26. štev. V Kranju, dne 1. julija 1916. Leta IV. zhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1 —. Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Ruska ofenziva. Novi uspehi v Voliniji. Dunaj, 24. junija. Pri Kimpoiungu v Bukovini se je vršil včeraj ljut boj. V dolini Ceremoše so potisnile avstro-ogrske čete z obkoljevalnim postopanjem sovražnika iz mesta Kuty. Severo-zapadno Tarnopola se je razbil silen sovražni napad v ognju naših topov. Pri Radzivi-lovu so bili včeraj dopoldne znova odbiti ruski napadi. Pri predvčerajšnjih bojih severno tega mesta je dokazala I. črnovojniška brigada, ki se dopolnjuje z Nižje in Gorenje Avstrijske ter iz Sol-nograške, znova svoje vrline. V Voliniji se bojujoče nemške in avstrijske bojne sile si bore severno Lipe, severo-vzhodno Gorohova in zapadno Torčina korak za korakom sovražnega ozemlja. Vsi protinapadi z deloma svežimi ruskimi silami so ostali za sovražnika brezuspešni. Berolin, 24. junija. Ruski delni sunki so bili odbiti južno Iluksta in severno Vidsov. Flotilja nemških letal je napadla kolodvor Pnločani (jugo - zapadno Molodečna), kjer smo opažali uvago.iiranje čet. Takisto smo vrgli bombe na železniške naprave v Luminjcu. Pri armadni skupini generala von Linsingena smo šli z napadi do in preko lastne črte Zubilno-Vatin-Zvinjače. Ljuti sovražni protinapadi so se ponesrečili. Število ruskih vjetnikov stalno narašča. Pri armadi generala grofa Bothmerja so se vršili le mali boji med eksponiranimi oddelki. Dunaj, 25. junija. V Bukovini so se naše čete med Kimpolun-gom in Jakobeni podale v nove postojanke. Višine južno Berhometa in Vižnice smo opustili brez sovražnega vpliva. PODLISTEK. Vladimir Korolenko. Brez besede. Dalje. Matvej- pogleda žida, čigar oči so se čudno lesketale ter reče: „Že vidim, da vlečeš na ono stran. In jaz sem te smatral za poštenega človeka." „Nu," odgovori Bork in vzdihne, „mi stari že še spoštujemo obrede, ali mladina ... Oh! Kaj bi dosti govoril. Prišla je tudi hčerka ter rekla: ,Kakor hočeš, oče, a zakaj naj poginemo? Jaz bom hodila ob sabatu v tovarno. Nedelja naj bo naš sabat.'" Bork se prime z obema rokama za brado, gleda dolgo Matveja ter konečno pristavi: „ Saj še ne veste, kakšna dežela je Amerika! Saj boste sami videli, kako vam bo ugajalo. Mister Moses je preustroji! svojo sinagogo v pravo kongregacijo, kakor pri Amerikancih. Pa veste, kaj dela? Kristjane poroča z Židinjami in Židinje s kristjani!" „Cuj, Berko," reče jezno Matvej. „Ti me hočeš, mislim, imeti za norca." A Bork ga je pogledal istotako resnobno kakor poprej in iz žalostnih oči mu je Matvej bral, da se ne šali. „Da," reče z vzdihom. „Saj boste to sami videli. Mlad mož ste Še," dostavi skrivnostno. „No, in naši mladi ljudje so že vsi reformatorji ali kar je še hujše, epikurcjci . . . John, John! Pridi za trenotek semkaj!" pokliče sina. Govorica in smeh v sosedni sobi sta pojenjala, in mladi mož je prišel, igraje se z urno verižico. Roza je gledala radovedno skozi vrata. Na gališki fronti navadno delovanje artiljerije. Severo-zapadno Tarnopola tudi boji z minami in ročnimi granatami. Jugo-vzhodno Berestečka smo zavrnili več sovražnih napadov. Pri Gornjem Holatinu smo za-jurišali višine severno od Lipe. Sovražnik je imel tu težke izgube na mrtvih. Zapadno Torčina so vdrle naše čete v sovražno pozicijo ter so odbile ljute protinapade. Ob Stiru od Sokula navzdol je položaj neizpremenjen. Berolin, 25. junija. Na severnem delu fronte je prišlo na več mestih do bojev med izvidnimi oddelki, pri čemer smo dobili v roke vjetnikov in plena. Napram napredujočemu napadu armadne skupine generala von Linsingena so ostali močni ruski protisunki, zlasti na obeh straneh Zaturčev tudi včeraj prav brez uspeha. Južno odseka ob Plaševki, jugovzhodno Berestečka, smo popolnoma odbili z znatnimi silami izvršene sovražne napade. Napredovanje v Voliniji. Dunaj, 26. junija. V Bukovini nobenih posebnih dogodkov. Na višinah