einski _ čevalec Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721 -359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721 -686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Ftepanšek. Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26.. 11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SFt Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od promete proizvodov. Glasilo je bilo dne 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE DOMŽALE, 22. II. 1988, LETO XXVII., ŠTEVILKA 3 EHOMHHBHi ^[^ovenski kulturni praznik odprli obnovljeno osnovno šolo Josipa Broza Tita: ti P° že skoraj štirih letih zbiranja sredstev nV okviru 4. samoprispevka v naši občini ugo-ptovimo, da gre za smotrno ravnanje s sredstvi, saj so bila le-ta takoj porabljena, istočasno pa zgrajen že precejšen del programa gradenj vzgojnoizobraževalnih objektov, ^grajena je bila OŠ Trzin, vrtec v Mengšu, ,/prizidek k OŠ Radomeljske čete v Preserjah in zgrajen prizidek ter opravljena adaptacija domala vseh prostorov OŠ Josip Broz Tito. °t ?Vesnost ob izročitvi te prenovljene šole so -(pripravili na slovenski kulturni praznik. *Jred,tev prostorskih ^asanj te šole je bila c;avidena že v predhod-4 ,sa1moPrispevkih, ven-:«• lahko z veseljem ugo-^jamo, da je bil za-v«eru program ven-,/e "resničen v septem-«f 1987, oziroma v letoš-■fin letu z uradno prelo prizidka in obnovlje-f učilnic. r° je bil dolg prebival-n Domžal, ki so se v ?i»ki meri odločali »ZA« * samoprispevek ravno fftHOga izboljšanja pro-fSkih in učilnih pogost za učence, ki spadajo ;°lski okoliš te šole. novih površin pa rekonstruirali in adaptirali ter prekrili so objekt z novo dvokapnico; v izvedbi z valovito pločevino. S to naložbo so se povečale zmogljivosti šole s 480 učencev v 16 oddelkih na 600 otrok nižjih in 12 višjih oddelkih. V kletni etaži je bila izvedena nova razdelilna kuhinja zmogljivosti 400 kosil in 750 malic, adaptirali so jedilnico ter re-kunstruirali kletne učilnice v specialne učilnice. V pritličju so praktično adaptirali vse učilnice s telovadnico in rekonstruirali bivše upravne prostore, matične in predmetne učilnice. V . O ustavnih ; spremembah... (z nami se je pogovarjal predsednik skupščine SRS Milan Potrč) Čeprav se je razprava o ustavnih spremembah zaradi njihove aktualnosti, morda tudi spornosti začela že v lanskem letu, je yendarle februar tisti mejnik, ki pomeni začetek vodenja organizirane javne razprave o osnutku ustavnih amandmajev, ki naj bi segla do slehernega izmed nas. O osnutku teh amandmajev so spregovori" tudi aktivisti SZDL in ZSS na skupnem srečanju, katerega se je udeležil tudi predsednik skupščine SRS in predsednik ustavne komisije tov. Miran Potrč. Po kratki obrazložitvi samega poteka sprejemanja predloga amandmajev je opozoril na nekatere dileme, ki so prisotne, obenem pa je kompleksno predstavil vseh 30 amandmajev, ki pa po mnenju nekaterih razpravljalcev ne pomenijo bistvenega napredka, temveč so za nekatere le »kozmetične« spremembe, za druge to pomeni preusmerjanje pozornosti na druge manj pomembne zadeve, po kvalitetnem uvodu pa je »no vendarle jasno, da so nekateri predlogi Pomembni in da pomenijo sicer majhen a v.endar korak naprej v razvoju našega socialističnega samoupravljanja. nadstropju je bil adaptiran del učilnic ter nadzidani upravni prostor z zbornico, knjižnico in čitalnico. Vse specialne učilnice kot tudi del preostalih je kompletiran z učili in inventarjem po najnovejših učnih merilih ter standardih. Poudariti je treba, da se je program predvidenih del v preteklih letih spreminjal, saj so pred leti planirali vzhodni in zahodni prizidek bistveno večjih kvadratur ter seveda tudi bistveno večje investicijske vrednosti. Na zahtevo ustreznih institucij ter komisij za oceno te naložbe pa je bila podana projektna naloga, da se programske zahteve uresničijo v petežni meri z rekonstrukcijo in adaptacijo obstoječih prostorov ter le v manjši meri s prizidkom. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti, da brez sredstev občinskega samoprispevka vsega tega ne bi bilo, uresničili pa ne bi tudi adaptacije stare jarške šole. Vrednost celotne naložbe znaša 856.000.000 din, od česar odpade 366.476.364 din na gradbena dela, 72.525.050 din na obrtniška dela, 58.790.278 na instalacijska dela, 105.684.846 din na opremo specialnih učilnic, 70.931.967 din za učila in inventar, 45.591.495 din za razne prispevke, vodenje naložbe za nadzorom ter projektno dokumentacijo ter 136.000.000 din za novo streho. Projektno dokumentacijo je izdelal SGP Graditelj Kamnik (vodja projekta ing. Popovič Radi-sav), izvajalec del, izbran na podlagi javne licitacije, je bil prav tako SGP Graditelj Kamnik, nadzor ter samo naložbo pa je vodil DO Razvojni zavod Domžale. Ob zaključku gradnje ne smemo pozabiti stalno prizadevno sodelovanje vodstva šole Josip Broz Tito Domžale, organov Občinske izobraževalne skupnosti kot tudi Komisije za izvajanje programa IV. samoprispevka. Objekt je adaptiran, rekonstruiran in zgrajen v izredno kratkem roku, kljub temu pa ocenjujejo, da je kakovost izvedenih del ustrezna. Seveda brez opozarjanja na sedanjo situacijo, na prakso, ki je velikokrat v nasprotju s teorijo ni šlo. Veliko je vidikov, s katerih bi lahko presojali upravičenost ali neupravičenost posameznih amandmajev in razprava mora biti tista, ki bo pokazala, kaj je tisto pravo, s čimer pa se ne moremo strinjati. Največ besed je bilo seveda namenjenih poseganju države na različna področja in ugotovitev, da se pristojnosti republik povečuje niti slučajno ne drži (tako je bilo vprašanje enega izmed udeležencev!). Pristojnosti federacije se povečujejo, je pa tudi nekaj novih in o tem bo potrebno v razpravi povedati svoje mnenje. V razpravi o delovnem gradivu ustavnih amandmajev smo poudarjali, da bi moral osnutek amandmajev krepiti vlogo tako republik kot pokrajin za lastni in za razvoj SFRJ v celoti, ob prebiranju predloženega osnutka pa takega zagotovila ni. Ker spremembe ustave pomenijo za naš jutri, ne bo odvisno od njihovega sprejema ali nesprejema, temveč od nas samih, od našega dela, od naše pripravljenosti, da uresničujemo tisto, za kar smo se dogovorili. Tega pa po izkušnjah sodeč, ne delamo radi in tega s samimi spremembami ustave ne bomo mogli preseči. Veliko je predlogov oz. osnutkov amandmajev, ki našo ustavo le obremenjujejo, jo povečujejo in zato tudi nekatera razmišljanja, da bi ustavo vendarle skrajšali, v njej postavili temelje, vse ostalo pa oprede- Prizidek šoli Josip Broz Tito na Rodici je pomembna obogatitev šolskega prostora v občini Domžale Pregled evidentiranih možnih kandidatov V DANAŠNJI ŠTEVILKI OBJAVLJAMO PREGLED EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA NAJODGOVORNEJŠE FUNKCIJE V SKUPŠČINI OBČINE IN SKUPŠČINAH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V NAŠI OBČINI, O KATERIH SE BOSTE Z GLASOVANJEM OPREDELJEVALI NA TEMELJNIH KANDIDACIJSKIH KONFERENCAH. lili v sistemskih zakonih. Tokrat tega ne bo, morda prihodnjič. Birokracije zaradi predloga sprememb verjetno ne bo manj, tudi normativizem se ne bo zmanjšal, so pa nekatere stvari, ki pomenijo napredek, tudi poenostavitev (delegatski sistem, možnosti vlaganja, večja odgovornost ...) več demokracije (praviloma več kandidatov za eno funkcijo), so pa tudi stvari, s katerimi se ne moremo strinjati. Omenimo le enotne temelje davčne politike, predlog o monopolnem dohodku, (ta je tako ali tako prepovedan), enotni temelji vzgoje in izobraževanja in prepričana sem, da se bo marsikaj pojavilo še v razpravi, na kar bo potrebno opozoriti, uskladiti, izpustiti ali napisati drugače. Veliko je vprašanj, ki so bila v razpravi nametana, ki so ostala nedorečena, še več jih verjetno bo, ko se bodo aktivisti skušali »prebiti« skozi gradivo, ki nikakor ni enosta-no, vendar potrebno bo narediti ta napor, sicer rezultatov javne razprave ne bo. Ustavne spremembe so potrebne in nujne, saj za določena področja vendarle pomenijo pozitivne premike, zato jih bomo ocenjevali tako z vidika njihove pozitivnosti, kot z vidika njihove nesprejemljivosti za nas. Če pa bomo hoteli to opraviti dobro, bomo morali v vse razprave, pogovore, srečanja vložiti veliko truda, veliko strpnosti, se zavedati, kaj pomeni kultura dialoga in jo v vseh razpravah tudi uporabljati. V. I USTAVNA RAZPRAVA Privlačno, razumljivo, opravičljivo. Že kar nekaj časa govorimo o spremembah in dopolnitvah ustave in ob tem zagotavljamo, da smo že v dosedanjo uvodno razpravo o ustavi pritegnili veliko delovnih ljudi in občanov, saj so se mnenja kar »kresala« in sama po sebi ustvarjala vzdušje, za katerega upamo, da je prisotno tudi v teh dneh, ko pričenjamo z javno razpravo o osnutku ustavnih amandmajev. Potekala bo na terenu in vsi skupaj se zavedamo, da ne bo lahka, še zlasti, ker bodo razgovori o ustavnih spremembah neke vrste sestanki, na katere ne hodimo vsi prav radi. Zato bo potrebno storiti marsikaj, da to ne bo sestanek zaradi sestanka; treba bo ljudi motivirati, da se bodo te razprave udeležili, da bo zanje zanimiva v tolikšni meri, da bodo ne le udeleženci, temveč aktivni sodelavci, ki so pripravljeni s svojimi predlogi, pobudami in pripombami prispevati k izboljšanju dokumenta, o katerem bomo razpravljali. Zato uvodna informacija o ustavnih spremembah ne bo smela biti suhoparno naštevanje novosti, podatkov, ne bo smela biti zbir nekaterih mnenj, temveč bo morala spremembe predstaviti kot pomembno spremembo ustave — temelja našega skupnega življenja in dela, obenem pa skušati na kratko predstaviti posledice takšnih ali drugačnih novosti v njej. Zagotoviti bo potrebno, da to ne bo klasično predavanje, v katerem se bo predavatelj trudil, ostali pa poslušali in komaj čakali, da bo konec. Zato je treba razpravo o ustavnih spremembah povezati z aktualnimi vprašanji naše občine, delovne organizacije, krajevne skupnosti, našega društva. Bo razprava del priprav na volitve; morda glavna točka zbora delovnih ljudi in občanov, kateri bo sledila razprava o krajevni problematiki, o dejavnosti KS; to bomo odločili sami. Še zlasti prav pa bi bilo, da bi strokovna društva, in teh v naši občini nekaj je, s strokovne plati povedala in predlagala najboljše, s stroko podprte rešitve. Izkoristimo torej različne oblike našega dela, povežimo z razpravo aktualne vsebine našega življenja, naredimo ustavno razpravo privlačno za vse, ki v njej hočejo sodelovati! Če je ustava temelj, potem bi ta temelj moral biti razumljiv vsem, ne le tistim, ki bodo osnutek razlagali, ali tistim, ki so plačani zato, da ga razumejo. Zato se postavlja vprašanje, ali je osnutek napisan tako, da ga bomo (objavljen je bil v vseh dnevnih časopisih, posebno številko Skupščinskega poročevalca lahko še dobite!) razumeli vsi. Dvomim v to in moj dvom je zadnjič potrdil neki aktivist, ki je rekel: »Ne razumem veliko, vendar ustav aje zame napisana preučeno, prekomplicirano, nerazumljivo. Še najbolj razumljiva mi je 1. točka 9. amandmaja, ki pravi, da je protiustaven vsak akt in dejanje, s katerim je prizadeta družbena lastnina. Žal, še danes ne vem, kaj je to družbena lastnina!