuiininiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinMiiiiitiiMiiuiiiiiiMin BRZOJAVKE V RIM Rajonski svet za zahodni Kras je na sinočnji seji soglasno izglasoval naslednjo resolucijo, ki jo je naslovil predsedstvu komisije za ustavna vprašanja v senatu in v poslanski zbornici. Resolucija se glasi: ■ »Rajonski svet za zahodni Kras na območju, katerega so stare vasi Križ, Prosek in Kontovel, poziva senatno in poslansko komisijo za ustavne zadeve, naj pospešita in naj v najkrajšem času zaključita razpravo o zakonu za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Naši občani in vsi ostali Slovenci v Italiji že desetletja čakajo, da bo demokratična republika Italija z ustreznim zakonom rešila osnovna vprašanja zaščite Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini, kot je to bito že Storjeno za nemško in francosko narodnostno skupnost v Italiji.* • * * Senatorjema Murmuri in Vernaschiju »Ženske Zveze beneških žen zbrane na mednarodnem dnevu žen v Lesah ob 8. marcu 1982, izhajajoč iz izkušenj, ki jih imajo kot pripadnice slovenske narodnostne skupnosti in zavedajoč se omejitev, ki jih ob uomanjkanju ustrezne zakonske zaščite ta pripadnost prinaša, poudarjajo nujnost, da parlament čimprej odobri zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, ki naj ne krati pravic Slovencev iz videmske pokrajine. Kot ženske čutimo zlasti potrebo, da se zajamčijo družbeni posegi, ki združujejo našo skupnost in da se primerno zagotovi razvoj območja, v katerem živijo pripadniki manjšine z ustanovitvijo novih storitev, s preporodom proizvodnih dejavnosti in šolskega ustroja, ki naj ovrednoti in okrep; rabo materinega jezika.* BENETKE - Časnikarja tednika «L’Espresso* Pier Vittoria Buffo, ki so mu včeraj sodili po hitrem postopku, ker ni hotel izdati imen informatorjev v zvezi s člankom o mučenju nekaterih Dozierovih ugrabiteljev med zasliševanji na kvesturi, je sodišče spoznalo za nedolžnega, ker »dejanje ni kaznivo* in ga izpustilo na prostost. Odločilno za časnikarjevo izpustitev je bito pričevanje dveh članov policijskega sindikata, ki sta sodniku izjavila, da sta časnikarju za upala vesti o mučenjih, kar je Bufli omogočilo, da pred sodiščem ni več vztrajal pri poklicni tajnosti. Vendar «srečen konec* afere ni odpravil dveh bistvenih vprašanj: mučenja med zasliševanji in pa vprašanje poklicne tajnosti časnikarjev. ’Na sliki (lelefoto AP): Buffo so pred sodišče privedli celo vklenje-uega v verigah. V Gvatemali novi pokoli prebivalstva CIUDAD DE GUATEMALA - V Gvatemali se še ni polegla polemika o goljufijah na nedeljskih predsedniških volitvah, ko je krajevni tisk objavil nove dokaze o nasilju nad revnimi domorodnimi kmeti. V soboto, dan pred volitvami, so oborožene enote «neznancev» poklale približno 200 Indijancev v pokrajini Quiche v zahedni Gvatemali. Po pisanju gvatemalskih časopisov so »neznanci* z »mačetami* obglavili skoraj vse prebivalstvo štirih manjših vasi. Pri tem niso prizanesli niti ženskam in otrokom. Obenem se v Gvatemali širijo tudi protesti treh poraženih političnih organizacij, ki vedno glasneje zahtevajo razveljavitev volitev. Tekmeci izvoljenega predsednika Guevare so včeraj izjavili. da kljub malverzacijam razpolagajo z večino preferenc in zato imajo vso pravico, da zahtevajo nove volitve. Pri tem nameravajo tudi vztrajati in to kljug grožnjam sedanje vlade: med drugim so bili vsi trije skoraj dva dni zaprti. Trije poraženi kandidati, ki sicer predstavljajo le desničarske in sredinske sile, so deležni vedno večje podpore določenih gospodarsko pomembnejših slojev, ki so navadno podpirali vojaški režim. Skupina gvatemalskih industrijcev in vodstvo vsedržavnega združenja gvatemalske indstrije sta na primer izdelala zelo ostro stališče proti volilnim goljufijam in celo zagrozila, da bosta iz protesta organizirala splošno stavko. V bližnjem Salvadoru je ozračje prav tako zaostreno, Z vso silovitostjo se nadaljujejo spopadi med pripadniki uporniške fronte Farabundo Marti in vladnimi enotami za oblast nad nekaterimi odseki avtoceste, ki povezuje Severno Ameriko z Južno. Kljub ogromnim naporom Duar-tejevega režima, da bi si vsaj pred volitvami ustvaril videz učinkovitosti, gverilci širijo osvobojena območja in s hitrimi akcijami ogrožajo središča največjih salvadorskih mest. Tuji opazovalci v Salvadoru so zato že poročali, da namerava vojaško - demokristjanski režim preložiti vo- litve. Vendar je včeraj vse te govorice odločno zanikal sam Duarte, ki je dejal, da bedo tako ali drugače 28. marca izvedli volitve in to ne glede na razmere v državi. Prav volitve naj bi po njegovem mnenju lahko odločilno prispevale k zaustavitvi nasilja in k izolaciji levičarskih in desničarskih nasilnežev. Vendar Duarte je le lutka v rokah vojakov in krajevne oligarluje. ki ni bila nikoli pripravljena, da bi se odrekla privilegijem in se je zato že od nekdaj naslanjala na grobo nasilje. To dokazujejo tudi prejšnja Duartejeva stališča, ki se je zavzemal za pogovore in spravo z uporniki. Ko so vojaki zavrnili njegove predloge jih ni več ponovil in se je izognil vsaki večji polemiki s predstavniki vojske tudi kar se tiče nasilja v državi. V ZDA so se včeraj nadaljevale polemike, ki jih je sprožil dnevnik Washington post z odkritjem, da CIA organizira široko zasnovano destabilizacijsko akcijo v Nika-ragiii. Vladni funkcionarji in predsednik Reagan so se skrili za zid molčečnosti. BEOGRAD — Dušan Dragosavac, predsednik predsedstva CK Zvez« komunistov Jugoslavije, so ie včeraj v Beogradu pogovarjal s tujimi ■ novinarji. Med drugim je dejal: Nikogar ni treba več posebej prepričevati v to, da le samoupravni socialistični sistem zagotavlja enakopravnost vseh naših narodov in narodnosti oziroma, da je socialistični delavsko-razredni samoupravni dejavnik bil in ostal najmočnejša povezovalna sila jugoslovanske socialistične skupnosti. Samoupravni sistem, družbena lastnina nad proizvodnimi sredstvi, združeno delo in široko družbeno upravljanje ter odločanje v vseh gospodarskih, družbenih in državnih zadevah zagotavlja tudi enotnost ZK. kot e-notnost ZK omogoča delovanje našega družbenopolitičnega sistema. Program ZKJ obravnava samoupravni socialistični sistem z delav-sko-razrednih stališč kot demokratično obliko diktature proletariata. Zato delavsko-razredne vsebine in zgodovinskega interesa razreda, ki je poklican, da odpravi razrede in razredno družbo, ne moremo niti za trenutek pozabiti — niti v predkongresnih razpravah niti na kongresu, niti po njem. To moramo še močneje uveljavljati kot obliko revolucionarnega in družbenega dela sploh. Abeceda našega marksističnega programa je, da socializma ni brez demokracije, prav tako pa tudi za delovne ljudi ni demokracije brez socializma. Izkušnje našega in drugih revolucionarnih gibanj kažejo, da se nenehno odkrivajo različne poti boja za svobodo in socializem. Kaže. da nobena revolucija nikoli ni bila tista, niti ne bo takšna. Zato je usodno vprašanje učinkovitega boja za zagotovitev in spoštovanje suverenosti vsakega gibanja, naroda in države ter razvijanja enakopravnega sodelovanja. Praksa očitno kaže, da se danes narodi ne morejo razvijati sami zase. Vse narode in države povezujejo številne niti. obstajajo vzajemni vplivi... Na to mislimo, kadar govorimo o notranji in o zunanji po- Josip Vrhovce odpotoval v Madrid MADRID — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec bo danes govoril na plenarni seji madridske konference o evropski varnosti in sodelo vanju. Predstavnikom vlad 35 držav bo govoril tudi voditelj avstrijske diplomacije Pahr in ciprski zunanji minister Rolan Dis. Danes je namreč sklepna plenarna seja KEVS, ki se je začela 9. februarja in potekala v srditem blokovskem sporu, ki so ga povzročila dogajanja na Poljskem. Zaradi tega ni bilo mogoče obnoviti konstruktivnih pogajanj, ki naj bi pripeljala do uravnoteženega in vsebinskega sklepnega dokumenta srečanja. Ministri so se že sporazumeli. da se zasedanje preloži na 9. november. Predvideno je tudi, da temelj za prihodnje pogovore pomeni osnutek sklepnega dokumenta, ki so ga skupno predlagale nevtralne in neuvrščene države, (dd) litiki. Če bi videli samo eno stran različnih procesov bi se izpostavljali nevarnosti prodora buržoaznega liberalizma ali dogmatsko - etatističnega prodora, ki sta oba škodljiva za socializem. Uspešno upiranje številnim nevarnostim je možno le z naslonitvijo na lastne sile, ki so temelj družbenega napredka v vsakem okolju. Hkrati pa je treba računati na nacionalni, mednacionalni in internacionalni vidik. Naše pojmovanje svobode je širše od liberalno meščanskega, čeprav cenimo pridobitve meščanskih demokratičnih revolucij, kar zadeva osebno svobodo in pravice, vendar vidimo v njih tudi omejenost, kjer ščitijo tudj tisto lastnino, ki je temelj izkoriščanja dela in zaostrovanja razredriega antagonizma. Naše pojmovanje svobode, ki izhaja iz marksizma, je mnogo širše, kar temelji na družbenih sredstvih za proizvodnjo, na družbenem upravljanju s temi sredstvi, na povezovanju delovne in upravljalske funkcije, na osvobajanju dela in odločanju delavcev o rezultatih svojega dela. Seveda se zavedamo, da je naša družba še prehodna družba, razredna in da v njej obstoji vrsta dejavnikov, ki povzročajo socialne diferenciacije. Za to mora biti naša demokracija aktivna, organizirana, zasnovana na o-svobojenem in združenem delu, u-smerjena v čuvanje vseh pridobitev naše revolucije. To je največ j« zagotovilo za resnično nenehno bogatenje demokracije, osebnih pravio in svoboščir delovnih ljudi in občanov ter družbe. To so hkrati splošne človeške vrednote in vrednote vsakega naroda posebej. (dd) HA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Predsednik Comelli orisal program nove deželne šestčlanske koalicije Program v bistvenih točkah sledi smernicam, ki si jih je leta 1980 zastavila prejšnja deželna večina - Odbor in stranke večine bodo urgirali pri svojih parlamentarnih in vladnih predstavništvih odobritev zakona o zaščiti manjšine Predsednik deželnega odbora Antonio Comelli je na včerajšnji seji deželnega sveta podal programske izjave nove šestčlanske večine, ki jo poleg KD, PSI in PRI sestavljajo še zastopniki PSDI, SSk in PLI. O predsednikovih izjavah bo skupščina začela razpravljati na torkovi seji, istočasno pa bodo svetovalske skupine razpravljale tudi o zakonskem osnutku, s katerim bosta v smislu sporazuma o oblikovanju nove večine, ustanovljeni dve novi odborništvi; le ti bosta namreč dodeljeni predstavnikoma PSDI in PLI, medtem ko pa je že bil, kot znano, predstavnik SSk Štoka izvoljen za predsednika komisije za promet in turizem. Program, ki ga je včeraj predstavil Comelli, v bistvu osvaja smernice in obveze iz leta 1980, ko se je izoblikovala tribarvna večina med KD, PRI in PSI; nova večina bo torej nadaljevala po poti, ki so si jo začrtale omenjene stranke. Predsednik deželnega odbora je zato včeraj v glavnih obrisih ponovil te smernice, ki so še vedno veljavne in zasledujejo tiste cilje, ki jih mora deželna uprava doseči, da bi Furlaniji - Julijski krajini zagotovila razvoj in napredek. Glede odnosov z ostalimi strankami opozicije, predvsem s komunisti, je deželni predsednik dejal, da je nova večina pripravljena iskati kon vergence o vseh tistih točkah programa, kjer je mogoče doseči ena ke poglede in ki so koristne za u-resničitev programskih obvez. Glavno mesto sta seveda v njegovem poročilu imeli vprašanji obnove od potresa prizadete Furlanije in pa deželnega razvoja: o teh dveh problemih je ponovil že znana stališča, posebno pa je podčrtal, da deželni odbor in z njim nova večina postavljata na isto raven vprašanji obnove in uravnovešenega razvoja zaostalih predelov naše dežele, med katerimi je treba prišteti predvsem Tržaško in Goriško. Predsed nik Comelli se je nato zaustavil ob vrsti problemov, ki so še vedno od prti in za rešitev katerih si bo nova deželna večina še vedno prizadevala. Poglavje zase v programu nove večine je tudi vprašanje slovenske narodnostne skupnosti. V tem poglavju je rečeno, da deželni odbor in večina — ko se v celoti sklicujeta na programske izjave Iz leta 1980 ih ko tudi pozitivno ocenjujeta nedavne novice glede začetka razprave o zakonskih osnutkih, ki so bili' predloženi v parlamentu — potrjujeta svojo obvezo, da bosta urgirali pri svojih parlamentarnih in vladnih predstavništvih za odobritev zakona o zaščiti slovenske nacionalne skupnosti v deželi. Čeprav se dolž-nostno potrjuje — je še rečeno — da gre za vprašanje, ki sodi v državno pristojnost, in za določitev katerega obstaja točna obveza vlade, deželni odbor — odraz večine, katere pomembni del je tudi predstavnik Slovenske skupnosti — na merava ponovno potrditi, da razume in osvaja pričakovanja teh prebival cev, da bi razpolagali z organskim zakonskim instrumentom, s pomočjo katerega bi se priznanje in valorizacija identitete manjšine pokazali tudi na juridični ravni. Potreben namig — je še rečeno v tem poglavju o slovenski narod nostni skupnosti — gre nadalje tudi italijanski manjšini, ki živi onstran meje in kateri želimo — je dejal Comelli — da bi lahko dovršeno in tudi dejansko izrazila svoje vrednote. V zaključnem delu svojega posega je Comelli podčrtal važnost, ki jo vlada kaže do raznih deželnih vprašanj, kar je sicer potrdila tudi z nekaterimi konkretnimi ukrepi. Podčrtal je nadalje, da mora dežela znati realistično tolmačiti svojo lokacijo in vlogo v državnem in evropskem merilu ter da mora podpi rati in čimbolj širiti procese integracije, ki se morajo razvijati na osnovi politike dobrososedskih od nosov in sodelovanja med obmejnimi deželami in državami. To se mora odvijati v duhu osimskih spo razumov in v okviru sodelovanja skupnosti Alpe Adria. Program nove deželne večine ne prinaša torej bistvenih novosti v pri- merjavi z onim, ki ga je predsednik Comelli podal meseca aprila 1980; gre torej za kontinuiteto pri uresničevanju tistih programskih postavk, ki si jili je prejšnja večina zastavila pred dvema letoma. Minucci (KPI) kritizira novo deželno večino O vprašanju nove deželne večine je na javni manifestaciji v videmski športni palači sinoči govoril tudi član vsedržavnega tajništva KPI Adalberto Minucci. Ko je govoril o moralnem vprašanju, ki ima posebno težo v sedanjem trenutku italijanskega političnega življenja, je Minucci med drugim pred javnostjo obsodil absurdno operacijo — je rečeno v tiskovnem poročilu deželnega odbora KPI — ki se odigrava v Furlaniji - Julijski krajini, kjer tri stranke sedanje večine (KD, PRI in PSI) sprejmejo v svojo sredo še drugi dve (PSDI in PLI); v okviru te operacije pa ne porazdelijo že razpoložljivih odborništev, ampak si izmislijo še dve novi odborniški mesti, ki bosta ustanovljeni s posebnim zakonom. Tako zadržanje strank sedanje večine komunisti ostro obsojajo. Osemdeset let Marije Bernetič federacija uri v dvo-srečanje z Tržaška avtonomna KPI prireja jutri ob 17. rani v Ul. Madonnina 19 Marijo Bernetič ob njeni 80-letnici. Na srečanju, ki se ga bo udeležil tudi član vsedržavnega vodstva KPI Giancarlo Pajetta, bodo spregovorili Claudio Tonel, Slava čebulec ir Vittorio Vidali. Vprašanje sen. Gerbeeve ministru za pošto Komunistična senatorka Jelka Gerbec je januarja letos vložila vprašanje na ministrstvo za pošte, v zvezi s stanjem družbe SIP v naši deželi. Ministra je povprašala, ali odgovarjajo resnici govorice, po katerih naj bi ukinili deželno ravnateljstvo SIP, s čimer bi bilo prizadetih 150 delavcev, poleg tega pa je sen. Gerbčeva vprašala, kaj namerava ministrstvo narediti, da se okrepi in izboljša deželna telefonska struktura. Prav te dni je minister odgovoril na vprašanje in poudaril, da gre v resnici za restrukturacijo družbe SIP, da bi lahko nudila boljše storitve glede na nove potrebe tržišča in prebivalstva. Sicer pa je restrukturacija družbe še predmet pogovorov in ustreznih študij, tako da ni dano napovedati, kdaj naj bi novi ukrepi stopili v veljavo. Na vsak način je minister sen. Gerb-čevi zagotovil, da bo njene pomisleke posredoval ustreznim forumom, ki se bavijo z izdelavo načrta za restrukturacijo