Primorski dnevnik ČETRTEK, 28. JANUARJA 2016 št. 22 (21.562) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , manjšina - Na 3. strani Stadion in tržaški KD z novim lastnikom? Seja deželnega sveta SKGZ turizem - Na 4. strani Dolina in Nabrežina na sejmu v Ljubljani Skupna pobuda dveh občin gorica - Na 14. strani Z goljufijo do prispevkov Uporabljali so jih za organizacijo koncertov komisija eu - Poročilo o pomanjkljivem nadzoru prvi korak proti uvedbi kontrol v schengnu Grčija grešni kozel trst - Svečanost v Rižarni Dan spomina v času številnih evropskih dilem BRUSELJ - EU krepi pritisk na Grčijo. Evropska komisija je včeraj sprejela osnutek tajnega poročila, v katerem ugotavlja, da Grčija resno zanemarja obveznosti pri nadzoru zunanje meje unije, je v Bruslju povedal podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. Osnutek poročila je prvi korak v štiristopenjskem procesu za sprožitev 26. člena schengenskega zakonika, ki dopušča do dveletni nadzor v eni ali več schengenskih članicah, na delu ali celotni notranji meji. Nadzor je mogoče uvesti na predlog komisije, če ga potrdijo članice s kvalificirano večino. 26. člen dviga prah, saj ga nekateri tolmačijo kot začasno izključitev Grčije iz schengenskega območja ali kot vzpostavitev mini schengna, odvisno od tega, v kakšnem obsegu bi ga uporabili. V komisiji sicer odločno zavračajo možnost izključitve Grčije iz schengna. Na 2. strani italija - Senat Zavrnjeni nezaupnici glede bank RIM - V senatu je pred današnjim začetkom razprave o zakonu o istospolnih zvezah vlada včeraj prestala glasovanji o nezaupnicah, ki sta ju v zvezi z afero banke Etruria in konfliktu interesov ministrice Marie Elene Boschi predložila Gibanje 5 zvezd in desna sredina. Obe resoluciji sta bili gladko zavrnjeni. Politično klimo razgrela izbira desnosredinskih somišljenikov Denisa Verdinija in Flavia Tosija, da podprejo vlado. Na 2. strani opčine - Občina Trst orisala projekt Hitrostne omejitve in prijaznost do pešcev trst - Janko Ban »Kaj bi zborovodja brez pevcev?« poüElittiv t^vi ¿dimi m rftii,- --sni —: TRST - Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je prejšnji teden podelil srebrno plaketo za življenjsko delo tržaškemu zborovodji Janku Banu. Janko Ban je unikaten primer v našem zborovskem okolju, saj se ob delu z zbori vneto posveča tudi preučevanju zamejskih skladateljev in vrednotenju njihovih opusov. V pogovoru za naš dnevnik je spregovoril o ljubezni do glasbe, dolgoletnih izkušnjah s pevci, poklicu glasbenega urednika ... Na 12. strani Planet Tuš v Kopru bodo morali prodati Na 4. strani Več svetnikov podpira mestno občino Na 6. strani Nasilno obračunavanje v tržaškem zaporu Na 6. strani Ljubljanska Narodna galerija spet odprta Na 12. strani Morellijevo ulico v Gorici odprejo v torek Na 14. strani goriška - Vlomilci na delu v Štandrežu in Podturnu Kradejo po cerkvah V zadnjih časih tatovi obiskali tudi več župnišč na slovenski strani državne meje GORICA - Na Goriškem se v zadnjih časih tatovi potikajo po cerkvah. V torek so v Štandrežu vlomili v zakristijo, medtem ko so v Podturnu zaman skušali odpreti sef za prispevke, ki stoji ob vhodu v cerkev. Več vlomov v župnišča so obravnavali tudi novogoriški policisti; neznani vlomilci so bili na delu še v župniščih v Solkanu, Kromberku in Batujah. Župnik iz goriškega Podturna Rug-gero Dipiazza razočarano ugotavlja, da ni več občutka za sveto. Po njegovih besedah sicer ne gre za prave tatove, ki pač znajo opravljati svoje »delo«, marveč za ljudi z obrobja, mogoče za odvisnike, ki iščejo nekaj denarja za svoje vsakodnevne potrebe. Na 14. strani šport - Nogomet in čevapčiči Crvena zvezda v Bazovici kot doma 9771124666007 2 Četrtek, 28. januarja 2016 AKTUALNO / prekrite golote Aljoša Fonda aljosa.fonda@primorski.eu Bolj papeški od papeža Italijani so podobno kot ostali sredozemski narodi znani po svoji gostoljubnosti; povprečni prebivalec Apeninskega otoka bo svojega gosta toplo sprejel in ga pogostil. Niso vsi taki, a izjeme potrjujejo pravilo. Včasih pa s svojo ustrežljivostjo celo pretiravajo. Italijanske oblasti so ta teden recimo presegle meje dobrega okusa, čeprav so bili njihovi nameni prav nasprotni. Italijanska vlada je v zadregi po objavi novice, kije obkrožila ves svet, da je zaenkrat neznana roka tik pred ponedeljkovim obiskom iranskega predsednika Hasana Rohani-ja in italijanskega premierja Mattea Renzija v Kapitolskih muzejih v Rimu z belimi paneli »gostoljubno« zakrila kipe, ki prikazujejo človeške golote. S tem naj bi izrazili spoštovanje do vplivnega gosta, ki naj bi bil kot predstavnik muslimanske teokratske države posebno občutljiv do tovrstnih podob. V resnici so sramežljivo skrili umetnine, na katere bi morali biti ponosni. Novica je izzvala posmeh in ogorčenje, toliko bolj, ker so bili italijanski funkcionarji očitno še bolj papeški od papeža, h kateremu seje Rohani odpravil v torek. Spomeniško varstvo je zvrnilo krivdo na palačo Chigi, Renzi in minister za kulturo Dario Franceschini pa sta izjavila, da o tem nista nič vedela. Vse skupaj je seveda samo vihar v kozarcu vode, ki vsekakor kaže, da so italijanske oblasti včasih še preveč ponižne. Spomnimo se obiska nekdanjega libijskega voditelja Gadafija, ki se je v Berlusconijevih časih v Rimu v bistvu posmehoval svojim gostiteljem, slednji pa so prijazno molčali. Nafta, plin in mikavne pogodbe so pač pomembnejši od osebnega in narodnega ponosa. Med številnimi komentarji na račun spodrsljaja vKapitolskih muzejih velja omeniti »čivk«, ki ga je na Twitterju objavil tajnik italijanskega novinarskega sindikata Beppe Giu-lietti: »Ali bo Rohani med obiskom naših voditeljev v Iranu prekinil izvajanje smrtnih kazni, da ne bi prizadel naših čustev?« bruselj - Obtožujejo jo pomanjkljivega nadzora na zunanji meji Evropska komisija krepi pritisk na Grčijo Poročilo prvi korak v postopku za uvedbo nadzora meja v schengnu BRUSELJ - EU krepi pritisk na Grčijo. Evropska komisija je včeraj sprejela osnutek tajnega poročila, v katerem ugotavlja, da Grčija resno zanemarja obveznosti pri nadzoru zunanje meje unije, je v Bruslju povedal podpredsednik komisije Valdis Dombrov-skis, ki je poročal o poteku rednega tedenskega kolegija komisarjev. Osnutek poročila, pripravljen na podlagi novembrske ocene stanja na grško-turški meji na kopnem in na nekaterih otokih, kaže na resne pomanjkljivosti pri nadzoru zunanje meje unije, ki jih morajo grške oblasti odpraviti, je pojasnil Dombrovskis. Izpostavil je pomanjkljivosti pri sprejemu in registraciji migrantov ter pri izvajanju načrta za premestitev beguncev znotraj unije in vračanju nezakonitih migran-tov. Grčija na primer ne vključuje sistematično prstnih odtisov v evropsko zbirko Eurodac. Naslednji korak je potrditev osnutka poročila o izvajanju schengenskih pravil v okviru schengenskega evalva-cijskega odbora. Ta naj bi o tem odločal 2. ali 3. februarja. Potrditev poročila o izvajanju schengenskih pravil na grški zunanji meji je sicer prvi korak v štiristopenjskem procesu za sprožitev 26. člena schengenskega zakonika, ob tem izpostavljajo v Bruslju. Če bodo članice poročilo potrdile, bo komisija na drugi stopnji procesa pripravila priporočila za ukrepanje Grčije za odpravo pomanjkljivosti, ki jih morajo s kvalificirano večino potrditi članice. Grčija bo imela nato na tretji stopnji procesa tri mesece časa, da pomanjkljivosti odpravi. Sledilo bo dodatno preverjanje schengenskih eval-vacijskih skupin, ki jih sestavljajo strokovnjaki komisije in članic. Če bodo ocenjevalne skupine ugotovile, da Grčija pomanjkljivosti ni odpravila, lahko komisija na četrti stopnji procesa predlaga uporabo skrajne možnosti nadzora v schengnu - sprožitev 26. člena schengenskega zakonika. Ta dopušča do dveletni nadzor v eni ali več schen-genskih članicah, na delu ali celotni notranji meji. Nadzor je mogoče uvesti na predlog komisije, če ga potrdijo članice s kvalificirano večino. Nemčija in Avstrija, ki sta septembra prvi uvedli začasni nadzor na notranjih mejah, sta izkoristili drugo možnost uvedbe začasnega nadzora, ki pa se izteče sredi maja. Za podaljšanje nadzora v skladu s schengenskimi pravili jima tako preostane le še skrajna možnost, ki je ne more uvesti članica sama, temveč je to mogoče storiti le v evropskem okviru z uporabo 26. člena. Ker traja proces do uvedbe te skrajne možnosti nadzora najmanj tri mesece, ga je bilo treba sprožiti dovolj hitro. To so storili notranji ministri unije v po- nedeljek s pozivom komisiji, naj pripravi podlago za uporabo 26. člena. Ob tem v Bruslju neuradno poudarjajo, da lahko uvedbo nadzora po 26. členu predlagajo ne le za članice, ki so pred tem že izkoristile vse druge možnosti nadzora, temveč za vse schengenske države, na primer tudi za Slovenijo. 26. člen dviga prah, saj ga nekateri tolmačijo kot začasno izključitev Grčije iz schengenskega območja ali kot vzpostavitev mini schengna, odvisno od tega, v kakšnem obsegu bi ga uporabili. V komisiji sicer odločno zavračajo možnost izključitve Grčije iz schengna, češ da bi to pomenilo uvedbo preverjanj potnih listin vsakogar, ki vstopa v schengen iz Grčije, o čemer pa ni govora. (sta) IZPOSOJENI KOMENTAR Evropska igra kazanja s prstom na domnevne krivce za krizo se nadaljuje. Tudi tokrat je na muhi Grčija, ki da ne izpolnjuje svojih obveznosti. Zdaj je na mizi nadzor zunanje meje in registracija beguncev. Grčija s svojimi administrativnimi zmogljivostmi, finančnimi viri in geografskim položajem obema nalogama ni kos. Z zavračanjem evropske pomoči v okviru Frontexa je k temu pripomogla tudi sama. Kljub temu je videti, da je v begunski krizi Grčija postala grešni kozel za nemoč celotne EU. Schengen ni na robu propada, ker Grčiji ne uspe ustaviti zgodovinskega begunskega toka. Da Evropi grozi izguba ene največjih povojnih pridobitev, je zasluga nepripravljenosti EU, da sprejme in izvede celovito rešitev. Da skoraj 90 odstotkov beguncev sprejmejo Avstrija, Nemčija in Švedska, je nevzdržno. Ravnanje držav, ki nočejo sodelovati pri solidarnostni delitvi beguncev in kritizirajo Atene, pa je dvolično. Takšen položaj, ki ga spremlja še neizvajanje prava EU in sprejetih odločitev, spravlja v posebno težak položaj Angelo Merkel, ki je ob izbruhu krize edina dojela njene razsežnosti in vpliv na EU. Rešilnih bilk je še nekaj. Denimo: z ustavitvijo begunskega toka v Grčijo bi lahko države sklenile sporazum s Turčijo in začelo bi se preseljevanje množic beguncev neposredno iz taborišč. Če se bo evropska igra črnega Petra nadaljevala, bo zapiranje meja znotraj schengna le začetek tvegane poti v neznano. Peter Žerjavič/Delo polemika Skrajneži res na urjenju v Sloveniji? LJUBLJANA - V Sloveniji odmeva članek avstrijskega dnevnika Die Presse, ki piše, da so se v športnem centru Korant v Dolu pri Ljubljani pred dvema letoma najbolj radikalni slovenski muslimani sestali s salafisti z Dunaja in Gradca, med drugim z bratom najbolj znanega avstrijskega džihadista Mirsada Omeroviča. Prostor je najelo društvo za promocijo islamske kulture v Sloveniji El Iman. Enega od udeležencev piknika so kasneje avstrijski organi ujeli v telefonske prisluhe, ko je kolegu razlagal, da je bilo v Dolu pri Ljubljani orožje, ki so ga uporabljali, da so bile puške skrite kar v okoliških gozdovih in da so dostop do območja za nepovabljene zaprli. Slovenska policija, ki je sporno srečanje sicer spremljala, vztraja, da se islamski skrajneži v Sloveniji ne urijo. Zunanji minister Karl Erjavec pa je za POP TV dejal, da avstrijskih organov v zvezi s tem niso kontaktirali, saj gre za novinarsko vest enega časnika. Kot je še dejal, so navedbe preverjali in niso bile potrjene. Upravnik doma Korant je za POP TV potrdil, da so se tam res zbrali omenjeni muslimani, šlo naj bi za skupino 60, 70 ljudi, in to večkrat, a nazadnje leta 2014. Tudi lastnik zemljišča v Dolu pri Ljubljani je za TV Slovenija povedal, da je večkrat oddal zemljišče večjim skupinam muslimanov, a da ni imel z njimi nikoli nobenih težav. TV Slovenija je tudi govorila z islamskim teologom Alimom Hasanagičem z Jesenic, enem od udeležencev »piknika« v Dolu pri Ljubljani, ki zatrjuje, da je šlo za povsem nedolžno srečanje. »Šlo je za navadno druženje, igrali smo košarko in nogomet, nekaj pojedli. Ni šlo za nobeno urjenje, nobenega orožja ni bilo tam in nobene poti niso bile blokirane,« je pojasnil. Na vprašanje, če so bili tam tudi ljudje s kakšnimi skrajnimi prepričanji, je odvrnil, da takrat niso imeli takšnih ekstremnih prepričanj, kakor se je izkazalo kasneje. »Kdo od teh ekstremnih ljudi je bil takrat tam, to pa policija ve bolje kot jaz,« je sklenil Hasanagič. (sta) italija - Zavrnjeni nezaupnici glede bančne afere Verdini razdvaja DS Desnosredinska skupina ALA podprla vlado in razburila manjšino v DS - Danes o istospolnih zvezah RIM - V senatu je pred današnjim začetkom razprave o zakonu o istospolnih zvezah vlada včeraj prestala glasovanji o nezaupnicah, ki sta ju v zvezi z afero banke Etruria in konfliktu interesov ministrice Marie Elene Boschi predložila Gibanje 5 zvezd in desna sredina. Kot je bilo pričakovati, sta bili obe resoluciji gladko zavrnjeni: desnosredinska s 178 glasovi proti, 101 za in enim vzdržanim, resolucija G5Z pa s 174 glasovi proti, 84 za in enim vzdržanim. Pred tem je premier Renzi zanikal konflikt interesov ministrice Bosc-hijeve zaradi vodilne vloge njenega očeta v banki Etruria in zagovarjal odločitve vlade glede reorganizacije bank. Ostro je zavrnil trditve G5Z, da je vlada v aferi štirih bank v stečaju in pri reformi ljudskih bank naredila več uslug »prijateljem« in oškodovala male varčevalce. Še bolj kot razprava in glasovanje pa je politično klimo razgrela izbira senatorjev desnosredinske skupine Ala Denisa Ver-dinija in treh somišljenikov nekdanjega li-gaša Flavia Tosija, da glasujejo proti nezaupnici. Renzi se je tega veselil in desno sredino požgečkal, češ da se njene vrste vse bolj redčijo. Po drugi strani pa je manjšina v DS razburjena, češ da se je spremeni- Premier Renzi je vehementno zagovarjal ministrico Boschijevo ansa la vladna večina in da so vanjo dejansko vstopili tudi Verdini in njegovi. »DS je stranka, ki ima svoje korenine v demokratični levici. V objemu tovrstne desnice to ni več DS,« je izjavil ožji sodelavec nekdanjega tajnika Bersanija Miguel Gotor. Po sinočnjem arhiviranju nezaupnic bo že danes na vrsti v senatu razprava o istospolnih zvezah. Spor s katoliško stru-jo v DS se je nekoliko omilil, pa tudi desna sredina je umaknila 90 odstotkov med več tisoč amandmaji. Pod vprašajem ostaja odobritev posvojitev otrok drugega zakonca. Morala bi biti odobrena tudi s podporo levice SI in Gibanja 5 zvezd, vendar le, če večina ne bo šla v dodatne kompromise. turčija - Zahteva Erdoganovih tožilcev Dosmrtna ječa za dva neodvisna novinarja ISTANBUL - Turški tožilci so včeraj zahtevali dosmrtno ječo za dva vodilna novinarja opozicijskega časnika Cumhuriyet, ker naj bi razkrivala državne skrivnosti, ko sta objavila, da naj bi turške oblasti pod vodstvom predsednika Recepa Tayyipa Erdogana pošiljale orožje islamistom v Siriji. Tožilstvo je na sodišču v Istanbulu tako za odgovornega urednika Cumhuriyeta Cana Dun-darja in za vodjo predstavništva časopisa v Ankari Erdema Gula zahtevalo po eno »hujšo« kazen dosmrtnega zapora, po eno »običajno« kazen dosmrtne ječe in še po 30 let zapora, je objavila turška tiskovna agencija Dogan, ki se sklicuje na navedbe iz obtožnice. V obtožnici sta kot tožnika navedena tako sam turški predsednik Erdo-gan kot vodja nacionalne obveščevalne agencije MIT Hakan Fidan. Oba novinarja sta sicer že od konca lanskega novembra v priporu, še vedno pa ni jasno, kdaj naj bi jima začeli soditi. Dnevnik Cumhuriyet je maja lani na spletni strani poročal, da so turške varnostne sile januarja lani blizu Sirije pre-stregle konvoj tovornjakov in odkrile številne zaboje z orožjem in strelivom za sir- ske upornike, ki se borijo proti sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu. Časnik je ob tem objavil tudi fotografije in video posnetek tovornjakov z orožjem. Članek je v Turčiji sprožil ugibanja o vlogi turške vlade v sirskem konfliktu in podkrepil obtožbe, da Turčija z odkupovanjem nafte financira IS in tudi drugače podpira džihadistične skupine. Podobne obtožbe je izrekel tudi ruski predsednik Putin, potem ko so Turki nad Sirijo sestrelili rusko vojaško letalo. Turčija, ki je kritična do Asadovega režima v Damasku, je navedbe o pomoči upornikom v Siriji odločno zavrnila, turški predsednik Er-dogan pa je zagrozil, da bo »Dundar plačal visoko ceno«. Glede na obtožnico, ki jo zdaj navaja agencija Dogan, naj bi si Dundar in Gul pridobila državne skrivnosti »z namenom vohunjenja« in da bi prišlo do »nasilne« odstranitve turške vlade. Prav tako naj bi pomagala »oboroženi teroristični organizaciji«. Primer je sicer pritegnil tudi veliko mednarodno pozornost in kritike Turčije zaradi omejevanja svobode medijev. Erdogana je zaradi tega prejšnji teden kritiziral tudi ameriški podpredsednik Joe Biden. / AKTUALNO Četrtek, 28. januarja 2016 3 sovodnje - Deželni svet krovne manjšinske organizacije SKGZ predlaga novo lastništvo Kulturnega doma in Stadiona 1. maj »Družbi Dom in Alpe prispevata slovenskim organizacijam letno 800 tisoč evrov« SOVODNJE - Slovenska kulturno-kulturno-gospodarska zveza si prizadeva, da bi v razmeroma kratkem času prišlo do lastninske preosnove tržaškega Kulturnega doma in Stadiona 1. maj. Kulturni dom, ki je v lasti nepremičninske družbe Dom, brezplačno koristi Slovensko stalno gledališče, po novem pa naj bi lastninska struktura temeljila na dogovoru med SKGZ in Svetom slovenskih organizacij. Bolj zapletena - kot nam je povedal predsednik SKGZ Rudi Pavšič - je situacija Stadiona 1. maj, ki ga bodo obnovili z deželnim prispevkom. »Tudi v tem primeru je zaželjeno, da bi lastninski delež pripadal SSO, kar bi gotovo nadgradilo pomen ter poslanstvo Stadiona,« je dodal Pavšič. Imovinska in gospodarska vprašanja so bila v središču pozornosti deželnega sveta SKGZ, ki se je sestal v sovo-denjskem Kulturnem domu Jožefa Češ-čuta. Uvodni poročili sta imela predsednik Tržaške matice Marino Marsič in podpredsednik Sklada Trinko Aleš Wal-tritsch, ki sta posebej orisala zgodovinski izvor premoženja in sedanje stanje v nepremičninskem sektorju. »Po lastnih statutih sklada nimata pridobitnih namenov, njun izključni namen je zasledovanje ciljev družbene solidarnosti, promocije izobraževanja, kulture, umet- Desno Kulturni dom v Trstu, ki je last družbe Dom in spodaj Stadion 1. maj (lastnik družba SIS: 49 % ŠZ Bor, 39 % Tržaška matica, 14 % društvo Slavko Škamperle arhiv nosti in amaterskega športa. Sklada sta formalna lastnika premoženja SKGZ in nositelja interesov te krovne organizacije. Gre za lastnino, ki ima dolgo življenjsko dobo in je bila vedno izraz li-beralno-laične stvarnosti, katere je SKGZ moralni in formalni dedič,« sta poudarila Marsič in Waltritsch. Premo- ženje SKGZ sestavljajo kapitalski deleži v raznih družbah, ki se ukvarjajo z upravljanjem nepremičnin in drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Zaradi gospodarske krize in drugih razlogov danes te dejavnosti ne prinašajo dobičkov, je bilo slišati v Sovodnjah. Najemninske pogodbe za nepremičnine, ki so oddane kulturnim ustanovam in organizacijam zdaleč ne ustrezajo komercialni vrednosti nepremičnin. Poleg tega z nekaterimi večjimi ustanovami (posebej je bilo omenjeno SSG) so bile sklenjene pogodbe za brezplačno ko- riščenje struktur, uvedba davkov na nepremičnine pa je dodatno obremenila lastništvo. »Če poenostavimo, lahko rečemo, da nepremičninski družbi Dom in Alpe (in posredno SKGZ) prispevata na tak način slovenskim organizacijam dodaten prispevek za delovanje, ki presega 800.000 evrov letno,« je izpostavil Pavšič. Ta prispevek je po njegovem »neviden« in zato premalo cenjen. Sistem pa tako ne more zdržati, zato so potrebni drugačni in bolj učinkoviti prijemi. Od tukaj predlogi SKGZ za prihodnost Kulturnega doma v Trstu in Stadiona 1. maj. »Spremembe nas silijo v večjo kakovost« SOVODNJE - Na seji deželnega sveta SKGZ, ki jo je vodil predsednik Igor Kocijančič, je deželni predsednik Rudi Pavšič izpostavil pozitivni finančni položaj slovenske manjšine. To je posledica predvsem ugodnih proračunskih sprememb v Rimu. To po Pavšičevem mnenju zahteva, »da se tudi v manjšini opremimo za potrebne spremembe, ki morajo težiti k večji kakovosti ponudbe in k boljši uporabi razpoložljivih sredstev.« SKGZ je mnenja, da bi znotraj deželne posvetovalne komisije lahko nastala delovna skupina, ki bi celovito proučila stanje ter zaključke predstavila na manjšinski konferenci, ki jo predvideva deželni zaščitni zakon. Krovna organizacija bo celovito in meritorno pristopila k tej problematiki v prepričanju, da se ne more odlašati s potrebnimi rešitvami. Pavšič je predlagal sestavo delovne skupine, v kateri bi sodelovali efektivni in nadomestni člani SKGZ v deželni posvetovalni komisiji (Luigia Negro, Jole Namor, Dorica Kresevič, Rudi Pavšič, Livio Semolič in Marino Marsič) ter predsednik deželnega sveta Kocijančič. kultura V Gorici 6.2. Dan slovenske kulture GORICA - »... pustita nam rože po našim sadit... « je naslov letošnje osrednje proslave ob Dnevu slovenske kulture, ki bo v soboto, 6. februarja ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Glavni organizator dogodka, Inštitut za slovensko kulturo, je želel počastiti lik preminulega beneškega kulturnega delavca Alda Klodiča in zato izbral naslov ene od njegovih poezij. Kulturni program, med katerim bodo predstavili pesmi, poezije in delo Alda Klodiča, bodo oblikovali sopranistka Mojca Milič, basist Goran Ruzzier, otroški zbor Mali lujerji, pevski zbor Fajnabanda, Beneško gledališče, mali orkester in solo-pevci Glasbene matice ter gledališka skupina špetrske dvojezične šole. Scenografija je bila zaupana Luisi Toma-setig, režija pa Elisabetti Gustini. Pokroviteljici dogodka sta krovni organizaciji Slovencev v Italiji, SKGZ in SSO, ki bosta na prireditvi, kot običajno, podelili priznanja kulturnim delavcem za posebne zasluge na kulturnem področju. Vabila za prireditev bodo na voljo od ponedeljka, 1. februarja, na sedežu KD Ivan Trinko v Čedadu, v goriškem Kulturnem domu in od torka, 2. februarja, v Tržaškem knjižnem središču. V Kopru predstavitev Mojega Krasa KOPER - V čitalnici Fulvia Tom-izze v Kopru (Čevljarska ul. 22) bodo danes ob 18.30 predstavili knjigo Moj Kras-Il mio Carso v izvirniku ter v slovenskem prevodu Marka Kravosa. Na predstavitvi bodo, poleg Kravosa, sodelovali še avtor spremnega besedila Roberto Dedenaro, založnik Piero Bu-dinich in novinarka Neva Zajc. Sappada vse bližja BELLUNO - Italijanski senat je podprl priključitev občine Sappada (pokrajina Belluno) Furlaniji-Julijski krajini. Prebivalci Sappade so se za priključitev zavzeli na referendumu in to kljub nasprotovanju Dežele Veneto. italija - Državna jamstva po tržni ceni EU prižgala zeleno luč za odkup slabih kreditov RIM - Italija se je po dolgotrajnih pogajanjih z EU dogovorila o ustanovitvi razvojne družbe, ki bo od bank prevzela slabe kredite. To bo bankam skupaj z ostalimi vladnimi reformami omogočilo boljše kreditiranje gospodarstva, je dejala evropska komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager. Komisarka, ki se je v torek v Bruslju sestala s finančnim ministrom PierCarlom Padoanom, je pojasnila, da so sklenili dogovor o vzpostavitvi jamstvene sheme, po kateri bodo banke v Italiji deležne pomoči pri obvladovanju tveganih posojil. Načrt predvideva, da bodo lahko italijanske banke iz svojih bilanc izdvojile problematične kredite. Poleg tega bi lahko dobile državna jamstva za manj tvegane deleže teh kreditov, s čimer naj bi zasebne vlagatelje privabili k njihovemu nakupu. Ta jamstva bi sicer mo- rale kupiti po tržnih cenah, v nasprotnem primeru bi šlo za nedovoljeno državno pomoč, je poudarila evropska komisarka. Bruseljski dogovor sicer včeraj ni navdušil borznih investitorjev in posrednikov, tako da so delniški tečaji vseh pomembnejših bank spet občutno nazadovali. V italijanskih bankah je po izračunih za približno 200 milijard evrov slabih posojil, ki so se nakopičila v času triletne recesije. Delnice številnih bank so se tudi zaradi tega od začetka leta krepko znižale. Bančni sektor v Italiji zaposluje le še približno 300.000 uslužbencev, potem ko jih je še leta 2007 344.600. Bančno združenje ABI je pred kratkim izračunalo, da bodo morale banke do konca leta 2018 zmanjšati število delovnih mest še za 23.000. gospodarstvo V Sloveniji • • v • • I I v najvišji delež slabih posojil LUXEMBOURG - Slovenija je imela leta 2014 s 13,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) najvišji delež slabih posojil v EU, kažejo podatki statističnega urada Eurostat. Ta delež, ki je bil leto prej še pri 2,83 odstotka, odpade predvsem na slabe terjatve v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank. Kredit je označen za slabega, če je rok za plačilo obresti ali obrokov prekoračen za več kot 90 dni oz. če zapadla plačila vzbujajo dvom, da ne bodo izvedena v celoti. Na drugo mesto po deležu slabih posojil v BDP se je predlani uvrstila Avstrija (2,2 odstotka), sledijo Češka (1,6 odst.), Portugalska (1,4 odst.) in Irska (1,2 odst.). V vseh ostalih državah se delež slabih posojil giblje pod enim odstotkom BDP. Po deležu državnih jamstev v BDP pa prvo mesto v EU zaseda Grčija (28 odstotkov), je še izračunal Eurostat. Sledijo Avstrija (26,5), Finska (25,8), Malta (16,8), Nemčija (16,4), Ciper (15,9), Irska (13,3), Španija (12,8) in Slovenija (12,4 odstotka). Fiat Chrysler lani ob stabilni prodaji zvišal dobiček MILANO - Avtomobilski velikan Fiat Chrysler Automobiles je lani povečal bruto dobiček iz poslovanja za 40 odstotkov na 5,3 milijarde evrov. Prihodki so zrasli od 96,1 milijarde na 113,2 milijarde evrov. Prodaja avtomobilov je medtem v primerjavi z letom prej ostala na enaki ravni, pri 4,6 milijona prodanih enot. Čisti dobiček pa je padel s 632 milijonov evrov na 377 milijonov evrov, predvsem na račun odpoklicev in tečajnih razlik v Latinski Ameriki. Je pa velikan prvič po več letih služil v Evropi, s čimer je dosegel zastavljeni cilj eno leto pred načrtovanim. V rezultatih za lani so upoštevani tudi tisti, ki jih je ustvaril Ferrari. Proizvajalec luksuznih športnih avtomobilov se je letos osamosvojil, njegove delnice pa so začele kotirati na borzi. Fiat Chrysler z ustvarjenim denarjem od prodaje zbira sredstva za svoj petletni program rasti. Fiat in Chrysler sta se združila leta 2014 in s tem postala sedma največja avtomobilska skupina na svetu. Ta ima v lasti znamke, kot so Jeep, Ram, Alfa Romeo in Maserati. Toyota ostaja največji avtomobilski proizvajalec TOKIO - Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je lani po vsem svetu prodal 10,15 milijona avtomobilov in s tem kljub 0,8-odstotnemu padcu števila prodanih vozil obdržal krono največjega na svetu. Toyota na lestvici največjih kraljuje že četrto leto zapored. Toyoti je pri dosežku nekoliko pomagal tudi škandal njenega največjega tekmeca, nemškega Volkswagna, ki je v 2015 prodal 9,93 milijona vozil. Na tretjem mestu je ameriški General Motors (GM), ki je dobavil 9,8 milijona jeklenih konjičkov. Povpraševanje po toyotah se je ohladilo na Japonskem, kjer je potrošnjo prizadela šibkost gospodarstva. Prav tako je bila prodaja šibka na Tajskem in v Indoneziji, medtem ko so ugodne razmere vladale na severnoameriškem trgu. Analitiki računajo na nadaljnjo rast avtomobilskega trga v ZDA v letošnjem letu, tako da naj bi razmere za Toyoto ostale ugodne tudi vnaprej. 