URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številk3 34	Ljubljana, petek 29. avgusta 1986
1630.
V skladu z IS. členom samoupravnega sporazuma o porodniškem dopustu (Uradni list SRS, št. 7/86) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko
POROČILO
o stopnji rasti povprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za obdobje januar—junij 1986
1.	Povprečni mesečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so se v obdobju januar-junij 1986 povečali v primerjavi s povprečjem 1985 za 74,6 °/o.
2.	Povprečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so bili v juniju 1986 za 3,3 °/o večji kot maja 1986 v primerjavi s povprečno rastjo čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju SR Slovenije v letu 1985.
St. 052/15-15/86
Ljubljana, dne 18. avgusta 1986.
Direktor
Zavoda SR Slovenije za statistiko
Tomaž Banovec 1. r.
1631.
Na podlagi 4. člena, 5. člena in 15. člena zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke, za skupno porabo delavcev in za določene poslovne stroške za leto 1986 (Uradni list SFRJ, št. 34/86) in določb pravilnika, kako se določa znesek sredstev za izplačevanje čistih osebnih dohodkov za leto 1986 (Uradni list SFRJ, št. 41/86) izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
SKLEP
o ugotovitvi stopenj rasti kazalnikov delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva SR Slovenije za obdobje oti 1. januarja do 31. junija 1986 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1985
I
Stopnja rasti dohodka organizacij združenega dela s področja gospodarstva SR Stovemje znaša 116,2 •/«.
II
Stopnja rasti dohodka na delavca v gospodarstvu SR Slovenije znaša 112,3 °/o.
Cena 400 dinarjev	Leto XLIII
HI
Kot stopnje akumulativnosti po podskupinah dejavnosti gospodarstva SR Slovenije (sredstva za akumulacijo v primerjavi s poprečnimi uporabljenimi poslovnimi sredstvi — v °/o) se uporabljajo stopnje, objavljene v -Pregledu kazalnikov delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva SR Slovenije za obdobje januar— junij 1986«, Uradni list SRS, št. 34/86.
IV
50 »/o rasti poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka, obračunanega na delavca za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1986 v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom, obračunanem na delavca za leto 1935 v gospodarstvu SR Slovenije znaša 35,5 %>.
V
Objavljene kazalnike uporabijo uporabniki družbenih sredstev pri izračunavanju razpoložljivih družbenih sredstev za izplačevanje akontacij čistih osebnih dohodkov za leto 1986.
St. 42-3/86
Ljubljana, dne 18. avgusta 1986.
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji Generalni direktor
mag. Franc Knafelc 1. r.
1632.
Na podlagi metodologije za spremljanje uresničevanja določil resolucije za razporejanje dohodka v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 3/86) objavlja služba družbenega knjigovodstva
pregled
kazalnikov delovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva SR Slovenije za obdobje januar—jotrij 1986
I
Kazalniki delovnih ta postopnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva v SR Sloveniji po podskupinah dejavnosti za obdobje januar—junij 1986 so naslednji:
C
>
e? c3
.E
*a
s
3
r3
o
a
o
a
•24
S
o
S
až
cS
S
|
O
fcfi
•S
'U
ll
c.
« =■ e
S .a
y I ^ 1
0	s
5-5.
»S
B *
11 rt ^
1	N rt
cl
O
P»
0
rt
1 N
£
s
>
o
9
a
a
£
c
o
'9
>
O
£
c
rt
'd
f
S
•■3 o
S2
u
co 0 tn
<D CO ■73 Oi
C ^
I
m§OJ}S ItUtUlBpa^BLU z iABpdinnd a 3faponp<J imORD
mipoqop a oqejod oudnifs ur
9>tpoiiop 9uqaso bz A9;sp9JS ?9I9a
n^ipotiop a ofpBinuin^B bz A9;sp9JS Ž9|9a
BDABI9P BU 9^P0l|Dp 9UQ9SO BZ
e^iponop bS9)SI9 zt BA1SP9JS BU9f9J0ClZBH
oqBJod oudn^is ut 92ipoqop 9uqaso bz
Bjipoitop B§9)Slp Zt
BA^spajs BuatoaodzBH

UtP A
BDABI9P BU ?I9poqoa
p
>
I
>
c
•d
S
II
ti 2
TAtSpaJS
ituniAOtsod iuituartqBJOdn oupaadod s rABCaauiud a oCtoBiftuin>iB bz BA^spaJS
tAtspaJS luiiuAOisod IiutuaCtdBaodn oubajdod s lABCo^uipd a Jtapouoa
-a «5
c ^ 32 k* ^
s141
M
|| c S
>
B[ap Bgsaazrupz [jOBZIUBgjO oiiasis
SI
■8 F
S
z
PtSOUABCap
outdnstspod bjjtS
CDlf^COC^CO^COr-^l^er^C^C^COb^CO^t^OC^OOlC^lO^C^er^C^rl^n^^t-^CC^ cf co' o csT r^" to t-T crT »-T r-T oT aT irT oo* crT co<z>coc£cococotococvco <d cT
C0OC^jOCDC0C5C^T-HOOa2OOC^Ot^CJ3OOOOC2CMr-4T-HT-4T-4 1—4	r—4	rH	T—4	r—4	r—4	r—4	r—4	i—4	r—4	i—4	i—4	T—4	i—<	1—4	T—1	r-4	r—4
MC^coot^iooii-HOio^eo^T-^c^c^iosor^eoineocococociu^r-^e-^o^ oo co co co co o- to" ccf ccf r-T o' c-f co' af af rr-^- r-T to' evf u--' (vf c<f cf erf aT co" in"
rOCOCOCOCOOOOCMCSlCClOt^i—'^COCOCMC^COCCO^COOt—(C-lr-l
Tfi—4COCOr-4CQCMr-4i—4i-4T-4rHT-4r-irHT-4(Mi-4i—It-IC^CMCOt-ICMCM-^CSI
a M I> rH .!> rH c- ^ M C* CO M ^ ^ I> TO rH CO CO I> O lO^ C<^ C3 oc<firt<oooi''d4''c3t^oc<fcoi-rcfci'c<ft>-co'o'r^coi>'c<fi>'i--rT-r<Oi--r
co co cooco-oco^co-^coioiocomc^incoio^^cot-coco^m
rH	CN i-4 CO	<M
rt^ioco co^ »H t-^coaic^ocoeo^a^co oco-rt^t^coco O) c<^ cTtrTcT i aTt> f co1 csf t-T o" cnT cf co' i <o'io'co'rj4'oe4' I rjT irT cT co*
1-1	I	■	i—4	CM CM	CO r-4 I 1-4	CO CM ^ I	X»< CN 1-4
G3COlOOC<lTt4lOG3C3LOOOCO<OCOlOi—tin^D-rFCOOdOCOCOCO i—4	CO	O	i—4	i—4	CO	CO	lO	(M	LO	CO	D—	C2 ’—' Ol lO i—4	LO (M CO CO LO (M CO	C3	CO	t—	CO
CD	O	t—4	t—	O	LO	D—	CQ	IO	CO	O	05	*—<TfCOOt—	OCilOCMi—ICOCO	CO	D—	O	CO
C5	CO	rt*	CO	O	C—	i—<	CO	t—4	C5	^	i—4 C5 CD D— »—l	C— i—4 CO CO C— tO D—	lO	t—	O	CO
IfDOlOr^COOCOt-r^r^COCOOOOCTJCMCMCSIOCMT-CTjcC-OCMOCM O O CO C3 03 O OJ C— CO C3 CO C5 02 C2 L— CO L— CO CC t— CO t— tQ L— C— CO L—
i-4t>l0OOC0C3C2OC0t^CSlC0CDC0C0T-4rf4O02OC0t-(MC0r-<C0iM ■^4-^40i-4COTtiTfOCRiCOlOi—(C^(MCOi-hi—4COCOCOtOT-4C^LOt— C— LOO r—4 lO i—4 C— O CO CO t— CO CD C"- CO i—( CO t— t— t— CO C^l i^4 t— t—4 C— CO C— LO i—4 o
mr-Tfcocsirtimcioocoi—4i—i<Mcotni—<c-oococoi—4i—4coG3coco
COTfLO^JiL— i-HIOt^t^c^cOcOOOL— COCOt-IOt—(CDCOTfO^rtCSLOCO OOCOOaOOCNiCOOD-OCaTHOOCOCOCOCOOOL-COCOOt-t-COL'-t—4 t—4 rH	t—4 t—4	t—4	t—l
CDoor-^jr^ir^oi^otricorHi^c-cocnt^c^oiOrHc^ocoTPCOCooco co <M o* r-4*' I-T co' co' i—4* a)'io'cd'<M'c2'c3'cocoofc<rco'i>'rr'coco'co’o'cor>'co'
COm05COCOCMCOOOrt4lOCOCOCO(MI>-mrt4COrf4COOCNCO<Mt>[>CO r-4 (M	t—4	i—4 CO (M 03 i—4	i—4 t—4 i—4 CO t—4 t—4 03 03 03 r—4	03 t—4 t—4 03
T^oCOOCOCOOCOi-lCOt-COOlCOrttC-OlOOCOCOCOCO—IC0COGSCOO3 lO CO O O ^ t— C— CO O ^ Q5 CO i—4 i—4 Ol t— O CO r—4 CO CO t— 03 03 i—t 05 C0'd4Oa2 0-C0l>-r^l0L0m<M'yD03C3i-4xt4D--O0iOt~-02r-li-4rt40)O 1—4'34C003l0C0OlC00303C0mC0C0t-0It'-C0Tj4OOlOOe0l0C0C©O CO CO O 03	CO 03	r—4 D—	Oi CO 03 Tt* LO CO O lO	i—*	C5 CO ■—<	LO L—	i—t	^ lO Tf
t— CO t—4 TJ4 CO ■—i t— Ol O CO CO CO	CO O	LO	Ci lO	CD CO	lO O-	03	lO CD LO
	1-4 CO r-4 CM		03 r—4 03 03 CO	i—4 CM rH i—4	TH 03	i-4 r-4 CM	
	i-4 CM	rft cO	in	CO CO Th O CO 02^ CM	in^ cq_	CD to	„ w «o C-_
co	13 2 1		id I cd rd r-T o i-T rd cd | cm 1 t-4 cm in in co co o 1	rd cd td CM O- CM	l t—4 to	| of o" co of 1 in r-4 to 03
	CM	CM	r-4 CM			T-4	t-4
	CO o	rH CC	CO^B^COCOr-^CM^D-C-^rf^	■> °. ® ^ ■” n		-H 02. OD O.
	1 oo |	cd o	i-T o* r-T cm" o" cd cd -»d rH |	°S^		1 ^ m ^ LO
	O CO 1-4	co co	CO	1> CO^	02 CO^ CM	c- ^	m„ m « •” -1 «0 ” o.	
	O cf O |	cd o	cd | r-T r-T cd cd cd id of j	1	2 ^ S	CO CM O CO rt1
o tr^ co	ih r-^T-4t>t-i-^cocoo^LOT-4^ r-4_ oi^ ^ r-4^ oi o lo^ 03^ cq_ cq_
o cd' rjT co of t^*' r-T irT co-' o of •r -r' crT o oi" in oj-- o* tjT co of cd* cd' 03*
to c— CO	03 co CO O- CO 02 TJ4 D- co 1-4 CO CO to CO C2 CO Ol 03 CO lO 03 i-4 O ^
Tj^T-^O^B^rt^inOi-^COrHT-^CO^rt^COC^CO^CT^ COLOini-^rf Ol CO CO CO rt« lO^ o in co r-T i-T r-T rh cT of cd cd- in' co-' co-- th i>	t> 02 of cd cd cd cd of cd' cd o*-'
r-4	r-4	r-4 03	t-4 r-4 CM	COi—4100301 r-4 03 OJ lO 03
03 lO rH LO CO 1-4 -ST CO 03 r-4	CO r-t t-4
03 lO CO ^ 03 r—4 t—4 LO i—4 in CO CO 03 02 r-4 r-4 O 03 CO 02
urili
s 1111 g g-1 g- g i g g g g g g g- g g- g g s- g g s g g g g g g g s- g g s g g g g s- s g s g
5 ^-1 r-1 T—«	y—4 t—< »—< »—<	i—4 tH	rH	|rH^< 2 2	r-t S S 2
rP r^C-^IOL-^COO^OOCOiHt-^COCDCOT-^THCRCO O CD tr-^ CD	C<^ -sP O^COCOIOCOCOIO^OC^COIOC&COIOOCOOt-hCSCD
co c<r c-a* cd co t> ctT cocoi>iDOin(MO^HC5»-H io O) to co	03 rr co to o t-< cn" csf co' crT rjT c<T t>* o* cT o" ccf ccT ci* i-T tt' r^T zo co
CDtOt-tOlOf-HtOC^l^CDin^HCOCCCOCDCOCD OOtMCDCNOClOO) 03 t- 03 CO C- O 03 T-« ID rt< lO co rh C<1 co t- m m in co r—1 t—4 i—4 rH rH 04 rH rH T—4 tH rH 04 rH rH rH rH rH rH 03 rH iH rH 03 iH rH	«—• rH rH »H rH 03 rH rH rH rH rH rH 03 03 rH rH rH rH rH »H «H
c-	CN C^l	C3^ tn^ ^ CO^ CO^ CO^ OO^ in CX^ rj^ CO .CO^ CO^ 03^ C3_ CO^ in^ CO^ 03^	00 ^ O^rHOO CO 00 CO CO^ r-^ rH eo 00
or^p'rHOT»rooaro3'cococoinoro3Tp'ino3'c3''in’«^''o3coco'ooooino3'‘o3'c3t>coino3 j in co •^', o" co co oi rtT co ^ co in o cooirjiiOTiiminin^inrP^rPTPTPcoioinininco-^iocoinc^in^inincDinTp I rpin^^rpcocoinc^o^mcoco
03 CO »O 03^ CO in 03^ C3 C3 H	CO » CO	03 CO O CD CO CO CD^ 00 K3 ^ »-^COC3^t^O^C3COCO^»nCO^inO
C3coo4Coco‘in^'t-incoin'irro<riHorco,tH^j4’o3' I rpofeS^rpcoczoscocvtaterco i r-^r-Tcnof in^r* '^cocfccronTrH
COCSleOrH03rHrHiHC3rH030303C3C3 vH rH rH I	rHCOHrHrHrHCOrHCO I 03 «H 03 CO 03	rH 03 H1 H CO Tt<
03C0C-C0l>03mrl<C0ry0003O03C0'»iC0C0<0IOC0C-l003rH03 00 C003C3C,1OOrH«0CD0303C00lrHinC3C0C0C0rH
inorjio-oiCDTjicOTHincoL-incooiincooLnc-ocoorHcoco-^oscoTficocococoincooo-rHiHOTrcooinooi
r)4COrHini>OCOCOrHCOr)4Tt40C0003C-THOC-03COOCOCnCOO'»'0'yc~OCOC3CO*HiHC3cOr-iOOlHC3inCCCOin C0C0C003rJiC0C0int>030-rH03O^C0',^'^103C0C0C0in03C0'srrPTjirrrHC3rHrHC0inC0inC003r-C^03lCC-TrC0O C0C0^C00003rH'^C0rHC0rHI>C0C303l>*rHr^i00C3C0rHt>03OrHC0OOC0TrC3rHt^OC0TPC0C0C0lOlOrPrrinO C003C0l>C-t>*C0t-I>I>OC^I>I>C0C0I>t>l>^-lHC0I>C0C0C0C0C-C^t-C0C0rHl>C00-C0C0tHtHC-t>03 03CnC003
C0rJ«rHaBt^CS|iHC0l0Ot-C0inC0C0Č0C0OinO03OTl<C3 03C0OI>C003Oa3OrHC0int>-C0C0C0C0C003C3C00-^ too3rH03C3rHoooino3t^,^csiinini'-c3C3C3COincocoiot^cocoD-c3coo30’-'COcooincooTPTrco»oocoiHcn O03C0rHC0C003^C0D-C0,^PC0iHOC0C0C003OC0inin0300I>*t-03C^t>-4C00303r^4ininOTj4rPC-THrPC3t'-C3O COrHO-C30C3COCOlOCOCOD'-rHrHTrCO<MCOCO<MCOCOtHCOCD04Hin'*J,03C3rHC3COcO©rHTj’inCOrHOCOin03inO »H03C0©©C0C3rH03in’«^rHC0C-*OC3H<03rP03C0C0C0rHinrHC0Tl4C0C3Tpe3C0TH|>t^CDI>C003H<*HC0c303inO ©O03«>l>C003C0C00-0-C0C0C003[>C0C0C0t^-I>t>E>l>0-'1<C0C0t-0-03 03rH0-D-t>C0C0C0I>C0C0©iHrP03O rH rH	rH	rH rH rH rH
^ CD ^ ^ 03 03 © CO C» CO 03 03 rH « 03^ rH CO rH rH rH 00 O rH CO 03 04 03 CO^ CO 03^	03rP^rHC0rHOC0C3rHC0©^©^
ir^«r^corHin‘rH‘o^rH'c^'^'crcocro3'rH‘cd'H<coo'cooinT--rcoco'cocncoo'o3'coooTjr i or-Tc^cocoinc^ HTr-Tc^cnof© rH 03 CD 03 03 03 030rHrH0^003rHt— O3C0in "'šP C3C^C0^PrprHTP03©C0C00303 I 03rH03int— 0030303*—•COCOH' OV	rH 0*3 rH »H 03 03 03 03 03 03 rH 03 rH rH 03 03 03 »H 03 03 03 03 03 rH 03 »h 03 03 03 rH 030303C303CS1iHtH03.hC'3ih03
03-10 rH*OrHCOTPTPin©OC003rHin03CnrHCOCOl^-COTPOCOrPCNICOOCOinTPt> I COCOI>Oin©TPCOI>©03©tO C»>COa3"«i<COCOTpTHOC'lCO©COC30Tj4rHOinC'-a3TprHTPCO£— 03C3'3,iHa3»HC0 I rHrHTpCOOSC^OinCOOlrfrHCD rJ40«rH©^<»n03 03 C0C0C00303C0C0in©03inO03C303’^C0OC0C003*H03 03©	—.□5^-.LOt— LOO-rr—4LOCDOCD
C003T|*03£'-0'3C0C0CD»HOt>TjiTjiC0C0OTPrHtHinrHOC0inrH03TrC0C3C0—<CO ©COC^OrHOOCOr-TTH-inCC COCDlOCOaDCOTPCOCOOliHOS^COOlOrHt^CSlinC^COCOCNO^COOSCOCOCncOCC C3COihCOihCOH*COCOC^C3©03
inooiioc-oininco-^coc-t-oorHCOinin^pococorHTPcoTPcorPc^^coco tocomcoc-iHcotrc^cccot-csj
Ot^drHrHiHiHiHrHTHrHTHrHCSlOirHrHiHrHrHrHTHrHrHrHrHrHiHrHrHO^rHM
rHrHrHrHrHrHrHCO-^OOOSCO
03 rH » 04 » co co co Ih ra © w © «>	© in	in	^r-^oocorH^inosrH^o^in	corp^co rp c^in or~ t> i>c3 t>o
co co co io cT nT oT ©* ih esf io ca 03* co in of © ccT of	i	csf	oT co ro cq rp co co in co co co	1	r-’* ih tp in r-T © -p' co* co irT o" ip'
03-r3tHioomt-iHO©©tHco©o©©©co	I	m	rP03©©o3©Tpi>©c3co	I	oj©in©o©coinHrpcoiHO
■o e. IC Q e» o_ CD CD eo « cq_ CD <n r c-_ a v <n o. o. o co r r v m co t-_	« co. cq v co. o. c-, in ■». in r_ « o. <m. m. o
3&Ž	‘	■	■■	■
<0 lH©TP'H«CO^rHlOr3t~©THt-0'^ j rHO©rH04C403C0 ©rHCOCOt- I in 03 03 © CO 03 03 © Xp
CO r-H_ CH eo rH^H_ lOlH^rP^CO^G^rH^^lH^COin^COCO^Tj^CO^rH^lH^O^CD^COOO^CO^C^CO^OO^CO^ rP_	Tp^ CT_ 03 CO CO CO©COCOCO
co* rH* rp* o* g'^'©'o'r-j'o3'r-r^'g' ra.co* ^* gf in* co* ^* ^ o* ^ cn* ^ g ^ l2 o" § S I	of ^ co" cŠ o" ^
rH	rH	rH	rH rH rH rH rH	rH	rH	rH »H	tH ^P «H rH r-4	rH	rH rH iH 4	r—1 rH	^-4 r-< iH	*H	iH	rH
C4 CO 03 CO © t}^ CO 03^ CO 03^ CO TP^ »n ©	^ tH tH^ C3^ ©^ © CO C> © r-4^ CO_ CO_ rH_ 03 Tp in 04 IT)^ C-^ «H in^ ip^ ^ CD 5P co
10 CO* in* csf rp* rH* IH* CO* in" oT ©* ©* t-T L-"* TP* C-T in* o* © ci* oi* CO* in* CD ZO CO* O* CO* CO ©* rr* © I in* 03 CO* © © in* © tH* COtP*CO©C3~ O3'^C4c3C3COO3rHCnO3C3rHO3rHO3rH03iHC0 rH rH rH 03 03	03iH^-4rH	03 03 I 03—'rHrpmcOCSJiH rHr-4 CM tH
M rH rH<O»nt^tH©©00TPI>O4COrH©©r-l©rH © r-f> CO rH CO rH 04 CO 03	04	© rH	tH 03
© <P ^p m rH rH
© tH IH CO © © rH rH © 03 03 © rH IH CO m 03 r-t © CM 03 rH rH 03	rH rH	rH 03	rH rH
•d
. .2
3 m' ti
u H E
iii-i
cd
> E
>|S s
%% &
I
•S > ?. ■§ ti
1.^-Sž

s
3
53
S' l|
O^'
▻
1 •d
> O)
o
u
co
a
co
2 g 2*0
§§1. 5 2 Is
e e-s?
š dl S-S "■gl s o.g.| E
ogsc|g>2S‘gdE5giS
c
o
E I .
co .E
N «3
E
-S
«2
§.S CO	g	^ COrC	3
s ^ fl ^ ^ ^	^ ^ -g •§) N *g)^	> .E B 8 ^5 3 3 o 5Pi21 " > I r ^

lltilllldlllsllls:
g > £ gio-3 2
>.................<0
•i ® I e. Š ti .
3 E -O u M.


i N ^	n’ N N m" .§ N N N N	Ž N N	S S N	2 N	§ N N	N	N Š	g	g	§ §	Ž | | N | N ^ N N	N	Ž	S N N	N N N
"o *B CD	o 'o "5 ‘o "o ‘o "o "p "p	p ‘o o	o 'o ‘o	g- o	o "p "o	p	o ‘o	g	o	o o	o 'o "p "o ‘o "o ‘o o ‘o	g	g	g "o "o	p 'o "o
D^CLiCLiCLiD^C-iCLjCUCLiCLCUCLiCLiCLiD-iCUD^CliD-fD-iCliCUD^D-i^iD^^CltD^CliCliD^CLiCljCUCUD^tlitliCLP^CljCLitlftliD-iCL
rH<M©rH03C0Tp©03©©rHCM00©©©^4CMrHCMC0©©lH©TH©rHO3C0TP03OrHCMC0©rH0Je0©©©rHO3© ©©©rHrHrHrHrHrHCMOiHrHrHi—«C3COrHrHCMOJOIO3O3CMa3©’-HC'3C'3C'3C'3O3C0TpTPH4Tpa3©©O3rH03e0C'0'H _ ^03CMCOCOCOCOCOCOevDCD*«P*«P^prp^^inin©©©©©©©COt^0.lHt*C^t-IHlHlHtHlHC^Ort-tHOOCDCOO$«
r-l^-l^rHrHrHrHiHrHrHrHrHrHrHrHrH^H—4rHrH^4^-4^-(r-<TH^«rHrHrHrHiHrHrHTHlHiH^HrHrHrHrHiHrHrHTHiHi—< ^-1^-lrH^-lrHr—IrHrHlHiHrHrHrHrHr—IrH^-IrHrHrH^H—^rHrHfH^-irHrHrHrHi—4f—4—lrHrHrHrHr-4r-4—^THrHrHlHrHrHrH 0©©*0©0©©000©0000©0©©©00©©00©©©©0©0©©0©©©©©0©©©0
cd rr cm cd cq cq c—_
2 s BI B S IB g 11S S I g B § S 2‘ 1B s 2' s § g S 2 g 2 B S 9 S § § g S g 2 g § | g S S g
n-»-	£	s --:- s =- ®- -- s s s ? v -- z-5 s s- s " s s- s s- ” n- s s s s- -- s s- 5 s
g9Sg5£gS5|SSggggS22g2222222gS2B2BB2gg2SB2222S22 i g B BIBIS IS 11B S g B B B S S g S g 5 2 5 S 5 S g g g g S S g g g g S S S K g £ g g
cv. - 03 o m co o a. IB 1« o co =0 m « — <0 03 -_ ro co t> o tc - to -o-_ °! ‘A °i. - ‘A =4. ‘A e*. c~. t~. •”. m. “=- ®. m- =. °-
ggS 5gS g”^2 I 2g 22 9 S S“ggggS22gSggggg22g22gggggggg2
plEglglElIlIlliElilElEllilEElElIlsMpllgsBEElslE
co-o3t,«co,3-So2=o2ggg2§gg2gSgggg?;ggS2g9gSggg22SgSgggg
ggg[:gS5ggS5oSSgggSSgSgSSg22So-.^oo»»=ot-lB03 03»««r-;B«o OM’Q3t-o.-B'T'30^P20EZŽ59gmgo5c^m2mggogl-m22S?og5g2gSč:jg2g«ooiči goSSmgoSgSSSmaSgogS^oaSc-Sc-t-cooc-oscoc-coLBt-t-tr-tocot-mast-c-c-o
r-4	-1	1-1
n =» “ o - « « - ®. =. =. ®. 2 ». =. n -.»- «. 5	3 3 3 3 “ «••«• 5 s- “ S S ° S 5 S ” ” -* ” ” °
H2SlslisilBll222Eg2il2S5ggg25gSgSS2g22SgSg2g222
OCn^COt-MCtBB.-JOCBffi-g-M^t-SgSgggggSSSggggggggggggggggg
gggggSSgggg2gggggcc5ggc-^»«r-e-oC3-a303 0.<M«[-imco-n-oincnrOM-iBco
gLBtBroooco-a-ro^gg — gJog^gg^^gJ^gogSggSgg — SgSS5ggggS-'g£2
””SSgg2g2ggN2gggggogggSg§ggc3-Ln<MOM003CO-<Nt-030I^«3MMIN^
CO CO C33 CO O C~-C~CO—^CDCM—<CMrf*C<l C^C^t-1—4O0i-4C<l—4CMi-<	r-t CM t-H ^ CM
t-4t-<CMCMi—<«—-i-H—<i-<
*—« CM CM r—< *—i	t-Ii—«t-ICMCMi—iCMi—<i-4w-l«-ICM
§ g ?2 g 2 g 2 2* g S I g^ggggggSPSgoSSSSSgSggSgSgSgoogSgSgš
S S ? 5 §■ e- n S"«- | «- S- “ -• Z- 3 S 5- 3 Z- Z- 3 3 S- S 5 ®- 3- S ”* v « ® «os-1--» S* 5 o » «* v o v v 5S33S93§5353335š333532S552333335583||5gg59335S3
111 i' 111 i 11SI g" JI i" E" 1111111' i S $ 18 8' 8' 1212 s 13 S1511S 3 31
2Sgggve<,”®g',,S,0gS”|Mg®S2'*■c-l-rt05SS-,oe,|®g2c-2g'0',,3eoa:>St-',,*"
5» i! " T3 ® ^
.s~s£
piti;1
_C
J«
S N
c	o
TJ	m	.	O	>
u- «	11	®
tCO-^C'c«3^NN
-	c	-	g
<U	<D	.	^
.5 c‘c c ^
C/5	CO	CO	*-*
D D O*
O	O	*—I	G5	O
CM	CO	Tf<	rt<	c31
oa	O	C3	C3	O)
1—1	1—4	r—l	i—l	1—1	_	.	-
i—I	—I	•—I	t—I	r—t	1—I	i—4
o	o	o	o	o	o	o
CC lO	C2	CO	r-i	CO_	CC	L-—^	Cl_ D~^	tn_	CO	O	CO^	CN	*T_	CQ	t-i_ (M^	CO	L£^	0_	CC_	D-	r-^	CD_	.0	Ci_	r-i_	lf^	^	r-^	CO	CO t>	CN^
irT c<f	cT	cd	c-"	O)'	c^i	r-T	r-T	i>	od	irf	oT *r	*r'	rd	cd'	cd	cT	rr'	id	id t>	ud d	oo	co	id	cT	cd	to	cd	d'	id	o"	id	rd	cd	o	cd cT	ci	r-T cd' cd	rd r-T
O	O	r—	•-'	o	C20)0r-.c00.-«0r-I	OCOOr—1-—Ir—iCr^r^CCO	r-lOOOr-Ir-'r-lGOCNCOOSL^r-iO	r-iOCOr-lOOT-IT-l
o cq_ co r-i_ to o)^ i> co co cn i> <d co_ co co ^ ^ i>n co m oo r-H_ co^ t> co oo_ o) o_ co oo_ o co_ co t> co_ in o_ m o_ co^ cd	cd	cd	id	cd	cdordcdidofcdidcd	»-T od cd -d oo cd cd cd id d' o"	cd oo cd d o" ai cf cd cd ■d -d cd cd csl	r-T t4' ird cd rd »-d oT od
m	oo	co	L'_	cc	cccc^r^oco^T^TL'-	mcocoocooor—<coi'^com	cMOL-incocccocooc^ocomin	02»—<»~<incot>coo
r—	r-I	r-t	r-	r-t	' r—« r—< r—< L' ' r—i f—< r—<	C0r-1^-.03T-»r-lC^r-«r-1r-<i-l	CNlC^CNOOCNCNtrCSITCNCN^rCNr-l	’CN-rr^-'^-.r-.CNCN
o o o rH in rr co co^ i> ro co ® co « rr co. co in co co^ ca ca c» <n ^ i> co cm^ in in co o « i> i> co tt ^ co	i> ^ rr
ido^cddidcddcdcdcdodcddirdcdcdirrudindod id cd cd o' o" id idcdofcdcdcdcdcdcTcddrdidcdidcdcdidcdcr rrcomcNTincoomcocnTc^cN^rincoircsicNircn-srinTrco^ccin^ininmincnincoincocoincoininincoin
L- CN^ in_ CC_ CO_ 0_ CO^ CO_ CO_ CO^ r-^ CO_ CO_ CO^ r-< L'-	CO^ CO^ LO^	LO_ c>_ CO^	CO^Oin^COCO^COC^C^t-^COCO^C^^CO^
cd cd	cd	cd	cd	d	cd	i	m	i	cd	co"	cf d	d	•—<	d	d'	c:	co	o	d cd	cd cd	<d	in	*—<	id	d	d	d	|	cd	td	d'	id	d	<d	<d r-T	r-T	i—T <d od	d* cd
r-«	r-.	Tp	T-4	CSl	I	CM	|	CO	—■	T in	r-t	r-(r-<COin»—'COCMCMCO	rH	Tl	rl	r-l	r-«	I	—I	'T	CM	CM	ri	r-l rH	CM CM r-.
coc-cMincococMinmc~—'Ococ-oomcninr-icoocMcor-eininorpcMincMc^cococooinmc^CMCO-srcococoo C5L'~r-ICML'-COOCNCncOininC3*TOr-.OCNL'^OCM'3'TrCOC3Cr3r-iCOCOr-iCOr-lOOr-il'-CO»-'L'''rCMl>I>,*tr’T,COCnOO coocoL--LncoC5'y'r-tr-ioinr-if-icocoinc~cocooi>ooi>i>orrL'-m'trocNCOcno3’trrr'Tim'T,rr^-icocorrT-icM r-lC5r-iCOC5'^ioO^CMOCMTpOcMOinc730CMCMt^-CMCMOI>-0«7'L'-cMCOCOI>CMlfOCOCOCMrr05^rrHr-iI>COOC550 cMcooir~coocococoo)r-«mi—ir-iincomincMCM^rcocococncocMCMcocMcoc^T-iOi—lOu^^^om^-vr-i^r-iCN
COD~COCOl'~L'~COCOl>COL'-L'~COO)l>COCOt>COL''C'COCOCOOCOCO'T'inL"~l^-COCOinC~aOC~C'COC'CO'-’L'-COir'C~CO
corprpi^-ooi^-cocnr^ocMcncococ^coi—icncocNr-ic^cocnoincnocoi^-mcoomotjiinTHCMcocoiTioiijoscN CDI>*CMC0Oc0C0l'-05C0C0rr'TC0CMt^L-^I>-inOC0T-HC0CS|r-.r-iC0OL^C0OC0C0r-iOinCMc0I>*O05*-'»-4C003C0CM coL'-ocoincococcirr’-'03cicMr-,t--L''cococoo)incoincocoino)C3co03cocococMn'incncococoT-i03inajT— min t^-Ojinococ^or-i^OL^coinosoinot^-Trcooosincor-i^oco^ioococMr^cocMincoL^coomLnr-ir-t^-iin oscocoiMcnini—o^csr-i^^csOo^cs-osincNincMOinmcocor-.L^ocor-.oo^mcoinoicorrrpinoocMcr)
COC~a3l-~COt'L'~COCOC003COO,3C503<OC-L--OOCOCCO)0)l>r-,COCO'TCOt>COO)COCOCOCOl>COCOC't>i-4COCOCOI>CO
ri	co	i>	cq	cn	in	o_ cm rr co^ o_ cc in t> co co in^ co_ ?h rr i> «h rn o co_ cm^ co rr co_ co^ cm^ co_ rr_	co in in^ o_ o co
d d	cd	cd	d	cd	in	d	d	|	d cd d in d cd o d d cd cd d d cd cT cd d cd cd id d cd d cm' cd cT in' cd	td d o" cd cd' cT cn cd" d
o m	co	o	co	Lf;	o	m	co	I	inaococomcocoininr-icM^cnincorrocMcocMLnT-icocoinr-icococo.	rr^rcococNcococo^
CMt—ICMCMCJCMCM'—'CM	CM^-CMCO^CMT-^CMCMCMCMr-^CMrHCMCMCMCM cM CMCMCMCM*—<CMrHr-«CMCMCMr-iCMCMCMCMCMCM
mmcMOinL’-cMcococO'<7voocot>TrcNini>cococMr»cQ03»-icocMC'-cN;orpcMcocMCMT-it-<coot>incocoint>'i> cococ5l~cm»—'COL-mcoomcococoodcorT,TT'CM»—<C2»—'r—•cocorpinin^cMr—'CMcoco^prr^cor—^co^Or-^coco cc,,rcococorrr-.c30vr'—<o»-<ococMcoL-inL'-cMcoL'-coint>rrcoL'*'r'TOcococoL‘~in*cnr-icoincMinr-i05r-.co 'trCiCO'—'C005incOOin,COCOCMr-iCMCOCMOOCMCMCMCMCOCOCOCOCMOCOL'-CMOCOCOt^COOCOrT''<T'COCO»-iL'-C005 ints^ococMinin^rOincMinT—irTr-icomcoocoi^o^Tr—imr—i.—ic-cooincooint^-incocMcocooTpr^oocjin ClOS-rOC^vrr— ^-COCMOCSCOOSDCOf-il^-ir-fCOC^COCMCOi—«'TCOr-.in'T'COCOOCOL'*CMeOr-iCMCOl>COCOCOOCO
C) O) «cr o *?r
r-i CM r—i CO CO
CO CO tH CN	T—I	1—1	CM	T—1	r—4	r—1	r-H rH	r—<	r—I	r—I	CM
COl-iCMCOOCOCOCOOCO
O co ^ in «	in in t «—< in c: co_ co	r-.^ r-» in^ rr_ co^	cm^ co cm cm^ co^ co co_ oo_ rr o r-^ ocMcoocomoo
cd d cd cd cm^ cd cd j cd | cd cd’ d d rocdcddinddcdd^ d d co d d cd d	| d d cc d" cm" o' d d id d cd ci co cd
L"	—■	CM ^ f CM r*4 I—( CM •—1	T-. CN r-' r-i ^	>	•—	^ ^	r-i »I ^ ^ ^ ^ S ^ 03 ^
cn^ co_ co_ in f-4_ co_ in	co^ co^ cm ^ cm^	cn_ r-< ^ ^ C5 co^ co^ in_ co cn^ co^ cm^	^ co^ cd_	rr_	o t-^
in	o*	d	o	cd	in	d	i	in	i	d	d	id	co'	cm'	o'	cm"	cd	d	d	cd	o	cd	of	cd cm*'	d	d	o*	cd d	cd	i	d	id id	d	csf o"	cd	d	td	cd id	cd	o
CM	I	Ir-«	r-H	r—|	T-l	r-r	r—	I	r—1
© !>	^ »H in O, rH rH CO r-^ CO^ CD r-1^ 4© CM^ r-^ CO^ CO^ O I> T-i^ -CM^ O OT CO CM^ CO	CO^ CO CO CO^ in^ O) 00^ r-^ O r-^ r^
cdoddcdcM^d ded J ineded cd cd^cM^dcd cdiddčfdcddddcfddcd J o" td co' co" o" d d* id cd ud id d cT O
o	co	o	C3_	o_	r-4	co_	r-i_	co^	in_	co	r-^	tn_	co^	c;_	co_	cm_	o_	in	co^	cm_	o_ rr_	co_	in_ in_	co^	co_	cm ■tr	o	co_ co	^05	co	i> co	i>	o
cd	co"	aT	id	id	d	cd	td	id	I	cm"	d	id	cm"	d	o	cm	d	d'	id	id	cm"	d	cd'	co' co'	cd	cd	d	id d	cd	id	cd	id d cm" cd	d cd	id	cd	cd	d d	id	©T
05 O r—< CM CO in CM C0 LO I L^I^-CMOOLnOr—iC--05CMCOOCOCOCMCMr-iCMininCOo'OT-HC5C5*T,0'OL''i—iCMCOCOVCM


