1 (>4. Številka. Trst, v (Vtrti'k, 1. wpt«>nil»r& 1S9S. Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja 4vnkr»t liti dan. razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. nri. večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Ntii-o^iilna /naša : Obe izdnnji na leto . . . ghi 21'— Za uimo večerno izdanje . „ 12*— Za pol letn.četrt leta in na nieaee razraerno. | Naročnino je plačevati naprej. Na nn-; ročhe lirez priložene naročnine še uprava ! ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske ftte-I vilke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. 870. 4 nvč. V edinosti je moč! Izdajatelj In odgovorni urednik Fran God ni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tr: Novejše vesti. Kzcszo« ill. m. m. Na tukajšnjem (»kružnom sodišču jo bila danes razprava ]»roti Si osebam, zatožen i m radi zadnjih izgredov. ;">.'» njili je liilo obsojenih na kazni od 1 leta do 7 dni. '2* njih je bilo rešenih krivde. DllliaJ .'JI. m. m. Iz verodostojnega vira poročajo, da se ne misli na nikako premembo ustave, in če bodisi, da se državni zbor tudi sedaj pokaže nesposobnega za delo. DlinnJ .'11. m. m. Na dvorne slavnosti povodom petdesetletnega jubileja vladanja Njegovega Veličanstva eosarjn Enmn .Josipa, ki se bodo vršile od 2S>. novembra do L\ decembra, pridejo na Dunaj, kolikor je znano dosednj, razun ruskega velikega kneza Vladimirja še prestolonaslednik italijanski kakor zastopnik kralja Humbcrta, kralj iu kraljica Saksonska, kralj Romunski in kralj Srbski. Cesar Viljelm se ne bodo mogel udeležiti slavnosti v svoji osebi, ker do takrat ne bode še zvršeno njegovo potovanje v Palestino. Isti in nemška ccsariea pa prideta dne 14. deeembra na Dunaj, da cesarju l^ranu Josipu osebno izrečeta svoje čestitke. Amsterdam 81. m. m: Uradni list objavlja od vseli ministrov kontrasignirnno proklainiioijo kraljice Viljelmine, s katero se ista zahvaljuje ljudstvu za ljubezen In udanost, skazovano jej od prve mladosti, ter kraljiei-regentinji za dobljeni izgled. Kraljica izjavlja, da ohrani spoštovanje pred imenom in zastavo Nizozemcev, ter prosi slednjič pomoči božje. Srede«4 vil. m. m. Ministarski predsednik Stoj lov je dospel semkaj in je prevzel posle. Carigrad ili. m. m. Ladija »Jaroslav« dobrovoljnoga brodovja ruskega je s tisoč vojaki na krovu preplula Ilospor in plove v Vladivostok. POD LISTE K. Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. šenoa. Poslovenil F. S. Cvetov. V sobi prvega nadstropja je ležal, oblečen, na postelji Josip Rabata. Nekoliko je bil bled, mračen, a oči so mu bile nenavadno motne. Ko je opazil škofa, pridvignil se je nekoliko in mu podal roko. »Ah /roverendisshno! Dobro došli! Brzo ste se vrnili!« »Da ste mi zdrav, illustrissimo«, je pozdravil škof. »Zdrav, zdrav! Vraga sem zdrav! Vidite, zopet me trese mrzlica, ki me je zgrabila v < loriei.« »Vi ne hodote mogli torej v Senj ?« »Hočem, moram! Ali povejte mi, ste-li našli Paskvaliga ?« »Da, čujte, poročnik Capogrosso!« »Na Vašo zapoved, illustrissimo 1« seje vzravnal častnik. »Je-li prispel kapitan Lokatello s svojo četo?« »Ni še, ali nadejamo se ga vsaki čas.« »Pišite ordonancije vsem vodjem čet. Naj bodo vse čete pripravljene na odhod. Prvi naj Pariz .'11. in. m. »Agenoe Ha vas« poroča kako je : Henrv priznal, kako je fal- zifikoval oni spis o aferi Drevfus, na katerega se je dno 7. julija skliceval vojni minister v zbornici. Hi Mirvja so zaprli takoj. 'Poda zagotovljii so, da prepričanje vojnega ministra o krivdi židovskega kapitana Dreifusa ni niti najmanje omajano po razkritju to falzi-fi kaci je. Pač pa hoče isti kaznovati vso krivec, naj so katere si bodi stopinje ali dostojanstva. Sodijo, da priznanju Honrvja ne bode sledila nova preiskava. Pariz 511. m. m. Predsednik Fnure je podpisal odpušenjo Lsterhazvja iz vojne. Ministerski svet so je sešel danes dvakrat. Libortč« trdi, da jo večina kabineta za revizijo procesa Drevfuss. Pariz .'51. m. m. Podpolkovnik Henrv se jo usmrtil, (Jcneral Boisdeffro jo odstopil. Pctrognul .'11. in. m. »Novosti« in »Svict« zagotavljata, da francosko-ruska zveza ostane nedotaknjena, naj bode že vspeli predloga carjevega tak ali tak. Ako pride do konference, bodo povabljene tudi male države evropske. Itllll .'11. m. m. »Jtalie« javlja, da vlasti, združene v trozvozi, odgovore grofu Muravjevu skoro jednakim! notami, v katerih zagotovo, da trozveza ni hotela nikoli druzega, nego mir. Prav zato sprejcmljejo tri vlasti inicijativo carjevo in so pripravljene podpirati istega z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago. Carigrad ol. m. Listi pozdravljajo izrazi sim-patije inicijativo carjevo za mir. V sultanovih in vladnih krogih je predlog carjev presenetil; deloma pa jo vzbudil sum, da predlog sledi za 1 Val Iv 1 lil drugim ciljem. Petrograd .'11. m. m. Najvcljovncji ruski listi beležijo zadovoljstvom menenja največih listov Evrope o izjavi carjevi. Vendar pa vlada tu rac- bodo nemški mušketiri. Zastavonosoe Holcingcr naj manje pije, ali ga potiram. Zatoni naj —« »Kapitan Gnilo?