« Osnutek ni pisan enostavno, prebrati ga je treba večkrat, počasi, remišljeno, morda celo s sedaj veljavno ustavo v roki. Zato se bo treba zelo potruditi, da bodo »razlagalci« vseh blizu 30 amandmajev primerno predstavili, še zlasti zato, ker obsegajo različne vsebine — od temeljev družbenoekonomskih odnosov, organiziranosti združenega dela, do posameznih področij družbenih dejavnosti, političnega sistema, volitev, od- nosov v federaciji ipd. Le dobro pripravljef »razlagalec« bo lahko motiviral svoje sode" lavce, jih pripravil do tega, da bodo z njin sodelovali, mu morda kaj oporekali, predla1 gali... V naslovu je napisano tudi opravičljiv«. Gre namreč zato, da bo rezultat razprav^ opravičil pričakovanja v njej sodelujočih, k ne pričakujejo le sprememb ustave, ampal tudi spremembe prakse. Čeprav še danes v znano, ali bodo v končni fazi amandmaj sprejeti v paketu, ali vsak zase — pa bi mc ralo biti — namreč že lahko slutimo, da bo' razpravi dana vrsta predlogov, pobud, pri pomb, morda tudi novosti, ki ne bodo zade vale vsebino amandmajev. In vse to bo po trebno upoštevati, pretresti, argumentirani sprejeti ali zavrniti. Če tega nismo pripra vi jeni storiti, potem je bolje da z razpravo nt začnemo! Pri tem je potrebno posebej izpostavil vlogo sredstev javnega obveščanja — vse d2 tovarniških glasil in glasil KS navzgor. lj pravočasno, sprotno in objektivno poročanj o poteku razprave, o tudi nasprotujočih sp mnenjih vseh nas — ne le v občini, niti sam v republiki, temveč v celotni SFRJ, nam b pomagalo, da bomo sproti usklajevali, dopo njevali in dograjevali našo USTAVO. V interesu nas vseh je, da razpravo izp< ljemo dobro, da jo izpeljamo množično in d se ob tem vsi skupaj zavedamo, da je od naš pripravljenosti, od našega sodelovanja odvi sno, kako bomo osnutek ustavnih amanf majev, ki je pred nami, spremenili, dogradi in tako postavili osnovo, na kateri bomo gr*A dili našo prihodnost. Vsi skupaj! f In memoriam: Alfonz Avbelj - Savo Žal je tako, da se smrt — nikoli doumljiva, pa vendar nenehna sopotnica življenja zagrize tudi v naše okolje, med naše drage prijatelje, tovariše, soborce. V zadnjem času je silovito posezala tudi v vrste naših bližnjih tovarišev, javnih in družbenih delavcev; žal je med njimi tudi pokončen, trden, pogumen in pošten bojevnik — Alfonz Av-belj-Savo. Morda le malokdo bolj zasluži kot on ta vzdevek, da je bil bojevnik. Domala dobršen del okupacije je z orožjem v roki utiral pot svobodi; v teh časih tudi zanj težkih, dramatičnih, silovitih, osebnih žrtev in preizkušenj se je izkoval njegov neizprosen, trd, ponosen, vendar silno pošten značaj. Zaradi te njegove karakterne lastnosti mu niso mogle do živega tudi različne zlonamerne okoliščine, časi in posamezniki. Bil je in ostal je vseskozi bojevnik, neverjetno predan ciljem, ki si jih je postavil, vztrajen in neomahljiv na poti, za katero je menil, da mora po njej stopati. Borčevske vrste je vseskozi po vojni opozarjal na pomen ohranjanja revolucionarnih tradicij in izročila NOB, sam pa je v uresničtvi te naloge v naši občini storil ogromno, več kot se nam zdi in kot smo o tem njegovem delu mogli vedeti. Z veliko ljubeznijo je prenašal svoj neposreden žar preprostega človeka na mlade, z vsem svojim hotenjem je želel podaljševati lok svoje revolucionarne izkušnje tudi na mlade v šole. V veliko oporo mu je bila njegova življenjska družica, tudi borka Nadja. Šele po njeni izgubi se je pokazalo, da tudi tako mogočno drevo, potrebuje oporo. Zavedal se je, intimno je to čutil, da ga je izguba Nadje omajala bolj, kot so ga prizadeli mnogi drugi težki trenutki preizkušenj. Prišla je tudi bolezen in s tisto boleznijo duše, ki je bila mnogo hujša od fizične se je Savo zamajal in kot da ne bi želel več živeti, tudi padel. Ostali so spomini na njegovo izjemno delo, ogromen prispevek, ki ga je vložil v naši občini, zlasti pa nam je dragocena njegova velika zapuščina — njegovo pošteno življenje bojevnika, borca Alfonza Avblja-Sava. Slava njegovemu spominu! 9. letna programsko volilna konferenca ZRVS Izobraževanje na prvem mestu... (iz poročila povzemamo ...) 27. januarja 1988 so se zbrali na letni programsko volilni konferenci OK ZRVS Domžalski člani te organizacije ter pregledali svoje delo v minulem letu. Poročilo, ki ga je podal dosedanji predsednik OK ZRVS Domžale Vinko Pecelj. V tem poročilu je bilo ugotovljeno, da je bil zastavljeni program skoraj v celoti uresničen, ob tem pa so bile opravljene tudi določene druge akcije, ki pa niso bile načrtovane. Potem ko so pregledali opravljeno delo, so sprejeli tudi program in načrt dela za leto 1988. Ob koncu so izvolili tudi novo vodstvo, ki ga bo vodil v tem mandatu predsednik Dominik Grmek. Delo organizacije ZRVS je bilo poleg izvajanja programa splošno-vo-jaškega usposobljanja in idejnopolitičnega izobraževanja RVS usmerjeno tudi na organizirano delovanje izven organizacije. Posebno skrb so v ZRVS posvečali delu z mladino, aktivnostim delovanja članov v mnogoterih oblikah družbenopolitičnega življenja, sodelovanja v specializiranih organizacijah in drugih strukturah, ki so pomembne za splošnoljud-sko obrambo in družbeno samozaščito ter v drugih dejavnikih na tem področju. Med letom so organizacije ZRVS in njihova delovna telesa reševala mnoge organizacijske in kadrovske naloge, ter vsa druga vprašanja, ki so pomembna za organizirano delovanje organizacij in članov ZRVS. Program dela in nalog so uresničili sicer z manjšimi odstopi, kar so povzročali objektivni, kot tudi subjektivni vzroki, po drugi strani pa so bile izvedene tudi nekatere dodatne akcije. Sem sodijo zlasti kontinuirane volilne priprave in drugo. Dosežen je napredek pri vsklajevanju programov, zlasti v okviru SZDL. Dobre uspehe so dosegli tudi pri skupnem delu z ZZB NOV in ZSMS. Dobro sodelujejo z organi So Domžale, občinskim štabom za teritorialno obrambo, kjer so sprejemali vso potrebno pomoč. Vsa področja dejavnosti in delovanja ZRVS so bila v poročilu opisana in prikazana s številnimi podatki. Med nalogami ZRVS v siceršnjih družbenih dejavnostih, na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite velja ugotoviti podružbljenost te organizacije, njeno sodelovanje in vsebinsko prepletenost v uresničevanju širših družbenih interesov z vsemi družbenopolitičnimi organizaci- jami. To uresničevanje širših družbenih interesov pri razreševanju družbenih, političnih, gospodarskih, varnostnih in drugih vprašanj, zlasti pri podružabljanju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, ter pri obrambnem in samozaščitnem usposabljanju prebivalstva, še posebno mladine. Te naloge so RVS v lanskem C opravljali predvserJ < svojim aktivnim del^ njem v vseh obranr sestavinah, z izpolni1 njem dolžnosti, ki imajo v oboroženih ' in milici, kot aktivni 1 lavci v družbenop* čnih organizacijah skupnostih, KS in I komitejih za SLO W ter drugih institucija! j Volitve so pred nami 1 Na svoji redni seji so se sestali deleg2 Občinske konference SZDL Domžale, p*i katero so v naslednjih dveh mesecih zelo 1 membne naloge, ki bodo terjale veliko odi vornega dela tako v krajevnih konferenc SZDL kot v osnovnih organizacijah sili kata. Tako je bil že pred časom sprejet rok' nik kandidacijskih opravil, v okviru katdS bodo v vseh temeljnih okoljih od 4. marca s peljali temeljne kandidacijske konferen'F na katerih se bodo delovni ljudje in obet opredeljevali do možnih kandidatov za d odgovornejše funkcije v skupščini občine I SIS na ravni občine in republike. Pri tem bila sprejeta odločitev, da se te konferefl povežejo z razpravo o poteku zbiranja uporabe sredstev iz samoprispevka, tem^S na okolja pa po lastni presoji na te konfets ce lahko uvrstijo tudi druge aktualne tefl Ob tej priložnosti je OK SZDL Domžale možne kandidate za predsednika Preds* stva evidentirala tov. J. Stanovnika, tov. J i dreja Marinca in Marka Bulca. Na konferenci je bil sprejet tudi dogo^ o vodenju javne razprave o osnutku ustavi; amandmajev, ki naj bi stekla v vseh okolj ( delagati pa so sprejeli tudi poročilo o realij s ciji finančnega načrta OK SZDL za leto 19' F katerega del ostanka je namenjen deloval5' krajevnih konferenc SZDL, ter predlog : nančnega načrta za leto 1988. Predlog možnih kandidatov za nosilce jjfiinkcij v občini Domžale ie in jaPredsednik SO PETER PRIMOŽIČ, roj. 1939, Domžale, Prečna 16, zaposlen SO v| Domžale* Podpredsednik HERMAN BREZNIK, roj. 1931, i. ° Domžale, Vodovodna 21, zaposlen Trak Mengeš* ^ZBOR ZDRUŽENEGA DELA [ajpredsednik PAVLA AVSEC, roj. 1951, Vir, l0' Zoisova 27, zaposlena Papirnica n, Količevo JJ.j IGOR KOVAČ, roj. 1952, Dom- , žale, Tabor 8, zaposlen LEK TOZD Kemija Mengeš DANICA MERLIN, roj. 1948, ltl> Radomlje, Pernetova 4 zaposlena ra Tosama Domžale »Podpredsednik PAVLA AVSEC IGOR KOVAČ 4 DANICA MERLIN* JZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI predsednik ALEKSANDER RIHTAR, roj. al 1926, Dob, Šolska 1, upokojenec* »Podpredsednik JANEZ GREGORIC, roj. 1955, HjJ Domžale, Prelog 28, zaposlen v b Emona TOZD Prehrana Ljublja- »ol na FRANC TEKAVEC, roj. 1946, p( Trzin, Habatova 7 a, Mengeš, za- d poslen Center za socialno delo Domžale [vi LADISLAV VODLAN, roj. 1( 1946, Vir, Stritarjeva 6, zaposlen jj Avtoservis Domžale ^DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR predsednik MIROSLAV BIRK, roj. 1953, Moravče, Marokova 1 a, zaposlen Papirnica Količevo* Podpredsednik JOŽE POGAČNIK, roj. 1916, Domžale, Prešernova 43, upokojenec* PREDLOG MOŽNIH KANDIDATOV ZA JWSILCE FUNKCIJ V SKUPŠČINAH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI , OBČINE DOMŽALE 3 Sls SOCIALNEGA SKRBSTVA „| skupščina njPredsednik JANKO KRALJ, roj. 1943, Dom-A - žale, Vodovodna 9, zaposlen Pa- . ' pirnica Količevo* ni Podpredsednik JANEZ PEVEC, roj. 1943, Dom-P* žale, Kamniška 11, zaposlen DO h Samski dom v ustanavljanju Domžale* iijzbor uporabnikov ^Predsednik SMAJLO FETAH, roj. 1950, Tr-j> zin, Jemčeva21a, zaposlen UNZ Ljubljana* Podpredsednik MARTA SAVEC, roj. 1944, Domžale, Mačkovci 33, zaposlena Napredek Domžale* j zbor izvajalcev ? Predsednik MAKSIMILJANA MALI, roj. j) 1954, Domžale, Prešernova 3, za- poslena Center za socialno delo lC Domžale* H Podpredsednik DRAGA BEVK, roj. 1939, Mengeš, Kolodvorska 5, zaposlena ' k1 Dom počitka Mengeš* el S.IS SOCIALNEGA VARSTVA a skupščina n1 Predsednik STANE MLAKAR, roj. 1935, Mengeš, Dolinškova 31, Zaposlen D'i . Melodija Mengeš* e Podpredsednik EMA SKERJANC-OGOREVC, p roj. 1939, Radomlje, Škerjanče- ■i vo 21, zaposlena OS Olge Avbelj, i Domžale* i SIS ZA ZAPOSLOVANJE ti skupščina i' Predsednik FRANC ANŽIN, roj. 1950, g| Sp. Jarše, Jelovškova 14, zaposlen J Tosama Domžale* 1 Podpredsednik ADOLF ZUPANEK, roj. 1939, ^ Domžale, Kovičeva 27, zaposlen Helios Količevo* i °BČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST 1] skupščina 0> Predsednik JERNEJ LENIČ ml., roj. 1947, Vir, Sončna 4, zaposlen Rep. ko- < mite za kmet., gozdarstvo in pre- hrano Ljubljana* podpredsednik JANKA JERMAN, roj. 1943, Radomlje, Bukovčeva ul, zaposlena x OŠ Radomeljske čete Preserje* zbor uporabnikov predsednik STANE GRILJ, roj. 1922, Dom-. žale, Simona Jenka 10, zaposlen Plava laguna Ljubljana JOŽE ZVER, roj. 1943, Trzin, Prešernova 46, Mengeš, zaposlen Dom učencev Bežigrad, Ljubljana podpredsednik STANE GRILJ JOŽE ZVER zbor izvajalcev predsednik MARTA DREMELJ, roj. 1948, Mengeš, Hribarjeva 39, zaposlena OŠ. O. Avbelj Domžale* podpredsednik MILKA ŽIVULOVIČ, roj. 1941, Domžale, Antona Skoka 26, zaposlena Glasbena šola Domžale* OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST skupščina predsednik FRANC ZABRET, roj. 1934, Mengeš, Proletarska 4, zaposlen Zdravstveni dom Domžale podpredsednik NEŽA BEŠTER, roj. 1961, Radomlje, Škerjančevo 16, zaposlena Slovenijales Radomlje* zbor uporabnikov predsednik DUŠAN MIJATOV, roj. 1939, Domžale, S. Jenka 10, zaposlen Metalka Ljubljana SONJA ŠPOLJARIČ, roj. 1955, Domžale, Zupančičeva 7, zaposlena Helios Domžale* podpredsednik SLAVA CIGLER, roj. 1940, Domžale, Peternelova 7, zaposlena FAM Želodnik* DUŠAN MIJATOV zbor izvajalcev predsednik META MIRNIK, roj. 1943, Mengeš, Dolinškova 11, zaposlena Zdravstveni dom Domžale dr. MOJCA ZAJC, roj. 1958, Dol pri Ljubljani, Pšata 28, zaposlena Zdravstveni dom Domžale podpredsednik META MIRNIK dr. MOJCA ZAJC* KULTURNA SKUPNOST skupščina predsednik dr. MIROSLAV STIPLOV-ŠEK, roj. 1935, Domžale, Vodo-pivčeva 8, zaposlen Filozofska fakulteta Ljubljana* podpredsednik STANE HABE, roj. 1920, Domžale, Zupančičeva 3, upokojenec* zbor uporabnikov predsednik MARJAN GREGORC, roj. 1932, Zg. Jarše 13, zaposlen Javno tožilstvo Ljubljana* podpredsednik MILAN BRODAR, roj. 1955, Moravče, Dole 12, zaposlen Krajevna skupnost Moravče* zbor izvajalcev predsednik FRANC CAPUDER, roj. 1924, Lukovica 14, upokojenec* podpredsednik ADA LOVSE, roj. 1939, Trzin, Mlakarjeva 8, zaposlena Mušič Franc, Trzin, Mengeš OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST skupščina _ predsednik dr. ANDREJ OREŠNIK, roj. 1943, Domžale, Groblje 3, zaposlen Biotehniška fakulteta, Domžale* podpredsednik dr. MILAN TRBIŽAN, roj. 1935, Radomlje, Prešernova 1 a, zaposlen VTOZD Montanistika* Ljubljana* SIS OTROŠKEGA VARSTVA skupščina predsednik JOŽE IGLIC, roj. 1953, Dob. Ul. Tomšičeve brigade 3, zaposlen Napredek Domžale ANGELCA KRŽAN, roj. 1933, Mengeš, Murnova 5, upokojenka podpredsednik ANGELCA KRŽAN* MARIJA KUGLER, roj. 1950, Kamnik, Matije Blejca 10, zaposlena Toko Domžale zbor uporabnikov predsednik BOJANA GOSTIČ, roj. 1961, Prevoje 39, zaposlena Ljubljanska banka Ljubljana* podpredsednik ZDENKA KOPAČ, roj. 1960, Domžale, Pot za Bistrico 27, zaposlena Knjižnica Domžale* zbor izvajalcev predsednik MAJDA MUŠIČ, roj. 1950, Trzin, Rakefova 14, zaposlena WO Trzin* podpredsednik MARTA SITAR, roj. 1951, Kamnik, Klavčičeva 3, zaposlena WE Mengeš* TELESNOKULTURNA SKUPNOST skupščina predsednik JOŽE ZEVNIK, roj. 1939, Vir, Stritarjeva 23, zaposlen Helios Domžale* podpredsednik STANISLAV JURICA, roj. 1943, Domžale, V. Vlahoviča 1 a, zaposlen SO Domžale zbor uporabnikov predsednik RAJKO KAVČIČ, roj. 1941, Domžale, S. Janka 12, zaposlen Induplati Jarše MARJAN ŠTRUKELJ, roj. 1953, Krašnja31/a, zaposlen Tosama