severno Kutov smo zavrnili ruske napade s težkimi izgubami za sovražnika. Na ostali fronti v Galiciji je potekel dan mirnejše. V Voliniji se je bojevanje omejilo večinoma le na artiljerijske boje. Zapadno Sokula so jurišale nemške čete sovražno pozicijo v približni širini 3 kilometrov ter so odbile v njej ljute protinapade. Dalje proti severu je položaj neizpremenjen. Berolin, 26. junija. Izvzemši deloma živahnejše delovanje artiljerije in nekatere boje manjših oddelkov ni poročati s severnega dela fronte ničesar posebnega. Armadna skupina generala von Linsingena. Zapadno Sokula in pri Zaturčič trajajo ljuti, za nas uspešni boji. Število vjetnikov je naraslo od 16. junija na 61 častnikov in 11.079 mož, plen na 2. topa in 54 strojnih pušk. Položaj pri armadi generala grofa Bothmerja je v splošnem neizpremenjen. Pridobitev prostora. Dunaj, 27. junija. Pri Jakobenih, severno Kutov in zapadno Novega Počajeva so bili ruski napadi odbiti. Sovražnik je imel povsodi velike izgube. Pri Sokulu se je ponesrečil napad na nemško fronto. Sicer pri nespremenjenem položaju nobenih posebnih dogodkov. Berolin, 27. junija. Armadna skupina gfm. von Hindenburga. Nemški oddelki, ki so udarili na ruske oddelke, so zavojevali južno Kekova 26 častnikov, 1 strojno puško, 1 metalo min, severno Mjadzola pa 1 častnika, 188 mož 6 strojnih pušk, 4 metala min. Sovražne patrulje so bile odbite. Tovorni kolodvor v Dvinsku je bil izdatno bombardiran. Armadna skupina generala von Linsingena. Jugozapadno Sokula so jurišale naše čete ruske črte ter vjele več sto sovražnikov. Sovražnikovi protinapadi niso bili nikjer uspešni. Dunaj, 29. junija. Pri Izvoru v Bukovini so razpršili naši oddelki neki ruski konjeniški polk. V prostoru izhodno Kolomeje je sovražnik včeraj ponovil svoje, v masah izvršene napade na 40 km široki fronti; prišlo je do srditih menjajočih se bojev. Na več točkah se je posrečilo požrtvo-valvi intervenciji prihitelih rezerv vreči nadmočnega sovražnika v boju na nož na pest, toda konečno smo morali vzeti v večernih urah del naše fronte proti Kolomeji in južno od tam nazaj. V dnjestrski pentlji, severno Obertvna, so avstro-ogrske čete odbile dva nadmoćna ruska napada. Enako so se ponesrečili vsi sovražnikovi poskusi, poraziti oddelke eperješkega pešpolka št. 67, ki so okopani zapadno Novega Počajeva. „Cuj, John," mu reče Bork. „Tu, gospod Lozinskij se zgraža nad tem, da zanemarjate vero svojih očetov." John, katerega očividno ni zanimal ta predmet, si je dal opravila z verižico; potem reče: „Je-li gospod tudi žid?" Matvej se je vzravnal. Doma bi bil mleče-zobneža za to žalenje poučil na drug način, sedaj pa samo odvrne: „Kristjan sem in pradedje, dedje in očetje so tudi bili kristjani — unijatje." „Ali right!" reče mladi John. „In povejte mi, prosim, kako vi mislite: ali more postati žid izve-ličan?" Matvej pomisli nekoliko, potem pa odvrne v zadregi: »Resnično ti hočem povedati, mladi mož: Jaz mislim da ne . . ." „WeII! Cemu hočete torej, da se držim vero-izpovedanja, v katerem je moja duša neoporečno izgubljena? . . ." In ko vidi, da Matvej ne bo tako hitro odgovoril, se obrne in odide k sestri. „Torej, kaj pravite k temu?" vpraša Bork Loziščana, motreč ga resnim pogledom. „Sedaj ste videli, kako umejo tukaj govoriti. Ali mi hočete verjeti? Na vsako vprašanje odgovori tako, da je človeku jezik kakor prilepljen. Po vašem mnenju je najboljša vera ona, v kateri se je človek rodil —- očetova in dedova vera. Tako mislimo mf| neumni starci." „Pa prav zares," odvrne veselo Matvej. „In veste, kaj vam bo na to odgovoril?" „No?" „No, takole pravi: Potem bo na svetu mnogo najboljših ver, kajti vaši očetje so mislili tako kakor vi . . . Kaj ne? Aha! Naši očetje pa tako kakor mi. In kaj sledi iz tega? Iz tega sledi, da je najboljša vera ona, ki si jo človek izvoli po lastnem prevdarku . . . Tako govore ti mladi ljudje . . „Vzela jih lisica," reče Matvej, „to se potem pravi: kolikor glav, toliko veroizpovedanj." „Ali mistite, da je teh tu malo! Tukaj ima vsaka cesta svojo kongregacijo. Pojdite na primer v nedeljo v Broklyn, tamkaj se celo lahko prisrčno nasmejete . . ." »Smejati se? V cerkvi?" „No, tamkaj molijo in se smejejo in govore o svojih trgovskih poslih in molijo zopet . . . Pravim vam, taka je amerikanska dežela . . . Sicer pa boste sami videli . . ." Dolgo sta še sedela skupaj oni večer oba, stari žid in mladi Loziščan ter kramljala, kako v Ameriki ljudje verujejo. V sosedni sobi pa je govoričil in se smejal mladi svet in od zunaj je donelo šumenje velikanskega mesta. X. Venomer je šumelo in bučalo mesto, in ko je Lozinskij odmolil in legel v posteljo, si je zamašil ušesa, da ne bi slišal težkega, vznemirljivega bučanja. Poizkušal je misliti edinole na to, kako bo potem, ko bo našel Osipa ter se nastanil v njegovi vasi ... V oni isti vasi, ki je plavala pred njegovim očesom že doma v Loziščih, in vsled katere so se mu zdeli Lozičši uborni in grdi, vsled katere sta se pripeljala čez morje. Vsled one vasi, ki sta jo gledala v nejasnih sanjah daleč onkraj oceana kakor zaobljubljeno deželo, kakor drugo domovino, ki jima bo istotako ljuba in draga kakor stara domovina. (Dalje.) Novi župan v Černovcih. Listi poročajo, da so Rusi postavili za župana v Černovcih zopet Temistokla Boceanca. Ta je bil svoj čas avstrijski sodnik in potem advokat ter zagovornik v znanem procesu Gerovski. Ko so prišli Rusi prvič v Černovce so določili Boceanca za župana. Dne 21. oktobra 1914. so morali Rusi zapustiti Cernovce in z njimi je odšel tudi Boceanca. Čim so se Rusi vrnili v Černovce so pripeljali Boceanca seboj in je bil ta zopet župan od 27. novembra 1914. do 17. februarja 1915. Zdaj so ga Rusi tretjič posadili na županski stol. Upamo, da se tudi zdaj ne bo dolgo veselil svojega dostojanstva. Naša ofenziva na Italijanskem. Uspehi naše mornarice. Dunaj, 24. junija. V odseku Plocken je sovražnik, potem ko se je streljanje njegovih topov povzelo do največje sile, z infanterijo napadel naše pozicije na sedlu Lahnerjoch in na malem Palu. Oba napada sta bila odbita. Sicer je položaj neizpremenjen. Kolodvor v Ali se je nahajal pod ognjem naših težkih topov. Ena naših torpedovk je dne 23. junija zjutraj ob italijanski vzhodni obali pri Giulanovi obstreljevala neko tovarniško napravo ter vozeč se tovorni vlak. Vsled ^obstreljevanja je eksplodirala lokomotiva vlaka. Štiri vagoni so začeli goreti. Več vozov je poškodovanih. Torpedovka se je vrnila, ne da bi jo bil sovražnik nadlegoval. Dne 23. junija zvečer je linijski poročnik Banfield, 8 minut potem, ko se je dvignil proti nekemu sovražnemu hidroplanu, ki se je bližal, da napade Trst, to letalo še nad morjem v zračnem boju sestrelil. Opazovalec (Italijan) mrtev, pilot (Francoz) vjet. Letalo „F. B. A. VII." je bilo pripeljano v Trst. Dne 24. junija zjutraj je ena naših letalskih f lotil j z zelo dobrim uspehom bombardirala železniški most in kolodvor v Ponte di Piave ter pristanišče v Gradežu. Most je bil štirikrat zadet v polno.'Vsa letala so se vrnila nepoškodovana navzlic ljutemu obstreljevanju. Eno uro pozneje je linijski poročnik Banfield v zračnem boju sestrelil v tržaškem pristanišču francoski hidroplan tipa „F. A. B." Hidroplan je padel 4 km pred Gra-dežem v morje. Pod zaščito sovražnih baterij se je posrečilo.nekemu sovražnemu armiranemu mo-torskemu čolnu, letalo spraviti. Oba letalca pa sta najbrž težko ranjena. Dunaj, 25. junija. Na primorski fronti so se nahajale naše pozicije med morjem in hribom Sabotinom od časa do časa pod živahnim artiljerijskim ognjem. Vzhodno Polazza je prišlo do bojev z ročnimi granatami. Ponoči so poskusile 3 torpedovke in 1 mo-torski čoln izvršiti nenaden napad proti Piranu. Ko so naše obrežne baterije pričele streljati, so sovražne ladje zbežale. Na koroški fronti se je bojevanje potem, ko so naše čete odbile napade v odseku Plocken, omejilo na