foitnlna platana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din I'50. TRGOVSKI >«*=* * Časopis za trgovino^ industrijo in obrt. J&ročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/i leta 90 Din, za '/« leta 45 Din. mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. - Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69 Leto XV. V Ljubljani, v četrtek 29. septembra 1932. Štev. 112. Kje so privilegiji kon-zumov? To neverjetno vprašanje je postavil v »Slovencu« g. dr. L. F., pa čeprav že sam navaja celo vrsto privilegijev, ki jih uživajo nabavljalne zadruge in konzumi. Tako priznava že g. dr. L. F., da so nabavljalne zadruge železničarjev in drž. nameščencev oproščene splošnega prometnega davka, obrtnega davka in da plačujejo poleg tega še znižano voznino po železnicah. Vrhu tega mora g. doktor priznati, da uživajo te zadruge tudi razne taksne ugodnosti. Vse te ugodnosti pa za g. doktorja seveda niso nobeni privilegiji, temveč čisto navadno del uradniške plače. Silno slabo uslugo je napravil s to svojo originalno razlago gospod doktor uradnikom, še bolj pa svoji tezi. Uradnikom, ker jim more s svojo razlago povečati njih davke, ker bi se naravno z v štetjem teh dohodkov povečale uradniške plače. Prevelika gorečnost je torej zapeljala gospoda doktorja kar nerodno predaleč. tPa tudi stvarno je trditev gcspoda doktorja naravnost vzorno napačna. Tako so n. pr. člani konzumov po ogromni večini zasebni nameščenci, po trditvi gospoda doktorja pa jim daje država v obliki konzumnih privilegijev plačo! Gospod doktor odkriva v obrambi nemogoče trditve res čisto nov svet. Če bi bila trditev g. doktorja le količkaj utemeljena, potem bi morali sploh vsi državni nameščenci kupovali svoje polreošune ie v zadrugah in konzumih, ker sicer bi prejemali manjšo plačo od onih, ki kupujejo v konzumih. Toda dose-daj še vendar nismo doživeli te senzacije, da bi bila višina uradniške plače odvisna od kupovanja v konzumnih. Res ne vemo, kje je g. doktor iztaknil takšen način uradniških plač! Kakor je imel g. učeni zagovornik kon-zumarskih privilegijev smolo s svojo prvo trditvijo, tako je imel tudi z vsemi ostalimi. Tako je čisto neresnično, da bi trgovci zahtevali, da se konzumi in nabavljalne zadruge sploh prepovedo, ker da nimajo eksistenčne pravice. Te zahteve trgovci sploh nikoli niso postavili, temveč zahtevajo samo to, da so dolžnosti konzumov in zadružnih trgovin iste, kakor pa so dolžnosti legalne trgovine. Bolj priprosto se pravi to: Trgovci se ne bodo prav nič pritoževali, če bo na svetu še toliko konzumov, ne morejo pa pristati na to, da bi trgovci plačevali vse davke, konzumi pa bi bili od večine davkov oproščeni. Enake pravice in enake dolžnosti za vse, to je zahteva trgovcev in ta zahteva je pravična, ker je utemeljena in prva zahteva vsakega zakona, da so pred zakonom vsi enaki! Morali bi se res čuditi, če se g. doktor s to temeljno zahtevo ne bi strinjal. Druga pa je seveda stvar, če bi potem konzumi in nabavljalne zadruge še mogle konkurirati s trgovci, ki so strokovno pač vse drugače usposobljeni in ki čisto žive s svojim podjetjem, kar je pri konzumih in zadružnih trgovinah navadno le izjema. Ker se trgovec ne boji konkurence, zato zahteva za vse enake pravice in dolžnosti, ker so pa konzumi in zadružne zadruge boje konkurence, zato zahtevajo za sebe privilegije. Že s tem pa je dovolj jasno dokazano, kdo dela oenejše za konzumenta in kdo prodaja dejansko blago dražje. Še vedno pa se je izkazal kot pravilen gospodarski nauk, da treba podpirati sposobnejše, ne pa manj sposobne. Brez škode bi si gospod doktor mogel tudi prihraniti svojo teoretično razlago o konzumih in njih nastanku. Marsikatera stvar je nastala iz idealnih motivov, pozneje pa propadla, ker je ves idealizem izginil. Zgodovina konzumov bi mogla v tem pogledu dati prav lepe dokaze. Čisto brez podlage je tudi trditev g. dok-, torja, da bi hotel kdo braniti producentom, da se svobodno organizirajo v konzumih. Kdor ima veselje za to, naj to kar stori, toda naj ne računa na to, da mu mora država vedno segati pod rame. Če postane trgovec, naj prevzame tudi dolžnosti trgovca in naj plača državi to, kar ji plača trgovec. Zakaj pa bi moral dobiti privilegije, ker ne zna trgovati, pa je vprašanje, ki nikjer ne dobi odgovora in tudi od najnovejšega zagovornika konzumov ne. A baš v tem je stvar in baš tu je odgovor potreben. Svoj članek je zaključil g. dr. L. F. z lepo zaokroženo trditvijo, da je v zadružništvu (sc. v konzumnem in trgovskem, iker samo o tem govorimo) najtrdnejša garancija, da narodno premoženje pravilno cirkulira. Kje je ta garancija,* sicer g. avtor ne pove, ker najbrže misli, da že zadostuje, če se trditev lepo sliši. A kaj pomagajo vse lepe besede, če pa je resnica čisto drugačna, o čemer posebno zgovorno, pričajo razni polomi konzumov, kjer je denar res tako mojstrsko krožil, da je morala država že več ko prevečkrat pomagati z milijonskimi subvencijami. In zato pa za konec tudi z naše strani malo konstatacije, ki se sicer ne sliši tako lepo, ki pa je zato tem bolj resnična. Nasprotje je v tem, da trgovec plačuje vse davke in v slučaju poloma sploh ne računa na kakšno državno pomoč, temveč si mora pomagati sam, konzumi pa pomenijo o za državne dohodke, v slučaju njih poloma pa še povrhu gotov izdatek države. Kje je potem še razlog, da daje država konzumom privilegije, res ne moremo razumeti in če bi poiskali tudi najbolj, sentimentalne argumente. Kaj naj na vse zadnje takšni argumenti odločujejo v davčni politiki države? Ali so mar davki zadeva sentimentalnosti? V