4 Četrtek, 28. januarja 2016 ALPE-JADRAN / slovenija - Na turističnem sejmu Natour Alpe-Adria o varnostnih grožnjah Turistični delavci zaskrbljeni zaradi upada gostov iz tujine V Postojnski jami »katastrofalen« november - Iz Azije manj potujejo v Evropo, manj je tudi Rusov LJUBLJANA - Slovenski turistični delavci se v luči varnostnih groženj, kot sta terorizem in begunska kriza, že soočajo s številnimi vprašanji obiskovalcev in organizatorjev potovanj. V dani situaciji kot bistveno ocenjujejo hitro in poenoteno komunikacijo. Slovenijo sicer predstavljajo kot varno destinacijo, zagotavljanje varnosti pa bo v prihodnje nov izziv. Slovenija je lani zabeležila rekordno turistično leto; rekorde so beležili v Ljubljani in v Postojnski jami, zadovoljni so v zdraviliščih in v kongresnem turizmu. V primeru ugodnega decembra si lahko obetamo največjo rast v turistični potrošnji v zadnjih 15 letih. Leto 2016 pa bo po ocenah turističnih delavcev zahtevno, tudi zaradi varnostnih vprašanj. V Postojnski jami že od začetka novembra prejemajo ogromno vprašanj glede varnosti, je na okrogli mizi ob začetku turističnega sejma Natour Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani včeraj povedal predsednik uprave družbe Postojnska jama Marjan Batagelj. »V podjetju smo se hitro poenotili, da partnerjem odgovarjamo natančno in hitro,« je pojasnil. V zadnjih 24 mesecih so imeli 18 rekordnih mesecev, vendar lanski november ni bil en od njih. »Bil je katastrofalen,« je povedal Batagelj. »Turistični tokovi so se lani deloma že premaknili stran z balkanske migrantskepoti,« opaža. Obeta se do 30-odstotni upad korejskih in japonskih gostov, potem ko je Japonska že odsvetovala potovanja v Evropo, kar vpliva na obnašanje turističnih agencij. »Varnostni vidik je izredno močan. Pripravljamo se na to, da bodo pregledi ob vstopu v jamo v prihodnjih letih popolnoma drugačni, bolj podobni tistim na letališču,« je še dodal Batagelj. Podobna vprašanja dobivajo v hotelih Save Turizem, je povedala članica uprave Renata Balažic. Pogosto tako pojasnjujejo, ali so mejni prehodi odprti, koliko časa se čaka, na kateri mejni prehod naj se turisti usmerijo in podobno. S poenotenjem, tudi z uradnimi slovenskimi inštitucijami, in hitrim odzivom so uspeli škodo na bližnjih trgih zaenkrat preprečiti. »To, kar pa nas majčkeno skrbi, pa so prekomorski trgi,« je pojasnila Balaži-čeva. Nekateri partnerji s teh trgov so se namreč že začeli izogibati turam po evropskih prestolnicah. Varnostno vprašanje je med ključnimi tudi za kongresni turizem. »Dvorana Bataclan je lahko tudi dvorana Cankarjevega doma ali katera koli druga dvorana, kjer se zbirajo kongresni gostje,« je poudaril predsednik uprave družbe Toleranca marketing Gorazd Čad. Slovenijo organizatorji zaenkrat jemljejo pozitivno, a stvari se lahko hitro obrnejo. Tako se na primer v Ljubljani že potegujejo za štiri kongrese iz Istanbula. V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč so se v zadnjem letu že soočili z 48-odstotnim upadom nočitev ruskih gostov. Kot je poudaril direktor skupnosti zdravilišč Iztok Altbauer, kljub hitremu odzivu take padce težko nadomestiš čez noč. Rešitev vidi v »enotnem, pravočasnem in korektnem obveščanju«. »Mi bomo še naprej izpostavljali varnost kot eno od vrlin Slovenije,« je zagotovil. Optimistični zaenkrat ostajajo na državni ravni. »Na naših dogodkih ni nekih vprašanj, povezanih z varnostjo Slovenije, je nek optimizem za naprej. Je pa veliko odvisno od pravilne komunikacije,« je poudarila v. d. direktorice Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak. »Slovenijo komuniciramo kot zelo varno državo, kar tudi je, v vseh naših nastopih in vseh orodjih komuniciranja,« je zagotovila. STO ima usklajen načrt komuniciranja in odgovarjanja na vprašanja, na Predstavniki občin Devin-Nabrežina in Dolina včeraj na sejmu v Ljubljani Skupna predstavitev Devina-Nabrežine in Doline LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču svojo turistično ponudbo na mednarodnem sejmu Na-tour Alpe-Adria do nedelje predstavljata tudi Občini Devin-Nabrežina in Dolina in to zraven turističnih pobud Krasa in Brkinov. Kot nam je povedal devinsko-nabrežinski občinski odbornik Andrej Cunja so turi- stične znamenitosti obeh občin doživele veliko zanimanje obiskovalcev ljubljanskega sejma, začenši z Glin-ščico in Devinskimi stenami. Marsikdo se je posebej pozanimal za sesljanski turistično-navtični objekt Porto-piccolo, ki je v Ljubljani in v Sloveniji sicer še kar dobro poznan. »Še večje zanimanje bi gotovo doživeli, če bi se z nami na sejmu predstavljal tudi Trst,« izpostavlja Cunja. Organizatorjem bodo predlagali, da razmislijo o sodelovanju Trsta na tej pomembni turistični prireditvi. spletni strani objavljajo ažurirane informacije v zvezi z begunskim tokom. »Vsak takoj dobi relevantno informacijo. Mislim, da na ta način smo uspeli izničiti marsikateri negativen vpliv,« je dodala Pakova. Dvomov v varnost Slovenije nedavno na turistični borzi v Madridu pri ljudeh ni zaznala niti direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek. Uradna raven pa se sicer zaveda problematike, a je ne izpostavljajo do te mere, da bi se turizem nehal vrteti, je pojasnila. Vlada igra v komuniciranju zelo pomembno vlogo, se je strinjala v. d. generalne direktorice di-rektorata za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar. Po njenem bo bistveno, da vsi akterji v slovenskem turizmu ostanejo kakovostni, profesionalni in povezani. Na tak način bi lahko tudi hitro reagirali v primeru neugodnih dogodkov. Na enem od najpomembnejših slo- venskih turističnih trgov, v Avstriji, so prvi znaki za letošnje leto zelo pozitivni, je pojasnil vodja predstavništva STO v tej državi Jan Ciglenečki. Če se situacija z begunsko krizo ne bo zaostrila, nas najverjetneje čaka dobro leto. »Avstrijci zagotovo so zaskrbljeni, tudi gospodarske težave imajo. Predvsem pa trenutno vsi, tudi organizatorji potovanj, čakajo. .Šele marca bomo lahko rekli, kako bodo stvari stekle,« je povedal. (sta) Policija pridržala 25-letnega osumljenca za nedeljsko streljanje na hitri cesti pri Kopru KOPER - Policisti so v ponedeljek zvečer pridržali 25-letnega osumljenca za nedeljsko streljanje na hitri cesti pri Kopru, v torek pa so v Hrpeljah opravili še hišno preiskavo, poročajo Primorske novice. 25-letnik naj bi streljal na 35-letnega znanca, ker naj bi mu ta razbil avto. Zgodba naj bi imela dolgo brado. Osumljeni Hrpeljec naj bi pred časom posodil športni avto 35-letne-mu Goričanu, ta pa naj bi vozilo v prometni nesreči razbil. Ker naj bi vozil pijan, naj mu zavarovalnica ne bi hotela izplačati škode. Hrpeljec naj bi tako ostal brez avta, zato naj bi začel Goričana terjati za poplačilo škode, navaja časnik. Moška naj bi se v nedeljo zvečer sprla na območju Markovca in nato sedla vsak v svoje vozilo. 25-let-nik naj bi Goričana na hitri cesti dohitel in ga poskušal z avtom blokirati, a mu ni uspelo. Nato naj bi Hrpeljec potegnil pištolo in večkrat ustrelil proti drugemu avtomobilu in ga menda tudi zadel. V vozilu 35-letnika naj bi bila tudi sopotnica. Po podatkih Primorskih novic kriminalisti pri pregledu južnega roba hitre ceste v ponedeljek niso našli tulcev nabojev. Goričan naj sicer ne bi natančno vedel, kje se je vse skupaj dogajalo. Je pa bil 35-let-nik po dogodku precej prestrašen, saj je z avtom prek Italije bežal vse do Nove Gorice, kjer je dogodek prijavil policiji. Hrpeljca so sicer pred skoraj 10 leti že obravnavali za podobno kaznivo dejanje. Takrat je na bencinski črpalki na Kozini pristopil do policista in mu na glavo prislonil pištolo. Ukazal mu je, naj si odpne in odvrže pas s pištolo ter se uleže na tla. Policist je odvrgel pas, namesto da bi se ulegel, pa je z roko odbil pištolo. Tedaj 15-letni Hrpeljec je ustrelil, krogla pa je policista oplazila po glavi. Sodišče je mladeniču tedaj izreklo ukrep oddaje v prevzgojni zavod za največ tri leta, še piše časnik. Na koprski policijski upravi poročanja časnika niso želeli komentirati, saj je preiskava še v teku. slovenija - Dogovor z upniki za reprogramiranje dolgov družbe Tuš Koprski trgovski-zabavni center Planet Tuš naj bi prodali do leta 2018 LJUBLJANA - Skupina Tuš je s finančnimi upniki dogovorila za reprogram finančnih obveznosti do leta 2020. Podpis sporazuma omogoča uravnotežen nadaljnji razvoj skupine in nadaljnji poslovni razvoj Tuševega trgovskega dela. Podpis dolgoročnega sporazuma vključuje odplačilo obresti, zmerno odplačevanje glavnice in dodatno zmanjševanje zadolženosti skozi de-zinvestiranje. Sporazum omogoča povečane naložbe v širjenje maloprodajne mreže in obnovo dosedanjih objektov, predvidena pa so tudi vlaganja v razvoj tehnologije, ki bo izboljšala nakupovalno izkušnjo v trgovinah Tuš in tako vplivala na zastavljeno pozitivno rast poslovanja. O novem, že tretjem reprogramu v postopku preventivnega prestrukturiranja skupine Tuš, ki naj bi imela okoli 380 milijonov evrov posojil, so se sicer v minulih dneh že razpisali nekateri mediji.Banke upnice naj bi posodabljanje trgovin zagotovile s podporo nekaterim naložbam družbe, med njimi naj bi bila najpomembnejša obnova celjskega kompleksa Planet Tuš. Najpomembnejša zaveza naj bi bila povezana s prodajo premoženja, in sicer naj bi morali v Tušu do leta 2018 med drugim prodati koprski trgovsko-zabavni center Pla- Koprski center Planet Tuš naj bi prodali do leta 2018 fotodamj@n net Tuš. Od te prodaje, ki so jo že zahtevali zahtevali v podjetju Heta Asset Resolution, naj bi bilo odvisno tudi nadaljevanje veljavnosti reprograma do konca leta 2020. Do takrat naj bi Tuš odprodal za 100 milijonov evrov premoženja in iz poslovanja poplačal še dodatnih 30 milijonov evrov. V leto 2021 naj bi vstopil z 250 milijoni evrov dolga do bank. Reprogram naj bi zahteval tudi odprodajo vseh nepremičnin in dejav- nosti na območju nekdanje Jugoslavije. Že letos naj bi na račune bank prišlo tudi preostalih 26 milijonov evrov od kupnine od prodaje Tušmobila. Po navedbah nekaterih medijev naj bi banke ustanovitelju in edinemu lastniku skupine Mirku Tušu še naprej dovolile sodelovati pri upravljanju trgovske dejavnosti, na katero je vezanih okoli 2000 domačih dobaviteljev in ima 3000 zaposlenih, po navedbah drugih pa se naj bi se z dogovorom lahko začelo odštevanje, do kdaj jo bo Mirko Tuš lahko še vodil. S podpisom je formalno zaključena finančna stabilizacija podjetja. Kot so še navedli v družbi, je vodstvena ekipa na čelu z Mirkom Tušem že lani uspela obrniti trend poslovanja in tako postavila trdne temelje za zaključek poslovne stabilizacije skupine. V iskanje možnosti za reševanje skupine Tuš se je sicer vključila tudi vlada. Na ministrstvu za gospodarski razvoj so namreč nedavno pripravili elaborat o ekonomski upravičenosti prestrukturiranja podjetja Tuš v potrošniško zadrugo, ki bi lahko po besedah ministra Zdravka Počivalška služil za morebitno odločitev o takšnem prestrukturiranju trgovca. V prestrukturiranju Tuša v zadrugo vidijo potencial. (sta) T Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu / ŠPORT Četrtek, 28. januarja 2016 5 APrimorski ~ dnevnik sv. sobota - V Rižarni osrednja spominska svečanost Dan spomina: »Napak ne smemo ponavljati« Slovesno polaganje venca, prapor z imeni koncentracijskih taborišč ter govornika Casimiro Cibi in Roberto Cosolini fotodamj@n \ -lit L Ob dnevu spomina na žrtve holo-kavsta so tudi v Trstu potekale številne ko-memorativne slovesnosti. Zgodaj zjutraj se je na pobudo tržaške sekcije združenja nekdanjih deportirancev ANED začel tihi pohod deportirancev, ki je vodil od ko-ronejskega zapora do železniške postaje. Med pohodniki sta bila tudi dva razreda znanstvenega liceja F. Prešeren. Osrednji dogodek dneva spomina se je točno ob 11. uri začel v Rižarni, kjer so predstavniki oblasti, združenj borcev, deportirancev, partizanov in drugih organizacij najprej položili vence. Osrednja govornika sta bila tržaški župan Roberto Cosolini in podžupan Repentabra Casimiro Cibi. Oba sta poudarila, da nikakor ne smemo omalovaževati zgodovinskih resnic, in opozorila, da so ljudje po vsem svetu, vključno s tistimi, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem, še vedno žrtve diskriminacije in nasilja. Tudi s pomočjo sodobnih družbenih omrežij, po katerih se sovražni govor širi anonimno in brez cenzure. Holokavst kot vrhunec genocida med drugo svetovno vojno ni iztrebljal samo Judov, temveč tudi Rome, istospolno Dan spomina je letos v Rižarni prvič počastil tudi koprski odbor islamske skupnosti v Sloveniji usmerjene ljudi, Slovence in Hrvate, italijanske nasprotnike režima ter druge, je v nagovoru spomnil tržaški župan Coso-lini in poudaril, da nas spomin na žrtve zavezuje k prizadevanju za to, da se vojne grozote ne bi ponovile. »Izkušnje nas morajo učiti, da napak, ki smo jih storili v preteklosti, ne ponavljamo,« je povedal župan. Rižarna ima po njegovem mnenju simbolično vlogo tudi zato, ker je zanikala najpomembnejšo značilnost Trsta in njegovih prebivalcev - sposobnost laičnega, sodobnega in odprtega pogleda na svet, ki se je razvijal skozi stoletja. »Naša dolžnost je, da iz preteklosti naredimo sredstvo za oblikovanje sposobnosti kritične presoje pri prihodnjih generacijah. To je pravi protistrup za razna sovraštva in strah pred drugačnim,« je govor sklenil Cosolini. Zrtev, ki so med vojno trpele v nacističnih in fašističnih taboriščih, se je spomnil tudi podžupan Občine Repen-tabor Casimiro Cibi. »Dan spomina obhajamo zato, da ga ne bi pozabili. Ta spo- min moramo prenašati predvsem na mlade,« je v nagovoru povedal podžupan Cibi, ki je tudi poudaril, da se je treba upreti reinterpetiranju in zanikanju zgodovine. Opozoril je tudi na aktualne dogodke, zaradi katerih so ogrožene temeljne vrednote Evropske unije. Po oceni repentabrskega podžupana spominjanje in besede »nikoli več« ne smejo iz-zveneti v prazno. V nadaljevanju so krajevne verske skupnosti s svojimi predstavniki opravile bogoslužja in molitve v več evropskih jezikih. Brez molitve, a s svojo navzočnostjo, je dan spomina v Rižarni letos prvič počastil koprski odbor islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Imam v Kopru Nevres Mustafic nam je zaupal, da so se spominske svečanosti udeležili z namenom, da bi vsem udeležencem prenesli sporočilo miru, sožitja in medsebojnega spoštovanja. Na to, zakaj ne smemo izgubiti zgodovinskega spomina in dopustiti, da bi spomin zameglile drugačne zgodbe, ki poskušajo zmanjšati pomen upora evropskih narodov, pa sta ob robu svečanosti opozorila človeka, ki sta preživela gorje koncentracijskih taborišč. Riccardo Goruppi in Osvaldo Francesconi sta vse mlade generacije pozvala, naj ne sovražijo, saj je prav sovraštvo nekoč bilo krivo, da so se mladeniči spremenili v morilce. Sanela Čoralič sv. ana - Venec Poklon žrtvam Polaganje venca pri Sv. Ani fotodamj@n Člani Odbora za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca so počastili padle v nacističnih taboriščih s polaganjem venca k spomeniku. Dan, ko so leta 1945 vojaki Rdeče armade v Auschwitzu osvobodili zadnje preživele internirance, je bil razglašen za mednarodni dan spomina na preganjanje in uničenje Židov ter na vojaške in politične deportirance. trst - Včeraj popoldne na prefekturi ob dnevu spomina Medalje deportirancem Priznanja 13 občanom, ki so okusili grozote nacističnih taborišč oz. njihovim svojcem Skupinska slika po podelitvi priznanj na tržaški prefekturi Ob včerajšnjem dnevu spomina na holokavst so tudi letos na tržaški prefekturi v popoldanskih urah podelili spominske medalje občanom, ki so doživeli dramo de-portacije v nacistična taborišča oz. svojcem pokojnih deportirancev. Ob prisotnosti najvišjih krajevnih civilnih in vojaških oblasti so medalje prejeli Luciana Vavala v spomin na pokojnega moža Ernesta Arbanasa, Bruno Carli, Maria Cernjava, Carlo Cibic, Fulvia Padoan v spomin na pokojnega moža Stelia Comparinija, Palmira Crevatin, Marilisa Dori v spomin na pokoj- fotodamj@n nega očeta Nerea Dorija, Benedet-ta Dazzara v spomin na pokojnega deda Albina Dornika, Mario Gia-comelli, Maria Komel, Magda Ku-ret v spomin na pokojnega očeta Milana Kureta, Giovanna Leghissa v spomin na pokojnega moža Bernarda Milanija in Marisa Zoratto. 6 Četrtek, 28. januarja 2016 TRŽAŠKA / politika Aljoša Gašperlin aljosa.gasperlin@primorski.eu Matteo ne živi v Evropi Evropski poslanec in vodja Severne lige Matteo Salvini je v torek na ita-lijansko-slovenski meji odkril, da meje -ni. Salvini, ki res ne slovi zaradi svoje pogoste prisotnosti v evropskem parlamentu in se je nasprotno vselej ograjeval od politike Evropske unije in evra, je na tržaškem shodu razložil, da je dokazal, da gre lahko vsakdo čez mejo. A res? Zadevi sta verjetno dve: ali ligaški prvak ne ve, da je pretok blaga in ljudi v Evropi svoboden, kar sodi med temelje EU, ali pa se je dosledno držal načela, da je treba obvarovati državo pred tujcem, in je potem razočarano in ogorčeno tožil, da niso upoštevali njegovega mnenja. Za to je odgovoren italijanski notranji minister Angelino Alfano oz. »minister za uvažanje priseljencev«, je dejal Salvini in zatrdil, da Evrope ni oziroma je ni več. Potrebne so torej nepropustne meje. Zadevo je popestril s skokom čez mejo do bližnje črpalke. Po eni strani je hotel dokazati, da Rim krade Italijanom iz žepov, po drugi pa, da Slovenija izvaja nelojalno konkurenco. Po njegovem je noro izgubljati denar Italijanov za čez-mejno gorivo, casinoje in prostitutke. Sicer je Salvini med tržaškim obiskom postregel še z nekaterimi cvetkami, ki po njegovem izračunu očitno prinašajo glasove. Na shodu v mestnem središču je med drugim povedal, da prihaja iz Slovenije skozi Trst v Italijo malo vsega, tudi teroristi. Kontrole na meji je treba krepko poostriti, Trst je treba »očistiti« in ga vrniti Tržačanom, ilegalne migrante izgnati. Te in še druge izjave so kajpak izzvale številne reakcije. Evropska poslanka Demokratske stranke Isabella De Monte je ocenila, da namerava Salvini pustiti novim rodovom šibko in revno Evropo, ki jo je strah vsega. Tako nazadnjaške politike ne smemo dopustiti, je poudarila poslanka De Monte. Evropa ni »mrtva«, toda poslanci, ki evropskega parlamenta ne obiskujejo, čeprav so bili vanj izvoljeni, ji gotovo ne pomagajo. Salvini bi moral vsekakor pazljivo izbirati besede, ko govori o tukajšnji meji, kajti rane iz preteklosti še niso zace-ljene. Ravno taki ljudje jih skušajo spet odpirati, je med drugim opozorila pokrajinska koordinatorka Svobode, ekologije in levice Sabrina Morena. Kdor živi ob meji in se spominja bližnje in daljne preteklosti, zre naprej in zavrača nove meje in torej nova ločevanja, je poudarila Morenova. Najhujše pa je dejstvo, da Evropa lahko pade na humanitarnem izpitu, ki ga predstavlja kriza mi-grantov. Priseljenci so ena izmed glavnih tarč Salvinijeve Severne lige, ki je (zaenkrat) zaupala kandidaturo za tržaškega župana Pierpaolu Robertiju. Ta je v spremstvu vodje poslanske skupine SL Massimiliana Fedrige že obiskal tržaški silos in opozoril na to, da se vanj zatekajo migranti. Salvini se je na to spomnil in vnovič zažugal z zloglasnimi bagri, ki so po njegovem mnenju najlažja rešitev za take »probleme«. Sicer v Trstu ni težav, izrednega stanja pa sploh ne, so poudarili v Italijanskem konzorciju za solidarnost. Nasprotno, Salviniju so sporočili, da je vprašanje migrantov epo-halna sprememba za prostor, v katerem živimo. To potrebuje pravilne recepte, ne pa gradnje zidov ali odprave schengna, kar ne bi koristilo nikomur. trst - Pogovor s Sandijem Paulino o zakonskem osnutku Cirinna O posvojitvi otrok v istospolnih razmerjih Danes bo italijanski senat prvič obravnaval zakonski predlog, poimenovan po senatorki Demokratske stranke Monici Cirinna. Predlog predvideva uvedbo registrirane partnerske skupnosti, ki bi homoseksualnim parom prinesla enake ekonomsko-socialne pravice, kot jih imajo heteroseksualni zakonci. Homoseksualci v registriranih partnerstvih bi prevzeli priimke partnerjev in posvojili njihove biološke otroke, če ti ne bi imeli drugega priznanega starša. Javno mnenje kaže, da veliko Italijanov podpira civilno partnerstvo. Zatakne pa se pri posvojitvah partnerjevega otroka. V osnutku zakona Cirinna se omenja besedna zveza "stepchild adoption, kot da ne bi obstajal ustrezen italijanski prevod. O tem, kaj pravzaprav pomeni ta posvojitev, smo vprašali predstavnika za odnose z javnostjo združenja Arcigay Ar-cobaleno Trst-Gorica Sandija Paulino, ki potrjuje tezo, da ko gre za otroka, pose- bno vlogo odigrajo čustva, do katerih imajo sicer vsi pravico, a bi bilo dobro, če bi bila ta razumsko podprta. Sogovornik pravi, da ta angleška skovanka pomeni posvojitev partnerjevega biološkega otroka. V primeru, da bi ta zakonski predlog sprejeli, bi posvojitev prišla v poštev le takrat, ko otrok nima očeta ali ta zanj ne skrbi in se mu je pripravljen odreči. Kot še pravi Paulina, bi za posvojitev obstajala cela vrsta omejitev, ki že a priori preprečujejo ogroženost tradicionalne družine. Zanimivo je tudi, tako Paulina, da se v primeru posvojitve partnerjevega otroka sorodstvena vez ne prenaša na sorodnike. To pomeni, da otrok s posvojitvijo dobi le očeta ali mater in nobenih stricev, tet, sestričen, bratrancev ... Na vprašanje, koliko istospolnih partnerskih skupnosti na Tržaškem ali Goriškem bi se dejansko poslužilo posvojitve otrok, Paulina odgovarja, da je točno število težko določiti, domneva pa, da Sandi Paulina fotodamj@n bi se posvojitve poslužilo med 20 in 30 partnerskih skupnosti, na Tržaškem približno sedem. »Ampak število ni pomembno in tudi argument, češ da gre za otroka, ne zapolnjuje pravne vrzeli,« opozarja Paulina in dodaja, da se družinske oblike spreminjajo in da v teh novih razmerah heteroseksualna nuklearna družina ne more biti edina sprejemljiva realnost. Sogovornik pojasnjuje tudi, da bi bila "stepchild adoption" aktualna zlasti v ženskih partnerskih skupnostih, v katerih so ženske do otroka prišle denimo s pomočjo umetne oploditve. »Seveda ne v Italiji, ampak v tujini, kjer je oploditev lezbičnih parov zakonsko urejena,« dodaja Paulina. In kakšna so pričakovanja članov združenja Arcigay? »Mi bomo izredno veseli, če bo ta zakonski predlog sprejet. Čeprav ta predlog ne rešuje naše neenake obravnave v družbi, je vseeno bolje, kot nič,« je prepričan Sandi Paulina, ki se mu sklenitev zakonske zveze ali enakopravna posvojitev otrok zdita za italijanske homoseksualne pare še precej oddaljena realnost. Sanela Čoralič trst - Izvoljeni svetniki DS Odprto pismo za mestno občino Predlog senatorja Demokratske stranke Francesca Rus-sa o ustanovitvi mestne občine je prejel podporo mnogih izvoljenih predstavnikov DS in drugih občanskih list ter članov pokrajinskega tajništva DS. Ti so objavili odprto pismo in poudarili, da je to priložnost za rast ozemlja. Podpisniki so najavili, da bodo zahtevali razpravo v občinskem svetu po občinskih volitvah z namenom ustanovitve mestne občine v roku enega leta. Pismo so podpisali tržaški občinski svetniki DS Marco Toncelli (vodja svetniške skupine), Anna Mozzi, Tiziana Cimolino, Loredana Lepore, Fabio Petrossi in Sebastiano Truglio, Patrick Karlsen (Občani za Trst), Cesare Cetin (Trst zdaj) in Mario Rea-li (Trst zdaj), miljski občinski odbornik in svetnik Stefano Decolle in Riccardo Bensi, pokrajinski svetniki Maria Monteleo-ne, Salvatore Dore in Luca Salvati ter rajonski svetniki Bruna Tam, Mario Zecchini, Luigi Braini, Luca Bressan, Damijan Co-retti, Roberto Degrassi, Andrea Dessardo, Lorenzo Giachin, Cristiano Magnelli, Stefano Penco in Daniele Villa ter člana tajništva DS Salvatore Dore in Alessandro Tronchin. trst - Spor med zaporniki iz Romunije in severne Afrike Hud pretep v zaporu Zapornik s poškodovano vranico - Po navedbah sindikata paznikov so leteli najrazličnejši predmeti Francesco Russo Udarci, leteči predmeti in ena oseba v bolnišnici s poškodovano vranico: to je rezultat hudega pretepa, do katerega je prišlo v torek popoldne v koronejskem zaporu. Pretep je izbruhnil okoli 15. ure v drugem nadstropju zapora v odseku, kjer vlada odprti režim in kjer je zaprtih štirideset oseb. Tam je nastal spor, v katerega je bilo vpletenih dvanajst zapornikov iz Romunije in severne Afrike, ki so se po pisanju sindikata zaporniških policistov Sappe najprej stepli, nato pa se začeli obmetavati z najrazličnejšimi predmeti, kot so npr. pručke, ročaji metel, kavni lončki, manjše plinske jeklenke idr.. Metanje predmetov se je zaključilo z nastopom varnostnikov, ki so se po-služili hidranta in nato zapornike takoj zaprli v njihove celice. Zal je pretep terjal tudi hujšo poškodbo pri enem zaporniku, ki so ga zvečer morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili poškodbo vranice in ga takoj operirali. Kot že rečeno, je javnost o dogodku obvestil sindikat zaporniške policije Sappe, ki ob priznanju policistom za uspešno prekinitev pretepa opozarja na kritičnosti tržaškega zapora in italijanskega zaporniškega sistema nasploh. Koronejski zapor lahko sprejme 139 ležišč, vendar je v njem trenutno zaprtih 195 oseb, od katerih 19 žensk in 110 tujih drža- vljanov. Glede tega se je oglasil sam vsedržavni tajnik sindikata Sappe Donato Capece, ki meni, da je treba varnost zagotoviti z zaposlovanjem večjega števila policistov, ki jih v zaporih primanjkuje, dalje s financiranjem delovanja sistemov, ki preprečujejo pobege, pa tudi z izgonom tujih zapornikov, ki bi morali zaporno kazen odslužiti v svojih državah. Poleg tega bi morali zapornike zaposliti s kako dejavnostjo, da bi tako paznike razbremenili. devin - Občani za zaliv kritični do Občine Devin-Nabrežina »Boje kot zidovi na morju« Kamen razhajanj in spora je še naprej pravilnik za zaščito Devinskih sten - Na zatožni klopi nove boje Novi pravilnik naravnega rezervata Devinskih sten je še naprej predmet ostrih sporov in polemik. Združenje Občani za zaliv, ki se je od vsega začetka zoperstavilo pravilniku (odobrila ga je Dežela na predlog Občine Devin-Nabrežina) motijo sedaj boje, ki so jih pred kratkim namestili na morju pred stenami in devinskim gradom. Boje opredeljujejo del morja, kjer sta prepovedana plovba in ribolov. Občani za zaliv, ki uživajo podporo devinskih jusarjev, ne razumejo zakaj se je občinski upravi tako mudilo s tem pravilnikom. »Za vsem tem se morda skriva bojazen, da bi brez pravilnika Občina izgubila finančni prispevek za naravni rezervat,« piše v stališču Občanov za zaliv. V njem sta kot »krivca« poimensko imenovana ob- činski odbornik Andrej Cunja in svetnik Maurizio Rozza, s katerima je omenjeno združenje v preteklosti že večkrat glasno polemiziralo. Občane za zaliv tokrat, kot rečeno, motijo nove boje, začenši z njihovo barvo, da ne govorimo o njihovem namenu. »Boje so neke vrste ograje ali zidovi na morju,« piše v sporočilu de-vinskega združenja. Dogajanja okrog Devinskih sten so po prepričanju Občanov za zaliv odraz podobnih dogajanj v občinski stvarnosti. »Vse pomembnejše odločitve se sprejemajo brez demokratičnega soočenja z občani in večkrat mimo njih. Zato je skrajni čas, da lokalne uprave prisluhnejo ljudem ter upoštevajo njihovo voljo,« piše še v sporočilu. / TRŽAŠKA Četrtek, 28. januarja 2016 7 opčine - Predstavili projekt ureditve območja s hitrostno omejitvijo 30 km/h Novo krožišče, več ovir, pločnikov in stez za pešce O projektu govorila župan Cosolini in odbornica Marchigianijeva - Model za ureditev drugih območij Predstavitev projekta v dvorani ZKB (na sliki FotoDamj@n levo) in posnetek začetka Doberdobske ulice, kjer bi morali urediti eno od vstopnih točk na območje s hitrostno omejitvijo (iz računalniške predstavitve) Precejšen del Opčin, točneje novejši del naselja, bo v prihodnje spremenjen v območje, kjer bo omejitev hitrosti vozil znašala 30 km/h, z ureditvijo novih pločnikov in pešpoti pa bo postalo prijazno za pešce in kolesarje. Vse to v okviru pilotnega projekta Občine Trst, ki se je pred časom znašel med zmagovalci izbora deželne uprave Furlanije Julijske krajine in katerega študijo o izvedljivosti sta v torek zvečer v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah krajanom predstavila tržaški župan Roberto Cosolini ter odbornica za urbanistiko in promet Elena Marc-higiani ob prisotnosti odbornikov Edi-ja Krausa in