Domžale podpredsednik MILICA TOMŠIČ, roj. 1954, Mengeš, Dermastjeva 12, zaposlena OS Matije Blejca Mengeš zbor izvajalcev predsednik JANEZ MIRNIK, roj. 1942, Domžale, Ljubljanska 101, zaposlen Helios Domžale podpredsednik GORAN IVKOVIČ, roj. 1955, Vir, Šaranovičeva 6, zaposlen Avtoservis Domžale SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST skupščina predsednik ANTON KOS, roj. 1925, Lukovica, Sp. Prapreče 17, upokojenec* podpredsednik MARJAN KALIMAN, roj. 1949, Domžale, Tomšičeva 10, zaposlen Zdravstveni dom Domžale* zbor uporabnikov predsednik VALENTIN KOLENC, roj. 1950, Trzin, Jemčeva 12, samostojni obrtnik podpredsednik MIRO AVBELJ, roj. 1934, Dra-gomelj 71, zaposlen Papirnica Količevo zbor izvajalcev predsednik JOŽE CILENŠEK, roj. 1936, Domžale, Zoranina 7, zaposlen Komunalno podjetje Domžale* podpredsednik DUŠAN LUŽAR, roj, 1960, Kamnik, Šmarca 50, zaposlen Obrtnik Mengeš* ZBOR DELEGATOV ZA SPIZ skupščina predsednik JERNEJ LENIČ, roj. 1921, Domžale, Tomšičeva 55, upokojenec* podpredsednik RAJKO HAFNER, roj. 1927, Radomlje, Triglavska 8, upokojenec* OPOMBA: * — dosedanji nosilec funkcije Občinska kandidacijska konferenca bo v sredo, 16. marca 1988. Predsedstvo OK SZDL Domžale PRIREDITEV KRVODAJALCEV: Na slavnostni proslavi na Viru bodo podelili priznanja krvodajalcem V petek, 26.2.1988 ob 15. uri prirejamo slavnostno proslavo krvodajalcev s podelitvijo priznanj v dvorani Zadruženga doma na Viru. Naprošamo vse krvodajalce, ki nimajo urejene kartoteke, da se javijo v pisarni Občinske organizacije Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 36. (Stari dom upokojencev) in prinesejo s seboj krvodajalsko izkaznico, da urdimo kartoteko in vas obenem povabimo na krvodajalsko proslavo. Uradne ure so: Ponedeljek dop. do 15. ure sreda do 18. ure sreda do 18. ure petek do 13. ure OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE X---■-- Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale na podlagi 10. člena Odloka o podeljevanju priznanj Skupščine občine Domžale in Sprememb in dopolnitev Odloka o podeljevanju priznanj Skupščine občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, štev. 17/80 in 7/84), objavlja POZIV za dostavo predlogov za podelitev Plakete občine Domžale in Listine o priznanju PLAKETA OBČINE DOMŽALE Plaketa občine Domžale se podeljuje v treh stopnjah (bronasta, srebrna, zlata) za uspehe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, razvoja samoupravljanja, delegatskih odnosov, družbenopolitičnega dela in dela v skupnostih in društvih. Plaketa občine Domžale se podeljuje, ko je preteklo od prejšnje podelitve praviloma 10 let, vendar ne manj kot 7 let s tem, da se upošteva postopnost pri podeljevanju in da je v predlogu opisana aktivnost, opravljena po prejetju zadnjega priznanja. LISTINA O PRIZNANJU Listina o priznanju se podeli občanom, delovnim ljudem, organizacijam združenega dela, skupnostim in društvom za dosežene uspehe pri delu, za prizadevanja v korist družbene skupnosti, za reševanje človeških življenj, za preprečevanje škode na premoženju ali za aktivno udeležbo v drugih humanitarnih akcijah. Predloge za podelitev občinskih priznanj za leto 1988 lahko dajo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva. Predlogi morajo biti obrazloženi v skladu z kriteriji, ki so opredeljeni v zgoraj navedeni zakonodaji. Predloge bo komisija sprejemala do 25. marca 1988, kasneje prispelih predlogov ne bo upoštevala. Predloge z ustrezno obrazložitvijo in utemeljitvijo (obrazci niso predpisani) naj predlagatelji posredujejo Komisiji za odlikovanja Skupščine občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69. ODLIKOVANJA SFRJ Komisija za odlikovanja Skupščine občine Domžale obvešča, da preko celega leta sprejema predloge za podelitev odlikovanj SFRJ. To so priznanja, ki jih na osnovi ustave SFRJ in skladno z zakonom o odlikovanjih SFRJ podeljuje Predsedstvo SFRJ za dela in dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje in odliko. Podeljujejo jih: — za večletno delo in rezultate dela na kateremkoli področju družbenega življenja oz. družbene dejavnosti, s katerimi se posameznik ali organizacija posebno izkaže ter s tem doseže zasluge, pomembne za družbeno skupnost — za posamezno družbeno koristno delo večjega pomena, delovni ali drug podvig posameznika ali organizacije, storjen š posebnim naporom, požrtvovalnostjo, iznajdljivostjo ali hrabrostjo oz. v nevarnosti za zdravje ali življenje. Odlikujejo se lahko posamezniki, organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, enote in zavodi oboroženih sil ali SFRJ. Pobudo za dodelitev odlikovanja SFRJ lahko da družbenopolitična organizacija, državni organ, krajevna skupnost, organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija oz. skupnost. Predlogi morajo biti temeljito obrazloženi; zato se uporabljajo obrazci OD-L (obrazec DZS 0,18) za posameznike ter OD-O za organizacije združenega dela in druge organizacije (obrazec DZS 0,17), ki jih dobite v Državni založbi Slovenije. Tudi pobude za zvezna odlikovanja pošljete na Komisijo za odlikovanja Skupščine občine Domžale. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA Skupščina občine Domžale PREDLOG MOŽNIH KANDIDATOV ZA NOSILCE FUNKCIJ V SKUPŠČINI OBČINE DOMŽALE IN V SKUPŠČINAH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH OBČINE DOMŽALE Predsedstvi OK SZDL in OS ZSS sta na skupni seji dne 15. februarja 1988 v skladu z Usmeritvami za izvolitev nosilcev funkcij v skupščini občine in skupščinah SIS občine Domžale in določili Volilnega pravilnika SZDL in ZSS oblikovali predlog možnih kandidatov, ki ga posredujeta v obravnavo Temeljnim kandidacijskim konferencam. I. Predlog možnih kandidatov je oblikovan na osnovi pregleda VSEH evidentiranih možnih kandidatov. Koordinacijski odbor ža kadrovska vprašanja pri Predsedstvu OK SZDL Domžale je pri oblikovanju predloga možnih kandidatov upošteval načela in merila kadrovske politike, sprejeta v Socialistični zvezi. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanj je preveril, če evidentirani možni kandidati izpj njujejo formalne pogoje za kandidiranje tefl možnimi kandidati opravil razgovore. Evidentirani možni kandidati, ki niso člal ustreznih delegacij ali niso soglašali s kandidat ro, niso predlagani kot možni kandidati. III. 1 Predsedstvi OK SZDL in OS ZSS Domžale i pri oblikovanju predloga možnih kandidatov up števali ocene dela sedanjih nosilcev funkcij' skupščini občine in skupščinah samoupravnih i' teresnih skupnostih. Ocene, ki so sprejete v organih SO in SIS# pozitivne, zato večina sedanjih funkcionarjev I novno kandidira. * Pozitivna ocena dosedanjega dela je spreje' tudi za podpredsednika Zbora krajevnih skuplji sti Slavka Piska in predsednika zbora uporab| kov skupščine stanovanjske skupnosti Matjal Repnika. Oba nista predlagana za nosilce funkcije v I slednjem mandatu zaradi prevzema funkcij v O* SZDL Domžale. O sindikalnih pravilih.. I Predsedniki osnovnih organizacij sindikata iz domala vseh domžalskih DO med posvetom. Občinski sindikalni svet je pred nedavnim v domžalskem Sls.c pripravil posvet o novih sindikalnih pravilh. O tej aktualni ,t predaval Dušan Rebolj iz Ljubljane. 1 Prejeli smo: Promet tudi v Domžalah blizu infarkta Prav takšne težave, kot se že dolgo pojavljajo v Ljubljani, niso prizanesle Domžalam. Vsak dan jih bolj čutimo in pogledati jim bo treba takoj v oči, sicer bomo imeli samo statični promet. Parkiranje ni rešeno, čeprav imamo že ponujene možnosti, ki jih pa ne realiziramo. Kaj lahko opažamo danes? Vsi poizkusi urediti promet in predvsem parkiranje po potrebah, so se več ali manj izjalovili. Kaj vse se je uredilo na Ljubljanski cesti, pločniki, zelenice, kolesarske steze in široko cestišče ter prehodi za pešce in vse služi vsemu. Po pločnikih parkirajo avtomobili, pešci hodijo po zelenicah če niso zaparki-rane ali prevožene oziroma po cesti in kolesarji ne vedo, kje naj vozijo vsakdo pač počne kot se mu zdi. Res je, da vse skupaj ni še dograjeno ali pa so urejene površine tako, da nimajo logičnega poteka. Prehodi za pešce so na mestih, ki ne vodijo do predvidene pešpoti, se končajo v zelenici ali v labirintu poti in so izven logičnih smeri. Naravno je, da pešci najdejo svoje bližnjice in pozorno oko načrtovalca jih povzema če je le dovolj dosleden. Pametno je pokrite površine predvideti za najfrekventnejše pešpoti oziroma pločnike. Poglejmo pločnik pred Mercatorjem v Kolodvorski ulici ali pa »najbi« pločnik pred trgovinami bloka — Slovenijaavto in pred Cešminovim hramom na Ljubljanski cesti. Če niso pešci dovolj spretni, se lahko pošteno namučijo med gosto parkiranimi avtomobili prav do samih izložb in vhodnih vrat v lokale. Prehodi za pešce so dosledno zaparkirani in tudi enosmerne ceste so često kar dvosmerne, zavijanje samo v desno smer iz Šercerjeve je le na prometnem znaku, sicer pa očitno ni na mestu. »Vpijoče« je urejen pešpromet med Mercatorjem in novo pošto. Kako naj se odvija promet v centru? Najbolj pomembna povezava v smeri sever—jug je povsem onemogočena in kaj vse se nahaja na teh dvoriščih. To ne morejo biti dvorišča posameznih firm, ampak morajo biti v celoti funkcionalno povezane površine za javni pešpromet in kontejner za smeti in skladišče embalaže prav gotovo ne sodita v sredo tega okolja, da dotaknem le tega problema. Očitno se na dosedanje načine urejanja in z3j varovanja površin ne moremo zanašati, ker ssčine SRS je bila s stra-Pomžalskih delegatov po-dovana pobuda, da se na ivni red zbora uvrsti pro-matika financiranja avstvenega varstva. y,[mzalsko zdravstveno var-se podobno kot zdrav-'eno varstvo številnih dru-I občin, iz katerih se de-^rci vozijo na delo v indu-ijske centrale, čimpreje Fuje z velikimi finančni-J in organizacijskimi pro-jmi, ki izhajajo predvsem uveljavitve sedežnega B*Jicipa pri njegovem finan-S sedaj ga moramo uvažati za ?rage devize. Sedaj plačujemo četrti samoprispevek za šole, "■»redili smo pa prevelike šole, 'reba pa bo še naprej plačevati samoprispevek za solidarnostna stanovanja za prebivalce (priseljence) iz drugih republik. Slo- vencev nas je že tako vedno manj. V teh težkih časih se tudi nam obetajo zelo slabi časi in velika brezposelnost. Kakor kaže bomo morali tudi pri nas uvesti dvo ali še več jezične šole, da se bomo prebivalci Slovenije (in turisti) med seboj lahko sporazumevali. V Domžalah imamo bolj slabo gospodarstvo. »Razvojni zavod« pa kljub temu v zadnjem času vse preveč podira in to še dobre stavbe. Do sedaj je že bilo porušenih 36 hiš in gospodarskih poslopij in ena tovarna ALKO. Le komu je bila napoti? V drugih krajih, Skorji Loki, Kranju, Kamniku in še kje drugje stare hiše popravljajo in obnavljajo, pri nas pa dobre hiše podiramo in gradimo »betonske džungle«, le kaj bo v slučaju večjega potresa. Tovarna ALKO je bila za občino Domžale zelo donosna, brez »pufa«, kar je za druge tovarne žal že normalno, da imajo izgube, to pa zato ker je pri nas vse preveč goljufij in tatvine. Pri nas bi morali bolj strogo nastopati proti goljufijam in tatvinam, nekaj (precej), bi jih morali... Za časa vojne so bile stroge kazni, za majhno tatvino je lahko šla glava. Drugače bomo imeli še vedno več izgubarjev in še več »Agrokomercev«. Na prostoru bivše tovarne Alko je bilo že večkrat omenjeno, da bi neka tuja firma zgradila en super moderen ena A kategorije hotel in to s tujim imenom »AJURE-NA«. Smo pa res že čisto pri koncu, da sami nismo zmožni postaviti manjšega hotela in mu privoščiti lepega slovenskega imena. Sicer se pa še sedaj ne ve, kaj je na tem prostoru predvideno. Najboljša rešitev bi bila avtobusna postaja (pokrita) s pripadajočimi prostori in čakalnicami in pa še nujno WC (stranišča), nadalje bi bilo dovolj prostora še za tovornjake in osebna vozila. Le tako bi bil rešen problem avtobusne postaje in parkirnega prostora za daljši čas. Avtomobilisti morajo sedaj parkirati okrog kolodvora in pa tudi na vseh pločnikih in zelenicah. Prazen prostor morajo izkoristiti v samem centru in bližnji okolici, kar samo škoduje. Za hotel bi bil najbolj primeren prizidek na dvoriščni strani restavracije pri pošti, staro ime (hotel Pošta) ali nekaj slovenskega. Kakor dolgo že preurejajo (ves čas po vojni) in popravljajo restavracijo na pošti (40 let najmanj), bi "s tem denarjem naredili lep hotel in še marsikaj drugega. Možnost za zgraditev primernega hotela bi bila na prostoru, kjer je stala bivša Sršenova hiša ob Ljubljanski cesti, katera je bila najbrž podrta pomotoma, namesto sedanje zraven, ki je res potrebna generalnega popravila ali pa rušenja, sicer se bo sama podrla. Bolj potrebno bi bilo zgraditi nekaj .manjših trgovin in to v Zgornjih Domžalah, v Jaršah v Stobu ali Depala vasi, v Studi, Dragomlju in Spodnjem Ihanu, ker so tam še po vojni bile. Če bi gradila hotel tuja firma, bo tudi pobrala dohodek, imeli bi zaposlene svoje vodilne ljudi, naši ljudje bi pa zopet bili navadni delavci (čistilci) in garali bi za majhno plačo, kakor je to bilo pred zadnjo vojno. Pri nas bi morali delati podjetja in hotele s svojim denarjem in s svojo pametjo. Nismo tako bogati, da bi si lahko privoščili razkošja. Delali smo preveč razkošno! Denar na posojilo, moraš vrniti in še velike obresti zraven. Zato smo prišli tako daleč, da se nam je odžagana veja odlomila, na kateri smo sedeli. Imamo pa še tako dovolj gostiln in raznih bufetov, še za te bo zmanjkalo denarja za pijače in zabave. Bližajo se nam zelo revni slabi časi. Ne prodajajmo Slovenske zemlje tujcem, ker, kar lisica enkrat vzame nikoli več ne vrne. Tovariški pozdrav! Domžalski občan dričevi 14 so se delavci preselili v sicer najemniške prostore v Koščevi 2, kjer so za delo primerni prostori Poslovnega cilja, da bi bili vsi delavci uprave, računovodstva in Hranilnokreditne službe v istih prostorih žal še niso uspeli. To je iz že omenjenega investicijskega načrta še ostalo kot odprto vprašanje — za reševanje v zadnjem obdobju srednjeročnega načrta. V centralnem skladišču in novi trgovini je zagotovljeno predvsem za trgovski vidik dela Kmetijske zadruge. Ob celotni ponudbi, zanimivi za kmete — kooperante in druge občane prodajajo, tudi obsežen program kmetijske mehanizacije, zanimivo je, da bodo ponudili v gradnjo tudi rabljeno kmetijsko mehanizacijo. Pa ne le za kmete iz naše občine. Trgovina je odprta, zato bodo v to prodajo ponudili kmetijske stroje od koderkoli. .. Z vsemi temi obogatitvam bo moč lažje uresničevati pogumne načrte, tudi v prihodnje. Tudi za naprej ti načrti niso majhni. Kar 2000 ha nameravajo pridobiti z melioracijami; od teh površin jih bodo polovico pridobili že od letošnjega poletja, usmerili pa so se še v gradnjo manjših zasebnih svinjskih farm, ki bodo še letos prispevale 65 ton več svinjskega mesa (2 farmi že delujeta), prizadevajo pa si še na več drugih področjih. V Domžalah je ostala zaenkrat samo začasna kmetijska trgovina, dokler v objektu SPB-1 ne zgrade nove, sodobne s površino 150 m2. Obetajo, da bo zgrajena že do sredine prihodnjega leta. Ob otvoritvi centralnega skladišča in trgovine, je spregovoril direktor KZ Emona Peter Gubane. Opozoril je na pomen objekta, perspektive in načrte, ki jih KZ Emona še ima. Hkrati pa je tudi opozoril, da gre za objekt brez posebnih anuitet, da se bodo delavci v kmetijstvu lahko že kmalu usmerili v uresničevanje novih načrtov. V kulturnem sporedu, ki so ga pripravili učitelji in učenci OŠ Matije Blejca-Matevža iz Mengša je sodelovala folklorna skupina, recitator, pomagala pa je neutrudna mengeška ljudska glasbenica Pepca Blejčeva. Brojan Tone Ravnikar: Domžalska domača -vulgo imena Stob št. 39 — Vulgo ime Pri Jo-šku, kasneje pri Žmajdu. Ta nekdanja kajža je spadala pod graščino Križ. V letu 1929 je ta domačija zapisana kot Taborska cesta št. 17, od leta 1955 dalje pa kot Tabor št. 4. Prvi lastnik te domačije po Statusu anomarum župnije Mengeš iz leta 1811 je bil Jernej Flis, ki je bil rojen v ljubljanski župniji sv. Petra in njegova žena Mina rojena Gorišek, ki je bila rojena v župniji Jezica. V zakonu so se jima rodili otroci: Valentin rojen 1795, Jožef rojen 1799, Mica, ki je odšla v Trst in Marjana, ki je bila rojena 1805. Valentin, ki je postal gospodar te domačije, se je poročil z Mico rojeno Zaje, ki je bila rojena 1797 v lokaliji Št. Jakob. V zakonu so se Valentinu in Mici Zaje rodili otroci: Adrej, rojen 1819, Matevž, rojen 1822, Miha, rojen 1824, Marija, rojena 1827, Marjeta, rojena 1831, Helena, rojena 1833 in Jernej, rojen 1836. Brat Jožef, rojen 1799, se je poročil z Apolonijo Čolnar, rojeno 1799 in nato živel v Stobu št. 38 v Rodečevi — Flisovi kajži. Za njim je postal lastnik te do- mačije Gregor Bizjak, rojen 1811 in njegova žena Ana Petrič, rojena 1804. V zakonu se jima je rodil sin Matevž, rojen 1849. Gregor Bizjak se je še enkrat poročil. Druga žena je bila Apolonija rojena 1829. Za njim je postal gospodar te domačije Peter Dolar, rojen 1836 in Marjeta, rojena Ves, ki je bila rojena 1838. V zakonu so se jima rodili otroci: Franc, rojen 1859, Ivana, rojena 1861 in Franc, rojen 1864. Za njim je postal gospodar te domačije Janez Pavlin, rojen 1839, ki se je poročil z Marjano Urbanec. V zakonu sta se jima rodila sin Franc, rojen 1872 in sin Ivan, rojen 1878. Sin Ivan, rojen 1878 se je poročil leta 1906 z Marijo Habjan, rojeno 1877 v Stobu št. 53. V zakonu so se jima rodili otroci: Valentina, rojena 1908, ki se je 1934 poročila s Francem Zalokarjem iz Rodice št. 11, mrtvo rojena hčerka, ki je bila rojena 1909, Janez, Frančišek, ki je bil rojen 1911, ki se je poročil 1937, Ema, rojena 1913, ki se je poročila z Einer Pe-tersonom, Marija, rojena 1915, Albin, rojen 1920, ki se je 1951 poročil s Kristo Gostinčar in Avgust, rojen 1921, ki se je 1948 poročil z Danico Cerar. Prvi gospodar te nekdanje Jo-škove, kasneje Zmajdove domačije, ki ga zasledim v zemljiški knjigi sodnije Domžale je bil na podlagi kupne pogodbe iz leta 1859 Peter Dolar iz Stoba št. 39. Na podlagi prisojilaiz leta 1887 je postal lastnik te domačije Janez Pavlin iz Stoba št. 39. Na podlagi izročilne pogodbe iz leta 1906 in v zvezi s poročnim listom iz leta 1906 je postal lastnik te domačije Janez Pavlin ml. iz Stoba št. 39, oziroma iz Domžal Taborska cesta št. 17. Na podlagi prisojila iz leta 1947 se je vknjiži-la lastninska pravica na Marijo Pavlin, rojeno Habjan iz Domžal Taborska cesta št. 17 in zaznami »fidei komisarična substitucija« v korist Albina Pavlina. Cvetličarna »ERIKA« RADOMLJE čestita za praznik žensk 8. marec ter se hkrati priporoča za obisk in nakup svojih dekorativnih artiklov, spominkov, aranžmajev, lončnic, rezanega in trajnega cvetja. Ob večjih naročilih nudi posebne ugodnosti. Čestitamo za 8. marec in se priporočamo! Delovni čas: vsak dan od 13. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure. Cvetličarna ERIKA Obiskovalci svečane prireditve v Mengšu. Dr. Miroslav Stiplovšck, predsednik skupščine kulturne skupnosti Domžale med svečanim govorom ob slovenskem kulturnem prazniku v obnovljenem mengeškem kulturnem domu. V Mengšu odprt prenovljen hram kulture: Temelj bogatega kulturnega življenja Nekaj dni po uradnem slovenskem kulturnem prazniku je bila v Mengšu slovesna prireditev ob Prešernovem dnevu, hkrati z odprtjem prenovljenega Kulturnega doma, otvoritvijo razstave faksimilov pesmi v lesu našega največjega pesnika izpod umetniškega dleta Matjaža Brojana, na mengeškem odru so slovesno podelili tudi Kersnikove plakete za preteklo leto, tu pa se je odvil tudi priložnostni kulturni program v izvedbi Mešanega pevskega zbora DKD Svoboda Mengeš p. v. Tomaža Habeta, Folklorne skupine p. v. Franca Jeriča, Mengeške godbe p. v. Smiljana Makelje ter recitatorja Milana Ma-riniča. Slavnostni govornik pa je bil predsednik Kulturne skupnosti Domžale dr. Miroslav Stiplovšek. Mengeška prenovljena dvorana je bila nabita do zadnjega kotička, kar je prireditvi prispevalo k dodatnemu slovesnemu občutku, prav tako pa se je po njej razvilo — tokrat kar na odru — prijetno to-variško srečanje. MENGEŠKI HRAM KULTURE ODPRT Slovesnost se je začela v nabito polnem preddverju Kulturnega doma, s kulturnim sporedom, ki so ga iz* vedli člani Komornega orkestra Domžale-Kamnik p.v. Tomaža Habeta in odlični baritonist Janez Majcenovič. Kot prvi je spregovoril Slavko Pišek kot predsednik gradbenega odbora za obnovitev Kulturnega doma in predsednik DKD Svoboda Mengeš. Celotno delo je na kratko orisal z nazornimi besedami in številkami. S pripravami za obnovo mengeškega Kulturnega doma je bilo začeto že leta 1985, vendar je bilo treba s konkretnimi načrti počakati do spomladi 1987, ko je izvajalec del — kamniški Graditelj začel z deli. Prvotni načrt je bilo treba zaradi večje dotrajanosti bistveno razširiti in dopolniti. Predvidenih 170 novih milijonov je bilo komajda dovolj za obnovo odra ter le doma za obnovo centralne kurjave in električnega omrežja. Dodati pa je bilo treba obnovo oz. zamenjavo kotlov za centralno kurjavo, prezračevalne naprave, zamenjava notranje opreme, obložitev sten itd. Graditelj je s svojimi kooperanti Tamiz Mengeš, Stol Duplica, Slovenijales Radomlje, Alprem Kamnik, IMP Ljubljana in drugimi opravili tudi obnovo zaodrja in pododrja, pa tudi preddverja. Celotni znesek je na koncu pristal pri 450 novih milijonih, oziroma pri 45 starih milijardah. Torej gre res za ogromno investicijo, ki je bila zbrana iz samoprispevka, iz dodatnih virov KS Mengeš, iz Kulturne skupnosti Domžale, iz domžalskega in kamniškega združenega dela, s sredstvi ljubljanskih Kinematografov, nekaj sredstev je podarila tudi Mengeška godba in DKD Svoboda Mengeš, nekaj pa jih je ostalo še nepokritih in gradbeni odbor računa na darežljivost domačih obrtnikov. Mengeš ima zdaj najlepšo in tudi največjo dvorano v občini, zato razumevanje zagotovo ne bo izostalo, je dejal Slavko Pišek. Projekt prenove je pripravil BIRO Karlovšek, v katerem so sodelovali še ing. Metod Loboda, ing. Bogdan Smon ter ing. Feliks Hriber-nik ter glavni projektant Mengšan Tone Benda, dela pa so bila izvajana pod vodstvom ing. Pavleta Dimnika. Gradbeni odbor je imel ves čas oporo v krajevni skupnosti, Skupščini občine v Razvojnem zavodu Domžale, v Kulturni skupnosti in Samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Kot druga govornica je nastopila predsednica skupščine KS Danica Blejc, ki se je zahvalila celotnemu gradbenemu odboru in tudi vsem, ki so moralno ali materialno podprli obnovo, hkrati pa je najbolj zasluženim s pomočjo tajnika KS Dareta Ogrin-ca podarila simbolična darila in sicer predsedniku gradbenega odbora Slavku Pisku, predsedniku sveta KS Mengeš Petru Janežiču ter projektantu Tonetu Bendi in Feliksu Hriberniku. Vsi štirje so bili nosilni možje pri obnovi in brez njih ne bi bilo tako temeljite in kvalitetne ovnove Kulturnega doma. Brez pretirane nepotrebne hvale pa je treba v tem primeru izpostaviti Slavka Piska, s katerim imamo krajani ob tem pravo srečno naključje, da je v pokoju in da je hkrati mož, ki ima prene-katere vajeti v rokah. To dvoje je pri obnovi s pridom združil in je Kulturni dom slabo leto obnavljal, kot bi to delal pri lastni hiši ali morda še bolj prizadevno. Mislim, da delim mnenje krajanov, da mu je treba za to še pose- bej čestitati, o kvaliteti dela pa se bo lahko prepričal vsakdo sam ob prvem obisku. PREŠERNOVI VERZI V LESU Ob slovesni izročitvi Kulturnega doma v ponovno uporabo je bila v preddverju dvorane odprta tudi razstava faksimilov verzov, ki jih je znani likovnik Matjaž Brojan izdolbel iz lesa. Matjaža Brojana je kot likovnega ustvarjalca in urednika Občinskega poročevalca predstavila Danica Blejc in pri tem poudarila, da je to že druga Brojanova razstava v Mengšu, sicer pa 17. samostojna razstava po vrsti. Razstava v preddverju je razporejena po smiselnem konceptu, tako da ima tudi svoj dramaturški lok in da ne kratko izredno nazorno predstavi našega največjega pesnika. Brojan je verze v les izdolbel s pomočjo proje-ciranih filmov, na katerih je povzel original oz. Faksimile Poezij dr. Franceta Prešerna. Nesmiselno bi bilo verjetno pisati, koliko ur vztrajnega dela je vložil v ta enkratni in popolnoma svojski pristop k Prešernovim verzom. Brojan je vse verze, vdol-bene v les, pobarvane patinirano svetlozeleno, podaril domžalskim šolam, tako da bo vsaka šola v naši občini dobila po eno skulpturo in bodo verzi v lesu ostali tudi po tej strani mladim za prihodnost ... KRAJ, KI ŽIVI S KULTURO - BOGATO ŽIVI Po odprtju Brojanove razstave je sledilo slovesno odprtje dvorane, ki ga je izvedel predsednik skupščine Domžale Peter Primožič. Ob tem je dejal, da namenja mengeški hram kulture vsem krajanom in občanom naše občine, z željo, da bi se v njej odvijala čim bolj pestro kulturno in zabavno življenje. Slavnostni govornik v dvorani je bil dr. Miroslav Stiplovšek, predsednik Kulturne Mengšani so docela napolnili tako preddverje doma ob otvoritvi Brojanove razstave, pa tudi kasneje na svečani proslavi, ko so bile podeljene tudi Kersnikove plakete. KERNIKOVE PLAKETE PODELJENE Nato je predsednik komisije za podeljevanje Kersnikovih plaket Jernej Lenič s pomočjo asistentk podelil najvišja moralna priznanja za umetniška in kulturna dejanja v občini za preteklo leto oz. za več let. Poudaril je, da na podlagi 102. člena statuta kulturne skupnosti občine