C5 cq_ C5^ CM CO_ C5_ in co^ CO^ r-l_ C0_ t>n I>^ CM^ in CO_ L'' C5_ C5_ CO CM in COn C5_ in CM COn C5^ CO_	CO_ C5^ T-^ LO_ CM^ C5^ CO CM^in CO^ •V 'T
dcdd^T-cidcocMr-^ocoi^-ininr-ii—iOo^oor^t^cocMcoidr-icMcocMCM"rHCMo"dco' co" d id id cm" id d cd d cT d CMOitr^CMCOCOO^ini—irirprrOm-VCMrPTOCOCMCM^Pr-i^inCSinCOr-iOSCOf-HCMf-HC^TCOCOCOC-COCOCOOlOC*-
1—1 CM 1-1 I-H rH T-H	1-1	1-H^rH	m i—i r-H 05 O'	CO	i—( O' lO t—i	^ CO CM
050rHCM0^01^00CMOgCMC005 rH CM O O O O ^ g OJ O O r^ r^ O ^ CM g ^	^ ^ ^	’ £H g CO C5 »—i CM rH CM
0^^^^^^^^^^^«^00C0«C0C0^C0S«^MW^5OOOOO‘OOOOOOOOOOOOOOOO
ooSoooSSooSSooSooooSooSoooSoSoooooooooSoS o o S g.SS
3- ^ °-	‘R	‘S. m- 'T	^ m~	ro- ®- m- t--	'T	=°.	N„ ‘R	t*. °i ^	” =0	=°	<=>.	■" ” m 'O -i. ro co_ c-. i> n co_ w n. o o ^
T—< r—I	T—<	1-4	1—4 r—( r—<	—1	—1	—1	—1	—1	—I	—'	—1	—1
't 3. n n “T =° n °. -i, t-. n n n ” °. -i. «T »	■” « °- o. ” t' -O n <= 1> I> « O. n «o. in in o_ co. oo rt m « ot «o n
51g"2ll28S2|EI™||$KŠisslS5l=|Sg88iKlllBlglgR8ši
ca	cacoi—<comcocaeoist<c<icaciT-ico^T-iir-ir-4C3’44cor^c<itr3r-4c<io,3D-’dico
c' N. 't "t	t-. == ^ ”	n	<=	-L	°1	m„	=4.	°l = •>	”	” ‘R °1	==	m. ‘R n -). -l X 'T	»	« 'T t-_ M	co m CO	CM	-l	r,.	03
c-_ o_	c=	c-_ o_ oi_ C3	a	in	«	»	~	v	^ os_ in	cq	t-_ co rr <n	v	cn im_ w_ o_ ro C3_	cn	c- o_ o_ 03	n n o	cq. ro o	in	<0	t-
«-4io	^ co cs rh r-i cococooscocoifsmaacoThcocDb-miOT-iThiooT-.ioi-i^tocacociosocococatooocvf
1 I	l	I po ca co ca	-Hcacacapocoi—i	-^^r-fcoca caca^i—icaiocacapo^capopo^fdio
mpoc5ocopopOT-40POOt>cai>05POPOPOiot>05ioor)ii>cat>co.oa<Dcooaiocqi>T-<Loo)rrrrT-«oo)r-ti>.coco
CTO'^hC5COThocapocorfOPOt~T-4C~cococor-icocacoo)CicoPocoTd4coo)cac:xr'iocoL'-cicii>r-4cocoD-ocopo
COLO^O-^OSOCSt^-OCa-^lOt-COrtiCO^T-lPOOt-I^-OttOlOL-CO^COlOI^COr-HrPinPOCOCOPOcaPOCOoSo)^«
ccpopoocspocsr-^rrcoocoPOTtfoc^D-io—io^por^oioo^opocaiopooo^-fOcaTHcoEr-comoLOb-po^t^
CaOCO^DOlOPOCOLO'trtSOr-4COOPOšr5r-4COCOCOC>03lOPOOOt>COrfiClClC10COCCrtiC<lTjirt4COl>POOL'-r-4Lh
t-Ot>COCaL'-COCOO)COin>OCacOCOt>COL-~D-I>t-COC0^4COI>l>CDCOCOO)ODCOL'-L-'COCOCOCOOO)OCOOOCOPO
mrt<cvlLOroLOCOCOCOlOtD	Cr-	o	CO	05	OOPOr-COtr-TfiOODO«—<i-4C”LOr-4 O COrffLOOPOCOOOOD— LOtO»—<«-4	CO	O	d
CO CO CD CO	CO	L" LO PO Cl	Ttl	.	CO	IO	Ca	i-4	PO	Tf1 OO PO	PO	O IO CO CO	'Th	Ol PO r-4 05 O GO *34	05	ca 02 CO GO	L™* ca 05	»—1 CO C1	CO	t—i	t4i
02C2P0C0TrOC2tOcaC0|MvcaOP0P0ir2OOcarfiC0Tl4C2C202OC0caL-^lOOO5C0l^-’7hL'-O2OL'-rJ4rt«c0C0O02O coco-.omrrrrLoccpoaS^^coo^o-f^orf.^ciooLOcacapooiocoocoococacopOTrcoc^-trc-L-L^-^ CaOCOOOC2l^POC2COOZ:cO—iC2'-4C2COr)4cat^-COCOI>-OCOCOCacOCOCa«-4r-4POlOCOCOci—-POlOCO—iPOT^OSTr t>C0L—C2Cai>C0C2C2C0l0"^OC0C0C0L-~C0C0C002C75CaC2l>t~D-C2O02a502C0C00502C5a2OOr-l05r-4^-iC0l0
CaO^^CaCOC^^O^C^r^C^lO^COCOlO^COPO^^io^CO^C^OO^tr^POUOO^lOPO^t^t^CO	^4	^-4	10 CO	CO	r-« o rt1	02	•—I	CO	1-4 CO	r—
m -4' co C'-' r-T po" of oT r-f ^ tt* tr-^ 02 co co 02'" co po ca*' go po -sir co* r-T co*' co" co o prf co o	co	po	in	co" «-T	o'	r-T pf _T	-iT	cd'	co	co"	pT
co o — l~- ci pi o 02 -et 02 o -o o -r o c-i lo ci co lo ca 1-4 02 cc ci co m lo p- co	02	—■	m	ca —1	02 0 d	lo	02	uo	cd o	r-.
cici—icicapicaci^-ici—'cocacacicapicaci — cicacocacapicacaca—«—'cacicacicaT-ipir-icicaci	—	pi^-Icaca
oddC2COC2cocodTP'sri-4COi>L~LOinrrt>iniocaindPOi>i-4cot>C2dcoodoinco'rtio2incoccc2coddco cocoLOi-i — dciLOco-icc^c-L-L— C2TjidroccoomC2dcorot>r-.L--.—-o^coddcocOi-iiot-TP^t^Po^i-lco COdCOCOddC21in-40L'^CO'cr1COPOC002xtir-COrtidOC2CCOOOOC20xPT-4COC2C2C2LOL^dL-02COL-’tr--<TtiCO co po co o i-4 1-4 co m 434 L'— co 1-4 co co m c— co co co o co o ^ p. d- o1 02 co po co 1-4 o d co 02 co m co co d co 1-4 co 1-4 Tt* C2 po dOCO-pCO’7hL--C2'fCCCOCOOC2L'-C001Od04COLOr-4C202COCOmC2xPPldC10<CCCOLO’^02LOinddOCO^:'Cl a5dCOcocoopoinococoodmo’31opocQtnt'-i-4ca.-4pococor-4poPO’Ccoo2COin-4cooL-oc2LOdC2T*4coo
dddi-4i—ii-4T-4dd
r-id-srdi-icodcaddcoTHb-
C2_ co ci^ in co ^ co 1-3 d_ in t> po lo^ po th in d lo^ co^ d^ in «-4 co o d co 02 po 1-4 cc co ci ci ci co rp co i I cf 5 I S S o" 5 o? I ca S S S § cf S § ^ Žo 2 g 2 d" 2 of ^ ^	^ ^ F ^ r ' d' 1-' o o o" —T in
d 1-4 r—1	1-4 1-4 1-4	t-4 r-4 Ca r-4 CO -4 r-4 i-4 r4	^C2c2C0drrOC0r-40:;C0C2^4c202C0
1-4^ in rt^podb-^d^	cq_ co^ tp_ d_ ^	°o Ln_ co^ d^ d^ d_ C2_ C2_ co^ oon t-4_ in_ i-4_ d^ «-4^ d^ co^ oo 02 in d	in co co -—i ^4 l-- po d
j j cT o"	| co d" co o .-T	j d" in co i^ d" co' co rp i> co o i-f rp po'	d'" L-'" rp* o in co i-T d" d'* co'* d" d po t> in po d" co'' co
CO	0_ CO CO_ PO i-4. O ^ ^ d^ CN, in iH CO, O PO^ C2. rji. CO_ t> r*4, CO ^ CV1 COCOdPOCOCOCOCOb-in-^inCOCOb-COi-i
|	| o	o" |	o	co' of	r-T	r-T	co*'	co	o-	co*	in	pf	r-T	d"	co'"	t-'"	d' in d" tp-'" o co" pf r-T nn	o	in	co*'	co*'	r-T t-T	d"	02	pf r-T	co"	V	lo	in	d"	d"	co"	o"
C2Co^^rocoTHcoMm-.'^poinpo.opod^pOdrodc>NOdit>in>t>,omr.ococopod.t>cooa	00	^ d	co	co	co	co	t>-	o	co	d
o" po" o"	d" o"	02"	02" pf	02"	r-T	n*"	of	co"	m"	co"	in	r-T	in	i-T	co"	of ccf csT 02 in" cf co" pf pf	r-T	r-T	in"	—T	rr" o"	o"	cf	o" c"	m"	t-"	co"	t—"	^tT	c^"	l—'	pf
•—1 PO vT	i-4 —4 Pl	p) O	OD	PO	C2	rh	t-4	pp	O	PO	r4	CO	■—' d m rr Pl Pl Pl "if PO	CO	O	PO	C2	Pl *T	'—1	LO	r—1 PO	1—'	CO	-T	O	O	Pl	1-4	L—
1-41-4	r—I »-4	1—1	i-4 r-4	1-4	1-4	T-4	r-4	r4	r-4	r-4	i-4	i-4	r4i-4r-4r4r-4T-4r4 T-4i—i	i-4	r-4	1-1	r-4 r-4	i—I	i-4 1—l	t—<	r—I	^4	^4	r—(	r-4
UO d CO CO C2 CO CO CO C2 p- 1-4 1-4 CC L- O t-4 CO PO CO C2 C2 CO m CO d 1-4 in CO CO P- 02 d d CO C2 Pl C2 1-4 1-4 CO C2 CO CO t-4 CO
m'i<b-0'^inr4ininr4cocoo5cocoino2r4cocoi>ocococoooininopri-'p0'rhocooi>020202ocopfofinr4co
in	1-4	CD PO 1-4 CO in 1-4 i-4dr4dCOdr-4i-4dT-4COddddd-4POddT-4r4i-4	t-4 d r-4	r-< T4
CO CO CO 1-4 1-4 d
L- C2
d co

Tp ^	^ C2
02 p- 02 in T-l d 02
co co 1-4 co d in
inxrdC2cocopocooo2inin
d 1-4	CO r4	d r-4	d
E E
2 2
5|	|
E -•
01-s!
E
S
03
3
xz5 .
Hit h t illhl!"ll
o^oE	2 Ci r- a	N>u.^^-,= ZL4^0(Uc0a3T3c0
^ S 5 r-4 raucNNccoSv^ ^N'a>Nn >N ^^>N*4,'ii:p<N^>fcgO > > ^	r-«	NuiNNNMcziNtUDtoinNTDNTSCM
>0o2C n ^	w	tg >n 'U 4-^ >N . P, N 2> 1- o O
NNMNNOaeoJDoiT? m N Ti (O	$4	i- G p,
g)D,CgO-->>W<>	.-4 CO ^ ^	......... c... NMNNNMMNtfllOCnNTSN^abN
=lf > i:
4|i|^2^^sa.-§‘l!i5^sggggggggg>:gggsgsgggggEggggggg
P3-4fiinT—IT—,d—'dC0i-4d02Or-iC0OP0rrir-idC0'd<mP-C005i-4dOOr4dP0Tti02i-4dC0rrinC0P-02OOOO o o 00000000 000000 1-4 t-4 d d d d ca dddpoco^finr—<i-4i—ii-4r—iddčadpidddcorhinco i-4i-4T-4drfi^tlinininCOCOCOC~OOC002r-4i-4l-4i—<i-4i-4r4l-4l-4i-4i-4i-4r—<T-4dddddddddPIddPlPlddd
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooo
tiDCOCOCOCOCOCOCOCOCCCOCOCOCOCOCOP-P-l-P-P-P-P-P-P-P-P-P-^b-r-t^b-t^C-P-P-t^t^C^P-P-C^tr^Ot-p.
00000000000000000000000000000000000000000000000
==	‘V 'T	't	”	—1 =°	=T	m, X t>	co.	«3	X	=°	‘R	«> ”1	X	m	n	im.	m	n	o. m. t-. cn. co	o.	ra	L-	co	c-	c-	cc	l-	^ c-,	l-
S £ Š	S 8	g S	s	§	§	3 §	S	S § £	§	2	g	S	S	S	§ S	S	g	§	g	s	£	S	g g 5 § 3	g	s	2	S	g	5	S	S	sf 2	“
tH	t—<r—tr-lr—<t—1i—11—<t—<	i—I	1—1	T—l	i—I	T—1	1—1	1—«	r—1	r-1	i—1	r—<	r-<	r—i	It—!•—<^-1	Ir—ir—It—<.—1
'R °1	'R •*	‘R =R	-l	-t	” <R	'l	‘R 't	”	”	«	‘R	‘R	”	” ”	”	-t	tR	R.	"R	R. =R "R R =R	R	X	—_	o.	o	co	c;	cs	c-o cc-r
S 8 2	S S	S 8	3	£	8	g £	g	8 g S	S	S	g	g	g	5	8 2	8	£	£	g	E	g	g	8 g g g g	s	S	8	£	3	£	g	g	££S
inr-«CS|CqCM(MCSlCMT-ln-1CMr-tryTrrr^^-lCq<MCO(MCSl^O0r-.r-iT-4CMr-lC<lr-i^-lC-%^ScNCSlCNCN^rHS^S^3O5 °i ^	5.X °1 n ^ ^ «> ^	^ *> ^ ^ ^	^ ^ *> ^ <» °1 » CO rH th ^ co ^ CN in co ra co co co_ x coinincNCOi-
SSgg5eS55SSS355S§§5S5SSBgi5€SS5ž55S§KgSgg55S§SKgg
lOC-^socoiootnoTHraeo	c^ r-^ t-^ in^ tn^ csi^ co ^ cz^ c<^ co^ ^ co o o co ^ ra tt co tp o o r-< co m co
oq 05 r-< d-* 03 co' cd" cf o" ra cn cT c~- rp co' o io' co' -^T c>j --i co m' ccT o" itT '3<' i—T t—T csT oroTcJcd^cifc^coi-rcrcfirro^c^o^crc^i-r
CO	m	1-Ir-I	Ii—ICO’^1’—'i-iCOt-ICOCMCO	CM csi T—I CO	t-iCOCOCO(M»-<i—ICM	cm CO ~1CN t-1
rorocouoLnoMomocomcMocoi—icor-iococot^t>RPocou-TrorocMC-ococNi—icoinooir-ir— t^^-ocNCMm raocorPint>cocoi-<c-ouoracooLORP^coRrtOT-icoc<i^-'Cooc:oc5r-.xrcMi-icot>oo^-tnr^ino)cooccT-i coi-irocomcooicoTru-cocMocMOcocoracMCM^-iosoincocor-iocsicocoraoor-coro—-RrraracocNc— i^oco coo50McoinococoT-ic<iiocoi>0)cor~i>-coino)r-ic»cMi—i<Mi—lOrpcomioc^oiorrcMinco^cNco^Tr^^-irrco ^oooiocNcocor-ic^Tpr-ii^iocoorococMoi^-cMincocococMmcoo-spracMT-.i^cMi^c^corotpcMcomin^-in^ OrlOCDCaCOCOC^COL-C^COr-fC^raCOC-COC-COr-iOOCOC^COCOlOCOOlOt^toCOCOOC-C-Č-C-mmCOC^OO)^
tH	tH	r-4 t—1	1—1	T-I
CO 05 OO ^«iHT-irjl0)CMC0i-«C005C0C0C0CMC<lC0CMC-inC0C0lOrhOOC0CMi-<t>r-lOC<lint»rocsi05C00bC0l0C<lC0C0
® IO O O C) rH O i-h CO 05 ^ Rp r—1 O O CO D'* t—4 t—i CO CM IO OM tP C— UO CM rfi CN CO O O ^J1 CO CO CM O CO O CM 05 O O CO C—
0)c'0inm^-icoo5t>05005c<icooo5ir5coo505i-«coir5c5i-i'-<i>i>-050oo5coo^^-iinr-oorrc~coinraa50
ocMinocococooini—iOino5CMOcocococor-iD-o05i>rfiinoi—«i-ioroo5CMCM—^coroc-racnu-cstnoscic—c^
05 co 05 m rji i—i t** 'j* t—< d— m i—• co d- m rp 05 in co 05 05 co d— 00 co cd cm 05 cm r— in tp ^0 co 1—1 •—> co co c—in f ^ cm cc co
ocMi>coo5coi>i>£>coi>coc3racoo5Corai>C5r-iot>cot>coi>cocoorHrococ^i>ocorarooooo5raooro
TH 1—<	1—1	1-1	iH	1-1	T—1	T-<	^	1—1	Tl
«.	=R	n	"R	'l	<R	<R	n	«	<0.	IR	IR	01.	IM.	X	IR	CR	CR X	03,	X	«R	n	>R	=R	-1	»	<R	ro	m	O.	X	O.	to.	«	X	R	CM	X	t-	IR	to	IR	M
T-^cMtncoc-os^pt-ocMcoint^i—it~-i-<coTpt— incMincMcocoincMCOrpi-iinococMoc-incococNCMRpmcocooscc
OOSCOi-lCMCOCOOrPrPRPOrPCOCOCMOCMCM^COCOCOCamr-icO-^COCMCMRpr-ii-lCOinRpCORPCMC-CSCOCORhOin
CM i-M	t—4 CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	t-h	CO	CM	C<J	CM	CM	CM	CM	CM CO	CM	CM	r-l	CM	CM	i—<	CO	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CO	CM	CM	CM	CM	CM
ih iji	c*	co	»H	os	oo	00	co	CO	ra	10	00	co	ra	^p	o	co	co *tp	05	o	m	»m	c-	o	ra	co	co	o	o	o	1—1	co	05	c—	rp	•—<	co	ra	ra	05	c-	o	cm
CDi-40cocic3dCMcoo5030005CoocMin''p03Cooc'OCMracoi>»-ic-ino50C5coot>i-ico^-4'p^coinr-40’^i'-roc3 coe»coi>^-cococococMcoincoTHt>cMini>ini>coi-ic~TPcoincy5u-roocMtocoi>cMcocorroc-inor^raco--cM lOososcoi-ii-it^cocMin^prpc-coc-oinT-iosoRPinosrocMc^inooinTpi-irocoRprpracM—»ococorMr-coT-iCo coc5C»coo5ino5inoLncorporpocorpi>T-irjirarot>i-<cM05inc-ococo'tpincM(CjrpRpi>oir'r-racrcMc>j— rxi ciinc-o^proocMi-icMcicoraoinTpc-^i.TPc-tpcoTPOr-ira — ost^i-iinc-oscMcsicocMcoRpdiinScocociccČN
CO CO iH CO r-H t—4 i—< 1—4 1—4 i-^ CM CM i—1 tH
i—Ir-ICMr-ll—Ii-4t-It-1t-1	CO CM CO i—•	1-4

9* g S ^ co ci ro g to 9 g g g ^ o o ra ^ in uo cf cm co o co in 9 ^ o cf ^ S ^ g" g S ro" in S ^ ^ g ^ co
tHt-<	iHrHiH	CM	i—l	i—<	UO	t—1	1—< 1—1	1—<	1—<	t—< 1—ir—1	t—1 «—•	CM	t—<	r—1	r—It—iCO^t—•	cMCO"	—	—	—	i—1
®. "R — ®. ” —	R	<R	‘R	•>	-1 °1	6R	TO.	R	•>.	°. =	o.	n.	x o. o. X	<R	<R o.	m	e	»	<0	m.	®.	x X	=R	- =»	v	in	«	o	»	«	1-	io
TP'«jiOi-ic-T-4raa5CMCMRPr-io5raRPi-iOTjicoracocNt>-t-D-^r-4CJ-^-^rpipco[>incMCMcoo'oco"co'c3ci"ccT-rin'
— » <= e-, e SR "R « <R <R ” <= R ®_ ®. ” X R ®. <” ‘R R R. =R X R R. °. m- «R °1	” «R r c- o> c- 10 m m ro c- to n o
ra^poi-iinoraos—icMcMC3^L-racoo5raco'p*prain^ocooincoo^cocoorP^-ioino'o-4'o'—''^-Tcc—
C1 ^ ® ^	®	^ ” °i -i. » ^ « X « ^ ® ^ o n ^	” m o rH i> co^ CN 05^ ra TP^ t> ra co ra 05 co RP m o co
g S SS 3 S	8	2	5	5	8 S	g	g	2	S	2 2	g	£	g g 8 2	£	g 3	8	£	8	£	8	2	S 3	g 3	2 g	5	g	2	2	8	2	2	2-'
” ^ R- n ^ o	R.	*>	^	^	®	^	<0	”	^	^ ” ’1 °1	n	co, o,	o,	fH	ra	-1	ro	o	c- ra	in cm	05_ c-	ra	c-ra	in	o	^	ra
Or-4raocoRPOOdrPr-icMi>Rpcoo5coroo5r-iraracMt>c<icoc5'pRPr-<inD-racMc<iracoo5^-icora‘cM‘-^ra''ra''co''rac',x
1-1 r-l	CMr-lr-irp^CMCOCOi—ICMroCMi—ICMCOraraC— COCMCOC^COCMCMLOipra—'COrpCMCMCMin	— •-' CM CM ra CM Rp
ra ra i>
Tl ra CO rp
C005C0CMraRpC0ORPCM£-C5'PCM
cm co cm 1-4	co i-< ra

cm ra 1-4 1-1 ra rp rp
c-oromccmm-prac-ocir
3 !| %
~fs E > |
11 5 ^ I 5
1
_ I I i. ž
M C ^ -g " £
lili
I g ! I <v .g N1 1111 .E c c 1 ™ ! > il 'g ” I Emi”?	^5 E 3 1 ^ ® ^ a~~~ o- ro 1 .S "5 O." -si 'S a ^
ca
TTI ^	O
> e S
p. -d
a > — o.
H >22 0, - ca
s i. I •§ > -s E
—i O t- U •— N -r-3
3«2
d
£-
as
> 'o
'U
-gg
2Š5lll2l = ^S|imf ^|^|3 2„|§2.eu5B|,o=^_2,| ^_|-o.-5|||
ssloSssissssgSsISslllžl-SSsSSSBSežsšSšiSliSglls
O —r CM CO C5 i— CM CO C5 O Cl O *—1 CM CO C5 i—' CM CO C5 O O O i—< CM 05 1— CM CO C5 —-i CM 05 1—1 CM ra O O C5 ra i—< ^ M —i rM r—i
cm i-< •—, i^ i—• c*m cm cm cm 05 o o —• cm cm cm cm ra ra ra ra Rp ra co c— c— o ra co ro ra o o o o oo—icMrarpraraos ^ 05
c— ^	cm^ cq_ cq_ ct^	lo_ ^ cq_ cq_	xp_ co^ lc_	co_
tyf of	co id' co' co"	cd* c<T	lo" in" o" L-'' t-''	co" o (M o
T-lCOOOlCOOCOOOCOOOrH COOi-fCDCMOO
T—<	T—<	r—1	•—I	T—<	T—<	r-l	r—<	r-l	r-l	1—I	1—1	r—I	«—«
M -L co	co °D ^ OD cq^ r-^ oa^ ^	^	^
loafocococoococo^Ti^Tjrc'^ co* cf ccT irf os u-^lo
ocococoiniocooTHcoc^-^rh o co <m os co lo ^ coco-^cscoco-tfi^-tfi-imcacN co co co cm co cm
cr^ cs^ c<^ i-^ ^ cm_ C2_ co^ in_ cr^ r-^ co^	o_ cs_ co^ co^
co'' co' in' Tjf o" zo Ttf r-T r-T tr^ co" i>^ -rt'' r-T oT crT • tn o t-h 'sfi^mirsso^cococo^oDcocomiocot-^com
oooooi^cocoi-^o^coooo^ooouoiot^^co'^
r-T t-T	o" cf	co" co-1	o"	co"	rr"	o" csf	c<f trT irf T)f irT	i>- oo
rf r—<	CM«—i CM	r—<	t—<	t—<	CO i—<	CNt-HCO	CM lO CM
^o^™cMcc^m§^Ln“ocoSošmo^ocit^ COCMOCOOOCOt^-OSr-lCOCSCOD-OSCMCOCOCOrj1 C-)«—fCOL-^CSO«—«Or-«r-LOCML— xPLOinOLOCM CSUOt'— 'd1CO«—'COCOCOOL^-COCO«—IUOCO«—*lOi—ll>-0)t~D~050SOaOOOr-4t>L>C)inCOOC)OOC-
II
Objavljene kazalnike uporabijo organizacije združenega dela za primerjanje delovnih in poslovnih rezultatov z rezultati enake oziroma sorodne dejavnosti ob razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter akumulacijo v letu 1986.
St. 42-3/86-II
Ljubljana, dne 18. avgusta 1986.
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji Generalni direktor
mag. Franc Knafelc 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
lOr}4t>03COt^t>OCMinO)I>b-T-lCOCMIOI>0)CO
COOt-fCOCOCOOi-tL^-COC-COO^CDC-COr-iCDO
Thmre^cocooocococoiocMcocoomccmt-
OOrti^^Ol—iCOOlThOCDCO^CMCM^OOC”
OCMlOCML-CM«—it-COr—It—ICMCDOCOIOt—It— t^CO «—COCOOO)Oi-4r-lr-<CMCOCOOCDOr-<Or-lOCO

IDRIJA
1633.
m	co	«—<	rr	cooif^CM^o^rhcO'^	cq_	cq_	co	m	co_
i—<"	00	<D	CC*	o"	^	Cm'	t—<*	t—	lO*	lO*	i—<"	Ci	•—<*	CO	r-<	CO	lO	02	CM
LO	C—	CM	O	CO	*—1	1	CO	t—	O	C'!	CO	r—«	CM	«—<	«—1	CO	CO	«—i
CM	•—<	CM	CM	«—«	CM	CM	CM	r—4	*—<	CM	«—<	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM	CM
COCMCOCOCDCCr-OOCOr-it^O^O^^O^OCM lOC-f-iCOCOCO^lOtFC-^COL-OCMOCOCOTH-H OlOlOOCMCOlOCOCOi—«*—«r-<C0lOlOr-<O3O3t— O) r-4CMCC — COCMC-CMOt>CO»-imCOO’^C2C003LO itOCOCMOSCvlCOCOOTriOCOCO^f^COCMCMCOr-iCO CM CO LO CO CO CM L— C2 03 LO CM CM CO CM LO 02 ^ LO t— CO


