Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uLb/Ul
SEOVENEC
telefoni -redništva In oprave: 41MU, 40-02, 4<M>5. 40-04, 4<W>5 - Uhaja v. a k da„ ajntraj razen ponedeljka i. dneva do nraznikn
Čekovni račun Ljubljana itevilka 10.050 in 10.34» sa inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6.
Iz Združenih držav Severne Amerike
Svetovni listi prinašajo poročilo, kako da /e kinalu pričakovati prihoda Rooseveltovega odposlanca-g. Sumner Wellesa v Evropo. Kmalu bomo slišali, da se je izkrcal v Napolju in se poda v Rim skupaj z izrednim Rooseveltovim poslanikom pri sveti Stolici Myronom Taylor-jem, s katerim se skupaj vozita v Evropo na italijanskem veleparniku »Rexc. Iz Rima že poročajo, kakšen slovesen sprejem pripravljajo ne samo g. Wellesu, ampak tudi njegovemu tovarišu, ko bo izročil papežu svoja polnomočja.
Ameriška odposlanca prihajata v nesrečno Evropo v sedmem mesecu velike vojne v trenutku, ko stojimo pred usodnim dejstvom, da se razširi tako na severne dežele Evrope, kakor na jugovzhodne jjokrajine, kjer Sovjetska Rusija ineji na Turčijo in Perzijo. Človek bi moral biti več ko optimist, da bi verjel, dn bi mogel ameriški odjioslanec kakorkoli že vplivati, da bi se ta razvoj ustavil, čeprav v zgodovini narodov niso izključena nobena presenečenja. Brez pomena pa seveda potovanje g. VVejlesa ne bo, ker vemo, da bo dobil v Evropi bolj zanesljive informacije, kakor so tiste, ki jih dobiva Roosevelt po svojih rednih zastopnikih na evropski celini, in da tudi misli in nasveti ter pobude, ki jih je temu svojemu, za Hullom najvišjemu uradniku ameriškega zunanje-političnega urada zaupal Roosevelt, ne bodo ostale brez vpliva na vojujoče se države, kakor tudi na nevtralne, ki se zaradi širjenja vojnega pozorišča nahajajo pravkar v zelo težkem položaju.
V Evropi se seveda splošno sprašujejo, kaj sploh mislijo Združene države Severne Amerike^ o evropski vojni in ali se bodo vanjo vmešale bodisi z orožjem ali pa z odločnim nastopom, da se konta v smislu tistega pogleda na svetovno politiko in gospodarske koristi človeštva, ki jih ta največja demokracija sveta ima. Tudi v Ameriki se seveda o tem veliko debatira in se to vprašanje presoja predvsem s stališča, ali prinaša oziroma bo prinašala evropska vojna Združenim državam kakšno korist ali ne, naj se potem vmešajo vanjo ali ne. Do kakšnega pozitivnega in brezspolnega rezultata pa Američani še niso prišli in javno mnenje je slejkoprej razdeljeno, čeprav ni nobenega govora o tem, da velika večina Amerike simpatizira z demokratičnima evropskima velesilama. »Newyork Times« je prinesel diagram o gospodarski krivulji Združenih držav od 1. 1929, ko je bila na višku in je takoj zatem, po znanem velikem bančnem polomu naglo padla na strahotno nižino v letih 1932 in 1953, jiotem pa se spet počasi, pa stalno dvigala do 1937, ko je dosegla spet skoroda svojo prejšnjo največjo višino, nato spet katastrofalno padla do 1. 1938, se pa potem vnovič stalno dviga do 1. 1940. v zadnjih mesecih pa spet rahlo pada. Ljudje to krivuljo različno tolmačijo. Eni menijo, tla je ugodno znamenje za vojno gospodarsko konjunkturo, ki da se bo dvigala in dvigala, drugi pa pred tem mnenjem svarijo, češ da bodo evropske velesile, ki so itak že Ameriki dolžne skoraj še vso vsoto, ki so jo dobile posojeno za časa minule svetovne vojne, ameriško gospodarstvo končno samo spet porušile, kakor bodo porušile svetovno gospodarstvo in njegovo strukturo sploh. Na vsak način je v Ameriki stranka, ki je proti vsakemu posegu Amerike v evropske zadeve, slejkoprej močna in znani John Levvis, ki je med voditelji strokovne delavske zveze in je do zdaj dosledno podpiral Rooseveltovo gospodarsko politiko, se boji, da ne bi histerična vojna konjunktura uničila ves trud dosedanje Rooseveitove gospodarske in socialne reformne politike.
Kar se tiče bližajočih se volilev za predsedstvo Združenih držav, Roosevelt do sedaj še ni izjavil, ali bo kandidiral ali ne, vendar ni nobena tajnost, da bo to storil, ker bi v razdobju od I. 1940 do 1944 bil na vsak način še rad predsednik, saj se bo v tem razdobju odločila bodoča usoda Evrope, pri čemer bodo gotovo Združene države imele važno, ako ne celo odločilno besedo. Zaenkrat sta naznanila svojo kandidaturo za volitve dva člana Rooseveitove demokratske stranke, to sta podpredsednik USA Jack Garner in generalni tajnik demokratične stranke Jim Farlev. Garner nekoliko oponira novi Rooseveltovi gospodarski politiki, ki se mu zdi preveč »socialistična«, bolj važen pa je katoličan Farley, ki je v Rooseveltovi vladi poštni minister, ker je on tisti, ki dela volitve in je od njega veliko odvisno, kdo bo bodoči predsednik USA. Oba ta dva politika ne želita zares sama postati predsednika, pač pa bosta z glasovi, ki jih bosta dobila na predstoječem kongresu demokratične stranke v Chicagu, odločila, koga naj stranka postavi za svojega končnega kandidata. Kandidati republikanske stranke Taft, Vendenberg Dewey in Martin bi prišli v poštev samo, če bi Roosevelt dobil nasprotnika svoji kandidaturi v demokratični stranki sami, kar pa je malodane izključeno.
Zaenkrat se je Roosevelt odpeljal na svoje zimske počitnice v Florido, pa na Karibsko morje, ne le samo zato, ker počitnic potrebuje, ampak tudi zato, da se ogne raznim nevšečnim razgovorom, zlasti kar se tiče stroge kontrole, ki jo izvaja Anglija tudi nad ameriškimi ladjami, ki jih v vojni coni preiskujejo, ali ne voziio blaga v Nemčijo ter odpirajo tudi pošto. Angleži so pa spravili v nevoljo tudi furmerje v Virginiji, ki so doslej svoj tobak izvažali v Anglijo, kjer so pa sedaj sklenili, da bodo rajši kadili turški, bolgarski in grški tobak, kar je razumljivo iz političnih razlogov. Seveda to ameriškim južnim farmerjem ni všeč, ker so zaradi tega hudo prizadeti. Seveda pa so to malenkosti.
Veliko bolj važna je debata, ki jo je sprožilo ameriško znanstveno društvo glede velikega ozemlja med gorami Rocky Mounlains in reko Missouri. To ozemlje je znatno večje kot vsa Francija, se pa čedalje bolj spreminja v puščavo. Na njem ni nobenih farm več in peščena tla pokriva samo osa! in kakteje. Moglo
Zanimiv francoski komentar o sestanku v Sofiji
Ealban hoče ostati izven zapletljajev
in hoče mirno urejati svoje zadeve
Sedanji razgovori v Sofiji pa niso samo gospodarskega značaja
Pariz, 23. febr. t. Havas: Francoski tisk posveča izredno veliko pozornosti bivanju romunskega finančnega ministra Constantinesca v Sofiji. Vsi listi prinašajo obširna poročila o njegovem sprejemu v Sofiji in navajajo podrobnosti, ki spremljajo bivanje romunskega državnika v bolgarski prestolnici.
Danes popoldne je izšlo tudi poluradno obvestilo francoske vlade o tem sestanku v Sofiji, ki je zelo pomembno in važno zaradi tega, ker se vidi, na kaj skušajo velike sile polagati največ važnosti.
Francoski vladni krogi predvsem poudarjajo, da je zelo zanimivo, da je prišlo sedaj do zbliža-nja med Bolgarijo in Romunijo po zbližanju med Turčijo in Bolgarijo, ki se je začelo tedaj, ko se je glavni tajnik turškega zunanjega ministrstva Me-nemenzoglu ustavil v Sofiji in ponesel osebno pismo kralja Borisa predsedniku turške republike Izmetu Ineniju. To zbližanje med obema državama pa se je poglobilo po potovanju turškega zunanjega ministra Saradžogla skozi Bolgarijo, ko je šel in odhajal z belgrajske konference Balkanskega sporazuma. Tedanji njegovi sestanki v Soliji so zelo
poglobili prijateljske stike med Turčijo in Bolga-
Sedanji razgovori imajo širši pomen
V Bukarešti in Sofiji prav nič ne prikrivajo dejstva, da je ta sestanek zelo važen. Romunski finančni minister Constantinescu ni prišel v Solijo samo zato, da bi vrnil obisk bolgarskemu finančnemu ministru in da bi z njim nadaljeval gospodarska pogajanja. Njegovi razgovori bi naj krenili daleč izven okvira gospodarskih pogajanj.
Poudariti je namreč treba — tako pravijo francoski viri — da je posredovalno vlogo med Romunijo in Bolgarijo igrala ravno Turčija in sicer na belgrajskem sestanku Balkanskega sporazuma.
Vsaj začasno tesno sodelovanje med V9emi balkanskimi državami je sedaj popolnoma mogoče. V okviru tega sodelovanja se bosta nato Bolgarija in Romunija vkljub hudim tradicionalnim težavam zaradi Dobrudže popolnoma zbližali.
To tesno sodelovanje med balkanskimi državami pa vsekakor narekuje skupna skrb vseh balkanskih držav v tej smeri, da naj bi se balkanske države ne zapletale v obračune velesil.
Prijateljstvo med Romunijo in Bolgarijo
Pomembni zdravi« v Sofiji
Sofija, 23. februarja. AA. Bolgarska telegra-fična agencija:
Finančni minister Božilov je priredil snoči banket na čast romunskega finančnega ministra Constantinesca. Banketu so prisostvovali predsednik vlade Filov, zunanji minister Popov, trgovinski minister Zagorov, poljedelski minister Bagrjano.v, šef kr. pisarne Orujev, romunski poslanik F i loti in druge ugledne osebnosti.
Na kraju banketa je imel Božilov govor, v katerem je med drugim dejal: To manifestacijo prijateljstva s strani romunske vlade, izražene z vašo prisotnostjo v Sofiji mi vsi visoko cenimo, ker nam prihaja v trenutku nove vojne, ki vznemirja vse narode. Mi, ki smo poklicani voditi gospodarsko življenje naših držav, najbolje vemo, kaj pomenijo dobre gospodarske zveze za okrepitev prijateljskih odnošajev med narodi. Nato je naglasil »Božilov pomembno vlogo Constantinesca kot romunskega državnika ler je na koncu svojega govora nazdravil kralju Karolu.
V svojem odgovoru je Constantinescu izrazil veselje, da se nahaja kot gost finančnega ministra Bozilova v bolgarski prestolnici. Izrazil je priznanje državniškim sposobnostim svojega tovariša ter naglasil upanje, da bo v kratkem obnovljen letalski promet med obema državama isto tako kot promet s pomočjo ferry-boata čez Donavo in da se bodo tudi ostala prometna sredstva zboljšala. Posebno srečen bom, je dejal Constantinescu, če bo moj obisk prispeval k boljšemu razvoju lojalnih odnošajev in odnošajev polnih zaupanja med obema
državama, ki ju vežejo številni identični interesi, na prvem meslu pa skupna volja, da se ohrani mir. Constantinescu je svoj govor končal z zdravico kralju Borisu.
Nato je bil prirejen sprejem, ki se ga je udeležilo veliko število najuglednejših osebnosti.
Bukarešta, 23. febr. A A. Romunski tisk prinaša obširna poročila o potovanju finančnega ministra Constantinesca v Sofijo ter o prisrčnem sprejemu, ki mu je bil prirejen v Bolgariji. Večina listov na-
glaša, da je lo potovanje jasen znak zboljšanja odnošajev med Romunijo in Bolgarijo. »Timpul« naglaša, da je Constantinescov obisk v Sofiji nov dokaz zbližanja med obema državama, ki ga oba naroda iskreno pozdravljata.
Konec marca bo imela Romunija milijon mož pod orožjem
Bukarešta, 23 februarja, b V Romuniji eo bili včeraj poklicani pod orožje še zadnji rezervisti, tako bo imela Romunija koncem marca dva milijona mož pod orožjem Bencin, topovi, municija in ostali vojni material neprestano prevažajo zlasti na zahodno mejo. Trdnjavska dela proti madžarski meji se bližajo koncu in bodo končala najdalje v dveh mesecih. Poziv rezerv pa ni pripisovati bližnjim dogodkom. temveč ie bilo to v načrtu, ki je bil sprejet pred nekaj tedni, da se efektivno stanje romunske vojske spravi na najvišje mogoče število.
Anglija zadovoljna z romunsko gospodarsko politiko
London, 23 februarja: t Havas. Današnji »Times« objavlja vesti iz poučenega vira. v katerih pravi, da je romunski poslanik v Londonu dr. Tilea te dni obiskal lorda Halifaxa in mu izjavil da se Romunija mora držati določil gospodarske pogodbe, ki je bila sklenjena med Romunijo in Nemčijo pred izbruhom vojne. V tisti pogodbi je bilo določeno, da naj Romunija letno prodaja Nemčiji 1,300.000 ton petroleja. Zaradi letošnje hude zime pa je bil izvoz zelo oviran, ker je bil promet po Donavi skoraj popolnoma ustavljen Zato je Romunija z dovozom petroleja v Nemčijo precej zaostala in bo morala zaostanek poslati naknadno
List pravi, da so angleški vladni krogi zadovoljni s pojasnil romunske vlade, prav tako pa so zadovoljni tudi s poročilom o tem, kako bo deloval novi romunski komisariat za izvozno trgovino.
Sicer pa bosta angleška in romunska vlada ostala v stalnem stiku o vseh teh vprašanjih.
Borba za balkansko gospodarstvo
Dr. Schacht je odložil potovanje na Balkan
Bern, 23. februarja, t. flavas: Švicarski listi so včeraj objavili vesti o tem, da se bivši nemški gospodarski in finančni minister dr. Schacht odpravlja na veliko potovanje v jugovzhodne evropske države. Dr. Schacht je pred nekaj dnevi odpotoval iz Berlina in tedaj 6e je začela širiti vest, da misli iz Monakovega odpotovati na jugovzhod Evrope.
Namen tega potovanja bi bil, da bi se gospodarski etiki med Nemčijo in srednjeevropskimi dr-
žavami še bolj poglobili. Najprej bi se naj dr, Schacht podal v Romunijo, kjer se sedaj urejajo vse zadeve, ki so v zvezi z organizacijo romunskega izvoza. O izvozu romunskega petroleja so bili te dni objavljeni razni načrti, češ da bi bila Romunija prejela iz zavezniških držav dovoljenje o tem, koliko petroleja sme izvažati v Nemčijo.
Za romunski izvoz pa se je v zadnjih dneh začela zanimati tudi Italija in tja je odpotovala že posebna delegacija italijanskih gospodarstvenikov. Odločitve o smereh romunskega izvoza so morale ze toliko dozoreti, da je še pred dr. Schachtom pohitel v Bukarešto dr. Clodius.
Zato objavljajo danes v Berlinu izjavo, v kateri pravijo, da niso resnične vesti o tem, da bi se mislil dr Schacht podajati na krožke potovanj' po orednji Evropi in po Balkanu. Resnično je samo to da je dr. Schacht v Monal<ovem. toda tam je ostai Ie neka) dni. Jutri dne 24. februarja se dr. Schacht vrne v Berlin.
Ob otvoritvi instituta za italijansko kulturo ▼ Belgradu. Sede od desne proti levi: minister Bottai, predsednik senata dr. Korošec, predsednik vlade Cvetkovič.
bi postati spet sposobno za poljedelstvo šele po 50 letih, ee bi neprestano deževalo. Zanimivo je, da je eden glavnih vzrokov zapešče-nenja bila minula svetovna vojna, ko so far-merji hoteli do kraja izrabiti konjunkturo za izvazanje svojih jKiljedelskih proizvodov v Anglijo in Francijo in so to ozemlje, na katerem jei crmca znašala samo 10 do 15 cm globine, taio zčiu zuiuli, ua so sedaj cikioni vso zemijo
odnesli in spremenili de/elo v pravo Saharo, na kateri valovijo peščine druga za drugo.
Ker smo začeli z g. \Vellesom, pa z njim ludi končajmo. Pravijo, da je eden najsposobnejših in najbolj objektivnih pa dalekuvidnih diplomatov, s katerim Združene države Severne Amerike razpolagajo. Isto velja za g. Tavlorja, čigar naloga je sicer druga, kakor je \Vclle-sova, je pa z njo v bistveni zvezi
Protiboljševiska zarota v Galiciji
Bukarešta 23. febr, b. Iz Lvova prihajajo poroda o zaroti, k, je izbruhnila v Galiciji proti sovjetskim oblastem. V cerkvah so politični C misarji našli na tisoče letakov. V trenutku, ko vodijo rdeče oblasti hišne preiskave, pa po ulicah mrgoli oboroženih ljudi in revolucionarno razpelo zeiijc od trenutka do trenutka narašča. - Vojne oblast, so zagrozile, da bodo mesto bombardirale, če revolucionarji v Štirih urah ne izročijo svojih vod. eljev Trdijo, da se je na ta poziv vojnih oblast, prijavilo nekaj ljudi, za katere pa mis ijo, da v zarot, sploh niso sodelovali.
Napetost v Iraku
Rim, 23. februarja. AA. Štefani. Iz Kaira poro-ročajo, da so prekinjene telefonske zvezu med Egiptom in Irakom. Pošta in brzojav v Iraku se nahaja pod vojaško kontrolo. Ti ukrepi se spravljajo v zvezo s krizo vlade in drugimi političnimi dogod*! Vsi krogi s posebno pozornostjo gledajo na spremembe v iraški vojski Vsekakor ima ostavka poveljnika prve iraške divizije ter ostavka poveljnika motoriziranih edinic velik pomen.
Zcmunska vremenska napoved: Postopno Izpuščanje mraza, posebno v večji zahodni polovici. Hujši nočni mra/ bo še sredi države
in na V7linrln V rlol.,,.,1, ,'., L- „. 1: . K	____
. ,	.................. "■ KOII.n,!,, uu plK-
vladovalo jasno z jutranjimi meglami.
»Soča« in »Tabor«
V »Primorskem glasu«, ki izhaja kot slovenska priloga hrvatskega »Istrskega glasa« v Zagrebu, beremo tole, kar se nanaša na razmere v naprednem nacionalističnem taboru na Slovenskem: »Dve naši rojakinji sta šli nabirat k našim ljudem prispevke in drugo za dobrodelno prireditev našega delavskega društva »Tabor«. Prišli sta tudi k neki naši ugledni gospe, katere ime stoji vedno med prvimi v kakih častnih komitejih in odborih. Zelo ju je presenetil odgovor to gospe, ko sta ji obrazložili, kaj želita. Dejala jima je zelo neprijazno: »Za društvo »Tabor« ne morem darovati prav nič, ker je to delavsko društvo. Mi pa smo »Sočani« in imamo samo dijake in akademike, katere edine pripoznamo in jim posvečamo skrb.« Obe rojakinji sta se ugledni dami zahvalili in molče odšli. Ime te velike gospe pa bo nJim in nam ostalo v trajnem spominu. Ne ve namreč, da je večina našega naroda delavska in kmetska.«
0 ljudeh, ki le nase mislijo
»Hrvatski Dnevnik« v zvezi s podobnim člankom »Sefjačkega ; doma« prinaša članek o ljudeh, ki vedno le nase mislijo. Med drugim pravi: »Je vrsta ljudi, ki mislijo zgolj na svojo kariero in ki jim je vsak režim dober, ako jim prinaša kaj koristi in jih protežira. Kakor so se obešali poprej na škrice dekretiranih, tako si zdaj prizadevajo obešati se za suknje pravih zastopnikov ljudstva. Ker ni liumpa, ki ne bi kdaj v življenju prav ravnal, zato se tudi ti ljudje bahajo z raznimi izjemnimi slučaji, ki naj dokazujejo njihovo korektnost. To pa jim ne bo pomagalo, ker mora delo vsakogar biti precenjeno po zaslugi... Hrvatski poslanci imajo mnogo nujnejšega dela, kakor pa protežirati take posameznike. Banska oblast kot prava ljudska oblast mora glodati na koristi celote... Iz vseh krajev prihajajo pritožbe, da so bili doslej zanemarjeni in vsak zahteva, naj banska oblast zdaj brž pomaga. Ta bo to tudi storila, kakor hitro bo mogla, toda čez noč ni mogoče delati čudežev. Je pa zelo neprijetno videti, kako nekateri na vse to ne gledajo in mislijo, da morajo prav oni čim več dobiti.« List nazadnje priporoča vsakomur, naj pridno dela za narod, s čemer bo dobil legitimacijo za priznanje.
Glasilo JNS in hrvatski sabor
Splitski »Narodni list«, glasilo JNS in dr. G. Andjelinoviča, prinaša članek pod naslovom »Seja se nadaljujev, v katerem se peča s hrvatskim saborom, ki o njem nekateri hrvatski politični krogi vele, da bo nadaljevanje nekdanjega hrvatskega sabora, kateri je svoje seje dne 29. oktobra e prekinil. »Narodni lisbt o tem takole veli: »Ne moremo si misliti, da bi jutrišnji sabor srbske bp novi ne bil nadaljevanje nekdanje srbske narod-dne skupščine, ali da bi sabor slovenske banovine bil nadaljevanje bivšega deželnega zbora kranjskega ali celo zgodovinskih zborov na Gosposvet-skem polju. Kaj naj potem počnemo z bosanskim saborom, dalmatinskim deželnim zborom ali črnogorsko narodno skupščino? Jugoslavijo smo si zamišljali ne le kot pravno novo državo, marveč tudi, da je njeno življenje postavljeno na nove socialne in politične temelje. Jugoslavija je za nas bila ne le nova država, marveč tudi nova nacionalna miset... Sicer ni dvoma, da so pri gradbi Jugoslavije bile storjene velike napake. Toda politična, nacionalna in kulturna koncepcija Jugoslavije je ter ostane edina, ki more Srbom, Hrvatom in Slovencem zagotoviti življenje in obstanek. Zaradi tega, kakor dobro razumemo potrebo banovinskega eabo<ra, ne moremo razumeti vrnitve na staro.' V nekaterem hrvatskem časopisju te dni očitno naglašajo, da je na zadnji seji hrvatskega sabora — ko je bil sklenjen odcep od Avstro-Ogrske ter vsa oblast prenesena na zagrebško narodno veče — bfilo sporočeno, da se bo seja še nadaljevala. Zdaj zahtevajo, da bi se tiste prekinjene seje čez 22 let spet nadaljevale. Po teh franko-furtimaških predlogih naj bi prihodnji predsednik hrvatskega zabora kar zbrisal 20 let našega skupnega žrvljenja v svobodni državi s kratkim stavkom: »Seja se nadaljuje!« Ne, gospodje, seja se ne more več nadaljevati! Vi sicer morete zgodovino obnoviti, ne morete pa je prekiniti!«
Proti dr. Behmenu
»Hrvatski dnevnik« prinaša nov napad na dr. fSehmena ter se peča z njegovo izjavo, ki smo jo že omenili. »Hrvatski dnevnik« očita dr. Behmenu, da je bil v opoziciji po sili razmer, da pa je hodil svoja pota. Končno je bil — pravi »HD« — dr. Bohmen na zahtevo dr. Spahe postavljen na razpoloženje. Glede dr. Behmenove popularnosti, ki se je na njo skliceval, pa pravi »IIDc »Morda je svojo popularnost dosegel s kakimi drugimi, nikakor pa ne s političnimi lastnostmi, tukaj pa je beseda o politiki.«
Zbiranje zemljoradnikov
Glasilo HSS »Hrvatski dnevnik« prinaša daljša poročila o delovanju znanega Dragoljuba Jo-vanoviča, ki se glede r.reditve države strinja s stališčem dr. Mačka. Potem pa poroča, da se med zemljoradniki razširja zahteva, naj bi se vse zem-Ijoradniške skupine združile. Dragoljub Jovanovič — pravi list — se odzivlje vabilom na take shode, kjer se zahteva združitev, medtem ko predsednik stranke dr. Gavrilovič ni prišel. Za nedeljo je v Bijelini sklican tak shod zemljoradnikov, ki so nanj dobili vabila tudi dr Gavrilovič, dr. Tupa-njanin, dr. čubrilovič. Kmetje, ki sklicujejo ta shod, vele v vabilu, da bodo svoje zastopnike sodili jk) delih, to se pravi, ali bodo za združitev vseh skupin, kar pomeni, ali so za sodelovanje z Dragoljuboin Jovanovičem. Zemljoradniška stranka pa je, kakor je znano, z njim svoje zveze pretrgala.
Belgrajski župan Imenovan na 4 leta
Listi poročajo iz Belgrada, da je treba v kratkem pričakovati nove uredbe, katera je že izdelana, ki določa, da bo vsakokratni belgrajski župan Imenovan s kraljevim ukazom. Namen te uredbe naj bi bil, d.. bi belgrajski župan kot župan glavnega mesta države s tem dohil večjo veljavo. Mandat belgrajskega župana bi trajal štiri leta.
Prikrojevalnl tečaj za krojače, ki ga bo v
Ljubljani priredila kraljevska banska uprava, se prične 5. marca letos. Prijave sprejema referent za pospeševanje obrti v Ljubljani, Erjavčeva 12.
Gibanje med radikali vseh skupin
Aca Stanojevič obolel — Dr. Markovi* ie davno Izključen Iz radikalne stranke
Belgrad. 23. febr. m. V belgrajskih političnih krogih se je dane« razširila govorica, da se je zdravstveno stanje g. Ace Stanojeviča, šefa glavnega odbora narodne radikalne stranke, zelo poslabšalo. Vsi krogi so sprejeli to novico z veliko skrbjo ter enodušno izražajo željo za čimprejšnjo popolno ozdravitev g. Stanojeviča. Kakor srno poročali, je bil včeraj pri Stanojeviču prvak glavnega odbora radikalne stranke Miloš Bobič. Politični krogi zatrjujejo, da Stanojevič še ni podpisal napovedanega oklica, ki ga misli izdati radikalni glavni odbor radikalnim pristašem, pač pa da je g. Bobič Stanojeviču ponudil v podpis le izključitev dr. Markoviča iz radikalne stranke.
Časnikarji so se zatem obrnili po informacije na prvega podpredsednika glavnega odbora narodne radikalne stranke Mišo Trifunoviča, ki je lahno obolel in ne gre nikamor iz svojega stanovanja. O. Trifunovič je izjavil, da ie dr. Markovič že zdavnaj izključen iz radikalne stranke in da za njegovo izključitev niso potrebni posebni podpisi, ker je to vprašanje že davno rešeno. Dr. Markovič pa je časnikarjem izjavil, da v njegovem odnosu do glavnega odbora narodne radikalne stranke niso nastopili nobeni novi momenti.
Stojadlnovlčevl radikali nastopijo samostojno
Belgrad, 23. februarja, m. Od včeraj imamo v Jugoslaviji še eno radikalno stranko več. Pristaši g. dr. Stojadinoviča 60 namreč na svojem ©nočnem sestanku ustanovili srbsko radikalno Gtranko. Tako imamo sedaj: Jugoslovansko radikalno zajednico s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem na čelu; glavni odbor Narodne radikalna stranke t šefom g. Aco Stanojevičem, disidente radikalnega glavnega odbora, ki se zbirajo okrog pravosodnega ministra dr. Laze Markoviča: snoči ustanov^na Srbska radikalna stranka t. dr. Stojadjnovičem na čelu in skupina radikalov v Jugoslovanski nacionalni stranki, kateri načeljuje g. Ilija Mihajlovič.
Na snočnjem sestanku Srbske radikalne stran- I ke je bilo navzočih kakih 80—100 Stojadinovičevih '
somišljenikov, Posamezni govorniki to poudarjali, da je sedanji trenutek zaradi nerazpoloženja v nekaterih krogih proti sporazumu z Hrvati ugoden za agitacijo za novo stranko, ker jc tudi dr. Stojadino-vičeva skupina proti dosedanjemu sporazumu e Hrvati.
Program nova stranka bo izdelal posebni odbor. Dr. Stojadinovičevi krogi zatrjujejo, da bo nova stranka za državno in narodno edinstvo, nadalje, da je bil sporazum z Hrvati brez njenega sodelovanja sklenjen ter da zato ona ne nc«i nobene odgovornosti zanj; srbska samoupravna enota se mora čimprej ustanoviti in mora zajeti vse kraje, v katerih imajo Srbi večino. Zato bo dr. Stojadinoviče-va politična skupina zahtevala, da se sedanji sporazum z Hrvati glede ozemlja spremeni.
Glede zunanje politike na snočnjem sestanku vsi navzoči odobravali politiko, ki jo je vodil g. dr. Stojadinovič. V zvezi s tem je bilo tudi naročeno odboru, ki izdeluje pravila In program nove stranke, da prouči kot posebno točko tudi vprašanje vpo-stavitve odnosov « komunistično Sovjetsko Rusijo.
Radikali iz JNS
Belgrad, 23. febr. b. Radikalna skupina v JNS se nikdar ni dobro počutila v družbi z begunci iz drugih strank in se zlivanje vseh teh elementov še do danes ni moglo izvršiti. Od časa, ko je bil g. Ilija Mihajlovič pri šefu narodne radikalne stranke g. Aci Stanojeviču v Nišu, se v radikalnih krogih JNS spet govori, da je zanje sedaj nastopil čas, da se popolnoma ločijo od politikov, kakor so Banjanin, dr. Kramer, dr. Andjelinovič in drugi. Sedanji nastop te gospode kakor tudi njihova preteklost se niti najmanj ne dajo spraviti v sklad s sedanjo politiko narodnega sporazuma, lravijo, da g. Ilija Mihajlovič s svojimi pristaši, med katerimi so tudi Peter Živkovič, Uzunovič in Jevtič, namerava to svojo skupino nasloniti ali na JRZ ali pa na narodno radikalno stranko. Zet Ouer Mihajloviča g. dr. Jevremovič je že pri-stas JRZ.
Italijanski kulturni institut v Zagrebu
Zagreb, 23. februarja, b. Z jutranjim belgrajskim brzovlakom sta prispela v Zagreb italijanski prosvetni minister Giuseppe Bottai in Octaviano Koch, direktor za propagando v prosvetnem ministrstvu. V spremstvu ministra Bottaia je bila njegova soproga. Na postaji so jih pričakovali podban dr. Krbek, mestni župan Starčevič, italijanski generalni konzul Gobbi z osebjem konzulata, direktor italijanskega instituta dr. Mix ter številne ugledne osebnosti. Kolodvor je bil okrašen z italijanskimi zastavami. Ob U je bil sprejem pri banu in je pri
tej priliki italijanski prosvetni minister izročil banu dr. Subašiču odlikovanje viteza belega križa, reda italijanske krone z lento. Iz banskega dvora je odšel minister Bottai s spremstvom h hrvatskemu metropolitu dr. Alojziju Stepincu. Po 12 sta ban in hrvatski metropolit vrnila ministru Bottaiu obisk. Nato so slovesno odprli italijanski kulturni institut v palači mestne hranilnice na Jelačičevem trgu. Prisostvovalo je okrog 300 najodličnejših osebnosti iz Zagreba in Belgrada. Minister Bottai je imel ob otvoritvi daljše predavanje.
fieorges Duhamel predaval v Zagrebu
Zagreb, 23. febr. AA. Snoči je v frančiškanski dvorani na Kaptolu predaval francoski književnik Georges Duhamel; dvorana je bila nabito polna. Duhamel je v kramljajoči obliki govoril o francoščini in francoski slovnici. Predavanju so prisostvovali vseuČiliški rektor dr. Živkovič, podban Krbek, predsednik Jugoslov. akademije dr. Bazala, predsednik Penkluba dr. Livadič, predsednik društva prijateljev Francije dr. Mosinski, francoski generalni konzul Gueraud, vseučiliški profesorji dr. Bosanac, dr. Skok, dr. tančev, dr. Nikola Andrič in mnogo drugih zastopnikov zagrebške kulture.
Zagrebški Pen-klub je snoči priredil Du-hamelu na čast slavnostno večerjo. Udeležili
Za prevoz živeža
Belgrad, 23. febr. m. Ministrski svet je odobril kredit za brezplačen prevoz živeža kakor tudi kredit za razdelitev te hrane po znižani ceni prebivalstvu v krajih, ki so trpeli zaradi suše ali povodnji ali pa so v pridelku živil pasivni in prebivalstvo nima priložnosti za zaslužek. Tak kredit ki skupno znaša 25 milijonov din, bo dalo kmetijsko ministrstvo na predlog banov posameznim banovinam. Istočasno je ministrski svet za prevoz hrane v pasivne kraje odobril tudi 3000 brezplačnih vozovnic.
Popisovanje zalog vina in žganja
Belgrad, 23. febr. AA. Finančno ministrstvo je naložilo vsem oddelkom finančne kontrole, da brez odloga popišejo zaloge vina in žganj pri pridelovalcih, če niso tega že doslej storili. Zaloge vina in žganja je treba popisati zato. da bo mogol PRIZAD intervenirati, t. J. določiti način kupovanja vina in žganja. Kr. vlada bo pa tudi sama kar najodločneje onemogočila sleherno špekulacijo z vinom in žganjem, ki bi bil v škodo pridelovalcev. V ta namen pridejo v poštev ostre sankcije, ki jih zakon določa.
Razstava jugoslovanskih umetnikov
Belgrad, 23. febr. AA. Društvo prijateljev umetnosti Cvijeta Zuzorič razglaša, da bo pomladanska razstava slik in kipov jugoslovanskih umetnikov pod pokroviteljstvom Nj kr. Vis. kneza namestnika Pavla trajala od 13. maja do 8. j unija v umetniškem paviljonu. Razstave se lahko udeleže vsi umetniki kraljevine Jugoslavije iz domovine ali tujine, vsak s tremi oljnatimi ali tremi kiparskimi deli, ali pa s petimi akvareli ali pa petimi grafikami ali plaketami Rok je do 25. aprila. Po tem roku se ne sprejme nobena umetnina več.