SIP. • Deželni odbornik za prevoze Ri-naldi se je včeraj sestal z delegacijo rajonskega sveta za Skedenj in Čarbolo; na sestanku je bil govor o razlastitvah, ki jih je povzročila uresničitev načrta o izgradnji hitre ceste od sedmega pomola do Padrič. MiimiitiHiiiHiMiiiiiiiMiiiiiiiitiiiMiiiiiiititimiiiiiiiiMiiiititiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifmuiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI Naša dežela tudi letos uradno prisotna na sejmu «Alpe-Adria» Prireditev bo v času je-Julijske krajine bo od 22. do 28. marca - Paviljon Furlani-uredilo deželno podjetje za razvoj turizma Dežela Furlanija - Julijska krajina bo tudi letos uradno prisotna na mednarodni sejemski prireditvi z naslovom «Alpe-Adria», ki bo na Go- nim trgovinskim zbornicam oziroma deželni zvezi zbornic, bo odslej po ustreznem sklepu deželnega odbora skrbelo za ta vprašanja deželno po- spodarskem razstavišču v Ljubljani | djetje za razvoj turizma s sedežem v Trstu. Dr. Romano, ki vodi pori je je, nam je v zvezi s skorajšnjim sejmom Alpe-Adria dejal, da bo v standu dežele Furlanije - Julijske krajine letos urejena razstava, ki bo poudarjala predvsem turistične privlačnosti naših krajev, pa tudi trgovinske zmogljivosti in malo industrijo ter obrtništvo. Razstava bo splošnega značaja, v smislu, da na njej ne bodo izstopala imena oziroma tvrdke posameznih razstavljavcev, temveč bodo deželne zmoglji- na- - ‘ Jim. v času od 22 do 28. tega meseca in ki bo letos dosegla svojo 21. ponovitev. Kakor znano, gre za sejem, na katerem posvečajo poseb no pozornost izdelkov za gospodinjstvo, za razne hobbyje in za uporabo prostega časa, dalje turizmu in sodelovanju med pobratenimi mesti. Za razliko od prejšnjih let. ko je skrb za nastopanje naše dežele na raznih sejmih v tujini in tako tudi na ljubljanski prireditvi »Alpe-A- dria*'’deželno odbOruištvo za. irguvi ganete no 1n industrijo prepuščal' pOsamez ------- tl S k? T" ‘Ut Devinsko-nabrežinski občinski odbor razpravljal o hitri cesti Devinsko-nabrežinski občinski odbor je na včerajšnji seji med drugim razpravljal tudi o vprašanjih, ki jih odpira načrt o uresničitvi načrta o hitri cestni povezavi med Sesljanom in Prosekom, del katere bo torej speljan tudi po ozemlju devinsko -nabrežinske občine. Župan Albin Skerk je na seji odbora postavil vprašanje, kakšno naj bo stališče občinske uprave glede tega vprašanja; odbor je sklenil, da bo v kratkem ponovno preveril in poglobil celotno zadevo, posebno še, ker so sedaj znani lastniki zemljišč, ki bodo razlaščeni. Poleg že znanih sta l;šč, ki jih je občinska uprava v zvezi s tem vprašanjem zavzela že pred dvema letoma za zaščito interesov zainteresiranih (da bi jim bile poravnane pravične odškodnine in da bi se ne ponovile izkušnje za izgradnjo vozlišča pri Sesljanu, ki je bilo uresničeno pred dvanajstimi leti), bodo občinski u-pravitelji vprašanje pregledali v širšem okviru interesov celotne slovenske narodnostne skupnosti, ki jo te razlastitve ponovno hudo prizadevajo. Vsekakor pa bo devinsko - nabre-žinska občinska uprava svoje stališče do celotnega vprašanja zavzela na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo že pred koncem meseca. j omenjenih področjih pri-■ Tujini: ' V sredo, 24. marca, bo na sejmu «dan*~Fariamje ~~ Julijske krajine. Ob tej priložnosti bo odpotovala v glavno mesto Slovenije gospodarska delegacija iz naše dežele, ki jo bo vodil deželni odbornik za trgovino in turizem A. Bomben, sestavljali pa jo bodo med drugimi tudi zastopniki štirih trgovinskih zbornic, ki iih bo vodil predsednik deželne zveze zbornic D. Lupieri. Lupieri se bo s svojimi sodelavci dopoldne sestal s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenite B. Verbičem in z drugimi gospodarstveniki iz te republike, medtem ko se bo odvetnik Bomben sestal s predstavniki turističnih organizacij. Srečania se bo udeležil tudi predstavnik Vsedržavne ustanove za turizem ENIT, ki skrbi za razvoj turistične propa gande v tujini. Deželno podjetje za razvoj turizma bo letos organiziralo tudi nastop naše dežele na raznih drugih tujih sejmih, tako na raznih sejemskih prireditvah v Avstriji, kar zadeva Jugoslavijo pa bo po vsej verjetnosti uredil tudi paviljon Furlanije - Julijske krajine na jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu. bogatitve in rasti celotne skupnosti*. Po tem uvodu pa se sklicujejo na svoj pred leti v parlamentu vloženi zakonski osnutek, ki zadeva vse ne povsem jasno opredeljene manjšine in ki naj uvede enoten normativ »veljaven za vse manjšine*, po polemiki s Krščansko demokracijo in njenim zakonskim predlogom in s Slovensko skupnostjo zaradi njenega vstopa v deželni odbor v vlogi »podrejene politične s'le», pa vržejo vse v en koš zakonske osnutke LpT, MSI. PSI in KPI, pri tem pa še posebej napadejo zakonski predlog komunistov za globalno zakonsko zaščito Slovencev, češ da se celo drzne oslanjati svoj predlog na »zgodovinske zasluge..slovenske manjšine*. Iz sporočila za tisk je mogoče razumeti, da bi tudi radikalci hoteli utesniti globalno zaščito Slovencev v neke splošne norme, veljavne za vse neopredeljene manjšine in s tem razvodeniti specifičnost položaja in problemov slovenske narodnostne skupnosti. Enotno izražena zahteve in stališča Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki jih z manjšimi razlikami dovolj homogeno o-dražajo prav zakonski osnutki KPI, PSI in SSk, jih očitno ne zanimajo. Kaj čudno stališče za stranko, ki se razglaša za zaščitnico manjšin. POGOVOR S PREDSEDNIKOM KZ PRED NEDEUSKIM OBČNIM ZBOROM Guštin: Napredku nikakor ne nasprotujemo ne bomo pa mu žrtvovali vse slovenske zemlje Članstvo Kmečke zveze se neprestano množi, kar dokazuje učinkovitost njenih storitev Kakor smo že najavili, bo v nedeljo, 14. marca, z začetkom ob 9. uri v boljunškem gledališču «F. Prešeren* občni zbor Kmečke zveze. V tej zvezi smo zastavili predsedniku te naše pomembne strokovne organizacije Alfonzu Guštinu kratki vprašanji. Kako opredeljujete vlogo Kmečke zveze v danih družbenopolitičnih razmeraah, ko z razlastitvami že zopet strežejo po zemlji slovenskih ljudi? Kmečka zveza ima ves povojni čas opraviti z razlaščevanjem v javnostoritvene smotre, ki pomeni diskriminacijo do slovenskega kmeta in v vsem tem obdobju nismo v zameno prejeli nobene trajne protivrednosti. Dokler bomo Slovenci ostali na svoji zemlji, bomo ostali Slovenci, a kaj brez nje? Kmečka zveza je kot sindikalna organizacija poklicana, da ščiti interese kmetov tako kot posameznikov kakor skupnosti in v tem svojstvu tudi ne nasprotuje napredku; ne nasprotuje novim cestam ali širjenju obstoječih, kot tudi ne Centru za znanstvene in tehnološke raziskave, mnenja pa je, da gre takšne pobude uresničevati postopoma, ne pa tako, da hočeš v eni sapi razlastiti kar 160 hektarov zemlje, to je res veliko tudi za razsežnost celovite tržaške pokrajine. Vsekakor ponavljam, da za žrtvovano zemljo odločno zahtevamo trajno protivrednost. Kako ocenjujete dosedanje in kako gledate na bodoče delovanje KZ? Kmečka zveza je bila vselej zvesta dolžnosti, da slovenskemu pa tudi italijanskemu kmetu pomaga v boju zoper odtujevanje njegove zemlje, sicer pa v opravljanju vseh raznolikih formalnosti, ki so s kmečkim delom povezane. Da so kmetovalci z njenim dosiedanjim delom res zadovoljni, dokazuje že okoliščina, da neprestano narašča število novih članov — na vsakem sestanku upravnega odbora in glavnega sveta z zadoščen em zremo v kopico prošenj za včlanjenje v KZ. Ob tem si želim, da bi slovenski kmetje, ki še niso naši čla ni, sprevideli, katera je »njihova* slovenska, strokovna organizacija; to naj bi sprevideli tudi tisti, ki so včlanjeni hkrati v Kmečki zvezi in oni drugi kmečki organizaciji, kateri sicer ne nasprotujemo; vsakomur je na dlani, kdo je kaj in koliko koristnega napravil za naše kmetovalce in nič čudnega ni, če »ato demokratični krogi in stranke podpirajo Kmečko zvezo. Isto velja za našo krovno organizacijo in v zadnjem času se je sodelovanje SKGZ - KZ še znatno okrepilo. Kmečka zveza bo še naprej in še učinkoviteje opravljala svoje poslanstvo ter se ostro zoperstavljala razlaščavalnemu postopku. Važno obvestilo za vinogradnike Kot je bilo že dolgo od tega sklenjeno na seji vinogradniške komisije naše strokovne organizacije, na katero so bili povabljeni vsi vinogradniki, bo Kmečka zveza izpolnjevala članom prošnje za vpis v pokrajinski vinogradniški konzorcij iz Gorice. Konzorcij deluje v Goriški pokrajini že več let in svojemu članstvu izpolnjuje zavarovalne police proti toči, slani itd. Vsak vinogradnik, ki zavaruje svoje trte, je v primeru neprilik deležen 40 odstotnega povračila celotne povzročene škode. Zato vabimo vinogradnike iz tržaške pokrajine, ki se želijo včla niti v pokrajinski vinogradniški konzorcij iz Gorice, da se čimprej javijo v uradih Kmečke zveze v ul. Cicerone 8/b, kjer bodo lahko izpolnili ustrezne obrazce za vpis v Konzorcij. Poleg osebnih podatkov in davčne številke (codice fiscale) bodo morali zainteresirani posredovati osebju Kmečke zveze podatke o celoviti površini zemljišča, o vrsti trt, o površini nasada (v kvadratnih metrih) in o količini pridelka, izraženi v stotih. Tajništvo Kmečke zveze Študijske štipendije Tržaške hranilnice Tržaška hranilnica je tudi letos podelila študijske štipendije dijakom nižjih srednjih šol, ki so se v preteklem šolskem letu posebno izkazali s študijskim uspehom in ki izhajajo iz manj premožnih družin. Štipendije po 600.000 lir je prejelo 15 dijakov in dijakinj, med temi tudi Livija Pertot, ki je lansko leto u-spešno zaključila študije na slovenski srednji šoli «Fran Levstik* na Proseku. Hranilnica je hkrati potrdila še za eno leto štipendije 35 dijakom. ki so to pomoč prejemali že prejšnja leta. V ta namen je denarni zavod dal skupno na razpolago 30 milijonov lir. Furlanski industrijec G. Spanga ro je novi predsednik deželnega konzorcija za razvoj izvoznih de javnosti »Friulgiulia*. IZ PROTESTA ZARADI NEUREJENEGA POLOŽAJA OSEBJA Družinske posvetovalnice bodo zaprte za deset dni Bo že res, da je v Italiji potrpljenje božja mast, kljub temu pa so članice upravnih odborov družinskih posvetovalnic v tržaški pokrajini naveličane praznih obljub, saj čakajo od leta 1978, ko je bil sprejet zakon o tej družbeni storitvi, da bi njihovo delovanje steklo s polno paro. Ko je že kazalo na boljše, se je pojavila zdravstvena reforma, s katero je prevzela upravljanje posvetovalnic krajevna zdravstvena enota. Pri tem prehodu pa so nastale velike težave v zvezi s položajem osebja, ki je prej delalo pod upravo pokrajine, nekaterih krajevnih občin in otroške bolnice «Burlo Ga-rofolo*. Če je glede pokrajinskega osebja (socialne delavske in psihologinje) KZE podpisala konvencijo s pokrajino —■ to pa samo do prihodnjega junija — ni rešila vprašanja zdravstvenega osebja, torej ginekologinj in babic, ki so predstavile vrsto zahtev v zvezi z ureditvijo urnikov in pravičnega pllačUS dela. Predstavniki KZE so obljubili, da bodo tem zahtevam odgovorili najkasneje do 28. februarja. Sedaj smo že 12. marca pričakovanega odgovora pa Ljudsko peticijo za vrnitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu lahko podpišete: na sedežu KD Union (Lonjerska cesta 177) ob ponedeljkih c J 20. ure dalje in na sedežu KD Škam peric na stadionu «1. maj* ob torkih od 20. ure dalje in ob sredah od 16. do 18. ure. nič. Zato so predstavnice in predstavniki upravnih odborov posvetovalnic na včerajšnjem srečanju o-dločili, da bodo prekinili z delom posvetovalnic do 20. marca. Za danes so ob 13. uri sklicali na sedežu KZE v Ul. Farneto javno srečanje s predsednikom in upravnim odborom KZE. Do 20. marca pa bodo o-stale posvetovalnice odprte za srečanja s koristniki in za proučevanja o izboljšanju stikov z vsemi plastmi prebivalstva. S to odločitvijo so u-pravni odbori posvetovalnic vsekakor močno izostrili soočenje s predstavniki KZE, na katerih je danes, da dokažejo, če jim je res do te socialno-zdravstvene strukture, o kateri so tudi ob priliki mednarodnega dneva žena poudarjali pomen. Koncerti V nedeljo oh 11. uri v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) otvoritev cikla »Nedeljskih koncertov*, ki jih organizira občinsko gledališče Verdi v sodelovanju Krožka za kulturo in umetnost. V prvem od sedmih koncertov bo nastopil komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija. Na sporedu Mozartov Koncert v B-duru za fagot in orkester s sodelovanjem solista Gilberta Grassija ter «Sym-ple symphony» Benjamina Brittena Za krstni koncert ter za vse osta le pri blagajni gledališča Verdi pred prodaja vstopnic (telefon 631-948) Razstave Dijaki slovenskih višjih srednjih šol vabijo na ogled razstave »Drugi tržaški proces*, ki jo je pripravil Odsek za zgodovino pri NŠK v Trstu. Razstava je na ogled na učiteljišču Slomšek med 9. in 14. uro. Foto-Trst 80 vabi na ogled razstave, ki je v Gregorčičevi dvorani — Ul. Sv. Frančiška 20/13 v uradnih urah še danes, 12. t.m. Bambičeva razstava v »Peterlinovi dvorani* Slovenske prosvete (Ulica Donizetti 3 od 18. do 20. ure) se podaljšuje do 20. marca. KD Rdeča zvezda Salež prireja ob priliki dneva žena razstavo slik han-dikapiranega slikarja Stojana Zafreda iz Divače. Razstava bo odprta ves teden od 20 do 21. ure, jutri in v nedeljo pa od 18. do 20. ure. Odbor sekcije KPI Devin - Nabrežina izreka globoko sožalje svojcem ob smrti tovariša Josipa (Pinota) Brumata iz Nabrežine - Kamnolomi. Globoko prizadeti ob smrti MILANA KOSMINE sočustvujejo z družino Alex, Kristina in Lino. Ob prerani izgubi drage mame in žene Marjuče Tedesco izreka ŠD Breg občuteno sožalje igralcema Sandiju in Robiju, možu ter vsem sorodnikom. Ob izgubi drage mame izrekajo Robertu globoko sožalje prijatelji. Čudno stališče radikalcev do zaščite manjšine Tržaški radikalci so v sporočilu za tisk opredelili svoj odnos do zakonske zaščite narodnostnih manjšin. V njem napovedujejo »mobilizacijo za dosego ene od osnovnih pravic demokracije, to je zaščite in o-vrednotenja kulturne, etnične in jezikovne identitete v vsej njeni različnosti in specifičnosti kot elementa Razburljiva noč tržaških agentov za sledovi razpečevalcev heroina Po daljšem zasledovanju blizu Verone aretirali in priprli člane razpečevalske tolpe Agenti letečih oddelkov iz Trsta, Gorice, Tržiča in seveda iz Verone ter finančni stražniki iz Trsta so bili v okolici Verone protagonisti dogodka, ki je bil vreden prave ameriške telezivizijske kriminalke. Streljanje med policijo in razpečevalci mamil, divja vožnja z avtomobili, zasledovanje v temi ravninskega podeželja, vse to se je zgodilo, le da v resnici. Pa pojdimo po vrsti: na tržaški kvesturi so po skrivnih kanalih izvedeli, da namerava priti v Trst pomemben razpečevalec heroina iz Verone, ki bi moral razpečati na področju Trsta, Tržiča in Gorice približno 350 gr. heroina. Gram stane pri nas na drobno od 130 pa do 160.000 tisoč lir, šlo je torej za SINOČI V GREGORČIČEVI DVORANI Zmagovalec Daulaghirija gost Planinskega društva Že več let je ustaljena navada, da i pred njeno osvojitvijo Reinhold Mes vsak večji alpinistični slovenski ali vsejugoslovanski himalajski podvig, udeleženci le-tega prikažejo in opišejo v tekoči predavateljski sezoni Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Tako je bilo za monumentalno odpravo na Lhotse, kar štejemo za največji alpinistični uspeh vseh časov, tako pa je bilo tudi za žepno odpravo šestih slovenskih vrhunskih alpinistov preko južne stene mogočnega osemtisočaka Daulaghiri lanske jeseni. In res je bila sinoči Gregorčičeva dvorana v Trstu polna pazljivih poslušalcev, ki so poslušali pestro in zanimivo podajanje himalajca Staneta Belaka - Šraufa ob prikazovanju barvnih diapozitiv. Za južno steno Daulaghirija je prav nekaj mesecev DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI šner izjavil, da bo padla okoli leta 2000, in da to ni alpinistični problem današnjih časov, prav zato pa je podvig naveze Stane Belak-Šrauf, Emil Tratnik in Cene Berčič, kateremu so nato morali zaradi zamrznitev odrezati praktično vse prste na nogah, toliko pomembnejši, saj so