/Primorski (15.320) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi. Hranilna pisma s^net™ TRST - m. Montecchi 6 - Tel. 040/77%600 GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 POŠTNINA PlAČANA V GOTOVIM BClKB tBrAžaCŠca kreditnaJanka isoo ur NEDEUA, 13. AVGUSTA 1995 Tudjmn Italija k cinična desnica Sandor Tence tragedija na tleh stavv Vlaetl konci kop^3 v ozadie ka _r/vuun: j tako aaiec ]&• Sarajevo , eQdarle desetli vS ^ r m Yed tem, 0 uomneverr H01 imperialh dalec oziroma i erjavi s pretr ugajanji. Tudi Pa se mor tdal Pa kdaj z Prav besede Se?jo sovrastve ljudi in ji ritjo v brezni Propad. ntJU$man J6 £ , Pložbami na n Janov gotovo tudtPIe^“e P , J” ueprc “‘Ji, po n ^ogovornosl Razkroj Jug0 govorimo tiosniinp0 Mic— 5?cionau! dili v . v jso] |atnkajšn ?axneno 2 ^ celo Za ajitni so ’ Uientarci takim PoCetjei a-vajo ; gre to] opravi okviru, liže: Cost h se ne vojnin terih i tudi!« ■ Goriški srednji šoli I. Trinko I dodelili zasilni sedež v mestu GORICA - Goriški Šolski skrbnik tev ni optimalna, saj je v starem po-dr. Ugo Mannini je vCeraj na srečanju slopju premalo prostora. Sola se bo s predstavniki občine, šole in drugih morala zato odpovedati nekaterim slovenskih komponent predlagal učilnicam za dopolnilne dejavnosti, kompromisno rešitev za lokacijo ravnateljstvo in tajništvo pa bosta de-srednje Sole Ivana Trinka. Solo bodo lovali loCeno v poslopju likovne Sole. s septembrom namestili v poslopje v Slovenski predstavniki so rešitev Ul. Cappella skupaj z italijansko sprejeli kot začasno, ker je to bila edi-osnovno šolo, ki že deluje tam. Reši- na možnost, da šola ostane v mestu. Na 7. strani ■ Promet se polagoma umirja I župani stopajo v ospredje RIM - Tudi vCeraj so se potniki posebno v Venetu je bilo dokaj kao-na italijanskih cestah in avtocestah tiCno. Marsikje je prišlo tudi do pro-namuCili, marsikje so bile kolone metnih nesreC: blizu Lignana stabi-dolge po veC kilometrov, vendar se la italijanska državljana huje ranje-je v popoldanskih urah promet v na. V ospredje stopajo tudi nekateri glavnem normaliziral, večina je župani: v kraju SanfAntioco na prišla na cilj. Težave so ostale na Sardiniji so na primer na plažah nekaterih cestah, ki peljejo v leto- prepovedali piknike, Ceš da za nji-viščarske kraje ob morju in v hribih, mi ostaja na kupe smeti. Na 2. strani MUSLIMANI HOČEJO OSVOBODITI DONJI VAKUF IZPOD SRBSKE OKUPACIJE Nepričakovan izbruh spopadov v Bosni SARAJEVO, BEOGRAD, MOSKVA (Reuter, dpa) - VeC tisoč vojakov bosanskih vladnih sil je vCeraj začelo ofenzivo za osvoboditev Donjega Vakufa in za prevzem nadzora nad strateško pomembno cesto Bugojno-Travnik. V boje naj bi se po mnenju Unproforja vključili tudi bosanski Hrvatje. Bosanski Srbi so zato vCeraj zaustavili konvoje s Človekoljubno pomočjo za Sarajevo. Začeli so tudi s topniškim obstreljevanjem dubrovniškega zaledja. Od tam so se zaceli umikati srbski civilisti, saj so se razširile govorice, da bo hrvaška vojska napadla tudi to območje. Proti Banja Luki, kjer je v petek zvečer pristalo prvo letalo s pomočjo za približno 80 tisoč beguncev,.se še vedno valijo kolone pregnancev iz kninske Krajine (na sliki AP) . ZRJ pa je včeraj nepričakovano zaprla svoje meje za vse begunce vojne obveznike. Na 10. strani Premier Dini močno straši desnico RIM - Skoraj vsi italijanski politiki so v teh dneh na dopustih, vseeno pa ne manjka polemik in predvsem priprav na septembrska politična dogajanja. Septemba bo namreč padla odločitev o usodi Dinijeve vlade in najbrž tudi o usodi zakonodajne dobe. Vse kaže pa, da jesenskih volitev ne bo in da bo treba zanje počakati na prihodnjo pomlad, čeprav so nekateri prepričani, da predčasnih volitev sploh ne bo in da bosta senat in poslanska zbornica poslovala do naravnega izteka zakonodajne dobe. Glavna politična tema dopustov je vsekakor Lamberto Dini oziroma njegovi naCrti, ki, kot kaže, precej strašijo »vitez« Silvia Berlusconija. Na 2.strani Zbornik Primorski dnevnik 1945 -1995 /PimoisM dnevnik Jm K'#* - je naprodaj v uredništvih Primorskega dnevnika, ob delavnikih: v Trstu od 10. do 14. ure v Gorici od 9. do 12. ure Pedroso zmagal, a brez rekorda Predzadnji dan atletskega svetovnega prvenstva je izluščil še pet novih prvakov. Spanec Fiz je dobil maraton (na sliki prizor z dirke). Na 5000 metrov je Irka 0’SulIivan premagala utrujeno Portugalko Ribeirovo, v disku je slavila Beloru-sinja Zvereva, American Allen Johnson je bil najboljši na visokih ovirah, Kubanec Pedroso pa je kronal izredno sezono z zmago v daljini. Na 31. strani Danes v Primorskem dnevniku Pogreb pobitih prostovoljcev Včeraj so v Leccu pokopali štiri italijanske prostovoljce in dva otroka, ki so jih pobili prejšnji teden v naravne parku v Zairu. Pravdništvu v Leccu je uvedlo preiskavo. Stran 2 Praznik na Repentabru Z odprtjem likovne razstave in predstavitvijo knjige o Repentabru se je začelo letošnje slovesno praznovanje Marije Vnebovzete na Repentabru. Stran 4 Zaključek z gala koncertom Ob stoletnici smrti dalmatinskega skladatelja Franza von Suppeja je tržaško gledališče Verdi njegovi ustvarjalnosti posvetilo zaključni koncert letošnjega operetnega festivala. Stran 5 Hill in Coulthard v prvi vrsti Damon Hill in David Coulthard (oba VVilliams -Renault) bosta danes na veliki nagradi Madžarske v formuli 1 štartala iz prve vrste. Berger (Ferrari) je na treningu dosegel Četrti C as. Stran 33 NOVICE VELIKI ŠMAREN V ZNAMENJU SEPTEMBRSKIH PRIČAKOVANJ Opeharjeni turisti ostajajo na Kitajskem PEKING - Saverio Gagliardi, pooblaščeni upravitelj turistične agencije ”Nuovi orizzonti", se ni rešil iz zagate večje skupine italijanskih turistov, ki so že nekaj dni blokirani na Kitajskem. Gagliardi, ki je ob izbruhu afere odpotoval v Peking, se, kot kaže, trudi, da bi kitajske poslovne partnerje (dolguje jim milijon dolarjev) prepričal, naj omogočijo Italijanom, da nadaljujejb potovanje oziroma, da pridejo domov. Gaghardijev odvetnik je sicer priznal dolg, ki pa naj bi ga italijanski podjetnik izplačal na obroke, kar očitno Kitajcem ni po godu. Od tukaj težave, katerih žrtev so opeharjeni italijanski turisti. Odvetnik Ugo Pumo je tudi priznal, da Gaghardi trenutno ne razpolaga s potrebnimi sredstvi za poravnavo visokega dolga. Tolpa preprodajala ukradene avtomobile GENOVA - Karabinjerji iz Genovo so odkrili tolpo, ki je "trgovala" z ukradenimi avtomobih med Italijo in Rusijo. Štiri osebe so v zaporu, Setnajst ljudi pa so prijavili sodišču pod obtožbo goljufije in preprodaje kradenih vozil. Na spisku osumljencev so tudi nekateri lastniki avtomobilov, ki so prijavih krajo vozila sporazumno z goljufi, od katerih so potem dobivah "odškodnine". Denar pa so lastniki avtov dobivah tudi od zavarovalniških družb. ”Seno1ur“ dobil sina MII .AN - Voditelj Severne lige Umberto Bossi je vCeraj dobil sinčka, ki tehta nekaj veC kot tri kilograme. Njegovega imena še niso določili, kot je dejal "senatur", ki je med porodom govoril na političnem zborovanju Lige v Trentu, bo ime novorojenčka izbrala mama. To je Četrti Bossijev otrok. Oboleli za Aidsom prisilno v bolnišnico PERUGIA - 36-letni P.P., ki je bolan za Aidsom, bo moral zaporno kazen prisilno preživeti v bolnišnici. Tako je razsodil pretor iz Perugie, ki se je skliceval na zakon po katerem morajo oboleli za tem smrtonosnim virusom obvezno prestajati zaporno kazen doma ali v bolnišnici. P.P. je bil pred kratkim obsojen na dve leti in pol zapora zaradi sodelovanja pri nekem ropu v banki. Pretorjeva razsodba je že sprožila glasne polemike. Ravnatelj bolnišnice, kjer so moškega prisilno sprejeli, je protestiral pri pravosodnem ministrstvu. Fhretor, ki je izdal razsodbo, pa se do picice sklicuje na zgoraj omenjeni zakon. Še eno posilstvo: tokrat v Abrucih CHibT'1 - Karabinjerji so prijavih sodiscu 22-letnega Študenta S.G. iz Rima pod obtožbo, da je posilih mlado Poljakinjo. Do nasilnega dejanja je prišlo konec julija v letoviscarskem kraju FrancaviUa Mare, kjer sta tako rimski študent kot Poljakinja preživljaja počitnice z družinama. Dekle je o spolnem nasilju takoj obvestila družino, ki je zadevo prijavila karabinjerjem. Sile javnega reda pa so Sele včeraj zasledile nasilneža, ki je po posilstvu zbežal, mlada Poljakinja pa ga je poznala le po imenu. Mladenič tvega strogo zaporno kazen. Politiki so na počitnicah, polemik pa ne manjka... Ali se Silvio Berlusconi res boji "konkurence" Lamberta Dinija? Poslanska zbornica na Trgu Montecitorio v Rimu bo še nekaj dni prazna (Telefoto AP) RIM - Razen Umberta Bossija, ki prepričuje prebivalce severne Italije, da se mora razviti Sever prej ali slej odcepiti od nerazvitega Juga, so vsi najvidnejši italijanski politiki na počitnicah. Tudi na dopustih pa ne mirujejo in razmišljajo o septembrskih dogajanjih, ki bodo odločala o usodi vlade Lamberta Dinija in tudi samega parlamenta. Zato ne manjka polemik, ki pa so v glavnem napihnjene oziroma iz trte izvite, saj se v glavnem nanašajo zgolj na pričakovanja in napovedi o tem, kaj se bo lahko zgodilo. V ta okvir sodi tudi polemika o političnih načrtih premierja Dinija, ki že nekaj časa polni ca- ____PROMET / NAVAL SE JE ČEZ DAN UNESEL_ Proti vzhodu brez kolon RIM - Z italijanskih cest in avtocest so Se v včerajšnjih jutranjih urah poročali o zastojih, kilometrskih kolonah, ki so se pomikale po polžje, zvečer pa so se razmere umirile: tisti, ki so se podali na-daljša potovanja, so v glavnem prišli do zaželjenega cilja, nekaj težav je bilo v krajevnem prometu in v turističnih krajih. V naših krajih, v Furlaniji-Julijski krajini pa običajnega velikega mednarodnega prometa proti vzhodni meji, proti istrski in dalmatinski obali, letos sploh ni bilo. Zato je bil toliko intenzivnejši naval na obmorska in gorska letovišCarska središča. Prišlo je do nekaterih nesreč, najhujša je bila blizu Ligna-na, kjer sta se huje poškodovala dva italijanska državljana, blizu Vidma pa so trije Madžari zapeljali s ceste. Zjutraj se je na avtocesti A4 med Padovo in Benetkami ustvarila 10 km dolga kolona, a nasploh je bil promet po vsem Venetu zelo kaotičen, kar ni nic novega, saj je tako vsak konec tedna v juliju in avgustu. Tudi tisti, ki so bili namenjeni proti Jesolu, Carolam, Eracleii, so se načakali. O gostem prometu poročajo tudi z južnotirolskih cest, posebno tistih, ki peljejo proti mejnim prehodom in na brenersko avtocesto. Brez večjih težav pa je slo na trajektih za Sicilijo: ponoči so potniki Čakali po nekaj minut, podnevi po poldrugo uro, kar je veliko manj kot v podobnih priložnostih. V poletni vrvež se vključujejo tudi nekateri župani z dokaj neobičajnimi pobudami. Za zadnjo je poskrbel župan SanVAntioca na jugozahodu Sardinije. Potem ko je luska kapitanija na plažah prepovedala razne igre (žogo, teniske rakete itd.), je Zupan prepoved raztegnil tudi na »piknike« ob morju, za katerimi naj bi ostajala prava smetiSCa. Marsikdo je zaprepaden zaprosil za pojasnila, mestni redarji so odvrnili, da se prepoved gotovo ne nanaša na mamice s stekleničko mleka ali sandvicem. Zlobni jeziki pa pravijo, da je županu skrb za CistoCo deveta briga, nevošljiv naj bi bil kolegu