« »Nikakor ne. Gallo ima v svoji kompaniji mnogo Hrvatov, a ravno tako g. Vid IvlekoviČ. Možje so jim nezanesljivi, ne gredo radi na Uskoke, streljali bodo v zrak •— a Klekovič je človek mehkega srca. Ti naj gredo zadnji. Drugi naj gredo goriški arkebuziri, kranjski in tržaški pod Loka tel lom in Graselom. To so ljudje. Na njo se lahko zanašam. Za njimi naj gredo štajerski dra-gonci in čički beli konjiki. Precej naj se jim razdelita hrana in strelivo, da jim bode dovolj. V Senju ne najdemo ničesar. Idite, Capogrosso. Cez dve uri donesite mi ordinacije, da jih podpišem. Da, pojdite h kapitanu mušketirov na Trsat, naj pride še daucs k meni.« »Na Vašo zapoved — general«, se je poklonil poročnik ter izšel, sporazumevši se skrivno z jednim očesom z škofom. »Kaj pravi tedaj general Paskvaligo?« je vprašal željno Rabata. »Jezi se, strašno so jezi«, je odgovoril škof. »Pa zakaj?« »Kakor hitro sem prišel pred njega v Omišlju, uahrupil je na-me, da Vam, illustrissimo, ne veruje, in da ne mislite izvršiti, kar ste obečali republiki. Sramota je, je rekel, kar se dogaja dan na dan. 1'skoški zlodeji so oplenili zopet pri Zadru nenjo, da ne pride do konferenco, ako jej no pri-trdo vse velevlasti, sosobno malo se zaupa Angliji, na katero je predlog carjev napravil jako slab utis. Poslanik angleški je imel o stvari dolg razgovor grofom Muravjevom. Na drugi strani pa je kakor se zagotavlja vodenje trozvoze napravilo na carja najbolji utis. Nnv-York .'11. m. m. New-York Herald« javlja iz Santiago d«1 Cubo, da jo kubanska vlada poveljnika kubanskega Vojaštva (ustašev) (iarcia odstavila za kazen, ker je generalu Shafterju d o posla I protestno pismo in ker isti ni priljubljena oseba Amcriknnom. Njegovim naslednikom je imenovan ltodri<|Ucz. (Oospod (Iarcia že uživa amerikansko ]ilačilo). Ali smo na pravi poti!?*) Ljubezen do stvari, ljubezen do narodnosti naše, ljubezen do siromašno sicer, ali vendar predrago mi okolice tržaške, me jo prisilila, da sem Vam napisal tu nekoliko svojih misli. K temu me je Se posebno vspodlmdilo dejstvo, da je tudi spoštovana »Edinost« že pred par leti prijavila članek, ki je bil vzbudil precej pozornosti in v katerem je bilo povedano nekaj mislij, popolnoma sorodnih — mojim. Oni članek v našem glasilu je bil naslovljen do italijanske stranke. Apostrofi ral jo italijansko gospodo, da je njih politika proti nam Slovencem — vzlic vsem obilim ugodnostim, ki jih uživajo se sedaj — vendar le noziuisolna in nevarna za njih same. O tem da bi so oni prepričali lakoj, ako *) Ta dopis smo prejeli o000 cekinov, ako ne, mi bode slaba pela !« Zato hitite, general, izvršiti generalove pogoje, potem dobodete, kar zahtevate, da, celo Se več.« »Po tem še le. — .Škof! Škof! Kaj naj bode iz tega? Meni iu moji ženi zaplenijo vso kar imava, a cesarsko plačo čakati — — — ?« »Hitite, prijatelj, ker Senja ni so nekaj zavohali. Vojvode in vlastela se puntajo, najbolj Poseda rič —« »A Parbo?« (Pride še.) 06111376 Iii *e if za hip mogli tsnehiti strasti, plemenskega sovražtva in ^nlejra divini/nm ter postaviti se na tako više stališče, s katerega doli bi mogli mirno in objektivno motriti sedanjo orjaško borbo med slo-vanskim in germanskim življem najprej v toj državi in potem tudi v svetovnem okviru. Ako bi storili tako, bili I»i avstrijski, ali prav /a prav primorski Italijani kmalu na čistem, kako nevarno igro igrajo se svojo, Slovanom strupeno sovražno politiko, nevarno namreč oz i roni na njili lastno bodočnost v te j državi! Tendencija onemu članku pa se je vrhovatila v stavku, da bi bilo za tržaško Italijane veliko koristneje, ako 1 >i imeli po okolici iskrenih, jedro prebivalstva sestavljajoči h, značajnih, poštenih, med ljudstvom uplivnih, če 111(1 i slovenski gniorečlli in mislečih prijateljev, nego pa da si izbirajo za orodje nota bene: za borbo proti ravnokar označenim poštenjakom — osebe po okolici, ki blebetajo le in onečeščajo lepi italijanski jezik, a niso druzoga, nego slovenski