Steo. 108. o Ljubljani, o četrtek. dne11. mala 1905. Leto mm. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 131— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2*20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 5-— za cn mesec ,p n 170 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo 1< v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez ____dvorlSte nad tiskarno). — Rokopisi se m vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Inserati: Enostop. petitvrsta(72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Političen list zo slovenski narod Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ' Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. on besedil. Ob priliki Schillerjevega s 1 a v 1 j a v Ljubljani so se pojavili znaki, ki so gotovo simptom, kje in kako boleha naš srednješolski sistem v Avstriji sploh, posebič pa še na Kranjskem. Šlo se je za to, da se proslavi veleum, ki je zanetil v srcu nemštva nevgasni plamen idealov svobode in lepote; treba je bilo izkazati čast ženiju, ki je sklesal klasičen, svetel in krepak jezik, pesniku, ki je z vznesenostjo, kakoršne ne najdeš drugod v nemškem slovstvu, posegel po motivih, kipečih lepote in življenja: pokloniti so se hoteli človeku, ki je nosil v srcu nevgasno koprnenje po sijajnem pesniškem kraljestvu, ki ga duša zasluti za to hladnjo vsakdanjostjo. In dasi Schiller ni bil filozof, ki bi bil razvil samostojen sistem, je vendar vlil toliko globokih misli v bajno in omamljivo obliko, vstvaril je estetiški sestav in s svojim žarkim idealizmom oplemenitil in obogatil pro-sveto enega naroda. To priliko je uporabil naš zastareli šolski sistem, da pokaže, kako malo ume duha našega časa in kako tiči še globoko v svojih tradicijonalnih formah. Uprizoril je akcijo, da prisili slovenske dijake, da se navdušijo za pomen in veličino Schiller-jevo, kakor da se dajo vzvišena čustva vzne-titi s pomočjo šolskih disciplinarnih naredb! Toda — ne samo to, šel je tako daleč, da je proslavljal Schillerja kot največjega vele-uma, ki bodi vzor vsemu stremljenju mladine, ki naj pomeni začetni, temeljni kamen in teme vse in vsake prosvete. A z nobeno stvarjo bi ne bil mogel bolj pokazati svoje borniranosti in omejenosti kot s to posili-navdušenostjo. Ves šolski sistem na Slovenskem hira na tej rani in potem ni čuda, če toliko naše mladine misli zgolj nemški, dasi govori naš jezik Naša šola je vcepila v mlade duhove mnenje, da je zgolj nemški ženij tisti, ki je zasnoval velike ideje in da ves svet, če vstvari kaj vzvišenega, lepega in epohal- nega, misli skozi nemške možgane. O velikih pridobitvah tujih narodov, zlasti pa slovanskih, naše šolstvo ne ve ničesar in sistematično ubija v svojih gojencih vsak čut za kulturna prizajJe^JBj^^udejstvovana od nenemških duhov"' ' ' \ In tako se je polagoma zgodilo, da nam naša šola ne more več vzgojiti samostojnih ljudi, ki bi se mogli poglobiti v druge motive, misli in stremljenja kot tista, ki so jih začrtali nemški klasiki. Zato vidimo dan na dan, da so tisti dijaki, ki živijo samo od tega, kar jim nudi naša šola, zaostali in da se povspenjajo do večje, višje in zares kez-mopolitične izobrazbe le tisti, ki si poiščejo duševne hrane drugod kot v šoli. — Le oglejmo si to stanje na podlagi dejstev! Kako predava in razlaga naša šola enega največjih dramatikov, Sekspirja? Komaj da dijaki izvejo za njegovo ime, rojstni kraj in par dat, ki še nikomur niso pomogle do intelektualne, etiške in estetiške izobrazbe! V „Hamletu", »Macbethu* in „Kralju Learju" je več motivov, psihologije, življenja in sile kot v vsi Schillerjevi retoriki in vendar — koliko izve o njih naš srednješolski dijak, če se ne bavi z njimi izven šole ? Kako neprimerno globokejše je svetovno naziranje, ki preveva Dantejevo „Divino Comedio", ket vse, kar so opevali nemški klasiki; mimo našega dijaka pa gre ta kultura, ki je označila tolik« vekov, neopažena. Velik zaklad idej, ki je zakopan v teh delih, bi bil v stani celo v dobrih prevodih več koristiti in bolj razširiti duševno obzorje kot vse originalne nemške ode, epi in drame. Če se pa vprašamo, v koliko seznanja naša šola mladine z modernimi problemi in modernim slovstvom, moramo priznati, da je to svet, o katerem naša šola ne ve prav niče-| sar, kakor tudi zanemarja vse, kar je slovansko. Potem se pa hudujemo nad Slovenci, ki znajo deklamirati Schillerjev „Zven", o slovanskih literarnih proizvodih pa vejo komaj za ime. Kaj čuda, da se morajo tri četrtine našega ženstva izražati nemško, če hočejo povedati kako globokejše misel, kaj čuda, če se kdo smatra za pro-svetljenega, če zna par nemških fraz ? O odah Klopstockovih ali celo o sila slabih pesmih Lessingovih ve vsak dijak več kot o novelah Turgenjevih ali pesniških delih Mickiewicza in vendar sta nam ta bližja. — Njuni motivi so modernejši, duh, ki veje v njih, slovanski, edliku eta se po finem ka-rakterizovanju posameznih značajev, celih dob in družabnih slojev ali pa po globoko-čutni liriki in epičnem zanosu ter bi se naši mladini gotovo bolj prikupila, kot vsa hladna sentimentalnost nemških romancierjev in „ženijevtt. Seve, tega nam naša šola ne more podati, ker zanemarja zaradi brezpomembnih bagatel sk«>ro vse tuje jezike Slovenščina, ki bi lahko izpolnila to vrzel, se pa ne poučuje pri nas tako, da bi mogla nadomeščati to, kar drugi zamudijo. Slovenska literarna zgodovina se je pri nas prelevila v prazno naštevanje del in dat, v pusto bibliografijo, ki obremenjuje duha učencev, pa ga ne dviga. In zato pravimo enkrat za vselej sine ira et studie: Schiller je bil velik, naš šolski sistem pa je malenkosten in omejen. Državni zbor. Dunaj, 10. maja Carinski tarif. Danes je zbornica pričela podrobno razpravo o carinskem tarifu. Vseh tarifnih l točk je 658 ter obsegajo 51 skupin. Zbornica je danes po živahni razpravi ; odobrila 16 skupin in člen III. zakona. Te skupine določajo tarife za uvoz raznovrstnega blaga. To so: Kava čaj, kakao, razne dišave, južno sadje, sladkor, tobak, raznovrstna žita, moka, riž, raznovrstno sadje in rastline, živina, živinski izdelki, masti, olje, pijače, sveče, vosek, gnojila, tropine, cunje, i. t. d. Člen III. carinskega zakona pa določa: V trgovinskih pogodbah z vnanjimi državami se določeni tarifi za izvoz ne smejo znižati, in sicer mora biti per 100 kg najnižji tarif za pšenico 6 30, za rž 5 80, ječmen 2 80, oves 4-80, koruzo 2 80. Med razpravo so razni govorniki še izražali svoje želje z ozirom na krajevne razmere Te žeife in zahteve so predlagali v resolucijah. Večina zbornice pa je odklonila po vrsti vse resolucije, ki niso obveljale že v odseku. Večkrat sem že naglašal, da je glavno parlamentarno delo v odsekih. Kar odseki sklenejo, to navadno obvelja v zbornici. Najlepši govori so brez uspeha; le v posebnih slučajih se posreči kaka izpre-mereiba ali v resoluciji izražena želja, katero vlada more, a ne mora uvaževati. Pogodba s Srbijo. Kakor sera že poročal, je v carinskem odseku posl. P e s c h k a odločno zahteval, da naša država na noben način ne sme skleniti vetennarne pogodbe z Rusijo in balkanskimi državami. To se pravi z drugimi besedami: Vlada ne sme dovoliti, da bi se živina in meso uvažala v našo državo iz Rusije, Rumunij*, Bolgarije, Srbije, Turčije in Črne Gore. Zaradi kužnih boleznij je bil že doslej prepovedan uvoz živine iz Rusije, Ru-munije in Bolgarije. Izvzeta pa je bila Srbija že od 1. 1881. Leta 1903. n. pr. se je iz Srbije v našo državo izvozilo raznega blaga v vrednosti 54,374.000 kron; od te vsote odpada na živino 40,839000 kron a'u 75%, in sicer: Na prašiče 19,401.000 kron, na vole 15,682 000 kron, bike in krave 2,356 000 kron. meso 3 460 000 kron. V istem letu pa se je iz naše države v Srbijo izvozilo raznega blaga, večinoma seveda industrijskega, za 33,134.000 K, kar za našo trgovinsko bilanco ni brez pomena Ker pa je Nemčija sklenila znatno zvišati carino od naše živine, katere se je doslej največ izvažalo v nemške dežele, zahtevajo Feschka in tovariši, da se popolnoma prepove uvoz tudi srbske živine čez avstro ogrsko mejo. Namen je jasen. Ako se prepove uvoz srbske živine, bodo cene naše živine razmerno boljše. Sicer je naša država že v smislu pogodb • s Srbijo iz 1. 1881. imela pravico, zapreti mejo srbski živini, ako se je čez mejo zanesla kužna živinska bolezen. Še ostrejše določbe so v pogodbi s Srbijo iz 1. 