NemikI kovanci vzeti Iz prometa
Belgrad, 23. febr. AA. Po dobljenih informacijah in na podlagi uredbe nemškega fin. ministra od 20. januarja se vzame iz prometa nemški kovanec po 1 marko iz niklja, kovan leta 1933 in na-slednfa leta. TI kovanci Izgube zakonito plačilno moč 29. t. m., vendar jih bo nemška narodna banka zamenjavala do 31. maja t. 1. Po teh informacijah je skrajni rok za zamenjavo kovancev po 2 marki iz srebra, kovanih od 1. 1923 do 1931, ki se vzamejo iz prometa na podlagi uredbe nemškega fin. ministra z dne 14. novembra 1. 1., 31. marec t. 1.; ta dan bo nemška narodna banka prenehala zamenjavati ta denar (Iz deviznega ravnateljstva Narodne banke kraljevina Jugoslavije.)
so se je podban dr. Krbek, senatorja dr. Krn-jevič in Košutič in mnogo drugih uglednih osebnosti. V imenu Pen-kluba je uglednega francoskega gosta pozdravil član Pen-kluba dr. Hergesič; v svojem govoru je poudaril okoliščino, da je Hrvatska, čeprav ie na periferiji Evrope, že od nekdaj sodelovala v evropskem kulturnem življenju in izkoriščala vse pridobitve zahodne kulture.
Georges Duhamel se je z nekaj besedami zahvalil za prisrčen sprejem in rekel, da bo najbrž letos spet prišel v Jugoslavijo in dali časa ostal tu. Davi se je Duhamel odpeljal nazaj na Francosko.
_ Obsojen oderuh
Zagreb, 23. februarja, b. Velnka afera oderuha Dragomirja Vasiča se je nocoj končala z obsodbo. Obsojen je bil na 3 leta in dva meseca robije ter na globo 598.000 din. Njegov pajdaS pa je dobil 3 leta in 4 mesece ter je bil prav tako obsojen na denarno globo 408.000 din.
Osebne novice
Belgrad, 23. febr. m. Finančni minister je s svojim odlokom postavil pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani za poštno-hranilniške uradnike 9. skup.: Stanka Skrabarja, Bojana Podgornika in Cirilo Jošt; za računovodja 10. skup. je postavljena Lucija Koče; za uradniškega pripravnika pa Ivan Smrekar.
Belgrad, 23. febr. A A. S kraljevim ukazom je upokojen Alojzij Smole, višji kontrolor v 6. skup. na ljubljanskem ravnateljstvu.
Zagrebške novice
Zatfjeb. 23 februarja, b. Ravnatelj drame v Zagrebu Mato Grkovič je podal ostavko na svoj do-ložaj.
Ministri odhajajo Iz Belgrada
Belgrad, 23. febr. m. Z večernim vlakom sta odpotovala v Slovenijo gradbeni minister dr. Krek in senator g. Smodej. Dr. Krek bo imel shod JRZ v Radovljici, senator g. Smodej pa zborovanje Kmečke zveze v Celju. Z večernim vlakom odpotuje v Niš predsednik vlade Cvetkovič, ki bo najbrže v Nišu obiskal šefa glavnega odbora NRS Aco Stanojeviča. Iz Belgrada je odpotovalo več ministrov. Podpredsednik vlade dr. Maček je snoči odpotoval v Zagreb, pravosodni minister dr. Markovič pa nocoj odpotuje v Sarajevo, kjer se bo sestal z enako mislečimi. — Trgovinski minister dr. Andres odpotuje jutri zjutraj v Sofijo na slovesno otvoritev tamkajšnje Jugoslovansko-bolgar-ske zbornice.
Zahvala ministru dr. Kreku
Belgrad, 23. febr. m. S seje banskega sveta dnnske banovine so poslali brzojavko gradbenemu ministru dr. Kreku, v kateri ga toplo pozdravljajo kot svojega prijatelja in zaščitnika interesov drin-ske banovine.
t Organist Josip Heybal
Ljubljana, 23. februarja.
Nocoj Je v ljubljanski bolnišnici umrl g. Josip Heybal, upokojeni organist. Pogreb bo v nedeljo popoldne. Čas bomo še sporočili. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožaljel
Tovarna zdrknila proti Ljubljanici
Ljubljana, 23. februarja.
Danes pojx>ldne se je na Bregu pri Borovnici zgodila nenavadna nesreča. Ob Ljubljanici stoji znana Kobijeva tovarna. Nenadno pa ie danes nekako ob 4 popoldne del Ljubljaničnega brega zdrknil v strugo, zaradi česar Je tudi tovarniško poslopje zdrknilo za njim. Pri tem se je podrl 25 m visoki dimnik. Vzrok nesreče je brez dvoma nizka voda, zaradi česar sc obrežje poseda.
Ples za zimsko pomoč
. j Belgrad, 23. febr. A A. Nj. Vis. kneginja Olga je danes ob 11.30 sprejela v Belem dvoru go. Vero Perovičevo, ženo dr. Ivana Peroviča, kr. namestnika, Voiina Djuričiča, župana mesta Belgrada, in dr. Reljo Aranitoviča, tajnika akcijskega odbora za zimsko pomoč, ki so podali poročilo o organizaciji plesa zimske pomoči. Nj. Vis. kneginja Olga te bila zelo zadovoljna s programom umetniškega koncertnega dela plesa in z drugimi pripravami in izrazila željo, naj bi letošnji ples zimske pomoči kar najbolj uspel. Kneginja se je živo zanimala za delovanje odbora za zimsko pomoč in izrekla željo, da bi se tudi sama ogledala kuhinje zimske pomoči. Govor je bil tudi o organizaciji zimske pomoči tudi v drugih mestih; o tem bodo prav v kratkem razpravljali na seji akcijskega odbora za zimsko pomoč kraljevine Jugoslavije.
Preganjanje špekulantov
Belgrad, 23. iebr. m. Ministrski odbor, ki je bil izvoljen na snočnji seji ministrskega sveta za izdelavo potrebne uredbe za preganjanje vseh špekulantov, ki izrabljajo sedanje težko stanje na vseh poljih našega gospodarskega življenja v svoje spe-kulativne svrhe, se je danes sestal. Člani tega odbora so notranji, trgovinski, pravosodni, kmetijski in socialni minister.
Za kmetijsko šolo v Poljčah
Belgrad, 23. febr. m. Za banovinsko kmetijska šolo v Poljčah pri Lescah je na predlog gradbenega ministra dr. Kreka ministrski svet odobril podporo 100.000 din.
Našim delavcem v Nemčiji
Belgrad, 23. febr. m. Kmetijsko ministrsfvo t Berlinu je izdalo okrožnico, po kateri se dovoljuje vsem jugoslovanskim delavcem, tako kmetijskim kakor tudi industrijskim, da smejo od svojih prihrankov pošiljati v domovino mesečno do 50 mark.
Banski svet donavske banovine
Belgrad, 23. febr. m. V ponedeljek začne v Novem Sadu zasedati banski svet donavske banovine ter bo razpravljal o preračunu za leto 1940/ 1941. Preračun znaša 199,784.232 din in je za 77,052.859 din višji od dosedanjega. V petih letih dobi donavska banovina 750 novih cest.
Poštne znamke hrvatskih poštarjev
Belgrad, 23. febr. m. Trgovinski minister je odobril izdelavo posebnih priložnostnih znamk z viškom v korist Združenja uradnikov ptt stroke, odseka Zagreb, za zgraditev ambulantnega doma v Zagrebu v vrednosti 0.50, 1 din, 1.50 din 2 din, 4 din s poviškom 0.50 din, 1 din, 1.50 din, 2 din. Slike na znamkah predstavljajo: na znamki za din 0.50 prihod Hrvatov v današnjo domovino, za en din kronanje kralja Tomislava, na znamki za 1.50 din smrt Matije Gubca, za 2 din brata Radiča, za 4 din zemljevid Jugoslavije. Znamke bodo v prometu od 1. marca do 30. junija 1940. Po izteku tega roka za prodajo se bodo znamke mogle uporabiti za frankiranje še mesec dni, nato pa bodo izgubile vrednost.
Hud potres
Belgrad, 23. febr. AA Poročilo potresnega zavoda na Tašmajdanu: Davi ob 1.42.2 so aparati potresnega zavoda na Tašmajdanu zabeležili začetek hudega potresa v daljavi 490 km od Belgrada. Maksimalni pomik tal je bil ob 1.42.37 in je znašal 59 mikronov z valovno periodo 7 sekund.
Srbi na Hrvatskem se oglašajo
Kaj piše »Srpska Riječ«, ki hoče zastopati Srbe na Hrvatskem mimo SDS
Kakor smo poročali, je v Zagrebu zajela izhajati »Srpska Riječ« kot glasilo Srbov na Hrvatskem. V zadnjem članku veli med drugim: »Človek dobiva vtisek, da bi le Srbi morali upoštevati državno skupnost, katero je mogoče ohraniti le z enostranskim popuščanjem od strani Srbov. To je vzrok, da je celo Izhajanje »Srpske Rlječi« naletelo na splošno kritiko hrvatskega tiska, ki je poleg samostojnih demokratov že pozabil, da so na Hrvatskem Srbi ter da je treba poslušati tudi njihove želje in potrebe. V hrvatskem tisku je vzbudilo veliko nezadovoljnost naše stališče, da se bodo tudi v prihodnje Srbi iz vseh delov države zbirali okoli Belgrada, ki je njihovo nacionalno središče. Pri tem pa pozabljajo, da je to naše stališče le posledica načela, ki je na njem bil sklenjen sporazum in ki je na njegovi podlagi bila začeta preureditev države. Pozabljajo, da se je ravno pod pritiskom Hrvatov teza o enotnem jugoslovanskem narodu umaknila teoriji o posebnih narodnih individualnostih, iz česar je nastalo na-ziranje, kako zavarovati posebne narodne interese v državni skupnosti. Zato bi naše stališče glede zbiranja Srbov okoli Belgrada nikakor ne smelo žaliti Hrvatov, zlasti pa ne tistih, ki trde, da Srbi niso en narod-
M
V svoji znani širokosrčnosti srbski narod misli, da je docela naravna hrvatska želja, da bi se vsi zbrali okoli Zagreba, ki ni ne srbski, ne jugoslovanski, marveč edinole hrvatski. V zameno za tako naše stališče bi moral hrvatski tisk pokazati več razumevanja za želje srbskega naroda, ker je teza samostojnih demokratov, češ da se bodo Srbi zbirali okoli Zagreba, že vnaprej obsojena na neuspeh. Nato list naglaša, zakaj Hrvati Srbom na Hrvatskem zamerijo, ker se skušajo po svoje organizirati, ter pravi, da Je temu marsikaj kriva navada. Nato pa veli:
»Razumemo, da se tudi pri Hrvatih v nekaj mesecih ne daje izkoreniniti navade, ki so se prijele v dolgih bojib zoper politiko, ki se je vodila iz Belgrada, vendar bi bilo treba pokazati več dobre volje ter si prizadevati, da bi tudi srbski narod v politiki sporazuma našel svoj interes, kakor je ta interes našel hrvatski narod. Potreben je iskren in popoln preobrat v mislih, čustvih in dejanjih. Vsi pisani sporazumi in programi brez globoke notranje preosnove bodo ostali brez življenja in ne bodo koristili. Nikakor ni treba verjeti, da bi Srbi iz sentimentalnosti in iz strahu za državo hoteli prenašati krivice, ki so zvezane z enostransko rešitvijo naše notranje ureditve.«
Manifestacija jugostovansko-bolgarshega prijateljstva
Novi jugoslovanski poslanih pri kralju Borisu
Prisrčni nagovori ob predložitvi poverilnih pisem
Sofija, 23. febr. AA. Pri današnji predaji povcrilnic kralju Borisu je izredni poslanec in pooblaščeni minister kr. Jugoslavije Vladimir Milanovič imel tale govor:
Govor poslanika Milanoviča
Veličanstvo! čast mi je predložiti Vašemu Veličanstvu pisma, s katerimi me je kr. na-mestništvo izvolilo v imenu mojega vzvišenega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. akreditirati kot izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Vašem Veličanstvu.
Zelo srečen in ponosen sem, da mi je poverjena ta visoko naloga v bratski Bolgariji in da bom pri izvrševanju te naloge mogel sodelovati pri nadaljnji izgraditvi politike jugoslo-vansko-bolgarskega zbližanja. Tej politiki sta dala odločno smer in krepak zamah pokojni kralj Aleksander in Vaše Veličanstvo. Svoj mednarodno pravni okvir je pa ta politika dobila s paktom o večnem prijateljstvu iz leta 1937, a naša dva naroda sta s svojim globokim občutenjem in zdravo zavestjo jasno pokazala v neštetih lepih manifestacijah zadnjih let svoje popolno soglasje in odločnost, da naj se razmerje med Bolgarijo in Jugoslavijo razvije v bratskem in prijateljskem duhu. V takšni politiki, vztrajni in iskreni, je zanesljivo poroštvo srečnejše bodočnosti naših narodov in mirnega razvoja in napredka vsega Balkana. Resni svetovni dogodki, ki jih preživljamo, so
spravili naši vladi do novih solidarnih sklepov, " »sit
P«	. .	.
vseh sosed, kar je popolnoma v skladu s ko-
ept
do proglasitve politike neodvisnosti in nevtralnosti in politike prijateljskega razmerja do
ristmi Jugoslavije in Bolgarije in s koristmi miru in prijateljskega razmerja na Balkanu. Čedalje tesnejše medsebojno kulturno spoznavanje in gospodarsko sodelovanje med našima državama se razvija v zelo ugodnih okoliščinah. To nam kažejo tudi obiski obojih zastop-
nikov gospodarskega življenja. Želim pri tej svečani priložnosti zagotoviti Vašemu Veličanstvu, da bo jugoslovanska vlada zastavila ves svoj trud, da se bo nadaljevala politika jugoslovansko - bolgarskega prijateljstva, sodelovanja in zbližanja. Tej visoki nalogi bom posvetil vse svoje sile. Nadaljeval bom prizadevanje svojega uglednega prednika, čigar od-poklicna pisma mi je takisto čust predložiti Vašemu Veličanstvu.
Usojam si izreči upanje, da bom pri izpolnjevanju svoje važne naloge mogel računati z naklonjeno podporo Vašega Veličanstva in s prijateljsko podporo in sodelovanjem do kr. bolgarske vlade.
Govor kralja Borisa
Na govor poslanika Milanoviča je odgovoril kralj Boris v bolgarščini:
Z zadovoljstvom sprejemam poverilna pisma, s katerimi vas je kr. namestništvo v imenu Nj. Vel. kralja Petra II., vašega vzvišenega vladarja, akreditiralo pri meni v svojstvu izrednega poslanika in opolnomočenega ministra. Posebno sem srečen zaradi zagotovila, ki ste mi ga dali, da hočete nadaljevati z delom vaših spoštovanih prednikov in sodelovati pri politiki graditve bolgarsko-jugoslovanskega zbližanja. Ta politika se je začela s pobudo, ki ste jo omenili, in pri kateri je bil vaš blagopokojni nepozabni kralj Aleksander živo udeležen in je bila nato ta politika potrjena z zgodovinskim paktom leta 193? med našima državama in z drugimi številnimi vzajemnimi in prisrčnimi manifestacijami. Ta politika odgovarja čustvom obeh sosedov in obeh bratskih narodov in njuni želji za srečen razvoj iskrenih in prijateljskih odnosov kulturnih vezi in gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Bolgarijo. V teh težkih dneh, ki jih preživlja svet, odgovarja politika neodvisnosti, nevtralnosti in prijateljskih odnosov z vsemi sosedi, katero sta sprejeli obe naši vladi, dejansko
Za obletnico rdeče vojske:
Sovjetskim vojakom manjkajo morata, izvežbanost in častniki
Helsinki, 23. februarja. AA. Poveljnik fronte na Ladoškem jezeru general Kaglun je sprejel časnikarje in jim med drugim izjavil, da je izkušnja z bitko na Karelijski oiini pokazala, da razpolagajo sovjetske tele z velikimi količinami zelo modernega in odličnega orožja in da ne varčujejo s iloveškim materialom.
Toda sovjetskim tetam manjkajo trije elementi: Morala, izvežbanost in višji častniki. Govoreč o frontnem odseku na Ladoškem jezeru, je general izjavil, da se sovjetski vojaki hrabro bore, da pa se ne znajo vojskovati. Med drugim je opazil, da sovjetski vojaki v kočljivem položaju rajši do zadnjega popadajo, kakor pa da bi skušali najti kakršen koli izhod iz težavnega položaja.
Danes so bili boji posebno hudi
Helsinki, 23. februarja. AA. Reuter: Za danes pričakujejo živahno delovanje sovjetskih čet na
Cerkev za znanost
V nedeljo 18. t. m. je imela v Rimu sejo papeževa akademija znanosti, ki je bila 1. 1603 ustanovljena kot akademija dei Lincei od Friderika Cesi in obnovljena 1. 1847 od papeža Pija IX. kot papeževa akademija dei Nuovi Liecei. Pokojni papež Pij XI., sam velik znanstvenik, je njeno delovanje vnovič oživel in jo nastanil v lepi palači, ki jo je bil zgradil Vij IV.
Akademija se je na imenovani seji po prof. Aleksandru Chigi, rektorju univerze v Boiogni, predvsem spomnila zaslug pokojnega papeža Pija XI. za akademijo. Govornik je pri tej priliki razložil obširno in plodovito znanstveno delavnost pokojnega papeža, ko je bil 26 let rektor sloveče Ambrozijanske knjižnice v Milanu. Ko je postal papež in je oživil pa-peško akademijo znanosti, 'je dal med drugim pobudo za slovesno proslavo stoletnice velikega fizika Volte. Pij XII. je ob tej priliki imel sam velik nagovor, v katerem je govoril o popolnem skladu med znanostjo iu vero. Kadar koli se govori o nasprotju med vedo in vero, se ali znanstvu pripisuje nekaj, česar ono ne uči, oziroma ni izsledilo, ali pa se podtika veri nekaj, česar ne trdi. Papež je izrazil svoje posebno veselje, da zlasti prirodoslovne vede čedalje bolj izkazujejo modrost Stvarnika in njegovih zakonov v vesoljstvu. Slej ko prej Cerkev v največji meri pospešuje objektivno znanost, ki je ena najmogočnejših sil v borbi človeka in človeštva za resnico. Papeževa akademija znanosti ima velik sloves po vsem svetu in sodeluje z največjimi znanstvenimi zavodi sveta. Obenem je pokojni papež posvečal veliko skrb vatikanski zvezdami ter onim znanstvenim panogam, ki jih zlasti izsledujejo misijonarji in je ustanovil etnološki misijonarski muzej v Rimu, čigar bogati material služi vsemu sveta
fronti. Kakor je žnano, slaVi sovjetska vojska današnji dan obletnico ustanovitve rdeče vojske. Zato mislijo, da so sovjetski poveljniki dobili nalog, da danes za vsako ceno izvojujejo kakšen večji uspeh, da vsaj nekoliko popravijo vtis sedanjih neštetih porazov in neuspehov rdeče vojske. Vse dosedanje priprave rdečih armad potrjujejo točnost te domneve.
Sovjetske čete so pripeljale na fronto mnogo daljnosežnih topov, ki obstreljujejo finsko zaledje. Prispela so tudi druga ojačenja. Davišnje sovjetsko uradno poročilo s fronte pravi, da so rdeči vojaki doslej zavzeli na Karelijski ožini 21 utrdb, med njimi 15 utrdb z jeklenimi kupolami. Finsko poročilo pa pravi, da Finci neutrudljivo vrše protinapade in da so potisnili rdečo armado nazaj v centrum, kakor tudi na obeh bokih Mannerheimo-ve trle. Sovjetski oddelki posebno srdito napadajo finske utrdbe na otoku Kojvistu, to je utrdbe, ki branijo Mannerheimovo črto v boku, in ki še zmerom kljubujejo še tako srditim naskokom rdeče armade.
V centru, v odseku med Muolo in Vuoksenom so rdeči oddelki poslali v boj velika ojačenja in izvedli svoj napad s podporo mnogoštevilnih tankov. Na levem krilu v odseku Tajpale sta dve sovjetski diviziji, ki sta se morali s hudimi izgubami umakniti, dobili znatna ojačenja in sta spet šli v napad. Južnovzhodno od Ladoškega jezera so Finci s smiselnimi in odlotnimi protinapadi spel zavzeli vet izgubljenih postojank in pri tem zajeli 300 sovražnikov. Kjer koli so se Finci morali umakniti iz prednjih postojank, so se med tem odlično utrdili na novih utrdbah, oddaljenih povprečno 8 km od prvih čet.
Da bi danes zavihrala rdeča zastava v Vijpuriju
Helsinki, 23. februarja. AA. Havas: Finci so včeraj pričakovali, da bodo sovjetske čete začele sedaj z energično ofenzivo, ker pade na današnji dan obletnica ustanovitve rdete armade. Izvršene so vse priprave, da Sovjeti Fincev ne bi mogli presenetiti. Zelo težko je dobiti točna in podrobna obvestila o položaju na Karelijski ožini, ker se o finskih ukrepih varuje najstrožja tajnost. Izvedelo se je samo toliko, da so bile pri Makmari težke borbe. Fincem se je posretilo odbiti sovražnika in ohraniti položaje, ki so posebno važni in zelo utrjeni.
Vijpuri gori
Finski glavni štab, 23. febr. b. »Exchange Te-legrapht poroča: Sovjeti so pričeli zopet s težkim bombardiranjem Viipurija. Neprestano padajo granate največjega premera na mestne razvaline. Mesto gori na več krajih. Sovjetske čete so 8 km pred Viipurijem nasproti novim finskim obrambnim postojankam. Finske čete pa so tudi v samem mestu zgradile močne strelske jarke in postavile na vseh strategičnih postojankah barikade.
Rusko dnevno povelje spominja sovjetske vojake na današnje svečanosti sovjetske vojske in izraža upanje, da se bodo vojaki pokazali dostojni svoje naloge in da bodo na dan 23. februarja izpolnili svojo dolžnost. Ni dvoma, da bo v teku današnjega dne sledil glavni sunek na Viipuri, kajti Sovjeti že snoči od 10 naprej neprestano bombardirajo finske položaje v tem mestu. Sovjeti hočejo z gostim obstreljevanjem sprožiti mine, ki so jih postavili Finci v gvrho obrambe proti sovjetskim tankom
interesom Jugoslavije in Bolgarije, služil pa tudi nedvomni vzvišeni stvari miru na Balkanu. Bolgarija bo še nadalje vložila vse svoje napore \ duhu dosedanje politike jugoslov.-bolgarskega gospodarskega sodelovanja in zbližanja. Veselim se, da boste tudi vi, gospod minister, posvetili vso svojo skrb tej politiki in rad bi vas prepričal, da v času, ko boste izvrševali visoko poslanstvo, lahko računate tako na mojo iskreno podporo, kakor tudi na stalno in prijateljsko sodelovanje bolgarske vlade. Ko sem sprejel poslovilne listine vašega odličnega predhodnika, vas prosim, da sporočite kr. na-mestništvu in vaši vladi izraze mojega velikega zadovoljstva zaradi načina, s katerim je Mom-čilo Jurišič izpolnil svojo visoko nalogo pri nas.
Prežet teh čustev mi je zlasti prijetno, gospod minister, da vas pozdravim s prisrčnim: dobrodošli!
Nato je kralj Boris pridržal poslanika Milanoviča v razgovoru nekaj čez eno uro. Nato
PFAFF
ŠIVALNI STROJI
IGN.VOK,TAVČARJEVA T-
je poslanik Milanovič predstavil kralju Borisu oselije poslaništva. Po končani avdijenci je poslanika Milanoviča spremilo do poslaništva isto spremstvo kakor pri prihodu. Po prihodu v poslaništvo je poslanik Milanovič pridržal na za-kuski dvornega ministra Grujeva s spremstvom in častniki konjeniškega eskadrona. Tako pri odhodu kakor pri prihodu so bile ulice, kjer se je sprevod pomikal, polne sofijskega prebivalstva. Prebivalstvo je prisrčno pozdravljajo jugoslovanskega poslanika.
Senzacionalen govor Hore Belisha
Anglija in Francija naj takoj posežeta z orožjem v vojno med Finsko in Sovjet. Rusijo
London, 23. febr. t. Reuter: Danes je v Devonportu govoril bivši angleški vojni minister Hore Belisha. Hore Belisha se je umaknil iz vlade zelo nenadoma in je tedanji njegov korak vzbudil po vsem svetu silno zanimanje. V spodnji zbornici sta sicer o tedanjem njegovem koraku govorila Chamberlain in on sam, vendar pa podrobnosti še danes niso pojasnjene. Danes pa je Hore Belisha znova nastopil javno in tokrat v silno ostri in temperamentni obliki. Pred svojimi volilci je povedal med drugim:
»Francija in Anglija morata dati Finski na pomoč vso možno kopno, zračno in pomorsko silo. Zavezniki se morajo zavedati, da je to sedaj njihova največja naloga. Podpreti morajo Finsko, da zmaga, kajti če se pred to nalogo umaknejo, tedaj bi to ne bila samo napaka, ampak prava katastrofa. Dosedanji finski odpor nas popolnoma opravičuje, da Fince z vso svojo močjo podpremo. Če podaljšamo finski odpor proti Sovjetski Rusiji, tedaj bo Sovjetska Rusija še naprej slonela na negotovih temeljih.
Sicer veliko tvegamo pri tem, če vso svojo silo damo Finski na pomoč. Toda še večje bi bilo
naše tveganje, če Finski ne bi pomagali.
Skušajte si samo zamisliti, kaj bi se zgodilo, če Sovjetska Rusija zmaga nad Finsko. Sovjetska Rusija bi se mogoče res zadovoljila s finskim plenom, toda levji delež pri delitvi Skandinavije bi nato pripadel Nemčiji. Če bi Sovjetska Rusija in Nemčija izvajali vso oblast nad tremi skandinavskimi državami, tedaj bi nam to lahko izredno škodovalo in Nemčija bi si odprla nove vire naravnih bogastev. Nikdo ne ve tudi, kje bi se Nemčija in Sovjetska Rusija nato ustavili.
Naša takojšnja pomoč bi lahko gotovo najprej podaljšala vojno, toda polovična intervencija bi bila premalo.«
V londonskih mednarodnih krogih je ta govor vzbudil zelo veliko pozornost, ker je jasno, da je ta govor zelo pomemben, ker ga je izrekel bivši minister in vodilni član angleške spodnje zbornice. Tako odločno popolne angleške intervencije na severu dosedaj v Angliji še nikdo ni zahteval. Hore Belisha sicer slovi kot mož drznih ukrepov in hitrih odločitev, vendar je gotovo, da bi se v današnjih časih težko našel državnik, ki bi navajal predloge, ki ne bi zajeli želja javnega mnenja.
Pred dramatičnimi
dogodki na severu
Ziirich, 23. febr. b. Berlinski dopisnik »Neue Zurcher Zeitung« poroča, da je zadeva »Altmark« v nemških vladnih krogih povzročila nervozno razpoloženje, kajti v Berlinu se resno bojijo, da hi mogla britanska vlada izvesti neko pobudo, ki bi mogla dovesti do dramatičnih iznenadenj. — Nemčija je v borbeni pripravljenosti in ne bo sovražniku dopustila, da zasede nevtralne države, bodisi Norveško ali kako drugo skandinavsko državo.
Diplomatski sotrudnik »Berliner Borsenzei-tung«, ki ima dobre zveze z zunanjim ministrstvom, poudarja, da bi v primeru »Altmark«: Anglija lahko izkoristila kot izhodišče za novo nevarno razumevanje'o pravicah in dolžnostih nevtralnih držav, zlasti onih na severu. Z očitki, kot so oni, ki se jih Anglija sedaj poslužuje proti Norveški zaradi pasivne nevtralnosti, operira Anglija povsod tam, kjer kako državo želi spraviti v nasprotje z Nemčijo. To velja tudi za Švedsko, ki ji Angleži očitajo, da je odklonila neposredno
vojaško pomoč Finski in da je prepovedala prehod zavezniških čet čez svoje ozemlje.
Rim. 23. febr. b. Iz Londona prihajajo poročila. da bo morala britanska vlada zaradi kritičnega stanja na severu Evrope storiti iniciativo, ki ho imela lahko odločilen vpliv za nadaljnji razvoj odnosov med Anglijo in tremi severnimi državami.
Itim. 23. febr. b. Iz Londona poročajo, da so odnosi med Anglijo in skandinavskimi državami izredno napeti. To potrjuje tudi gibanje angleškega lirodovja vzdolž norveške obale. Angleži teh novic niti ne potrjujejo in tudi ne zanikajo. Sovjetski uradni krogi so zelo vznemirjeni zaradi napetosti, ki je nastala med Anglijo in severnimi državami. V Murmansku se nahaja vse sovjetsko arktično brodovje. Zaradi tega je pričakovati, da lii zaradi angleške akcije v tem delu sveta moglo priti do senzacionalnega obrata in prenosa vojnega področja na najsevernejši del Evrope.
Sumner Welles v Gibraltarju
Gibraltar, 23. febr. b. Italijanska ladja »Rex«, s katero se vozi Rooseveltov odposlanec Welles, je priplula danes v Gibraltar, kjer so jo angleške oblasti zadržale in pregledale. Na ta način se bo ameriški odpolanec Sumner Welles osebno prepričal o metodah britanske kontrole proti tihotapstvu.
Neapelj, 23. febr. b. Italijanska ladja >Rex«, na kateri se vozi ameriški državni podtajnik Sumner VVelles. ni priplula v Neapelj, kakor je bilo prvotno določeno, ker se je morala vstaviti v Gibraltarju.
London, 23. febr. b. Italijanski poslanik v Londonu Bastianini je odpotoval v Rim, da še pred prihodom ameriškega državnega tajnika Wellesa poroča Mussoliniju o stališču angleške vlade do perečih vprašanj.
Anglija zavrnila ameriški protest
London, 23. febr. b. Velika Britanija je zavrnila ameriški protest z dne 8. decembra zaradi razširitve britanske blokade na nemški izvoz. To odklonitev je izročil včeraj v Londonu predstavnik angleške vlade ameriškemu odpravniku poslov. Britanska vlada prizna, da se je Velika Britanija 1. 1856. odrekla pravici nad zaplenjenim blagom svojih sovražnikov, opozarja pa. da zaradi protipravnih metod, ki se jih poslužuje Nemčija v sedanji pomorski vojni, Anglija drugače ne more postopati.
Angleška ladja za pobiranje min potopljena
London, 23 februarja. AA. Reuter. Admiraliteta je izdala sledeče sporočilo: Tajnik admiralitete obžaluje, da mora sporočiti, da je kraljevska ladja za pobiranje min *Fife Shire« bila potopljena o priliki napada sovražnega letalstva. Obstoja bojazen, da ee je rešil samo en član posadke Pogrešajo dva častnika in 19 mornarjev ter obstoja bojazen, da so našli smrt. Sorodniki članov posadke so obveščeni. Nemška letala so napadla tudi ladjo za pobiranje min = Solen« — bombami in sirojniesmi, toda -Solen— je odbila sovražni napad ter se vrnila v luko
Danes bo govoril Chamberlain
London, 23. febr. t. Reuter: Danes popoldne ob 14.30 po angleškem času bo v Birminghamu j govoril predsednik angleške vlade Chamberlain. S tem govorom bo začel vrsto govorov, ki jih bodo imeli nato v naslednjih dneh za njim vsi člani vojnega sveta.
Nemška ladja zajeta v Sredozemskem morju
Riin, 23. febr. b. Iz Kaira je prispela novica, ki potrjuje, da je britansko brodovje v Sredozemskem morju zajelo nemško ladjo, ki je plula pod angleško zastavo.
Finsko vojno poročil: Vsi dosedanji sovjetsk« napadi odbiti
Helsinki, 23. febr. t. Reuter: Nocojšnje finsko vojno poročilo pravi, da sta bila odbita oba sovjetska napada med iMuolajervijcm in A.vrapaanja-ervijem. Na bojišču je ohleinl ves bataljon rdeče vojske. Sovražni oddelek, ki jc napadal Svskijami skozi Avrapaansko jezero, je bil ves odbit in jc pustil na bojišču 800 mrtvih. V tem odseku snm ujeli nad sto vojakov. Naši oddelki so severno od jezera Ladoga zaplenili 12 topov in nad 50 topo* motoriziranega uddelka.
Anglija in Francija poslali 250.000 mož na Finsko
Budimpešta, 23. febr. b. Milanski dopisnik »8 Ora Ujsag« poroča, da v Italiji pričakujejo odločilni preobrat v finski vojni. Ta preobrat ne bo prišel zaradi nove ruske ofenzive, temveč zaradi pomoči demokratskih držav Finski. Zavezniki so poslali Finski 250.000 mož. Del teh čet je že na poli, uiuni del pa odpotuje v najkrajšem času.

Osrednje tajništvo delavskih zbornic
<.uuiiuvi t. u ijuuijuuonu L/Liavsnu <.UV1UIVU sla i-A"
sedanju prisostvovala podpredsednik Grebenšek ir član uprave g. Stane Golob, tajnik Andrej Hafner
V sredo, dne 21. februarja se je začela v Banja Luki plenarna seja Osrednjega tajništva delavskih zbornic. Za ljubljansko Delavsko zbornico sta za-
in
Hafner
in referent France Preželj. Najprej so razpravljali o denarnem poslovanju v lanskem letu ter sprejeli lanski računski zaključek. Pri reviziji denarnega poslovanja se je ugotovilo, da je bila leta 1938 oškodovana imovina osrednjega tajništva za nad 60.000 din v korist neke zadruge, ravno tako je bila plasirana imovina pri Delavski zadrugi po zelo slabih pogojih z najnižjo obrestno mero in je bivši tajnik Krekič brez odobritve odbora vezal vlogo pri Delavski zadrugi gradbenih sklidov na odpovedni rok 1 leta. Odbor je sklenil pooblastiti tajnika, da najhitreje likvidira terjatve osrednjega tajništva od delavske zadruge in da se pozovejo na odgovornost vse osebe, ki so odgovorne bile do leta 1938 za naložbo imovine osrednjega tajništva.
Na dnevnem redu zasedanja so naslednje točke: članstvo delavskih zbornic v Splitu in Zagrebu v osrednjem tajništvu in poročilo o proračunu za 1040. Pravice delavskih zbornic iz čl. 39 odst. 2 zakona o zaščiti delavcev in posledic ignoriranja
Gospodarski pomen turizma za Siovenijo
Po besedah pok. prof. dr. Boehma, velikega prijatelja in enega redkih ideologov turizma Slovenije, ima dežela, kamor prihajajo tujci, od njih veliko korist, ker se denar, ki ga tamkaj puste v času svojega bivanja, razlije po tisoč in tisoč odtokih po vsej zemlji.
Koristi turizma so tem večje, čim imovitejši so tujci (turisti, potniki), čim več jih je, čim daljša je njih doba bivanja in čim večji njih dnevni po-troiek.