topovski ogenj. V Dolomitih se je razbil italijanski napad na našo pozicijo v Rufreddu v težkem ognju. Med Brento in Adižo je bilo bojevanje malo. Posamni sovražni sunki so bili odbiti. V ozemlju Ortlerja se je ponesrečil napad nekega sovražnega oddelka na mali Eiskogel. Dne 23. junija dopoldne je eden naših podmorskih čolnov v ožini Otranto potopil pomožno križarko tipa „Principe Umberto", spremljano od rušilca tipa „Fourche." Rušilec je zasledoval podmorski čoln z bombami, nakar se je vrnil na mesto, kjer se je ladja potopila; tam je bil potem od podmorskega čolna sam potopljen. Skrčenje fronte. Dunaj, 26. junija. Da si varujemo popolno prostost svojega postopanja, smo svojo fronto v napadalnem prostoru med Brento in Adižo mestoma skrajšali. To se je izvršilo neopaženo, nemoteno in brez izgub. V Dolomitih, ob koroški in primorski fronti se nadaljujejo topovski boji. Dva naša hidroplana sta bombardirala delavnice „Adria". Dunaj, 27. junija. Skrajšanje naše fronte v napadalnem prostoru med Brento in Adižo je bilo včeraj končano. Vse tem povodom z italijanske strani razširjene vesti o osvojitvah in drugih uspehih so popolnoma neresnične, kakor dokazuje naslednji opis, ki ga je iz vojaških ozirov mogoče še-le danes.objaviti: V noči na 25. t. m. se je pričela že teden dni pripravljena delna opustitev naše najsprednejše, z našim napadom zavojevane, pa terensko neugodne črte. Sledeči dopoldan je nadaljeval sovražnik obstreljevanje pozicij, ki so jih naše čete že opustile. Sele opoldne so pričeli italijanski oddelki na po- sameznih delih fronte med Adižo in Asticom boječe tipati naprej. V odseku med Adižo in Asticom je trajalo navedeno obstreljevanje davno opuščenih pozicij, ves dan, sledečo noč in mestoma še včeraj zjutraj. Oba dni se na celi fronti niso vršili nobeni boji Naše čete niso izgubile niti vjetnikov, nito topov in strojnih pušk, niti vojnega materijala. Sedaj se bližajo Italijani našim novim pozicijam. Danes zjutraj šele so napadli Monte Testo, kjer so bili s težkimi izgubami odbiti, V dolini Posine je prisilil ogenj naših topov več bataljonov, da so zbežali. Na primorski fronti so se ponesrečili sovražni napadi v ozemlju Krna in proti Mrzlemu vrhu. Dunaj, 28. junija. Včeraj so napadli Italijani med Adižo in Brento na več točkah tako v Val dei Fozi, ob Pa-subiu, proti Monte Basta in v predozemlju Monte Zebia. Vsi ti napadi so bili krvavo odbiti Pri sunku, ki so ga izvršile močne sovražne sile proti Monte Rasta smo dobili v roke 530 vjetnikov, med njimi 15 častnikov. Boji na Francoskem. Thiaumont zavzet. Berolin, 24. junija. Desno od Mozle so udarile naše čete, na čelu jim 10. bavarski pešpolk »Kralj" in bavarski telesni pešpolk po učinkoviti artiljerijski pripravi na višini Terre de Froide in vzhodno od tam k napadu, so udrle preko utrdbe Thiaumont, ki je bila osvojena, so osvojile največji del vasi Fleury ter pridobile na terenu tudi južno utrdbe Vaux. Dosedaj je pripeljanih na zbirališče 2673 vjetnikov, med njimi 60 častnikov. Na ostali fronti mestoma živahno delovanje artiljerije, patrulj in letalcev. Pri Haumontu je bil strmoglavljen v boju v zraku francoski bojni eno-krovnik. Poročnik VVindgens je sestrenil pri La-montu svoje 7. sovražno letalo, francoski dvo-krovnik. Berolin, 25. junija. Sovražnik je razvijal v odseku južno kanala La Bassee do preko Somme tudi ponoči živahno delovanje, je obstreljeval Lens in predkraje s težkimi topovi ter spustil brezuspešno plin preko naše črte v okolici Beaumont-Hamel severno Alberta. Levo od Mozle je postal sovražni ogenj proti večeru zlasti na Mort Homme jako silen. Ponoči so se vršila tu manjša, za nas uspešna podjetja pehote. Ob naših vzhodno Mozle izvojevanih novih pozicijah so se razvili med obojestranskim trajnim sodelovanjem artiljerije opetovani srditi infanterijski boji. Vsi poskusi Francozov, zopet osvojiti izgubljeni teren s protinapadi, so se ponesrečili z najtežjimi krvavimi