Domžale in na podlagi Pravilnika o podeljevanju priznanj tudi letos podeljuje 17-članska komisja vrsto zlatih, srebrnih in bronastih Kersnikovih plaket. Na podlagi predlogov društev, organizacij in občanov so podelili naslednja priznanja društvom oz. posameznikom: ZLATO KERSNIKOVO PLAKETO SO PREJELI: prof. TOMAŽ HABE - za dirigentsko delo v Simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik od leta 1971, za zborovsko delo v Mešanem pevskem zboru Svoboda Mengeš, za izvedbo tradicionalnih Novoletnih koncertov, za Grobeljske koncerte, za avtorske pevske in simfonične dosežke. (Obrazložitve so daljše, skrajšal I.S.) METKA PICHLER - Za izjemne dosežke na področju mladinskega in zborovskega petja. Vodi pet pevskih zborov, dosega najvišje uspehe na vseh tovrstnih festivalih, z zbori snema kaste, izjemno kvalitetno vzgaja mladi pevski rod. Dr. MIROSLAV STIPLOVŠEK — za uspešno delo na zgodovinopisnem in na samoupravnem področju, objavil 75 strokovnih člankov in publikacij, organiziral simpozij zgodovinarjev, bil med ustanovitelji Kulturne skupnosti, tri mandate predsednik, ves čas širil in bogatil kulturno dejavnost v občini. Srebrno Kersnikovo plaketo so prejeli: BRANKO BECAJ - za uspešno nastopanje kot koncertni mojster v Simfoničnem orkestru od ustanovite naprej, za kakovostne izvedbe in za vzgojo godalnega naraščanja. MAJDA GOLOB - za izjemne dosežke Harmonikar-skega orkestra Domžale v vseh 25 letih, za najvišja mesta na tekmovanjih in za pedagoško delo. ZDENKA KRISTL-MARI-NIČ — za organizacijo abonmajskih in novoletnih koncertov v Ihanu, za kvalitetne nastope z Godalnim kvartetom za uspešno pedagoško delo. MILAN MARINIČ — za uspešno dolgoletno organizacijsko in strokovno delo v občini Domžale, pri Svobodi Ihan, za interpretacijo umetniških tekstov, za uspešno delovanje v kulturnih organih. JUSTA KOŽELJ - za uspešno delovanje v upravnem odboru v pevskem zboru in dramski sekciji DKD Svoboda Mengeš, za tajniško delo, za dosežke v zboru, za 25-letno organizacijsko delo v kulturi v Mengšu. Bronasto Kersnikovo plaketo so prejeli: MATJAŽ BROJAN - za rezbarske in druge likovne stvaritve na 17 samostojnih KNJIŽNICA DOMŽALE -za reševanje knjižničarske problematike v občini in za organizacijo literarnih in likovnih prireditev. VILI MAJHENIC st. - za pomembne dosežke na področju umetniške fotografije, za sodelovanje na 11-tih razstavah. PAVEL PEVEC - za prizadevanja pri ustanavljanju Knjižnice, za ureditev občinskega Likovnega razstavišča in za ustanovitev Kulturnega društva Domžale. SLAVKO PISEL ml. - za uspešno opravljanje 25-let-nega dela v Mengeški godbi, za organizacijsko delo pri kulturnih prireditvah. FRANC VEHOVEC - za dolgoletno sodelovanje v moravskih pevskih zborih in za uspešne solistične nastope. skupnosti Domžale, najprej je časovno in kvalitetno orisal Prešernov lik, nato pa se je podrobneje ustavil pri kulturi v domžalski občini. Dejal je, da je mengeško napotilo, kako »oplemenititi« osnovna sredstva, namenjena takšni dejavnosti in takšni obnovi, lahko zgled tudi vsem ostalim v občini, z osnovnim motom, da se vsako leto izpelje vsaj ena večja naložba. Mengškemu zgledu že sledijo občani z večnamenskim domom v Vrhgo-lju, pa tudi v Pečah in v Ze-jah, kjer povsod osnovna sredstva obogatijo s svojim delom in sredstvi. Dr. Miroslav Stiplovšek se je dotaknil tudi reševanja kulturne dediščine v naši občini. Radi bi čimveč storili na področju reševanja posvetne in sakralne arhitekture, kar nam trenutno približno uspeva z gradom Krum-perk, še bolj pa bi morali pritegniti k temu gospodarstvo. V razvitem svetu je to sodelovanje precej močnejše. Nato se je podrobneje ustavil pri amaterski kulturni dejavnosti. V občini deluje 28 kulturnih društev in 12 šolskih kulturnih društev, ki je v preteklem letu izvedlo nad 200 pomembnejših kul- Obnovljeni kulturni dom je 'w& čila svojemu namenu Dan:-:; Blejc predsednica skupščine iti jevne skupnosti Mengeš, ki sfe ob tej priložnosti tudi zahvt';:;| vsem, ki so kakorkoli sodelo'£; pri urejanju doma. turnih prireditev, od gled^j ških do glasbenih, likovni;?: folklornih, filmskih in dP;S gih, med 5000 člani del«;?; veliko mladine, v preteki^: letu pa nam je uspelo v olTp no pridobiti tudi vrhuns$ profesionalno kulturo, re j-i mo opero na Studencu f$ Razveseljivo je tudi, da st jj občini bogatimo tudi z liW | nim življenjem, od odprt;:;; ateljeja-galerije — forma';-:; ve pri Veri Terstenjak [s mengeškega primera in Ftf gerjevega v izgradnji. J& Lepo se je uredilo tii'gj knjižničarstvo v Domžal!;;: in Mengšu, posebno pa m veseljuje množičen obiS:-: kar pomeni, da se bralci sf •:; vračajo h knjigi. Kulturi.S skupnost Domžale je izvec § v preteklem letu tudi več s :•: cij na muzejskem, arfr S skem in založniškem podr? i* ju, na novo je bilo ustam;! ljeno domžalsko Kultur? ;i društvo in podobno. Na ko' j cu se je vsem, ki kultu :• podpirajo tako ali druga? s lepo zahvalil za pomoč. ;• Vsem nagrajencem ; predsednik komisije za p : deljevanje Kersnikovih p' : znanj Jernej Lenič iskrei j čestital, povabil pa jih je t : di, da dvignejo spominsl i darila — slike. Sledil je kt : turni program v izvedbi pe ; cev, recitatorja, folkloriste i in godbenikov. Na odru se je odvijalo t tem tudi tovariško srečanf ki sta ga pripravili Kulturi) skupnost Domžale in Kraj vna skupnost Mengeš, sproščenem pogovoru se seveda največ govorilo o 1 tošnjih nagrajencih. Mnen! so bila različna, veliko prit dilnih; nekaj pa tudi takšni da komisija preširoko pot juje predlagane dobitnike da bi morale biti Kersniko* plakete namenjene bolj i ustvarjalce kot za poustv« jalce in organizatorje. Kaj I rekel k temu veliki Brjs Janko Kersnik, pa naj si rt sli vsak sam ... Eno pa je prav gotov Mengeš je ob slovenske kulturnem prazniku veli! pridobil, občani smo doživi dve prijetni prireditvi hkrai seznam Kersnikovih nagr jencev in poročilo predsedr ka pa tudi kaže, da je v dof žalski občini kulturno življ' nje dokaj bogato in tudi ra vejano. Kraj, ki živi s kultf ro — bogato živi, je pisalo it odru kot osnovni moto ti dni in verjetno se res ni tr£ ba pritoževati glede tega. S Mengšanih pa je, da tako H po dvorano in preddverje t» di očuvamo vsem kultuf željnim ljudem. Potem bo t vljenje res tudi bogatejše. Ivan Sivec __._J V Domžalah je sodelovala s svojimi uspešnicami znana slovensd glasbena skupina Don Juan in ogrela mlado poslušalstvo. Občinski plan krvodajalskih akcij 1988_ V teh dneh bo spet stekla v naši občini vsakoletna krvodajalska akcija. Občinska organizacija Rdečega križa Domžale je zato že pripravila preglednico in plan akcije, določila čas odvzema ter okvirno predvidela število krvodajalcev, ki se bodo na akcijo odzvali. Odvzem krvi se bo vršil pri Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani po priloženem planu. Prosimo vas, da koristite prevozna sredstva, ki vam bodo dana na razpolago od Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana. SEZNAME PRIJAVLJENIH KRVODAJALCEV NAJ BI DOSTAVILI DO 9.3.1988 NA Občinsko organizacijo Rdečega križa Domžale — tel.: 721-246 in 721-350, Skupna strokovna služba SIS, Ljubljanska cesta 36. PLAN KRVODAJALSTVA ZA LETO 1988 Naziv OZD, ustanove |Jan zavoda Ura Zbirno mesto vilo PONEDELJEK: 14. 3. 1988 1. Lek Mengeš 80 2. Induplati obrat Pgcg 5 3. KO RK Peče 15 4. KO RK Moravče 20 5. Termit Moravče 30 6. Rašica Moravče 30 7. Mizarska del. Moravče 5 8. OŠ Moravče 10 9. OORKVrhpolje 10 10. OO RK Krtina 5 11. OORKRafolče 20 12. OO RK Prevoje 20 TOREK: 15. 3. 1988 1. Paprinica Količevo 70 2. Melodija Mengeš 40 3. Trak Mengeš 40 4. Filc Mengeš 20 5. Tamiz Mengeš 20- 6. SCTTOZD 10 7. Induplati Mengeš20 8. OORK Trzin 5 9. OŠ Trzin 10 10. OORK Mengeš 20 11- Semesadike Mengeš 15 12. Kovinotehna Mengeš 5 13. Dom upok. Mengeš 5 14. KPCJable 10 15. ETA obrat Mengeš 5 16. Pivovarna Union Mengeš 9 17. Emona obrat Mengeš 5 18. Obrtnik Mengeš 5 19. Hidrometal Mengeš 25 20. Zavarovalnica Triglav 10 21. Center invalid, mladine 5 22. Varnost Mengeš 20 6.00 6.30 pred obratom 6.30 pred obratom 7.00 avtobus, postaja 7.00 avtobus, postaja avtobus, postaja 7.00 avtobus, postaja 7.00 avtobus, postaja 7.00 cerkev Vrhpolje 7.15 OŠ Krtina 9.15 pred Martinčkom 9.15 pred gost. Škarja 6.00 pred delovno organ. 6.00 pred delovno organ. 6.00 pred delovno organ. 6.00 pred delovno organ. 6.00 pred delovno organ. 7.00 pred delovno organ. 7.00 pred delovno organ. 7.00 avtobus, postaja Trzin 7.00 pred šolo 7.00 pred Trakom Mengeš pred Trakom Men-7.00 geš pred Trakom Men-7.00 geš pred Trakom Men-7.00 geš 7.00 pred obratom pred Trakom Men- 9.00 geš pred Trakom Men- 9.00 geš pred Trakom Men- 9.00 geš 9.00 pred Trakom Mengeš pred Trakom Men-9.00 geš pred Trakom Men-9.00 geš pred Trakom Men-9.00 geš 9.00 pred Trakom Men- 23. OŠ Mengeš 10 9.00 geš pred Trakom Men- 24. geš Zora Mengeš 10 9.00 pred Trakom Men- 25, geš Poklicna kov. šola Domžale 40 9.00 pred šolo, Ljublj. 5 26. OO RK Avtobus, post. KRAŠNJA 30 8.00 Krašnja SREDA: 16. 3. 1988 1. Helios Domžale 50 6.00 pred OZD 2. Helios Oljarna 20 6.00 pred OZD Vir 3. Zdravstveni dom Domžale 30 7.00 pred ZD Domžale 4. Avtoservis Domžale 30 7.00 pred OZD 5. TOKO Domžale - TOZD Galant. 60 8.00 pred obr. Studa 7. TOKO - TOZD Potovalni in Maloprodaja 10 8.00 pred OZD Domžale 8.00 pred OZD Domžale 8. TERMIT - uprava Domžale 10 8.00 pred upravo 9. EMONA - Prašičereja Ihan 20 8.30 pred obratom ČETRTEK: 17. 3. 1988 1. Induplati Jarše 50 6.00 2. Mlinostroj Domžale 40 6.00 pred delovno org. 3. Termit Ihan 15 6.00 pred delovno org. 4. Emona — Prašičereja Ihan 20 6.00 pred delovno org. 5. KO RK Ihan 10 6.00 pred trg. Ihan 5. KO RK Ihan 10 6.00 pred. trg. Ihan 6. Samostan Mala Loka 5 6.30 pred Samostanom 7. Emona — obrat Pšata 15 6.30 obrat Pšata 8. Komun, podjetje pred upravo Dom Domžale 30 7.00 žale 9. Ljubljanska banka Domžale 10 8.00 pred občino 10. Dom upok. Domžale 5 8.00 pred občino 11. Delavsa univerza Domžale 5 8.00 pred občino 12. SDK Domžale 3 8.00 pred občino 13. Postaja milice Domžale 5 8.00 pred občino 14. Alko — obrat Domžale 5 8.00 pred občino 15. Zavod za glasb. izobražev. 3 8.00 pred občino 16. PTT Domžale 15 8.00 pred občino 17. Biro 71 Domžale 5 8.00 pred občino 18. Razvojni zavod 10 8.00 pred občino 19. Vzgojhovar. zavod 5 8.00 pred občino 20. Skupna strokovna služb. SIS Domžale 10 8.00 pred občino 21. Metalka Domžale 3 9.00 pred občino 22. Občinsko sodišče Domžale 3 9.00 pred občino 23. Občina Domžale 20 9.00 pred občino 24. Kinopodjetje Domžale 3 9.00 pred občino 25. Izobražev. center IMP Domž. 10 9.00 pred občino 26. OO RK Domžale 30 9.00 pred občino 27. OŠ Šlandrove brigade Domž. 10 9.00 pred občino 28. OŠ Josip Broz-Tito 10 9.00 pred občino 29. OŠ VencljaPerkalO 9.00 pred občino 30. Beton Zagorje 20 9.00 pred občino 31. Center za soc. delo Domž. 3 9,00 pred občino 32. Skupnost osnovnih šol 9,00 pred občino 33. Sodnik za prekrške 3 9.00 pred občino 34. OŠ Olge Avbelj Domžale 3 9.00 pred občino 35. Agroemona DSS 10 9.00 pred občino 36. Kmetijska zad. Emona 20 9.00 pred občino PETEK: 18. 3.1988 1. Helios 50 6.00 pred DO 2. Papirnica Količevo 70 6.00 pred DO 3. Univerzale Domžale 50 6.30 pred Do 4. OO RK Homec 10 7.30 Gostilna Repanšek 5. OO RK Avtobusna post. Jarše-Rodica 10 8.00 Rodica 6. Biotehn. Avtobusna post. fakulteta 10 8.00 Rodica 7. Galant. usnj. šola 40 8.30 pred šolo 8. Napredek Domžale 70 9.00 pred občino 9. KO RK Zlato polje 20 9.30 v Obršah 10. Agroemona Polj .-govedor. 20 9.00 pred občino PONEDELJK: 21. 3- 1988 1. Tosama Domžale 60 6.00 pred delov, organiz. 2. Induplati Jarše 60 6.00 pred. delov, organiz. 3. Žito vir 15 6.00 pred delov, organiz. 4. KO RK Vir 24 6.00 pred delov, organiz. 5. Siovenijales Radomlje 50 7.00 pred delov, organiz. 6.Gozdno gosp Radomlje 5 7.00 pred delov, organiz. 7. Induplati obrat Radomlje 15 7.00 pred. delov, organiz. 8. KO RK Radomlje 30 7.00 pred gost. Sporen 9. OS Raodmlje 10 7.00 pred gost. Sporen 10. POZD Plastenka Rova 10 7.00 pred delov, organiz. 11. KO RK Dob 10 8.00 avtobus, postaja 12. Osnovna šola Dob 10 8.00 avtobus, postaja 13. Elektro podjetje Podrečje 10 8.00 avtobus, postaja 14. KO RK Dragomelj 10 9.00 avtobus, postaja 15. OŠ Dragomelj 2 9.00 avtobus, postaja 16. Ribogojnica Dragomelj 2 9.00 avtobus, postaja TOREK: 22. 3. 1988 1. Tosama Domžale 60 6.00 pred delov, organiz. 2. KO RK Trojane 10 6.00 avtobus; postaja Blagovica 3. Gostišče Konjšek 16 6.00 avtobus, postaja Blagovica 4. KO RK Blagovica30 6.30 avtobus, postaja Češnjice 5 Blagovica 5. 6.15 avtobus, postaja Blagovica 6. KO RK Lukovica 15 7.00 Zadruž. dom Luko- OŠ Brdo 10 vica 7. 