Jasno je, da so teh koristi deležna — često sicer samo navidezno — v prvi vrsti gostišča od hotelov do izletniške gostilne, zasebna prenočišča, a tudi razna zabavišča, kopališča, gledališča, prireditve vseh vrst, zlasti športne, in čuvarji ali nadzorniki turističnih znamenitosti odnosno privlačnosti v najširšem pomenu; nadalje vse osebje, ki je v zgoraj navedenih podjetjih nameščeno, potem posestniki vsakovrstnih vozil in transportnih sredstev, železnica, motorna vozila, parobrodi, prav tako pa tudi zdravniki, lekarne, banke, čolnarji, ribiči, gorski vodniki itd.; dalje trgovci, obrtniki, domača obrt, ta posebno s svojimi izvirnimi proizvodi (spominki itd.), industrija sploh, končno premnogi nezaposleni, ki se sezonsko ali vsaj od časa do časa pritegnejo v pomočno službo turizma in njegovih nositeljev.
Toda tudi posredni krog zanimancev, t. j. bližja in daljna okolica turističnih krajev, že celo pa večjih turističnih središč, ima svoje koristi od turizma. — Okolica dobavlja razne vrste surovin, zlasti konsumne (kmetijski pridelki in proizvodi, meso, mleko, sadje, vino itd.), prav tako tudi druge predmete; turistične postojanke pa so za navedeno blago sigurni odjemalci, in sicer tem večji, čim večja je poraba (povpraševanje) in čim boljše (po kakovosti) je ponujano blago. — Cena pri tem prometu ni odločilnega pomena. — Na ta način dosežena pojačana izmenjava blaga pa ni edini namen te interesne povezanosti; posledice so marveč tudi v povečanju narodnega blagostanja, ki predpostavlja mobilizacijo in boljšo izrabo razpoložljivih produktivnih sil kmetijstva, obrti, industrije in trgovine, praktično pa se izraža zlasti v večji in boljši porazdelitvi dohodkov in premoženja.
Od turizma pa imajo korist tudi občine, banovina in država in v tem je njegov narodno-go-spodarski pomen. — Razni so dohodki, ki jih prejemajo prav zaradi turističnega prometa imenovane javnopravne ustanove. Taksa na bivanje odnosno davščina na prenočnine tujcev, občinske in banovinske dajatve, carinske in druge pristojbine, pristojbine za potniške (turistične) vize, dohodki iz komunalnih ali državnih prometnih sredstev (železnica, parobrodi, motorna vozila, zračni promet, pošta, brzojav, telefon itd.) ali pa iz monopolov (tobak, vžigalice i. dr.) — vse to je le nekaj tistih virov, ki dajejo neposredne dohodke samoupravnega ali državnega gospodarstva.
Najvažnejši pomen turizma pa je v narodnem gospodarstva samem in sicer glede na plačilno bilanco, v kateri zavzema postavka »dohodki iz turizma« (tujih plačilnih sredstev in deviz, ki so jih prinesli inozemski turisti s seboj in jih potrošili) v vseh turističnih zemljah vedno važnejšo mesto odnosno vpliv.	.
Še na neko, morda premalo upoštevano, dejstvo pri razmotrivanju gospodarskega pomena turizma ne smemo pozabiti: ha narodnogospodarsko posebnost in ugodnost svoje vrste, namreč na tako imenovano »premaknitev trga«, kakor to označujejo nemški narodno-gospodarski strokovnjaki (dr. Simkovsky i. dr.). — Ta premaknitev trga je v tem, da se blago, ki je naprodaj, v tem primeru turistična privlačnost zemlje, ne postavi na kak domač ali mednarodni trg (intra- in transfron-talni trgovinski promet), marveč da pride kupec — tu potnik ali turist — ponj sam in sicer tja, kjer se nahaja ta dobrina, kakršna je narodno-gospo-darsko tudi vsaka turistična privlačnost. — Ta premaknitev trga se more tedaj označiti kot neka vrsta izvozne industrije, le s to razliko, da blaga (turistične privlačnosti) prodajalcu ni treba izvažati, ker oskrbi ta izvoz kupec sam, neposredno in brez vsakih — sicer običainih — izvoznih stroškov za prvega (odtod umestna oznaka: »tihi« ali »nevidni izvoz«).
(Konec jutri.)
Zaposlenost delavstva v januarju 1940
Po statistiki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je število zavarovancev od decembra 1939 na januar 1940 padlo od 99.077 na 89.944, pripominjamo, da je znašal padec od decembra 1938 na januarj 1940 od 97.459 na89.657 in da je letos bilo število zavarovancev še za 287 višje kot lani. Toda v februarju je nastopilo nadaljne poslabšanje in število zavarovancev je bilo že nižje kot lani februarja.
Ob takem nazadovanju zaposlenosti na se je zelo povečalo število bolnikov, ki je naraslo v teku leta za 240 na 3.242, odn. za 0.25 na 3.6 odst.
Delavske mezde so se še zvišale v primeri z lanskim letom, znašale so 25.07, kar pomeni 0.15 din več kot januarja lani. Decembra 1938 je znašala povprečna delavska mezda 25.17 din.
teh pravic, avtonomija Osrednjega in okrožnih uradov, avtonomija Osrednje uprave za posredovanje dela, vprašanje uporabe predpisov iz delovnega prava v praksi in vprašanje povečanja števila inšpektorjev dela, položaj nacionalnega dopisnika mednarodnega urada za delo in sodelovanje v mednarodnih organizacijah, problem osnovne vsedržavne mezde, pobijanje draginje in minimalne mezde za kvalificirane m nekvalificirane delavce, ureditev službenih odnošajev delavstva, pozvanih na vojno dolžnost in pravica na mezde in plače po čl. 221 obrtnega zakona, sodelovanje v odboru za kontrolo cen pri trgovinskem ministrstvu in sodelovanje v ravnateljstvu za prehrano, reguliranje položaja godbenikov, paznikov hiš, gospodinjskih pomočnic, kmetijskih delavcev in pristaniških delavcev, uredba o pravici vajencev za naknado za delo po čl. 267 zakona o obrtih, izpre-memba pravilnika za monopolske delavce, predlog belgrajske delavske zbornice za uveljavljenje uredbe, zakona delavskonameščenskih zadrugah, naložba kapitala socialnih ustanov, pokojninskih zavodov, Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ter skladov borz dela za gradbo cenenih delavskih stanovanj, reorganizacija poslovanja in socialna statistika, statut in službeni pravilnik.
Poslovno poročilo Narodne banke
Devizni promet.
Devizni in valutni promet Narodne banke je lani narastel v primeri z letoin 1938. od 2318.2 na 3664.9 milij. din in je bil tudi večji kot leta 1937. Promet v klirinških in drugih zbiralnih računih je narastel od 7414.6 na 8192.5 milij. din.
Na koncu leta 1939. smo dolgovali v kliringih 240.2, terjali pa 332.34 milij. din.
Krediti Narodne banke. Na koncu zadnjih dveh let so bili krediti Na-
rodne banke razdeljeni v	tis. dinarjev takole:	
	1938	1939
denarni zavodi	1,004.342	856.387
industrijci	420.004	726.763
izvozniki	85.746	292.295
uvozniki	82.369	82.444
obrtniki	28.077	29.054
zveze kmet. zadrug	53.648	51.854
ostali	33.508	46.510
Iz tega se vidi, da je lani posebno naraslo kreditiranje industriji in uvoznikom, dočim so se krediti zmanjšali zadrugam in denarnim zavodom. Podatki se nanašajo na menična posojila.
OBTOK BANKOVCEV
Lani se je obtok kovanega denarja povečal od 778 na 983 milij. din. Od skupnega obtoka na koncu lanskega leta odpade na srebrnike stare izdaje 366 milij. din ali 37.2, na nove kovance-srebrnike pa 419 milji, din ali 42.6%, na stare kovance iz niklja 155 milij. din ali 15.8%, na denar iz aluminij bronce pa 43 milij. din ali 4.4%. Značilno je, da je starih srebrnikov po 50 din v obtoku komaj še za 62 milij. din od skupnih 550 milij. din.
Bilanca Državne hipotekarne banke
Bilanca Drž. hip. banke izkazuje za 31. januar tele postavke (vse v milij. din, v oklepajih podatki za 31. december 1939):
Aktiva: Gotovina in blagajniški zapiski Narodne banke 498.44 (317.5), posojila: hipotekama 1.790.0 (1.799.15), na dohodke in doklade 1.847.7 (1.677.4), vodnim zadrugam 25.54 (25.6), lombard-na 41.0 (44.3), inenično-hipotekarna 73.0 (74.4), menična 54.7 (56.3), drž. boni 112.6 (119.0), tek. računi ministrstva financ 676.9 (779.0), razni tek. računi 2.311.64 (1.654.45), vrednosti rez. sklada 321.25 (321.25), vrednosti sklada za zavarovanje-bančnih zgradb 1.9 (1.9), vrednost, papirji 1.154.84 (1.148.6), nepremičnine 253.7 (252.7), razna aktiva 22.8 (21.26), bilančna vsota 9.186.1 (8.392.8), izven-bilančne postavke 6.518.8.
Pasiva: Samostojni skladi 585.76 (585.1), razni skladi 1.653.3 (1.618.3), kapitali javnih ustanov 512.5 (150.54), hranilne vloge 1.215.77 (1.242.1), tek. računi ministrstva financ 88.6, razni tek. računi 3.492.05 (2.814.7), zastavni listi in obveznice v obtoku 616.6 (616.6), predujmi in depoji bank 269.9, rezervni sklad 379.75 (378.6), sklad za amortizacijo bančnih zgradb 70.1 (70.1), sklad za zavarovanje bančnih zgradb 2.4 (2.4), pokojninski sklad bančnega osebja 15.26 (15.0), razna pasiva 283.95 (211.36) milij. din.
Bilanca izkazuje znaten dotok na razne tekoče račune. Tu se knjižijo zneski, vplačani na račun sklada za državno obrambo, ter zneski, katere morajo polagati zavodi za naložbo svojih poslovnih rezerv.
Izvoz živine v Francijo
V teku 1. polovice letos se mora izvoziti v Francijo odrejeni kontingent zaklanih goved. V marcu letos prihaja v poštev za izvoz prva partija 100 vagonov, ki jo sedaj razdeljujejo med izvozniške skupine.
Za izvoz v Francijo prihajajo v poštev goveda s;modokke pasma: I. kakovosti: voli (50%) ali junci (50%) simodolske pasme 3—5 let stari z najmanj. 1 mlečnim zobom. Živina mora tehtati najmanj 600 kg, zaklana pa vsaka četrtina 80 kg. II. voli (50%) in krave (40%) in biki (10%) simodolske f«sme 3—5 let stari z najmanj 1 mlečnim zobom. Vsa živina mora tehtati najmanj 600 kg, zaklana pa vsaka četrtina 75—80 kg. II. vrsta voli (50%), krave (40%) in biki (10%) simodolske pasme 3—5 let stari z najmanj 1 mlečnim zobom. Meso mora biti debelo, ena četrtina v Žaklanem stanju pa mora tehtati 55 do 75 kg po komadu. Klati 6e mora živina v izvoznih klavnicah, odprema zaklane živine mora biti v hladilnih vagonih. Pošiljatva se morajo frankirati do francoske meje.
*
Novi glavni ravnatelj Prizada. Na seji poslovnega odbora Prizada z dne 22. t. m. so sprejeli na znanje, da je trgovinski minister potrdil izvolitav dr. Dragutina Tota za glavnega raznatelja Prizada, dr. Cirila Namca, dosedanjega vršilca dolžnosti glavnega ravnatelja pa za namestnika generalnega ravnatelja. Na isti seji so izvolili za ravnatelja Prizada dr, Aleksandra Jevremoviča, ravnatelja obrtne banka.
Novi delniški druibi. Trgovinski minister je odobril osnovanje delniške družbe »Tomaks« za
uvoz in izvoz. Ustanovitelji so: dr. Velimir Bajkič, Belgrad, Toma Maksiniovič, Borovo, Aca Pavlovič, Mih. M. Stefanovič. 2. Miletič, M. Tadič, Drag. Priča, R. Atanasijevič, vsi Iz Belgrada. Glavnica družbe znaša pol milijoua dinarjev. — Tekstilna industrija Jovanovič i PopoviČ v Grdelici, v bližini Leskovca, se pretvori v delniško družbo z glavnico 25 milij. din. Aport je tvornca v Grdelici v vrednosti 20 milij, din, 5 milij. din pa se plača v gotovini.
L M. Vajlert, pivovarna in sladarna v Pančevu. Bilanca za 1939 izkazuje pri glavnici 2.5 in bilančni vsoti 24.1 milij. čistega dobička brez prenosa 0.36, skupno s prenosom 063 milij. din.
Sadjarski tečaji o zatiranju San Josč-kaparja bodo v ljutomerskem okraju po naslednjem vrstnem redu: v sredo 28. februarja ob 10 v ljudski šoli v Apačah: v sredo 28. februarja ob 14 v ljudski šoli v Stogovcih; v četrtek 29. februarja ob 13 v ljudski šoli v Sv. Juriju ob Ščavnici za občino Sv. Jurij ob Ščavnici. — Vabimo vse kmetovalce in sadjarje, da se tečaiev udeleže!
Nakupne ccne za biičnice. V članku »Najnižje cene za oljnato seme« smo poročali o zvišanju nakupne cene za bučnice 200 din za 100 kg. Ta cena je samo najnižja cen,-., jx>d katero se bučnic od kmeta ne sme kujx>vati, in je danes najnižja cena pri nakupu bučnic 400 din za 100 kg od prodajnih postaj, t. j. 425- 430 din franko naše slovenske postaje. Zakaj določa in predpiše trgovinsko ministrstvo tako minimalne cene, ni znano.
Proizvodnja bakra v Born. V mesecu januarju je dala proizvodnja bakra v Boru 4482 ton (januarja 1939 3765, decembra 1939 3590 ton).
Blago, ki je bilo uvoženo pred letom dni, se ne more plačati v devizah. Finančni minister je izdal odlok, po katerem se izjemno od čl. 3 deviznega pravilnika nikakor ne sme plačevati v svobodnih devizah blago, ki je bilo uvoženo leto dni pred dnem izvršitve plačila, jemajoč pri tem datum carinenja kot datum izvršenega uvoza. S tem je razveljavljen odlok 59.230-VIII z dne 18. oktobra lani. Devizno ravnateljstvo bo dalo potrebna navodila za izvršitev tega odloka.
Licitacije. Dne 4 marca bo pri Upravi smod-nišnice v Kamniku licitacija za dobavo dvigal, verig, vrvi in žice; 6. marca raznih mehaničnih merskih naprav; 8. marca hidravlične sesalke ter ventilov. — Dne 8. marca bo pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani licitacija za mizarska in delna zidarska dela tei za inštalacijo jakega in šibkega toka; 9. marca za inštalacijo mrzle in tople vode in inštalacije radiatorske kurjave pri gradnji de-pandanse bolniškega fonda na Golniku.
Podružnica Našičke v Buenos Airesu. Registrirana je podružnica Našičke tvorniee tanina in parne žage iz Zagreba v Buenos Aireeu. Za podpis sta kolektivno pooblaščena kot ravnatelj Americo Sohr In kot prokurist Aleksa Kraus.
Budimpcštarski velesejem bo letos od 26. aprila do 6. maja. Značilno je, da je doslej prijavljenih že nad 400 razstavljalcev več kot lani.
Stanje jugoslovansko-italijanskega kliringa. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča o stanju našega kliringa z Italijo z dne 17. februarja naslednje: 17. februarja izvršena izplačila italijanskim izvoznikom: številka poslednjega plačanega zneska 1924 z dne 26. januarja 1940. Nalogi za izplačilo, suspendirani radi pomanjkanja razpoložljivosti št. naloga 708, datum poslednjega vplačila 8. februarja 1940, čas, ki poteka od datuma vplačila inozemskega dolžnika in datuma izplačila, t. j. čakalna doba za upnika 21 dni. Znesek nalogov za izplačilo, t. j. italijanske terjatve 13,182.753 lir.
v AnsHja zasegla ameriške vrednote svojih državljanov. V začetku vojne so morali vsi angleški državljani prijaviti svoja inozemska dobroimetja in vrednostne papirje. Sedaj pa je angleško finančno ministrstvo odredilo, da morajo vsi angleški državljani oddati svoje delnice 60 ameriških družb, ki so imensko naštete. Oddati jih je do 23. februarja in bodo lastniki dobili zanje angleške funte. Te delnice bo potem angleška vlada prodala v Ameriki za kritje svojih nakupov vojnega in drugega ma-terijala, obenem pa hoče s tem ukrepom preprečiti, da bi se delnice prodajale po zasebnikih in bi se zaradi tega znižali njih tečaji.
Borza
_	23. februar.
Denar
Ameriški dolar 55,— Nemžka marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 4,160.320, na belgrajski pa 5,000.000 din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 250.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji:
London 1 funt....... 174.85— 178.05
Pariz 100 frankov ..... 98.85— 101.15 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov ..... 995.00—1005.00 Amsterdam 100 goldinarjev . , 2353.50—2391.50
Bruselj 100 belg...... 745.00— 757.00
Ljubljana — Svobodno tržiš?e:
London 1 funt.......215.99— 219.19
Pariz 100 frankov ..... 122.16— 124.46 Newyork 100 dolarjev „ , , , 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov ..... 1228.18—1238.18 Amsterdam 100 goldinarjev . . 2906.71—2944.71 Bruselj 100 belg ...,,, 920.11— 932.11
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 1 marka...... 14.70— 14.90
Belgrad — Zasebni kliring:
Solun 100 drahem..... 31 denar
Sofija. 100 din....... 94 blago
Zlirieh. Belgrad 10, Pariz 9.995. London 17.64, Newyork 446, Bruselj 75.075. Milan 22.52, Amsterdam 237.20. Berlin 178.80, Stockholm 106.20, Oslo 101.35, Kopenhagen 86.125. Sofija 5.50 den.. Budimpešta 79.50, Atene 3.30. Carigrad 3.55, Bukarešta 3.35, Helslngfors 7.90, Buenos Aires 104.25.
Vrednostni papirji Volna Skoda t
v Ljubljani 427 —429 v Zagrebu 425 —428 v Belgradu 428.50—429.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos 98 do 99, agrarji 51—53. vojna škoda promptna 427 do 429, begi. obv. 77-78, dalm. agrarji 71—72, 8% Bler. pos. 98-99, 7% Bler. pos. 89-91, 7% pos. DHB 100-101, 7% stab. pos. 95—97. — Delnice: Narodna banka 7.600— 7.800, Trboveljska 245—255.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv pos. 98 den., agrarji 50—52. vojna škoda promptna 425—428, begi. obv. 77—78 (78.50), dalm. agrarji 71.50 den., 4% severni agrarji 50—51.50 (50), 6% šum. obv. 68 den., 8% Bler. pos. 98 den., 7% Bler. pos. 89.50 den., 7% pos. DHB 100 den., 7% stab. pos. 95 den. — Delnice: Narodna banka 7.600 den., Priv. agrarna banka 204 den., Trboveljska 245 do 247.50 (248), Gutmann 60 bi., Sladk. tov. Osijek 165 den., Osj. livarna 160 bi.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 98 do 99, agrarji 53—53.50, vojna škoda promptna 428.50 do 429.50, begi. obv. 76.50—77, dalm. agrarji 70.50 do 71, 6% šumske obv. 69—70, 8% Bler. pos. 98 do 99, 7% Bler. pos. 89 den. (90). 7% pos. DHB 100.50 den. — Delnice: Narodna' banka 7.775 den. (7.800), Priv. agrarna banka 207.50 den.
2itnl trg
Novi sad. Pšenica bač. ok. Novi Sad 203-05, srem. 201-03. slav. 202-04, gor. bač. 204-06, bač. ladja Tisa 206-08. — Oves bač. 106-62, srem. 158-60, slav. 159-61. — Koruza bač. in bač. pariteta Indjija 132-33. bač. par. Vršac 131-32. — Tendenca stalna. Promet srednji.
Sombor. Pšenica bač. okolica Novi Sad, srednja bač. 201-03, bač. okolica Sombor 200-02, gor. bač. 202-04, srem., slav. 200-02. južna ban. 194-96, gor. ban. 202-04, bač. ladja Begej 204-06, bač. Tisa šlep la, lia 204-06, bač., ban. ladja Du-nav 203-05. — Oves bač. 159-60, srem., slav. 154-56. — Koruza bač. 131-33. — Fižol bač. beli 2% 405-10. Tendenca stalna. Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
v Ljubljani (mesto) 22. februarja: Voli I. 6—7, II. 5.50, III. 5; telice I. 6—7, II. 5.50, III. 5; krave I. 5—5.50, II. 4—4.50, III. 3.50—4; teleta I. 6—7, II. 6; prašiči domači špeharji 9—10, pršutarji 8—8.50, sremski špeharji 10—10.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 12—14, II. 10 do 12, III. 8—10; svinjina 16—18, slanina 16—18, svinjska mast 21—22, čisti med 18—20,; surove kože goveje 16, telečje 18, svinjske 10 za 1 kg. — Pšenica 2.50—2.55, ječmen 2.20—2.25, rž 1.95 do 2.15, oves 2.10—2.30, koruza 1.&5—1.95, fižol 6—7, krompir 2, seno 0.75—1, slama 0.30: jabolka I. 7.50, II. 5, III. 3.50. suhe hruške I. 8, II. 6, III. 5; moka pšenična 3.60—4, koruzna 2.40—2.50, ajdova 3.70—6 din 1 kg. — Trda drva 120—130 din kub. meter, jajca 1.75—2.25 din komad, mleko 2.25—2.50 din liter, surovo maslo 28—34 din kg. Vino navadno mešano v gostilnah 10—12, finejše sortirano 14—18 din liter.
V Kranja dne 19. februarja 1940. Dogon: 33 volov, 18 krav, 3 junice, 30 svinj in 37 prašičev. Prodanih je bilo 21 volov, 17 krav, 1 junica, 21 svinj in 18 prašičev. Cene so bile sledeče: Voli: I. vrste 6.50, II. vrste 6, III. vrste 5.50, telice: I. vrste 6.50, II. vrste 6, III. vrste 5.25, krave: I. vrste 5.50, II. vrste 5, III. vrste 4.25, teleta:
I.	vrste 8. II. vrst6 7, prašiči: šjjeharji 10—11, pršutarji 8.50—9.50 din kg žive teže. Mladi pujski 7—8 tednov stari 150—260 din komad. — Goveje meso: I. vrste 14, II. vrste 12, III. vrste 10, svinjina 14—18, slanina suha 24—26, svinjska mast 21—22, čisii med 24—26, volna: neoprana 24—28, oprana 34—38, surove kože: goveje 12—14, telečje 16, svinjske 6—8 din kg. — Pšenica 250, ječmen 225 rž 225, oves 200, koruza 175—200, fižol 500—700, krompir 150, lucerna za krmo 150, seno 125, slama 75, jabolka: I. vrste 600, II. vrste 500, III. vrste 400, suhe češplje: I. vrste 100,
II.	vrste 900. III. vrste 800, moka: pšenična 350— 400, koruzna 250, ajdova 350—650, rže-na 350, koruzni zdrob 350 din 100 kg. — Drva 115—125 din kub. m, jajca 1.50—1.75 din komad, mleko 2—2.50 din liter, surovo maslo 34—36 din kg.
2ivinsk! sejmi
Mariborski svinjski sejem 23. februarja 1940.
Pripeljanih je bilo 192 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 9 tednov 85—100 din, 3 do 4 mesece 200—220, 5 do 7 mesecev 300—340, 8 do 10 mesecev 450—510, 1 leto 790—840. Kilogram žive teže 6.50 do 8.50, kg mrtve teže 10.50—13.25 din. Prodanih je bilo samo 17 komadov.
mmm^m • mm
Pr^g||l
m r-gr.
■msssr —1 ■ >

psa??
Takele rešilne splave jemljejo zdaj danski tovorni parniki s seboj za vožnjo v Anglijo za-
radi varnosti.
Naše bolnišnice so prenapolnjene
Državnim bolniškim zavodom primanjkuje sredstev za prehrano
V zadnjih lotih se banska uprava ni ustrašila velikih žrtev, da modernizira in poveča svoje zdravstvene ustanove. Z vztrajno doslednostjo so se v zadnjih letih modernizirali obrati posameznih banovinskih bolnišnic, velike dozidave pa še čakajo na dovršitev. Omeniti moramo posebno povečavo banovinske bolnišnice v Mariboru, kakor tudi načrte za veliko in sodobno novo banovinsko bolnišnico v Murski Soboti. V podrobnem delu, ki je bilo v banovinskih bolniških zavodih opravljeno, so važne tudi manjše modernizacije. Tako so na primer bile opremljene v zadnjih letih vse banovinske bolnišnice s hladilnimi napravami. Nekatere bolnišnice so dobile nove operacijske mize in drugo opremo, potrebno pri operacijah. Bolnišnica v Celju je dobila novo sodobno pekarno, bolnišnica v Ptuju in hiralnica v Vojniku pa me-silne stroje, ki v veliki meri olajšujejo obrat obeh zavodov.
Zaradi velike skrbi, ki jo posveča banska uprava svojim bolniškim ustanovam, tudi poslovanje teh zavodov teče v popolnem redu. Škoda je le, da ne upravlja banovina vseh bolniških ustanov v Sloveniji, še večja škoda pa je v tem, da so prav največji zavodi v državni upravi. Zanimiva je v tem primeru statistika o obisku bolnišnic v lanskem letu, posebno še zaradi tega, ker
moremo	iz nje jasno razbrati, kako so			nekatere
bolniške	ustanove obremenjene.			
		Bolnikov		Oskrb.
Zavod:		sprejetih Umrlo		dnevi
Drž. bol.	v Ljubljani	36.278	602	342.383
Ban. bol.	v Mariboru	15.475	431	185.330
Ban. bol.	v Celju	9.326	270	119.962
Ban. bol.	v M ur. Soboti	3.632	92	42.473
Ban. bol.	v Brežicah	3.012	92	42.711
Ban. bol.	v Slov. Gradcu	2.902	106	48.586
Ban. bol.	v Ptuju	2.470	77	33.883
Ban. ž. bol. v Nov. mestu 2.412			39	37.079
Zavod za	raziskovanje			
raka v	Ljubljani	830	12	9.644
Bol. usni.	br. v Kandiji	2.654	46	46.893
Občinska	bol. v Krškem	1.839	58	29.086
Državna bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani pa je sprejela v lanskem letu 4071 bolnic, od katerih jih je umrlo 20. V bolnišnici je bilo 2003 rojstev, od tega je bilo 95 mrtvorojenih, 59 dojenčkov pa je v bolnišnici umrlo. Skupno število oskrbnih dni je lani znašalo 43.605.
V tej statistiki niso zapopadene bolnišnice Bratovskih skladnic, ki so vse razmeroma majhne, prav tako ne druge manjše zasebne bolnišnice. Zaradi točnosti pregleda pa sta bolnišnici v Kan-diji in v Krškem navedeni. Prav tako ne prinašamo statistike državne bolnišnice za duševne bolezni v Ljubljani in na Studencu, kakor tudi ne bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju. V teh bolnišnicah se namreč bolniki ne menjajo tako hitro, hkrati pa ta zavoda služita popolnoma
določenemu namenu, ki z vsemi drugimi bolniškimi ustanovami nima prave zveze.
Skoraj 1. milijon oskrbnih dni
V navedenih bolniških zavodih se je v letu 1939. zdravilo skupno 81.820 bolnikov. Od teh je umrlo 1851, skupna vsota vseh oskrbnih dni pa znaša 981.705. To so ogromne številke in kar je najbolj značilno, je velikansko število, s katerim prednjači državna bolnišnica v Ljubljani. Le malo manjka, pa bi se zdravilo v ljubljanski bolnišnici polovica vseh bolnikov, ki se zatečejo v bolnišnice. Število oskrbnih dni ljubljanske državne bolnišnice same pa je le malo večje kakor tretjina vseh oskrbnih dni, kar nazorno kaže, da v ljubljanski bolnišnici bolniki najmanj časa leže in da jih odpravljajo kakor hitro jih morejo. Tudi državna ženska bolnišnica v Ljubljani je hudo obremenjena, da ne govorimo o bolnišnicah za duševne bolezni, posebno o bolnišnici v Ljubljani in na Studencu, ki je že lani konec leta doživela krizo, iz katere se je šele zadnji trenutek izvlekla.
Primanjkljaj
Kakor je znano, je lani konec leta Zavod za duševno bolne v Ljubljani na Studencu ostal brez živil in brez kreditov za nabavo novih. To se je zgodilo v glavnem zaradi tega, ker pristojni či-nitelji v Belgradu zaradi varčevanja črtajo proračune državnih bolniških zavodov in pri tem na žalost včasih odrečejo mnogo preveč, kakor more zavod prenesti, pa naj še tako umno gospodari z danimi sredstvi. In tako so se sedaj znašle vse državne bolniške ustanove v Sloveniji pred podobno stisko, kakor jo je doživela že bolnišnica za duševno bolne, kateri taka stiska ponovno grozi. Konec februarja bodo namreč bolnišnici za duševno bolne na Studencu pošla tudi vsa naknadna sredstva za nabavo hrane, tako da bodo zavodu ostale na razpolago le skromne zaloge, ki pa seveda še daleč ne zadoščajo. Za prehrano duševno bolnih potrebuje zavod do 1. aprila 1940 še najmanj 200.000 din. Tudi splošna državna bolnišnica v Ljubljani je že skoraj pri kraju s svojimi sredstvi in bo potrebovala do konca proračunskega leta poldrag milijon dinarjev, če bo hotela zdržati obrat. Državna ženska bolnišnica v Ljubljani je že prosila, da se ji da na razpolago znanih deset odstotkov zadržanih kreditov za prehrano, sicer tudi ona ne bo mogla prebroditi do konca proračunskega leta. Bolnišnica za duševno bolne v Novem Celju pa bo poleg pridržanih deset odstotkov za prehrano morala dobiti še najmanj 100.000 dinarjev samo za to, da bo veliko število bolnikov mogla prehraniti do nove proračunske dobe.
Ta velika stiska, v katero so zašli vsi državni bolniški zavodi in kakršne banovinske bolniške ustanove sploh ne poznajo, ima več vzrokov. Prvi in najbolj usodni je prenizki proračun, ki ga si-
cer ne zakrivijo uprave zavodov, ampak pristojni Činitelji v Belgradu, ki enostavno po svoji uvidevnosti črtajo ali pa zmanjšajo kredite. Drugi vzrok je vedno bolj naraščajoči naval bolnikov na osrednje bolniške ustanove. Ta naval je tako velik, da nobena uprava z njim ne računa, zaradi česar so že osnovni proračuni manjši, kakor pa jih potem zahtevajo dosežene številke bolnikov. V letošnjem letu pa se je temu pridružil še izreden porast cen življenjskih potrebščin, ki ga v |>ro-računu pred letom dni nihče ni mogel slutiti. Vse to je seveda izčrpalo vire državnih bolniških zavodov tako hitro, da jim bo vsaj za ves mesec marec treba priskočiti na pomoč. Upajmo, da bo ta pomoč prišla pravočasno I
Ormož, 23. febr. i Pri Sv. Tomažu pri Ormožu se je pripetil do- I godek, ki je razburil vso tamošnjo okolico, saj je I zahteval mlado človeško življenje, tri' prav tako mlade podivjance pa je spravil za dolga leta za obzidje ječe. Dne 18. febr. je bil izvršen krvav zločin v Savcih, na cesti pred hišo posestnika Škrleca. Pri tem posestniku se je omenjenega dne zvečer mudil posestniški sin Janez Janžekovič iz Rucmancev, ki je bil zaročen s Škrlečevo hčerko Marijo. Fant je pri Škerlečevih večerjal ter se z dpmačimi pogovarjal. Okrog 7 zvečer pa se je poslovil ter se naj>otil proti domu. Zaročenka ga je spremila iz hiše do ceste, kjer sta se poslovila. Komaj pa se je obrnila ter je njen zaročenec napravil nekaj korakov proč od plota, že je zaslišala klic »stoj«, na katerega je Janžekovič. odgovoril: »No, kaj pa bo sedaj?« V tistem hipu je že padel strel iz puške in njen zaročenec je smrtno zadet kriknil na pomoč. Obrnila se je vsa prestrašena ter zagledala Janžekoviča ležati na tleh in tudi videla, kako sta planila dva moška iz teme proti njemu, eden mu je pokleknil na trebuh ter ga zabodel večkrat z nožem v prsi, drugi pa ga je tepel jx> glavi. Videla pa je še tretjega moškega nekoliko korakov v stran in ta je držal v rokah puško. Kakor brez uma je planila proti morilcem ter jih s povzdignjenimi rokami prosila, naj ga puste, pa jo je eden od napadalcev surovo pahnil
Morda je ravno za Vas
VbHObV Radensko zdravilno kopališče naj-boljše, ker je po mnogih zdravilnih ^^	sestavinah najmočnejše v Jugoslaviji 1
Sedaj imate dovolj časa, da proučite prospekte raznih kopališč ln da si uberete ono, ki Vam po svoji zdravilnosti najbolje ustreza! Prospekle pošilja zastonj, rado in z veseljem:
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA. RADENCI
Bolnišnica za 300 oseb na kolesih
Nemški Rdeči križ je te dni dal v promet prvo motorizirano bolnišnico v Lodžu. Ta bolnišnica na kolesih je pač eden največjih napredkov v službi zdravljenja bolnikov. Bolnišnica, ki sestoji iz 32 barak in še drugih stavb, ima 9 zdravnikov in zdravnika načelnika ter 300 bolnikov. Glede na razsvetljavo, kurjavo, preskrbo z vodo in postrežbo je bolnišnica popolnoma neodvisna. Vsebuje tudi klinične oddelke, operacijsko barako, rentgenov aparat, laboratorij za bakteriologe in svojo lekarno, ki je slična velikomestni lekarni. Vso bolnišnico prevaža 8 lokomotiv in 1(1 voz in je tako duhovito zgrajena, da je v 90 minutah popolnoma razstavljena in postavljena. Barake in vso opremo je moči zložiti skupaj, pri čemur zavzame 100 postelj samo 3 kvadratne metre prostora. Ponočne omarice se dajo zložiti, da so tako majhne kakor knjige. Bolnišnico so naj|>rej ustanovili za 130.000 volinjskih Nemcev v Lodžu, ker poljskih bolnišnic ni zadosti v tem mestu.
po tleh. Tedaj so prišli iz Škrlečeve hiše že go. sjKKlar iri njegovi sinovi,, pa tudi brat napadenega Alojz, nakar so napadalci pobegnili ter izginili v noč. Ljudje pa so napadalce takoj prepoznali. Bili so to 21-letni posestniški sin Jakob Petek iz Bratislavcev , 21-letni delavec Fr. Kuhar iz Polane ter 25-letni krojaški pomočnik Žnidarič Ivan iz Bratislavcev. Nezavestnega in iz nešte-vilnih ran krvavečega Janžekoviča so odnesli v Škrlečevo hišo, kjer pa jc kmalu izdihnil. Zadet je bil iz lovske puške, pa tudi rane od noža so bile smrtne. Dognalo se je, da je streljal nanj Kuhar, Petek ga je zabodel, Znidarič pa ga je tepel po glavi. Napadalci so najprej zasledovali pokojnikovega brata Alojza, ki je šel Janezu nasproti, pa jim je utekel in se skril v Škrlečevem gosj>odarskem poslopju. Verjetno so se potem jk>-stavili pred hišo v zasedo v nameri, da napadejo svojo žrtev, ko bo prišla iz hiše. Zakaj so napad izvršili, se še ne ve. Orožniki so vse tri morilce prijeli ter jih oddali sodišču.