izgubami. Razentega so izgubili pri tem še 200 vjetnikov. Vzhodno Saint Die je bilo pri sunku neke patrulje pripeljanih 15 vjetih Francozov. Odbiti napadi. Berolin, 26. junija. Bojevanje na naši na zapad obrnjeni fronti, proti angleški vojski in severnemu krilu francoske armade je bilo zadnja dva dni znatno. Zapadno Mort Homme so se ponesrečili sovražni sunki v ognju topov in strojnih pušk. Desno od Mozle se je končal zvečer napad zelo slabotnih sil proti nemškim postojankam na Terre de Froide s popolnim neuspehom za Francoze. Bili so povsod vrženi nazaj z velikimi izgubami, deloma po boju moža proti možu v naših črtah. Nemške letalske flotiije so z bombami napadle angleška taborišča pri Pašu, vzhodno Doul-iensa. Berolin, 27. junija. Na angleškem in na severnem krilu francoske fronte je prišlo opetovano do bojev med patruljami. Številni oblaki plina in dima so priveli k nam; nemškim četam niso škodovali ter so deloma ! udarili v sovražne jarke nazaj. Sovražni ogenj je bil s posebno srditostjo naperjen proti naši poziciji na obeh straneh Somme. Francozi so obstreljevali Nesle, kar je ubilo, oziroma ranilo 23 njihovih rojakov. Desno od Mozle so ostali francoski napadi severozapadno in zapadno oklopne utrdbe Thiaumont ter jugozapadno utrdbe Vaux brezuspešni. V gozdu Charpitre smo presenetili sovražni oddelek, sestoječ iz dveh častnikov in par tucatov vojakov ter ga vjeli. Vzhodno Arrasa je bil v boju v zraku sestreljen angleški dvokrovnik; letalci so ranjeni in vjeti. Vsi Angleži pod orožjem. Amsterdam, 26. junija. Včeraj so bili zadnji oddelki oženjenih angleških vojaških zavezancev poklicani pod orožje. S temi so zdaj vsi za vojaško službo sposobni Angleži od 18 do 41 leta pod i zastavami. Na Balkanu. Nova srbska armada. „N. Z. Z." poroča: Srbska armada se cent na 120.000 mož; 15.000 jih je ostalo na Krfu kot rezerva, drugi so na makedonski fronti. Prestolonaslednik Aleksander in srbska vlada se še vedno nahajata na Krfu, dokler se ne vrne Pašič s svojega evropejskega potovanja. Prestolonaslednik prevzame z generalisimom Bojovičem vrhovno poveljstvo nad srbskimi četami. Na potu v Solun bo vzel tudi očeta kralja Petra z Ajdipsa seboj. Srbska armada je razdeljena v tri armadne zbore, katerim poveljujejo polkovnik Vasic ter generala Stepan Stepanovič in Pavel Sturm - Jurišič. Stab srbske armade se nahaja v solunskem nemškem in avstrijskem konzulatu. V spopolnitev srbske artiljerije transportirajo v Solunu skoraj vse topove pertugalske armade. Položaj na makedonski fronti. „Secolo" poroča iz Soluna: Ob grški meji se vrši živahno premikanje bolgarskih čet. Govori se, da koncentrirajo Bolgari pri Bitolju 60.000 mož. Po oficijoznih vesteh korakajo bolgarske čete proti defileju Demirhisar. Bolgari so zasedli utrdbo Teapetra. Preko Ženeve poročajo: Bolgari so zasedli utrdbo Teapetra, ki obvladuje defile pri Demirhi-saru. Kriza na Grškem. Iz Aten poročajo: V petek zvečer je bil objavljen dekret, ki ukazuje splošno demobilizacijo grške armade in mornarice. Policijski načelnik, njegov tajnik in štacijski poveljnik v Atenah, katerih odstranitev je ententa zahtevala, so bili odpuščeni. Kralj Konstantin o položaju. Atenski listi poročajo, da se je izjavil kralj Konstantin o položaju tako - le: Ker je del grškega naroda mnenja, da naša politika ni več taka, kakoršna bi morala biti, se nisem mogel protiviti razpustu zbornice in razpisu novih volitev. Vedno sem spoštoval ustavne svobodščine, ne morem pa se udeleževati sporov in strankarskih bojev. Volja naroda naj se zgodi. „Obračun s kraljem Konstantinom". Glasilo francoskih vojaških krogov „Petit Pa-risien" izjavlja, da je sedaj prišel trenutek defini-tivnega obračuna s kraljem Konstantinom. Med kraljem in narodom bo izbruhnil v kratkem spor.'