imenu trgovcev že moremo reči, da so davki presneto realna zadeva, če pa so vsled privilegijev za kon-zuino samo sentimentalna stvar, potem je tein bolj treba, da ti privilegiji izginejo. In na tej zahtevi bodo trgovci vztrajali, dokler ne zmagajo in to kljub vsem poklicanim iu nepoklicanim zagovornikom konzumov. Denarni trg v letu 1931. Tajniško poročilo tajnika Zveze trgovskih združenj, g. I. Kaiserja na obenem zboru v Laškem Težke gospodarske prilike so se v preteklem letu odrazile v še prav posebni meri v državnih financah in na denarnem trgu. S padcem kupne moči je raipidno padala kupna moč, z zastojem industrije je naraščala brezposelnost, v trgovini ,se je vršilo pod pritiskom težke depresije v vseh panogah delavnosti poslovanje skoraj izključno na kredit in vedno občutnejše je postajalo pomanjkanje gotovine. Sporedno s tem se je pojavilo v vsem javnem življenju neko splošno, sicer neupravičeno nezaupanje, ki je izzvalo težke perturbacije na denarnem trgu. Zapora denarja in ustavitev bančnih kreditov sta spravila položaj jeseni preteklega leta skoro v absurd. Inozemski kapital se je vedno bolj umikal, nemške reparacije so tvorile velik va-cuurn v naših državnih financah. Ob takih razmerah, ko se je gibalo vse gospodarsko življenje v skrbi in bojazni za obstoj, so pričeli padati tudi državni dohodki iz davščin. Radi zmanjšanega prometa in konzu-ma so padli tudi tarifni, carinski in mono-polski dohodki. Kr. vlada je bila primorana uvesti skrajno štednjo, ki je v občutni meri prizadela tudi državne nameščence, zlasti pa vpliva neugodno na položaj tudi ustavitev večjih javnih del. V trgovini je v preteklem letu značilno omejevanje kreditov, ki je položaj močno poslabšalo. Kupčija na obroke se je splošno uveljavila in z njo zvezane pogoste zgube so slabile plačilno moč trgovine. Nezaupanje v valuto, ki je vzrastlo iz alarmantnih in nekontroliranih vesti, je povzročilo dviganje vlog iz denarnih zavodov in beg denarja v inozemstvo. Denarni zavodi so ustavili izplačevanje vlog, skrajno omejili kredite in teko smo se nahajali ko-oec preteklega leta v nadvse nevšečni situaciji, ki je ogrožala eksistenco marsikaterega sicer aktivnega gospodarskega podjetja. Devizni predpisi, ki so neposredno kvarno vplivali na zunanjo trgovino in ovirali izvoz, vprašanje inflacije in deflacije, alarmantne politične vesti, zastoj v prodaji in kroženju denarja, — so razburkale gospodarstvo in široke plasti naroda. Obstali smo, — ne da bi vedeli, kako in kam. Vzroki temu stanju so različni. Eden izmed vzrokov n. pr. pomanjkanja gotovine je posredno gotovo zmanjšanje obtoka banko vcer. Dne 31. decembra 1929 je znašal obtok bankovcev po izkazih Narodne banke 5818-9 milijonov Din; 31. XII. 1930 5306-5 milijonov Din 15. III. 1931 4768 3 » » 30. V. 1931 4790-8 » » 15. VI, 1931 4615-5 » > 31. ViI.II. 1931 49S3'3 » » 22. XII. 1931 5047-3 » » 31. XII. 1931 5172-2 » » ki se je pa v mesecu februarju zopet znižalo na 4990'2 milijona Din. Povprečni obtok 'bankovcev je torej mapram letu 1929 za povprečno 800 milijonov Din nižji. Vsekakor pa je važen razlog za to stanje iiftusmerjenost tako v mednarodnem, kakor tudi v posameznem državnem življenju. Stanovske organizacije in gospodarske korporacije so vsa leta opozarjale merodajne faktorje, da je treba razvoju gospodarstva posvečati vso pažnjo, skrbeti za tvorbo domačega kapitala, ki bi mogel v težkih časih omiliti posledice krize. Težka davčna bremena in razne prekomerne dajatve, premalo upoštevanje pomena narodnega gospodarstva in politične borbe preteklih let, ki so dušile vsako trezno in s motren o gospodarsko politiko, so slabile gospodarstvo, ki je v takih prilikah izgubljalo na odporni moči. To so, poleg vzrokov, kolikor niso posledica svetovnega gospodarskega položaja, važni razlogi, ki so se nekdaj in ki se tudi danes osredotočil-jejo v enodušni zahtevi gospodarstva po upostavitvi gospodarskega sveta. V. Davčne zadeve Davki so vedno najaktualnejši predmet, saj v današnjih težkih časih globoko posegajo v gospodarsko življenje vsakega posameznika in celote. Jedro nikdar rešenega davčnega problema leži pač v neravnovesju med potrebami javne uprave in plačilni zmožnosti davkoplačevalcev. Ta nikdar rešeni problem je v obilni meri zaposloval naše gospodarske ustanove tudi v preteklem letu. Najglavnejši zahtevi, okoli katere se sučejo vsa naša prizadevanja, se ni ugodilo. Zvezni občni zbor v Kočevju in Ljubljani je poudaril nujno potrebo po temeljiti reviziji zakona o neposrednih davkih, zlasti v tem pravcu, da se davčna stopnja zniža, da se pridobuina kontingentira in s tem dvigne davčna morala. Izvršila se je sicer izpremamba zakona o neposrednih davkih, ki pa te enodušne težnje gospodarskih krogov ni uvaževala. Neizpolnjena je ostala doslej tudi zahteva vseh naših organizacij po sestavi davčnih odborov po stanovskih organizacijah. iPod pritiskom krize je trgovina v preteklem letu napram letu 1930 za povprečno 30 odstotkov padla. Ta velik padec je prišel deloma do izraza tudi v davčnem efektu preteklega proračunskega leta. Padec državnih dohodkov Državni dohodki so bili napram letu 1930/31 za 1.568,583.000 Din manjši. Velik izpad v državnih dohodkih izkazujejo neposredni davki, ki so padli od 2.072,796.000 Din v letu 1930/31 na 1.739,083.000 Din, odnosno za 19*2 odstotka; posredni davki so padli za 603,851.000 Din, monopoli za 191,004.000 Din in državna gospodarska podjetja za 450,962 000 Din. Zveza je dosledno poudarjala v vseh davčnih akcijah, da mora biti davčna politika, ki ne sme stremeti za upropaščenjem gospodarske in