izdajico in kakor vsi izdajice: podlo dušo, Itrez značaja in brez vsaoega idejalnoga naziranja ! Tako je klicala Kdinost- že pred ]>ar leti našim Italijanom: na krivi poti ste! (iola, naga resnica! A tako premišljujočcmu o zgrešeni politiki Italijanov proti nam, jela se mi je razgrinjati pred očmi žalostna slika o škodi, ki jo trpimo tudi mi Slovenci vsled napetega razmerja mod nami in Italijani. Koliko jezo, koliko žrtev, koliko zamude, koliko denarja in koliko zancinar-jenja naših gospodarskih koristi nas stanejo ti boji!! Mi so koljemo med seboj, mej tem pa — čisto na tihem ali železno doslednostjo — prehaja vsa veča trgovina v nemške roko in Nemec za Nemcem prihaja na važna mesta v uradniški hierarhiji. Italijani se vesele na mehurčku iz pen svoje vsemožnosti na magistratu, a 110 vidijo in no opažajo, kako jim gine trgovina iz rok in kako hitrimi koraki so bliža trenotok, ko ne bode na odličnih državnih mestih v Trstu ne le nobenega Slovenca več, ampak tudi ne nobenega Italijana! Ali ne slutijo Italijani, kaj da pomenja to in kam da mora dovesti v svojih skiajnih posledicah?! In »izmišljeval sem daljo o našem položenju, Premotril som dobo namestnikovanja Fretisovega, potem Rinaldinijovega in slednjič — Goessovega, a d oho l som do uverjenja— <1 a 11 a 111 je z i steni v e d 11 o n e j) r i j a z 11 ej i, da se 11 i 111 a 111 o n a d e-jati preobrata na bolje, da od vlado 11 i in a m o p r i č ako v a ti ni č e s a r — ali prav ničesar! Dejstva nam kažejo, da vladni krogi 110 jemljejo in da tudi ne mislijo jemati v postov — da niti ne govorimo o naših narodnih in poli-tiških pravicah — niti noše važnosti za državo, niti naše zvestobe, niti naše lojalnosti, niti opasnosti zemljopisnoga položenju te pokrajine, /di so, da jo tako zapisano v nedonmnem konceptu primorske »politike«, da Slovenec zgini s tega o z e m 1 j a ! Torej, kar so dostaje vlade, smo na jasnem: L a s o i a t e o g 11 i s p e r a 11 z a ! In stranke? Kako so z nami one stranke, o katerih bi morali soditi — ako bi tržaško razmero le količkaj dišale po logiki — da morajo biti z nami?! Tu mi silita žolč v pero in kletev na jezik. Stranka takozvanih konservativcev — strastni poitalijančevnlei; stranka laških klerikalcev — laški fanatiki; ljudje, ki se zbirajo v društvu »Austria« — so slepo orodje zistema in smatrajo preziranje Slovencev za svojo najlepšo državljansko čednost; stranka krščanskih socijalistov — obrekovalci narodnih teženj tržaških' Slovencev ! Pri kraju sem! Sedaj pa čujte mojo izpoved in dovolite, da vam jo povem kar naravnost: tudi mi Slovenci s 111 o bili na krivem potu se svojo dosedanjo politiko. Fncta loccpintur — sadovi te naše politike govore glasno in so naj-žalostneji. Mi sejemo o vsaki priliki, žanjejo pa drugi; ob klicih naših ljudi, ob manifestacijah, ki jih prirejajo večinoma naši ljudje, ob patrijotičnih pojavih našega življa se okoriščajo drugi — oni drugi, ki nas v zahvalo italijančijo, mrzijo in obre-kujejo. Prav je rekla »Kdinost' nedavno temu, da s m o bili d o s e d a j le g 11 o j , kij e plodil njive, na kateri rasto naši nasprotniki. In glejte, ko sem premišljeval o ne/miselnosti italijansko in naše politike, ko mi je stopalo prav živo pred oči, kako kriva jo pot, po kateri hodimo mi in Italijani, ni mi hotela i/, glave misel: ali no bi bil možen kakov modus vlveiull med nami in Italijani seveda ob »potovanju naše in tljili narodnosti?! Ali ne hi bilo pametneje, da bi ukupnu uživali, nego dil ukupno — zgubljamo?! Po mojem menenju, ^osjnhI urednik, je vprašanje to, ki jo vredno, da bi razmišljali o njeni pametni in rosni možje na naši in na italijanski strani! To je gotovo, da smo bili do sedaj na krivi poti. Ta premisa stoji. Zakaj ne bi izvoli naravnega zaključku iz te premise ?! Okoli č a n. Po velikošolskem shodu. (PHe liru. Snra. apsolvirani tehnik in l>i\'i podpredsednik pripravljavnejfft odbora.i (Dalje). Dijaštvo ne tvori kakor tako posebnega stanu, ker leta študij na visokih šolah so le pri-pravljavna doba za bodoči stan. Stanovska organizacija mod dijaštvnin je zbok toga nemogoča in tudi brez smisla. Dijaška naša društva v tujini so le središča, zbirališča slovenskega dijaštva, kjer se isto vežba, navdušuje in pripravlja pazljivim proučavanjem domačih razmer za poznejše delo v domovini, P o 11 e s r e č eno in š k o d 1 j i v o z a u a r o d s a 111 pa je, če njegu dijaštvo nastopa ali hoče nastopati na političnem polji. Ako celo naši stari iu izkušeni politiki gre še na opol-zlom političnem