Roberta Treuja, predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta Marka Milkoviča in nekaterih rajonskih svetnikov in občinskih funkcionarjev. Kot je po krajšem Cosolinijevem uvodu dejala Marchigianijeva, je študija o izvedljivosti del širše strategije občinske uprave oz. njenega prometnega načrta za zagotovitev varnosti pešcev. Občinskim upraviteljem se je zdelo primerno izbrati Opčine, ki po njihovem mnenju predstavljajo primeren kontekst za oblikovanje tovrstnih rešitev, saj se je ravno na območju, kjer nameravajo uvesti omejitve, v preteklosti zgodilo že precej nesreč, že pred štirimi leti pa je to območje zadeval projekt Pe-dibus za zagotovitev varnosti na cesti. Omejitve nameravajo uvesti na območju, ki ga razmejujejo Narodna in Proseška ulica, ulici Papaveri in Fior-dalisi ter pokrajinska cesta št. 35 (bivša državna cesta 202 oz. Trbiška cesta). Tu živi 3454 prebivalcev, tu se nahajajo med drugim sedež krajevne upravne enote in zdravstveni dom, rekreacijsko središče, italijanski vrtec in osnovna šola, tri cerkve, tri parkirišča, pokopališče, športno igrišče ter nekateri trgovski in gostinski obrati. Na tem območju nameravajo hitrost omejiti na več načinov: tako v bližini Trga San Tommaso na Mandriji nameravajo urediti krožišče, namesto t.i. »ležečih policajev« bo vstopne in druge občutljive točke, kjer se bodo ulice križale s pešpotmi oz. bodo uredili prehode za pešce, označevala drugačna barva cestišča, dalje nameravajo ulice na nekaterih točkah zožiti s postavitvijo ovir, ki bodo voznike prisilile, da upočasnijo vožnjo, skoraj celotno Ul. Carsia kot tudi nekatere druge ulice tega območja bodo opremili z novimi pločniki, ki bodo med drugim tudi omogočali odvodnjavanje. Poleg tega nameravajo urediti večje število stez in prehodov za pešce. Za ureditev celotnega območja bi potrebovali okoli dvajset mesecev: šest mesecev bi porabili za srečanja in oblikovanje izvedbenega načrta, druge štiri mesece za razpis za zakup del, ostalih deset mesecev pa za dela in preizkus. Za preureditev območja je predvidenih 400.000 evrov, od katerih je polovico dala na razpolago Dežela, polovico pa Občina. Iz razprave je izhajalo, da načrt ni naletel na večje nasprotovanje, čeprav je bilo slišati pomisleke npr. nad ureditvijo pločnikov v ulicah, ki so že itak ozke, medtem ko bi v zameno lahko postavili količke, ki so tudi bolj poceni. Prav tako je bil iznešen predlog, da bi bila celotna Doberdobska ulica enosmerna, medtem ko občinski načrt predvideva ohranitev dvosmerne ulice, da bi prisilili voznike k upočasnitvi vož- nje pa bi lahko postavili utripajoče luči. Nekateri so tudi opozorili na nevarnost točke, kjer se Ul. Papaveri poveže z bivšo cesto 202 (le-ta pa ni v pristojnosti Občine, ampak Pokrajine) in kjer je bilo že več nesreč, tudi s smrtnim izidom, zato bi bilo dobro, da bi tam uredili razdelilno ograjo. Na dan so prišle tudi druge kritičnosti, ki se ne nahajajo na območju, kjer bodo veljale prometne omejitve, od slabega stanja Ul. Ferrovia (župan Cosolini je glede tega dejal, da je v teku postopek za njeno ureditev) in nevarnega križišče med Dunajsko cesto in Bazoviško ulico (tam se predlaga odpravo nekaterih parkirnih mest pred semenarno za izboljšanje vidljivosti) do območij osnovnih šol na Ška-venci (tam bi morali obnoviti že zbledel prehod za pešce in parkirno mesto za invalide) in nižjih srednjih šol v Bazoviški ulici, kjer bi morali poskrbeti za varen prehod učencev. Predstavniki občinske uprave so pripombe in predloge vzeli na znanje, obenem pa dejali, da ima v tem trenutku prioriteto načrt za ureditev hitrostnih omejitev in pešpoti na prej omenjenem območju Opčin. Ker pa gre za pilotni projekt, bo slednji služil tudi kot model reševanja odprtih vprašanj na drugih območjih. Ivan Žerjal trst - Občinska komisija za transparentnost o podjetju Dussmann V kuhinjah otroških jasli • « V • • I v« in vrtcev varčujejo na kozi osebja Občinski komisiji predseduje Paolo Rovis arhiv Podjetje Dussmann Service iz Milana si je jeseni na podlagi razpisa priborilo koncesijo za pripravljanje obrokov v tržaških občinskih otroških jaslih in vrtcih, pa tudi v nekaterih državnih vrtcih. Gre za 20 milijonov vreden posel. Z delom naj bi milansko podjetje začelo 6. februarja, ko naj bi prevzelo štafetno palico (in delovno silo) od dosedanjega koncesionarja, podjetja CIR Food iz Emilije-Romagne. A zdaj je ta datum iz dveh razlogov pod vprašajem. Prvič, ker je CIR Food kot drugou-vrščeno podjetje na občinskem razpisu vložilo priziv: deželno upravno sodišče FJK ga je zavrnilo, zdaj pa je na potezi še državni svet. Drugič, ker se je podjetje Dussmann Service s svojim poslovnim načrtom, ki temelji na omejevanju stroškov na koži zaposlenih, znašlo v središču polemik. Včeraj je o zadevi razpravljala tržaška občinska komisija za transparentnost, ki ji predseduje Paolo Rovis. Navzoči so bili občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim, direktor pristojnega občinskega urada Fabio Lorenzut, nekaj prizadetih uslužbenk ter zastopniki vseh sindikatov, ki so na bojni nogi. Ponudba podjetja Dus-smann je bila za občinsko blagajno najbolj ugodna, saj predpostavlja nižje stroške in višjo kakovost storitev s poudarkom na lokalni zdravi prehrani: »Občina je doslej za vsak obrok plačevala po 5,05 evra, v razpisu je izklicna cena znašala 5,20 evra za obrok, podjetje Dussmann pa si je prvo mesto priborilo s ceno 4,77 evra za obrok,« pravi Rovis. V zadnjih dneh pa je postalo jasno, v katerem grmu tiči zajec: podjetje hoče korenito zmanjšati stroške za osebje, in sicer za 380.000 evrov letno. Vsi vpleteni delavci (teh je 170) naj bi delali precej manj ur in seveda tudi manj zaslužili. Po Rovisovih besedah naj bi se plače kuharic in ostalega osebja v povprečju zmanjšale za 20 odstotkov, v nekaterih primerih pa celo za 40 odstotkov. »Govorimo o ljudeh, ki že tako prejemajo po 600 do 800 evrov mesečno. S takim ukrepom bi marsikoga pahnili na rob revščine,« je Rovis povzel stališča sindikatov. Dussmann je prevzel celotno osebje, ki je doslej delalo za podjetje CIR Food, vendar hoče znižati stroške. Za dodatno slabo kri pa je poskrbel z napovedjo, da bo kljub omejevanju stroškov vključil v tržaški sistem še 20 do 30 svojih zaposlenih. »Na dlani je, da bi to prililo še dodatnega olja na ogenj, saj bi bili odnosi med zaposlenimi že od samega začetka napeti,« je dejal Rovis. Med razpravo je bilo slišati, da je občinski razpis resda zahteval ohranitev delovnih mest, menda pa ni jasno omenjal ohranitve delovnih pogojev oz. enake višine plač. Odbornica Antonella Grim, ki se je skupaj z županom Cosolinijem pred dnevi že sestala s predstavniki milanskega podjetja, je obljubila, da se bo v prihodnje spet srečala z vodstvom in zahtevala jasna zagotovila glede osebja. Medtem pa je pri-ziv podjetja CIR Food na državni svet vse skupaj še dodatno zapletel, tako da ni izključeno, da bodo predajo poslov, predvideno za 6. februarja, v prihodnjih dneh odložili. (af) Jutri sindikalni shod pred tovarno testenin Zara Panožni sindikat Flai-Cgil bo priredil jutri od 8. do 11. ure shod pred tovarno testenin Zara v miljski industrijski coni. Pobuda bo v okviru demonstracij, ki jih prireja sindikat na državni ravni. Zaposleni v tem sektorju se borijo za obnovo državne delovne pogodbe in zavračajo predloge, ki jih je doslej posredovala delodajalska organizacija Federalimentare. Med zahtevami sindikata so raztegnitev pogodbe na vse zaposlene v produktivni verigi, etična certifikacija za podjetja, upoštevanje varnostnih predpisov. Sindikat ne nazadnje zavrača predlog zveze Federalimentare po povečanju plače za samo 7 evrov. Italijanska politika in evropsko vprašanje Združenje Dialoghi europei v sodelovanju z Novinarskim krožkom vabi jutri ob 17.30 v dvorano Alessi (Korzo Italia 13) na srečanje o italijanski politiki in evropskih dilemah. Gost bo Paolo Palamiti, univerzitetni profesor, ki poučuje evropsko ekonomsko politiko in mednarodno ekonomijo na milanski univerzi Bocconi. Upravna enota v Ul. Teatro romano zaprta Jutri bo občinska upravna enota v Ulici Teatro romano 7/B zaprta zaradi nujnih vzdrževalnih del. Od 8.30 do 12.15 bosta redno odprti upravni enoti v Ul. Locchi 23 in na Opčinah (v Doberdobski ulici 20/3). * POSTANI NAŠ SLEDILEC @primorskiD trst - Zdravstvo PVB Solution: nihče ne bo odpuščen Zaposleni v začasnem združenju podjetij, ki imajo v zakupu nekatera dela za vzdrževanje ogrevanja in električnih napeljav v tržaških bolnišnicah, bodo ohranili službo in ne bo torej nihče ostal na cesti, zdravstvene storitve pa bodo ravno tako ostale neokrnjene. To je zagotovila deželna odbornica za zdravstvo Sandra Telesca, ki je včeraj sprejela vodstvo panožnega sindikata Fiom-Cgil. Predstavniki sindikata so po srečanju izrazili zadoščenje, saj je odbornica med drugim povedala, da bodo že najavljene odpuste preklicali. Podjetje PVB Solution, ki ima v zakupu nekatera dela skupaj z družba Siram in Elettro-meccanica Galli Italo, je bila pred nedavnim namreč napovedala odpust nekaterih uslužbencev »brez možnosti, da bi to osebje preusmerili kam drugam«. To se ne bo zgodilo, je zagotovila od-bornica Telesca, ki se je odzvala na zahtevo sindikata Fiom, ki je bil zahteval takojšnje ukrepe bolniš-niško-univerzitetnega podjetja in deželne vlade. Fiom je namreč pred časom prejel od podjetja Pvb obvestilo, da se je začel postopek za krčenje osebja, ki je zadolženo za vzdrževanje električnih napeljav in ogrevalnih naprav. Pogodba za dela v zakupu, ki so jo sklenili leta 2007, se bo namreč zaključila 31. maja letos. 8 Četrtek, 28. januarja 2016 TRŽAŠKA / trst - Nov projekt na klasični smeri Liceja Franceta Prešerna Spoznavajmo evropske prestolnice Začel se je decembra lani v Ljubljani, načrtujejo pa že nove obiske Na klasični smeri Liceja Franceta Prešerna smo letos začeli uresničevati nov večletni projekt, ki bo dijakom v letih študija na naši vzporednici omogočil, da bodo spoznali več evropskih prestolnic ter najvidnejše in najznačilnejše institucije, ki jih ta mesta gostijo. Letos smo seveda začeli z nam najbližjo prestolnico - Ljubljano. Obiskali smo zlasti tiste ustanove, ki so mladim zagnanim intelektualcem, kakršni so dijaki klasične smeri, od vedno zaznamovale osebno in delovno pot ter ki jih še vedno privabljajo s svojimi tako humanističnimi kot znanstvenimi vsebinami. O programu, ki se je vršil med 14. in 16. decembrom, so dijaki povedali: Tridnevno bivanje v Ljubljani je bilo zame zanimiva izkušnja, saj sem spoznal nekatere znanstvene in humanistične ustanove, ki so ključnega pomena za slovensko kulturo. Najbolj me je pritegnila zbirka rokopisov in srednjeveških knjig v NUK-u, ker je videti v živo nekatere predmete, ki imajo tolikšno zgodovinsko in literarno vrednost, neobičajno in vznemirljivo doživetje. Max Zuliani Zanimivo je, da velikokrat spregledamo tisto, kar imamo, in trmasto silimo v daljavo. Dano nam je čudovito srednjeevropsko mesto, ki se lahko po lepoti kosa s Prago in Dunajem. Ljubljana pa ima poleg tega še nekaj edinstvenega: svojo majhnost, reko, grič, stare baročne stavbe in čez trg razpete električne božične lučke, ki uprizarjajo čudež rojstva, očarljive topole in vrbe žalujke, kot v melanholični oljni sliki. Trije dnevi v utripajočem srcu mesta, ki vsakemu obiskovalcu pusti na duši plemenit občutek - Ljubljena. Simon Kravos Zelo sta me zanimala ogled NUK-a in prostorov RTV SLO. V NUK-u smo sipobližje ogledali tako stare srednjeveške rokopise kot Kosovelove rokopise pesmi ter dopisovanje med Pahorjem in Kocbekom. Na sedežu RTV SLO so nam razkazali studije, v katerih nastajajo oddaje, ki jih vsak dan gledamo po televiziji. Presenetilo me je, koliko ljudi in tehnologije stoji za še tako preprosto oddajo. Martin Poljsak Med tridnevnim izletom v Ljubljani je bila po mojem mnenju ena izmed najzanimivejših točk - poleg ogleda razstave Čarobni jezik stripa v Cankarjevem domu in drugih kulturnih ustanov - obisk raziskovalnega Instituta Jožefa Štefana, kjer smo prisostvovali predstavitvi raznih področij, v katera usmerjajo svoje vrhunsko raziskovanje. Obisk me je očaral, saj so mi všeč znanstvene vede. Učinkovita predstavitev in znanstveni pristop k preučevanju sta v meni vzbudila še večje zanimanje in željo po učenju in poglabljanju teh panog. Tina Busan Pobuda mi je bila izredno všeč, saj to ni bil običajni obisk Ljubljane, ki ga v šoli doživimo večkrat. Čas smo imeli tudi za spoznavanje vsakdanjega življenja v slovenski prestolnici in ne le kulturnih znamenitosti. Tudi uradni program je bil zelo drugačen od običajnega. Ogledali smo si kraje, ki jih nismo še videli, pa čeprav smo bili že večkrat v Ljubljani. Osebno sta mi bili zelo všeč gledališka predstava Neki novi tipi v MGL-ju in večer z zamejskimi študenti. Prva je bila po mojem mnenju neobičajna in me je prav zato pritegnila. Srečanje s študenti pa nam je razkrilo pestro študentsko življenje v slovenski prestolnici. Tina Sbarbaro Obiskali so nas učenci šole Grbec-Stepančič S svojim obiskom v našem uredništvu so nas včeraj razveselili učenci slovenske tržaške osnovne šole Grbec-Stepančič. Spremljali so jih učiteljice Eva, Sara in Norina ter učitelj Franko, sprejel pa jih je in se z njimi pogovar- Učenci šole Grbec-Stepančič so pomagali pisati članek fotodamj@n jal odgovorni urednik Aleksander Koren. Učenci so spoznali kaj je in kako vsak dan nastaja Primorski dnevnik, skupaj z urednikom so tudi računalniško »zarisail« in izoblikoval članek. Ogledali so si tudi tiskarno. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 28. januarja 2016 PETER Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.04 - Dolžina dneva 9.33 - Luna vzide ob 21.48 in zatone ob 9.59. Jutri, PETEK, 29. januarja 2016 FRANC VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro ju-govzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. [I] Lekarne Izlet v Ljubljano je bil eden najlepših in najbolj zanimivih, kar sem jih doživel v šolski karieri, saj smo imeli zelo pester in prijeten program. Na začetku smo bili kritični do izbire Ljubjane, saj smo bili v slovenski prestolnici že večkrat. Po treh dneh lepih doživetij sem se premislil, saj smo obiskali zelo zanimive institucije, tako humanistične kot znanstvene; najzanimiveji postanek je bil po mojem mnenju v redakciji RTV SLO. Kar pa je bilo najlepše, je bil prosti čas zvečer. Božično osvetljena Ljubljana je res zelo živahna in tudi čarobno obarvana, saj se ulice napolnijo s praznično razpoloženimi ljudmi in to še bolj pripomore k ustvarjanju božične atmosfere. Jan Ostolidi Kljub hladnemu in vlažnemu vremenu smo se z velikimipri-čakovanji podali na izlet v Ljubljano. Stojnice na trgu, lučke na stavbah in ulicah, vse je odražalo božično vzdušje. Najzanimivejša točka je bila po mojem mnenju NUK, kjer so nam predstavili stare rokopise in knjige; jezikovno, slovarsko in slovnično pestrost, ki jo hranijo in skušajo ovrednotiti, so prikazali na razstavi z naslovom Poljub z jezikom. Noel Piščanc Na sedežu SAZU-ja nas je sprejel prof Kajetan Gantar, ki nam je pripovedoval, kdo so in kdo so bili člani tega zelo pomembnega znanstvenoraziskovalnega centra, ki združuje znanstvenike in umetnike. Pravi užitek so bili večerni sprehodi po Ljubljani, saj smo se med potjo ogreli s kozarcem vroče čokolade in ob gledanju izredno lepih božičnih lučk so se nam svetile oči, polne božičnega vzdušja. Petra Pahor Kaj pa lahko o izletu povem jaz? Povem lahko samo, da mi je zelo žal, da se ga nisem mogla udeležiti. Sošolke so v razredu pripovedovale, kako so se izredno zabavale, jaz pa sem ležala bolna doma... Presnete norice! Juliette Protti Sedaj se že vneto pripravljamo na obisk naslednje prestolnice, ki bo na začetku šolskega leta 2016/17. Zaenkrat še ne bomo razkrili ciljna novega potovanja, vendar je tudi druga prestolnica povezana s slovensko zgodovino. Kdor želi vedeti več, pa naj se nam pridruži! Do nedelje, 31. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fa-bio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oria-ni 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 -040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 -040 572015, Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Ul. Stock 9 - 040 414304, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Trg Liberta 6 - 040 421125, Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 226165 ali 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Ginnastica 6 - 040 772148. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45 »Carol«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.40 »Creed: Rojstvo legende«; 16.10, 18.45 »Joy«; 16.30 »Medo s severa«; 18.20, 20.20 »Očka proti fotru«; 16.00 »Podlih osem«; 17.00, 19.00, 20.00 »Povratnik«; 18.15, 21.10 »Soba«; 20.40 »Svaka pod krinko«; 16.20, 21.00 »Velika poteza«; 19.10 »Volčja druščina«. NAZIONALE - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L'abbiamo fatta grossa«; 20.30 »Revenant - Redivivo«; 16.30, 18.20, 20.20, 22.00 »Quo vado?«; 20.10, 22.15 »Steve Jobs«; 16.40, 18.20 »Piccoli brividi«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Point break«; 16.40, 18.20 »Doraemon: Nobita e gli eroi dello spazio«; 21.20 »Il ponte delle spie«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 18.30 »Creed«; 16.30, 19.20 »Doraemon: Nobita e gli eroi dello spazio«; 16.30, 19.05, 21.40 »Joy«; 16.40, 19.50, 21.10, 22.10 »L'abbiamo fatta grossa«; 16.35, 19.10, 21.45 »Point break«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Quo va-do?«; 16.15, 18.40, 21.30 »Revenant - Redivivo«; 16.30 »Se mi lasci non vale«; 21.45 »Steve Jobs«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.15 »L'abbiamo fatta gros-sa«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.10 »Joy«; Dvorana 3: 17.00, 21.15 »Re-venant - Redivivo«; 19.50 »Quo va-do?«; Dvorana 4: 17.45 »Steve Jobs«; 20.00, 22.15 »Point break«; Dvorana 5: 17.30 »Doraemon: Nobita e gli eroi dello spazio«; 19.50 »La corrispon-denza«; 22.10 »Steve Jobs«. Jih 80 je dohitela naša Danica vesela, pokončno in ponosno skozi čas je marsikdaj opora za veliko nas. Zato še mnogo srečnih dni ji iz srca želimo vsi! Mala Adriana, Jan, Jasmina, Malcom, Katjuša, Marko, Anuška, Igor, Saša, Iztok, Paola Čestitke Draga DANICA! 80 je nasmehov, ki jih dnevno deliš, 80 je objemov, ki jih nenehno daješ, naj bo 80.000 prijetnih dni zate in za tvoje ljudi. To ti želijo sestra Nadja, svak Giorgio ter nečak Mitja z družino. V Mačkolje danes hitimo, da DANICI za 80 let vse najboljše želimo. Naj te zdravje in veselje v naši družbi še dolgo drži, ti kličemo od klape '36 vsi. Naša tovarišica DANICA SMOTLAKdanes 80 let praznuje. Vse najboljše in najlepše ti želi VZPI -ANPI sekcija Dolina Mačkolje Pre-beneg. AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Revenant - Redivivo«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il fi-glio di Saul«. CINEMA DEI FABBRI - 17.00 »Fiore«; 21.00 »Fiore, about her life and work, as told by people she knew«. FELLINI - 16.40, 18.20 »Il piccolo principe«; 20.00, 22.10 »La grande scommessa«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.30, 21.00 »La corrispondenza«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 20.30, 21.30 »Joy«. PrimorskiD facebook * @primorskiD y fcuuifefcer SiVince Tutto27 januarja 2016 Super Enalotto Št. 200 33 39 43 45 58 60 Nagradni sklad 418.260,00 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami 10.205,54€ 354 dobitnikov s 3 točkami 594,30 € 6.109 dobitnikov z 2 točkama 20,66 € / TRŽAŠKA Četrtek, 28. januarja 2016 9 Turistične kmetije GOSTILNA BITALJUDSKI DOM KRIŽ bo od 29. t.m. ponovno odprta vsak petek, soboto in nedeljo. Zbiramo rezervacije za pustno soboto. Tel.št.: 040-2209058; 340-7908707. HU L^mke FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. PRI DAVIDU, Samatorca 5, je odprta osmica. Vabljeni. Tel.: 040-229270. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel. št.347-2511947. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019. S Poslovni oglasi NA PESKU prireja večerje z glasbo v živo in plesom: 30. januarja Dalmatinska fešta z duom Laguna Blu iz Hrvaške 6. februarja pustna sobota s skupino Giuliapellizzariballaben(d) Za info in rezervacije: 040-226294 0 Mali oglasi 25. DECEMBRA sem na Napoleonski cesti pri Proseku izgubila zlato ogrlico z barvanimi kamenčki, na katero sem zelo navezana. Tel. št.: +39/3395034365. DAJEM V NAJEM lepo opremljeno stanovanje v Sežani. Tel. št. 338-4216746 (v večernih urah). PRODAM po zelo ugodni ceni dolg kožuh lisice, bele barve, mera 46/48. Tel.: 349-7769394. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. SOCIALNA DELAVKA z večletno izkušnjo kot vzgojiteljica pomaga pri pisanju nalog učencem osnovne in srednje šole. Tel. št.: 348-2591457. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA pri Sv. Jakobu vabi na dan odprtih vrat danes, 28. januarja, ob 11.00 v OV Pikija Jakoba, Ul. Frausin 12. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča razpored informativnih sestankov na posameznih otroških vrtcih, osnovnih šolah in na nižji srednji šoli: OV v Nabrežini 29. januarja, ob 15.45. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo dan odprtih vrat 29. januarja, v vrtcu v Lonjerju, Lonjerska cesta 240. Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki, od 10. do 12. ure. HUMANISTIČNI IN DRUŽBENOEKONOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu, vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol na dan odprtih razredov, ki bo potekal v torek, 2., in v torek, 16. februarja, od 8. do 13.30. Zainteresirani dijaki naj svojo prisotnost javijo tajništvu liceja Slomšek najkasneje do sobote, 30. januarja, oz. do sobote, 13. februarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v vrtce: OV Miško-lin-Boršt in OV Kekec-Boljunec, Bo-ljunec 473, 2. februarja, ob 16.30; OV Mavrica, Ul. DAnnunzio 62 - Milje, 1. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Opčine vabi starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik otroških vrtcev, v prvi razred osnovne šole in v prvi razred nižje srednje šole na informativna srečanja, ki bodo potekala po posameznih šolah oz. vrtcih. OV Vrabec - Bazovica: 1. februarja, ob 16.00 in OV Košuta - Križ: 5. februarja, ob 15.45. Nižji srednji šoli: NSŠ Kosovel - Opčine: 4. februarja ob 16.30 in NSŠ Levstik - Prosek: 4. februarja ob 17.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred OŠ F. S. Finžgarja v Barko-vljah, Ul. Cerreto 19, v ponedeljek, 1. februarja, ob 17. uri; OŠ F. Milčin-skega na Katinari, Ul. Marchesetti 16, v sredo, 3. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v osnovne šole: COŠ M. Samsa - I.Trinko - Zamejski (Domjo 72) ob 16.30 v sredo, 3. februarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.00 in od 12.00 do 14.00. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič on-line. Vsa dodatna navodila bodo na spletni strani www.vesnabrezina.it. □ Obvestila RAJONSKI SVET za Zahodni kras se bo sestal danes, 28. januarja, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159. SLOVENSKA PROSVETA vabi na redni občni zbor danes, 28. januarja, ob 20.00 v prvem, ter ob 20.30 v drugem sklicanju v Peterlinovi dvorani v Trstu, Ul. Donizetti 3. OBČINA DEVIN NABREŽINA, ob Dnevu spomina, prireja srečanje s prof. Ferrucciom Tassinom »Prej bratje v razširjeni Evropi, potem sovražniki v imenu kulta države. Koncentracijsko taborišče v Viscu« v petek, 29. januarja, ob 18.30 v Kam-narski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Toplo vabljeni! TEČAJ ŠIVANJA, ki bo v društvu V. Vodnik v Dolini, se začne v petek, 29. januarja, ob 17.30. Če te zanima šivanje, se nam pridruži. KRAŠKA OHCET: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Repentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja. NA DOLGI KRONI z Marizo Cepach »Olje kot protagonist v mediteranski kuhinji«: srečanje z degustacijo ek-stradeviškega oljčnega olja bo v soboto, 30. januarja, ob 16. uri. Omejeno št. mest. Info in vpis: ob petkih 17.0020.00 in v soboto 11.00-13.00; dolga-krona@gmail.com; tel. 338-5722967. SOBOTNO DOPOLDNE V KNJIŽNICI - NŠK obvešča, da bo v soboto, 30. januarja, Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu odprt od 9.30 do 12.30 s pravljičnim utrinkom ob 11.00. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci! AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 31. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije 340-5814566 (Valentina). PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča vse, ki bi se radi udeležili po-vork na Opčinah in v Sovodnjah s šempolajskim vozom, da se prijavijo na tajnistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580 ali pri vozu v Šempolaju. UNINT - Šola Umetnosti (MFU - Kulturni dom F. Olivares) vabi na vodeni ogled razstave »Sonce noči - J. Miro« v Villi Manin z Leonardom Calvom v nedeljo, 31. januarja. Info na tel. 338-3476253. KD RDEČA ZVEZDA - HATHA YOGA - V sodelovanju z vaditeljem Ja-nom, društvo organizira tečaj Hat-ha Yoge. Lekcije se bodo odvijale ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih v Saležu. Urnik lekcij: od 18.00 do 19.30. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 1. februarja, in se bo zaključil v ponedeljek, 30. maja. Vabljeni na fizično, psihološko in duševno sprostitev! Info: 340-6887720 (Jan). SKD TABOR - HATHA YOGA - Društvo organizira tečaja yoge v Prosvetnem Domu na Opčinah. Lekcije se bodo začele v ponedeljek, 1. februarja. Tečaja se bosta odvijala v večernih in jutranjih urah, in sicer ob ponedeljkih ob 20.00, ob torkih in petkih ob 9.00. Vabljeni na spoznavanje in vadbo starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj vašega telesnega in umskega potenciala ter duševno sprostitev. Info: 3406887720 (Jan). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L.KOŠIR vabi člane in slovenske filateliste na občni zbor kluba, ki bo v sredo, 3. februarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. SPDT obvešča člane in prijatelje, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine za leto 2016 v sredo, 3. februarja, od 19.00 do 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke, na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) - v četrtek, 4. februarja, ob 19.30 bo ljubitelj vrtnic Ivo Sosič prikazal obrezovanje raznih vrst vrtnic. Vabljeni! Info na tel. št. 040-415797 (ob uri obedov). MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo vse ljubitelje najbolj norega obdobja v letu k sodelovanju na pustnem vozu. Za obleke in ostale info tel. št.: 342-1003364 (Erik) ali 3475447788 (Erica). TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijaniš-ču na Opčinah: srečanja priprave na poroko (skupno 7) bodo potekala ob sredah, ob 20.30 s pričetkom 10. februarja. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni. SDGZ prireja v ponedeljek, 15. februarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prija- ve zbiramo do 12. februarja po mai-lu ali faksu. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za slovenske univerzitetne študente in študentke inže-nirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2015/16 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 15. februarja. Razpis je objavljen tudi na spletni strani www.sloven-skaprosveta.org. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma - Ul. Gin-nastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00; tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. 0 Prireditve SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja danes, 28. januarja, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča potopisno predavanje jadralke Jasne Tuta »Z jadrnico po Francoski Polineziji«. Vabljeni. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja srečanje »Zdrava družina«. O zdravju, odnosih in problemih odvisnosti bo spregovoril Stojan Corbatti, predstavnik združenja A.C.A.T. Vljudno vabljeni danes, 28. januarja, ob 20.30, v prostore Stare šole v Mačkoljah. DAN SPOMINA - Občina Devin Na-brežina vabi na srečanje s prof. Fer-rucciom Tassinom »Prej bratje v razširjeni Evropi, potem sovražniki v imenu kulta države. Koncentracijsko taborišče v Viscu«, ki bo v petek, 29. januarja, ob 18.30 bo v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 -Dan slovenske kulture »...In mimogrede tudi o kulturi« v petek, 29. januarja, ob 20.30: slavnostni govornik Miroslav Košuta, za njegov ustvarjalni opus odlikovan z Redom za zasluge Republike Slovenije 2015; glasbeni utrinek Jasna Corrado Merlak -harfa (J.S. Bach - G.B. Pescetti - C. Debussy). SLORI IN SLOVIK v sodelovanju z NŠK, vabita na predstavitev znanstvene monografije »Jezik: sistem, sredstvo in simbol. Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji« dr. Matejke Grgič, ki bo v petek, 29. januarja, ob 18. uri v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. O delu se bo z avtorico pogovarjala psihologinja in raziskovalka dr. Suzana Pertot. SPDT vabi na ogled razstave Med morjem in gorami v veži Slovenskega stalnega gledališča v Trstu do 30. januarja. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. in SOMPD Vesela pomlad vabita v nedeljo, 31. januarja, ob 17. uri v župnijsko cerkev na Opčinah na koncert »Spectrum«. Skupina pevk VokalArt bo s priložnostno instrumentalno skupino pod vodstvom Mire Fabjan, ob prepletanju poezij zamejskih avtorjev, izvedla delo Adiemus: Pesmi iz svetišča, skladatelja Karla Jenkin-sa. KD KRAŠKI DOM vabi na ogled komedije »Vaška ambulanta«, v izvedbi gledališke skupine ŠOOV, KPD Lipa iz Šempasa. Prireditev bo v nedeljo, 31. januarja, ob 17. uri v kulturnem domu na Colu. PIHALNI ORKESTER BREG, v sodelovanju s KD F. Venturini, prireja koncert »Pozdrav novemu letu« v nedeljo, 31. januarja, ob 17.30 v centru Anton Ukmar pri Domju. Sodeluje dekliška vokalna skupina Primorsko in harmonikaš Marino Zobin. SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine vabi na Openska glasbena srečanja v nedeljo, 31. januarja, ob 18.00. Nastopali bodo dijaki Umetniške gimnazije Koper. DSI prireja v sodelovanju z Glasbeno matico diskusijski večer po izidu monografije »Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju«. Pogovor bo ob uredniku zbirke esejev Aleksandru Rojcu vodil Bojan Brezigar. Sodelovali bodo tudi nekateri avtorji objavljenih referatov. Ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, ZTT in Mladika vabijo v sredo, 3. februarja, v Tržaško knjižno središče na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo Tanja Tuta, avtorica slaščičarskega projekta »Il Dolce Carso«. Začetek ob 10. uri. Prispevki Ob 40. obletnici smrti nepozabljene mame Marije Malalan (Šemolinove) daruje hči Lidia z družino 20,00 evrov za KD Tabor. V spomin na Vilmo Križmančič daruje družina Stopper 20,00 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo. V spomin na sestrično oz. teto Vilmo Križmančič darujejo Miranda, Vojka, Fulvio, Branka, Roberta, Marko in Eva 120,00 evrov za Center za raziskavo rakastih obolenj in 120,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. Ob 1. obletnici smrti drage Brede Ko-mel se jo spominjata mož Ladko in hčerka Ingrid z družino ter darujeta 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na prijatelja Milana Miliča darujeta Gigi in Neva 50,00 evrov SLPZ Doberdob. Ob 4. obletnici smrti Laure Zerjal por. Kofol darujeta Claudio in Marino z družino 50,00 evrov za AŠD Breg. ^ Zapustila nas je naša draga teta Anna Sossi vd. Carli Zalostno vest sporočajo nečakinja Sonia ter Tania in Diego z družinama Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v cerkvi na Proseku v soboto, 30. januarja, od 11.30 do 12. Sledila bo sv. maša. Pokop žare bo v ožjem družinskem krogu. Prosek, 28. januarja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda 28.1.2012 28.1.2016 V Laura Žerjal por. Kofol Vedno v naših srcih. Tvoji najdražji Pogrebno podjetje Alabarda 10 Četrtek, 28. januarja 2016 TRŽAŠKA / padriče - Koncerta v Domu za starejše občane leralla S petjem pričarali božično ozračje Goste doma obiskala pevski zbor Skala-Slovan iz Gropade in s Padrič ter Dekliška vokalna skupina Primorsko iz Mačkolj V Domu za starejše občane Livia Ieralla na Padričah smo srečni, ker pogosto kak naš dan napolni košček kulture ali zabave. V navado je prišlo, da 6. januarja pride k nam na obisk slovenski pevski zbor Skala-Slovan. Pevci in pevke prihajajo iz Gropade in s Padrič. Vodi jih znani maestro Jari Jarc, na električni klavir pa spremlja Paolo De Cristini. Tudi letos so nas obiskali s polnim košem božičnih pesmi v raznih jezikih. Za začetek so nas povabili k poslušanju stare znane pesmi v latinščini Venite adoremus in takoj zapeli še v slovenščini in italijanščini. Sledil je venec različnih pesmi v sloven-skem,italijanskem in angleškem jeziku. Seveda se je po stari navadi koncert zaključil z izredno občuteno, v več jezikih zapeto priljubljeno pesmijo Sveta noč. Kakor se spodobi, so bili na vrsti tudi pozdravi, zahvale, voščila ... V imenu vodstva doma je govoril ravnatelj Matteo Sabini v italijanščini, a je dodal tudi nekaj stavkov v lepi slovenščini. Nato je predal besedo gostji doma, ki se je zahvalila in voščila v slovenščini. Najdaljši poseg je imel Paolo De Cristini v imenu zbora. V torek, 19. januarja, pa nas je veselo presenetila Dekliška vokalna skupina Primorsko iz Mačkolj (na sliki). Pod vodstvom Aleksandre Pertot nam je s svojimi sveže mladimi glasovi večglasno odžvrgolela kopico božičnih pesmi. Aleksandra Pertot je zelo znana pevovodkinja, saj uspešno vodi več zborov. Po pozdravih gospoda ravnatelja in gostje doma v slovenščini, je Pertotova vsako pesem napovedala in razložila v obeh jezikih. Božične pesmi so bile izraz različnih narodov. Črnsko pesem (spiritual) so dekleta poživila še s plesom in ploskanjem. Dekleta so zaključila svoj nastop z božično pesmijo Sveta noč, kateri smo se pridružili tudi gostje doma. Obakrat smo preživeli lep popoldan in si takih koncertov še želimo. Iskrena hvala zboru Skala-Slovan in Dekliški vokalni skupini Primorsko iz Mačkolj, da so svojimi lepimi glasovi popestrili naš vsakdan. Gostja Doma Ieralla Nada Martelanc trst - Jutri v NŠK Jezik, naš fetiš Po uspešni krstni predstavitvi v Gorici bosta Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.I.K.) predstavila znanstveno monografijo Jezik: sistem, sredstvo in simbol. Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji tudi v Trstu. Knjiga, ki jo je pripravila raziskovalka, jezikoslovka, prevajalka in publicistka Matejka Grgič, posega na področja epistemologije jezikoslovnih ved, antropološke lingvistike in semiotike ter prinaša poglobljeno analizo diskurzov o jeziku, ki jih oblikujejo govorci slovenskega jezika v Italiji. Na osnovi obdelave zbranega empiričnega gradiva uvaja avtorica hipotezo, da prihaja med govorci slovenskega jezika v Italiji do »fetišizacije« jezika. Slovenski jezik, ki ima močno simbolično funkcijo, naj bi postajal torej že fetiš skupnosti, ki se z njim identificira. Monografijo bodo predstavili jutri ob 18. uri v prostorih Narodne in študijske knjižnice. O delu se bo z avtorico tokrat pogovarjala psihologinja in raziskovalka Suzana Pertot. barkovlje - Jutri Dan slovenske kulture Leto je naokoli in napočil je čas za Prešernove proslave. Največji slovenski kulturni praznik, ki ga obhajamo 8. februarja, bo počastilo tudi Kulturno društvo Barkovlje. Bogat kulturni program bo v društvenih prostorih jutri zvečer, ko bosta v goste prišla pesnik in pisatelj Miroslav Košuta in harfistka Jasna Corrado Merlak. Na kulturnem večeru se bosta prepletala vrhunska glasba in mojstrska beseda. Glasbenica Merlako-va je pred nedavnim blestela na festivalu Giornate busoniane v Empo-liju, odobravanje kritikov pa je požela tudi z nastopi v mali dvorani Operne hiše Verdi. Miroslav Košuta ne potrebuje podrobnejše predstavitve; mojster besede bo v kratkem izdal novo knjigo, o kateri bomo mogoče kaj izvedeli tudi na jutrišnjem večeru. Vabljeni torej na Dan slovenske kulture, ki se bo začel ob 20.30, in sicer v Ul. Bonafata 6. (sč) trst - V soboto Gwen Hughes v kavarni Rossetti Gwen Hughes Sobotni večer Lady sings the blues v kavarni Rossetti v Drevoredu XX. septembra 45 bo ob 22.30 potekal v znamenju bluesa za pravice žensk in proti nasilju. V ta namen bodo nastopile ameriška pevka Gwen Hughes in skupina, ki jo sestavljajo pevke Katy Maurel, Michela Grilli in Joy Jenkins, kitarista Jimmy Joe in Luigi Di Campo ter klaviaturista Giovanni Vianelli in Fabio Red Rosso. Večer bo obsegal dela Bonnie Raitt, Janis Joplin, Alberta Kinga, Raya Charlesa, Vana Morrisona, skupine The Allman Brothers Band in drugih. kraški pust - Tudi v mestu se pripravljajo na razne sprevode Pri Sveti Ani se je začel lov na vse, kar je okroglo Kaj vsega je lahko okrogle oblike? Marsikdo verjetno najprej pomisli na nogometno ali pa na odbojkarsko in košarkarsko žogo oziroma na šport, s katerim se sam ukvarja. Okrogli so tudi milni mehurčki, veselje otrok in odraslih. Sem spadajo tudi snežne kepe. Nemogoče je obiti mehurčke v šampanjcu, pravcati simbol marsikaterega praznovanja in zabave. Lahko bi še naštevali, veliko bolj zanimivo pa bo, če boste to sami odkrili na 49. sprevodu Kraškega pusta na Opčinah. Podrobno dajte opazovati pustno skupino od Sv. Ane oziroma iz Valmaure. Pravzaprav se ime njihovega voza nanaša na besedno igro v tržaškem narečju. Izbira se morda nekoliko razlikuje od običajnih tem. Alga Detela in Ful-vio Koren sta Primorskemu dnevniku razkrila, da so se letos želeli lotiti nečesa drugačnega, malo bolj nevsakdanjega. Razdelili so se v manjše podskupine, vsaka izmed katerih bo uprizarjala različen prizor. Njihove obleke se bodo torej razlikovale. »Nekaj časa pred pustom se dobimo vsi skupaj in začnemo razmišljati, Na tem svetu je marsikaj okrogle oblike, od nogometnih in drugih žog do šampanjskih mehurčkov fotodamj@n kaj bi lahko pripravili. Vsekakor pa tako ali drugače odločajo vedno ženske,« je hudomušno pripomnil sogovornik. Glavno vodilo jim je vsekakor zabava, tekmovalna plat je povsem postranskega pomena. Sa- ma izdelava voza se jim tako zdi skoraj za- mesecih dela na vsak način poplačajo ves bavnejša od posameznih sprevodov. Pri- vloženi trud in jim pomenijo torej pose- prave predstavljajo priložnost za srečanje bno doživetje. in klepet, poleg tega pa lahko daš duška »Voz pripravljamo že približno dva lastni ustvarjalnosti. Povorke pa po trdih meseca. Letos smo namreč želeli z deli za- Posvet o dostopu do kulturnih dobrin Danes in jutri bo v dvorani Tessitori v Trstu potekal dvodnevni posvet na temo »Kulturne dobrine, informacijski sistemi in odprti podatki: prost dostop do javnih dobrin?«, ki ga prireja Deželni inštitut za kulturne dobrine Fur-lanije Julijske krajine. Udeležence posveta, ki se bo tako danes kot jutri začel ob 9.30, bosta nagovorila odbornik za kulturo Gianni Torrenti in predsednica deželne vlade Debora Ser-racchiani, zasedanja pa se bodo udeležili številni računalniški izvedenci, nadzorniki spomeniškega varstva in predstavniki ministrstva za kulturo, raziskovalci, arheologi in novinarji, med katerimi velja omeniti predsednika Višjega sveta za kulturne dobrine in bivšega rektorja Univerze v Foggii Giu-liana Volpeja. Knjiga o Starih Miljah V kulturnem središču Gastone Millo v Miljah bodo danes ob 18. uri predstavili publikacijo Giuseppeja Cuscita o arheološkem parku v Starih Miljah. Rideoutsi z novo zgoščenko V gledališču Miela v Trstu bo drevi ob 21. uri skupina The Rideouts v sodelovanju z združenjem Trieste is Rock predstavila svojo novo zgoščenko z naslovom »Heart and Soul«, ki bo izšel prav danes. Vstop je prost. gledališče Marius von Mayenburg PES, NOČ IN NOŽ režiser Matjaž Farič (slovenska praizvedba) v petek, 29. januarja, ob 20.30 v soboto, 30. januarja, ob 19.00 v nedeljo, 31. januarja, ob 16.00 z italijanskimi nadnapisi Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna! I Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com več fotografij na www.primorski.eu ključiti nekoliko prej. Velikokrat smo tu v bivši remizi prevoznega podjetja tudi do poznih nočnih ur. Delo si v bistvu porazdelimo tako, da vsak dan nekaj naredimo,« je povedala Alga Detela. Tej odločitvi je verjetno botrovala tudi lanska smola, ki je pustarje iz Valmaure doletela ravno na jutro openske povorke. Ko so skušali voz iz skladišča prepeljati na cesto, se je namreč traktor, na katerem je bil privezan, prevrnil in voz je zgrmel na tla. Kraškemu pustu pa se nikakor niso hoteli odpovedati in so se torej odločili, da bodo brez voza sodelovali kot skupina. Srčno in tudi z dobro mero vraže-vernosti tako upajo, da se bo letos vse dobro izteklo. Letos bodo prvič priredili pustni shod po glavnih ulicah domače mestne četrti. Poleg tega pa vabijo vse pustne navdušence, da se jim pridružijo v ponedeljek, 8. februarja, na ploščadi pred bivšo avtobusno remizo pri Sveti Ani. Vsem navzočim bodo postregli s tipičnimi pustnimi slaščicami in kuhanim vinom. Vesna Pahor Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€ Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra. Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen. Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja. T"ST GORICA, ŠPETfJJ Wmorski dnevnik Primorski dnevnik informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu 1 2 Četrtek, 28. januarja 2016 KULTURA / intervju - Tržaški zborovodja Janko Ban o srebrni plaketi JSKD Imel sem veliko srečo Janko Ban je unikaten primer v našem zborovskem okolju, saj ni drugega zborovodje, ki bi tako poglobljeno obvladal poznanje zamejskih skladateljev in njihovih opusov, ki bi si tako prizadeval za njihovo vrednotenje in bi se ob delu s svojimi zbori toliko posvečal tudi dragoceni, neuradni, za kolege in sodelavce izjemno dragoceni »svetovalni službi«. Zaradi te in veliko drugih zaslug kot zborovodja, urednik in pobudnik kulturnih dogodkov, je letos prejel srebrno plaketo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Prejeli ste nagrado za življenjsko delo. Katera je bila Vaša prva misel ob prejemu priznanja? Kateri pa občutki ob slovesni podelitvi na Ljubljanskem gradu? Prva reakcija ob sporočilu iz Ljubljane je bilo seveda veliko presenečenje in obenem vprašanje, za kaj pravzaprav jaz prejemam tako prestižno priznanje. Vedno sem rad delal, brez vsake želje po nagradah in priznanjih. Druga misel pa je bila radovednost, kdo je mene predlagal za to nagrado. V več kot mesecu precej intenzivne elektronske korespondence z Ljubljano mi niso tega podatka nikoli razkrili. Sicer zanj tudi nisem vprašal. Tudi na podelitvi te informacije ni bilo. Zdaj vemo, da je moje ime predlagala Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Vsem pri Zvezi izrekam prisrčno zahvalo. Občutki ob podelitvi? Zjutraj sem bil kar nestrpen in živčen, bolj kot pred kakim zborovskim nastopom. Ko sem se pa v Ljubljani srečal z drugimi nagrajenci in glasbenimi znanci, sem se popolnoma sprostil, se začel veseliti in se popolnoma vživel v slavnostno vzdušje. Nikoli niste bili »samo« zborovodja, a tudi preučevalec slovenskega in predvsem zamejskega zborovskega zaklada, ki ste ga vedno vrednotili z izvajanjem, ustvarjanjem in predlaganjem projektov. Lahko bi govorili o »poslanstvu«. To je beseda z globokim pomenom in ne vem, če velja zame. Prejeto srebrno plaketo želim deliti prav z vsemi pevci vseh zborov. Kaj bi zborovodja brez pevcev? da sem se tako v poklicu kot v prostem času lahko ukvarjal z glasbo, do katere sem čutil vedno posebno nagnjenje. Kot eden glasbenih urednikov na Radiu Trst A sem bil v vsakodnevnem stiku z glasbenim svetom. Tu sta prišli v poštev muzikološka priprava in organizacijska načrtnost, na podlagi tega so nastajale oddaje, najprej samo radijske, kasneje tudi televizijske. Snemali so domači solisti in zbori, za oddajanje smo pripravili intervjuje z njimi ali pa so uvodne predstavitve pisali zunanji muzikologi. Prav po zaslugi Radia Trst A in tedanjega ravnatelja Filiberta Benedetiča je nastal na primer projekt Gallusovo zvočno bogastvo, saj Prejeto srebrno plaketo želim deliti prav z vsemi pevci vseh zborov. Kaj bi zborovodja brez pevcev? nam je bil dodeljen kar zajeten finančni okvir za njegovo realizacijo. Druga plat zadeva glasbo v prostem času, v glavnem v večernih urah. Ze skoraj petdeset let vodim pevske zbore, tudi po dva istočasno. Tudi tu je bila moja prva skrb vrednotenje tukajšnjega zborovskega zaklada, ki ga moramo čuvati in ga kar naprej ponujati naslednjim generacijam. Spoznanja in nameni so se torej prepletali: iz mu-zikoloških službenih spoznanj sem črpal zamisli za praktično glasbeno delo z zbori, poznavanje zborovske stvarnosti pa mi je pomagalo pri načrtovanju radijskih oddaj. Zame je bilo to zelo prijetno in normalno početje. Kot je na podelitvi povedal mag. Igor Teršar, je v amaterski dejavnosti veliko dela, malo denarja, še manj pa slave. Kaj privabi profesionalca v amatersko okolje? Jaz se nikoli nisem počutil ne profesionalec ne amater. Poklicno sem seveda uporabljal logiko in metodiko, ki je potrebna za profesionalne rezultate. A tudi na amaterskem področju uporabljam isto logiko in metodiko, ki naj pomaga do čim bolj prepričljive izvedbe. Rad sem delal v amaterskem okolju, ker mi je edino to v prostem času omogočalo praktičen stik z živo glasbo. Pevec je zadovoljen, če poje, zborovodja pa, če dirigira, in ne samo posluša. Iskanje literature za svoje zbore mi je razširilo glasbeno obzorje, učenje skladb na vajah pa mi je izostrilo posluh za intonančno, vokalno in vsestransko točnost. Vendar je najlepše na nastopih, ko dobro pripravljen zbor zbrano sledi zborovodji, tako da zapoje skladbo na način, kot je ni nikoli prej na nobeni vaji. Tudi pevec se takrat zave, da izvedba pred publiko ni le fotokopija tistega, kar je bilo določeno na vajah, ampak je stvar tistega trenutka in razpoloženja. Vsak zbor je svojevrstna zgodba in pustolovščina. Katere zgodbe so Vas zaznamovale in Vas zaznamujejo? Vse. Na različne načine, seveda. Izstopata pa vsekakor Tržaški oktet in zbor Jacobus Gallus; prvega sem vodil devet sezon, drugega deset. Pri obeh sem dolgoročno vključeval v repertoar dela slovenskih skladateljev, ki so se rodili ali delovali v Trstu. Teh je bilo skoraj trideset, kar ni malo in kar priča, da smo bili kljub vsem nesrečam 20. stoletja obdarjeni z mnogimi kvalitetnimi ustvarjalci. Tržaški oktet se je udeležil tekmovanja Seghizzi v Gorici, pel je po mnogih krajih Italije, Slovenije in Evrope, v ZDA in Kanadi. Zbor Jacobus Gallus je pod mojim vodstvom petkrat sodeloval na tekmovanju Naša pesem v Mariboru, kjer je trikrat prejel srebrno in dvakrat zlato plaketo. Nekaj sezon je obstajala mešana vokalna skupina Musica noster amor, v kateri nas je šest solistov izvajalo predvsem skladbe Jakoba Gallusa, pa tudi drugih renesančnih skladateljev. Skupina se je uspešno udeležila radijskih tekmovanj Primorska poje in tekmovanja Seghizzi. Zdaj se moja zgodba nadaljuje pri zboru Igo Gruden v Nabrežini in pri cerkvenem zboru Sv. Jernej na Opči-nah. Tudi zdaj ostajam zvest svoji re- pertoarni usmeritvi. Pri prvem imamo sklope pesmi Adija Daneva, Alda Ku-marja, Karla Boštjančiča, Ubalda Vrabca in Brede Šček. Pri zboru Sv. Jernej pa smo prav lani izdali cedejko s skladbami Staneta Maliča in Ubalda Vrabca, ki sta stanovala tudi na Opčinah in sta vodila ta zbor. Poleg omenjenih zborov sem vodil še drugih sedem ali osem. Prejeto srebrno plaketo želim deliti prav z vsemi pevci vseh zborov. Kaj bi zborovodja brez pevcev? Utemeljitev je osvetlila nekaj pomembnih trenutkov vaše glasbene poti (ob že omenjenih so na primer večkratna sodelovanja z italijanskimi zbori in društvi kot zborovodja in urednik). Kateri pa so pomembnejši trenutki v vaši, osebni »zlati knjigi«? Zaenkrat je ta knjiga »srebrna« in zame je že to velik uspeh. Rad listam po spominih in odkrivam zanimiva in delno pozabljena poglavja. Zelo prijetna je zavest, da sem jih soustvarjal. Rossana Paliaga ljubljana - Sinoči odprli prenovljeni kompleks Nar Na stalni razstav LJUBLJANA - Ob prisotnosti predsednika republike Boruta Pahorja in ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar so sinoči odprli prenovljeno Narodno galerijo, ki je ob prenovi Narodnega doma dobila tudi novo stalno zbirko. Ob odprtju so v galeriji odkrili doprsni kip dolgoletne ravnateljice Anice Cevc avtorja Mirsada Begiča, obogatila pa ga je tudi Uvertura za godala Draga Ivanuše v izvedbi Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, ki je nastala posebej za to priložnost. Z modernizacijo prostorov v palači iz konca 19. stoletja je Slovenija dobila sodoben muzej, ki ustreza visokim standardom za predstavljanje umetnosti. Narodna galerija je umetnostni muzej z eno najdaljših tradicij v Sloveniji. Strokovnjaki so si že od vsega začetka prizadevali za oblikovanje čim bolj popolne zbirke likovne ustvarjalnosti v obdobju od srednjega veka do sredine 20. stoletja. Vendar pa se je galerija od začetkov v letu 1918 dalje spopadala s prostorskimi težavami, ki jih je občasno in sproti reševala, tudi še potem ko je leta 1925 dobila domovanje v Narodnem domu in tu postavila prvo stalno zbirko. Po celoviti prenovi Narodnega doma med letoma 2012 in 2015 sedaj celoten kompleks Narodne galerije, sestavljen iz treh stavb, ki so nastajale med letoma 1894 in 2001, obsega skoraj 13.000 kvadratnih metrov. Stalni razstavi je namenjenih 3100 kvadratnih metrov površin. Nova stalna zbirka združuje 613 umetnin, ki so na ogled v pritličju in v prvem nadstropju Narodnega doma ter v Ravnikar-jevem krilu galerije. V njej sta povezani doslej ločeni slovenska in evropska zbirka. Število umetnin je, kot je v pogovoru za STA pred trst - Predstavitev danes v knjigarni Lovat Vivaldijeve partiture rešil voziček za prevoz gnoja TRST - Če Antonia Vivaldija danes ne poznamo samo kot avtorja nepozabnih Štirih letnih časov, je to tudi zasluga vozička za prevoz gnoja. Tudi z njim so namreč bogat opus Vivaldijevih rokopisov iztrgali pozabi. Neverjetne avanture partitur rdečelasega duhovnika (zaradi česar so ga imenovali »prete ros-so«, rdeči duhovnik) so v središču zanimive knjige Laffare Vivaldi, ki jo bodo danes ob 18. uri predstavili v tržaški knjigarni Lovat (na Drevoredu 20. septembra, nad veleblagovnico Oviesse). Napisal jo je Federico Maria Sardelli, dirigent, flavtist in muzikolog, eden največjih poznavalcev Vi-valdijevega opusa (je tudi član znanstvenega odbora Italijanskega inštituta Antonio Vivaldi). Sar-delli pa je tudi že dobrih štirideset let sodelavec humorističnega tednika Vernacoliere, ki izhaja v njegovem rojstnem Livornu. Današnja predstavitev, ki jo bosta sooblikovala tudi dirigent Igor Co-retti Kuret in novinar Alessandro Marzo Magno, bo zato prav gotovo živahna in sveža kot je živahen in svež ton, v katerem je Sardelli napisal knjigo Laffare Vivaldi. Knjiga, ki je izšla v manjšem formatu, značilnem za palermsko založbo Sellerio, nam na preko 280 straneh približa Vivaldija in njegovo življenje v Benetkah v 18. stoletju, predvsem pa neverjetno zgodbo njegovih partitur, za katerimi se je za dobrih dvesto let izgubila vsaka sled. Vivaldi je moral hišo v Calle de' Favri zapustiti in pobegniti na Dunaj, kjer je umrl leta 1741: za petami je namreč imel krdelo dolžnikov ... Njegovi ro- tadcrap Mii riii Sirdclli L affare VivaLli Sfllleriii -pilimri? Piil^mnr* kopisi so »potovali« med plemiči, bibliofili, sale-zijanskimi duhovniki ... zahvaljujoč se vztrajnosti dveh turinskih strokovnjakov, Alberta Gentilija in Luigija Torrija - pravih herojev te zgodbe, kot zapiše Sardelli - pa so pripotovali tudi do nas ... (pd) časom povedala direktorica gale njo slovensko in evropsko zbirko z ka je zasnovana kronološko. V v na ogled največje umetnine, prim ličanje sv. Frančiška Saleškega Va tja, ki ga je umetnik ustvaril za šk vost je slika Marije Terezije Mar pred prenovo v evropski zbirki. Nova stalna zbirka vključuj sedah Jakijeve so namreč želeli z ti celotno ozemlje današnje Slove ali manj omejena na Kranjsko. D gradiva izposodili, nekaj sivih lis p pojev Narodne galerije. Ena ključnih nalog galerije j rodna galerija popularizacija ume delo je intenzivneje zaživelo po l poslena prva kustodinja pedago tično vzgojno-izobraževalno del vzpostavila in usmerjala Lidija T dagoškega dela danes, kot je za S nja in animacije v galeriji Kristin obnimi muzeološkimi smernica vno podobo, ki jo najlepše preds kdanje ravnateljice galerije Anice karovič in ilustrator Kostja Gatnik grad krombi Grajske ha in vznemir NOVA GORICA - Kultur Mete Fajdiga, ki se izpopolnjuje zono Grajskih harmonij. Peto s do marca v intimnem ozračju j prostor ustvarjalnega izražanja Meta Fajdiga je bila učenk zaključila magistrski študij na V bakov) in tam magisterij nadalj uspešno tekmovala je v Slovenij stop na recitalu je izbrala dela L marja. Kot je nadarjena pianistk lačno in vznemirljivo doživetje počutim uglašeno s skladatelji in uravnoteženo celoto.