iz Carloforteja, ki si je pridobil sloves, ko je prepovedal, da bi v vasi krožili z odkritimi prsmi. sopisne stolpce in televizijske ter radijske dnevnike. Ministrski predsednik je sicer že neštetokrat povedal, da ga trenutno zanima le del° vladnega kabineta, vseeno pa so nekateri zelo radovedni, kaj bo naredil’ potem ko bo zapustil Pa' laco Chigi. Ali bo živel kot upokojenec Narodne banke, ali pa se bo aktivno angažiral v politiko; V pričakovanju Dinij6' ve odločitve se nekateri že bojijo za lastno poj1' ticno usodo. Med temi je v prvi vrsti Silvio Berlusconi, ki so mu krščansko demokratski ”8r' micki" iz desničarskega tabora napovedali pravo politično vojno. Pristaši strank, ki se naslanjaj0 na tradicijo biyse Krščanske demokracije-vse bolj odkrito navijaj0 za Dinija, saj so prepričani, da bi bil vladni predsednik najboljši voditelj velikega sredinskega gibanja. Berlusconi zadeve Se ni komentiral, njegovi najožji sodelavci pa pja' vijo, da je "vitez" zelo jezen, a da ne misli pol®) mizirati z zavezniki, k1 jih osebno ima za rezervna kolesa Kartela svoboščin. Poziv Berlusconiju’ naj ostane na krmilu desničarskega zaveznistv3 pa prihaja iz vrst radikalcev ali klubov Pannell3, kot se sedaj imenuje ta stranka. Marco Pannell® poziva lastnika Fininve-sta, naj se ne preda malodušju,'naj se ne ozij3 na kritike, ki prihajajo ij-Kartela svoboščin ter naj Cimprej predstavi svoj vladni program in kandi" MILAN / DOPOLDNE PRIPELJALI TRUPLA IZ BRUSLJA DRUGOSTOPENJSKA RAZSODBA Včeraj v Leccu pogreb štirih italijanskih prostovoljcev in malih Roberte in Samueleja Pravdnišivo iz Lecca, kjer ima sedež humanitarna organizacija »Mondo giusto« uvedlo preiskavo - Vse bolj se utrjuje prepričanje, da morilci niso tudi roparji MILAN - Včeraj popoldne so v Leccu poko-pali šest italijanskih prostovoljcev, ki so jih krato pobili prejšnji teden v Zairu. Letalo s šestimi krstami je iz Bruslja prispelo na milansko letališče Malpensa ob 11.43, kjer se je zbrala skupina svojcev in prijateljev umrlih. Po hitro opravljenih birokratskih formalnostih je kolona vozil, ki so jo spremljali agenti cestne policije, krenila proti Leccu, kjer je bila popoldne najprej žalna slovesnost v mestni stolnici, nato pa pogreb. Tako se je zaključilo prvo poglavje tragičnega dogodka, v katerem so bili ob življenje elani humanitarne organizacije »Mondo giusto« Miche- langiolo Lamberti, Ade-lio Castiglioni, Tarcisio Cattaneo in Luigi Cazza-niga in Castiglionijeva otroka Roberta in Samuela, medtem ko je njuna mati Noella Se vedno na oddelku za intenzivno terapijo v Vareseju. Drugo poglavje se začenja s sodno preiskavo, ki jo je uvedlo pravdništvu v Leccu. V tem mestu ima namreč sedež organizacija, v imenu katere so prostovoljci odšli v Zaire. V okviru preiskave bodo zaslišali Flavia Rivo (na sliki, foto AP), ki v napadu ni bil ranjen. Vse bolj pa se utrjuje prepričanje, da italijanskih prostovoljcev v parku Virunga niso pobili, zato da bi jih okradli, temveč da so po morilcih na kraj zločina prišli tatovi. Krivce umora Aversa bo treba šele odkriti Rosetta Cerminara je pričala po krivem CATANZARO - Resnične storilce umora poli01)' skega podoficirja Salvatoreja Averse in njegove žene Lucie Precenzano, do katerega je prišlo v kraju L® mezia Terme 4. januarja 1992, bo treba šele odkrit’-Tako je razsodilo porotno prizivno sodišče v Catan-žaru, ki je oprostilo obsojenca na prvostopenjskem procesu Giuseppa Rizzardija in Renata Molinara. Porotni prizivni sodniki so v svoji 277 strani dolg utemeljitvi razsodbe predvsem ovrgli zanesljivo® pričevanj Rosette Cerminaro, ki je na procesu trdil3’ da je obsojence na lastne oci videla, kako sta izvedi atentat. Drugostopenjski sodniki poudarjajo, da s° izjave Cerminarejeve protislovne ter v navzkrižju drugimi dejstvi, ki jih je ugotovil proces. Se veC. F njihovem mnenju se je mlada ženska preprosto lag3 la in je po vsej verjetnosti niti ni bilo na prizorišču atentata. Lagala pa naj bi v pričakovanju ekonomsKi koristi, ki naj bi jih bila deležna v znak zahvale za pomoč, ki naj bi jo nudila roki pravice. Zadeva je dokaj kočljiva. Vedeti je namreč trebm da je Rosetta Cerminara medtem med drugim preje; priznanje od samega predsednika republike Oscarj Luigija Scalfara. Razsodna porotnega prizivnega so disca vse to zdaj postavlja na laž. Po mnenju drug0^ stopenskih sodnikov naj bi že v dosedanjih obravna^ vah prišlo do izraza več indicov, ki bi kazali na m ge krivce. _ — REZIJA / OD DANES DO VELIKEGA ŠMARNA S Smamomišo višek rezijanskih prireditev Prazniki tudi v Podutani, Dreki in Tipani cezija - vrsta kuitur-iPrireditev bo obe-e2ila velikosmarenski 08 tudi med Slovenci ?a Videmskem. V Reziji °do na dan velikega jnarna 15. avgusta skle-11 desetdnevno kultur-0 Praznovanje, ki se je a^elo s Tednom pripo-1 ednistva in nadaljeva-° 8 prireditvijo »Okno , ^Prto v bodočnost«, na 0teri so letos posebej Podčrtali vlogo zenske v °iini pod Kaninom, tradicionalna re-^'jariska Smarnamisa se o začela danes, v ne-0*jo, in se zaključila ■ avgusta zvečer s tra-ndonalno ljudsko ve-vedco, ki vsako leto pri-ablja tisoč in več obi-kovalcev, predvsem ozijanov oziroma re-^Panskih izseljencev, ki 6 ob počitnicah vračajo d^rnace kraje. K°t smo povedali, osrednji dan Smarne-?1Se bo v torek, ko bo-0 v popoldanskem Ca-zu Pripravili procesijo, vecer pa bo prazno-aniei na katerem bodo Nastopili domači godci ,n Plesalci, elani folk-°rne skupine Val Resia. Kulturne pobude v ezijj se bodo nadalje-ale tudi konec tedna. V 8oboto, 19. avgusta, bo v ulturnem središču na avanci debatno sreča- nje o rezijanskem pravopisu. Ob tem velja spomniti tudi na praznovanje v Osojanah, ki bo od 17. do 20. avgusta. Kar zadeva ostale kulturne prireditve na Videmskem, bi spomnili na literarna veCera »V nebu luna plava«, ki ju bo 18. in 25. avgusta pripravilo kulturno društvo Rečan in na katerih bodo nastopili slovenski in furlanski pesniki in pisatelji. V torek, 15. avgusta se obeta zanimiv večer tudi v Podutani, v Občini Sv. Lenart, kjer v teh dneh poteka tradicionalna šagra sv. Roka. Velikosmarenski večer bodo obogatili plesalci folklorne skupine Karavanke. V občini Dreka bodo danes, v nedeljo, pripravili praznik na Solarjah. Ob 10. uri bo start ekološkega pohoda, popoldne se bo praznovanje nadaljevalo z nastopom harmonikasev Liža in GuSta ter skupine Rythm and Blues iz Čedada. Praznik gozda (od 12. do 15. ter od 19. do 20. avgusta) bo tudi letos privabil veliko ljudi v Tipano in to še posebno ob priložnosti mednarodnega tekmovanja gozdarjev v sekanju dreves in žaganju hlodov. Rudi Pavšič Na sliki: elani rezijanske folklorne skupine, ki bo nastopila v torek na Smamimiši. BOGAT NIZ PRIREDITEV Glasba, film in folklora ves teden na gradu sv. Justa Prihodnji teden bo grad sv. Justa Se posebno vabljiv. Organizacija Triestate ’95, ki skrbi za celotno poletno večerno kulturno ponudbo na gradu, pripravlja za veliki šmaren in naslednje dni celo vrsto zanimivih prireditev. Jutri, 14.avgusta, in v torek, 15. avgusta je na vrsti veselo velikosmarensko praznovanje, na katerem bodo ljudem na razpolago jedi na Žaru ter dobro vino. Za veselje bo poskrbela razigrana glasba, ki bo odmevala Ze ob 20. uri, v kasnejših urah pa bo poskrbela za Se dodatno živahnost skupina D.J.-jev. Na samem praznovanju velikega Šmarna bo vzdušje Se prijetnejše: občinstvu bo jemala sapo predstava. katero bodo izoblikovali mojstri v pirotehniki. Niz prireditev na gradu se bo nadaljeval s Četrtkovim večerom (17.avgusta) posvečenem bluesu »Bluest«. Ljubitelji bluesa bodo lahko prisluhnili energičnemu glasbenemu izvajanju izkušenega-mojstra bluesa Johnnyja Marsa, skupine »Burning Tubes«, ki združuje blues s soulom in rhythm’n bluesom ter italijanskih blues glasbenikov »Nick Becattini and Serious Fun«. Koncert se bo pričel ob 21.30, vstopnice pa bodo znašale 15.000 lir (predprodaja vstopnic pri Utaut). Četrtkov večer se bo nadaljeval Se pozno v noC s praznikom ob petdesetletnici filma »Cinema-nia« (začetek ob 24. uri): Četrtkova noC bo tako vključevala zabaven ples v maskah filmskih zvezd. Glasbena ponudba na gradu sv.Justa bo v petek, 18.avgusta zanimiva za ljubitelje ljudskih običajev, plesa ter folk glasbe. Tokrat se bo namreč predstavila tržaškemu občinstvu slovaška skupina »Hel-pa«, ki bo zaplesala in zapela slovaške ljudske pesmi. Člani Številne skupine iz Ta ter so večinoma mladi fantje in dekleta, sama skupina pa se uvrSCa med najkvalitetnejše in razigrane folklorne skupine celotne Slovaške. Ljubitelji ljudske glasbe se bodo torej lahko naužili slovaških zvokov in ročno izdelanih pisanih ljudskih oblačil. Koncert se bo začel ob 21. uri. Vstop prost. Kraška ohcet ježe pred vrati TRST - V obdobju vrhunca dopustovanj se v Repnu Ze pospešeno pripravljajo na letošnjo Kraško ohcet, ki bo od 23. do 27. avgusta. Za tokratna »kraska zaročenca«, Nevenko MaruSiC in Petra Kuka, so avgustovi vroči dnevi nabiti z raznimi obveznostmi in predpripravami, organizatorji pa morajo definirati zadnje podrobnosti o poteku letošnje izvedbe. Uradno bodo Kraško ohcet ’95 odprli v sredo, 23. avgusta, v Kraški hiši, kjer bodo uredili razstavo ročnih izdelkov in kjer bo zvečer krajši kulturni program na temo Zenitovanja. ZaCelo pa se je tudi zbiranje daril za letošnji par, darovalci so naproSeni, da darila (praviloma) prineso v potovalni urad Aurora, od koder bodo na nas dnevnik sporočali, kdo in kaj daruje. Letošnji seznam odpira Pohištvo Koršič, ki daruje paru zakonsko posteljno vzmetnico, obenem pa mu želi vso srečno na skupni poti. DEŽELNA ZAKONODAJA O ZDRAVSTVU SKP: Podpišite za referendume Na obzorju tudi referendum o finansiranju zasebnega šolstva TRST - Stranka komunistične preno-a Je, kot znano, med pobudniki vrste •delnih referendumov o zdravstvenih Prasanjih ter tudi referenduma o jav-nru (v tem primeru deželnem) finan-tanju zasebnih sol. Za vsak referen-arn, za katerega je deželni svet že priž-° 1 zeleno luC, morajo pobudniki zbrati a).manj dvajset tisoč podpisov. Podpise 'rajo tudi v dopoldanskih urah v tinskih uradih v Trstu, Miljah, Doli-P Nabrežini, Zgoniku in Repnu. Pokrajinski tajnik Komunistične pre-, Ve Giorgo Canciani poziva občane, a podpišejo zahtevo po teh deželnih terendumih, saj gre za vprašanja, ki eposredno zanimajo slehernega tZavljana. Deželna uprava je po , Jienju Komunistične prenove z odo-Kvijo zakona o preustroju zdravstvena sektorja in preureditvi bolnišnic močno prizadela pravico do zdravstvene oskrbe, ki je napisana v republiški ustavi. Omenjeni zakon je bil že med razpravo v deželni skupSCini predmet precej ostrih polemik med deželno koalicijo in Komunistično prenovo, ki je na koncu glasovala proti temu ukrepu. Zakon med drugim določa zaprtje nekaterih manjših bolnišnic in zdravstvenih struktur v Kami ji in v severni Furlaniji. Prebivalstvo teh krajev je ze večkrat glasno in odločno protestiralo proti izvajanju tega deželnega zakona. Najbolj napeto je bilo pred kratkim na županstvu v Osoppu, kjer so ljudje (v glavnem so bili to prebivalci Humina, kjer naertjujejo zaprtje bolnišnice) celo fizično napadli nekatere elane deželne vlade iz vrst Severne lige, Se posebno pa odbornika za zdravstvo Giampiera Fasolo. Brazilski ritem v Revoltelli Nocoj ob 21. uri bo v sugestivnem okolju °kala »Caffe degli arti-tj1« (na terasi muzeja Kevoltella) priložnost Prisluhniti veselim zvokom brazilske gla-sbe v izvedbi skupine agens do Brasih kupina (katere elani 80 sicer Italijani) pov-Zerna ritem za svoje Pes*ni iz bogate zak-‘adnice brazilske folk giasbe in na njem gradi razigrane melodije, v aterih se homogeno Prepletajo kitare, flavta ter tolkala. ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ^ * ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512^ BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRII ETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Triletne in petletne obveznice BTP se koristijo od 15. julijem 1995 in zapadejo 15. julija 1998 triletne in 15. julija 2000 petletne. ■ Bodisi triletne kot petletne obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih: 15. januarja in 15. julija za vsako leto trajanja posojila. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 10,05% oziroma 10,26% letno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 16. avgusta. ■ Obveznice BTP se koristijo s 15. julijem 1995 ob vplačilu (21. avgusta) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. NOVICE Mirovniki spet ostro kritizirajo Hrvaško Tržaško združenje za mir spet napada Hrvaško zaradi njenega odnosa do beguncev in do Srbov v takozvani Krajini. Mirovniki pozivajo Trgovinsko zbornico, naj se odpove že napovedanemu sodelovanju na mednarodnem zagrebškem velesejmu in naj se tako pridružili rimski vladi in Zavodu za zunanjo trgovino ICE, ki sta se že uradno odpovedala sodelovanju na tej velesejemski prireditvi. Združenje za mir napoveduje, da bodo mirovniki 26.avgusta miroljubno demonstrirali pred sedežem hrvaškega generalnega konzulata v Trstu v Ul. Timeus. Manifestacija pred konzulatom bo potekala mesec dni po vsedržavni pobudi za mir v Bosni. Konec tedna na Opčinah praznik Unita in Dela Od četrtka, 17., pa do nedelje, 20. avgusta, bo v Prosvetnem domu na Opčinah tradicionalni festi-cal Unita in Dela. Četrtkov program prireditve predvideva (z začetkom ob 20.30) okroglo mizo o problemih prometa in parkiranja na Opčinah, o čemer bodo tudi prikazali video. Razprave se bodo udeležili tudi nekateri krajevni upravitelji. V petek in soboto bodo kioske odprli ob 18. uri, zvečer pa bo ples z ansambloma Kejdea (v petek) in Krt (v soboto). V nedeljo bodo kioske odprli ob 17. mi, ob 18. mri bo nastopila godba od Korošcev, uro kasneje pa bosta spregovorila pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro in tržaški občinski svetovalec Igor Dolenc. Zvačer bo spet ples z ansamblom Krt. Konec tedna SSk prireja Naš praznik v Borštu Dolinska sekcija SSk prireja od petka, 19., do ponedeljka, 21. t.m., tradicionalni Naš praznik v Hri-benci pri Borštu. Kot ponavadi bodo na prazniku obratovali dobro založeni kioski, spored pa bodo popestrili pihalni orkester Breg ter ansambla Adria kvintet in Krt, ki bosta zvečer igrala za ples. Praznik bo dosegel svoj višek v nedeljo popoldne, ko bodo na sporedu politični govori. Sekcijski tajnik Sergij Mahnič bo spregovoril o krajevnih političnih razmerah, tržaški pokrajinski tajnik Peter Močnik o političnem položaju na Tržaškem, o narodnostnem trenutku Slovencev v Furlaniji-Julij-ski krajini pa bo spregovoril strankin deželni predsednik Marjan Terpin. Za upokojence iz Zgonika 14 ‘vAf -- ■' Kzl.-a b: ; * -• K ■ * v S ’ ^ C ferski praznik v počastitev Budovega zoba je eden najbolj svečanih v Sri Lanki. Med naajbolj zanimive obrede sodi ples »častilcev zoba« (Telefoto AP) GABON / PREUREDILI BODO NEKDANJO BOLNIŠNICO Schvveitzerjev muzej PARIZ - Po številnih pritiskih in zamudnih pomislekih se je - kot kaze - gabonška vlada le odločila, da spremeni nekdanjo, sedaj razpadajočo bolnišnico dr. Schvveitzerja v državni muzej. »Veliki beli zdravnik« je v Gabon prišel že leta 1913 in v tej afriški državi dejansko živel do smrti leta 1965. Za svoje nesebično delo so ga leta 1952 odlikovali z Nobelovo nagrado za mir. Albert Schvveitzer, ki se je rodil leta 1875 protestantskim staršem v Alzaciji, je za svojo bolnišnico izbral kraj Lamberene, ki leži 250 kilometrov stran od glavnega mesta Libreville. Se danes je pot od prestolnice do kraja v tropskem pragozdu dolga in naporna, dva dni plovbe pa zahteva rečno potovanje iz pristanišča Owendo. Prav odročnost kraja je bila za zagnanega mladega zdravnika med odločilnimi razlogi za postavitev bolnice, v katero je sprejemal bolnike s svojci. Med nedvomnimi odlikami evropskega zdravnika je bilo sprejetje ali vsaj razumevanje miselnosti afriških domorodcev, katere je sicer prepričal o učinkovitosti zdravniških posegov, vendar pa jim nikakor ni želel odtegniti utehe, ki so jo bolnim prinašali svojci. Po trdnem krajevnem prepričanju je namreč za popolno ozdravitev nujno potrebna stalna prisotnost svojcev. Zaradi tega je bila Schvveit-zerjeva bolnišnica zelo živa, družine so namreč na dvorišče pripeljale tudi domače živali. Evropski kolegi in gostje, ki so prihajali na obisk, so se nad taksnim stanjem večkrat zgražali. Vendar pa je trmasti Schvveitzer vztrajal pri svojem, spoštoval je lokalne tradicije, ostro pa je zavračal vse »novotarije«. Tako ni nikoli dovolil, da bi napeljali elektriko, še več, dal je podreti droge, ki so ji bili v njegovi odsotnosti postavili, zelo nezaupljiv pa je bil tudi do novih zdravil in raznih odkritij. V bolniškem kompleksu, ki je obsegal več poslopij za bolnike z dolgotrajnimi ali tedaj neozdravljivimi boleznimi, tradicionalne oddelke in prostore za svojce in seveda za osebje (večinoma so bili prostovoljci), je živelo do 40 tisoč oseb. Od svoje bolnišnice se Albert Schvveitzer ni želel ločiti, saj so ga na njegovo željo pokopali na njenem vrtu. VVASHINGTON / ZARADI NARAŠČAJOČEGA KRIMINALA NOVICE Cma buržoazija beži iz prestolnice VVASHINGTON - 1 Maščujoči kriminal v VVashi °nu ima dokaj nenevadne Radiče: celo črnci bežijo iz trtj> kjer se belci že leta ne ( nei° pojaviti in kjer ponoi naPol praznem mestu vlač nasilneži. Zadnje statist objavljene nekaj dni p mžavnim praznikom 4. ju Potrjujejo, da črnsko prebr stvo upada: od 750 tisoč pn valcev je bilo še pred dvajs T1* loti 71 odstotkov črne danes jih je le nekaj več kol odstotkov. Buržoazne črnske druž Se selijo v Maryland, v v Uejše predele, medtem ko s Polovica prestolnice zdru dih držav spremenila v gi jar vlada anarhija. V zadn ®tu je odstopilo kar 559 p Oistov. Sodišča imajo nem ažav pri sestavljanju pon ®aj so sodno neobremenj državljani že prava redkos' Jtržavnih šolah je 38 rav e)ev zaprosilo za predča dpokojitev, ker niso zrnc več vzpostaviti niti naj maj discipline. Občina je po d posilstvih dijakinj izvedla preiskavo, v kateri se je izkazalo, da je kar 53 šolskih slug (od 221) kazensko obremenjenih. Šolski inšpektorat je priznal poraz in se prizadeva, da bi študente s posebnimi problemi poslali v zasebne šole, kjer pa jih nočejo, ker socialno skrbstvo nima več sredstev, s katerimi bi plačevali šolnino. Socialno skrbstvo je bilo tik na tem, da zapre svoj urad zaradi naraščajočega števila posiljenih žensk. Rešila ga je posebna akcija. Pred tremi meseci je bila ugrabljena enajstletna deklica. Po neuspelem posredovanju policije, se je obupana mati obrnila na skupino nasilnežev, ki so v dveh urah našli golo in opraskano deklico ter izsledili ugrabitelja. »V VVashingtonu ni moč več varno živeti«, zagotavlja Patri-cia Jones, črnka, rojena v prestolnici in ki se je bila prisiljena preseliti v Maryland, potem ko sta njeni hčerki postali žrtev spolnega nasilja. Vse to se dogaja v senci Ka- pitela, kjer nevidni zid deli mesto na dva dela, kot Berlin v času hladne vojne. V severno zahodnem delu mesta so luksuzna naselja, kjer včasih celo pokličejo policijo, če se pojavi na cesti črnec. V najbolj prestižnih ulicah se ne pojavljajo javna prevozna sredstva. Ljudje jih ne marajo, ker izolacija pomeni varnost. V jugovzhodnem delu mesta pa živijo črnci, oziroma le tisti najrevnejši črnci, ki nimajo druge izbire. Reveži ne plačujejo davkov, ker nimajo denarja. Bogataši jih ne plačujejo, ker ne obstajajo. 57 odstotkov nepremičnin pripada zveznim ustanovam, veleposlaništvom, univerzam ali Cerkvi, ki ne plačajo niti dolar davka. Mesto slabo troši denar, ki ga v bistvu nima. Kongres nakaže letno v občinski proračun 660 milijonov dolarjev.Zupan Marion Barry, bivši kaznjenec, predvideva za 3, 4 milijarde stroškov, večji del sposojenih sredstev. Največ denarja se potroši za vzdrževanje birokracije. Sam Smith, direktor lokalne agencije za informacijo je napisal, da se je 25 odstotkov sredstev namenjenih za pluženje snega porabilo za svetovalsko službo. S časom se je sneg stopil, denar pa tudi. Nekdo pravi, da so belci zasnovali vražji načrt: pustiti, da bi življenjske razmere postale nevzdržne in da bi se nato črnsko prebivalstvo izselilo. Anacostia, najhujši geto, s prekrasnim pogledom na Kapitel in le streljaj oddaljen od centra, spominja na George-town. Tam so črnci pred tridesetimi leti za nekaj dolarjev prodajali hiše, ki so po njihovem odhodu postale prestižne in imajo danes milijonske vrednosti. »Nekdo bi nas rad odstranil iz mesta«, kriči afriško ameriška aktivistka Katherine Pearson- West. Vražji načrt ali ne, Leo Bernstein, posrednik z nepremičninami, ki je obogatel na račun booma v Georgetovrau svetuje svojim strankam, naj kupujejo nepremičnime v Anacosti. (ANSA) Žrtve in škoda na Kitajskem zaradi tajfuna »Helena« PEKING - Odkar se je začela deževna doba, je osrednje in južne predele Kitrajske prizadel že peti tajfun. Ob zadnjem, ki so nadeli ime »Helena«, so morati zapreti letališča in prekiniti dejavnost v pristaniščih, povzročil pa je veliko škodo na poslopjih. Doslej so ugotovili, da so živjenje izgubili štirje člani neke družine, ki so ostati pokopani pod ruševinami svoje hiše. Po samomoru dveh delavcev odstavili direktorja PEKING - Nekega dne se je Zhou Fenggui, ki je bila zaposlena v neki lesni tovarni v deZeti Zhejiang, slabo počutila in ni hotela opraviti naročenega dela. Suspendirati so jo, plačo zniZati na 1, 5 juana (300 tir) na dan, prisilili, da je napisala avtokritiko, a ko je čez dva tedna niso več hoteli sprejeti v službo, se je obesila. Fengguijeva je v nekem zapisu kritizirala direktorja in svojega moža zaprosila, da vest razširi. Slednji je ustregel njeni zadnji želji, vendar je direktor zahteval pojasnila, sicer mu ni bil pripravljen izplačati stroškov za pogreb. Moški je dvakrat napisal avtokritiko, ki pa je bila zavrnjena in se je tudi sam obesil. Brezvestnega in krutega direktorja so odgovorni naposled le odstaviti. Iščejo morilca NEW ORLEANS - Policija v New Orleansu se je obrnila do prebivalstva v upanju, da ji bo kdo omogočil aretacijo morilca, ki je osumljen, da je ubil 24 oseb, v glavnem prostitutk. V začetku so sumiti celo nekega agenta, vendar se je izkazalo, da z umori nima nič skupnega. Pripadniki bosanske vladne vojske nekje v osrednji Bosni med krajšim počitkom pred začetkom