CO »—« CM —* CM CM —
•> '
o
>N
-Q
SfI.
£ ro S 'c > a .■§ | S 'E "S
M5'Sc-.= dD-S."5
.5 J5
>	> g v
>u!! .> s .|'s g | >M O "n 'r* "oj aT S ^2 o --S2o5l”'”151ž Ši	C
lilllllllllllEIIi
CM»-HCMC0rr03r-.CMC01sf<l0Of-<Or-«CMC0l0C2
OOOOOOOOOOOOt-hcMOOOoO
cMCOcocococo^^^^^iococococnomm oooooooooo o o o o o o o o o
1—1 1—1 r—<	1—1	1—1	1—1	1—1 r—1 1—1	i—1	1—4	1—1 r—1 r—1	1—I r—1 r—1 i—1 r—1
T—11—Ir—Ir—It—li—It—ir-ii—1i—li—1i—Ir—1r-4THr-lr-tT—<1—<
co o co —i <ot'er^co>eoo.co>coioii-4.Tra)OiO>c-Oi o -sfi- cm' r-T rr of ^ co cd	r-T	co	c<r	t-^ t-^ cf t> t- co" co
O t— CM O LO 03 CM CM CO	•—<	CM	«—<	CD C3 CO	O ^0 LO 03 O)
CO O lO rr mCO^t^OlCMOG^CD^^O^CO^OCOmcOCO ■^r' ^-T t-" o" io" c— cd co in cd cm" c-" cf co" co" co cm co
ni	CO	r-l
a rr	•—i	co y co co_ co_ r-	co_ «-<__ zo^ o_ tr-^ lo_ ^
cd	to —i ud itd	co Oi cS	cd cd cc	o" cd m uo cd ro”
i—i rr	co	co	o	<q^ cn^	co^	m	o	o	cm,	t>	m	io	co	r-4.
cd r-T	o	o	o	lo" rd	o"	cm"	'd'	co"	cd	id	cd	c<f	o	o	co	io
CO CM	LO	CO	r-l	O CO	CO	t—1	Tt*	CM	O)	C5	r-l	r—1	CM	CM	CO	C3	r—i
r-1i—<1—Ii—Ii—Ii—I«—<i—IT—li—li—1	i—li—It—|T—I«—I	i—I
. ^ « 'T
'vcdt^cMCicor—oL^ocomioro^ogicMrtjsC
coc)[>«-ia)rH[~-o«-i'f’Mieo''3<cocot>co,-.'3i CM—iiOr-ilO	1-t	t—4	—I
Da bomo v skladu z interesi združenega dela čimbolj učinkovito uresničevali temeljna načela štipendijske politike v SR Sloveniji, opredeljene v družbenem dogovoru o kadrovski politiki in v družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji, delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine Idrija sprejemamo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o štipendiranju v občini Idrija
I.	TEMELJNA NAČELA 1. člen
S tem samoupravnim sporazumom se udeleženci sporazumemo o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v občini, o enotnih merilih in kriterijih pri podeljevanju in določanju višine štipendij, o uveljavljanju solidarnosti med organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v SR Sloveniji, o organih udeležencev tega samoupravnega sporazuma in o drugih zadevah, pomembnih za učinkovito uresničevanje dogovorjene štipendijske politike.
2. člen
Delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih smo nosilci štipendijske politike, zato je naša pravica in dolžnost, da se pri oblikovanju ,šti-pendijske politike neposredno zavzemamo za uresničevanje načel, določenih v družbenem dogovoru in za smotrno uporabo sredstev, namenjenih za štipendiranje. Zaradi tega bomo zagotovili, da bodo pravice, obveznosti in odgovornosti, kriteriji in merila ter druge zadeve, ki jih urejamo s tem samoupravnim sporazumom, uveljavljene v naših samoupravnih splošnih aktih.
Udeleženci tega sporazuma so tudi občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali njihova združenja, ki pristopajo k temu sporazumu in imajo enake obveznosti in pravice kot ostali udeleženci sporazuma.
3.	člen
V letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planih kadrov organizacij združenega dela ter samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti bomo udeleženci opredelili, koliko in kakšne kadre si bomo zagotavljali s štipendiranjem. S tem bomo prispevali k usklajevanju izobraževanja s kadrovskimi potrebami združenega dela, k usmerjanju mladine pri izbiri poklica in k racionalni uporabi sredstev.
Zavzemali se bomo za sprotno prilagajanje sistema štipendiranja razvoja družbenoekonomskih odnosov, družbenim potrebam in vzgojnoizobraževal-nemu sistemu.
Pri izvajanju štipendiranja uveljavljamo poklicno usmerjanje in svetovanje tako, da bodo nagnjenja in sposobnosti mladine, ki se odloči za nadaljnje izobraževanje v vzgojnoizobraževalnih programih usklajena s kadrovskimi potrebami, opredeljenimi v razvojnih planih organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti.
4.	člen
Pri določanju štipendijske politike in podeljevanju kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev bomo zagotavljali, da bodo vse štipendije temeljile na kadrovskih potrebah, da bo upoštevan socialni in razvojni vidik, tako da omogočamo šolanjc-tistim, ki imajo nagnjenja in učne sposobnosti in se brez štipendije ne bi mogli šolati in tistim, ki s svojimi izrazito nadpoprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo svoje izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate.
Zato bomo udeleženci zagotavljali, da bodo štipendije:
—	sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo,
—	instrument kadrovske politike organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	usmerjevalni dejavnik pri vključevanju mladine v usmerjenem izobraževanju.
—	oblike povezovanja in vzpostavljanja razmerij udeležencev v usmerjenem izobraževanju z nosilci štipendiranja v skladu z njihovimi kadrovskimi potrebami in hkrati stimulacija mladine za takšno povezovanje,
—	spodbuda mladini za boljše učenje,
—	ena izmed osnovnih oblik izenačevanja materialnih možnosti mladine za šolanje,
—	pomembna oblika usmerjanja v raziskovalno
delo za potrebe hitrejšega razvoja.	,
5.	člen
Temeljna oblika štipendiranja so kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s kadrovskimi potrebarpi,' opredeljenimi s kadrovskimi in razvojnimi plani tistim udeležencem v usmerjenem izobraževanju, ki se izobražujejo po Vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, za katere so neposredno zainteresirane.
Razlike h kadrovskim štipendijam se lahko podelijo štipendistom v primeru, če bi njihova štipendija iz združenih sredstev, izračunana po osnovah in merilih tega samoupravnega sporazuma, presegala ujihovo minimalno kadrovsko štipendijo.
Štipendije iz združenih sredstev so prehodna oblika štipendiranja v obdobju, ko nosilci kadrovske Politike še ne zagotavljajo kadrovskih štipendij v ob-
segu, ki ga terjajo srednjeročne in dolgoročne kadrovske potrebe.
Štipendistu, ki bo predčasno uspešno končal študij, se bo izplačala štipendija kot enkratna nagrada na podlagi sklenjene pogodbe o štipendiranju za čas, ko bi mu pripadal po. pogodbi.
Materialne možnosti vseh mladih za šolanje bomo prehodno izenačevali tudi s prispevkom za znižanje cene družbene prehrane učencev in študentov.
6.	člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma se kot ustanovitelji Titovega sklada v SR Sloveniji obvezujemo, da bomo še nadalje razvijali štipendiranje družbeno aktivnih in nadarjenih mladih delavcev in otrok delavcev v okviru Titovega sklada. V ta namen bomo zagotavljali sredstva iz združenih sredstev. Sodelovali bomo pri oblikovanju politike in upravljanja sklada ter enakopravno z organi tega sklada odločali o merilih in kriterijih za podeljevanje štipendij Titovega sklada.
7.	člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo v skladu z interesi združenega dela v okviru sklada Borisa Kraigherja podpirali štipendiranje raziskovalnih kadrov in deficitarnih kadrov, ki so pomembni za ohranitev slovenske kulturne dediščine s tem, da bomo prispevali del sredstev za štipendiranje po kriterijih in merilih tega sklada ter da bomo po svojih delegatih sodelovali pri oblikovanju politike in pri upravljanju tega sklada.
8.	člen
Višino sredstev, ki jih oomo udeleženci združevali v Titov sklad in sklad Borisa Kraigherja, bo ža vsako leto določila skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije na podlagi predloženega programa in finančnega načrta sklada.
II.	KRITERIJI IN MERILA ZA PODELJEVANJE ŠTIPENDIJ IN DOLOČANJE VlSlNE ŠTIPENDIJ
9.	člen
Udeleženci smo sporazumni, da se poleg načel iz 4. in 5. člena tega sporazuma pri podeljevanju štipendij upoštevajo tudi učne sposobnosti in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic, ki omogočajo uspešen študij ter njihov socialno-ekonomski položaj tako, da lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Kadrovska štipendija se lahko podeli mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojno-izobraževalne programe glede na ugotovljene potrebe ne bo dovolj kandidatov, o čemer se bomo sporazumeli udeleženci samoupravnega sporazuma v občini.
Za štipendije in razlike iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 55—65 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Konkretno višino cenzusa za šolsko leto določa z razpisom skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
Sveti vzgojnoizobraževalnih organizacij predlagajo v skladu z vsakoletnimi razpisi za štipendije za učence in študente, ki s svojimi izrazito nadpopreč-
nimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo svoje izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Tako predlagani kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani za preteklo leto niso plačali davka od skupnega dohodka občanov.
V okviru meril iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo prednost prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana.
10.	člen
Štipendist, ki ponavlja letnik ali se zaradi ponavljanja preusmeri v drug program ali smer izobraževanja, ne more prejemati štipendije, razen v upravičenih primerih, ki jih oceni štipenditor.
1.	Kadrovske štipendije 11; člen
Udeleženci smo sporazumni, da se bo višina kadrovskih štipendij določala po naslednjih merilih:
a) za učence
Uspeh	V kraju bivanja štev. točk	Izven kraja bivanja Štev. točk
zadosten	285	570
dober	365	650
prav dober	475	760
odličen	605	890
b) za študente
Uspeh	V kraju bivanja štev. točk	Izven kraja bivanja štev. točk
6,0 do 7,0	425	895
7,1 do 7,3	540	1010
7,4 do 7,6	630	1100
7,7 do 7,8	690	1160
7,9 do 8,1	775	1245
8,2 do 8,3	835	1305
8,4 do 8,6	925	1395
8,7 do 8,9	1010	1480
9,0 do 10	1320	1790
Vozačem — učencem in študentom — pripadajo točke v kraju bivanja ter dodatek za vožnjo po 17. členu tega sporazuma.
Število točk za posameznega štipendista bomo določali vsako leto na novo, tako da bomo upoštevali dosežen učni uspeh v preteklem letu, razen pri učencih in študentih v prvem letniku, za katere znaša število točk za štipendijo pri učencih 365 oziroma 650 točk in študentih 630 oziroma 1100 točk. Pri študentih se uspeh določi tako, da se izračuna poprečje vseh številčno izraženih ocen doseženih od 1. oktobra do
30.	septembra v preteklem študijskem letu.
Višine kadrovskih štipendij za podiplomski študij so določene v skladu z merili organizacije združenega dela štipenditorja, vendar najmanj v višini manimal-nega osebnega dohodka pripravnika z visoko izobrazbo.
Štipendija se lahko poveča do višine zajamčenega osebnega dohodka uradno ugotovljenega v SR Sloveniji za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje in za katere se bodo dogovorili udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni občine.
12.	člen
Ob začetku vsakega šolskega leta se bo vrednost točke iz prejšnjega člena usklajevala z gibanji osebnih dohodkov zaposlenih v SR Sloveniji. Vrednost točke bo določila skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
Odbor skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, pristojen za štipendiranje odloči o medletni valorizaciji štipendij glede na gibanja osebnih dohodkov in življenjskih stroškov ob vsakem tromesečju.
13.	člen
Štipendist, ki bo prejemal kadrovsko štipendijo, bo lahko uveljavljal iz združenih sredstev v občini stalnega bivališča pravico do razlike med najnižjo štipendijo iz 11. člena, ki je za učenca 285 točk in za študenta 425 točk ter višino štipendije, Id bi mu pripadala (če ne bi imel kadrovske štipendije) iz združenih sredstev po 17. in 18. členu tega sporazuma.
Štipendist, ki ima stalno bivališče izven SR Sloveniji, bo lahko uveljavljal pravico do razlike v občini, kjer je sedež kadrovskega štipenditorja.
14.	člen
Kadrovske štipendije se podeljujejo za dobo šolanja, ki je za posamezne vzgojnoizobraževalne organizacije določena s predpisi. Izplačujejo se do roka, ko je štipendist dolžan skleniti delovno razmerje s štipenditorjem. Štipendiranje se praviloma začne na začetku šolanja. Organizacije združenega dela naj posebno uspešnim štipendistom omogočijo nadaljnje izobraževanje.
15.	člen
Udeleženci smo sporazumni ,da si medsebojno ne bomo prevzemali štipendistov, razen v primeru, če se bosta tako sporazumela štipenditor in organizacija združenega dela ali drugi, ki bo imel interes pridobiti štipendista in če bo štipendist s tem soglašal.
16.	člen
Kadrovska štipendija in osebni dohodek iz delovnega razmerja se medsebojno izključujeta.
2.	Štipendiranje iz združenih sredstev
17.	člen
Podlaga za določitev višine štipendije iz združenih sredstev so življenjski stroški udeležencev v usmerjenem izobraževanju.
Štipendija iz združenih sredstev obsega:
—	osnovno štipendijo, ki upošteva življenjske stroške udeležencev v usmerjenem izobraževanju, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča in ki sme dosegati za učenca največ 30 % ter za študente največ 35 0/i> poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SR Sloveniji v tekočem letu, objavljenega do...
—	dodatek k osnovni štipendiji za povečane stroške za čas šolanja' zunaj kraja stalnega bivališča (staršev, skrbnikov ali zakonitih zastopnikov), ki znaša 25 6/o poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SR Sloveniji v tekočem letu, objavljenega do...
—	dodatek za stroške prevoza v šolo, ki presegajo 2 "A poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka
na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SR Sloveniji v tekočem letu, objavljenega do...
Dodatka iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujeta.
Višina štipendije, izračunana po merilih iz drugega odstavka tega člena, se zmanjša za prispevek staršev v višini, določeni v 18. členu tega samoupravnega sporazuma, s tem da celotna štipendija ne sme presegati 60 °/o poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SR Sloveniji v tekočem letu, objavljenega do...
Skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije bo za vsako šolsko leto usklajevala višino osnovne štipendije iz združenih sredstev z uradno ugotovljeno višino porasta življenjskih stroškov v SR Sloveniji in osebnih dohodkov, vendar največ do višine 60 °/o poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji.
Odbor skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, pristojen za štipendiranje odloči o medletni valorizaciji štipendij glede na gibanja osebnih dohodkov in življenjskih stroškov ob vsakem tromesečju.
Ce izračunana štipendija znaša do 2 %> poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, se štipendija ne podeli.
18.	člen
Pri izračunu štipendije se šteje, da znaša prispevek staršev k pokrivanju življenjskih stroškov udeležencev v usmerjenem izobraževanju:
a) če znaša mesečni dobodek na družinskega člana	b) znaša delež staršev od dohodka na družinskega člana
50,1—55% poprečnega mesečnega neto osebne-	
ga dohodka v SR Slove-	
m ji, ugotov. za preteklo	
leto	50%
45,1—50%	45%
40,1—45%	40%
35,1—40 %	35%
30,1—35 %	30%
25,1—30 %	25%
20,1—25%	15%
pod 20%	0%
Ta lestvica ne velja za izračun štipendije kategorije posebno nadarjenih. Zanje veljajo določila za izračun kadrovskih štipendij.
Lestvica a) se spreminja skladno z višino cenzusa, ki ga za šolsko leto določa z razpisom skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, tako da se za ustrezen "/n dvigne spodnja meja, razredi pa ostanejo isti.
19.	člen
Učenci in študenti, ki dosegajo prav dober oziroma odličen uspeh, so upravičeni do posebnega dodatka (stimulacije) za dosežen učni uspeh.
Učencem in študentom, ki so dosegli prav dober ali odličen uspeh v preteklem šolskem letu, se izplačuje dodatek v naslednji višini:
a)	učencem:
za prav dober uspeh 5 •/» od poprečnega mesečnega neto OD v SRS, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SRS v tekočem letu
za odličen uspeh 10 %> od poprečnega mesečnega neto OD v SRS, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SRS v tekočem letu
b)	študentom:
s poprečno oceno 8 do 8,6 oziroma 3,5 do 3,9: 5 */» od poprečnega mesečnega neto OD v SRS, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SRS v tekočem letu
s poprečno oceno 8,7 do 10 oziroma 4 do 5: 10% poprečnega mesečnega neto OD v SRS, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SRS v preteklem letu.
Dodatek k štipendiji za učni uspeh ne pripada učencem in študentom prvih letnikov.
20.	člen
Pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovski šipendiji se upoštevajo vsi dohodki in prejemki družine.
Med dohodke in prejemke iz prvega odstavka tega člena štejemo dohodke iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega dela, vse oblike nadomestil, dohodke iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti, prejemke iz pokojninske in invalidskega zavarovanja, dohodke od premoženja, osnovne štipendije bratov in sester vlagatelja ter preživnine, od socialnovarstvenih pomoči pa varstveni dodatek k pokojnini, denarno pomoč za brezposelnost in delno nadomestilo stanarine.
Med dohodke in prejemke iz prvega odstavka ne štejemo:
—	dodatkov za pomoč in postrežbo občana
—	doplačila posamezne samoupravne interesne skupnosti k ceni socialnovarstvenih storitev za uporabnike teh storitev
—	enkratnih pomoči ob elementarnih nesrečah in drugih enkratnih pomoči
—	jubilejnih nagrad in odpravnin.
Upoštevajo se dohodki in prejemki iz minulega leta in socialnovarstvene pomoči iz tekočega leta.
Kot dohodke iz kmetijske dejavnosti štejemo dohodek od poseka lesa, katastrski dohodek od negozdnih površin in druge dohodke, ki niso zajeti v katastrskem dohodku. Katastrski dohodek od negozdnih površin bomo vsako leto povečali s količnikom, ki ga vsako leto do 1. marca sporoči pristojni organ skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije. Če od katastrskega dohodka, ki ga skupaj ustvarjajo, na kmetiji živita dve ali več družin, se v dohodek posamezne družine všteva ustrezen del katastrskega dohodka.
Od dohodkov m prejemkov po prejšnjih odstavkih odštejemo:
—	krajevni in občinski samoprispevek,
—	preživninske dajatve v višini izvršil ji vega pravnega naslova oziroma v ugotovljeni višini, če ima občan preživninsko obveznost do osebe, ki ne živi v njegovi družini.
Mnenje o upravičenosti do štipendije na podlagi stvarnih socialnih razmer družine vlagatelja predloži štipenditorju služba, ki opravlja skupno evidenco
prejemnikov socialnovarstvenih pomoči v občini stalnega prebivališča vlagatelja.
Za presojo upravičenosti štipendije bo štipenditor po potrebi pridobil tudi mnenje krajevne skupnosti, Zveze socialistične mladine v krajevni skupnosti in vzgojnoizobraževalnih organizacij.
21.	člen
Kandidati, ki bodo zaprosili za štipendijo iz združenih sredstev, se bodo dolžni hkrati prijaviti tudi na razpis kadrovskih štipendij, če bodo te razpisane za izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, v katerih se bodo izobraževali.
22.	člen
Pravico do štipendije iz združenih sredstev bodo imeli učenci in študenti, ki bodo izpolnjevali pogoje iz drugega odstavka 9. člena in ki se bodo prijavili na razpisano kadrovsko štipendijo za izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, v katerih še bodo izobraževali, pa jim te ne bodo podeljene ter učenci in študenti, ki se bodo izobraževali po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, za katere so v družbenem planu občine oziroma sosednje občine izražene dolgoročne potrebe, vendar kadrovske štipendije za njih niso bile razpisane.
Štipendist, ki bo po oceni štipenditorja iz neutemeljenih razlogov odklonil kadrovsko štipendijo, bo izgubil pravico do štipendije iz združenih sredstev.
23.	člen
Udeleženci bomo štipendiste iz združenih sredstev stalno preusmerjali v kadrovske štipendije. Štipendist, ki bo prejemal štipendijo iz združenih sredstev, je dolžan iskati kadrovsko štipendijo.
24.	člen
Enotne kriterije in enotne višine nadomestil za družbeno prehrano učencem m študentom bo praviloma ob začetku vsakega šolskega leta določala skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije glede na razpoložljiva sredstva.
III.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN SOLIDARNOST
25.	člen
Udeleženci tega sporazuma smo sporazumni, da bomo zagotavljali materialne pogoje za uresničevanje enotnih osnov in meril na območju SR Slovenije v skladu z načeli solidarnosti.
Za uresničevanje nalog iz prvega odstavka bomo oblikovali udeleženci na območju občine sklad združenih sredstev za štipendiranje.
26.	Sen
V sklad združenih sredstev za štipendiranje (v nadaljevanju: sklad združenih sredstev) v občini se stekajo:
—	sredstva, ki jih združujemo udeleženci n dohodka in sicer v višini do 0,5 e/e od izplačanih bruto osebnih dohodkov
—	sredstva občanov, ki opravljajo samostojno gospodarsko, poklicno aH kmetijsko dejavnost
—	sredstva iz vračil štipendij
—	draga sredstva.
3S.	Sten
Sredstva skiada združenih sredstev v občini se
upcrabtieen:
—	za izplačevanje štipendij in razlik iz združenih sredstev po kriterijih in merilih tega sporazuma
—	solidarnostno zagotavljanje sredstev za štipendiranje v občinah, v katerih na njihovem območju zbrana sredstva ne zadoščajo za izplačilo štipendij in razlik iz združenih sredstev po osnovah in merilih tega sporazuma
—	za izplačevanje štipendij Titovega sklada po kriterijih in merilih Titovega sklada
—	za zagotavljanje dela sredstev sklada Borisa Kraigherja po kriterijih tega sporazuma
—	za izplačilo nadomestil za nižjo ceno družbene prehrane učencem in šudentom.
28.	člen
Udeleženci se obvezujemo, da bomo ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka nakazovali sredstva iz prve alince 26. člena na zbirni račun za štipendiranje pri Službi družbenega knjigovodstva v občini. Po letni bilanci porabljenih sredstev se morebitni ostanek sredstev poračuna z obveznostmi za naslednje leto.
O načinu razporejanja sredstev, s katerimi po načelu solidarnosti zagotavljamo materialne pogoje za uresničevanje enotnih osnov in meril po tem samoupravnem sporazumu, sklepa skupščina Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija.
29.	člen
Združena sredstva za štipendiranje v občini bo upravljala skupščina Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija.
30.	člen
Finančne in administrativno tehnične naloge združenih sredstev bodo opravljale Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti občine Idrija.
31.	člen
Pri oblikovanju meril za solidarnostno prelivanje sredstev med občinami bomo udeleženci upoštevali zlasti naslednje kriterije:
—	možnost šolanja v občini
—	število mladine v osnovni šoli
—	število kadrovskih štipendij v občini
—	socialno ekonomsko razvitost občine
—	program razvoja občine
—	kadrovske potrebe po določenih poklicih v občini.
Občana, na katere območju zbrana sredstva ne bodo zadoščala za izplačevanje štipendij iz združenih sredstev, ima pravico do solidarnostnih sredstev le v primeru, če so v tej občini podpisniki tega samoupravnega sporazuma vse organizacije združenega dela m druge samoupravne organizacije in skupnosti in če se v sklad združenih sredstev zbirajo tudi sredstva občanov, ki opravljajo samostojno gospodarsko aS poklicno in kmetijsko dejavnost.
Pomemben pogoj za uveljavljanje solidarnostnih sredstev je tudi, da se razmerje med podeljenim številom kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev izboljšuje v prid kadrovskim štipendijam.
IV.	POGODBE
32.	Sen
Medsebojne pravice in obveznosti učencev oziroma študentov, ki prejemajo štipendijo in organiza-
cijo združenega dela in drugo samoupravno organizacijo in skupnostjo, ki daje štipendijo, se podrobno uredijo s pogodbo o štipendiranju. Pogodba o štipendiranju vsebuje zlasti naslednja določila:
—	obveznost štipendista do štipenditorja glede šolanja
—	določila o višini štipendije
—	čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti z delom pri štipenditorju
—	obveznosti štipenditorja ,da redno nakazuje štipendijo in da štipendistu zagotovi zaposlitev najkasneje dva meseca po zaključku šolanja; v nasprotnem primeru ima štipendist pravico zaposliti se po lastni izbiri
—	obveznosti štipendista, da vrne štipendijo, če ne izpolni pogodbene obveznosti, razen v primeru, ko zaradi daljše bolezni, trajne nezmožnosti za delo ali drugega opravičljivega razloga, ni mogel izpolniti pogodbene obveznosti
—	morebitna druga določila, s katerimi podrobneje urejamo razmerja med štipendistom in štipenditorjem.
Štipendisti iz združenih sredstev V posamezni občini s pogodbo prevzemajo obveznost, da se bodo po končanem šolanju zaposlili v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti na območju občine, v kateri so prejemali štipendijo.
V.	RAZPISI
33.	člen
Udeleženci bomo zagotavljali dosledno uresničevanje načela javnega razpisovanja štipendij. To bomo uresničevali tako ,da bomo vsako leto skladno z roki vpisov v šolo v usmerjenem izobraževanju objavili skupen razpis vseh kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev v SR Sloveniji.
Razpisni postopek in podelitev kadrovskih štipendij morata biti zaključena do 15. septembra, za štipendije iz združenih sredstev pa najkasneje do 30. septembra tekočega leta. Izjemoma ti roki ne veljajo za nepodeljene štipendije.
Praviloma ni mogoče podeljevati štipendij iz združenih sredstev, dokler niso v občini podeljene vse kadrovske štipendije, razpisane za poklice oziroma smeri, za katere se kandidati za štipendije iz združenih sredstev izobražujejo.
VI.	ORGANI UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
1.	Skupščina Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija
34.	člen
Izvajanje štipendijske politike v občini po tem sporazumu uresničujemo podpisniki sporazuma v skupščini Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija.
35.	člen
Skupščina Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija je dvodomna. Zbor uporabnikov sestavljajo delegati učencev in študentov, zbor izvajalcev pa delegati združenega dela občine Idrija, po eno delegatsko mesto pa imajo Občinska konferenca SZDL Idrija, Občinski svet ZS Idrija in Občinska
konferenca ZSMS Idrija. Delegacije in konference delegacij, ki delegirajo delegate v zbor izvajalcev so iste kot za občinsko skupnost za zaposlovanje.
36.	člen
Skupščina Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija opravlja v zvezi z izvrševanjem tega samoupravnega sporazuma zlasti naslednje naloge:
—	spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini s tem, da na podlagi ugotovitve o stanju spodbuja in organizira družbenopolitično dejavnost za uresničevanje tega sporazuma
—	razpisuje in podeljuje kadrovske štipendije, štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s 13. členom tega sporazuma
—	obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnostno prelivanje sredstev in k drugim vprašanjem, ki jih zastopajo njihovi delegati v skupščinah udeležencev v republiki
—	sodelujejo z drugimi . dejavniki v občini, ki s svojo dejavnostjo lahko vplivajo na oblikovanje in uresničevanje štipendijske politike v občini, zlasti z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami, službo poklicnega usmerjanja ipd.
—	najmanj enkrat letno poroča udeležencem štipendijske politike o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev
—	obvezno obravnava pripombe, mnenja in predloge organov upravljanja udeležencev k poročilu iz prejšnje alinee
—	ugotavlja kršitev samoupravnega sporazuma in izreka sankcije
—	oblikuje predloge in daje pobudo skupščini Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije za usklajeno akcijo obravnave in sprejemanja predlaganih sprememb in dopolnitev
—	voli delegate v skupščino Titovega sklada za štipendiranje in zastopa Titov sklad v občini v skladu s pravili tega sklada
—	opravlja druge naloge, za katere je zadolžena ali jo zanjo pooblaste udeleženci samoupravnega sporazuma
—	odloča o zahtevku pravic udeležencev.
Za izvajanje posameznih nalog skupščina lahko pooblasti pristojni odbor.
37.	čien
Skupščina Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija opravlja svoje delo skladno z določili svojih samoupravnih splošnih aktov, pri tem pa mora najmanj dvakrat letno obravnavati zadeve v zvezi s štipendijsko politiko po prejšnjem členu samoupravnega sporazuma. Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo skupščine, če to zahteva najmanj petina udeležencev sporazuma v občini ali Občinska konferenca SZDL, ali Občinska konferenca ZSMS. Ce predsednik skupščine ne skliče seje skupščine v 20 dneh po prejemu predloga, jo skliče predlagatelj.
38.	čien
Skupščina Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija veljavno sklepa o vprašanjih štipendijske politike po tem sporazumu, če je v vsakem zboru navzoča večina delegatov. Sklepi so veljavni, če zanje glasuje večina delegatov v vsakem zbora skupščine.
2.	Odbor za štipendiranje
39.	člen
Za izvajanje tega sporazuma skladno s smernicami skupščine, uresničevanje sklepov skupščine, za pripravljanje gradiva za seje skupščine, pripravljanje predlogov za podeljevanje štipendij in razlik ter za izvrševanje drugih nalog skrbi odbor za štipendiranje, ki ga izvoli skupščina Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija.
40.	člen
V odboru za štipendiranje skupščine Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija morajo biti zastopani kot člani tudi delegati Občinske konference SZDL, Občinskega sveta Zveze sindikatov in Občinske konference ZSMS. Mandatna doba odbora je 4 leta.
41.	člen
Seje odbora za štipendiranje sklicuje in vodi predsednik tega odbora. Predsednik je dolžan sklicati sejo odbora, da razpravlja o vprašanjih štipendiranja, če to zahteva skupščina skupnosti, eden od zborov skupščine, tretjina članov odbora za štipendiranje ali Občinska konferenca SZDL.
42.	člen
Predsednik odbora za štipendiranje opravlja v zvezi s štipendiranjem še naslednje naloge:
—	podpisuje pogodbe o štipendiranju
—	je odredbodajalec za izvrševanje sklepov v zvezi s štipendiranjem ter s tem v zvezi daje naloge strokovni službi
—	opravlja druge naloge v okviru sklepov skupščine in odbora.
43.	člen
Strokovne, tehnične in administrativne naloge v zvezi z uresničevanjem tega samoupravnega sporazuma in zagotavljanje pogojev za delo organov upravljanja udeležencev tega samoupravnega sporazuma bodo opravljale Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Idrija.
3.	Organi samoupravne kontrole
44.	člen
Odbor samoupravne kontrole nadzoruje pri izvajanju štipendijske politike po tem sporazumu:
—	uresničevanje samoupravnega sporazuma
—	uresničevanje sklepov skupščine in .odbora za štipendiranje
—	uresničevanje kriterijev in meril pri podeljevanju štipendij in določanju višine štipendij
—	druge naloge, potrebne za dosledno uresničevanje tega sporazuma.
45.	člen
Odbor samoupravne kontrole sodeluje pri izbjri članov samoupravne kontrole na ravni republike v skladu s sporazumom o oblikovanju ter nalogah organov udeležencev sporazuma o štipendiranju na ravni republike.
46.	člen
Udeleženci samoupravnih sporazumov v občinah se dogovorimo ,da se ustanovijo skupni organi udeležencev na nivoju republike v okviru delegatske organiziranosti Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
47.	člen
Udeleženci se dogovorimo, da bomo preko organov na nivoju republike spremljali, usklajevali in nadzirali izvajanje družbeno dogovorjene politike štipendiranja v SR Sloveniji, opredeljene v družbenem dogovoru in v samoupravnih sporazumih štipendiranja v občinah.
48.	člen
Sestav in naloge organov štipendiranja na ravni republike se določi s statutom Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
VII.	JAVNOST DELA IN EVIDENCA PODATKOV
49.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo zagotavljali javnost pri podeljevanju kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev.
Samoupravnim organom udeležencev bomo posredovali podatke za spremljanje uresničevanja dogovorjene štipendijske politike. Podatki bodo podlaga za sprejemanje odločitev o usmerjanju in uporabi združenih sredstev v skladu s potrebami združenega dela in za programiranje družbene aktivnosti za uresničevanje načel, kriterijev in meril iz tega samoupravnega sporazuma.
Sklepi samoupravnih organov štipendiranja v občini se pošljejo vsem udeležencem v štirinajstih dneh po seji.
50.	člen
Udeleženci bomo posredovali strokovni službi Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija, ki bo opravljala strokovno tehnične naloge za samoupravne organe udeležencev naslednje podatke:
—	predvideno število kadrovskih štipendij, ki jih bomo razpisali na posameznih smereh in stopnjah šolanja v tekočem letu
—	podatke za skupne razpise kadrovskih štipendij
—	druge podatke, ki se nanašajo na štipendiranje in so v skupnem interesu, če se bomo tako dogovorili udeleženci samoupravnega sporazuma.
51.	člen
Skupščina Samoupravne skupnosti za štipendiranje je dolžna udeležencem dati poleg podatkov o njihovih kadrovskih štipendistih tudi podatke o podeljenih štipendijah iz združenih sredstev in razlik iz združenih sredstev.
Iz navedenih podatkov mora biti razvidno zlasti:
—	število podeljenih štipendij
—	socialna struktura štipendistov
—	število štipendistov po posameznih smereh in stopnjah šolanja
—	podatki o štipendistih, ki prejemajo razlike h kadrovskim štipendijam.
VIII.	KRŠITVE SMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
IN SANKCIJE ZOPER KRŠILCE
52.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju in organi podpisnikov samoupravnega sporazuma Imajo pravico predlagati uvedbo postopka za ugotovitev kršitve samoupravnega sporazuma. Za kršitev samoupravnega sporazuma štejemo:
—	če udeleženec prevzame štipendista brez soglasja prejšnjega štipenditorja in štipendista
—	če udeleženec ne razpiše štipendij v skladu z ugotovljenimi potrebami
—	če udeleženec daje napačne podatke, ki se nanašajo na štipendiranje
—	če udeleženec ne pošilja pravočasno podatkov ustreznim službam
—	če ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o štipendiranju in samoupravnega sporazuma o štipendiranju
—	če podeljuje štipendije mimo meril in kriterijev
—	če nenamensko uporablja združena sredstva
—	druge kršitve, ki jih ugotovijo udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini.
53.	člen
Udeleženci bomo uveljavili moralne sankcije proti tistim udeležencem samoupravnega sporazuma, ki ne bodo spoštovali dogovorjenih pravic in obveznosti.
54.	člen
O izreku ukrepa udeležencu, ki ne izpolnjuje samoupravnega sporazuma, bomo odločali udeleženci na seji skupščine Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija.
Če bo skupščina ugotovila, da kateri od udeležencev ne izvaja določil samoupravnega sporazuma, lahko sprejme naslednje ukrepe:
—	da ugotovi kršitev sprejetih obveznosti in to ugotovitev pošlje organu upravljanja udeležencev samoupravnega sporazuma, da o njej razpravlja in ukrepa
—	od udeležencev zahteva, da o ugotovitvi o neizpolnjevanju sprejetih obveznosti razpravljajo na zboru delavcev
—	da izreče udeležencu opomin, ki se skupaj z obrazložitvijo objavi v sredstvih javnega obveščanja.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55.	člen
Ta sporazum začne veljati z dnem, ko ga podpišeta dve tretjini organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine in velja za podpisnike.
56.	člen
Evidenco udeležencev tega samoupravnega sporazuma vodi strokovna služba Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija.
57.	člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko predlaga vsak udeleženec samoupravnega sporazuma o štipendiranju ter skupščina Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija.
Ptedlog sprememb je sprejet, ko ga sprejmejo vsi udeleženci samoupravnega sporazuma in ko to ugotovi skupščina Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija.
58.	člen
Ko skupščina Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija ugotovi, da je dve tretjini organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine podpisalo ta samoupravni sporazum, se preneha uporabiiati sedaj veljavni samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov.
59.	člen
Ne glede na določilo 58. člena, se učencem in študentom z že sklenjenimi pogodbami, za katere so ugodnejši kriteriji in merila starega sporazuma, štipendije izračunavajo po merilih starega sporazuma.
Predsednik skupščine Mojca Čibej L r.
1634.
UGOTOVITVENI SKLEP o sprejemu samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Idrija
Skupščina Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija je na seji dne 17. III. 1986 skladno z 58. členom samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Idrija ugotovila, da- je samoupravni sporazum o štipendiranju v občini Idrija sprejelo več kot dve tretjini organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine Idrija.
Na podlagi tega ugotavlja skupščina Samoupravne skupnosti za štipendiranje občine Idrija, da je samoupravni sporazum o štipendiranju v občini Idrija sprejet in se uveljavi od 1. IX. 1986.
St. 67-17/79-4
Idrija, dne 15. avgusta 1986.
Predsednik skupščine Mojca Čibej 1. r.
KAMNIK
1635.
Na podlagi 25. člena statuta Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik je skupščina raziskovalne skupnosti Kamnik dne 27. junija 1986 sprejela
SKLEP
S 1. 9. 1986 se ustavi plačevanje akontacij za Občinsko raziskovalno skupnost Kamnik.
St. 48/86
Kamnik, dne 20. avgusta 1986.
Predsednik skupščine O RS
Jože Homar 1. r.
LAŠKO
1636.
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18/84) je Izvršni svet Skupščine občine Laško na 8. seji dne
5.	avgusta 1986 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta območja za stanovanja v Radečah — dopolnitev (območje ks 8)
I
•lavno se razgrne osnutek zazidalnega načrta območja za stanovanja v Radečah — dopolnitev 'ob-
močje ks 8), ki ga je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje v maju 1986 pod št. 3/86 (v nadaljevanju: osnutek).
II
Osnutek bo razgrnjen v prostorih Skupščine občine Laško v Laškem in v prostorih krajevne skupnosti Radeče v delovnem času upravnih organov občine Laško in krajevne skupnosti Radeče in sicer 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
III
V času javne razgrnitev bo Komite za družbeno planiranje in razvoj občine Laško organiziral javno obravnavo osnutka v Radečah.
IV
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnost', delovni ljudje in občani lahko do poteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na osnutek na krajih razgrnitve ali pa jih pošljejo na Komite za družbeno planiranje in razvoj občine Laško.
V
l'a sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-13/86-1/2
Laško, dne 5. avgusta 1986.
Predsednik ■
Izvršnega sveta SO Laško mag. Roman Matek 1. r.
1631.
Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske telesnokulturne skupnosti Laško za obdobje 1986—1990 je odbor za razvojne, splošne in druge naloge ter svobodno menjavo dela skupščine Občinske telesnokulturne skupnosti Laško na 2. seji dne 20. avgusta 1986 sprejel
UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske telesnokulturne skupnosti Laško za obdobje 1986—1990
1
Odbor za razvojne, splošne in druge naloge ter svobodno menjavo dela skupščine Občinske telesno-kulturne skupnosti Laško, ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske telesnokulturne skupnosti Laško za obdobje 1986—1990 sklenjen. ker ga je sprejelo več kot dve tretjini udeležencev sporazuma.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 44/86
Laško, dne 20. avgusta 1986.
Predsednik odbora za razvojne, splošne in druge naloge ter svobodno menjavo dela Občinske telesnokulturne skupnosti Laško
Ladi Ravnikar 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 1638.
Na podlagi 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in 129. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 13/86), izdaja Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad s to odredbo določa višino pristojbin iz 22. člena, 34. člena in 36., člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/86) ter 55., 57., 59. in 60. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 35/85).
2.	člen
Za veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ob nakladanju' prekladanju in razkladanju so določene naslednje pristojbine:
din
za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parkljarjev in žive perutnine
do 10 ton		2.470
— za vsako nadaljnjo tono		247
za kosovne pošiljke		
— kopitarjev in odraslih		
govedi	od kom	294
— telet	od kom	172
— prašičev in drobnice	od kom	108
— žive perutnine od vsa-		
kih začetih 50 kom		53
— za vsako čebeljo dru-		
žino		53
— za ostale neimenovane		
živali		po rež. uri
za meso kopitarjev in		
parkljarjev	od kg	1,10
— za mesne izdelke	od kg	1,10
— divjačino	od kg	1,10
— perutninsko meso	od kg	1,10
— drobovino	od kg	1,10
— ribe, rake, polže	od kg	1,10
— mast	od kg	1,10
— mleko	od litra	0,17
— mlečne izdelke	od kg	1.10
— jajca — cela	od kom	0,13
— jajčne izdelke	od kg	1,10
— ostale neimenovane ži-		
valske proizvodne in odpadke	od kg	0,47
3.	člen
Za veterinarsko sanitarne preglede jajc, jajčnih izdelkov je pristojbina 0,04 din od kom.
Za preglede rib v ribogojnicah, divjačine, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, pakirnicah in hladilnicah je pristojbina 2470 din za vsako začeto uro porabljenega časa za pregled.
Za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zamrzovanjem se plačujejo naslednje pristojbine:
din
— za jelenjad, srnjad.
muflone, gamse — za divje prašiče s tri-	od kom	290
hinoskopskim pregledom — za medveda s trihino-	od kom	410
skopskim pregledom	od kom	590
— za zajce	od kom	75
— za divjo perjad	od kom	35
4.	člen
Za izdajo dovoljenja in za podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo je pristojbina 780 din za vsako kravo molznico, za ovco in kozo pa 180 din.
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, ampak ga daje na drug način v javno potrošnjo, se zaračuna še stroške za analizo mleka in pregled molznic na tuberkulozo.
.	5. člen
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico in za živali, zaklane v sili, se pristojbine ne zaračunava.
6.	člen
Preglede iz 2. člena te odredbe je potrebno prijaviti Veterinarskemu zavodu Ljubljana, ki je pooblaščen za opravljanje sanitarnih pregledov, najmanj 12 ur pred nakladanjem ali razkladanjem.
Če pošiljatelj ne pripravi pravočasno pošiljke ali blaga, ki je namenjeno za promet ali pregled, delavec Veterinarskega zavoda Ljubljana pa pride ob dogovorjenem času na kraj, določenem za pregled, je lastnik, pošiljatelj ali prejemnik dolžan plačati za vsako zamujeno uro 2.470 din.
7.	člen
Pristojbino za opravljeni veterinarski sanitarni pregled iz 2. in 3. člena te odredbe in dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za *javno potrošnjo, plačujejo organizacije združenega dela ali občani takoj ob opravljenem pregledu, izdaji dovoljenja oziroma ob podaljšanju dovoljenja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi stroške prevoza.
8.	člen
Pristojbina se lahko določi v letnem pavšalu, ki se jo kot akotancijo plačuje mesečno v višini 1/12 letnega pavšala.
Letni pavšal sporazumno določita Veterinarski zavod Ljubljana in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad.
9.	člen
Za veterinarsko sanitarne preglede, ki se opravljajo izven rednega delovnega časa, se plača pristojbina in zamudnina, povečana za 50 %>.
10.	člen
Pristojbine, plačane z gotovino ali drugimi sredstvi plačilnega prometa, odvede Veterinarski zavod Ljubljana na zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK št. 50102-840-024-31892, najmanj enkrat mesečno.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za Veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Bežigrad, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 3/86.
12.	člen
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-18/85
Ljubljana, dne 19. avgusta 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Branko Drobnak 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1639.
Na podlagi 76. in 79. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik ter 47. in 144. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter odloka o pripravi družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990 je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi smernic za pripravo družbenega plana in dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990 na seji dne 25. decembra 1985 sprejela
DRUŽBENI PLAN.
občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990
1. RAZVOJNI CILJI V OBDOBJU 1986—1990
Cilji družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981 — 1985 niso bili v celoti uresničeni, kot posledica splošnih gospodarskih gibanj v državi, pa tudi nekreativnega pristopa k reševanju problemov na vseh ravneh, pomanjkanja iniciative in neambicioznih razvojnih programov.
Zato je temeljna predpostavka družbenega plana in v njem opredeljenih ciljev in nalog korenita sprememba načina razmišljanja na vseh ravneh in nato tudi načina reševanja problemov in s tem uresničevanja postavljenih ciljev.
Uveljavili bomo usmeritve o večji vlogi znanja in vzpodbudili mlade strokovnjake, da prevzemajo najodgovornejše naloge S tem bodo prenesli v delo znanja, ki so jih pridobili med študijem, jih preverili v praksi in dopolnjevali s stalnim izobraževanjem doma in v tujini. Uporabili bomo vse možne oblike stimulacije v odvisnosti od doseženih rezultatov njihovega dela (nagrajevanje, izobraževanje, stanovanjska politika, napredovanje itd.). Ob tem bomo ustrezno prerazporedili kader, ki ne bo dosegel postavljenih ciljev. Pri sestavi učnih programov v izobraževanju bo moralo imeti gospodarstvo večji vpliv. Takojšnje uresničevanje teh usmeritev nam bo osnova za kvalitetni razvoj v prihodnosti in zmanjšanje zaostanka za razvitim svetom.
Znanje je namreč osnova in predpogoj nadaljnjega razvoja. Le tako bomo lahko izboljšali tehnologijo in proizvodni program ter produktivnost dela. K povečanju produktivnosti bo bistveno pripomogel delež boljše organizacije poslovnih in zlasti proizvodnih procesov.
V večji meri bomo uvajali informatiko in računalništvo v vsakdanje delo, tako kot osnovo za zbiranje in sortiranje informacij za poslovno odločanje, kot za upravljanje proizvodnih procesov.
Eno od temeljnih meril uspešnosti poslovanja OZD bo njihova uveljavitev na zunanjem trgu.
Taka gibanja bodo omogočala — izhajajoč iz smernic za pripravo družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990 in dogovora o temeljih plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990 — da zagotovimo hitrejši in skladnejši celovit razvoj občine v primerjavi z ostalimi ljubljanskimi občinami in usklajen gospodarski, socialni ter prostorski razvoj v občini, zato bomo delovni ljudje in občani utrjevali razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in uresničevali razvojne cilje.
1.1.	Razvoj socialističnih samoupravnih odnosov
Na področju socialističnih samoupravnih odnosov bomo:
—	razvijali in krepili samoupravne družbeno ekonomske odnose na vseh področjih družbene reprodukcije,
—	razvijali in dograjevali delegatski sistem,
—	krepili družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje,
—	razvijali in krepili sistem družbenega informiranja, ki bo omogočal delovnim ljudem lažje odločanje o tokovih družbene reprodukcije,
—	krepili vlogo delavcev v združenem delu, tako da bodo delovni ljudje sami opredeljevali obveznosti in pravice pri ustvarjanju in delitvi celotnega prihodka in dohodka,
—	uveljavljali večjo odgovornost za sprejete poslovne in razvojne usmeritve,
—	nadalje razvijali in poglabljali razvoj svobodne menjave dela med delavci v gospodarstvu in delavci v družbenih dejavnostih.
1.2.	Cilji gospodarskega razvoja
Na področju gospodarskega razvoja bomo:
—	zagotovili hitrejši in skladnejši razvoj občine Ljubljana Vič-Rudnik v primerjavi z ostalimi ljubljanskimi občinami, ki bo temeljil na ustreznem prestrukturiranju gospodarstva, usmerjanju novih investitorjev iz ostalih občin v proste industrijske cone na območju viške občine in smotrno izrabo prostora,
—	na območju občine bomo v smislu policentričnega razvoja hitreje razvijali lokalne centre (Velike Lašče, Polhov Gradec, Horjul, Ig, Podpeč—Preserje— Kamnik),
—	pri izboljševanju stanja in uresničevanju razvojnih ciljev bomo dosledno uresničevali naloge, opredeljene v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije,
—	uveljavili uspešno vključevanje v konvertibilno menjavo kot osnovni kriterij uspešnosti OZD in vzpodbudo za uvajanje nove tehnologije,
—	gospodarsko rast bomo dosegli z večjo produktivnostjo na osnovi boljše organizacije poslovnega in proizvodnega procesa in smotrnejše izrabe obstoječih zmogljivosti, zlasti z uvajanjem novih izmen, z modernizacijo opreme in avtomatizacijo procesov ter vključevanjem računalniške tehnologije v upravljanje proizvodnih procesov, z vključevanjem znanstvenoraziskovalnega potenciala in krepitvi inovativne dejavnosti in razvojnih oddelkov v OZD,
—	pospeševali izvoz izdelkov višje stopnje predelave ter vključevali v izvoz OZD, ki do sedaj še niso izvažale. OZD bodo za 50 odstotkov povečale udeležbo izvoza v svojem celotnem prihodku,
—	zagotavljali ekonomsko upravičeno in produktivno zaposlovanje ter skrbeli za kontinuirano izbolj-
šanje obstoječe kadrovske strukture z zaposlovanjem novih strokovnih kadrov in dodatnim izobraževanjem,
—	vzpodbujali inovativno dejavnost v OZD,
—	drobno gospodarstvo bomo tesneje povezovali z industrijskimi OZD, kar bo omogočalo nadomeščanje uvoza, povečanje izvoza in hitrejši prenos znanstveno raziskovalnih spoznanj v prakso,
—	povečali družbeni proizvod po 3,7 povprečni letni stopnji rasti,
—	hitrejšo rast kmetijske proizvodnje dosegli z uvajanjem sodobne tehnologije in znanstvenih dosežkov v proizvodnjo ter usposabljanjem slabših kmetijskih zemljišč za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo.
1.3.	Cilji socialnega razvoja
— Zaradi še vedno omejenih materialnih možnosti bomo selektivno razvijali družbene dejavnosti. Prednost bodo imeli: vzgoja in izobraževanje, otroško varstvo, osnovno zdravstvo in raziskovanje. Znotraj dejavnosti bomo prednostno financirati zagotovljeni in dogovorjeni program.
— Zaradi omejenih dohodkovnih možnosti uporabnikov bomo uskladili programe z materialnimi možnostmi, izboljšali izkoriščenost delovnega časa, organizacijo dela in gospodarnost poslovanja v družbenih dejavnostih.
— Postopno bo uveljavljen enak družbenoekonomski položaj delavcev v družbenih dejavnostih in gospodarstvu. Zato bomo cene posameznih storitev oblikovali tako, da bodo delavci izvajalskih organizacij združenega dela ob približno enaki kvaliteti in gospodarnosti dela dosegli enak dohodek, kot ga povprečno dosegajo delavci - uporabniki, zmanjšan za delež, namenjen za povečanje materialne osnove dela.
— Zaradi slabega stanja objektov družbenega standarda bomo zagotovili njihovo tekoče vzdrževanje, odpravili bomo pomanjkljivosti na objektih, zgrajenih iz sredstev dkmoprispevka ter nadaljevali investicije, ki jih prenašamo iz preteklega srednjeročnega obdobja. Dokončali bomo gradnjo objektov iz programa samoprispevka III. Izrazito deficitarna dejavnost je s stališča prostorov srednje usmerjeno izobraževanje, deficitarna območja pa obstoječe in nove stanovanjske soseske. V čim večji meri bomo zagotavljali gradnjo večnamenskih objektov ter s tem omogočili njihovo racionalno koriščenje, kar velja tudi za obstoječe objekte.
— Z združenimi sredstvi SIS, OZD ter prispevki občanov bomo za potrebe letovanja otrok redno vzdrževali, obnavljali in razširjali Mladinsko letovišče Pacug.
— S samoupravnim sporazumom se bomo dogovorili o financiranju mejnih dejavnosti.
1.4.	Cilji na področju urejanja prostora in varstva okolja
— Smotrna namenska raba prostora,
— Varovanje najboljših kmetijskih zemljišč, naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
— Varovanje naravne in kulturne dediščine.
— Zagotovitev enakovrednih življenjskih pogojev prebivalcev, predvsem v lokalnih centrih z razmestitvijo ustreznih bivalnih proizvodnih oskrbnih, storitvenih in komunalnih dejavnosti, zelenih in drugih površin ter primernim javnim prevozom.
— Zagotavljanje kvalitetne gradnje, zlasti upoštevaje merila za preprečevanje naravnih in drugih nesreč, oziroma za .zmanjšanje njihovih posledic,
— Zagotovitev pogojev za višjo raven gospodarjenja z vodo ter boljšo porazdelitev te dobrine v prostoru med mestnim in primestnim delom,
— Nadaljevanje procesa racionalizacije porabe vseh vrst energetskih surovin,
— Izboljšanje koordinacije ria področju stanovanjske gradnje: pravočasna stanovanjska gradnja in sočasna gradnja objektov družbenega standarda in drugih spremljajočih objektov.
— Varovanje okolja in nadaljevanje saniranja vodonosnih območij.
— Sanacija elektroenergetskih razmer z vključitvijo novih transformatorskih postaj v obstoječe omrežje in rekonstrukcija visokonapetostnih razmer.
— Skrbno in odgovorno ravnanje z odpadnimi surovinami.
2. RAZVOJ MATERIALNE OSNOVE ZDRUŽENEGA DELA
2.1.	Družbeni proizvod
V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bomo dosegli najmanj 3,7 odstotno povprečno letno rast družbenega proizvoda z 2-odstotno letno rastjo zaposlovanja in 1,7-odstotno letno rastjo družbene produktivnosti dela.
Planirana 3,7-odstotna rast družbenega proizvoda temelji predvsem na večji ambicioznosti OZD, ter rasti kvalitetnih dejavnikov razvoja, zlasti boljši organizaciji poslovanja, boljši izrabi obstoječih zmogljivosti, njihovi avtomatizaciji in modernizaciji, večji intenzivnosti gospodarjenja, večjih vlaganjih v razvoj, izvozni usmerjenosti in ustreznejšemu raziskovanju.
Hitrejšo rast pa je možno doseči z aktiviranjem investicij OZD s sedežem izven občine Ljubljana Vič-Rudnik (zlasti Semenarna TOZD Proizvodnja, SOZD Integral DO Tovorni promet TOZD Ljubljana, DO Proizvodno transportno distribucijski center Kemije, RIKO Ribnica, Podjetje za PTT promet)
Tabela 1: Sintezni prikaz dinamike gospodarske rasti OZD s sedežem v občini Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1985 po področjih dejavnosti v obdobju 1986—2990
6/i stopnje
	1985	1990	rasti 1986—1990
Industrija	41,3	43,2	4,7
Kmetijstvo in ribištvo	5,5	5,3	3,0
Gozdarstvo	1,9	1,6	0.6
Vodno gospodarstvo	0,3	0,3	3,7
Gradbeništvo	3,3	2,5	-1,2
Promet in zveze	3,7	3,5	2,2
Trgovina	22,0	21,1	2,9
Gostinstvo in turizem	1,2	1,1	2,3
Obrt	11,2	11,5	4,4
Stanovanjsko-komunalna dejavnost	1,9	1,9	3,3
Finančne in druge poslovne storitve	'7,4	7,7	4,6
Drugo gospodarstvo	0,3	0,3	3,7
Družbeni proizvod skupaj	100,0	100,0	3,7
Vir: Zavod za družbeno planiranje, Ljubljana
2.2.	Delitev družbenega proizvoda
Stanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva in tehnološka zaostalost proizvodnje, narekujeta hitrejšo rast sredstev za razširitev materialne osnove dela od rasti družbenega proizvoda.
V	delitvi družbenega proizvoda bodo:
—	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v temeljnih organizacijah združenega dela bodo v glo-balu rastla skladno z rastjo dohodka in skladno z drugimi kakovostnimi dosežki, čisti realni osebni dohodek na zaposlenega pa bo rastel povsod tam, kjer bodo rezultati v rasti stalnosti in gospodarjenja nadpovprečni,
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb bodo naraščala počasneje od rasti družbenega proizvoda,
—	sredstva za akumulacijo bodo naraščala hitreje kot družbeni proizvod,
—	sredstva amortizacije bodo naraščala hitreje od družbenega proizvoda.
Pri presojanju uspešnosti poslovanja bomo upoštevali poleg bilance uspeha tudi bilanco stanja.
2.3.	Kadri in zaposlovanje
Uresničitev razvojnih nalog temelji na kadrih,, zato bomo uveljavljanju znanja namenili osnovno pozornost. Z ustrezno štipendijsko politiko, izobraževanjem ob delu, kadrovsko politiko in zaposlovanjem pripravnikov bomo izboljšali izobrazbeno strukturo zaposlenih v organizacijah združenega dela, ter zagotovili več možnosti mladim strokovnim kadrom, z modernim pogledom na razvoj in vodenje organizacij združenega dela. V OZD bodo kadrovsko okrepili razvojne oddelke in omogočali pretok kadrov med raziskovalnimi in drugimi OZD v obeh smereh.
Zaposlovanje bo v naslednjem srednjeročnem obdobju ekonomsko upravičeno in produktivno ter bo rastlo po 2-odstotni povprečni letni stopnji. Konec leta 1990 bomo imeli na območju naše občine 23.770 zaposlenih delavcev. Predvideno rast zaposlovanja in število zaposlenih bomo dosegli z dodatnim zaposlovanjem, ki ga bo zahtevalo aktiviranje novih investicij in z dodatnim zaposlovanjem v tistih organizacijah združenega dela, ki bodo povečale svoj količinski obseg proizvodnje ter zagotavljale visok dohodek na delavca. Dodatno zaposlovanje bo možno v družbenih dejavnostih, v primerih ko bomo odprli nove zmogljivosti in ko bomo zaposlovali mlade raziskovalne delavce v skladu s programom raziskovalne skupnosti.
2.4.	Mednarodna menjava
V	srednjeročnem obdobju 1986—1990 bomo sedanjo izvozno usmerjenost bistveno pospeševali, tako da bo izvoz naraščal po povprečni letni stopnji 12 odstotkov, od tega na konvertibilno področje po 15-odstotni letni stopnji, uvoz pa bo rastel po 7odstotni letni stopnji. Taka povprečna letna stopnja rasti bo omogočila bistveno izboljšanje pokritja uvoza z izvozom. Sorazmerno visoke stopnje rasti izvoza bomo ob upoštevanju sedanjega skromnega obsega poslov s tujino v večini OZD dosegli zlasti s prestukturiranjem proizvodnih programov in vključevanjem v izvoz tudi tistih OZD, ki doslej niso izvažale ali je delež njihovega prihodka, dosežen na tujem trgu skromen.
Povečanje izvoza mora postati trajna poslovna orientacija organizacij združenega dela. Pomenila pa bo najpomembnejšo obliko verifikacije poslovne uspešnosti OZD. Uspešno vključitev zlasti na zahtevnejše trge bo OZD zagotavljala stik z razvojem v svetu in doseganje nadpovprečnih rezultatov doma. V strukturi izvoza bo zato najhitreje naraščal izvoz izdelkov z veliko stopnjo vloženega dela in zlasti znanja, izvoz tehnologije in izvoz storitev. Uvoz bo še nadalje usmerjen v uvoz surovin in polizdelkov. Z doseganjem planirane stopnje rasti Konvertibilnega izvoza si bode OZD zagotovile možnost uvoza potrebne opreme, ki jo ne proizvajamo v Jugoslaviji in strokovne literature.
Tudi drobno gospodarstvo se bo s povezovanjem s trgovino in industrijo aktivno vključevalo v izvoz.
2.5.	Investicije
Investitorji bodo najprej dokončali že začete investicijske projekte. Družbena in ekonomska upravičenost nameravanih investicij bo preverjena s kriteriji, ki jih bomo dogovorili v republiki.
Ob upoštevanju investicijskih kriterijev bodo morale investicije zadostiti zlasti naslednjim pogojem:
—	pogoju gospodarne rabe surovin in energije,
—	doseganju visokega dohodka na zaposlenega,
—	razvojno tehnološki intenzivnosti proizvodnje in izvozne usmerjenosti,
—	ekološki vplivi.
Pri sprejemanju investicijskih in razvojnih odločitev ter spremljanju njihovega uresničevanja bomo uveljavili ekonomsko odgovornost. Zaradi zagotovitve hitrejše gradnje in zmanjšanja vpliva inflacije na rast vrednosti naložb bomo pravočasne komunalno opremili industrijske cone. Ekonomski kriterij za usmerjanje investitorjev v prioritetne industrijske cone bo izenačitev cene komunalno urejenega zemljišča med conami, za katero smo se v Ljubljani dogovorili in bomo v občini vztrajali pri njeni takojšnji uveljavitvi.
2.6.	Demografija
Število, stalnih prebivalcev se bo v občini Ljubljana Vič-Rudnik povečalo za 5.273 prebivalcev ali po povprečni letni stopnji 1,2 odstotka.
Tabela 2: Dinamika rasti prebivalstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik
Leto	Št. prebivalcev
1986	82.040
1987	83.358
1988	84.676
1989	85.995
1990	87.313
Vir: Podatki Zavoda za družbeno planiranje, Ljubljana.
Predvidena rast je izdelana na osnovi predvidene dokončane stanovanjske gradnje v obdobju 1986—1990 ter na osnovi naravnega prirasta stalnega prebivalstva.
3 TEMELJI RAZVOJA GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
3.1. Industrija
Industrija, kot eno najpomembnejših področij gospodarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik, bo v naslednjem srednjeročnefn obdobju dosegla in po možnosti presegla 4.7-odstotno rasi družbenega proizvoda, k teinu bud- okrog 60 od stot/ .v prispevale investicije OZD s sedežem v občini zlasti v posodobitev m razširitev proizvodnih zmogljivosti.
Razvoj industrije bo temeljil na večji produktivnosti in ekonomičnosti dela, kar se bo kazalo v boljšem izkoriščanju obstoječih zmogljivosti tudi z uvajanjem novih izmen, modernizaciji, ter uvajanju sodobne elektronike v industrijsko proizvodnjo, zlasti v upravljanje proizvodnih procesov. Da bodo OZD dosegle zastavljene cilje, bodo intenzivirale raziskovalno delo, povečale število raziskovalnih enot in raziskovalnih delavcev in se tesneje povezale z raziskovalnimi OZD in organizacijami s področja' inžiniringa. Industrijske OZD se bodo tesneje povezovale s proizvajalci surovin in polizdelkov in trgovino, razvojne usmeritve pa bodo temeljile na tržnem pristopu, z večjim upoštevanjem tujega trga.
Razvoj industrije bo temeljil na dinamični rasti konvertibilnega izvoza izdelkov višje stopnje predelave ter na zmanjševanju izvoza surovin in izdelkov z malo vloženega znanja.
Nadpovprečno realno stopnjo rasti bodo v industrijski proizvodnji dosegle naslednje OZD — nosilke razvoja:
—	predelava kovin: DO Pl-utal, DO Avtomonta-ža TOZD Utensilia in TOZD TGN, SOZD EMONA DO EMONA IPKO Podpeč, DO IGO, DO Tovil,
—	strojegradnja s poudarkom na elektronsko vodenih strojih: DO Slovenijales Žičnica,
—	predelava kemičnih izdelkov: DO Ilirija Ved-
rog,
—	lesno-predelovaina industrija: DO Hoja,
—	proizvodnja živilskih proizvodov: HP Kolinska TOZD Vinocet, SOZD Mercator KIT DO Mercator Konditor,
—	proizvodnja električnih strojev in aparatov: DO Iskra Merilna elektronika Horjul.
Ambicioznejši razvoj z vključevanjem v izvoz bo zagotavljala tudi TTL.
OZD bodo v naslednjem obdobju realizirale naslednje najnižje stopnje rasti dohodka na osnovi kvalitativnih dejavnikov:
•/.
— OZD, ki bodo investirale v posodabljanje opreme po investiciji	6
— OZD, ki bodo investirale v opremo in povečanje prostorskih zmogljivosti (objekti) po investiciji	8
— OZD, kjer ni možno uvajati dodatne izmene 2 — ostale OZD	5
V prvem delu srednjeročnega obdobja 1986—1990 bono končane investicije, ki so bile že planirane v pre-'
tektem obdobju in še niso končane.
| ujuaisodez i n
orPVMS |
I
•OH-SSAUl . j
oauoM | -
o
f
4d
3
'ti
0
1
o
S
4^
ž
00
S»
S
ti
E
GS
S
5ia;a?T-id
oib^so
emsjdo
eqpeJSz
BMSpaJS
EU%SP.\
eša; po
I
5
2
cn
O
C
P
N
O
m
5; o. f
CC
ca
a>
. c > >
42 13 0
£	2	§	§	2
c:	a	c	^2	5
^	—	m	4-
w	N	"	B	5
«	V	>■	P,	^
G	'm	x/3	«3	”
«	11	S*
5,2 g,S =
0
aJ
1 n O
D
N
O
H
m
•o1
ffi
S
s
m
N
S
'n
C8
>
O
£
"o
d,
0 >
1
(2.
P
N
O
E-i
a
o’
X
O
p
£
03
Oj
lO
03
O
A
2
3	io	-
J	cT	J-	i	Oi
sj	p	o	P-	p	S
S	?»	M	č.	’r>	Žn
is • ■2^|
1§I
“"I
G P
S S S
O 00 Z?
P> p P,
a a 4;
o
a «
o o
15 5 £ §s
^ a
S S
-if £
s e E
=° $ 5 E s
o
c
42
P-
ti
OT
8
^ o « >
s i o •§ ,P E
6
>
O
s
H o
P 2
M 5*
O o H -K = <” O g
p £
o	m m	o
^	cm cm	in