plačilne moči gospodarskih slojev, prilagodena dejanskemu položaju. Državna uprava je izvedla štednjo in reducirala državni proračun. Razmotrivajoč to štednjo s stališča gospodarstva, imorem ugotoviti le, da je privedla do znatne oslabitve kupne moči širokega kroga konzu-mentov — državnih nameščencev. Neugoden položaj, ki ne dovoljuje trgovini točne poravnave svojih davčnih obveznosti, se odraža v ostrih ukrepih glede izdaje potrdil o plačanih davkih. Brez vplačila vseh davkov se potrdila ne izdajajo, kar znatno ovira naš izvoz. V poslednjem času se poleg tega vrši najstrožje izterjava-nje davkov. Zato je predvsem potrebno, da najde državna uprava novih virov dohodkov, med katerimi bi ne igralo baš' neznatno vlogo obdavčenje konzumov in nabavljalnih zadrug in bi vsaj deloma s tem razbremenila gospodarske kroge. (Nadaljevanje tajniškega poročila prihodnjič.) Socijalno zavarovanje v letu 1931 Zadnja številka »Radničke zaščite« objavlja bilanco Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Iz bilance se vidi, da je bilo bolniško zavarovanje v protm/ian, letu d ( licitno za 31,160.000 Din. Leta 1030 je znašal deficit bolniškega zavarovanja samo 3-8 milijonov in se je torej v lanskem letu skoraj podeseteril. Dohodki tega zavarovanja iso padli cd 308 milijonov na 301 milijon. Istočasno pa so narasli dol-dovi od 158*6 na 173*9 milijonov dinarjev. Izdatki bolniškega zavarovanja so bili ti: hranarina 86*4 (lani 84*6), porodniške podpore 34*15 (lani 34*74), stroški bolniškega zdravljenja 38*35 (lani 36*2), izdatki ambulant 7*5 (lani 6*9), izdatki sanatorijev 18*2 (lani 18*6), lekarniški izdatki 38*5 (lani 35*8), izdatki za zdravnike 35*2 (lani 33*8) in upravni stroški 52*9 (lani 49*6) milijonov dinarjev. Stanje blagajne je padlo s 3*15 na 3*07, vi ge pri denarnih zavodih pa od 10*6 na 7*8 milijonov dinarjev. Inventar je ostal v glavnem neizpremenjen. Zelo so narasli izdatki za nezgodne slučaje in sicer od 112 3 na 145 milijonov dinarjev, dočim so i ezen e padle od 28.3 na 25 milijonov dinarjev. Lani je bilo 18 pasivnih okrožnih uradov, lota 1930 le 16. Aktivna sta bila samo d vi društva in sicer Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani in Bolniška blagajna Beograjske trgovske o mladine. Že samo iz te zadnje konstatacije se vidi, kako upravičena je zahteva po uvedbi decentralizacije v socijalnem zavarovanju. Kako vendar pridejo aktivna društva do tega, da plačujejo deficit za pasivne urade, kc dostikrat tega deficita niti treba ne bi bilo. Da je v današnji težki gospodarski situaciji zašlo socijalno zavarovanje v težave, je na vse zadnje umljivo, zlasti še, ker je neeizogibno, da ne bi pri pomanjkanju sccijalnega zavarovanja proti brezposelnosti brezposelni delavci do skrajnosti izrabili vseh bonitet, ki jim jih sploh more nuditi socijalno zavarovanje. Tem bolj neurn-ljivo pa je, da morejo v tako težavni gospodarski dobi tako silno narasti upravni stroški in sicer kar za nad 3 milijone. Sploh je uprava pri našem socijalnem, zavarovanju mnogo predraga in to v veliki meri zaradi nepotrebne centralizacije vsega poslovanja. Tudi zavoljo pocenitve uprave bi bilo treba na vsak način izvesti decentralizacijo socijalnega zavarovanja. Podražitev blaga, ki prihaja iz tujine Neopravičeni očitki trgovcem Že stara navada je, da nekateri delajo za vsako podražitev odgovorne vedno te trgovce. Ti ljudje ne pomislijo, da mora trgovec že vsled konkurence gledati na to, da prodaja svoje blago čim cenejše, da mu kupec ne uide h konkurentu. Ta medsebojna konkurenca trgovcev je najboljša zaščita konzumenita in mnogo bolj izdatna ko vsi razni protidraginjski zakoni, ki imajo dostikrat samo ta uspeh, da silno komplici-rajo poslovanje in ga s tem podraže. Tudi sedaj se čujejo pritožbe, češ da se je podražilo blago, ki prihaja iz tujine, samo po krivdi trgovcev. Po pravici nastopa proti tem neosnovanim očitkom »Jugoslovanski Lloyd«, ko piše: »Mnogi kupci se pritožujejo, da se je nekatero blago podražilo in pri tem izjavljajo, da je ta podražitev v nasprotju z zakonom o pobijanju draginje. S temi očitki ise čisto neupravičeno dela razpoloženje proti trgovcem, ki absolutno niso niti najmanjc krivi, če je prišlo do te podražitve. Podražilo se je samo blago, ki prihaja iz tujine. Podražitev tega blaga more znašati od 12 do 14%. Trgovci plačajo sedaj 11 od sto takoimenovanega agia, kar skupno s provizijami in stroški znese do 14 odstotkov. Za ta odstotek je tudi pričakovati, da se bo podražilo vse blago, ki prihaja iz tujine. Smatramo, da je potrebno to naglasiti, da se ne bo po krivici širilo nerazpoloženje proti trgovcem, kakor da bi oni bili krivi podražitve.« K tem besedam uglednega »Jugoslovanskega Lloyda« dostavljamo le to, da bi bil res enkrat že čas, da bi bila javnost pravična v svojih sodbah tudi do trgovcev in da bi se za vzroke podražitve življenja obrnila vsaj enkrat na pravi naslov. Srbski trgovci proti kmečkemu moratoriju Solidaren nastop vsega srbskega trgovstva V dvorani hotela »Opera« v Beogradu se je vršil o v torek veliko zborovanje srbskih trgovskih društev, da razjasnijo svoje stališče do zakona o zaščiti kmeta, ki poteče dne 20. oktobra. Kakor je bilo pričakovati, se je zbor soglasno izrekel proti moratoriju in sprejel resolucijo, ki jo bo posebna deputacija trgovcev izročila vladi. 