ofenzive (AP) VOJNA NA OBMOČJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE Srbija zaprla meje za begunce iz Krajine Vojvodinska policija je morala priskočiti na pomoč tamkajšnjim Hrvatom, saj so jih Krajišniki hoteli linčati BEOGRAD, ZAGREB (dpa, Reuter) - Aleksa Jukič, vodja srbske Komisije za sprejem beguncev, je včeraj sporočil, da je ZRJ zaprla svoje meje za vse begunce iz nekdanje Krajine, ki so vojni obvezniki. Jokič je za beograjski radio izjavil, da so vse begunce vojne obveznike, ki so že bili v ZRJ, vrnili na hrvaško fronto, medtem ko nove zaustavijo že na meji. Povedal je tudi, da ZRJ ne bo več dopuščala pobegov iz srbskih območij v BiH na ozemlje ZRJ. Proti ZRJ se še vedno valijo kolone srbskih beguncev (AP) Po Jakičevem mnenju, ki očitno predstavlja uradno mnenje srbskih oblasti, med zadnjo hrvaško ofenzivo ni bilo razlogov, da bi morali hrvaški Srbi zapustiti Krajino. Po Jokičevih informacijah je do včeraj v ZRJ prišlo približno 106 tisoč srbskih beguncev. Visoka komisarka komisije ZN za begunce pa je sporočila, da je v ZRJ doslej prišlo pri-bližno 50 tisoč ljudi. Kot poročajo iz agencije ZN, zadolžene za begunce na območju nekdanje Jugoslavije, pregnani krajinski Srbi izseljujejo etnične Hrvate z območij, ki jih nadzorujejo bosanski Srbi. Podobna izseljevanja potekajo tudi v Srbiji. Na severozahodu Vojvodine so srbski pregnanci iz Krajine izselili večje število hrvaških družin, ki so stoletja živele na tem območju. »To je povračilni ukrep, ki smo ga pravzaprav pričakovali,« je povedal tiskovni predstavnik ZN Chris Janovvski, ki je priznal, da veliko Hrvatov z območja Banja Luke pride po zatočišče v prostore ZN. Po podatkih katoliške cerkve v Banja Luki je bilo izgnanih že približno tisoč nesrbskih družin. Oglasil se je tudi posebni odposlanec ZN Jasuši Akasi, ki je dejal, da ZN ostro obsojajo metode izseljevanja etničnih manjšin. Na vprašanje novinarjev, ah bodo ZN preprečili izseljevanja, je Akaši dejal, da bodo ukrepali, ko bodo ugotovili, da ne gre za osamljene primere, marveč utečeno prakso. Hrvaška vlada je že v petek protestirala pri jugoslovanskih oblasteh zaradi maltretiranja Hrvatov v ZRJ. Srbska policija je morala včeraj v nekaj primerih braniti Hrvate, saj so jih besni krajinski begunci hoteli linčati. Svetovni človekoljubni organizaciji Zdravniki brez meja (MSF) je v petek uspelo vzpostaviti zračni most z Banja Luko in priskrbeti osnovno človekoljubno pomoč za približno 80 tisoč srbskih beguncev. »Položaj v severni Bosni je sramoten,« je povedal direktor svetovne organizacije Zdravniki brez meja Jacques de Milliano. MSF in Mednarodni rdeči križ sta se za zračni most odločila zato, ker se po vseh cestah do Banja Luke vijejo dolge kolone beguncev. Petrinja, mesto duhov in spominov PETRINJA - Slepa Nada Mikulič v nasprotju z drugimi hrvaškimi begunci, ki se vračajo na svoje domove, ne more videti razdejanega rodnega mesta. »Slišim praznino,« je povedala, ko je sedela v majhnem parku v središču Petrinje, v'neposredni bližini katoliške cerkve, v katero je pred vojno najraje zahajala. Mikulideva, ki je prepričana vernica, je bila presrečna, da je spet doma. Hkrati jo je navdajal bes, ker je v njenem starem stanovanju nekdo zažgal klavir. Toda solze so zalile njene oči šele, ko je izvedela, kakšna usoda je doletela baročno cerkev sv. Lovra. Cerkev, ki je bila stara 215 let, so krajinski Srbi dobesedno zravnali z zemljo. »2e dolgo sem hrepenela po tem, da bi se dotaknila cerkve sv. Lovra, odprla njena vrata, vstopila tja, kjer so me krstih, kjer sem kot dekle igrala na orgle in pela v cerkvenem zboru,« je s solzami v očeh povedala 45-letna učiteljica glasbe. Jugoslovanski konflikt že dolgo slovi po tem, da nasprotne strani uničujejo cerkvene in druge kultumo-zgodovinske objekte svojih nasprotnikov. Neki hrvaški uradnik nam je zagotovil, da je srbska pravoslavna cerkev takorekoč nedotaknjena, medtem ko smo iz drugega vira izvedeh, da so jo delno uničili Srbi, ko so leta 1991 izganjali Hrvate. Toda obljuba novinarjem, da si bodo srbsko cerkev lahko ogledali, se ni nikoli uresničila. Katoliški duhovnik Jura Jezeri-nac je še med umikanjem kolon srbskih beguncev pridigal na pogorišču cerkve sv. Lovra, da bodo Hrvatje kmalu zgradili novo cerkev. Medtem ko so Hrvatje že govorih o svetlejši prihodnosti, so Srbi v dolgi koloni odhajali neznanemu naproti. Hrvatje so jih v slovo na avtocesti kamenjali in kričali za njimi »Zbogom - za vedno!«. V Petrinji je neki hrvaški starec opazoval kolono traktorjev in sočustvoval s Srbi. »Tudi mi smo bili nekoč begunci,« je dejal, zato jih lahko razumemo, le da je bilo takrat huje. Srbi so nas z naperjenimi puškami nagnali iz hiš in pregnali iz Petrinje. Sli smo peš, s seboj smo smeh vzeti samo nekaj polivinilastih vrečk, napolnjenih z najnujnejšimi potrebščinami. Veliko nekdanjih hrvaških beguncev je povedalo, da bi z veseljem sprejeli svoje srbske sosede nazaj v Petrinjo. Toda možnosti, da bi se kaj takšnega zgodilo, so zelo majhne. Hrvaške oblasti so za zdaj spustile v Petrinjo le manjše število Hrvatov in jih opozorile, da jim hrvaška država še ne more zagotoviti popolne varnosti. V Petrinji so ves čas ostali le Hrvah, ki so živeli v mešanih zakonih in se niso pridružili množičnemu srbskemu eksodusu. Mesto po mnenju Zagreba še ni povsem varno, saj obstaja velika možnost, da je v okolici mesta veliko pehotnih min. V Petrinji še vedno ni elektrike in vode. Trgovine so zaprte in na ulicah je opaziti sledove nedavne vojne. Mesto je takorekoč mrtvo. Richard Meares / Reuter BOSNA IN HERCEGOVINA Ofenziva vladnih sil v osrednji Bosni Srbi so ustavili konvoje s pomočjo za Sarajevo SARAJEVO - Vladne sile Bosne in Hercegovine so v soboto začele ofenzivo na območju Donjega Vaku-fa. Vladne enote nameravajo osvoboditi to mesto in vzpostaviti nadzor nad strateško pomembno cesto Bugojno-Travnik. Tiskovni predstavnik Združenih narodov v Gornjem Vakufu major Greg Thompson je sporočil, da so v prvih štirih urah bojev našteli več kot tisoč tristo eksplozij težkih topniških granat. »Napad smo pričakovali že mesec dni, ko so v bližini potekali večji premiki vladnih sil. Ocenjujemo, da v ofenzivi sodeluje več tisoč vojakov,« je dodal Thompson. Opazovalci poročajo tudi o občasnih bojih na drugih bojiščih v BiH, iz dubrovniškega zaledja so se menda začeli umikati srbski civilisti, ker so se razširile govorice o skoraj-šnem napadu hrvaške vojske na to območje. Enote bosanskih Srbov konvojem s človekolju- bno pomočjo Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) še vedno preprečujejo vstop v bo-sansko-hercegovsko glavno mesto. »Srbske oblasti so ustavile vse konvoje, ki so čez Dobrinjo namenjeni v Sarajevo. Položaj v mestu se iz dneva v dan slabša,« je povedal Mark Cutts, predstavnik UNHCR. Predstavniki ZN menijo, da je za dostavo pomoči v mesto še vedno najbolj varna pot čez predmestje Dobrinje, ki je pod srbskim nadzo- rom. Druga, glavna cesta z letališča proti središču mesta, namreč poteka mimo bojnih črt vladnih in srbskih enot. Danes se bosta v ruskem letovišču Soči ob Črnem morju sešla vodja ruske diplomacije Andrej Kozirjev in svetovalec za nacionalno varnost ameriškega predsednika Clintona Anthony Lake. Skušala bosta uskladiti mirovne pobude Rusije in ZDA, ruski zunanji minister pa je že pred srečanjem napovedal, da bo Moskva vztrajala pri ukinitvi ukrepov ZN proti Srbiji. »Ukinitev ukrepov ima velik pomen, saj bi tako okrepih pohti-čne sile, združene ob predsedniku Miloševiču, ki se zavzemajo za mir,« je prepričan Kozirjev. Kurt Schork / Reuter VELIKE SILE IN NJIHOVI NAČRTI ZA BOSNO Ruski predsednik Boris Jelcin je izjavil, da Moskva razmišlja o enostranski ukinitvi ukrepov proti Srbiji. Združene države Amerike vztrajajo pri svojem mirovnem načrtu in bi bile pripravljene omiliti ukrepe proti takoimenovani ZRJ, če bi srbski predsednik Slobodan Miloševič privolil v priznanje Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. KAKO SO SE SPREMINJALI ZEMLJEVIDI Zadnje ofenzive vseh sprtih strani so močno spremenile razmerja sil v BiH. Velesile so sicer pripravljene sprejeti nova dejstva, čeprav to legitimizira etnično čiščenje. Bosanski Srbi niso nikoli sprejeli načrta skupine za stike, vse strani pa bodo morale požreti spremembe. BOSNA IN HERCEGOVINA JULIJA 1994 UKREPI ZDRUŽENIH NARODOV PROTI ZRJ Zamrznjena finančna sredstva Jugoslovanska finančna sredstva v tujini so zamrznjena, vključno z dohodki od nepremičnin in O mednarodne trgovine. Trgovinski embargo Se leta 1991 je bila polovica srbskega izvoza namenjenega v države članice Evropske unije. Naftni embargo Zaradi organiziranega tihotapljenja ni dosegel zastavljenega cilja. Promet po Donavi Jugoslovanske ladje ne smejo pluli po Donavi zunajmeja države. Tuje ladje potrebujejo za plovbo čez ZRJ dovoljenje ZN. Znanstveno sodelovanje Onemogočen dostop do visoke tehnologije. Omejevanje pomoči Zamrznjena sredstva v MDS, ukinitev posojil Svetovne banke in usmerjanje pomoči ostalim državam na ozemlju nekdanje Jugoslavije. UKREPI ZN, UKINJENI SEPTEMBRA 1994 Prekinitev letalskih povezav. Prepoved sodelovanja na mednarodnih športnih prireditvah. REUJER SVET Nedelja, 13. avgusta 1995 SEVERNA IRSKA_ Policija izzvala demonstrante Za nemire so krivi protestanti, ^eni župan Londonderr/ja Belfast, LONDONDERRV (dpa) - V Belfastu na Se-Irskem je včeraj prišlo do hudih spopadov med Poučijo in katoliškimi demonstranti, Id so skuSali prepre-“ tradicionalni pohod protestantov skozi katoliški del ^sta. Severnoirska policija ocenjuje, da so bili to najhuj-i. ^gredi, odkar so predstavniki Ire in protestantskih mi-c septembra lani sklpnili premirje. , .protestna akcija katoli-h Ircev se je začela mimo Posedli so se na ulico Or-^eau Road, po kateri so se Protestanti nameravali po-3ti na vsakoletni protestni od v Londonderry. Spo- n n ?.