£
g
CM
'V
Spil!
I §l| = i
»3 'D N XS O
C c
'o .E 2 o « a .5
O
M
P
E
M
O
p
s
H
P
N
O
66

in
en


o	o	o
o	o	o
o	o	o
t>	tP	o
o	'T	m
pO CM O ’f
a ^ 4n E c g E 1
CZ tl
d)
»C
•s
.a £
s
cn
a
ro
S
c
s
cc
a
CZ
S
s
xo
N
CQ
O
o
o
Q
o	o	o
o	o	o
o	o	o
cn	o	o
CM
^ O
—; jr*
ti Hi
1 s
o 1 « >
M
N
M
P
2 E M S " OT
°S
88
C2
LO
o
P p 3
d^p
ra “
■S
> N C >
qj -g rO oj
1| El
cz) 'U ■r' xo <y O ° n
a E S. 2
¥
CQ	O
o	m
o	to
cs	o

'M'
■V
O	o
o	o
o	«>
o	o
o	o
o	o
o	o
c ® § ™ o ™
$■5 I
u m P»
ti
0	.C
11«
11»
5 S "S 5
••s 2 *; 55
g-i: §£
= 13 o-S
1	2S-S
d
0
1
o
m
_c
3
S
ra
O o P K
<u
•2
ra
'c oj
■g £
2 g
oo g
435
3
■g S «8
hi
•3 > 3 al«ra
IsII
lil!
m cn N 42
>
v
f S
g-« a
a S g
C3 >0 O
'Z? >V3 C CQ
^ ^ o S
CO i5 -Q co
r -5 S EL
2 2
•g«
■g s
ca r
11
>
<D
is
is
g o "L £3 C <L>
"Z 0) •“ g
ra S c S
£
s
2
<o
co
2
rn
t>
to
Ž5-S?-!
>1 6> K
0
1	c 1 s
Šli
lil!
pil
73 a a
CO
>
<v
'E
.a
'S
o
&
I
s
os
lis
« s <
t; -$ m S " a
Irt
$-4 JO >
'o S
N 'D CO
g .a ^
eri
o
|
n
S
s
>7C
N
g
a-A gJ
s g
si > s
g w
M O “ N
O O O H
g M
2 c
rO 52
>1 tS CO
5 ° ^ n o o
Q H
Q
N
0 H
>3
cO
1 O
1.5 > E
< £
05
Q D
>
o
E-
00 o
r-< C«
t- O 00 C6 OD 06
co co
CO CD OD 05 r-t »H
O o o o o o o o co o CM co
o o o o o o o o o o m o
co
■g
a
o
M
_ co

c
'g
E
o
a
>
GJ
o
s
o
00
co
ca
00	o
o t-	co
o
e
a
>
»•3
a p
bs
ffl
>N
a O
ra ti
s
e§
o 0 > ra o TJ
e ^
‘o’ g
S ™
CD
I
a > !? a ■ >
I	S -§2
II
a|
a
>
03
a
a
s S
•g c S-
62«
■sSS
u C
I S
CB
a
>
c?
a
a
ra .
> > —• o i x

s
•r?
o
S
ra
oc
■S >
JZ
1
cy
Is
S
o	o
05	05
OS	05
rH	r-i
CO	CO
co	co
05	05
r-t	r-t
CM
CM
CO
a
▻
g.
a
>
TJ
O
2 £
2
2
g
o	o
o	o
o	o
05	cš
o	o
O	CD
o	o
£	CM
a
E
te.
CM
a
>
<3
CD
C
>
O
CO'
*c
•!§ aiig iž -isi^
Is glal If Iil> I0 Is
IIII IIP li lili lili
2 3
"5 3
a a o o a a
a
Si
SI
a j=
ss
N N
gg
S
g!
o ”
rs
s
>
a
o
a
a
Q
N
O
0Q
<d D
5 E
S K S a
gl
iš 2
31
Q "S
I
I
gg
D
0
«
>0
5
S
1

$
a
s
£
I
'S
o
s
S
o
CU
u
M
S
S
AaaAeiap
otta^S
•>S3AUi
03UO7L
•)S9AUI
51^9962
O
5
d
E
CD
O
■o
CC
M
9
al
d
s!
<8
d
o
h3

Q
N
O


H
M >
"ero
> t-< G oJ a
i:
O
co
I
S e
=- m 6
>
o
Q

m
o
o
CQ
£
OB
2
o
-	o	2f	.a
S	S	'5	M	-	Ic-u
y "S S ” b- 'g S “reS	gi S m S2 S S > a)
o s t	d °»-g = a g .H S
g-S-g	£	“	g	i	-o	5	i	2	8
■o n	>	a	n	^	«	.5	s	£	a	je
-8 ri> ra
1-! BO
ra 's
E «
g c
2 i
Q N O O Q H
o «
S oe
-a s
OJ cu
> E .2, d X ^ 2 Q N
O o
a h
I
<V
> .«
d s
'g 3
o§
Q
I I
O O O

I I I
o	o	o
o	o	o
I I I
o	o	o
CD	O	1-4
o	cb	o
co	co
^ CD O
in	m	CN CO	CO	ra
ra >5	Id jra o	ra	ra	ž
S		1	3 s-> &	0 š
,cti
:G a,
2-I
Iti
•s S 2
u o a
o
rD
G
ra
E
OJ
w
ai
ra
■g
o
M
<y
-u
S
ra
*S
xu
•N
>
O
O
Q
>u
0)
a
o
a
(D
_o
*C
G
11
a
ra
>
m
I
|
l
1
t-*
03
S
Tj
ra
o
£
o
a
0)
I
G
o	o
OJ	§
co	ro
2	2
a
>
co
a
▻
0
1
c
■s
5 ra
Igc
cu o n
<U
|
O
G
■1 i oj	-i—> qj	-i—i	o>	—i	o)	en	E
S E	ga	g	E	g	S	g	g
E 2	E 2	E	2	a	2-I	E
s &	sg	s	§	a	a
Q
N
o
^ .2, ra 'E 'o 2
= g
O ra Q O
o
2
:i2
.g
Q
N
O
H
.ra
o
ffi
O
Q
o
Q 2
n 2
SI
•5> o o c K
o
>
^ ra Q .Ei n ^
P o
H
ra </2
"o 5,
hri DJD ti-. C3
o,N
2
co
co
2
I
"o
Q
.s S SE
I I
o o
OB §

1 I
I I
O o
O 03
O
Q S D .E
<D
_G
'o
C
-g
•2. o;
g £ S ^ 3 &
J3
O
02
ra
Q
N
O
H
ra
"o
ti
CN
ra
*p
S
_ro
1	g
•c	E
I	E
o;	o
g	>
>	-2
ra	c
^	g
o	E
0Q
|
Q
ra
"o
ti
C
Q
ra
'U
D
O
ii
o o
_ N O O Q H
E
OD
g
£
E
_<u
E
S
.-g
ra
T3
0)
i
o
TD
ra
_o
o
jra
oT
ra
'S
0)
>03
15
Tabela 5: V srednjeročnem obdobju bodo investirale v razširitev proizvodnih zmogljivosti naslednje OZD

si
Lituatsodez OIIA31S	G	- K	g	CO T-J	g	2	* o	5o	1 •	g
•ORsaAUT		to g	ra	ra m ra ra	ra	g	£	1	1	g
D3UOH		m m	S	05 05	2	2	05	2	2	2
•O^SdAUl		tO L-	o	c- 1> ro ra	£	£	co ra	£	g	g
2ia^33iJd		§	05	1	05	05	2	2	2	2	2	2
OIG^SO	co	1 2	g	O O CN t-ti	us	1	1		1	1
BUI0jdO	-	1 10	g	o o	g	g	g	g	g	1
eqpejg7		|g	g	o o co m	s	g	g	O	O	O
P5JS BUlSBi			o	o o	O	O	O	O	O	O
		i o o	o	o §		O	O	o	O	
Bo31 pO		O O ro 'cr	g	ra S	g	cd	g	§	g	g
							co	CM		
		go	o	o o o o	O	o	o	g	g	g
BU)O10J			o	o o	O	o	o			
		o o	g	ra S	g	cd	g		O	s
				^ CN.	co		°,	CO		
I . I
I
I
o
N
o
o,
>
5?
&
▻.
3
o
E
” g ^ —1
S ”
--—3	>V9
'-r cc -P >N
▻ H
<u
>u
‘m
U
15
▻
C
'D
P
ti
d
cd
hH
CT3
»N
H
co
ti &!
^ > Ofl
>V3
§
O)
KZ?
>d
•ti
co ra
N —>
co iS
Sli
•§ § a
> c g
o co ^ ti C O
2 g.§ g S) g •o .H a
1
£ S
G N > £
." E ■§ .S
2	"
Ss
0
3 j,
« I
« 3 g
^ M
3 -S5
| § ° 3 ra -j
3 11
S !S
co E
S ^
d> G
¥ S
-g I
> g •5 5
U CD
C, 'P
CO g
C C
T3 CD CO ^
u G
5 S
S, £ A & ■g .5
cd .. “>ra
5 s:
tn
">
CD
CO
O
co
'C
O
G
•S jS
c" s s §
ta o
to
> 2 .H o. o .
U K)
3 S c1
1Š ™
ui .5
3
.ti i
S X ^ c tu —
■g s
s-l
■SI
ti O
2 g
co .
O 'S
'S 2
o
>
s
▻
'g
I
cd
igs
2
co
c
Q
CO
,g
o
ti
o
▻
s
ti
O
n
n
N
O
H
S 'J? « E ” «
^ c O o
Q ti
ra
5
e
5
3
O
Q
N
O
H
>
P
1
ti
O
£
ti
’>
tn
O
.S
g
ti
o
Q
ra
C
_C0
t
ti
O
ra
>
ra
O
P
%
5 ~
°5
aa o
w g
O o
Q H
I
I
<
H
0)
a
s
o
O
ti
O
M
2
|

!
I
O
d
-g
rD
2
£
cd ^
C |
ii
E


3? T ti ti >&
g a
BiS1 2 g
.P O tfl OJD
<D
^5'c
P m co > c G t5 ^ o
Sg-S-|
,111-
45	>	£ O OT .rti
co O co O O p
2 g
> ^ rt G > O
I | E 1111
o ra u o ti ta ad c. iti
c
ra
3
O
O
P
o aa
11 O xo
o 5 a3 cd G >
cT- 2
-p > o
S ^ ^
B s 2
.ts o. &
3
o
o
2
O
P
E
£
£
d c
N G
0	C
s-g.
-a O
II £ ^ c O
«; S
fl
01
z? o
o ^ O N
a O So
rQ
2
d'^
11
« 3
1-S ■o 5
P
-a •£?
3>
N
CC
g Š o
o ▻ T$ O
2S-0
;=2 a o *^7 w -rt
s|i
Is.5
S|£
°2'E
g
= 3 «
S-r ra 3 ti c
Sf
. ^ o
: a,
3.2.	Drobno gospodarstvo
Eden od temeljnih nosilcev razvoja je drobno gospodarstvo, ki bo doseglo 4,4 povprečno realno stopnjo rasti družbenega proizvoda.
Razvojne možnosti drobnega gospodarstva bodo realizirane z ustanavljanjem novih enot v osebnem in združenem delu in z izboljšanjem izvozne ponudbe, z nadomeščanjem uvoza, s povečanjem ponudbe dobrin na domačem trgu ter z dinamičnim zaposlovanjem.
Z možnostjo hitrega zagotavljanja delovnih mest in s tem zaposlitve krajanov, z zmanjšanjem dnevne migracije ter s prevzemom dela družbenih funkcij, bo drobno gospodarstvo tudi temeljni nosilec razvoja lokalnih centrov.
Na osnovi delitve dela, specializacije, kooperacije in drugih oblik dolgoročnega poslovanja, sodelovanja bodo večje OZD prenesle del svoje proizvodnje v enote drobnega gospodarstva. Izločile bodo stranske dejavnosti in proizvodna sredstva zainteresiranim enotam drobnega gospodarstva.
Na osnovi dorečenega financiranja prenosa poskusne proizvodnje, bodo zainteresirane znanstveno raziskovalne organizacije prenašale projekte poskusnih modelov zlasti v enote drobnega gospodarstva, ki imajo možnost hitre prilagoditve tehnologije zahtevam novih projektov.
OZD drobnega gospodarstva lesne stroke se bodo pri načrtovanju razvoja med seboj tesneje povezovale zaradi boljšega poslovanja, zmanjševanja režijskih stroškov, racionalizacije dela in večjih možnosti za izboljšanje delovnih prostorov. Pri tem bodo ohranile značaj organizacij združenega dela drobnega gospodarstva s specifično zahtevnejšo proizvodnjo za znanega kupca.
Razvoj osebnega dela drobnega gospodarstva bomo zagotavljali s stimulativno davčno politiko in ustvarjanjem prostorskih možnosti za gradnjo novih in razvoj obstoječih delavnic predvsem tistih proizvodnih dejavnosti, ki bodo dolgoročno povezane z OZD, zaposlovale večje število delavcev, se usmerjale v izvoz in vlagale v izvenmestne krajevne skupnosti. Za gradnjo takih delavnic imamo na območju občine že zagotovljenih 25.000 m2 zemljišča v conah VP 1/2 (RP 2) in VP 6/1 (VP 4), zagotovili pa bomo tudi površine v VP 3/2 (VP 6).
Z zagotavljanjem najemnih poslovnih prostorov, pridobljenih zlasti s prekvalifikacijo stanovanj 6. in 7. kategorije in z davčnimi olajšavami pa bomo ustvarjali pogoje za razvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti (storitve dejavnosti za proizvode trajne vrednosti, za servisiranje industrijskih izdelkov, za dejavnost v zvezi s stanovanjsko gradnjo in stopnjo opremljenosti stanovanj, za potrebe kmetijske mehanizacije ter za osebne obrtne storitve).
Na osnovi spremenjene zakonodaje s področja osebnega dela bomo sprejeli občinske predpise in z njimi uredili področja, specifična za našo občino. S tem in pa z večjo prožnostjo pri obravnavi vlog bomo skrajševali postopke za izdajo obrtnih dovoljenj.
Hitrejše in širše bomo razvijali zadružništvo v osebnem delu kot pomembnega navezovalen trajnejših odnosov z združenim delom. Poudarek na nadaljnjem razvoju obrtnih zadrug bo predvsem v organiziranju proizvodnje sklepanju kooperantskih odnosov v združenem delu. povezovanju obrtnikov pri prevzemanju večjih poslov, pri izvozu izdelkov in storitev, ne pa v posredniški in nabavno-prodajni dejavnosti.
V občini bomo pospeševali proizvodno in storitveno osebno delo, vključno z nekaterimi intelektualnimi
storitvami, ki jih omogoča spremenjeni in dopolnjeni obrtni zakon, razen gostinskih dejavnosti bifejskega značaja, avtoprevozništva in storitev gradbene mehanizacije. Prodajo na drobno v zasebnem sektorju bomo omogočili na območju celotne občine.
Nosilci razvoja drobnega gospodarstva v občini so DO Galvanotehnika, DO Elektromontaža in DO Tek-stilka ter proizvodno osebno delo. (Glej tabelo 5 na strani 2388.)
3.3.	Kmetijstvo
Nosilci kmetjiske proizvodnje v občini bodo zviševali povprečno letno skupno kmetijsko proizvodnjo za 3 ”/0, tržno proizvodnjo pa za 3,5 %>.
Ta cilj bomo dosegli s povečanjem obsega družbeno organizirane proizvodnje na osnovi pogodb o skupnem proizvodnem sodelovanju, z intenziviranjem rabe kmetijskih zemljišč ter uvajanjem sodobne tehnologije v rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo.
V družbeno organizirano proizvodnjo se bo vključilo naslednje število kmetov:
Tabela 6: Število kmetij vključenih v organizirano proizvodnjo
Kmetije	Število kmetij 1986	1990	
Vseh kmetij Vključeno v družbeno	2.567	2.561
organizirano proizvodnjo	2.104	2.206
Ostale aktivne	342	250
Ostarele kmetije	130	105
Glede na bližino Ljubljane, ki kot veliko potrošniško središče omogoča direktno prodajo kmetijskih proizvodov bomo le s precejšnjimi organizacijskimi napori dosegli načrtovani premik v družbeno organizirani proizvodnji. Pri tem moramo upoštevati tudi dejstvo, da je v občini 65 »/o mešanih kmetij in kmetij, ki jim kmetijska proizvodnja .pomeni dopolnilno dejavnost, kar bo še oteževalo prizadevanja za povečanje obsega družbeno organizirane proizvodnje.
V skladu z veljavno zakonodajo si bomo še naprej prizadevali za izboljšanje socialne varnosti ostarelih kmetij. Te kmetije imajo v glavnem slabša kmetijska zemljišča v hribovitih območjih, zato kmetije večinoma zaradi nizkih preživnin niso zainteresirane za to obliko družbene pomoči, ki je povezana s prodajo zemljišč kmetijskim organizacijam in KZS.
3.3.1. Rastlinska proizvodnja
Skladno z ekološkimi in talnimi pogoji je rastlinska proizvodnja usmerjena predvsem v proizvodnjo krme za živino. Zato je večina njiv zasejana s krmnimi rastlinami, ki so s proizvodnjo sena na travnikih osnovna krma za živino.
Glede na prostorsko in naravno omejene možnosti povečevanja njivskih površin načrtujemo, da bomo obseg rastlinske proizvodnje povečali predvsem z uvajanjem sodobnejših tehnologij, z agro in hidromelioracijami in z rednim vzdrževanjem mreže odvodnih jarkov na Barju ter na ta način dvignili hektarske pridelke.
Navedeni cilji postavljajo pospeševalnim službam kmetijskih zadrug izredno odgovorne in zahtevne naloge. V veliko večji meri bodo morale skrbeti za prenos znanja in sodobne tehnologije v proizvodnjo. To pomeni, da bodo več in bolje sodelovale z znanstveno
Stran pgo
6t. 34	29. VIII. 1986
URADNI LIST SRS
raziskovalnimi insUtugijami zlnsti pri uvajanju ip izbor« nnvih sprt, gbdeipvi t9i, pripravi proizvodnih «§-mgritey posamezpjh kmetij.
Obseg rpsthnske proizvodnje je močno odvisen od porabe umetnih gnpjji, zato bomo regrese za mleko in meso iz skisds intervenpije v kmetijstvu in porabi hrane dajali predvsem za nabavo umetnih gnojil.
Krma s travnikov je osnova za razvoj in pospeševanje živinoreje, zato bomo povečevali pridelke sena z intenzivnejšim gnojenjem, uporabo kvalitetnega semena travnih mešanic, istočasno pa bamp z uvaja.-njem čredinske paše skrbeli za kvalitetnejšo in intenzivnejšo rabo travne ruše-
Tabela 7: Rastlinska proizvodnja
pšenica	Koruza	Krompir	oljna repica Vrtnine	Bob	Silažna koruza
	19S6	1991)	19fj6	1999	1986	1990	1986	1990	1986	1990	1986	1990	198.6	1990
Skupna površina ha	375	425	820	880	740	740	70	70	134	140	4	15	1350	1455
Pridelek ha/t	3,3	3,8	4,9	5,5	17,8	18,7	3,9	3,1	18,1	19,0	4	5	30,1	m
Skupni pridelek t	1,265	1.610	3.963	4.830	13.160	13.850	205	205	2.432	2.660	20	75	40.706	51.885
Odkup ton	555	740	—	—	200	350	205	217	310	350	—	—	ra	—
	travno detelj ne mešanice		krmni dosevki (stmiš. prež.)		druge poljščine (ajda, repa)		2 ali večkosni travniki		čredinski pašniki			
	1986	1990	1986	1990	1986	1990	1986	1990	1986	1990	1986	M89
Skupna površina ha	910	1.020	120	130	165	170	5.640	5.690	260	430	6.765	6.240
Pridelek ha/t	4,7	5,6	10,5	10,5	8,6	8,2	6,9	M	3^	44	34	3*5
Skupaj pridelek ton	4.280	5.675	1.255	1.365	1.417	1.570	38.910	42.030	1.020	1.780	20.795	21.985
3.3.2.	Zivipofejska proizvodnja
Živinorejska proizvodnja predstavlja glede na naravne pogoje osnovno proizvodno usmeritev, ki se bo razvijala predvsem na osnovi doma pridelane krme.
V tem srednjeročnem obdobju sicer načrtujemo samo okrog 4,5 °/o povečanje števila glav živine, vendar je možno povečati odkup mesa in mleka za okrog
16% predvsem z boljšo organizacijp odkupa in zajetjem živine, ki so jo sedaj prodajali mimo zadružnih organizacij.
Tudi v bodoče bomo pospeševali kombinirano rejo govedi za meso in mleko, ki prevladuje v občini in sicer ob t. i. mlečnih poteh mlečni tip goveda, v odročnih krajih pa mesno sorto.
Tabela 8: Živinorejska proizvodnja
	Krave št	Plemenske telice št.	Goveda za pitanje št.	Molznost na gl. 1	Prirast telic kg/dan	Prirast pitancev kg/dan	Tržna prodzv. na kravo lit.	Plemenske kobile št.
1886	6.190	1.371	3.650	3.251	0,66	0,88	1.285	575
1990	6.290	1.516	3.800	3.544	0,71	0,86	1.397	625
Odkup
telet? P1 telte?6 ”lek° preši« ovce	jagnjet e	p™seke
	kpro	ton	kom	ton	kom	ton	kom	ton	000 lit	kom	ton	kom	ton	kom	ton	kom	ton	kom	ton
1986	2902	1232	217	94	118	12	400	188	800	147	17	22	0,8	60	1	40	20	487	217
1990	3285	1400	273	118	130	13	476	224	8790	172	20	30	1	100	1,7	60	30	573	258
3.3.3.	Investicije
Za doseganje navedenih ciljev v rastlinskih in živinorejski proizvodnji kmetijske organizacije planirajo naslednje investicije:
Tabela	9: Investicije na kmetijah in		kmečkih skupnostih			
						/00 die
Leto		Skupna predračunska vrednost	Gospodarski objekti	Stroji in oprema	Melioracije	Skupno pašniki
1986		174.430	92.520	41.800	36.516	3.600
1987		179.760	102.660	42.300	31.200	3.600
1988		250.340	98.040	44.900	103.700	3.700
1989		239.140	96.040	50.000	89.500	3.600
1990		225.040	111.840	49.100	66.500	3.600
Skupaj		1,068.710	501.100	228.100	321.410	18.100
Od	skupne predračunske vrednosti bo 609,165.000			224,429.000 din kreditov ter 21,374.000		din združenih
din lastnih sredstev,		213,742.000 din sredstev HKS,		sredstev kmetijsko živilske razvojne skupnosti in IKZ.		
Tabela	18: Investicije	v družbenem	sektorju	. - .....	— -			v ooo din
Leto			Skupna predračunska vrednost	Stroji iti oprema		k Melioracije
1986			69.100	3.000		65.100
1987			22.300	3.000		18.300
1988			4.300	3.000		300
1989			4.300	3.000		300
1990			4.300	3.000		300
Skupaj			99.300	15.000		84.300
Od skupne predračunske vrednosti bo 25,860.000	Z njihovo realizacijo bomo izboljšali opremlje-
dki lastnih sredstev ter 73,440.000 din sredstev Zveze nost kmetij istočasno pa s hidro in agromelioracijami vodnih skupnosti Slovenije in kreditov.	usposobili slabša kmetijska zemljišča za intenzivnejšo
proizvodnjo.
Tabela 11: Investicije OZD s področja kmetijske proizvodnje v razširjeno reprodukcijo
v 000 din v cenah 19Š4
Predračunska	Tehnična
vrednost	struktura
OZD	Investicija	Lokacija	celotna	lastna sred.	1 i §	. oprema ostalo	S* m N	Konec m vest.	i %
Semenarski kombinat dokonč. I. faze POC Rudnik VM /1/2	130.000	75.000	50	50 —	1986	1986	75
Semenarna	izgrad. II. faze POC Rudnik VM /1/2	71.000	35.500	15	70 15	1987	1990	10
Veterinarski zavod Krimizgradnja delovnih							
prostorov	Vič	15.000	7.500			1987	1987	
KZ Ljubljana '	sejmišče
Tabela 12: Hidro in agromelioracije
Nosilec investicije	Lokacija	$*ovršina v ha	LfctO izvedbe
Hidromelioracije: A. SOZD Mercator KIT	Horjul C	' ioti	1986
KZ Ljubljana TZO Vič	Brezovica	žoo	1989
	Resnik	260	1986
SOZD Mercator KIT	Bevško—Laški kanal	480	1989
DO LM TOZD Posestva	Gmajnice*	150	mr,
Nosilec investicije	Lokacija	Površina v na	Leto izvedbe
B. SOZD Mercator KIT	Kozarje	20	1987
DO LM TOZD Posestva	Brest	30	. 1987
	Jesenkovo	30	1987
SOZD Mercator KIT	Ižica—Prošca	200	1990
KZ Ljubljana TZO Vič	Dobravica* *	358	1986
Agromelioracije:			' ■
SOZD Mercator KIT	Babna gora	50	1986
KZ Ljubljana TZO Vič	Črni vrh	20	1987
	Polhograjska dolina	50	1988
KZ Velike Lašče	Rob	100	1986
A — prva prioriteta Odbora za melioracije ZVS Slovenije. B = druga prioriteta Odbora za melioracije ZVS Slovenije.
• — nadaljevanje melioracije Iz leta 1985.
Na vseh melioriranih površinah bomo izvajali tudi komasacije. Sredstva za izvajanje melioracij in komasacij bodo zagotavljali zveza vodnih skupnosti ter investitorji v razmerju 80:20. Z vidika kmetijske proizvodnje je izredno pomembno vzdrževanje mreže odvodnih jarkov na ljubljanskem barju. Zato bo območna vodna skupnost v tem srednjeročnem obdobju zagotovila 4-letni ciklus vzdrževanja jarkov primarne in sekundarne odvodne mreže-kar pomeni, da bo letno očiščeno ca. 110 km teh jarkov.
Lastniki kmetijskih zemljišč na ljubljanskem barju pa so dolžni, na podlagi odloka o načinu vzdrževanja in čiščenja jarkov terciarne odvodne mreže na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, zagotoviti njihovo čiščenje vsaka tri leta.
Skladno s programom vzdrževanja jarkov terciarne odvodne mreže kmetijsko zemljiške skupnosti se bodo v čiščenje jarkov vključevale tudi t. i. proizvodne skupnosti jarkokopačev, ki bodo čistile terciarne odvodne jarke na naslednjih območjih:
1.	Proizvodna skupnost -Lavrica—Babna gorica« na območju: KS Pijava gorica, KS Škofljica in KS Lavrica.
2.	Proizvodna skupnost -Ig« na območju: KS Ig in KS Tomišelj.
3.	Proizvodna skupnost -Ižanka« na območju KS Barje.
4.	Proizvodna skupnost -Podpeč—Preserje« na območju: KS Podpeč, KS Preserje, KS Notranje gorice, KS Vnanje gorice, KS Brezovica, KS Dobrova, KS Polhov Gradec in KS Horjul.
3.3.4.	Poleg osnovne dejavnosti t. j. pospeševanje kmetijske proizvodnje bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju pospeševali tudi dopolnilne dejavnosti kot sta kmečki turizem in domača obrt. Tako Kmetijska zadruga Ljubljana TZO Vič in Kmetijska zadruga Velike Lašče planirata, da bosta vložili v kmečki turizem 3,000.000 din in 21,000.000 din v domačo obrt.
3.3.5.	Čebelarstvo
V občini Ljubljana Vič-Rudnik je evidentiranih 393 čebelarjev s 6.823 panji, od katerih jih je organiziranih v čebelarskih društvih 350 s 6.639 panji, ki dajejo povprečno po 10—11 kg medu. Med organiziranimi čebelarji je 26 kooperantov Medeksa in 7 kooperantov Hmezada, Čebelarska zadruga PE Ljubljana.
Glede na navedeno je jasno, da bomo lahko dosegli pozitivne premike na področju čebelarstva le tako, da bomo v organizirano družbeno proizvodnjo vključili večino čebelarjev z območja občine. 6iosaici
družbeno, organizirane proizvodnje - kooperacije so v občini poleg Medeksa, Hmezada in Čebelarske zadruge PE Ljubljana še Kmetijska zadruga Ljubljana TZO Vič in Kmetijska zadruga Velike Lašče. Strokovni nosilec pospeševanja čebelarstva pa je Veterinarski zavod Krim Grosuplje, ki s svojim pospeševalcem čebelarjem zagotavlja izvajanje osnovnih pospeševalnih nalog s področja zdravstvenega varstva čebel in strokovnega svetovanja pri uvajanju novih tehnologij čebelarjenja.
V proizvodnji čebeljih proizvodov pa bomo v tem srednjeročnem obdobju dosegli naslednje-cilje:
—	med
—	cvetni prah
—	matični mleček
—	propolis
—	vosek
15 kg/panj1 0,15 kg/panj 10 gr/panj 15 gr/panj 0,30 kg/panj
Večjo proizvodnjo bomo dosegli z uvajanjem sodobnih oblik čebelarjenja, izobraževanjem čebelarjev ter izboljševanjem zdravstvenega varstva čebel. S ciljem dvigovanja proizvodnje ter povečevanja števila kooperantov bomo čebelarsko kooperacijsko proizvodnjo stimulirali z regresiranjem nabave osnovnih reprodukcijskih materialov iz sredstev trgovinsko predelovalnih organizacij ter iz sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane.
V tem srednjeročnem obdobju bodo čebelarska društva tudi izdelala kataster čebeljih pašnikov', ki je strokovna osnova za organizirano in uspešno čebelarjenje.
3.3.6.	Zdravstveno varstvo živali
Za zdravstveno varstvo živali, intenziviranje prireje mleka in mesa ter izboljšanje pogojev za proizvodnjo zdrave hrane živalskega izvora bo še nadalje skrbela veterinarska služba organizirana v Veterinarskem zavodu Krim in veterinarski službi SOZD Mercator KIT DO LM TOZD Posestva. Temeljne naloge veterinarske službe bodo zdrastveno varstvo živali pred kužnimi in drugimi boleznimi, primarna preventiva — zdravstveno varstvo ljudi pred zoonozami, reprodukcija domačih živali, preprečevanje zastrupljanja okolja s povzročitelji živalskih kužnih bolezni, preskrba z zdravili in veterinarskim instrumentarijem, izobraževanje posestnikov živali in strokovnega kadra, raziskovalna dejavnost v veterini in priprave na SLO ter družbeno samozaščito in delovanje v izrednih razmerah.
3.3.7.	Izobraževanje kmetijskih proizvajalcev
Ker je ustrezna strokovna usposobljenost v kmetijskih organizacijah osnova za kvalitetno načrtovanje in izvajanje kmetijske proizvodnje bomo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 izboljšali kadrovsko strukturo zlasti v pospeševalnih službah.
V kmetijskih organizacijah bodo nadaljevali z izobraževanjem kmetov z raznimi oblikami izobraževanja. Organizirani bodo tečaji v novem zadružnem izobraževalnem centru na Barju. Se posebna pozornost bo namenjena izobraževanju kmečkih žena in njihovemu večjemu vključevanju v organe kmetijske zadruge in krajevnih skupnosti. S pospeševanjem razvoja izvenmestmh krajevnih skupnostih se bodo izboljšali življenjski pogoji vaškega prebivalstva in tako tudi bolje izrabljali kmetjiski prostor.
3.3.8 Kmetijsko zemljiška politika
Cilj kmetijsko zemljiške politike v srednjeročnem obdobju 1986—1990 je skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč, ohranjanje najboljših zemljišč za kmetijsko proizvodno ter usposabljanje kmetijskih zemljišč za intenzifikacijo kmetijske proizvodnje. Tako se bo kmetijska zemljiška skupnost s svojimi sredstvi vključevala v program hidro in agromelioracij, poleg tega pa bo kot nosilec nalog v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi uredila 50 km poljskih poti in usposobila za sodobno. obdelavo 200 ha zemljišč.
Ena izmed pomembnih nalog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik bo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 priprava letnih programov vzdrževanja mreže terciarnih odvodnih jarkov na Barju. Poleg tega bo KZS sofinancirala vzdrževalna dela z jarkokopači ter v ta namen odvajala del zbranih sredstev v skladu z letnimi programi oziroma potrebami, ki izhajajo iz cilja, da je potrebno v tem sred-
njeročnem obdobju zagotoviti čiščenje terciarnih odvodnih jarkov vsaj vsaka 3 leta.
Kmetijsko zemljiška skupnost bo tudi strokovni nosilec izdelave agrokarte, ki bo strokovna podlaga za ovrednotenje kmetijskih zemljišč. Agrokarta bo tudi osnova načrtovanja agrotehničnih ukrepov s ciljem povečanja kmetijske proizvodnje v danih razmerah.
3.4.	Gozdarstvo
Z doslednim izvajanjem gozdno gospodarskih načrtov bomo zagotavljali krepitev splošnokoristnih funkcij gozdov. Cilj tega srednjeročnega obdobja je uskladiti gozdnogospodarska dela in izkoriščanje gozdov ter povečati lesne zaloge, ki v gospodarskih gozdovih dosegajo 165 m3/ha.
V blagovni proizvodnji je predvideno prestrukturiranje sortimenta sečnje in sicer se bo povečala sečnja tanjših sortimentov, d očim bo delež hlodovine enak kot v preteklem obdobju. Taka sortimentacija je pogojena z obstoječo strukturo gozdov, kar še posebej velja za zasebne gozdove.
Večjo ekonomičnost in produktivnost bomo v gozdarstvu dosegli z višjo stopnjo mehaniziranosti ter izboljšanjem delovne tehnologije pri sečnji in spravilu lesa, ki bo morala biti prilagojena izredno heterogenim terenskim razmeram. Ob upoštevanju tega dejstva se bo stopnja lastnega mehaniziranega spravila v družbenem sektorju, kmetijska zemljišča na Barju in ob vodotokih, ki niso primerna za intenzivno kmetijsko proizvodnjo oziroma so v zaraščanju, bomo z vlaganji SOZD Slovenija papir začasno namenili sredstva za topolove nasade, zaradi pridobitve lesne mase. Večjo racionalizacijo bomo dosegli tudi z učinkovitim načrtovanjem gozdnogojitvenih del v obliki detaljne-ga gojitvenega načrtovanja ter organizacije in vodenja delovnih skupin.
Tabela 13: Obseg blagovne proizvodnje in gozdnogojitvenih del*
	Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOZD	TOK	TOK Škofljica	Ljubljana	Škofljica			Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva	GG Kočevje TOZD Gozdarstvo Lašče	Skupaj ms
Iglavci	8.375	16.845	33.184	1.500	8.190	68.094
Listavci	4.830	10.720	10.294	1.580	3.310	30.734
Skupaj m3	13.205	27.565	43.478	3.080	11.500	98.828
Obnova ha	17,4	K,55	48,90	9,0	12,7	106,55
Nega gozda ha	97,95	161,15	356,75	55,5	IM),5	771,85
Meliogracije gozdov ha:
—	osnovanje nasadov —	direktna premena —	indirektna premena —	vzdržev. nasadov	3,30 3,30 11,40	43.0 39.0 4.0 184,75	23.85 18.85 5,0 70,80	3,0 3,0 15,00	—	73.15 64.15 9,00 281,95
Plantažni nasadi ha:**						
— topolovi nasadi	—	—	—	10,0	—	19*6
— vzdrževanje nasadov	—	—	—	30,0	—	30,9
• Gozdno gospodarski načrti so v fcskiajevanju. NI upoštevano ob vodototik.