potu, kaj naj sc-li potem pričakuje od dijaka? Ako je vaša skrb in ljubezen «1 o mladine, kakor novega narodovega 11 a r a š č a j a, r e s čista i 11 o d k r i t o s r č n a — p o t o 111 ne iz k oriš č a j t e in 1 a <1 i 11 o v s v o j e politi č n o n a 111 o n o ! Zadnji dogodki nam pn, žal, som in tje dokazujejo v obilici, da ta skrb in ljubezen gineva v škodo in propast 110 samo moralo med dijaštvoni, temveč tudi v veliko pohujšanje naroda samega. Ker dijaštvo kakor tako ne tvori posebnega stanu, zato je kovanje kakega dijaškega občega političnega programa nemogočo in h r ez z m i s e 111 o! Dijaška organizacija v počitnicah naj jo le živahen agitato-rioon faktor za najvažnejša in najbolj pereča naša ohčenarodnn vprašanja. Povejte mi, nas-li loči krščanstvo, če ljudstvu pojnsnujcmn pomen in važnost slovenskega vseučilišča, ako mu razkrivamo, da na graškom višom sodišču prezirajo njegov jezik in njegove pravico, ter ga poživljamo, naj zahteva vsled tega više sodišče v Ljubljani?! Povejte mi, jo-li to nekrščansko, če dijak po svojih zmožnostih razjusnuje kmetu o važnosti umetnega gnojenja in uporabo kmetijskih strojev; če se mu zabičajo, da je naš slovenski jezik toliko vreden in da ima iste pravico kakor vsak drugi v Avstriji; če se mu pravi, kolike koristi so kmetijsko zadruge; če se mu namiguje, kje naj kupuje, in razlaga, kolikega pomena je šolska izobrazba itd. itd. ?! Povejte mi, li ros trpi krščanstvo, če po svojih močeh kažemo našemu ljudstvu, kako si more prislužiti par krajcarjev in kako lehko svoje novce sebi in občemu blagostanju obrača v boljši prid?! Ne trpinčimo pa kmeta iu delavcu z filozoličnimi raz-motrivanji! S tem se ga le bega in meša. 1 >i—li trpela krščanska ideja, če bi iz srede naše organizacije dali impuls za organizaciji* naših profesorjev in drugih ukadomično izobraženih mož, ki so pripravljeni žrtovati nekoliko svojih duševnih zmožnosti in svojega svobodnega časa za izobrazbo mestnega prebivalstva s pomočjo takozvanih ljudskih akademij?! Prepričan sem, da bi se s takim rodoljubnim delom povzdignila ljudska izobrazba, zavednost in s tem tudi krščanska morala. Gotovo pa hi ne škodilo našim »nasprotujočim si načelom«, če bi na skupnih shodih v kolegijalni zabavi razmotrivali vsaki s svojega stališča bodisi filozidične teorije, bodisi tehnična, literarna ali ka-koršna koli znanstvena vprašanja, lli-li vsled tega trpel naš ugled, bi-li to ne koristilo našemu duševnemu razmotrivanju, bi-li to ne vnemalo dijaštva za resno znanstveno delo! Opustiti treba le medsebojno osebno mržnjo in nezaup-11 o s t, i z v i r a j o č o le iz tega, da so zaveli nekatern iki dijaštvo na strankarsko-politična pota. Dijaštvo more imeti samo jeden program in ta je: študiraj! študiraj! in zopet študir a j !! Držo so toga programa, priredil je pripravljava! odbor p r a v i d i j a š k i s h o d — torej brez tistih brezštevilnih resolucij, ki navadno le na papirju - plesnijo ! Pomislimo samo naslednje ! Slovenci smo imeli že mnogo važnih političnih shodov, shodov zaupnih mož te ali one stranke, in |m>vmh] so se sklepale novo ali pa deloma nove resolucije. Ako se v naših političnih strankah z razmerami, s časom menjajo tudi nazori, akopram stoje isto osebo na čelu, kako je torej možno ustvariti fiksna načela za dijaštvo, ko se povprečno v šestih letih osebe med dijaštvom premenjnjo popolnoma ?! Mi smo se držali zgoraj navedenega programa in priredili dijaški shod. Ako se je le-ta deloma ponesrečil, krivo je dejstvo, da niso bili vsi dijaki prošinjeni tega duha, iu da niso nekateri ljubljanski žurualisti pojmili, da tu 110 gre za reklamo te ali one politično stranke, da tu no gre za njih prepirov lačne prodale, temveč za dobro stvar, ki naj bi donašalu nekoč koristi naši domovini. (Zvršetek pride.) DOPISI. Iz Tolmina, 2*. avgusta 1HUH. (Izv. dop.) Drago je človeku zdravje. Kako mu je pri srcu, razvidno je že iz tega, da o vsakemu voščilu želimo voščeneu ljubo zdravje. Kako hrepeni bolnik po izgubljenem zdravju, kako skrbi soprog, da bi mil ozdravili bolna soproga, bolni otroci. Kako je tužno in žalostno, kako vse pobito in klaverno v v družini, ako leži bolan soprog — oče! .Kaj so vse ne stori, da hi bolniku pomagali do ljubega zdravja?! Koliko dobrega, plemenitega naredi lahko v tem ozirtl spreten, sočuten in človekoljuben zdravnik ?! Veliko moralno plačilo za zdravnika je že, ako je povrnil družini zdravega člana v splošno veselje in radost, [v gmotni obstanek in napredek, kar bi v nasprotnem slučaju