° se v116^ P° prihodu Policije v katoliški del me-'*• Šeststo policistov je ho-ce 0 katolike pregnati z uh-e’ Ph tem pa so uporabili gumijevke. Jezni demon-anti so na policiste zaceli utati kamenje in stekleni-Policija je med grobim racunavanjem z demon-i ranila veC ljudi, veli-0 P3 jih je priprla. Napeto je bilo tudi v Londonderryju, kjer je veC sto Ircev blokiralo ulico na robu katoliške Četrti Bogside. S petjem nacionalnih pesmi so mirno protestirali proti policiji, ki je protestantom omogočila Se en izzivalen pohod skozi katoliške dele mesta. Toda policija v Lon-donderryju ni posredovala. Duhovniki obeh ver iz Londonderryja so prebivalce pozvali k miru. Zupan je izjavil, da bodo za morebitne nove spopade odgovorni trmasti unionistični protestanti, ki niso hoteli odstopiti od predlagane smeri pohoda. Policija je s katoliškimi demonstranti v Belfastu ravnala izjemno grobo (AP) IRAK /'PREDSEDNIKOVA DRUŽINA SE JE ODLOČILA ZA DEMOKRACIJO General Husein Kamal napovedal padec režima AMAN (Reuter) - »Naredili bomo vse, da zamenjamo režim v Iraku,« je včeraj na tiskovni konferenci v Amanu izjavil iraški general Husein Kamal Hasan, zet predsednika Sadama. Kamal je s svojim bratom Sadamom Kamalom Hasanom, ki je tudi Sadamov zet, v začetku tedna pobegnil v Jordanijo, kjer sta dobila politični azil in zatočišče v močno zastraženi palači kralja Huseina. Kamal je pobegnil iz Iraka, ker so propadli vsi njegovi poskusi, da bi v Bagdadu sprejeli politiko, ki bi državo pripeljala iz začaranega kroga Sadamovih političnih odločitev. Kamal je dejal, da v Iraku spremembe niso bile nikoli tako potrebne kot zdaj. Uporniški general je pozval Častnike iraške vojske in republikanske garde, uradnike državnega aparata in vso iraško družbo, naj bodo pripravljeni na pomemebne politične in družbene spremembe, do katerih bo kmalu prišlo. Napovedal je, da ključnih sprememb ne more doseči opozicija v tujini, marveč Iračani v Iraku. Husein Kamal ni hotel pojasniti, kakšna bo njegova vloga pri strmoglavljenju njegovega tasta in ukinitvi prepovedi prodaje iraške nafte, ki jo je uvedel VS ZN. NOVICE Premier Čemomirdin se pripravlja na volitve MOSKVA (dpa) - Stranka Nas dom-Rusija, ki jo vodi predsednik ruske vlade Viktor Čemomirdin, bo 17. decembra skuSala volilce pritegniti z zamislijo o socialnem tržnem gospodarstvu. Čemomirdin je na dragem kongresu stranke državljane pozval, naj zaupajo raškemu gospodarstvu in vanj vlagajo finančna sredstva. Več kot petsto delegatom iz 80 ruskih regij je položil na srce: »Na volitvah moramo zmagati, saj bomo le tako lahko dosegli učinkovitost sistema in prišli do vlade, ki bo polno odgovorna za svoja dejanja.« Stranka bo seznam svojih kandidatov sestavila septembra, ko se bodo delegati spet zbrali na kongresu. Premier Čemomirdin je poudaril, da volilni blok Naš dom-Rusija ni stranka funkcionarjev in ne bo financirana iz državnega prora-Cima. Po njegovih besedah je mobilizacija ruskega kapitala hrbtenica reform, stranka pa bo največjo pozornost namenila vzpostavitvi in razvoju finančne infrastrukture. Volilni blok pod vodstvom ruskega premiera se je oblikoval 12. maja letos, po svoji usmeritvi pa je desnosredinski. Njegovi člani in privrženci prihajajo predvsem iz vrst novih politikov in močnih industrijskih vej. Nova desnosredinska stranka v Izraelu TEL AVIV (dpa) - Nekdanji izraelski zunanji minister David Levi je napovedal ustanovitev svoje stranke, za ta korak pa se je odločil dva meseca po začetku nesoglasij z Benjaminom Netanjahujem, voditeljem opozicijske stranke Likud. Spor je nastal zaradi različnih pogledov na vprašanje notranjih strankarskih volitev. Levi velja za najuspešnejšega izraelskega politika iz vrst sefardskih Judov in ima v tej finančno močni skupnosti velik vpliv. Opazovalci menijo, da je Levi zagotavljal glasove kar 30 odstotkov volilnega telesa svoje stranke, zato bo opozicijski Likud na prihodnjih volitvah težko premagal vladajoče laburiste, ki jih vodi premier Jicak Rabin. David Levi se je v Izrael priselil v 50. letih iz Maroka, prvič pa je postal član kabineta leta 1977 kot minister za priseljevanje v vladi Menaliema Begina. Leta 1981 je postal minister za gradbeništvo in namestnik predsednika vlade, med letoma 1990 in 1992 pa je bil vodja izraelske diplomacije. Zahodni talci še vedno v rokah kašmirskih skrajnežev SRINAGAR (Reuter) - Svojci petih zahodnih turistov, ki so jih v KaSmira ugrabili neznani oboroženi skrajneži, so ugrabitelje z oglasi v časnikih pozvah, naj izpustijo talce. Norvežana Hansa Ostra, Nemca Kirka Haserta, Američana Donalda Hutchingsa ter Britanca Paula VVellsa in Keitha Mangana so pripadniki organizacije Al Faran ugrabili v začetku julija med trekingom na Himalaji. Po sporočilih pripadnikov organizacije sta bila dva talca ranjena v spopadih med ugrabitelji in indijsko vojsko, kar naj bi dokazovali tudi magnetofonski posnetki in fotografije, ki jih je Al Faran poslal javnim občilom. Oblasti indijske zvezne države Dzamu in KaSmir trdijo, da se niso spopadale z gverilci in da sta bila talca bržkone ranjena pri poskusu bega. Pozivom k izpustitvi so se pridružili tudi voditelji opozicijskih strank, ki si prizadevajo za odcepitev KaSmira od Indije. Jasin Malik, vodja Džamujske in kaSmirske osvobodilne fronte, je ugrabitev ostro obsodil in dejal, da bo njegova stranka ugrabitev razumela kot indijsko sabotažo, če Al Faran ne bo takoj izpustil zajetih turistov. Življenje in delo najbogafejšega Američana (6) Cez približno deset dni bodo trgovine z računalniško opre-0 preplavile škatle z novim Microsoftovim programom, ki ebuje tudi preprost pristop na Internet, mednarodno mrežo . Unalnikov. Ameriško pravosodno ministrstvo je Billu Ga-u Yendarle dovolilo prodajo programa, čeprav ga njegovi : . eriski tekmeci za komercialne usluge na Internetu obtožu-* Monopolizma in krivičnih prednosti. Ameriški borci t* oti monopolom bodo še naprej budno opazovali VVindovvs M hitro ukrepali, če se jim bo zazdelo, da je Gates preveč v *leSen pri zavzemanju trga prihodnosti - računalniških po-n ,av- Tudi Gates je moral popustiti. Sprva bo na svojo raču-niško mrežo priključil samo nekaj deset tisoč kupcev no-Crčk Pro8rama ■ in ne milijonov, kot so se bali v konkuren-m družbah Commpuserve, Prodigy in America Online. Bill Gates, najbogatejsi Merican, je s tem prestopil ii i!in,0 stoPnico uspeha v svo-mjantni karieri, med kate-)6 zasenčil tako razvpite le-sende ameriškega bogastva, j ,s° bili Rockefellerji, Van-lof.ti ali Camegie. Toda 40-, P1 Gates je kljub palači v n ?leM Seattlu na ameriški Pacifiški obali in kljub sestan- kom s predsedniki držav se vedno arogantni, vase prepričani genialni mladenič, ki mu zavzemanje novih tehnologij in trgov pomeni veC kot družabno življenje v smetani ameriške družbe. Tudi njegovi najbolj zlobni nasprotniki ga ne morejo obtoževati, da je podoben kakšnemu Donaldu Trumpu, razvpitemu newyorškemu preprodajalcu nepremičnin. Trump, lastnik številnih hotelov in stanovanjskih zgradb, ki po bankrotu prodaja svoje ime azijskim kapitalistom, nenehno polni družabne kronike. Na svojo poroko z Mario Maples je Trump povabil nekaj tisoč ljudi in več sto novinarjev je zapisovalo vse podrobnosti ločitve, nove poroke, prijateljstev z Michaelom Jacksonom in podobno. Bill Gates se je raje kot s kakšno plavolaso lepotico poročil s svojo direktorico marketinga, na strogo zasebno poroko na havajskem otočku pa sta povabila samo trideset ljudi. Skromno za človeka, ki se lahko ponaša z največjim bogastvom v ZDA! V osebni izkaznici VVilliama Henryja Gatesa piše, da se je rodil 28. oktobra v Seattlu, po izobrazbi pa je nekaj takšnega kot gimnazijski maturant, saj je po Šestih semestrih zapustil Harvard, da je lahko ustanovil svoje računalniško podjetje. Ge podatki izpred kakšnega leta dni niso zastareli, vozi milijarder Gates tri avtomobile: Lexusm, Porsche 959 in Ford Mustang, ki ga ima Se iz srednje Sole. Posebne značilnosti? Sposobnost, da skoči čez stol s skrčenimi nogami, je novinarju nekoč zaupal najbogatejsi American, ki meni, da je idealna domača žival Šimpanz, sanjske počitnice pa bi rad preživel v Afriki. Vzpon Billa Gatesa dokazuje, da prihodnost 'človeštva ni v težki industriji ali kmetijstvu, marveč v tehnologijah. Pred nekaj meseci so časniki objavili, da je Gates vložil veliko denarja v biogenetske raziskave, v zmes medici- ne, kemije in drugih znanosti, ki v zadnjih letih doživlja neverjeten razcvet. Družbe, ki hočejo uspevati, morajo svoje čleme naučiti razmišljanja o novih tehnologijah in uporabe računalnikov. Tudi zaradi ljudi, kakršen je Gates, je to vsak dan bolj preprosto. Računalniki in njihove povezave postajajo razumljivi tudi najbolj zakrknjenim nasprotnikom. Človeška zakladnica znanja se spet bliskovito Siri -in najbrž je nihče ne bo mogel zaustaviti. Konec m Tudi SLS predstavila svoje ministrske kandidate Strankarska neodvisnost cenjena na političnem trgu LJUBLJANA - Novica, da Janševi socialdemokrati že razmišljajo o novi vladni ekipi za politično bolje obveščene kroge seveda ni nikakršno presenečenje. Običajna in znana je praksa, da stranke v volilno bitko vstopajo z že znanim imenom morebithega mandatarja, ki »vleče« glasove za vso stranko. V bistvu je LDS prav z Janezom Drnovškom na Čelu kot nespornim prvim kandidatom za mandatarja zmagala na prejšnjih volitvah. Marjan Vidmar, predsednik nacionalnega foruma SDSS, je pred Časom napovedal volitve že s kompletno vladno ekipo, »da bi ljudje vedeli, koga volijo«. Stranka očitno vseh kart vendarle ne bo potegnila iz rokava, konec koncev bo vsaka vlada koalicijska, torej rezultat medstrankarskih pogajanj, pri katerih bo imelo vsako ministrsko mesto pomembno »tržno« težo. Vendar pa, kot je pred Časom dejal krščanski demokrat Nace Polajnar, stranke delujejo kot nekakšna podjetja, ki morajo biti v vsakem trenutku sposobna prevzeti oblast. Kar pomeni, da bi teoretično moralo obstajati najmanj pet ekip ministrskih kandida- tov, ki Čakajo na svojo priložnost. Praksa sicer kaže drugačno podobo, saj naj bi po nekaterih ocenah Slovenija premogla kadrovski bazen, ki zadošča le za približno »vlado in pol«. Toda res je tudi, da stranke nenehno iSCejo nove kandidate, s katerimi bi zasedle poslanska in vladna mesta. »Kadrovske baze« se torej kljub vsemu sirijo z ljudmi, ki so pripravljeni vame akademske, kulturniške, znanstvene, gospodarske, novinarske in druge službe zame- njati z negotovo, a na dolge proge vseeno vabljivo politično funkcijo. Socialdemokrati sicer niso edina stranka, ki je že zelo zgodaj začela opozarjati, da ima na voljo ljudi, s katerimi bi lahko prevzela oblast. V teh dneh je svoj kadrovski potencial pri »morebitnem sodelovanju v izvršni oblasti« predstavila tudi Podobnikova ljudska stranka. To bržkone pomeni, da bo »opravilna sposobnost« za upravljanje države prihodnje leto eden od pomembnih predvolilnih adutov. Opozicijske stranke očitno hitijo zato, ker se zavedajo, da ima vladna koalicija s svojimi ministri pomembno izhodiščno prednost pri dokazovanju svoje sposobnosti za vodenje države. Vseh pet strank, ki naj bi - sodec po meritvah javnega mnenja - zagotovo prestopile volilni prag, je do- slej že imelo »svoje« ministre in bi torej lahko po tem kriteriju sestavljale tudi prihodnjo koalicijo. SDSS je sodelovala v vseh treh po prvih večstrankarskih volitvah, SLS v Peterletovi vladi, SKD v prvi in sedanji veliki vladni koaliciji, ZLSD v prvi Drnovškovi in v sedanji vladi - enako kot liberalna demokracija. LDS se po združitvi lahko pohvali z najštevilčnejšim korpusom nekdanjih ministrskih imen, kar pa se ni izkazalo kot posebna prednost. Nasprotno; premier Drnovšek se je v vrsti kadrovskih roSad zatekel k bolj ali manj posrečeni formuli »neodvisnih strokovnjakov«. Paradoksalno je namreč, da se - medtem ko številni strokovnjaki in podjetniki ugotavljajo, da je uspeh možen samo v povezavi s strankami - obenem zdi na političnim trgu čedalje bolj cenjena prav »strankarska neodvisnost«. Lov za kadri ima v bistvu dve razsežnosti. Na eni strani se stranke dejansko čedalje bolj »razpredajo« v celotno družbeno tkivo. Obenem pa bi vedno novo odkrivanje in poudarjanje »strokovnosti« in »neodvisnosti« lahko steli tudi za znamenje rasti kakovosti. Ce bodo stranke na volitvah nastopile z že znanimi imeni ministrskih kandidatov (poleg poslanskih), da bodo torej »voltici vedeli, koga volijo«, lahko to razumemo tudi kot večjo ponudbo na političnem trgu. V končni posledici pa bi to utegnilo pripeljati do nekakšnega kvalitativnega preskoka in pozitivne kadrovske selekcije, pri kateri bi poleg politične pripadnosti - označeni v znameniti sintagmi »samo da je nas...