.s
'O
4
o
s*
"d
%

'ti
o
»u
&
1?
i
muotsodBz
oitAais
'ISSAUt
D3UOH
•)S9AUI
^a?u'd
OIB1SO
euidJdo
bqpbj9z
spajs *;sbi
bu;oi3o
5
u
I
Q
N
O
gggggg
O)	C3	O	03	O	03	0303
r-t	r—t	t—f	r—1	t—1	r—1	i—*	r—'
5	g	g	g	g	g	§§
03	03	03	03	03	03	0303
t	t-4	1—1	*-t	r-l	r-*TH
O	O
CM	CO
CO	03	CO	CD	CO	CO
CO	CO	CO	CO	CO	CO
03	03	03	03	03	03
rH	r—<	i—<	r—<	t—<	«—<
in	co	i>	cd	in	cd
co	co	co	co	co	co
03	03	03	03	03	03
i—<	r-4	r—4	1—4	r—4	r—4

03	O	O	CO	03
CO	03	03	CO	CO
03	03	03	03	03
i—4	r—4	i—(	r—4	»—4
t>	CD	CD	CD	t>
CO	CO	CO	CO	CO
03	03	03	03	03
i—4	i—4	i—4	i—4	i—1
g g S S g 2 g s I s 25 S
| O O <
I O 00
o	o	o	o	o	o
oo	cm	co	oo	co	in
in o id io in m rji m	Tj4 .	^j4 co
o	o	o	o	o	o
o	o	o	o	o	o
d	O	o	o	o	o
CM	O	O	O	CD	O
r-4	cm	^	id	in	m
o o o o o o o o o o o o o o o
o	O	o O O	Tf4	o	I	id rJ4	CO
1-4	CM	CMCDt-4	CM	CM	1	CM CM	CM
O	O	O	!	ID	O	O	|	ID O	O
03	r-	t>	I	F-	CD	CO	I	^ CD	L-
o	o
o	o
O	o
cd	o
CM	CD
o	o
o	o
o	o
o	o
N O > i Si O
.5 sz
'ti O >w >8 >OT 'p ti
i3Qc>c>iH>oc§
o	o	o	o	o	o
o	o	o	o	o	o
o	o	o	o	o	o
cd	o	rh	CM	ID	O
r-4	l>	CD	CO	CM
O	O	O	O	O	O
O	o	o	o	o	o
o	o	o	o	p	o
ID	cd	cd	CM	ID	o
oo	o	co	co	o
cd"
cž5
CD
o
'o
o
I
3
H
J2
o
ti
a
■a ^	5
, „ s s > Z
g5||S$l 5čs!e gsis
o o o o o p o o
S TO O ^
1 § 2 §
ID co O O
n, ru .
S«£“
^ CM CM^ ^
2 £ £11
a > > h
ti g
O. .g, N
O 'Us
li-K
a ^ c
e S ™
o > g
So S 8
-H 13 £2.
M
S
o
Q
H
S
11 2 1 S Q
Q Q N N O O 00 H
>
S
D
>N
ti
S-i’
ti
a
>
o
M
O
ti
ti
+
c
m
PQ
cd
c
>
cjd
S
^ . ti ti
S dl)
N
'Es
i
cd >u
m 3 S
s-5 a|s “
o c ti
0 K
■E <3 .52.
i . co C ti 'ti
Eti S = >	3 >
c S
ra S)
l-s|!
g a o
o c ^
_ ra 5 ^ ra
s -s | j .s
<D
SI
u '-r. ~ ti
a
as“ ”
55
■g
1
M
ti ti
>o
ti ti C —•
S s s > ■d 'Š £«l
s "g š >
^ 2 ti
dH a 'ti ^
?»S1
.3’+ + .^
1
I
ra
■g
n
o
S? 52.
^ S
a>
ra
ra
ti
/'-N l—<
Q N H O — H
o C
^ ti
ti u
s o s
a u 1
S S »
I5
li
^4 (y
og
m Id
s	S	o	.“ >	ra	
"ra ^ ra g "ra O •o S °	% Q O O «	o	i 'o	O	^ ti	O 3	H c	3	N	_cd cd 1
sl lš	M ra E o	eSlSSeSg' •SH!y£"SHo	a o 3
^ Q U N m o < H	O ra <	Igl^llS <E-i<Qra<E-iQ	bd H
Gozdno gospodarske organizacije bodo zgradile skupno 41 km gozdnih cest, s katerimi bodo izboljšale možnosti gospodarskega izkoriščanja gozdov, ki so trenutno težje dostopni.
3.5.	Lovstvo in ribištvo
Z lovsko gospodarskimi in ribiško gojitvenimi načrti bodo lovske in ribiške organizacije zagotovile smotrno gospodarjenje in upravljanje z lovišči in vodami.
Za preprečevanje škod po divjadi in na divjadi bodo lovske organizacije sklenile samoupravni sporazum s krajevnimi skupnostmi, kmetijskimi organizacijami ter gozdno gospodarskimi organizacijami združenega dela. S ciljem zaščite vodne flore bodo ribiške in lovske organizacije sodelovale pri usklajevanju interesov z drugimi uporabniki prostora ter jih tekoče opozarjale na morebitne negativne posledice posegov v prostor oziroma na morebitne povzročene škode.
3.6.	Trgovina
Poleg industrije je trgovina najmočnejša gospodarska veja po deležu ustvarjenega družbenega proizvoda V občini (22 ”/0) in bo v naslednjem srednjeročnem obdobju dosegla 2,9 %> povprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda.
V obdobju 1986—1990 bomo posebno skrb posvetili trgovini na drobno, zlasti trgovini osnovne preskrbe, pri čemer bo cilj približati se mestnemu povprečju neto prodajne površine na prebivalca.
Trgovina bo nadaljevala z izgradnjo objektov osnovne preskrbe. Zaradi omenjenih materialnih možnosti, ki ne dopuščajo gradnje malih trgovin osnovne preskrbe, bo v lokalnih centrih program trgovin glede asortimana in specializacije, prilagojen širšemu gravitacijskemu območju.
Osnovno preskrbo z živili in gospodinjskimi potrebščinami bomo reševali tudi z vključevanjem osebnega dela in sredstev.
Glede na deficitarnost prodajnih površin osnovne preskrbe, ki se bo s planirano izgradnjo novih stanovanjskih sosesk na območju Galjevice, Lavrice in Brezovice še povečala, bo potrebno na ravni mesta usmerjati investitorje na ta območja.
Hkrati z izgradnjo novih trgovin bo potekala modernizacija in specializacija obstoječih trgovskih objektov, obratovalni čas in ponudba bosta prilagojena potrebam potrošnikov in turizma, kar bo izboljšale poslovanje in oblikovalo racionalnejše manipuliranje z blagom.
Trgovina na debelo bo z dohodkovnim povezovanjem s proizvodnjo razvijala funkcijo organizatorja blagovnega premeta in soustvarjalca v blagovni menjavi. (Glej tabelo 14, na strani 2394.)
3.7.	Promet in zveze
Na področju prometa in zvez bomo v obdobju 1986 do 1990 dosegli 2.2-odstotno povprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda Razvoj prometa in zvez bo temelji! na pospešenem uvajanju sodobne transportno manipulativne opreme ter smotrni organizaciji skladiščnih in manipulativnih prostorov. Na področju PTT prometa bomo izboljšali kvaliteto PTT storitev in povečali število naročniških telefonskih priključkov in telefonskih govorilnic.
1 1
c
-5
O
O
▻
o
s
-d
P.
ja
o
K
<5
(N
ti
%
S
d
itiuaisodez
oitAais
2
3
S
G32'
•}saAui
D9UOH
•;S9AU1
euiajdo
eqpej3z
BA^SPOJS -;SBI
s,
•"S
s
o
I
o
N
o
=°
p, £
5 73
> -cn tj
s s
.52, c .„
f §i
or Ž
N Z .5.
1	co cc	§
	0	0
g	s	co co
2	2	03
1		in
U	°	s
O	§	s
O	O	0
O	<M	0
m" CM	S	0
'di		m
0	O	0
	O	
S		0
co		
		
'O 3	>	| -•
		ti
CM ^	"n	Ss
> £	! Cii	> 6
grčo
D- S d d jč
»sliniš
"T o. $-< ■	. n
—^ TD KJ vi t—> . , t/3 N " O C GO
S > > 5	£
•5 <u 2.Si “O
0
C M
g §
0
1 ru o CL
C0 *->
c CD
5! £ 8
eSd
gg
11
I
!'
S o H 5
.24 N S O
I
S > m 5 H c ^ c O S «
gj .5, 0- (U O ■ ■ E 3 o, E u 3 2 .2, < 2 O .=
o, U er, o.O U
d
N
0
1
E
OJ
n
S
o
E
Š
I
l!
II
»g
II
n
S'0
2,2
11
c>
7:
3.8.	Vodno gospodarstvo
Področje vodnega gospodarstva bo usmerjeno v varstvo pred visokimi vodami, zagotavljanje potrebnih količin vode, varstvo kakovosti voda, urejanje od-
vodne mreže in uravnavanje odtokov ne umih voda. vodno gospodarstvo se bodo uvajale nove metode načini reševanja obstoječe problematike, ki bodo zagotavljali sistematično, organizirano in visokokakovostno delo.
Tabela 16: Investicija v razširjeno reprodukcijo
			Predračunska vred.		Tehnična struk. (v •/•)					
OZD	Investicija	Lokacija	celotna	last. sred.	zgradba	oprema	ostalo	Pričetek Invest.	Konec Invest.	Število del.
Vodno- gospodarski	razširitev posl.	Hajdrihova	72.000	55.000	70	30		1987	1988	30
inštitut	prost.
3.9.	Gradbeništvo
Zaradi upadanja investicijskih dejavnosti se področje gradbeništva v srednjeročnem obdobju 1986 do 1990 ne bo razvijalo s tako intenzivnostjo, kot se je v preteklem obdobju
OZD s področja gradbeništva se' bodo dohodkovno povezale z indusuijo gradbenega materiala ter tako zagotavljale kvalitetno in pravočasno izvajanje gradbenih del. Na območju občine bo prenehala proizvodnja opeke, zagotovili pa bomo postopno saniranje gli-nokopov
Z modernizacijo proizvodnih procesov in izvajanjem produktivnejših gradbenih tehnologij, bodo gradbene organizacije zagotavljale funkcionalnejšo in bolj ekonomično izgradnjo stanovanjskih objektov.
Pri izkoriščanju naravnih mineralov bomo izvajali ukrepe za zaščito in varovanje okolja in vzpostavitev v prejšnje stanje. Razvoj gradbeništva bomo omogočili v IC VP 8 Škofljica (VP 245/1 Škofljica). (Glej tabelo 17, na strani 2397.)
3.10 Turizem in gostinstvo
Turizem kot gospodarska panoga ima v prostoru občine velike razvojne možnosti. Lega med zahodno in južno vpadnico, bogata območja rekreacije, izjemni klimatski pogoji, številni kulturnozgodovinski spomeniki, zaščita gorskih kmetij in usmerjena kmetijska proizvoonja omogočajo razvoj različnih vrst turizma, od specifično mestnega do tipično podeželsko rekreativnega.
Največji poudarek v naslednjem srednjeročnem obdobju bomo dali izletniškemu in počitniškemu turizmu Pri tem bo pomembno vlogo odigralo osebno delo z odpiranjem novih gostinskih in prenočitvenih zmogljivosti ob turističnih poteh in kmetije odprtih vrat kot osnova bodočih počitniških kmetij.
Nadaljnja pomembna naloga bo očuvati objekte in zagotoviti primerno ponudbo na zanimivih turističnih točkah Kureščku, Iškem Vintgarju, Rakitni, Polhovem Gradcu in Turjaku.
Turistično ponudbo občine bomo povečali z načrtno prenovo Trnovega. K širjenju turistične miselnosti in urejanju okolja, ki je za turizem izjemnega pomena, bodo v veliki meri pripomogla obstoječa in na novo ustanovljena turistična društva.
Razvoj gostinstva v naslednjem obdobju bo temeljil predvsem na izboljšanju kvalitete gostinskih
storitev, na povečanju sedežnih zmogljivosti pridobljenih z dograditvijo ter adaptacijo obstoječih objektov in gradnji novih prenočitvenih zmogljivosti.
Za gradnjo hotela A kategorije je opredeljena lokacija v Trnovem ob podaljšku Kardeljeve ceste.
(Glej tabelo 18, na strani 2398.)
Pri gradnji novih gostinskih zmogljivosti v organizaciji osebnega dela bomo pospeševali s kreditno in davčno politiko le take, ki bodo pomenile povečanje prenočitvenih in prehrambenih zmogljivosti v občini.
3.10.	Raziskovanje
Znanstvenoraziskovalne organizacije bodo še poglabljale sodelovanje med seboj in z gospodarskimi ter visokošolskimi organizacijami.
Z ustrezno kadrovsko politiko in z dodatnim izobraževanjem bodo znanstvenoraziskovalne organizacije povečale število raziskovalnih oziroma strokovno tehničnih kadrov v raziskovalnih oziroma razvojnih oddelkih.
Organizacije združenega dela bodo pri razvoju svojih novih proizvodnih programov maksimalno angažirale svoje razvojne službe ter vlagale več sredstev v razvojno raziskovalno dejavnost.
Na vseh področjih je potrebno v večji meri vzpodbujati inovativno dejavnost in tudi ustrezno nagrajevati inovatorje.
OZD s področja raziskovanja, ki se ukvarjajo s poskusno proizvodnjo (Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut Boris Kidrič, Inštitut za elektroniko in va-kumsko tehniko, Metalurški inštitut) bodo prenesle del poskusne proizvodnje v redno proizvodnjo obstoječih in novih OZD.
Raziskovalno razvojna enota za robotizacijo pri posebni raziskovalni skupnosti za elektrokovinsko industrijo bo zagotovila skupen, usklajen in enoten pristop pri raziskavah, razvoju, proizvodnji, prometu m uporabi določenih vrst robotov, podsklopov za robote, robotiziranje proizvodnih linij in znanj s tega področja. Uporabniki in izvajalci bodo tudi združevali delo in sredstva v skladu z neposrednim interesom za delo na konkretnih raziskovalnorazvojnih nalogah in za naloge skupnega pomena na projektu.
Gospodarske in znanstvenoraziskovalne organizacije s področja Viča bodo proučile možnosti za vključitev v to enoto kot uporabniki ali kot izvajalci.
a <
Večina znanstvenoraziskovalnih organizacij pa bo vlagala svoja sredstva za nakup nove raziskovalne opreme in v obnavljanje ter dopolnjevanje obstoječe opreme.
3.11.	Poslovne, tehnične in finančne storitve
Dejavnost finančnih, tehničnih in drugih poslovnih storitev bo imela v naslednjem obdobju intenzivno dinamiko razvoja s 4,6-odstotno povprečno letno stopnjo rasti in bo leta 1990 ustvarila 7,7-odstotka družbenega proizvoda občine. OZD s področja finančnih, tehničnih in drugih poslovnih storitev bodo z razvijanjem svojih proizvodnih programov in izvajanjem najsodobnejših tehnoloških rešitev omogočile industrijskim OZD hitrejši tehnološki razvoj, preobrazbo in modernizacijo ter približanje razvitemu svetu.
Nosilec naloge bo IBE v sodelovanju z OZD, ki imajo možnosti za razvoj lastne tehnologije in prodajo le-te na mednarodnem trgu (Plutal, Tovil, Avto-montaža TOZD TGN, IGO, IPKO). OZD, ki imajo tako razvito lastno tehnologijo, se bodo v sodelovanju z OZD s področja inženiringa intenzivno vključevale v mednarodno delitev dela in ekonomske odnose s tujino.
V	povečanje poslovnih prostorov in kadrov bo investiral le IBE z naslednjo investicijo: (Glej tabelo 20, na strani 2400.)
Organizacije združenega dela bodo uvajale v poslovanje informacijske sisteme. Pri uvajanju novih in posodabljanju obstoječih informacijskih sistemov bodo zagotavljale kompatibilnost sistemov in medsebojno sodelovanje strokovnjakov. S takim poslovanjem se bo zmanjšalo podvajanje zmogljivosti, kar bo pripomoglo k hitrejšemu, kvalitetnejšemu, ažurnejšemu in učinkovitejšemu delu in izvajanju informacijskih storitev. Namen investicij v informacijsko tehnologijo je zagotovitev pravočasnih in kvalitetnih informacij kot podlaga za Odločanje in vodenje poslovne politike ter upravljanje proizvodnih procesov.
V	informacijske sisteme bodo usmerjene naslednje investicije: (Glej tabelo 21, na strani 2400.)
4.	SOCIALNI RAZVOJ
4.1.	Socialno varstvo
Samoupravne interesne skupnosti na področju zaposlovanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva, stanovanjskega gospodarstva, pokojninsko-invalidskega zavarovanja ter druge samoupravne intersne skupnosti, ki tudi deloma uresničujejo socialnovarstvene pravice, bodo zagotavljale dogovorjeni in usklajeni razvoj socialnega varstva v občini. Občinska skupnost socialnega varstva bo uveljavljala uresničevanje take samoupravno dogovorjene socialne politike v občini, ki bo omogočala doseganje najustreznejše socialne varnosti delovnih ljudi in občanov.
Za doseganje tako zastavljenih ciljev bo občinska skupnost socialnega varstva:
—	podpirala ustanavljanje mreže rehabilitacijskih invalidskih delavnic za zaposlovanje ljudi, ki jih ni moč vključevati v redno zaposlitev pod normalnimi delovnimi pogoji.
—	podpirala zagotavljanje socialne varnosti vsem kategorijam upokojencev s sprotnim usklajevanjem vseh vrst pokojnin z rastjo življenjskih stroškov in urejanjem stanovanjskih vprašanj upokojencev,
—	spremljala in skrbela za dosledno izvajanje določil samoupravnega sporazuma o uresničevanju so-
cialnovarstvenih pravic na vseh področjih na podlagi enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči v okviru mesta Ljubljane,
— podpirala tako organiziranost strokovnih služb, ki bodo celovito obvladovale strokovno delo s področja socialnega varstva ter usklajeno in ažurno izvajale dogovorjene naloge s tega področja.
4.2.	Zaposlovanje
Občinska skupnost za zaposlovanje bo uresničevala svojo vlogo pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev in delovnih ljudi s strokovno pomočjo pri uresničevanju pravic do dela, z zagotavljanjem pravice do socialne varnosti v primeru brezposelnosti, z usmerjanjem v izobraževanju in v delo ter z nudenjem strokovne pomoči OZD in drugim pri uresničevanju njihovih zaposlovalskih potreb in interesov. Ugotavljala in zadovoljevala bo povprečno 3800 potreb po delavcih letno, posredovala delo ter uredila strokovno pomoč pri zaposlovanju brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve. S krepitvijo sodelovanja kadrovskih služb v OZD v naši in drugih občinah ter s kvalitetnejšimi postopki prekvalifikacij in izobraževanjem brezposelnih oseb in nezaposlenih delavcev v skladu s potrebami OZD bomo zmanjševali obseg nezaposlenosti. Skupnost bo zagotavljala povprečno 100 upravičencem letno denarno nadomestilo in povprečno 45 upravičencem letno denarno pomoč v času nezaposlenosti. Zagotovila bo ustrezno strokovno usposabljanje povprečno 23 invalidnih oseb letno v skladu s potrebami OZD ter zaposlitev povprečno 40 invalidnih oseb letno. Izvajala bo strokovna dela za štipendije iz združenih sredstev m vzpodbujala OZD k ustreznemu kadrovskemu štipendiranju ter zagotavljala povprečno 310 štipendij iz združenih sredstev letno in predvidoma 75 štipendistom razlike h kadrovskim štipendijam. Organizirala in usklajevala bo usmerjanje v izobraževanje v vzgojnoizobraževalnem, sitemu in v organizacijah združenega dela ter poklicno informiranje in svetovanje. Skupnost za zaposlovanje bo vzdrževala stike in obveščala delavce na začasnem delu v tujini o možnostih zaposlovanja v domovini ter sodelovala pri delovnem angažiranju v domovini ob njihovem vračanju.
4.3.	Otroško varstvo	> •' « i
Na področju otroškega varstva bomo usmerili razvoj v postopno večanje vključevanja otrok v vzgojno-varstveni program z izenačevanjem standarda z drugimi občinami v Ljubljani. Do konca srednjeročnega obdobja bomo vključili v organizirano vzgojo in varstvo 4170 otrok.
Zagotavljali bomo možnost za varstvo materinstva, otroka in družine, za nemoten vsestranski razvoj varstva in vzgoje predšolskih otrok ter za socialno varnost otrok. Posebno pozornost bomo namenili zboljšanju kakovosti in vsebine predšolskih programov in odprtosti VVO.
Plan skupnosti otroškega varstva občine obsega program vzgojnovarstvene dejavnosti ter program skupnih nalog. Uresničeval pa se bo z izvajanjem naslednjih programov:
— Program priprave otrok na vstop v osnovno šolo bomo izvajali na dva načina. Otroci, ki so vključeni v dnevno vzgojo in varstvo v vzgojnovarstvene organizacijo. bodo imeli pred vstopom v osnovno šolo 420 ur celotnega programa: za otroke, ki v VVO niso vključeni, pa se bo od leta 1986 dalje povečal ta pro-
>g
O
o
s.
•g
s>
a
35
a
o
S
s
cs
5
HIUSISOdBZ
ORA3)S

•^SdAUI
3$W?Ud
1
X
h
s
I
OI81SO
emaido
eqp»a»z
speuetsri
ra»o{33
|
S
3
I
a
N
O
£
jv
t§
> CM
S	o
1-*	T-l
s
S; g
s 2
^ C
[S
o*
I
Js
tS
H
S
I
g g
o
o
Š5L
si Si
i
O
a
|§
is S -o 8
ca
▻
O
a
|i
Ig
5>g
O
S
»
8.
O
O
ž
e
S
s
•C0
§
s
£
s
I
Uiaaisodez
•^9AUI
o»aoH
'IS^AUI
31W9M
0$B|SO
euiajdo
Bqpejj8z
»spdjg rjgei
eu>oi93
I
s
g
at
S
p
N
O
£
co	b-	o	c-
CO	CO	03	CO
03	03	03	03
CO	CO	CO	CO
CO	CO	CO	CO
03	C&	03	03
S S I I
o	o	o	o
03	CO	O	O
1-4 r-t
i S
o	o	o	o
o	o	o	~
«=?	p	«=?
o	o	o
o	C*	CM
O CO
o b-
” j” £ «
11
W El
S	S
S	o	s
c.	g	.2
ca	M
N	O.	—
S	o	g
C	{J	3
1!	£
Sa>
2«	§
C
1
1
o
s
o
's
o
O
Q
ca
c
>o
ca
XI
o
Eh
0
S
a»
§
>
u
1
CO
CO
CO
Q
Oti
o
'S
o o g
CM
03
1
5
s
3
s
CM