V Lvovu so našli Rembrandtovo sliko
Moskovski list »Pravda« poroča iz Lrvova. da so ondi v zaboju pobegletia poljskega plemiča našli popolen rokopis Mickiewiczejevega iPana Ta. deuša« in pa sliko Rcmhrandta. Sliki je priložena listina, ki pove, da je to zares pristno delo slavnega Rembrandta.
Razstava tinshih umetnin
Kakor poročajo iz Stockholma, so na Finskem zbraji 300 finskih umetnin, ki bodo razstavljene v Skandinaviji. Dne 24. februarja bo razstava odprta v Oslu, nato bo v Goteborgu, Kopenhagenu in slednjič v Stockholmu. Cisti dobiček bo dobila finska vlada.
Osebne podatke R. Kocha,
ki je odkril bacile jetike, so našli zdaj v Varšavi in jih bodo dali v novi R. Kochev muzej v Berlinu. Svoj čas so te listine Poljaki dobili v Poznanju in si jih osvojili.
Smučke za Finsko. Francoski Tourlng klub je pozval Parižane, naj darujejo svoje smučke za Finsko. Parižani in Parižanke so se v velikem številu odzvali in se odpovedali lepemu športu zato,
da pomagajo junaškim Fincem.
Vašo kožo varujem jaz!
Bodisi da dežuje, da sneži ali pa da pada toča, tudi če oster, mrzel veter tuli okrog oglov, vedno je NIVEA pripravljena varovati Vam kožo. Zato si dobro namažite lice in roke s kremo NIVEA, preden greste ven v naravo | Tako preprečite, da bi Vam koža spokala ali pa postala hrapava.
Pred očmi zaročenke ustreljen
Nepojmljiv zločin vaških podivjancev
Boguslav Kuczynski:	2 i
Beg iz Varšave
Stachovviak mu je povedal ime svo jili sorodnikov in je pri tem mislil, du je domačin gotovo trgovec ali kaj jKidobnega in zategadelj jiozna vse l judi.
»O poznam jih, poznam.« je rekel. »Že dolgo jih jioziuun. Toda ni jih tu. So na vasi. Na Pod gaju. Dva kilometra od tu. Samo najstarejša hčerka jc tu, ker je danes dežurna.«
Vsaj nekdo, da je njegovih v mestu.
»ldite |w tej strani.' Ves čas gre stezica ob |)lotu. števi|ka 14. Zidana majhna hiša na vrtu.«
Trgovec ga je še popeljal na pot in mu pokazal smer.
Kmalu je |irišel v Staroščinsko ulico in na-^el številko 14 in hišo na vrtu. Polknice so bile /aprte in vrata zaklenjena. Vseeno. Počakal bo, da kdo pride. Na vratih je visel pa|>ir in na njem je bilo napisano: »Pridi v Podgaj. Čakam te z obedom.« Bila je pisava njegove nečakinje.
Kdo naj bi prišel? je pomislil Stachowiak. Moški ali ženska? Morda je pismo veljalo sestri, morda prijateljici? Taka poročita so bila nalepljena skoraj na vseh vratih. Na primer: Odhajam v Novngrode. Pridi za menoj!« in l>odobno. Toda r>o nekaj urah so begunci go-tovo že spremenili smer svojega bega kljub takemu pisanju, ki so ga pustili na vratih domačije.
Neki gospod, že starejši in zelo vljuden, je stopil iz sosednje hiše in najprej pomiril psa, ki je lajal v tujca.
»Torej so vendar ti ljudje, ki so ostali tu. mirni. Panika gre šauio l umni.« je pomislil
Stachovviak. Predstavil se mu je in sedel na klop.
»Ali morda kmalu pride? Je vam znano?«
»Zdi se mi, da mora biti vsak čas tu. Vaša nečakinja je danes dežurna. Če bi jo pa hoteli videti jirej, ji lahko stopite na proti. Pride od te strani!« in z roko mu je [>okazal, odkod navadno prihaja.
»Za cerkvijo. Ves čas ob zidu. Ko ste na cesti, ste kmalu tudi v Podgaju.«
Ne. Ni se mu zdelo to pohajanje jxitrebno. Zato je sklenil, da ostane tu. Sedel je na klop pred hišo. 1'oda uradnik je bil ves čas nad njim in ga priganjal. Zato se je dvignil in šel za roko, ki mu je ka/.ala pot: »Tam za cerkvijo!«
Stopal je počasi ter prišel na glavno ulico, kjer je vladala velika gneča. Preril se je skoznjo. Vozila so nui zastavila pot. »Pasja dlaka!« je tiho zaklel. »Človeka se prijemlje histerija in ne ve zakaj.« Vse je šlo iz Želehovo. Lahko bi tedaj ostal v Želehovu še čez noč, lahko bi se še pogovarjal z ženo zvedel bi vsaj to, ali je poiskala stanovanje, ali pa je podlegla splošni paniki. Morda je ta hip šla mimo Lu-kovva in on ne ve zanjo. Morda pa se vrača nazaj v Varšavo, medtem ko on tava sam v teh krajih in ne ve, ne kod ne kam in kje mu je cilj in konec blodenj.
»Kako je v Želehovu?« je vprašal šoferja, ki je stal ob avtu. »Kdaj ste odšli od tam?«
»V Želehovu je mirno. Celo letalskih napadov ni bilo Komaj pred eno uro smo se odpel jali iz mesta. Seveda, bežali smo s hitrostjo, kolikor smo mogli.«
»Ženo sem pustil tam, zato me skrbi. Ostala je v župnišču.«
Od šofer ja je zvedel šc to, da je v župni-šu veliko ženskih in da bodo vse ostale tam. I o je bilo zanj važno. Seveda, zanesti se na to ni mogel, kajti ljudje so vsak hip spreminjali svoje odločbe.
Na noti so se v mraku gnetli najrazličnejši ljudje. Nekoga je vprašal za svojo nečakinjo, »Prav tam gre,« mu je nekdo drugi odgovoril zraven njega.
Mimo je prišla neka slabotna ženska, ki pa ni bila njegova nečakinja. Šele druga za njo. /.Veselila se je močno, in mu takoj začela razlagati družinske zadeve:
»Vsi smo zdravi. Tu iz mesta ven stanujemo sedaj, ker je varnejše. Brat je pri vojakih, njegovo dete pa ne živi več. Ta gospa, ki je šla pred menoj, je njegova žena.«
Stachovviak ni vprašal za nič več. Dobro mu je bilo, da se je znašel v družbi ljudi, ki vedo, kam gredo.
»Bil sem na Staroščinski ulici,« je rekel »in dobil sem tvojo karto, pa ne vem, kaj pomeni.« Takoj nu se je spomnil, da mu je omenila prej otroka svojega brata, zato jt dodal: »In kaj je bilo z njim?« Slutil je nekaj strašnega.
Ustavila sta se in nečakinja je pripovedovala:
»Bratova žena z'otrokom je šla v zaklonišče, ki je bilo prirejeno v krčmi. Padla je bomba in vsi, ki so bili tam, «o bili ubiti. Samo ona je ostala živa, otrok jia, ki ga je držala v naročju, se ji je zadušil.« .
šla sta dalje. Čez trenutek pa je rekla Stanislava, njegova nečakinja:
»Ko je brat odhajal na vojsko, je« samo prosil, naj pazijo na otroka, vsaj nanj. In prav ta otrok je umrl. Stanovanje pa je ostalo nedotaknjeno. Krčma jia je bila namreč čisto na drugem koncu mesta. Sedaj tam izkopavajo mrliče in jih pokopavajo. Tudi Ninini starši, ki so bili z njo, so ubiti in že pokopani.«
' Stachovviak jili je poznal, ko je bila Nina že zaročenka njegovega nečaka.
V takem pogovoru sta prišla s Stanislavo prav pred Ninino stanovanje. Nina je sto|>ila pred njima po stopiijicaii in svetila z električ-
no lučjo. Z njo pa je stopal magistratni šofer in prosil Nino:
»Do smrti vam bom hvaležen, gospa. Ta liter bencina, ki mi ga daste, mi bo morda rešil življenje. Napravil boin mešanico in morda bom prišla z avtom v Brest.«
Nina pa mu je hotela oddati vse, kar je imela. Brisačo, hrano, kar je hotel.
»Takoj bom poiskala tudi bencin.« In iskala je med zalogo v omari. »Tukaj ga imam še par litrov.«
In ta bencin, ki so ga v mestu tako strašno potrebovali in preplačevali nad vrednost, jc dobil ta magistratni šofer zastonj. In šc nekaj petroleja.
»Pomagajte mi nesti, prosim,« se je obrnila k Stachovviakn, ko sta vstopila s Slanislavo v stanovanje. Toda šofer je že stekel pred njimi. Hotel je doseči še tiste ljudi, ki jim je obljubil, da jih popelje v Brest. Imel jc nafto in osem litrov becina. Za to je lahko kupil avtomobil!
Stopili so na ulico in Nina je razdelila hri-sače in milo, pa tudi hrano. Zadnjo brisačo jc dala Stachovviaku.
»Saj je potrebujete,« je rekla.
Res, imel ni niti brisače. Spomnil se je Poznanjskega, ki mu je odnesel vse. Nina je zavila vstran, Stachovviak pa se je s Stanislavo našel pred magistratom. Stopil je na magistrat, če bi morda dobil telefonsko zvezo « Zeleho-vom. Na mizi je gorela sama sveča. Več ljudi je skušalo dobiti zvezo s svojimi, pa ni bilo mogoče. Neki vojaki so zahtevali seno, domačini so se pritoževali, da so jim okradli stanovanje in tako dalje. Stachovviak je sedel pri mizi in pisal na papir svoje ime. Neprestani >k« na koncu, ga je spominjal pisave njegovega brata. Potem je začel posnemati pisavo svoje žene. Pisal je sebi pismo, kakor bi si sa želel prejeti od nje.
Qjtf>£me novice,
Koledar
Sobota, 24. februarja: Prestopni dan.
Nedelja, 25. februarja: Tretja postna nedelja. Matija (Bogdan), apostol; Sergij, mučenec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala g«. Marija Železni kar roj. Hartmann. Pogreb l>o v nedeljo ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv, Jožefa na Vidovdanski cesti.
+ n'h (illiiculi v Ljubljani je neizprosna smrt iztrgala družini mesarja iu gostilničarja g. Nereda hčerko Fančko Nered. Pokopali jo bodo v nedeljo popoldne.
Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
—	lz ljubljanske škofije. Za dekanijska upravitelja 6ta imenovana g. Stanislav Skvarča, župni upravitelj v Kočevju, za dekanijo Kočevje, in g. Jakob Ramovš, žufmik v Vel, Laščah, za dekanijo Ribnica. Podeljeni sta bili župniji: Kočevje g. Petru Flajniku, župniku v St. Rupertu, in Trnovo v Ljubljani g. Ivanu Vindišarju, stolnemu vikarju v Ljubljani. Za župne upravitelje 60 imenovani: g. Ludovk Zajoc, kaplan v Ribnici, za Ribnico; g. Jožef Geoheli, kaplan v Toplicah, za Zaplano; g. Alojzij Škerlj za Javor pod Ljubljano in g. Anton Mi-klavčič, župni upravitelj na Vinici za 6oupravitelja župnije Sinji vrh. V lcler ljubljanske škofije je bil sprejet 6alezijan«ki duhovnik g. Alozzij Škerlj.
—	Promoviran je bil na ljubljanskem vseučilišču za doktorja tehničnih ved kot prvi doktor rudarske geologije na našem vseučilišču asistent tehniške fakultete g. inž. Valentin Munda. Čestitamo!
—	I)a boste stalno »dravf, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	»Čas«, revija Leonove družbe, 5. in 6. številka februar in marec, izide prve dni marca z aktualno in mnogovrstno vsebino.
—	Rotarstvo v Jugoslaviji. V petek zvečer je v nacionalni uri predaval guverener jugoslovanskega distrikta Rotary klubov g. ing. Radovan Alaupovič iz Zagreba o rotaretvu. Letos namreč je že 35 lst od tega, odkar je bil v Chicagu ustanovljen prvi rotarski klub, od tedaj naprej pa se je to gibanje razširilo po vsem 6vetu in je danes v Jugoslaviji že 34 rotarskih klubov, od katerih so v Sloveniji trije (Ljubljana, Maribor in Kranj). Rotary klubi imajo svoje ime od tega, ker so se člani prvega kluba shajali vsak teden pri drugem na domu (rotiranji). Danes se sestajajo člani klubov vsak teden na sestanek, pri katerem poslušajo zanimiva predavanja in na teh sestankih skušajo čim bolj doprinesti k služenju, kajti načelo rotaretva je »Kdor drugim služi, sebi dobro 6luži«. Klubi razvijajo tudi veliko socialno in karatativno delavnost ter nekateri žrtvujejo v ta namen tudi velike vsote. Tako n. pr. ima mariborski klub svoj sklad za podpiranja siromašne obmejne dece, ljubljanski klub pa je lani ustanovil društvo »Naša skrb za pohabljeno deco«, katerega je dotiral z začetno dotacijo 10.000 din. Za lanske božične praznike je naklonil ljubljanski klub raznim karitativnim organizacijam v Ljubljani 14.000 din. Jugoslovanski distrikt, v katerem so združeni rotarski klubovi iz vse države, izdaja tudi svoje glasilo, mesečnik »Jugoslovanski rotar«, ki izhaja sedaj v Zagrebu ter prinaša mnogo zanimivih in poučnih člankov.
— Zdravstveni tečaj so Imeli v Selcah nad Škof-lo Loko. Priredila ga je na prošnjo tamkajšnjega Prosvetnega društva Krščanska ženska zveza, vodila ga je pa dipl. zaščitna cestra gdč. Antonija Še-šclj iz Ljubljane. Tečaja se je udeležilo zelo mnogo mater in deklet iz selške župnije. Gdč. Šešljevi se tečajnice najlepše zahvaljujejo za njena poučna predavanja in ji tudi pri bodočem delu žele mnogo uspeha.
—	Licitacija za nov železobetonski most čez Mirno na preloženi državni cesti Krška vas—Celje pri Boštanju bo 28. februarja na tehničnem oddelku banske uprave. Proračun za zgradbo mostu znaša 721.300 din.
—	Konj pobil otroka. 13 letnega Jernejčka, sina delavca v tovarni za klej, iz Vidma pri Dolu je konj pobil s kopiti na tla in ga hudo poškodoval po vsem životu. Jernejčka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno.
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice,
Lep šivalni stroj bo dobavila tvrdka Ign. Vok, Tavčarjeva ul., Ljubljana
Za naročnike »Domoljuba«
700 nagrad
Žrebanje bo 26. februarja 1940 Še danes je čas! Naročite »Domoljub«! Sreča Vas čaka!
—	Cigan zamenjal konja. Pri posestniku Mihaelu Štirnu blizu Preddvoia se je pred dnevi zglasil cigan Pavle Hudorovič, ki je peljal na povodcu starega konja. Cigan je začel s Stirnom barantatl za konja, ki ga je pa kasneje na zvit način zamenjal s Štirnovo kobilo, ki je bila vredna nad štiri tisoč dinarjev. Hudorovič jo je odkuril « kobilo v kamniški okraj, kjer jo je najbrž prodal in z denarjem izginil
Nesreča graničarja, V Ljubljansko bolnišnico so pripeljali 31 letnega graničarja Milenka Jovano-viča, ki je v hribih padel in si zlomil levo nogo.
—	Veliko zalogo nakradenega blaga je odkrila orožniška postaja v St. Vidu pri Stični. Ker ni dvoma, da izvira vsa zaloga iz vlomov, javljamo nekatere najpomembnejše predmete. Komur je bilo kaj takega ukradeno, naj to javi orožnlški postaji. Klobuk št. 56 z napisom »Loresoux-Rue centrale Pariš- na notranjem usnjatem traku. Prometna knjižica za kolo na Ime Medved Franjo, Devica Marija v Polju; tri metre sivega moškega blaga; tri metre sivega blaga z modrimi kvadrati; mali ročni vrtalni stroj za vrtanje železa; 25 pol črnega indigo papirja »Tip-Top«; stara moška ura z gravirano železniško lokomotivo na zadnjem pokrovu; stara moška nikeljnasta ura firme »Sarima«, srebrna mala ženska ura, rumeno obrobljena, firme »Vfaltham; avtomatska puška 5 mm (flobert) tvrdke Bohler-Antini; fotografski aparat znamke Kodak, format 6 krat 0.
—	Obsojen tat. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani je bila včeraj javna razprava proti Rudolfu Cenerju, kmetu iz Cankove, okraj Križevci. Na Vrhniki je v taborišču vlomil v kovčeg vojaka Antona Lukana in mu odnesel civilno obleko ter 42 din gotovine. Lukan je imel okoli 400 din škode. Po vlomu je pobegnil iz taborišča, odvrgel pri Vrhniki vojaško obleko in odšel proti domu. Zaradi zločinstva vlomne tatvine in dezertacije je bil pred malim kazenskim senatom obsojen na eno leto in en mesec robije. Aretiran je bil 11. novembra lani po izvršenem zločinu.
p4> d>J2M/L
*	Oceanografski zavod v Splitu. Gradbeno ministrstvo je pred časom odprlo kredit v znesku 860 tisoč dinarjev ea dela pri dovršitvi Oceanografskega zavoda v Splitu, prosvetno ministrstvo pa je najelo pri Državni hipotekami banki posojilo tri milijone in pol din za popolno dovršite v del tega zavoda. Sedaj so vsi tehnični elaborati gotovi in se bodo končna dela v najkrajšem času začela.
*	Na Jadranu imajo krasno vreme. V Splitu in po vsem Jadranu je po strahoviti burji nastalo krasno sončno vreme. Nebo je čisto jasno, morje pa mimo. Temperatura se je v četrtek dvignila na 11 stopinj Celzija. Promet na suhem in na morju je normalen,
*	Divjačina zmrzuje. Iz Virikovcev poročajo, da sta dolgotrajna zima in velik sneg hudo prizadela divjačino v bogatih slavonskih loviščih. Ker divjačina zaradi visokega enega ni mogla priti do hrane, tudi ne do tiste, ki so jo lovska društva nastavila po zimskih krmiščih, je postala neodporna proti hudemu mrazu. V gozdu »Kunjevci« je našel lovski čuvaj na desetine zmrznjenih sm in množico zmrznjenih fazanov in divjih rac. Tudi v loviščih okrog Siska, kjer je zaradi povodnji ostalo žive le malo divjačine, je mraz in glad uničil <kero vso še preostalo divjačino. Srne prihajajo v vasi in iščejo hrane.
*	Mati toži občino zaradi uboja sina. Zanimivo tožbo je vložila na sodišču v Somboni vdova Štr-bački proti občini v Starem Vrbasu. Historijat te tožbe sega še v čas prevrata leta 1918, ko sta o priliki streljanja izgubila življenje Jevrem Dinič in Sever Štrbački. Preiskava ni mogla ugotoviti, kdo so ubijalci, Sedaj mati ustreljenega Štrbačkega toži občino Stari Vrbas in zahteva odšlkodnino in vzdr-ževalnino, češ, da je občina odgovorna za tiste nerede. Somborsko sodišče je razpisalo glavno razpravo, ki bo v mesecu marcu.
*	Huda železniška nesreča. — Eden mrtev, trije hudo ranjeni. Med železniškima postajama Reme-tinec in Hrvatski Leskovac se je preteklo sredo zvečer zgodila huda nesreča. Kmečke sani, v katere sta bila vprežena dva konja, ki ju je vodil Luka Malkoč, so se morale nedaleč od Remetinca ustaviti pred železniško progo, ker so bile spuščene zapornice. Nenadoma sta se pa eplašila konja, ki 6ta divjala proti zapomloi in jo predrla. V tem hipu je privozil iz Zagreba tovorni vlak. Lokomotiva je udarila ob sani in jih v velikem loku vrgla čez železniški nasip. Na saneh so bili poleg voznika še trije možje, ki so bili vsi smrtno nevarno poškodovani. Oba konja sta pa ostala nepoškodovana. Ponesrečenca so prepeljali v zagrebško bolnišnico. Eden izmed njih, Mato Maslek, pa je že med potjo izdihnil.
*	Stavka v tovarni »Dalmatlenne« končana. Iz
Šibenika poročajo, da je bil v četrtek dosežen sporazum med vodstvom tovarne »Dalmatienne« in med zastopniki delavstva. Tovarniško vodstvo je izjavilo, da je pripravljeno zvišati delavske plače za 30%, kakor je to določila izpostava banske oblasti v Splitu. Plavže so tudi med stavko kurili, da se ni 6trdila manganova ruda. V četrtek popoldne so delavci spet začeli delati.
*	Zasneženi svatje. Nad Sandžakom so zadnje dni divjali silni snežni viharji, ki so močno ovirali promet. V bližini Ruda je obtičal v snegu avtobus, v katerem se je peljala družba ženitvanjskih svatov. Poročni par in svatje so morali, ker niso mogli peš do bližnje vasi, celo noč prebiti v avtobusu, Šele naslednje jutro 60 delavci odkopali sneg, da je mogel avtobus nadaljevati svojo pot in pripeljati čisto premrzle 6vate na toplo.
*	Angleški ček st« ponaredila. V Zagrebu je policija na glavnem kolodvoru prijela Ivana Štefa-niča in Antona Mihaiča. Osumili so ju, da se pečata • tihotapstvom valut. Ko so ju preiskali, so našli anigleSki ček, glaseč 6e na 210 funtov, Preiskava pa je ugotovila, da j« ček ponarejen. Prvotno se je glasil na 10 angleških funtov, pa j» pripisana številka 2, tako da se glasi ček na 210 funtov, Aretiranca valita krivdo drug na drugega,
*	Alkohol povzročil smrt. Nesrečni alkohol je bil ipet povod družinske žaloigre, ki se je odigrala v Vodjincih pri Vinkovcih, kjer je zet s strelom i* puške ubil svojega tasta. Med Stj. Šrajerjem, 3Uet-nim kmetom, in njegovim tastom, 45 letnim Pavlom Slavnjakovičtm ao bili ie delj časa na dnevnem redu družinski prepiri zaradi starega dolga, ki je bi! pred dnevi vknjižen na posestvo. Preteklo sredo »večer je Slavnjakovič iel v gostilno In se je <e!e pozno v noč vrnil piecej pijan domov, kjer je v pija-
— Za ukradeni bencin nad eno leto robije. Zidar Breznik Jože, ki je bil 2« večkrat kaznovan, j« doma iz Rafolč, občina Lukovlca pri Kamniku. V Domžalah je Ivanu Zlebniku 29, januarja leto* odnesel najprej 20 litrov bencina. Po svečmei je v drugič vlomil pri Žlebniku in mu odnesel pločevinasto posodo z 20 1 bencina. Mali senat, pred katerim je Breznik priznal vlomno tatvino, ga je ohsodil zaradi tega na eno leto in dva meseca robije. Breznik je kazen sprejel.
Za socialno-higiensko akcijo na Koroškem
je Higienski zavod v Ljubljani izdelal načrt potovanj, predavanj in razstav, »Druitvo prijateljev Slovenskih goric« pa je nabralo blaga, posode in drugih potrebščin za matere in dojenčke.
Socialno-higiervska akcija se prične 3. marca in konča 7. aprila 1940. Izvedena bo v sledečih krajih: za Pameče in okolico od 3. do 9. marca, za Li-beliče in okolico od 10. do 12. marca, za GuStanj in okolico od 19. do 23. marca, za Prevalje od 31. marca do 7, aprila, za Črno od 3. do 9. marca, za Korpivno od 10. do 13. marca, za Žerjav od 14. do 18. marca, za Podpeco od 19. do 24. marca, za Mežico od 25. do 30. marca, ea Sv. Daniel od 31. marca do 2. aprila, za Lokovico in okolico od 5. do 7. aprila.
Za to akcijo je »Društvo prijateljev Slovenskih goric« od svojih dobrotnikov prejelo blaga in denarja v toliki meri, da je po dodatnem nakupu oziroma predelavi pripravljenih za matere in dojenčke 1000 srajčk, 2000 pleničk, 500 brisač, 500 gumi-ple-ničk, 500 steklenic s cuclji, 500 škatel posipalnega praška, 500 škatel vazelina in štiri zaboje mila.
Da bi se oddolžilo svojim dobrotnikom-daroval-cem blaga in denarja, kakor tudi predelovalcem blaga, pa tudi, da jim nudi priliko, da si izdelke pred razdelitvijo ogledajo, razstavljata prireditelja v teh dneh v oknu ustrežljive »Nove založbe«, Kongresni trg št. 19, del teh izdelkov, in sicer od vsake vrete nekaj. Vsega blaga, kakor obleke in perilo za matere ter šoloobvezna otroke, zaradi prevelikega obsega in premajhnega prostora ni mogoče razstaviti. Izdelki bodo razstavljeni od 24. do 28. februarja.
To je tretja socialno-higienska akcija Higienskega zavoda in »Društva prijateljev Slovenskih goric«. Četrta je zasnovana za Prekmurje v letošnjem poletju.
nosti začel pretepavati svojo hčer in njenega otroka. Šrajer je v obrambi svoje žene in otroka prijel za lovsko puško in ustrelil svojega tasta. Šrajerja so aretirali.
*	Žrtev prepirljivca. V Ilovčagu pri Glini so imeli zabavo, na kateri je bil ubit ugledni gospodar Tomo Grahovac, star šele 32 let. Zabodel ga je z nožem v srce 28 letni Marko Car, ki je znan kot velik prepirljivec in izzivač ter sprt z mnogimi kmeti. Tudi s pokojnim Grahovcem je bil skregan. Car je vedno iskal priložnosti, da bi se maščeval nad Grahovcem, na omenjeni zabavi pa je izvršil svoj naklep. Pred umorom je dejal: »Bog je Bogi Kralj je kralji Jaz pa ne bi bil Car, če se ne maščujeml«
*	Huda posledica prepira. V Timarcih pri Pe-trinji je 27 letni Stevo Mikulič ubil kmeta Jožo Perkoviča. Mikulič je prišel k Krkoviču, ki je sekal drva. Začela sta govoriti. Kmalu pa je Mikulič začel grditi Perkovičevo hčer. Perkovič se je zaradi tega razburil in je šel s sekiro nad Mikuliča. Mikulič je imel s seboj lovsko puško in je z njo do smrti ranil Perkoviča Ubijalca so aretirali. Hudo ga obremenjuje dejstvo, da si je tik pred ubojem izposodil lovsko puško in da je imel gotovp namen ustreliti Perkoviča.
*	Mačeha med očetom in sinom. V neki vasi pri Smederevu se je odigrala krvava družinska žalo-lgra. Pred meseci se je drugič poročil vdovec, delavec Aleksa Petrovič. Njegov 17 letni sin se z mlado mačeho ni razumel in tako so bili prepiri na dnevnem redu. Aleksa, ki je bil čisto pod vplivom svoje žene, se je postavil na njeno stran in je pogosto pretepel svojega sina, ki ga je pri njem za-tozila mačeha. Grozil je tudi, da bo svojo hišo dal prepisati na svojo ženo in sina razdediniti. To je sina se bolj podkurilo proti mačehi, ker je bil prepričan, da je ona spravila očeta na to misel. Končno je prišlo tako daleč, da je nekega dne zapodil sin* iz hiše Preteklo sredo sta se srečala oče in sin v Smederevu, Med njima je kmalu nastal prepir, ki je končal s tem da je sin Milivoj potegnil »amokres iz žepa m trikrat ustreld na očeta. Oče se je zgrudil na tla in kmalu izdihnil. Mladi morilec očeta so je
6am javil oblasti,	'
»
Trpljenje Poljake
Pariški dopisnik rotterdamskega lis(a »Ma-asbodec poroča da želi francosko-pol jska sku-l' « Cl£"<lv parlamenta, da bi imela kaka nevtralna komisija priliko, da bi Izčrpno preiskala grozodejstva, ki se dogajajo na Poljskem. Na podlagi posebnih poročil, ki ne more nihče zavajati spričo njihovo verodostojnosti, hoče pokazati dopisnik le borno sliko' strahovitih grozot,
Znano je, nadaljuje dopisnik, kaj se je moralo zvedeti o usodi katoličanov, zlasti dnevnikov po visoki osebnosti, kakor je kardinal dr. Hlond k, biva zdaj v Rimu. Tudi msgr. (.awlina, poljski armadni škof, nam je osebno dal več podatkov, in prav tako nekateri duhoviti U u- •""! Je bi,° Posrečilo pobegniti s I oljske Mimo tega smo mogli dognati, s kakšno skrbnostjo uradne poljske osebe zasledujejo vesti o preganjanju na Poljskem, tako da
5«JVjT1 Zares Tnične- Dal-ie pa so prišla na an tudi razna škofovska sporočila, ki so v Himu napravila najgloblji vtis.
Vse te vesti ne vzbujajo v človeku le velikanskega studa, marveč so tudi tako vnebovpl-joče, da morajo najprimitivnejši občutki Človečnosti vsa ta grozodejstva 'obsojati in da mora postati zahteva po nepristranski preiska-vi pač zadeva vsega civiliziranega sveta,
t-ii.>Flfar,0< le kot nekakšna >Bela knjiga« objavil več dejstev, ki so se dogajala v poslednjih mesecih leta 1939. Te mesece so si Izbrali zato ker je treba za ta grozodejstva poiskati še dokazov, ne pa, da bi se bil položaj nemara kaj izboljšal.
Proučevanje vsebine te »Bele knjige vzbuja v bralcu strah in trepet. Omenimo Fe to, da jc nedavno vatikanski radio vnovič ugovarjal zoper muceništvo Poljske . . ' , J * ' • 1 ' - * .


43.000 novih brezboinikov
Po uradnih sovjetskornsklh poročilih je v času od 17, septembra dn 31, decembra 1939 pristopilo v krajih, ki so jih zasedle rdeče Čete na Poljskem, 45.000 novih Članov k sovjetsko-ruski brezbozniski zvezi. Zaradi izšolanja novih udov, med katerimi je 31.456 žensk, so ustanovili devet brezbožniškil, šolskih središč. INa predlog poljske sekcijo brezbožniške »v«/*
Ljubljana, 24. februarja
Kf
Gledališče
Drama. Sobota, 24.: »Praznik cvetočih češenj.* Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 25. ob 15: »Na prisojni strank. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Asmodej«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 26,: Zaprto, Torek, 27,: Zaprto (generalka).
Opera. Sobot«, 24.: »Traviata«. Izven. Gostovanje Zlate Ojungjeuac-Gavellove in Josipa Go-stiča (50. uprizoritev). Nedelja, 25. ob 15; »Lum-pacius Vagabuudus«. Izven. Oh 20: »Frasquita«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac-Gavellove.. Ponedeljek, 20. Zaprto. Torek, 27.: »Rusalkat; Red A.
Rokodelski oder
Jutri ob osmih zvečer bo v Rokodelskem domu igra »Deseti brat«, prirejena po istoimenskem Jurčičevem romanu. Za predstavo nove igre, ki jo bo režlral g. Debevec, je zelo veliko zanimanje. Zato vabimo vse, da si vstopnice priskrbe že v predprodaji, ki bo jutri od 10—12 v Rokodelskem domu. Komenskega ulica, št. 12. Zvečer bodo vstopnice na razpolago od 77—8. ure. Vjudno vabimo k prav obilnemu obisku.
Radio Ljubljana
Sobota, 24 febr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 S splošč dobite godbo pravo — za veselje in zabavo — 12 30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 S plošč dobite godbo pravo — za veselje in zabavo — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) Slovenske narod, ravljice (M. Ukmar - Boltarjeva); b) Striček latijček kramlja in prepeva — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radij, orkester — 18.40 Letalski napadi in protiletalska zaščita (Črto Nučič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Zgodov. pomen Srbov v Hrvatski (dr. Radoslav Grujič, Bgd) — 19.40 Objave — 20 O zunanji politiki (dr. Al. Kuhar) — 20.30 Smo skuhali dovtipov zmes. natresli pesmi, godbe vmes. Vesela ušesna gostija za konec meseca. Sodelujejo znanci in neznanci. — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester. •
Drugi programi
Sobota, 24. februarja: Belgrad: 21 Letalska zabava — Zagreb: 20 Komorni koncert — Bratislava: 19.30 Pihala — Sofija: 20 Ork. in zbor — 21 Valčki — Angleške postaje: 22.30 BBC ork. — Beromunster: 20 Pisan spored — Budimpešta: 19.25 Operetna glasba — Bukarešta: 20.15 Koncertni prenos — Francoske postaje: 22.15 Vokalni in klavirski koncert — Stockholm-Horby: 21.10 Brahmsove skladbe — Trst-Milan: 20.30 Pihala — 22.15 Violina — Bim-Bari: 21 Lahka glasba — Florenca: 21 R. Straussova opera »Salomec — Sottens: 21.10 Kabaret.
Prireditve in zabave
Trnovski Fantovski odsek in Dekliški krožek
priredita v nedeljo, 25. februarja ob 8 zvečer v trnovskem Prosvetnem domu telovadno akademijo s pestrim sporedom. K obisku te akademije vljudno vabljenil Predprodaja vstopnic v društvenem domu od 15 do 12.
Prešeren-Skerjanc: Sonetni venec. Delo je napisano za dva solista, tercet, moški zbor in veliki orkester. Krstna izvedba Sonetnega venca bo v ponedeljek, 26. t. m. pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča v veliki unionski dvorani. Začetek ob 20, Predprodaja vstopnic v knjigarni Olasbene Matice.
Tri godalne kvartete bomo slišali prihodnji pe-
tek, dne L marca t, 1. v izvedbi Ljubljanskega kvarteta. Gg. Pfeifer Leon, Stenič Fran, Sušteršič Vinko in Mliller Gustav tvorijo že celo vrsto let
stalno komorno združenje, ki dnevno vodi in nastopa na prvovrstnih koncertih in tudi drugod V petek bodo nastopali z deli Mozarta, Zike in De-bussija. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani, začetek ob 20. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Mestna zdravniška dežurna služba
V soboto od 8. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj bo opravljal mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova ulica št. 18, tel, 36-24.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne; dr,. Piceoli, Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Oartus, Moste-Zaloška cesta.
so v Lvovu odprli brezbožniški zavod za izobrazbo brezbožniških priganjačev. Zavod je prejel od osrednjega brezbožniškega sveta kredit 3,2 milijona rubljev.