v enem samem naskoku v alpskem slogu (torej brez fiksnih vrvi in taborov, temveč le z bivaki) v desetih dneh pravega pekla preplezali južno steno, a žal vrha niso mogli osvojiti, ker jih je že mučilo poleg utrujenosti, in zamrznitev tudi slabo vreme. Vendar pa je uspeh toliko pomembnejši, če pomislimo, da je bil opravljen z minimalnimi sredstvi, tako finančnimi, kot tudi človeškimi, saj je moralo biti šest junakov te epopeje obenem nosači, zdravniki, fotografi, kuharji, predvsem pa alpinisti. D. J. ZAKADI HIPOINA VANJA PRCISKOVALNIH AKTOV Sodišče preložilo proces proti izvoznikom valute Tržaško sodišče s predsednikom Brencijem na čelu je včeraj odložilo na 25. marec sodno razpravo proti odvetniku Marianu Prearu, notarju Oscarju Sandrinelliju, njegovi hčerki in Prearovi ženi Tiziani, Sty-ri Goldstein por. Campos in njenemu bratu, trgovcu Simonu Goldsteinu. Kot znano je ta skupina petičnežev obtožena izvoza valute v višini milijarde in pol lir. Včerajšnji proces, za katerega se je že domnevalo, da ga bodo odložili, je trajal le nekaj minut. Predsednik Brenči je takoj v uvodu izjavil, da sodišče ni seznanjeno s preiskovalnimi akti. ki jih je tožilstvo predložilo le dan prej. Brenči je tudi polemično dodal, da pač ve le to, kar so objavili organi tiska. Njegovo odločitev so takoj podprli tudi branilci uDtožencev, ki so ožigosali ravnanje namestnika javnega tožilca Driganija, češ da vodi pre- iskavo v preveliki in r«potrebni tajnosti. Od petih obtožencev je le Maria-no Prearo še vedno v zaporu in to od 19. decembra. Razen formalnih obtožb o izvozu valute in obrekovanja na račun dveh funkcionarjev finančnih stražnikov pa ni znano, zakaj je sodstvo z njim tako strogo. Namestnik javnega tožilca Dri-gani je vsekakor predvčerajšnjim o-dredil zaplembo nekaterih premičnin obtožencev, da hi tako zagotovil izplačilo morebitne denarne globe, ki je v teh primerih zelo visoka. Družinama Prearo - Sandrinel-li so zaDlenili oba urada, nekaj zemljišč v Križu in stanovanje v Ul. Do-nota. vse skupaj v vrednosti okrog 5 milijard lir. Styri Goldstein so zaplenili pet stanovanj v Trstu, njenemu bratu Simonu, ki živi v Milanu, a se trenutno skriva verjetno v tujini, pa nepremičnine za 8 milijard lir. lepo kupčijo. Nemudoma se je mobiliziral leteči oddelek tržaške kvesture, ki ga je vodil marešalo Scozzai. Pa je prišla nova vest; razpečevalec naj bi se ustrašil in odločil, da ne pride v naše kraje, po prepotrebni »prah* naj bi šli v Verono drobni razpečevalci iz Trsta in Gorice. Dobili naj bi se 9. marca pri motelu AGIP ob avtocesti. Agenti iz Trsta, Gorice in Tržiča so sklenili, da pripravijo zasedo in šli v Verono. Novice so bile resnične, pred motelom AGIP v bližini Verone je 9. marca, približno ob 16. uri pripeljal volkswagen, v njem je bila ena oseba, kmalu je pripeljal še drugi avto z dvema potnikoma, nato se je pripeljal še renault 14, v njem sta bila moški in ženska. Prišleci so nekaj zaslutili in se nemudoma odstranili. Renault je odpeljal proti Veroni, ostala dva avtomobila sta šla proti baru ob cesti, kjer sta se ustavila. Očitno je bil to «rezervni» kraj za snidenje, saj je sem pripeljal tudi renault. Takrat je nastopila policija. Dva avtomobila so blokirali in aretirali Fulvia Zuca, ki se je rodil v Trstu, stanuje pa v Veroni. Renault je zbežal, po kilometru zasledovanja ga je policija ustavila, v njem sta bila mlada zakonca Angela Vesentini in Giorgio Cutullč, ki se je izkazal za razpečevalca, ki bi moral priti v Trst. Cutullč je sicer med begom stresel heroin na cesto, v avtomobilu pa je ostalo dovolj »prahu*. Razpečevalec je priznal in izdal večjo »ribo*, to je Tiziana Nicolija, ki naj bi dal Cu-tulleju heroin, večjo dozo pa naj bi hranil sam v okolici Verone. Tu se prične drugo dejanje, najbolj napeto in pustolovsko. Policija je sklenila, da preišče omenjeno področje. Med preiskavo so se ob 20 30 na poljski poti zasvetile luči šestih avtomobilov. Policija je pripravila obroč in zaustavila kolono. Črni renault, last Nicolija, se je pognal v beg in skoraj povozil policaja. Pričelo se je divje streljanje. Renault je prebil o-broč, za njim sta se pognala agen- ta: Scozzai in voznik. V divji vožnji se je policijskemu avtomobilu zlomila sprednja os in avto je obtičal v obcestnem zidku. Renault je izginil v noči. našli so ga pozneje; praznega, preluknjenega s streli in s kapljami krvi na sedežu. Del kolone razpečevalcev je le obtičal v pasti in aretirali so tri mladeniče. Na domu dekleta Tiziana Nicolija so pozneje našli brata Marca Nicolija. Ranjen je bil na glavi, zdravili so ga v bolnici, pozabili pa so na kroglo, ki je bila pod kožo, tako, da je padla Marcova laž o. padcu po stopnicah; Tiziano je | ostal »svoboden*. Dolga noč se je za agente nadaljevala in s pomočjo j psov so našli precej heroina v kozarcih zakopanih v zemljo namesto krompirja. .. Dne 10. marca nas je zapustil naš dragi iu ..v. v .jiovi* Ofc.ki tiiiuMt.... . dr. MILAN KOSMINA Pogreb bo jutri, 13. t.m., ob 10.30 bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. iz mrtvašnice glavne Žalostno vest sporočajo žena Cita, hčerki Barbara in Marta, brat Rado z ženo Silvano, sestra Gloria z možem Emilom Trampužem, nečakinje in nečaki ter drugo . sorodstvo Iskrena zahvala dr. Renatu Štoklju, vsem zdravnikom in osebju II. pnevmološkega oddelka bolnišnice Santorio. Trst, 12. marca 1982 Žalovanju se pridružujeta družini Perkan in Garzarolli. Dragega David. strica Milana se spominjajo Peter, Marko in Nesreča na cesti proti Reki Včeraj, približno ob 13.20 je re-šiiec rdečega križa pripeljal v tržaško splošno bolnico 29-letnega Jo vana Perica in 25-letno Biserko Sarliso, ki sta se ponesrečila na cesti, ki pelje proti mejnemu pre hodu na Pesku. Kot sta po nesreči povedala, sta se vozila s fur gonom znamke fiat 850 z registr sko tablico z Reke, ko je nena doma vozilo zdrsnilo na spolzki ce sti in trčilo v drevo. Peric se bo moral zdraviti 30 dni, Sarlisova pa 10. Oba ponesrečenca stanujeta na Reki. Danes možne zamude v avtobusnem prometu Ravnateljstvo konzorcialnega podjetja za prevoze ACT obvešča, da .je za danes oklicana vsedržavna stavka delavcev prometnih podjetij, ki se .je bodo udeležili delavci vpisani v sindikat FAISA - CTSAL. Zaradi tega je možno, da bodo tudi v tržaškem javnem prometu ves dan nastajale določene zamude. Zapustila nas je naša draga, ljuba mama, babica in pra- babica MARIJA MAD0TT0 por. SIEGA (IZ REZIJE) Žalni sprevod bo krenil jutri, 13. t.m., iz goriške glavne bolnišnice naravnost v Osojane, kjer bo ob 14. uri pogreb. Žalujoči sin Dolfi z družino, hčerka Evelina, snaha Vida z otroki in drugo sorodstvo Rezija, Trbiž, Gorica, Trst, 12. marca 1982 12. 3. 1980 12. 3. 1982 Ob drugi obletnici smrti ljubljene žene, mame in none naše LINE ŠVAB se je z žalostjo v srcu spominjata Mirko in Darko z družino Opčine, 12. marca 1982 SLOVENSKA KNJIGA V LETU 1982 Prevodi pri koprski založbi «Lipa» (3) Založba Lipa seveda izdaja tudi ceio vrsto prevodov, med kateri-n‘i so še zlasti pomembni prevodi 12 sodobne italijanske književnosti, ki predstavljajo resničen most med dvema sosednima kulturama, slovensko in italijansko. Tako bo letos izšel prevod najno-'ejšega dela Fuivia Tomizze «ivia-ri.ia danis». Pisatelj je snov za te svoj roman vzel iz zgodovine Beneške republike, kjer se je zgodba, ki io opisu.je, v resnici oogodila. Pripoved se začenja lete 1602 v Benetkah, ki jih pretresa protireiormacijska inkvizicijska gorečnost. Prikazuje okoliščine in zaplete, zaradi katerih ie Marija Janis iz Zorzona blizu Bergama, tedaj zakotne predaip-ske vasi, prišla pred inkvizicijska sodišče pod obtožbo, da se razglaša za svetnico. V resnici pa Š bila le revno podeželsko dekle, rojena med zaostalim ljudstvom, ki so ga socialne razlike in izkoriščanje pahnile v praznoverje. , Pisateljeva pozornost je obrnjena Prav v risanje tega naspi otja med miselnostjo vladajočega razreda v Benetkah in zaostalostjo podežel-szili množic. Hkrati pa založba Pripravlja tudi ponatis romana ^Boljše življenje* istega avtorja, ki .je naletel med slovenskimi bralci izjemno ugoden odmev. Kot Je znano, je bil ta roman sodobnega tržaškega pisatelja, po rodu telrana, v Italiji takoj po izidu v Pičlih 14 dneh razprodan v 70.000 izvodih. Preveden je bil že v več Jezikov in prejel tudi avstrijsko Nagrado za najboljši roman v Evropi leta 1970. Vzbudil je izredno pozornost, ker je z veliko pripovedno močjo spregovoril o polpretekli Istri, njenih prebivalcih, nacionalnih in socialnih bojih itd. 'sebina romana je tako prepričava in umetniško dognana, da ga Je kritika postavila v sam vrh sodobnega italijanskega pripovedništva ter je prejel tudi knjižno nagrado «Strega». Prva slovenska 12cte.ia iz leta 1930 je, kot smo že tepisaii, pošla in zato založba u-Pravičeno pripravlja ponatis tega Pomembnega literarnega dela. Tudi naslednje prevedeno delo. k' ,ie v letošnjem programu, je 12 sodobne italijanske književno-sb- Gre namreč za roman Itala Kalvina «če neke zimske noči neki Popotnik ...». Italo Calvino ve-:'a za enega najpomembnejših aalijanskih in nasploh evropskih sodobnih pisateljev. Njegovo oi-sah.ie ima še posebno draž, ker n'metino raziskuje območje jezika 2 vidika možnosti in meja tako '•ttrature kot besede. Njegov zad-**ii roman «če neke zimske noči Popotnik* zastavlja vrsto žgočih 'lirašanj v zvezi s sodobnim pi-sateljem in njegovim bralcem. Bve osebi kupita v knjigarni i to knjigo, vendar ugotovita, da so •1° v tiskarni napačne zvezali, “tečne se njuna dirka za pravo 2Sodbo, pravim romanom, ki je ®krrt v pomešanih poglavjih, pi-*anili v povsem različnih slogih ... o ie temeljni zaplet v tem Galunovem romanu. Naslednje prevedeno delo je ro-"ten znanega nemškega pisatelja Podobnih uspešnic Willija Heinri-,c.'a «Sam proti Palermu*. Willl teimneb je izostren opazovalec in nruzbeni kritik ter je v raznih de-2®lah po svetu dosegel izjemen nspeh zaradi napete pripovedi. Presenetljivih orisov značajev in Posebnosti Sicili.je ter Palerma in •begovega mafijskega podzemlja, nekdanji uspešni kriminalistični teadnik si mora zaradi odpusta z posledice zasmehovanja svo-delodajalcev, kot privatni de-ektiv služiti kruh. Usodno živ-■^njsko priložnost za uspeh mu Ponudi lastnik velikega časopisa, p? Sa s posebno nalogo pošlje na kalijo v skrivnostno okolje a no .“Pnlh sovražnikov. privlačnih za-^aviše it nevarnosti v nevarnost r kar bralec zavzeto spremlja °t soudeleženec razburljivega poganja v Palermo, ludi naslednji prevod je delo ernskega pisatelja Michaela Bur-,a «Vzemi vsaj ljubezen*. Burk rot Pisatelj uspešnic je z novim ‘‘hianom ponudil bralcem nad-napeto zgodbo. Glavni junak Andresen stoji v n.jem pred Slednjo, najvišjo stopnico svoje kariere, ko bo absolutni prvak v svetovni modi — ne le kot ustvarjalec, temveč kot proizvajalec. Njegov vzpon obdajajo tri ženske, najprej uspešna, ljubezni željna in bogate poročena Ethel v Londonu, za njo mlada in častihlepna Parižanka Veronique, bogata dedinja, kot tretja pa čustvena, lepa in ponosna Joana, vrhunski fotomodel iz New Yorka, po poreklu nemška Židinja, ki ne more pozabiti tragične usode svojih staršev v nacistični Nemčiji. Množica zapletov odreja tok tega napetega in privlačnega romana. Naslednji pisec je znani Hans Helmut Kirst, ki bo to pot zastopan s prevodom svojega romana «Upcr v malem mestu* Tudi Hans Habe ni neznano ime našemu beročemu občinstvu. To pot .je v programu prevod njegovega romana «Izgubljena pomlad*. Roman se dogaja v Evropi tridesetih let našega stoletja. Izkušena. privlačna Dunajčanlfa Katiirin von Hugh, ženska «s preteklostjo*. živi že trinajst let v Parizu kot ljubimka avtomobilskega magnata. Ima lepo hčerko Manuelo. Njen oče se je smrtno ponesrečil še pred otrokovim rojstvom in da bi otroku dala ime in videz legalnosti, se je Katiirin poročila s starejšim plemičem, čeprav z njim sploh ne živi. Avtor romana je znal zelo živahno, prepričljivo označiti ljudi, ki stojijo sredi življenja in ustvariti podobo izgubljene generacije* med dvema svetovnima vojnama. Ti ljudje so neizmerno brezobzirni, razbrzdani in pomehkuženi. Edini pozitivni junak romana je pisatelj MacKeen, ki pravi: ^Verjamem v to vojno, ker bo mladino naučila, da bo spet verovala v tisto, za kar mora mladina živeti: v prihodnost.* Roman .je zelo široko zasnovan in napisan v dobri tradiciji Habeje-vih uspešnic. In končno je tu še naš stari znanec, nekakšni hišni pisatelj založbe Lipa Heinz G. Konsaiik. To pot s prevodom romana «Vcnj čarobne rože*. Iz Evrope pride dr. Richard Oppermann v Namibijo, ki je trenutno še odvisna od bele Južnoafriške republike, v kateri vlada rasna diskriminacija. Tam ustanovi inštitut, ki se bori proti kužnim boleznim med revnim namibijskim prebivalstvom. Pri tem mu pomaga Luba Olutorii, Nami-bijka gazelje lepote Ljubezen, ki se razvija med njima, je po nazorih tamkajšnjega okolja - ob 10. uri na Opčinah (na postaji tramvaja). ŠZ Sloga — planinski odsek vabi v nedeljo, 14. t.m. na zimski vzpon na Snežnik v organizaciji PD Ilirska Bistrica. Odhod z osebnimi vozili iz Bazovice ob 7.30. Kmetijska zadruga v Trstu prire di izlet v Verono na «Kmetijski sejem* v nedeljo. 14. t.m. Vpisovanje na upravi in v poslovalnicah v Ul. Foscolo 1 Ul. Flavia 62 Ul. Tonel-no 6 v Miljah ter v mlekarni v Bo 1 juncu. Ker je na razpolago še nekaj prostih mest za partizanski izlet po Dalmaciji z ladjo Slavija sta VZPI (Vsedržavno združenje partizanov Italije) in ZZBNOV (Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne) sklenili, da je vpisovanje za izlet še danes. 12. marca 1.1. Za vpis in morebitna navodila se lahko obrnete na VZPI — Ul. Crispi 3/II. Včeraj-danes Danes, PETEK, 12. marca GREGOR Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 18.06. — Dolžina dneva 11.42. — Lu-jaa vzide ob 21.00 in zatone ob 7.56. Jutri, SOBOTA, 13. marca * KRISTINA Vreme včeraj: na j viš ja - temperatura 9 stopinj, najnižja 5,3, ob 18. uri 6 stopinj, zračni tlak 1006.8 mb narašča, veter 20 km na uro severo-zahodnik s sunki do 38 km na uro, vlaga 69-odstotna. dežja je padlo 2 mm, nebo pooblačeno. morje razgibano, temperatura morja 7.6 stopinje. ROJSTT A IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Lanotte, Marco Altin, Mauro Canducci. UMRLI SO: 88letna Irma Smo-lars vd. Zamperlo, 57-letni Valentino Cusma, 74-letni Giovanni Puglie-se, 84-letna Delma Perna vd. Mo-via, 73-letni Eugenio Troppina. 82-letna Anna Hrovatin vd. Kovačič, 87-letna Antonia Martinci vd. Visco-vi, 72 letna Alessandra Thoros, 87-letni Giovanni Stanissich, 95-letna Antonia Paronitti, 68-letni Vincenzo Balzf no, 77-letni Francesco Pikec, 74-letna Teresa De Nuz.z.o vd. Osel-ladore, 471etni Lucio Bortolin. 3 leta star Patrizio Cotzia, 79-letni Bruno Bozza. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93, Pro-sek. Miljo. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančišek) 1. Prosek, Milje. NOČNA SLUŽBA LEKARN Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančišek) 1, Prosek, Milje. Gledališča Razna obvestila KOSSETTI Danes ob 20.30 bo na sporedu komedija «La vita comincia ogni mat-tina*. avtorjev Terzolija in Vaimeja. V glavni vlogi Gino Bramieri. Za abonente 20 odst. popusta izven a-bonmaja (razen sobote zvečer in nedelje). Ponovitve do nedelje. Rezervacije pri osrednji blagajni. AVDITORIJ Podreccove lutke — ob petkih in sobotah, ob 9. in 10.45 predstave za šole: ob petkih in sobotah, ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 16. uri predstave za vse. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni ali na štev. 567201 int. 10. VERDI V' nedeljo ob 16. uri v gledališču Verdi šesta predstava Verdijeve o-pere »Falstaff* (red G). Dirigent Daniel Oren. Pri blagajni gledališča se prične prodaja še razpoložljivih vstopnic. V gledališču Verdi pospešeno pripravljajo novo premiero operne sezone 1981/82 «Matrimonio segreto* (Tajna poroka) Domenica Cimarose. Glasbeno vodstvo je v rokah dirigenta Massima de Bernarta, ki je v Trstu že dirigiral v spomladanski simfonični sezoni. Režija je zaupana Antonellu Madau Diazu. postavitev pa je iz rimskega opernega gledališča po osnutkih Emilia Greca in Mal-gari Onnis. Nastopa šest pevcev: Daniela Mazzucato, Mariella Adani. Carmen Gonzales, Max Rene Cosot-ti. Giorgio Tadeo. Simone Alaimo. Delo bo v Trstu uprizorjeno prvič po letu 1949. O operi, katere premiera je predvidena za prihodnji petek, bo v četrtek v veliki dvorani CCA ob 18 30 govoril kritik Giovanni Carli Ballola. Kino Ariston 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 «Anni di piombo*. Jutta Lampe, Barbara Sukowa. Riidiger Vogler. Ritz 17.0(1 »La časa stregata*. Eden 18.00 «Fuga per la vittoria*. Režija John Huston. Silvester Stallone, Micael Caine. Grattacielo 16.30 — 22.15 «Popeye — braccio di ferro*. Walt Disney. Fenice 16.00 «11 tempo delle mele*. Nazionale 16.00 «La provinciale a le-zione di sesso*. Cristallo 17.00 «11 marchese del Gril-lo». Aurora 16.30 «Viaggio nelLorgas-mo». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 15.30 «Fichissimi». Filodrammatico 15.00 — 22.00 »Porno fantasie di un super dotato*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Nudo di donna*. Vittorio Veneto 16.30 «Veronique mo-glie porno*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 14.00 »I.dieci comandamenti* Radio 14.30 «Dolci vizi di Cambice*. Prepovedan mladini pod 18. letom. I.umtere 16jOQ »Luomo venuto dal- ** rnflphšsiblttf*. SLOVENSKO ^STALNO ; GLEDALIŠČE V TRSTU Dacia Maraini ŽENSKI NA PODEŽELJU DANES, 12. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v TREBČAH, JUTRI, 13. t.m., ob 20.30 v v prostorih PD BARKOVLJE Nikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEV JUTRI, 13. t.m., ob 14. uri v Kulturnem domu v TRSTU LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tel. 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje Zgonik; tel. 225-596; Nabrežina; tel. 200 121; Sesljan: tel. 209 197; Zavije: tel. 213137; Milje: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68 441. ZŽI - UDI iz zgoniške občine vabi na proslavo MEDNARODNEGA DNEVA ŽENA danes, 12. marca ob 20.30 v dvorani hotela «Cristallo» v BRIŠČIKIH. PROGRAM: uvodni nagovor in gostovanje dramske skupine KD F. Prešeren iz Bol junca z veseloigro v narečju «TETA KARLOTA*. Tekst in režija Tatjana Turko. Vljudno vabljeni! ^Čestitke Danes praznuje ALENKA ŠKABAR 9. rojstni dan. Vse najboljše ji želita bratranca David in Irina. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA ter društvo »PRAVNIK* vabita na predavanje VLOGA SODNE MEDICINE V MNOŽIČNIH LETALSKIH KATA3TROFAH ki bo danes, 12. t.m., ob 19.30 v mali dvorani Kulturnega doma Predaval bo univerzitetni prof. dr. JANEZ MILČINSKI, rektor ljubljanske univerze in predsednik SAZU. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Z S K D Z P Z P Koordinacijski odbor kulturnih In prosvetnih društev občine DOLINA ob 100-letnici rojstva in 30-letnic! smrti FRANA VENTURINIJA jutri, 13. marca, ob 20.30 v gledališču France Prešeren v BOLJUNCU PRIMORSKA POJE Partizani, ki pripadajo XIV. Garibaldinski brigadi - Trst in Garibaldinski brigadi Fontanot in živijo v tržaški pokrajini, so vabljeni na sedež VZPI-ANPI, Ul. Crispi 3, zaradi pojasnil ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure do vključno 3. aprila tega leta. Med prireditvami ob 30-letnici slovenske zamejske skavtske organizacije bo v torek, 16. marca, na sporedu filmski večer v d”orani Marijinega doma v Ul. Risorta 3. Na ogled bodo skavtski filmi od ustanovitve organizacije na Tržaškem do danes. Vabljeni člani, prijatelji, nekdanji skavti in skavtinje. Začetek ob 19.30. Sindikat slovenske šole tajništvo Trst obvešča učitelje, da si lahko ogledajo na šolskem skrbništvu ministrsko okrožnico št. 20, ki se nanaša na premestitve in začasne namestitve na osnovni šoli za šolsko leto 1982/83. Rok za vlaganje prošenj zapade 18. marca. Zainteresirani učitelji lahko dvignejo obrazce prošenj na skrbništvu (soba št. 4). Sekcija ZKM1 Devin - Nabrežina in mladinski odsek KD Vesna priredita v nedeljo, 14. marca, ob mednarodnem dnevu žensk ob 10. uri v občinski knjižnici v Nabrežini odprtje razstave «8. marec*, ob 10.30 v istih prostorih razpravo o družinskih posvetovalnicah, ob 17.30 v domu A. Sirk v Križu odprje razstave «8. marec* in ob 18. uri koncert slovenske kantavtorke Mateje Koležnik. Vabljeni! KD S. Škamperle in KD Union vabita na ogled izredno zanimivega filma o POREČJU REKE AMAZONKE. Film z lastnega potovanja bo danes. 12. marca, ob 20.30 vrtel kinoamater Sergio Nodus v prostorih KD S. Škamperle na stadionu «1. maj*. KD Valentin Vodnik priredi v po nedeljek. 15. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih Predavanje o aktinidiji* s prikazom diapozitivov. Predaval bo Vitjan Sancin. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU PRILJUBLJENA RADIJSKA ODDAJA SKD Igo Gruden in ŠD Sokol - Nabrežina priredita jutri. 13. marca, ob 20.30 v društveni dvorani DRUŽABNI VEČER. Vabljeni člani in prijatelji društev, ki bodo ob tej priložnosti lahko poravnali letno članarino. KD S. Škamperle in KD Union va bita na PLES. ki bo danes, 13. t.m.. ob 20.30 na stadionu «1. maj*. KD »F. Prešeren* iz Boljunca organizira plesni tečaj. Za informacije in vpisovanje naj se zainteresirani javijo do jutri, 13. t.m. pri Lauri v mlekarni. KD Kraški dom — Repentahor organizira danes, 12. t.m.. ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu razgovor z Egidi ;em Baissom o jogi v današnji družbi s praktičnim primerom. Danes praznuje 50. rojstni dan EDI PERŠIČ Vse najboljše mu želijo Mariza, Živka. Štefan in ostali Mali oglasi telefon (040) 7946 72 VSE PREPARATE priznane kozmetične tvrdke HANORAH dobite tudi pri Kozmetiki 90 — Opčine Narodna ulica 120. V GORICI v Škabrijelovi ulici štev. 52 je odprla trgovino oblačil Mir-yam Komel. Obiščite jo, morda boste našli kaj primernega tudi za vas. NA NJIVSKI poti »Poljane* na področju Boljunec - Boršt sem našla ključe avtomobila znamke simca. Irma Maver — Boljunec štev. 288. DIPLOMIRANA pedikerka nudi u-sluge. Telefonirati ob urah kosila na štev. (040) 212387. OSMICO je odprl Milan Kraljič — Prebeneg štev. 73. Toči belo in IZV0UENA DESETČLANSKA KOMISIJA ZA VPRAŠANJA JUSARSKIH ZEMLJIŠČ Resolucija solidarnosti z ljudstvom Salvadorja - Brzojavka predsedniku senatne komisije za ustavna vprašanja za čimprejšnjo odobritev zaščitnega zakona - Resolucija za primerno zastopstvo v pokrajinskem odboru za lov društva Doberdob Z resolucijami, protesti in zahtevami se je v sredo popoldne začela razprava v občinskem svetu v Doberdobu. Umevno je, da je odbor postavil na prvo mesto telegram katerega je občinski svet poslal v Rim parlamentarni komisiji, ki v teh dneh razpravlja o zakonu za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji. Tekst telegrama bomo objavili jutri. V zaporedju je župan Lavrenčič prečital še resolucijo o državljanski vojni v Salvadoru, odbornik Černič pa protestno izjavo glede nezaslišne razsodbe sodišča iz Brescie, ki je oprostilo vse osumljence pokola na trgu Della Loggia. Obe sta bili sprejeti z glasovi večine, medtem ko je skupina SSk izrazila pomisleke glede umestnosti vključitve takih postavk na dnevni red seje, ker se po njihovem mnenju, večkrat skrivajo za javnimi resnicami tudi ozadja, ki dejstva prikazujejo v drugi luči. Soglasno sta bili pa sprejeti resoluciji namenjeni pokrajinskemu lovskemu odboru in pokrajinski upravi. V prvi doberdobski občinski svet zahteva, da se v pokrajinski odbor lovcev ponovno vključi tudi zastopnik slovenskega lovskega društva Doberdob, ki ima svoj sedež v Jamijah. V drugi pa obsoja početje pokrajinskega odbora, ki je pred kratkim dal sneti dvojezične table v nekaterih občinah v Brdih. S tem v zvezi je svetovalec SSk Soban naprtil vso odgovornost pokrajinskemu predsedniku Cumpeti ker je pač «pokra-jinska odbornica SSk Marija Fer-letič pojasnila vodstvu njegove stranke, da je dvojezične table dal sneti pokrajinski predsednik Cumpeta sam na lastno odgovornost*. Razprava je ponovno zaživela, ko so prišla na dnevni red vprašanja jusarskih zemljišč. Svet je izvolil 9-člansko komisijo, ki se bo ubadala z vsem, kar spada k jusarskim problemom. Po pravilniku se bo tudi komisija sama morala za vsako pomembnejšo odločitev posvetovati z uporabniki zemljišč. Po ponovnem besedičenju med odborniki in skupino SSk se da sklepati le to, da jusarska zemljišča bodo ostala trn v peti še dalj časa vsem začasnim uporabnikom, ki bi to zemljo radi rešili vsakega dvolastništva. Ponovno prihajajo na dan stari očitki, zamujene prilike, spregledani paragrafi in namigovane odgovornosti ni: koli točno označenih ljudi. Komaj pa je bila izvoljena (v resnici še pred •izvolitvijo) komisija za jusarska zemljišča, je že letelo na njen račun precej pomislekov. V sporedju s pomisleki in dvomi na račun te, od občinskega sveta izglasovane komisije, pa polagajo svetovalci SSk vse upe v drugo smer ko govorijo o predlogih in stvareh, ki «smo jih mi izdelali in za katere se mi borimo*, ne da bi pojasnili, kdo so ti «mi*. Tak je bil sicer ugovor odbornika Černiča in ne naš komentar. Prevladuje pa mnenje, da za vso zadevo čepijo stari »grehi* odgovornih in manj odgovornih ljudi, ki so vso stvar delali za računico stranke kateri so pripadali, še prej kot v korist uporabnikov jusarskih zemljišč. Jasno je. da se je v letih vsa zadeva spojila s politiko ker je opozicija v občinskem svetu najraje reševala problem na svojo roko in mimo občinske uprave; ob- činska uprava pa je vsak taki manever prenaglo vzela za sebi namenjeno puščico. Seveda tudi z novo komisijo ni dosti pričakovati, če v vsej zadevi ne bo prej ko slej prevladala razsodnost. Veliko zanimanja je vladalo za nov zazidalni načrt, ki ga je po navodilu odbora izdelal arhitekt Jožef Cej. Nov načrt je svetovalcem obrazložil župan Lavrenčič. Po krajšem posvetu so se svetovalci domenili, da bodo o načrtu razpravljali na prihodnji seji, ko bo vsak svetovalec imel dovolj časa, da si na drobno preuči zajeten pravilnik, ki spremlja načrt sam. Občina bo ponovno vložila prošnjo na deželo za finansiranje grad- nje srednje šole v Doberdobu. Po že izdelanem načrtu bi gradnja veljala sedaj nekaj čez 345 milijonov lir. Konzorcij za prevoze tržiškega okraja je kupil tri nove avtobuse. Občina Doberdob bo plačala svoj delež po 365 tisoč lir za vsak šestmesečni obrok. Nekaj čez 50 tisoč lir bo uprava plačala za vsakega učenca osnovne šole za malice, ki jih bodo šolarji deležni namesto šolske menze. Svetovalci so še odobrili odstop zemljišča za električno kabino pri Devetakili. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10. MmiitiiiiHUiiuiiimiiiiMHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuiuiuuimiummuHimiiiiiiiimiiiHiiiiiiiimimiuiiiiiiiitiiii SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Interpelacija svetovalcev KPI o dvojezičnih kažipotih Dosežen politični sporazum o imenovanju Marina (KD) za predsednika APT Pokrajinski svetovalec KPI Silvino Poletto .je na sinočnji seji pokrajinskega sveta zahteval pismen odgovor na interpelacijo (podpisali so jo vsi pokrajinski svetovalci in med njimi tudi Borut Spacal) v zvezi z znanim vprašanjem dvojezičnih kažipotov, ki jih je pokrajinska uprava najprej postavila v Brdih, potem pa odstranila. Poletto je vprašal, kateri politični razlogi so narekovali takšno odločitev, zakaj o tem vprašanju ni razpravljala pristojna komisija pokrajinskega sveta, zakaj se pokrajina kot povezovalna ustanova ni posvetovala o tem vprašanju s števerjan-sko občino ir. zakaj o zadevi niso bile obveščene svetovalske skupine. V zvezi s tem vprašanjem in vprašanjem manjšinske zaščite je arhitekt Jože Cej (PSI) opozoril na važnost jutrišnjega študijskega dneva, ki ga v pokrajinski palači prireja LSGREE. Spomnil .je na obljubo Sergia Colonija na proslavi 25-letnice SKGZ v Gorici, da bo leto 1981 odločilno za zaščito naše skupnosti, obljubo, ki se še m uresničila. Kar' pa zadeva zakonski osnutek KD, je Cej dejal, da vzbuja upravičeno zaskrbljenost, ker stranka relativne večine noče upoštevati predlogov in potreb neposredno pri zadetih. Cej je dejal, da hoče KD manjšino deliti na kategorije in da se stranka premalo zaveda, da je država v narodnostnem pogledu heterogeno telo. V nadaljevanju seje so podpisali pogodbi o nakupu avtobusov podjetij Autovie Triestine in La Gra-dese in se dogovorili za njuno vključitev v APT. Prvemu podjetju bodo izplačali za en avtobus 24, drugemu podjetju pa za 14 avtobusov 75 milijonov lir. Stranke večine so se sporazumele, da bo novi predsednik APT dr. Marino Marin, do nedavna predsednik občinskih podjetij v Gorici. Njegova izvolitev je na dnevnem redu pod točko, ki predvideva izvolitev predsednika APT in članov upravnega odbora, sestavljenega iz sedmih stalnih odbornikov in dveh namestnikov. Dosle.i je predsedstvo APT pripadalo komunistu Italu Chiarionu. Danes dopoldne se sestaneta pokrajinski komisiji za Osimo in za gospodarstvo. Sestanka, na katerem se bodo pogovarjali o avto-prevozništvu, se bodo udeležili tudi gospodarski dejavniki iz Goriške in predstavniki oblasti. Srečanje je priprava na sestanek mešane italijansko-jugoslovanske komisije za prevoze, ki bo prihodnji teden v Trstu. Spoznavajmo svet in domovino jutri iz Kulturnega doma v Gorki Jutri se bodo pred mikrofoni pomerile štiri ekipe iz Gorice, Nove Gorice, Sovodenj in Doberdoba - Po tekmovalnem delu enourni koncert pevcev lahke glasbe Spoznavajmo svet in domovino je naslov javni radijski kviz oddaji in zabavnoglasbeni prireditvi, ki bo jutri zvečer v Kulturnem domu v Gorici. Prvi del prireditve, to je tekmovalni del, v katerem se bodo v znanju pomerile štiri mladinske ekipe, bodo neposredno oddajali po ljubljanskem radiu. V drugem delu pa bodo poslušalci lahko prisluhnili koncertu znanih pevcev lahke glasbe Nece Falk, Tatjane Dremelj, Janka Ropreta, Cintije Falk in Lada Leskovarja ter ansambla Predmestje. Na tekmovalni del se marljivo pripravljajo kar tri zamejske tekmovalne ekipe. V vsaki je po sedem članov, pet je rednih, dva pa sta nekako za rezervo. Za točke se bodo pomerile ekipe Mladinskega odbora iz Gorice, Mladinskega odseka iz Sovodenj ter Mladinskega odseka KD Jezero‘iz Doberdoba, četrto ekipo sestavljajo Novogoričani, člani OK ZSMS. Kako težka bodo vprašanja in na katero področje bodo segala, žal ne vemo, vsekakor pa sta organizatorja prireditve. Radiotelevizija Ljubljana ter Mladinski odbor SKGZ dala jutrišnjim tekmovalcem dovolj napotkov. Pozorno naj sledijo pisanju Primorskega dnevnika v obdobju od 15. februarja do 13. marca ter naj skrbno preberejo knjigo Telesna kultura med Slovenci v Italiji. Pa še to, oddajo, ki je v Sloveniji zelo priljubljena, bosta vodila napovedovalca Menči Klančar in Rado Časi, sodeloval pa bo tudi Marijan Marinc. Mladinci iz zamejstva so na podobnih oddajah v matični domovini že sodelovali, tokrat prvič pa bo oddaja pri nas doma. Za zamudnike pa naj zapišemo še, da se bo prireditev, zaradi neposrednega prenosa, pričela točno ob 20. uri. Roberto Kusterle se predstavlja s prvo samostojno razstavo Goričan Roberto Kusterle se je predstavil v galeriji »La Bottega» s svojo prvo samostojno razstavo. Doslej nam je bil sploh neznan, čeprav pravi, da se je včasih cvtaknil* v kako «podeželno» sku- VČERAJ OPOLDNE V NOVI GORICI Predsednik Šušmelj odlikovan z naslovom komendnika Odlikovanje predsednika republike Pertinija je včeraj izročil generalni konzul Italije V Kopru Generalni konzul italijanske republike v Kopru Ludovico Tasson Es-tense je včeraj opoldne v Novi Gorici odlikoval z naslovom komendnika italijanske republike predsednika skupščine občine Jožeta šušmelja. Svečanemu dogodku so prisostvovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij te občine, župan in podžupan občine Gorica Antonio Sca-rano in Mario Del Ben predstavnik občine San Vendemiano Maccario in generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj. Po uvodnih besedah predstavnika skupščine Rajka Korenča je generalni konzul Ludovico Tasson Estense v obrazložitvi odločitve pred- črno vino. KUPIM rabljen ape 500 ali 600. Telefon (040) 220610 od 12. do 13. ure. PRODAM psa pasme doberman starega tri leta z rodovnikom. PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI Au ni m ki nudi konkurenčna kotiran|a In brezplačne ocenitve TRST. UL MAZZINI 43/D TEL. 68980 Telefonirati ob urah kosila na št. 040/817931. SPREJMEMO v družbo samostojnega trgovca - knjigovodjo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Samostojen društvenik*. SLOVENSKO stalno gledališče išče e-lektrikarja. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Petro-nio 4 (Kulturni dom) do 15. marca ali do zasedbe delovnega mesta. UNIVERZITETNA študentka išče zaposlitev otroške negovalke. Telefon (040) 224407. OSMICO je odprl Ivan Antonič, Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Ljubi Petaros, Boršt 76. Toči pristno belo in črno kapljico. PRODAM fiat 131 racing, 70 tisoč prevoženih km. v dobrem stanju. Telefon (040) 227-284. PRODAM avto fiat 126 letnik 1979 prevoženih 22.000 kilometrov v odličnem stanju. Telefon (0481) 882016 od 19. do 20. ure. OSMICO je odprl Ignac Strain, Mač-kolje - Križpot 84. Toči belo in črno vino. fliiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiii .NiiiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiMiiiiiiuiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimHiiiiiiiiHiiiiifiinmiiiifiiiiiiHimumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii KLJUB FINANČNIM TEŽAVAM Cementarna v Anhovem veča proizvodnjo in predvsem izvoz Letos bodo na naše področje izvozili okrog 80 tisoč ton cementa - Finančne težave neg bi reševali predvsem s pomočjo sovlagateljev - V prihodnjih dneh bo v Ljubljani skupščina sovlagateljev, kjer bodo razpravljali in odločali o sanaciji Nova cementarna v Anhovem, ki je začela obratovati pred dobrimi štirimi leti, se sooča s številnimi problemi. Njene težave naraščajo in se kažejo zlasti v izgubah. Izgube za omenjeno obdobje štirih let zna šajo skupaj že nad 80 milijard starih dinarjev. Doslej so jih pokrivali s krediti podružnice ljubljanske banke v Novi Gorici in s solidarnostno pomočjo tistih gradbenih trgovskih in drugih podjetij iz vse Jugoslavije, ki so sodelovala pri gradnji cementarne in v zameno prejemajo dogovorjene količine cementa. Seveda pa takšno pokrivanje izgub ne nudi prave in zlasti dolgoročne rešitve in zato so v teh dneh na raznih ravneh bodisi v Anhovem, v Novi Gorici kot tudi v Ljubljani razni pogovori o tem, kako pomagati cementarni iz finančne stiske. Treba je opozoriti, da za izgube niso krivi delavci, saj le-ti požrtvovalno delajo in dosegajo tudi pomembne uspehe pri zniževanju stroškov in sploh pri racionalizaciji proizvodnje in poslovanja. Izgube povzročajo zunanji dejavniki in vplivi. Medtem ko so na primer v Jugoslaviji cene cementa določene, v zaskrbljujočem ritmu in obsegu naraščajo stroški za plin, nafto in druge vrste energije, nadalje stroški za transport in drugi izdatki, ki nanje cementarna nima vpliva. Energetski stroški so v zadnjem obdobju na primer tako narasli, da predstavljajo ž.e 56 odstotkov cene cementa, vtem ko so plače zaposlenih cementarjev v omenjeni ceni udeležene z manj kot dvema odstotkoma. V Anhovem in Novi Gorici grajajo tudi dejstvo, da je cement kot nujno potreben proizvod splošne porabe obremenjen kar z 29 odstotki prometnega davka. Ta davek (gre za nekakšno IVA, kot jo poznamo v Italiji) je enak tistemu, ki je določen za luksusne predmete. Na omenjenih posvetovanjih o tem, kako premostiti izgube in zagotoviti pogoje za nemoteno poslovanje v prihodnosti, so menili, da bi morali finančne probleme tudi v prihodnje reševati predvsem s pomočjo sovlagateljev, to je tistih tovarn in podjetij, ki so sodelovala pri zgraditvi cementarne. Gre za okrog 70 raznih podjetij pretežno iz Slovenije. S tem bi tudi uresničili načelo, po katerem mora gospodarstvo v jugoslovanski družbi predvsem samo reševati lastne težave. Ob tem pa naj povemo, da bremena sovlagateljev ne bi bila velika in njihovi prispevki bi bili manjši od koristi, ki jo imajo s tem, da prejemajo velike količine cementa iz tovarne ob Soči. Če bo Skupščina sovlagateljev — sklicali so jo za prihodnje dni v Ljubljani — soglašala s predlogom o sanaciji, bo tovarna v prihodnjih letih, lahko normalno poslovala. Ko se bo finančni položaj izboljšal bo odstopljena sredstva sovlagateljem postopno vrnila. Če pa bodo sovlagatelji zavrnili predlog, bo cementarna primorana sama poiskati rešitve. Glavni ravnatelj Milan Vižintin je celo omenil možnost, da bi ustavili proizvodnjo, ker, kot je dejai, »ne moremo delati z izgubo, razen če nam kdo ne povrne vseh stroškov proizvodnje*. Vendar pa gre za pobudo, ki ni skladna s koristmi in interesi gospodarstva ter delavcev in bodo zato najbrž pit reševanju anhovskih težav upoštevali načelo, da »je potrebno proizvajati ter potem ob delu reševati težave* Bolj sprejemljiv pa je očitek, k ga je slišati med delavci in tudi meč politiki v Novi Gorici, da namreč slovensko gospodarstvo in razni organi v republiki cementarni ne namenjajo take skrbi, kot jo denimo posvečajo težavam oziroma izgubam na področju proizvodnje avtomobilov in bele tehnike, se pravi električnih in gospodinjskih strojev. Ob vsem tem pa je treba ponovno poudariti, da v cementarni marljivo delaj) in v tem okviru skrbijo tudi za čim večji izvoz v tujino. Znano je namreč, da sodi izvoz med prednostne naloge gospodarstva tako na Goriškem kot v ostali Sloveniji in Jugoslaviji. Lansko leto so iz tovarne prodali pretežno v naše obmejne kraje približno 70 tisoč ton cementa. Letos se bo količina povečala na kakih 80 tisoč ton, razen tega pa bodo 160 tisoč ton cementa prodali v Irak, kjer razna jugoslovanska podjetja izvajajo obsežna investicijska dela. Skladno z načelom izvoz za vsako ceno se dogaja, da cementa v Sloveniji ni mogoče zmeraj dobiti in zaradi tega denimo Novogoričani in drugi prebivalci z onstran meje cement iz Anhovega kupujejo pri nas — v Gorici. sednika italijanske republike Sandra Pertinija, zakaj podeljuje predsedniku novogoriške skupščine tako visoko odlikovanje, med drugim dejal, da je s tem priznanjem ovrednoteno predsednikovo delo pri ustvarjanju vsakodnevnega delovnega in odkritega sodelovanja med obema državama. Konzul je nato dejal, da se za ta cilj deluje predvsem v obmejnih deželah, da bi tudi v prihodnosti delovali in živeli v miru naši otroci in vsa Evropa. Ko se je Jože šušmelj zahvalil za prejeto odlikovanje, je najprej dejal, da priznanje ni namenjeno samo njemu, ampak da vili v njem predvsem priznanje neštetim stikom, ki so jih ob tej meji ustvarili v tolikih letih skupnega dela. S takšnimi stiki so odpravili predsodke, ki so v preteklosti obstajali v gledanju na te odnose, in odprli perspektive mladi generaciji kot je dejal generalni konzul, da lahko živi v prijateljstvu. Ker je v tem tudi perspektiva ljudi ob meji, je dolžnost vsakega funkcionarja, da deluje v tem smislu. Uspehe na področju obmejnega sodelovanja je bilo mogoče zabeležiti samo zato, ker so tudi na drugi strani meje ljudje, ki so spodbujali sodelovanje. »Pred osmimi leti, ko sem prevzel predsedstvo ob čine, in tudi poprej je ob meji še vladalo nezaupanje — je dejal šuš melj — danes pa imamo odprte od noše in se lahko pogovarjamo tudi o najbolj občutljivih vprašanjih*. Ob koncu je šušmelj izrazil prepričanje, da bo tudi nova skupščina, ki so jo volili prav včeraj, hodila po sedanji poti sodelovanja. Ko je izrekel čestitke predsedniku šušmelju za naslov komendnika, je goriški župan Scarano dejal, da je tem odlikovanju prav majhen kanček priznanja namenjen tudi me stu Gorici, ki z Novo Gorico tesno sodeluje. Izrazil je prepričanje, da bodo šušmeljevi nasledniki na vodstvu občinske skupščine nadaljevali dosedanje delo, da bo ta prostor še naprej za vzgled, kako je mogoče doseči določene uspehe in razvijati prijateljstvo ob reševanju te žavnih vprašanj, ki se pojavljajo. V sobolo v Tržiču zborovanje komunistov V soboto, 13. marca, se bodo ob 15.30 goriški komunisti sestali Palazzetto Veneto v Tržiču in se pogovarjali o poteh in načinih, kako pomagati, da bi goriško gospodarstvo spravili iz krize, To je le ena izmed pobud KPI v naših krajih, Včeraj je veliko število članov in pripadnikov KPI iz goriške pokrajine sodelovalo na deželnem zborovanju v Vidmu, kjer je govoril o sedanjem političnem trenutku v državi član vsedržavnega tajništva stranke Minucci. pinsko razstavo. Kusterle je mlad slikar: pravi, da je samouk, toda tej njegovi trditvi bi človek težko verjel, tako je ta slikar v vsakem pogledu dognan. Ne obvlada namreč samo do popolnosti tehnike, v kateri ustvarja, temveč je tudi v ostalem prijemu izredno dorečen in kultiviran umetnik. . .. Njegova razstava je v letošnfl sezozni galerije «La Bottega» nedvomno najlepša in za goriško likovno podobo najlepši in najpomembnejši podatek. Kusterlovo slikanje v pravem P°" menu besede izhaja iz iskanja pm-mame barvne snovi: iz zemlje same. Del te barvne prasnovi *vztra-ja* v njegovih kompozicijah kot primitivna snovnost ugasle rjavkaste intonacije, v del kompozicij* vstopa človek s svonm iracionalnim* posegom, v ostalem delu kompozicije pa pravladuje nekakšno mrtvo ozračje. Razen ozračja Prevladuje v teh kompozicijah reliefnost, delno hrapava, delno uglajena in zaznamovana. Tako preprosto zamišljene komponente slike se skladajo v čudovitem razmerju med seboj in v fino pretehtanem tonskem ter kompozicijskem ravnotežju: mrtva in nekdanja je ta pokrajina s človekom vred, in za‘ vladala je vsemogočna vesoljsko tišina. Kusterlovo razmišljanje o «P°n“J ret* ni tu prav nič literarno, Pa<-pa izhaja, in se v likovnem P°' gledu uresničuje, iz grozljive in 0 nekem pogledu tudi dotrajane človekove prisotnosti. Kusterle se je s to razstavo & kot dozorel umetnik odpravil na samostojno ustvarjalno pot. k en primer gozdne stekline Gledališča in izven v gledališki dovrani v kanu. Razna obvestila ja Glasbena matica v prei Kino Nova Gorica žiču dežurna lekarna DeirOspea Ul. Terenziana 26, tel. 44 387. ---- —-------- pripeljejo i* * - gruara na glavno goriško P0K°uIs. šče, ob 12. uri Mario Goriup iz SP , ne bolnišnice v Gorici v kapo0, sko cerkev in na glavno pokop šče. Nov primer okužbe s steklino s° tokrat zabeležili na področju dober-dobske občine. Iz Padove so včeraj sporočili, da je bila lisica, ki so jo našli mrtvo prejšnjo nedeljo pri Mikolih v Dolu, okužena s steklino. Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes, ob 20. uri, I-Turgenjev — Mesec dni na kmeti)*; ± Lil gdJJC v mcocv. Ulil uči ***"- . Predstava za abonma red S petekj* Goriška federacija PSDI prireja soboto, 13. marca, ob 16.30 v PmaL hotelu v Gorici svoj 21. pokrajins** k°Vgnedeljo. 14. marca, ob H-bodo v posoškem fotografskem kr°. ku v Ul. S. Chiara 15 v Gorici odpru razstavo Edoarda Terrena. Večnamensko kulturno sredi*0 prireja v ponedeljek. 15. marca, n 20.45 v Palazzetto Veneto v Tržič srečanje s filmskim kritikom Tulil01" Kezichem iz Trsta. Kezich je po objavi večjega števila knjig filmu (Filmsessanta, II Millef II Centofilm. II mito di Far Wesw in kot filmski kritik sodeluje tudi številnih revijali in časnikih, drugim tudi v Panorama in La K pubblica. Danes, 12. marca, ob 20.30 pr,r. dava'- nici v Ul. Croce 3 klavirski * cital dveh mladih pianistov. Nast pala bosta Beno Saver in Sanja D niš, študenta akademije za .£’aS;L v Ljubljani, njuna profesorica P je priznana slovenska pianistka *-'u bravka Tomšič. Izvajala bosta dela Bacha. B® thovna, Lipovška, Liszta. Chop>° in Srebotnjaka. S tem programom s bosta mlada glasbenika udeležila žavnega tekmovanja pianistov Jugoslaviji. K Ob smučarskem tekmovanju *v nln 82, ki bo v nedeljo, 21. t.m.. Nevejskem sedlu, bo planinsko dr štvo poskrbelo tudi za avtobus prevoz. Prijave na sedežu drustv do srede, 17. t.m. Gorico VERDI 18.00-22.00 »Anni del P‘0,n' bo*. Barvni film. .. CORSO 18.00-22.00 »La časa streS* ta*. R. Pozzetto, G. Guida. Bar ni film. VITTOR1A 17.00-22.00 «Ragazze gnate d'amore». Prepovedan m dini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 17.30-22.00 »Chi tr°v un amico trova un tesoro*. { PRINCIPE 18.00-22.00 »Fuga P* la vittoria*. i/i okolica SOČA 18.00-20.00 «Bruce Lee °bču' dujemo te*. Ameriški lilm- u, SVOBODA 18.00-20.00 »Poletne Pu stolovščine*. Italijanski film-DESKLE 19.30 »Pacifik banana*- ^ meriški film. DEŽURNA LEKARNA V TR*1^ Danes ves dan in ponoči je v - POGREBI „ Danes v Gorici ob 11.30 Lid*a nardon vd. Superga, krsto s po®*"^ nimi ostanki pri peljejo iz } °*V KOŠARKA V POKALU PRVAKOV ATLETIKA JUTRI NA KOLONJI Squibb in Makabi v superfinalu Drugi del srednješolske lige Italijanski prvaki včeraj v poslednjem kolu zanesljivo premagali Izra- elce - Visok poraz Partizana v Barceloni - Veliki finale 25. 3. v Kolnu Scjuibb — Makabi 100:81 (52:37) SCJUIBB CANTU': Innocentin 10, Bargna 9, Cattini 8, Flowers 25, Cap-pelletti. Bosa 4, Riva 11, Marzora-ti 10, Kupec 23, Maspero. MAKABI TEL AVIV: Lassoff 13, Zimmerman 10, Aroesti 2, Berko-witz 20, Keren 2, Silver 9, Williams 25, Perry, Markowitz, Herskowitz. SODNIKA: Cziffra (Madžarska) in Pasteris (Švica). PM: Squibb 8:12; Makabi 15:18. GLEDALCEV: 5.000 CANTU’ — Squibb je sinoči v zadnjem kolu finalnega dela pokala prvakov premagal moštvo Makabija in se tako uvrstil v superfinale, v katerem bo 25. marca v Kolnu igral prav proti včerajšnjemu nasprotniku. Resnici na ljubo, Squibb bi se u-vrstil v veliki finale, tudi ko bi včeraj izgubil, saj je njegov neposredni tekmec za drugo mesto te finalne skupine, beograjski Partizan izgubil v Barceloni. Z včerajšnjo zmago pa so se i-talijanski prvaki oddolžili Izraelcem za poraz v Tel Avivu. ko jim je delegat FIBA razveljavil povsem regularen koš in jim tako praktično tudi odvzel zmago. Italijani so bili včeraj nedvomno boljši od gostov, ki so med drugim igrali brez Peruja, ki je skozi vse srečanie sedel na klopi Marzorati in tovariši so si že v uvodnih minutah priigrali zanesljivo prednost, ki so jo nato u-dobno obdržali vse do konca tekme. Pri domačinih sta največ pokazala Flowers in Kupec, pri gostih pa Williams in Berkovvitz. Barcelona — Partizan 119:85 (60:35) BARCELONA: Fernandez 2, Sibil-lo (7:7), Solazabal 9 (1:1), Flores 4. Ansa 9 (3:3), Creuss 7 (1:2), De La Cruz, Philips 16 (4:5), Hansen 15 (1:3), San Epifanio 18 (4:4). PARTIZAN BEOGRAD: Slavnič 23 (1:2), Zorkič 3 (1:2), Ristanovič, Kerkez 8. Petrovič 2. Medič, Savo-vič 6, Grbovič 10, Pešič 11 (1:3), Dalipagič 22 (8:9), SODNIKA: Heath (Anglija) in Franke (ČSSR). ON: Barcelona 19, Partizan 22. PM: Barcelona 21:35; Partizan 11 proti 17. PON: Savovič (27) in Solazabal (37). BARCELONA — Beograjski Partizan se je poslovil od letošnjega tekmovanja v pokalu prvakov s pravo katastrofo. Po zelo slabi igri so namreč Partizanovi košarkarji visoko izgubili v Barceloni. ,Res je, da v beograjskih vrstah ni igral Marič, ki je poškodovan, nihče pa ni pričakoval 'katastrofe. Španci so nadigrali Jugoslovane v vseh elementih igre in še zlasti se je odlikoval Sibillo, ki je dosegel kar 39 točk. (nb) IZIDI 10. IN ZADNJEGA KOLA Squibb - Makabi 100:81; Barcelona - Partizan 119:85: Nashua - Pa-nathinaikos 89:88. KONČNA LESTVICA Makabi Tel Aviv (Izr.) 18; Squibb Cantu (It.) 14; Partizan Beograd (Jug.) 12; Barcelona (Šp.) 10; Nashua Den Bosch (Niz.) 4; Panathi-naikos Atene (Gr.) 2. V superfinale tega pokala, ki bo 25. marca v Kolnu, sta se uvrstila Makabi in Squibb. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 2 X 1 X 1 2 X 2 1 2 X X 1 X 2 X 2 1 1 X KORAČEV POKAL Mrzlične priprave za finale v Padovi PADOVA — V Padovi se temeljito pripravljajo za organizacijo letošnjega finala evropskega tekmovanja za Koračev pokal. V finale sta se uvrstili francosko moštvo Limogesa in Šibenke. Finalna tekma bo v četrtek, 18. marca in organizator pričakuje, da si bo srečanje ogledalo več kot 1.000 francoskih navijačev in ne manj kot 500 jugoslovanskih. Ši-benka bo v Padovo dopotovala v torek, Limoges pa dan pozneje. V četrtek popoldne bo v Padovi tudi okrogla miza na temo: «Mož-nost profesionalnega prvenstva v Italiji-?. TENIS TURNIR V DALLASU Mirna Jaušovec v četrtfinalu DALLAS — Jugoslovanka Mirna Jaušovec je v odlični formi. Po osvojitvi svojega prvega Avon turnirja v Los Angelesu Jaušovče-va odlično igra tudi na turnirju v Dallasu. Včeraj je namreč v osmini finala premagala še Američanko Jordanovo s 6:2, 6:1. Po nastopih v dvorani tokrat tekmovanje v krosu VATERPOLO OD 8. DO 11 APRILA Mednarodni turnir v Trstu z zelo kakovostno udeležbo Poleg Italije bodo nastopile še ZRN, SZ, Jugoslavija, sr Avstralija in Španija - Včeraj tiskovna konferenca •Športni Trst* je nekdaj slovel tudi po velikih tekmovalnih uspehih v plavanju in vaterpolu. Obe športni disciplini pa sta v zadnjih letih precej zamrli z le-tema pa se je seveda tudi navdušenje za plavalne športne poleglo. Da ta športna zvrst v našem mestu hira, gre seveda v največji meri pripisati pomanjkanju primernih objektov, kjer bi lahko najmlajši in vsi ljubitelji plavanja gojili ta šport. Da bi lahko obudili zanimanje za plavanje in vaterpolo v našem mestu, pa so nedvomno potrebne tudi primerne pobude, ki bi v tržaški bazen privabile širši krog ljudi. Deželni odbor italijanske plavalne zveze, s svojim predsednikom na čelu. Vitalijem Fritzom, pa ni mogel na boljši način 7,ačeti te propagandne akcije. V Trstu bo namreč od,8. do 11. aprila mednarodni turnir v vaterpolu, ki je zaradi kakovostne udeležbe gotovo letos eden najpomembnejših ne samo v Italiji, temveč v Evropi sploh. Na tem turnirju bodo namreč sodelovale naslednje reprezentance: Zahodna Nemčija (evropski prvak) Sovjetska zveza (olimpijski prvak) Italija (svetovni prvak) Jugoslavija (olimpijski prvak) Španija (četrta na OI) Avstralija Organizacijski odbor ni še določil parov tega turnirja, vseeno pa je že objavil urnike tekem. Organizator je tudi zagotovil, da bodo vstopnice, kljub kakovosti tega turnirja, poceni. Na včerajšnji tiskovni konferenci v restavraciji Suban v Trstu je najprej v imenu organizacijskega odbora spregovoril prisotnim časnikarjem predsednik deželnega odbora italijanske plavalne zveze Fritz Vitali, nakar je prevzel besedo pod- predsednik italijanske plavalne zveze dr. Bertarelli. Zvezni trener italijanske vaterpolske reprezentance Gianni Lonzi pa je med drugim zagotovil, da bosta ZRN in SZ skoraj gotovo nastopili v najboljši postavi. Prav ti reprezentanci sta tudi glavni favoritinji na tem turnirju. Dodal je, da bo I-talija v glavnem nastopila z mlado postavo, ki pa ne bo igrala podrejene vloge. «Tudi ostalih tekmecev tega turnirja ne gre podcenjevati. Jugoslavija ostaja še vedno svetovna vaterpolska velesila; Španija in Avstralija pa sta pokazali izreden napredek,» je dejal Lonzi. Ne samo ljubiteljem vaterpola, temveč vsem ljubiteljem športa v Trstu sploh se torej od 8. do 11. aprila obeta prava «športna posla-stica». (bi) ' Jutri popoldan bo na Kolonji drugi del srednješolske atletske lige s tekmovanjem v krosu. Glede na starostne kategorije bodo dijaki in dijakinje tekmovali na progah od 1000 do 1200 metrov. Po nastopih v dvorani, kjer je bila udeležba dobra, se je zanimanje za to prireditev verjetno nekoliko povečalo in organizatorji pričakujejo udeležbo kakih 120-150 tekačev. Kot že omenjeno, se atletska liga razvija na podlagi lestvice, ki o-draža moč posameznih razredov in ne šol, kar postavlja na enakovredno raven možnosti šol z manjšim številom dijakov in dijakinj. Rezultate namreč ocenjujejo na podlagi vrednostnih tablic. Za teke od 1000 do 1200 metrov so bile pripravljene tablice, ki bodo kot primer dale naslednje točke: TEK 1000 M ZA DEKLICE čas 3’50” - 720 točk čas 410” — 540 točk čas 4’20” — 420 točk TEK 1000 M ZA FANTE čas 3’50” — 664 točk čas 410” — 504 točke čas 4’20” — 400 točk TEK 1200 M ZA FANTE čas 5’00” — 600 točk čas 510” — 480 točk čas 5;20” — 360 točk Vsi" tekmovalci se morajo na startu predstaviti z že izpolnjenimi prijavnicami. Na razpolago bodo seveda tudi prijavnice za tiste, ki jih v šoli niso prejeli. URNIK TEKMOVANJA: 14.45 — zbor sodnikov in tekmoval- cev 15.00 — 1. razred (fanti) 15.15 — L. razred (dekleta) 15.30 *— 2. razred (fanti) 15.45 — 2. razred (dekleta) 16.00 — 3. razred (fanti) 16.15 — 3. razred (dekleta) NOGOMET Kuvajt razočaral DEVENTER (Nizozemska) — V okviru priprav na bližnje svetovno prvenstvo v Španiji je reprezentanca Kuvajta igrala prijateljsko srečanje proti nizozemski ekipi «Go Ahead Eagles De ven ter». Tekma se je končala brez zadetkov, Kuvajt pa. je povsem razočaral. KOLESARSTVO Vrstni red: 1. Oosterbosch (Niz.), ki je prevozil 5,700 km v 718” s poprečno hitrostjo 46,842 km na uro 2. Bondue (Fr.) 7'27” 3. Kelly (Irska) 7'28” ODBOJKA «UNDER 15» Dom — Corridoni 0:2 (5, 5) DOM: R. Plet, I Roner, K. De-grassi, L. Bensa, D. Mulič, E. Humar, I,. Kranjac, K. Kocjančič. Tudi tretje kolo odbojkarskega prvenstva «under 15» Domovim dekletom ni prineslo sreče. Proti še-sterki Corridonija so igrale izredno slabo, morda najslabše doslej. Corridoni je sicer za spoznanje bolje uigran od naših, ni pa tako kvaliteten, da bi se ga ne dalo premagati. Slovenske igralke bi z nekaj več požrtvovalnosti lahko osvojile vsaj set. Žal pa je bilo na Domovi strani toliko naivnih napak, da je bil poraz tudi proti tako skromnim nasprotnicam neizbežen. Miljan Miljanič si mane roke. Prepričljiva zmaga Dinama, preporod beograjske Crvene zvezde in predvsem Vladimira Petroviča ter izredna igra Sajeta Sušiča: to naj bi bil kratek obračun 22. kola prve jugoslovanske nogometne lige. Vodilni Dinamo nadaljuje svojo zmagovito pot. Vodstvo Teteksa je sicer dan pred srečanjem z Dinamom v celoti menjal strokovno vodstvo moštva. Vse to pa ni zaleglo, saj je Dinamo visoko in brez težav osvojil novi točki v Tetovu. Kaže, da se je beograjska ekipa «prebudila» prav v mestnem derbiju, v katerem je povsem nadigrala moštvo Beograda. Državni prvaki se torej vračajo v najboljšo jormo in v najboljšo jarmo se, na veliko veselje zveznega trenerja Miljaniča, vrača Vladimir Petrovič, ki je v tej tekmi tudi dosegel krasen zadetek. Miljanič pa si verjetno mane roke, ker tudi Safet Sušič igra izredno dobro. Sušič je bil namreč najboljši igralec mestnega derbija v Sarajevu. Bil je tudi eden redkih na igrišču, ki je zadovoljil številne navvače, ki so bili na splošm s prikazano igro povsem razočarani. Več je bilo pričakovati od Željezničarja, ki je do tega kola igral izredno u-spešno. Vse kaže, da Osimovi va- rovanci še nimajo tako konstantne igre, da bi držali korak z moštvi, ki se borijo za državni naslov. Tudi v tem kolu so bili v darja. Dragoceno točko v Tuzli pa je osvoli mostarski Velež. IZIDI 22. KOLA Radnički - Rijeka Vojvodina - Olimpija Zagreb - Vardar Sarajevo - Željezničar Sloboda - Velež Hajduk - Budučnost C. zvezda - Beograd Partizan - Osijek Teteks - Dinamo LESTVICA Dinamo 31; Crvena zvezda 28; Željezničar, Hajduk in Partizan 26; Sarajevo 23, Vojvodina, Velež, Budučnost, Sloboda in Rijeka 22; Olimpija 21; Beograd 20; Vardar in Osijek 19; Radnički 18; Zagreb 16; Teteks 12. 1:0 2:0 3:2 2:1 1:1 2:1 4:1 1:0 1:4 glavnem uspešnejši domačini. Go- PRIHODNJE KOLO (13. in 14. 3.) stom so namreč prepustili borno malo točk. Tako je ljubljanska Olimpija ostala praznih rok v Novem Sadu, tudi Rijeka je izgubila v gosteh proti Radničke-mu. Enaka usoda je doletela Var- Crvena zvezda - Radnički; Beograd - Hajduk; Budučnost - Sloboda; Velež - Teteks; Dinamo -Sarajevo; Željezničar - Zagreb; Vardar - Vojvodina: Olimpija -Partizan; Osijek - Rijeka. SMUČANJE ZA SLOVENSKE SOLE NA TRŽAŠKEM Prvenstvo povsem doseglo svoj namen Najbolje so se med ekipami odrezale šole Sirk, Zupančič, Gruden, Slomšek in Prešeren Oosterboschu prolog LUIGNE (Belgija) - Nizozemec Bert Ooosterbosch je osvojil prolog mednarodne kolesarske dirke Pariz -Nica. ' Včeraj zjutraj je bil v Rava-sclettu pravi snežni metež, nato pa se je vreme uneslo in končno ie na udeležence prvega smučarskega prvenstva (v veleslalomu) tržaških slovenskih šol celo posijalo sonce. Zaradi svežega in mokrega snega proga sicer ni bila preveč hitra, kar pa tekmovalcev ni huje oviralo. Več preglavic so jim povzročale napake na časomerilnih elektronskih napravah, zaradi katerih se je tekmovanje zavleklo v kasne oopoldanske ure in tako ni bilo več časa za podelitev nagrad, kar bo organizator, Državni poklicni zavod za industrijo in obrt v Trstu, opravil v prihodnjih dneh. V celoti lahko rečemo, da je vsa prireditev, kljub nepredvidenim težavam, uspela preko pričakovanj in je povsem upravičila to pobudo, .».oda bi bilo, če ne bi postala tradicionalna. Tekmovanju so sledili mnogi starši, učitelji in profesorji, pa tudi več ravnateljev slovenskih šol na Tržaškem. Bregova ženska odbojkarska šesterka, ki nastopa v skupini za napredovanje iz i> v ~-2 ligo, je v soboto proti Interju 1904 osvojila prvi točki OSNOVNOŠOLCI 1. Aleksander Žezlina (Kette) 58”19 2. Stanko Gruden (Gruden) 1’00”57 3. David Sossi (Sirk) 1’00”65 4. Erik Vodopivec (Voranc) 1'06”68, 5. Andrej Majcen (Baz. junaki) 1 minuta 3”44, 6. Tomaž Tenze (Sirk) 1’05”47, 7. Massimo Gašperini (Grbec) 1’07”22, 8. Marko Prešel (Bar-kovlje) 1’07”62, 9. Andrej Volpi (Širok) 1’09”12, 10. David Tavčar (Prosek) 1’10”03, 11. Maksi Pertot (Bar-kovlje) 1’10”10, 12. Mitja Kokoro-vec (Župančič) 1T1”19, 13. Andrej Škabar (Gradnik) l’U”75, 14. Andrej Ferfolja (Baz. junaki) 1’12”64; 15. Ženo Biber (Bevk) 1’12”67, 16. Marko Subec (Bevk) 1T2”95, 17. Aleksander Majcen (Baz. junaki) 1T2”98, 18. Danijel Gulič (Barkovlje) 1’13”07, 19. Miran Guštin (Milčinski) 1T4”04, 20. Borut Pertot (Barkovlje) 1 minuta 14"10. 21. Andrej Kosmač (Boršt) 1’14”94, 22. Igor štrajn (Ribičič) 1T6”45. 23. Kristjan Počkaj (Širok) 1’16"93, 24. Massimiliano Tence (Sirk) 1T7"05, 25. Peter RU-dež (Župančič) 1’17”66, 26. Dean Starec (Venturini) 1’18”40, 27. Peter Ferluga (Kajuh) 1T8”60, 28. Pavel Dazzara (Župančič) 1’19”40, 29. A-ljoša Tavčar (Grbec) 1’19”88, 30. Kristjan Volpi (Širok) 1’20”94, 31. Denis Slobiz (Prosek), 32. Igor Stopar (Grbec) 1’21”51, 33. Matej Ro-lič (Gregorič) 1'28"80, 34. Maks Stefančič (Boršt) 1’29”73, 35. Peter Kozina (Venturini) 1'30”52„ 36. Kristjan Malalan (Bevk) 1’30”61, 37. Kristjan Dazzara (Župančič) 1’32”62, 38. Mauro Eva (Ribičič) 1’41”00, 39. Klavdij Zaina (Širok), 40. Vanja Čuk (Gregorič), 41. Aljoša Mau-ri (Voranc), 42. Leo Oblak (Bevk), 43. Maurizio Škerlj (Milčinski), 44. Vasja Legiša (Šček), vsi v 2 minutah. OSNOVNOŠOLKE 1. Tatjana Hrovatin (Gruden) 1’04”48 2. Martina Gerlani (Bark.) 1’07”29 3. Jasmin Rudež (Župančič) 1’10”74 4. Dunja Jogan (Bevk) 1’10”81, 5. Gabrijela Pieri (Bevk) 1’12”17, 6. Helena Volpi (širok) 1’12”99, 7. Jana Mijot (Trubar) 1’13"81, 8. Irena Valenta (Kette) 1'15"21, 9. Kristina Rustja (Župančič) 1’17”54, 10. Valentina Fachin (Kette) 1'17”91, 11. Karim Vitez (Baz. junaki) 1’18”08, 12. Roberta Sulini (Sirk) 1’18”23, 13. Sara Sossi (Sirk) 1’18”93, 14. Jerica Zapušek (Ribičič) 1'19"23. 15. Jana Drassich (Sirk) 1’20”64, 16. Sabrina G ec (Milčinski) 1’20”82. 17. Erika Paulina (Trubar) 1’21”48, 18. Pame-la Cappellini (Župančič) 1’21”91, 19. Consuelo Kodermac (Ribičič) 1 minuta 23”48, 20. Jagoda Škerk (Gruden) 1’24”72, 21. Frančiška Rapotec (Boršt) 1'26”53, 22. Kristina Grego-retti (Baz. junaki) 1’26”63 , 23. Alenka Škabar (Gruden) 1’27"08, 24. Jadranka Santi (Voranc) 1’28”51, 25. Lara Gulič (Barkovlje) 1’30”77, 26. Maša Pilat (Širok) 1’31”58, 27. Ingrid Sedmak (Sirk) 1’36’Tl, 28. Vesna Jagodic (Barkovlje) 1'37”34, 29. Kristina Lasič (Barkovlje) 1’38”22, 30. Tatjana Dolhar (Baz. junaki) 1 minuta 38"48, 31. Petra Križmančič (Kajuh) 1’52”79, 32. Jasmina Grgič (Trubar) 2 minuti. NIŽJEŠOLCI 1. Andrej Piščanc (CM) 51”08 2. Aljoša'Škabar (Gruden) 55”28 2. Aleksander Antonič (Gru.) 55”89 4. Dean Paulina (Kosovel) 57"27, 5. Mauro Franza (Gruden) 58”06, 6. Mojmir Kokorovec (Sv. Ciril in Metod) 58”66. 7. Kristjan Zidarič (Gruden) 1’00”10, 8. Peter Sterni (Sv. Križ) 1’01"69. 9. Marjan Gustincich (Sv. Križ) 1'01”75. 10. Marko Ota (Gregorčič) 1’02”22, 11. David Žetko (Cankar) 1’02”59, 12. Robert Pernarčič (Sv. Ciril in Metod) 13. Denis Zobec (Gregorčič) 1’03"80, 14. Borut Race (Cankar) 1’03”86. 15. Peter Fonda (Kosovel) 1'04”50, 16. Erik Dolhar (Erjavec) 1’04”55, 17. Ivo Jerič (Kosovel) 1’05”64, 18. Branko Sani (Kosovel) 1’07”16, 19. Marko Rupel (Levstik) 1’10”29, 20. Lorenzo Bogateč (Sv. Križ) 1'10”36, 21. Fa-brizio Korošec (Cankar) 1'10”76, 22. Walter Auber (Levstik) 1T2”68, 23. Paolo Panjek (Erjavec) 1’13”75, 24. Igor Civardi (Erjavec) 1’16”63. 25. Igor Vodopivec (Gregorčič) 1'24”00, 26. Diego Canciani (Gregorčič) 2 minuti. mtiiHiittiitHiiiiiiiiiiiiHiitinMimMtHmtiMitmttiiiiiniuiiiiiitiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiniiiimiiiiiiiiimiiiim namizni tenis PO ZADNJEM KOLU V A LICI Kljub drugemu mestu v državi tudi precej grenkobe pri Krasu Po nezaslišani potezi disciplinske komisije se je do državnega naslova (brez borbe v zadnji tekmi) spet dokopal FIAT žensko namiznoteniško prvenstvo A-lige se je v nedeljo končalo dokaj klavrno, ob nezadovoljstvu mazane vseh ekip z izjemo FIAT Bari, ki se je ob botrovanju sum-. Ijivih ugodnih okoliščin dokopal do državnega ekipnega naslova. Zadnje kolo je potekalo v senci nejasnega in nezaslišanega kazenskega ukrepa disciplinske komike namiznoteniške zveze FITeT, ki je izključila za tri kola najboljšo igralko Waltercassa MaurieMo-v°. ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi. Iz protesta ni tako Waltercass odigral odločilnega srednja z ekipo FIAT, ki si je brez Wrbe nadela krono najboljšega. Izključitev Mauriellove je poleg Waltercassa bistveno oškodovala tudi Kras, ki se mora že šestič v zadnjih osmih letih zadovoljiti s Platonskim naslovom podprvaka. Krasova dekleta so iz protesta Prvotno nameravala bojkotirati nedeljsko obveznost, nato pa so vseeno nastopila v Bocnu in tudi gladko zmagala, V Cagliariju pa se le domače moštvo poslovilo z osvojitvijo edine prvenstvene zmage, ki Pa sardinskemu moštvu ni mogla Prinesti kaj več kot zadnje mesto. Od prvoligaške družbe se poslavljata Recoaro in Cagliari, čeprav bosta zaradi večjega števila prvoligašev na osem ekip, imeli tudi ti moštvi priložnost, da sl v dodatnih srečanjih zagotovita obstanek med najboljšimi. IZIDI ZADNJEGA KOLA Waltercass - FIAT 0:5 brez borbe Recoaro - Kras 1:4 Cagliari - Budassi 3:2 KONČNA LESTVICA 1. FIAT Bari 18; 2. Kras 16; 3. \Valtercass S. Elpidio 14; 4. Budassi Livorno 6, Recoaro Bočen 4; 6. Cagliari 2 točki. Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvesči, da bo v ponedeljek, 15. t.m„ ob 18.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije. Dnevni red: 1. razvoj odbojke v zamejstvu; 2. podatki o organizaciji revivala; 3. razno. OBVESTILA ZSsDI obvešča, da je SK Kranjska gora anticiplral datum veleslaloma .Treh dežel*, ki je bil predviden za nedeljo, 14. t.m., na jutri, 13. t.m. * • • ŠD Breg priredi v nedeljo, 21. t.m., avtobusni Izlet na Nevejsko sedlo ob priliki smučarskega tekmovanja, ki ga organizira SPD Gorica. Od- hod iz Doline ob 5.45, iz Boljunca ob 6. uri in iz Boršta ob 6.15. Vpisovanje danes, v ponedeljek in v torek v telovadnici v Dolini od 20.30 do 22. ure. KOŠARKA OB IZTEKU NARASCAJNIŠKEGA PRVENSTVA Pomanjkanje trenerjev, prostorov, vse manj veselja do košarke glavne ovire za večji uspeh naših peterk V letošnjem prvenstvu naraščajnikov so zamejsko košarko zastopala tri moštva, in sicer Bor. Kon-tovel ter Jadran. Ekipe, ki so nastopale v tem prvenstvu, so razdelili v dve skupini, žreb je Jadran in Kontovel dodelil v A skupino, Bor pa je igral v B skupini. Kontovelci so zasedli končno 6. prm v « • Danes igra za vas m v Igor Cuk ligo, nekajkrat pa je bil tudi sklican v pokrajinsko mladinsko reprezentanco. Igranje je opustil leta 1977, ko se je posvetil Bregovim mladinskim ekipam. Igor čuk, letnik 1951, Je svojo nogometno pot (1. 