1892. Vendar pa so dokazani slučaji, ko je srbska goveja živina, osobito pa prašiči, zanesla kugo v našo državo. Z ozirom na politične razmere in izvoz industrijskih izdelkov v Srbijo pa je naša vlada še znižala avtonomno carino od srbske živine in raznih pridelkov. Za vole n. pr je avtonomna ca- LISTEK. Vstaja v Džemenu. Iz Džemena dohajajo poročila o veliki vstaji arabskih rodov proti sultanu. Turške čete so bile že večkrat ciokaj znatno poražene. Natančne sicer ni še znano, je-li so istinita vsa poročila, ki so došla o tej vstaji v Evropo. A gotovo je Turčija v veliki nevarnosti, da izgubi Džemen. In zate dela velike vojaške priprave, da uduši jako nevarno vstajo svobodoljubnih arabskih redov, Džemen ali po naše „Srečna Arabija" imenujemo oni del arabskega zahodnega obrežja, ki se razteza od 20 stopinje severne širine do morske ožine Bab el Mandeb. Dežela je deloma ravna pa' tudi gorata. Ravnina je z redkimi izjemami peščena in pusta puščava. Na krajih, kjer je rodovitna zemlja, rasteta dura in palma. Gorovje v Džemenu ima do 2800 metrov visoke, z drevesi obraščene vrhove. V gorah raste smo-kev in goje tudi nasade s kavinimi drevesi. V Džemenu včasih ni na leta dežja, a vseeno dežuje bolj pogosto, kakor v Meki. Tu so iznašli umetne prekope, s katerimi namakajo zemljo po podzemskih prekopih. Vodo zbirajo v velikih zbiralnikih. Pozneje so zgradili Arabci tudi pa spanskem po džemenskem vzorcu namakalne prekope. V Džemenu stanujejo različni arabski rodovi, ki nad vse ljubijo svobodo. V rabi orožja so jako dobro izurjeni. Turška oblast ni bila v Arabiji nikdar posebno velika in mogočna. Velikokrat so sicer Turki porazili Arabce, a imeli se tudi sami velike izgube. V preteklem stoletju sta se bojevala proti džemenskim arabskim rodovom tudi Mehmed Ali in Ibrahim paša. Turki so pridobili največkrat naklonjenost arabskih glavarjev v Džemenu z različnimi odlikovanji in tako se živeli navadno Turki z arabskimi rodovi v miru toliko časa, dokler niso pričeli Turki izvrševati svoje vladne moči. Vse je odvisno od posameznih oseb in če kak šeh ni zadovoljen, se jako malo ozira na turške paše in vojake. Tudi zdaj ni bil zadovoljen s Turki šeh Hamid Edin, ki pravi, da se pretaka v njegovih žilah Mohamedova kri. Sicer trdi vsak tretji Arabec, da je Mohamedov potomec, a kljub temu je mogoče, da pridobi Hamid Edin šerife v Meki in druge arabske glavarje zase proti Turkom, o katerih trde Arabci, da niso pravoverni moslimi. In tako je umevno, da iz verskih razlogov tuiški vojaki nič kaj radi ne nastopijo proti Mohamedovemu potomcu, ki je dvignil v Džemenu vstaško zastavo. A vstaja ima tudi svoj narodnostni značaj. Prav nič ne bo presenetila sveta vest, če se bo proglasil za kalifa Hamid Edin. Saj je prodrlo v srce arabskih rodov geslo: Arabijo Arabcem in kalifat Mohamedovim potomcem! Hamid Edin se bori že nekaj mesecev proti turški nadvladi v Džemenu. Sredi fe-fruarja so zasedli turški vojaki po hudem boju s prednjimi vstaškimi četami Menaho. A šek je ne glede na ta poraz še nadalje oblegal Sano. Medtem je poizkusil Rica paša osvoboditi Sano, a je bil popolnoma pora žen. Sano je zasedel Hamid Edin med 23. in 26. aprilom in je pričel na to oblegati Menaho. Turki imajo v Arabiji izdatne posadke, turški vojaki nimajo veselja, da bi se bojevali z vstaši, ki ljubijo boj in so v orožju bolj izurjeni, kakor turški vojaki. Mesto Sana, ki so ga zasedli po došlih poročilih vstaški Arabci, je obzidano in ima tudi velike topove za trdnjave. Vstaški arabski rodovi štejejo 15 do 20000 mož, ki so oboroženi s puškami. Ti sinovi puščave, ki so se uprli proti Turkom, jezdijo čile konje ali pa velblode. Oblečeni so v bele halje in glave imajo ovite z belimi pokrivali Turčija dela silovite priprave, da uduši vstajo. Ce se ji pa to posreči, je drugo vprašanje. Pot v Džemen je dolga in težavna, ker v Turčiji so kakor znano, jako slaba, pota; tudi azijske železnice niso v posebno dobrem stanji. Da pa pot v peščenih arabskih puščavah tudi za turškega vojaka ni baš prijetna, je umevno. Poleg tega imajo pa tudi „reliki turški prijatelji" Angleži svoje roke vmes. Turki jim očitajo, da prodajajo orožje vstašem. Prav nič čudnega ni, če so vstajo povzročili Angleži, ki se hočejo maščevati nad turško vlado, ker na škodo Angležev pospešuje v Turčiji nemški vpliv in nemško trgovino. O voditelju vstaških arabskih rodov poročajo, da namerava predirati proti središču vseh pravovernih moslimov proti Meki, kjer bodo odstavili sultana kot kalifa in proglasili Mohameda Edina za neodvisnega kalifa, kar se je že zgodilo v Džemenu. t rina 15 gld. v zlatu, za Srbijo pa je bila znižana na 4 gld. Za pšenico ia rž je avto nomna carina 1 gld. 50 kr., za Srbijo le 75 kr, za vino velja carinski tarif 3 gld. 20 kr., za srbske vino le 44 kr. itd. V petih letih (1899 -1903) se je iz Srbije v našo državo izvozile 296 765 volov in 906.668 met. stotov pšenice. Z ozirom Ha to torej zahtevajo agrarci, naj se prepove uvoz srb ske živine in mesa v našo državo. Večina carinskega odseka pa je odobrila predlog posl. G a r a p i c h a, ki zahteva: Ko bode naša vlada sklepala trgovinske pogodbe z Rusijo in balkanskimi državami, naj strogo varuje koristi našega poljedelstva. Z Rusijo, Rut unijo, Bolgarijo in Turčijo naj vlada ne sklene nobene ve-terinarne pogodbe, marveč tudi v bodoče prepove uvoz živine in mesa i', teh dežel. S Srbije pa naj naša vlada sklene le tako pogodbo, da bode mogla vsak čas zapreti mejo, ako se dokaže živinska kuga. Sploh pa vlada tudi za Srbijo ne sme znižati carine od živine, žita, vina in sadja. Zbornica je danes glasovala tudi o Pesckovem predlogu, ki je propadel s 152 glasovi proti 71. Jutri zbornica nada Ijuje razpravo o naslednjih carinskih skupinah. Rusko-japonskn vojsko. Pred važnimi operaoijami na suhem. London, 9. maja. »Morning Post" poroča iz Cfua: Operacije v severni Koreji so blizu svojega začetka. Cela črta Tjumen naj se napade obenem z istočasno akcijo. Armada generala Hazegava, ki se je večinoma izkrcala pri Genzanu, je prekorakala več ko 400 km Sedaj koraka proti Un-diengu, kjer se Tiumen v velikem loku zavije proti jugu. Za bregove te reke bo prišlo najbrže do silno vročega boja, ker so Rusi do skrajnosti pripravljeni na energično brambo teh važnih postojank, kakor poročajo ogledniki. Prodiranje Japoncev se vrši na veliki mandarinski cesti. Prednje čete že stoje nedaleč od križišča, na katerem se od cepi cesta na vzhod proti Vladivostoku od ceste na zabod proti Ninguti. Undieng leži 168 km. zahodno od VladivostoKa in 182 kilometrov južno od Ningute. Armada ge nerala Hazegava je 100.000 mož močna ter ima Številno topništvo. Prideljen ji je tudi večji del oblegovalnega parka izpred Port Arturja. Zveza z armado generala Kavamure ki koraka od vzhoda proti Kirinu in izkuša priti od Jalu v dolino Sungari, je nedotaknjena. Pariz, 9. maja. „Echo de Pariš" po-ioča iz M®skve: »Ruskemu Slovu" poro čajo iz Mamakate, da so po soglasnih poročilih vseh predstraž in poveljnikov poizvedovalnih oddelkov japonske prednje straže naenkrat izginile iz vseh postojank pred levim ruskim kriiom in središčem. V ruskem glavnem stanu so vsled tega nerazumljivega sovražnega manevra očividno presenečeni ter smatrajo to taktiko za gotovo znamenje že pričete sovražne operacije. Združenje ruskih brodovij. Pariz, 10. maja. „Petit Journal" poroča iz Saigona 9. t m. : Brodovje Nebo gatova so videli ob jutranjem svitu okrog 20 milj od obali pri rtu Saint Jacques. Bro dovje se je pripravljalo, da plove po reki navzgor proti Saigonu, kjer je upalo dobiti poročil za združenje z Roždestvenskim ter se preskrbeti s svežimi živili. A na od prtem morju ga je še dohitela poizvedovalna ladja Roždestvenskega, ki je Nebo gatovu sporočila željo francoske vlade, naj se brodovji združita izven indokitajskih voda. Admiral Nebogatov je vsled tega plul na široko morje, da se združi z bro dovjem Roždestvenskega, ki brezdvomno čaka nanj ob anamski obali. Zakaj se pritožujejo Japonci nad kršenjem nevtralnosti? Pariz, 10. maja. „New York Herald" poroča iz Peterburga: Veliki knez A 1 e k s e j je izjavil v zunanjem ministrstvu v odgovor na protest japonskega poslaništva v Parizu, da v imenu ruske mornarice odločno protestira proti neresničnemu poročanju, da je brodovje admirala Roždestvenskega kršilo postave nevtralnosti. Veliki knez je dobil od admirala Roždestvenskega na zahtevanje brzojavno poročilo, da je ruska eskadra vsa pravila francoske nevtral nosti najtočneje izpolnjevala in da je to pri znal tudi poveljnik francoskih pomorskih sil v Indokini. Veliki knez ne smatra japonskega protesta za ničesar druzega, kot za manever japonskega pomorskega poveljstva, da s pomočjo tega sredstva izve kaj natančnejšega o bivanju ruske ga brodovja ter da obenem obrne javno pozornost o d g i banja lastnega brodovja. Obenem se tudi uradno dementira neresničnost vesti o nameravanem begu »Askolda" iz Sangaja. Rodžestvenski potopil dve japonski ladji T Peterburg, 10. maja Krožijo vesti, da je Roždestvenski vPenan skem zalivu potopil dve ja ponski poizvedovalni ladji Generalni pomorski štab o tem ni dobil potrdila, vendar se veruje v možnost takega dogodka. Rusko brodovje v zalivu Honkoe. London, 10. maja. Premogovne ladje, ki so dne 5 t. m. zapustile zaliv Honkoe, So došle v Honkong ter poročajo, da so videle rusko brodovje v dobrem stanu. S tem brodovjem bodo imeli Japonci več opraviti, nego mislijo sami. Osem bojnih ladij je ležalo manj ko 3 milje od obali in torpedovke pol milje od obali. Zadnje so bile dobro oborožene, a