'Zborovanje je otvoril predsednik Srbskega trgovskega društva g. Nedeljko Savič, ki je v svojem otvoritvenem govoru med drugim dejal: Vsi mi zelo dob.ro vemo, kakšne so danes prilike v trgovini. Tzvozna trgovina trpi škodo, a prav tako tudi uvozna. Ena ko druga se nahaja pred katastrofo. Do tega je prišlo vsled tega, ker se je dala glavnemu konzumentu, kmetu, možnost, da ne odgovarja svojim obveznostim. S tem ni bilo pomagano kmetijstvu, temveč zadet je bil oni varčni kmetovalec, ki si je pritr-gaval od ust, da je mogel dati svoje prihranke v hranilnico. Ti ljudje pa danes ne morejo priti do svojih vlog. Pri trgovcih pa temelji trgovina na kreditu. Zelo redki so trgovci, ki bi mogli izhajati brez kreditov. Da bi banke mogle izplačevati vloge, se najprej obračajo na trgovce, ki so navadno najbolj likvidni. To pa spravlja trgovca v pogubo. Kljub temu žalostnemu stanju pa se najdejo še ljudje, ki govore kmetu: Ne plačajte dolgov, ker bo dolgove plačala država. Tako govorenje je že veleizdaja. Mi trgovci srno stali dolgo ob strani, ker smo bili prepričani, da bo to vprašanje rešeno tako, kakor zahtevajo to gospodarski interesi. Kakor se danes obravnava to vprašanje, pa nastaja največja nevarnost za vse gospodarstvo in zato smo se danes sestali, da opozorimo vlado na pravilno rešitev vprašanja. Nato je govoril trgovec Pera Mladinovič, ki je izvajal: Pet mesecev je že, odkar je bil sprejet zakon o zaščiti kmetov. Ta doba je bila dovolj velika, da se je videlo, če je bil zakon dober ali ne. Mnogi pošteni in dobri kmečki gospodarji, ki so v prvi dobi po sprejetju tega zakona točno izvrševali svoje obveznosti, so v zadnjem času to opustili. Nekateri narodni poslanci so na zborovanjih govorili, da kmetu ni treba plačati dolgov, ker da bo dolgove plačala država. Kljub temu pa je še danes 50% kmetov, ki v redu plačujejo vse svoje obveznosti. Ali ni to najboljši dokaz, da ni kmečke prezadolženosti? Imel sem priliko, da sem se pogovarjal tudi z onimi, ki ne plačujejo svojih obveznosti. Dejali so mi: Pripravil sem denar in sedaj čakam, kakšen bo zakon. To je dokaz, da ima kmet denar. Od teh drugih 40 odstotkov ne plačuje svojih obveznosti, ker mu govore, da bo država vse poravnala. Samo deset odstotkov kmetov je v resnici prezadolženih. To pa navadno niso kmečki gospodarji in kmetovalci, temveč ljudje, ki sicer žive na deželi, a ki so že davno zapustili kmetijstvo. Govornik navaja nato par takšnih konkretnih dokazov. Najboljša rešitev je sporazum med dolžnikom in upnikom. Ce se hoče to urediti z zakonom, potem se more določita rok, do katerega treba skleniti tak sporazum. Pr^iv .tako je mogoče urediti vprašanje obresti. Nekateri denarni zavodi v državi zahtevajo čisto skromne obresti, a ni napačno, če še obresti še znižajo. Nimamo pa pravice, da branimo en stan tako, da s tem uničujemo drugega. Ne smejo se rušiti denarni zavodi, ker bi potem bila uničena vsa naša kreditna organizacija. Prav nobenega razloga pa ni, da se proti oderuhom pa prav pošteno nastopi, ker ni prav nobenega vzroka, da bi jih ščitili. Želel bi, da bi merodajni faktorji uvaže-vali naš glas. Vsi veste, koliko srno trpeli od žitnega monopola. Ce bi se upoštevalo mnenje trgovcev z žitom, pač nikdar ne bi bilo tega zakona. Naj bi ta izkušnja že enkrat izučila vse odločujoče kroge. Nato je govorila še cela vrsta trgovcev, ki so vsi navajali konkretne dokaze, kako je kmečki moratorij gospodarstvu le v škodo, ki ga je zato treba odpraviti. Koncem zborovanja je bita sprejeta resolucija, ki jo bo posebna deputacija izročila predsed niku vlade in vsem prizadetim resornim ministrom. Fuzije Štiri velike ameriške železniške družbe so se združile v eno družbo. Združile so se te železnice: New York Central, Pennsyl-vauia, Baltimore and Ohio ter Chesepcahe and Ohio železnica, ki reprezentirajo skupno kapital osmih milijard dolarjev. Fuzija se je dosegla po dvanajstletnih pogajanjih Do sporazuma je prišlo po posredovanju meddržavne trgovske komisije. Nemški tkalnici Haagen & Rotteln, d. d. in Fahrman & Laugau, d. d. sta se združile v novo družbo Wiesental, d. d. v Haagen pri Lorrach. Sedaj bodo skušali pritegniti k novi tvrdki še ostale badenske tkalnice. Gre za združitev 300.000 vreten in 7000 statev. Angleški Investiment-Trusti z osnovnim kapitalom 300 milijonov funtov (nad 60 milijard dinarjev) so se združili v Asso-ciation of In vest imen t-Tr ust*. Novi zvezi se bodo kasneje pridružile še zavarovalne družbe. Na ta način se bo ustvarila tako močna zveza, da bodo pri ev. polemih družb interesi posameznih Tnvestiment Trustov varovani. Spremembe odredb o plačilu obveznosti v tujini Finančni minister je izdal odlok, po katerem se spremeni točka 1. rešitve št. ,2—37.250 z dne 28. marca tako:le: da se morejo plačila obveznosti do držav, s katerimi nima naša država klirinškega sporazuma, vršiti tudi s polaganjem odgovarjajočega zneska dinarjev na začasno vezan račun dinarjev tujega upnika in to a) za blago, ki je bilo uvoženo do dne 31. decembra 1931. po predhodnem odo-brenju Narodne banke, in b) za blago, uvoženo po 1. januarju, v kolikor roki za izplačilo potečejo na .podlagi dokumentov, ki so bili dosedaj potrebni za polaganje dinarjev na svoboden račun tujca. O vseh teh položenih vsotah morajo pooblaščene banke takoj obvestiti Narodno banko. Na isti način se .morajo knjižiti pri pooblaščenih bankah tudi zneski, ki pripadajo tujcem od kuponov in od amortiziranih ter prodanih vrednostnih papirjev, kakor tudi v vseh drugih primerih, za katere je treba imeti predhodno dovoljenje finančnega ministra. Poštna hranilnica bo s čekovnimi računi tujcev postopala na isti način. Te »začasno vezane« dinarske terjatve se morejo uporabljati do njih osvoboditve in prenosa na svobodne dinarje samo za plačila v državi, in ne morejo služiti za osi-guranje valute za izvoz iz države raziven primerih, predvidenih v odlokih štev. II—88.058, št. 11—95.278 in št. II—100.705 z dne 25. julija, 9. avgusta in 4. septembra. Ta način plačevanja obveznosti do držav, s katerimi ni naša država sklenila klirinških sporazumov, velja tako dolgo, dokler ne bo odpravljen s posebnim odlokom. 