CO
5
o
CO
ca
>
o
£
[D
‘ca
ca
Oti
a?
c
5
ca
u ca
5 £
ca m
c *S
ca
>
o
£
;o
'5*
56
c
ca
Sl|
C 'C £ <v O. V3
u "m
!3 — ti
»■g S
2 > =
S8
.s g
§2
šl
Sjš
jC
ca
c
0)
>
CO
O
ti
£
<v
▻
.s
Ga
8
C
'D
<U
'M
5
>	G	o.	> a	Ž
.2,	la	o	3 8	E
1	g H	ti	3 g1 w 2 m S	o a O
8	O Q	2	O « M u	
gram od 180 na 300 ur, nato pa postopno do konca srednjeročnega obdobja na 420 ur. Tako bodo otroci, Id niso vključeni v dnevno varstvo in vzgojo v VVO, vsaj kar zadeva program priprave pred vstopom v osnovno šolo, izenačeni z otroci, ki to varstvo uživajo. Predvidevamo, da bo v to obliko vzgoje v občini vključeno v tem srednjeročnem obdobju 359 otrok. Postopno bomo razširili tudi izvajanje programa za otroke v starosti 3—5 let, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo v VVO od 80 na 120 ur. Poleg obstoječih bomo izvajali nove vzgojne programe. Posebno skrb bomo z odpiranjem novih oddelkov namenili otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
— Na ravni mesta bomo izvajali dogovorjene naloge, ki zajemajo združevanje sredstev za štipendiranje dijakinj na srednji vzgojiteljski šoli, sofinanciranje izobraževanja varuhinj v šoli za varuhinje, financiranje vzgojiteljic pripravnic in financiranje svetovanja in analiz prehranjevalnega programa, po potrebi pa tudi nekatere raziskovalne naloge.
— Preko dogovorjenega programa v občinski skupnosti otroškega varstva bomo sofinancirali letovanja in zimovanja otrok ter druge prireditve, ki imajo pomen za dorascajoco mladino. Z drugimi organizacijami in skupnostmi pa bomo sodelovali pri opremljanju otroških igrišč v KS.
Obseg dogovorjenih nalog v občini bomo določili v skladu s sprejetimi programi KS, OZD in drugih organizacij in skupnosti z letnimi programi SOV.
V skladu z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic bomo zagotavljali otrokom na območju občine družbene pomoči. Do družbene pomoči bodo upravičeni vsi otroci, ki živijo ali spadajo v družino, v kateri dohodek na družinskega člana ne dosega dogovorjene ravni socialne varnosti. Dodeljevali jih bomo predvsem v funkcionalni obliki.
Porodniški dopust bomo podaljšali na eno leto in razširili krog upravičencev do porodniškega dopusta.
Zgradili bomo še zadnje objekte iz programa samoprispevka lil in sicer VVE Brdo (80 mest) in VVE Lavrica (80 mest).
VVO Viško polje (120 mest) bomo gradili v primeru potreb in če bodo zmogljivosti sosednjih vzgojno-varstvenih objektov zasedene.
Dokumentacijo bomo pripravili za gradnjo VVO v območju sosesk VS 1/3 in VS 1/4, VS 2/9 Rakova jelša, VS 1/5 Ilovica in VS 4/4 Lavrica.
4.4.	Socialno skrbstvo
Na področju socialnega skrbstva bomo dopolnjevali socialno politiko na vseh ravneh. Izvajali bomo materialne in nematerialne socialnoskrbstvene pomoči. Postopno bomo spreminjali dosedanje oblike in metode dela s težnjo po preventivnem delovanju ter širjenju teamskega, grupnega in skupnostnega dela. Za uvajanje vsebinsko bogatejših oblik in metod dela bodo izvajalske organizacije strokovno izpopolnjevale in izobraževale delavce ter zaposlovale nove profile strokovnjakov.
Raven socialne varnosti bomo določali glede na
povprečni osebni dohodek v preteklem letu v Ljubljani.
Izvajali bomo naslednje dejavnosti socialnega skrbstva:
— Na področju varstva otrok in družine bomo izvajali in razvijali oblike predzakonskega in zakonskega svetovanja z namenom omogočiti družini normalno funkcioniranje in otrokom v njej zagotoviti čim boljše pogoje za njihov vsestranski razvoj.
— Duševno in telesno prizadete otroke in mladostnike bomo čimprej usmerjali v ustrezno organizacijo za usposabljanje in jim s tem omogočali pravočasno habilitacijo.
— Pridobivali bomo nove oziroma ustreznejše rej- '■ niške družine in v primerih, ko se starši odpovedo otrokom zanje poiskali primerne posvojitelje.
— Pri otrocih, ki morajo v mladinski dom, vzgojni zavod ali organizacijo za usposabljanje, bomo skušali čim prej odpraviti vzroke za odhod otroka v zavod, zlasti neurejene družinske odnose.
— Se nadalje bomo izvajali skrbništvo za mladoletne osebe s pridobivanjem najprimernejših skrbnikov in pomočjo pri izvajanju prevzete obveznosti.
— Zaradi zmanjševanja števila mladoletnih storilcev prekrškov in kaznivih dejanj bomo poleg do-sedaj uveljavljenega kurativnega dela uvajali več preventivnega dela tudi s pomočjo prostovoljnih delavcev.
— Za ostarele, osamljene in bolne odrasle osebe bomo razvijali domsko varstvo v sklopu obstoječih zmogljivosti. Dogradili bomo merila in kriterije financiranja izvajanja dejavnosti domov za starejše občane tako, da bodo upoštevana dejanska struktura uporabnikov teh storitev ter dejanski pogoji delovanja teh organizacij.
Vsem ostalim ostarelim osebam, bolnim in invalidom, ki živijo v svojem okolju, pa bomo nudili ustrezno socialno pomoč sami ali v sodelovanju s tistimi organizacijami in društvi, ki imajo v svojem programu tudi skrb za bolne, invalide in starostnike.
— Izvajali bomo kurativno in preventivno dejavnost z neprilagojenimi odraslimi osebami, predvsem alkoholiki in njihovimi družinami, izvajali varstveni nadzor nad pogojno obsojenimi osebami,- strokovno delali z obsojenimi osebami in njihovimi družinami ter razvijali teamske oblike nudenja postpenalnih pomoči.
Tabela 22: Plan koristnikov socialnovarstvenih pravic v obdobju 1986—1990
Število koristnikov
I. Edini vir	1986 58	1987 58	1988 57	1989 57	1990 57
2. Dopolnilni vir	454	478	502	532	562
3. Ostale DDP	1010	1054	1096	1126	1144
4. Splošni soc. zavodi	302	304	306	306	306
5. Posebni soc. zavodi	73	83	83	83	83
6. Vzgojni zavodi	58	59	59	60	60
7. Zavodi za usposabljanje	119	121	123	125	127
8. Nega v drugi družini	13	13	13	n	13
9. Rejnine	88	91	94	96	96
V srednjeročnem obdobju bomo izvedli naslednje investicije:
Z
—	nadaljevanje adaptacije Doma na Bokalcah lil. faza, zaključek del 1986. leta, vir financiranja Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
—	izgradnja Mladinskega doma Malči Belič: predvidena vrednost 300 milijonov din. vir financiranja bodo združena sredstva za obnovo in izgradnjo vzgojnih zavodov in organizacij za usposabljanje pri ISS,
—	skušah bomo rešiti prostorsko problematiko Centra za socialno delo.
t
4.5.	Osnovno šolstvo
V osnovnem šolstvu bomo najmanj ohranili doseženi količnik izmene pouka, število oddelkov celodnevne šole pa bomo povečevali v skladu z materialnim: možnostmi. Povečali bomo število oddelkov podaljšanega bivanja predvsem na najbolj deficitarnih območjih občine, ki so: Trnovo, Malči Belič, Vrhovci. Brdo in Eudn.k.
Tabela 23:	Podatki o številu učencev	in učnih oddelkov
Leto	Število učencev	Slavilo učnih oddelkov
1986	.8.284	322
1987	8.369	326
1988	8.454	330
1989	8.529	333
1990	8.587	335
Zagotavljali bomo uveljavitev programa življenja in dela osnovne šole v vseh razredih. S tem bomo vsem učencem zagotavljali pogoje za razvoj individualnih interesov in sposobnosti. Izvajalske organizacije bodo skrbele za čim kvalitetnejše izvajanje dopolnilnega in dodatnega pouka.
V mejah možnosti bomo zagotavljali pogoje za uresničevanje razširjenega dela predmetnika in s tem izvajanje pouka fakultativnih predmetov in interesnih dejavnosti.
Pri dodatnem programu bomo dali prednost zagotovitvi pogojev za izvedbo programa življenja in dela osnovne šole (regresiranje učbenikov in prehrane, šole v naravi, dejavnost glasbenih šol, najpotrebnejša vlaganja v šolski prostor in opremo).
Permanentno in načrtno bomo skrbeli za izpopolnjevanje in usposabljanje pedagoškega kadra ter s tem skrbeli za čim večjo kvaliteto vzgojnoizobraževalnega dela v osnovnih šolah.
Ena od osnovnih nalog bo dopolnitev oziroma sprememba kriterijev in meril financiranja izvajalskih organizacij ter prevrejanje kvalitete dela.
Iz sredstev samoprispevka III bomo dokončali osnovno šolo Kolezija s 16 oddelki. Iz sredstev združene amortizacije bomo dogradili naslednje šole: OS Marjan Novak-Jovo (stari objekt), OŠ I. bataljona Dolomitskega odreda Horjul (2 učilnici), OŠ Dolomitskega odreda Polhov Gradec (4 učilnice, kuhinja, telovadnica) in OŠ Primož Trubar Velike Lašče (4 učilnice, kuhinja).
Odkupili in uredili bomo zemljišča za igrišča pri OŠ Franc Leskovšek-Luka.
Dokumentacijo bomo pripraviti za novogradnjo osnovnih šoi v KS Barje to KS Bočna dolina.
4.6.	Usmerjeno izobraževanje
V	srednjem usmerjenem izobraževanju bomo dorekli mrežo šol in s tem zagotovili racionalno organizacijo dela na šolah, kvaliteto izvajanja vzgoj-noizobraževainih storitev in tudi ekonomsko stabilnost šoi V posebnih izobraževalnih skupnostih bomo oblikovali ustreznejše standarde, normative in merila za vrednotenje vzgojnoizobraževalnih programov, tako da bodo bolj realno upoštevane specifičnosti in pogoji dela. Z usmerjanjem in preusmerjanjem učencev bomo zagotavljali usklajevanje s potrebami združenega dela.
Za izvedbo navedenih nalog in izboljšanje pogojev za izvajanje pouka načrtujemo naslednje investicije:
—	adaptacija in dograditev prizidka kompleksa srednjih šol na Aškerčevi — iz sredstev zbranih po posebnem sporazumu in drugih sredstev.
—	adaptacija, prizidek in izboljšanje opremljenosti Srednje šole za računalništvo — s sredstvi zbranimi po posebnem sporazumu.
Sodelovali bomo pri reševanju prostorske problematike Srednje agroživilske šole.
V	okviru materialnih možnosti bomo v visokem usmerjenem izobraževanju izvajali naslednje investicije:
FAGG — VTOZD Arhitektura — dozidava,
FAGG — VTOZD Gradbeništvo in geodezija — nadzidava,
FNT — VTOZD Tekstilna tehnologija — nadzidava.
FNT — VTOZD Farmacija — prenova,
BF — novogradnja v biotehniškem središču pod Rožnikom,
Fakulteta za elektrotehniko — dozidava,
BF — VTOZD veterinarstvo — izgradnja virolo-škega laboratorija.
4.7.	Zdravstvo
Na področju zdravstvenega varstva bomo zagotavljali v preteklem srednjeročnem obdobju doseženo raven zdravstvenega varstva vsega prebivalstva.
Zagotavljali bomo zdravstvene storitve v zvezi s preprečeanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo bolezni in poškodb izven dela, zdravila, ortopedske in druge pripomočke, nujne reševalne prevoze in zdravstvenovzgojno in prosvetno dejavnost. Preventivne zdravstvene storitve v zvezi z zdravstvenim varstvom pri delu in zdravstvenim varstvom delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo, zdravstvene storitve v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poškodb pri delu in poklicnih bolezni, si bomo zagotavljali delavci v organizacijah združenega dela oziroma drugi ljudje sami, v zdravstveni skupnosti pa le ob izpolnjevanju solidarnostnih kriterijev. Socialno varnost v zvezi z zdravstve-ntoi varstvom (nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, pogrebnine, posmrtnine, potni stroški pri uveljavljanju zdravstvenega varstva) si bomo delavci zagotavljali v svojih organizacijah združenega dela oziroma drugi delovni ljudje sami z uresničevanjem solidarnosti na podlagi dogovorjenih meril pa tudi v organizaciji združenega dela in v zdravstveni skupnosti.
Prednost bodo imele naloge in ukrepi za širitev dispanzerskih in preventivnih metod dela, zagotovitev
optimalnega obsega dejavhosti in organizacije zdravstvenega varstva delavcev pri delu in v zvezi z delom, zagotovitev ustreznega higiensko-epidemiološkega varstva za zaščito pred nalezljivimi boleznimi in povečanje samozaščitne dejavnosti občanov (zdravstvena prosveta in vzgoja, aktivnejši odnos do zdravja, medsebojna pomoč občanov in podobno) ter boljše obvladovanje najvažnejših oblik in najbolj razširjenih zdravstvenih problemov (obolenja srca in ožilja, rak, poškodbe izven dela, zobna gniloba).
Zdravstvene organizacije bodo z boljšo organizacijo dela zmanjševale čakalne dobe še zlasti v zobozdravstvenih in specialističnih ■ dejavnosti ter zagotovile razširitev dejavnosti zdravljenja in medicinske nege na domu.
Delež participacije uporabnikov v celotni ceni zdravstvene storitve bo ostal na ravni, ki smo jo dosegli v srednjeročnem obdobju 1981—1985.
V zdravstvenih organizacijah osnovnega zdravstvenega varstva bo ostalo število zaposlenih na doseženi ravni oziroma se bo povečala stopnja rasti zaposlovanja le s stopnjo rasti prebivalstva. Prednostno pa bomo z boljšo organizacijo dela, ustrezno razporeditvijo kadra ter izmenskim delom zagotavljali približevanje zdravstvenih storitev kraju bivanja.
Za potrebe zdravstva načrtujemo naslednje investicije:
—	izgradnja zdravstvene postaje Škofljica — iz sredstev samoprispevka III,
—	dokončanje prenove zdravstvene enote Rudnik (zobozdravstveno varstvo odraslih in otrok in fizioterapija) — iz sredstev zdravstvenega doma in zdravstvene skupnosti,
—	odkup in prenova objekta zdravstvene postaje v Podpeči ter adaptacija in oprema zdravstvene postaje Ig, iz sredstev zdravstvene skupnosti,
—	prostorska preureditev in. oprema prostorov lekarne na Rudniku, iz sredstev zbranih po posebnem sporazumu,
—	adaptacija MHZ Rakitna — iz sredstev samoprispevka III.
4.8. Kultura
Razvijali in krepili bomo ljubiteljsko dejavnost ter spodbujali nadaljnjo kvalitetno rast programov. Zagotavljali bomo redno delovanje kulturnoumetni-ških društev v sedanjem obsegu, podpirali pa bomo tudi razvijanje novih dejavnosti v društvih. Selektivno borno financirali posamezna področja ter uveljavljali v večji meri neposredno menjavo dela.
Občinska Zveza kulturnih organizacij bo organizacijsko povezovala, programsko usmerjala in strokovno podpirala vsa kulturno-umetniška prizadevanja v občini. Pripravljala bo predstavitev dosežkov umetniških skupin na različnih področjih, nudila vsestransko pomoč društvom in skupinam ter drugim organiziranim oblikam kulturnega delovanja in se zavzemala, da bodo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela vključevale kulturo v svoje razvojne programe ter obveščala javnost o kulturnem življenju v občini preko sredstev javnega obveščanja.
Na področju knjižničarstva bomo postopno povečevali temeljno knjižno zalogo, razširili mrežo splošnoizobraževalnih knjižnic, posodobili in racionalizirali poslovanje ter zagotavljali prostorski in kadrovski razvoj.
Ob koncu srednjeročnega obdobja bodo vse splošnoizobraževalne knjižnice, vštevši potujočo knjižnico, dosegle naslednje standarde in normative:
—	zagotovitev najmanj 2 knjigi na prebivalca temeljne knjižne zaloge,
—	knjižni prirast 1 knjige na 10 prebivalcev letno,
—	izposojo 2—3 knjigi na prebivalca letno,
—	vključitev 18 %> prebivalcev v članstvo knjižnic.
Vsem šolskim kulturnim društvom bomo zagotavljali redno delovanje s sofinanciranjem nabave potrebne opreme in z omogočanjem strokovnega izpopolnjevanja njihovih mentorjev. Umetniškim skupinam in "društvom pa bomo omogočali uveljavitev na prireditvah Naša beseda in vsakoletnih občinskih srečanjih.
S ciljem približevanja kulture delovnim ljudem in občanom bo kulturna skupnost s sofinanciranjem omogočila prireditve v okviru kulturne akcije, kjer bo izkazan interes in organizacijska pripravljenost tako v krajevnih skupnostih, v organizacijah združenega dela, v šolah in vzgojnovarstvenih organizacijah.
V srednjeročnem obdobju bomo zagotovili sredstva za ureditev knjižnih izposojevališč v KS Rožna dolina, KS Trnovo-Kolezija in KS Stane Sever ter za ureditev nadomestnih prostorov matične knjižnice Prežihov Voranc.
Iz sredstev zs investicijsko vzdrževanje bomo v mejah materialnih možnosti in kolikor bodo krajevne skupnosti pripravljene vložiti svoj delež, zagotoVili sredstva za adaptacijo, obnovo in posodobitev prostorov za kulturo v naslednjih krajevnih skupnostih:
1.	prednostno bomo sanirali prostore za kulturo v krajevnih skupnostih: Horjul, Dobrova, Ig, Polhov Gradec, Podpeč-Preserje, Turjak itd.
2.	Poleg tega pa bomo izvajali tudi sanacijo, dokončanje in vzdrževanje prostorov za kulturo v krajevnih skupnostih: Horjul, Vnanje gorice. Barje, Trnovo, Golo-Zapotok, Kozarje, Brezovica, Velike Lašče, Pijava gorica, Malči Belič, Rudnik in Kolezija.
Začela se bo gradnja Muzeja ljudske revolucije, iz sredstev kulturne skupnosti bomo odkupili in uredili galerijske in depojske prostore za Arhitekturni muzej ter pričeli s pripravami na gradnjo Slovenskega etnološkega muzeja.
Posebno skrb bomo v tem obdobju namenili varstvu naravne in kulturne dediščine. Pri tem bomo razglašali in vlagali sredstva v spomenike, ki so širšega pomena za družbenopolitično skupnost.
Prednostno bomo:
— nadaljevali že začete aktivnosti na gradu Turjak, Ahacu nad Turjakom, Dvoru, Polhograjski graščini, Zgončah, Visokem nad Kureščkom, Temko-vem mlinu na Rašici, Emonskem zidu na Mirju, Korenu nad Horjulom;
izvajali nove akcije: grad Bokalci, paviljon ob Cesti dveh cesarjev, Jakobova cerkev Strahomer, Plečnikova piramida v Emonskem zidu;
obnovili oziroma rekonstruirali spomenike NOV, ljudske revolucije in delavskega gibanja: spomenik v Kozlarjevi gošči, Partizanska bolnišnica Krvavice nad Iškim Vintgarjem, Mencingerjeva 29 (bunker), Spomenik padlim v NOV Riharjeva ulica, Vdimarjeva vila, rekonstrukcija bunkerja Hrastenice.
Stran 2404
URADNI LIST SRC
St. 34 — 29. Vin. 1986
4.9. Telesna knltnra
Na področju prioritetnega vrhunskega športa tudi v bodoče ne bo možnosti, da bi z zbranimi sredstvi iz svobodne menjave dela spodbujali in omogočili vrhunske dosežke v vseh športnih panogah. Zato se bomo dogovorili le za nekaj športnih panog. Predvsem bomo podpirali v kolektivnih panogah: nogomet, košarko, odbojko, rokomet moški, ter v individualnih panogah: namizni tenis, kajak kanu, gimnastiko moški, plavanje in smučarske teke. Prizadevali si bomo, da dosežejo panoge sledeče rezultate:
nogomet — uvrstitev v slovensko ligo košarka — uvrstitev v mladinsko slovensko ligo, odbojka ženske — uvrstitev v drugo zvezno ligo, rokomet — zadržati iste rezultate v slovenski ligi, namizni tenis — osvojitev naslova državnega prvaka,
kajak kanu — eno izmed kolajn na svetovnem prvenstvu,
gimnastika moški — povečati kvalitetni vrh in vključitev v mednarodni prostor tekmovanj,
plavanje — obdržati vodilno vlogo v jugoslovanskem plavanju ter uvrstitev enega tekmovalca na evropsko prvenstvo,
smučarski teki — uvrstitev v vrh jugoslovanskega smučarskega teka ter uvrstitev enega tekmovalca v mladinsko državno reprezentanco.
Se nadalje bomo podpirali in razvijali širjenje organizirane rekreacijske dejavnosti predvsem z ustanavljanjem novih društev ter izobraževanjem strokovnih kadrov. Tako predvidevamo, da bo leta 1990 vključenih v 65 društev 12.500 prebivalcev. Preko akcij bomo do leta 1990 vključili 27.560 prebivalcev.
V	procesu vzgoje in izobraževanja bomo izboljšali programe v športni znački 11, II. in III. V vzgoji bomo zagotovili slehernemu otroku možnosti naučiti se plavanja in pa osnov smučanja.
V	izobraževanju bomo v drugem razredu izvedli preverjanje znanja plavanja tako, da se bodo v tretjem razredu otroci po posebnih programih naučili plavanja.
V	programih tekmovanj bomo uveljavili le tiste programe, ki so podlaga za razvijanje prednostnih šbbrtov v občini.
Z delom delovnih ljudi in občanov, sofinanciranjem samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti, udeležbo OZD ter s posebej zbranimi sredstvi bomo zgradili sledeče telesnokulturne objekte:
— ŠRC Svoboda — obnovitev igrišč in garderob, izgradnja atletske steze in teniška igrišča ter večnamensko ploščad — iz sredstev zbranih po posebnem sporazumu ter sredstev skupnosti,
— ČRC Mesarica — obnovitev garderob in skladišč, ureditev obale, izgradnjo večnamenskih ploščadi in teniška igrišča — iz sredstev amortizacije,
— Partizan Trnovo — obnovitev centralne kurjave, izgradnja prizidka iz sredstev 'ambrtižacije,
— Partizan Vič — obnovitev strehe, večnamenska plošačd ter izgradnja prizidka — iz sredstev amortizacije.
Investicije v ureditev telesnokultornih površin pa bomo skupaj s krajani financirali v naslednjih krajevnih skupnostih: Brezovica, Dobrova, Brdo, Gdo-Zapdtok, Kblezija, Krim, Lavrica, Murgle, Peruzzi, Rakova jelša, Rudnik, Stane Sever, Tomišelj, Velike Lašče, Vnanje gorice, Zeleni log, te, Rakitna, No-
tranje gorice, Malči Belič, Horjul, Trnovo, Polhov Gradec, Barje. Prednostno bomo gradili večnamenske ploščadi in rekreacijske površine.
4.10. Raziskovalna skupnost
Raziskovanje je v svoji vsebini, aktivnosti, predvsem pa z rezultati integrirano v vsa področja delovanja in planiranja razvoja družbe kot celote, narodnega gospodarstva oziroma vseh njegovih delov. Zato je tudi raziskovalna dejavnost kot ena nepogrešljivih podlag za planiranje razvoja, vključena v tem predlogu v posamezna poglavja gospodarskega razvoja. Občinska raziskovalna skupnost usklajuje, povezuje in pospešuje to; dejavnost. Poleg nalog, že vključenih v posamezna poglavja srednjeročnega načrta, bo ORS usmerila svoje delo še v naslednja specifična področja:
—	koordinacijo programov raziskovanja in posredne menjave dela ter sporazumevanj e o izvajanju raziskovalnih programov,
—	ocenjevanje raziskovalnih pobud in interesov glede na družbene potrebe,
—	pospeševanje inovacijske dejavnosti in spremljava doseženih rezultatov,
—	popularizacijo raziskovalne dejavnosti v vsem področju združenega dela in še posebej med mladino.
Nadaljevali bomo priprave in pričeli graditi novo Centralno tehnično knjižnico UEK Ljubljana.
5.	UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
5.1.	Usmeritve in konkretne naloge
5.1.1.	Varstvo okolja
Za učinkovito varovanje okolja bomo:
—	izboljšali kakovost voda najmanj za en kakovostni razred,
—	sanirali I. in II. varstvene pasove vodnih virov vodovodnega sistema,
—	z ustrezno razmestitvijo objektov bo omogočena manjša uporaba energije. Uvajali bomo izkoriščanje novejših energetskih virov,
—	ob urbanističnem načrtovanju bomo v večji meri upoštevali prostorske pogoje, (reliefni, klima-tološki, metereološki...)
—	zmanjševati bomo količine odpadkov z zbiranjem m predelavo odpadnih surovin,
—	uredili bomo novo centralno deponijo Barje za odlaganje in sanirali staro odlagališče,
—	zaostrili bomo odgovornost za skrbno ravnanje s škodljivimi strupenimi in nevarnimi odpadki in za njihovo odstranjevanje,
—	sanirati bomo kamnolome, sanitarne deponije, divja odlagališča in površine namenili primarni rabi,
—	varovali bomo okolje pred škodljivimi snovmi, vzpodbujali razvoj čistih tehnologij ter skrbeli za sanacijo obstoječih prekomernih onesnaževalcev zraka. Za zmanjšanje onesnaževanja zraka bomo razvijali omrežje zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja v obstoječih in novih naseljih.
5.1.2.	Urejanje prostora
— Novogradnje bomo usmerili na še nezapolnjene stanovanjske proizvodne in ostale cone,
—	družbeno usmerjena stanovanjska gradnja je predvidena v komunalno opremljenih območjih in v že začetih soseskah,
—	ob izgradnji stanovanjskih sosesk bodo zagotovljene lokacije spremljajočih in družbenih objektov ustrezne zelene, športne in rekreacijske površine,
—	individualno stanovanjsko gradnjo bomo usmerili v organizirano združno gradnjo in s tem zagotovili racionalno izrabo prostora, kvalitetnejše urbanistične in arhitektonske rešitve s sočasnim racionalnejšim komunalnim opremljanjem zemljišč,
—	individualno stanovanjsko gradnjo bomo usmerili predvsem v zgostitev gradnje in zapolnitve vrzeli v obstoječih naseljih, kar naj zagotavlja izkoristek že zgrajene infrastrukture, oziroma izboljšanje in ureditev komunalno sanitarnega standarda v. obstoječih naseljih,
—	skladnejši razvoj mestnega in izvenmestnega prostora bodo dosegli z usmeritvijo novih proizvodnih programov predvsem na južno obrobje Ljubljane in v lokalna središča izvenmestnih območij,
—	razvoj gradnje za raziskovalno in izobraževalno dejavnost, telesno kulturo in zdravstvo, bomo nadaljevali predvsem v dosedaj že opredeljenih območjih,
—	za razvoj poslovnih in trgovskih dejavnosti bomo poleg že opredeljenih površin predvideli nove v bližini uporabnikov.
Pri načrtovanju bomo poleg tehnoloških rešitev upoštevali še naravovarstveni vidik in potrebo po varovanju kmetijskih zemljišč in gozdnih sestojev. Maksimalno bomo varovali kmetijske površine predvsem pa tista kmetijska zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Kmetijska zemljišča bomo izboljšali z agro in hidromelioracijami. Gozdove na najboljših rastiščih in varovalne gozdove bomo varovali pred vsemi posegi, ki bi prizadeli njihovo funkcijo.
Za uresničitev teh usmeritev je prednostna naloga pravočasna priprava in sprejem prostorskih izvedbenih aktov v skladu s sprejeto zakonodajo in z upoštevanjem usmeritev tega plana ter elementov obveznih izhodišč dolgoročnega plana. Za območja z vsebinsko in oblikovno zahtevnejšimi posegi bomo zagotavljali z javnimi natečaji kakovostne prostorske, tehnične in ekološke rešitve.
5.1.3.	Planske prostorske celote
Določitev območij namenske rabe je v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana za obdobje 1986—2000 z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990.
Realizacija lokacij po dosedanjih znanih investicijah je prikazana v karti namenske rabe površin v merilu 1 :25000 oziroma v merilu 1 : 10000.
Z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990 začrtani posegi v območjih, katerih urejanje je predvidena s prostorskimi izvedbenimi akti v naslednjih planskih prostorskih celotah:
1.	Rudnik
2.	Trnovo — Tržaška cesta
3.	Vič
4.	Lavrica
5.	Črna vas
6.	Mestni k«
7.	Kozarje
8.	Dobrova
9.	Škofljica
10.	Brezovica, Vnanje gorice, Notranje gorice
11.	Gumnišče
12.	Pijava gotica
13.	Zetiratie
14.	Ig
15.	Iška vas
16.	Tomršeij
17.	Golo
18.	Visoko
19.	Zapotok
20.	Podpeč
21.	Preserje
22.	Prevalje
23.	Brezovica
24.	Rakitna
25.	Turjak
26.	Ločnrk
27.	Rašica
28.	Rob
29.	Velike Lašče
30.	Ulaka £1. Selo
32.	Dvorska vas
33.	Karlovica
34.	Brezje
35.	Horjul
36.	Koreno
37.	Vrzdenec
38.	Zažar
39.	Hruševo
40.	Dvor
41.	Polhov Gradec
42.	Setnik
43.	Črni vrh
44.	Butajnova
45.	Šentjošt
46.	Vnanje Gorice
47.	Dobrova
V naslednjih planskih prostorskih celotah urejamo območja z:
5.1.3.1.	Prostorskimi izvedbenimi načrti
5.1.3.1.1.	Z zazidalnimi načrti:
Stran 2496	URADNI LIST SRS	fct 34 — 29. VIII. 1986
		
Planska	Območje	Zazidalni
prostorska	urejanja	•	■.	otoki po
celota	s PIA	GUP-UP
l	2	3
1. Rudnik	VS 1/3	RS-l
	VS 6/4 Galjevica	RS-2
	VS 1/5 Ilovica	RS-4
	VS 1/6 London	RS-102 (del)
	VS 1/7 Vinterca	RS 103 (del)
	VP L/2 Rudnik	RP-2/1, RP-2/2
	VM 1/1 Ob Dolenjski c.	RM-1 (del)
	VM 1/2 Ob Dolenjski c.	RM-1 (del)
	VM 1/3 Parkirišče — servis	
2. Trnovo — Tržaška		
cesta	VS 2/4 Langusova	VS-104/1
	VS 2/10 Ob Tržaški	VS-3 (del)
	VS 2/11 Rakova Jelša	VS-103/2 (del)
	VS 2/12 Sibirija	VS 103/2 (del)
	VI 2/2 Tehnična knjižnica	VI-6
	VI 2/8 Muzej revolucije	VI-1 (del)
	VI 2/9 Ob južni vpadnici vztiod VI 2/10 Ob južni vpadnici zahod VI 2/11 C. dveh cesarjev	VS-102/2 (del)
	VP 2/3 Koperska	VP-3
	VP 2/4 Koperska VM 2/3 Parkirišče — servis VM 2/4 Motel VM 2/5 Agraria — vrtnarija	VP-3/3
3. Vič	VS 3/1 Rožna dolina	VS-5
	VS 3/2 Vič	VS-6
	X'-p 3/1 Brdo	VP-5
	V P 3/2 Brdo	VP-6
4. Lavrica	VS 4/4 Lavrica	RS-5
	VS 4/5 Lavrica VP 4/1 Debeli hrib	RS-110
	V P 4/2 Lavrica	RP-3/1
6. Mestni log	VO 6/1 Južna vpadnica — jug	
v	VP 6/1 Plutal VP 6/2 Dolgi most VM 6/1 Motel	VP-4
7. Kozarje	VS 7/5 Bokalce VM 7/1 Kosovo Polje	VM-2
9. Škofljica	VS 9/10 Škofljica VO 9/1 Škofljica	VS-245/7
	VP 9/1 Škofljica	VP-245/1
10. Brezovica, Vnanje		
Gorice, Notranje gorice	VS 10/3 Mala vas	VS-220/4 a (del)
12 Pijava gorica	VS 12/5 Kopanke VS 12/16 Vrti	VS-250/2 VS-250/3 VS-250/4 VS-250/8
13. Zeiimije	VS 13/1 Zelimlje	VS 251/1
14. Ig	VS 14^2 Ig	VS-236-P/2 VS-236 (del)
	VS 14/1 Ig — K IG	VS-236-P/1
	VP 14/2 >g — Sitraprodukt	VS-236-P/3 VS-236-P/4
20. Podpeč	VS 20/3 Podpeč VS 20/4 Jezero	VS-222
21. Preserje	VS 21/2 Kamnik pod Krimom	VS-227/3, 1, 2
	VS 21/4 Kamnik na Berju	VS-225/1
, St. 34 — 29. VIII. 1986	URADNI LIST SRS	{•Stran 2*07
		