moštvo ni bilo vi deti tako dobro. Vsak dan so vzele ladje približno 25 ton premoga. Moštvo ni ve delo za cilj svoje vožnje. Dae 30 aprila so praznovali Velikonoč. Vladivostoško brodovje. London, 10 maja. „Da>ly Tclegr." poroča iz Tokia včeraj: O stanju ruskega vladivostoškega brodovja so došla sem sle deča poročila: „Ru>ija" in „Gromoboj" sta že popravljena, ^Bogatir" je še nerabljiv. Poleg tega je v iuki še devet torpedovk in gradivo za zgradbo treh rušilcev torpedovk. Pet podmorskih žolnov je d o -g o t o v 1 i e n i h. Četrto brodovje. London, 9. maja „Times" poročajo iz Peterburga: Vse vojne ladje, ki pripadajo k četrtemu baltiškemu brodovju, se naha jajo sedaj združene v Kronstadtu, kjer se bo pred odhodom vršil generalni ogled. Rennenkampf v boju. Pariz, 9. maja. „Echo de Pariš" poroča iz Peterburga: Po poročilu »Novega Vremena" z bojišča je imel velik kazaški oddelek pod vodstvom generala Rennen-kampfa triurni boj z japonsko konjenico za posest nekega mostu. Japonci so bili v popolnem neredu vrženi nazaj ter s« pustili na mestu mnogo mrtvih, mnogo vjetnikov in veliko število konj. Čudna je kitajska nevtralnost. London 9. maja. „Daily Telegrsph" poroča iz Tokia : Japonsko poslaništvo v Pckinu poroča, da je kitajska vlada vkljub grožnjam in odločnim korakom Rusov, naj proglasi Mongolijo in ozemlje severozahodno od Tjelina za nevtralno, to odklonila, tako da Japoncev nič ne ovira izvrševati veliko objemalno akcije Kuropatkin odpoklican. Berolin. 9. maja. Iz Peterburga poročajo: Kuropatkin je sedaj odpoklican z bojišča. Grofica Tolstoj o vojski. „Times" objavlja pismo grofice Tolstoj, soproge slavnega pisatelja Grofica pravi, da ne more razumeti tistih, ki zahtevajo nadaljevanje vojske. „Nekateri mislijo, da ljudstvo sledi vojski ravnodušno in mirno. Toda temu ni tako.. . Jaz živim med ljudstvom... Videla sem iti na vojsko svojega sina in pekoča bol mi je stiskala srce, ko sem vi dela odhajati vojake Ničesar drugega nisem videla med vojaki kot solze in čula >sem zgolj kletve. Noben vojak iz preprostega ljudstva ne pozna navdušenja za slavo vojske; edino izjemo tvorijo nekateri izobraže-nejši mladeniči Mir ni sramoten. Izgubljena vojska je le nesreča, ni pa sramotna." Grofica potem opisuje pogovor z žensko iz ljudstva, ki, je prišla k grofici, da jo prosi podpore. Žena je vprašala grofico: „Jeli kaj vesti? Bo vojska kmalu končana ?"— »Ni-mam nič vesti" — »Kaj pa bo torej z njim", je vprašala kmetica in solze so ji privrele iz oči — „S kom" ? — „S carjem; koliko ljudstva pogine gladu, koliko sirot plače in berači!" Grofica konča z besedami: „Če se boje car in njegovi generali sramote, povzdignimo svoj glas. me matere iz vseh stanov in obsojajmo to klanje, ki je povzročilo to liko bede." Na Japonskem so v skrbeh. London, 10. maja. „Daily Express" poroča iz Tokia, da ves japonski narod čaka bližanja baltiškega brodovja s skrbeče napetostjo ter je v očigled bližajočega se pomorskega boja popolnoma pozabil na vojsko na suhem. Ker se splošno priznava, da je rusko brodovje močnejše ko japonsko, skrb ni mala, in ravno toje vzrok, da Togo ni n a p a -~d e 1. To ni strahopetnost, ampak previdnost. Usode Japonske noče postaviti na eno kocko. Mine. London, 10. maja. Uradno se naznanja, da je bližanje Ribiškim otokom na 20 milj okrog nevarno, ker so v vodo položene mine Japonska vojna sila. V Linjevičevem taboru cenijo japonske sile tako: Oku ima 54 — 60 000 pušk, Nogi 60 -70.000, Nodzu 33-38000. Kavamura 33 000. Ce prištejemo še 61000 pušk po moči, je vseh skupaj 290—320 000. Ce pa za bitko zamenjajo Japonci svoje zadnje čete z novo formiranimi oddelki ali mandžur-skimi vojaki, kakor so storili pred Mukde-nom, bi znašala vsa njihova vojna sila v bodoči bitki 390000 pušk. C*z lOOOOHun-huzov so oborožili Japonci z ruskimi puškami. Notranji politični položaj. Načelniki klubov so sklenili, da bo v soboto ali ponedeljek zadnja seja pred zborovanjem češkega dež. zbora Državni zbor se zopet snide 6. junija. Če se pa posreči vladi doseči sporazumljenje med Cehi in Nemci, bo zboroval državni zber še pozneje. Kakor poroča »Bohsmia", je izjavil Gautsch že meseca januarja, da namerava izpreme-niti svoje ministrstvo v parlamentarno. V tej zadevi se je posvetoval Gautsch z raznimi voditelji strank. Gautsch je nameraval izpremeniti svoje ministrstvo v parlamentarno po končanem zasedanju češkega dež. zbora. Zidnje izjave raznih stranh so pa dokazale, da so stranke za nepristransko uradniško ministrstvo. „Narodni listy" so proti temu, da bi kak Ceh vstopil v koalicijsko ministrstvo „Wiener Zeitung" priobči danes oklic, da je češki državni zbor sklican na 18 t. m. Državnozborski odseki. V seji proračunskega odseka je poročal Starzinski o postavki »Naučno ministrstvo". Minister Hartel je izjavil, da bo podržavila vlada polagoma okrajna šolska nadzorništva. Postavko so odobrili, nakar je poročal Mazorana o postavki »Trgovinsko ministrstvo". — V seji železniškega odseka je predstavil načelnik bar n Schvvegel novega načelnika železniškega ministrstva Wrbo, ki je prosil za odsekovo prizanesljivost in dobrohotnost. Obljubil je, da bo izpolnjeval svojo dolžnost in bo izkušal ustreči po možnosti vsim opravičenim zahtevam. Odsek je odobril zakonski načrt o prekoračenju kreditov za alpske železnice in druge zgradbe na državnih železnicah. Odobrena je bila tudi resolucija na vlado, naj se izvrše za vsako zgradbo prej natančni podrobni proračuni in načrti. Sprejeta je bila tudi resolucija posl. Sylvestra, ki obžaluje, da ni uprava državne železnice pravočasno izposlovtla odobrenja zbornice za prekoračenje kreditov. — B r a m b e v -ski odsek je odobril po gosposki zbornici izpremenjeni zakonski načrt o vojaških pripregah in sklenil naj se predloži zbornici kot nujna zadeva. V sanitetnem odseku so pričeli razpravo o izpremembi zakona za lekarnarje. Srbija. B e 1 g r a d , 7. maja. Srbsko časopisje opozarja na to, da se Anglija vedno bolj vmešava v balkanske stvari. Ker stoji Anglija bolj na strani Bolgarije, je to za Srbe škodljivo. Bolgarija si išče mogočnih zaveznikov. — Srbija pa še nikdar ni bila tako osamljena, kakor ravno zdaj. Vladni list je priobčil kraljevi ukaz, s katerim je odpuščen kraljev tajnik Nenado vid Kralj Peter ne pojde v Carigrad. Iz Pariza je došla ravnokar brzojavka, da je pogajanje med srbskim fiaančnim ministrom in francoskimi, nemškimi in avstrijskimi kapitalisti zaradi novega posojila do končano. Banke so izjavile, da so pripravljene sprejeti na sebe realizacijo nameravanega 4'/, % posojila na nominalno vrednost 110 milijonov franl^ov Velik del posojila se bo porabil za železnice. Dogodki na Ruskem. Peterburg, 9. maja. V mestih Me litopolj, Vilina, Gradno in Smorgoni so proglasili pomnoženo varstvo. Peterburg, 10 maja. Kakor poročajo »Novosti" bo smel Gorki stanovati v Rusiji, kjer bo hotel, izvzemši Peterburg. Gorki se naseli baje ob fiaski meii. Peterburg, 10. maja. ^Novostim" poročajo iz Ž tomira dne 7. t. m o bojih med judi in ostalimi prebivalci, v katerih je bilo 15 ubitih, težko ranjenih pa 60 oseb. Varšava. 10. maja. Na železniški progi Varšava Dunaj so proglasili obsedne stanje Ravnatetja so pooblastili, da sme dati zapreti neposlušne železničarje. B a k u , 10. maja. Policija zasleduje pristaše prekucijske stranke. Na železniški postaji so zaplenili 110 funtov črk namenjenih za neko tajno tiskarno. Prijeli so nekaj oseb, ki so poizkušale zapeljati vo jake, da pobegnejo R e v a 1, 10. maja. V bližini Revala je bil delavski shod, na katerem je bilo navzočih 1000 delav cev, ki so sklenili, da bodo stavkali ob 1. uiaju tri dni. Pariz, 10. maja. „New York Herald" poroča iz Varšave: Iz Kališi poročajo uradno d* so pričeli delati malone v vseh tovarnah. Kljub temu pa še ni miru, dasi ni takih izgredov, kakor so bih prejšnji. Življenje policistov je še vedno v nevarnosti, vsled česar so podvojili policijske straže in krožijo tudi vedno patrulje po mestu. Položaj je osobito ponoči še vedno jako nevaren, ker še ni razsvetljene Moskva, 10. maja. Zaprli so dva polkovnika, dva kapitana in enega podčastnika, ker so proti dobri plači oproščali bogate meščanske sinove od vojaščine. Stavke. Brno, 10. maja. Stavkati je pričelo 3000 delavcev pri stavbah, zidarjev in dni-narjev. Zahtevajo 9 urni delavnik in zvišanje plače. Osek, 10. maja. V hudem dežju se je zbrala na nekem travniku 400 stavkujo-čih delavcev. Vojaštvo je razkropilo delavce in jih zasledovalo nekaj kilometrov daleč. Stavkujoči so bežali v sosednje vasi. Pet oseb so prijeli. Osek, 10. maja. Opoldne je metal neki 17 letni delavec na orožnike kamne in zadel nekega orožnika, ki ga je nato ustrelil Iz Zagreba je došel delavski voditelj Bukseg, ki pripravlja oklic na delavce da naj prično zopet delati. Delavci so jako razburjeni. Vojaška posadka je konsignirana. Osek, 10 maja. Proglašeno je malo obsedno stanje. Javna poslopja straži vojaštvo. Pehoto so pomnožili topničarji. Osek, 10. maja. Ogrski uradni brzo-jav poroča, da se je posrečilo Buksegu ustaviti splošno stavko. L i m o ž . 