bilo večkrat vso uničeno — vse onesrečeno. Nečloveško bo nam pa vidi, da bi zdravnik ne hotel iti bolniku pomagat ali pa, tla bi njegovo bolezen izkoriščal v svojo namene. In vendar je mnogokrat tako. V Tolminu pa imamo velik križ z okrajnimi zdravniki kakor uradniki. Oni povila rjaj o, da niso dolžni kakor taki hoditi k bolnikom, jih tudi ni mnogokrat doma, ker so zunaj na komisijah, na cepljenju koz itd. Mnogokrat delajo ljudje dolgo pot v Tolmin zastonj, a bolnik jim doma —■ umira! Sedanji naš okrajni zdravnik ima še drugo lepo lastnost. On računa vsak obisk loeo tudi najvećemu revežu 1 gld. reci eden gold. Kako računa zunaj Tolmina, služi naj v dokaz to-le: V Poljubinj, četrt ure od Tolmina, Iti gld., k sv. Lueiji 22 gld. itd. In ta denar ti rja strogo pismeno poštnim potom. Ni čuda torej, ako vsled takih neznosnih zdravniških razmer tolminska in sosednji občini sv. Lucija in Volče delajo združeno na to, da si omislijo svojega lastnega zdravnika. V Tolminu se je to vprašanje razpravljalo v starešinstvom seji dne 24. avgusta t. 1. A ker odborniki zunanjih kat. občin niso bili za zdravnika, je padel predlog. Dne 28. avgusta je bila v drugo razpisana stare-šinstvena seja samo zaradi zdravnika. A nekateri že navzoči odborniki so se odstranili zato, da ni bila soja sklepčna. Gospod župan Oskar Gahršfiek je sklical starešinstvom* sejo zaradi zdravnika dno 4. septembra t. 1. —• v tretjič!! ('udno se bode zdelo marsikomu, da niso vsi zunanji odborniki za potrebnega občinskega zdravnika, za mal neznaten prispevek. No, oni, ki pozna naše čudne razmere, slučajne osebnosti in prijateljstva, ta se gotovo ne čudi. Je že tako, da je izvestnim visokim gospodom ljubše prijateljstvo sedanjega zdravnika, nego pa blaginja ljudstva. To vam pojasnuje, zakaj jo toliko starešin proti potrebnomu ohč. zdravniku. Ne-vo, ljubljenec bi izgubil lepe dohodke od uhožnega ljudstvu. Naš občinski zdravnik bi bil vedno pri rokah iu vedno na razpolago; tudi zdravil bi bolj v ceno, kar bi bilo v korist bolnikom in ljudstvu sploh. In glejte, kako se skrbi od znane strani za ljudstvo! O tem se v Tolminu mnogo govori, sliši, vidi in čuti. No vzlic vsemu upamo vendar, da v nedeljo zmaga potrebna in pravična stvar! Politični pregled. Nemški glaB o postopanju Italijanov v Istri. Omenili smo že spomenico, ki jo je poslalo italijansko politično društvo istrsko v za tožbo proti, škofu Sterku, Pridržuje, si da porečemo — kakor smo obljubili - svojo o toj drznosti italijanski, prinašamo tu sudbo, ki jo došla o stvari iz poštenih nemških krogov: Čuditi so moramo v čas i našim itnlijanašcm v Primorju, kako so smeli v v vsem svojem nastopanju. O tem so pa zelo zviti. Držeči se načela, da je napad najlepša obramba, počeli so tožariti, tla preprečijo, da so ne hi morda njih postavilo na zatožno klop, kar bi pač bilo najbolj umestno. Akoravno gospodarijo v F* r i morju skoraj sami, vendar se hlinijo kakor da so n jim godi krivica in da so oni zatirani. Spomenica, katero je ravnokar poslal ministerskenui predsedniku poslanec 1» ar toli kakor predsednik italijanskega istrskega političnega društva, je jeden najdrz-n o j š n e j S i h n a p a d o v n a p r a m slova n-skemu življu v Istri. V tej spomenici se razmero opisujejo tako kakor da so Italijani zatirajo in preganjajo in da je slovanska duhovščina isti revolucionarni element, kateri jih preganja. O tem pa so Italijani — dasi v manjšini -sami gospodarji v Primorju. Spomenica dolži slovansko duhovščino, da krši državne zakone in se no ozira na cerkvene predpise ter se niti Škofom več ne pokorova. V jedni sapi pa dolži škofe — katerih avtoriteta so baje ne spoštuje — da »dopuščajo« tako postopanje slovanske duhovščine. Konečni cilj slovanskih agitatorjev jo neki »slaviziranje vse deželo«. No, številno pač ni treba »slavizirati« Istro, ker je itak že slovanska dežela. V političnem oziru se jo seveda hoče od zgoraj poitalijančiti in če se Slovani tega branijo, tedaj izvršuj e j o 1 e svoje pravo. Smešno pa je, ako somišljeniki onih politikov, kateri so oropali papeža in dali J talij i cerkvi sovražno vlado, nakrat tako skrbe za vero in cerkveno disciplino ter so bolj škofovski nego škofje sami. Radovedni smo, kaj poreče grof Tliun k temu! K položaju. Poljski list »Slo\vo Polskie« ima z Dunaja poročilo, kateremu mi ne verujemo inje prijavljamo torej z skrajno rezervo. Po tem poročilu je grof Thun v svoj jezikovni zakon uvel nekaj sprememb, ki značijo koncesijo Nemcem. Tem spremembam da so pritrdili tudi »zmernoji« poslanci češki, ki bodo podpirali grofa Tinina, ko predloži zbornici ta spremenjeni načrt zakona. V čeških krogih da so jeli uvidevati, tla treba ostaviti stališče stroge negacijo, ker sicer bi se utegnilo zgoditi, da se jezikovne naredbe odpravijo popolnoma, ako ne od grofa Tinina, pa od njegovega naslednika. Kakor rečeno, mi ne verujemo tej vesti iz mnogih razlogov. V prvo nam »Slo\vo Polskie« ni verodostojen vir, ker je v zvezah z ono osamljeno trojico poljskih poslancev, ki so vodno sovražni zvezi Poljakov z Čehi; v drugo smo čuli v zadnji čas opetovano od najkompetentnije češke strani, da so Cehi šli že do skrajne meje možnih koncesij. V tretje se nam zdi jako sumljiv rek o »zmernih« poslancih, ker se nam zdi ob sedanjih dispozicijah češkega naroda naravnost neverjetno, da bi se našel le jeden poslanec med Mladočehi, ki bi se upal siliti na še večo zmernost. Najmanje pa nam imponuje žuganje z jednostavno odpravo jezikovnih naredob, ker vemo, da bi bil tak čin lopata za grob uli grofu Thunu, ali pa njegovemu — nasledniku. Praška »Politika« sodi o zaključku pogajanj med obema vladama identično z nami in je povila svojo sodbo v nastopne stavke: obe vladi sti odobrili predloge grofa Thunn za slučaj, da državni zbor zopet odreče svojo službo in da se na vsaki način ohrani gospodarska ukupnost. Praški list povprašuje tudi: kako se bode vladalo v Avstriji, ako postane parlament odvisen ? Ali so zaustavi i ustava, ali so premeni ista, ali se zgodi obojno hkratu s tem, da se deželnim zborom privoli veča kompetcnca ter da se ministerstvom pridodele strokovnjaki in prisedniki, izvoljeni od deželnih zborov. Pred sestankom državnega zbora stopi vlada gotovo v razgovore z voditelji strank in od vspeha teh pogovorov bode zavisno, kedaj sc snide državni zbor. — Češke stvari. »Narodni listv« javljajo, da je izvršcvalni odbor svobodomiselne stranke češko izročil namestniku grofu Coudenhove spomenico, v kateri opisuje proganjanje čeških manjšin, zlasti pa onih starišev, ki pošiljajo svoje otroke v češke šole. Spomenica zahteva od državne uprave, naj da energično nastopiti proti takemu preganjanju čeških manjšin od strani nemških večin. Namestnik je obljubil, da odredi strogo preiskavo o vseh navedenih slučajih in da poskrbi potem za pravno varstvo. Ker so prinesli te dni razni listi vest, da so sc mtadočeški državni in deželni poslanci sošli na zaupen pogovor ter da so tožili radi mlačnega postopanja Narodnih listov« nasproti klerikalnemu gibanju, izjavlja ta list, da jc ta vest popolnoma izmišljena, ker se Mladočehi poslednji čas sploh niso sesli, najmanje pa po katoliškem shodu v Pragi. Domače vesti. Odbor pol. društva ..Edinost" bodo imel svojo sejo v soboto zvečer ob 71/2. uri v prostorih Dol, podp. društva . V Ljubljani je umrl znameniti orgljarski mojster Fran (loršič, ki je bil znan širom po domovini naši. Šolske stvari. Vseh deset komunalnih šol v naši okolici (v Itarkovljah, v Bazovici, na Katinari, na V rdeli, na Opčini, na Prošeku, v Hojami, v sv. Križu, v Skednju io Trebčah je obiskovalo koncem šolskega leta 1 Si»7/9S .'5177 učencev in sicer 11»4».'» dečkov in 1">7 I deklic. Klasifikovanih je bilo 2207 učencev (14SK) dečkov in 1417 deklic), v viši razred je bilo vpisanih 2;iM<.> učencev (118t> dečkov in 130)1 deklic). V teh šolah je poučevalo 2") učiteljev, 17 učiteljic, lil podučiteljic ; veronnuk delilo je 14 duhovnikov. Povprečno bi prišlo torej nad .'KM) otrok na vsako šolo. To dejstvo kriči! Ako tudi abstrahujemo, da učni načrt za šole po okolici ni prirejen za mestne otroke, ako abstrahujemo od daljave do teh šol, ako abstrahujemo od goratega značaja našo okolice, ako abstrahujemo tudi od nenavadnih vremenskih, klimatičnih odnošajev v Trstu, kar vse skupoj izključuje možnost, da bi mestni otroci zahajati v šolo po okolici — ako abstrahujemo od vsega navedenega, pa že gori navedena številka 1 otrok, ki spada povprečno na vsako šolo v okolici, dovaja ad absurd u m krivične zahteve magistrata, da naj bi mestni Slovenci pošiljali svoje otroke v ok( >lieo. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti, da so namreč na nekaterih šolah po okolici tudi laške paralclke, da torej dotični prostori iu dotične učne moči niso na razpolago mestnim Slovencem. Saj to bi bilo vendar smešno, ako bi slovenski oče, ki noče pošiljati v laške šole v mestu, pošiljal svojega otroka daleč tja v okolico — v laško šolo!! Slavnost na Prošeku. Ker so v Trstu razmere tako, da mnogim absolutno ni možno, da bi že zjutraj odšli iz mesta, določili so predsedniki društev, da so bode odhod vršil dvakrat: zjutraj in popolndne. In sicer tako, da so jutranji ude-ležniki slavnosti zberejo na Kontovelju do H po-poludanski pa istotam do .'». ure, od koder bodo ukupen odhod na P rose k. Izvzcmši »Del. podp. društvo«, ki odide menda že zjutraj v vočom številu, bodo ostala društva na predpoludanskem delu slavnosti zastopana le po dcputaeijah. Opozarjamo, da so bodo členi »Del. podp. društva« shajali po 15. uri zjutraj oziroma ob 1 lL popoludne na miramarski cesti onkraj južnega kolodvora. Deputacija »Sokola« z zastavo se najbrže odpelje na vozeh. Doneski za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Kazni krokarji na Prošeku so nabrali 1 gld. *4 nvč. Pri sv. Ivailll na Frdcillei priredi »Gospodarsko društvo« veliko narodno slavnost v proslavo jubileja Njeg. Veličanstva cesarja Prana Josipa 1. v nedeljo dne 11. t. m. Več o priliki. Srednjeveško. Pišejo nam: Včeraj som opazoval, kako so trije delavci tvrdke S. prevažali železno stiskalnico, tehtajočo IS kvintalov iz ulice »dolle poste«. Ob 4. uri pop. so bili za cerkvijo r-v. Antona novega, a ob 11. uri pri Cozi!! Ne vem, je li kriv gospodar, ali delavci sami na tem res srednjeveško hitrem prevažanju, vsa-kako pa so imeli prav oni, da ni lepo za naše mesto, a še manj koristno za delavce, ki so tožili, da ne morejo več od velikega napora! Pod p i raj mo domačo obrt. Naš rojak, g. Anton Jerkič, fotograf iz Gorice, jo v malo lotili napredoval nepričakovano vspešno. S prepričanjem lahko trdimo, da so njegovi izdelki umetniško dovršeni, ter s.....Hi kujejo posebno na krasni razsvit- ljavi iu plastiki. Na obličju je utisnjen nek prijeten izraz, povišujoči vrednost fotografije. Na njegovih slikah je videti nadalje natančno izraženo potezo in gube. kar sc opaža redkokedaj na slikah. Te poteze so pa velike važnosti, ker značijo človeško starost. Poleg harmoničnih prehodov od najviše svetlobe na čelu do najtemnejše senco pod obradkoni opaža se na Jorkičevih fotografijah natančna izvršitev. Ker jo razširil svoje podjetje tudi v Trstu, se lahko vsakdo prepriča tudi sam o vrednostih njegovih izdelkov. Mi ga pa priporočamo najtoplejše. Pripomniti nam je, da smo osebno obiskali njegov atelier v ulici Acipiedotto št. 2ft v Trstu, ki je urejen elegantno in jako okusno ter tak pristopen tudi najvišim krogom. J. K. ltrzojavni promet s Porto Klen. <". kr. postno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Brzojavke na Porto Rieo so dovoljeno za vse postaje (izvzcmši San Juan in Police) vendar uprava ne prevzemIjc odgovornosti za-njc. Ženska, ki izziva. Včeraj zvečer okolo lo. ure je šla družba mladoničev po ulici delle Acipic«■-. Neka ženska, ki jim je prišla nasproti, se jc obrnila nenadoma do onega iz družbe ter ga jela psovati iu zmerjati. Nesrečnež je poslušal nekaj časa; slednjič so mu je zdelo to pronoumno ter je v jezi zamahnil po ženski, tako, da jej je ostala lopa praska na nosu. Prijatelji so ga slednjič pomirili ter spremili žensko na zdravniško postajo, Odisej — psevdobaron. Policija je zaprla včeraj nekega mladeniča v gostilni Paskvala d. v starem mostu. Isti je došel 1H. avgusta s Dunaja v Trst, so nastanil v »Hotel Kvropa« ter so izdal za barona Klv-lVv. Ilil jo v dobi Jll) let ter jo hodil jako elegantno oblečen. Živel jo gospodski, trosil na levo iu desno; večkrat jo bil tudi v spremstvu lepe mlade gospo. Na razna vprašanja policijskega komisarja je priznal slednjič, da on ni baron Klv-Pev, marveč Kristijan Ilaslovič, fotograf iz Belcgagradn. V letu je odpotoval od doma v tujino, prepotoval Rumunijo in Bolgarsko, prišel v Aloksandrijo v Egipt in Kajiro. Odtod ubral jo je na Dunaj. Celih lil lot je romal na ta način po svetu. Ko je bil v Hall-tt seznanil se je in zaljubil v neko mlado gospo, katero jo zasnubil. Ona jo odpotovala v Trst in on ji je sledil, kjer jo vslcd svojega vedenja postal sumon policiji. Policijske vesti. Sinoči jo ob polušesti uri bil je aretiran v ulici (riulia radi pretepavanja in nevarnega pretenja proti Jakobu Briščeku: 22lotni kamnosek Josip (J. To jc pajdaš onih dveh napadalcev, katera sta bila aretovana že včeraj zjutraj zavoljo ravnoistega čina. 100.000 kron in 2-krat 26.000 kron ho glavni dobitki velike jubilejake razstavne loterije, kateri se izplačajo v gotovini z sumo 20°/0 odbitkom. Opozarjamo nafie čitatelje, . uri 40 min. Zahod „ (5. ., 4ii „ Zahod „ <>. „ 23 „ Ta je 3li. teden. Puncu je 243. dan tega leta, imamo torej Se 122 dni. ZALOGA POHIŠTVA f tvrdke * V Ataaniro Levi Miiizi v Trstu, X Via ltiboru:o 21 in IMazza Itosario 3 A (solsko poslopje). /Ji Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov & lastnega izdelka. 