7.00 Zadruž. dom Luko- vica 8. Mojca Lukovica 30 7.00 pred obratom 9. Obrtno združenje 20 9.00 pred združenjem 10. Toko DSS 20 9.00 pred delov. org. Meta Pometa: Z metlo po kadrovski politiki Včasih so morali, biti »dobri« kadri zlasti politično pravoverni, ali kot so nekaj časa pisali v razpisih: imeti so morali moralno-politične kvalitete in biti v tem pogledu »neoporečni«. In to ne kadri za politične funkcije, ampak za vodstvena dela v DO, na univerzi, za vodenje institutov, za pomembna strokovna opravila. Opredelitev o neoporečnosti so v praksi začeli enačiti kar s članstvom v ZK. Ker pa je to pomenilo neenakopraven položaj nečlanov in s tem celo kršenje mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, smo to formulacijo zakonsko prepovedali kot razpisni pogoj, a vendarle se še sem in tja pojavi v kakšnem razpisu za vodstvene in vodilne delavce. So pač tisti, ki sestavljajo razpise (in njihovi akti), slabo informirani. Toda kadri, ki so s temi »kvalitetami« uspeli prilezti na visoke položaje v gospodarstvu in v drugih organizacijah, še kar ostajajo na takšnih mestih in ker so bili v premnogem primeru nesposobni in stokovno slabo podkovani delavci, se nesposobnost in neznanje začneta razvrščati povsod okoli njih. Znano pravilo je, da človek (v našem primeru »kader«) ne želi delati in imeti za sodelavce ljudi, ki več znajo in vedo kot on. Le redki so vodilni delavci, ki so ob sebi ustvarjali sposoben tim strokovnih sodelavcev in svetovalcev. Takšna mesta so v naši družbi rezervirana za »odpisane bivše kadre« in najrazličnejše »strokovnjake,« »svetnike,« ki se ne žele upokojiti. . 'Mt*U ViT Torej si je nesposoben vodilni delavec moral najti še bolj nesposobne sodelavce. To je primer negativne kadrovske selekcije, ki je velika ovira našega razvoja in še posebno prestrukturiranja in posodobitve našega gospodarstva. Ljudje z znanjem so zbežali na institute, biroje, privatne delavnice in seveda v tujino, kjer jo tudi neprimerno bolje nagrajeni. Poleg tega najbrž nikjer na svetu ne znajo tako zelo razvrednotiti formalne izobrazbe, ki sicer ni alfa ornega uspešnosti, nekaj pa npr. visokošolsko izobražen človek že zna, kajne? Izumili smo ' namreč sistem in z raznimi internimi akti priznali najrazličnejše izobrazbe — in to brez kakršnegakoli dodatnega izpopolnjevanja, izobraževanja in permanentnega usposobljanja. Tako na primer nekomu, ki več let dela na delovnem mestu, ki sicer zahteva veliko večjo formalno izobrazbo kot jo delavec ima, le-to tudi sčasoma priznamo. S tem postaja pomembno le to, da se do nekega mesta pride, potem se vse samo po sebi že uredi; na veke vekov, saj ni nobene konkurence za delovna mesta. In spet nov greh: na vodilnih mestih se znajdejo ljudje, ki o novih tehnologijah in organizaciji proizvodnje nimajo pojma! Zato je jasno, da teh stvari ne bodo uvajali v svojem okolju, saj nimajo znanja, da bi takšno sodobno podjetje vodili. Torej bi takšen napredek pomenil zanje konec. Zato torej že toliko časd capljamo na mestu. Domžalska kadrovska struktura vodilnih delavcev v gospodarstvu je tipično slovenska, morda celo nekoliko podpovprečna, če pogledamo formalno izobrazbo oseb na delih in nalogah s pooblastili in odgovornostmi. Lepo se pokaže, da so zahtevane stopnje izobrazbe za določena mesta natančno prilagojene osebam, ki ta dela že opravljajo. Tako so lahko v nekaterih DO skoraj vsi vodilni le srednješolsko izobraženi (zahteve) in glej ga zlomka: samo takšno izobrazbo tudi imajo. Imamo vrsto vodij TOZD, planskih služb, vodilnih služb, vodilnih v komercialnih sektorjih, tehnično-razvojnih službah in finančnih oddelkih, ki so priromali le do izobrazbe IV. ali V. stopnje (tehnik, oz. gimnazijski maturant). Nekatere delovne organizacije so pravo gnezdo neizobraženih vodstvenih delavcev in premnogokrat so tudi rezultati v takšnih okoljih temu primerni. Kar 25 odstotkov »IPO« (individualnih poslovodnih organov) v domžalskem gospodarstvu ima le srednjo stopnjo izobrazbe in na drugi strani ima le 3 odstotke vodilnih delavcev magisterij oziroma doktorat. Prav tako je zanimivo, da nimamo nobenega »IPO«, pod 30 leti starosti in le 15,' od skupaj 95 je starih med 30 in 40 letom. To pa so po znanih raziskavah najbolj ustvarjalna leta. Imamo pa jih kar 5 z nad 60 let starosti. Ob vsem tem pa vsi vemo, kako veliko usposobljenih ljudi, z znanjem in izobrazbo, se vsak dan vozi na delo v Ljubljano. Vzroki so pogoji dela v naših DO, njihova zastarela tehnologija, pomanjkanje novih programov in investicij (ki so vedno izziv za strokovne delavce) ter seveda nagrajevanje. Ne vem sicer zakaj, a res je, da v ljubljanskih DO izobraženi strokovni delavci dobijo kar do 30 odstotkov večje osebne dohodke. Velik problem je tudi množica strokovnjakov tehnične izobrazbe, ki so zbežali iz združenega dela in ne delajo v okviru svoje stroke. Teh je v Sloveniji po nekaterih ocenah več kot 6000. Sicer pa se ob obstoječih kadrih postavlja vprašanje, kdo sploh je »kader«. Mnogi tega imena ne zaslužijo, pač pa so sebe in družbo prepričali, da so nepogrešljivi. Seveda bi zlahka vse zmogli brez njih, problem pa je v tem, da takšen status prinaša vrsto ugodnosti. Tako so me hoteli prepričati, da so kadri tisti, ki jim je marsikaj dovoljeno, ki si tudi v prostem času privoščijo službeni avto s šoferjem, tisti, za katere pravilniki ne veljajo, tisti, ki dobe kredite za stanovanjsko gradnjo, četudi imajo stanovanjski problem že solidno razrešen... Še eno zanimivo »kadrovsko cvetko« je opaziti v nekaterih razpisih. Ste opazili, da je pogoj za opravljanje del in nalog čiščenja prostorov nepopolna osnovna šola? Ali teh del nekdo z dokončano OŠ ne sme opravljati? Morda bomo kmalu določili takšna dela, za katera bo pogoj nepismenost, ali pa bo na primer pogoj popolno nepoznavanje računalništva, ali pa obvezno znanje tujega jezika? Vse bolj se mi zdi, da bodo sto in stokrat povedane želje po prestrukturiranju gospodarstva ostale le želje, brez kadrovske prenove pa v gospodarstvu ne bo kakšnega velikega obrata. Kdo bo pospešil spremembe, kdo pometel z nesposobnimi? Nekaj malega se obeta s spremembami ZZD, a kaj revolucionarnega zagotovo ne. Za to so poterbni hujši pretresi, štrajki, sanacije, družbeni ukrepi, popoln propad posamezne DO. Šele takrat se kaj spremeni, nesposobneže pa ob tem ponavadi čakajo še boljša delovna mesta (npr. direktorja LIK Savinja). Toda tiste, ki so dalj časa pod vodo, bodo težko obudili k življenju tudi mlajši in sposobnejši kadri, ki jih bomo čisto pred smrtjo spustili k utopljencu. Vsesplošna kriza je v popolnem razcvetu. Tudi moja metla ne pomaga veliko ... Meta Pometa OPOZORILO: Prosimo, da se držite planiranih dnevov in ur. V nasprotnem primeru pride do čakalnih dob na Zavodu za transfuzijo krvi Ljubljana. VIDEO SAT Slovenija Horijan Grudnik 61230 Domžale, Vegova 5, tel : 061/721-367 Mali oglasi Prodam dobro ohranjeno hladilno skrinjo 220 1 in kombiniran hladilnik. Planine, Ljubljanska 72 a (za Lekarno) Domžale. Ugodno prodam skoraj nov Kiiperbusch, notranja furnirana vrata z odprtino (lužen hrast), 5 slepih podbojev. Tel.: 724-305 Bife BUNKEŽ Sr. Jarše 22, takoj zaposli natakarico. Informacije Bunkež, Sr. Jarše 22 ali tel.: 345-768 GARAŽO v strogem centru Domžal prodam. Tel.: 723-292 v večernih urah Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 737-278 Instruiram angleščino. Tel.: 737-143 - Frank. Prodam otroško posteljo z jogijem. Tel.: 721-359 (dopoldne) Frizersko pomočnico ali praktikantko zaposlim za določen čas. Tel.: 737-456 Prodam peč za etažno centralno TVT 17, rabljeno, za polovično ceno. Rode, Škrjančevo 15, Radomlje Ugodno prodam 17 m1 bukovega parketa (250, 35, 22). Naslov: Pogačnik, Ihan št. 1, 61230 Domžale Žrebanje- Nagradne križanke: NOVOLETNE NAGRADE... Na svoji redni seji je uredniški odbor Občinskega poročevalca izžrebal prejemnike knjižnih nagrad za pravilno rešeno novoletno križanko. Med 113 poslanimi rešitvami je žreb določil naslednje dobitnike, ki so križanko seveda tudi pravilno rešili: 1. Hribar Irena Domžale, Krakovska 17 2. Štrukelj Borislava, Krašnja 31 a 3. Košenina Polonca, Lukovica 20 4. Zaje Jože, Vegova 13, Moravče 5. Kosirnik Jani, Vir, Šaranovičeva 1 6. Petkovšek Katka, Kamnik, M. Blejca 12 7. Cerar Ajda, Radomlje, Bukovčeva 1 8. Marija Cerar, Pe-trovčeva 4, Domžale 9. Presekar Simon, Domžale, Petrovčeva 7 10. Petere Danica, Moravče, Marokova 11 Obrtniki se niso ustrašili slabega vremena Obrtno Združenje Domžale je organiziralo XI. vele- slalom za pokal »Zlata smučka 88< . v tehnični izvedbi SD Domžale dne 5. februarja 1988 na Soriški planini. Nastopilo je 118 smučarjev obrtnikov in pri njih zapo- slenih delavcev občine Domžale. Tekmovanje je pote- kalo v zelo slabem vremenu — v sneženju, dežju, megli in vetru. Tu so rezultati veleslaloma, discipline, v kate- ri je-tekmovanje potekalo. ŽENSKE — A roj. 1963 in pozneje 1. Mali Patricija 0:37:08 2. Perše Nataša 0:39:31 3. Burja Magda 0:39:99 4. Jagarinec Tatjana 0:40:67 5. Novak Nuša 0:46:30 ŽENSKE - B roj. 1962 do 1953 1. Makovec Pavla 0:40:99 2. Kovač Irena 0:42:30 3. Januš Milena 0:52:76 4. Peterka Ivanka 0:59:02 ŽENSKE - C roj. 1942 in prej 1. Boben Branka 0:42:18 2. Roš Nevenka 1:09:53 ŽENSKE - D roj. 1942 do 1933 1. Peterlin Ivanka 0:56:78 MOŠKI — A roj. 1963 in pozneje 1. Urbani j a Branko 0:41:32 2. Kosec Peter 0:41:85 3. Pintar Peter 0:41:86 4. Grošelj Aleš 0:41:90 5. Kobilšek Urban 0:41:90 MOŠKI — B roj. 1962 do 1953 1. Goltez Sašo 0:38:76 2. Ščurk Roman 0:39:95 3. Kovač Stane 0:42:13 4. Juvan Mirko 0:42:42 5. Magdič Tomislav 0:42:73 MOŠKI - C roj. 1952 do 1943 1. Šraj Brane 0:44:86 2. Borin Mitja 0:46:96 3. Kabaj Aleksander 0:48:10 4. Kavšek Jure 0:49:61 5. Zaje Silvo 0:49:75 MOŠKI - D roj. 1942 do 1933 1. Limovšek Boris 0:36:33 2. Slovnik Zvone 0:43:77 3. Perušek Miro 0:44:00 4. Kovic Jože 0:46:72 5. Brodar Vinko 0:47:63 MOŠKI — E roj. 1932 in prej 1.Januš Vinko 0:51:00 2. Peterlin Janez 0:56:87 OBVESTILO MENGEŠKEGA ADVOKATA ... Stranke obveščam, da sem svojo odvetniško pisarno iz Kamnika, Japljeva 4 preselil v Mengeš, Kidričeva 30 (v bivše prostore Zavarovalnice Triglav). Uradne ure so sedaj vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure ter vsak torek, sredo in četrtek od 17. do 19. ure. Telefon 737-206. Odvetnik Jože ROZMAN Kidričeva 30, Mengeš POPUSTI: 10 % z izkaznico SZS pri vseh storitvah. 10 % pri montaži s priloženim računom o kupljenih smučeh in čevljih. Za otroške smuči nižje cene uslug. Inpregnacija drsne ploskve s TOKO voski švicarske izdelave. Montaža z lepljenimi vijaki, varnimi pred odvit-jem. Jakost vezi prilagodimo glede na znanje smučanja in težo. Raztegovanje tesnih smučarskih čevlev. NOVO! Nov postopek brušenja robnikov po postopku SGF (stone glede finish) z brusilnim kamnom. PREDNOSTI: — ostrejši robniki — večja drsnost smuči — robniki dlje časa ostanejo ostri Komisijska prodaja rabljenih smuči. Expres montaža v enem dnevu, hitre in kvalitetne usluge. Brušenje drsalk! Vrhunski materiali svetovanje za nakup opreme ODPRTO od 9.-12. in 15.-18. URE V poletnih mesecih nudimo servisiranje vseh vrst koles in teniških loparjev. TOP SPIN* Pred pomladno — športno sezono NAMIZNOTENIŠKI LOPARJI - TOP SPIN Izdelovanje namiznoteniških loparjev in ploščatih gumijastih izdelkov TULIJ BUDAU, Kettejeva 14a (pri osnovni šoli Josip Broz Tito na Rodici) obvešča športna društva in sindikalne organizacije, da ima stalno na zalogi naslednje modele tekmovalnih BUTTERFLY loparjev: — Allround-D-13 Soft — Sriver — Super Sriver — Tackiness Drive — Tackiness Chop kakor tudi posamezne obloge navedenih tipov. Društva in delovne organizacije so pri nakupu oproščene prometnega davka, če naročilnici priložijo ustrezno izjavo. ^ e emona merkurosuboljubljana . .. ... tozd maloprodaja o.sub.o. Ijubljana 61001 Ijubljana. smartinska 130. Slovenija, Jugoslavija t.lofon (0*1)441.944 taiegram Emona Ljubljana telex 31 205 VU Emono p.p.: 250 lakoći račun: 5O1O0-6OM 2185 Delovna organizacija Emona Merkur, Ljubljana, Smartinska 130 TOZD MALOPRODAJA LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju za nedoločen čas s polnim delovnim časom za market v Ihanu — KV prodajalko za delo na blagajni in delikatesi, pogoji: KV trgovska delavka z delovnimi izkušnjami, poskusno delo traja 60 dni. Pisne ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Emona Merkur, TOZD Maloprodaja, Kadrovska služba, Ljubljana, Smartinska 130. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. PROSTORI V NAJEM TVD Partizan Dob odda v najem prostor površine ca. 100 m2, primeren za skladišče ali tiho obrt. Informacije dobite pri tov. Božu Cerarju v Dobu, Gubčeve brigade 18. NATAŠA PAVLI Ljubljanska 91 \\ if/LJUA blok SPB 2 dvorišče tel: 723-566 Cenjene stranke obveščam, da nudim v svojis prodajalni kompleten izbor usnjene galante-g rije in opravljam popravila usnjenih izdel-s kov. i Odprto vsak dan od 16. do 19. ure. Sobota zaii prto! r Se priporočam! KRAJEVNA SKUPNOST Mengeš ( -A VIDEO SATI Slovenija FLORiJAN GRUONtK VEČ KOT VIDEO STUDIO: Objavljamo izid novoletnega nagradnega žrebanja Video kaseta s filmom Top Gun 1. GRILJ MARTA, Vegova 17, Moravče Polletna brezplačna članarina 2. MOJCA ANTONIN, Krašnja 66, Lukovica Solarni računalnik 3. TINA OBRANOVlC, Mlakarjeva 6, Trzin Nagrade dobite v videoteki ali pa jih bomo poslali 10 dni po objavi na naslov! NOVA LESTVICA NAJBOLJ GLEDANIH FILMOV 1. Dih smrti 007 2. La bomba 3. Grešni ples 4. King Kong II. 5. Herkules v New Yorku (Schvvarzeneger) 6. Šola za stevardese 7. Mladi volkodlak II. 8. Gotika 9. Tom, Yery, Asterix 10. Equilaser 2000 Novo nagradno vprašanje: Uganite, katera glasbena skupina je prispevala Glasbo za film Dih smrti? NAGRADE: 1. Kaseta s posnetim filmom $ 2. Audio kaseta Sony iz LSD j 3. Prazna kaseta Audio kaseta Sony t Rešitve pošljite na dopisnici na zgornji naslov j do 31. marca 1988 1 -,--c -'--—-E ZBOR AMD Domžale Delavci AMD Domžale vabijo na ZBOR DRUŠTVA ki bo 11. marca 1988 ob 18. uri v prostorih društva. Vljudno vas vabimo, da se zbora udeleži- * te! URE IGRANJA v knjižnici Obveščamo vas, da smo za cicibane poleg ur pravljic pripravili še ure igranja. Ure pravljic bodo potekale po rednem ur- b niku. R URE IGRANJA pa bodo vsako sredo ob ii 17. uri v knjižnici Domžale. {t VABLJENI! £ _J k PETEK SLAVKI V »POMIN fem kako med nami bi še "vela rada, "Ograjevala dom in vmes jite ^tero rekla. Svojega najmlajšega v ^sladki sen zazibala, s Prijateljicami, sosedi fPet malo pokramljala \vtt z vnukinjama na Pomlad zvončke, mačice hobentice nabirat šla. f ambratija vsa v soncu likala te bo spet, "kjer s kolektivom Trak -Organizacije si Uživala zasluženi dopust I dolgo vrsto let. Pa te žal že leto dni tišči Pokrov tesan, nad tabo pa je kup zemlje, da ti ne moreš iz nje- EMICA .! V SPOMIN p. februarja mineva leto »ni, ki prezgodaj nas zapustila si. Jb tvojem grobu stojimo /si u dobroto nam delila si, iredraga žena, mami, pabi FRANCKA MARINClC Depala vas Spomin nate, bo večni lam ostal Kot zemlja ki pokriva te Sedaj. Hvala vsem, ki postojite ob grobu in se je spominjate. _7 . . . Vsi njem So rane globoke, ne celi Jih čas, ti Franci, ostal boš vedno ' Pri nas. Prelepe spomine imamo _,na te, o mislimo nate, nam rga srce. V SPOMIN 7. februarja je minilo Sn-o leto, odkar nas je zapustil naš dobri mož, ati, ptari ata, sin, brat in stric FRANCI OSOLNIK ml. Čas ne more zmanjšati aše bolečine in ne za-emniti svetlega spomina anj in na njegovo delo. Hvala vsem, ki se ga z epo mislijo v srcu spominjate in prižigate lučke «a njegovem preranem robu. Vsi njegovi h Savu v spomini 1 Ob smrti Alfonza Av-Mja-Sava so njegovi sosedje zbrali 135.000 din in fih darovali v humanitarne namene za onkološki 'bštitut. ZAHVALA Ob smrti naše drage tete in sestre MARIJE BOKALlC roj. Jamšek iz Mengša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ter zdravstvenemu osebju iz Mengša, za pomoč v času njene bolezni. Vsem hvala za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala sosedom in sorodnikom, ki so darovali denar v dobre namene. Zahvala tudi g. župniku Ju-vanu za lep govor in opravljen pogrebni obred, hvala pevcem, gasilcem in vsem, ki ste našo teto v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše tete DORE ŠTEMPELJ iz Mengša se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za spremstvo na zadnji poti. Posebej hvala še delovnemu kolektivu Dom počitka Mengeš, DO Trak Mengeš, praporščakom, pevcem in duhovnikoma. Nečaki ZAHVALA Ob prerani smrti naše drage mame in stare mame ANE KOS roj. Jereb iz Mengša se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas razumeli v času njene bolezni in nam stali ob strani. Prisrčno se zahvaljujemo dr. Celestinu ter pa-tronažnim sestram za skrb in nego na domu. Posebna hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena so-žalja in podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lep govor in za opravljen obred. Iskrena hvala menge-škigodbi in pevcem. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame FRANČIŠKE ŠARC roj. Hrle iz Šmarce se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, ji izkazali zadnjo čast, jo spremili na zadnji poti in ji poklonili cvetje. Hvala. VSI domaČi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage dobre in skrbne mame, stare mame, sestre in tete FRANČIŠKE POLŽ roj. Vidmar Trdinove mame iz Mengša se najlepše zahvaljujemo dr. Celestinu in patronaž-nima sestrama, tov. Lebo-vi in Ilicevi za dolgoletno zdravljenje in nego. Hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku in pevcem za lepo opravljen poslovilni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. vsi njeni Povej mi kdo, kam oblaki plujo, kam ptice lete, kam vode teko, kam človek gre?_ (Oton Župančič) ZAHVALA Ob slovesu od ljubljenega očeta ALFONZA AVBLJA-SAVA se zahvaljujemo dr. Far-kašu za vso izkazano skrb in pomoč v času bolezni, očetovim sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so ga bodrili zadnji dve.leti, vsem družbe-no-političnim organizacijam, s poveljstvu enote JLA/Ljubljana in Občinskemu odboru ZZB NOV Domžale za organizacijo pogreba, pevcem in govornikom za čutno izrečene besede slovesa, za pisno in ustno izražena sožalja, za podarjeno cvetje in za prispevke v humanitarne namene namesto cvetja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k počitku, ki ga v času življenja ni poznal. Mojca in Matija z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta in starega očeta IGNACA KOSA iz Doba se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih najbolj pomagali. Iskrena hvala dr. Cerarju, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Tosame in Jožetu za izrečene poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga s spoštovanjem spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Hladni veter je zapihal sončni žarek posijal, z domače lipe rumeno listje v slovo dvorišču je nastlal... ZAHVALA Ob smrti našega ljubega moža, ata, starega ata, pradeda, strica in brata MAKSA ERMANA Žagarjevega ata iz Domžal izrekamo globoko zahvalo vsem dobrim sosedom, znancem in prijateljem za izrečene in zapisane izraze sožalja, za plemenite geste sožalja, podarjeno cvetje in za spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Posebej globoko zahvalo smo dolžni izreči g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli stali ob strani. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena in globoka zahvala. Vsi njegovi V SPOMIN 18. decembra 1987 je minilo leto, odkar ni več med nami naše nepozabne mame in stare mame ANTONIJE NAKRST iz Krašnje Ljubili ste življenje, ljubili ste svoj dom, a v veliki skrbi za nas odšli ste v večni dom. Trpljenje ste prestali, v grobu boste mirno spali, a v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina. VSI NJENI Delovni čas: vsak dan od 14. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. popravila, čiščenje, mazanje vseh vrst šivalnih strojev TINE KLANČAR VIR, ČUFARJEVA 6 61230 DOMŽALE Tel.: (061) 723-324 Bila je prava slovenska mati. Mnogokrat je rekla (bila je invalid brez nog): »Sedet me daj!«, potem je zapela pesem: »Kadar jaz umrla bom, venček lep imela bom rožmarina rdečega na glavco položenega!« ZAHVALA 22. januarja 1988 nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prababica po dolgi in hudi bolezni JOŽEFA REPAS roj. Kunaver po domače Kvasova mama s Količevega Prav lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste mamo obiskali na domu, ji stali ob strani, prinašali razna darila, ji pestrili čas z lepimi besedami in lajšali njeno mučno življenje. Lepo se zahvaljujemo vsem delavcem Zdravstvenega doma Domžale, ki so kakorkoli prispevali k lajšanju življenja naše mame. Posebna zahvala gre dr. Farkašu, ki se je izredno trudil za utrditev njenega zdravja. Hvala g. župniku za lepe izrečene besede in opravljen obred, in moravskim pevcem, praporščakom in za poslovilen govor. Hvala Janku Veitu kot zastopniku ZB Vir, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo tako v lepem številu pospremili k njeni zadnji poti in izrekali sožalje. VSI NJENI KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA V OŠ »JANKO KERSNIK« BRDO 5 LUKOVICA . razpisuje prosta dela in naloge: ZA CENTRALNO ŠOLO BRDO: — snažilko za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu); ZA COŠ KRAŠNJA: — snažilko za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj. Pisne prijave pošljite v 8 dneh od dneva objave oglasa na naslov: OŠ Janko Kersnik Brdo 5, 61225 Lukovica. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po poteku veljavnosti razpisa. Na podlagi 129. člena Statuta Krajevne skupnosti Mengeš in na podlagi sklepa 11. redne seje sveta Krajevne skupnosti Mengeš z dne 4. 2.1988 RAZPISUJE prosta dela in naloge KURJAČA-GOSPODARJA OBJEKTOV KRAJEVNE SKUPNOSTI MENGEŠ Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima najmanj srednjo izobrazbo (IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja) elektro, kovinsko, vodovodnoinštalaterske ali druge ustrezne smeri — da ima najmanj eno leto delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah — da ima izpit za upravljanje z nizko tlačnimi kotli Poskusno delo traja 3 mesece. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh od opravljene izbire. Kandidati naj prijave pošljejo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od objave javnega razpisa na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ, Kidričeva 30, 61234 Mengeš z oznako: za razpis Popravila pralnih strojev ZALEZINA IZTOK Levstikova It, Domžale SPREJEM NAROČIL: vsak (telovnik od 7"» do 10°° in od 14°° do 16°° h) jjj*f>|[ Heliii I L i. j i t 1 i- Nov uspeh Janeza Jegliča in Silva Kara: »SMER, ki sta jo v južni steni Cerro Torreja preplezala Silvo Karo in Janez Jeglič je verjetno najtežja smer v vsej Južni Ameriki, prav gotovo pa v Argentini in na območju Patagonije! Hkrati pa je to tudi zelo nevarna smer. Vzpon sta opravila v vrhunskem stilu in prav žal mi je, da nisem mogel plezati z njima. Za smer je bila potrebna iznajdljivost, s polno mere domišljije in poguma. Res vrhunsko dejanje!« Tako je vzpon Silva Kara in Janeza Jegliča, alpinistov iz naše občine prek do tedaj še nepre-plezane 1.200 m visoke južne stene granitnega velikana v Patagoniji — Cerro Torreja (3.128 m), ocenil legendarni ameriški plezalec Jim Bridvvel, ki je februarja leta 1979 skupaj s Stevvom Bre-vverjem kot drugi dosegel vrh Cerro Torreja po vzhodnem razu. Tudi prva Evropejka, ki je stala na vrhu Mont Everesta in prav gotovo najbolj znana sodobna alpinistka VVanda Rutkievvicz, podviga naših dveh fantov ni mogla prehvaliti: »To je bilo zares zahtevno plezanje! Mislim, da bi bila takšna smer tudi, če bi jo preplezali v Evropi, v Alpah, zelo težka, toda tu orkanski vetrovi in zelo slabo in nestanovitno vreme težavnost izredno povečajo. Če takšno smer preplezata le dva plezalca, brez pomoči drugih, je to zares vrhunski dosežek. Med dostopom k Maestrijevi smeri prek jugovzhodnega stebra, ki smo jo skušale preplezati Poljakinje, smo često opazovale velike plazove, kako so se trgali prav v vpadnici smeri, po kateri sta plezala Janez in Silvo. Za plezanje v takšnih smereh ni dovolj le, da si izredno dobro telesno pripravljen. Imeti moraš tudi moč in psihično motivacijo, ki ti omogoči, da se znova in znova vračaš v steno, da se boriš in se ne vdaš!« Podobne ocene je dajal tudi eden najvidnejših sodobnih alpinistov Hans Kammerlander, mož, ki je spremljal znanega Reinholda Messnerja pri njegovih zadnjih vzponih na osemtisočake. Z njim pa so se strinjali tudi vsi drugi alpinisti, zbrani z vseh koncev sveta, ki so iz baznega taborišča pod patagonskimi vršaci spremljali zagrizen boj in končno zmagoslavje naših dveh alpinistov. Silvo in Janez zatrjujeta, da je to najbolj »nora« stena, kar sta jih v svoji bogati alpinistični karijeri preplezala. Še nobena od njunih številnih odprav v najtežje stene sveta ni bila zanju psihično tako naporna. Še nikoli nista med plezarijo preživela toliko in tako izčrpavajočih kriz. Pogosto kljub izčrpanosti, po dolgotrajnih naporih, nista mogla spati. Živci so bili preveč napeti in utrujene mišice so stresali krči. Ves čas pa sta bila odločena, da ne bosta popustila in da bosta bila boj do končnega uspeha. Njuna epopeja seje začela, kot smo v Poročevalcu poročali, 25. oktobra lani. Prek Buenos Airesa in Ria Gal-legosa sta 30. 