« - vendarle odločali tudi drugi kriteriji. Tanja Starič KULTURNI UTRIP LJUBLJANE Mrtvilo v galerijah in kinodvoranah ne velja za lokale LJUBLJANA - V teh vročih dneh je za velika mesta značilno, da so nenavadno prazna. Tako je tudi v Ljubljani. Se posebej se to pozna ob koncu tedna, ko se veliko ljudi odpravi na morje, v hribe, na podeželje.... Toda nekateri ostanejo vse poletje doma, pa tudi veliko turistov potuje skozi Ljubljano. Kam se lahko odpravite, ko se temperature nekoliko umirijo in lažje zadihate? Razgledali smo se po kulturni ponudbi Ljubljane. Od 7. julija poteka hkrati v Ljubljani, na Bledu in Ptuju 43. mednarodni poletni festival, v okviru katerega se vrstijo gledališke predstave in koncerti klasične glasbe. Ce vas klasična glasba ne zanima, si lahko ogledate razstave v ljubljanskih galerijah in muzejih. Najpomembnejša in najbolje obiskana je razstava Gotika na Slovenskem, ki je na ogled v Narodnem muzeju, v Muzeju novejše zgodovine in Narodni galeriji. Ce pa se odpravite na sprehod po starem delu Ljubljane, lahko združite prijetno s koristnim in si v Mestni galeriji ogledate razstavo avstrijske umetnice Krki Kogelnik. Med nadaljevanjem poti po Mestnem trgu ne morete spregledati velikega plakata Žarka Petana pred Slovenskim gledališkim in filmskim muzejem, ki vas vabi k ogledu knjigeaforizmov, proze, poezije; kaset in plošč s posnetki radijskih iger, plakatov in fotografij gledaliških predstav ter številnih priznanj in odlikovanj, ki jih je Žarko Petan prejel za svoje delo. Zanimiva razstava Ustvarjalnost Žarka Petana torej utegne pritegniti vašo pozornost. Sprehod po stari Ljubljani vas bo pripeljal do Galerije Skuc, kjer je v okviru 22. zasedanja Mednarodnega sveta Amnesty International v Ljubljani odprta razstava fotografij Helen Sheeman (Irska) in Joža Suhodolnika. Mlada fotoreporterja razstavljata fotografije, nastale v različnih kriznih žariščih. V galeriji Equma je odprta razstava slik Žige Okorna, ki temelji na umetnikovi prisotnosti v galeriji. V prostorih društva KUD France Prešeren pa je na ogled razstava Cmobelih fotografij JAZZY GA! fotografa Žige Koritnika. Te razstave imajo vse majhen obisk, kljub prijetnemu hladu, ki zaveje ob vstopu v razstavišča. Veliko vec ljudi poseda pred lokali in ne kaže nikakršnega zanimanja za umetnost, ki se dogaja tik ob njih, v sosednji zgradbi. Tu in tam zaide v prostore galerij ih muzejev tudi kakšen tuj turist. Počasi se morate odločiti, ali boste tudi vi sedli pred katerega od lokalov, kajti možnosti, kako preživeti preostanek večera, ni veliko. Muzeji in galerije zapirajo vrata med devetnajsto in dvajseto uro. Ostanejo se kinodvorane. Tudi tam je obisk zelo majhen. Med letom so predstave pogosto razprodane, medtem ko so zdaj napol prazne. Predvajajo predvsem filme z lahkotno vsebino, primemo za poletne dni. S tem so izčrpane možnosti, kako preživeti popoldne oziroma večer v Ljubljani. Ponudba kulturnih dogodkov je občutno manjša kot med letom, toda tudi obiskovalcev je manj, saj je večina ljudi na dopustu, tisti, ki so ostali v mestu, pa konec tedna preživljajo zunaj Ljubljane. Bržkone jih tudi pestrejša ponudba kulturnih in zabavnih dogodkov ne bi zadržala doma. Aleksandra Zorko EKOLOŠKI ZBOR Na Muri ne bo klasičnih elektrarn Ekologija je vedno bolj pomembna pri urejanju našega okolja IŽAKOVCI - Včeraj so se na ekološkem zboru Mura - faktor ranljivosti zbrali gozdarji, lovci, ribici in drugi naravovarstveniki. Dejavnosti MOP pri urejanju prostora in varstvu okolja ob Muri je predstavil minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar. Poudaril je pomen regionalne planerske delavnice, ki se bo jeseni posvetila urejanju prostora ob Muri. Leta 1994 so glede ekološke problematike in interesov za nove posege v prostor na območju Prekmurja in Prlekije zaceli sodelovati ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ministrstvo za promet in zveze, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter pobudnik akcij za urejanje okolja ministrstvo za okolje in prostor. Regionalna planerska delavnica Pomurje-Prlekija bo pripravila program priprave strokovnih temeljev planskih in prostorskih izvedbenih aktov Republike Slovenije na območju osemnajstih novih občin Pomurja in Prlekije. Vse ob- čine sodijo v kulturno, krajinsko in ekonomsko-geografsko enoten prostor. Območje je zaradi meje z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško klasična obmejna regija, glede na razvitejši osrednji del Slovenije pa periferno območje. Poleg potrebe po nenehnem prilagajanju in usklajevanju med državnimi in občinskimi načrti je navzočih vec dejavnikov, ki pri prostorskem planiranju zahtevajo upoštevanje regionalne komponente.To je za Pomurje Se kako pomembno, saj je po oceni prof. Milana Ogrina Mura naj-zanimivejsa in najboga-tejsa reka v Sloveniji. Sekretar ministrstva za go- spodarske dejavnosti dr. Boris Sovič je povedal, da prav zato na Muri nikoli ne bomo gradili klasičnih elektrarn. Mura bi lahko na leto dajala 1, 1 milijarde kilovatnih ur elektrike tudi iz pretočnih elektrarn. Biiraski dnevi predstavljajo Program razvoja prostora ob Muri, ki upošteva strateški in razvojni del, demografske značilnosti, primarne, sekundarne in terciarne dejavnosti, turizem in rekreacijo, podeželje, varovanje okolja, naravno in kulturno dediščino, poselitev in infrastrukturo. Na ekološkem zboru smo slišali, da bo pri odločanju o energetski izrabi Mure ključna ocena sprejemljivosti posegov in pričakovanih vplivov na vodni in obvodni ekosistem ter krajino. Tudi pri izbiri trase avtoceste v Pomurju bo odločilna presoja vplivov na vodni režim. Boris Hegeduš Marsikatera predica lanu tako dela še danes (Foto: B. H.) Vse bo drugače, tudi sosedi ne bodo kot prej Božo Kovač Ko bodo po avgustovskem dremežu oživeli slovenski državni in diplomatski uradi, se bo na pisalnih mizah spet znašel tudi zajetni dosje o odnosih s Hrvaško. Pristojni ga najbrž znajo na pamet, saj je ena od mor slovenske zunanje politike. Toda zdaj se jim lahko zgodi, da bodo morali znova premisliti strategijo odnosov z južno sosedo. Morda jo bo celo treba znova napisati in pri tem odgovoriti na dokaj preprosto vprašanje: ali bo vrnitev Kninske krajine pod hrvaško suverenost spremenila odnos Zagreba do Ljubljane. Odgovor ne bo lahek. jugovzhodno od Slovenije gotovo ne bo nič več, kot je bilo do padca Kninske krajine in srbskega preseljevanja iz Hrvaške v matično domovino, ki to v resnici sploh ne more biti, saj so Srbi oziroma Sr-bijanci iz Srbije povsem drugačen svet kot Srbi zunaj Srbije. Ta dva svetova se komajda dotikata, celo jezikovno se v precejšnji meri razlikujeta, tako da se ne selijo mvno svoji k svojim, čeprav so si v bližnjem sorodstvu. Neskončne kolone beguncev tudi ne bodo pomagale Slobodanu Miloševiču, ko si tako rekoč brez upa zmage prizadeva, da bi bojevitega nacionalnega duha spravil nazaj v steklenico. Spustiti ga je bilo lažje. Zato teh novih »etničnih premikov« ne bi kazalo jemati za dokončne. V Beogradu se sicer trudijo, da bi nepričakovane nove podložnike čimbolj razselili, kar bi med drugim zmanjšalo njihovo politično moč. Vendar celo na Balkanu drži, da je svet po novem pravzaprav ena sama vas. Srbski begunci iz Kninske krajine in Bosne, razpršeni po vsej Srbiji ali ne, bodo zato velikanska tempirana bomba in zmeraj se bo našel kdo, ki bo odšteval čas do ek-plozije, dokler tamkajšnja politika s prizadetima sosedoma in seveda skupaj z mednarodnimi posredniki ne bo naSla trajnejše rešitve. Dotlej tudi Hrvaška ne bo mimo spala, čeprav je tako blesteče pregnala kninske vstajnike. To pa bi lahko bil eden od razlogov za tehten premislek, kako se bo poslej usmerila hrvaška politika in kaj lahko od nje novega pričakuje tudi Slovenija. Ob begunski tempirani bombi bi bilo mogoče našteti kar nekaj dejstev, ki bi govorila v prid trditvi, da se poslej ne bo nič lažje pogajati z Zagrebom, čeprav se je znebil velike bolečine. V vzhodni Slavoniji se vedno vladajo hrvaški Srbi, na Dubrovnik lahko vsak trenutek priletijo srbske granate, ne ve se Se dokončno, kdo vse bi lahko zapiral vhod v Boko Kotorsko, predvsem pa Se ni zmagovalca v Bosni in Hercegovini. Vojaški stroj nove »regionalne supersile«, dobro naoljen tudi s hrvat-stvom, se zaradi taksnih razlogov morda niti ne bi smel povsem ustaviti, če naj bi država v doglednem času dosegla, kar si je zastavila, se pravi, da ni niti pednja hrvaškega ozemlja, na katerem ne bi imela oblasti. Ker pa je vojskovanje drago, bi v zaledju potrebovala domovinskost, red, pravičnost, tisočletno izročilo, se pravi, uklanjanje posameznika skupni stvari, jezik taksne usmeritve je lako samo trd, kar pa pomeni, da bi bil trd tudi zagrebški pogajalski jezik o mejnih vprašanjih s Slovenijo, o dolgovih Ljubljanske banke do hrvaških deviznih varčevalcev in drugih odprtih \prasanjih. Nemara imajo res prav tisti, ki napovedujejo, da bodo Hrvati poslej trsi pogajalci, čeprav bi jim Se vedno lahko rekli: »Hvala, ker ste srbske rakete odgnali iz bližine Slovenije.« Lahko pa se reči rasučejo tudi v drugo smer. Hrvaška je že pokazala svojo sorazmerno veliko vojaško moč, Srbija pa je dovolj oslabljena. Zato je napočil čas za pogajanja in s tem za kompromise, za gospodarsko obnovo, za človekove pravice in za boljše življenje. Hrvaška si je ustvarila nekaj pogojev tudi za taksno usmeritev. Ce bi se odločila zanjo, bi to bilo precejšnje olajšanje za Slovenijo, saj bi bila v vseh pogledih pomemben partner, ki ga onstran meje ne bi vec obravnavali predvsem kot odvečna vrata v zahodno Evropo. Toda taksna »idila« bi imela kot vsaka tudi svoje šibke točke. Ze kar v prvem trenutku se na istem koncu regije kaže najmanj ena, odnosi z Bosno in Hercegovino. Sarajevo sicer sprejema zamisel o konfederaciji z Zagrebom in skupno pot z njim v evropsko družbo, druge izbire tako nima; ne želi se pa prikleniti na konfederacijsko verigo, čeprav ne bi bila ravno kratka. Kot je videti, bi tudi z opiranjem na Ljubljano, tako rekoč z obvoznico do nje, md ohranil cimveč samostojnosti. Ni pa rečeno, da bi to bilo všeč Zagrebu. KAM SPRAVITI SREDNJO ŠOLO TEH NADLEŽNIH SLOVENCEV? Kdor se je v zadnjih ted-pozno zveCer sprehajal Pumo goriskega županstva, )e včasih izza priprtih oken v Prvem nadstropju lahko Poslušal komaj pritajeno stokanje: “Joj! Kam bi del? ” Ne, to ni bil nepošteni ^et iz znane Aškerčeve Poezije, ki ga je še po smrti ttiueil na sosedovo posestvo Premaknjeni mejnik. Bile so to noCne Diore goriških občinskih mož, ki so si Delili glavo s tem, kam bi spravili srednjo šolo teh nadležnih Sloven-pDV- Ce si prav pazljivo prisluhnil, si jariko ujel tožbo: »...le kaj vendar PoCejo, tile posebneži? NoCejo v šolski center, ki je stal toliko milijard in j® bil zgrajen nalašč zanje: v njem b°Cejo nic manj kot industrijski za-y°d! NoCejo v LoCnik, ker pravijo, da je čez SoCo predaleč! NoCejo zaCa-SQib rešitev, ker trdijo, da so jih po 50 letih naveličani! In kaj torej boCejo? Ja seveda, sedež mestne poh-eije. Mar ne, da bi morali zaradi njih Htetati na cesto policaje, da nam bo-b° Se naprtili kako globo zaradi Parkiranja...