2. Ta naredba tvori sestaven del Pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami, j V saka njegova kršitev se bo kaznovala denarno na podlagi zakona o kazenskih sankcijah. Nemški krediti sovjetski Rusiji V Reichsbanki se je vršila seja zastop nikov banlk in veleindustrij o kreditiranju sovjetskih naročil. Predsednik Državne banke dir. Luther je izjavil, da dosega višina nemških kreditov sovjetski Rusiji že vsoto 1,425 milijonov mark. Od te vsote zapade 360 milijonov mark letos, 480 mili jonov mark leta 1933 in ostanek leta 1934. Z ozirom na današnjo svetovno gospodarsko situacijo ne more Nemčija dati sovjetski Rusiji novih kreditov. Nove kredite bi mogla dobiti sovjetska Rusija šele potem ko bi plačala stare. Prvega januarja, ko bi morali sovjeti poravnati svoje obveznosti pa bodo mogli plačati samo 127 milijonov mark in samo za to vsoto bi se jim mogli otvoriti novi krediti. V tem smislu bo predložila konferenca svoje mišljenje tudi vladi DOLARSKI KREDIT ZA KITATSKO Korporacija za finančno obnovo je v zvezi z drugimi javnimi ustanovami dovolila Kitajski kredit v višini 15 milijonov dolar jev. Kitajska pa bo zato kupila v Ameriki okoli 25 milijonov bušljev pšenice. Priporoča se GREGORC & Ko. UUBUANA Veletrgovina Špecerijskega in kolonijalnega blaga, raznega žganja in špirita TELEFON : 22-46 Brzojavi: GREGORC Zahtevajte špecijalne ponudbe 1 ANGLEŠKA UVEDE ZOPET ZLATO VALUTO Kakor z gotovostjo zatrjujejo nekateri angleški listi, je bilo ameriško potovanje guvernerja Angleške banke Montagu Normana v zvezi z vprašanjem zopetne uvedbe zlate valute v Angliji. Baje je guverner Norman izjavil, da je pripravljen na svetovni gospodarski konferenci zagovarjati uvedbo zlate valute. Že v 24 urah 5K 2S\S£; klobuke itd. Škrob! in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Bere. suši, mouga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Šelenburgova ni. 3. Telefon št 22-72 XII. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO Žalec v Savinjski dolini, dne 27. IX. 1932. Od našega zadnjega poročila je vnovič oživel naš trg in se za ostalih 20—25°/o letošnjega pridelka ponuja — po kakovosti — do Din 19— za 1 kg. Naši hmeljarji — posebno večji — pa ne oddajajo blaga po navedeni ceni in upajo navzlic odlične kakovosti hmelja še na izboljšanje istih. V Javni oznamovalnici so se do danes signirale 803 težke bale po 150 kg. Društveni odbor. $5 cvetu Obvezno zavarovanje potnikov v avtobusih je še v veljavi in ni dosedaj, kakor opozarja ministrstvo, izšla še nobena iz-prememba. Jeklarna v Guštanju je vsled pomanjkanja naročil ustavila obrat za dva tedna. Holandska namerava izvesti proti Nemčiji gospodarski bojkot kot odgovor na ukrepe nemške vlade proti uvozu kmetijskih pridelkov. Kot odgovor na nemško kontingentiraujc uvoza kmetijskih pridelkov namerava romunska vlada uvesti kontingentiranje uvoza industrijskih izdelkov. Svetovna gospodarska konferenca se vendarle sestane še letos in sicer v decembru. Novo inadjarsko vlado bo sestavil sedanji inadjarski vojni minister Gčmbos, ki velja kot mož močne roke in ki je voditelj madjarskih nacijonalistov. Italijanski listi demantirajo vest Wilia-rna Steeda, da bi bila sklenjena tajna vojaška 'pogodba med Nemčijo in Italijo. Število brezposelnih se je v Franciji v zadnjem tednu dvignilo od 260.478 na 263.978. Medič-Zankl emajlno-lakaste in oljnate barve. V Nemčiji je bilo dne 15. septembra 5.261.000 brezposelnih napram 5,225.000 koncem avgusta. V Bruslju je bil ustanovljen, institut zg evropsko gospodarstvo. Med drugim bo institut tudi proučaval načrte za borbo proti gospodarski krizi. Države so slabe plačnice in tako dolgujejo Društvu narodov na letnih prispevkih nad 17 milijonov zlatih frankov. Za leto 1932 je samo Anglija poravnala svoje obveznosti do Društva narodov, cd vseh držav ipa je največ dolžna Kitajska. Mednarodna konferenca za petrolej je zaključila svoje delo in ob zaključku izdala komunike, da je Runvunija ratificirala julijski sporazum. Petrolej bo torej dražji. 3000 uradnikov, zlasti poštnih in onih v ministrstvih, namerava odpustiti avstrijska vlada. Reducirani bodo vsi nad 60 let stari. Nov učni red so uvedli sovjeti po vseh šolah ter z njim popolnoma odpravili sovjetski kolektivizem v šolah. Zopet so vpeljani izpiti, disciplinarni red in avtoriteta šolske oblasti. Sovjeti so pač spoznali, da s sovjetsko šolsko anarhijo ne gre. Itulija je imela po podatkih osrednjega statističnega zavoda koncem avgusta t. 1. 