10. prišla do BI Calafa-ta, izhodišča za patagonske gore. Zadnji dan oktobra sta s pomočjo helikopterja že prepeljala del plezalne opreme na ledenik pod vznožjem Cerro Torreja, drugo opremo pa jima je s konji do baznega taborišča prito-voril gaučo Guera. Prvih nekaj dni sta porabila za transport opreme ter kopanje in urejanje bivaka — snežne luknje pod »njuno« steno. 5. novembra pa se je začelo zares. Prvič sta zaplezala in »okusila« steno. Slapovi vode ter padajočega kamenja in ledu so jima hitro potrdili napovedi, da jima v steni ne bo lahko. Pogledi na razcefrane kose vrvi, ki so ostale po predlanskem poskusu Italijanov, so ju spod-žigali, da sta klub izredno zahtevnemu tehničnemu plezanju (AZ), hitela na vso moč. Čim hitrejši si, manj se izpostavljaš nevarnosti, da te bo zadel padajoč kamen ali kos ledu. Želela sta čimpreje priti v višje predele, ki so sicer obljubljali večje plezalske težave, niso pa tako izpostavljeni plazovom ter padajočim izstrelkom. Iz stene pa ju je kmalu pregnalo slabo vreme. To jima je še večkrat prekrižalo račune. Iz stene ju je pregnalo še desetkrat. V času odprave, sta kar 24 krat poskušala priti iz baznega taborišča do stene, večkrat pa ju je slabo vreme obrnilo še predno sta dosegla bivak pod njo. Za Patagonijo je značilno pogosto slabo vreme, ki mu sledijo krajša obdobja razjasnitev. Spremembe so izredno hitre in težko predvidljive, saj se nad tem najužnejšim delom Južne Amerike silovito mešajo zračni tokovi z Antarktike, Atlantskega oceana in Pacifika. Orkanski vetrovi in obilne padavine so za Patagonijo nekaj običajnega. Janez in Silvo sta tam- Cerro Tore v Patagoniji je gora, ki sta jo Jeglič in Karo že mnogokrat obiskala. Črtkana pot, imenovana Via normale je bila pot sestopa, smer pikic pa smer dostopa na goro. Poznavalci vrhunskega alpinizma pravijo: na meji verjetnega! kajšnje razmere sicer poznala že s prejšnjih odprav, saj sta bila tokrat tam že četrtič, vendar tako slabega vremena nista pričakovala. Že pot od baznega taborišča do bivaka — kakih 6 ur hoje — se je pogosto spremenila v pravo kalvarijo. Gaziti sta morala globok sneg in se izpostavlja- . ti plazovom. Vhod v snežno luknjo — bivak, sta morala vedno znova iskati pod snegom. Enkrat jima ga je zasulo celo 8 metrov globoko. K vznožju stene se je namreč posipal sneg tudi z vsega ledišča pod vrhom Cerro Torreja. Kopala sta polnih 16 ur, da sta prišla do opreme.v bivaku. V redkih obdobjih lepega vremena pa sta naša alpinista počasi, a vztrajno napredovala v steni. To ni bilo več težavno plezanje. To je bil že trdovraten, brezkompromisen boj za vsak meter, ki ni dovolil popuščanja. V spodnjem delu stane sta bila ves čas izpostavljena padajočim kanonadam ledu in kamenja. Počutila sta se kot živi tarči na strelišču za granitne velikane. Vrvi, po katerih sta se vzpenjala, so Odpravo so omogočili: Can Can Club Ihan pri Domžalah Papi Sport Trieste KOTO Planinska zveza Slovenije PAP Ljubljana 15 Skupščine občine Domažale VKPLET Flere Domžale DEUTER (ZRN) Samas (Italy) Sanmarco (Italy) Feromoto Maribor Televizija Ljubljana PD Domžale Air France TERMIT Domžale Color Medvode Tosama Domžale Petzl (France) Ljubljanska banka Domžale Galant Ljubljana OKZSM Domžale ARS inžiniring Controlmatik Vlado Boben Droga Portorož Astra interna banka VTOZD Biotehnična fakulteta Helios Domžale Juhant Aleš in Milan — Transportne naprave Grčar Strojenje kož Dragomelj Stol Kamnik Induplati Jarše Toko Domžale Diskoteka Slovenija ČGP Delo AO Jesenice Likar Domžale Trim bar Januš Minuta Repovž Optika Škofic Kalimero Domžale Metulj Domžale Astra Veletrgovina Veletekstil TOZD Maloprodaja SCT Interna banka ONA ON Ljubljana Foto Majhenič Družina Rezelj iz Buenos Airesa Družina Bronzovič iz Rio Galle- bile vedno bolj nasekane, razcefrane in natrgane. Ko sta se izognila slapovom vode, ledu in kamenja v višje predele stene, ju je čakala nova preizkušnja. Kamnina je bila izredno lomljiva, krušljiva. Plezati sta morala po majavih ploščah, luskah, ki so bile včasih le prislonjene ob steno in so se pod njima kar drobile. Manjših padcev, k sreči ne usodnih, ni manjkalo. Živci so bili ves čas napeti, roke, ki so grabile, po ostri skali pa vse bolj razbrazdane in krvave. Stena pa je iz navpičnice prešla že v previsnost. Prevesi se za celih 60 m. Fanta sta tako po cele ure, dneve, visela v stremenih, brez možnosti, da bi se noge spočile na trdnih stopih. Ni čudno, da je kri v nogah zastajala in sta oba dobila omrzline. Ko se je 19. decembra vreme za nekaj časa ustalilo, sta fanta plezala kot za stavo. Še zdaj ne moreta verjeti, kako sta zbrala toliko moči, da sta se kljub izčrpanosti, ki je bila po hudih naporih vsak dan večja, trikrat zapored vračala v steno. Bila sta že tako utrujena, da ponoči nista mogla spati, grabili so ju krči, a zgodaj zjutraj sta že pred sončnim vzhodom vstopala v grozljivo steno in se pozno zvečer vračala iz nje. Zmogla sta večino ključnih mest in vedela sta, da bo šlo naslednjič, ko bosta spet vstopila v steno, za biti ali ne biti. Vedela sta, da ko bosta izplezala iz previsne stene v vršno pobočje, vrnitev, razen prek vrha, ne bo več mogoča. Ko bosta iz zadnjega previsnega raztežaja potegnila vrv, možnosti odstopa ne bo več. K odločilnemu dejanju ju je silil tudi čas, saj sta se jima je iztekal vizum in veljavnost povratne letalske karte. Čeprav vreme ni bilo najboljše, sta 19. 1. krenila v odločilni boj. Ob 2. uri zjutraj sta krenila pod steno, kjer pa sta morala zaradi hudega vetra eno uro čakati v zatišju. Ob 12. uri pa sta bila že pod velikimi strehastimi previsi, kakih 100 m pod robom previsnega dela stene. Tu sta še imela možnost vrnitve, vendar ne! Kocka je padla! Fanta ste se zagrizla v previse. Ob 13 uri sta bila že na robu, kjer ju je ob tla pritisnil orkanski veter. Kmalu ju je zagrnila še gosta megla, da nista videla niti 5 km naprej. Bučan je vetra jima je onemogočalo sporazumevanje, kosi ledu, ki jih je nosil veter pa so jima sekali vrv, da sta jo morala dvakrat skrajšati. Orientacija je bila nemogoča. Vedela sta le, da morata navzgor. Janez je v teh dramatičnih trenutkih padel, po neverjetni sreči pa se je zaustavil kakih 10 m nižje v snežni zajedi. Silvo zarad, megle in hrumenja viharja, padca sploh ni zaznal. Malo višje, pa ga je sunek vetra praktično odtrgal od ledenega pobočja in le Janezu in vrvi se lahko zahvali, da se je po 30 m zaustavil nad 1.000 m prepada. Časa za strah ali obup pa ni bilo. Morala sta naprej in po precejšnji sreči — sreči drznih, sta našla kline in ostanke vrvi, ki so jima dokazali, da sta izplezala iz stene in dosegla SV raz, po katerem vodi Maestrijeva smer (najlažja smer za vzpon). Ta smer jima je nudila edino možno pot za vrnitev v življenje, v dolino. Čeprav sta imela le še zelo kratko in natrgano vrv, sta v izredno dramatičnih okoliščinah začela sestop, za katerega lahko mirno napišemo, da je bil podvig že sam po sebi. Ob 2. uri zjutraj sta dosegla sedlo, kjer so bile težave praktično za njima. Bila sta rešena, za njima pa je ostalo 24 ur pekla, viharja, ledu in megle, 24 ur naporov in negotovosti — najtežja smer v Patagoniji. Težko je pisati o vrednosti tega podviga. To je nečloveško dejanje. Sama sta ga zmogla dva moža, dva izjemna plezalca. Dejanje je težko primerjati z dosežki atletov, smučarjev, nogometašev, pa vendar sodi v sam vrh letošnjih svetovnih športnih dosežkov. To je podvig svetovne vrednosti, pionirsko dejanje, ki pa bo označeno le s suhoparno oznako — prvi vzpon prek južne stene Cerro Torreja in najtežja smer v Patagoniji. Miro Štebe Dragi moji Domžalci! Je že res, da je hudo veliko te nagravžne vode Bistrice proti Ihanu in oni ihanski žmahtnesti steklo, ko sem vam zadnjič naškribal eno premišlevane, jaz ta pravi rokovnjač ŽONTA. Ampak u tem istem hlipu sem sam per sebi gvišen, da me kaj dosti pogrešali niste. Je sploh te čase spet toliko rokovnjačev po našeh krajev, da še k besedi, kakopak pa tudi k delu ne bi prišel. Meni so maja mat v mojeh mladeh leteh pri leščerki pripovedovati jeli, da sčasoma spet vse naokrog pride. Ampak je to hudikovo res, ako-ravno ta mladi človek nikoli ta starimu prav ne verjame. Včasih smo bili rokovnjači samo v našem Črnem grabnu, sedaj pa so naši posnemovalci že tam doli med mo-hamedani v Bosniji. Ampak jez tako gruntam, da smo bili mu ta stari rokovnjači le za ene tri bote boljši, z več občutka za pravico. Mi smo dajali drugim, tisti tam doli pa so za svoje riti poskrbeli, uboga žvavca pa koker kdo ve in zna. .. Še za kurit nima .. . Pa čeprav je že dolgo, odkar sem imel ta svoj leben živeti, sam puvejm de včasih niso pustili, da bi enega ko-na, ki je dobro vlekel, toliko časa gajžlal in matral, da je tudi on moč zgubu in postal glih tako obnemogel kot ostali. Se mi na moč zdi, da tam doli v ta belmo grad tako zastopjo te čase: Ne boš matiček! Če gre tebi malu buljše, se bomo že mi toliko cajta matral in prizadeval, da boš tudi ti na našem. Le zakaj hudika, bi moral pa ti imeti v tošelnu več, kot imamo mi... V naši lepi občini, kjer nam še ne gre taku slabu, da bi morali glih jutri ta žalostni konec storiti, nam gre še kar lepu. Veliko je no-viga, tudi tacga, ki v teh caj-tih enega velicga žegna nima. Pa gredo časi kar lepu naprej. Edino mene, ki na čistočo nisem dosti gor dal in ne preveč obrajtal, zelo moti to, kako se z naturo v naših krajih dela. To pa je tudi že za dosti, da vam kmalu konec naškribam; danes vam ne morem, ker mi nagravžni žmaht v oči leze, v nos in usta sili. V gmajnco grem; tam je buljše, desilih ne več taku, kot je bilo v naših rokovnjaških cajtih... Vaš zvesti rokovnjač ŽONTA Predstavljamo storitvenika: Frizerka Angelca Mlekuž Nasproti tovarne Tosama na Viru stoji večja stavba; številko Šaronovičeva 2 nosi, v njej pa sta gledano z vzhodne strani dva lokala. Cvetličarno Darke Šraj smo pred časom že obiskali, te dni pa smo se oglasili tudi pri frizerki Angelci Mlekuž, izu-čeni frizerki. Angelca, ki sicer živi že 8 let v Trzinu, ima v hiši lokal za frizersko obrt, vendar za oba spola moške in ženske. Pa v lokalu ni bila sama. Hči Klavdija, ki se prav tako kot mama loteva frizerskega poklica, je bila v bližini in hkrati v pomoč. Najprej steče pogovor o delu. Angelca pove, da seveda svojim strankam ponudi vse frizerske storitve od striženja, pranja las, »vodnih« in »trajn«, fenanja, barvanja las, pramenov ... Vse, kar pač mora frizerka ponuditi. Vrst ni, praktično ni treba čakati. Težava je v tem, da je za stranke z domžalskega konca zavijanje v levo nekoliko težavno; ampak se da tudi pomagati, če nekaj naprej pri Tosami zavi-ješ in zapelješ nazaj proti Domžalam ... Cene ima Angelca normalne. Ve se, koliko posamezne frizerske storitve stanejo. Cene se menjajo približno trikrat letno, tako kot povsod. Sicer pa so take kot povsod ... Lokal ima Angelca odprt ob ponedeljkih, torkih in sredah od 11.30.—19.30 ob četrtkih in petkih dopoldne od 7.30—llh. in od 13.30.—19h. Ob sobotah ima zaprto. Kaj naj rečemo za konec? Treba bo preveriti kakovost An-gelcinih storitev. V prijetnem, izredno lepo urejenem lokalu boste — tako smo prepričani — prišli oboji — moški in ženske!! do lepe in zanimive pričeske ... PRIZNANJE ZLATI SLAMNIK PREJME Marko Erbežnik iz Trzina za požrtvovalno rel sevanje tuje imovine. Marko Erbežnik se je v sili vestrski noči samoiniciativno lotil gašenje strehtf v bližini, ki je zgorela po množičnem metanji petard. Pri tem se je poškodoval, da je bil cel« potreben zravniške pomoči. Uredništvo upa, mu bodo po podelitvi »Zlatega slamnika« tud^ lastniki rešenih hiš končno izrekli »hvala«. 5 GRAJO GORJAČA ROKOVNJAČA NAMENJAMO vzdrževalcu table sedaj že znamenite turistično-propagandne sramote na Viru — Milanu Vovku iz Ljubljane, s katerim se na tabli napisane ustanove (POZD Repovž, Ljubljanska banka in Union) že od lanske spomladi brezuspešno dogovarjajo za obnovitev in popravilo. Glasovnica: Sodelujte z nami! Kot ste zanesljivo že opazili, od lanskega leta več ali manj v vsaki številki objavimo naš predlog dobitnikov ZLATEGA SLAMNIKA oz. GORJAČE ROKOVNJAČE. Ker smo prepričani, da je pozitivnih pa tudi negativnih pojavov dovolj širom naše občine, vas vabimo, da tudi bralci predlagate svoje ZLATE SLAMNIKE IN GORJAČE ROKOVNJAČE. Pišite nam, telefonirajte nam, pogovorite se z nami! Utemeljene predloge bomo zanesljivo upoštevali! Ponovno objavljamo Glasovnico, in vas vabimo, da glasujete za ZLATI SLAMNIK 1987 oz. GORJAČO ROKOVNJAČO 1987. Vaše glasove pričakujemo do 10.3.1988! GLASUJTE, IZŽREBANE BRALCE ČAKAJO LEPE NAGRADE! ođreži GLASOVNICA Glasujem za ZLATI SLAMNIK št--- ter za GORJAČO ROKOVNJAČO št-- Ime, priimek, naslov_—-