Anekdota
Švedska kraljica Kristina se je na neki proslavi pogovarjala z grofom Monaldeschiem, ki je bil zaradi svoje duhovitosti ln drugih sposobnosti na dvoru zelo priljubljen. Kraljica je pripovedovala o eni izmed dvornih dam, ki jo je označila za najlepšo, Končno je kraljica rekla grofu, naj tudi on pove svoje mišljenje o lepoti te dvorne dame. Grof je dobro razumel, kam meri kraljica in je hitro odgovoril:
»Kdo bi mogel izreči sodbo o evezdah, če gleda v solnce.«
Po tem odgovoru je postal grof Monaldeschi kraljnčne ljubljenec, kar je ostal dolga leta.
Gospa novi sluikinjii Tu j« delovna soba pro-Merjs. Psaits jo dobro, di o. beti« kaj emešaii.«
I ^	DANES PREMIERA!
ISflNJE 0 SVOBODI
Idiličen francoski veefilm o trlnajstorlcl mladih ljudi, katerim se je zahotelo uživati popolno svobodo — ločeno od vsakdanjega življenja v mestih. Dejanje filma se odigrava v visokih zasneženih Alpah. Delikatna in ekscentrična vsebina, daje filmu popolnomn nov znnčaj I. L ffamtt — le bwn — Dollv Mollinger in ie 10 samih prvovrstnih francoskih Igralcev
KINO MATICA 21*24 fffrfi
I LJUBLJANA
Telovadna akademija v Trnovem
Fantovski odsek in Dekliški krožek v Trnovem priredita v nedeljo, 25. februarja ob 8 zvečer v trnovskem prosvetnem domu telovadno akademijo. Akademije trnovskih fantov in deklet eo znane kot najboljše akademij; ljubljanskih katoliških telovadnih organizacij. Zadnjo akademijo pred razpustom Orla in prvo po obnovitvi naših telovadnih organizacij je priredil trnovski odsek.
Letošnja akademija ima zelo pester telovadni spored in nekaj točk fantovskega petja. Zelo prisrčne in ljubeznive so točke naraščaja in gojenkl Vaja e puškami, korak mornarčkov, vaje z obroči. Članska talna telovadba in vaja mladenk na gredi bodo ■3na najlepših točk. Akademija je po svojem programu vredna, da bi se vršila v kakšni večji ljubljanski dvorani.
KINO KODELJEVO Telefon 41-64
Danes ob 5 (znižane cene) in ob pol 9
DEMONSKA SIMFONIJA TARZANOVE PUSTOLOVŠČINE
1 Maša za turiste in smučarje bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovanice ob 6.20 zjutraj.
1 Občni zbor Družbe sv. Elizabete. Družba sv. Elizabete bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo 25. februarja ob pol 5 popoldne v Marija-nišču v sledečim sporedom: 1. nagovor predsed-ništva; 2. poročilo tajnice; 3. poročilo blaga jničar-ke; 4. slučajnosti. Pred občnim zborom bodo ob 4 v kapelici litanije z blagoslovom. Družba s tem ne vabi samo članic, da se ga vse polnoštevilno udeleže, ampak pričakuje tudi, da jo počaste številni prijatelji in dobrotniki družbe.
1 Don Boskov praznik v Dekliškem domu na Karlovški cesti v Ljubljani. Drevi ob pol 8 duhovna obnova za dekleta iz krožka Marije Pomočnice in za druga okoliška dekleta od 16. leta naprej. K sv. maši v nedeljo zjutraj ob 7 se bodo zbrale, poleg domačih gojenk, dekleta obeh krožkov; vabljene so pa tudi druge okoliške mladenke, da z nami proslavijo don Boskov praznik. V nedeljo zvečer ob pol 6 se bo zbrala vsa don Boskova ženska mladina v gledališki dvorani, da bo svojim prijateljem in dobrotnikom razodela, kako don Boska ljubi in da je trdno odločena po njegovih smernicah uravnavati svoje življenje. Mladina vas na svoj praznik iskreno vabi.
1 Vodstvo po razstavi inž. Šviglja v Jakopičevem paviljonu bo v nedeljo, 25, t. m. ob 11 dopoldne.
1 Ljubljanska strelska družina vabi vse članstvo na redni letni občni zbor, ki bo v torek, 5. marca t. 1. ob 18 (6 popoldne) v društvenih pro-. štorih ob Masarykovi cesti 14-11,, levo (palača »Grafika«) z običajnim dnevnim redom. Pismene predloge je dostaviti do 2. marca 1940.
1 Važno opozorilo za rezervne častnike) V nedeljo, dne 25. februarja t. 1. bo ob 10 dopoldne v dvorani »Zvezde« važno predavanje za aktivne in rezervne častnike Predava artilerijski brigadni general g. Janež. V smislu naredbe komande Dravske divizijske oblasti je udeležba na tem predavanju obvezna za vse rezervne častnike glavnih rodov (pehote, topništva, konjenice, inženirstva in letalstva). Pri vstopu je oddati na osminki pole napisano ime z vojaškim činom radi daljnje evidence vojna oblasti. Pričetek predavanja bo točno ob desetih,
1 Petkov ribji trg. Včerajšnji ribji trg je bil prav 6lab. Povpraševanje po ribah veliko, zaloge male. V Ljubljano je prispelo na trg vsega okoli 150 kg morskih rib. Na izbiro so bile: orade po 40, osliči 32, ligne 30, cipli 28 in girice po 14 din kg. Na trgu je bilo malo zmmjenih sardelic, ki 60 bile po 20 din kg. Prej po 12 do 14 din kg. Ščuk je bilo samo nekaj. Lipani 60 bili po 32, postrvi po 40 in belice po 10 do 14 din kg.
I Namesto venca na grob gospe Marije Schrott je daroval g. Ivan Martelanc, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani v svojem imenu in v imenu svoje družine 200 din za Mladinsko zavetišče v Zeleni jami. Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega se za plemenit dar v imenu revnih otrok naj-prisrčnejše zahvaljuje, Otroci bodo molili za blago pokojnico. Bog povmi!
i Jutri na Kurcšček. Prijave samo danes — Putnik.
1 Za moške kakor tudi ženske obleke priporoča veliko izbiro vseh vrst štofov od 45—220 din tvrdka Goričar v svoji glavni trgovini Sv. Petra cesta 29. Pohitite dokler traja zaloga I
1 Parni kotel za centralno kurjavo v splošni državni bolnišnici v Ljubljani bodo v kratkem začeli montirati. Ministrstvo je namreč licitacijo že potrdilo.
1 Nesrečni padci se množe. Komaj se je malo ojuzilo, tako da nastajajo na ulicah prve luže, ki cez noč zmrznejo, že je ljubljanska bolnišnica začela sprejemati prve ponesrečence, ki so na takih ledenih prehodih padli in se polomili. V Gajevi ulici si je zlomil nogo 34-letni uradnik Potnik Marjan, v Šiški si je zlomil roko 66-letni stavbni tehnik Demell Jože; pri smučanju na Viču pa si je zlomil nogo 9-letni Janezek Kušar, sin delavca v tobačni tovarni. Vsi se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
1 V Stritarjevi ulici Stev. 6 v Ljnbljanf, pri
frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Sanje o svobodi. Film »Sanje o svobodi« nam daje povsem nov značaj v filmskem svetu, s svojo bogato in ekscentrično vsebino bo gotovo vsakemu obiskovalcu prinesel užitek. Posebej je omeniti prekrasne naravne posnetke iz zasneženih Alp, ta bela opojnost bo gotovo našim navdušenim športnikom nudila posebno zabavo. Premiera tega izbranega, ekscentričnega filma je danes v kino Matici.
1 Ljubljanske ure in zamuda. Prejeli smo: Saj priznam, da sem počasnč in da vedno lovim vlak prav zadnjo minuto. Kljub temu pa ga navadno vjamem, če gredo ure prav. Ker nimam doma radijskega aparata, tudi nimam te ugodnosti, da bi si mogel vsak dan trikrat naravnati svojo uro, ki je tudi že bolj priletna in šepava. Zanašam se pa na ure, ki so nam skromnim ljudem na razpolago brezplačno. Pa sem bil pošteno potegnjen. Ko hitim na kolodvor, vidim, da ura na zvoniku daje še dovolj časa, da bom ujel vlak. Ko pa pridem do prve električne ure, vidim, da ga ne bom več ujel, ker je električna ura naprej. Pa ga res tudi
nisem. Zato sem imel čas, da sem primerjal ure na ljubljanskih zvonikih in električne ure in ugotovil, da skoraj vse cerkvene ure napram električnim zaostajajo. Te navade ne poznajo na deželi, odkoder prihajam. Tam so namreč cerkvene ure najnfanj za pet minut pred železniško. Mislim, da tudi Ljubljani ne bi škodovalo, če bi v tem primeru posnemala deželo.
1 »Andy Hardy, milijonar« je najnovejši in naj-zabavnejši film popularnega filmskega zvezdnika Mickey Rooneya iz ameriške filmske družine Hardy. Po dosedanjih ocenah sodeč, je to peti najboljši film imenovane filmske družine. Mladi bogatin omamlja s svojo preveliko srečo vse številno sorodstvo, vsi se hočejo zabavati in živeti na njegov račun. Le oče in mati se ne dasta zavesti mamonu. Njihovo geslo je: biti pošten in veren, ter skrbeti za dobro ime družine Hardy. Ta skrb rešuje družino iz neprilik, ki jih ne manjka, posebno še, ko jim izmakne mladi bogatin premoženje. — Mickey Rooney — ne več otrok, ampak že dorasel, umetniško dovršeno podaja milijonar-jevega sina, ki mu je le do tega, da se kaže svetu milijonarja: ima prirojen dar za humor, ki pri njem včasih meji na tragičnost. Mickey je velik umetnik in v filmski publiki močno priljubljen. Premiera filma je danes v sinu »Sloga«.
Slab položaj naših poštarjev
Te dni so imeli nnši poštni zvaničniki in služitelji občni zbor svoje mariborske organizacije. Vodil ga je predsednik Babič, navzoči so bili upravnika mariborskih pošt I. in II. Ortan in Šetinc, predsednik Dravske sekcije Penko iz Ljubljane ter delegati iz Ljubljane, Celja, Poljčan, Pragerskega, Ptuja, Mur. Sobote, Gor. Radgone, Ruš in Sv. Lenarta v SI. goricah. Poleg predsednika je poročal še tajnik, potem je govoril predsednik Dravske sekcije Penko, nato upravnik Šetinc in končno je društvo izrazilo svoje zaupanje dosedanjemu odboru s ponovno izvolitvijo. Nato sta se vršila še dva občna zbora, Glasbenega društva mariborskih poštarjev in pevskega društva >Poštni rog«, ki sta pokazala lep napredek obeh. — Občni zbori, kakor so navedeni trije, so sedaj vsakdanji ter se z njimi ne bi obširneje navili, če se ne bi bilo zlasti na prvem tako nazorno razgrnila slika bednega položaja, v katerem žive naši nižji poštni ulužben-ci. Potrebno je, da tudi naša javnost izve za težek položaj naših poštarjev.
Plača poštnih služiteljev znaša mesečno 750 do 780 din. Za stanovanje plačujejo 300 do 350 din, z ostankom pa morajo preživljati sebe in svojce, skrbeti za obleko, za šolske potrebščine. Kako je to s temi sredstvi mogoče, je res čudež; Vsakdanji pojav je, da stoje poštni Uslužbenci pred vrati naših kreditnih zadrug ter prosijo za posojila, tako da je že večina prezadolženili. Povrhu so sedaj še prišli odtegljaji za plinske maske, ki znašajo mesečno 54.50 din — tri mesece zaporedoma. Napredovanja ti poštni uslužbenci zadnja leta sploh več ne jsoznajo. Uradniki stalno napredujejo, nižji uslužbenec pa ne pride nikamor naprej in kmalu bo na naših poštah čudna slika — na eni strani sann inšpektorji, na drugi pa služitelji, ker za zvaničnika ne pride nobeden, ki nima dveh razredov srednje šole Tako opravljajo potem služitelji posle zvaničnikov,. ne morejo pa v njihov položaj napredovati. Na dnevnem redu so sedaj tudi pritožbe zaradi pomanjkanja nižjega poštnega osebja ki je zaradi tega tako vpreženo v službo, da ne more izrabiti niti svojega rednega dopusta. Nezadovoljstvo vlada tudi zaradi službene obleke; blago je slabo, kroj nejjriineren. Vse te pritožbe so nižji poštni uslužbenci združili v posebno resolucijo, v kateri zahtevajo povišanje prejemkov, redno napredovanje, ukinitev odtegljajev za plinske maske, boljšo izdelavo in blago za službene obleke ter priznanje treh službenih let, ki so jim bila odvzeta. Poštni uslužbenci so prepričani, da jih bo v teh upravičenih zahtevah podprla tudi vsa naša javnost.
Marija Nekrepova — 50 letnica
Danes obhaja v krogu svoje družine in sorodnikov 50 letnico svojega življenja gospa Marija Nekrepo-v a, lastnica gostilne pri »Zlatem konju« v Mariboru in te dni tudi 25 letnico, kar je lastnica gostinskega obrata. Jubilantka se je rodila v znani Ko-ropčevi družini v Polj-čanah 24. febr. 1890. V letih od 1916 do 1919 je bila lastnica gostilne »Lovski dom«, potem pa je prevzela staro in znano gostilno »Pri zlatem Konju«, katero še sedaj z uspehom vodi. Gospa Nekrepova je znan dobrotnica revnih dijakov ter rada podpira razna društva. Ob njenem lepem jubileju ji želimo, da bi preživela še mnogo srečnih in zadovoljnih let.
MARIBOR
m V Ljubljani je umrla ugledna mariborska gostilničarka in veleposestnica ga. Marija KirhiS, soproga mesarskega mojstra in gostilničarja g. Josipa Kirbiša iz Vetrinjske ulice v Mariboru. Dosegla je starost 50 let. ter je bila srčno dobra in blaga gospa, velika dobrotnica revežev. Iz Ljubljane jo prepeljejo v Slivnico pri Mariboru, kjer bo dne 24. febr. ob 9 doj>oldne na tamošnjem farnem pokopališču pogreb. Svetila ji večna luči Prizadeti družini naše globoko sožaljel
m Avtobus bo vozil danes zjutraj na pogreb ge. Kirbiševe z Glavnega trga v Slivnico.
m Velika zaposlitev žel. delavnic. V mariborskih žel. delavnicah že dolgo niso imeli toliko dela, kakor sedaj. Posamezni oddelki morajo delati že v nadurah, da lahko zadoste naročilom železniške uprave. Največ imajo sedaj posla s popravljanjem železniških strojev, pa tudi vagonov, saj je naš železniški park v-zadnjih mesecih zaradi velikega izvoza in prevoza silovito vprežen.
m Ponovno opozarja predstojništvo mestne policije lastnike vozniških izkaznic, da poteče rok za podaljšanje dne 29. t. m. Istočasno opozarja vse [poklicne vozače, da morajo do istega dne plačati že predpisano znižano banovinsko takso i)a vozniške izkaznice, sicer bodo morali po preteku roka plačati celo takso. Vozniške izkaznice se predlože v podaljšanje v sobi št. 17-11.
m DK frančiškanske župnije ima svojo mesečno duhovno obnovo v nedeljo ob pol 8 pri oo. frančiškanih. Ob pol 11 se vrši redni sestanek v Domu, Slomškov trg 12.
m Članom odseka III. Drevi ob 7 vsi v telovadnico! Strogo obvezno za brate, ki so določeni za mizo, za bradljo, drog, šestorico in proste vaje. tudi za tiste, ki vaje že znajo.
m »Drava«, želez, glasbeno društvo ima občni zbor v nedeljo dne 2. marca ob 18.50 v mali dvorani Narodnega doma v l. nadstrojiju.
m Rejci malih živali bodo zbrovali v nedeljo dne 25. t. m ob 15 popoldne v restavraciji g. Senice v Kneza Koclja ulici.
m Mraz ne odneha. Včeraj zjutraj je bila najnižja temperatura v Mariboru 16.5 stopinj pod ničlo. Predvčerajšnjim opoldne pa so merili v mestu v senci 4.5 stopinj nad ničlo. Raz-lka med najvišjo in najnižjo temperaturo je Jetos v Mariboru izredno velika ter sedaj že več Casa obsega saklo 20 stop., kar je za naše kraje res nenavadno.
m Smrt kosi. V visoki starosti 85 let je umrl v Nasipni ulici na Pobrežju usnjar Ivan Zupan. V bolnišnici je pokosila smrt 40-letno šiviljo Marijo Frangeš. Ob železnici št. 9 pa je umrl 51-letni krojaški mojster Anton Sajko. Naj počivajo v miru!
m 120-litrski kotel ukradel. Iz hiše Ob železnici 6 je odnesel neznan tat velik bakren kotel, last železničarja Pinterja. Kotel je vseboval 120 litrov ter je bil vreden 1000 din.
m Z avtobusov so na meji Nemci sneli obroče. Belgrajska mestna občina je naročila v Nemčiji 26 novih avtobusov pri znani to-varni MAN v Niirnbergu, ki dobavlja avtobuse tudi mariborskim mestnim podjetjem. 10 avtobusov bo dobilo v Nemčiji tudi karoserijo in sicer jo bo izdelala znana nemška tovarna karoserij Keessborer v Ulmu, 16 avtobusov pa bo karoseriranih v naši državi. Teh 16 avtobusnih
Prekrasen češki film po Capkovem romanu in motivih Dvofakove »Humoreske"
GOSLI VABIJO...
N 8 j 0 o t j 8 I f> e š k i 1 <r r n 1 o i ' Glnsba: B. S M E l' A N A in DVORAK
Umetnina slovanskih src, slovanskih umetnikov, s katero so se Cehi ponovno afirmirati med mednarodnim forumom na bienali v Benetkah!
Oh lfi., 19. in 21. uri
Kino Union. tel. 22-21
M£KEY R00NEV, znameniti fdmski ljubljenec in popularni član ameriške druži ne Hardy v zabavnem in smebapolnem filmu. Premiera danes t
HIHO SLOGO Z7-30
ob 16 ,19. in 21. uri
sasij je prispelo v četrtek preko Št. Ilja v našo državo. Prišli so z lastno močjo po cesti. Na meji pa se je z njimi zgodila čudna procedura. Natančno na meji med našo državo in Nemčijo med zapornicatna obeh carinskih postojank, so sneli z avtobusov gumijaste obroče in pnevmatiko. Potem je pripeljal od jugoslovanske smeri do meje velik tovorni avto, na katerem je bila nova pnevmatika za te avtobuse, kupljena v Jugoslaviji. Monterji, ki so poprej sneli z avtobusov nemško pnevmatiko, so montirali na nje jugoslovanske gume, nakar so vozovi nadaljevali potovanje po cesti nnprej v Ws>-ibor in v Belgrad, nemško gumo pa so naložili spet na drug tovorni avto ter jo zapeljali nazaj v Nemčiio. Vsak izvoz gumr- je iz Nemčije sedaj prepovedan in tudi avtomobili se od sedaj dobavljajo samo brez pnevmatik.
Ker pa bi prevoz po železnici predolgo trajal, si pomagujo na la način, da jih prepeljejo po nemških gumuh do meje, tam jim pr nataknejo jiigoslovunske guine.
m Tat Je skušal ukradeno sliko prodati. Včeraj smo poročali, da je nezuauec ukradel iz čakalnice zdravnika dr. Štamola Gaspurijc-vo oljnato sliko »Slovenski fant s harmoniko«. Tat je potein ponujal to sliko po mestu raznim strankam za 60 din. Na podlagi tega mu je prišla policija na sled ter bo gotovo kmnlu izsleden
Gledališke
Sobota, 24. februarja ob 20: »Othello«. Znižane cene.
Nedelja, 25. februarja ob 15: >Via Mala«. Znižane cene. Ob 20: »Cigun baron«.
Celjske novice
c 0 kmečkih uporih predava v torek 27. februarja ob 8 zvečer v dvorani Ljudske jiosojilnico g. prosvetni inšpektor Silvo Kranjc iz Ljubljane.
c Koncert v mestnem gledališču. Pevsko društvo »Celjski zvon« priredi v soboto 9. marca ob 8 zvečer v mestnem gledališču koncert.
c Velik shod so priredili zahukovški rudarji. Na shodu so govorili senator g. Mihelčič, g. Breznik Alfonz in g. Kuder. Po shodu ie bil sestanek krajevne ZZD zabukovških rudarjev, na katerem je bilo sklenjeno, da podružnica ukrene vse potrebno, da bo ZZD pri volitvah rudarskih zaupnikov častno zmagala.
c Sreča vas išče! Oglejte si dobitke, razstavljene v trgovinah V. Hladin, A. Lečnik. D. Gams, V. Schramm, D. Rakusch in R. Stermecki, ki vam jih nudi efektna loterija Godbenega društva poštnih nameščencev, če kupite srečke po 5 din. Avto znamke »Opek pa je na ogled na pošti Celje. — Žrebanje je pred vratmi, zato segajte pridno po srečkah!
c Mizarski pomočniki so uveljavili 10% povišanje mezd. Na nieslnem poglavarstvu je bila uradna razprava zaradi zahtev mizarskih pomočnikov za zvišanje mezd in so mizarski pomočniki uspeli, da so jim mojstri priznali 10% povišek.
c ZZD. krajevna organizacija v Novem Celju, je v preteklem letu lepo napredovala. To je pokazal občni zbor. ki je bil v gostilni Jelovšek v Petrovčah. Pri volitvah je bil izvoljen odlior s predsednikom Založnikom Jankom na čelu.
c Kreditna zadruga drž. uslužbencev v Celju opozarja svoje članstvo na svoj občni zbor, ki bo jutri, v nedeljo ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega dola.
c Ob SOletnici rojstva skladatelja c. Rista Sa-vina bo priredilo CI'D v Celju 13. aprila koncertni večer.
c Delo Rdečega križa v Celju. V četrtek zvečer je bil v sejni dvorani mestnega poglavarstva občni zbor okrajnega odbora RK v Celju. Zborovanja so se udeležili okrajni načelnik c. dr. Zobec Ivan, poveljnik 39. pp. polkovnik g. Defar, zastopniki občin, šolskih zavodov, delegati iz raznih krajev ter samarijani in samarijanke. RK v Celju šteje 316 članov, 151 rednik in 165 izrednih. Na celjskih šolah je 1455 poniladkarjev RK. Društveno premoženje je od lani naraslo od 12.340 na 45.915 din. Okrajni odbor je uslanovil postaje za prvo pomoč v Petrovčah, Teharjih in Škof ji vasi. Proračun za 1. 1940 predvideva 22.500 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor, na novo so bili izvoljeni v odbor polkovnik g. Defar, g. Lazarevič in gdč. Završnikpva^
c Ljudsko vseučilišče v Celju priredi v ponedeljek 26. februarja ob 8 zvečer v risalnici meščanske šole v Celju zanimivo predavanje o pomenu francoske revolucije. Govori g. Fr. Z\vitter.
c V Rakovi stezi pri Frankolovem je pri prevažanju hmeljevk padel pod voz in si zlomil desno nogo v stopalu 18 letni sin posestnika Vrenko Rudolf. V Gorici pri Celju je padel v gozdu in si zlomil desno nogo pod kolenom Lešnik Edvard.
c Leto in dva meseca robije zaradi krivega pričevanja. Pred celjskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal zaradi krivega pričevanja 28 letni sin posestnika Jug Alojz iz Dobležič pri Pilštanju. Jug je pred okr. sodiščem v Kozjem v pravdni zadevi kot priča lažno izpovedal. Sodišče je spo^ znalo Juga krivim in ga obsodilo na leto in dva meseca robije, na povračilo stroškov kazenskega postopanja in plačilo 500 din povprečnine.
c Vlomilec Kunstič obsojen. V preteklem letu je bilo v šmarskem okraju izvršenih več vlomov. Orožnikom se je posrečilo, da so aretirali 30 letnega postopača Kunstiča Josipa in niti dokazali, da je vlomil pri Sv. Magdaleni in na Pristavi. — Sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev strogega zapora, jx> prestani kazni pa ga oddajo v prisilno delavnico.
Ptuj
»Rim ali Moskva?« je naslov predavanju, ki ga priredi v ponedeljek ob 20 Prosvetno društvo v Ptuju v društveni dvorani minoritskega samostana. Predaval bo gimn. ravn. g. Fran Alič.
Redna letna skupščina okr. odbora Rdečega križa bo v nedeljo, 25. t. m. ob pol 11 v deški osnovni šoli v Ptuju. Člani in prijatelji Rdečega križa iskreno vabljeni.
Smrtna kosa. V Gradcu je umrl ptujski izdelovalec žganja g. Fr. Hutter v 65. letu starosti. Naj v miru počival
Poročili so se: Mornariški narednik g. Jenko Ivan in gdč. Šlovnik Marija iz Ruš; Šteger Ivan, tovarniški mizar, in gdč. Marinič Otilija. Novopo-ročencem želimo obilo sreče in božjega blagoslova!
Slovenska Bistrica
Dramatski odsek Prosvetnega društva iz Čreš-njevca gostuje v nedeljo 25. t. m. ob 3 popoldne v dvorani hotela »Belgrad« z žaloigro v 3 dej. »V tenioti«. Vsi vljudno vabljeni.
Takšnih prizorov že nI bilo na Velikem Baltu od leta 1889. Vsa živila prevažajo s čolni ki jih kakor sani porivajo po zamrzlcm morju. Za pot. pi s0 jo čolni prej prevozili v eni uri.
potrebujejo zdaj učSei ur.
KULTURNI OBZORNIK
Jugoslavija v italijanski knjigi
V Italiji je že izšlo par knjig, ki opisujejo Jugoslavijo, toda pri veeh s; opaža neka pomanjkljivost: niso popolne in često enostranske. Na primer zadnja, sicer krasno opremljena knjiga, ki jo je sestavil general Prasca, ne poda bralcu dovolj jasne slike o razvoju in kulturnem pomenu Jugoslavije, ker 6e omejuje bolj na slikovito opisovanje posameznih pokrajin. Da ne govorimo o pisačih, ki v lažiznanstveni obliki ne opisujejo, marveč včasih celo psujejo.
Vsem tem nedostatkom pa je odpomogla najnovejša knjiga »Storia politica, letteraria ed artistica della Jugoslavia«. (16,a, 160, ccna Lir 12. Založnik »Istituto delle edizioni academiche, Udine«), To »Politično, slovstveno in umetnostno zgodovino Jugoslavije« je spisal v italijanski in naši javnosti znani pisatelj in znanstvenik mons. Iv. Trinko.
Kar nekam čudno naključje, da je predstavnik najzapadnejše veje Slovencev, beneških Slovencev, predstavil Jugoslavijo italijanski javnosti. Pa tudi ni bil skoro nihče bolj poklican kot on, da posreduje pravo medsebojno, zlasti še kulturno spoznavanje obeh sosednih držav; 6aj je doma v italijanskem kulturnem svetu prav tako kot v slovanskem. Njegovi izvirniki v lepi italijanščini se vredno družijo z njegovimi deli, članki in spisi v slovenščini. Daj Bog, da bi se torej uresničila Trinkova uvodna želja, »da bi ta skromni poskus postavil (sosedo Jugoslavijo) v boljšo luč in da bi doprinesel 6voj mali delež k poglobljevanju prijateljstva in medsebojnega spoštovanja obeh narodov.«
Ni dvoma, da bo italijanska javnost rada posegla po tem strogo objektivno pisanem priročniku o Jugoslaviji, Prav tako pa bo tudi (kdor ume italijanski) prišla prav tudi nam samim, ker pri nas še ni takega priročnega spisa.
Pisatelj je razdelil knjigo v devetnajst poglavij. V prvem govori o izviru in socialni uredbi prvih Slovanov Postavil sc je na stališče o slovanskem izvoru Bolgarov, kar nekateri zanikajo. Tudi ni prav točno, da je tvorilo več žup vojvodino,ker je bila slednja bolj tvorba vojaške nujnosti.
Drugo poglavje nosi naslov »Storia dei Serbo-Croati« (Zgodovina Srbo-Hrvatov). To je pravilno, kajti zgodovina obeh plemen, bi bila enako potekala, ker 6e »nista razdelili zavoljo jezika, marveč zaradi različnosti ozemlja, ki jih je nujno ločilo v dve skupini«. K tej trditvi bi bilo šc pristaviti, da je razdelitev rimskega cesarstva potisnila Hrvate v nemško-latinski kulturni krog, Srbe pa vabizantin-sko-grškega.
Tretje poglavje obsega na 22 straneh »Zgodovino Hrvatske«. Škoda, da pretesno odmerjeni prostor ne pripušča na nekaterih straneh več kot naštevanja vladarjev.
»Zgodovina Srbije« je tudi podana v kratkem pregledu, ki pa je brez luknje. Pri postanku nove
Srbije bi nemara kazalo pokazati malo bolj življenjsko in državotvorno silo srbskega naroda. Prav tako bi želeli, da bi pa na zadnjih straneh »Zgodovine Slovencev« (napak bi bilo »Storia della Slovenia«) — poudaril pisatelj malo bolj delež Slovencev in njih političnih voditeljev pri ustvarjanju mlade države
Zgodovinsko-politično, polovico knjige zaključuje kratek zgodovinski oris Črnegore in Dubrovnika do vključenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v lastno narodno državo.
Še boljši kot prvi del je slovstveni in umetnostni pregled Zgodovine Jugoslovanov. Pisatelj obravnava srbo-hrvatsko slovstvo skupaj in slovensko za6e, »ker se Jugoslavija deli v dva zelo sorodna, a vendar jasno ločena naroda, v Srbo-Hrvate in v Slovence«. Ponekod opozarja pisatelj celo na novosti, ki jih v drugih knjigah ni najti. Posebej je podan oris glasbene, slikarske in kiparske umetnosti. Skoda, da ni bilo prostora za sedanjo dobo in za kratek oris večjih sedanjih kulturnih ustanov.
Kulturni zgodovini Slovencev je odmerjenih zadnjih pet poglavij na 40 straneh. Pregled je prav dober. Italijan, bralcu bi bilo dobrodošlo, če bi bili naznačeni tudi prevodi naših pisateljev v itali janščino. Pogreša 6e tudi kratek oris najnovejšega slovstva in pregled literarnih obzornikov. Isto velja tudi za skladatelje in za razgled slovenskega slikarstva, ki je sicer prav odličen.
Za zaključek bi bravcu prišlo prav še dodatno poglavje, nekaka sinteza jugoslovanske kulture in nje odnosi do italijanske. Bodi dovoljeno tudi izra žiti željo (seve bolj založniku nego pisatelju), da bi taka knjiga imela zadaj še stvarno in zlasti imen sko kazalo, kar bi italijanskemu bravcu zelo olajšalo pregled in bi priročnik res postal in ostal ved no pri rokah. Tudi bi ne bila napak navedba glavnih virov za posamezna poglavja, če bi se kdo na šel, ki bi hotel še bolj spoznavati življenje Jugoslavije.
Knjiga je za tako nizko ceno prav lepo opremljena. Moti le par tiskovnih napak: Jornandes — Jornades, Terpimir, — Trpimir, Gubac — Gubec, Posanac — Pasanec, Rudoslav — Radoslav, Iber — Ibar, J. B(atista) Krek — namesto J. E(evangelista) Krek, Stojanovič — Stanojevič, Mirko — Milko Kos in še nekatere, Prav tako je bolje pisati n. pr. Celje namesto Cilli in Hren namesto Chron.
Ob koncu teh misli 6pričo najnovejše Trinkove knjige je treba še enkrat poudariti, da je ta priročnik jugoslovanske kulturno - politične zgodovine edini svoje vrste v italijanski literarni in tudi v — naši (če dobimo prevodi). Zanj mora toplo čestitati gospodu pisatelju ne le italijansko kulturno občin stvo, marveč tudi jugoslovansko, katerega je pisatelj prvemu tako toplo, točno in objektivno predstavil.	r. b.
»Asmodej« v ljubljanski Drami
V	četrtek, dne 22. t. m. je bila v našem dramskem gledališču premiera »Asmodej«, igre v petih dejanjih, ki jo je 6pisal član Francoske akademije, pisatelj F. Mauriac. Tako smo videli edino odrsko delo tega znamenitega sodobnega pripovednika v Ljubljani že tri leta potem, ko je bilo z uspehom uprizorjeno v Francoskem gledališču v Parizu.
Uprizoritev »Asmodeja«, ki ga je prevedel v slovenščino dramaturg Josip Vidmar, je bila tudi, fcar zadeva odrsko tolmačenje in odmev v občinstvu, lahko ugotovimo, da je delo uspelo. Predstava nelahkega teksta je bila v marsičem preizkušnja za sodelujoče, ki pa so jo na splošno dobro prestali; to moramo poudariti tembolj, ker je nastopila poleg starejših, izurjenih igralcev tudi precej mlajših moči. Uprizoritev je skrbno pripravil režiser g. Milan Skrbinšek, ki je pri premieri namesto obolelega g. Lipaha nastopil v vlogi župnika. Tudi občinstvo je z zanimanjem sledilo napeti in duhoviti igri, v kateri nam avtor s spretnostjo in pogumom psihološkega realista odkriva najbolj skrite globine in 6pore v človeku.
Podrobnejše poročilo in oceno bomo priobčili po prvi ponovitvi.	Fr. V.
Še glasbena oznaka škerjančevega Sonetnega venca
Skladatelj L. M. Škerjanc se je lotil edinstvene in nelahke naloge in prekomponiral celoten Prešernov Sonetni venec. Glasbeni aparat, ki mu je izvedba poverjena, je naslednji: veliki orkester, tenorski in basovski 6olo, trije solisti iz zbora in moški zbor. V lažje razumevanje skladbe podam kratko analizo iste, ne da bi se spuščal v oceno dela samega.