10 maja. Stavkujoči delavci so oblegali tri dni hišo tovarnarja Beauliena, da bi ga prisilili s stradanjem, da naj se uda. Orožniki so pregovorili delavce, da so opustili obleganje. Delavci so pričeli s tovarnarjem pogajanja. Bolgarija. Sofija, 7. maja. Zborovanje seci-alno-demokraške stranke je bilo zaključeno 5. maja. Razprave so bile jako burne in razni govorniki so se med seboj silno napadali. Socialnodemokraško seme je padlo tukaj na tla, ki so kaj malo pripravna zanj. Zato toliko nejasnosti. Nekateri govorniki so ostro prijemali kneza Ferdinanda, češ, da on služi kvečjemu lahko za zgled, kako se zase dela. Poštna pogodba med Bolgarijo in Turčijo se kmalu dokonča. Bolgarski pooblaščenec pojde te dni v Carigrad. Francoski publicist A Herroy-Boilieu, znan po svojih spisih o balkanskem vprašanju, in ki je spisal tudi knjigo o nalogi Avstrije proti Nemčiji z ozirom na Slovane, je prišel v Sofijo. On nabira gradiva za nadaljne študije. Turški poraz v Džemenu je Bolgare jako razveselil. Upajo, da bo zdaj Turčija tudi na Balkanu oslabljena. Kneza Ferdinanda napadajo, ker je v Italiji obiskal grško božjo službo in poljubil roko grškemu episkopu tisti dan, ko je bolgarski narod doma priredil protigrško demonstracijo. Vstaja v Džemenu. Londonski „Daily News" poročajo iz Carigrada: Vsa poročila o položaju v Džemenu so resnična, dasi zanikuje turška vlada resnost položaja. Mogočna beduinska rodova Limanov in Bjahjov sta se proglasila za neodvisna in sta odpotovala v Hodejdo, kjer se bosta združila z drugimi arabskimi vstaši. Turški vojaki prestopajo v velikanskem številu k vstašem. V Carigradu se boje, ia bodo prišla turška ojačenja prepozno in ne bodo mogla več izpremeniti položaja. Makedonija. Sofija, 7. maja. Nov boj se je vršil v monastirskem vilajetu. Četa 100 ljudi se je pojavila pri Lagiji (7 kilometrov južno od Florine) in je začela streljati na Bolgare. Ustrelila je enega moža in tri ženske, ranila eno deklico in dečka. Vsled demonstracije albanskih aezado-voljnežev je odstavljen peški mutesarif Ha-san-paša. Njegov naslednik je začasno Me-hamed Nedžib, bivši kajmakam v Koprulju. 29. aprila je bil ustreljen v Starikanih (pri Kastoriji) bolgarski častnik. — 30. aprila je bil boj s srbsko četo pri Dreno vicah severno od Prilepa. Ubit je bil en častnik in en orožnik. — 1. maja sta bila ustreljena dva grška četnika v Nereti, en grški četnik vjet. Vstaja na Kreti. Iz Carigrada poročno, da je postal položaj na Kreti nevaren. Konzuli zahtevajo, naj velevlasti pemnožč vojaštvo. Orožništv«, ki je v nevarnosti, da ga obkolijo vstaši, je odpoklicano. Vstaši nameravajo zasesti na morskem obrežju one točke, kjer so carinski uradi. Zasedli so že carinski urad v Kastlem. Iz Aten se poroča: Vsi člani krečanske vlade so se izjavili v posebnem oklicu za združitev Krete z Grško. Na poziv ne bodo i nič več odstranjevali grških zastav, ker bi nevarno vazburili krečansko prebivalstvo. Krečanski prebivalci so Grki in imajo zato pravico razobesiti grško zastavo. Princ Jurij je naznanil atenski vladi, da bo odstopil, ker je bil izdan navedeni oklic. Nota o Makedoniji. Carigrad, 9. maja. Avstre-ogrski poslanik je izročil včeraj turški vladi skupno noto, ki jo je podpisalo 6 poslanikov velevlasti in v kateri naznanjajo, da so pripravljeni odobriti turški fiaančni načrt za Makedonijo, če bo dohodke in stroške nadzirala komisija, t kateri bodo generalni nadzorniki, civilni agenti in finančni zastopniki Nemčiie, Angleške, Francoske in Italije Dnevne novice. Vseučiliško vprašanje. „Narod" je pisal: ,Za debato o italijanski ju-ridični fakulteti v Roveredu oglašali so se včeraj, t. j. 3. majnika, govorniki. Določeni (?) so nastopni govorniki: Pro: Conci, Verzegnassi, Romanczuk, Žaček, Stransky, Prašek, Antonelli, Černy. Contra: Polesini, Flantan, Tambosi, Erler, Rizzi, Maz zorana, Erb, Benatti. Od Sušteršičevega kluba se ni nobeden član zgla-s i 1. Komentara pač ni treba." Da, umivali bi zamorca, ko bi pojašnjevali vsako .Narodovo* bedarijo. Kdo je določil govornike? Eiino-le „Narodov" težak v svoji budalosti, ki ne ve, da se morejo pri vsaki točki dnevnega reda oglasiti tudi vsi poslanci. Koliko jih pa govori, o tem določa zbornica. Istina je, da se se 3. majnika oglasili samo omenjeni poslanci, a drugi se morejo zglašati še vsak dan, ker to vprašanje je na dnevnem redu kot tretja točka in morda še ta teden ne pride v razpravo. Sicer pa se je „Slovanska zveza" opeto-vano posvetovala o tem velevažnem vprašanju in tudi storila potrebne korake, ki utegnejo več izdati, nego govori v zbornici. Pripomnimo še, da so pri tej točki kot go vorniki oglašeni trije člani „ S 1 o -vanske zveze". Nečuvena nesramnost! Danes nam došla .Soča" priobčuje že tretjič tisti „glasoviti govor Strossmayerjev", ki ga je veliki vladika sam označil kot podel falzifikat. Take nesramnosti pa res niso zmožni niti ciganje. Cigan laže le, če mu kaj koristi, „Soča" pa tudi takrat, kadar si s tem nakoplje očitno zaničevanje vseh ljudi. Posvetovanje Jugoslovanov. Saborski klub hrvaške stranke prava je sklenil sklicati v posvetovanje vse opozicijske poslance. Sklepali bodo o razmerju med Ogrsko in Jugoslovani. Opozicija se bo nato sporazumela s poslanci iz Istre, Dalmacije in s Slovenci o skupnem posvetovanju vseh poslancev, na katerem bodo sklepali, kako stališče naj zavzamejo Jugoslovani nasproti skupni državi. ,Slovenska Matica'. Odbor »Slovenske Matice" se očividno skrbno pripravlja za občni zbor; zakaj včeraj se niti ni — utegnil zbrati v sejo ! Čujemo namreč, da za včeraj sklicane odborove seje ni bilo, ker ni prišlo dovolj odbornikov ; niti g. predsednika ni bilo ! Kaj pa, slovenske ravnatelje meščanskih šel je treba penzioni-rati, o Schillerjevi slavnosti nemštro slaviti itd., s tem pa je dosti dela in tako ostane .Matica" na cedilu! čedne razmere v puljski mestni hranilnici. Neodvisna stranka v Pulju je povzročila preiskavo v ondotni mestni hranilnici Pri tem so prišle na dan kaj čedne stvari. Uradniki posojajo dobrim prijateljem brez vsakega varstva velike vsote — do 140.000 kron. Ti prijatelji jih morajo seveda odškedovati s primernimi denarnimi darili. Uradniki zahtevajo zase za svoje posle pri izposojevanju pe dva odstotka. Pri tem so prizadeti tudi nekateri mestni očetje. Te je vse posledica tega, ker je mestna uprava nastavljala pri hranilnici ljudi, ki se za to službo popolnoma nesposobni in ki so bili zaradi nepravilnega poslovanja odslovljeni iz državnih služb. Neki uradnik je dobre vedel za to nečedno početje. Ko so ga prijeli, se je opravičeval s tem, da ni hotel denuncirati! Danes so sicer še vse posojene vsote pokrite s privatnim premoženjem uradnikov, a je vendar dolžnost mestnega sveta, da takoj edslovi vse, da se ne zgode še večje goljufije, ki jih ne bodo mogli več pokriti. — Raznoterosti iz Krškega. G r aščino Mirna je od gospe J o -sipine Hočevar kupil vseučiliščni profesor in drž. poslanec Artur Skedl. — Zaprli so vdovo Marijo Jerin iz Straže, ker je na sumu, da je s strihninom zastrupila svojega moli a. — Naša meščanska šcla je slavila Schillerja z izletom v Le-skovec. — V zadevi razpisanih služb na meščanski šoli ima okrajni Šolski svet izredno sejo pri-lodnje nedeljo popoldne ob treh. — Novo župno cerkev zidajo v Cerkljah. Zvenik je že pokrit pa prenizek. Vzdignili ga bodo toliko, da dobi cerkvi primerno visočine. — Naliv smo imeli v torek okoli opoldne. Usula se je tudi toča, pa kakor slišimo brez škode, ker je padala le nekaj trenutkov in te med deževjem. — Trta je nastavila precej obilen zarod, zlasti črnina. — Na Vidmu je ogenj v p e -> e 1 j i 1 v torek ponoči hišo in kozolec; Sal tudi dve ženski sta zgoreli in sicer posestnica 30 let stara Antonija P 1 e t e r s k i in 70 let stara vdova barija Novšak. — Predsedstvo odložil je ekr. šolski nadzornik g. S t i a s n i pri pedagogičnem društvu. — Stalno nastanil se je tu z družino g. dr. Tanko Hočevar, nečak pek. Martina Hočevarja. — Stoletnico Schillerjeve smrti so obhajali v Gorici na realki tako, da se imeli dijaki včeraj prosto cel dan, v šoli pa je bil slavnosten govor. Nemški ravnatelj, hud Nemec, seveda ni mogel opustiti te prilike, da je izzivalno pokazal, češ, kaj smo mi Nemci, ker te slavnosti imajo le političen namen. — Na gimnaziju pa so opravili stoletnico tako, da jo je profesor nemščine v vsakem razredu omenjal v »primernem" govoru — Nova jama pri Postojni. Neki tržaški turist in jamski preiskovalec Perko sta obiskala te dni v družbi z dvema častnikoma „Črno jamo" in sta pri tem od krila po deveturnem preiskovanju nov oddelek v ti jami Pot je peljala ob teku reke Pivke v novo prostorno jamo, ki ji radi tega precejšnjega pomena, ter vodi do dela podzemeljskega teka Pivke, ki do sedaj še ni bil preiskan. — Umrla je v Gorici gospa Fr. vdova Seitz, žena lastnika tiskarne in posestnika, rojena Kotnik iz znane