« Februarski koncert bo v o samospeva bosta pripravili sop pot posvetila Nemčiji, ter prizn ce. Njun koncert, ki bo 11. febr slovenskega samospeva 20. stol ko Osterc in Rado Simoniti, lir tom Puccinija. Ob njiju pa bost delovanje na mnogih koncertih sa in Dvoraka. Zaključek cikla bo 10. ma (violinist Miran Kolbl, violistka Matej Grahek). Njihov koncert Amadeusa Mozarta. Ta izjemn še in najfinejše nianse glasbe te. hal in godal redke, zato pa so te u teh kvartetov je zasedba leta 20 se pričnejo ob 20. uri. Več o nak / KULTURA Četrtek, 28. januarja 2016 13 odne galerije, ki ga sestavljajo tri stavbe 'i 613 umetnin Prenovljeno glavno stopnišče v Narodnem domu (levo), na svoje mesto se je vrnila tudi Kofetarica Ivane Kobilica narodna galerija rije Barbara Jaki, glede na prejš-ia tretjino večje. Nova stalna zbir-reliki dvorani so tudi po prenovi neme prostoru, med njimi Pove-ilentina Metzingerja iz 18. stole-«fijski dvorec v Goričanah. Notina van Meytensa ml., ki je bila je tudi precej novih imen. Po be-njo čim bolj enakomerno pokri-nije, saj je bila prejšnja zbirka bolj Da bi zapolnili vrzeli, so si nekaj pa so pokrili z umetninami iz deje že od ustanovitve Društva Na-tnostne dediščine. Izobraževalno letu 1963, ko je bila v galeriji za-iginja Polonca Vrhunc, sistema-o pa je med letoma 1986 in 2006 avčar. Polstoletno tradicijo pe-5TA povedala vodja izobraževa-a Preininger, nadgrajujejo s sod-mi, razvijajo pa tudi prepozna-tavlja škrat Gal. Na pobudo nee Cevc sta pesnica Svetlana Ma-< ustvarila domišljijski Galov svet, ki je v galerijo pritegnil generacije otrok. Zato je bil, tako Preini-gerjeva, logični korak ob prenovi, da mu poiščejo tudi resnični prostor. Preden bodo otroci vstopili v razstavne prostore, jih bodo povabili v interaktivno Galovo sobo, da bodo lahko ustvarjali in hkrati iskali škratove namige pri spoznavanju galerijskih zakladov. V Galovi sobi se bodo začenjale tudi že zelo dobro uveljavljene otroške sobotne delavnice. Ob prenovi so oblikovali tudi nove izobraževalne in animacijske programe za vodene oglede predšolskih otrok in šolarjev, ki predstavljajo več kot polovico vseh obiskovalcev galerije. Število obiskovalcev galerije je do leta 2009 ves čas naraščalo, z začetkom krize je bilo opaziti rahel upad obiska, v času prenove Narodnega doma pa so kljub okrnjeni stalni zbirki ponovno začeli beležiti porast. Tako se je lani v primerjavi z letom 2014 ta povečal za 35 odstotkov. Po odprtju prenovljenega Narodnega doma načrtujejo še oživitev tečajev grafičnih tehnik globokega tiska, poleg tega na novo vpeljujejo risarski tečaj. Novi bodo tudi ogledi zbirke z risanjem, ki so jih naslovili Pogled in poteza, ter vodstva z znanimi Slovenci. Do nedelje bo vstop v galerijo za obiskovalce prost. Soboto bodo namenili družinam, pri čemer bo poudarek na najmlajših. V nedeljo se bodo lahko obiskovalci v družbi akademskih slikark s skicirko v roki sprehodili skozi zbirko in na papir prenesli kakšnega od detajlov z razstavljenih umetnin. Ob tem bodo kustosi pripravili kratke predstavitve izbranih novosti iz stalne zbirke. (sta) 27. tff - »Igrani« dokumentarec o Severni Koreji Srhljiv portret Ukrajinski režiser Vitalij Manskij snemal pod stalnim nadzorom TRST - V pestrem naboru dokumentarnih filmov, ki so jih selektorji letošnjega, že 27. tržaškega filmskega festivala, uvrstili v program, je Vlučah solnc (Pod soncem) režiserja Vitalija Manskega nedvomno vzbudil veliko zanimanje. Manskij je namreč od severnokorejskih oblasti dobil dovoljenje za enoletno snemanje v Pjongjangu, film je torej edinstvena priložnost, da pokukamo v življenje danes najbrž najbolj zaprte države na svetu. Življenje v Severni Koreji se nam razstira skozi zgodbo osemletne Zin-me, ki se pripravlja na vstop med mlade pionirje Korejske zveze otrok. Na prvi pogled spremljamo vsakdan čisto navadne tričlanske družine. Po začetnih kadrih se pojavi prvi režiserjev zapisani komentar, s katerim izvemo, da je snemanje filma pravzaprav potekalo po scenariju, ki so mu ga izročile severnokorejske oblasti. Snemalna ekipa je imela stalno spremstvo, nikoli niso bili sami s protagonisti filma, tudi niso smeli snemati prizorov, ki niso bili predvideni v scenariju. Vsak večer so ekipi ves posneti material zaplenili. Manskijev dokumentarec je torej odraz tega, kar je Severna Koreja o sebi želela pokazati. V pogovoru, ki je sledil filmu, je režiser razkril, da so mu za protago-nistko dali možnost izbire med petimi deklicami. Izbral je Zin-me, ker mu je povedala, da je njen oče novinar, mama pa dela v menzi neke tovarne. Upal je, da bo zaradi tega izvedel kaj več o severnokorejski druž- Danes na festivalu ... .... tudi dokumentarec Aš už tave pakalbešiu (o KGB v Litvi, ob 16. uri v Tripcovich) in srbsko-nemška produkcija Patria, s katero beograjski režiser Oleg Novkovic nadaljuje načrtovano trilogijo o »izgubljeni generaciji« v nekdanji Jugoslaviji. Erg - Nocoj prvi koncert rmonije: privlačno ljivo doživetje ni dom Nova Gorica z recitalom mlade ajdovske pianistke i v Zurichu, pričenja danes na Gradu Kromberk novo se-ezono bodo oblikovali trije koncerti, ki bodo od januarja rajskih soban na solističnih in komornih koncertih dali prodornim glasbenikom s Primorske in okolice. ka prof. Helene Plesničar na ajdovski glasbeni šoli, lani je Visoki šoli za umetnost v Zurichu (prof. Konstantin Šer-uje s programom za solistično diplomo. Koncertirala in ji, Hrvaški, Italiji, Slovaški, Franciji, Švici in Rusiji. Za na-Liszta, Mendelssohna, Prokofjeva in Slovenca Vilka Uk-ka dejala, je poizkušala sestaviti program, ki bi bil »priv-za poslušalce. Obenem pa sem pazila na to, da se sama in skladbami in da skladbe skupaj oblikujejo zaključeno spredje postavil izpovedno moč človeškega glasu. Večer ranistka Elvira Hasanagič, ki je študij in uspešno operno ana pianistka, domačinka, Aleksandra Pavlovič iz Gori-uarja, bo osvetlil dva pomembna snovalca na področju etja, to sta - v radikalni svet avantgarde zagledan - Slav-ik iz Goriških Brd, ki ga radi primerjajo z opernim sve-a glasbenici, ki ju povezuje dolgoletno profesionalno soin festivalih doma in v tujini, izvedli še samospeve Straus- irca s kvartetom solistov orkestra Slovenske filharmonije Maja Rome, violončelistka Petra Gačnik Greblo, flavtist bo v znamenju posebnih kvartetov za flavto Wolfganga a, a ne prav pogosto izvajana dela, skrivajo v sebi najlep-ga genija. V njegovih komornih delih so kombinacije pi-imetnine še toliko bolj presenetljive. Veličino in virtuoznost 13 izdala na kritiško pohvaljeni zgoščenki. Vsi koncerti kupu vstopnic najdete na www.kulturnidom-ng.si. Metka Sulič kosovelov dom - Danes ob 20. uri Staro za novo Stand up komedijo sooblikujeta Boris Kobal in Tin Vodopivec kosovelovdom SEŽANA - Na oder Kosovelovega doma prihajata danes priznani igralec, komik in dramaturg Boris Kobal ter igralec Tin Vodopivec, protagonista stand up komedije Staro za novo.Ko-mika sta se spoznala na snemanju oddaje Moja Slovenija, po Tinetovem daljšem prepričevanju pa je Boris le privolil, da se mu pridruži tudi v avtorski predstavi. Kljub temu, da je med njima 30 bi. Kajpak se je motil: Zin-mejina starša sta za potrebe dokumentarca »postala« inženir v tekstilni tovarni in delavka v tovarni sojinega mleka. Manskij je sicer - skrivaj, seveda -pustil prižgano kamero tudi medtem, ko so spremljevalci mali Zin-me, njenima staršema in drugim nastopajočim v filmu dajali navodila. Režiser torej ni posnel dokumentarca, ki ga je imel v mislih, ko je zaprosil za dovoljenje, kljub temu pa mu je uspelo prikazati to, kar so hotele severnokorejske oblasti po vsej sili prikriti: skrajno tog, do človeka neprijazen režimski sistem, ki zatira vsakršno individualnost, zahteva brezpogojno vdanost in čaščenje velikih vodij. Zanimivo je tudi dejstvo, da je Severna Koreja že pred izidom do- kumentarca izdala diplomatsko noto, s katero se je pritožila nad filmom, ki naj bi prikazoval izkrivljeno podobo tamkajšnjega življenja. Po prejetju note se je Rusija, ki je s Kitajsko edina država na svetu, ki še vzdržuje odnose s Severno Korejo, distancirala od dokumentarnega filma in zahtevala, da umaknejo vse navedbe o finančni pomoči, ki so jo filmu dodelili. Za konec filma je Manskij prihranil edini prizor, ki mu ga je uspelo posneti brez prisotnosti spremljevalcev. Mala Zin-me namesto odgovora na enostavno vprašanje plane v jok; na predlog, naj zapoje kaj veselega, s katerim jo je režiser hotel potolažiti in razvedriti, se deklica odzove s prisego zvestobe državi in vrhovnim voditeljem. Srhljivo. (maj) filmi@pnmorski.eu GREMO V KINO Revenant let razlike, drug na drugega gledata kot na konkurenco, občasno pa sta tudi prijatelja. Komedija Staro za novo se na sproščen in duhovit način loteva večne tematike sinergije mladih in starih, (ne)sprejemanja moderne tehnologije in (ne)soočanja s hitrim tempom življenja - pa tudi aktualne teme zapuščine ene generacije drugi. ZDA 2015 Režija: Alejandro Gonzalez Inarritu Igrajo: Leonardo Di Caprio, Tom Hardy in WillPo- ulter Ocena: ★★★★ V Ameriki, leta 1823, nekje na meji, ki poteka ob Misuriju, med Dakoto in Montano: kraji, ki so od nekdaj privlačevali lovce na medvede in trgovce s krznom. Najnovejši film mehiškega avtorja Alejandra G. Inarrituja je prosto povzet po istoimenskem romanu Michaela Punkeja, ki pripoveduje o legendarni odise-jadi enega teh mož, Hugha Glassa. Hugh je bil izkušen raziskovalec in velik poznavalec tradicije in navad Indijancev, saj se je tudi poročil z žensko plemena Pawnee. Hugha je med ekspedicijo po ameriški nedotaknjeni divjini brutalno napadel medved, nato pa so ga njegovi pajdaši lovci prepustili gotovi smrti. V neizmerni želji po preživetju se je Glass soočil z nepredstavljivo žalostjo, obenem pa tudi z občutkom prevare s strani velikega prijatelja in lovskega tovariša Johna Fitzgeralda. Hugh se je podal na 320 km dolgo odisejado po prostranem in neukročenem Zahodu, da bi izsledil možakarja, ki ga je bil izdal. A kar se je začelo kot neutrudno iskanje maščevanja, se je spremenilo v junaško sago o vztrajnosti, povratku domov in odrešitvi. Čeprav ostajajo pustolovski filmi marsikomu daleč, si Revenant absolutno velja ogledati. Tudi to delo režiserja, ki je v zadnjih petnajstih letih zmagal vse najpomembnejše filmske nagrade, od zlate palme v Cannesu do zlatega globusa in lani kar treh zlatih oskarjevih kipcev, je še en dokaz njegovega talenta. S svojim šestim filmom je Inarritu zapustil urbano življenje, kamor je bil postavil večji del prejšnjih zgodb, in se tokrat odločil za prostrano, tudi burno naravo ameriškega Zahoda med leti 1780-1833. Inarritova izredna režijska roka, fotografija Emmanuela Lubezkega in glasba Ryuikija Sakamote so ob čudovito odigrani vlogi Leonarda Di Capria omogočili filmu, da se bo 28. februarja potegoval za kar dvanajst oskarjevih nagrad. (Iga) 1 4 Četrtek, 28. januarja 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Tatovi se vse pogosteje potikajo po cerkvah Vlomilec v zakristiji, cerkveni sef ostal zaprt V Štandrežu so v torek vlomili v zakristijo, v Podturnu so zaman skušali odpreti sef za prispevke, ki stoji ob vhodu cerkve. Včeraj zjutraj so v štandreški cerkvi odkrili, da je nekdo najverjetneje v torek popoldne s silo odprl vrata zakristije in vstopil v njeno notranjost. Prebrskal je razne predale, vendar ni ničesar našel. »V zakristiji ne hranimo nobene dragocenosti in niti denarja. V preteklosti so že nekajkrat vlomili v njeno notranjost. Pred kakimi štirimi leti so z vrat odstranili spodnji od šestih lesenih kvadratov. Skozi odprtino kakih 40 x 40 centimetrov je zatem nekdo vstopil v zakristijo - očitno je šlo za otroka - in pobral vse ključe, ki smo jih nato našli raztresene po cerkvi in njeni okolici,« pravi štandreški župnik Ka- V Štandrežu so leta 2011 vlomili tudi v župnišče -Župnik iz goriškega Podturna razočarano ugotavlja, da ni več občutka za sveto rel Bolčina in se spominja, da so tatovi pred nekaj leti vlomili tudi v župniš-če. O vlomu je poročal tudi Primorski dnevnik; do neprijetnega dogodka je prišlo 7. decembra 2011, neznanci so v župnišče vlomili med 19.07 in 19.22, ko v poslopju ni bilo nikogar. Z dvorišča so se zlikovci splezali na teraso in v notranjost vlomili skozi okno na prvem nadstropju. Nato so se podali v pritličje, kjer so odprli okna in vrata, verjetno, da bi skozi nje lahko zbežali v primeru, da bi jih kdo odkril. Skozi okno v pritličju je zatem vstopil v župnišče še en tat. To so ugotovili na podlagi stopinj, ki jih je pustil v notranjosti stavbe. Tatovi so ukradli okrog štiristo evrov, ki so jih verniki še isti popoldan prinesli v župnišče, vendar jih zatem še niso uspeli nesti na banko. Tatovi s seboj niso uspeli odnesti še nekaj pozlačenih kelihov, verjetno jim je to preprečil ravno župnikov prihod. Štandreška cerkev je sicer podnevi vedno odprta; to je izkoristil tudi tat med torkovim vlomom v zakri- stijo, ki je z razliko od cerkve zaprta. Med vlomom je poškodoval kljuko zakristije, ki jo bo treba zamenjati, zato so včeraj zjutraj zaprli tudi cerkev. Bolči-na razlaga, da so v zadnjih časih zelo pogosto tarča tatov tudi cerkve in župnišča na Novogoriškem, o čemer pišemo v sosednjem članku. Nepridipravi so v torek obiskali tudi cerkev sv. Roka v Podturnu. Verjetno s kakim izvijačem ali drugim vlomilskim orodjem so skušali odpreti sef za prispevke, ki stoji ob vhodu v cerkev; sef so poškodovali, vendar so njegova vrata ostala zaprta. »S tatovi smo imeli opravka že prejšnji petek, ko so skušali vlomiti v župnišče. Pobrali so nam sedem ključev, vendar brez pravega smisla, tako da niso ničesar uspeli odpreti in ničesar niso ukradli,« pravi župnik iz Podturna Ruggero Dipiazza in pojasnjuje, da očitno ne gre za prave tatove, ki pač znajo opravljati svoje »delo«, marveč za ljudi z obrobja, mogoče za odvisnike, ki iščejo nekaj denarja za svoje vsakodnevne potrebe. Dipiazza pojasnjuje, da so pred leti neznanci vlomili tudi v cerkev Srca Jezusovega, pri čemer so povzročili tudi večjo gmotno škodo. »Na žalost se moramo sprijazniti s tovrstnimi primeri, ki bodo v prihodnosti verjetno še pogostejši. Pri nekaterih pač ni več občutka za sveto,« s kančkom razočaranja ugotavlja pod-turnski župnik. (dr) Poskus vloma v cerkveni sef v Podturnu (zgoraj), štandreška cerkev je bila včeraj zaprta bumbaca, dr. nova gorica - Po župniščih Rafal vlomov Tatovi obiskali Šempeter, Solkan, Kromberk in Batuje Tudi novogoriški policisti in kriminalisti so bili v zadnjem času obveščeni o več vlomih ali poskusih vlomov v župniš-ča. »Kriminalistična preiskava kaznivih dejanj na škodo župnišč še vedno poteka v okviru predkazenskega postopka in ni zaključena, prav tako so bila izvedena nujna preiskovalna dejanja. Zaradi interesa preiskave o drugih podrobnostih v tem trenutku javnosti ne moremo posredovati drugih podatkov,« je za Primorski dnevnik pojasnil Dean Božnik s policijske uprave. Da se je v zadnjem času pripetilo več vlomov v župnišča, nam je včeraj potrdil šempetrski župnik Janez Kavčič. V šem-petrsko župnišče je bilo vlomljeno nekaj dni pred božičem. »Ko sem prišel domov, sem opazil odtrgano luč in odprte predale. Takoj sem poklical policijo in počakal zunaj. Odnesli niso nič,« pravi šempetrski župnik, ki ve še za nekaj primerov, ki so se v zadnjem času zgodili na Goriškem: vlomilci so bili na delu še v župniščih v Solkanu, Kromberku in Batujah, v Braniku pa so vlomili v stanovanje upokojenega župnika, ki je bil tedaj doma. Vlomilci so ga celo poškropili s solzivcem. Vlomilci v župniščih očitno iščejo gotovino in vredne predmete. Pogosto si pri tem pomagajo z detektorji kovin. »Podobno se že nekaj časa dogaja po župniščih po celi državi. Pa tudi ljudje mi pogosto povedo tudi o vlomih v stanovanja in hiše,« je še povedal župnik Janez Kavčič. (km) gorica - Rušenje V torek bo občina kakor koli odprla ulico Na pol porušeno poslopje bumbaca »Prizadevamo si, da bi se dogovorili za čim prejšnje nadaljevanje rušenja. Če do tega ne bo prišlo, bomo Morellijevo ulico kakor koli ponovno odprli prometu.« Tako pravi goriški župan Ettore Romoli, ki se bo v ponedeljek, 1. februarja, sestal z vodjo spomeniškega varstva Corradom Azzolinijem. Skupaj bosta iskala rešitev, ki bo omogočila nadaljevanje rušenja propadajočega poslopja v Morellijevi ulici, potem ko je bilo po volji spomeniškega varstva in proti volji občine prekinjeno. »Pripravljeni smo na dogovarjanje, treba pa je povedati, da že obstaja urbanistični načrt, na podlagi katerega bi morali pri morebitni novogradnji upoštevati navodila spomeniškega varstva,« poudarja Romoli in napoveduje, da bi se ob takojšnji zeleni luči spomeniškega varstva rušenje zaključilo pred koncem drugega tedna. »Če bo prišlo do zavlačevanja, pa bomo že v torek, 2. februarja, odprli Morellijevo ulico, saj so mi občinski tehniki zagotovili, da za ponovno odprtje ni nikakršnih ovir,« pojasnjuje župan. Prekinitev rušenja je sprožila številne odzive na socialnih omrežjih. Marsikateri Goričan se upravičeno sprašuje, koliko časa bo potrebnega, da bo bager nadaljeval s svojim delom, potem ko je od nekdanjega poslopja ostalo pokonci le še nekaj zidov pritličja. Najbolj nezadovoljni so seveda gostinci in trgovci iz Morellijeve ulice, ki so že za soboto, 30. januarja, načrtovali praznik za ponovno odprtje prometu. Praznovanje so seveda odložili. (dr) gorica - Državo oškodovali za 1.600.000 evrov Z goljufijo do prispevkov za organizacijo koncertov Finančni stražniki z goriškega pokrajinskega poveljstva so uspešno zaključili preiskavo, v okviru katere so izsledili upravitelje treh podjetij, ki so za organizacijo koncertov in glasbenih dogodkov na goljufiv način pridobili javno denarno pomoč. Finančni stražniki so jih ovadili zaradi kršitev členov kazenskega zakonika št. 316 in 640. Trije osumljenci so med letoma 2007 in 2013 zaprosili za finančno pomoč za organizacijo koncertov in raznih glasbenih dogodkov deželo Furlanijo Julijsko krajino ter razne občine, med katerimi so nekatere v sosednjem Venetu. Skupno so pridobili okrog dva milijona evrov denarne pomoči, ki so je bili deležni v režimu »de minimus«. Pri tem so kršili evropsko in drža- vno zakonodajo, ki predvideva, da lahko podjetja prejmejo največ 200.000 evrov javne pomoči na triletje. Finančni stražniki so ugotovili, da so se osumljenci dokopali do javne pomoči na goljufiv način. Ustanovili so namreč tri pravne subjekte, kar jim je omogočilo, da so presegli najvišjo stopnjo pomoči, ki je dovoljena. Finančni stražniki so med preverjanjem dokumentacije našli tudi več ponarejenih dokumentov, ki so jih osumljenci prilagali prošnjam, tako da so prejeli čim več denarja. Hkrati so prošnje vlagali v imenu več podjetij, tako da so se namerno izognili pravilom, ki veljajo za režim »de minimis«. Goriški finančni stražniki so izračunali, da so osumljenci državno blagajno oškodovali za Finančni stražnik bumbaca 1.600.000 evrov; finančni stražniki so na zadevo opozorili pristojne tožilce na računskem sodišču, ki bo poskrbelo, da bo denar vrnjen. Preiskava je vključena v niz dejavnosti, ki jih finančni stražniki vodijo na področju ugotavljanja nezakonitega pridobivanja evropskih sredstev. tržič - Izročili jo bodo deželi Peticija proti uplinjevalniku »Nočemo novih virov onesnaževanja« Ob zaključku zasedanja bodo predsedniku deželnega sveta Francu Iacopu izročili peticijo proti gradnji mi-ni-uplinjevalnika v Tržiču, ki jo podpirajo tržiški odbor »No rigassificatore-Monfalcone pulita«, civilna iniciativa iz devinsko-nabrežinske občine »Cittadini per il gol-fo-Občani za zaliv« in tržiški krožek Gibanja 5 Zvezd. Peticijo podpira tudi deželna svetnica Gibanja 5 Zvezd Ilaria Dal Zovo. Zagovorniki peticije poudarjajo, da je gradnja upli-njevalnika ob robu tržiške industrijske cone nesprejemljiva iz okoljskega vidika. Z uplinjevalnikom bi se zvišala stopnja onesnaženosti, ki je že itak visoka zaradi številnih industrijskih obratov. Zagovorniki peticije zato opozarjajo, da so industrijski obrati na Tržiškem zahtevali že dovolj življenj in da bi gradnja uplinjevalnika kakorkoli predstavljala neupravičeno porabo javnega denarja. / GORIŠKA Četrtek, 28. januarja 2016 15 gorica - Dijakom in politikom o holokavstu Spomin, solze in tišina Nekdanji deportiranec Mario Bernardini s sinom na odru Kulturnega doma (desno), dvorano so včeraj napolnili zlasti višješolski dijaki (levo) bumbaca »Mario Bernardini je bil star osemnajst let, ko je v Piacenzi stopil v vojaško službo. Po manj kot tednu dni so ga aretirali in odpeljali v Nemčijo, nato pa v Rusijo. V taborišču so ga pretepali, srečen pa je, ker se je vrnil domov in ...« Tišina. Bila je tišina, ki je bolj zgovorna kot vsaka beseda. Ganjenost je včeraj prekinila pripoved sina Maria Bernardinija, ki je govoril v mikrofon, ob njem je stal njegov oče. Pred njima so v dvorani goriškega Kulturnega doma poleg predstavnikov oblasti sedeli 17-letniki in 18-letniki iz višješolskega zavoda Cossar-Da Vinci. Dijaki so napolnili dvorano, kjer je pokrajinsko tajništvo sindikata UIL v sodelovanju z zavodom IRASE in združenjem Prijateljev Izraela ter pod pokroviteljstvom občine in pokrajine organiziralo ob dnevu spomina posvet na temo žensk v holokavstu. Ob tej priložnosti je goriška prefek-tinja Isabella Alberti vročila Mariu Ber-nardiniju in Vittorini Piccoli Rodaro, hčeri interniranca Gaetana Piccolija, medaljo za zasluge. Bernardini je na oder stopil s sinom, ki je spregovoril namesto očeta, a je kmalu v solzah onemel. Nato so besede tekle kot po tekočem traku, saj so tako politični predstavniki kot dijaki in profesorji delili z občinstvom svoja sporočila in razmišljanja. »Dijakom in profesorjem svetujem, naj obiščejo koncentracijska taborišča. Ogledujemo si lahko posnetke ali prebiramo knjige, toda tragedijo holokavsta dojamemo le, če si kraje množičnih zločinov ogledamo na lastne oči. Sama sem s svojo družino obiskala taborišče v Auschwitzu, izkušnja me je pretresla,« je povedala prefektinja. Posveta se je udeležilo več krajevnih upraviteljev in političnih predstavnikov. Med temi je bila deželna odbornica za šolstvo Loredana Panariti, ki je tudi nagovorila prisotne. »V zgodovini je sicer težko vleči vzporednice, spomin na preteklost pa lahko v današnjem negotovem obdobju še kako koristi. Evropa je nastala kot kraj sožitja ravno po tragičnih dogodkih druge svetovne vojne, ki so jih zaznamovali sovraštvo, rasizem in diskriminacija. Tedanje zlo pa se danes znova pojavlja, ko mnogi postavljajo evropske ideale pod vprašaj. Iz preteklih dogodkov se moramo učiti, kako nastajajo sovraštvo, rasizem in strah, na osnovi tega poduka pa moramo graditi lepšo sedanjost in prihodnost. Hannah Arendt je opozorila, da zlo ne nastane zgolj iz obupa, temveč tudi zaradi pomanjkanja korenin in spomina,« je dejala Loredana Panariti. Nekaj misli je izrazil občinski odbornik Stefano Ceretta, pokrajinska od-bornica Ilaria Cecot pa je svoj nagovor osredotočila na zablode današnjega časa: »V Evropi gradijo nove zidove. Dijake bi rada spomnila, da prosilci za azil, ki jih srečujemo po ulicah, niso naši sovražniki. Prav tako moramo sprejeti homoseksualce, osebe s posebnimi potrebami in vse tiste, ki jih imamo za različne. Vedno spoštujmo človeško dostojanstvo!« (av) gorica - Ob včerajšnjem dnevu spomina Ravnodušnost _ je zlo »Poleg pravičnih so bili tudi tisti, ki so izdali svoje sodržavljane, izolirali so jih in osamili, prispevali k njihovi deportaciji« »Poleg pravičnih so bili tudi tisti, ki so izdali svoje sodržavljane, izolirali so jih in osamili, prispevali k njihovi deportaci-ji. Spomnimo, da so bili rasni zakoni proglašeni tudi v fašistični Italiji.« Jasne besede, ki jih ne slišimo ravno na vsaki ko-memoraciji ob dnevu spomina, je včeraj v Gorici izrekla Flavia Iacchini v imenu pokrajinske sekcije združenja bivših depor-tirancev ANED. Svečanost je potekala pri spomeniku deportiranim in žrtvam koncentracijskih taborišč na trgu pred železniško postajo. Mestne oblasti so zastopali podpredsednica pokrajine Mara Černic, prefektinja Isabella Alberti in župan Ettore Romoli, udeležencev pa je bilo letos več kot običajno; med njimi so izstopali člani združenj VZPI-ANPI, ANED in Prijatelji Izraela ter deželna od-bornica Loredana Panariti. »Zaradi preteklih tragedij nismo postali boljši, tragične izkušnje niso preprečile, da sta rasizem in nestrpnost prisotna med Flavia Iacchini (levo) in udeleženci včerajšnje komemoracije (zgoraj) bumbaca nami tudi danes. Spomin moramo zato negovati, vse dokler se ne bomo od njega kaj naučili,« je še poudarila Flavia Iacchini. Lorenzo Drascek iz združenja Prijateljev Izraela je povedal, da Judje obeležujejo dan spomina v aprilu, »medtem ko je današnji dan spomina in opomina namenjen nam. Spomniti pa se moramo prav vseh deportirancev, poleg judovskih tudi političnih deportiran-cev ter vseh tistih, ki so bili deportirani in umorjeni, ker so jih imeli za drugačne«. Župan je izpostavil t.i. tlakovce spomina, ki so jih vgradili v nekatere goriške ulice in oživljajo spomin na someščane: »Kakor da bi še hodili med nami.« Dodal je, da je »rasizem zlo človeštva, ki pa ga nismo še izkoreninili«. »Odganjati moramo indife-rentnost! Ko smo priča nepravičnosti, moramo odreagirati, jo skušati popraviti, ne smemo dovoliti, da nam strah odvzame glas,« je bil poziv Mare Černic: »Ravno-dušnost je zlo današnjega časa.« Obnovili spomenik pred železniško postajo v Gorici Spomenik pred železniško postajo v Gorici so počistili in resta-vrirali, predvsem so nadomestili manjkajoče črke v napisu, ki opozarja, da je posvečen deportiranim in žrtvam v koncentracijskih taboriščih. Med lagerji je imenovana tudi Rižarna pri Sv. Soboti vTrstu. Izredni vzdrževalni poseg na poškodovanem spomeniku je finančno omogočilo vsedržavno združenje bivših de-portirancev ANED, ki ima sedež v Milanu, pravočasno za vče- rajšnji dan spomina pa so delo opravili prostovoljci iz krajevne sekcije omenjenega združenja Olaf Fanin, Ada Bait, Eva Lenar-don, Fabrizio Furlan in Piero Musettig s pomočjo Maria Candotta, nekdanjega deportiranca in predsednika pokrajinske sekcije ANED v Ronkah. Priznanje jim gre, ker tudi s takšnimi konkretnimi dejanji preprečujejo, da bi z zanemarjanjem spomenikov zbledel spomin na zlo koncentracijskih taborišč. ronke - Taborišča Odpeljali so jih 168, 75 se jih ni vrnilo m Mario Candotto V Ronkah se bodo deportirancev spomnili v soboto, 30. januarja, ob 11. uri pred spomenikom na krajevnem pokopališču. Iz ronške občine so med drugo svetovno vojno v koncentracijska taborišča deportirali 158 domačinov, med katerimi se jih 75 ni vrnilo domov. Še živečih je le še pet nekdanjih deportirancev, to so Giusto Cro-ci, Olimpia Gellini, Mario Sverco, Rodolfo Franzi in Mario Candotto. Pred dvema tednoma je umrl Giacomo Tar-divo, ki je preživel Dachau. Septembra 1943 se je udeležil bojev na Goriški fronti, tudi zatem je sodeloval z osvobodilnim gibanjem, zaradi česar so ga aretirali in odpeljali v Nemčijo. Med redkimi preživelimi depor-tiranci, ki so se udeležili lanske svečanosti ob 70-letnici osvoboditve taborišča Dachau, je tudi Mario Candotto. Na svečanost, na kateri je udeležence nagovorila nemška kanclerka Angela Merkel, se je Candotto odpravil v taboriščni obleki, ki jo je nosil leta 1945, ko je imel devetnajst let. V Dachauu je bil tudi Candottov oče, medtem ko so bile njegova mama in dve sestri zaprte v Auschwitzu. Candotto se je rodil v Porpettu 2. junija 1926. Vključen je bil v partizansko brigado Bruno Mon-tina, skupaj s celo njegovo družino so ga aretirali 24. maja 1944. Iz Ronk so takrat odpeljali 75 domačinov. Njega, sestri, mater in očeta so prišli iskat po navodilu krajevnih fašistov; njihov dom so preiskali in našli bratovo partizansko čepico. »Potovali smo na vagonih, ki so bili odprti, vendar ni nihče zbežal. Ko smo se ustavili na videmski železniški postaji, sva se z očetom skušala približati vagonom z ženskami. Videl sem svojo mamo, ki mi je rekla: "Ubogi otrok moj, nikoli več te ne bom videla." Res je bilo tako. Mojo mamo so ubili med tako imenovanim pohodom smrti; medtem ko je hodila skupaj z drugimi ženskami iz Ronk, jo je nemški vojak ustrelil v tilnik,« se spominja Candotto, ki je v Dac-hauu ostal štirideset dni. Ker je bil stru-gar, so ga zatem poslali v tovarno BMW. »Imel sem srečo, saj v tovarni nisem trpel mraza, predvsem sem ostal človek. V taborišču je veliko veliko slabše; lakota je bila največje trpljenje. Nemci so vselej kričali, brez pravega razloga so te pretepli. O nas so govorili kot o kosih-Stick.« Mario Candotto je bil v Dachauu Stick 69610, njegov oče Domenico 69613, v Auschwitzu sestra Ida 81729, sestra Fede 81726, mati Maria Turolo pa 81731. Iz Dachaua so Maria odpeljali v Francijo, v taborišča v Alza-ciji-Loreni. »Med potjo so se našli Francozi, ki so se nas usmilili in nam ponudili cigareto ali sadje. Meni je nekdo ponudil češnje,« boleče spomine obuja Mario Candotto. Njegova mati in oče sta oba umrla v Nemčiji, v partizanih pa sta izgubila življenje dva njegova brata. 