V	počasnih, arhaično barvanih akordih prične moški zbor a cappella prvi sonet. Zdi se, da slišimo dih skladateljev 16. ali 17 6toletja. Glasbeni govor postaja vedno bolj sodoben, tako da ob koncu prvega soneta ne čutimo prevelikega preloma, ko skladatelj vpelje orkester, ki je pisan vseskozi pestro in barvito kot smo pri Škerjancu vajeni. Orkestralna medigra zaključi prvi sonet in tvori obenem prehod h drugemu, ki ga zopet izvaja moški zbor a cappella (citiram po prvotni partituri). Akordna nasičenost drugega soneta pomeni močno stopnjevanje v primeri z dokaj prozornim prvim sonetom. Sledi daljša orkestralna medigra, ki z močnim zagonom, s krčevitimi dvigi in z resigniranimi padci pripravlja tretji sonet, ki ga izvaja tenor-solo ob spremljavi orkestra. Motivični materijal medigre se v raznih varijantah vedno znova pojavlja v orkestru. Tudi četrti sonet izvaja tenor-solo. V orkestru se pojavijo sicer novi docnisleki, padajoče pasaže v šestnajstinkah pa še vedno vzdržujejo notranjo zvezo s tretjim sonetom. Krajša medigra v polnem orkestru povzame karakteristično misel četrtega soneta in obenem vpelje peti sonet, ki ga izvajajo trije solisti iz zbora (tenor-bariton-bas) deloma a cappella, deloma s spremljavo orkestra. Mesta, ki so v tej skladbi dodeljena solistom iz zbora, lahko smatramo za tehnično najbolj smelo pisana v vsej naši vokalni literaturi. V šestem sonetu si delita vloge tenorski solist in trije solisti iz zbora. V orkestru prehaja nemirno podrhtevanje iz ene skupine v drugo (»cefirov sape niso jih pihljale«), dalje medigre prekinjajo vokalna mesta Tudi medigra, ki se mo-tivično opira delno še na šesti sonet, z značilnimi ritmi pa že pripravlja sedmega, je to pot izjemoma precej dolga. Srednji del sedmega soneta izvaja te-nor-solo, uvodno in zaključno besedo ima moški zbor. Ob koncu soneta povzame orkester misel zadnjega verza sedmega ozir. prvega verza osmega soneta (»viharjev jeznih mrzle domačije«); divji teki v šestnajstinkah slikajo besnenje viharjev; druge skupine instrumentov pa še vedno prinašajo značilne ritme sedmega soneta, ki služijo za glasbeno osnovo osmemu soneta, ki je grajen v obliki passa-caglie: v nizkih instrumentih se trdovratno ponavlja
iz treh tonov sestoječ motiv v obsegu terce, nad njim predejo višji instrumenti svoje melodije. Verjetno se je za to obliko, ki učinkuje zelo monotono, odločil skladatelj pod vplivom besedila (»kar nad tvojo jamo .. . veter brije«), Vokalni del izvaja bas-6olo. _V ostrem nasprotju z osmim sonetom stoji deveti, ki je ritmično zelo razgiban: oboe in rogovi prinesejo značilen, ritmično ostro izbrušen motiv, ki ga razne orkestralne skupine prinašajo v vedno novih varijantah Vokalni del je izmenoma poverjen trem solistom iz zbora in tenorskemu solistu; ob koncu 6oneta se v«i združijo v skupen spev. Medigra prinese v razširjeni obliki kratke reminiscence iz četrtega soneta; značilen ritmični motiv devetega soneta se vedno bolj izgublja. Oboa intonira mehko melodijo; tudi v drugih instrumentih je melodičen moment močno podčrtan. Orkester se 6topnjema dviguje do mogočnih dinamičnih viškov; tudi melodija se pne prav do višin, ki se bližajo meji, preko katere skladatelj praktično že skoraj ne more itd. Po tolikih viških mora napetost v desetem sonetu nujno popustiti. V orkestru 6topi melodičen moment popolnoma v ozadje. Nad edinim tonom v godalih in v harfi se spreletavajo bežne pasaže flavt in klarinetov; tenorski solist, ki izvaja ta 'sonet, se zdi nekam osamljen. Stopnjema postane instrumentacija bujnejša, vendar še vedno prevladuje osnovno na-strojenje. Enajsti sonet je skladatelj krajše obdelal, čeprav pridejo vsi izvajalci do besede. Orkester za hip podleže vplivu besedila (»Erin'je vse 60 se ga polastile«), V dvanajstem sonetu imajo besedo trije solisti iz zbora, ki jih proti koncu zamenja tenorski solist. Orkester ima posebno v prvi polovici dokaj podrejeno vlogo. Isto bi veljalo za trinajsti sonet, ki ga izvajata tenorski in basovski solist deloma v duetu, deloma posamič. Sonet zaključi daljše izpeljana, ritmično prosta kadenca v klarinetu, ki obenem vpelje štirinajsti sonet. Pričnejo ga trije solisti iz zbora, nadaljuje ga basovski solist, zaključi pa tenorski. Orkester prinese krajše reminiscence iz prejšnjih sonetov, v splošnem je pa močno vplivan po besedilu; veliko vlogo ima harfa Petnajsti sonet (magistrale) prične zbor podobno kot v prvem sonetu. Nastopijo posamezni solisti, ki se ob koncu združijo z zborom v mogočno skupino. Orkester najprej kratko citira značilne motive celotnega dela, nato postaja vedno bolj samostojen in neugnan in v blestečem C-duru zaključi skladbo. M. Tome.
Večer Paganinijevih skladb za kitaro g. Stanka Preka
Koncert g. Stanka Preka je privabil v Malo filharmonično dvorano lepo število poslušalcev, bržkone večinoma samih ljubiteljev kitare. Tem je nudil ta večer dosti zanimivosti, v občudovanju tehnike, s katero je g. Prek obvladoval ta izredno težavni instrument, in tudi v spoznavanju ljubkih deli-katnih Paganinijevih skladbic. Sicer je res bila koncertna dvoranica še vedno prevelika za nežne zvoke kitare, pa 6Časoma se uho poslušalca tudi nekoliko prilagodi na manjše zvočne dimenzije, čeprav mora bolj prisluškovati, kot poslušati. G. Prek je pokazal dosti znanja in izrazito muzikalnost v prednašanju (v začetku ga je očividno motila precejšnja trema); posebno lepo sta bili zaigrani skladbici Perigoldino in Akordna študija, S tem večerom je opravil g. Prek priznanje vredno delo, da je številne ljubitelje te vrste glasbe spoznal z lepotami, ki jih more nuditi tudi ta instrument. dr. VaVo
— Pri korpalentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera sc uporablja brez posebne dijete. »Franz-Joselova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl reg. S. br. 30474/35.
Britanska motorna ladja »Cossak«, ki je ustavila nemško ladjo »Altmark«.
Umor p. Ludvika Exlerja
Neda vno so listi poročali, da je bil nizozemski misijonar na Kitajskem, p. Ludvin Exler, umorjen v Kouotsuenu. Njegov sobrat, p. Hermenegild Poort pa objavlja v francoskih listih tele podrobnosti o
umoru:
»Južnokitajska armada je bila utaborjena v Kouotsuenu in se je borila zoper Japonce. Pater Ludvin je poročal 6vojemu predstojniku o piesta-nih grozotah. Od kitajskih čet je bilo pobegnilo 10 vojakov, ki so začeli ropati 2e dolgo 60 imeli na piki nekega bogataša iz Luanfuja, ki se je bil ustanovil v Kouotsuenu. Tu je bil zaradi varnosti spravil svoi denar pri p. Ludvinu. Nekega dne so roparji vdrli v hišo bogataša in so zahtevali večjo vsoto denarja. Ko so hoteli zažgati hišo, je bogataš povedal roparjem, da ima pater Ludvin njegov denar. Eden od roparjev je nekemu kristjanu izdal načrt 6vojih zločinskih tovarišev in je svetoval, naj pater isti dan že zjutraj kam odide, ker bado zvečer napadli misijonišče in bi bila velika škoda, če bi pater, ki ie že toliko dobrega storil za ljudstvo, postal žrtev roparjev. Pater Ludvin. ki so mu to svarilo sporočili, je prav pregledoval 6vaj samokres ko je nenadoma planila v hišo šest roparjev 6 samokresi. Streljali 60, spodili služinčad in jo zasprli. Pater Ludvin je hrabro stopil k roparjem, a že je počil strel in pater se je zgrudil. S poslednjimi močmi se je privlekel v refektoriij, kjer je padel na tla. Strel v glavo mu je končal življenje.
Neki hlapec se je medtem izmuznil iz svoje
»ječe«, ee splazil v cerkev in začel zvoniti. Roparji so takoj ušli, in edino patrov samokres ao utegnili vzeti s seboj.
Čez dva dni nato so p. Ludvina Exlerja položili v grob njegovega prednika. Roparjev še niso dobili, dasi jih povsod iščejo.
Napoleon Bonaparie - kot pilof
Ko so nedavno v uradu ameriškega letalskega brodovja v Newyorku sprejemali novince, se je pripetila precejšnja senzacija. Mlad ključavničar, sin priseljenca iz Tangerja, ki se pretaka po njegovih žilah mešanica francoske, laška in španske krvi, se je prijavil k letalstvu Združenih ameriških držav in je na polo napisal svoje ime: Napoleon Bona pa rte. Pa to ni bil nikak do-vtip, ampak se mladi ključavničar zares imenuje — Napoleon Bonaparte. Povedal je. da se je prav zato prijavil, ker upa, da mu bo njegovo ime prineslo srečo in bo hitro napredoval. Za zdaj pa ta Napoleon Bonaparte še pometa letalske hangarje.
Koliko ie zdaj prebivalstva v Nemčiji
Nemčija ima po ljudskem štetju maja 1939 okrog 79,400.000 prebivalcev brez Memela, Gdan-ska in novih poljskih pokrajin. Spričo 1. 1933 se je povečalo prebivalstvo za 3 milijone ljudi, pri čemer je naraslo število moških bolj kot žensk. Na kvadratni kilometer pride 147 ljudi, prej pa 140.
ŠPORT
Graničarji tekmujejo
Mojstrana, 23. febr.
Danes so se zaključile tekme 4. odseka Zagreb s patrolnim tekmovanjem na 30 km. Vodstvo isto kot prej. Progo je trasiral poročnik Pavič. Startale so štiri patrole v presledku 5 minut in sicer po žrebu: 3 v konkurenci, 1 izven konkurence. Prvi je startal ob 8.25 pododsek Delnice, vodil poročnik Labuš, 2. pododsek Ljubljana, vodil poročnik Jorgačijevič (Kranjska gora), 3. pododsek Celje, vodil kaplar Milenkovič, 4. izven konkurence (pododsek Ljubljana) vodil Šumnjevarič. Proga ie bila 30 km dolga in posebno v prvi tretjini zelo težka, ker je zahtevala absolutno obvladanje smuške tehnike. Proga se je vzpenjala proti Radomni, pri Studencu se je obrnila čez Rovte po strmem klancu v dolino Vrata. Pri Peričniku se je t brnila nazaj na Veliki Breg mimo skakalnic do Malnika, nato nazaj na Veliki Breg na strelišče. Od tu čez savsko brv po železnici, pod mostom na Dovje mimo cerkve čez dovško polje na savski most, na Mlake in pod Možakljo, nazaj na cilj. Glavno pri tej tekmi je, da mora vsak vojak nositi težo deset kilogramov in da je v drugi tretiini proge strelišče. Na 150 m daljave ima vsaka patrola pripravljene viseče balone za streljanje. To strelišče je vzorno uredil komandant strelišča poročnik Peter Pavič iz Dovja. Uspehi v streljanju so bili od-
lični. Zadetih je bilo dve tretjini balonov. To je znak, da so naši graničarji tudi v največjem na-f>oru dobri strelci, saj so večina zadeli s prvim strelom. Uspehi so bili več kot zadovoljni. Rezultati:
1.	patrola v postavi Labus (vodja), Obradovič, Simič, Stojanovič, vsi iz Delnic, je dosegla čas 3:17.34.
2.	Ljubljanski pododsek 3:26.02 v postavi: vodia Jorgačijevič (Kranjska gora), Ristič (Bohinj), Blagojevič (Mojstrana), Aleksič (Mojstrana).
3.	Pododsek Celje 3:41.20 v postavi: Milenkovič vodja (Kranj), Marjanovič (Slovenj Gradec), Mitrovič (Kranj), Milojevič (Kranj).
4.	Izven konkurence: patrola ljubljanskega pod-odseka, ki je dosegla čas 3:24.30.
Vsi tekmovalci so privozili brez nezgode na cilj. Naši graničarji so torej odlični smučarji in strelci. Popoldne je komandant j>olkovnik Ožegovič slovesno zaključil tekmovanje in razdelil tekmovalcem krasne in dragocene nagrade. Naši vrli mejaši sedaj trenirajo in se pripravljajo za veliko prvenstveno tekmovanje granične trupe, ki bo v Kranjski gori in Mojstrani v začetku marca. Takrat bo huda borba naših graničarjev z južnimi tovariši, ki pridejo z grške, albanske in bolgarske meje.
Hokej na ledu: Primorac : Ilirija
Agilni hokejisti SK Ilirije so nam pripravili vesel dogodek. Po dolgem času bodo priredili hokej tekmo z borbenim in požrtvovalnim Primorcem iz Karlovca. Prejšnjo nedeljo je gostovalo proti imenovanemu klubu v Karlovcu rezervno moštvo našega prvaka in ga odpravilo s 6:2. To pot pa bodo po dolgem času nastopili spet vsi najboljši belozeleni. Po letošnjih dobrih uspehih v Ga-Pa še nismo imeli prilike videti naših reprezentantov! To f>ot nam hočejo pokazati vse svoje znanje in nabrane izkušnje. Saj dnevno mnogo trenirajo in so v odlični kondiciji in formi. Tekma bo na drsališču SK Ilirije v nedeljo ob 10.30.
Smučarske tekme v Mojstrani
Smučarski klub Dovje Mojstrana priredi v nedeljo 25. februarja medklubsko tekmo v smuških skokih za seniorje, juniorje in mladino. Prvi trije vsake skupine dobe nagrade. Začetek ob 14. uri. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad ob 17. uri pred hotelom Triglav. Ker bo zbrana vsa elita za državno prvenstvo in tudi kompletna skakalna šola Planice zv učiteljem Novšakom načelu, zatorej: Nasvidenjel
Mladinske tekme v drsanju
SK Ilirija priredi v nedeljo 24. t. m. ob 10. dopoldne na svojem drsališču ob Celovški cesti mladinske tekme v umetnem drsanju za deklice in dečke do starosti 15 let. Prijave se sprejemajo pri blagajni na drsališču do nedelje ob pol 10. uri, ko se naj prijavljena mladina javi vodstvu tekme v garderobi. Običajna vstopnina za drsališče bo tekmovalcem po tekmi povrnjena. Vsa boljše plasirana mladina dobi darila.
Razpisane vaje so naslednje: loki naprej na noter, loki naprej na ven, prestopni koraki nazaj na ven z lokom nazaj na ven, trojka naprej na ven z desno in z levo, trojka naprej na noter z desno in z levo, vijuga najprej desno v-n in levo n-v ter ista vijuga začeto z levo nogo. Vse vaje se morajo izvajati po možnosti v osmici.
Sankaške tekme v Zagorju
Razpis 7.n snnkaSke tekme Colniše — Repnik, katere priredi Smuški odsek SPD Zagorje, v nedeljo, dne 25. februarja 1!M0.
Proga: Občinska cesta Colniče — Repnik. Zbirališče oh 13..KI v gostilni g. Ivann Klinta. Mladinske tekme do 17. leta brez ppjavnine, Ftart ob 15.30, cilj Repnik, gostiln« g. A. Juvan Repnik. Takoj za mladinskimi tekmami start za seniorje nad 17 let.
Pri seniorjih lahko tekmujejo vs sanKafi ki Plačajo din 3 za eno, In din fi za dvosedeine i-ani. Tekmovalci prejmejo startne Številke. — Prvo plasirani prt mladinskih ln Benlorskih. na coj tn dvoee-
dežnih saneh dobi diplomo in naslov «Sanka5ki prvak Zagorja 1940«.
Seniorji: Najboljše doseženi čas prejme še praktično darilo. — Vsak tekmuje na lastno odgovornost.
ZFO
Smučarske tekme koroškega Fant okrožja
V nedeljo, dne 25. februarja bodo III. okrožne smučarske tekme Koroškega okrožja v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu. Tekmovali bodo člani v smuku in teku na 10 km, mladci pa v smuku in teku na 5 km.
Pravico do tekmovanja imajo vsi člani in mladci odsekov Koroškega okrožja. Člani drugih okrožij izven konkurence iskreno vabljeni.
Tekmovalci naj se prijavijo ob 9 dopoldne v dvorani v Starem trgu, kjer bo žrebanje startnih številk. Vse odseke prosimo, da pošljejo na to tekmovanje čim več članov in mladcev.
Ker bo tekmovanje zelo zanimivo, zlasti, ker bo startalo več tekmovalcev I. razreda ZFO, poleg tega izven konkurence nekaj priznanih tekmovalcev Maratona, vabimo vse prijatelje, da si te tekme ogledajo.
Cilj bo pred dvorano v Starem trgu in sicer za smuke okrog 12, za teke pa okrog 3 popoldne.
Smučarske tekme radovljiškega okrožja
Radovljiško okrožje razpisuje smučarske tekme za soboto 24. in nedeljo 25. februarja 1940. v Radovljici.
Spored:
Sobota, 24. febr. 1940: Ob 15. uri popoldne
veleslalom.
Nedelja, 25. lebr. 1940: Ob 9. uri dopoldne: tek članov na 15 in mladcev na 6 km.
Ob 15. uri popoldne: smučarski skoki aa Lancovem. Tekmuje se v klasični kombinaciji za prehodni pokal dar gospoda župana Resmana in v veleslalomu za lepo smučarsko darilo. Start in cilj smuškega teka je pred Ljudskim domom. Po tekmah v nedeljo je razglasitev rezultatov v Ljudskem domu. Prijatelji zimskega športa vabljeni. Bog živi!
Smučarske tekme zasavskega okrožja ZFO
Jutri, v nedeljo 25. februarja, priredi Zasavsko okrožje ZFO jx>novne smučarske tekme v teku. Tekme se bodo vršile v Dolu pri Ljubljani. Zbirališče je ob pol 9. dopoldne pred društvenim domom v Dolu, start pa točno ob pol 10. uri. Vabimo vse člane, ki so se prijavili že za tekme, ki so se vršile minulo nedeljo, da se tudi teh tekem udeleže. Prijavijo se lahko na zbirališču. Tekmovali bodo posamezniki in moštva odsekov v teku na 10 km.
Zgodbe vojnih ujetnikov
Beg je navadno pravo nasprotje hrabrosti. Ilrabrega človeka ljudje občudujejo in spoštujejo, ubežnika pa zlasti v vojski vse zaničuje. Toda prav v vojski more biti beg tudi junaštvo, namreč beg iz vojnega ujetništva, čigar nameni so plemeniti in ga spoštujejo tudi sovražniki.
Kriminalni kaznjenci, katerim se posreči
pobegniti iz ječe, izzovejo nekakšno športno občudovanje pri občinstvu, a več ne. Pri vojnem ujetništvu, ki se iz svojega taborišča ali »voje trdnjave po pustolovskem begu povrne ▼ domovino, se pridruži k temu športnemu občudovanju še topla poiitično-patriotična sim-
ratija. In še dandanašji si pripovedujejo juna-tva vojnih ubežnikov iz napoleonskih vojn, kakor tudi junaštva francoskih mornarjev iz usarske garde. Ko so te mornarje prijeli na Španskem otoku Cabrera, so v avgustu 1869 skočili na barko, ki jim je pripeljala živež in •o ondi napadli španske mornarje, jih postavili na suho, medtem ko so se oni sami pripeljali nazaj v Francijo, še nedavno je španska državljanska vojna nudila slične primere, ko so se ujetniki ali talci z jadrnicami ali čolni prepeljali čez Biskajski zaliv ali Sredozemsko morje, da so dospeli v Francijo ali na Portugalsko.
Še bolj pustolovski, še bolj občudovanja ▼reden pa se nam dozdeva beg iz zaprtih trdnjav kar skozi deželo sovražnika. Takih primerov ie razmeroma dosti. Veliko število uspelih begov — zlasti častnikov — nas bolj osupne, če pomislimo, da imajo častniki kot vojni ujetniki v tradnjavah precej prostosti, a se zato s častno besedo zavežejo, da te prostosti ne bodo zlorabili. Ni se pa skoraj nikoli zgodilo, da bi bili čatsniki prelomili dano besedo, ampak so prej izjavili, da jih beseda ne bo več vezala. Seveda so bili pozneje bolj strogo zastraženi — in vendar se jim je beg posrečil in se jim še dandanes posreči.
Odiseja francoskega vojnega ministra Zurlindena
Čudovita senzacija je bil beg francoskega Stotnika Zurlindena, ki je bil ujet v nemško-francoski vojni leta 1870 in ki je pisal poveljniku trdnjave v Mainzu, kjer je bil najprej zaprt, »da se smatra v 24 urah kot prostega in bo izkoristil vse možnosti za beg.« Nato so ga odvedli v Glogau v Šlezijo, toda na sveti večer leta 1870, ko so bile zaradi snežnega me-teža, mraza in prazniškega razpoloženja straže manj pozorne, je zapustil trdnjavo in se ni več vrnil. Vso Nemčijo je peš prehodil. Ker je bil Alzačan, je gladko govoril nemško, in je pazil, da je bil ljudem všeč. Čez Berlin, Kassel, Frankfurt in Freiburg je prišel v Švico, in že 28. januarja 1871 je bil na čelu svoje čete. Kmalu zatem so ga povišali v polkovnika, potem je postal generalni poveljnik trdnjave Pariz in slednjič, še zmeraj ves obdan s sijem svoje odisejade, je postal francoski vojni minister. — Malo pred njim je bil general Saus-sier vojaški guverner Pariza, ki je bil pri Metzu prav tako prišel v nemško ujetništvo. Iz vzhodnopruske trdnjave Graudenz je pobegnil v Rusijo in se je čez Avstrijo in Italijo vrnil v Francijo, kjer ga je vlada povišala v gene-rala.
A še tretjo junaško epopejo iz iste vojne
poznamo, in sicer junaštvo poročnika Pavla Deronleda, ki je bil pozneje znan francoski politik. Pobegnil je bil iz garnizije Vratislave, si priskrbel civilno obleko, prisilil nekega kmeta, da mu je kazal pot, zaklenil nekega krč-marja, ki ga je hotel izdati, v klet gostilne in je z avstrijske meje poslal vojaškemu guvernerju Vratislave pisanje, kjer je sporočil svoj posrečeni beg, in dodal pismu še nakaznico, da bi v garnizijski kantini poravnali njegov račun.
Zveza vojnih ubežnikov
Svetovna vojna je pa dala povod še za več junaških begov. Tisti čas je bil na neskončnih sibirskih ravninah celo priča množinskemu begu avstrijskih in ogrskih vojakov ali čeških le^ionarjev, ki jih je bila presenetila ruska državljanska vojna in ki so morali zategadelj čez Sibirijo in Severno Ameriko napraviti kar pot okoli sveta, da so prišli spet v Evropo.
V Franciji pa so se kmalu po mirovnih pogodbah združili tisti, ki so bili zbežali iz nemškega ujetništva, v »Zvezo vojnih ubežnikov«, ki je njen predsednik bivši prvak letalskega brodovja, letalski general De Goys. Ta je moral leta 1915, ko je bombardiral orožarne v Šleziji, zasilno pristati na nemških tleh. Postal je nemški ujetnik v trdnjavi Hirschberg na Bavarskem, kjer je ostal točno — 8 dni. Samo za sekundo je bila straža nepazljiva, in že je De Goys preskočil trdnjavsko obzidje. — Drugi letalec, slavni pionir civilnega letalstva, Ro-land Garros, je pobegnil kot vojni ujetnik iz trdnjave Magdeburg. Zasledovali so ga in se je vso noč dolgo skrival v veliki, marmorni grobnici na pokopališču v Braunschvveigu in je tako srečno ušel. — Stotnika Zuavov, Girauda, ki je bii pozneje član najvišjega francoskega vojnega sveta, je pri prvem begu oh holandski meji dohitela nemška roka, a drugič se mu je
6
osrečilo uiti. In tako se ta seznam nadaljuje ...
»Zveza vojnih ubežnikoy« je nedavno izdala knjigo, kjer so popisani najbolj kričeči primeri ubežništva članov te zveze. Junak najbolj zanimivega in najbolj bistroumnega bega je neki preprosti francoski vojak Micbel, ki je po poklica črkostavee. Ker je bil precej dolgo v nemškem ujetništvu, se je dobro naučil nemščine. Zaposlili so ga v garnizijski tiskarni, kjer je bilo malo strokovnih stavcev. Ondi si ie Michel sam natiskal obrazec, ki je predstavljal »spremno pisanje vojnega ujetnika (ime osebe), ki je dobil pravico, da brez spremstva potuje v (ime kraja)«. Michel je ta obrazec izpolnil, ponaredil je podpis garnizijskega poveljnika. splazil se je v pisarno, kjer se mu je posrečilo dobiti žig na svoje pisanje. S tem »dovoljenjem« je šel pokoncu skozi vrata vojašnice, mimo straže, na kolodvor, odkoder se je lepo in lagodno pripelial v tisto mesto (blizu neke nevtralne meje). Orožniki in železniški uslužbenci so ga povsod vljudno pozdravljali in mu povedali, kje mora prestopiti. Ta mojstrsko zasnovani in izvedeni beg skozi sovražnikovo državo je uspel v dveh dneh.
Šmartno pod šmarno goro
Od 15 novembra lanskega leta je bil pri nas gospodinjski tečaj, ki bo v nedeljo 25. t. m. zaključen z gospodinjsko razstavo. Tečaj obiskuje 16 deklet, ki z veliko vnemo slede teoretičnemu in praktičnemu pouku, da se bo vsaka, ko pride čas, znala uveljaviti kot dobra, skrbna in razumna gospodinja, žena in mati. Z razstavo pa nam bodo dekleta pokazala nekaj skrivnosti iz kuharske umetnosti, v šivalnem oddelku pa perilo, krpanje, mašenje, ročna dela itd. Razstava bo v društveni dvorani in bo odprta od 7 zjutraj do 16. Vsi, ki se zanimate za gospodinjsko izobrazbo naših deklet, obiščite razstavo v Šmartnem pod Šmarno goro.
Cerklje pri Kranju
»Križarske vojske« je naslov filmu- ki se bo predvajal v nedeljo 25. februarja v Ljudskem domu. Čisti dobiček bo za »Slovenski dom« v Ljubljani. Vabljeni.
Za vodovod smo dobili zopet 1000 m cevi. Upamo, da bo letos mogoče nadaljevati delo pri gradnji.
Dobrepolje
Pri nas imamo sedaj razne tečaje: gospodinjski tečaj za dekleta, kmetijsko-nadaljevalni tečaj za može in fante in tečaj za obrtne vajence. Gospodinjski tečaj vodita ga. Zalokarjeva in gdčna Briški. Dekleta se z veliko marljivostjo in veseljem tečaja udeležujejo. — Kmetijskega tečaja se je izprva udeleževalo veliko število mož in fantov, toda mraz in slaba pot jih mnoge zadržuje, da ne morejo redno prihajati k predavanjem. Ker se vreme zboljšava, upamo, da se bodo spet vsi prav • pridno udeleževali. Predavanja so zelo zanimiva in za kmete koristna. Zelo prav je, da se vrši tudi obrtni tečaj, ker ima naša dolina veliko obrtniških vajencev. Čas zahteva, da tudi obrtniki napredujejo, brez pouka pa ni napredka.
Pafijons V Dobrčpoljah imamo Jakličev dom, v katerem je velika dvorana za .1000 ljudi. Oder je zelo obširen, tako da lahko nastopajo največje igralske skupine. Zato smo se odločili, da letos priredimo znano pasijonsko igro »Ob času obiska-nja«. Nastopdo bo 80 igralcev. Igrali bomo na cvetno nedeljo, na praznik sv. Jožefa, veliki četrtek zvečer in velikonočni ponedeljek. Ker cu-jemo, da je za to igro o trpljenju Kristusovem zanimanje zelo veliko, zato bomo na željo mnogih štirikrat igrali. — Vabimo vse od blizu in daleč, da pridejo gledat to krasno igro.
Jesenice
Nagle smrti je umrl 53 letni Berto Besednjak, trgovski potnik tvrdke »Rubenza« v Zagrebu. Zadela ga je srčna kap. Pokopan bo na jeseniškem pokopališču.
Slovenj Gradec
Prosvetno društvo je to leto postalo res agil-no. V svoj program si je stavilo ciklus predavanj. Na predzadnjem sestanku v sredo, 14. t. m. ie predaval g. dr. Peter Lenče sekundarij bolnišnice o raku. Minulo sredo zvečer je predaval upravnik bolnišnice in predsednik društva g. dr. Lojze Si-moniti: »Ob bregovih Soče«. Poslušalci, katerih je pri vsakem predavanju vedno več in več, so predavatelja za njegova res lepa izvajanja večkrat nagradili s ploskanjem. Prihodnjo sredo bo predaval meščansko-šolski učitelj g. Žižek Alojz o življenju v vsemirju. Predavanje dne 6. marca pa bo imej g. prof. Baš iz Maribora: o vlogi Slovencev v zgodovini.
Gremij trgovcev za obmejne šolarje, Združenje trgovcev je to zimo obdarovalo več otrok — šolarjev v siromašnem kraju v Lešah pri Prevaljah. Zaradi tega je vodstvo šole poslalo Gremiju trgovcev dopis naslednje vsebine: Gremij trgovcev v Slovenj Gradcu. »Podpisano upraviteljstvo Ljubske šole na Prevaljah se iskreno zahvaljuje za obilno pomoč naši revni deci. Po Vašem gospodu predsedniku je bilo obdarovanih 71 otrok v šoli na
Vsem, ki ste mi ob mojih težkih dneh ostali ob strani; vsem, ki ste sočustvovali z menoj, počastili spomin dragega pokojnika s cvetjem ali dobrimi deli in ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti, izrekam najtoplejšo zahvalo.
Celje, dne 23. februarja 1940.
EMA LILEK
Otroiki kotiček
ZAČARANI GOZD
(15) Ko je kralj to slišni, je od veselja objel svojega ministra in od same zadovoljnosti se je začel z njim vrteti. Kmalu so prišli od vseh strani še ostali palčki, ki svojega kralja še nikdar niso videli tako veselega.
(16) Postavili so se v sprevod in tako šli za Rdečeličkom skozi gozd, da bi videli malo punčko. Pokrivalček je nosil veliko gobo nad kraljevo glavo, kar je spadalo pri palčkih k dvornim običajem. Bila je to velika čast za Pokrival-čka, pa tudi težko breme.
Lešak s čevlji, obleko in perilom. Storili ste s tem več, kot je Vaša dolžnost tako v narodnem kot v socialnem oziru. Če bi vsi tako socialno čutili, bi bilo pač marsikaj bolje na svetu. — Izvolite sprejeti v imenu naše revne dece, kot v imenu vsega učiteljskega zbora naše šole najlepšo zahvalo. Obenem pa prosimo, da bi svoje naklonjenosti tudi v bodoče ne odtegnili našim Lešam, kjer živijo dobri, a revni ljudje.« Združenje trgovcev pa se obenem zahvaljuje vsem onim gospodom, ki so prispevali k tej akciji s svojimi prispevki, da so bili revni otroci omenjenih šol na Lešah in Ojstrici nad Dravogradom za božič obdarovani. S tem je bila beda v tej hudi zimi omiljena.
Smuške tekme FO. Minulo nedeljo popoldne je tukajšnji FO priredil odsekovne smuške tekme. Tekem se je udeležilo 8 članov. Proga je bila 10 km dolga. Štart je bil v Zgornjih Selah, cilj pa pri župnišču v Starem trgu. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. Konečnik Franc v 30.55 min.j 2. Razgoršek Franc v 32.50 min.; 3. Konečnik Leopold v 32.53 ; 4. Gams Pavel v 32.55; 5. Soster Edi v 34.04; 6. Levovnik Joško v 35.00; 7. Ješovnik Rudi v 38.08 in 8. Skrivarnik Viktor v 39.55 min. Prihodnjo nedeljo bodo smuške tekme Koroškega okrožja FO v Starem trgu za prvenstvo okrožja. Tekme bodo v smuku in teku za članstvo in mladce. Za člane je določena proga 10 km, za mladce pa 5 km.
Ranjene nemške vojake z ladje »Altmark« spuščajo na led in od tam na kopno.
V	višini 3000 m
Iz Teherana poročajo 9. februarja?
Ko so se člani nemške naselbine v Teheranu
odpravili smučat na gorovje Elburs, so opazili, da sta zmanjkala dva uradnika. Ker je bilo vse iskanje zaman zaradi težavnih razmer v lako visokem gorovju, je nemško poslaništvo zaprosilo pomoči iransko zunanje ministrstvo. Iranski šah je koj odredil, naj pogrešanca iščejo z vojaškimi letali.
Pod osebnim vodstvom državnega tajnika vojnega ministrstva so vojaška letala natačno preiskala vse pogorje. Prav tako so ponudili svojo pomoč norveški, švedski, danski in italijanski smučarji. Slednjič so enega pogrešancev čez tri dni potegnili mrtvega izpod plazu in tudi drugi po-grešanec je mrtev pod plazom. Nemški listi pohvalno omenjajo požrtvovalno pomoč iranskih oblasti in nevtralcev.
Svetovna rekorderka v pletenju
Angležinja, ki ima skoraj sto lef, miss Elizabeta Hozland, sme že reči o sebi, da ima svetovni rekord v pletenju.
Že leta 1854 je kot otrok plefla za vojake krimske vojne. Leta 1899 je ponavljala isto in je jx>slala vojakom, ki so se udeležili burske vojne, rokavice, telovnike in pahovke, ki jih je sama spletla Cez petnajst let nato je izbruhnila svetovna vojna in miss Hozland je dobila priliko iznova izkazati se s svojim navdušenjem za pletenje in je oskrbovala angleške vojake z jopicami in pa-hovkami. In slednjič v mesecu septembru leta 1939 so tresoče se, tanke roke stare gospe iznova začele opravljati svoje najljubše delo in zdaj nadaljuje in plete neumorno dalje. Miss Hoyland je torej v skoraj 100 letih svojega življenja doživela štiri vojne in jih je dobro prestala, kakor priča njena vztrajnost v pletenju.
Dovtipni vojaki
V	enem od mnogih vojaških časnikov, ki iz* hajajo »tam nekje na fronti«, je objavljena vest. ki priča, kako ti vojaki še niso izgubili dobre volje. V listu je poročilo turistovskega urada, da je spet odprt promet, čeprav je vojna, in vabi ljudi, naj se udeležijo voženj v zakurjenih avtomobilih in vabi na izlet na bojišče. Prospekt se clasi:
48 ur v trdnjavi blizu fronte . . 2.000 frankov bivanje v betonirani trdnjavi, ki
je polna orožja...... 500 „
noč na straži........ 3.000 „
poslušanje grmenja domačih topov 100 „ poslušanje sovražnih topov . . . 500 „
spremstvo patrulje...... 20 „
udeležba pri zajetju ujetnikov (garantiran strah in trepet) . . . 20.000 „
Nevtralni inozemci imajo 20% popustal

t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je umrla v Ljubljani po kratki in mučni bolezni, stara 50 let, naša draga žena,
ljubljena mama, gospa
Marija Kirbiš
gostiiničarka in veleposestnica
Pogreb nepozabne pokojnice bo dne 24. februarja ob 9 dopoldne na farno pokopališče v Slivnici pri Mariboru.