* Ako ne bo hotel kralj izgubiti krone, se bo moral pokoriti Venizelosovi volji. Delavska revolta v Galacu. Iz Bukarešte poročajo : Organizirano delavstvo v Galacu je sklicalo zborovanje, na katerem naj bi se razpravljalo o pomanjkanju živil in o draginji. Oblasti so shod prepovedale. Delavci so v znak protesta proglasili generalni štrajk. V ponedeljek je prišlo do spopadov z vojaštvom. Demonstranti so napadli vojake s kamenjem in poleni ter tudi na nje streljali. Voajški poveljnik je konečno ukazal rabiti orožje. Vojaki so oddali na množico salvo, 4 delavci so mrtvi, 5 je težko ranjenih. Težko ranjen je tudi en vojak. Rusija in Romunija. Budimpeštanski „Esti Ujsag" javlja iz Bukarešte: „Ruskoje Slovo" poudarja, da mora Rusija čim najučinkovitejše nastopiti tudi na Balkanu. V to svrho morajo ruske čete marširati skozi romunsko ozemlje in sicer ne le preko Doljrudže, temveč tudi preko Moldavije. Romunija da se temu ne sme protiviti, ker Rusi ne prihajajo kot sovražniki. DNEVNE VESTI. Obletnica sarajevskega atentata. Dne 28. junija, je poteklo drugo leto, kar se je v Sarajevu zgodil strašni zločin: umor prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge nadvojvodinje Hohenberg. Ogorčenje nad tem črnim zločinom polni tudi danes še vse duše. Zapeljani mladostni zločinci, ki so storili to grozno dejanje, so morda živeli v iluzijah, da s tem zločinom store svojemu narodu kaj koristnega, pa so le svoj narod spravili v največjo nesrečo in v propad ter zapletli evropske narode v strahotno vojno. Iz atentata v Sarajevu se je razvila svetovna katastrofa. Res so bila nasprotja med velikimi državami že prej jako ostra, a vendar bi se bila dala še poravnati, da ni sarajevski atentat prisilil našo monarhijo poiskati si zadoščenja in zagotovila za prihodnjost. Ko je Srbija odklonila skromne avstrijske zahteve in je prišlo do vojne napovedi, tedaj so se združili vsi nasprotniki monarhije in vneli svetovni požar. «. Odlikovanje. Srebrno častno svetinjo Rdečega križa z vojno dekoracijo je dobil C. in kr. medic, oficijal g, Franc S a v rt i k v Kranju. Umrl je dne 25, minulega meseca v Vogljah pri Kranju mož - poštenjak, posestnik gospod Mihael Globočnik. Pokojnik se je z vnemo brigal za vse občinske naprave in je deloval v različnih društvih. Bil je ustanovitelj in načelnik požarne brambe od 1. 1899. Bil je skrben ter dober oče in užival je splošno spoštovanje. Ko je izbruhnila vojna, je moral tudi on pod orožje kot orožniški vodja. Pri vojakih si je nakopal zavratno bolezen, ki ga je položila v prerani grob. Vsem, ki so ga poznali, bo ostal v neizbrisnem spominu in zlasti gasilno društvo bo pogrešalo svojega neumornega načelnika. Bodi značajnemu možu zemljica lahka! Bridko prizadeti rodbini naše so-žalje. Slovensko planinsko društvo na mnoga vprašanja naznanja, da so odprte in oskrbovane koče v Kamniški Bistrici, na Veliki planini in na Kamniškem sedlu. Dijaki imajo prosto prenočnino le, ako oddajo pri vstopu v kočo tozadevno izkaznico od Osrednjega odbora. Frischaufov dom na Okrešlju bode od 29. junija naprej oskrbovan, seveda le toliko, kolikor je v vojnem času sploh mogoče, kar naj p. n. obiskovalci vzamejo na znanje. Dobilo se bode vedno dobro vino, mleko, ajdovi žganci, kava, čaj, po mogočnosti tudi jajca. Kruh si naj vsak obiskovalec sam preskrbi. Najvišje cene za meso. Spreminjaje tuu. razglas z dne 17. novembra 1915 št. 26148 določa c. kr. okrajno glavarstvo z veljavnostjo za cel politični okraj Kranj do preklica za nadrobno prodajo mesa sledeče najvišje cene za en kilogram: a) Goveje meso in sicer: 1. goveje meso brez razlike glede kakovosti 4 K 40 vin; 2. pljučna pečenka 4 K 80 vin; 3. vampi (očiščeni in oparjeni) 1 K; 4. pljuča 1 K; 5. srce 2 K. Goveje meso se brez priklade ne sme oddjati. b) Telečje meso in sicer: 1. telečje meso I. vrste (pleče, hrbet, stegno) 3 K 90 vin; 2. telečje meso II. vrste (vrat, prsni kos) 3 K 50 vin. Telečje meso se brez priklade ne sme oddajati. Ako se vrši prodaja tega blaga v proda-jalnicah ali na stojnicah, morajo obrtniki nabiti najvišjo ceno v svojih prodajalnicah, ozir. na stojnicah. Prestopki se kaznujejo po določilih § 11 cesarskega ukaza z dne 7. avgusta 1915 drž. zak. št. 228, z denarno kaznijo do 2000 kron ali z zaporom do 3 treh mesecev, v obtežilnih okolnostih pa z denarno kaznijo do 5000 kron ali z zaporom do 6 mesecev. Ta razglas dobi moč z dnevom ko se objavi. Uvoz krav iz Nizozemske. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo „Splošni avstrijski družbi za vnočevanje živine na Dunaju" („Allge-meine osterreichische Viehverwertungsgesellschaft" in Wien) mesto 1000, uvoz 3000 krav iz Nizozemske. Te krave se oddajajo v vse avstrijske krono-vine. Pogoji, pod katerimi se lahko dobi to živino, so razvidni iz odloka c. kr. okr. glavarstva z dne 22. novembra 1915 št. 27008. Kava. Ministrska naredba z dne 18. junija določa popis vseh zalog kave in ustanovitev centrale za kavo. Da se znižajo cene, bo spravljena v promet valorizacijska kava. Centrala bo oddajala kavo po enotni ceni 8 kron za kilogram. Valo-rizacijsko kavo bodo v prihodnjem času mogli dobiti samo trgovci, ki sploh nimajo nič kave.,Od 9. julija se bo kava dobivala samo na nakazila ža Tužnim srcem naznanjamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš predobri soprog, ozir. oče, brat in tast, gospod Mihael Globočnik posestnik in načelnik gasilnega društva, dne 25. junija ob 4. uri popoldne po kratki, mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče v 45. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v torek, dne 27. junija ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti v Voklem št. 22 na pokopališče v St. Jurij. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V VOKLEM, dne 26. junija 1916. Žalujoči ostali. ZAHVALA. V težkih dnevih bolezni in prebridke izgube našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata in tasta, gospoda Mihaela Globočnik posestnika in načelnika gasilnega društva, prejeli sme od vseh strani premnogo dokazov iskrenega sočustvovanja, kar nam je lajšalo našo globoko žalost. Vsem dragim prijateljem in znancem, kateri ste se nas spominjali v naši boli in ste prišli od blizu in daleč in predragega pokojnika spremili tako častno na njegovem zadnjem potu, se rresrčno in iz dna duše zahvaljujemo. Izkazano nam sočustvovanje nam bo tešilo žalovanje in nam ostane nepozabno, kakor spomin na predragega pokojnika. V VOKLEM, dne 30. junija 1916. Rodbina Globočnik-ova. sladkor. Dobivalo se bo redno za osebo in za 8 tednov s;8 kg. Izdani pa bosta dve vrsti nakazil: v krajih, kjer imajo nakazila na 1V4 kg sladkorja bo dobila oseba za 8 tednov 3/8 kg, v drugih krajih pa kakor rečeno 2/8 kg. Ministrstvo ima pravico, da za gotove poklice, posamezne kraje ali dežele dovoli porabno množino '/« kg. Razglas radi kave. C. kr. deželna vlada je z razpisom z dne 21. junija 1916 št. 197/67 odredila, da je dovoljeno v času, dokler ne stopijo v veljavo izkaznice na kavo, oddajati neposrednim porabnikom le 1/s kg kave in to le enkrat. Prestopki odredbe kaznovali se bodo v smislu min. naredbe z dne 30. septembra 1915 drž. zak. št. 198 z denarnimi globami do 200 kron oz. z zaporom do 14 dni. Razglas stopi takoj v veljavo. Aretirali so že večkrat kaznovanega brivca M. D. iz Dolenjskega, ker je odvzel neki šivilji na kolodvoru v Ljubljani obleko, namenjeno za Kranj, ker se je izdal za Wahrheita, ki je imel s seboj vzeti obleko, vredno 400 K, in je potem obleko prodal neki natakarici za 30 K. M. D. je izročen deželnemu sodišču. Razširjajte noš list. P 60.16 6 Razglas. Na predlog g. dr. Franceta Šemrov v Kranju kot kuratorja Karola Windischerja iz Kranja se naznanja, da se nameravajo prostovoljnim potom prodati zemljišča Karola Windischer in sicer: 1. pristava p. št. 292 v drevoredu v Kranju, cenjena 12.000 K. 2. njive oz. gozd na Kranjskem polju p. št. 574, 767, 861 in 903 cenjene blizu 5000 K. 3. posestvo na Kucni vi. št. 42 d. o. Šv. Jošt ali skupno ali posamezno, cenjeno nekaj nad 30.000 K. 4. gozd v Zg. Besnici p. št. 