1 6 Četrtek, 28. januarja 2016 GORIŠKA / tržič - Spomeniško varstvo prižgalo zeleno luč za obnovo Hišice so rešene Enaindvajset lesenih ribiških hišic iz Marine Nove pri Tržiču - tako imenovani casoni - je rešenih; njihovi lastniki se bodo pri njihovem obnavljanju morali držati nekaterih navodil spomeniškega varstva, saj bodo lahko uporabljali le les in slamo, vendar jim objektov ne bo treba rušiti. Leta 2007 so se lastniki hišic angažirali za njihov vpis v zemljiško knjigo, vendar se je spomeniško varstvo temu uprlo in zahtevalo porušenje objektov, ki so bili zgrajeni brez potrebnih dovoljenj. Lastniki so vložili priziv na deželno upravno sodišče, ki je ugodilo njihovi zahtevi, zatem je zeleno luč prižgalo še spomeniško varstvo, ki je svojemu sklepu priložilo vrsto priporočil. Lastniki bodo morali pri obnavljanju hišic uporabljati le les in slamo, barve objektov ne bodo smele biti preveč vpadljive. Prva prizadevanja za rešitev hišic segajo v leto 1986, medtem ko so pred devetimi leti lastniki vložili na tržiški občini prošnjo za vpis v zemljiško knjigo. Ko so pridobili pozitivno mnenje na občini, so pripravili celovit načrt za ovrednotenje območja, vendar se je zatem celotna zadeva zakomplicira-la zaradi raznih birokratskih vozlov, ki so jih pridno reševali več mesecev. Ko so bili prepričani, da je težav konec, se je 23. maja 2014 oglasilo spomeniško varstvo in prepovedalo katerokoli obnovo hišic. Lastniki so takoj zatem vlo- Značilne hišice v Marini Novi žili priziv na deželno upravno sodišče, ki jim je lani priznalo pravico do obnove svojih hišic. Na deželnem upravnem sodišču so razsodili, da hišic v Marini Novi ne gre primerjati s tradicionalnimi casoni v gradeški in maranski laguni. Hišice v Marini Novi so namreč zgrajene ob go- bonaventura sto naseljenem in z industrijskimi objekti posejanem območju. Prepoved obnove je bila zato preklicana, ministrstvo je bilo obsojeno na poravnavo sodnih stroškov, spomeniško varstvo pa je izdalo pozitivno mnenje. Lastniki se končno lahko posvetijo obnovi svojih ribiških hišic. Po požaru bodo obnovili zaščitno ograjo in cestišče Danes dopoldne se bo začela obnova odseka avtoceste A34 med Sovodnjami in Faro, kjer se je v torek okrog 17.30 tovornjak s slovensko registrsko tablico prevrnil na bok in zatem zgorel. Tovornjak je bil natovorjen z lepilnim trakom in bakrom, njegov šofer se je k sreči le lažje poškodoval. Avtocesta je bila v smeri Gorice zaprta do polnoči, saj so imeli gasilci kar nekaj dela, da so odpeljali tovornjak in očistili cestišče. Včeraj dopoldne so tehniki podjetja Au-tovie venete preverili, kolikšna je škoda na avtocesti. Ugotovili so, da je treba zamenjati nekaj desetin metrov obcestne ograje; ker je tudi cestišče zelo poškodovano, ga bodo morali ponovno asfaltirati, zatem bodo morali poskrbeti še za novo talno signalizacijo. Počasni pas avtoceste bo predvidoma zaprt do popoldanskih ur. Goreči tovornjak marega tržič - Začel se je 132. Tržiški pust Plesi in jedilniki Z jutrišnjim dnem bo v trafikah naprodaj satirična revija La cantada Z včerajšnjo predstavitvijo satirične revija La cantada se je uradno začel 132. Tržiški pust. Program pustnih prireditev je predstavila predsednica združenja Pro Loco Brunella Papa in napovedala, da bo La cantada v trafikah naprodaj od jutri. V soboto, 30. januarja, med 10. in 16. uro bo v nakupovalnem središču v Ulici Po-car mogoče dobiti priložnostni poštni žig, ob 17. uri bodo odprli razstavo likovnih del, ki so nastala v okviru natečaja za najlepšo pustno razglednico. V četrtek, 4. februarja, se bodo v mestnem središču zbrali učenci iz tržiških šol, med 15. in 18. uro bo na Trgu Republike poskrbljeno za glasbo in animacijo za najmlajše, igrala bo skupina Vecia Trieste. Med 16. in 19. uro bo v Eu-ropalace hotelu otroški pustni ples La ca-valchina dei putei (vstopnina znaša pet evrov, rezervacije zbirajo na tel. 0481411525); ob 19.30 bo v ristopubu Minimax pustna večerja s tipičnimi jedmi iz Laškega, za glasbeno popestritev bosta poskrbela Livio in Francesco. V nedeljo, 7. februarja, med 10.30 in 13.30 bo Trg Republike prizorišče televizijske oddaje Campanile del- Na pustni torek bo pred množičnim sprevodom po mestnih ulicah notar Toio Gratariol prebral Anzoletovo oporoko la domenica, ki jo bodo predvajali na televizijskem programu Telefriuli. V ponedeljek, 8. februarja, ob 22. uri bo pustni ples Cavalchina v lokalu Tiffany v Pierisu, informacije so na voljo na tel. 338-447380. Vrhunec tržiškega pusta bo v torek, 9. februarja. Ob 9. uri se bo gospod Anzoleto odpravil na obhod mesta s svojo nevesto, opoldne pa bo na Trgu Republike notar Toio Gratariol prebral Anzoletovo oporoko. Ob 14. uri se bo začel tradicionalni pustni sprevod, na katerem pričakujejo dvanajst skupin in dvanajst vozov. Ob 20.30 se bodo od pusta poslovili s plesom v Euro-palace hotelu (rezervacije zbira Pro Loco). Na pepelnico, v sredo, 10. februarja, ob 13. uri bo še kosilo v ristopubu Minimax, ki ga prireja združenje Incontri bisiachi. Od jutri do 14. februarja bodo razne gostilne in restavracije v Laškem ponujale poseben jedilnik v okviru pobude Magne-mo fora de casa; več informacij je objavljenih na strani www.monfalcone.info. nova gorica - Očitki nadzornikov in odgovori občinske uprave Nadzorni odbor opozoril na slabo planiranje občinskega proračuna Novogoriški mestni svetniki so se na zadnji seji seznanili s poročili nadzornega odbora o opravljenem nadzoru zaključnega računa mestne občine za leto 2014, o opravljenem nadzoru nad pridobivanjem proračunskih sredstev v letu 2015 in o nadzoru porabe proračunskih sredstev v zvezi z dodeljevanjem finančne pomoči v kmetijstvu. Predsednik odbora Miloš Pavlica je opozoril na več pomanjkljivosti. »Kot v večini občin v Sloveniji se ugotavlja relativno slabo planiranje pri izpolnjevanju proračuna, posledica tega pa so pogosti rebalansi proračuna. Nekateri rebalansi, ki so sprejeti čisto na koncu leta, še vedno zelo odstopajo od dejanske realizacije na koncu, kar je presenetljivo, saj v zadnjih mesecih novih obveznosti ni več mogoče sprejemati in bi zadnji rebalans pravzaprav moral biti podoben zaključnemu računu, a ni,« je za medije povedal Pavlica. »Zaskrbljujoča je tudi situacija na področju prihodkov, po naši oceni in primerjavi z ostalimi občinami po Sloveniji je bistveno premalo kapitalskih prihodkov v mestni občini Nova Gorica. Verjetno se v preteklosti o tem ni bilo treba niti posebej angažirati, ker so bili drugi prihodki, npr. iz igralništva tisti, ki so zagotavljali normalno delo občine, v zadnjem času pa se to ne dogaja. Zaradi tega je likvidnost občine slabša, v lanskem letu so bili to resni problemi v prvem polletju,« je povedal in opozoril tudi na problem nadzora nad podeljevanjem posameznih sredstev, posebno subvencij, ki so nepovratna sredstva: »V kmetijstvu smo ugotovili, da je bilo v zadnjih šestih letih zelo malo nadzorov na terenu - za kaj se sredstva porabljajo. Nekatera sredstva se porabljajo nenamensko.« Pavlica je na temo gospodarjenja z občinskim premoženjem občini tudi predlagal, naj premoženje, ki ga ne potrebuje, proda. »Občinska uprava se te pomanjkljivosti zaveda. V zadnjih dveh letih smo aktivno pristopili k popisu premoženja in k evidentiranju lastništva občine,« odgovarja Vesna Mikuš, direktorica občinske uprave, in dodaja, da bo letos v ta namen ustanovljena delovna skupina, ki bo zemljišča in objekte v občinski lasti postopoma pregledala in ugotavljala, ali imajo ustrezna uporabna Mestna hiša v Novi Gorici dovoljenja oz. lastništvo. Glede očitanega pomanjkljivega nadzora pri dodeljevanju kmetijskih subvencij pa odgovarja, da so že pred nadzornim odborom ugotavljali, da je treba nadzor okrepiti. Mikuževa odgovarja tudi na očitke glede planiranja občinskih sredstev: »Proračun je statična zadeva, kjer se načrtujejo prihodki v letnem obsegu, di- fotok.m. namika pa ni stvar proračuna, ampak je stvar spremljanja realizacije med letom. Pri svojem delu vemo, kateri prihodki imajo dinamiko utečeno, v naprej predvideno, za ostale prihodke pa moramo prilagajati dinamiko odhodkov prihodkom. To v časih, ko je bilo denarja na razpolago, ni bilo potrebno, danes pa je to naš vsakdan.« (km) Lanski sprevod bonaventura Odpirajo zavod Cossar V Gorici bodo v soboto, 30. januarja, ob 11. uri ponovno odprli poslopje višješolskega zavoda Cossar-Da Vinci, v obnovo katerega je pokrajinska uprava vložila469.500 evrov. Odprtja se bodo udeležili predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, pokrajinska odborni-ca Donatella Gironcoli in evropska poslanka Isabella Demonte. Podaljšali Dugovo razstavo Zaradi velikega zanimanja so podaljšali do 7. februarja razstavo likovnih del goriškega slikarja in grafika Franca Du-ga v Pokrajinskih muzejih v palači At-tems Petzenstein v Gorici. Ferrarijeva predsednica Serenella Ferrari je bila soglasno izvoljena za predsednico združenja Amici dell'arte felice, ki so ga ustanovili oktobra lanskega leta. Združenje deluje v kavarni HiC ob pevmskem mostu v Gorici; prvi predsednik je bil pokojni upravitelj kavarne Roberto Figel. Po drzni tatvini zbežal Nič hudega sluteča ženska, ki se je v Ajdovščini po opravljenih nakupih v enem od nakupovalnih centrov usedla v svoj avtomobil, je v trenutku ostala brez torbice, denarja in dokumentov. Ženska je nakupe najprej odložila na zadnje sedeže avtomobila, nato pa je sedla za volan in pri tem torbico odložila na sovoznikov sedež. V tistem trenutku je neznanec odprl vrata, pograbil s sedeža torbico in zbežal. Ženska je stekla za njim v smeri glavne Tovarniške ceste, a zaman. Novogoriška policija išče očividce. (km) Nova poštna aplikacija Podjetje Poste italiane je razvilo novo aplikacijo za mobilne telefone, računalnike in tablične računalnike, ki je namenjena imetnikom računa Bancopo-sta. Z novo aplikacijo se je mogoče naročiti za obisk poštnega urada v Pari-nijevi ulici v Tržiču. Z aplikacijo je mogoče tudi slediti pismom, plačevati račune in položnice, pošiljati telegrame, sporočajo iz poštnega podjetja. /— gorica - Danes Se je tretja vojna že pričela? Miro Simčič Jože Pirjevec Danes ob 18. uri bosta v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici na temo Se je tretja svetovna vojna že pričela? razpravljala zgodovinar Jože Pirjevec iz Trsta in pisatelj Miro Simčič iz Maribora, avtor knjige Preden listje odpade, bomo doma -Slovenci v prvi svetovni vojni (19141918). Prva vojna se je uradno začela 26. julija 1914 z razglasitvijo mobilizacije avstro-ogrske vojske in z vojno napovedjo Srbiji, toda priprave nanjo so trajale vsaj dvajset let. Iztočnico za današnje srečanje pa so organizatorji poiskali v nagovoru papeža Frančiška, ki je na komemora-ciji ob stoletnici začetka vojne v Re-dipulji dejal, da se je tretja svetovna vojna po koščkih že začela. Čas pred prvo vojno in današnji čas sta si po eni strani podobna ... Simčičeva knjiga Preden listje odpade, bomo doma je posvečena 97. avstro-ogrskemu polku s sedežem v Trstu, v katerem je služboval tudi avtorjev ded Jožef Pirjevec - Joštov iz Dan pri Sežani. V njem so bili mnogi Slovenci iz Primorske in Istre. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v soboto, 30. januarja, bo ob 20. uri premiera komedije »Pokojna gospeji-na mama«, nastopa dramski odsek PD Štandrež v režiji Jožeta Hrovata (ponovitev 31. januarja ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo ali po tel. 0481-20678, 3286669048 od 12. do 14. ure. GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA« - NAGRADA MACEDO-NIO: v gledališču Verdi v Gorici bo v petek, 29. januarja, ob 20.30 predstava v furlanščini »Divine Commedie«, nastopa skupina I Trigeminus; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v soboto, 30. januarja, ob 20.45 gledališka predstava »Sogni e bisogni«, režija: Vincenzo Salemme. Več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici bo danes, 28. januarja, ob 18. uri »Mineštralala«; informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici so v teku gledališke predstave za otroke od 6. leta dalje: v soboto, 30. januarja, ob 16.30 »Storie del Buon Dio«, v izvedbi gledališke skupine Teatro Causa; informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »L'abbiamo fatta grossa«. Dvorana 2: 16.50 »Doraemon il film -Nobita e gli eroi dello spazio«; 18.30 -21.15 »Revenant - Redivivo«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Joy«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.15 »L'abbiamo fatta grossa«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Joy«. Dvorana 3: 17.00 - 21.15 »Revenant -Redivivo«; 19.50 »Quo vado?«. Dvorana 4: 17.45 »Steve Jobs«; 20.00 - 22.15 »Point Break«. Dvorana 5: 17.30 »Doraemon il film - Nobita e gli eroi dello spazio«; 19.50 »La corrispondenza«; 22.10 »Steve Jobs«. il Razstave KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ pripravlja, ob svetovnem dnevu žena, skupinsko likovno razstavo ženskih portretov pod naslovom »Ženski obrazi in izrazi«. Za obogatitev razstave organizatorji naprošajo zasebnike, ki imajo v lasti kakšen ženski portret, da posodijo delo za obdobje razstave; informacije po tel. 0481-531445. Likovna dela bodo zbirali do 12. februarja. V GORICI: v galeriji Kulturnega doma v Ul. Brass 20 je na ogled razstava slikarke Stanke Golob; do 8. februarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.0018.00 ter med prireditvami. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati - Quando la storia si racconta con le caserme«; do 28. februarja. Do 31. januarja je na ogled tudi razstava »Il Cioccolato nella Grande Guerra - Da peccato di gola a genere di conforto«. Odprti sta od torka do petka 9.3012.30, ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5-7 v Gorici je na ogled slikarska razstava umetnika in akademskega restavratorja Marina Beroviča iz Ljubljane; do 30. januarja ob odprtju trgovine. V GALERIJI LEG ANTIQUA je na ogled razstava z naslovom »Una Gorizia lon-tana. Sergio Altieri. Tempere su tela 2010-2015«; do 30. januarja od torka do sobote 9.00-12.30, 15.30-19.30; več na www.legantiqua.it. V MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled razstave. Urnik: do 31. januarja ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00. Vstop prost. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava, ki jo je uredil Luciano Rossetto, z naslovom »Baionette e puntesecche. Incisione, cento anni dopo Anselmo Bucci«. Sodelujejo umetniki: Eva Aulmann, Roger Benetti, Graziella Da Gioz, Arian-na Loscialpo, Stefano Luciano, Cesco Magnolato, Raffaele Minotto, Ivo Mo-sele, Luciana Nespeca, Maristella Pau, Olivia Pegoraro, Francesco Sciaccalu-ga, Elena Sevi, Elisabetta Viarengo Mi-niotti. Na ogled do 6. februarja od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.00. ČLAN FOTOKLUBA SKUPINA75 MARKO VOGRIČ razstavlja ciklus črno-be-lih fotografij »1915-2015« v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju, pod palačo Pokrajinskih GORIŠKA muzejev; ob urnikih lokala (9.3021.00, ponedeljek zaprto) do 29. februarja. V GRADU KROMBERK je na ogled razstava grafik z naslovom »Avgust Černigoj 1898-1985«; do 29. februarja od ponedeljka do petka 9.00-17.00, ob sobotah samo za najavljene skupine (tel. 003865-3359811), ob nedeljah 13.00-17.00. V PALAČI LOCATELLI v Krminu je odprta razstava z naslovom »Thea Gru-sovin Geromin. Ricordi di una vita in punta di pennello«, ki jo organizira kulturni krožek Tullio Crali iz Gorice. Razstavo predstavlja Serenella Ferrari, ki je uredila katalog; na ogled bo do 29. februarja ob petkih, sobotah in nedeljah 15.30-18.30. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava z naslovom »Natura e design. Le collezioni Gervasoni dal 1882 al 2015«; do 6. marca od srede do petka 15.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; informacije po tel. 0481-960816. ~M Koncerti GRAJSKE HARMONIJE NA GRADU KROMBERK: danes, 28. januarja, ob 20. uri bo koncert pianistke Mete Faj-diga; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016; blagajna@kultur-nidom-ng.si. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 5. februarja ob 20.45 Flamencason; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. H Šolske vesti AD FORMANDUM vabi na dan odprtih vrat Gostinske šole v ponedeljek, 1. februarja, od 14. do 16.30 v hotelu Best Western Palace (Korzo Italia 63 v Gorici). Obiskovalci bodo spoznali didaktične in izobraževalne aktivnosti Gostinske šole predvsem pa triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja Gostinski delavec, s katerim lahko pridobijo potrdilo o poklicni usposobljenosti za kuharja ali natakarja. Starši in dijaki bodo imeli priložnost, da spoznajo dejavnost Gostinske šole, da si ogledajo učilnice in laboratorije, spoznajo učno osebje in pridobijo dodatne informacije o izobraževalni ponudbi za šolsko leto 2016-2017. TEČAJ ANGLEŠČINE ZA UČENCE 1. IN 2. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE bo potekal ob sredah, od 17. do 18. ure, od 17. februarja do 11. maja v Dijaškem domu v Gorici. Cena za celoten tečaj je 45 evrov. Informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST Univerze v Novi Gorici organizira 12. in 13. februarja informativne dneve za akademsko leto 2016-17 v prostorih visoke šole v palači Alvarez v Diazovi ulici 5 v Gorici: Digitalne umetnosti in prakse (prva stopnja) v petek, 12. februarja, ob 10. in 15. uri ter v soboto, 13. februarja, ob 10. uri; Medijske umetnosti in prakse (druga stopnja) v petek, 12. februarja, ob 13. uri in v soboto, 13. februarja, ob 11. uri. PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v vrtcih: Pikapolonica v Pevmi danes, 28. januarja, od 10.30 do 11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo informativni sestanek za vpis v nižjo srednjo šolo v Doberdobu za družine iz Doberdoba v petek, 29. januarja, ob 17.30. V ŠOLI STEINER - WALDORF na Trgu Republike 33 v Borgnanu pri Krminu bo 30. januarja od 15.30 dalje dan odprtih vrat v šoli in vrtcu; informacije po tel. 0481-67496 ali educarewal-dorf.fvg@gmail.com. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo dan odprtih vrat v otroškem vrtcu Čriček v Doberdobu v torek, 2. februarja, od 10.30 do 11.30. Informacije po tel. 0481-78009. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 13. februarja, krajšo ekskurzijo za obisk in ogled spomenika na Cerju nad Mir-nom. Odhod z lastnimi sredstvi ob 14. uri s parkirišča tržnice v Mirnu. Obvezna prijava do konca januarja. Po obisku bo valentinovo večerno srečanje udeležencev. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni izlet od 23. do 29. avgusta na Nizozemsko in Flandrijo; informacije in vpisovanje do konca februarja po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v soboto, 5. marca, ob praznovanju dneva žena v Istro, Grožnjan, Motovun, Livado in Vodnjan, kjer bo kosilo; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (gostilna Peric), 0481-78398 (trgovina Mila) in 380-4203829 (Miloš) do 20. februarja oz. do zasedbe mest. SPDG prireja v nedeljo, 31. januarja, izlet na Kojco (1303 m). Informativni sestanek bo danes, 28. januarja, ob 19. uri na društvenem sedežu; informacije in prijave: andrej@spdg.eu in tel. 3201423712 (Andrej). 13 Obvestila GORIŠKA KVESTURA obvešča, da je urad za priseljence pri Rdeči hiši odprt ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 8.30 in 13. uro, ob sredah med 10. in 13. uro in med 15. in 18. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro; informacije po tel. 0481-586810. MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo k sodelovanju na pustnem vozu; informacije in naročilo pustnih oblek po tel. 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica). SEKCIJA VZPI ANPI VRH vabi člane na občni zbor danes, 28. januarja, v centru Danica na Vrhu s pričetkom ob 20.30. V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici potekajo brezplačna srečanja za dobro počutje: vsak torek od 20.30 bo na vrsti meditacija »Cuo-ri Gemelli«, ostale dneve bodo srečanja, ki jih bodo profesionalni izvedenci namenjali tehnikam yoge, schiatsu, qi gong, reiki, orthobionomy, quanti-ka, thetahealing; več na www.ahaue-venti.com. SPDG obvešča, da bo sedež na Korzu Verdi 51 int. v Gorici danes, 28. januarja, od 19. do 20. ure posebej odprt za poravnavo članarine. 0 Prireditve KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič vabita v sklopu »Srečanj pod lipami« v KC Lojze Bratuž v Gorici: danes, 28. januarja, ob 20. uri bo srečanje na temo »Slovenski jezik v šoli«. O aktualni temi, ki je povezana z bližajočim dnevom slovenske kulture, bodo spregovorili prof. Maja Melinc, prof. Marija Kostnapfel in prof. Adrijan Pahor. Večer bo vodil Julijan Čavdek. ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ (Strada Colombara, 11) v Fari vabi danes, 28. januarja, ob 20.30 na predavanje geologa Livia Sirovicha z naslovom »Tra geofisica e storia: il ri-calcolo delle faglie-sorgenti di ter-remoti antichi. Due casi del XVI e XVII secolo in Italia e i terremoti della Valle del Giordano dai tempi biblici al 1929«. Vstop prost; več na Četrtek, 28. januarja 2016 www.ccaf.it,info@ccaf.it, tel. 0481888540. MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE vabi na potopisno predavanje »Kolesarjenje ob Loari (Francija) in delu Normandije« danes, 28. januarja, ob 10. uri v prostorih središča, Gradnikove brigade 33 v Novi Gorici. Predavanje bo vodil Ivo Nanut; vstop prost. V GORICI v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, bo danes, 28. januarja, ob 18. uri Srečanje z avtorji na temo »...Se je 3. svetovna vojna že pričela?«. Gosta večera bosta zgodovinar Jože Pirjevec in Miro Simčič, avtor knjige »Preden listje odpade, bomo doma - Slovenci v prvi svetovni vojni (1914-1918)«; informacije po tel. 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it. »REVIJA PEVSKIH ZBOROV GORIŠKE 2016« v Kulturnem domu Deskle, bo od petka, 29. januarja, ob 20. uri ter v soboto, 30. in nedeljo, 31. januarja, s pričetkom ob 18. uri. Pobuda v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Območne izpostave Nova Gorica. Več informacij na www.jskd.si. V KNJIGARNI ANTONINI na Korzu Italia 51 v Gorici bo v petek, 29. januarja, ob 18. uri predstavitev romana Maurizia Platanie »Bauhaus«. »PRAZNIK MIRU« V KRMINU bo v soboto, 30. januarja, v župnijski dvorani Trevisan za mlade od 15. ure dalje in za odrasle od 16. ure. Ob kulturnem programu bo med drugimi gosti tudi novinar Mitja Volčič; ob zaključku bo maša, ki jo bo daroval nadškof msgr. Redaelli in ob 20.45 bo v občinskem gledališču koncert skupine The Sun. Koncert je brezplačen, nujna pa je predhodna najava na naslov thesun-cormons@gmail.com. Prireja organizacija Azione Cattolica iz Gorice. SREČANJA Z AVTORJI V SOVODENJ-SKI KNJIŽNICI: v torek, 2. februarja, ob 18. uri bo Ferruccio Tassin orisal zgodovino taborišča v Viscu. V torek, 16. februarja, bosta avtor Danijel Čotar in ilustrator Matej Susič predstavila knjigo »Ptičje kvatre«, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. V torek, 1. marca, bo Barbara Žetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih«, ki je izšla pred nedavnim pri ZTT, predstavila svoje izkušnje s tapkanjem. V NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v sklopu računalniških delavnic »Z nami po e-znanje« srečanje o spletnih straneh za hrambo dokumentov v torek, 2. februarja, med 17. uro in 18.30; več na www.ng.sik.si. 0 Mali oglasi PRODAM dve diatonični harmoniki H, E, A in B, ES, AS vsako po 1000 evrov; tel. 335-5387249. PRODAM kmečko zemljišče v Sovod-njah; tel. 0481-21601. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Sergio Co-stiera (z ronškega pokopališča) v kapeli glavnega pokopališča, pokop na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Mario Gabal-lo (iz Palmanove) na pokopališču; 11.00, Anna Sussarellu vd. Rossi v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Carmela Buttignon vd. Vit (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. KD Skala in gabrska klapa izrekata odborniku in prijatelju Davidu Lakoviču in družini iskreno sožalje ob izgubi drage mame Ludmille Milice. Ob izgubi drage mame izrekamo iskreno sožalje sinu Davidu in sorodnikom. Upravitelji in uslužbenci Občine Doberdob 18 Četrtek, 28. januarja 2016 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Rebula, Titov režim in Pavel VI. Jo2e Pirjevec Alojz Rebula in Zora Tavčar sta pri Celjski Mohorjevi družbi pravkar izdala knjigo »Dve mladosti-ena ljubezen«. Rebulov delež v omenjeni publikaciji pa nosi zapeljivejši naslov: »Z moje kraške univerze«. Gre za očarljive spomine na pisateljeva mlada leta v rodnem Šempolaju in okolici, ki spadajo zaradi svežine pripovedi in elegance stila verjetno v sam vrh njegove pozne ustvarjalne produkcije. V črtici »Boršt« je najti tudi naslednji odstavek, posvečen Loj-zetovemu mladostnemu prijatelju Stanku, ki je padel kot partizan v Lonjerju, ko so Nemci odkrili bunker, v katerem je skrival radijski sprejemnik: »Po umoru dr. Stanka Vuka, ki je bil z ženo ubit v svojem stanovanju v ulici Rossetti v Trstu marca 1944, gotovo po navodilu, ki je hotelo preprečiti, da bi s prihodom dr. Vuka (...) v partizane imela partija problem z novim Kocbekom, je javni glas pripisoval to dejanje Stanku. Zdaj pa je dr. Jože Pirjevec v italijanski publikaciji, ki pa je v slovenskem prevodu nečastno črtala poglavje o Vuku, razkril, da likvidator ni prišel iz če-tniške strani, kakor je marsikdo domneval, ampak iz partizanske, in da je bil to Stankov starejši brat Ber-to. To je odkril kljub svoji znani prorežimski drži, kar dela ta podatek še posebno verodostojen«. Ne bom komentiral zgodbe o Vukem umoru, ki je bolj zapletena, kot jo Rebula povzema, pa tudi ne bodice glede njenega »nečastnega« črtanja v slovenskem prevodu knjige o »Fojbah«. Svojemu bivšemu profesorju latinščine in grščine pa bi le želel povedati, da se moti, ko me apodiktično razglaša za akritičnega hvalilca Titovega režima. Do naše zgodovinske izkušnje od leta 1941 do leta 1991 je mogoče imeti dvojen odnos. Eden je tisti, ki ga ima hrvaški minister za kulturo Zlatko Hasanbegovič, ki je izjavil, kot berem v včerajšnjem Primorskem dnevniku, da bi bilo bolje, če bi Istro osvobodil ameriški general George S. Patton kot partizani, kajti tako bi ostala italijanska in bi ne motila hadezejevske pravover-nosti preostale Hrvaške. Pustimo ob strani podatek, da se je Patton od junija 1944boril v Franciji in Nemčiji, kar priča o skromni izobrazbi omenjenega kulturnega ministra. Poudarimo samo njegovo sovražno presojanje narodnoosvobodilnega boja in drža- ve, ki je iz njega nastala, češ da gre za izkušnjo, ki jo je treba odkloniti in toto. O tem so prepričani mnogi desničarski Slovenci in med njimi, bojim se, tudi Alojz Rebula. Jaz sem drugačnega mnenja, saj menim, da je treba preteklost interpretirati v njeni večplastnosti in biti zmožen ločevati zrno od plev. Kar zadeva narodnoosvobodilni boj, sodim na primer, da nam je, kljub stranpotem, ki jih je pogosto ubral pod vplivom komunistov, zagotovil državnost in meje, brez katerih bi ne bilo današnje Republike Slovenije. Uničil (ali vsaj delno je uničil) staro patriarhalno družbo, emancipiral ženske in pospešil vzpon slovenskega naroda v moderen osebek, zmožen, da se enakovredno sooča z najbolj razvitimi parterji zahodnega sveta. S svojim samoupravnim eksperimentom in neuvrščeno politiko na mednarodnem polju je stari režim skušal odgovoriti na probleme, ki so še vedno pereči, in ki jih bo treba rešiti, če nočemo utoniti v neoliberalnem močvirju sodobne »demokracije«. To seveda ne pomeni, da bi ne videl njegovih hib in grehov, ki so izvirali iz vere vladujoče partije, da ima monopol nad »resnico«. Vere, ki je, mutatis mutandis, na žalost značilna tudi za Rebulo. Da imam v svojem »laičnem« pristopu do Titovega režima prav, me potrjuje tudi papež Pavel VI., ki je na primer leta 1968, pozabljajoč na anateme prejšnjih desetletij, takole komentiral maršalov poskus premostiti izraelsko-arabski spopad: »Znova poudarjamo Vaši ekscelenci, koliko cenimo zavzetost, ki jo kažete za rešitev tega tako pomembnega vprašanja. Z naše strani smo vedno pripravljeni, ne samo da pozdravimo vsak častni napor v smeri istega plemenitega cilja, temveč da ga tudi podpremo in da v skladu s svojimi možnostmi sodelujemo pri oblikovanju reda, ki bi zagotovil pravičnost in mir na Srednjem vzhodu.« Za sklep naj samo rečem, da bi danes ne imeli bodečih žic na slovenskih mejah, če bi se pred štiridesetimi leti udejanili miroljubni napori Tita in Pavla VI. Njuna bogata korespondenca dokazuje, da je dialog med ljudmi, ki stoje na različnih ideoloških pre-misah, mogoč in lahko tudi ploden, če sloni na medsebojnem spoštovanju in toleranci. VREME OB KONCU TEDNA Stanovitno in vlažno, občasno lahko nekaj kapelj dežja Darko Bradassi Shizofrenemu vremenskemu dogajanju (predvsem) v gorah ni videti konca. Po občutni ohladitvi v minuli preteklosti so se višji sloji ozračja v tem tednu spet izrazito otoplili, kar je bilo med drugim v zadnjih mesecih prej pravilo kot izjema. Kakorkoli že, temperature so v gorah v teh dneh daleč previsoke za ta letni čas. Na najpomembnejših vrhovih Furlanije Julijske krajine se živo srebro v zadnjih dneh niti v nočnih urah ni spuščalo pod ledišče, pravzaprav se je povečini zaustavljalo na krepko pozitivnih vrednostih. Deželna meteorološka opazovalnica je včeraj na Zoncolanu namerila najnižjo nočno temperaturo +6,2 stopinje Celzija, na Višarjah +4,8, na Matajurju +3 in na Piancavallu +1 stopinjo Celzija. Dnevna štiriind-vajseturna povprečna temperatura pa je v nekaterih krajih, kot denimo na Zoncolanu, od torka 19. januarja do minulega torka 26. januarja poskočila kar za 19,3 stopinje Celzija, in sicer od -10,6 stopinje Celzija do +8,7 stopinje Celzija! Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je v minulih dneh na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila temperaturo +11,6 stopinje Celzija, kar bi bilo normalno v drugi polovici junija! V lanskem poletju se je, denimo, temperatura na tej višini bodisi v juniju kot v juliju in avgustu kar nekajkrat spustila pod to vrednost. Ničta izoterma pa se je povzpela do nadmorske višine 3036 metrov, torej za kakih 1500 metrov nad dolgoletno normalnost. Ni potrebno posebej poudarjati, da so bili pogoji v gorah zadnje dni vse prej kot idealni za sneg. Pod tako visokimi temperaturami v višinah je bilo v nižjih slojih dogajanje zelo upočasnjeno. Prišlo je do stagnacije. Topla višinska advek-cija ni uspela izpodriniti težjega in bolj vlažnega zraka, ki zato ostaja, sicer nekoliko manj mrzel kot v preteklem tednu, pribit v prizemlju. Posledično je bilo vreme pri nas, kljub visokemu zračnemu tlaku, sivo in vlažno. Nastal je temperaturni obrat, med drugim niti ne ravno zanemarljiv, če upoštevamo, da se je živo srebro v nižinah marsikje ponoči spuščalo pod lediš-če. Povečala se je tudi zračna onesnaženost. V bližnji prihodnosti ne gre pričakovati večjih preobratov, nadaljevalo se bo stanovitno in umirjeno ter vlažno vreme, toda bo občasno lahko padlo tudi nekaj kapelj dežja, višji sloji pa se bodo vendarle nekoliko ohladili. Temperature se bodo še zadrževale nad dolgoletnim povprečjem, ampak ne več tako izrazito kot v minulih dneh. Anticiklon bo namreč ob prehodu vremenskih front onstran Alp v višinah nekoliko oslabel. Danes in jutri bo ob delnem vplivu oslabljene vremenske fronte več vlage in oblakov, občasno ne gre izključiti rahlega rosenja. Jutri čez dan se bo vreme delno izboljšalo. V soboto in nedeljo kaže, da bo ob delnem vplivu nove oslabljene vremenske fronte spet več vlage in oblakov, mestoma lahko z občasnim rosenjem. Vse te dni bo v gorah več spremenljivosti in sončnega vremena. V ponedeljek in torek se bo nadaljevalo podobno vreme pred morebitnim poslabšanjem v drugi polovici tedna. Na sliki: nad Sredozemljem se zadržuje Anticiklon PISMA UREDNIŠTVU »Skupaj zmoremo« Jezikovni konformizem • V« I • nevarnejši od »purizma« Skupaj zmoremo. Ta slogan, ki ga je ob lanski Prešernovi proslavi uporabilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, navdušuje športnike, kulturnike in nazadnje tudi politike. Citiral ga je Igor Gabrovec v svojem nagovoru v Samatorci ob letnem srečanju Slovenske skupnosti. Kdo bi se z njim ne strinjal? Toda v svojem govoru je Gabro-vec omenil tudi dva primera, ki gotovo ne odgovarjata duhu citiranega »skupaj zmoremo«. To je vsiljeno združevanje občin, ki ga skuša izpeljati deželna uprava, in združevanje slovenskih kulturnih ustanov, ki ga vsiljuje odbor-ništvo za kulturo. V nadaljevanju je Gabrovec omenil dva primera te dobre prakse in sicer združitev Katoliškega glasa in Novega lista ter združitev manjših političnih skupin v stranko Slovenske skupnosti. To je vse res. Toda združenje dveh časopisov in številnih manjših strank ni bilo vsiljeno od zunaj, ampak se je zgodilo spontano, od »spodaj navzgor«. Tako združevanje je res smiselno in potrebno, vsako drugo pa je nezaželjeno. Navsezadnje kdo si ne želi močnejših subjektov in večje enotnosti med nami! A zato je verjetno potreben čas. Kdo si ne želi ene same slovenske stranke, ene same krovne organizacije, v katerih bi se prepoznavali vsi. A od tega smo še daleč. In človek glede tega ne more biti optimist. Vsako leto molimo za edinost med kristjani, a koliko je krščanskih cerkva? Marij Maver Nli V Gorici je bila nedavno tega javna predstavitev znanstvene monografije z naslovom Jezik: sistem, sredstvo in simbol. Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji, ki jo je sestavila raziskovalka, jezikoslovka, tolmačica in publicistka Matejka Grgič. Ob tej priložnosti je predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tanja Petrovič izjavila naslednje: »Nevarno je, ko se jezik oddalji od ljudi. Vsi zelo težimo z utopično idejo o čistem jeziku, ki se v tem prostoru sploh ne more približati dejanski praksi. Standardizacija s standardnim jezikom je vedno konzervativno dejanje, mi pa moramo resno premisliti o tem, kaj narediti za to, da lahko govorci ob rabi svojega jezika uživajo. Naj mi bosta dovoljeni, staremu rabniku, ljubitelju in uživalcu slovenskega, seve maternega jezika, kratki vprašanji, podvprašanje in skromna misel. Zakaj še vedno nimamo na šolah in drugje, kjer bi bilo to enako potrebno, tečajev glasoslovja? Ali ne bi seznanitev množic s fonetičnimi značilnostmi, odlikami in dragocenimi redkostmi slovenščine izzvenela v še prikupnejše vabilo, naj se predajo jezikovnemu užitku? Tako bi morda znova vzljubili tudi srednji spol in dvojino, ki se zaskr-bljivo porazgubljata skozi vse širše razpoke jezikovne zgradbe. Mnenja sem, da dolgoletno sklicevanje na razvoj (ži-vost) materinščine šibi obrambo le-te pred tujskim navalom, povzroča jezikovni nered in siromaši jezikovno kulturo, ki je neločljivo povezana z narodovo bitjo in usodo. Narodovega preživetja ne bo ogrozilo spoštovanje jezikovnih pravil, ki varujejo jezik-identi-teto pred anarhoidnim poseganjem vanju in v katerih premnogi zmotno vidijo okoreli purizem, ampak ga bo kvečjemu popustljivi konformizem. Drago Gašperlin »Begunska kriza« Kar naprej po vseh časopisih na tujem in doma in tudi v Prim. dnevniku teče beseda o »begunski ali migrantski krizi«, kar je skregano s pametjo in z jezikom, ker meni se zdi prej begunski ali migrantski --- boom kot pa kriza in seveda evropska pa svetovna in posledično tudi italijanska in slovenska kriza, saj vsi skupaj nis(m)o kos temu nenehnemu navalu ljudi, ki s(m)o ga sami povzročili, bodimo iskreni. Skrajni čas je, da nehamo hinavčiti in rečemo bobu bob, ne pa da svojo dejansko krivdo obzirno zakrijemo in jo obesimo najmanj primernim za vrat. Pa brez zamere in z njo. Jolka Milič dan spomina - Tatjana Rojc v V. Venetu Primorsko zgodovino povezala z Borisom Pahorjem Tatjana Rojc med predavanjem v Vittoriu Venetu Sekcija VZPI-ANPI iz Vittoria Veneta je počastila Dan Spomina s predavanjem Tatjane Rojc. Predavateljica se je osredotočila na slovensko primorsko zgodovino 20. stoletja, v katero je vključila življenjsko in literarno izkušnjo pisatelja Borisa Pahorja. Obravnavala je njegovo pot vse od podpisa Rapalske pogodbe do požiga Narodnega doma, I. in II. tržaškega procesa in deportacije ter kompleksnega povojnega obdobja. Posebej se je zaustavila pri pisateljevi taboriščni izkušnji in spregovorila tudi o njegovi publikaciji Rdeči trikotniki. Številna publika, ki si je na koncu ogle- dala tudi dokumentarni portret Boris Pahor- pisatelj onkraj senc Tatjane Rojc, je skoraj dveurno srečanje dopolnila z živahno debato. Posebej zanimiva je bila debata o tragediji fojb, ki so jo prisotni ocenili kot posledico četrstoletnih pogro-mov in grozot fašizma in nacizma na Primorskem. Pobuda je nastala ob obisku v Rižarni v oktobru, ko se je odvijala tržaška predstavitev italijanske in slovenske različice publikacije Rdeči trikotniki, ki jo je spremljala pesem Tržaškega Partizanskega zbora P.Tomažič. V Vitto-rio Venetu načrtujejo ponovni obisk Rižarne in slovenskega Trsta. VČERAJ IN DANES V ČRNO-BELEM Zlate drsalke Aliona Savchenko in Robin Szolkowy (Nem), Adelina Sotnikova (Rus), Carolina Kostner (Ita), Elizaveta Tuktamyseva (Rus), Nicole Della Monica in Matteo Guarise (Ita), Tatiana Volosozhar in Maxim Trankov(Rus), Kiira Korpi (Fin) ter Yu-na Kim (Kor) Fotografije Gianni Pecchiar 20 Četrtek, 28. januarja 2016 APrimorski r dnevnik »Faraon« odslej za Romo MILANO - Brazilec Pato in občasni italijanski reprezentant Stephan El Shaarawy, nekdanja nogometna čudežna dečka, zvezdi Milana, ki pa pri italijanskem velikanu nista sijali, bosta do konca sezone igrala kot posojena igralca v novih ekipah. Brazilec (prej Corinthians) pri londonskem Chelseaju, El Shaara-wy pa pri Romi. El Sharawaya, znan tudi z vzdevkom Faraon, je po izkušnji pri knežjem Monaku, ki pa ni hotel odkupiti njegovih uslug, je s 13 milijoni evrov odkupila Roma. Durantovih 44 točk NEW YORK - V noči na sredo je na parketu newyorškega Madison Square Garden zvezdnik lige NBA Kevin Durant v dresu Thunder-sov iz Oklahome dosegel visokih 44 točk in vpisal začasni strelski rekord sezone za zmago v gosteh proti Knicksom, kjer nastopa tudi Saša Vujačič. Durantovim 44 in 14 skokom je 30 točk v koš Ne-wyorčanov nametal Russel Westbrook. Pri Miamiju je Goran Dra-gič zaradi poškodbe izpustil osmo zaporedno tekmo. Na njegovem mestu je v Brooklynu Beno Udrih v 30 minutah dosegel 9 točk. nogomet - V prvi polfinalni tekmi državnega pokala Finale že v žepu? Juventus je kar s 3:0 premagal jalov Inter - Morata prekinil strelsko sušo Španski napadalec Juventusa Alvaro Morata se je tako veselil prvega zadetka na sinočnji pokalni tekmi proti Interju ansa Juventus - Inter 3:0 (1:0) Strelci: Morata 11-m 36.; Morata 63., Dybala 84. Juventus: Neto; Caceres, Bonucci, Chiellini; Cuadrado, Pogba, Marchisio, Asamoah, Evra (Alex Sandro); Mand-zukic (Dybala), Morata. Inter: Handanovič; D'Ambrosio, Miranda, Murillo, Nagatomo; Medel, Melo (Brozovič), Kondogbia; Biabiany (Icardi), Jovetič, Ljajič (Juan Jesus). TURIN - Na prvi polfinalni tekmi državnega pokala je Allegrijev Juventus »matiral« Mancinijev Inter, ki bo čez en mesec (2. ali 3. marca) na povratni tekmi v Milanu imel izjem- no težko nalogo, če želi spreobrniti izid v svojo korist in se uvrstiti v pokalni finale. Junak sinočnjega srečanja je bil Morata, ki je dvakrat premagal slovenskega vratarja Samirja Handa-noviča. Prvič sicer po zaslugi najstrožje kazni. Drugič pa v drugem polčasu po napaki gostujoče obrambe. Španski napadalec je tako prekinil dolgo strelsko sušo, ki se je začela lanskega 4. oktobra. Inter se je le dvakrat predstavil pred vrati »stare dame« (Melo in Murillo). Premalo za moštvo, ki želi znova krojiti vrh italijanskega nogometa. Piko na i je pred trikratnim sodnikovim žvižgom postavil Dybala. Visoke Ana Drev je na velesalomu v Flachau dosegla spodbudno 2. mesto. Veliko pričakovanja vlada nad njenim nastopom na Zlati lisici ansa ture na mariborskem Pot MARIBOR - Do 52. Zlate lis le še dober dan, prirediteljem pa zgornjem delu proge zaradi toplotn verzije nagajajo previsoke temperatu kot zagotavlja vodja tekmovanja Dragšič, lisica bo, tudi zaradi pož valnega dela vseh sodelujočih. Maribor se v teh dneh znova v soncu v vse prej kot zimskih tem turah. Če je ob vznožju Pohorja še skih pet stopinj Celzija, pa je na vrh deset. A prireditelji zagotavljajo, da jo dovolj debelo snežno odejo, ki j tegnjena čez celotno širino smučišč stavljavci proge tako naj ne bi bili jeni zgolj na ozek zasnežen pas, tu tekmovalni konec tedna pa je vrem napoved toplo in sončno vreme. »Tudi vnaprej je napovedano vreme, a je teren odličen ne glede na perature. Proga je v dobrem stanju, bila dobra že predpriprava, vse deluj mora. Pred tekmo bomo postorili š kaj zadev in bo vse kot mora biti,« je doma dejal vodja tekmovanja Dr Nekdanji vrhunski alpski smučar me razlogov za paniko ni. »Čakamo še n hod vodilnih iz Mednarodne smuč zveze, tudi direktorja ženskega svet ga pokala Atleja Skaardala. Od jutr nes) naprej se bomo ukvarjali s kemij roma s tem, kaj uporabiti, da bo zdržala. Tudi za trening bo poskrb Ulica del Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu ne pomagajo organizatorjem se priprave zaključujejo in da nam je uspelo uresničiti vse, kar smo si zadali. Tekma bo prav gotovo potekala na najvišji svetovni ravni. Tudi letos smo del dogajanja prenesli v središče mesta Maribor, na Trg Leona Štuklja, kjer bodo javna žrebanja startnih številk in bogat glasbeni program s koncerti skupin Trash Candy, Happy OlMcWeasel in Rok'n'Band,« pa je dejal generalni sekretar tekmovanja Srečko Vilar. Letos znova velja opozorilo, da parkirnih mest pod Pohorjem za vse ni dovolj, zato prireditelji svetujejo prihod na prizorišče z javnim prevozom, avtobusi na progi 6, ki vodi pod Pohorje, bodo vozili v okrepljenem številu, možno pa bo parkirati še pri Obrambnem domu, od koder bo na prizorišče vozil poseben avtobus. »Skupaj s policijo smo poskrbeli za nekoliko spremenjen prometni režim, osnova je tisti od lani, gre pa za enosmerni promet in omejitev vseh parkirnih prostorov, zato pozivamo obiskovalce k upoštevanju navodil policije in prometne signalizacije. Če bodo dnevi tako lepi kot te dni, tudi sprehod ne bo odveč. Pod Pohorjem si želimo čim več ljudi, da skupaj podpremo Ano Drev in ostale slovenske smučarke,« je dejal Vilar. Tekmo naj bi si vsak dan po besedah prirediteljev ogledalo med deset in petnajst tisoč ljudi. (sta) rokomet - EP Senzacija: Hrvaška povozila Poljsko KRAKOV - Hrvaška moška rokometna reprezentanca je uprizorila prvovrsten podvig na evropskem prvenstvu na Poljskem in v odločilni tekmi v Krakovu premagala gostiteljico s 37:23 (15:10) ter se prebila v polfinale. Med štiri se je uvrstila tudi Španija po zmagi nad Rusijo s 25:23 (11:12), pred tem sta se v polfinale uvrstila še Norveška in Nemčija. Hrvaška je za napredovanje v polfinale potrebovala zmago z vsaj enajstimi goli in jo tudi dosegla. Hrvatje so se dobesedno poigrali s Poljaki in jih zasenčili v vseh prvinah, po njihovem vodstvu s 17 goli prednosti v 47. minuti (13:30) pa je bilo jasno, da se bodo uvrstili med štiri najboljše izbrane vrste na letošnjem turnirju stare celine. Iz krakovske skupine I si je polfinalni nastop nekoliko nepričakovano, a povsem zasluženo izborila pravi hit letošnjega sklepnega turnirja Norveška po zmagi nad branilko naslova Francijo z 29:24 (12:11). V vroclavski skupini II je prvovrstno presenečenje pripravila Nemčija, ki je na Poljsko prišla močno zdesetkana, med turnirjem pa ostala še brez kapetana Steffena Weinholda in Christiana Dissingerja. Navzlic temu je zmogla dovolj moči in se po zmagoslavju nad Dansko s 25:23 (12:13) prebila v polfinale, kjer bo nastopila tudi Španija, ki je po zmagi nad Rusijo osvojila prvo mesto v skupini. V včerajšnjih prvih tekmah je Be-lorusija v Krakovu ugnala Makedonijo s 30:29 (14:13), medtem ko je bila Švedska v Vroclavu boljša od Madžarske z 22:14 (10:7). Jutrišnja polfinalna para v Krako-vu sta Španija - Hrvaška in Norveška -Nemčija, V Vroclavu pa se bosta za peto mesto pomerila Francija in Danska, za sedmo pa Poljska in Švedska. ODBOJKA - Odbojkarice Calcita Ljubljane so brez osvojenega niza končale še šesto tekmo v lige prvakinj. V poljskem Sopotu jih je s 3:0 (21, 22, 11) premagala domača ekipa Atom Trefl. KOŠARKA - Košarkarji Krke so zabeležili prvo zmago v letu 2016. V predzadnjem krogu drugega dela pokala Fiba so pred domačimi gledalci premagali finsko Katayo s 76:70. Liga Telemach: Rogaška - Portorož 104:58. Konec sezone tudi za Ligetyja Ted Ligety si je na treningu veleslaloma strgal križne vezi v kolenu. Za Američana je sezona že končana, po operaciji v ZDA ga čaka osem mesecev okrevanja. Trikratni svetovni prvak v veleslalomu (2011, 2013 in 2015) je načrtoval nastop v Garmischu v nedeljo. Američan je letos zmagal na uvodnem veleslalomu sezone v Soldnu, skupaj ima že 25 zmag v svetovnem pokalu, 24-krat je bil najboljši v veleslalomu. smučanje - Konec tedna smučarski pokal v Mariboru »Vroča« lisica tenis - Odprto prvenstvo Avstralije Murray ugnal Ferrerja, Klepačeva v polfinalu MELBOURNE - Po Srbu Novaku Djokovicu in Švicarju Rogerju Federerju, ki sta prvi in tretji nosilec, se je v polfinale teniškega odprtega prvenstva Avstralije v Mel-bournu uspelo prebiti še Britancu Andyju Murrayju in Kanadčanu Milošu Raonicu. Drugi nosilec Murray je v četrtfinalu s 6:3, 6:7 (5), 6:2 in 6:3 ugnal osmega nosilca, Španca Davida Ferrerja. »To, da je bila streha nad igriščem zaprta, je malce olajšalo vse skupaj, lažje je bilo vračati udarce. Proti Ferrerju moraš imeti dober 'return', saj je zelo natančen. Sam pa rad igram v dvorani, saj sem odraščal na Škotskem,« je dejal Murray po srečanju in dodal: »Bil je brutalen dvoboj z veliko dolgimi točkami v drugem in tretjem nizu, toda dobro sem se držal.« Na ženskem delu turnirja sta si včeraj polfinale zagotovili Nemka Angelique Kerber in Britanka Joha-na Konta. Drugi polfinalni par med dekleti bosta sestavljali prva nosilka, Američanka Serena Williams, in če-trtopostavljena Poljakinja Agnieszka Radwanska. V konkurenci mešanih dvojic se je Andreja Klepač uvrstila v polfinale. Klepačeva je skupaj s Filipin-cem Treatom Hueyjem s 6:2 in 7:5 izločila tretjepostavljeno tajvansko-indijsko navezo Yung-Jan Chan/Rohan Bopanna. V polfinalu se bosta Klepačeva in Huey pomerila z Američanko Coco Vandeweghe in Romunom Horio Tecaujem. Pri ženskih dvojicah sta znani prvi finalistki, to sta sedmoposta-vljeni Čehinji Andrea Hlavackova in Lucie Hradecka, ki sta s 3:6, 6:3 in 6:1 odpravili 15. nosilki, Kitajki Xu Yi Fan in Zheng Saisai. smučarke bodo lahko trenirale na zgornjem delu nad startom veleslaloma,« je še dejal Dragšič. Preostali del organizacijskega komiteja je danes pod Pohorjem slovesno podpisal pokroviteljski pogodbi s predsednikoma uprave Zavarovalnice Maribor in Nove KBM, največjima pokroviteljema tekmovanja, za katerega prodaja vstopnic že poteka preko Eventima in Pošte Slovenije. Za en dan morajo odrasli odšteti 10 evrov, za oba 15, mladina do 18. leta ima polovične cene, otroci do 8. leta v spremstvu staršev pa vstopnine ne plačajo. »Lepo je sedeti tukaj, gledati progo, kako nastaja, mirno lahko rečem, da Slovenec David Kranjec v finalu BRATISLAVA - Slovenski umetnostni drsalec David Kranjec je na evropskem prvenstvu, ki poteka v Bratislavi, po kratkem programu z rezultatom 56,99 zasedel 23. mesto in se uvrstil v prosti program, ki bo na sporedu v petek. Kranjec, 21-letni Celjan, ki pa živi v Avstraliji in je nekaj časa zanjo tudi tekmoval, je dobro opravil s svojim nastopom in si priboril nastop med najboljšimi 24 tekmovalci, ki bodo jutri nadaljevali s tekmovanjem. Prvo mesto je v kratkem programu premočno osvojil Španec Javier Fernandez s 102,54 točke, drugi je bil Rus Maksim Kovtun (88,09), tretji pa Čeh Michal Brezina (84.30). V ženski konkurenci je Daša Grm, podobno kot lani v Stockholmu, ostala brez finalnega nastopa. Po kratkem programu so v vodstvu tri ruske drsalke. Z 72,55 točke vodi Jevgenija Medvedeva, druga je Jelena Rodjonova, ki je kratki program končala s 70,96 točke, tretja pa Ana Pogorilaja s 63,81 točke. / ŠPORT Četrtek, 28. januarja 2016 21 nogomet - Prestižna prijateljska tekma v športnem centru Zarje Crvena zvezda »osvojila« Bazovico fotografije na naši facebook strani primorski sport Kapetan Zarje Daniel Franco in nogometaš Crvene zvezde Slavoljub Srnic. Levo skupinska slika na sredini igrišča. Spodaj včerajšnji fotografski utrinki iz Bazovice fotodamj@n po tekmi »Srbi smo čustveno vezani na Trst« »Vzdušje v Bazovici me v malem spominja na nekdanjo skupno državo Jugoslavijo,« je sprva povedal »team manager« Crvene zvezde Bla-žo Radosavljevic in utemeljil: »Prepletala sta se slovenščina in srbščina. Balkanske jedi. Prijetno vzdušje... počutili smo se kot doma. Sprejem je bil odličen. Veseli nas, da smo tu v Trstu priljubljeni. Srbi smo še vedno čustveno zelo navezani na Trst. Tu živi veliko naših rojakov. Pa tudi slovenska manjšina in drugi narodi iz nekdanje Jugoslavije.« Ali ste v teh dneh imeli priložnost, da ste obiskali in si ogledali Trst? V soboto smo se sprehodili po mestnem središču. Obiskali smo srbsko pravoslavno cerkev in spili kavo na Velikem trgu. Uživali smo. Trst je krasno mesto. V prvi srbski ligi vam naslov državnega prvaka skorajda ne more več uiti ... Po prvem delu vodimo pred drugouvrščenima ekipama Borac in Čukarički za 25 točk. Sistem igranja v Srbiji pa je malo drugačen, saj moramo igrati play-off. Vse je še odprto. Drugi del sezone se bo začel 20. februarja. Kdaj bomo znova videli Crve-no zvezdo v ligi prvakov? Upam že v prihodnji sezoni. Odkrito ciljamo na uvrstitev v fazo skupin lige prvakov ali v najslabšem primeru v fazo skupin evropske lige. Marko Grujic vas bo medtem zapustil, saj je podpisal pogodbo z Liverpoolom. Grujič bo v Anglijo odšel po koncu sezone. Naša naloga je tudi ta, da vzgajamo dobre igralce in jih prodajamo finančno močnejšim klubom. Kako bi ocenili prvo srbsko ligo? Nekaj klubov je na dobri ravni. Ni pa na nivoju nekdanje Jugoslavije. Ali vam niso lahko košarkarji (Jadranska liga, liga ABA) za zgled? Neke vrste balkanska liga, v kateri bi igrali najboljši klubi iz nekdanje Jugoslavije, bi lahko bila rešitev. Prav gotovo bi bila kakovostnejša in več zanimiva tudi za pokrovitelje. Morda pa časi še niso zreli. Ne vem, kako bi bilo, če bi mi gostovali v Zagrebu, in nasprotno. (jng) Zarja - Crvena zvezda 2:10 (0:6) Strelci: Grujic, Matoš, Stojanovic, Plav-šič, Oliveira, Srnic; Marzini, Oliveira, Ta-rable, Ristic, Jovanovic, Sikimic. Zarja: Castellarin, Franco, Grizonič, Mar-kovic, Barut, Šestič, Zucchini, Roviglio, Bernobi, Tarable, Marzini; Pirra, Var-glien, Jevnikar, Bernobi, Segulin, Puzzer, Ferro, Mattera, Stolfa, Norante. Trener: Vitulič. Crvena zvezda: Supic, Petkovic, Ibanjez, Donald, Lukovic, Jovanovic, Oliveira, Grujic, Jovic, Plavšic, Srnic, Kahriman, Stojanovic, Katai, Vered, Pavičevic, Matoš, Živkovic, Ahcin, Cvetkovic, Mijajlo-vic, Manojlovic, Ristic, Andelkovic, Jovanovic, Ilic, Gavric, Rendulic, Orlandic, Sikimic. Trener: Miodrag Bozovic. Beograjski nogometni prvoligaš Crvena zvezda, ki se je do danes mudil na zimskih pripravah v Kopru pred začetkom drugega dela sezone, je v Bazovico privabil nad 400 ljubiteljev nogometa. Polovica je bila tržaških Srbov, ki so si za »zvezdo« celo privoščili pol dneva dopusta. Drugo polovico bazov-ske tribune so napolnili zamejski nogometni navdušenci in drugi Tržačani, še nekaj pa je bilo gledalcev iz Slovenije. Organizatorji prijateljske tekme, ba-zovska ŠD Zarja (posrednik s srbskim klubom je bil koprski trener Valter Ma-tkovič), so bili zadovoljni s športnim dogodkom. Na pomoč so jim priskočili številni prostovoljci: točili so pivo in pekli so čevapčiče. Srbi so se počutili kot doma na Balkanu. Zadovoljen je bil tudi upravitelj restavracije v športnem centru Zarje, nekdanji repentaborski župan Aleksij Križman. Celo »špiker« je uvodni pozdrav in postave obeh ekip prebral trijezično: slovensko, srbsko in italijansko. Kot je pač treba. Pred tekmo so se zvezdini navijači (in drugi) slikali pred rdeče-belim klubskim avtobusom, ki ga krasi velika rdeča zvezda. »Podobnega, kot je to že storil ZSŠDI, bi lahko opremil tudi tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič,« je nekdo bolj za šalo kot zares izustil med fotografiranjem. Srbski navijači so se predstavili s rdeče-beli-mi čepicami, bundami, majicami in šali. Na tribuni so tudi izobesili veliko srbsko zastavo. Kar precej je bilo tudi predstavnikov sil javnega reda, ki pa so le uživali, saj je bilo vzdušje sproščeno in prijetno. »Bratsko,« kot je poudaril navijač Dragan (doma iz Požarevca), ki se je veselil prihoda Crvene zvezde v Trst. »Od vedno navijam za 'zvezdo'. V Beogradu sem si že ogledal številne tekme. Danes sem si moral obvezno ogledati tekmo, čeprav je bil službeni dan.« Crvena zvezda ima nekaj navijačev tudi v Bazovici in okolici. Še posebno, ker so klubski dresi podobni, če že ne skoraj enaki: belo-rdeči. Zaradi tega je morala včeraj Zarja igrati z neobičajnimi plavimi majicami. Tekma je bila pravzaprav nezanimiva. Ze po šestih minutah je padel prvi gol. Do konca prvega polčasa jih je bilo v mreži Zarje že pol ducata. Začetek drugega polčasa je minil v znamenju ekstaze gostiteljev, ki so dvakrat premagali srbskega vratarja. Proti nekdanjim evropskim prvakom (sicer leta 1991, ko so v finalu pokala prvakov v Bariju po streljanju enajstmetrovk premagali francoski Marseille) sta zadela Marzini in Tarable. V drugem polčasu je slavni trener Miodrag »Grof« Bozovic (kar nekaj let je treniral v Rusiji) sicer popolnoma zamenjal postavo. Iz igre je poslal tudi prvega zvezdnika Marka Grujica (letnik 1996), ki je že podpisal nekaj milijonsko pogodbo z angleškim Liverpoolom. V Premier League ga bomo videli v prihodnji sezoni. Pri Crveni zvezdi igra tudi nekaj mladih nogometašev, ki so junija lani osvojili naslov svetovnih mladinskih prvakov U20. Obetavni mladi, ki jih bodo bržkone kmalu prodali uglednim evropskim klubom in s prejetim denarjem pokrili stare klubske dolgove. Za Vukasina Jovanovica se na primer zanima ruski Zenit, ki ima sicer skupnega pokrovitelja (ruski plinski gigant). Po končani tekmi so cicibani Zarje, ki so pred srečanjem pospremili moštvi na sredino igrišča, lovili avtograme. Zar je delal na polno par. Organizatorji pa so pogostili tudi gostujoče nogometaše, ki jim bo Bazovica prav gotovo ostala v lepem spominu. Jan Grgič šah - V Novi Gorici Hit Open 2016 Mesto bo utripalo v znamenju šaha Rekordno število držav, iz katerih prihajajo udeleženci, pet velemojstrov in okoli 120 prijavljenih igralcev - to so poudarki letošnjega, že 21. šahovskega turnirja Hit open 2016, ki se jutri začenja v Novi Gorici. Turnir se, potem ko se je nekaj let zapored odvijal v novogoriški Perli, vrača na nekdanjo lokacijo: v veliko dvorano novogoriške mestne hiše. »Gre za največji šahovski turnir v tem delu Evrope. Ponosni smo, da je mednarodno prepoznan in da se o Hit open govori po vsem svetu,« poudarja Stojan Karer, predsednik novogoriškega šahovskega kluba, kateri je od slovenske šahovske zveze nedavno prejel naslov regijskega šahovskega centra. Karer se rad spominja zlatega obdobja kluba, ko so kot edini v Sloveniji vzgojili kar tri velemojstre: Jano Krivec, Ano Srebrnič in Jureta Boriška, obžaluje pa manjšo udeležbo domačih šahistov na letošnjem turnirju, a kot pojasnjuje, gre za cikle, ki jih beleži bolj ali manj vsak klub. »V zadnjih letih se trudimo tudi, da bi v klubu vzgojili kakovosten sodniški kader,« poudarja Dušan Rusjan, nekdanji šahovski sodnik in sedaj tajnik omenjenega kluba. Na tokratnem turnirju se bo pomerilo pet velemojstrov iz različnih držav: Madžara Tamas Banusz in Laszlo Gonda, Črnogorec Dragiša Blagojevic, slovenske barve med velemojstri zastopa Marko Tratar, srbske pa Siniša Dražic. Sicer pa je na turnirju A trenutno prijavljenih 96 tekmovalcev, na turnirju B v kategoriji mladi pa 25. Odprtje turnirja bo v petek ob 16.30, zaključek pa v četrtek, 4. februarja. Nagradni sklad turnirja znaša 6.000 evrov, kar dogodek uvršča na šesto mesto po višini denarnega sklada v svetovnem merilu. »Turnir je odlična promocija za občino in državo,« poudarja novogoriški podžupan Marko Tribušon. Dogodek se bo, kot rečeno, odvijal v veliki dvorani mestne hiše in ne v Perli kot minula leta. »To pa zato, ker se v Perli istočasno odvija pomemben poker turnir. Na račun obeh dogodkov so vsi naši hoteli na Goriškem polni, goste preusmerjamo tudi v sosednjo Gorico,« pravi Lavra Peršolja iz Hita. »Turnirje res pomembna promocija za mesto. Udeležujejo se ga šahisti iz številnih evropskih držav in tudi iz Indije. Mnogi se vračajo k nam, kar je za nas še posebej razveseljivo,« zaključuje Karer. (km) 22 Četrtek, 28. januarja 2016 ŠPORT / Cerkno in Biberon V nedeljo bo na vrsti druga preizkušnja čezmejnega Primorskega smučarskega pokala. V Cerknem se bodo tudi smučarji naših društev pomerili v veleslalomu za Miškotov memorial. V karnijskem Forniju di Sopra pa bo v soboto in nedeljo 32. Trofeja Biberon namenjena najmlajšim smučarjem, kategorijam baby in miški. V soboto ob 10. uri na progi Cimacuta najprej na vrsti slalom. V nedeljo pa se bodo najmlajši pomerili še v veleslalomu. Opčine (ni)so nared Po priložnostno odigrani domači tekmi v tržiški telovadnici v Ul. Baden Pawell, se bodo košarkarji Jadrana že v prihodnjem domačem srečanju vrnili na Opčine. Ta bo na vrsti na pustno nedeljo. Okvara ogrevalnega sistema je bila v začetku tedna popravljena. Vest nam je potrdil tudi športni vodja Jadrana Andrej Vremec, ki je potožil da je ogrevanje le eden izmed problemov openske telovadnice. Več je težav z vzdrževanjem objekta, vključno s stanjem parketa. nogomet - Trener Vesne Sandrin v pričakovanju derbija »Derbi bo izenačen« Trener »plavih« pričakuje nadpovprečen nastop svojih nogometašev Kriška Vesna je v zadnjih dveh prvenstvenih krogih upočasnila svoj ritem, saj je zbrala le točko v Chion-su. Pred sobotnim derbijem elitne lige proti Krasu (ob 14.30 v Križu) si trener Luigino Sandrin tako razlaga ne najbolj prepričljiv trenutek: »Po zmagi v pokalnem finalu sem pričakovalfizičen padec moštva, zgodil pa se je teden kasneje proti zadnjeuvrš-čeni ekipi. V Chionsu smo odigrali kakovostno tekmo, saj smo iztržili točko proti dobri ekipi, ki je v težkem trenutku reagirala. Chions bo v nadaljevanju hud nasprotnik za vse.