Prosimo tihega sožalja. Maribor, dne 23. februarja 1940.
Žu.ajoči soprog Josip in otroci: Pcpo, Lojzka, Nanči, Men« in Mila

PARCELE NA PRODAJ
IJg.TJfffMI
Jajca, cvetje
vedno v zalogi pri Ba-lohu, Kolodvorska 18.
Najugodnejši nakup
m o & k I b oblek nudi Presker, Sv. Petra a 14, LJubljana.
ClMčRMANOVA UUCA
r~-1-n—
"Acar 5tSTAmi aro« ptic tvorimi« tj 60srosvrr»KA e. i/Z
INFORMACIJE DAJE DRUŽBA »JAVNA SKLADI&A*
LJUBLANA • T*RŠEVA CeSTA ŠT.hZ TEL. fr.23-66
Mati oglasi
V malih oglasih velja Tiaka beseda I din: tenltovanjskl •Klaal t din. Deuelo llnkane naslovne besede se računajo • vojno. Najmanjši mesek »a mali oglu IS din. • Mali •fflaal >e plačujejo takoj pri naročilu. . Pri oglasih reklamnega inačaja se račnna enokolnnska, S mm visoka •elita* vrstica po I din. . Za pismene odgovor« glede malih oglasov treba priložiti inamko.
i	m	i	m
15 letna deklica
Išče kot varuhinja otrok službo v dobri, verni družini v mestu ali na deželi. Naslov v upravi lista pod št. 2130.	(a
Vsakršne zaposlitve
v Ljubljani želi začetnica z malo maturo ln znanjem strojepisja. - Cenj. ponudba na upravo »SI.« pod značko »Devetnajst-letna« št. 2063.	(a
Trgovska pomočnica
želi premeniti mesto z aprilom. Verzirana v špe-cerijl, manutakturl, že-lezninl, galanteriji. - Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Dobra moč« št. 2038
Kuharica
starejša, varčna gospodinja, zdrava, čista, vajena vsakega dela, Išče službo pri starejšem gospodu ali mali družini kjerkoli. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Plača postranska stvar« 2167.	(a
llužbodobe
Kmečko dekle
lepe zunanjosti, simpatično, pošteno, ki ima veselje do gostilne, hišnih In kmečkih del, staro 20 do 25 lot, takoj sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 2477. (b
Pomočnika ali družabnika
strogo poštenega, specializiranega v usnjarski in čevljarski stroki, za nadziranje delavcev ln vodstvo trgovine — sprejme trgovina usnja ln čevljev Srbiji. Samo prvovrstne moči, z dobrimi pri poročili, naj vprašajo za naslov v upravi »Slov. pod št. R()3p. ,	(b
Samostojen poslovodja in organizator
za večjo kmetijsko zadrugo se takoj sprejme. Ponudbe s kavcijo Imajo prednost. Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod »Poslovodja ln organizator« 2505.	(b
BLAGAJNO
n
železno, rabljeno, AVertheim ali druge znamke, takoj kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Železna blagajna« 2469.
Slo vence va" podružnico
LJubljana, TurSeva cesta
(palača Poštni dom)
m m m
itanovanja
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
Kupimo
Vsakovrstno Zlato
srebro ln brijjante kupuje vsako količino po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica a
Bukova drva
za kurjavo, sveža, ln bukove hlode, kupujemo v vsaki količini. • Ponudbe na I. Meštrovlč, Zagreb, Zrlnjevao 16, tel. 23-612.
Smrekovo smolo
precejeno, kupujemo v večjih ali manjših količinah. Cena po dogovoru Ponudbo upravi »Slov.« pod »Smrekova smola« 2478.	(k

Velika hiša
s kopalnico iščem v šem-1 petrskem okraju. Ponud-I be upravi »Slovenca« pod 8 trgovskimi lokali v me »Takoj ali maj« 2306. (c|stu Celju naprodaj. Po-I nudbe poslati podružnici jl.. .. —,	»Slovenca« v Celju pod
citajie »Slovenca« i pod »muka« 24x1. (p
POMLADANSKI
DUNAJSKI VELESEJEN
SE VRŠI
10.- 16. MARCA 1940
TEHNIČNI VELESE3EM DO 17. MARCA
Poljedelski stroji, avtomobili, stavbarstvo, stroji in orodje, tehnične ureditve, industrijski proizvodi, nemški industrijski polfa-brikati, »hiša mode«, modna industrija, umetna obrt itd.
Vse informacije se dobijo pri častnem zastopniku za Banovino Hrvatsko in Dravsko banovino:
J. KULHANEK, ZAGREB, ilica 9 — Telefon 24-307 in pri generalnem zastopniku za Kraljevino Jugoslavijo: H.PFANNENST1LL, BEOGRADU., Brankova8, tel. 30-881
Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebne popuste na železnicah Kraljevine Jugoslavije in na nemških državnih železnicah
Nagradna križanka
Vsako soboto bomo odslej v oglasnem delu »Slovencac priobčevali križanke, ki bodo labko tudi velikega reklamnega pomena za razne trvdke, katerih imena ali naslove ali imena proizvodov bomo vpletli v križanko.
Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka« do četrtka prihodnjega tedna. — Rešitev kri žanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Med one, ki bodo pravilno rešili križanko bomo z žrebanjem razdelili 4 nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj.
i	2	3		4	5	6			7	8
»		■ I 1				IH11				
12	IS!13				1		14 1			■
15		16		■	17				■	18
19			■	20				■	21	
22		■	23				■	24		
	HI-				■	26				
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. Najbolj razširjeni slov. dnevnik 7. Kje? 9. Važen izvozni predmet, 10. Ce ti daš, tudi ja«... 11. Lepilo, 12. Kratica za trgov-ski izraz, ki pomeni »preteklega leta«, 13. Nij-uspešnejše reklamno sredstvo, 15. Važen javni či-nitelj, 17. Hrvatsko me^to, 19. Zemlia, ilovica,
20.	Nasprotje od lihega, 21. Nada, 22. Vzklik, 23. Večerna moška obleka, 24. Število, 25.Visok glas, 26 Avtor »Frasquite«.
Navpično: 1. Mineralna voda, 2. Snov za sprijemanje, združenje predmetov, 3. Nepremični del vsake vrteče se stvari, 4. Kratica za ednino, 5. Napad, nagel premik. 6. Dolina znana po slovit! mlekarskih izdelkih, 7. Rimski cesar, tudi kratica, ki pomeni »naslovljeni«, 8. Pamet, 11. Industrijska rastlina, 13. Ik, 14. Ljubljanski bufet 16. 3. os. mn. glagola biti, 18. Prepir, kreg, 20. Čebelna celica.
21.	Lesena koča, 23. Kratica besede pod 1. vodoravno, 24 Kratica besede srbohrvaščina.
STRDOI
Vsakovrstne
stroje za obdelavo lesa!
posebno 3 in 4 stranske skobelnike, najboljše kvalitete, izvanredno kratkoročno dobavlja
Peter Angelo, d. z o. z.
L.ubljana, Pražakova ul.8
MIZARJI!
Več skobeljnih strojev -400—600 mm širine ln trostranl skobeljni stroj za Izdelavo ladijskega poda (Schiffboden) takoj na razpolago. Oglejte si veliko Izbiro
Dovžan Ivan, Ljubljana,
Frančiškanska 4. Telelon št. 45-42.
Zahvala
Podpisana se najiskreneje zahvaljujem LJUDSKI SAMOPOMOČI — zavarovalni zadrugi v Mariboru - za točno in polno izplačilo pogrebnine po pokojni materi Mariji Amon, in to domačo zavarovalno ustanovo vsakomur najbolje priporočam.
Pob rež je pri Mariboru, 21. februarja 1940.
Amalija Lorbek
KM
em
V najem
oddam restavracijo hotela »Triglav« na Jesenicah. Marija Oražem.
Sostanovalca
Iščem. Kasteltc, Gosposka ulica 10/11.	(E
lifTTilll
Gumbnke. gumbe, piise.
monograme, entel. ažur Mno 'o hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana. Franflikanska uHta
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Kupujte pri naših inserentih!
Strti pred kruto usodo sporočamo, da nas je naša najdražja, vroče ljubljena hčerkica, sestrica, vnukinja in nečakinja
Fančka Neredova
hčerka gostilničarja in mesarja
v cvetu mladosti za vedno zapustila.
Pogreb nepozabljene ljubljenke bo v nedeljo, 25. t. m. iz hiše žalosti na Glincah, Cesta XVII št. 1 na pokopališče na Viču.
Ljubljana, Beograd, Šmarje, 23. febr. 1940. Globoko žalujoči rodbini Nered - Oblakova.
Umrla nam je danes naša srčno ljubljena in dobra mama, stara mama in tašča, gospa
Marija Železnikar
roj. Hartmann
Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo, dne 25. februarja ob y23 popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Beograd, dne 23. februarja 1940.
Helena poroč. Košenina, hčerka; Janko Košenina, zet, in ostalo sorodstvo.
Jakob K. Heeri
Berninski kralj
Roman • švicarskega pogorji
V zatohlem prostoru je bilo temno, starka je vijoč roke tekala sem in tja. »Moja ovčica, moj žrebiček, kdo ti je to storil?«
Končno se je posrečilo Cilgiji, da je prižgala trsko ... .T04a kai sedaj? O strežbi bolnikom je bore malo razumela in najbližji zdravnik je bil v Samadenu.
Marko Paltram! ji je šinilo skozi glavo. Ali niso pripovedovali, da je pred leti hodil k bolnikom in si pri tem nabral precej znanja? Morda ve za prvo pomoč kaj dobrega svetovatil
Grozljivo se ji je upiralo, da bi ga poklicala. Ko je pa deklica prične huje jokati, je z vzdihom premagovala svoj strah.
Ko je pomolila glavo skozi vrata, je Paltram pri svetli luči naravnaval vzmet na puški.
»Pojdite hitro, Pija je padla!« je zaprosila.
Tedaj je dvignil svojo izrazito, od luči jasno osvetljeno glavo: »Kaj mi ta sršen mar? Izgotoviti moram puško za Gruberja, poslal bo ponjo že te dni.«
Cilgija se je hotela s kretno zaničevanja že obrniti, ko je dejal hitro: »Že grem!«
Vstal je in ji sledil. Luč je vzela s seboj.
Pija je zavpila, ko je stopil v izbo, starka je pa počenila v kot, prekrižala roke na kolenih in ga s prepadenimi očmi opazovala.
Z mirno resnobo je pogledal ranjenki, ki se je pri njegovem pogledu zvila, v obraz. »Zdaj moram ravnati pač kakor zdravnik,« se je opravičljivo obrnil proti Cilgiji. »Pija, sedi na stolček,« je ukazal strogo, in ko je v drhtečem strahu ubogala, je potegnil deklici srajčko z njenih še vedno otroško drobnih ramen.
Cilgija se je sramežljivo umaknila v temo, Pija je kričala, se otepala in mu kazala beie zobe. Toda čudno, komaj je obrnil trdi obraz k njej in jo pogledal s svojimi strogimi, mirnimi očmi, je njena besnost onemogla v neznanski bojazni.
Ledenomiren je stopil pred dtklico in za njo, primerjal z napeto pazljivostjo močno zardelo, s krvo podpluto levo ramo z zdravo
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarji
desno, pomislil, tipal strto kost dolgo in skrbno ter dejal nato prijazno Piji: »Pravi čudež, kako riioreš to prenašati!«
Tedaj je vendarle spreletel izraz zadovoljstva bolestnoskremženi obrazek
Obrnil se je proti Cilgiji in da bi Pija ne razumela, je dejal po nemško: »Zadeva je zelo resna, izvinjena kost se je zadrla v lopatico.«
»Ali naj pošljem mežnarja po doktorja Trolla v Samaden?«
»Bojim se,« je dejal po premolku in brez vsake sence samoljubja, »da razume doktor Troll prav o teh poškodbah manj nego ja- In odkod naj vzame čas za dolgo zdravljenje, ki je potrebno, ako nočemo, da bo Pija za vedno pohabljena?«
Brezmejno je rastlo Cilgijino začudenje nad Paltramom, nad njegovim samozavestnim govorjenjem.
Obrnil se je zopet k prestrašeni deklici, privzdignil previdno levi laket, ga krenil počasi na noter in ven in opazoval pri tem poteze dekletovega obraza »Tako, to torej boli!« je dejal enkrat, ko se je dekle nenadoma bolestno nakremžilo.
»Gospodična Premont, nategnite Pijino desno roko krepko nazaj! Dobro!«
Počasi je privzdignil levi Pijin laket, pogledal deklici tako pro-dirno v obraz, da se je od strahu zdrznila, potegnil laket hitro v vodoravno lego in ga sprožil urno navzgor, da se je dlan neznansko vpijočega dekleta dotaknila udarjene rame.
Razločno se je čulo, da je počilo, starka je planila iz svojega kota: »Ubiti jo hoče! Ubiti jo hoče!«
Paltram pa je dejal ravnodušno: »Spravite jo v posteljo, za danes je vse opravljeno.«
Cilgija je odvedla ranjenko v sosedno kamrico. Malo nato je sledil za njima Paltram.
Pija je še vedno obupno ječala.
»Kako, ali še ne spiš?« je zarežal Paltram osorno na njo, primaknil stol, sedel, položil roko na njeno glavo, jo pogledal mirno s svojimi modročrnimi, skrivnostnimi očmi in dejal mileje: »Zaspi zdaj, Pijal«
Z neznansko silo in močjo je upiral oči v bolestno nakremženi obrazek.
Nekaj časa je vladala globoka tišina, rahlo je še stokala deklica, toda pod Paltramovimi pogledi so se ji trepalnice zaprle, poteze drobnega čednega obraza so izgubile bolestni izraz in otrdele.
»Tako, sršen je zaspal!« je dejal Paltram.
Izdajatelj: Inž. Jože Sodia
»Naročila bom mežnarici, naj pride sem in bedi pri njej,« je odvrnila Cilgija. »Sama se moram vendarle vrniti v župnišče «
»Mislim, da ne bo potrebovala nobene postrežnice,« je odgovoril Paltram.
Skupaj sta odšla iz kamre spečega dekleta, toda Cilgija tudi to pot ni segla Paltramu v roko. Njen srd zaradi lovske prigode v Ro-seški dolini je bil še preveč nov in močan. Hladno je dejala: »Zahvalim se vam, da niste bili gluhi, ko sem vas prosila usmiljenja «
Globoko razočaran ji je voščil tudi on lahko noč, toda gledal je za njo, dokler se v sivi noči ni razgubil zadnji odmev njenih korakov
Viharno razburjena se je vrnila Cilgija v župnišče. Kakšen človek je Marko Paltram? Njegova krvožejnost je ostudna, toda tako silen ko on ni nihče drugi! Kako je obvladal Pijino voljo in bolečine! Kako cudotvorne so njegove oči!
.i ,S.kri^n°st.na sila' ki so mu jo pripisovali, z lastnimi očmi jo je bila gledala. Čudežna se zdi tudi njej, vendar pa tudi kot naravna posledica njegove močne osebnosti in prav nič tako skrivnostna, kakor so o njej govorili ljudje.
Kdo je Marko Paltram?
Vroče občudovanje se bori z globokim studom, ki jo prevzema spričo njega. In čuti, da je s srcem njegova.
loda čeprav sta se še večkrat sešla pri Pijini bolniški postelji,
?„ M»?k P refžOVOrlla Ted Seboi ZauP''ive ali nepotrebne besede in Marko Paltram zaman hrepeni, da bi mu stisnila Cilgija roko.
Ostala je kdaj po ves dan v kamri nestrpne in svojeglave bolnice, ki ni mogla pričakovati, da bi se na večer vrnila babica s svojo kozjo čredo in ji pripovedovala o vsaki kozi.
»Gospodična, dajte mi čevelj izpod postelje, da ga vržem babici Mr0-* " Š,knpala' ,kadar, ie otročja starka govorila o čem drugem, ranipn Pastar.ca želela. In vsa divja je bila okoli sebe, dokler je ranjena roka s svojo bolečino ni prisilila, da se je pomirila.
>6 P"še v kamrico tudi Paltram. Potem je govoril tako tezTračun '	b"0 paStiriČin0 zdravljenje samo malo
i«. Jp £?t'trfmOVO .zauPani® ie podžigalo Cilgijo. Toda iz dneva v dan je bil bolj temen in redkobeseden.
Nekega jutra je pa nepričakovano prišel v Pijino kamrico mladi, osabm doktor Troll iz Samadena z deželnim biričem, Obrisal si je očala, preiskal brez vprašanja pastirico in zmajal z glavo. »Umrla bo za vnetjem!«
Urednik: Viktor Cenili
g ^	DANES PRBMIERAI
iSflNJE 0 SVOBODI
Idiličen francoski ve efilm o trinajstorici mladih ljudi, katerim se je zahotelo uživati popolno svobodo — ločeno od vsakdanjega življenja v mestih. Dejanje filma se odigrava v visokih zasneženih A'pah. Delikatna in ekscentrična vsebina, daje filmu popolnoma nov značaj. I. L Barault — le Doux — Doli* Mollinger in ie 10 samih prvovrstnih francoskih Igralcev
Ob 16.; 19. in 21. url
KINO MATICA 21-24
W IIUBIJ4N4
Telovadna akademija v Trnovem
Fantovski odsek in Dekliški krožek v Trnovem priredita v nedeljo, 25 februarja ob 8 zvečer v trnovskem prosvetnem domu telovadno akademijo. Akademije trnovskih fantov in deklet so znane kot najboljše akademij; ljubljanskih katoliških telovadnih organizacij. Zadnjo akademijo pred razpustom Orla in prvo po obnovitvi naših telovadnih organizacij je priredil trnovski odsek.
Letošnja akademija ima zelo pester telovadni spored in nekaj točk fantovskega petja. Zelo prisrčne in ljubeznive so točke naraščaja in gojenkl Vaja s puškami, korak mornarčkov, vaje z obroči. Članska talna telovadba in vaja mladenk na gredi bodo ■?t\& najlepših točk. Akademija je po svojem programu vredna, da bi se vršila v kakšni večji ljubljanski dvorani,
KIK0*^0DELJEV0 TelebTJl^
Danes ob 5 (znižane cene) in ob pol 9
DEMONSKA SIMFONIJA TARZANOVE PUSTOLOVŠČINE
1 Ma$a za turiste in smučarje bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovanice ob 6.20 zjutraj.
1 Občni zbor Družbe sv. Elizabete. Družba sv. Elizabete bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo 25. februarja ob pol 5 popoldne v Marija-nišču v sledečim sporedom: 1. nagovor predsed-ništva; 2. poročilo tajnice; 3. poročilo blagajničar-ke; 4. slučajnosti. Pred občnim zborom bodo ob 4 v kapelici litanije z blagoslovom. Družba s tem ne vabi samo članic, da se ga vse polnoštevilno udeleže, ampak pričakuje tudi, da jo počaste številni prijatelji in dobrotniki družbe.
1 Don Boskov praznik v Dekliškem domu na Karlovški cesti v Ljubljani. Drevi ob pol 8 duhovna obnova za dekleta iz krožka Marije Pomočnice in za druga okoliška dekleta od 16. leta naprej. K sv. maši v nedeljo zjutraj ob 7 se bodo zbrale, poleg domačih gojenk, dekleta obeh krožkov; vabljene so pa tudi druge okoliške mladenke, da z nami proslavijo don Boskov praznik. V nedeljo zvečer ob pol 6 se bo zbrala vsa don Boskova ženska mladina v gledališki dvorani, da bo svojim prijateljem in dobrotnikom razodela, kako don Boska ljubi in da je trdno odločena po njegovih smernicah uravnavati svoje življenje. Mladina vas na svoj praznik iskreno vabi.
1 Vodstvo po razstavi inž. Šviglja v Jakopičevem paviljonu bo v nedeljo, 25. t. m. ob 11 dopoldne.
1 Ljubljanska strelska družina vabi vse članstvo na redni letni občni zbor, ki bo v torek, 5. marca t. 1. ob 18 (6 popoldne) v društvenih prostorih ob Masarykovi cesti 14-11., levo (palača »Grafika«) z običajnim dnevnim redom. Pismene predloge je dostaviti do 2. marca 1940.
1 Važno opozorilo za rezervne častnike) V nedeljo, dne 25. februarja t. 1. bo ob 10 dopoldne v dvorani »Zvezde« važno predavanje za aktivne in rezervne častnike Predava artilerijski brigadni general g Janež. V smislu naredbe komande Dravsk,-divizijske oblasti je udeležba na tem predavanju obvezna za vse rezervne častnike glavnih rodov (pehote, topništva, konjenice, inženirstva in letalstva). Pri vstopu je oddati na ooninki pole napisano ime z vojaškim činom radi daljnje evidence vojna oblasti. Pričetek predavanja bo točno ob desetih.
1 Petkov ribji trg. Včerajšnji ribji trg je bil prav slab. Povpraševanje po ribah veliko, zaloge male. V Ljubljano je prispelo na trg vsega okoli 150 kg morskih rib. Na izbiro so bile: orade po 40, osliči 32, ligne 30, cipli 28 in girice po 14 din kg. Na trgu je bilo malo zmmjenih sardelic, ki 60 bile po 20 din kg. Prej po 12 do 14 din kg. Ščuk je bilo 6amo nekaj. Lipani so bili po 32, postrvi po 40 in belice po 10 do 14 din kg.
I Namesto venca na grob go6pe Marije Schrott je daroval g. Ivan Martelanc, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani v svojem imenu in v imenu svoje družine 200 din za Mladinsko zavetišče v Zeleni jami. Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega se za plemenit dar v imenu revnih otrok naj-prisrčnejše zahvaljuje. Otroci bodo molili za blago pokojnico. Bog povrnU
1 Jutri na Kureščck. Prijave samo danes — Putnik.
1 Za moške kakor tudi ženske obleke priporoča veliko izbiro vseh vrst štofov od 45—220 din tvrdka Goričar v svoji glavni trgovini Sv. Petra cesta 29. Pohitite dokler traja zaloga I
1 Parni kotel za centralno kurjavo v splošni državni bolnišnici v Ljubljani bodo v kratkem začeli montirali. Ministrstvo je namreč licitacijo že potrdilo.
• J, Nesr.efm Padci 8e množe. Komaj se je malo ojužilo, tako da nastajajo na ulicah prve luže, ki cez noč zmrznejo, že je ljubljanska bolnišnica začela sprejemati prve ponesrečence, ki so na takih ledenih prehodih padli in se polomili. V Oajevi ulici si je zlomil nogo 34-letni uradnik Potnik Marjan, v Šiški si je zlomil roko 66-Ietni stavbni tehnik Demell Jože; pri smučanju na Viču pa si je zlomil nogo 9-letm Janezek Kušar, sin delavca v tobačni tovarni. Vsi se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
1 V Stritarjevi nlici štev. 6 v Ljubljani, pri
frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Sanje o svobodi. Film »Sanje o svobodi« nam daje povsem nov značaj v filmskem svetu, s svojo bogato in ekscentrično vsebino bo gotovo vsakemu obiskovalcu prinesel užitek. Posebej je omeniti prekrasne naravne posnetke iz zasnezenih Alp, ta bela opojnost bo gotovo našim navdušenim športnikom nudila posebno zabavo. Premiera tega izbranega, ekscentričnega filma je danes v kino Matici.
I Ljubljanske ure in zamuda. Prejeli smo: Saj priznam, da sem počasne in da vedno lovim vlak prav zadnjo minuto. Kljub temu pa ga navadno vjamem, če gredo ure prav. Ker nimam doma radijskega aparata, tudi nimam te ugodnosti, da bi si mogel vsak dan trikrat naravnati svojo uro, ki je tudi že bolj priletna in šepava. Zanašam se pa na ure, ki so nam skromnim ljudem na razpolago brezplačno. Pa sem bil pošteno potegnjen. Ko hitim na kolodvor, vidim, da ura na zvoniku daje še dovolj časa, da bom ujel vlak. Ko pa pridem do prve električne ure, vidim, da ga ne bom več ujel, ker je električna ura naprej. Pa ga res tudi
nisem. Zato sem imel čas, da sem primerjal ure na ljubljanskih zvonikih in električne ure in ugotovil, da skoraj vse cerkvene ure napram električnim zaostajajo. Te navade ne poznajo na deželi, odkoder prihajam. Tam so namreč cerkvene ure najmanj za pet minut pred železniško. Mislim, da tudi Ljubljani ne bi škodovalo, če bi v tem primeru posnemala deželo.
1 »Andy Hardy, milijonar« je najnovejši in nai-zabavnejši film popularnega filmskega zvezdnika Mickey Rooneya iz ameriške filmske družine Hardy. Po dosedanjih ocenah sodeč, je to peti najboljši film imenovane filmske družine. Mladi bogatin omamlja s svojo preveliko srečo vse številno sorodstvo, vsi se hočejo zabavati in živeti na njegov račun. Le oče in mati se ne dasta zavesti mamonu. Njihovo geslo je: biti pošten in veren, ter skrbeti za dobro ime družine Hardy. Ta skrb rešuje družino iz neprilik, ki iih ne manjka, posebno še, ko jim izmakne mladi bogatin premoženje. — Mickey Rooney — ne več otrok, ampak že dorasel, umetniško dovršeno podaja milijonar-jevega sina, ki mu je le do lega, da se kaže svetu milijonarja: ima prirojen dar za humor, ki pri njem včasih meji na tragičnost. Mickey je velik umetnik in v filmski publiki močno priljubljen. Premiera filma je danes v sinu »Sloga«,
HJ		ni JJL1«	jf^ ...	MARIBOR
Slab položaj naših poštarjev
Te dni so imeli naši poštni zvaničniki in služitelji občni zbor svoje mariborske organizacije. Vodil ga je predsednik Babič, navzoči so bili upravnika mariborskih pošt I. in II. Ortan in Šetinc, predsednik Dravske sekcije Penko iz Ljubljane ter delegati iz Ljubljane, Celja, Poljčan, Pragerskega, Ptuja, Mur. Sobote, Gor. Radgone, Ruš in Sv. Lenarta v SI. goricah. Poleg predsednika je poročal še tajnik, potem je govoril predsednik Dravske sekcije Penko, nato upravnik Šetinc in končno je društvo izrazilo svoje zaupanje dosedanjemu odboru s ponovno izvolitvijo. Nato sta se vršila še dva občna zliora, Glasbenega društva mariborskih poštarjev in pevskega društva »Poštni rog«, ki sta pokazala lep napredek obeh. — Občni zbori, Kakor so navedeni trije, so sedaj vsakdanji ter se z njimi ne bi obširneje Davili, če se ne bi bilo zlasti na prvem tako nazorno razgrnila slika bednega položaja, v katerem žive naši nižji poštni ulužben-ci. Potrebno je, da tudi naša javnost izve za težek položaj naših poštarjev.
Plača poštnih služiteljev znaša mesečno 750 do 780 din Za stanovanje plačujejo 300 do 350 din, z ostankom pa morajo preživljati sebe in svojce, skrbeti za obleko, za šolske potrebščine. Kako je to s temi sredstvi mogoče, je res čudež. Vsakdanji pojav je, da stoje poštni uslužbenci pred vrati naših kreditnih zadrug ter prosijo za posojila, tako da je že večina prezadolženih. Povrhu so sedaj še prišli odtegljaji za plinske maske, ki znašajo mesečno 54.50 din — tri mesece zaporedoma. Napredovanja ti poštni uslužbenci zadnja leta sploh več ne poznaj« Uradniki stalno napredujejo, nižji uslužbenec pa ne pride nikamor naprej in kmalu bo na naših poštah čudna slika — na eni strani sami inšpektorji, na drugi pa služitelji, ker za zvaničnika ne pride nobeden, ki nima dveh razredov srednje šole Tako opravljajo potem služitelji posle zvaničnikov. ne morejo pa v njihov položaj napredovati. Na dnevnem redu so sedaj tudi pritožbe zaradi pomanjkanja nižjega poštnega o-ebja ki je zaradi tega tako vpreženo v službo, da ne more izrabiti niti svojega rednega dopusta. Nezadovoljstvo vlada tudi zaradi službene obleke; blago je slabo, kroj neprimeren. Vse te pritožbe so nižji poštni uslužbenci združili v posebno resolucijo, v kateri zahtevajo povišanje prejemkov, redno napredovanje, ukinitev odtegljajev za plinske maske, boljšo izdelavo in blago za službene obleke ter priznanje treh službenih let, ki so jim bila odvzeta. Poštni uslužbenci so prepričani, da jih bo v teh upravičenih zahtevah podprla tudi vsa naša javnost.
Marija Nekrepova — 50 letnica
Danee obhaja v krogu svoje družine in sorodnikov 50 letnico svojega življenja gospa Marija Nekrepo-v a, lastnica gostilne pri »Zlatem konju« v Mariboru in te dni tudi 25 letnico, kar je lastnica gostinskega obrata. Jubilantka se je rodila v znani Ko-ropčevi družini v Polj-čanah 24. febr. 1890. V letih od 1916 do 1919 je bila lastnica gostilne »Lovski dom«, potem pa je prevzela staro in znano gostilno »Pri zlatem konju«, katero še sedaj z uspehom vodi. Gospa Nekrepova je znan dobrotnica revnih dijakov ter rada podpira razna društva. Ob njenem lepem jubileju ji želimo, da bi preživela še mnogo srečnih in zadovoljnih let.
nra
Prekrasen češki film po Capkovem romanu in motivih Dvofakove »Humoreske"
GOSLI VABIJO...
Kino Union. tel. 22-21
Najboljši <"■ c S k i i jr r a 1 c i ! Glasba: B. S M E T A N A ln D V O ft A K
Umetnina slovanskih src, slovanskih umetnikov, s katero so se Cehi ponovno afirmirali med mednarodnim forumom na bienali v Benetkah I
Oh IG., 19. in 21. uri
M.CKEY R00HEV, znameniti filmski ljubljenec in popularni član ameriške družine Bsrdy v zabavnem in smehapolnem filmu. Prem i ei a danes!
m V Ljubljani je umrla ugledna mariborska gostilničarka in veleposestnica ga. Marija KirbiS, soproga mesarskega mojstra in gostilničarja g. Josipa Kirbiša iz Vetrinjske ulice v Mariboru. Dosegla je starost 50 let ter je bila srčno dobra in blaga gospa, velika dobrotnica revežev. Iz Ljubljane jo prepeljejo v Slivnico pri Mariboru, kjer bo dne 24. febr. ob 9 dopoldne na tamošnjem farnem pokopališču pogreb. Svetila ji večna luči Prizadeti družini naše globoko sožaljel
m Avtobus bo vozil danes zjutraj na pogreb ge. Kirbiševe z Glavnega trga v Slivnico.
m Velika zaposlitev žel. delavnic. V mariborskih žel. delavnicah že dolgo niso imeli toliko dela, kakor sedaj. Posamezni oddelki morajo delati že v nadurah, da lahko zadoste naročilom železniške uprave. Največ imajo sedaj piosla s popravljanjem železniških strojev, pa tudi vagonov, saj je naš železniški park v zadnjih mesecih zaradi velikega izvoza in prevoza silovito vprežen.
m Ponovno opozarja predstojništvo mestne policije lastnike vozniških izkaznic, da poteče rok za podaljšanje dne 29. t. m. Istočasno opozarja vse poklicne vozače, da morajo do istega dne plačati že predpisano znižano banovinsko takso t)a vozniške izkaznice, sicer bodo morali po preteku roka plačati celo takso. Vozniške izkaznice se predlože v podaljšanje v sobi št. 17-11.
m DK frančiškanske župnije ima svojo mesečno duhovno obnovo v nedeljo ob pol 8 pri oo. frančiškanih. Ob pol 11 se vrši redni sestanek v Domu, Slomškov trg 12.
m članom odseka III. Drevi ob 7 vsi v te-ovadnico! Strogo obvezno za brate, ki so določeni za mizo, za bradljo, drog, šestorico in proste vaje. tudi za tiste, ki vaje že znajo. , „ ™ »Drava«, želez, glasbeno društvo ima občni zbor v nedeljo dne 2. marca ob 18.30 v mali dvorani Narodnega doma v l. nadstropju.
m Rejci malih živali bodo zbrovali v nedeljo dne 25. t. m ob 15 popoldne v restavraciji g. Senice v Kneza Koclja ulici.
m Mraz ne odneha. Včeraj zjutraj je bila najnižja temperatura v Mariboru 16.5 stopinj pod ničlo. Predvčerajšnjim opoldne pa so merili v mestu v senci 4.5 stopinj nad ničlo. Raz-lka med najvišjo in najnižjo temperaturo je letos v Mariboru izredno velika ter sedaj že vec časa obsega saklo 20 stop., kar je za naše kraje res nenavadno.
m Smrt kosi. V visoki starosti 85 let je umrl v Nasipni ulici na Pobrežju usnjar Ivan Zupan. V bolnišnici je pokosila smrt 40-letno šiviljo Marijo Frangeš. Ob železnici št. 9 pa je umrl 51-letni krojaški mojster Anton Sajko. Naj počivajo v miru!
m 120-litrski kotel ukradel. Iz hiše Ob železnici 6 je odnesel neznan tat velik bakren kotel, last železničarja Pinterja. Kotel je vseboval 120 lilrov ter je bil vreden 1000 din.
m Z avtobusov so na meji Nemci sneli obroče. Belgrajska mestna občina je naročila
v Nemčiji 26 novih avtobusov pri znani tovarni MAN v NU rnbergu, ki dobavlja avtobuse tudi mariborskim mestnim podjetjem. 10 avtobusov bo dobilo v Nemčiji tudi karoserijo in sicer jo bo izdelala znana nemška tovarna karoserij Keessborer v lllmu, lt> avtobusov pa bo karoseriranih v naši državi. Teh 16 avtobusnih šasij je prispelo v četrtek preko Št llja v našo državo. Prišli so z lastno močjo po cesti. Nu meji pa se je z njimi zgodila čudnu procedura. Natančno na meji med našo državo in Nemčijo, med zapornicama obeh carinskih postojank, so sneli z avtobusov gumijaste obroče in pnevmatiko. Potem je pripeljal od jugoslovanske smeri do meje velik tovorni avto, na katerem je bila nova pnevmatika za te avtobuse, kupljena v Jugoslaviji. Monterji, ki so poprej sneli z avtobusov nemško pnevmatiko, so montirali na nje jugoslovanske gume, nakar so vozovi naduljevali potovanje po cesti naprej v Msribor in v Belgrad, nemško gumo pa so naložili spet na drug tovorni avto ter jo zapeljali nazaj v Nemčiio. Vsak izvoz gum« je iz Nemčije sedaj prepovedan in tudi avtomobili se od sedaj dobavljajo samo brez pnevmatik. Ker pa bi_ prevoz po železnici predolgo trajal, si pomagajo na ta način, da jih prepeljejo po nemških gumah do meje, tam jim pr nataknejo jugoslovanske gume.
m Tat je skušal ukradeno sliko prodati. Včeraj smo poročali, da je neznanec ukradel iz čakalnice zdravnika dr. štamola Gasparijevo oljnato sliko »Slovenski fant s harmoniko«. Tat je potem ponujal to sliko po mestu raznim strankam za 60 din. Na oodlf prišla policija na sled ter sleden
d'agi tega mu je o gotovo kmalu iz-
Gledališče
Sobota, 24. februarja ob 20: »Othello«. Zni-
žane cene.