«. Vse to si lahko poslušal, ko si v soparnem veCeru leno vlačil korake po Pločniku pred goriškhn županstvom. Potem pa si lahko prav v noči pa-Daj ocih zvezd zagledal na nebu utri-bek, svetlejši od vseh ostalih. Bil je Splsld skrbnik, ki je s hitrostjo meteo-dta švigal proti Kapeli, kjer je - »sti-8111 malo sem, stisni malo tja« - našel bakaj prostora za slovensko šolo. Meteorit je zdramil občinske btože, ki so se pokazali na oknu županstva. Gledali so bamrscenih obrazov in bakaj mrmrati. 2e g i res. da jih je skrb-bik rešil polet-?e more m da bodo Sedaj, Poletne more goriških upraviteljev bodo Slovenci pustiti pri miru in Ce jih tudi komarji ne bodo preveč nadlegovati, lahko mimo spali. »A kakšna škoda za izgubljeno priložnost«, so si praviti, »saj bi biti tokrat lahko poslati Slovence tja Cez SoCo. No, pa kdaj drugič...«. Vse to se je dogajalo nekega vročega poletnega veCera v Gorici. Vsaj tako se nam zdi, Ce ni tudi nam poletna vročina povzročila prividov... Sedaj, ko kaže biti z odločilnim posegom šolskega skrbnika problem prostorov za šolo Trinko “zasilno in začasno” rešen, si lahko na ratim te poletne nadaljevanke privoščimo tudi sprostiveno šaljivi ton. Hkrati pa najbrž ne bo napak, da zadevo tudi nekoliko resneje analiziramo. Problem zagotovitve primernega sedeža za edino slovensko srednjo šolo v Gorici je namreč zgovoren pokazatelj odnosa, ki ga sedanja občinska uprava ima do problemov slovenskega šolstva in do manjšine nasploh. Ne bomo se vračati v leta nazaj, ko odnos takratnih uprav tudi ni bil najboljši, kot se da sklepati iz dejstva, da šola po 50 letih še ni dobila svojega Stal .rv"'vv ; .# Marko Marinčič nega sedeža in se je vedno morala zadovoljiti z začasnimi rešitvami. Sprejmimo tezo današnjih upraviteljev, ki se izgovarjajo, da so oni nastopiti Sele pred enim letom in da niso odgovorni za vse, kar se je dogajalo prej. Zato pa poglejmo, kaj so za Solo narediti v tem letu. Ze ob začetku lanskega šolskega leta je bilo obče znano, da je sedež šole Trinko v Kapucinski utici potreben nujnih popravil in da šola v njem ne bo mogla ostati v nedogled. Govorilo se je o selitvi že med božičnimi počitnicami. Selitev je nato odpadla, da ne bi motiti rednega poteka pouka, pa tudi, ker najbrž občina še ni vedela, kam bi s šolo. Zato so se takrat dogovorili, da počakajo do konca šolskega leta. Med poletnimi počitnicami naj bi poskrbeti za popravila ati za preselitev šole. Počitnice so prišle, a z občine ni bilo novosti. V zaCetku julija smo spraševali šolskega skrbnika, kako je z zadevo. Povedal nam je, da je občini predlagal dvoje: ati popravi stavbo v Kapucinski utici ati šolo Trinko premesti v Ul. Marconi, kjer tik za županstvom stoji prav primemo šolsko poslopje, v katerega „,paie ier stne darje. Neupravičeno, saj je poslopje namenjeno šolam. Šolski skrbnik je zato bil zelo zainteresiran, da bi ga ponovno vrniti šolam. Z občine pa so mu odgovorili, da mestnih redarjev ne nameravajo premikati in da bodo poiskali kako drugo rešitev. Skrbnik je zato zaprosil prefekta, naj posreduje. Prefekt je 19. julija sklical skrbnika in predstavnike občine, ki pa so kljub posegu vladnega predstavnika vztrajali pri svojem. Prava farsa pa se je začela v naslednjih dneh. 25. julija so ravnateljici šole Trinko dostavili županov odlok z datumom 18. julija, ki je iz varnostnih razlogov narekoval izpraznitev poslopja Mimo tega, da je za namestitev šole pristojna občina in bi morala pred odlokom o izpraznitvi povedati, kam naj šola gre, je zadeva dobila komične obrise, ko je župan v občinskem svetu izjavil, da je odlok delo občinskih tehnikov in da sam ni vedel, kaj je podpisoval. Tudi odbornik Roselti, ki je dan po podpisu odloka zastopal občino na srečanju pri prefektu, o njem ni ničesar vedel. Kdo pa torej ukaže na goriški občini? Pa pojdimo mimo tudi teh zadreg občinskih upraviteljev in preidimo na pravkar minula prva dva tedna avgusta, ko se je tempo dogajanja močno pospešil in so za selitev šole Trinko zaceli jemati v poštev zdaj to zdaj ono šolsko poslopje v Gorici, od centra pa tja do skrajne loCniške periferije. Ne bojte se! Ne bom obnavljal vseh upoštevanih in nato i. Edini dve možnosti, ki sta biti za občino nesprejemljivi sta biti prav tisti, za katere smo se zavzemali Slovenci in ki jih je podpiral tudi šolski skrbnik. Popravilu poslopja v K a p u - rinski ulici so rekli ne, »ker to stane«, selitvi v Ul. Marconi pa ne, ker: »Za božjo voljo, saj ne mislite resno, da bi morali zaradi vas seliti mestne redarje?«, pa Čeprav je poslopje šolsko in so ga re-darji neupravičeno zasedli. V zameno je občina silila v rešitvi, ki sta biti za Slovence najmanj sprejemljivi: šolski center, s Čemer bi tja preprečiti selitev slovenskemu oddelku industrijskega zavoda, ati LoCnik, v sicer sodobno poslopje vendar onkraj Soče, daleC od mesta. Le zakaj neki so občinski možje tako gluhi do potreb svojih občanov, da zavračajo vse rešitve, ki jih predlagajo občani, in jim vsiljujejo take, ki so najbolj daleC od njihovih želja in potreb? Niti za hip noCemo podvomiti, da bi to bilo zaradi kakega predsodka do Slovencev. Ne moremo si predstavljati, da na pragu tretjega tisočletja oblast, ki se ima za demokratično, obravnava kot drugorazredne nekatere svoje občane, samo ker govorijo drag jezik. Zakaj neki potem? Morda zaradi neke izvirne napake v ideologiji -tudi skrajni pragmatizem je namreC ideološki, ko se ga kdo oklene kot absolutne vrednote -, na katero se danes naslanja goriška občinska oblast. Na oblasti so “komercialisti” (ne gre za poklic župana, temveč za miselnost celotne uprave), ki jim gre le za ekonomsko raCunico, za krčenje stroškov tudi za ceno slabšega delovanja bistvenih javnih storitev, kakršna je šola. Zato nimajo niti kančka razumevanja za specifične potrebe manjšinske šole, ki so drugačne in vCasih sorazmerno večje od potreb enakovrednih večinskih Sol. Tega današnji goriški upravitelji preprosto ne razmnejo. Ali noCejo razumeti. Včeraj dogovorjena rešitev za slovensko srednjo šolo Ivana Trinka hi morala biti začasna in naj bi ji že Cez eno leto sledila dokončna. Bati se je, da se bo treba še pošteno namučiti, da bomo našim upraviteljem dopovedali, kaj pričakujemo od njih. Nobene navidez dobrohotne potrpežljivosti do naših nadležnih zahtev, temveč ze-gotovitev tega, kar je občina dolžna zagotoviti vsem občanom: pogoje, v katerih ho tudi slovenska šola v stalnem, dostojnem in zanjo primernem sedežu lahko uspešno \ razvijala svojo dejavnost. Zaščita slovenske manjšine v Italiji Nedelja, 13. avgusta 1995 NEDELJSKE TEME INTERVJU / POGOVOR S SENATORJEM BRATINO O ZAČ1TNEM PREDLOGU, KI GA JE VL02IL PRED DOBRIM TEDNOM, »Široko soglasje je vzvod, ki ga nameravam izkoristiti« GORICA - Senator Darko Bratina je ob koncu prejšnjega tedna, tik preden je parlament zaprl duri za poletne počitnice, vložil zakonski predlog za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Predlog je podpisalo 62 senatorjev 13 političnih skupin. Izjema so bili senatorji Forza Italia in Nacionalnega zavezništva, ki z osnutkom - vsebinsko ga je oblikovalo skupno predstavništvo -niso soglašali in so vložili lastne, veliko bolj omejevalne predloge. O osnutku, o soglasju, ki ga je znal doseči in o možnosti, da bi se po počitnicah začela parlamentarna pot predloga, smo se pogovorili z go-riškim senatorjem. Pogovor se je začel prav z ugotovitvijo, da je bilo tokrat soglasje še širše od tistega, ki ga je Bratina zbral v prejšnjem mandatu. Začniva kar z vložitvijo osnutka. BRATINA: V prejšnjem mandatu so zakonski predlog podpisali predstavniki vseh skupin z edino izjemo MSI. V sedanjem parlamentu je bila naloga še bolj zahtevna. Na zadetku mandatne dobe je bilo vzdušje tako, da bi lahko zbral samo podpise tistih levičarskih strank, ki so tradicionalno podpirale slovensko manjšino. Zato sem se vprašal, ali naj zberem nekaj podpisov in vložim zakon, da bo formalno zadoščeno tej potrebi ali pa naj si prizadevam in skušam ustvariti okrog manjšinske problematike zadostno soglasje, da bo predlog imel večjo politično težo. Stanje se je stalno spreminjalo zaradi strankarske dinamike (stranke so se cepile, nastale so nove skupine). Zato je bilo delo prepričevanja daljše in zahtevnejše. Rad pa bi zelo jasno povedal, da bi se nic ne spremenilo, tudi ko bi bil vložil osnutek pred nekaj meseci. Parlament je bil zavzet z zahtevnimi in neodložljivimi vsedržavnimi vprašanji in ni bilo časa za pomembne, vsekakor pa bolj postranske probleme, ki nimajo vsedržavne valence, kot je zaščitni zakon za manjšino. Osnutek je podpisalo 62 senatorjev... BRATINA: Tako je. Zdi se mi, da je podatek zanimiv, saj pomeni, da je predlog podpisalo 20 odstotkov senatorjev. In to bo imelo svoj vpliv, saj je tolikšno število podpisov vzvod, ki lahko pripomore k temu, da se razprava vsaj začne. Ce je bilo vzdušje na začetku mandata negativno, je pa tudi res, da je minilo veC kot šest mesecev, od kar Silvio Berlusconi ni veC v sedlu. Ali ni to predolg Cas za zbiranje podpisov in ustvarjanje širšega soglasja? BRATINA: Poskusite, pa boste videli. Med podpisniki so trije podpredsedniki senata, deželni parlamentarci, ni pa karnijskega senatorja Diega Carpeneda, predvsem pa ni tržaškega senatorja Claudia Magrisa, ki je bil izvoljen tudi s slovenskimi glasovi. Kako si to razlagate? BRATINA : Carpenedo in Magris sta v bistvu zamrznila soglasje, kar ne pomeni, da bi v prihodnje ne lahko podpisala. Najbrž pa Ljudska stranka pripravlja svoj predlog, ki ne bo tako odprt do manjšinske problematike, kot je naš. K temu pa bi rad še nekaj dodal. Osvojil in podpisal sem predlog, ki ga je izoblikovalo skupno predstavništvo, ker se mi je zdelo pomembno soglasje, ki je bilo ob tem predlogu doseženo v manjšini. Vendar, kot sem povedal že v prejšnjem mandatu, se mi pot globalnega zaščitnega zakona ne zdi najboljša. Mislim, da bi se mi morali zavzemati za nekoliko drugačno pot, ki bi najbrž prej pripeljala do cilja: najprej okvirni zakon, ki bi ga nato dopolnili s serijo specifičnih področnih zakonov. Dejstvo, da so med podpisniki trije podpredsedniki senata, lahko pospeši parlamentarni iter predloga? BRATINA: Ce bo sedanji parlament živel, se mi zdi, da bodo podpisi treh podpredsednikov in predstavnikov nekaterih strank, ki sodijo v Kartel svoboščin, omogočili hitrejšo pot. Naj povem, da sta predlog podpisala tudi dva predstavnika Forza Italia, ki sta nato umaknila podpis, ker je medtem vložil svoj predlog senator Ettore Romoli. Vendar to dokazuje, da je tudi na desnici pogled na manjšino nekoliko drugačen. To je nedvomno pozitivno, vprašanje pa je, ah bodo o zakonu sploh zaCele razpravljati pristojne komisije in ali bo sploh prišel na dnevni red plenarne skupščine. BRATINA: Zaradi splošne italijanske