286 cenjen 338 K. 5. travnik oziroma gozd vi. št. 276 d. o. Stražišče cenjeno 2500 K. Reflektantje se obveščajo s tem pristav-kom, naj stavijo svoje najvišje ponudbe pismeno naslovljene na g. kuratorja dr. Franceta Šemrova v Kranju do 15. julija 1916. C. kr. okrajna sodnija v Kranju, odd. II., dne 6. junija 1916. Opustitev podružnice! ■ ■H ■ ■ ni m OBVESTILO. P. n. občinstvu najuljudneje naznanjam, da sem opustil podružnico na glavnem trgu ter se preselil v trgovino M" „Omersa". =•« Zahvaljujoč se p. n. odjemalcem za dosedaj mi izkazano naklonjenost, se priporočam še za nadalje. Z odličnim spoštovanjem Franc Omersa naslednik Franc Berjak, Kranj 22 3_3 trgovina z železnino, barvami, steklenim in špecerijskim blagom. I 8 ■ ■ ■ imnnMMMiui^niHmHHMni Kmetska posojilnica ljubljanske okolice ■o N "5 > u K O o o © © x registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih brez odbitka rentnega davka. brez odbitka rentnega davka. 6 52—23 3 CS O. o o b o o N S* Cu 8 a = te m' .m c "~ o. 30 e - o = s > i) u ■o s OO KINO IDEAL V LJUBLJANI. Spored učinkovitosti za 3 dneve: Soboto 1., nedeljo 2., pendeljek 3. julija; Sascha Messtrov teden 85 a. Najnovejše, zelo zanimive vojne aktualnosti z vseh vojnih pozorišč. skozi Crno goro I. Naravni posnetki. — Krasne in zanimive slike, umetniško sijajno izvedene, ki vzbujajo v gledalcu do konca napeto pozornost. Dedič prokletja. Krasna drama v 3 dejanjih, Rihard Lund v glavni vlogi. Za ml dino neprimerno. Za mladino neprimerno. Sascha Messtrov teden 85 b. Najnovejše, zelo zanimive vojne aktualnosti z vseh vojnih pozorišč. Uganka o zaprtih vratih. Kriminalna drama v 3 dejanjih v glavni vlogi Elza Frohlich. Prednaznanilo: Petek, 7. julija: VELIKI POSEBNI VečER: Soboto 8., nedeljo 9., pondeljek 10. julija: MORJE VRAČA SVOJE MRTVECE. ■ Za mladino neprimerno! Za mladino neprimerno! I I Zadnja predstava ob ugodnem vremenu na vrtu I t OO ca- 3 a P-5* a s •o s? N - - , o- -5 J* •§00 5» 35 3 II II II II Nalboliša kosa sedaniasti ji II ie .Doreilska kana' katera je izdelana iz najfinejše srebrno-jeklene tvarine (Silberstahl). Kdor je že kosil ali poskusil srebrno-jekleno „Gorenjsko koso", jo bode vsakemu najtopleje priporočal ter nikdar več druge vrste rabil, za katero || Hse jamči (ali garantira), torej kdor še ni kosil z „Gorenjsko koso", naj takoj piše po njo, katera se pa dobiva edinole v H Prvi gorenjski razpošiljalni (j II IVAN SAVNIK, KRANJ. II n n n h i* „GORENJSKA KOSA" je zelo priporočljiva tudi za ženske, ker je lahka kol pero. 17 24 60 «5 70 75 80 cm 6 61/, 7 7% 6 pesti -11 dolga 2 60 2 70, 2 SO 290, 3 Da je »GORENJSKA KOSA" najboljša, je dokaz, ker se zahteva po vseh avstro-ogrskih deželah ter je vsakemu na razpolago mnogo pohvalnih pisem. II II II II I Najbolj varno naložen denar v vsem političnem kranjskem okraju! Mestna hiaailaiaa v Hranil obrestuje hranilne vloge po rezervni zaklad nad i y Splošni (lastno 406.000 kron! Hranilnica posoja na zemljišča po 51/*0/«) na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Koncem leta 1915. je bilo stanje hranilnih vlog nad hMn^ 6 milijonov 120 tisoč kron. [ j I I I I brez odbitka rentnega davka, katerega I" plačuje hranilnica iz S lastnega. Narasle in I nedvignjene vložnel I- obresti pripisuje h ka- " pitalu vsakega pol leta _ — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šaii radi tega pri hranilnici. Posojil na zemljišča ter posojil občinam nad 3 milijone 900 tisoč kron Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to: da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar. Ta najstarejši in največji denarni zavod na celem Gorenjskem uradllje v Kranju na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in vsak tržni dan tudi od 2. do 4. ure popoldne. I I I I I I I I I I i i 11 11 11 11 11 k 11 11 I I 11 11 11 11 11 11 11 >< I Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju. V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju. D$9C