Nedelja, 25. februaija ob 15: »Via Mala«. Znižane cene. Ob 20: »Cigan baron«.
Celjske novice
c 0 kmečkih uporih predava v torek 27. februarja ob 8 zvečer v dvorani Ljudske posojilnice g. prosvetni inšpektor Silvo Kranjc iz Ljubljane.
c Koncert v mestnem gledališču. Pevsko društvo »Celjski zvon« priredi v soboto 9. marca ob 8 zvečer v mestnem gledališču koncert.
c Velik shod so priredili zabukovški rudarji. Na shodu so govorili senator g. Mihelčič, g. Breznik Alfonz in g. Kuder. Po shodu je bil sestanek krajevne ZZD zabukovških rudarjev, na katerem je bilo sklenjeno, da podružnica ukrene vse potrebno. da bo ZZD pri volitvah rudarskih zaupnikov častno zmagala.
c Sreča vas išče! Oglejte si dobitke, razstavljene v trgovinah V. Hladin. A. Lečnik. D. Gams. V. Schramm. D. Rakusch in R. Stermecki. ki vam jih nudi efektna loterija Godbenega društva pošt nih nameščencev, če kupite srečke po 5 din. Avto znamke »Opek pa je na ogled na pošti Celje. — Žrebanje je pred vratmi, zato segajte pridno po srečkah I
c Mizarski pomočniki so uveljavili 10% povišanje mezd. Na mestnem poglavarstvu je bila uradna razprava zaradi zahtev mizarskih pomočnikov za zvišanje mezd in so mizarski pomočniki uspeli, da so jim mojstri priznali 10% povišek.
c ZZD. krajevna organizacija v Novem Celju, je v preteklem letu lepo napredovala. To je pokazal občni zbor. ki ie bil v gostilni Jelovšek v Petrovčah. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s predsednikom Založnikom Jankom na čelu.
c Kreditna zadruga drž. uslužbencev v Celju opozarja svoje članstvo na svoj občni zbor. ki bo jutri, v nedeljo ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega dola.
c Ob SOletnlci rojstva skladatelja g. Rista Sa-vina bo priredilo CPD v Celju 13. aprila koncertni večer.
c Delo Rdečega križa v Celju. V četrtek zvečer je bil v sejni dvorani mestnega poglavarstva občni zbor okrajnega odbora RK v Celju. Zborovanja so se udeležili okrajni načelnik g. dr. Zobec Ivan, poveljnik 39. pp. polkovnik g. Defar, zastopniki občin, šolskih zavodov, delegati iz raznih krajev ter samarijani in samariianke. RK v Celju šteje 316 članov. 151 rednik in 165 izrednih. Na celjskih šolah je 1455 pomladkarjev RK. Društveno premoženje je od lani naraslo od 12.340 na 45.915 din. Okrajni odbor je ustanovil nostaie za prvo pomoč v Petrovčah. Tehariih in Škofji vasi. Proračun za I. 1910 predvideva 22.500 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor, na novo so bili izvoljeni v odbor polkovnik g. Defar, g. Lazarevič in gdč. Završnikova.
HIHOSLDSfl 27-31
ob 16., 19. in 21. uri
Najnovejša poročila
Sovjetska ofenziva se nadaljuje
Finci slejkoprej vztrajajo
Helsinki, 23. febr. Med Finsko zemeljsko ožino in Muolarjervijem so finske čete včeraj odbile ruske napade pri Somi in Nekijerviju v smeri proti Kamari in proti Lajpesuju. Uničenih je bilo 16 sovjetskih tankov. Pri Tajpale so bili ruski napadi ves dan ustavljeni. Sever-novzhodno od Ladoškega jeze'ra so finske čete zavzele več sovražnih zaščitnih jjostojank. Na odseku pri Kuhmu je finska vojska z uspehom izpolnila svojo nalogo. Več ruskih patrol je uničenih. Na ostalih odsekih bojišča se niso dogodili nobeni posebni dogodki. Finska letala so včeraj nadaljevala s svojo akcijo in bombardirala ruske oddelke čet in taborišča v ozadju. Ruske letalske sile so operirale severno od Ladoškega jezera in v Laponiji. Več krajev je bilo bombardiranih, med njimi Nur-mes, Kajani. Rovanijeni in Kontiomeke, Nekaj ruskih patrol. ki so se spustilo s padali iz letal, je bilo ujetih, ena pa je bila pobita. Zbito je bilo eno rusko letalo.
Helsinki, 23. febr. AA. Sfefani: Nasprotno z vestmi, ki so se ruzširile v tujini, so sovjetska ofenziva na Karelijski ožini nadaljuje z vso silovitostjo. Danes je že 24. dan, ko sovjetska vojska napada na tem bojišču. Sovjeti brezobzirno razinetuvajo s strelivom. Po mnenju vojaških strokovnjakov je od tisoč granat, ki jih sovjetsko topništvo izstreli na finske postojanke, polovica brez haskn. Nadalj-nih 400 jih zgreši cilj in le 100 jih zadene.
Helsinki, 23. febr. AA. Štefani: Čeprav sovjetske čete na suhem, letalstvo v zruku in
mornarica z morja z vso silovitostjo napadajo, pa je finsko javno mnenje prepričano, da vse to ne bo omajalo morale finskega naroda. Finske čete so stulno razpoložene za borlx> in njihova vera v zmago ali vsaj v močan odpor je tako trdna, da jih ne more nič spraviti s tira. Prepričani so namreč, da jim bodo prišli na pomoč prijatelji.
Helsinki, 23. febr AA. Ilavas: Maršal Man-nerheim je izdal danes sledeči proglas na švedske in norveške prostovoljce. »V tem zelo resnem trenutku, ko Finski grozi nevarnost, da bi bila strta, prisrčno pozdravljam švedske in norveške prostovoljce, ki so brez obotavljanja prišli, da z nami vred vodijo borbo za obrambo in svobodo severa Na mnogih odsekih se prostovoljci ramo ob rami bore s Finci, da bi ohranili vero svojih prednikov, svojo kulturo in svojo svobodo. Vam, hrabrim prostovoljcem iz švedske in Norvešek, ki ste zapustili svoja ognjišča in svoje domove, rla K z nami delili tegobe in nevarnosti, izražam hvaležnost finskega naroda za vašo pomoč. Želim vam srečno dobrodošlico, ker ste vi naši bratje po krvi in ste z nami imeli večne vezi. Vaša usoda je bila tudi naša usoda. V borbah smo si bratje pri orožju. Prepričan sem, da razumete, da se mi borilno zn isti ideal in za iste življenjske vrednote. Vam, čestiti in hrabri možje švedske in Norveške skupaj s finskim namdo-n pošiljam izraze prepričanja, da se bomo borili do konca in da bo nnšfi borba krnnnrin - ,mnirn Tako bomo narodom severa zasigurali bohšo bodočnost.t
KULTURNI OBZORNIK
Jugoslavija v italijanski knjigi
V Italiji je že izšlo par knjig, ki opisujejo Jugoslavijo, toda pri vseh s 3 opaža neka pomanjkljivost: niso popolne in često enostranske. Na primer zadnja, sicer krasno opremljena knjiga, ki jo je sestavil general Prasca, ne poda bralcu dovolj jasne slike o razvoju in kulturnem pomenu Jugoslavije, ker se omejuje bolj na slikovito opisovanje po6a-mjznih pokrajin. Da ne govorimo o pisačih, ki v lažiznanstveni obliki ne opisujejo, marveč včasih celo psujejo.
Vsem tem nedostatkom pa je odpomogla najnovejša knjiga »Storia politica, letteraria ed artistica della Jugoslavia«. (16.a, 160, cena Lir 12. Založnik »Istituto delle edizioni academiche, Udine«). To »Politično, slovstveno in umetnostno zgodovino Jugoslavije« je 6pisal v italijanski in naši javnosti znani pisatelj in znanstvenik mons. Iv. Trinko.
Kar nekam čudho naključje, da je predstavnik najzapadnejše veje Slovencev, beneških Slovencev, predstavil Jugoslavijo italijanski javnosti, Pa tudi ni bil skoro nihče bolj poklican kot on, da posreduje pravo medsebojno, zlasti še kulturno spoznavanje obeh sosednih držav; 6aj je doma v italijanskem kulturnem svetu prav tako kot v slovanskem. Njegovi izvirniki v lepi italijanščini se vredno družijo z njegovimi deli, članki in spisi v slovenščini. Daj Bog, da bi se torej uresničila Trinkova uvodna želja, »da bi ta skromni poskus postavil (sosedo Jugoslavijo) v boljšo luč in da bi doprinesel svoj mali delež k poglobljevanju prijateljstva in medsebojnega spoštovanja obeh narodov.«
Ni dvoma, da bo italijanska javnost rada posegla po tem strogo objektivno pisanem priročniku o Jugoslaviji. Prav tako pa bo tudi (kdor ume italijanski) prišla prav tudi nam samim, ker pri nas še ni takega priročnega spisa.
Pisatelj je razdelil knjigo v devetnajst poglavij. V prvem govori o izviru in socialni uredbi prvih Slovanov Postavil st je na stališče o slovanskem izvoru Bolgarov, kar nekateri zanikajo. Tudi ni prav točno, da je tvorilo več iup vojvodino,ker je bila slednja bolj tvorba vojaške nujnosti.
Drugo poglavje no6i naslov »Storia dei Serbo-Croati« (Zgodovina Srbo-Hrvatov). To je pravilno, kajti zgodovina obeh plemen, bi bila enako potekala, ker 6e »nista razdelili zavoljo jezika, marveč zaradi različnosti ozemlja, ki jih je nujno ločilo v dve skupini«. K tej trditvi bi bilo še pristaviti, da je razdelitev rimskega cesarstva potisnila Hrvate v nemško-latinski kulturni krog, Srbe pa v bizantin-sko-grškega.
Tretje poglavje obsega na 22 straneh »Zgodovino Hrvatske«. Škoda, da pretesno odmerjeni prostor ne pripušča na nekaterih straneh več kot na- 1 števanja vladarjev.	J
»Zgodovina Srbije« je tudi podana v kratkem | pregledu, ki pa je brez luknje. Pri postanku nove '
Srbije bi nemara kazalo pokazati malo bolj življenjsko in državotvorno silo srbskega naroda. — Prav tako bi želeli, da bi pa na zadnjih straneh »Zgodovine Slovencev« (napak bi bilo »Storia della Slovenia«) — poudaril pisatelj malo bolj delež Slovencev in njih političnih voditeljev pri ustvarjanju mlade države
Zgodovinsko-politično, polovico knjige zaključuje kratek zgodovinski oris Čmegore in Dubrovnika do vključenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v lastno narodno državo.
Se boljši kot prvi del je slovstveni in umetnostni pregled Zgodovine Jugoslovanov. Pisatelj obravnava 6rbo-hrvatsko slovstvo skupaj in slovensko zase, »ker se Jugoslavija deli v dva zelo sorodna, a vendar jasno točena naroda, v Srbo-Hrvate in v Slovence«. Ponekod opozarja pisatelj celo na novosti, ki jih v drugih knjigah ni najti. Posebej je podan oris glasbene, slikarske in kiparske umetnosti. Škoda, da ni bilo prostora za sedanjo dobo in za kratek oris večjih sedanjih kulturnih ustanov.
Kulturni zgodovini Slovencev je odmerjenih zadnjih pet poglavij na 40 straneh, Pregled je prav dober, Italijan, bralcu bi bilo dobrodošlo, če bi bili naznačeni tudi prevodi naših pisateljev v italijanščino. Pogreša 6e tudi kratek oris najnovejšega slovstva in pregled literarnih obzornikov. Isto velja tudi za skladatelje in za razgled slovenskega slikarstva, ki je sicer prav odličen.
Za zaključek bi bravcu prišlo prav še dodatno poglavje, nekaka sinteza jugoslovanske kulture in nje odnosi do italijanske. Bodi dovoljeno tudi izraziti željo (seve bolj založniku nego pisatelju), da bi taka knjiga imela zadaj še stvarno in zlasti imensko kazalo, kar bi italijanskemu bravcu zelo olajšalo pregled in bi priročnik res postal in ostal vedno pri rokah. Tudi bi ne bila napak navedba glavnih virov za posamezna poglavja, če bi se kdo našel, ki bi hotel še bolj spoznavati življenje Jugoslavije.
Knjiga je za tako nizko ceno prav lepo opremljena, Moti le par tiskovnih napak: Jomandes — Jornades, Terpimir, — Trpimir, Gubac — Gubec, Posanac — Pasanec, Rudoslav — Radoslav, Iber — Ibar, J. B(atista) Krek — namesto J. E(evangelista) Krek, Stojanovič — Stanojevič, Mirko — Milko Kos in še nekatere. Prav tako je bolje pisati n. pr. Celje namesto Cilli in Hren namesto Chron.
Ob koncu teh misli 6pričo najnovejše Trinkove knjige je treba še enkrat poudariti, da je ta priročnik jugoslovanske kulturno - politične zgodovine edini svoje vrste v italijanski literarni in tudi v — naši (če dobimo prevod!). Zanj mora toplo čestitati gospodu pisatelju ne le italijansko kulturno občinstvo, marveč tudi jugoslovansko, katerega je pisatelj prvemu tako toplo, točno in objektivno pred-stavil.	r. g.
Britanska motorna ladja »Cossak«, ki je ustavila nemško ladjo »Altmark«.
»Asmodej« v ljubljanski Drami
V	četrtek, dne 22. t. m. je bila v našem dramskem gledališču premiera »Asmodej«, igre v petih dejanjih, ki jo je spisal član Francoske akademije, pisatelj F. Mauriac. Tako smo videli edino odrsko delo tega znamenitega sodobnega pripovednika v Ljubljani že tri leta potem, ko je bilo z uspehom uprizorjeno v Francoskem gledališču v Parizu.
Uprizoritev »Asmodeja«, ki ga je prevedel v slovenščino dramaturg Josip Vidmar, je bila tudi, fcar zadeva odrsko tolmačenje in odmev v občinstvu, lahko ugotovimo, da je delo uspelo. Predstava nelahkega teksta je bila v marsičem preizkušnja za sodelujoče, ki pa so jo na splošno dobro prestali; to moramo poudariti tembolj, ker je nastopila poleg starejših, izurjenih igralcev tudi precej mlajših moči. Uprizoritev je skrbno pripravil režiser g. Milan Skrbinšelc, ki je pri premieri namesto obolelega g. Lipaha nastopil v vlogi župnika. Tudi občinstvo je z zanimanjem sledilo napeti in duhoviti igri, v kateri nam avtor s spretnostjo in pogumom psihološkega realista odkriva najbolj skrite globine in 6pore v človeku.
Podrobnejše poročilo in oceno bomo priobčili po prvi ponovitvi.	Fr. V.
še glasbena oznaka škerjančevega Sonetnega venca
Skladatelj L. M. Škerjanc se je lotil edinstvene in nelahke naloge in prekomponiral celoten Prešernov Sonetni venec. Glasbeni aparat, ki mu je izvedba poverjena, je naslednji: veliki orkester, tenorski in basovski 6olo, trije solisti iz zbora in moški zbor. V lažje razumevanje skladbe podam kratko analizo iste, ne da bi se spuščal v oceno dela samega.
V	počasnih, arhaično barvanih akordih prične moški zbor a cappella prvi sonet. Zdi se, da slišimo dih skladateljev 16. ali 17. stoletja. Glasbeni govor postaja vedno bolj sodoben, tako da ob koncu prvega soneta ne čutimo prevelikega preloma, ko skladatelj vpelje orkester, ki je pisan vseskozi pestro in barvito kot smo pri Škerjancu vajeni. Orkestralna medigna zaključi prvi 6onet in tvori obenem prehod h drugemu, ki ga zopet izvaja moški zbor a cappella (citiram po prvotni partituri). Akoidna nasičenost drugega soneta pomeni močno stopnjevanje v primeri z dokaj prozornim prvim sonetom. Sledi daljša orkestralna medigra, ki z močnim zagonom, s krčevitimi dvigi in z resigniranimi padci pripravlja tretji sonet, ki ga izvaja tenor-solo ob spremljavi orkestra. Motivični materijal medigre se v raznih varijantah vedno znova pojavlja v orkestru. Tudi četrti sonet izvaja tenor-solo. V orkestru se pojavijo sicer novi domisleki, padajoče pasaže v šestnajstinkah pa še vedno vzdržujejo notranjo zvezo s tretjim sonetom. Krajša medigra v polnem orkestru povzame karakteristično misel četrtega soneta in obenem vpelje peti sonet, ki ga izvajajo trije solisti iz zbora (tenor-bariton-bas) deloma a cappella, deloma s spremljavo orkestra. Mesta, ki so v tej skladbi dodeljena solistom iz zbora, lahko smatramo za tehnično najbolj smelo pisana v vsej naši vokalni literaturi. V šestem sonetu si delita vloge tenorski solist in trije solisti iz zbora. V orkestru prehaja nemirno podrhtevanje iz ene skupine v drugo (»cefirov sape niso jih pihljale«), dalje medigre prekinjajo vokalna mesta. Tudi medigra, ki se mo-tivično opira delno še na šesti sonet, z značilnimi ritmi pa že pripravlja sedmega, je to pot izjemoma precej dolga. Srednji del sedmega soneta izvaja te-nor-solo, uvodno in zaključno besedo ima moški zbor. Ob koncu soneta povzame orkester misel zadnjega verza sedmega ozir. prvega verza osmega soneta (»viharjev jeznih mrzle domačije«); divji teki v šestnajstinkah slikajo besnenje viharjev; druge skupine instrumentov pa še vedno prinašajo značilne ritme sedmega soneta, ki služijo za glasbeno osnovo osmemu sonetu, ki je grajen v obliki passa-caglie: v nizkih ^^HTf""^.!-!. se trdovratne ponavlja
iz treh tonov sestoječ motiv v obsegu terce, nad njim predejo višji instrumenti svoje melodije. Verjetno 6e je za to obliko, ki učinkuje zelo monotono, odločil skladatelj pod vplivom besedila (»kar nad tvojo jamo .. . veter brije«). Vokalni del izvaja bas-6olo. V ostrem nasprotju z osmim sonetom stoji deveti, ki je ritmično zelo razgiban: oboe in rogovi prinesejo značilen, ritmično ostro izbrušen motiv, ki ga razne orkestralne skupine prinašajo v vedno novih varijantah Vokalni del je izmenoma poverjen trem solistom iz zbora in tenorskemu solistu; ob koncu 6oneta se vsi združijo v skupen spev. Medigra prinese v razširjeni obliki kratke reminiscence iz četrtega soneta; značilen ritmični motiv devetega soneta se vedno bolj izgublja. Oboa intonira mehko melodijo; tudi v drugih instrumentih je melodičen moment močno podčrtan. Orkester se 6topnjema dviguje do mogočnih dinamičnih viškov; tudi melodija se pne prav do višin, ki se bližajo meji, preko katere skladatelj praktično že skoraj ne more itd. Po tolikih viških mora napetost v desetem sonetu nujno popustiti. V orkestru stopi melodičen moment popolnoma v ozadje. Nad edinim tonom v godalih in v harfi se spreletavajo bežne pasaže flavt in klarinetov; tenorski solist, ki izvaja ta sonet, se zdi nekam osamljen. Stopnjema postane instrumentacija bujnejša, vendar še vedno prevladuje osnovno na-strojenje, Enajsti sonet je skladatelj krajše obdelal, čeprav pridejo vsi izvajalci do besede. Orkester za hip podleže vplivu besedila (»Erin'je vse so se ga polastile«). V dvanajstem sonetu imajo besedo trije i1'SU ^ ,zbora- ki jih proti koncu zamenja tenorski solist. Orkester ima posebno v prvi polovici dokaj podrejeno vlogo. Isto bi veljalo za trinajsti sonet, ki ga izvajata tenorski in basovski solist deloma v duetu, deloma posamič. Sonet zaključi daljše izpeljana, ritmično prosta kadenca v klarinetu, ki obenem vpelje štirinajsti sonet. Pričnejo ga trije solisti iz zbora, nadaljuje ga basovski solist, zaključi pa tenorski. Orkester prinese krajše reminiscence iz prejšnjih sonetov, v splošnem je pa močno vplivan po besedilu; veliko vlogo ima harfa Petnajsti sonet (magistrate) prične zbor podobno kot v prvem sonetu. Nastopijo posamezni solisti, ki se ob koncu združijo z zborom v mogočno skupino. Orkester najprej kratko citira značilne motive celotnega dela, nato postaja vedno bolj samostojen in neugnan in v blestečem C-duru zaključi skladbo. M. Tome.
Večer Paganinijevih skladb za kitaro g. Stanka Preka
Koncert g. Stanka Preka je privabil v Malo filharmonično dvorano lepo število poslušalcev, bržkone večinoma 6amjh ljubiteljev kitare. Tem je nudil ta večer dosti zanimivosti, v občudovanju tehnike, s katero je g. Prek obvladoval ta izredno težavni instrument, in tudi v spoznavanju ljubkih deli-katnih Paganinijevih skladbic. Sicer je res bila koncertna dvoranica še vedno prevelika za nežne I zvoke kitare, pa sčasoma 6e uho poslušalca tudi nekoliko prilagodi na manjše zvočne dimenzije, čeprav mora bolj prisluškovati, kot poslušati. G. Prek je pokazal dosti znanja in izrazito muzikalnost v prednašanju (v začetku ga je očividno motila precejšnja trema); posebno lepo sta bili zaigrani skladbici Perigoldino in Akordna študija. S tem večerom je opravil g. Prek priznanje vredno delo, da je številne ljubitelje te vrste glasbe spoznal z lepotami, ki jih more nuditi tudi ta instrument. dr. VaVo
— Pri korpnlentnih ljudeh se tzkaže naravna »Franz>Joseiova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
OgL r ej. S. br. 30474/35.
Umor p. Ludvika Exlerja
Nedavno so listi poročali, da je bil nizozemski misijonar na Kitajskem, p. Ludvin Exler, umorjen v Kouotsuenu. Njegov sobrat, p. Henmenegild Poort pa objavlja v francoskih listih tele podrobnosti o umoru:
»Južnokitajska armada je bila utaborjena v Kouotsuenu in ee je borila zoper Jajponce. Pater Ludvin je poročal svojemu predstojniku o predanih grozotah. Od kitajskih čet je bilo pobegnilo 10 vojakov, ki so začeli ropati. 2e dolgo so imeli na piki nekega bogataša iz Luanfuja, ki 6e je bil ustanovil v Kouotsuenu. Tu je bil zaradi varnosti spravil svoi denar pri p. Ludvinu. Nekega dne so roparji vdrli v hišo bogataša in so zahtevali večjo vsoto denarja. Ko so hoteli zažgati hišo, je bogataš povedal roparjem, da ima pater Ludvin njegov denar. Eden od roparjev je nekemu kristjanu izdal načrt 6vojih zločinskih tovarišev in je svetoval, naj pater isti dan že zjutraj kam odide, ker bado zvečer napadli misijonišče in bi bila velika škoda, če bi pater, ki je že toliko dobrega storil za ljudstvo, postal žrtev roparjev. Pater Ludvin, ki so mu to svarilo sporočili, je prav pregledoval svoj samokres ko je nenadoma planila v hišo šest roparjev s samokresi. Streljali so, spodili služinčad in jo zaprli. Pater Ludvin je hrabro 6topil k roparjem, a že je počil strel in pater se je zgrudil. S poslednjimi močmi se je privlekel v refektorij, kjer je padel na tla. Strel v glavo mu je končal življenje.
Neki hlapec se je medtem izmuznil iz svoje
»ječe«, ee splazil v cerkev to začel zvoniti. Roparji so takoj ušli, to edino patrov samokres so utegnili vzeti s 6eboj.
Čez dva dni nato so p. Ludvina Exlerja položili v grob njegovega prednika. Roparjev še niso dobili, dasi jih povsod iščejo.
Napoleon Bonaparte - kot pilol
Ko so nedavno v uradu ameriškega letalskega brodovja v Newyorku sprejemali novince, se je pripetila precejšnja senzacija. Mlad ključavničar, sin priseljenca iz Tangerja, ki se pretaka po njegovih žilah mešanica francoske, laške in španske krvi, se je prijavil k letalstvu Združenih ameriških držav in je na jjolo napisal svoje ime: Napoleon Bonaparte. Pa to ni bil nikak do-vtip, ampak se mladi ključavničar zares imenuje — Napoleon Bonaparte. Povedal je, da se je prav zato prijavil, ker upa, da mu bo njegovo ime prineslo srečo in bo hitro napredoval. Za zdaj pa ta Napoleon Bonaparte še pometa letalske hangarje.
Koliko ie zdaj prebivalstva v Nemčiji
Nemčija ima po ljudskem štetju maja 1939 okrog 79,400.000 prebivalcev brez Memela, Gdan-ska in novih poljskih pokrajin. Spričo 1. 1933 se je povečalo prebivalstvo za 3 milijone ljudi, pri čemer je naraslo število moških bolj kot žensk. Na kvadratni kilometer pride 147 ljudi, prej pa 140.
ŠPORT
Graničarji tekmujejo
Mojstrana, 23. febr.
Danes so se zaključile tekme 4. odseka Zagreb s patrolnim tekmovanjem na 30 km. Vodstvo isto kot prej. Progo je trasiral poročnik Pavič. Startale so štiri patrole v presledku 5 minut in sicer po žrebu: 3 v konkurenci, 1 izven konkurence. Prvi je startal ob 8.25 pododsek Delnice, vodil poročnik Labuš, 2. pododsek Ljubljana, vodil poročnik Jorgačijevič (Kranjska gora), 3. pododsek Celje, vodil kaplar Milenkovič, 4. izven konkurence (pododsek Ljubljana) Vodil Šumnjevarič. Proga je bila 30 km dolga in posebno v prvi tretjini zelo težka, ker je zahtevala absolutno obvladanje smuške tehnike. Proga se je vzpenjala proti Radomni, pri Studencu se je obrnila čez Rovte po strmem klancu v dolino Vrata. Pri Peričniku se je ibrnila nazaj na Veliki Breg mimo skakalnic do Malnika, nato nazaj na Veliki Breg na strelišče. Od tu čez savsko brv po železnici, pod mostom na Dovje mimo cerkve čez dovško polje na savski most, na Mlake in pod Možakljo, nazaj na cilj. Glavno pri tej tekmi je, da mora vsak vojak nositi težo deset kilogramov in da je v drugi tretjini proge strelišče. Na 150 m daljave ima vsaka patrola pripravljene viseče balone za streljanje. To strelišče je vzorno uredil komandant strelišča poročnik Peter Pavič iz Dovja. Uspehi v streljanju so bili od-
lični. Zadetih je bilo dve tretjini balonov. To je znak, da so naši graničarji tudi v največjem naporu dobri strelci, saj so večina zadeli ? prvim strelom. Uspehi so bili več kot zadovoljni. Rezultati:
1.	patrola v postavi Labus (vodja), Obradovič, Simič, Stojanovič, vsi iz Delnic, je dosegla čas 3:17.34.
2.	Ljubljanski pododsek 3:26.02 v postavi: vodia Jorgačijevič (Kranjska gora), Ristič (Bohinj), Blagojevič (Mojstrana), Aleksič (Mojstrana).
3.	Pododsek Celje 3:41.20 v postavi: Milenkovič vodja (Kranj), Marjanovič (Slovenj Gradec), Mitrovič (Kranj), Milojevič (Kranj).
4.	Izven konkurence: patrola ljubljanskega pod-odseka, ki je dosegla čas 3:24.30.
Vsi tekmovalci so privozili brez nezgode na cilj. Naši graničarji so torej odlični smučarji in strelci. Popoldne je komandant polkovnik Ožegovič slovesno zaključil tekmovanje in razdelil tekmovalcem krasne in dragocene nagrade. Naši vrli mejaši sedaj trenirajo in se pripravljajo za veliko prvenstveno tekmovanje granične trupe, ki bo v Kranjski gori in Mojstrani v začetku marca. Takrat bo huda borba naših graničarjev z južnimi tovariši, ki pridejo z grške, albanske in bolgarske meje.
Hokej na ledu: Primorac : Ilirija
Agilni hokejisti SK Ilirije so nam pripravili vesel dogodek. Po dolgem času bodo priredili hokej tekmo z borbenim in požrtvovalnim Primorcem iz Karlovca. Prejšnjo nedeljo je gostovalo proti imenovanemu klubu v Karlovcu rezervno moštvo našega prvaka in ga odpravilo s 6:2. To pot pa bodo po dolgem času nastopili spet vsi najboljši belozeleni. Po letošnjih dobrih uspehih v Ga-Pa še nismo imeli prilike videti naših reprezentantov! To pot nam hočejo pokazati vse svoje znanje in nabrane izkušnje. Saj dnevno mnogo trenirajo in so v odlični kondiciji in formi. Tekma bo na drsališču SK Ilirije v nedeljo ob 10.30.
Smučarske tekme v Mojstrani
Smučarski klub Dovje Mojstrana priredi v nedeljo 25. februarja medklubsko tekmo v smuških skokih za seniorje, juniorje in mladino. Prvi trije vsake skupine dobe nagrade. Začetek ob 14. uri. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad ob 17. uri pred hotelom Triglav. Ker bo zbrana vsa elita za državno prvenstvo in tudi kompletna skakalna šola Planice z učiteljem Novšakom načelu, zatorej: Nasvidenje!
Mladinske tekme v drsanju
SK Ilirija priredi v nedeljo 24. t. m. ob 10. dopoldne na svojem drsališču ob Celovški cesti mladinske tekme v umetnem drsanju za deklice in dečke do starosti 15 let. Prijave se sprejemajo pri blagajni na drsališču do nedelje ob pol 10. uri, ko se naj prijavljena mladina javi vodstvu tekme v garderobi. Običajna vstopnina za drsališče bo tekmovalcem po tekmi povrnjena. Vsa boljše plasirana mladina dobi darila.
. Razpisane vaje so naslednje: loki naprej na noter, loki naprej na ven, prestopni koraki nazaj na ven z lokom nazaj na ven, trojka naprej na ven z desno in z levo, trojka naprej na noter z desno in z levo, vijuga naprej desno v-n in levo n-v ter ista vijuga začeto z levo nogo. Vse vaje se morajo izvajati po možnosti v osmici.
SankaŠke tekme v Zagorju
Razpis za sankaške tekme Coinifie — Rejnik, katere priredi Smuški odsek SPD Zagorje, v nedeljo, due 25. februarju 1(M0. i Proga: Občinska cesta ČolniSo — Repnik. Zbirališče ob 1.1.,10 v gostilni g. Ivana Klinca. Mladinske tekme do 17. leta brez prijavnino, start ob 15.80, cilj Repnik, gostiln« g. A. Juvan Repnik. Takoj za mladinskimi tekmami start za seniorje nad 17 let. ' , « Pri seniorjih lahko tekmujejo vs snnuačl M plačajo din 3 za eno, iu din 6 za dvo»«dcine Kani. Tekmovalci prejmejo startne številki«. — p.m „i».>i-I rani pri mladinskih in sonlorskih. na eno" ln" dvose,
dežnih saneh dobi diplomo tn naslov »Sankaški prvak Zagorja lfMO«.
Seniorji: Najboljše doseženi čas pr<:jme še prak-ti8no darilo. — Vsak tekmuje na lastno odgovornost.
ZFO
Smučarske tekme koroškega Fant. okrožja
V nedeljo, dne 25. februarja bodo III. okrožne smučarske tekme Koroškega okrožja v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu. Tekmovali bodo člani v smuku in teku na 10 km, mladci pa v smuku in teku na 5 km.
Pravico do tekmovanja imajo vsi člani in mladci odsekov Koroškega okrožja. Člani drugih okrožij izven konkurence iskreno vabljeni.
Tekmovalci naj se prijavijo ob 9 dopoldne v dvorani v Starem trgu, kjer bo žrebanje startnih številk. Vse odseke prosimo, da pošljejo na to tekmovanje čim več članov in mladcev.
Ker bo tekmovanje zelo zanimivo, zlasti, ker bo startalo več tekmovalcev I. razreda ZFO, poleg tega izven konkurence nekaj priznanih tekmovalcev Maratona, vabimo vse prijatelje, da si te tekme ogledajo.
Cilj bo pred dvorano v Starem trgu in sicer za smuke okrog 12, za teke pa okrog 3 popoldne.
Smučarske tekme radovljiškega okrožja
Radovljiško okrožje razpisuje smučarske tekme za soboto 24. in nedeljo 25. februarja 1940. v Radovljici.
Spored:
Sobota, 24. febr. 1940: Ob 15. uri popoldne
veleslalom.
Nedelja, 25. febr. 1940: Ob 9. uri dopoldne: tek članov na 15 in mladcev na 6 km.
Ob 15. uri popoldne: smučarski skoki aa Lancovem. Tekmuje se v klasični kombinaciji za prehodni pokal dar gospoda župana Resmana in v veleslalomu za lepo smučarsko darilo. Start in cilj smuškega teka je pred Ljudskim domom. Po tekmah v nedeljo je razglasitev rezultatov v Ljudskem domu. Prijatelji zimskega športa vabljeni. Bog živi!
Smučarske tekme zasavskega okrožja ZFO
Jutri, v nedeljo 25. februarja, priredi Zasavsko okrožje ZFO ponovne smučarske tekme v teku. Tekme se bodo vršile v Dolu pri Ljubljani. Zbirališče je ob pol 9. dopoldne pred društvenim domom v Dolu, start pa točno ob pol 10. uri. Vabimo vse člane, ki so se prijavili že za tekme, ki so se vršile minulo nedeljo, da se tudi teh tekem udeleže. Prijavijo se lahko na zbirališču. Tekmovali bodo posamezniki in moštva mieptnv v tplni na 10 km."	...........