1965) začel kar v prvi ekipi Brega, ki je tedaj nastopala v 3. amaterski ligi. Po ustanovitvi mladinskih ekip, je igral tudi v mladinskih vrstah. Za časa njegovega nastopanja so Brežani trikrat prestopili iz 3. v 2. amatersko Aveliino - Napoli X Cagliari - Udinese X Cesena - Bologna 1 Como - Ascoli X Genoa - Inter X Milan - Catanzaro 1 Roma - Juventus X Torino - Fiorentina X Cavese - Palermo 1 Lecce - Lazio 1 Pistoiese - Bari 2 Sambenedet. - Verona 2 Varese • Sampdoria 1 mesto v A skupini, medtem ko so jadranovci obtičali na zadnjem mestu. Borovci so se v B skupini u-vrstili na 6. mesto, v glavnem pa niso zadovoljili. Po našem mnenju je bila B skupina močnejša od A skupine, saj so bila kar tri moštva (Inter 1904, Servolana A in inter Milje) prav gotovo za razred boljša od ostalih, tako da so bila prva tri mesta nekako že oddana. Borovci bi se vsekakor lahko bolje odrezali, saj so izgubili štiri tekme proti slabšim nasprotnikom. Sedaj pa še nekaj zanimivosti. Kontovel je v 16 tekmah dosegel 1255 točk, poprečno 78.41 na tekmo. Jadran .je skupno dosegel 752 točk. poprečno 49 na tekmo. Razveseljivo .je predvsem dejstvo, da je Kontovelov košarkar Damir Starc najboljši strelec v tem prvenstvu. Starc je v 16 tekmah zbral 630 točk, poprečno 39,3 na tekmo. Sam je dosegel več kot polovico košev za svoie moštvo. Borovci so v 14 tekmah (v B skupini je bilo same 8 ekip) dosegli 916 točk, poprečno 65,42 na tekmo. V Borovi vrsti ni nobenega izrazitega strelca, ker so vedno predvajali skupinsko igro, tako da je več igralcev na istem nivoju in nihče ne izstopa. Jadranovci so se uvrstili najslab-še, gre pa omeniti, da so košarkarji z Opčin imeli zvrhano mero smole, saj so jih od vsega začetka prvenstva pestile poškodbe nekate rih ključnih igralcev. Ob koncu bi še povedali, da je bilo tudi letos razvidno, da slovenska moštva ne dohitevajo boljših italijanskih ekip. kot kaže že sama končna uvrstitev naših treh peterk. To na žalost ugotavljamo že več let. zdi se pa, da zaenkrat še ni mogoče izboljšati položaja. Prvič zato, ker priman.jku.je.jo trenerji, ki bi pravilno vzgajali naš naraščaj, drugič pa zato. ker so naša društva prisiljena delovati v slabih pogojih (neustrezni prostori :n urni ki), predvsem pa, ker mladina ne kaže tako velikega zanimanja za košarko kot nekoč, tako da polagoma upada število aktivnih tekmovalcev. Morda bomo čez nekaj let popolnoma brez naraščaja? NAŠI STRELCI (končna lestvica) BOR: Korošec 189, A. Kovačič 152, Pisani 98, Pregare 94. Popu-lin 78, Krapež 70, Tavčar 65, Semen 41, Žnideršič 40. Smotlak 35, Pieri 30. Jogan 9, Gruden 7, D. Kovačič 4, pertot 2, Pettirosso 2. Skupno: 916. KONTOVEL: Starc 630, Emili 264. Grilanc 148, Daneu 103, Ter-čič 38, Škabar 34, Piras 24, Kompare 4, Pertot 4, Paoletti 2. Skupno: 1255. JADRAN: Feri 242, Fabi 155, Košuta 88, Granier 87, Persi 73, Guštin 32, Kerpan 26. Fonda 18, Sar-torati 13. Škerlavaj 12. Terčič 6, Perčič 2. Skupno: 752. (Cancia) V PRVENSTVU KADETOV Zmaga dosegljiva za Sokol in Bor Sokol in Bor se bosta tokrat borila za zmago. Sokolovci se bodo na domačem igrišču pomerili z Alabar-do. Zmaga je po našem mnenju za naše fante dosegljiva, samo da vseskozi igrajo zbrano in zagrizeno. Borovi kadeti se bodo skušali maščevati Interju 1904 za poraz, ki jim ga je zadal v prvem delu prvenstva. Velja omeniti, da bodo borovci zaradi raznih šolskih izletov ponovno igrali v zelo okrnjeni postavi. SPORED 15. KOLA Sokol - Alabarda (13. 3. ob 15.00 v Nabrežini); Don Bosco A - Stella Azzurra; Ferroviario A - Scogliet-to; Inter Milje - Prevenire; Don Bosco B - Ferroviario B; Inter 1904 -Bor (14. 3. ob 12.00 v športni palači). •PROPAGANDA* V tem kolu bodo borovci jurišali na zmago proti skromnemu moštvu Inter Milje. Kontovelci pa bodo pred težko nalogo proti solidnemu GMT. SPORED 10. KOLA Kontovel - GMT (13. 3. ob 15.00 na Kontovel); Don Bosco A - Ferroviario; Saba - Servolana; Ricrea-tori - Don Bosco B; Libertas - SGT; Inter Milje - Bor (14. 3. ob 12.45 v Miljah). Cancia NIŽJEŠOLKE 1. Valentina Pangos (Gruden) 55”71 2. Vilma Purič (Kosovel) 58”60 3. Aleksandra Škrinjar (Gru.) 60"63 4. Tatjana Kokorovec (Sv. Ciril in Metod) 1’01”82, 5. Tamara Pieri (Kosovel) 1’03”20, 6. Elena Antonič (Gruden) 1’05”62, 7. Elena Verč (Gruden) 1’05”71, 8. Karim Danieli (Levstik) 1’06”33. 9. Veronika Ger-dol (Cankar) 1’06”54, 10. Tamara Škabar (Kosovel) 1’06”76, 11. Irena Kralj (Kosovel) 1’08"41. 12. Shara-gey Slobez (Cankar) 1’09’TO, 13. Cin-zia Batič (Gregorič) 109”55, 14. Dor-jana Bresciani (Sv. Križ), 1’10”70, 15. Sonja Sedmak (Sv. Križ) 1T1”79, 16. Cinzia Pernarčič (Sv. Ciril in Metod) l’H”99, 17. Tamara France-schini (Levstik) 1’14"47, 18. Monika Kozina (S. Kosovel) 1T5”25, 19. Maja Tenze (Sv. Križ) 1’15”46, 20. Lara Jogan (Cankar) 1T6”98, 21. Tamara Grdina (Gregorčič) 1’17”02, 22. Marzia Zobec (Gregorčič) 1 minuta 19”96, 23. Alia Sterni (Levstik) 1’30”82. 24. Cristina Biber (Kosovel) 1’49"05. VIŠJEŠOLCI 1. Aleksander Sedmak (Pre.) 54”03 2. Pavel Starc (Prešeren) 54’’18 3. Andrej Pangos (Poklicni zavod) EKIPNE LESTVICE Osnovnošolci 1. Sirk 3’23”17; 2. Bazoviški junaki 3’29”06; 3. Barkovlje 3 minute 30”79; 4. Širok 3’46”99; 5. Župančič 3’47”25; 6. Grbec 3 minute 48”6l; 7. Bevk 3’56”23; 8. Prosek 2’31”29; 9. Boršt 2 minuti 44”67; 10. Venturini 2 minuti 8”92; 11. Ribičič 2’57”45; 12. Prežihov Voranc 3 01 ”68; 13. Milčinski 3’14”01; 14. Gregnrič-Stepančič 3’28”80; 15. Kette 0’58”19; 16. Gruden 1’00”57; 17. Gradnik l’U”75; 18. Kajuh 1’18”60; 19. Šček 2 minuti. Osnovnošolke I. Žunančič 3’50”19; 2. Gruden 3’5(i”28; 3. Sirk 3’57”80; 4. Barkovlje 4’15"30; 5. Bazoviški junaki 4’23”19; 6. Trubar 4’35”29; 7. Bevk 2’22 ”98; 8. Kette 2 minuti 33 ”12; 9. Ribičič 2’42”71; 10. širok 2’44”57; II. Milčinski 1 ”20”82; 12. Boršt 1”26”53; 13. Prežihov Voranc 1”28”51; Kajuh 1”52”79. Nižješolci 1. Gruden 2’39”23; 2. Ciril in Metod 2’52”21; 3. Kosovel 3 minute 07”41; 4. Sv. Križ 3’13”80; 5. Cankar 3’17”21; 6. Gregorčič 3’30”02; 7. Erjavec 3’34”93; 8. Levstik 2”22”97. Nižješolke 1. Gruden 2’61”96; 2. Kosovel 2’68”56; 3. Cankar 3”32”62; 4. Sv. Križ 3’37”95: 5. Gregorčič 3’46”53; 6. Levstik 3’51 ”62; 7. Ciril in Metod 2T3"81. 1. Prešeren 2’43”44; 2. Poklicni zavod 2”44”98; 3. Zois 2T5”20. Višješolke 1. Slomšek 2’51”99; 2. Prešeren 1”02”49; 3. Poklicni zavod 2”00”00. Za sestavo lestvic so bile najprej upoštevane tričlanske ekipe, nato dvočlanske, končno pa še šole le z enim tekmovalcem. Višješolci 54"98, 4. Ivo Kafol (Poklicni zavod) 54’”99, 5, Marko Kralj (Poklicni zavod) 55”01, 6. Peter Župančič (Prešeren) 55”23, 7. Marko Kalc (Poklicni zavod) 56”37, 8. Aleksander Peta-ros (Poklicni zavod) 57”94, 9. Miloš Tul (Poklicni zavod) 58"17, 10. Štefan Schillani (Prešeren) 58"99, 11. Franko Taučar (Ž. Zois) 1’04"64, 12. Aleksander Zobec (Poklicni zavod) 1’07”39, 13. David Poljšak (Ž. Zois) 1’10”56. VIŠJEŠOLKE 1. Elena Paulina (Slomšek) 55”14 2. Katerina Rebula (Slomšek) 55”99 3. Martina Malalan (Slomšek) 60"86 4. Jadrana Košuta (Prešeren) 62”49, 5. Anna Corbatto (Poklicni zavod) 2 minuti. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST. Ul. Montecchl S. PF 559 Tel (OHO) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Tel. (0481) 83362 (85723) Podružnica Gorica Drevored 24 maggio 1 Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacij in podjetja mesečno 120,00, letno 1200,00. « Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 tir. Finančni 1.100. legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dezet v Italiji pri SPI. Čl«n italijanske,»j. zvez« časopisnih iM 2«ložnikcv FJEG 12. marca 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesol Izdaj in tisk« :H ZTT Trst PRED DANAŠNJIM OBISKOM FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA V ZDA SREČANJE MITTERRAND-REAGAN NAMENJENO GOSPODARSKI KRIZI Trna pogovorov bodo tudi priprave na junijsko srečanje na vrhu «sedmih najbogatejših držav» sveta ■ Različna stališča do razmer v Srednji Ameriki \VASHINGTON — Pred današnjim obiskom francoskega predsednika Mitterrarrda v ZDA se v vvashing-tonskih diplomatskih krogih ugotavlja, da se bo francoski oredserlnik o vsem laže dogovoril, kot o tistem, za kar bo pravzaprav da nes prispel v ZDA: kako naj ZDA. prekinejo ali vsaj zmanjšajo nega tiven vpliv na gospodarski razvoj svojih partnerjev in zaveznikov. Predsednik Reagan ima zelo ma lo ponuditi Mitterrandu, da bi mu olajšal priprave na vrhovno sreča nje industrijsko najbolj razvitih dišav sveta o gosDodarskih vpraša njih. ki bo začetka junija v Ver saillesu. Ameriško gospodarstvo se snopa da z velikimi težavami in beleži stagnacijo skrajno resen ie polo žaj v avtomobilski industriji, grad beništvu in kmetijstvu. Bela hiša zato poskuša najprej rešiti težave v lastnem gospodarstvu in ni pripravljena uresničevati zahtev za. veznikov. Za ključno spoi-no vprašanje, ki bremeni odnose med ZDA in drugimi državami, visoke obresne mire za likvidna sredstva, predsednik Reagan m našel zadovoljive rešitve niti na notranji fronti. U-krepi, ki jih je doslej prevzela Rea ganova administracija, da bi zmanj šala obrestne mere, so ne.iasni in zelo malo učinkoviti. Vedno bolj se uveljavlja mnenje, da se ameiiške gospodarstvo vrti v začaranem krogu. Ogromni izdatki za oboroževanje ustvarjajo več sto milijard do larjev primanjkljaja v državnem proračunu Država- se mora zato zadolžiti na mednarodnem trgu ka pitala. Gospodarstvo orav tako išče potrebna sredstva, da bi krilo vedno večje izgube. Vse to pa ima za posledico, da je denar zeli, drag. V obratni smeri pa učinkuje drag denar na zmanjšanje števila naložb. kar seveda zmanjšuje gospo darsko aktivnost in dotok davkov v državne blagajne. Izhoda iz tega začaranega kroga ni videti. Kaj bo predsednik Reagar. odgo voril francoskemu voditelju, ki bo RAZPRAVA V KOMISIJI ZA NARODNOSTI SKUPŠČINE SRS Izdelan osnutek zakona o uresničevanju pravic narodnosti v Sloveniji Poudarek na enakopravnosti italijanskega in madžarskega jezika na narodnostno mešanih ozemljih LJUBLJANA — Predlog zakona o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja .je po dolgem u sklajevanju zdaj pripravljen v be sedilu, ki upošteva vse bistvene zahteve družbenih dejavni! ov na narodnostno mešanih območjih SR Slovenije, podpirajo ga predstavni ki italijanske in madžarske narod nosti. To je ugotavljala komisija za narodnosti skupščine SRS, ko je ob ravnavala predlog tega zakona. Omenili so, da ne gre le za spte jem omenjenega zakona, marveč zlasti za to. da se bodo načela za kona v praksi uresničila. V predlogu zakona je med dru gim smiselno upoštevana pobuda komisije za narodnosti pri obalni konferenci SZDL. naj bi smotre tega zakona razširili tudi na sloven ske izobraževalne organizacije na narodnostno mešanem območju občin Izola, Koper in Piran in s tem prispevali k vzgoji za sožitje in k oblikovanju dvojezičnosti. Smiselno je upoštevano stališče zborov skup ščirfe občine Lendava, naj bodo v tem zakonu opredeljene tudi finančne obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona. Nove rešitve glede finan ciranja otroškega varstva bi bolj obremenile občini Lendava m Mur ska Sobola, zato naj bi se do kbn ca srednjeročnega obdobja glede tega ohranilo sedanje stanje. Osnutek- zakona je predvideval, naj bi pouk jezika narodnost i v srednjih šolah zunaj narodnostno mešanega območja zagotavl.ali kot fakultativen predmet Pomurski medobčinski svet SZDL, komisija za narodnosti in mednacionalne odnose pri RK .SZDL in komisija za narodnosti skupščine SRS so se za vzemali, da se ta pouk ne uvaja kol fakultativen, marveč kot ena kopraven predmet. To .je upošteva no. razen tega pa tudi mnenje ve čine delovnih teles skupščine SRS in izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota da se ta pouk v skupini mora organizirati če se zanj odleči najmanj pet učencev. 0 pogodbi ENEL 1 restavracijami REVI — Radikalni poslanci so na slovili na predsednika vlade in ministra za industrijo vprašanje, da bi zvedeli ali je res. da se je družba ENEL zmenila z nekaterimi naj-dražjimi rimskimi restavracijami, tako da vodilnemu osebju družbene bi bilo treba plačati, temveč bi račune poslali neposredno v blagajno ENEL. Radikalci sprašuje jo, ali se je ENEL odločil za to pobudo ob upoštevanju svojega briljantnega poslovanja v zadnjih letih, ko je družba imela na tisoče milijard lir primanjkljaja in ali je posledica te odločitve tudi zadnja podražitev njenih storitev. FIRENCE — V bližini Prata so zabeležili lažji potresni sunek, ki ni presegel pete stopnje Mercallijeve lestvice. moral predstaviti v Versaillesu za vse sprejemljivo platformo gospo darskega sodelovanja «najbogatej-še sedmerico za sec-aj ni znano javnosti. Kljub temu pa. se pred postavlja, da bo gostitelj pazljivo poslušal pritožbe zaveznikov, ki mu jih bo posredoval gost, in zaprosil za čas. da bo lahko izdeial potrebno stališče. Reagan in Mitterrand bosta po vsej verjetnosti zagovarjala zelo različna stališča tudi na področju sodelovanja razvitih držav z državami v razvoju, še posebej spor no bo vprašanje posredovanja ZDA na območju Sredn je Amerike. Francija namreč zagovarja sodelovanje z sandinističnimi oblastmi v Nika-ragui in se zavzema za miroljubno rešitev državljanske vo.ine v Salvadoru Reaganova administracija pa namerava nasprotno s tr do roko zadušiti narodnoosvobodilne težnje in upore proti vojaškim diktaturam s pomočjo sile. MONTREAL — Ambrogio Fogar, ki je zaslovel zaradi svojih samotarskih potovanj, je sklenil, da bo prehodil pot do severnega tečaja. Na severni tečaj bi moral priti s psom in sankami, spremljala pa ga bosta dva prijatelja. V Moskvi odkrili ploščo v spomin na predsednika Tita MOSKVA — Na križišču moskovske Profesojužnaje in Krasinove ulice so postavili spominsko ploščo z imenom Josipa Broza Tita, po ka terem se bo v prihodnje tudi imenoval trg na meji med staro Moskvo in novimi primestnimi naselji. Na marmornati plošči s pozlačenimi črkami piše: «Trg Josipa Broza Tita — poimenovan leta 1981 v spomin na pomembnega borca komunističnega in delavskega gibanja Josipa Broza Tita (1892 - 19801*. Sklep, da se eden od trgov v sovjetskem glavnem mestu poimenuje po predsedniku Titu, je sprejel maja lani moskovski mestni sovjet. Podoben sklep so sprejeli tudi v mestu Omsk v Sibiriji, kjer bodo spominsko ploščo v spomin na Josipa Broza Tita slovesno odkrili konec tega meseca, (dd) STAVANGER (Norveška) - Sedem oseb je bilo hudo ranjenih v eksploziji na petrolejski ploščadi «Tor>, v Severnem morju. Ranjence, ki so zadobili resne opekline, so prepeljali s helikopterjem v bolnišnico na kopnem. Angleži nočejo papeževega obiska m .v’ BENEŠKI DNEVNIK TO SKGZ 0 SPOREDIH RAI V VIDEMSKI POKRAJINI Pomanjkanje oddaj o slovenski stvarnosti v Benečiji Canterburyjski nadškof Robert Runeie miri množico, ki protestira proti njegovim izrazom zadovoljstva zaradi napovedi obiska papeža Janeza Pavla II. v Veliki Britaniji v maju (Telefoto AP) ČEDAD — Teritorialni odbor SKGZ za videmsko pokrajino je na svoji zadnji seji preučil tudi vprašanje televizijskih in radijskih sporedov RAI v slovenskem jeziku. V zvezi s tem vprašanjem so ob koncu seje izdali dokument, v katerem teritorialni odbor obsoja pomanjkanje ustreznih oddaj, ki bi zadevale območje in dejavnost Slovencev, ki živijo v videmski pokrajini z izjemo redkih oddaj kulturnega značaja. TO obenem ugotavlja, da je v nekaterih območjih pokrajine sprejemanje oddaj slovenskega ra dia Trst A še vedno zelo moteno ah celo sploh nemogoče. V doku mentu nadalje TO SKGZ zavrača vladne načrte, ki ne predvidevajo nobenih konkretnih ukrepov oziro ma celo omejujejo nadaljnji razvoj radiotelevizijskih sporedov v slo venskem jeziku samo na tržaško in goriško pokrajino. V dokumentu se teritorialni odbor SKGZ obvezuje, da bo sprejel vse potrebne pobude, da se okrepi jakost sporedov v slovenskem je .............m.„...................llMimiimimmuiHuiiin....•»"•mr.mn.