1 loga to skladišče ogledal, w vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjai. Na Q zahtev a nje ilustrovan cenik zastonj in irun- Q ko. Naročeno blago se stavlja na pnrnik, Q ali na železniško postajo, 110 da bi za to ^^ računil stroške. 00090000oooooooop Različne vesti. Kapital prosjaka. Med žrtvami vročine zadnjih tlnij v Parizu je tmli iktltm znani tip, trgovec ne svinčniki Lilienui |l»eri Liltoj, ki je poginil vt»le namišljenih klanjih pri Muhi ni došlo angleškemu poslaništvu nikako sporočilo. Došlo je le sporočilo da se je našlo mrtvo truplo nekega mohamedana in da se je tem povodom zaprlo več Armencev. Na vsprejemanju glavarjev nemohainedanskih verskih občin povodom praznika zasedonja prestola po sultanu je obljubil isti armenskemu patrijarhu, da vnovič prouči armenske zahteve. Neu-Vork I. Kakor javlja neki list iz Manile, je baje vodja ustašev na Filipinih, Aguinahlo, doposlal tujim vlastim proklamacijo, v kateri prosi, da s<> pripozna neodvisnost republike na Filipinih. Najnoveja trgovinska vest. K"PW-York 1 ■ avgustu. (Izvirni brzojav.) Pšenica zu september bK5/s, za december (i G "/h. Koruza zu. september 347a, za december .'>7'/2. Mast f>o7. Trgovinske vesti. llu<1lnipeSta. PSenica za marec H1.']? do 8*38. P5c-nica za september H-.'t'i do 8*:W. Rž za september li <53 «lo <)'<>(*). Koruza za maj 1M1 U>. 4*48 do 4-4'.». Koruza za avgust 1NM. —•— do •—. Ove« za spomlad —*—. Oves za september f»*7l> do f>*78. Koruza: n*lf> do fr25. PSenica: ponudite dobre. Povpraševanja boljša. — Prodaja ;iUOOO met. stot. Vreme: oblačno. 1111111 It 11 rjr. Hantos gonil average za september 32*2ft, za december .'l*2TtO, za mare JKI*— za maj .'J.J50. Umre. Kava fetantoa good average za avgust —•—, za december —•— frankov m ft<) klg. Praira. Surovi sladkor I. produkt, KH°/0 Kendement franco Aussig. Mirno Takoj P2-72'/a do 12*71). Oktober-december 15M50 do 12'(52V9. Dunajska borza 1. septembra 1808. vćrriij (lune* Državni dolg v papirju......101*81) 101-75 „ „ v srebru......101*60 101*55 Avstrijska renta v zlatu......121*55 121*50 „ „ v kronah.....101-60 101*45 Kreditne akcije.........35V)*75 859*75 London 10 Lsr.........120*05 120-05 30 mark........... 11*75 11*75 Napoleoni........... !>*5il 0*58 100 ital. lir.......... 44*25 44*25 Spirltus slnapis composltua ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Ai due Mori) Piazza grande TRST Paziti na ponarejanja. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST - Via Malcanton št. I - TRST /alo»a pohištva /.a Jedilnice, spalnice iu vpre-jemalce, žirinile hi peresiilc, »trleiltil iii/i-le/nili hliurajii. po cennli, da se nI Itn 11 konknrenre. rSai Zavod za uniformiranje iu civilna krojacnica Frana Jiras ulica Cascrnia '.t — v Trsln — ulica t'asernia '.J Priporoča se /n napravo uniform i ti civilnih oblek. Postrežba p o S t e n a. Zaloga vseh vrst za miitorme po tovarniških cenah. iča^ ^ I r\ y| | | ■■ V • » Pri 4 letnih časih Barriera vecchia štv. 7 Prilika za praznike in novo leto. Velika zaloga zimskih ogrinjal (Sjalov) v vseh barvah po gld. .'1.60 in gld. 1*20 Zbirka frStanja v raznih risanjih od 20, i)0 in Ji7 nvč. M o ž k e srajce bele in barvane od 110 novč. naprej. Maje iz p 1 i A n za gospe po 65, 75 nove. in več nanio v prodajalnici Pri 4 letnih časih — Barriera vecchia štv. 7 iOBPPPPPPPPPPPPPP^ Najnovejše ovratnike in ovratnice po ceni, se vdolnvii edino le pri Iv. Zadnik-u v Trstu, na Corsu štev. 8. Svetovna kolesa amerikanski originali TRIBUNE IN ARENA odlikovana v vseh državah na kontinentu rach Heganeo, točnosti in vst rajanj a, prodaja so Izključim le pri glavnem zastopniku Via S. Lazzaro Atv. 6, nasproti palače Salem. NB. Navadna kolesa prodajajo so proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikline po želji kupea. Mehanična delavnica za vsakovrstno popravo koles in šivalnih strojev. INs CENE ZMERNE. --CENE ZMERNE, Le SO nvč. za 2 žrebanji M Predzadnji teden! Glavni dobitek 1*rat 100.000 Kron in 2krat 25.000 Kron v gotovini z odbitkom 20 °/„ Srečke jubilejne razstave po 50 nvč. Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898. Priporočajo: Josip Bolafflo, Mandl &. Com., Girolamo Morpurgo, Marco Nigris, Josip Zoldan, Aleksander Levi, II Mercurio | Triestino, Ignacij Neumann. Henrik Schiffmann, sinovi 0. Zuculin. ■