42.211.000 ljudi. Ameriški farmerji groze s pohodom na Washington, če jim ameriška vlada ne dovoli moratorija za njih dolgove. Gandi je prenehal 's svojim prostovoljnim postom, ker je angleška vlada odobrila sporazum med pariji in Indi. Gandi se je postil 6 dni in pet ur. Uvoz Francoske je znašal v letošnjih prvih osmih mesecih 19.941 milijonov frankov (za 10.079 mil. manj ko lani v istem času), izvoz pa 12.936 milijonov frankov (za 8.015 manj ko lani). Hranilne vloge avstrijskih denarnih zavodov so v mesecu avgustu padle za 4'3 milijone šilingov. Od 31. marca 1931 so padle hranilne vloge v Avstriji za 606 milijonov šilingov ali za več ko 23%. Albert Špeletič sobno slikarstvo Ljubljana, Emonska cesta št. 25. V Severni Češki se opaža oživljenje v industriji, zlasti v premogovni. V pristanišču v Ustju ob Labi je zopet v delu osem žerjavov. Tudi v streklarski industriji je nastalo vsled mnogih naročil iz tujine znatno zboljšanje. >BUDDHA< V* TRADEMARK „BUDDHA“ čajne mešanice so najboljše TEA IMPORT, LJUBLJANA Telefon 26-26 Večna pot 15 Telefon 26-26 J TEDEN ega ANSKt-BORŽl Devizno tržišče Tendenca nestalna, promet Din 543.092-16. V primeri s prometom predzadnjega tedna (Din 1,161.283‘41) je zaključil pretečeni teden z več ko pokmco manjšini skupnim deviznim prometom, kar je zopet pripisati znatno zmanjšani ponudbi privatnega deviznega blaga. Kajti Narodna banka j« dajala v dosedanjem obsegu dnevno za okoli 40 tisoč dinarjev deviz na razpolago, skupno torej za približno Din 200 tisoč in sicer Curiha za 42 tisoč dinarjev, Londona za 68, Trsta za 35, Pariza za 26, Newyorka za 22 in slednjič Amsterdama za 7 tisoč dinarjev. Nasprotno pa znašajo skupni zaključki v privatnem blagu 343 tisoč, od česar pa je bilo zaključeno samo Trsta za nad 274.000 dinarejv, izmed ostalih deviz pa za 10 tisoč Londona, za 16 tisoč Newyorka in končno Pariza za 43JOOO Din. Po spodnji tabeli: Dne 19. septembra Din 180.552 04 Trst, Dne 20. septembra Din 56.858 04 London, Dne 21. septembra Din 65.568-56 Pariz Dne 22. septembra Din 112.391-42 Trst, ’ Dne 23. septembra Din 127.721 10 Trst, izkazuje največji dnevni promet ponedeljkov borzni sestanek, najmanjši pa torkov, dočim so na poedinih borznih sestankih prevladovali zaključki v devizah Trst, London in Pariz. Iz naslednje tečajne razpredelnice: 19. sept. 1932 23. sept. 1932 Devize najnižji uajvišji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam 2306-51 2317-87 2308-74 232010 Berlin 1365-97 1376-77 1365-69 1376 49 Bruselj 1 79607 800 01 797 18 801 12 Curili 1108-35 1113-85 1108-35 111385 London 199 53 201 13 19886 20016 Newyork 5727-70 575596 572492 5753 18 „ariz 225-27 226-39 225-29 22641 1 raga 169 90 170-76 17001 170 87 Irst 294-35 296-75 29435 296 75 jje razvidno, da je ostal edinole tečaj Cu-ijriha nespremenjen, medtem ko je deviza Trst med prošlim tednom tečajno oscilirala, v petek pa je bila zopet trgovana na 'bazi ponedeljkovega tečaja t. j. 29435 za denar in 296-75 za blago. Ostale devize so v času od 19. do 23, t. m. zabeležile te-le tečajne razlike: s padcem 0'28 poena Berlin, 0-67 poena London in 2'78 poena Newyork, a s porastom 2-23 točke Amsterdam, 1'11 točke Bruselj, 0-02 točke Pariz ter 0-11 točke Praga. Devizi Dunaj in Budimpešta — na-lik ostalim devizam — nista notirali. Efektno tržišče Tendenca mlačna, brez zaključkov. Notice industrijskih papirjev so ostale brez izprememb. V blagu Vojne škode so bile notice 195 dne 19. in 20. t. m. in 190’— na ostale borzne dneve, dočim je beležila ponudba v 8% Blairu 46— v ponedeljek in torek, 45'— v sredo in petek a najnižje v četrtek t. j. 44-—. Nasprotno je notiralo blago 7% Blaira 42'— dne 21. in 22. t. m., na ostalih borznih sestankih pa 43'—. Lesno tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna. Kljub pozni jesenski sezoni se opaža nekakšno zboljšanje situacije na lesnem trgu vsaj kar se tiče povpraševanj. Išče se hrastovina tako za podnice, kakor neobrobljena za izdelavo železniških vozov. V bukovini se išče le suho blago I., II. kavosti in sicer parjeno, kakor tudi sirovo blago. V jelovini se nekaj več kupčuje v tramih, ki jih pa vsled zmanjšane produkcije že primanjkuje. V deskah je situacija še vedno nespremenjena. Kupčija v dr vali se je — kakor izgleda — vsaj zadnje čase nekoliko bolj oživela, to pa zbog tega, ker si odjemalci hočejo kriti za zimo svoje potrebe in so skladišča že večinoma izčrpana; Na ljubljanski borzi je bil v prošlem tednu slab projnet; zaključena sla bila dva vagona desk in trije vagoni tramov. Tečaj 28. septembra 1932 Hovpra ševanje Oin Ponudbe T»in DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. •>309-29 2320*65 Berlin 100 M 1365 41 1376 21 Bruselj 100 belg "i 5)7 74 801-68 Budimpešta 100 peugO •— Curib 100 fr. ....... 1108 35 1113-85 London 1 funt ...... 198-30 199-90 Newyork 100 dol., kabel _•— Newyork 100 dolarjev 5730'47 6758-73 Pariz 100 fr. 22529 226-41 Praga 100 kron 170-12 170-98 Stockholm 100 tved. kr Trst’ 100 lir 294-46 290 86 Preosnovanje Zveze po § 363 obrt. zakona čl. 4 je izpopolnjen v odst. 3: »Za izstop iz Zveze je potrebna pismena predložitev tozadevnega sklepa skupščine združenja zveznemu predsedstvu oib istočasni (poravnavi dolžnega zneska na zvezni dokladi do konca tekočega poslovnega leta, ki se sklada s koledarskim letom, čl. 5 točka 2 — izpopolnjena: »staviti predsedstvu in skupščini predloge, nasvete in mnenja, ki se tičejo stanovske organizacije odnosno trgovstva ivobče.« Mesto 5 in 6 odst. — vstavljena točka 3: »Člani so dolžni: a) držati s© točno zveznih pravil in izpolnjevati vse sklepe zveznega predsedstva in skupščine; b) izpolnjevati v čl. 18 navedena določila glede zvezne doklade; c) dajati Zvezi vse statistične podatke, izjave in poročila, ki jih zahteva Zveza; č) odgovarjati na vprašanja zveznega predsedstva v določenem roku; d) poročati Zvezi o številu članov, o vsakokratni izipremembi pravil in o vseh važ- (Konec) nejših dogodkih v združenju, o stanju in razvoju trgovstva v okolišu združenja; e) obveščati Zvezo o rednih in izrednih skupščinah vsaj 8 dni pred vršitvijo in predložiti prepis zapisnika vsake redne ali izredne skupščine iz katerega mora biti razvidno premoženjsko stanje združenja, izvoljena uprava in zastopniki za zvezno skupščino; Zveza ima pravico udeležiti se ipo svojem odposlancu vsake redne ali izredne skupščine združenja in drugih njegovih prireditev. Na skupščini združenja ima zvezni odposlanec pravico do besede. V čl. 7 — zvezni organi se je na novo vnesla določba: 'Zvezni organi so: 3. nadzorstveni odbor, 4. izvršilni odbor, 5. osrednje seikcije, 6. odbori. Določbe § 8 dosedanjih pravil glede zastopstva združenj na zvezni skupščini — so ostale neizpremenjene. Čl. 11 nova določba: (7) »osnovanje in organizacija zavarovanja, gospodarskih, podpornih in drugih humanitarnih ustanov.