rodbine Kotnik o ve na Vrhniki. — Silna nevihta. Iz Klanjca na Hrvaškem se nam port ča: V torek, dne 9. t. m, smo imeli tukaj silno nevihto. Pa dala je gosta, ko lesnik debela toča od 12. do četrt na 1. uro Napravila je mnogo škode. Oklestila nam je sadno drevje, da je groza pogledati; tudi vinogradi so mnogo trpeli. Kakor po zimi bilo je vse belo od ledenih zrn. Zgodaj nas je obiskal ta ne ljubi gost. Ubogi narod, kateremu že brez tega kruha primanjkuje! — V Toplicah na Dolenjskem sezona postaja živahnejša. Prišlo je žt nekoliko topličarjev višjega in nižjega stanu, eden celo iz Inemosta. Duhovnikom izven Kranjske bodi povedano, da je de župne cerkve le nekaj stopinj, kjer lahko vsak dan mašujejo Župnik jim tudi z intencijami postreže, ako jih nimajo. — Pogreba škofa Strossmayerja sta se udeležila tudi dva To-pličana: poslovodja Ivan Bile in posestnik Franc Finks. Poslednji je bil v Djakovu najbrže edini zastopnik slovenskega kmeta. Mož je navdušen Slovan in res gori za Hrvate, naše brate. — V Toplicah lani usta novljena hranilnica in posojilnica po Ra ff-eisenovem sestavu se lepe razvija in čim dalje več tal pridobiva. Promet raste od me seca do meseca. Ljudstvo je veselo «n ponosno, da ima doma svoj lastni denarni zavod, kjer brez daljnih potov in stroškov denar nalaga in v potrebi posojilo dobi. — Jeseniške novice. Dne 10. aprila t. 1. priobčil je „Slovenec" pod za glavjem .Nekaj bolj hudega" notice, katero se je ponekod tolmačilo tako, kakor, da bi bi se hotelo z iste sumničiti c. kr. poštni urad jeseniški, oziroma c kr. nadpoštarja g. A. Schrey ja kršenja uradne tajnosti. — Tega namena pa notica ni imela, kar se s tem lojalno pojasnjuje. — Dekanija Semič ima konferenco sodalitatis ss. Cordis J.-su dne 17. t. mes vAdlešičih. Začetek tečno ob 10. uri dopoldne. — Iz Jerihe. 25. aprila. Slovenska karavana iz Egipta je srečno došla 17. aprila v Jeruzalem. Obiskali smo svetišča v Jeru zalemu pri sv. Ivanu in v Betlehemu ter prisostvovali prekrasnim ebredom velikega tedna v Jeruzalemu. Velikonočni ponedeljek smo bili v Emavsu in takoj popoldne se odpeljali v Jerihe. Danes, 25 aprila, sem maše val in pridigo val ob Jordanu, med sv. mašo so bile vse Slovenke pri sv. obhajilu, potem smo se podali k Mrtvemu morju, ra zume se, da smo se tudi v njem kopali. Vsi smo zdravi in veseli. Slovenke prepevajo med potjo, posebno se pa še včeraj zvečer v Jerihi na verandi hotela Bellevne. N^bo je deloma oblačno, zato nas solnce preveč ne greje, temperatura danes ob eni 26 ste-i pinj R. V sredo 26. aprila zjutraj se podtmo s iz Jeruzalema v J&fo in obiščemo še Galilejo. Poleg Slovenk iz Egipta se z nami stano vitno tudi Hrvat Marko Šamšalovic, vele- trgovec s soprogo, en Spanjolec, en Nemec in dve Italijanki. — Veliki slavnostni izlet v Divačo priredi tržaška padružmea „Slo-venskega planinskega društva" v nedeljo, dne 14. maja t. 1., da s posebnim sijajem proslavi prevzetje uprave divaške vilenice (Cesarjevič Rudolfove jame). Ze nekaj mesecev se pridno popravlja v jami, zamenjavajo ograje, popravljajo in napravljajo pota. Joprave zahtevajo ogromnih žrtev. Podružnica je nabavila večje število acetilenskih svetilk, da na posebno čaroben način razsvetli jamo. V nedeljo, dne 7. maja, je preizkušnja te razsvetljave. Vrše se tudi v Divači priprave, da se vsprejme izletnike na uprav prisrčen način. Tržaška podružnica in osrednji odbor sta prosila za znižano vožnjo za to priliko in ni dvoma, da bodo železniške uprave ugodile. Iz Trsta bo vozil zjutraj poseben vlak. Takoj po prihodu vlakov bo poset jame in bo ista, slavnostno razsvetljena od 10. ure dopoldne do 3. ure popoldne Igrala bo v jami godba. Narodna društva se že oglašajo in se nekatera udeleže korporativno z zastavo, kar bo dalo tej slavnosti vseslovenski značaj. Po obedu se vrši v prekrasni dolinici pri Divači velika ljudska veselica. Pri veselici bodo nastopala razna pevska društva ob zvokih godbe. Natančnejši program se priobči pravočasno. Iz Trsta je pričakovati ogromne udeležbe in upamo, da ta dan prihite rodoljubi iz vseh pokrajin občudovat naše podzemeljske lepote, zakaj — kakor zatrjujejo poznavalci jam — presega nežna lepota di vaške jame v marsičem celo svetovnoznano postojinsko jamo. Društva, kakor tudi posamezniki naj se radi obeda v Divači pravočasno 2glase pri odboru tržaške podružnice „Slovensk. planinskega društva", Tist, Via Chiozza 8 — Iz Krškega. (R e m i n i s - c e n c a). Kaksr se boji zdaj slovensko prebivalstvo krškega šolskega okraja katero mora skrbeti za stvarne šolske potrebščine in učiteljske plače na naši nem š k i meščanski šoli, da pride na to šolo, kjer so sami slovenski otroci, nemško uči-teljstvo; tako se je že prtd 27 leti bilo zahvaliti le narodni zisačajuosti in previdnosti g poslanca Pfeifjrja, da že takrat ni bil dobil ravnateljskega mesta Nemec dvomljive vrednosti. Prosilcev je bilo za to mesto in še za eno učiteljsko službo dokaj; bili so Slovenci in Nemci. Med slednjimi je bil tudi neki profesor. Da se profesor, nemški profesor poganja za to službo, bilo je seveda po volji nemštutarski manjšini v ta kratnem pomnoženem c. kr. okrajnem šolskem svetu, ki je štel 16 udov, 10 Slovencev, 6 nemškutarjev, in ki je imel pravico prezentacije. Sd bolj je ta kompetent za ravnateljsko mesto po volji bil nadzorniku referentu, ki je bil tudi profesor in bolj nemškutar kot Slovenec. Zato je izmed velikega števila slovenskih in nemških pro silcev njega postavil kot ravnateljskega kandidata na prvo mesto, g. Lapajneta, pa da se ne bi slovenski večini preveč zameril, na drugo mesto. Pri seji ie bil tudi poslanec V. Pfeifer, ki je bil obenem predsednik krajnega šolskega sveta. V tej njegovi last nosti pa mu je došla iz kraja, kjer je omenjeni nemški profesorski prosilec služboval, ovadba, da jj ta profesor radi menične ponaredbe v sodnijski preiskavi. To ovadbo potegne iz žepa g. Pfeifer in jo pokaže v tej važni plenarni seji c. kr. okrajnega šolskega svtta. Seveda je referent z nemško manjšino vred odstopil od svojega predloga; vendar je temu nemškemu šolniku le še mrzelo ime Lapajneta, ime, ki je bilo zdaj na vrsti tudi na njegovem predlogu. Stikal je torej po druzih kompetentih, kateri bi bili sposobni za ravnateljsko mesto. Toda ta trud po iskanju mu je olajšal g. Pfeifer z narodno večino, v kateri so bili gg.: odvetnik dr Koceli, dekan Poljak, nadučitelja Lunder in Gasperin, veleposestnik Hribar, kmeta z,ajec in Šribar in drugi; kajti izbrali so si bili takoj g. Lapajneta, ki se je kot Slovenec vzdržal 27 let na tem težavnem mestu, na katerem bi ga c kr. okrajni šolski svet še rad imel, ako bi imel še pra vico, ki jo je žalibože po zakonu od 1. 1897 (Vesteneckova novela) izgubil. — Na Dunaju je danes po noči umrl podžupan dunajskega mesta Stroh-b a c h. — Za Strossmayerjev spomenik bo zagrebškemu oOčinsKemu mestu piedh žen predlog, naj da za spomenik samo 5000 kron. Hrvaški listi zahtevajo, da se občinski svet postavi na radodar-nejše stališče. ___ Štajerske noolce. š Jour-fix graških Slovencev. V soboto, dne 13 t. m. ob 8. uri z»ečer bo 1. jour fix pri „WilJen Mann". š Dve mesti pisarniških pomočnikov se oddajo s 1. jun ja 1905. pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Konjicah. Pogoji: Znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, in pisarniška praksa v službi politične uprave. Plača mesečnih 80 in 70 kron. Opremljene prošnje naj se vložijo do 20. maja 1905 C. kr. okrajno glavarstvo v Konjicah, dne 1. maja 1905 š Slov. pevsko društvo v Ptuju si je izvolilo pri izvanrednem občnem zboru 7. maja 1905. sledeči odbor: gg. Drag. Zupančič, predsednik; dr. Bela Stuhec, podpredsednik; V. Kajnih, tajnik; Iv. Muršec, blagajnik; Silv. Sentjurc, arhivar ; namestniki pa : gg. Miran Lorber, Jož. Slavinec, Ant. Poreher, Iv. Strelec. Zunanjim odbornikom so bili voljeni gg. Matej iubad, Ljubljana; prof. Jost, Celje; Iv. Zemljič, Maribor in Fr. ^aherl Ljutomer; revizorjem pa: gg. Jož Zelenik, Jak. Kopič in Ferd Shuhala. š Radi praznovanja I. maja je bilo odpuščenih na »Koroškem kolodvoru" v Mariboru 53 delavcev. š Se en kandidat. Pri prihodnjem nemškem zaupnem shodu v Mariboru bodo baje učitelji zahtevali, da se na izpraznjeno mesto državnozborskega poslanca kandidira kakega učitelja, ker brez pomoči učiteljev bi vse nemško društveno življenje v Mariboru ponehalo, pri kandidaturah se pa učitelje vedno prezira. Veliko upanja pa tudi to pot nimaio. Gospodujoča stranka jih bo zopet prezrla. C kr. u r a d n i k i so sklenili glasovati za Schonerjanca pisatelja Wastiana ! š Velik ljudski shod bo v Žalcu prihodnio nedeljo. š Umrl je osmošolec mariborske gimnazije Franc Z a v o d n i k š Pameten nasvet. V „Sudstei-erisehe Presse" priobčuje neki slovenski posestnik nasvet, naj bi se z ozirom na provokatorični sklep mariborskega občinskega sveta sklical v Mariboru stovenski zaupni shod denarnih zavodov, političnih in gospodarskih društev ter zastopnikov slovenskih občin