« Vas skrbi dejstvo, da v zadnjih dveh tekmah niste zadeli gola po izdelani akciji? Resnici na ljubo smo bili tudi nekoliko osmoljeni. V Manzano smo dobesedno zapravili dve priložnosti, v Chionsu pa je vratar z enkratnim posegom preprečil poskus Colje. Ni problem doseganje golov, več me skrbijo prejeti goli. V zadnjih dveh nastopih smo jih prejeli kar štiri. Pogrešate Deana Avdica v obrambi? To ni stvar odsotnosti glavnega branilca, največ razlogov pripisujem predvidljivemu padcu forme. Upam, da bo Dean v soboto na razpolago, težko bi pa napovedal njegov nastop. Iz taktičnega vidika, na katerem delu igrišča se bo odločal der-bi? Na sredini igrišča pričakujem pravo borbo. Želel bi si, da bi to bila tekma podobna tisti iz prvega dela prvenstva, kjer smo mi rahlo prevladali, na koncu pa smo igrali neodločeno. Dobro vemo, proti komu igramo. Menim, da je Kras med najboljšimi ekipami prvenstva, ki igra tako kot mi dopadljiv nogomet. Je to za vas ključna tekma pred zadnjo tretjino prvenstva? Absolutno ne. Čeprav ne bomo dosegli pozitivnega izida, ne bo to problem v kratkoročni perspektivi. Moteči bodo le nastopi na medde-želni fazi italijanskega pokala. Prepričan sem, da bodo fantje odigrali nadpovprečno tekmo, saj si v tem prvenstvu želimo doseči še kak spodbuden dosežek, vemo pa, da je nogomet sestavljen tudi iz epizod. Kako pa bi komentiral dosedanjo polletno izkušnjo v Križu? Pokal nam je dal tisti kanček ponosa, ki je tudi prava nagrada za društvo, navijače in vse ki so veliko truda vlagali v moštvo že v prejšnjih sezonah. Če bomo v drugem delu prvenstva dosegli prav toliko točk kot v prvem, bom zadovoljen in bo pomenilo, da je ekipa ponovila nadpovprečno prvenstvo. (mar) Sovodnje zasluženo Sovodnje - Azzurra 3:1 (1:1) Strelci: Aljaž Juren 2 in Ocretti. Sovodnje: Vuk (Devetak), Bolteri, Fag-giani, Ocretti, Piovesana, Lupoli, Pintar (Ožbot), Faidiga, Liut, Solinas (Argentin), Juren. Trener: Cijan. Najmlajši Sovodenj so včeraj zasluženo premagali goriško Azzurro, ki pa je prva povedla že po 35 sekundah. Ci-janovi fantje so reagirali in v 6. minuti je za pravi evrogol poskrbel Aljaž Juren, ki je v drugem polčasu dosegel še drugi gol. Tretjega je zadel iznajdljivi Ocretti. Sovodnje so pred koncem tekme zgrešile tudi najstrožjo kazen, ki si jo je izboril Juren. V prihodnjem krogu (v nedeljo) bodo belo-modri igrali v Fiumicellu. namizni tenis - Državna C1 -liga Zgoniški Kras presenetil in zmagal Dolg prvenstveni odmor je očitno koristil krasovim namiznoteniškim ekipam, saj je obračun sedmega kroga prvenstev nasploh pozitiven. Pravo presenečenje so tokrat pripravili igralci v C1-ligi, ki so po dolgem boju le strli odpor tretjeuvrščene goriške Azzurre s 5:4. V prvem delu prvenstva so s slednjo ekipo še kar gladko izgubili z 2:5, tokrat pa so v domači telovadnici prikazali kvalitetno predstavo proti izkušenim nasprotnikom. Najbolj zaslužen je bil slovaški strokovnjak Dušan Michalka s tremi osebnimi zmagami; brez osvojenih točk Martine Milič in Toma Fabianija pa končnega slavja ekipa ne bi bila dosegla. Z novim parom točk se Kras nahaja v mirnih vodah na sredini lestvice. V D1-ligi pa vse po starem. Nov par točk in dokončna utrditev prvega mesta, saj so rdeče-beli postali matematično neulovljivi. Tokratna žrtev razpoloženih krasovcev je bil šibkejš TT Trieste-Sistiana, ki je uspel odščipniti le eno točko (5:1). Slednjo je za las izgubil veteran Edi Bole v uvodnem dvoboju. To pa je bilo tudi vse; v nadaljevanju niso zgo-niški namiznoteniški igralci prepustili ni- ti niza. Bodisi Claudia Micolaucich kot Simone Giorgi sta prispevala z dvema točkama, Bole pa eno. V D2-ligi smo zabeležili polovično slavje Krasa. Kras A je z minimalno razliko (4:5) klonil pred Astro San Vito po maratonski tekmi. Najuspešnejša je bila Monika Mosetti s tremi zmagami, Ettore Malorgio z eno, Roberto Trampus pa ni spravil v žep nobene točke. Ekipa se tako nahaja v nevarnih vodah play-outa. Čisto drugače pa gre Krasu B, ki kraljuje na vrhu skupine B. Nova zmaga s 5:1 je ekipi vlila nove samozavesti, kar koristi predvsem mladima Luci Ceppi (v nedeljo dve točki) in Matteu Pa-renzanu (ena točka). Zimzelena Sonja Mi-lič pa je piko na i dodala z dvema zmagama. V D3 Open so najmlajši odigrali tokrat dve tekmi. Po uvodnem čistem porazu (0:6) postave Erik Farinelli, Saša Paulina in Isabella Torrenti proti Gemoni A, je Kras v dvoboju proti Udine 2000 osvojil prvo točko na lestvici. Zaslužni so bili Romeo Nava, Isabella Torrenti ter Erik Gia-comini, ki so videmsko ekipo zaustavili s 3:3. Prvenstva se bodo nadaljevala v pustnem vikendu. (r) Trener Vesne Luigino Sandrin, nekdanji nogometaš Torviscose, Tamaia in Pordenona, je po lanski izkušnji na klopi Pro Cervignana v prvi izkušnji v elitni ligi takoj osvojil pokal v deželni konkurenci fotodamj@n PLANINSKI SVET Izlet po tržaški okolici Lepo zimsko jutro je bilo kot nalašč za krajši sprehod po bližnji tržaški okolici. Tako se je v nedeljo v Sliv- nem zbralo lepo število tržaških planincev. Iz osrčja te prijetne kraške vasi so takoj zavili na Pešpot Slivno, ki si jo je v sklopu SKD Igo Gruden iz Na-brežine zamislil in izpeljal prof. Zvon-ko Legiša; njeno uradno odprtje pa je bilo oktobra 2011. Med potjo so se po-hodniki najprej ustavili na slivenskem Gradcu, na enem izmed najbolj poznanih in raziskanih gradišč na Krasu. Spoznavali so prazgodovino teh krajev in uživali ob čudovitem razgledu. Pot so nadaljevali skozi gozd do Lisičje luknje oziroma do Pejce v starih ogradah, kot imenujejo to 177,5 m globoko jamo domačini. Tu so po-hodniki zapustili Pešpot Slivno in zavili med vinogradi v Šempolaj in naprej proti Praprotu po poti imenovani Gemina. Tržaška Pokrajina je pred leti uredila prazgodovinske steze, poznejšo rimsko pot, po kateri so hodili tudi naši predniki iz kraških vasi, predvsem kamnoseki iz Komna in Volčjega Grada na delo v nabrežinske kamnolome in jo domačini še danes uporabljajo, ter jo poimenovala s starorimskim nazivom. Pot je pohodni-ke pripeljala do jame Grišnica in skoznjo so se povzpeli na Pitnji vrh (229 m). Na tem izredno razglednem vrhu je gospod Lupinc, v spomin na deda, ki je padel v prvi svetovni vojni, očistil in popravil nekdanje strelne jarke, zaklonišče, potke in opazovališča ter uredil na vrhu utrdbo, kakršna naj bi stala ne tem mestu med prvo svetovno vojno. Po ogledu utrdbe in krajšem postanku na vrhu, se je skupina začela vračati, vendar po drugih stezah in poteh, saj je bila načrtovana pot krožna. Med potjo se je ustavila še na mestu, kjer je nekoč stala cerkvica Sv. Antona pri Slivnem in bližnje pokopališče. Zadovoljni nad doživetim so se pohodniki na izhodiščni točki pohodniki razšli z željo, da bi se kmalu spet srečali. Članarina SPDT Za obnovitev društvene članarine in zavarovanja Planinske zveze Slovenije, oziroma za vpis novih članov, bodo odborniki SPDT-ja na razpolago v sredo, 3. februarja 2016, od 19.00 do 20.30 v Razstavni dvorani raziskava Na Tržaškem 13 kolesarskih društev Iz raziskave pravne družbe DAS Italia, ki ponuja tudi športna zavarovanja, se tržaška pokrajina uvršča na zadnje mesto med pokrajinami dežele Furlanije - Julijske krajine po gostoti kolesarskih društev in kolesarjev na prebivalca. V tržaški pokrajini beležimo eno kolesarsko društvo na 14768 prebivalcev, to je 13 kolesarskih društev. Prav toliko jih ima goriška pokrajina, ki pa šteje eno društvo na 8924 prebivalcev. Največ kolesarskih društev je na Videmskem, ki 51 društvi prednjači pred Pordenonom s 37. Dežela FJK se na državni ravni uvršča na peto mesto, največja gostota kolesarski društev je v deželi Valle dAosta z enim društvom na 4858 prebivalcev. Po absolutnih merilih je največ kolesarskih društev v Lombardiji (712). Med leti 20142015 se je kolesarska ponudba društev FJK zmanjšala za 5,8 %. H Obvestila SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 31. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije 3405814566 (Valentina). Zadružne kraške banke, na Opčinah, ul. Ricreatorio 2. Članarina SPDG Društveni sedež SPDG na Verdijevem korzu 51/int bo danes med 19. in 20. uro posebej odprt za urejanje članarine in včlanjevanje. Ureditev članarine je pomembno zaradi kritja v okviru zavarovanja Planinske zveze. Člani, ki so lani vplačali so namreč zavarovani do konca januarja, zavarovanje za tekoče leto pa začne veljati dan potem, ko je bil podatek o vplačilu vnesen v sistem Naveza (centralno vodenje evidence). Članarina za leto 2016 je enaka lanski. Navadna članarina za odrasle člane je 15 evrov, za mladince (do 18. leta) pa 10 evrov. Skupna članarina (vključeno zavarovanje PZS) pa znaša 25 evrov za odrasle in 20 evrov za mladince. SPDT-ejevci na nedeljskem izletu po tržaški okolici / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 28. januarja 2016 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 10.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto a ra-gione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Ere-dita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Don Matteo 23.35 Porta a porta RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.15 Nad.: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Storie maledette 23.15 Gazebo RAI4 13.00 Heroes 14.35 Fairy Tail 15.25 Streg-he 17.45 Novice 17.50 Rookie Blue 19.20 Web Series Collection 19.30 Supernatural 20.20 Ghost Whisperer 21.10 Fargo 23.10 Orange is the New Black RAI5 14.45 Oceani 15.401 grandi della lettera-tura italiana 16.35 Memo - L'agenda cultúrale 17.30 Novice 17.35 Passepartout 18.05 I tesori dell'architettura 19.00 Divini devoti 19.50 Come si guarda un'opera d'arte 20.20 Glasba 21.45 Petruska incon-tri 22.15 Lo stato dell'arte signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Nick mano fredda (dram., '67, i. P. Newman) 19.30 Nad.: Tempesta d'amo-re 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Sfi-da tra i ghiacci (akc., '94, i. S. Seagal) 23.30 Film: Panic Room (triler, '02, i. J. Foster) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 21.10 Nad.: Il segreto 17.10 Po-meriggio cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza _ITALIA1_ 6.45 Risanke 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Serija: E alla fine arriva mamma! 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Thor (fant., '11, i. C. Hemsworth, A. Hopkins, N. Portman) Nudi e crudi 15.55 Matto da pescare 16.50 Airport Security 17.45 22.00 Affari a quattro ruote 18.351 maghi della auto 19.30 Te l'avevo detto 21.10 Due macchine da soldi 22.55 Salt Lake Garage SLOVENIJA1 6.55 Dobro jutro 11.15 18.20 Kviz: Vem! 11.40 Turbulenca 12.25 Nad.: Trapljenje mladega Igorja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok.: Pianist v belem 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Pod drobnogledom 15.55 18.05 Risanke in otroške serije 16.25 Profil 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 19.00 Risanke in otroške odd. 8.00 Zgodbe iz školjke 9.00 Točka 10.00 Na naši zemlji 10.50 Kino fokus 11.05 17.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 15.25 Čas za Manco Košir 16.30 Alpe-Do-nava-Jadran 18.00 Nan.: Fina gospa 19.05 Kviz: Male sive celice 20.00 Avtomobilnost 20.30 Umetnostno drsanje: EP (m) 22.15 Dok.: Dosje - Zločin, ki ne zastara 22.50 Jimi Hendrix: Wild Blue Angel RAI MOVIE 14.10 Film: Red Dawn - Alba rossa (akc.) 15.50 Film: The Good Guy (rom.) 17.25 Novice 17.30 Film: Sole rosso (vestern, '71) 19.30 Film: Anche se volessi lavorare, che faccio? (kom., It., '72) 21.15 Film: Prima e dopo (dram., '96, i. M. Streep, L. Neeson) 23.00 Film: La banda Baader Meinhof (dram.) RAI PREMIUM 11.35 Nad.: Un posto al sole 12.30 Nad.: Il maresciallo Rocca 13.20 Nad.: Le ragazze di piazza di Spagna 13.55 Nad.: La ladra 14.45 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.50 Nad.: Cuori rubati 15.50 Serija: Un medico in famiglia 17.45 0.40 Novice 17.50 Nad.: Il paradiso delle signore 18.45 Nad.: Pasion Prohibida 19.35 Nad.: Terra Nostra 20.20 Nad.: Una grande fa-miglia 21.20 Film: Il conte Tacchia (kom., It., '82) 23.50 Serija: Lady Cop _RETE4_ 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La 23.30 Film: Outlander - L'ultimo vic-hingo (zf, '09) _IRS_ 13.15 Film: Los amigos (vestern, '72) 15.10 Film: Le voci bianche (kom., '64) 17.30 Film: Travolti dal destino (rom., '02, i. Madonna) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: L'intrigo del-la collana (dram., '01, i. H. Swank) 23.15 Adesso cinema! 23.40 Film: Chocolat (dram., '00, i. J. Depp, J. Binoche) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffe Break 11.00 L'arai che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Il commissario Cordier 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 12.55 0.50 Serija: In Treatment 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Didici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring LAEFFE 11.00 14.00, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.05 Bourdain: Cucine segrete 15.00 Chef Sara in Italia 15.55 David Rocco: Dolce vita 17.00 Jamie: Ricette a 5 euro 18.55 Il re dello street food 21.05 Film: Che - Guer-riglia (biogr., '08, i. B. del Toro) 23.35 Serija: Annika - Crime Reporter 23.15 Film: Lovec na trole (fant.) _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 19.45 Avtomobilizem 14.45 Klepet z... 15.15 Najlepše besede 15.50 Ciak Junior 16.20 Dok.: K2 16.45 Alpe Jadran 17.20 Webolution 18.00 23.50 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 20.00 Zvočno klasični 20.40 Film: V dobrem in slabem (kom.) 22.15 Glasba zdaj 22.30 Lynx magazin 23.20 Med valovi _POP TV_ 7.00 Risane in otroške serije 8.30 9.40, 11.00, 12.30 Tv prodaja 8.4515.45 Nad.: Italijanska nevesta 10.10 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.15 Velika angleška peka-rija 12.45 Dr. Oz 13.45 Nan.: Zdravnica malega mesta 14.45 Nad.: Plamen v očeh 16.45 18.55, 22.00 Novice in vreme 17.55 Nad.: Usodno vino 20.00 Film: Skrivno življenje čebel (dram., '08, i. D. Fanning, Q. Latifah, J. Hudson) 22.35 Serija: Na kraju zločina -New York 23.30 Nad.: Buden _KANAL A_ 7.0018.00, 19.50 Svet 7.5512.55 Serija: Odbita rodbina 8.20 13.50 Nan.: Vice v predmestju 8.45 Risanke 9.35 Top Gear ZDA 10.30 11.45, 13.20 Tv prodaja 10.45 18.55 Serija: Komisar Rex 12.0017.05 Serija: Ni-kita 14.20 Film: Preden se stegneva (kom., '07, i. J. Nicholson, M. Freeman) 16.10 20.00 Nan.: Kar bo, pa bo 21.00 Film: Bes pod kontrolo (kom., '03, i. A. Sandler, J. Nicholson) 22.55 Film: Alfa dog (krim.) PLANETTV 11.55 Tv prodaja 12.30 22.55 Nan.: Prijatelji 13.05 Nad.: Talenti v belem 14.05 El- _ Č k . j VREDNO OGLEDA HM Četrtek, 28. januarja - UmJ Rai movie, ob 23. uri La banda Baader Meinhof Nemčija 2008 Režija: Uli Edel Igrajo: Martina Gedeck, Bruno Ganz, Moritz Bleibtreu, Joanna Wokalek Film o skupini Baader Meinhof zelo natančno in dosledno pripoveduje o nastanku in zatonu nemške RAF. Konec sedemdesetih let namreč vzporedno z ekonomskim čudežem se tudi v Zahodni Nemčiji kopičijo manifestacije študentov in mladine, ki se ne strinjajo z državno politiko. Nezadovoljstvo pripisujejo predvsem zamolčanju nacistične preteklosti, vietnamski vojni, sodelovanju z desničarskimi režimi in policijski represiji. Novinarka Ulrike Meinhof se kmalu po umoru levičarskega protestnika v Berlinu, odpove staremu življenju, možu in hčerkam in stopi v ilegalo. Z Andreasem Baaderjem in Gudrunom Ensslinom ustanovijo Frakcijo rdeče armade, ali bolje poznano RAF. Njihov cilj je spremeniti svet na bolje. Ta namen zasledujejo z destabilizacijo političnega režima, pri čemer pa zapustijo za sabo več kot trideset človeških žrtev. len 15.20 22.00 Serija: Preiskovalci na delu - N.C.I.S. 16.10 Nad.: Esperanza 17.10 Film: Moj čudoviti sin (dram.) 19.00 21.40 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Vojna med nevestama (kom., '09, i. K. Hudson, A. Hathaway) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo-vednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Mednarodni utrinki (Bruno Križman); 12.15 Tiste mrzle januarske noči; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak: Vojn po morju - 14. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran, sledi Music box; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba;19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pome-riggio ore quattro; 20.00 Cultura e societa; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Nottetempo. CIELO 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 16.1518.15 Fratelli in affari 17.15 Tiny House - Picco-le case per vivere in grande 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Le-zioni di felicita (kom., Fr., '06) DMAX 12.30 Property Wars 13.20 Storage Wars Canada 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Vsak četrtek se v Studiu D ob 11.15 nadaljujejo Mednarodni utrinki. Tokrat bo avtor Bruno Križman svojo pozornost posvetil nekaterim manj znanim stranem prve svetovne vojne, svoj pogled pa bo razširil tudi na Grenlandijo in življenje tamkajšnjih prebivalcev. Oddaja Z goriške scene ob 14.10 vsebuje prispevek o skorajšnji premieri dramskega odseka v Štandrežu in predstavitev pustnih pobud v organizaciji društva Karnival. V oddaji Film kamera ekran ob 18.00 bo pozornost osredotočena na Tržaški filmski festival, ki poteka te dni v Trstu. Oglasili se bosta Nerina Kocijančič, predstavnica Slovenskega filmskega centra, ki že vrsto let tesno sodeluje s tržaškim festivalom ter mlada režiserka Sonja Prosenc, ki se po lanskem nastopu v tekmovalni sekciji s filmom Drevo ponovno vrača na festival, tokrat s svežim filmskim projektom z naslom Zgodovina Ljubezni. Včeraj se je v Rotterdamu začel prestižni mednarodni festival. Letošnje izvedbe se v sekciji »Svetla prihodnost« udeležuje tudi režiser in scenarist Vlado Škafar, avtor filma Mama, ki je bil delno posnet v Čedadu. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 28. januarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad severnim Atlantikom in severno Evropo je območje nizkega zračnega tlaka, nad Alpami in južno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. Od zahoda doteka k nam topel zrak. Danes bo v nižinskem in priobalnem pasu prevladovalo vlažno in oblačno vreme. Pojavljale se bodo meglice in lahko tudi megla. Zlasti ob morju in na Krasu bo možno rosenje. V hribovitem svetu bo vreme lepše: v notranjih predelih bo le zmerno oblačno, v predalpskem pasu pa spremenljivo. V nižjih plasteh ozračja bo še vedno prisotna temperaturna inverzija. Danes bo v severnih in vzhodnih krajih povečini sončno, drugod pretežno oblačno. Ponekod na Primorskem in Notranjskem bo občasno še rosilo ali rahlo deževalo. Pihal bo veter zahodnih smeri. Najvišje dnevne temperature bodo od 8 do 13, vjugovzhodni Sloveniji do 15 stopinj C. Jutri dopoldne bo na območju obale in nižine pretežno oblačno vreme, nato se bo oblačnost nekoliko trgala. V hribih bo sprva več spremenljivosti, nato pa le zmerno oblačno. Ponoči se bodo ob morju in v nižinskem pasu pojavljale meglice in ponekod megla. Jutri bo sprva pretežno oblačno, dopoldne bo ponekod v južni Sloveniji občasno še rahlo deževalo. Čez dan se bo delno zjasnilo. £ Sonce vzide ob 7.31 in zatone g ob 17.04 Dolžina dneva 9.33 Luna vzide ob 21.48 in zatone ob 9.59 r=iz 1979 - Že drugi dan je zaradi na->En o rivanja zelo vlažne zračne mase na gorske pregrade ob _ močnem jugozahodnem vetru močno deževalo, v viso-o kogorju pa snežilo. Ponekod je do naslednjega jutra padlo < več kot 500 mm padavin v preteklih 48 urah. Na številnih postajah je bil dosežen rekord v dvodnevni višini padavin. Danes: ob 5.41 najnižje -18 cm, ob 11.08 najvišje 25 cm, ob 17.41 najnižje -44 cm. Jutri: ob 0.26 najvišje 38 cm, ob 6.19 najnižje -16 cm, ob 11.30 najvišje 18 cm, ob 18.02 najnižje -35 cm. __Kanin - Na Žlebeh . . . .75 Piancavallo......"......25 Morje je rahlo '[¿g Vogel..................33 Fornidi Sopra.........30 razgibano, tem- Kranjska Gora.........30 Zoncolan..............30 peratura morja Krvavec...............40 Trbiž...................40 10 stopinj C. Cerkno................../ Osojščica..............45 Rogla..................40 Mokrine...............60 V ZDA sladoled z okusom Bernarda Sandersa NEW YORK - Znani ameriški proizvajalec sladoleda Ben & Jerry's je v času ameriške predsedniške kampanje izdelal nov okus, ki naj bi ga navdihnil demokratski kandidat Bernard Sanders. »Sandersovo hrepenenje« je metin sladoled zelene barve, pokrit s čokoladno skorjo. Trda čokoladna skorja simbolizira oviro na poti do pravega okusa. To potem simbolizira ogromne razlike v premoženju med Američani, pri čemer večina ljudi nima dostopa do »okusa«, torej do milijonov ali milijard. Zato je potrebno oviro, v tem primeru čokoladno, razbiti in se predati užitku mete. Še bolje pa je počakati, da se sladoled omehča in potem vanj vmešati čokolado, da se vse lepo porazdeli. Sladoled so proizvedli v omejenih količinah in ga podarili Sandersovi kampanji. Uber bo moral francoskim taksistom plačati 1,2 milijona evrov PARIZ - Ameriški Uber bo moral združenju taksistov UNT zaradi nelojalne konkurence plačati 1,2 milijona evrov. Sodišče v Parizu je namreč sledilo pritožbi taksistov, ki menijo, da jim Uber odžira posel in opravlja tradicionalne taksi storitve, saj njihovi avtomobili na stranke čakajo na ulicah, s čimer jim poberejo tretjino posla. V podjetju Uber so sicer pojasnili, da svoje voznike redno opozarjajo, da se po opravljeni vožnji vrnejo v garaže. A sodišče je ugodilo taksistom. Odločitev je sprejelo drugi dan protesta taksistov, ki so v Parizu blokirali nekaj ključnih prometnic. Jezni taksisti so enega od Uberje-vih voznikov celo zbrcali, njegov avto pa obmetavali z jajci. korupcija - Transparency International rim - Iranski predsednik Rohani po aferi o zakritih kipih »ieaa nisem iaz zanteval ...« mestu v Evropski uniji 9 9 V tujih medijih porogljivi komentarji, v Italiji polemike zaradi »klečeplazenja« pred gostom BERLIN - Korupcija je še vedno velik problem v svetu, vendar je leto 2015 pokazalo določen napredek, v včeraj objavljenem poročilu o zaznavanju korupcije ugotavlja organizacija Transparency International (TI). Več držav je namreč izboljšalo svoj rezultat kot pa poslabšalo, navajajo. Še vedno sicer več kot šest milijard ljudi živi v državah, ki imajo resne probleme s korupcijo. Več kot dve tretjini od skupno 168 držav, kolikor jih je zajetih v raziskavi, je doseglo manj kot 50 točk na lestvici od 0 - kar je najbolj koruptivno - do 100 - kar je praktično povsem transpa-rentno in čisto. Letos je najboljši rezultat z 91 točkami znova dosegla Danska, ki je bila na vrhu tudi lani. Sledijo Finska (90), Švedska (89), Nova Zelandija (88) in Nizozemska (87). Vse države v vrhu imajo enake značilnosti - visoko stopnjo svobode medijev; dostop do podatkov o porabi javnih sredstev, tako da javnost ve, od kje denar prihaja in čemu je namenjen; visoko stopnjo integritete nosilcev javnih funkcij; in da sodišča ne razlikujejo med revnimi in bogatimi ter da je pravosodje resnično neodvisno od drugih vej oblasti, pojasnjujejo v TI. Slovenija je s 60 prejetimi točkami (dve več kot lani) napredovala za štiri mesta na 35. mesto, za Ciprom, Izraelom in Litvo (61 točk) ter pred Španijo (58) in Češko (56). Na ravni EU se je izmed 29 članic uvrstila na 18. mesto, z nekoliko podpovprečno oceno, ki je za EU znašala 67 točk. V EU so se sicer najslabše odrezale Grčija, Romunija (po 46 točk), Italija (44) in Bolgarija (41). Italija je nekoliko izboljšala svoj lanski rezultat, kljub temu pa ostaja druga najbolj koruptivna država v Evropi. V svetu sta se na rep lestvice uvrstili Somalija in Severna Koreja z vsega 8 točkami. Sledita Afganistan (11) in Sudan (12). Na repu lestvice so sicer večinoma države, ki so vpletene v krvave in dolgotrajne konflikte. Kar pet od desetih najbolj korup-tivnih držav spada med deset najmanj varnih držav na svetu. V Afganistanu so na primer poniknili milijoni dolarjev, ki so bili namenjeni za obnovo države, kar močno spodkopava prizadevanja za mir v tej državi, ki jo že štiri desetletja pretresajo vojne in spopadi. Relativno gledano se je položaj na lestvici najbolj poslabšal Braziliji, ki je nazadovala za sedem mest na 76. mesto, rezultat pa se ji je znižal za pet točk na 38. V zadnjih štirih letih velike padce beležijo še Libija (161. mesto/16 točk), Avstralija (13. mesto/79 točk), Španija (36. mesto/58 točk) in Turčija (66. mesto/42 točk). Na drugi strani pa se je položaj vidno izboljšal v Gvatemali (123. mesto/28 točk), Šrilanki (83. mesto/37. točk) in Gani (56. mesto/47 točk). Te države so po ocenah TI tudi s protestnimi akcijami državljanov dale močan signal tudi ostalim, da je »korupcijo mogoče premagati, če se sodeluje«. »Da bi izkoreninili zlorabo oblasti, podkupovanje in razkrili tajne posle, morajo državljani sodelovati in povedati svojim vladam, da jih imajo dovolj,« so pozvali v organizaciji. Tudi kapitolska Venera, ki jo vidimo na desni strani slike, se je znašla med kipi, ki so jih funkcionarji protokola pri italijanskem predsedstvu vlade zakrili pred pogledom iranskega predsednika ansa RIM - Iranski predsednik Hasan Rohani se je včeraj dobrohotno dzval na ponedeljkov dogodek, ko so ob njegovi novinarski konferenci v Kapitolskih muzejih v Rimu zakrili vse gole kipe. »Italijani so gostoljubni ljudje, ki si prizadevajo ustvariti prijetno vzdušje za gosta. Za to se jim zahvaljujem,« je dejal s hudomušnim nasmeškom ter dodal, da zakritja kipov ni zahteval. Za ta korak ob novinarski konferenci Rohanija in pre-mierja Mattea Renzija so se menda Rimu odločili v znak spoštovanja do Rohanijeve veroizpovedi. Nekatere razstavljene antične umetnine so popolnoma zakrili z belimi paneli, pri večerji pa iz spoštovanja do islama niso stregli vina. Minister za kulturo Dario Franceschini je včeraj sicer zatrdil, da ne Renzi ne on sam o tem nista bila obveščena. Po njegovem mnenju je bilo zakrivanje kipov z lesenimi pa-neli »nerazumljivo dejanje«. Krivdo naj bi sprva skušali pripisati vodstvu muzejev, kjer pa so včeraj odločno demanti-rali odgovornost za pokrivanje. »Vprašajte palačo Chigi,« je včeraj dejal nadzornik Kapitolskih muzejev in dal razumeti, da so sporno odločitev sprejeli odgovorni za protokol pri predsedstvu vlade. Med drugim je Rohani včeraj obiskal tudi Vatikan, kjer pa nikomur ni prišlo na misel, da bi zakrival gole kipe. Številni opozicijski italijanski politiki in časniki so ukrep kritizirali kot sramotno klečeplazenje pred voditeljem z viri bogate muslimanske države. Fotografije zakritih kipov so tudi obkrožile svet, kjer so se pojavili številni komentarji na račun italijanskega oportunizma. Rohani je Rim obiskal v okviru evropske turneje, na katero se je odpravil le dober teden dni po tem, ko je v veljavo stopil zgodovinski dogovor o rešitvi jedrskega spora med Iranom in svetovnimi velesilami. ZDA in EU sta tako odpravili dolgoletne gospodarske sankcije, ki so ohromile iransko gospodarstvo, Iran pa je v veliki meri omejil svoje jedrske aktivnosti. Iran in Italija sta v sklopu obiska podpisala nekaj gospodarskih sporazumov, med drugim pa je bil govor tudi o končanju konflikta v Siriji ter boju proti skrajni sunitski skupini Islamska država. V Vatikanu je Rohanija v torek sprejel tudi papež Frančišek. Turnejo je včeraj nadaljeval v Franciji.