>»»■»»■»'.. NADVSE PREVIDNI UKREPI ZAHODNOEVROPSKE DESETERICE Članice EGS omilile predlog komisije o gospodarskih sankcijah proti SZ Zaenkrat so le potrdili paket omejevanja uvoza iz SZ, pa še tega ne soglasno, ker je Grčija glasovala proti BRUSELJ /— Članice zahodnoevropske deseterice so v dobršni meri »razredčile* predlog bruseljske komisije EGS o vpeljavi ekonomskih sankcij proti Sovjetski zvezi zaradi vmešavanja Moskve v decembrsko razglasitev izrednega stanja na Poljskem. kar je sicer že od začetka leta glavna tema zunanjepolitičnih razprav v skupnem trgu. Zunanji ministri članic evropske skupnosti so konec februarja — na oster pritisk iz Washingtona. ki ga je čutiti že od zadnjih decembrskih dni — naložili Thornovi komisiji, naj pripravi predlog za zmanjšanje obsega trgovanja s Sovjetsko zvezo, da bi tako protestirali proti vpeljavi vojaškega stanja na Poljskem. Četudi se je bruseljska komisija lotila naloge z vso previdnostjo, ki jo takšno občutljivo področje zahteva — med drugim so iz omejevanja uvoza izločili nafto in plin (kar tvori dve tretjini zahodnoevropskih nakupov v Sovjetski zvezi), surovine ter zatrdili, da ukrepi ne bodo prizadeli dogovarjanja o gradnji tran- Državni udar v Surinamu HAAG — V Haagu se je včeraj izr edelo, da je skupina nezadovoljnih vojakov 3 pomočjo policijskih enot izvedla dr žavni udar v bivši nizozemski koloniji Surinamu. Odstranila je vojaški režim polkovnika Desi Bouterscja. ki se je pribil na oblast februarja leta 1980 prav tako z državnim udarom. Po skopih vesteh, ki jih je razširil surinamski radio, so pučisti včeraj zgodaj zjutraj obkolili vojašnico »Memre Boe koeu> v Pararoaribu, kjer je imela,svoj sedež prejšnja voja ška oblast in prisilili Bouter sejeve privržence k predaji. Pred predajo je prišlo tudi do oboroženega spopada, meč ka terim je bilo nekaj vojakov ranjenih. Točnih podatkov o žrtvah ni. Narednik, stotnik in povelj nik policijske postojanke v Pa ramaribu. ki vodijo državni udar, so baje sporočili, da na meravajo sestaviti civilno vla do in organizirati svobodne vo litve. ................................... VČERAJ DOPOLDNE V BLIŽINI UNIVERZE ZOPET NEMIRI V PRIŠTINI Varnostni organi so brez uporabe sile razgnali demonstrante PRIŠTINA — Varnostni organi v Prištini so včeraj brez uporaue sile razgnali demonstrante, ki so kršili red in mir v glavnem mestu Kosova. Nekaj sto fantov in deklet se je o-koli 11. ure zbralo na prostoru med študentskimi domovi. Ko so se pojavili varnostni organi, se je skupina razšla in se ponovno zbrala nedaleč od poslopja pedagoška akademije in tehnične fakultete ter vzklikala »Kosovo republika*. »Enotnost* in druga iredentistična gesla. Miličniki tudi tokrat niso neposredno po sredovali. marveč je bil dovolj že njihov prihod, da so se demonstran-tje razbežali proti predmestju. Po 12. uri je od gimnazije »Ivo Lola Ribar* in tehničnega solškega centra prišla nekoliko večja skupina, v glavnem srednješolcev, ki so peli nacionalistične pesmi in mahali z rdeče-črnimi šali kot simbolom albanske zastave in vzklikali znana sovražna gesla. Ko so se približali skupščini Kosova, so jili miličniki brez uporabe sile razgnali. Številni dijaki so se istočasno vračali s pouka, vendar se niso pridružili izgrednikom. V zvezi z včerajšnjimi neredi v Prištini je občinski komite ZK vče raj popoldne objavil naslednje sporočilo: V Prištini so ponovno izbruhnili nemiri, v katerih je sodelovalo 300 do 350 študentov in srednješolcev. Okoli polenajste ure se je skupina zbrala na območju študentskega centra, vzklikala sovražna ge sla in provokativno nastopala proti organom študentskega centra in u niverze. Tej skupini se niso priključili študentje iz študentskega doma in tisti, ki so bili v tem času na kosilu. S posredovanjem aktivistov in organov javne varnosti je bila skupina razgnana, vendar je kasneje na več krajih v mestu poskušala organizirati provokacije, ki pa so jih hitro onemogočili. Podobne provokacije so bile tu v ekonomskem šolskem centru, kjer je blizu 400 učencev bojkotiralo pouk. ki pa se je po posredovanju učite ljev normalno nadaljeval. V srednješolskem centru Nikola Tesla v Obiliču učenci enega razreda niso prišli k pouku, medtem ko so v srednješolskem centru Miladin Po povič učenci dveh razredov zapustili pouk po drugi uri. Ti neredi pomenijo vztrajno prizadevanje sovražnika, da nadaljuje s svojim delovanjem, povzroči vznemirjenost ter obdrži napet položaj, ki je že sicer sam po sebi zapleten. Ta sovražna akcija je bila mišljena kot obeležje obletnice lanskih sovražnih demonstracij na Kosovu. Včerajšnji izgredniki niso imeli podpore širšega kroga študentov in srednješolcev, sama akcija pa je naletela na ostre obsodbe okolja, v kateri so jo pripravili kot tudi širše javnosti. Ob koncu sporočila je še rečeno, da so organizirane socialistične sile v Prištini izvedle vse potrebne ukrepe :a onemogočenje nadaljnjega sovražnega delovanja, (dd) MADRID — Baskovska deželna vlada je sklenila zapreti štiri centre. v katerih so poučevali baskovski jezik. Gre za odgovor na stavko profesorjev in dijakov, ki so tako protestirali zoper prisotnost štirih policijskih agentov, kj so se hoteli naučiti baskovščine. ker so bili pač dodeljeni v baskovsko deželo. Obsodba v Skopju zaradi sovražne propagande SKOPJE — Kazenski senat okrožnega sodišča v Skopju je včeraj ob sodil 32-letnega mizarja Adema Ali-Lija iz vasi Oravica pri Preševu na tri leta ječe zaradi sovražne propagande. Obsojeni Alili je leta 1976 v ZRN, kjer je bil na začasnem delu, kupoval sovražno propagandno gra divo z. namenom, da ga pošilja naprej. To gradivo je zbiral v zaporu v ZRN, kjer je bil zaradi uboja. Po pomilostitvi in izgonu iz ZRN je Alili poskušal pretihotapiti knjigo En-verja Hoxhe »Imperializem in revolucija*, simbol albanske zastave, fotografija Enverja Hoxhe in sedem svojih slik, na katerih je fotografiran s Hoxhevo sliko. Alilija so aretirali na zagrebškem letališču ob prihodu, kjer so mu tudi zaplenili propagandno gradivo, (dd) sibirskega plinovoda in nakupov plina — so v državah EGS temeljito oklestili njene predloge. Izvedenci iz palače Berlaymont so v predlogu, ki so ga že nekaj dni po naročilu ministrskega sveta poslali v prestolnice članic, zapisali, naj bi zmanjšali uvoz približno stotih proizvodov, ki so bili doslej na seznamu kon-tingentiranega uvoza ali pod prostim režimom. Po mnenju komisije EGS naj bi vrednost teh nakupov, ki v skupnem uvozu evropske skupnosti iz Sovjetske zveze pomenijo približno osem odstotkov, zmanjšali za polovico. tako da bi se uvoz iz leta 1980 zmanjšal za 576.8 milijona dolarjev ali 3.8 odstotka. Že prve dni debat v članicah pa se je pokazalo, da bo seznam omejevanja uvoza doživel dokajšnje spre membe, kajti iz prestolnic so prihajale v Bruselj novice, da države EGS zahtevajo črtanje avtomobilov, krzna, surovih kož in drugih uvoznih artiklov iz Sovjetske zveze. Kon- j čni kompromis »paketa sankcij*, ki | so ga objavili na sedežu komisije, j je povsem drugačen od prvotnega predloga Thornove garniture, kajti na seznamu omejenega uvoza je o-stalo le še okoli 50 proizvodov, ki v bilanci iz leta 1980 tvorijo 1,34 odstotka vseh nakupov v Sovjetski zvezi. Poleg tega so se članice odločile za drugačen sistem omejevanja uvoza. Izdelke, za katere velja sistem uvoznih kontingentov, bodo o-mejili tako, da bodo kontingente zmanjšali za polovico, uvoz proizvodov, ki so na listi proste trgovine, pa bo znižan za četrtino. Ker je do odločitve v odboru stalnih predstavnikov prišlo šele predsinočnjim, še ni znana dejanska vrednost »razredčenih* uvoznih ukrepov proti Sovjetski zvezi, na dlani pa je, da bo končni učinek precej nižji od predloga komisije. Prav zaradi tega v krogih palače Berlaymont poudarjajo, da politični pomen sankcij proti Sovjetski zvezi presega njihovo gospodarsko težo, še več, trdijo v komisiji, prvič po drugi svetovni vojni zahodnoevropske države zmanjšujejo kontingent za sovjetski izvoz. Ukrepi, ki bodo pričeli veljati takoj, ko bodo bruseljski strokovnjaki izdali potrebne proceduralne akte, ne veljajo za Grčijo, ki je glede na zaščitno klavzulo, ki je zapisana v 130. členu sporazuma o vključitvi te države v zahodnoevropsko skupnost, dobila možnost, da se nadalje nemoteno trguje s Sovjetsko zvezo. Sočlanice so namreč privolile v argumentacijo atenske vlade, da bi vpeljava sankcij povzročlia negativne ekonomske učinke za grško gospodarstvo. Na dlani pa je, da socialistična vlada Andreasa Papan dreuja nasprotuje kakršnimkoli sankcijam bolj iz političnih kot gospodarskih razlogov, na srečanjih severnoatlantskega pakta so grški predstavniki redno izražali zadržke, kadarkoli so v sklepnih dokumentih obsojali Sovjetsko zvezo zaradi vmešavanja v poljske notranje zadeve. Zahodnoevropske trgovinske sankcije proti Sovjetski zvezi je deblokirala pravzaprav danska vlada, ki je že konec februarja na sestanku deseterice šefov diplomacij poudarila, da se ne strinja z naslonitvijo teh ukrepov na 113. člen »rimskih sporazumov*, ki govori o trgovinski politiki EGS. šele včeraj je posebna komisija danskega parlamenta u-maknila zadržke, ki jih je bilo dotlej slišati iz Koebenhavna, kar je omogočilo, da so članice EGS z glasovanjem 9:1 (proti so bili Grki), potrdile paket omejevanja uvoza iz Sovjetske zveze. Neuradni glasovi v Preiskava o napadu na Jugoslovane v Bruslju i BRUSELJ — Novice o ranjenih Jugoslovanih, na katere je streljal neznani terorist pretekli teden v klubu «Jugoslavija*, so spodbudne. Hudo ranjenemu Ljubiši Paunoviču se je stanje nekoliko izboljšalo. Drugi ranjeni delavec Mujo Hušič. ki je včeraj na lastno željo zapustil bolnišnico, pa bo določen čas preživel v domovini, kjer mu je zdaj, kot pravi, najbolj potreben počitek in sprememba o-kolja. V pogovoru s Tanjugovim novinarjem je dejal, da niti sam ne ve, kako je lahko ostal živ. saj je bil v neposredni bližini morilca. Medtem belgijska policija na daljuje preiskavo, ki je zelo odločna in je bila zelo verjetno ukazana z najvišjega mesta. Dejstvo, da je o najnovejšem terorističnem napadu na Jugoslovane v Belgiji razpravljala tudi vlada in da so ta problem zaupali dvema ministroma dovolj zgovorno priča, da so tokrat v Belgiji zadevo vzeli zelo resno, (dd) kuloarjih bruseljske komisije pa vedo povedati, da danskih zadržkov ni tolikanj narekoval sporni 113. člen, pač pa dejstvo, da so bili na seznamu omejevanja uvoza tudi sovjetski avtomobili, šele ko so se poslanci v Koebenhavnu prepričali, da so avtomobile črtali z liste, so z večinskim glasovanjem potrdili sode lovanje pri sankcijah proti Sovjetski zvezi. BOŽO MAŠANOV1Č V Piranu načrtujejo nov hotelski objekt PIRAN — V tozdu Hotel Piran že dolga leta razmišljajo, kako bi se lotili dozidave svojega hotela in tako izkoristili zanimivo pa tudi privlačno lego sredi starega zgodo vinskega mesteca in hkrati tik ob poleti močno obiskani piranski plažici. Od dolgoletnih načrtovanj so uspeli sedaj narediti največ: občinski izvršni svet je že obrav nava) programsko zasnovo izgradnje hotela Piran, in z njo soglašal. Projekt pa naj bi dokončali že v tem srednjeročnem ob dobju. Načrti niti niso tako skromni. Pro gram predvideva objekt s 150 do 200 ležišči. ki naj bi bil povezan s sedanjim hote lom Piran, kjer je 116 ležišč. Imel naj bi enotno recepcijo, restavracijo in kuhinjo. bazen z ogrevano morsko vodo, trim kabi net, v pritličju manjši lokal in trgovinice. Skratka sodoben hotel z vso spremljajočo ponudbo. Seveda naj bi načrtovalci upošte vali potrebne široke dovozne poti ustrezen prostor za parkirišča, možnost za prihod avtobusov. Vse to pa v Piranu, kjer so poleti s parldrišči na tesnem ne bo enostavno. Tudi na zbiralnike sončne energije, ki naj bi pocenili energetske stroške, že razmišljajo. In ker je zaradi gneče poleti težko graditi, je treba upoštevati, da bi mo rala biti zidava hitra, torej v času mrtve sezone, hkrati pa tudi poceni. Za zidavo novega hotela Piran bi morali najprej porušiti novejši del zgradbe v Tomažičevi ulici štev. 3 in med obema vojnama zgrajen del stavbe bivšega hotela Metropol. Ves ta poseg seveda ne bo enostaven, saj bodo načrtovalci morali temeljito upo števati omejitve, ki jih postavlja spomeniško zavarovano staromestno jedro in zapletena strnjena piranska arhitektura. Na omenjenem mestu naj bi zasnovali pravi hotelski kompleks, saj bi poleg novega hotela v drugi fazi vključili še nekatere zgradbe v bližini hotela Piran in jih pre uredili v počitniška stanovanja, apartmaje, v pritličju pa v trgovinice. Poleg vseli teli načrtov pa bi bilo zanimivo zvedeti se kakšni so ekonomski izračuni o upraviče nosti objekta, ki ga snujejo v hotelu Piran. BORIS ŠULIGOJ Pokol na Trgu Fontana 'l junija pred kasacijo RIM — Pred kasacijskim sodiščem bo 3, junija proces zaradi pokola na Trgu Fontana. Medtem pa je včeraj odvetnik Vincenzo Azzariti Bova izročil gradivo glede novega sodne ga procesa za pokol, ki ga je sprožil preiskovalni sodnik iz Catanzara Ledonne proti neofašistoma Stefanu delle Chiaiu in Mariu Michelu Merlinu. Pasje življenje MOSKVA — V Sovjetski zvezi so trenutno v modi krznene kučme in kaže. da bo ta moda drago stala tamkajšnje pse. Ker pač morajo biti te kučme iz krzna z dolgo dlako, so nekateri domiselni trgovci prišli na misel, da polovijo najprej potepuške pse iu jih dajo iz kože, kučme pa nato prodajo tudi po 200 rubljev. Ko pa je potepuških psov zmanjkalo, so se lotili tudi domačih psbv, najraje bernardincev ii} škotskih ovčarjev. Pokol psov se na žalost nadaljuje, saj trgovci tvegajo kvečjemu 10 rubljev glolje, kar ni nič v primerjavi z dobičkom. ziku na vso območje, k.jer živijo Slovenci v videmski pokrajini in da bi to območje ne bilo več zapostavljeno pri sprejemanju novih razvojnih načrtov za radiotelevizijski spored v slovenskem .jeziku. TO SKGZ zahteva nadalje okrepitev oddaj v slovenskem jeziku, ki zadevajo vse poglede gospodarskega. kulturnega, političnega in družbenega življenja Slovencev iz videmske pokrajine. V Čedadu ustanovili zadrugo «Emigrant» ČEDAD — Na pobudo Zveze slovenskih emigrantov iz Furlanije -Julijske krajine je bila v Čedadu ustanovljena zadruga Emigrant. Poglavitni cilj zadruge je pospeševanje razvoja slovenske skupnosti v videmski pokrajini zlasti kar zadeva ponovnega vključevanja zdomcev in njihovih družin v družbeno, gospodarsko in kulturno stvarnost rodnega kraja. Med nalogami-te ustanove bo tudi pomoč članom, ki nameravajo z izkoriščenjem krajevnih sredstev sprožiti razne dejavnosti in zagotoviti nova delov na mesta. Zadruga bo tudi kupovala zemljišča, ki bodo na razpolago članom-povratnikoni iz tujine in njihovim družinam, ki se nameravajo ponovno vključiti v tkivo krajevne skupnosti. Velik pomen pa bo imelo tudi ovrednotenje in komercializacija (z uvedbo lastnega zaščitnega znaka) tipičnih krajevnih kmetijskih, obrtniških m drugih izdelkov. Prvi konkretni pobudi zadruge sta ustanovitev proizvodnega in prodajnega središča volnenih in drugih tekstilnih izdelkov ter gradnja stanovanj za zdomce v Špetru. Gospodarska dejavnost zadruge temelji na sodelovanju in solidarnosti članov. Kulturni spored Elije Italijanov za Istro in Reko PIRAN — Kulturno-umctniški odbor Unije Italijanov za Istro in Reko je na včerajšnji seji v Piranu določil spored mednarodne de ja v--nosti za letošnje leto, ki med dru gim predvideva nadaljnjo poglobi tev sodelovanja s kulturnimi orga nizacijami slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ob koncu meseca marca se bodo nekateri an sambli iz Trsta in Gorice udeležili kulturne prireditve prijateljstva »Tolentinski dnevi* v Izoli. Neka tere kulturne organizacije iz zamejstva bodo povabili tudi na tretjo izvedbo »Koprskih srečanj*, pomembne kulturne in športne prireditve narodov in narodnosti iz Jugoslavije in obmejnih območij Furlanije - Julijske krajine, ki bo na sporedu od 6. do 12. junija v Kopru. (eo) AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE STANE MANJ S POLICO «4R» MAKSIMALI STANDARD 100/30/10 milijonov vključeni tretji potniki FRANŠIZA odgovarja 50% letne premije tarife, in se lahko zniža na 40% po dveh letih brez nezgod, in na 25% po nadaljnjih dveh zaporednih letih brez nezgod. EVIDENČNE TABLICE: GO TIP POLICE FISKALNE KM do 10 10-12 12-14 14-18 nad 18 4 R 79.500 118.500 125.700 159.100 211.600 Bonus Malus ■ 111.601 166.278 176.229 223.095 296.181 PRIHRANEK: 28y7% V letu 1982 je ugodnost police «4R znatnejša, saj lahko sedaj s to polica prihranite kar 28,7% na zavarovalni ceni RCA. Polica «4R»: za tistega, ki zna voziti. poiščite v rubriki »PAGINE GIALLE* agencijo Lloyd Adriotico, ki vam |e najbliž|a Lloyd : Adriatico S.p.A. ZAGOTAVLJA, DA MISLI NA VAS Podjetje pooblaščeno za zavarovalno dejavnost z dekretom ministrstva za Industrijo, trgovino in obrt z dne 20. ma|a 1946 (G. U. 5/7/48 N. 148)