mariborskega okraja. Ta shod naj bi sestavil program za ustanovitev slovenskega obrtnega in trgovskega stanu v Mariboru. š Slov. kat. akad. društvo ,Zarja' v Gradcu priredi v petek 12. t. m ob 8 zvečer pri „Zeleni Štajerski" svoj 1. redni občni zbor v letnem tečaju. š Pred celjskimi porotniki je bil oproščen od obtožbe radi uboja 31 let stari posestnikov sin Janez D u r n i k iz Gaberskega pri Trbovljah š Umrl je graški vseučiliški profesor Franc P I e s s. š Velik vihar s točo so imeli 9 t. m. v Rogatcu. Toča je napravila veliko škode. Ljubljanske noulce. lj Še enkrat Schillerjeva slavnost na realki. O izjavi gosp ravnatelja na realki se nam dodatno še poroča : G. ravnatelj je izjavil, da mu je neki profesor (Binder?) baje svetoval, da naj on z a p o v e vsem dijakom udeležbo pri slavnosti, a on je odločno odgovoril, da tega ne more. Ako je to resnica, potem sta značilna sledeča slučaja, ki sta se zgodila v ponedeljek. V nekem razredu, slovenskem oddelku, je razrednik odločno za-povedal, da se m o r a vsak učenec udele žiti Schillerjeve slavnosti. Ako se kdo ne udeleži, bode dotičnemu ena ura neopravičena, kar ima jako slab vpliv za redvnravnosti. Ko so se učenci zbrali četrt ure pred slavnostjo v razredu, se je omenjeni profesor, kakor običajno pred vsako uro prepričal, ako so vsi dijaki navzoči. Ali ni bila potem takem prisotnost dijakov pri slavnosti diktirana? Drugi prefesor si je med slavnostjo zapisal vse nenavzoče učence svojega razreda ter oblastno grozil s „Strenge Untersuchung". Iz teh dveh slučajev je razvidno, da je bila ta cela slavnost akcija nacijonalnih profesorjev in seveda „an der Spitze B nder". G. ravnatelj naj tem ljudem pojasni, kdo je ravnatelj. lj Roparski napad v Predilni ulici. Danes ponoči okrog pol 1 ure je bil posestnik Franc Roter iz Srednje vasi pri Goričah v kranjskem okraju v Pre-dilnih ulicah napaden in oropan do 140 K denarja Roter je pred polnočjo popival v neki gostilni v kolodvorskih ulicah in se baje bahal z denarjem. Opolnoči se je hotel odpeljati z gorenjskim vlakom, a se je premislil, ker je imel danes še opravila v Ljubljani. Bil je že na kolodvoru in se petem vrnil v Kolodvorske ulice in poten zavil v Predilne ulice, kjer ga je doletela nesreča. Policiji se do sedaj, kljub intenzivnemu poizvedovanju še ni posrečilo roparja izslediti. Roter je lahko telesno poškodovan. lj Pevskega društva „Ljub-Ijana" izvanredni občni zbor, ki se je | vršil v sobeto v restavracijskih prostorih | »Narodnega doma", je bil jako številno obiskan. Po pozdravu brata podpredsedniki i S t u r m a poročal je tajnik o društvenem delovanju od zadniega rednega občnega zbora, sporanivši se v prvi vrsti umrlega člana g. Skrjanca, kateri je volil društvu visoko vsoto 500 kron. V znak sožalja so se dvignili navzoči raz sedeži. Iz poročila blagajnika posnemamo, da je imelo društvo •d zadnjega rednega občnega zbora, t. j. od 14. decembra 1904 de 6 maja 1905 dohodkov 345614 K in 3128 68 K izdatkov, torej estane v blagajni 327 46 K. V odbor so bili voljeni sledeči gg.: Predsednikom Ivan D a c h s , podpredsednikom Rade S t ur m , v odbor pa: Rudolf J u v a n , Jos. Tram-p u š , Rudolf B u k š e k , Melhior R a u -t a r, Rudolf R o t a r, Jakob S e d e j in Vrečko Ivan. Pregledovalcem računov pa gospoda: Ivan K o b a 1 in Iv. F a v š e k. Novi odbor poprijel se je takoj resno dela in pričakuje, da bo z ozirom na popolnoma novo vpeljavo društvenega življenja, našel vsestranske podpore. Končno izrekla se je iskrena zahvala vsem v Ljubljani izhajajo čim dnevnikom za njih izdatno podporo ob objavljanju društva se tikajočih vesti. Na splošno govorjenje po mestu, da je prejšnji predsednik izdatno oškodoval društveno blagajno, prosi nas odbor, da objavimo, da so tiste trditve popolnoma neresnične, in da se je našla blagajna v najlepšem redu. — Bin-koštno nedeljo priredi društvo veliko narodno slavnost na Kozlerjevem vrtu, katere obširni program pravočasno objavimo. lj Samo v Ljubljani je kaj takega mogoče! Predvčerajšnjim je neki mlad Slovenec stal s svojimi starši pred svojim stanovanjem y Selenburgovih ulicah. Deček je zaklical »Ž i v i o !" Mimo je prišel neki topničarski nadporočnik, ki je spremljal gospo dr. Majaronovo in je dečku dal radi tega zaušnico. — Poroča se nam, da je ta pogumni nadporočnik, ki je izvršil tako junaško dejanje, nadporočnik H ii b n e r. Upamo, da zadošča ta notica in da g. nadporočnik za tako kavalirsko svoje obnašanje od vojaškega poveljstva sprejme plačilo, kakršnega je zaslužil, kajti mi ne bomo mirno dopustili, da bi kak častnik na ulici klofutal Slovence, če kličejo »Živiol" Kaj bi se zgodilo v kakem nemškem mestu s častnikom, ki bi koga oklofutal, če bi zaupil „Heil!" lj Kap zadela. Kakor smo včeraj poročali, je nagloma umrla v veži Pod trančo neka ženska. Sedaj se je dognalo, da je bila to Ivana Skrlova, žena izvoščeka Mateja Škrla stanujočega na Pokopališki cesti št. 4. Bila je stara 54 let. lj Okradeni posestnik. Posestnik Jernej Toni iz Studenca pri Ljubljani je prišel dne 8. t. m. v Ljubljano, kjer je dobil pri neki tvrdki večjo vsoto denarja. Popival je potem po Kolodvorskih ulicah v družbi izvoščeka Lovro Škc ftca, ki ga je tudi vodil po mestu. Toni je bil v neki gostilni zadremal. Ko se je pa prebudil in odšel v mesto, je med potjo zapazil, da mu je nekdo ukradel 200 kron denarja. Nekega osumljenca je policija zaprla. lj Protestantski župnik Jaque-mar je izvoljen za pastorja v S t. H i p o -1 i t u , kamor se koncem šolskega leta preseli. lj Zdravilna voda na Črnučah? G. Štefan Bergant prodaja v steklenicah „Coketovo vodo", o kateri pravi, da je dobro zdravilo proti goši, oteklemu vratu bolečim očem, teški sapi, pokvarjenemu želodcu, oteklemu trebuhu itd lj Stavka steklarjev. Kakor je bilo pričakovati, se je stavka steklarjev hitro in lepo poravnala. Cujemo, da je tudi tvrdka K o 1 1 m a n n blagohotno ugodila željam svojih delavcev ter s tem pokazala svojo človekoljubnost. Želeti bi bilo, da bi tudi glede zapiranja prodajalnic vse tvrdke solidarno in enako postopale. Koroške novice. k Saški kralj v Trbižu. Iz Trbiža nam poročajo: Saški kralj Friedrich Avgust je odšel v sredo zjutraj ob 1. uri s tistim vlakom proti Monakovem, kamor pride ob treh popoldne. Odpeljal se je v svojem lastnem železniškem vozu. Za časa svojega tridnevnega bivanja v Trbižu bil je trikrat na lovu na divjega petelina in enkrat na gamse Ustrelil je sicer samo enega petelina — v Zajžari — ali tega je bil, kakor se je sam izrazil, bolj vesel, kakor bi jih bil kje drugod deset. Tudi njegov general in njegov pobočnik sta ustrelila vsak enega petelina. Radi obilega snega in slabega vremena kralj ni šel na sv. Višarje, akoravno je bilo zgoraj za njega že vse pripravljeno. Križec Albrehtovega reda je dobil župan Dreyherst; srebrne kolajne sta prejela načeinik požarne brambe in predstojnik orožnikov. Deklica, ki je kralju pri sprejemu med največjim dežjem deklami-rala, je dobila zlato brožo. Govori se, da bode kralj letos še dvakrat prišel na lov t Trbiž. Razne stvari. Najnovejše. Gledališčni davek. Na Francoskem je na gledališčon vstopnice uveden 10 £ davek, ki donaša na leto 50 milijonov frankor. Ta denar se porablja za podpiranje ubogih. Umrl je včer*j v Trstu obstreljeni nadinženir Jorgensen. Zapušča vdovo in dva dečka. Zopet potres v Indiji. Mesto Bender Abbas je razrušil 26. aprila potres Gora Kuhgando, ki leži kakih 200 jardov za mestom, se je podrla in pedsula 50 oseb. V mestu se je podrlo več stolpov in hiš. Ker se ponavljajo sunki, stanuje prebivalstvo v lesenih lopah. Maščevalec časti svoje soproge. V Rimu je marki Izogni Altansiri ustrelil svojega hišnega zdravnika, ki je zapeljal njegovo soprogo Papežev piruh. Redno vsako leto prejme sv. oče o Veliki Noči kot darilo zabojček s dragocenim piruhom posebne vrste. Jajce je 20 cm visoko. Lupina sestoji iz štirih slonokoščenih delov. Mesto rumenjaka se nahaja v sredi dragocena zlata škatlica, katere vsebina je krasen od dija-mantov obdan rubin. Lena tega piruha se ceni na 50000 Mark. Odkod pride in kdo pošlje to darilo je neznano. Vsako leto se odda piruh v nekem drugem kraju. Leta 1896 se je oddal v Berolinu, 1899. v Lip-skem, 1901 v Dusseldorfu, 1902. v Buka-restu, 1903. na Dunaju in preteklo leto v Milanu. Misli se, da je darevatelj najbrže kak vladajoč knez, ki se — vsled svojega stanu ne upa izdati. — Piruh je osebno darilo sv. Očetu._ Telefonska In brzojavna poročila. Naskok na okrajni šolski svet ptujski. Ptuj, 11. maja. Včeraj je bila plenarna seja novega okrajnega zastopa ptujskega pod predsedstvom peka Orniga. Na dnevnem redu je bil? tudi volitev zastopnikov za okrajni šolski svet, čeravno mu poteče postavna doba komaj 1. 