Planska	Otomotije	Zazidalni
prostorska	urejen#«	otoki po
celota	S PIA	GUP-UP
1	2	3
22. Prevalje	VP 22/2 Laze	i
29. Velike Lašče	VS 29/4 Trojica VS 29/8 Velike Lašče pod kolodvorom	vs-aee
	VP 29/1 Velike Lašče pod kolodvorom	
35. Horjul	VS 35/2 Horjul	VS-213/2 A
	VP 35/1 Horjul	VP-313
40. Dvor	VS 4»3 Podreber	VS-206
	VS 40/6 Gudaje	VS 203/2
41. Polhov Gradec	VO 41/1 Polhov Gradec	VO-208
5.1.3.L2. Z ureditvenimi	načrti	
Planska	Območje	Zazidalni
prostorska	urejanja	otoki po
celota	s PIA	GUP-UP
1	2	3
1. Rudnik	VR 1/2 Ob Ljubljanici	
2. Trnovo — Tržaška		
cesta	VS 2/1 Krakovo	VS-101
	VO 2/1 Ob Bobenčkovi	VS-106
	VP 2/1 Tobačna	VP-1
	VM 2/1 Ob Tržaški cesti	VM-1
	VM 2/2 Slovenija avto	VS-4 (del)
	VR 2/3 SRC Svoboda VR 2/1 SRC Mesarica	
3. Vič	VI 3/3 Biotehnična fakulteta VM 3/1 Pokopališče Vič VR 3/4 TRC Bokalce	VI-5
6. Mestni Log	VM 6/3 Sanitarna deponija VR 6/1 Južni park VR 6/2 SRC Mestni log	VM-S/1
7. Kozarje	VS 7/1 Kosovo polje	VS-8/1, VM-5
	VM 7/2 Smodinovec	VP-7
	VE 7/1 Smodinovec	VM-7
	VR 7/1 TRC Bokalce	
16. Tomišelj	VP 16/1 Vrbljene-Tekstilka	VS-238
20. Podpeč	VS 20/2 Podpeč	VS-223 (del)
	VP 20/1 Podpeč	VP-202
	VE 20/1 Podpeč	VP-203
	VR 20/1 Jezero	VW-202
21. Preserje	VP 21/1 Podpeč-IPKO	VP-205
22. Prevalje	VS 22/2 Goričica	
25. Turjak	VS 25/1 Turjak	VS-225/1, 2
29. Velike Lašče	VS 29/1 Velike Lašče	VS-261 (del)
35. Horjul	VS 35/1 Horjul	VS-213/1, 2, la, 2 a
39. Hruševo	VE 39/1 Hrastenice	•»
40. Dvor	VP 40/1 Babna gora	
41. Polhov Gradec	VS 41/1 Polhov Gradec	VS-208/2
5.1.3.1.3.	Z lokacijskimi načrti — Tržaška cesta
— Žirovnikova cesta — industrijska cesta Vič— Brdo
— Kardeljeva cesta
— podaljšek ceste v Mestni log do VP-6/1 (z nadvozom preko južne obvoznice)
— Peruzzijeva cesta in cesto XVIII. divizije
—	(Hitra železnica za Rožnikom)
—	VM 4/1 RTP Lavrica
Legenda po GUP-UP
Območja:
V Vič R Rudnik
Stran 2408
URADNI LIST SRS
St. 34 — 29. vm% 1986
Namembnosti:
S površine za stanovanja spremljajoče in ostale javne dejavnosti
W	površine za počitniške objekte
P	proizvodne, servisne in skladiščne površine
0	centralne površine
1	površine	za šolstvo, inštitute in zdravstvo
M	površine	za mestne javne službe in naprave
Legenda po Ljubljana 2000
V	območje	občine Ljubljana Vič-Rudnik
0	površine	za srednje mestne dejavnosti
S površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti
P	površine za proizvodnje dejavnosti, skladišča	za
terminale
M površine za komunalne dejavnosti (mestne javne službe, servisi, obrti, pokopališča, odlagališča odpadkov idr...)
1	površine	za šolstvo, inštitute in zdravstvo
W	površine	za počitniške objekte
E	območja	črpanja naravnih surovin (gramoznice,
peskokopi, glinokopi)
R	parkirne, športne in rekreacijske površine
5.I.3.2.	S prostorsko ureditvenimi pogoji
S prostorsko ureditvenimi pogoji bomo urejali vsa prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja v občini (posamezna območja v naseljih in območja izven njih), kjer ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov. Sem so vključena:
a)	manjša naselja brez večjih razvodnih potreb in območja razpršene poselitve
b)	območja naselij oziroma njenega dela, kjer razvojne potrebe ne narekujejo prostorskih izvedbenih načrtov ali pa so ti že realizirani
c)	območja, za katera bodo v skladu s planskimi odločitvami kasneje izdelani izvedbeni načrti
Prostorsko ureditveni pogoji bodo podali za območja, citirana v točki a poleg prostorskih pogojev za graditev objektov za bivanje v naseljih tudi pogoje urejanja prostora oziroma posegov za posamezne dejavnosti izven območij naselij. Pri območjih, citiranih v točki b bo dan poudarek vzdrževanju, obnavljanju in dopolnjevanju obstoječe gradbene strukture ter izboljšanju komunalne opremljenosti naselja. V območjih, citiranih v točki c, naj bi bila zapolnitev vrzeli za gradnjo v obstoječi gradbeni strukturi. S takimi omejitvenimi posegi bomo omogočili uresničitev že sprejetih planskih odločitev oziroma kasnejšo pripravo prostorskih izvedbenih načrtov.
S prostorsko ureditvenimi pogoji bodo določena območja in predpisani pogoji za dejavnost vrtičkarstva.
5.1.4.	Strokovne podlage
V obravnavanem srednjeročnem obdobju bomo izdelali nekatere posebne strokovne podlage, da bi se v dogovoru o temeljih planov za naslednje srednjeročno obdobje lahko uskladile stvarne potrebe in obveznosti posameznih nosilcev. Kvalitetne in poglobljene strokovne podlage oziroma rešitve morajo nuditi možnost, da se skozi javno verifikacijo ponujenih rešitev po poti samoupravnega odločanja izbere najoptimalnejša rešitev. Izdelati bo potrebno strokovne podlage za opredelitev urbanističnih zasnov naselij mestnega značaja Polhov Gradec, Horjul in Velike Lašče (Ig, Preserje—Kamnik—Podpeč) in strokovne podlage za opredelitev krajinskih zasnov Polhograjskih dolomitov, Barja in Iškega Vintgarja.
Vsebinska razdelava potrebnih strokovnih podlag bo izhajala iz kartografskega gradiva v merilu 1 :5000. Neskladnosti se bodo reševale v skladu z usmeritvami, vezanimi na razvoj, poselitve in urejanja prostora.
5.2.	Stanovanjske gospodarstvo
Poleg odpiranja novih gradbišč za stanovanjsko gradnjo bomo v srednjeročnem planskem obdobju zaključili že pričete soseske in objekte rta družbeno organiziranih usmerjenih gradbiščih sosesk:'
VS 2/10 (VS 3) Ob Tržaški cesti, VS 3/2 (VS 6) Vič, VS 3/2 (VS-6/3) Vič-Grba, VS 2/7 (VS 103) Murgle, VS 3/3 (VS 7) Brdo-Vrhovci, VS 1/3 — VS Mi @tS 1, RS 2) Jurčkova pot in VS 13/4 (VS 236, S-5/1) Ig.
Na območju občine — naselja Ljubljane — bo gradnja potekala še v naslednjih novih soseskah:
VS 3/3 (VS-7) Brdo; Vrhovci, VS 6/1 (VS-109) Dolgi most, VS 2/11 (VS-102/2) Rakova Jelša, VS 2/6 (VS-102) Trnovo, VS 1/7 (VS-103/2) Vinterca in VS 1/5 (RS-4) Ilovica. V ostalih naseljih pa v soseskah:
VS 4/4 (RS-5) Lavrica, VS 35/1 (VS-213) Horjul, VS 41/1 (VS-208) Polhov Gradec, VO 2/1 (VS-106) Bo-benčkova, VS 2/4	(VS-104/1) Langusova, VS 21/5
(VS-225/1) Kamnik pod Krimom, VS 8/6 (VS-202/3) Selo, VS 40 (VS-206) Srednja vas, VS 29/1 (VS-250) Velike Lašče, VS 9/10 (VS-245/7) Škofljica, VS 10/1 (VS-202/2) Radna in VS 13/1 (VS-251) Želimlje.
Skupaj bo zgrajenih 3493 stanovanj v usmerjeni stanovanjski gradnji. Poleg tega pa bo še dopolnilna gradnja v vrzelih naselij izven naselja Ljubljane. Hkrati pa se pripravlja potrebna dokumentacija za nadaljevanje stanovanjske gradnje po letu 1990.
Tabela 24: Dinamika graditve stanovanj po letih — večdružinska gradnja — občina Ljubljana Vič-Rudnik
Soseska, naselje.
Zmogljivost
Plan. štev. dokonč. stanovanj po letih
zazidalni otok	objekti	štev. stan.	86—99	1986
I. Prioriteta 1. VS 3 Žičnica VS 2/10 Tržaški cesti	Al	160	160	
	A2	160	160	—
2. VS 6 Vič VS 3/2 Vič	B 14	71	71	71
3. VS 236 S 5/1 Ig VS 14/3 Ig	C	22	22	22
	D	22	22	22
	E	22	22	—
	F	22	22	—
Opombe
— — 160 —
22
22
Soseska, naselje, zazidalni otok	Zmogljivost	Plan, štev. dokonč. stanovanj po letih						
	objekti	86—BO	1986	1987	1968	1989	1990	Opombe
4.	VS 6/3 Grba VS 3/2 Vič 5.	VS 1 Trnovo — Družbeni	MM	184	—	92	92	—	—	
center VS 2/2 in nadzidave	30	30	—	—	30	—	—	
podstrehe	30	30	—	10	10	10	—	
Skopaj	723	723	MS	306	132	170	—	
H. Prioriteta								
6. RS 4 Ilovica VS 1/5 Ilovica	588	200	—	—	—	200	200	(388) — prenos
7. VS 106 Bobenčkova VO 2/1								
ob Bobenčkovi 8. Velike Lašče — Center	50	50				50		
VS 26/1 Velike Lašče	24	24	—	24	—	—	—-	
9. Horjul — Center VS 35/1								
Horjul	48	48	—	—	—	24	—	
10. Polhov Gradec — Center								
VS 41/4 Polhov Gradec	25	25	—	—	25	—	—	
Skupaj	735	347	—	24	25	274	200	(388) — prenos
HI. Prioriteta								
11. RS 5 Lavrica VS 4/4 Lavrica	220	—	—		—	—		220 — prenos
12. VS 104/1 Langusova								
VS 2/4 Langusova	86	—	—	—	—	—	—	86 — prenos
13. VS 245/7 Škofljica								
VS 9/10 Škofljica	155	—	—	—	—	—	—	155 — prenos
Skupaj	461	—	—	—	—	—	—	461 — prenos
Skupaj večdružinska gradnja								
v obdobju 1986—1990	1919	1170	115	30	157	294	274	(749) — prenos
Tabela 25: Dinamika graditve stanovanj po letih — enodružinska gradnja — občina Ljubljana Vič-Rudnik
I.	Prioriteta
* 1. RS 1, 2 Jurčkova pot VS 1/3 VS 1/4 Galjevica	Hiše	648	648
2. VS 103 Murgle IV. faza VS 2/7 Murgle	Hiše	78	78
3. VS 7 Brdo-Vrhovci VS 3/3 Brdo-Vrhovci	Hiše	18	18
* 4. VS 109 Dolgi most VS 6/1 Dolgi most	Hiše	70	50
* 5. VS 202/2, 3 Selo VS 8/6 Selo	Hiše	57	57
* 6. VS 102/2 Rakova jelša VS 2/11 Rakova jelša	Hiše	150	50
7. VS 225/1 Kamnik pod Krim. VS 21/5 Kamnik na Barju	Hiše	39	19
8. VS 6/3 Grba VS 3/2 Vič	Hiše	12	12
9. VS 4 Bonifacija — jug	Hiše	12	12
VS 2/13 Bonifacija
Skupaj		1084	944
II. Prioriteta 10. VS 206 Srednja vas	Hiše	43	43
VS 40/1 Srednja vas 11. VS 103/2 Vinterca	Hiše	76	15
VS 1/7 Vinterca 12. VS 260 Velike Lašče	Hiše	67	15
VS 29/1 Velike Lašče
113	130	130	130	145	(V, A)
—	—	78	—	—	(V, A)
—	—	—	18	—	(P, D, V)
■—	—	20	20	10	(P, D) 20 prenos
20	15	22	—	—	(P, D)
—	—	—	—	50	(P, D, V) 100 prenos
—	—	—	10	9	(P, D) 20 prenos
6	6	12	—	—	(P, A)
139	151	262	178	214	140 prenos
—	10	10	16	13	(P, D)
—	—	—	—	16	(P, D) M pram
		—		5	16	(P, D) 52 — prenos
Skupaj
186
73
10	10	15	38
113 — prenos
Soseska, naselje, zazidalni otok	Zmogljivost		Plan. štev.		dokonč. stanovanj po letin					
	objekti	Štev. stan.	86—90	1986	198?	1988	1989 .	1990		Opombe
III. Prioriteta 13. VS 201/5 Dobrova	Hiše	40	20					20	(P,	D, A) 20 prenos
VS 8/2 Dobrova										
14. VS 245/7 Škofljica	Hiše	56	20	—	—	—	10	10	(P,	D) 36 — prenos
VS 9/10 Škofljica										
* 15. VS 220,2 Radna	Hiše	48	20	—	—	—	10	10	(P,	D) 28 — prenos
VS 10/1 Radna										
16. VS 251 Želimlje	Hiše	50	10	—	—	—	—	10	(P,	D) 40 — prenos
VS 13/1 Želimlje										
17. RS 5 Lavrica	Hiše	90	10	—	—	—	—	10	(P,	D, V) 80 —
VS 4/4 Lavrica									prenos	
* 18. RS 4 Ilovica	Hiše	20	—	—	—	—	—	—	(V,	A) 20 — prenos
VS 1/5 Ilovica										
Skupaj		304	80	—	—	—	20	60	224	— prenos
Neorganizirana enodružinska	gradnja									
— VS 102 Trnovo	Hiše	30	30	6	6	6	6	6		
VS 2/6 Trnovo										
— VS 1 Trnovo	Hiše	29	29	—	—	5	10	14		
VS 2/2 Trnovo										
— VS 250/2, 3, 4 Smrjene	Hiše	50	50	10	10	10	10	10		
VS 12/4 Smrjene, VS 12/5										
— VS 236 Ig (S 9, S 10, S 11)										
in VS 14/3 Ig										
— Ostala razpršena ind.										
gradnja v izvenmestnih naseljih po sprejetih ŽN oziroma PUP	Hiše	200	100	20	20	20	20	20	100	— prenos
Skupaj		309	209	36	56	41	46	50	100	— prenos
Skupaj enodružinska gradnja										
v obdobju 1986—1990		1883	1306	175	197	313	259	362	577	— prenos
Opombe: P. D, prostostoječe, dvojčki V, A, vrstne - verižne, atrijske —
»Prenos<- — stanovanjska gradnja pričeta v srednjeročnem obdobju 1986—1990 — dokončana po 1990
letu.
Tabela 26: Dinamika graditve po letih za srednjeročno obdobje 1986—1990
Zmogljivosti sosesk				Plan dokončanih stanovanj			Vič-Rudnik		Opombe
I. pr	II. pr	III. pr	skupaj	skupaj	1986	1987	1983	1989	1990	
Večdružinska gradnja 723	735	461	1919	1170	115	30	157	294	274	849 prenos
Enodružinska org. gradnja 1084	186	304		1574	1997	130	161	278	283	322	477 prenos
Enodružinska neorg. gradnja 142	127	70		399	299	36	36	«	46	59	MO prenos
Vsa skupaj 1919	1048	885	3802	2476	299	227	476	553	636	1426 prenos
Skladno s planirano stanovanjsko gradnjo bo teklo pridobivanje, priprava in opremljanje stavbnih zemljišč. Cilj bo pravočasno urediti vsa potrebna stavbna zemljišča za nemoten potek gradnje, predvsem največjo pozornost nameniti soseskam kjer se pričakuje, da M se za pridobitev zemljišča morati
voditi dolgotrajni upravni postopki. Za potrebe stanovanjske gradnje se bodo pridobivala in urejala zemljišča v soseskah oziroma zazidanih otokih:
RS-4 Ilovica VS 1/5 Ilovica, VS-7 Vrhovci VS 3/3 Brdo Vrhovci, VS-109 Dolgi most VS 6/1 Dolgi most, VS 102/2 Rakova jelša VS 2/11 Rakova jelša, VS 102
Trnovo VS 2/6 Trnovo. VS-103/2 Vinterca VS 1 7 Vin-terca, RS-5 Lavrica VS 1 4 Lavrica. VS-213 Horjul VS 35/1 Horjul, VS-201 Polhov Gradec VS 41-T Pol hov Gradec, VS-106 Bobenčkova' ul. VO 2/1 ob Bo-benčkovi, VS-104 1 Langusova ul. VS 2/4 Langusova, VS-225-1 Kamnik pod Krimom VS 21/5 Kamnik na Barju VS-206 Srednja vas VS 40'1 Srednja vas, VS-250 Velike Lašče VS 29 1 Velike Lašče. VS-245 7 Škofljica VS 9/10 Škofljica, VS-220/2 Brezovica-Radna VS 10/1 Radna in VS-251 Zelimlje VS 13/1 Želimlje.
5.2.1. Gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami
Osnovne usmeritve pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v srednjeročnem obdobju 1986—1990 bodo:
—	urejanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu.
—	izvajanja takega vzdrževanja, da bodo izpolnjeni tehnični in drugi normativi ter standardi za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, kakor tudi standardi in m »rila za zamenjavo in obnovo dotrajanih konstrukcij, instalacij in naprav ter' upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš v skladu s prehodom na stanarino, ki bo zagotavljala nezmanjšano uporabno vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	oblikovanje takšne rasti stanarin, ki bo omogočala enotsavno reprodukcijo družbenega stanovanjskega sklada.
Za oblikovanje stanarin bomo upoštevali enotno metodologijo za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 25/81) in doseženo stopnjo v odnosu na programirano stanarino. Najpomembnejša opredelitev na tem področju je prehod do leta 1990 na takšno stopnjo stanarine, s katero bi zagotovili enostavno reprodukcijo družbenega stanovskega sklada in stem uveljavili ekonomske zakonitosti tudi na tem področju.
Pri gospodarjenju s skladom poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbenem upravljanju bomo v obdobju do 1990 zagotovili razširjeno reprodukcijo tega sklada, kar bomo dosegli z uskladitvijo najemnin tako, da bo dosežena poprečna stopnja 6,5 %> od revalorizirane vrednosti. Amortizacijo poslovnih prostorov bomo namenili v skladu z zveznim zakonom o amortizaciji poprečno 2,14 °/o od revalorizirane vrednosti.
Načelo vzajemnega gospodarjenja bomo uveljavili z usklajevanjem planov skupnosti stanovalcev po enotnem programu vzajemnega vzdrževanja v mestu ob upoštevanju prioritete vzdrževalnih del za realizacijo velikih popravil bomo namenili sredstva stanarin v višini 1,10 %> od revalorizirane vrednosti družbenega stanovanjskega sklada, za realizacijo malih popravil pa v višini 0,18 °/o od revalorizirane vrednosti. Za vzajemno združevanje sredstev stanarine za nujna popravila nepredvidenih poškodb bomo namenili sredstva v višini 0,06 ”/o od revalorizirane vrednosti družbenih stanovanj.
Dodatna sredstva za vzdrževanje bomo pridobivali s krediti, vendar le iz neporabljenih sredstev hišnih svetov, če se bodo hišni sveti medsebojno dogovorili, vendar le v skladu s sprejetim planom skupnosti stanovalcev.
Za stroške upravljanja stanovanjskilx.!biš v skupnosti stanovalcev in samoupravni stanovanjski skupnosti bomo določili v poprečni višini 0,22°/o od revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada.
Za funkcionalne stroške in stroške nakupa in vzdrževanje opreme civilne zaščite bomo namenili 0,17 °/o od revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada.
5.2.2.	Združena amortizacija
V srednjeročnem obdobju 1986—1909 predvide-vamo rast amortizacijskih sredstev s poprečno letno stopnjo 1,51 °/o od revalorizirane vrednosti, stanovanj. V skladu z določili 1. in 3. odstavka 43. člena zakona o amortizaciji družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 70/84) je predvidena naslednja namenska raba:
—	za nadomeščanje odpravljenih ali ru-
šenih podstandardnih stanovanj	30	Vo
—	za kompleksno prenovo objektov	30	”/o
—	za prenovo posameznih odpravljenih
podstandardnih stanovanj	20	°/o
Prenova stanovanj	»
Prenova stanovanj se bo izvajala v \maprej pripravljenih objektih, na katerih so bila opravljena že predhodna dela, oziroma je prenova že v teku. S sredstvi za prenovo bo treba skrajno skrbno gospodariti in sicer s takojšnjim vlaganjem po namenu, ob upoštevanju cen graditve na podlagi ocene pogojenosti objektov za prenovo.
Prioriteto bodo imela stara mestna jedra. Na lokacijah, ki dopuščajo graditev uovih podstrešnih stanovanj, bodo planirana z letnimi plani.
Sredstva za prspovo se bodo združevala iz amortizacije družbeno najemnih stanovanj v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana in jo bomo uresničevali potom ustrezne samoupravne organiziranosti.
Na območju občine se bo prenova odvijala: Območje:
I. prioriteta	II. prioriteta III. prioriteta
Trnovo,
Krakovo	Stari Vič	Rožna dolina
Odprava VI. in VII. kategorije stanovanj
Za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije se bodo uporabljala sredstva združene amortizacije družbeno najemnih stanovanj v skladu s sprejetimi letnimi plani nadomeščanja oziroma prenove stanovanj VI., VII. kategorije, pri čemer se bo nadomeščanje prednostno izvajalo za kompleksno prenovo in pri planirani novogradnji, kjer je potrebno taka stanovanja zaradi novogradnje porušiti.
5.2.3.	Solidarnost in vzajemnost
Sredstva za solidarnost in vzajemnost se bodo ravno tako združevala v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za vzajemno razreševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v okviru TOZD, DO ali DS, nadalje za vzajemno reševanje na ravni Zvez stanovanjske skupnosti Slovenije ter za solidarno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti in stanovanjskih vprašanj na ravni Zveze stanovanjske skupnosti Slovenije (MDA, študentski in dijaški domovi, ozi-
roma domovi za mladino z motenim duševnim in telesnim razvojem). Tako se bo združilo za vzajemnost 26,541.748 din, za solidarnost 89,467.163 din.
5.3.	Komunalno gospodarstvo
Razvoj komunalnega gospodarstva bo na območju občine izhajal iz dogovorjenih predpostavk in usmeritev komunalne skupnosti ljubljanskih občin, ki so predvsem izboljšanje človekovega bivalnega in delovnega okolja.
To bo mogoče doseči z intenzivnejšo obnovo dotrajanih komunalnih objektov in naprav, izboljšanjem kvalitete opravljanja komunalnih storitev ter z uveljavljanjem načel svobodne menjave dela na vseh področjih komunalnega gospodarstva. Pri tem bo potrebno tudi zagotoviti postopno izenačevanje komunalnega standarda.
Na področju komunalne infrastrukture so prednostne naloge:
L Nada®evanje sanacije I. in II. varstvene cone vodarne Brest
II. Zagotavljanje vodooskrbe v primestnih in iz-venmestnih krajevnih skupnostih
a)	Urejanje vodovodov in priključevanje na ljubljanski osrednji vodovodni sistem:
— Lanišče — Dole
— Pleše
— Podpeč — Preserje, Notranje gorice — Vnanje gorice — Brezovica
— Dolgi most — Kozarje — Podsmreka — Koma-
nija
— Lavrica — Orle
b)	Urejanje vodovodov v sistemu Želimeljščice:
— Pijava gorica — Smrjene
— Pijava gorica — Draga — Ig
c)	Urejanje vodovodnega sistema Rob — Dobro polje _ Struge z napajalnim vodom Turjak ter CN Rob.
d)	Urejanje vodovodnih sistemov v primestnih in vaških krajevnih skupnostih
1.	Sanacija obstoječih vodovodnih sistemov
— Želimlje, Dobrova, Sela, Orle, Horjul, Pothov gradeč, Črni vrh, Ig, Iška vas, Preserje — Podpeč, Rakitna, Radna — Brezovica in Gornji Ig, Velike Lašče, Škofljica, Golo — Zapotok
2.	Sanacija varstvenih pasov vodroh virov
5.3.1. Preskrba s pitno vodo bo sledila bločni stanovanjski gradnji v soseskah VS-14/3	(VS-236)
Ig, VS 2/10 ob Tržaški cesti (VS-3 Žičnica), VS-1/5 (RS-4) Ilovica, VS-3/2 Vič (VS-6/3 Grba), VS-3/2 (VS-6) Vič, VO-2/1 (VS 106) Ob Bobenčkovi in gradnji družbenih objektov v VS-2/2 (VS-1) Trnovo, Velikih Laščah, Horjulu in Polhovem Gradcu in stanovanjski individualni gradnji v soseskah VS-1/3 in VS 1/4 Ga-Ijevica (RS-1, 2, Jurčkova pot), VS-2/7 (VS-103) Murgle IV. faza, VS-3/3 (VS-7) Brdo, Vrhovci, VS-6/1 (VS-
109) Dolgi most, VS-8/6 (VS-202/2, 3) Selo, VS-2/9 (VS-102/2) Ob južni vpadnici, VS 21/5	(VS-225/1)
Kamnik na Barju, VS-3/2 Vič (VS-6/3 Grba), VS-2/13 (VS-4) Bonifacija, VS 40/3 Podreber (VS-206 Srednja vas), VS-1/7 (RS-103 Vinterca), VS-29/3 (VS-260) Velike Lašče, VS-8/2 (VS-201/5 Dobrova, VS-9/10 (VS-245/7) Škofljica, VS-10/1 VS-220/2) Radna, VS-13/1 (VS 251/1) Želimlje in VS-13/2 Klada (VS-251/2 Želimlje), VS-4/4 (RS-5 Lavrica), VS-1/5 (RS-4) Bovca, VS-2/6 Trnovo (VS-102), VS 2/2 (VS-1) Trnovo, VS-12/4,	VS-12/5, 12/6 in 12/7	(VS-250) Smrjene,
VS-14 (VS-236 Ig) in ostala razpršena gradnja na izvenmestnem območju. V okviru industrijsko servisne gradnje bo urejena preskrba v VP-1/1 in VP-1/2 (RP-1, 2) Rudnik, VP 6/1 (VP 4), VP-4/3, 2 RP-3/3, 2 Lavrica), VP-14 (VP-236) Ig, VP-3/2 Brdo (VP-6 Vrhovci) I. etapa in ostalem delu izven mestnega območja.
Nadaljevala se bo gradnja vodarne Brest II. faza in črpališča Vršaj Zelimeljščica 1. etapa, zgrajene bodo prečrpalnice za II. visoko cono vodovoda Pijava gorica — Smrjene, Orle, Gornja Brezovica in Rudnik — Škofljica ter posodobljen vodooskrbni sistem na obstoječem omrežju. V okviru cestnega programa bo zgrajen primarni cevovod Kardeljeva cesta na odseku Aškerčeva cesta—Cesta v Mestni log (bolnica).
TOZD Mestni vodovod bo postopoma prevzel v upravljanje posamezne vodovodne sisteme, prednostno Ig, Brezovica, Zalog pri Škofljici, Rakitna, Tomi-šelj in Dobrova.
5.3.2.	Vlaganja v kanalizacijsko omrežje bodo sledila stanovanjski gradnji, gradnji družbenih objektov in industrijski gradnji. Zgrajeni bodo primarni povezovalni kanali Ljubljana — Vinterca — Lavrica za sosesko VS-4/4 Lavrica (RS-5), kanal za VS-6 Dolgi most (VS-109) in za industrijo ter kanal ob južni strani Galjevca za VS-1/3 (RS-1, 2 Jurčkova pot), Opremljene bodo soseske VS-2/10 Ob Tržaški cesti (VS-3 Žičnica), VS-14 (VS-236) Ig, VS-3/2 Vič (VS 6/3 Grba), VS-1/5 Bovca (RS-4), VS-1/3 (RS-1 Jurčkova pot), VS-2/7 (VS-103) Murgle IV. faza, VS-3/3 (VS-7) Brdo Vrhovci, VS-6 (VS-109) Dolgi most, VS-2/11 (VS-102/2) Rakova jelša, VS-2/13 Bonifacija (VS-4), VS-39/12, 8/6 (VS-202) Selo, VS-21/5, 6, (VS-225/1) Kamnik na Barju, VS-9/10 (VS-245/7) Škofljica, VS-2/11 (VS-102) Trnovo, center Horjul in Polhov Gradec. Dograjen bo povezovalni kanal Vnanje gorice in Notranje gorice s CN in črpališčem, CN Ig, kanalizacija ob južni obvoznici in Kardeljevi cesti, zaščita vodarne Brest, sanacija starega naselja Rakova jelša in dela naselij na ostalem območju po programih KS — Kozarje, Brdo, Preserje, Ig.
5.3.3.	Na področju kolektivne komunalne rabe bo zagotovljen dvig in skladen razvoj dejavnosti
—	čiščenje javnih prometnih površin,
—	vzdrževanje zelenic,
—	vzdrževanje parkovnih gozdov,
—	vzdrževanje javne razsvetljave s tokovino,
—	vzdrževanje semaforjev s tokovino,
—	vzdrževanje cestno-prometne signalizacije,
—	vzdrževanje ceste in mostov,
—	zimske službe,
—	vzdrževanje pokopališč.
Bistveno izboljšanje stanja je načrtovano na področju vzdrževanja javne razsvetljave. Na izvenmest-nem področju je predvidena povečava kabelskega omrežja s sofinanciranjem krajevnih skupnosti, v mestnem področju pa tudi zamenjava obstoječih svetlobnih izvorov. Gradnje na posameznih območjih bodo opredeljene z letnimi plani.
V	okviru vzdrževanja zelenih površin bo Komunalno podjetje TOZD Rast prevzel v vzdrževanje zelene površine za skupno rabo v krajevnih skupnostih Kolezija, Krim, Preserje, Rakova jelša in Rožna dolina. Obnovljeni in urejeni bodo objekti: park Arturo Toscanini in park na Gadovih travnikih, okolica Rimskega zidu, preurejeni bodo bregovi Glinščice in Gradaščice, Trnovski pristan in parkovni gozdovi na območja Rožnika.
V	srednjeročnem obdobju bo organiziran odvoz komunalnih odpadkov na celotnem območju občine v večjih naseljih in izvršen prehod na odvoz odpadkov z novimi vozili in zabojniki. ZagotovljerSbo dvig kvalitete pri opravljanju dimnikarskih storitev, vzdrževanju pokopališč m pokopaliških naprav, vzdrževanju tržnih površin in parkirišč.
5.3.4. Na področju cestne infrastrukture se bo nadaljevala gradnja v okviru programa gradnje cest v Ljubljani
Skupnost za ceste Slovenije bo zagotovila
—	nadaljevanje gradnje južne obvoznice od Dolgega mostu do Dolenjske ceste z nadvozom nad avtocesto
—	izgradnjo Kardeljeve od Ceste v Mestni log do južne obvozne ceste
Skupnost za ceste Ljubljana bo financirala izgradnjo:
—	podaljška Titove — Kardeljeve od Aškerčeve do Ceste v Mestni log
— Tržaška c. II. faza s pripravo dokumentacije in pripravljalnimi deli za tramvaj
—	ureditev križišč na Dolenjski cesti (semaforska križišča z Orlovo in Peruzzijevo cesto)
—	ureditev ceste Črna vas—Podpeč
— Ig—Golo—Rob
— Dobrova—Stranska vas—meja SO
— Pijava gorica—Želimlje II. faza
— Rakitna—meja SO
— Turjak—Staro apno
— Črna vas—Podpeč (obnova objektov)
—	popravilo propustov na cesti Želimlje—Turjak
—	objekt Kozarje (most na cesti Dolomitskega odreda)
—	rekonstrukcija ceste Notranje gorice—Podpeč z ureditvijo cestnoželezniškega prehoda v Notranjih goricah '
—	modernizirala odseke cest Goričica—Podpeč— Ig—Škofljica. Dobrova—Horjul—meje SO in Ljubljanica—Polhov Gradec
—	ureditev Peruzzijeve ceste (preko južne obvozne ceste)
—	podaljšek Jurčkove poti z dostopom na RP 2
—	parkirišče za tovornjake v Kozarjih (Dolgi most)
—	izgradnja kolesarske poti Karlovški most— Škofljica
—	izgradnja kolesarske poti Livada—Ig
—	dograditev kolesarskega obvoza okoli Rožnika
—	ureditev odseka Ižanske ceste
—	ureditev ceste od priključka Ceste na Brdo do priključka Brdo na zahodni obvoznici
Komunalna skupnost ljubljanskih občin bo realizirala program cest skladno z razpoložljivimi sredstvi in prioriteto, katera bo določena v okviru dogovorjenih meril Skupščine komunalne skupnosti. Posamezni objekti bodo opredeljeni z letnimi plani.
Prednostno bodo financirani
— Cesta v Mestni log na odseku Tbilisijske do odlagališča smeti z mostom čez Mali graben
— Jurčkova pot
— Trnovski pristan
5JSJ5. Promet
Na področju potniškega prometa bo zagotovljen primeren in pravočasen prevoz na delo in iz dela delovnim ljudem in občanom. Podaljševanje prog ljubljanskega potniškega prometa in uvedba dodatnih postajališč bo usklajeno z izgradnjo stanovanjskih sosesk in industrijsko obrtnih con. Dinamika bo opredeljena v letnih programih.
Na področju železniškega prometa bosta obnovljeni železniški postaji Brezovica ter Rakovnik z obnovo in modernizacijo tirnih in signalnovarnostnih naprav ter industrijski tir v zgrajeno industrijsko cono Rudnik.
Na področju prometne infrastrukture bo na območju občine realizirana še izgradnja terminala cest-noblagovnega prometa VP1/2 Rudnik in športno letališče na Barju.
5.3.6.	Na področju urejanja stavbnih zemljišč bo po planu pravočasno pripravljeno zemljišče za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, za industrijsko gradnjo, za gradnjo objektov malega gospodarstva in drugih pomembnih prometnih in komunalnih objektov.
Pridobivanje zemljišč bo potekalo po prioritetnem redu, ki ga predvideva plan urejanja stavbnih zemljišč za območje občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986—1990.
5.4.	Energetika
5.4.1.	Elektroenergetsko omrežje
V srednjeročnem obdobju se bodo izvajala dela pri elektrifikaciji v območjih stanovanjskih in drugih sosesk: VS 2/10 (VS-3) Žičnica, VS 2/13 (VS-4) Bonifacija, VS 3/2 (VS-6) Vič, VS-7 Brdo — Vrhovci, RS-1 Jurčkova pot, VS-236 Ig, VS 3/2 (VS 6/3) Grba, VS 10/9 (VS-221/3) Vnanje gorice, VS-225/1 Podpeč, VS 2/2 (VS-1) Trnovo, VS 13/1 (VS-251) Želimlje, VS 9/10 (VS-245/7) Škofljica, VS 4/4 (RS-5) Lavrica, VP 1/2 (RP-2) Rudnik in VP 6/1 (VP-4) Plutal ter drugih ob-, močjih.
Stran 2414
URADNI UST SRS
St. 34 — 29. Vin. 1986
Elektro Ljubljana. TOZD Ljubljana mesto bo zgradilo skupno 32 transformatorskih postaj s pripadajočim 10 kV vodom v dolžini 27,5 km in 1 kV vodom v dolžini 10,1 km omrežjem ter obnavljala nizkonapetostno omrežje v dolžini 32,5 km.
Elektro Ljubljana, TOZD Ljubljana okolica bo zgradila 20 TP s pripadajočimi daljnovodi ter NN omrežji ter obnovila več 20 kV daljnovodov in NN omrežja.
Elektro Ljubljana, TOZD Kočevje bo zgradila 11 TP in 15 km visokonapetostnega omrežja ter obnovila oziroma zgradila 30 km nizkonapetostnega omrežja.
Posamezne TP in območja bodo opredeljeni v letnih planih. Z izgradnjo bo zagotovljena ustrezna napetost. omrežja v vseh predelih. K obširnejšim rekonstrukcijam bodo del sredstev prispevali tudi uporabniki sami.
5.4.2.	Plinsko omrežje
Na območju občine se bo nadaljevala gradnja plinovodov, ki bo sledila novim stanovanjskim soseskam in industrijskim conam. Hkrati se bo nadaljevala sanacija plinskega omrežja ter v sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo in njenim programom pre-urejevale obstoječe kotlovnice na plinsko oskrbo.
V	okviru širitve plinifikacije bo zgrajeno
V	letu 1936
—	južna veja primarnega plinovoda od zahodne obvoznice do odcepa za RP Murgle
— RO Murgle s priključnim plinovodom
—	plinovod po Koprski od RP Murgle do VP 2/3 (VP-3)
—	plinovod po Pokljukarjevi od RP Pokljukar-jeva do Puhtejeve ulice
— RP VS 6/1 (VS-109) s priključnim plinovodom
V	letu 1987
—	plinovod na Jurčkovi poti od VP 1/1, 2 (RP-1, 2) do RP v VP 1/2 (RP-1, 2)
—	plinovod od Ceste XVIII. divizije do razdelitve postaje v VP 1/2 Rudnik
V	letu 1988
—	južna veja primarnega plinovoda od odcepa za RP Murgle do odcepa za RP v VP 1/2 (RP-2)
— RP VS 1/5 (RS-4) s priključnim plinovodom
—	plinovod po VS 1/5 (RS-4) Ilovica
—	plinovod od Trga MDB do Ceste v Mestni log po novi Kardeljevi cesti
V	letu 1989
— RP VP 1/1, 2 (RP-1, 2) s priključnim plinovodom
—	plinovod po Cesti na Brdo in Rožni dolini C. II od Jamnikarjeve do C. V
—	plinovod po Novi Zavetiški, Gregorinovi in Rožni dolini Cesta XVII od Ceste II do Jamove ulice
V	letu 1990
—	plinovod od VVO Brdo do južne veje primarnega plinovoda
— RP Bokalce s priključnim plinovodom
—	plinovodi po Gerbičevi cesti od Splitske do Krimske ulice
5.5.	PTT dejavnost
Območna SIS za PTT promet je skladno s predvidenimi viri financiranja v srednjeročnem obdobju, razdelila investicije regionalnega pomena na območju občine na prioriteto a in ostalo b (dodatni viri sredstev). Predvidena so naslednja vlaganja
ostalo b
prioriteta a
I. GRADBENI OBJEKTI 1. Stavbe
2.	Kabelska kanalizacija-Rakovnik 11. TT MREŽA
1. Krajevno kabelsko omrežje
1 2. Telefonske kapacitete
III. TELEFONSKA OPREMA
—	prostor za PTT Polhov Gradec
—	prostor za PTT Golo
—	prostor za PTT Dobrova
—	prostor za PTT Horjul (širitev)
—	Rakovnik
—	Škofljica
—	razširitev Vič
—	razširitev Brezovica
—	kontejner Škofljica
—	telefonska centrala Rakovnik
—	Horjul
—	Polhov Gradec
—	Staro Trnovo
—	Dobrova
—	Golo—Zapotok—Skrilje
—	Lavrica
—	Vič
—	Rakova jelša
—	Krim, Rudnik, Barje
—	območje Dobrove, Polhovega Gradca in Rakitne
—	KATC Polhov Gradec
—	KATC Skrilje
—	KATC Preserje (širitev)
Območna SIS za PTT promet bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi zagotovila tudi izgradnjo drugega krajevnega kabelskega omrežja. Njegovo gradnjo bodo financirale KS oziroma krajani. Dinamika gradenj se bo določala letno na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov KS z Območno SIS za PTT promet.
5.6.	Vodno gospodarstvo
Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava bo iz družbenih sredstev financirala na območju občine naslednja vodnoregulacijska dela
—	gradnjo vzdrževalni kov Velika voda in Šujica,
—	urejanje in vzdrževanje osnovne odvodne mreže na Barju, Horjulski dolini, krimskem območju ter drugih melioracijskih območjih,
—	sektorsko urejanje Ljubljanice,
—	regulacijo in pregrado na Glinščici,
—	urejanje Curnovca,
—	urejanje Malega grabna,
—	urejanje Drobetinke in Radne,
—	urejanje na Iški in Iščici,
—	urejanje hudournikov na Žerovnikovem potoku, Petričevem potoku, Belci, Veliki in Mali Božni, Mačkovem potoku, Kuzlovem, Ilovem in Cepinovem grabnu, Mali vodi, Prošci, Gabršnikovem, Jernejčko-vem in Potrebuježevem grabnu, Horjulki, Iški in na Rožniku.
Iz programa varstva voda bo v glavnem sofinancirana gradnja čistilnih naprav in sanitarne deponije, ter investicije v varstvo voda v okviru vodo-oskrbe (raziskave vodnih virov, črpališča, vod oh rami, saniranje varstvenih pasov vodnih virov) po programih krajevnih skupnosti v okviru skupnega programa komunalne skupnosti ljubljanskih občin.
6.	RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
V KS bomo nadaljevali z razvojem krajevne samouprave z vsemi oblikami osebnega izjavljanja in organiziranja občanov ter ob tem nadaljevali in utrjevali demokratični način izražanja, soočanja, usklajevanja in odločanja o interesih in potrebah občanov ter interesih in potrebah širše družbene skupnosti. Poseben poudarek bo na nadaljnjem razvoju in poglabljanju hišne samouprave ter intenzivnejšem delovanju in uveljavljanju potrošniških svetov pri zagotavljanju nemotene preskrbe občanov.
Za delovanje delegatskega sistema in delovanje krajevne samouprave bomo zagotovili sredstva v občinskem proračunu na podlagi usklajenih osnov in meril in pri tem racionalneje organizirali strokovna in pomožna opravila, ki so nujna za delovanje delegatskega sistema in krajevne samouprave.
Izgradnja komunalnih objektov in naprav v krajevnih skupnostih bo opredeljena v letnih programih na način in pod pogoji, ki so opredeljeni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana komunalne skupnosti ljubljanskih občin za obdobje 1986—1990 in sicer:
—	da KS zagotove zagotavljanje dodatnih sredstev tistih kategorij uporabnikov, ki ne združujejo sredstev v okviru SaS,
—	da KS zagotavlja združevanje sredstev krajanov po sistemu namenskega, sočasnega vzajemnega in tekoče revaloriziranega varčevanja v LB SKB,
—	da KS zagotavlja oblikovanje in združevanje amortizacije v okviru KSLO za nove in že zgrajene objekte individualne rabe za tiste primere, kjer je upravljalen KS,
—	da KS prevzame funkcijo investitorja in odloča o investitorstvu, (glede na pomen)
—	da KS sprejema načela prioritetnega vrstnega reda naročanja projektne dokumentacije zaradi zagotavljanja pravočasne izvedbe programa KS,
—	da KS zagotovi vključevanje novozgrajenih objektov v enovit sistem gospodarjenja,
—	da KS zagotovi in uvede enotno dogovorjene kriterije in merila za oblikovanje cen.
7.	DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA
Izgradnja učinkovitega sistema informiranja bo temeljila na uvajanju take računalniške in programske opreme, ki bo omogočala medsebojno povezovanje v računalniško mrežo in izgradnjo enotnega informacijskega sistema. V družbenem sistemu informiranja bomo posebno skrb namenili selektivnemu zbiranju tistih vrst informacij, ki so za celotni razvoj najbolj potrebne. Preobrazba informacijskih služb bo ob pravočasnem in usklajenem oblikovanju potreb po informacijah omogočila zadovoljevanje potreb občine pri pooblaščenih informacijskih službah ter na ta način odpravila podvajanje mnogih evidenc. Občina bo tako zbirala in obdelovala le tiste■ podatke, ki jih ni mogoče zagotoviti v pooblaščenih informacijskih službah.
Eden izmed bistvenih pogojev za vsestransko in ustvarjalno vključevanje in delovanje občanov in delovnih ljudi v samoupravno in družbeno življenje družbenopolitične skupnosti, je javno obveščanje odnosno informiranje.
To pa pomeni, da bomo tudi v tem srednjeročnem obdobju zagotavljali finančne in druge, pogoje za razvoj javnega informiranja. Prizadevanja bodo usmerjena predvsem k izdajanju in kvalitetnejšemu razvoju občinskega glasila Naša komuna. Izpopolnjevali bomo tudi kakovost delegatskih gradiv s poudarkom na razreševanju povratnih informacij tako za delegatsko bazo družbenopolitične skupnosti kot tudi za delegatsko bazo samoupravnih interesnih skupnosti. Vključevali se bomo tudi v oblike medsebojnega sodelovanja in povezovanja z drugimi sredstvi javnega obveščanja z namenom doseganja še boljše informiranosti slehernega občana oziroma delavca v združenem delu.
8.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
V skladu s potrebami in plani razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo organizacije združenega dela in druge samoupravne orga-
nizacije ter skupnosti zagotavljale skladnost razvoja proizvodnih, storitvenih, materialnih ter drugih zmogljivosti z nalogami in potrebami, ki izhajajo iz obrambnih in varnostnih načrtov. Izvajali bodo usposabljanje delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah za opravljanje nalog za katere so predvideni po vojnih organizacijah in sistemizacijah.
Krepili bomo razvoj družbene samozaščite za preprečevanje in odpravljanje vseh vrst sovražnih in družbeno škodljivih pojavov in dejanj v miru in v vseh spremenjenih razmerah:
—	krepitev mobilne sposobnosti oboroženih sil in družbeno-gospodarskega sistema ,
—	opremljanje teritorialne obrambe s sodobnimi sredstvi in opremo, gradnja skladiščnih prostorov ter usposabljanje enot in štabov teritorialne obrambe,
—	težišče razvoja narodne zaščite bo na izpopolnjevanju organizacije narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter zagotovitev praktične usposobljenosti delovnih ljudi in občanov za opravljanje najpomembnejših nalog narodne zaščite,
—	razvoj in krepitev civilne zaščite ter utrjevanje osebne in vzajemne zaščite s poudarkom na krepitvi splošnih pogojev za množično zaščito delovnih ljudi in občanov, materialnih in drugih dobrin, osnovno in praktično usposabljanje ter krepitev odgovornosti in obveznosti v primeru naravnih in drugih nesreč,
—	dograjevanje vojno-upravnih zvez organov, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki so pomembne za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	gradnja in vzdrževanje skladišč za potrebe teritorialne obrambe, civilne zaščite in potrebe blagovnih nastanitvenih rezerv,
—	gradnja javnih zaklonišč s posebnim poudarkom na izgradnji zaklonišč kot dvonamenskih objektov ter
—	sodelovanje pri realizaciji programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite družbenih organizacij in društev ter posebnih programov družbenopolitične skupnosti.
Za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se bodo sredstva zbirala na podlagi samoupravnega sporazuma za uresničevanje skupnih nalog mesta in občin, iz proračuna občine in iz dohodka organizacij združenega dela za lastne obrambne priprave.
9.	POŽARNA VARNOST
Na področju požarne varnosti bo občinska SIS za požarno varnost v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo Ljubljana Vič-Rudnik izvajala naslednje naloge:
a)	strokovna vzgoja članov gasilcev, enot DS v KS in OZD,
b)	preventivna dejavnost:
— preglede hidrantov na območju KS
—	pregled vzgojnih zavodov glede požarne zaščite ter praktičnih vaj v družbenih ustanovah
—	preventivni pregledi malih delavnic in enot drobnega gospodarstva ter kmetijsko gozdarskih in gospodarskih objektov,
—	praktične vaje upravljanja z ročnimi gasilskimi aparati.
Poleg tega bo skladno s sredstvi sofinancirala gradnjo in večjo adaptacijo 20 gasilskih domov in nabavo potrebne opreme.
10.	DOKUMENTACIJA K PREDLOGU SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1986—1990
1.	Tabele
— Bilanca pridobivanja in razporejanja družbenega proizvoda občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990
— Bilanca oblikovanja in namena sredstev za investicije občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990
— Plan osemenjevanja
— Rastlinska proizvodnja
— Živinoreja
— Stopnja pripravljenosti sosesk za gradnjo
2.	Sestavni del družbenega plana so tudi prostorske sestavine družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986—1990, ki so na vpogled na komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja SO Ljubljana Vič-Rudnik, Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana in ZIL TOZD Urbanizem LUZ:
I. Strokovne osnove za prostorske sestavine in za PIA merilo 1 :5.000
Vsebina:
1.	Elementi naravne krajine: naravne lastnosti in ogroženosti, režimi varovanja primarne proizvodnje in naravne dediščine.
2.	Tipologija kulturne krajine: razvoj naselitev in poselitev.
3.	Elementi kulturne krajine: obstoječa namenska raba površin in varstvo kulturne dediščine.
4.	Prostorska evidenca predlogov za spremembo namembnosti.
5.	Dolgoročna raba prostora: Možnost realizacije v obdobju 1986—1990
II.	Kartografski prikazi (2 karti) v merilu 1 :25.000
1.	Gospodarske dejavnosti
2.	Družbene in druge dejavnosti
tiS
|2 > m
5
S
o
"d
rO
o
I
"d
S
e
s
_G
1*
3
Cl>
-E
>o
o
d
0
1
e
ca
e
d
rO
>N
"5
•2»
.d
S*
o
P4
ti
'S
ti
•E
o
s
a
3
d
0) «)
"&2
■& M
T