« Čl. 13. dosedanjih pravil je z ozirom na nove doolčbe § 384 obrt. zakona iz pravil izpadel. Čl. 14 dosedanjih pravil je ostal neizpre-in en jen, dodale pa so se mu določbe iz § 15 in. 16. Čl. 18. je ostal bistveno neizjpremenjen (nova pravila čl. 14). Vstavil se je nov čl. (15), ki se glasi; /Nadzorstveni odbor. — Nadzorstveni odbor Zveze sestoji iz treh članov in treh namestnikov, ki jih voli skupščina za dobo treh let. Nadzorstveni odbor mora pregledovati poslovanje predsedstva zlasti v stvareh finančnega značaja ter predlagati o tem redni skupščini svoje poročilo.« Vstavil se je nov čl. (16), ki se glasi; »Izvršilni odbor. — V svrho reševanja nujnih in neodložljivih poslov Zveze, sestavi predsedstvo Zveze izvršilni odbor, katerega število članov določi predsedstvo. Člani izvršilnega odbora morajo biti predsednik odnosno njegova namestnika in člani predsedstva. Izvršilni odbor vrši posle na sejah, ki jih sklicuje predsednik Zveze, oziroma če je zadržan, njegov namestnik. Sklepe izvršilnega odbora je naknadno predložiti v odobritev predsedstvu. čl. 19. dosed. pravil je vstavljen v nova pravila kot čl. 21. Čl. 20 dosed. pravil je vnesen v čl. 11, točka 6, in čl. 13, točka e). Čl. 21. dosed. pravil — izpuščen drugi odstavek in zadnji odstavek. Vstavil se je npv čl. (18), ki se glasi: (Letno člansko doklado, ki jo morajo plačevati vsa v Zvezi včlanjena udruženja, določi za vsako leto posebej skupščina, ki jo mora porazdeliti na združenja enakomerno po številu članov. 'Združenja morejo na nje odpadajočo doklado porazdeliti na svoje člano enakomerno po številu članov, odnosno po davčni, oziroma po gospodarski moči ali strokah.« Vstavil se je nov čl. (19), ki se glasi: Strokovne sekcije... Vstavil se je nov čl. (20), ki se glasi: Odibori. Zvezno predsedstvo more v primeru potrebe sestaviti posebne odbore, ki razpravljajo o stvareh, ki jih jim poveri zvezno predsedstvo. Odbori, ki sestoje iz članov predsedstva, pa tudi iz vrst trgovstva obče, predlagajo svoje predloge in mišljenja zveznemu predsedstvu, ki o njih sklepa.« čl. 24 dosed. pravil (nova pravila čl. 20) je izpremenjen: »Nadzorstvo:' Nadzorstvo nad Zvezo vrši obča upravna oblast I. stopnje v zmislu določb §§ 8, 9, 10, 11, 19 zakona o društvih, shodih in posvetih.« Čl. 25 doised. pravil je z ozirom na določbe čl. 11, točka: 8 in čl. 12, točka c) izpadel. čl. 26. dosed. pravil (čl. 21) novih pravil se je izpremenil in se glasi: ^Razdružitev. Zveza prestane, če zaradi malega števila včlanjenih združenj ni možnosti za uspešno delo, odnosno če jo obče upravno oblastvo druge stopnje v zmislu §■11 zakona o društvih, shodih in posvetih razpusti. Imovina Zveze se mora v primeru razpusta ali razdruženja prvenstveno uporabiti za obveznosti, ostanek pa ®e vrne udruženim članom in sicer po ključu storjenih vplačil iv zadnjih desetih letih. ČISTI DOBIČEK ANGLEŠKE BANKE Čisti dobiček Angleške banke za preteklo poslovno leto znaša 668.000 funtov in dobe delničarji 6-odstotno dividendo. Občni zbor banke je prvič v zgodovini Angleške banke sklenil, da se nekaterim višjim uradnikom tudi formalno povišajo plače. CIKORI7A Maš pravi domači izdelek! Sprememba uzanc beograjske borze Na podlagi sklepa upravnega odbora beograjske borze dne 22. t. m. se objavlja, da se za letošnjo pšenico in sicer za čas od 1. oktobra 1932 do 30. junija 1933, v pogledu bonifikacij za manjšo težo pri prvih dveh kilogramih spremeni čl. 24. Posebnih odredb za trgovino z žitom s čl. 16 uzanc beograjske produktne borze, ki se glasi: Pri odstopu od relativne teže bo prodajalec odobril kupcu kot odškodnino: za pol % manj v teži pol %, za 1 % manj v teži 1 in pol %, za 1 in pol % manj v teži 2 in pol %, za 2 % manj v teži 4 %. Za pšenico iz leta 1931 ta sprememba ne velja. Konkurzi in poravnave Razglašeni so konkurzi o imovini: trgovca Štefeta Cirila v Kranju. Konkurz-ni sodnik dr. Gregorec, upravnik mase odvetnik dr. Šilar. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Kranju dne 8. oktobra, ob 9. Ogla s it veni rok do 10. novembra, ugotovitveni narok dne 17. novembra ob 9; lesnega trgovca Zupanca Antona v Stari Fužini. Konk. sod. dr. Štular, uprav, mase odv. Kobler. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Radovljici dne 6. oktobra ob desetih, ogla-sitveni rok do 10. novembra, ugotovitveni narok dne 17. novembra ob desetih. Poravnalno postopanje je uvedeno o inio-vini: trgovca Horvata Urbana v Novem mestu. Poravnalni sodnik dr. Dolenc, poravnalni upravitelj odv. dr. Zupančič. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Novem mestu dne 27. oktobra od pol 11. Kok za ogla-sitev do 22. oktobra; trgovke Kresal Ivanke, roj. Beseničar. Por. sod. Avsec, ipor. uprav. odv. dr. Tuma. Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču v Ljubljani, soba št. 140, dne 5. novembra ob devetih. Rok za oglasitev do 1. novembra; elektrotehnika in trgovca Ogrizka Josipa v Novem mestu. Por. sod. Kacjan, porav. uprav. odv. dr. Furlan. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Novem mestu, soba št. 52 dne 29. oktobra ob pol 11. Rok za oglasitev do 24. oktobra. Poravnalno postopanje je končano: krojaškega mojstra 'Miheliča Konrada v Mariboru, trgovca Ivana Krajca v Dol. Logatcu in trgovine Turad v Mariboru. Ob isiitfe autfomarfični bufetf DA J-DAM irceva Dr. P sladna kava je prvovrsten domač izdelek, 8 katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Gospodje trgovci! Ponudite Dr. Pirčevo sladno kavo Vašim odjemalcemI Pozor, gostilničarji in hotelirji! Zelo fina original, štajerska VINA Vam nudi po najnižjih cenah VINARSKA ZADRUGA HALOŽAN Vino je od najboljših vinogradnikov. Založnik zadruge I. RAHNE, Moste št. 3 pri Ljubljani. Trgcvci/ 5Var©ča/ic blago pri Ivvdkafo, feafcfc oglašajo v »Tpgovslieisi listu.** I 99' Vse tvgovce opo/ar/amo na Dopisno trgovsko šolo Ljubljana Pražakova 8/1. ki dopisno nauči vsakogar: knjigovodstvo, dopisje, trg. računstvo, poznavanje blaga in vseh drugih trgovskih ved — in nemščino, angleščino, trancoščino in ostale svetovne jezike TISKOVINE vseh iml:irgmke, uradne,mklam-W m,časopise,knjige ,več6cm licle /j ilvrt in nfrfani ? ‘0Hmi ilisk hilrc in pjCrčuni! TISKARNA MERKUR LTUBL)ANA,GREGORČIČEVA§i!23 V^-25-52.^Jidirokcija državnega, rudnika- "Senjski Rudnik sprejema do 10. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 300 m jamskega kabla. •— (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. Oddaja krovskili popravil. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. oktobra t. 1. ponudbe glede oddaje popravila strehe objekta št. I v stari koloniji v Mariboru. Oddaja krovskih popravil. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. oktobra t. 1. ponudbe glede oddaje popravila strehe na vodnem poslopju postaje Prevalje. Prodaja starega papirja. Primorska direkcija pošte in telegrafa v Splitu sprejema do 10. oktobra t. 1. ponudbe glede prodaje 20.000 kg starega papirja. Prodaja odpadkov. Dne 15. oktobra t. 1. pe bo vršila pri III. oddelku Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu licitacija glede prodaje raznih odpadkov od sukna, usnja, železa, pločevine itd. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice /.a TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) . 0i NARASTEK CENI PŠENICE Na tedenskem sejmu v Koprivnici so bile te cene: stara koruza 90, nova 80, rž 100, ječmen in oves 90. Pšenica, ki se je prodajala prejšnji teden po 110, se je danes prodajala po 125 in 130. Seno je bilo po 40, detelja pa po 45. Svinje za meso po 5-50 do 6-50, pitane svinje po 7 in 7-50. Kakor poročajo iz Subotice, je tudi tam narasla cena pšenici. Trem poročila LJUBLJANSKI ŽIVILSKI TRG Zadnji ljubljanski živilski trg v sredo, dne 28. t. m. ni bil tako dobro založen, kakor so navadno trgi ob sredah in sobotah. Vendar pa so ostale kljub manjši ponudbi cene '• glavnem neizpremenjene. Sadja je bilo tudi v sredo na trgu mnogo. Pripeljali so ga iz vseh delov banovine, pa tudi mnogo bosanskih prodajalcev sadja je bilo na trgu. Cena grozdja je ostala neizpremenjena cd 3—4 za domače in po 5—6 za smederevsko grozdje. Češplje so se prodajale po 1 '50—2-50 in tudi po tri dinarje. Po lej ceni pa se je prodalo zelo malo češpelj. Jabolka so bila po 0 50—4 Din, hruške pa od 1'50 do 4. Breskve sc se prodajale po 3—4 Din, brusnice ipa po 4—5 Din za tkg. Zelenjave je bilo na trgu zelo mnogo, cena pa je proti pričakovanju narasla. Zelenjava za juho se je prodajala po 3, zelena solata po 4, petršil po 3, paradižniki po 2, nadzemna koleraba po 3, paprika po 5 dinarjev. Krompirja je bilo .malo, njegova cena pa je ostala neizpremeujena po 1 Din /a kg. f ebula je bila po 1-50, česen pa po 6 Din. Kumaric je bilo zelo malo, nekaj več je bilo kumaric za namakanje, njih cena pa je precej poskočila. Sto kumario se je prodajalo po 12—25 Din. Novega zelja skoraj sc ni na trgu. Kislo zelje je bilo po 1, kisla repa po 3 in nova repa po 2 dinarja. Jajc je bilo dovolj in so se predajala debelejša jajca po dinarju, manjša pa po 75 par. Piščanci so bili po 12 do 20, kokoši pa po 20 do 30 Din. ZAGREBŠKI TRG Zagreb, dne 26. septembra. Ze nekaj dni se opaža narahlo dviganje cen, zlasti za povrtnino in meso ter mast. Ponudba v divjačini je bila močnejša. Srne: sprednje meso po 8 do 12, zadnje po 28 do 32, zajci po 35 Din kos, jerebice po 20, divje race po 22 Din kos. Goveje meso; Povpraševanje manjše, cene čvrste. Sprednje meso s privago od 10 do 14, zadnje s privago od 12 do 16, telečje sprednje po 8 do 10, zadnje po 10 do 12, brez privage po 12 do 16. Cena sveži svinjini je ostala neizprenie-njena, cena masli pa je narasla in se prodaja po 14 do 16; prav tako je narasla cena za prekajeno svinjino za dva do tri dinarje pri kili. Povrtnine je malo in so cene narasle: Buče so bile po 1 '50 do 2, zelen po 5 do 6, pesa po 2 do 3, domača cvetača po I.) do 12, hren po 8 do 14, kapus po 3 do 4, koleraba po 3 do 4, 'koper po 16 do 24, krompir po 1 do 1 '50, rdeče zelje po 3 do 1 zelje po l-50 do 2, porluk po 3 do 4, rdeča čebula po 2 do 3, bela po 8 do 10. korenje po 3 do 4, fižol po 5 do 8, papriki po 2 do 4, redkev po 3 do 4. Grozdja in češpelj je zelo veliko na trgu, cene so zmerne. V prodaji na veliko je bilo grozdje po 1-50 do 5, češplje po 1 -50 do 2, breskve po 2 do 3 fige po 4, jabolka po H do 3-50. V podrobni prodaji pa so bile te cene: grozdje od 3 do 8, češplje po 2-50 do 3, breskve po 4, fige po 5, jabolka po 2 do 4 in paprika po 3 do 3-50. • INDEKS CEN NA POLJSKEM Po uradnih podatkih je na Poljskem padel indeks cen v veletrgovini od 60-4 v julija, na 60-2 v avgustu. Indeks cen za kmetijske pridelke pa se je znižal od 51'2 na 48'9, dočim je indeks cen za industrijske izdelke narastel od 67-7 na 69-7.