1906. Slovenska manjšina je pred to točko dnevnega reda podala odločno izjavo, ker se opira na razsodbo najvišjega upravnega sodišča, vsled kojega sedanji okrajni zastop ni opravičen zasto pati, ker je izvoljen le vsled mnogih nepo stavnosti. Sedanji okrajni zastop torej nima pravice voliti novi okrajni šol. svet, ampak ima le nalogo mirno čakati razpusta. — To izjavo je podal gosp prof. Z e 1 e n i k , nakar mu je odgovarjal pl. F i c h t e n a u s popolnoma nezadostnimi razlogi. Profesor Z e 1 e n i k je izjavil, da se z modro iuri-stičko glavo pl. F i c h t e n a u a ne bo pričkal o veljavnosti zadnjih volitev v okr. zastop, ker se s stališčem govornikovim strinja upravno sodišče, kjer so večje pravne kapacitete nego Fichtenau in Fichtenauovi nemški kolegi skupaj. Po izjavi prof. Z e -lenika je slovenska manjšina takoj zapustila plenarno sejo ptujskega okrajnega zastopa. Ornigovi pristaši so kljub temu izvolili novi okrajni šolski svet in s tem pokazali, kako radi bi postali gospodarji šol in učiteljev, če tudi nepostavnim potom. Pribiti moramo postopanje vladnega komisarja, ki je tiho sedel in se niti ganil ni proti nepostavnostim, katere so "uganjali nemčurji v njegovi prisotnosti. Sicer je pa stvar naših poslancev, upreti se takemu postopanju na podlagi energične interpelacije, sicer se bo pod protektoratom hiperkleri-kalnega okrajnega glavarja stoječi okrajni zastop še nadalje dovoljeval opirati se najvišjim razsodbam in ukrepom. Gorica, 11 maja. Na Sveti Gori bodo napravili trdnjavo za brambo monu- mentilnega ^oškegi mostu. Topničarji so v samostanu že shranili štiri najmodernejše topove. Dnaj, 11. maja. Vesti nekaterih listov, da so nastale v »Slovanski zvezi" radi italijanskega vscučiliškega vprašanja nasprotujoča si mnenja so popolnoma izmišljena. Včeraj se sploh ni bilo sklepalo, in je torej »Narodovo* besedičenje prazno brbljanje, pač pa se sklepa danes V debati bo poslanec Ploj imenom Slovencev izjavil, da »Slovanska zveza" stoji na dosedanjem stališču, da se sme laško pravno fakulteto nastaviti samo v laškem kraju. Dunaj, 11. maja. Poslanci Ploj Žitnik in tovariši so interpelirali o šolskih razmerah v Ukvah. Dr. Gregorčič je interpeliral o nastavljenju slovenščine nezmožnega sodnijskega tajnika v Gorici, P 1 o j o kršenju jezikovne enakopravnosti od strani okrajnega sodišča v Celju, ki pošilja slovenskim županstvom nemške dopise. Dunaj, 11. maja. Pri občinskih volitvah v novem 21 volivnem okraju je pri današnji občinski volitvi IV. razreda bilo več spopadov med kršč. socialci in soc. demokrati. Mnogo oseb je ranjenih, veliko aretiranih. Za zvečer se je bati še resnih nemirov. Dunaj, 11. maja. Občina da umrlemu podžupanu Strohbachu časten grob. Budimpešta, lt. maja. Ogrska zbornica je danes sprejela adreso koalicije z veliko večino. Včeraj je govoril hrvaški poslanec Kovaeevic za vpeljavo hrvaškega poveljnega jezika. Peterburg, 11. maja. Z ozirom na kmečke nemire je ministrski svet predlagal carju, naj se dovoli kmetom olajšave pri najemninah posestev. Tokio, 11. maja. Vlada razpisuje ponudbo za nakup 20 v Portarturju potopljenih ladij. Kdor jih bo kupil, jih mora dvigniti na svoje stroške. Peterburg, 11. maja. V Ščitomiru in Odoli so bili veliki protižidovski izgredi. Več Židov in nekaj kristjanov je ubitih, dve židovski hiši sta razruženi. Peterburg, 11 maja. Ruski listi se obširno bavijo z vprašanjem ali pojde rusko brodovje v Vladivostok ali v Petro-pavlovsk Glede Petropavlovska pravijo, da je premalo varen. Berolin, 11. maja. Kuropatkin je baje že na potu domov Na tihem je odložil poveljstvo I. armade. Govori se, da je bil odpoklican, ker se je Linjevič dvakrat pritožil radi njegove nepokorščine. London, 11. maja. Times" poročajo, da je rusko armadno vodstvo v Mandžuriji preložilo glavni stan iz Harbina v Č i t o (v Transbajkaliji). V Citi je že pripravljeno vse potrebno. Peterburg, 11. maja. Ladje, ki so namenjene za četrto rusko brodovje, so polnoštevilno zbrane v Kronštadtu in so že vse ^opravljene. Aleteorolojično poročilo. Višina n. morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm 10 11 Čas opazovanji Stanje barometra v mm 9. zveč. 74J'4 7. zjutr. 2. pop. 741-3 739-3 Temperatura po Cel7.ijn Vetrori Neba i 0 ■ 3 6 +10 6 sr. jvzh. obl. 4-10 3 sl svzh. sk. jasno, -j-17'4 sr. jvzh. „ Srednja včerajšnja temp. 4-10-5°, norm. +13 4°. Zahvala. Za premnoge tolažilne dokaze pre-srčnega sočutja povodom nagle smrti ljubljenega soproga, gospoda Vekoslava Zvonimira Zora izrekam tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujem slavnemu društvu „L j ubljanski Sokol", g. deželnemu glavarju Otonu pl. De teli, gosp. mestnemu županu Ivanu Hribarjtu, gospodoma deželnima odbornikoma Petru Gras-s e 11 i j u in Franu Povšetu, g. deželnemu svetniku Matiji Zamidi, vsem gosp. uradnikom in osobju deželne naklade ter sploh vsem, ki so dragemu pokojniku izkazali zadnjo čast Istotako se presrčno zahvaljujem gospodoma dr. Z ar n i ku in dr. Zajcu za način intervencije ob najtežji uri mojega življenja, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev. V Ljubljani, 10. maja 1905. 975 Minka Zor. h mast 1 kg 78 v poljubni množini razpošilja franko 688(29-22) Lad. Urban I dr. Praga-Žižkov. Kemične barve ze- meljne barve ajgg- e^rl kva Ljubljani, Frančiškanske ulice, v na i vetji izberi v zalogi. — Cene so nizke. 524 41 11—10 Zahvala. Kranjska hranilnica je „Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu" vpo-slalo izdatno podporo 500 K. V imenu društva se za ta veliki in velikodušni dar najtopleje zahvaljujeva. V Ljubljani, dniž 10. maja 1906. 978 Blagajnik: Načelnik : Fran Barlč. Ludovik Strice!. Hiša naprodaj ali v najem. Enonadstropna hiša v Št. Vidu pri Zatičini, v katere pritličju je dobro vpeljana pekarija in prodajalna ter klet, v prvem nadstropju pa dvoje stanovanj, pripravna tudi za vpokojenega duhovnika ali uradnika, se s sadnim vrtom ob tekoči vodi proda pod ugodnimi pogoji ali pa da za več let v najem. Takojšnje plačilo ni neob- 972 3—i hodno potrebno. Več pove lastnik FRANC ZOREČ, trgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta 21. oo Gostilna na račun se prevzame kje na Kranjskem ali Štajerskem v mestu ali na deželi, najraje v trgu blizu žel. postaje in pa župne cerkve. Nastop takoj ali s 1. avgustom. Naslov pove iz prijaznosti Antonija Saje, Dunajska c. 19 (trsf.ka) Ljubljana. 976 3-1 Kuharica srednje starosti, vajena voditi gospodinjstvo želi vstopiti v službo h kakemu gospodu duhovniku v večje župnišče na Kranjskem, Štajerskem ali Koroškem. Nastop takoj ali tudi pozneje Naslov se izve iz prijaznosti pri Antoniji Saje, Dunajska cesta 19 (trafika) Ljubljana. 977 3-1 Lepo planinsko posestvo z lastnini lovom, domačim, mlinom ter žago blizu Šoštanja in Mozirja na Štajerskem, posebno pripravno za živinorejca, z novo zgrajenim bivališčem, hlevi in 5 malimi posebnimi majarijami se s 25 orali polja 35 „ travnikov 100 „ pašnikov 200 „ gozda skupno ali posamezno da v najem pod ugodnimi pogoji ali pa tudi proda z gozdi z lesom za izsekanje ali brez njega. Pojasnila daje lastnik 970 S—1 Josip Goljevšček v Gorici. Posestvo na prodaj iz proste roke, oddaljeno pol ure od Ribnice, poleg deželne ceste obstoječe iz pet h sob obokane kuhinje, treh kleti in obokanega hleva. Ena obokana klet je tik ceste in se nahajajo v njej iz žive skale izklesane lege za vinske sode. Poleg iste kleti je s smrekami zaraščen gozd, na drugi strani ceste pa sadni vrt, poleg katerega teče potok Bistrica. Posestvo je v dobrem stanu, primerno za gostilno ali kako drugo kupčijo. Bolj natančno se izve pri 979 5-1 Janezu Sadnik u v Podstenah h. št. 18 p. Ribnica, Dolenjsko. Mestna hranilnica v Kamniku razpisuje provizorično pr mesto prakfikanfa z adjutom 720 kron za prvo leto. Po enoletnem povoljnem službovanju nastavi se definitivno. 968 3-i Za časa provizorija velja 14 dnevna odpoved. Nastop 1. junija 1905. Zahteva se trgovinska šola eventualno nižja realka ali gimnazija. Lastnoročno pisane, s prilogami opremljene prošnje naj se pošljejo do 25. maja 1.1. v mestni hranilnici v Kamniku. Ravnateljstvo. Ernest Hammerschmidta nasledniki Hladile Wufscher * K trgovina železnin in kovin, — Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga P0,ie^iskih strojev in orodja. Nizke cene!! naznanilo otvoritve 971 3 1 Slavnemu p. n. občinstvu si s usojam najvljudneje naznaniti, da otvorim v soboto, dne 13. maja svojo na Tržaški cesti nasproti c. kr. tobač. tovarne. ter prosim slavnoisto, da mi nakloni vse svoje zaupanje, zagotavljajoč vsekdar najboljšo postrežbo. , . . „ „ Velespoštovanjem JOSID POtlkOV. mesarijo J Po svetu. Velikanska klobasa. — Ob novem letu 1. 