I

f. °. «1 ■> « « ® « 'n.	” c--
TrcoocoT-Moic^csiTf co Tt* co
ca
co
ti
"ti
<a>
►o
_ti
"S
3
'ti
C
O
ci
in
S
co
o co
CO <M csi CO
^ CN CD 1-t
CN
co
ca
co
s;	3	Č	3
co	o	in	ca
csi	c<i	cd	cd
m	co	co	»-<
CO.	CD
co	co	in
(M	r-t
csi	co^	cd	co	in.	m	«-4	i-H.in.ca.t«^co
cd'	in'	t-T	o*	cd*	od'	t-T	r-7 .r-f r-T t> o
"d«	<M	r-t
m (M
CN CN C<1
t> o
S m
CO	CO	I>
O	ca^	r-^
S	o	5
oa	co	th	co
in	c<i	cd
C-	CO	co	03
o	in	cd	cd
ca	th	03	co
rji	0_	co	CO
in' co
co
m
cd
co
is-oco^ocaincococooin
Tf<»-icoLn*^L'-ocsicr3inoaco
CDt>03Car-4CSlC3L-~'JiOCDt^
r-^cd-^ca^cdcsioartic^cdt^
cacooacsi»-tinTfi>ooacocsi ca^ 03^ CD rH T-^	ca_ rji CO^C-	rH
cd'	i-T	i-T	cd* rjT cd
cacDcococai-<ooc<iincocD cacocOi-tococ-rtirjtca-shcM carj^f-cotr^cacoca cainincsi cd	in	o	in	cd	rj<	o
co	o	ca	csi	(M	csi	ca
t-^ CD r-t	rji^ CO^
C«	rH	rH	CO'
§ ^ s H
CD	CD	CO	CO
O	CO	CO	rji
CO	"Sh	CO	00
cd	LO	CD	O
r—1	O	CO	C-3
*xh	rH	CD	rH
ini>cot»rHCDoca o	in	co	ca	ca	rji	csi
th	csj	oa	co	oa	oa	in	co
cd	Th	in	cd	i>	co	csi	cd
rJiOarJ1inOrJ<r-llH t-^co^rj^r^ rj^ t> cn	rH
1-T rH CO*	rd	csf
in" xji" ^ co^ co KO csf
^	^	o	ca
co	csj	ca	o
!>:	rji	Cd
in	CD	O	rji
rH_	CO^	CS]^	Th
rH	rH	CO
CO
03
cd
03
Ol
rji"
rH
csf
coinc^coco^t-oo^csj^ oa rh^co^ ud r-T cT cd" cd' cd th" rH1 th cd* o"
rH	CO	03
in	03	o
rH	CD	in
cd	rh	cd
o-	co	c-
ca	ca	co
o-
co
03
CD	D-	CO	O-	CD
CO	L"*	CO	»H	CD
co	co	m	o	03
t—i	rji	CD	CO	rji
!>	CO	I>	CO	Tf
rH^	co	ca^	rh	o_
1
a
o
>
ti
"o
a
Si
o
c
■S
>
rH 03 cd rh
s
>
a
I
3
0
>
1
8
o
%
o
ti
>
ti
57
'ti
03
c
*5
ti
3
E
o
o
cd
>
t: §
s 5
O C/3
cd td cd oa o" »h cd
o
o
s
Th
ca
co
K
in
crT
Th
in
03
ca
3
o-
in
in'
03
rf
§
ca
co
S
Th
m
i
co"
o
<D
>
O
O
ti
o
s g
D- 5
■s | - ^ .5 n
c a
c o
s dfl
.1 E
Ch Q
"ti
O
&
J)
>N
"G
S
O
CO	IO IO
Th co od cd
CO 03	03	in
o- co co ca cd cd td cd m o- co 03
cd cd* cd id
rH CO CO CO
cd r-T oa" r-T
ca co Th
oa ca m cd
CD CO CO CD CO CD CO O
cd o Th co"
rj* rH »H
in o co 03 ca co t- co t> Th co o cd d cd 03 c- co 03 o-co^ lo^
cd d cd d"
O	^	03
rji O Th C-
oa o o ra
03.	03.	03.	ca^
cd c^* cd cd
D- rH c- m rH 03 to CO in rH co CSI o- cd in in
O” L"— rH 1—4 O CO. CO Th.
cd d od cd"
« rl « « rH
CO CO rji co m
03	03
co r-
co o ca. cd. csf Th" co
2 2 ra co CO co.
03. rH Th.
id cd cd of
oa co Th
o	in	cn	co	ca
cd	d	ra	S	1
O csf	iH	cd co	co 03	cd ra
03 O CO
co ca co ~ Th m cd
03
rh
CO
ua"
oT O rjT 03 CO 03
rh rH. ra Th in r-f rH ,H
co CO O rH TH CO
o i> co cd th o
oa ra rH
"ti
O
S
^3
>N
'ti
1
.ti ti
5
o
E < S
<y
"O
0
"ti
1 § s G
cd ra
Th
co
S
o
ca
co
2
®
co co
co co
Th L-rjl Ol
cd cd 03 o °1
TH in
ca	in	o-	o-	co
CD	rH	ca	CO	rH
CO	03	Th	CSI	O-
tH	rji	CD	rji	tH
ca	co	ca	cd	03
O.	CO.	O.	CD	CD.
cd	cd	ua"	r-f	id
co	co	co	ca	o
03	c-	o-	in	o
O-	03	ir-	03	CD
o—	cd	r—i	cd	ca
ca	oa	ca	o	rh
ra.	rH.	cc.	cd.	co.
id	cd	Th"	r-T	id
in	co	co	ih	co
co	o-	o-	co	oa
co	co	o-	csi	—.
d	cd	in	rji	—
*-h	o	ca	m	oa
!>.	O	CD^	lO	O
id	cd	rjf	t—f	id
03	CD	CD	CO
rf	03	ti	CN
d	d	cd	oi
co	co	o	o
ua	co^	in	in
id	id	Th	^h"
d
co.
rh"
co. cd^ "ca.	c-^
*h*	id	.H	rjf	cd'
o	ua	co	co	co
O	CO	CO	D-	Th
Th CD rji	L-
d	d	cd	cd	03
m	m	03	m	«h
CO.	CD.	CO.	-h	CD.
id	id	rh"	th"	rjf
<U
g
E
ti
|a •sl s.s 2 ^
ti« -ti 'C D, a <u ti ti
1!
Q £
>
8
>
£
a/
"ti
0)
•g
o
C*
£>
s
O)
a
<u ^
a, >g 3 2
Ml
•Sg
I §
to °
N (j)
<1) 0) £
,!]
I S S E
id cd
o
o
s
rh
co
co
in
5
ra"
Th
in
m
03
d
5
d
03
rh
ca
ra
d
ua
ra
co"
ra
•rh
g
o
ra

"ti
O
S
&
.O
1
"ti
!
g-
ti
fti
K s
ti
C
•2*
t
J
ti.
o
ti
"S
'S
s
Tabela 2: Bilanca oblikovanja in namena sredstev za investicije občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 19Si
Sl
§2
Hi
eS =
1


1
I
°=	=C			50	50_		o N -	= «=. X ».	°		
rr		i.J	t'1		l>	l>		iu i, t-	co	r- m o-	sc	s t-	
o			CJ	G	S	«	£ 2 §	c-inoxr50i>ot>o	„<=	c-
				OJ			co co co			=:.
s		č? o S	§	ca	!§		g £ £	SS?:£2£25S		g
=						i	^ == -	r- cc in — cc co in — cj	CO CN	xr
	S		£				” g "	CN •— d CN	CN CO*		S
	«	50 l> CO		S	in	CN	r-o o	c-mcac-ococ^cNCO		
2	2	^ CO OJ			CN	O 1	^ g ^			
§	5	ro o	50	g	r-	50	g s S	5?. PS33SgS	g £	CO
G5							CN 50 c:	i— COCOOC-CNCNC: r~	O OJ	co
2	= G	2 § S	OT	'T	d m	CN 1	3 2 2	d o c- rr cc ir ir. rr cr. CN	rc r~ c- i" co c1; cj	3 g	g
LT							CC C' C'	50 C*. 50' NT	O* 50	CNl		o
co			' "				50	1		2
3			g	S	?	£	i-H	in	S323£2:5g3	S g	s
in		r-. CO 50		CN	50	50	tr cc lo	, O 50 CN O*. CJ Cl co •— m	— «T	CN
S		CN CN — CJ O1 L—	O	«T	2	CN	gg S	g g S 3 S ? 3 3 5	£ S	e
	“T				T	1	C- CN 50	SO in CN O* — C- 50	CJ		o
cn	O		-				50	co cn m		2
s	s	g	g	g		O	S	?£ §	2oGG^rG5$in co - 50 n co o co o cc	g g	g
	m	CO CO —_		CJ	CN		50 cc co			
s	a	lo O in S G co	S	CO	in co	c-i j	s|i	gN^M-SMcigo-.	K £	3
£	o		CN^		co	1		in CO^ CC rr m CO 50	—		g-
								.		”
3	s	ig ^ ^	S	o	50	CN	a 3 s		g 3	g
		rr CN uo						coi>^^oqino«		«
K	g	oj	o CO CJ 50	£	co	°		ggg	3£g§3£25£		g
					CO	1	co 50 m	N = X ^ -1 1 t'		
n	o	”	m				in	CO CN ^		
S	s	O g 50	m 50	s	o	CO. co	§gs	gggsggggs		S
	«				"T	O'		C- r- 50 l- 50 O CN L - CC	c?	
3	s	— s o		co	CO co	CN 1	S £ £		g g	£
=1	~T	O LO Lf^			co	1	50 co in	CJ_ CC CN CO ^ r- o	r-t		cc
CN	o						in			S
I>	«	O OJ CN		o	CN	O	x n ®	» m. <= « » n « x		
O	5	N' 50 O		o	CN	T	on in CO	jVt-.C^CNr-lr-linOi-l		
S	S		co co	CN		50	9SS	ininocci-tOrHCDco	gg	3
=1				CN	t>	O1	04 co o		M co	
3	3	§ 3 S	2	CO	CN	CN 1	3 g =	sssgggggg	gg	
=			CN_		CO		50 cj^ m	L- 50 CJ^ CO i-i CN l>	rH		
CN	CO		O1				04	c- « m		S
'a
o
N
e
S "E £ ‘C
» s o
2 "5 p
o
|^o
to
^ 8.
a
Tabela 3: Rastlinska proizvodnja
1. Pšenica
	KZ Ljubljana TZO Vič			KZ Velike Lašče	LM TOZD Posestva	
	1986	1990	1986	1990	1986	1990
a) skupna površina v ha	230	300	50	60	75	65
— pridelek na ha ton	3,0	3,5	3,5	4,0	4,5	4,8
— proizvodnja v t	750	1.050	5	15	340	320
b) družbeno organiz. proizvodnja v ha	200	270	50	60	75	65
— pridelek v družb. org. proizv. v dt/ha	30	35	35	40	4,5	4,8
— proizvodnja v t	600	945	5	15	340	320
2. Koruza
a) skupna površina v ha	650	670	60	100	110	110
— pridelek dt/ha	45	50	50	60	70	80
— proizvodnja v t	2.925	3.350	300	600	770	880
b) družbeno organiz. proizvodnja v ha	600	610	60	100	110	100
— pridelek v dt/ha	48	55	50	60	70	80
— proizvodnja v t	2.880	3.355	300	600	770	880
3. Krompir						
a) skupna površina v ha	550	500	190	190		
— pridelek dt/ha	200	220	140	150		
— proizvodnja v t	10.500	11.000	2.660	2.850		
b) družbeno organiz. proizvodnja v ha	500	v 470	190	190		
— pridelek v dt/ha	210	230	140	150		
— proizvodnja v t	10.500	10.810	2.660	2.850		
4. Oljnice
a) skupna površina v ha	10	10	60	60
— pridelek dt/ha	25	25	3,0	3,2
— proizvodnja v t	25	25	180	192
6. Vrtnine — zelenjava
a) skupne površine v ha	130	140			4	—
— pridelek dt/ha	180	190			23	_
— proizvodnja v t	2.340	2.660			92	1 —
5. Bob						
a) skupna površina v ha					4	15
— pridelek dt/ha					4	5
— proizvodnja v t					20	75
6. Krma na njivah						
101 — stiažna koruza						
— skupne površine	1.250	1.300	60	100	40	55
— pridelek dt/ha	300	350	300	350	350	376
— skupni pridelek t	37.500	45.500	1.800	3.500	1.400	2.035
102 — detelje (lucerna, črna itd.)						
— skupna površina v ha	60	65	40	100		
— pridelek dt/ha	120	130	100	100		
— skupni pridelek t	720	840	400	1.000		
103 — travne detel. meš.	'						
— skupna površ. v ha	700	710	200	300	10	10
— pridelek dt/ha	40	45	70	80	80	80
— skupni pridelek t (v mrvi)	2.800	3.195	1.400	2.400	80	80
104 — krmski dosevki (stmišč., prezimni)						
— skupaj v ha	MO	110	10	26		
— pridelek dt/ha	110	115	45	56		
— skupni pred. ton	1.210	1.265	45	100		
	KZ Ljubljana TZO Vič		KZ Velike		LM TOZD Posestva	
	1986	1990	1986	1990	1986	1990
105 — druge poljščine (ajda, proso, repa)					(ajda)	
— skupaj ha	120	120	15	20	30	30
— pridelek dt/ha	110	120	45	50	1	.1
— skupni pridelek t	1.320	1.440	67	100	30	30
— tržna proiz. t					30	30
7. Travinje
110 — travniki skupaj ha	10.295	10.000	2.100	2.100	270	260
od tega:						
a) 2 ali več kosni travniki ha	3.930	3.880	1.600	1.700	110	110
— pridelek mrve dt/ha	55	60	60	65	70	70
— skupni pridelek v tonah	21.615	23.280	9.600	11.050	770	770
b) — čredinski pašniki ha	100	170	100	200	60	60
— pridelek dt/ha	36	40	36	40	50	50
— skupni pridelek t	360	40	360	800	300	300
c) — enokosni travniki senožeti v ha	6.265	5.950	400	200	100	90
— pridelek mrve dt/ha	25	30	40	40	40	40
— skupen pridelek v t	18.795	20.825	1.600	800	400	360
a + b + c = 110						
111 — skupni pašniki v ha	54	124	50	350		
— pašniki skupnosti št.	1	3	3	7		
— površine v ha	54	124	50	350		
— krmski dnevi število	163	163	163	163		
Tabela 4: B. Živinoreja
	KZ Ljubljana		KZ Velike		LM	— TOZD
	TZO Vič			Lašče	Posestva	
	1986	1990	1986	199«	3986	1990
1. štev. stanje: glav						
— krave štev.	4.766	4.800	840	920	300	309
— plem. telice št.	995	1JOO	320	360	56	56
— govedo za pit. štev.	2.850	2550	800	850		
2. cilj intenziviranja						
— možn. na glavo 1	3.160	3.400	3.200	3.500	5.800	6.000
— prirast telic kg/dan	0,70	0,75	8,55	0,60	0)55	0,55
— prir. pitancev kg/dan	0g80	0,85	080	0,90		
tržna prireja mleka:						
— na 1 kravo lit	1.034	1.148	1.547	1.608	5.800	6eOOO
3. plan odkupa:						
— pitanci	— kom	2566	2.815	396	470		
— ton	1.022	1.150	210	250		
— ostalo govedo	— kom	104	136	83	107	30	30
— ton	46	66	35	45	13	13
— plem. telice	— kom	67	72	255	320	56	56
— ton	30	32	120	150	28	28
— plem. teleta	— kom	48	60	7«	70		
— ton	5	6	7	7		
— prašiči	— kom	M7	172				
— ton	17,6	20,6				
— mleko 000 lit	4.920	5.510	1.306	1.480	1.740	1.800
— ovce	— kom	22	30				
— ton		1				
— jagnjeta	— bom	«	K»				
— ton	1	1,7				
— plem. kobtie	— kom	46	66				
— ton	20	30				
— konji	— bom	420	440	67	133		
— ton	187	198	30	60		
Plan 5: PLAN OSEMENJEVANJA
1. Kmetijska zadruga Ljubljana, TZO Vič
ZE Dobrova
Na območju Zadružne enote Dobrova rejci redijo v glavnem simentalsko pasmo s poudarkom na večjo proizvodnjo mleka. Ta enota obsega območje Dobrove, Polhovega Gradca in Horjulske doline. V celotnem območju se bo semenilo z biki lisaste pasme, ki imajo večje sposobnosti za proizvodnjo mleka in sicer z oznako (ML).
ZE Podpeč
Proizvajalci redijo na tem območju lisasto in rjavo pasmo.
Lisasto pasmo redijo na območju Brezovice, Vnanjih goric, Notranjih goric, Podpeči, Jezeru, Kamniku in Plešivici. Tu naj bi semenih biki lisaste pasme s poudarkom na večjo proizvodnjo mleka (ML).
Na območju Preserja, Gornje Brezovice, Dolnje Brezovice, Rakitne, Prevalja in Goričice pa redijo rjavo pasmo. Tu bodo semenih biki rjave pasme, ki imajo večji delež ameriške rjave pasme, s tem pa večji poudarek na mleko, razen Rakitne, kjer bodo semenih z biki rjave pasme, ki imajo kombinirane lastnosti, se pravi meso — mleko.
ZE Zg
S
o
§
82
> a
Sa
. N j! •£ o g
o$
11

a a 5 >'
££ S 5,| |
a 8, e g žil J;
C?
	TJ 2		1 g	■§ §•§
•o <a c 11		S « g-S	g =-	
	5"		i|	•§ !■§
o <8 S <6 3	S -g	-Es?	.9 1	$ > a
ti
*a?
tiO
d)
S
|
O
ti
•£»
*e?
*D
0)
el
u
C
ti
TJ
.s
s
as
G)
M
<3
— o it > ■g 2 u 9* n e
■Si
>
k
8
Na tem območju prevladuje lisasta pasma in sicer: območje Ižanske ceste, Črne vasi. Lip, Rudnika, Iga, Iške Loke, Matene, Bresta, Tomišlja, Vrbljenja, Stra-homerja, Iška vas, Staje, Lavrica, Sela, Srednja vas, Orle, Škofljica, Pleše, Podreber, Dule, Lanišče, Zalog, Gumnišče, Zg. Blato, Pijava gorica. V tem dolinskem predelu bodo semenih biki lisaste pasme z večjim poudarkom na mlečnost. Poleg tega predela pa redijo rjavo pasmo in sicer: Smrjenje, Gradišče, Vrh, Klada, Sarsko, Golo, Skrilje, Zapotok in Zg. Ig. Tu bodo semenih biki rjave pasme, ki imajo kombinirane lastnosti na proizvodnji mesa in mleka ter biki mesnih pasem to je charolais in limousine.
2. Kmetijska zadruga Velike Lašče
V tem območju sta dva rajona in sicer rajon mlečne proizvodnje in kombinirane reje govedi.
Tržna mlečna proizvodnja je v sledečih vaseh: Velike Lašče, Srebotnik, Retje, Dvorska vas, Mala Slevica, Velika Slevica, Jakičevo, Male Lašče, Kar-lovica, Lužarji, Logarji, Marinčki, Rob, Rašica, Turjak, Laporje, Gradež, Mali in Veliki Osolnik. Na tem območju bodo semenih biki z večjim poudarkom na mlečnost in sicer biki rjave pasme z več AR krvi.
Na območju kombinirane reje, to so vasi: Rute, Krvava peč, Škamevc, Osredek, Centi, Čatež in Javorje pa bodo semenih biki rjave pasme kombiniranih lastnosti in biki mesnih pasem.
Na vsem območju bo semenilo 25 %> bikov III. kategorije, to so testirani biki, 25 %> delno testiranih to je II. kategorija in mladi biki 40 °/o to je I. kategorija. Poleg teh pa bo semenilo še 10 % mesnih pasem IV. kategorija, to je charolais in limousine. Razdelitev semena se napravi vsako leto ob priliki rednega letnega pregleda bikov (licenciranje) na Osemenjevalnem centru v Preski.

	C •24	OJ	
3	2	g	c
J* O	a o	> cti	T O
>	*a	1	N
ti			
<D TJ			
>	|		
	>	d	C
0$	2	•24	•24
E	CU		?
JD	o	2	2
*a> TJ	ti	o. o	a o
S		£2	co
	s		
		2	
	CN	ca	s
<	<	o	M
S		>	S k
	”1	® "E	
>N	M 51 > M	M S > M	
Komu;
5
E
I
.o
5
sŠ
5
ti
4
P
II
§1
S
	vezano je na ostale investitorje DS		zapolnitev soseske, ki je že zgrajena			predlagamo lokalno skupno kotlovnico za ogrevanje	vezano na gradnjo poslovnega dela soseske	vezava za lokalno kotlarno
s								g
potrebno zgraditi komp. sekunc	■1	I S	e d	»> > o --4	-5 3	c " ■5 is	si	o	§ s- 5531 cu -a o. c	se bo zgradi vzporedno s stan. objekti	ra & N ra E
	2 Š?	N d	—> ra	ra t? p U	p a S	B d	11 3 3	11	-g 2 E S a n s«		o 'S
j
a !
O)
ffl ,2,-a
c c o
tr
C
%
>
5 rr E ^ c p
I §•
■F
a
▻
a
s
JD
'O
ca ra
M "S
> O
> L,
5 sf
> g
9
.2
ra" ra
'o N >
o
T3
£	d o	e	li	o >	<u o >
	B 'S	3		3 ^	3 5
2	5 1	2	ra t; ^5 p	ra T5 p	
N	tfl o N va	N	B d	B d	3 D
	d	33	d	d	
<L-	_P. ra	t 2 >	ra	•B ra	d
£ -	o	o, «	a o	a o	<u ?
1E	s	= •-•Ba	8	S	° i
3 a		3 >	d		•E 5
D > §
5 g-"! .5 5.2,
ilss-a^i
ra
I -5	B
'Fl O,	^	^
Dj	<y	C	-C?
C	^	^	<v	C	O
o S	o	5	ra	-	o
.S	a	B	S	^	S
?
2
c:
?
ra
a
o
>
ra
>
ra
a
o
>.
ra
a
o
<v
2 c P v
cL •" ra
c E
>
ra
a
o
v
3 d o <y
$-i >o
a ^3 ra
‘E E
?
2
o
<U
3 c o <D
U >U
a '43 ra
3 £
o
T3
>
N
S
ra
a
ra
a
o
>
ra
Cu
o
_ra
c?
O
-o
%
.5
g
>
2
a
'■>
2
T >
09 O
ti s
K m
CN
>o
"ra
►4
<U S-i
^ B
S s
> u

S
o
o
X
šS
£ c o. ^
ti U
<u
3 c >
I I M
O O
d
<D
T5
>
ra
a
>
ra
a
		ra	KJ ra	Id	2 -	■£ o	zazidalni načrt je v izdelavi
zaz. načrt v izdelavi	v izdelavi	zazidalni t izdelan	zazidalni i izdelan	zazidalni i izdelan	zazidalni r v postopki sprejemanj	zazidalni r je izdelan, potrebne t še minima dopolnitve	
i5 =
> ti
s S
-r :d, ^ <Z)
6
a
o
S 2
> o,
SE
(8 C3 > <J
tŠ
!|
O g
E
d
O
-	-3 -S
C 03	^
Ulil
S5 ="= ^
^ O Et S
£> JQ 4) . to
S « n ia ®
>ei •» «i N ■*->
°S,
■o c
§1
aM
> N
C0
N
5	E
ca ca
11|
£ u g
s > ^
6	.S 5
o S
C o
■S p
o 5 & ° > N
-L
o %
C c
o ▻
W 5
O O
n -n
»o
ca
c
Is
T3 -r» ‘m
ca o
a
. g ■g«*
« " 5=
« £ « N
E ^ d M
■s n.-g E
■g O M-S a ^
a> <0
i!
-o •--h c
o ca
1
2 §
1
D
<D
-L
O —.
£3
O O 'O -o
*o
ca
c
Is
| J

S
2
>
§|
> 2
G
4>
ca
S)
>
r- o
W u > CQ
Is
g 'g £
l> u '•r > 3 n.
a, n >
M
M
S
Es -5 3
g § S A!
sl
II
S
I g
g N
^ • S* c
O rt
£ .te
<0 "O S 3
73
S
3
1
O
ca
oc
3
73
ca
ca > UD*.
a5 £ £
•O
ca
G
Is
i r
ra o
N C.
2
ca
£
a
73
<u
0
JG
'5
73
»O
ca
G
1	S
2	D
So
Š
— s
2 r?
£3
> £
•O
ca
C
c r
£ S
2 'C
S o
n a
i
§, — 0£
m 3
> o
e?
g!c 15" § *: ■£'s-s
v
tj O '
ti e
^ °l E g E £
g g-g a
e S _
i§ls
llfl
a-šsl
^•g IS s-£>3111 S---S g °
bi C ^ ra S ra tu £■ u
> .£3 wr~* O G
<l>
S
i
D.
O
ca
S
n
E S
O 4)
4) O
73 a
i 73	,
ti 'P .. ca
■g g£ g
C » O S £ .£
£	- E Sf | ra
ra S g £ c g 2 T !u 'E ^ o ra o 2 o .£ E
N D. > Q< o >o
c-	o
m	id
CN
S g
i g
N a
g ||
3 O 73
g-“ §
£ = ^ a-o «
g « o
alt
o Jn
5 E kS
l>
> N
I
I "
-5 >
g 2
a a
■o
ra
.1 ^
KJ 4) 4)
5 « S
s-g g
ra S c
E •S s £ £ ™ 5a.s
G
>24
0X3
3
3
5
»O
ca
V) a) CZ) 3
> O) > tr:
”S
(/} u
> O
CJD
3
I
il
I
i
O
V >
s| S 5
4)
<U > C *-ca?
I ^
.S4
>
2
g

a
o
a
o
•b
ca
S
>
_ca
c
4>
s 5
£•“£ « | ca ca O c ca £d c C C0 42 73 O
jD iZ? Od 4> •'-> 4) P P C- G
u 73 CL O r3
o 2 o. n 2 a to jd > os
I
ag
'E S
C
a>
?
2
o
_o
2
D,
O
*>
a
o

C	C c r	C	G
1 g	ra £	ca "tu	|
2 £	2 r	? "£	'G '^7
ra = N CL	S o S a	CS3 t-, ca n N IZ)	'n £ ca a N yj
CN	2	5	
£ >*
g 5
o g
A £ > s>
S
O
O
o C
E 5
| "
Kor primar	lokalne ureditve	lokalne ureditve	obstaja razi za ogrevanj	lokalne ureditve vodovod 8e potreben	lokalne ureditve	potreben celoten prir
	<» g	e?	9	9 g	9	©
d S 2 ▻ a	? 2 o. o	g "O cu N	8 73 >	? 2 o, o	g 73 <1> N	ti 9 73 <D £
S*c a	8	8	S	o	S	8
2£
te
o-S
d
n E
E
S S
5
SN « £ ro .o c —
C <9 -r-)
Ǥ E
&S N
<D >
£ -o; 'O
ŠE
§
2
o.
o
5
S 5
§
c
o •§ n cs _
= 15
•“ m
« e
1| 1|
ti) ** t* O
o
II
03
sš
<8
ti
-24
2
a
o
o
a
5
c
o
m1
IS
N
CC
S
o
a>
•O
2 $ So
= S
o
"5 •O
sl
S S,
£>
2
p.
o
C8
ti
<1>
O.
O
g
•24
2
a
o
<8
e
•24
2
a
o
co
S	o	» « 5 8	e: g	ca	•©	cd ■?i
p	'u a*		” 5 C>3 e*-« L O	s g =?■§	IO c csj ti 1 ti:	
▻ ▻	d	IZl O > Q	w S > <0	5 £ > Cti	M © >iN	CZ2 cc 02 U
e £
11?
ils
e c te
c-
C o
o C T g
•g o e S
■bsS N
ag g £
•žš
C <1> .2Ž, o cd M S, o
N 'U
O
g
?
C8
§-
<8
ti
•24
?
o.
o
ti •24	▻	ti		ci o °	ti •24	d •24
2	o 53 C	> 2		"5 S	ti	g
a o	ii	o	= >|	§>|	1	Oi o
e	> g	ti	a 1 -g	a IS	•e	«
t: o c8	•e ■s	•e KJ ti	•e KJ ti	1 d	■s KJ ti	trt ti 3 -r—i	t; i ti
C « c ti § ŠE	e "5 n s g 2T	sldalni n Izdelavi	ddalni n Izdelan	sldalni Izdelan	zidalni postopki rejeman	zidalni Izdelavi
E > I E
5
T "?
M O 05 C
■|| SS I g« “s
1 B^-= °	S
_ ti £ s
(It '01 'G S
KAMNIK
1646.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi drugega odstavka 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in 37/85), 6. člena navodila o merilih za to, kar se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27-1222/85) ter 91. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 6/86), na 3. seji zbora združenega dela, dne 26. junija 1986 in na 3. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 26. junija 1986 sprejela
ODLOK
o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin
1.	člen
S tem odlokom določamo vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in zadostuje priglasitev.
2.	člen
Objekti iz 1. člena tega odloka so:
1.	lesene in zidane pritlične drvarnice, vrtne ute in stekleniki, če ne presegajo v skupni tlorisni površini 20 m2 in se postavljajo v sklopu individualnih stanovanjskih in gospodarskih objektov,
2.	leseni in zidani kurniki ter zajčniki in ograde z lopami za pse, če v skupni tlorisni površini ne presegajo 10 m2 in se postavljajo v sklopu individualnih stanovanjskih in gospodarskih objektov,
3.	vrtne in dvoriščne ograje, do višine največ 1,5 m ter oporni zidovi terena do višine največ 1 m,
4.	nadstreški nad dostopi in dovozi v objekte in nadstreški za potrebe parkiranja osebnih avtomobilov, traktorjev, koles, mopedov in motorjev ter avtomobilskih prikolic pri individualnih stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih s površino pokritega prostora največ 15 m2,
5.	pergole, dimniki, sončni kolektorji, zasteklitve in prekritja balkonov, vetrolovi in zunanje stopnice pri individualnih stanovanjskih hišah,
6.	lahke tipske montažne garaže za en osebni avtomobil, tlorisne izmere do 15 m2, ki se postavljajo kot funkcionalna dopolnitev individualnih stanovanjskih hiš ali gospodarskih objektov,
7.	leseni in zidani pritlični svinjaki in hlevi za drobnico, če v skupni površini tlorisa ne presegajo 20 m2 in se postavljajo v sklopu stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij,
8.	stolpni in koritasti silosi za shranjevanje živalske krme, če v skupni prostornini ne presegajo
90 m2 In se postavljajo v sklopu gospodarskih objektov,
9.	leseni kozolci in kozolci z armiranobetonskimi stebri, enovrstne in dvovrstne izvedbe, leseni skednji, lesene kašče, lesene sušilnice, lesene shrambe sena, krme, stelje, poljščin, orodja in začasna zavetišča za
živino lesene izvedbe do skupne tlorisne površine 40 m2,
10.	lesene lope brez pasovnih temeljev za vrtno orodje na površinah, namenjenih vrtičkarstvu, če ne presegajo 3 m2 skupne tlorisne površine in 2,2 m višine kapne lege ostrešja objekta,
11.	leseni pritlični čebelnjaki z manj kot 20 panji, če v skupni tlorisni površini ne presegajo 10 m2 tlorisne površine.
Omejitve glede velikosti objektov iz tega člena veljajo kolikor prostorski akti teh določb bolj ne zaostrijo.
Vsi objekti za rejo živali se lahko postavljajo samo v območjih, kjer reja ni prepovedana z drugimi predpisi.
3.	člen
Priglasitev za gradnjo pomožnih objektov navedenih v 2. členu tega odloka pristojni organ zavrne, če je priglašena gradnja v nasprotju z določbami prostorskih izvedbenih aktov ali če glede na funkcijo, velikost in obliko ni primerna ali če so z njo prizadete pravice in zakonski interesi drugih oseb in če bi bila priglasitev izdana v nasprotju z drugimi zakonskimi predpisi.
4.	člen
Priglasitev nameravanih del po 2. členu tega odloka vsebuje opis nameravane gradnje in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, izvedbeni načrt objekta, kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom ter dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal.
5.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje pristojna inšpekcija Občinskega inšpektorata Kamnik.
6.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi pomožnih objektov, drugih objektov in naprav ter del, ki se lahko postavljajo, gradijo in opravljajo na podlagi pridobljenega urbanističnega potrdila (Uradni list SRS, št. 33-1335/83).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-1/86
Kamnik, dne 26. junija 1986.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 1641.
Skupščina Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane je t>o 15. členu statuta samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Slovenske Konjice in 7. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Slovenske Konjice za obdobje srednjeročnega programa 1986—1990 na svoji seji dne 8. avgusta 1986 sprejela naslednji
Krajevne skupnosti financirajo zimsko službo s sredstvi, ki jih v la namen prejmejo od samoupravne komunalne interesne skupnosti na osnovi minimalnih standardov.
Hišni sveti financirajo zimsko službo s sredstvi za obratovalne stroške hiše.
Ostali uporabniki financirajo zimsko službo lastnimi sredstvi.«
Sekretar
Skupščine občine Slovenska Bistrica
Stane Sega 1. r.
2
UGOTOVITVENI SKLEP
I
Ugotavlja se, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Slovenske Konjice za obdobje srednjeročnega programa 1986—1990 podpisalo več kot 2/3 predvidenih udeležencev ter s tem samoupravni sporazum prične veljati.
II
Ta ugotovitveni sklep velja takoj ter se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-6/86-7
Slovenske Konjice, dne 11. avgusta 1986.
Predsednik skupščine sklada
Franjo Tepej 1. r.
POPRAVEK
V odloku o imenovanju novih ulic in o spremembi območij nekaterih ulic v naselju Radeče, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 24-1206/86 z dne 19. VI. 1986 se v 4. členu v alinejah 1., 3., 7., 8., 10. in 16. črta beseda »ulica«.
St. 015-1/86-1
Laško, dne 25. avgusta 1986.
Sekretarka
Skupščine občine Laško Eleonora Grosar L r.
POPRAVEK
V odloku o zimski službi v občini Slovenska Bistrica, objavljenem v Uradnem listu SRS št. 31-1597-/86 z dne 7. VIII. 1986 se 18. člen pravilno glasi:
»Samoupravna komunalna interesna skupnost financira zimsko službo s sredstvi prispevka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, združenimi s samoupravnim sporazumom ali določenimi z odlokom občinske skupščne.
VSEBINA
Stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1G3U. Porodilo o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za obdobje januar-junij luSti	1265
1631.	Sklep o ugotovitvi stopenj rasti kazalnikov de-
lovnih in poslovnih rezultatov organizacij združenega dela s področja gospodarstva SR Slovenije za obdobje od 1. januarja do 31. junija 1986 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1985	1 265
1632.	Pregled kazalnikov delovnih in poslovnih rezulta-
tov organizacij združenega dela s področja gospodarstva SR Slovenije za obdobje januar-junij 1986	1265
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1633. Samoupravni sporazum o štipendiranju v občini
Idrija	2372
1634.	Ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o štipendiranju	v	občini	Idrija	2379
1635.	Sklep o ustavitvi plačevanja akontacij za občinsko raziskovalno skupnost	Kamnik	2379
1636.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega na-
črta območja za stanovanja v Radečah —- dopolnitev (območje ks 8) (Laško)	2379
1637.	Ugotovitveni sklep o sklenitvi samoupravnega spo-
razuma o temeljih piana Občinske telesnokulturne skupnosti Laško za obdobje 1986—1990	2380
1638.	Odredba o pctotojbAnah za veterinarsko sanitarne
preglede la dovoljenje v ctoStot Ljubljana	Bežigrad 2360
1689. Družbeni pten občine Ljubljana Vič-Rudofk za obdobje 1986—1996	2361
1616. Odtok o dotočtovi pomožnih objektov za potrebe
občanov in njihovih družin (Kamnik)	24ZS
1641. Ugotovitveni sklep, da samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Slovenske Konjice za obdobje srednjeročnega programa 1986—1990 prične veljati	2426
—	Popravek odloka o imenovanju novih ulic in o
spremoexbi območij nekaterih alk v naselja Radeče (LaSko)	2426
—	Popravek odloka o zimski službi v občini Slovenska
Bistrica	2436




y








ZAVOD SR SLOVENIJE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE in URADNI LIST SRS
sta pripravila publikacijo
DOLGOROČNI PLAN SR SLOVENIJE za obdobje od leta 1986 do leta 2000
Publikacija je namenjena vsem, ki se ukvarjajo in razmišljajo o dolgoročnih razvojnih problemih Slovenije. Predvsem je nepogrešljiva za vse nosilce planiranja tako družbenopolitičnih skupnosti kot organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, ki pripravljajo oziroma bodo spremljali uresničevanje dolgoročnih planskih dokumentov. Publikacija je med drugim opremljena s kartografskim prikazom dolgoročnih razvojnih odločitev, z obširno analitično-projekcijsko dokumentacijo dosedanjega in prihodnjega razvoja SR Slovenije, z obširno bibliografijo in metodološkimi teksti.
V publikaciji DOLGOROČNI PLAN bo objavljeno besedilo dolgoročnega plana SR Slovenije s kartografskim delom plana, v katerem so v sistemih 5 kart v merilih 1 :250.000 in 1 t 500.000 prikazane razvojne odločitve na posameznih področjih in območjih SR Slovenije. Poleg dolgoročnega plana bodo v publikacijo vključena tudi naslednja poglavja: Družbenoekonomski razvoj v preteklem obdobju; Strateški elementi družbenoekonomskega sistema in razvojne politike za uresničevanje dolgoročnega razvoja na osnovah programa gospodarske stabilizacije; Analitično-projekcijska dokumentacija; Prikaz dveh ekonometričnih modelov, ki sta bila uporabljena pri pripravi dolgoročnega plana SR Slovenije, ter Dolgoročni plan SR Slovenije — temeljna izhodišča. Publikacija bo vsebovala tudi izčrpno bibliografijo, kratko vsebino dolgoročnega plana v treh jezikih ter stvarno kazalo.
Publikacija bo vrsto let nepogrešljiv pripomoček zlasti
—	predsednikom občinskih skupščin in predsednikom in članom izvršnih svetov,
—	predsednikom in članom komitejev In vodjem strokovnih služb,
—	strokovnim sodelavcem zavodov za družbeno planiranje,
■— direktorjem in članom kolektivnih poslovodnih organov v OZD,
—	direktorjem oziroma vodjem gospodarsko-računskih sektorjev in računovodstev,
—	planerjem in analitikom,
—	članom organov samoupravljanja ha
—	še mnogim tistim strokovnim delavcem, ki načrtujejo ali spremljajo izpolnjevanje planskih nalog.
(01M88)
Cena: 4500 din
Naročila sprejema: CZ Uradni list SRS, 61000 Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p,
379/VI I.
Zakon o pravdnem postopku (1986)
(druga dopolnjena izdaja)
Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 je bil doslej trikrat noveliran (1980,
1928 in 1948), razen tega pa sta bila sprejeta še zakon o temeljnih lastninsko-pravnih razmerjih (1980) in zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (1982) V uvodu k drugi izdaji obravnava avtor dr Lojze Ude predvsem vsebino novel in nato še določbe obeh omenjenih zakonov, ki sta iz zakona o pravdnem postopku izločila nekatere določbe. V tej izdaji smo zadržali nekoliko dopolnjen uvod k prvi izdaji, v katerem so povzete novosti, ki jih je vseboval zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 v primerjavi z zakonom iz leta 1957.
Kot prva izdaja se tudi ta izdaja zakona o pravdnem postopku navezuje na publikacijo dr. Jožeta Juharta »Pravdni postopek- iz leta 1974, ki skupaj z uvodnimi pojasnili Lojzeta Udeta daje zaokroženo celoto komentirjji&ga besedila noveliranega zakona o pravdnem postopku.
Cena 1.700 din	(011762)
Predpisi o urejanju prostora
s pojasnili (1986)
' ■ -4e-' v
To je prvi del zbirke, ki vsebuje predpise o urejanju prostora in naselij ter drugih posegov v prostor. Zaradi vsebinske zasnove in da zbirka ne bi bila preobsežna, smo se odločili za dva dela. Tako prvi del vsebuje zakon o urejanju prostora in z njim povezanih vrsto podzakonskih aktov, ki so osnova za sočasno in soodvisno planiranje v prostoru. Urejanje prostora vsebinsko zajema varovanje dobrin splošnega pomena in skrb za njihovo smotrno rabo oziroma ohranjanje in razvoj naravnih in ustvarjenih vrednot v okviru prostorskih možnosti in družbenih potreb. S prostorskimi usmeritvami in odločitvami se omogoča in podpira gospodarski in kulturni razvoj, zmanjšujejo možnosti za nestrokovno in nedemokratično odločanje. V pojasnilih k posameznim členom zakona, ki sta jih pripravila Slavko Kocjan in Tomaž Vuga in v uvodnih pojasnilih, ki so jih pripravili še drugi avtorji k posameznim podzakonskim predpisom, je podrobno opredeljena vsebina prostorskih sestavin planskih dokumentov tako pri usmeritvah v dolgoročnih planih kot tudi v prostorskih odločitvah v srednjeročnih družbenih planih kot osnovah za pripravo prostorskih izvedbenih aktov.
Na koncu, zbirke je tudi stvarno karalo.
Cena 2060 din	(011061)
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter J uren — Tiska tiskarna Tone TomSli, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1986 3750 din, inozemstvo li.BOfl din — Reklamacije se upoštevajo le meseo dni po Izidu vsake Številke — Uredništvo la uprava Ljubljana, Kardeljeva is — Poštni predal 379/VU — Telefon direktor, uredništvo, sekretar. šef računovodstva ZM 323, prodaja m 387, računovodstvo naročnine 211 814 — Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščene prometnega dnvfca po mnenju BepeMBkega komiteja za informiranje St. 23-85