1701. so prišli mesarji pruskega mesteca Kon;gsberg na izvirno idejo, presenetiti ob začetku novega stoletja svoje someščane z velikansko klobaso. V dolgem in svečanem sprevodu so jo nesli okrog; bila je 610 metrov dolga ter težka 885 funtov. Porabili so zanjo 81 gnjati, 1 in pol tene soli, in 18 in četrt funta popra. Delo in okras je stalo okrog 200 kron, tako, da je bila klobasa vredna 466 kron. Po sprevodu so se sešli mesarji k slavnostnemu obedu, katerega so zalili s 40 sodčki piva. Ruske gostilnice. Težke sktbi morč sedaj moskovske gostilničarje in hotelirje. Natakarji namreč stavijo svoje zahteve : Ne pustč več, da bi se ž njimi ravnalo kot s psi; gost e jim ne smejo več mazati obraza s kavijarom ali z drugimi stvarmi; ne dovolijo si več od gostov metati na glavo krožnikov in ostankov pečenke ; nočejo več iz svojega plačevati, ako ostane kak gost kaj dolžan itd. Gospodarji si ne ved6 pomagati. Kar je v njihovi moči, store radi, a za vedenje svojih gostov ne morejo garantirati. Ved6 namreč dobro, da je Moskvičan sicer „olikane, a ne vzgojen; gotovo je, da je včasih „olikan" Moskvičan slabeje vzgojen kot natakar, ki mu streže. Vera in politika. Mestni župnik Winterer v Miihlhausenu pripoveduje v svojem listu: Prvi namestnik v Alzaciji in Lota ringiji, baron pl. Manteuffel, je cb priliki opozoril duhovnika, ki so mu ravno naložili političen mandat, koliko dobrega bi lahko storil, ko bi se ne pečal s politiko. Nato je odgovoril duhovnik — ali je bil sam poslanec Winterer ali pa kdo njegovih prijateljev, ni znano — sledeče : Z mnenjem Vaše ekscelence se tudi jaz več ali manj strinjam. Nisem se lahko odločil zato, pečati se s politiko. Zato sem se odločil šele, odkar se politika peča z vero. Vlomilec s šestimi prsti. Policiji najbolj zaželjena oseba v celem Parizu je vlomilec, ki ima na desnici šest prstov. Le tej okolnosti se ima zahvaliti, da je pri vlomu v sobo neke modistinje mogel ube žati. Modistinja je ravno prišla domov, ko je bil sredi dela. Seveda je takoj planil k izhodu, a po nesreči je zašel mestu k vež nim vratom v kuhinjo. Modistinja je to videla ter hitro zaprla vrata, jih na vso moč tiščala ter vpila na pomoč Bil je ujet. Udaril je z roko po šipi in ženska je videla roko;Js šestimi prsti, kar jo je tako prestrašilo, da je spustila kljuko. To priliko je porabil drzni vlomilec, planil ven, pobil modistinjo ni tla ter zbežal. Težko poškodovano modistinjo so prenesli v bolnišnico, kjer je morala na svojo žalost izvedeti, da je tat imel vendar še tolike časa, da ji je pobral 3600 frankov v vrednostnih papirjih ter 500 frankov gotovine. Policija upa, da tatu kmalu dobi, ker v Parizu menda ni Bog ve koliko vlomilcev, ki bi imeli po 6 prstov na desni roki. Morda pa je žena v svojem strahu videla en prst preveč. Vremenska cvetka. Med tem, ko vremenski preroki vsak po svojem sistemu izkušajo dognati, kako bo vreme, je vstal nov učenjak, po rodu Avstrijec, Novak, ki živi v Londonu ter je 30 let opazoval neke cvetko, jo gojil tako, da sedaj boljše kaže vreme, ko najboljši inštrument. Viharje in nevihte naznanja 8 — 10 dni naprej, vzbruh Mont Peleeja je naznanjala 14 dni naprej. Novak si je dobil potreben denar, da napravi meteorologično postajo svojega sistema na Angleškem in na Dunaju. Poleti bo potoval v Meksiko, kjer ta cvetica divja raste, da jo dobi več eksemplarov. Velikanoč v ruskih kaznilnicah. Po ruskih ?ubernijah dobivajo kaznjenci na velikonočno nedeljo blagoslovljene jedi; vsakdo dobi kos belega kruha, dva jajca in mesa r dvakratnem obroku. Takoj po službi božji, ki se prične jako zgodaj, pridejo v kaznilnico državni pravdnik, sod niki in duhovnik, da veščijo kaznjencem srečno veliko noč. Tudi k nevarnim zlo čincem gre državni pravdnik, ter jih vpraša, so li dobili svojo velikonočno jed. V največji celici je narejen oltar, kjer duhovnik opravi pobožnost. Na velikonoč je po ruskih kaznilnicah jako živahno. Prihajajo mnogi obiskevalci, rojaki in znanci jetni-kovi. Vsem je dovoljeno ebiskavati celice, Poleg teh pa prihajo včasih tudi gospodje iz najboljših krogov, da žele kaznjencem srečno velikenoč in po običaju jih poljubijo trikrat. Poleg tega jim prinesti — kar jetniki najrajše vidijo — mesa, jajc itd. To je dovoljeno samo na velikonočno nedeljo. Naročajte se na »Slovenca"! Nabirajte novih naročnikov! Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem. ostiina v Šiški se odda v najem 949 2 2 s 1. avgustom ali tudi preje. Ponudbe na zalogo pive bratje Reining-haus v Spodnji Šiški. Preizkušanje strelovodov. ........——- MM—M——— Za obila preizkušanja, postavljanja in popravljanja strelovodov priporoča se 852 3—i z velespoštovanjem Alojzij Fakin oblastveno potrjeni strelovodec in preskušalec Rožna dolina p. Vič pri Ljubljani. = Veliko presenečenje! = Nikdar v življenju več take prilike! K 500 komadov £ 969 3-1 la gld. 1-95. 1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, t par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko vesclost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. l-95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje. Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka P. Lust, Krakov št. 565. NB. Za neugajajoče se vrne dcuar. naravna mineralna voda Najčistejši Natron-vreiec. Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah katarih v sap-- niku ali prebavnih organih.- Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah. 866 10 4 mi********************* vv 4 !•• i Cescena kraljica! j ■ ! 15 šmarničnih pesmi! § i za mešan zbor, solo in orgije, ■ 9 zložil Ign. Hladnik op. 45, par- I i titura in 4 glasovi 3 K, po^amni ra 1 glas 30 h, poštnina 10 h. g H Dobi se v „Katol. bukvami" in pri L. R u Sclnventnerju v Ljubljani in pri skla- Ej datelju v Novemmestu. to tm ^vNHjlfifflJr ^ J ni H l^SSeV^i H flBHll ^ [»[i I gf Jliy MBK Bat. fnjTinp^^^^^Kgfi je najboljše in najfinejše čistilno sredstvo. Cena s poštnino K 2 20. Dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. ,5 w trn? '/--.v .N\>.N\>.M>.NvA^vA^CA^vA^ vA^ •■v •■'---■ ■/->•/-> y > /. / V-*. i ■' i a /. y ,\v. ■) •; •; v-. ■) y/. \/. ■) ,\/. v v. > ■) v--. y ■) ■; a< ■' ,\>. > Voda S ¥®dal Voda! Prua m edina domača tvrdka za use vodouodne naprave. n z e n 1 r vodni tehnik ki.nr.if* tm. 144 stavbeni podjetnik Fran Josinova cesta 7 v Ljubljani Bethovenove ulice 4 prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbitev kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po zmernih cenah. .— Tehnične izjave so brezplačne. - Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki. Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke, so vsakočasno na razpolago. v v/. \v/ A/7 A/: \v/, A/>A/7 tm m m ■ A/7 \v/, ■yr mesec maj! ^ Kartuzijanskega brata Filipa Marijino življenje. Slavospev s podobami, obsegajoč nad 11.000 verzov. Po staronemškem izvirniku speval Matija 964 5—2 Zemljič. F. P. lfidic & Komp. Ljubljana, opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino zarezane strešne opeke, selee 742 40—7 (Strangfalzziegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic * Komp. in Josip Narzoia. ar Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. "^K® Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. iJiT Sprejmejo se zastopniki. Vedno najnovejši ar cm \akor tudi plofče v največji izberi morete dobiti le ori zastopniku nemške akcijske družbe za gramofone 1059 100—94 Rudolfu Weber, urarju v Zjubljani, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda Hribarja. Prodaja s» na obroki*- — S^rt ploil* st samtnjajo. «. po celem svetu znani so naši čudovito po Lepo stanovanje z 2 sobama in vsemi pritiklinami, se zaradi odpotovanja odda s 1. junijem. Poizve se na Karlovski cesti 32 pri gosp. Alojziju Gangl._9t3 6—6 Proda se Večje pOSeStvO no Dolenjskem, blizu želez, postale. Gospudarsko poslopje z ztmliiščtm, mlin In Žaga (okular žaga). 941 4 - 2 Natančneje se poizve v upravništvu „Slovenca". A. Primožič, Ljubljana, Mestni trs 25 Od 1. maja 1905 naprej razprodaja se fino modno blago za gospe, svila, batisti, površne črne jopice in razne preproge radi popolne opustitve teh stvari. 400 104—19 čevlji Moški štiljetni, trpežni, s čepico..... par gld. 2 90 Moški čevlji na tra- kove, trpežni in eleg. ,, ,, 3 25 I Damski čevlji na tra- kove, lični in trpežni „ „ 2 90 Damski čevlji na tra- kove, črni in barvani. solidni in praktični „ „ 1-80 Otroški čevlji na tra- kove, črni in barvani, solidni in praktični d n 1 ~"""" Specialiteta: Goodyear svetovno blago. prodaja izdelke najpomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji. Alfred Frankel komanditna družba. Podružnica v Ljubljani le v Spital. ulicah 9. Zastopnica: Josipina Herrisch. . ... /J Zahtevajte p*i nakupu 671 60-77 chicht-ovo štedilito milo Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares j a m č e n o pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo ime) vsak komad ime „SCBICHT" in varstveno znamko „ JELEN" Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. Varstvena znamka Dobiva! Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, are&k, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri irtbanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna z v r A i t e v naročil na borzi. Menjarična delniška družba „MEKC U It" I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2, Pojaaulla v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor Je mogočo visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 18 150—50