situacije okoliščine niso najbolj ugodne. Obveznosti so za parlament dobesedno obremenjujoče in, Ce parlament ne bo predčasno razpuščen, se bo moral spoprijeti z državnim proračunom in finančnim zakonom, morda tudi z ustavnimi reformami. Marsikaj pa bo odvisno od tega, kako se bodo jeseni zasukale stvari. Ce se bo zakonodajna doba nadaljevala, bo morda nekaj prostora tudi za naš zakon. Mislim pa, da so nekatere stvari le dozorele, saj je prodrlo določilo za finansiranje dejavnosti manjšine. Mimogrede bi dodal, da je edino leto, ko so bila skrčena sredstva za manjšino, tisto, ko je v zakladnem ministrstvu sedel kot podtajnik tržaški poslanec Sergio Coloni. Ko sva že pri teh sredstvih. V kolikšni meri je bilo sprejetje tega določila odraz odprtosti do manjšine in v kolikšni meri sad pritiska Slovenije? BRATINA: Mislim, da je bil rezultat sad obeh dejavnikov. Moj vtis je, da še vedno imajo zaviralno vlogo nekatere sile v FJK, medtem ko je v parlamentu odprtost večja. Rekel bi, da se tudi ljudje, ki niso na naši strani, danes dobro zavedajo, kaj pomeni manjšinsko vprašanje... se dogaja v svetu. Bojim se, da prihodnost ni naklonjena manjšinam, saj kot ugotavlja Edgar Morin, je Sarajevo predstavljalo to, kar so si demokratični Evropejci želeli v širšem prostoru: strspnost, sožitje, razumevanje med narodi, demokratičnost... ... in Sarajevo je padlo. BRATINA: Res je, vendar mislim, da toka zgodovine ni mogoče ustaviti in prej ali slej bo treba na vprašanje manjšin ustrezno odgovoriti. V kolikšni meri so težavni italijansko-slovenski odnosi pogojevali in še pogojujejo priznanje pravic slovenske manjšine? pa bila dokaj odstotna. BRATINA: Seveda, tudi to je vplivalo. Poleg tega pa igra veliko vlogo tudi nepoznavanje obmejne stvarnosti. Naj povem v ponazoritev anekdoto. Ko smo pred nedavnim razpravljali o vstopu Avstrije v EZ, sem govoril tudi o želji obmejnih ljudi po sožitju in kot primer navedel vsakoletno srečanje v Kobaridu, na katerem na primer sodeluje tudi italijasnki veleposlanik. Pri tem sem opozoril, da Kobarid ni veC v Italiji. V dvorani ni nihče reagiral na to, pozneje pa se mi je približal Andreotti in priznal, da se sicer sramuje, vendar je bil tudi on prepričan, da je Kobarid še italijanski. ... se pravi... BRATINA: Se pravi, da se zavedajo, da je zaščita manjšine demokratična pravica, ki ji normalna država mora zadostiti. Kljub tej zavesti pa se v Italiji vse, kar zadeva manjšine, premika zelo poCasi... BRATINA: Ta problem bi postavil v širši okvir tega, kar BRATINA: Nedvomno ti odnosi priznanje pravic po-gujejo. Dodati pa moram, da sem na to vprašanje že nekajkrat opozoril zunanjo ministrico Susanno Agnelli, ki mi je vedno pritrdila, da mednarodni odnosi ne smejo pogojevati priznanja pravic manjšinam. Verjetno je vplivalo tudi dejstvo, da je manjšina pre-pustila pritisk Ljubljani, sama Ce se vrneva k zakonu. Katere so prve poteze, ki jih imate v naCrtu, da bi pospešili njegovo parlamentarno pot? BRATINA: Najprej se bom sreCal s predsednikom senatne komisije za ustavna vprašanja Aldom Corasanitijem, ki je med podpisniki predloga, in z njim preučil možnost, da bi vprašanje manjšin dali na dnevni red komisije. Ali je realno, da bi vprašanje zaščite prišlo na dnevu1 red? BRATINA: V to res upam-Doslej ni bilo realno, da bi na dnevnem redu, z jesenjo pa bi lahko dobili nekaj prostora za tudi za našo zaščito. V vsedržavnem okviru je to obrobno vprašanje, saj ne sodi v srž političnega spopada. Ah je koristno, da bi s po-moCjo poslancev manjšinskih strank podoben predlog vložili v zbornici? BRATINA: Mislim, da lahko koristi, Ce se tudi v zbornici oblikuje dovolj široko soglasje. Treba je izbrati med dvema možnostima: ali se vprašanje načne samo načelno ali pa se z velikim naporom zagotovi takemu predlogu soglasje in torej politično težo. Marsikdo bi ob tem lahko ironično pripomnil, da je imel zakonski predlog v prejšnjem mandatu sicer široko podporo, ki pa se je izkazala za brezpredmetno.. BRATINA: S tem ne soglašam. Mislim, da je soglasje pomembno. Tedanje široko soglasje - in naj dodam, da bi zakonski predlog ne prišel na dnevni red, tudi ko bi ga bih vložili že prvi dan - je bilo politično pomembno. Mislim, da isto velja tudi za sedanjo mandatno dobo. V tem parlamentu smo priča nekaterim protislovnim znakom. Morda najbolj em-blematiCno je bilo srečanj6 slovenskih šolnikov z ministrom Lombardijem, ki je bij zelo vljuden, dejansko pa m sprejel nobene obveze. BRATINA: Teh stvari ne bi mešal. Nekaj je odnos strank, drugo srečanje z ministrom za šolstvo. Kaj bo obrodilo tisto srečanje, bomo videli v prihodnje. Mislim, da je bil° pozitivno že dejstvo, da nam je minister posvetil veliko Časa in spoznal naše probleme-Ce rezultata ne bo, bomo morali spet v Rim. Ob koncu. Kako bi ocenil perspektive zaščitnega zakona? BRATINA: Perspektive so odvisne od tega, koliko bo živel parlament. Ce bo njegovo življenje dolgo, je nekaj možnosti, da kaj dosežemo. C® pa bo razpuščen v kratkem, bo treba začeti vse znova. v tem primeru se mi zdi, da bomo morali tudi mi razmisliti 0 svoji strategiji. Okrog nas se je vse spremenilo, mi pa vztrajamo pri običajnih prijemih. Ah mislite na drugačne zahteve? BRATINA: Ne. Milim predvsem na drugačno mišljenje, na drugačen pristop, na drugačno upoštevanje različnih političnih dejavnikov' S Cankarjem bi lahko zaključil, da je tudi v primeru manjšine potrebno očiščenje in pomlajenje. Vojmir TavCar NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. avgusta 1995 OCENE KOMPONENT SKUPNEGA SLOVENSKEGA PREDSTAVNIŠTVA O VLOŽITVI ZAŠČITNEGA OSNUTKA »Utvar si res ne delamo, na potezi je sedaj Rim« Zaščita slovenske manjšine v Italiji Predlog za zaščito Slovencev, ki ga je v senatu predstavil irarko Bratina, je sad naporov manjšinskega predstavništva. mnenje o tem predlogu in o njegovih političnih in parlamentarnih perspektivah smo vprašali Klavdija Palčiča, Predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze, Marijo rerletič, predsednico Sveta slovenskih organizacij, Viljema ^erna, predsednika Zveze Slovencev iz videmske pokrajine, "lartina Breclja, deželnega tajnika Slovenske skupnosti, Anamarijo Kalc in Stojana Spetiča, predstavnikov slovenjih komponent DSL in SKP ter Rudija Pavšiča, ki je koor-d'nator Demokratskega foruma Slovencev. Zaščitni zakon se je ponov-110 prikazal na našem ob-Zotju. Ker smo si osnutek te-Zakona zarisali sami, je legova podoba prijazna in dois ^ F J doki 'jnaca, vendar vse prej kor "ončna in gotova. Pot do a)ega gotovo ni kratka, predv-j®m pa je polna znanih pa tu-1 neprevidljivih težav. Za Popotnico je osnutku senator ratina zbral lepo število Podpisov svojih senatorskih olegov različnih političnih Prepričanj, da bi bila ta pot jzja ali pa, da bi ob prekinit-1 sedanje zakonodajne dobe ln z njo tudi poti našega osnutka) ta široka podpora akko predstavljala dobro Osnovo za naslednji poskus. Kot drži, da so v naši zahte-1 P° pravičnem zaščitnem akonu strnjena vsa naša pri-adevanja za pošten odnos do aase skupnosti (zato od te zah-.6Ve ne bomo odstopili), tako 1® tudi res, da zaščitnega zako-na ne gre mitizirati kot nekakš-110 8obljubljeno deželo«. Predvsem pa je jasno, da osedanji neuspehi niso stvar Neučinkovitosti naše manjši-Ne. kajti ona si, žal, brez volje veeine, ne more sama izglaso-jh zakonov. Zato tudi dose-aNja fatamorganska P°javljanja in izginjanja Zascitnega zakona na našem Pjorju niso stvar naših pri-mov in napačnih ocen pač Pa rezultat demokratične ne-°raslosti italijanske družbe °Z'njenih političnih sil. Morda bo tokrat le dru-§ace; številni podpisi pod Našim osnutkom, čeprav brez Magrisovega in Carpenedove-8a, kažejo na takšno možnost , ce ne takojšnjo pa vsaj na aljši čas. Drugače bo to, prej kot nas poraz, ponoven poraz dalijanske demokracije. barija Ferletič (SSO) Svet slovenskih organizacij, ®°podpisnik in sooblikovalec °nčno prvega skupnega zakonskega predloga za zašči-0 slovenske manjšine v, z ve-Seljem jemlje na znanje, da je Predlog po dolgem čakanju -al že leto in pol - končno le Predstavljen v senatu. SSO smatra, da dolgo odlašanje za Predložitev zakonskega osnutka že v prejšnji mandatni dobi, manjšinskim interesom ne koristi, četudi se dobro zaveda, da soglasje čim širšega političnega loka je važen faktor za uspešen pristan dolgoletnega prizadevanja slovenske manjšine za zaščito v smislu obstoječih zakonov, mednarodnih pogodb in listin. Senatorju Bratini gre zahvala za opravljeno delo in izpolnjene volilne obveze, vendar obstajajo resni pomisleki z ozirom na dejstvo, da je senator tudi to pot osnutek vložil le v trenutku, ko je SSk skupno z nekaterimi komponentami slovenskega predstavništva - vštevši SSO-ja - začela postopek za vložitev osnutka v poslanski zbornici tudi v strahu, da bi ta vlada zaključila svoj mandat ne, da bi imela manjšinskega zakonskega predloga za svoj zaščitni zakon. Stališče senatorja Bratine v zvezi s to problematiko poznamo. Ne poznamo pa, ali poznamo zelo malo zakonov katere je Italija ločeno osvojila v korist slovenske manjšine in še to ob vztrajnem in odločnem prizadevanju slovenskih izvoljenih zastopnikov, strank, organizacij in tudi posameznikov, ki se morajo celo posluževati dolgih in obremenjujočih postopkov v pritožbah za uveljavitev svojih pravic. Glej zadnji uspeh SSk in odvetnika Močnika v zvezi z volilnimi okrožji v tržaški pokrajini. Glede na dejstvo, da ga dva senatorja iz FJK - Magris, ki je svoj podpis umaknil in Carpe-nedo, ki je v prejšnji mandatni dobi osnutek podpisal - nista podprla, izraža SSO obžalovanje za tak odnos, ki ne more imeti druge razlage kot težnjo k ohranitvi svojih političnih pristašev, ki še niso zreli za demokracijo in Evropo. Viljem Černo (Benečija) Senator Darko Bratina je s svojo marljivostjo in potrpežljivostjo dosegel, da so zakonski osnutek za zaščito Slovencev podpisali predstavniki vseh strank, z izjemo desničarskih. To se mi zdi pomembno dejstvo, ki po- trjuje, da se v Italiji vendarle nekaj premika v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti. Senator Bratina ni pozabil na Slovence, ki živimo v videmski pokrajini, saj je od vedno občutljiv na naša vprašanja in pozorno spremlja naše kulturno in splošno narodnostno življenje. Da smo Benečani sestavni del tega zakonskega osnutka je pomembno še zla- sti v tem trenutku, ko spet dvigajo glas tisti, ki zanikajo naše slovenstvo in govorijo o nekih čudnih in neobstoječih praslovanskih dialektih in podobno. Anamarija Kalc (DSL) Slovenska komponenta DSL izraža zadovoljstvo in priznanje senatorju Bratini, ki je z vztrajnim delom dosegel dober rezultat, s tem, da je zbral veliko število podpisnikov zaščitnega osnutka. Slovenska komponenta DSL meni, da ne sme postati predstavitev zakonskega osnutka jalov obred samozadovoljevanja manjšine. Nasprotno mora postati priložnost, da se še resneje in odločneje lotimo nerešenih problemov, tako znotraj manjšine, kot tudi v odnosu s širšim okoljem. Eden od problemov, s katerim se moramo čimprej spoprijeti, je prav gotovo dejstvo, da med podpisniki ni senatorjev Magris a in Carpeneda, kar kali vzdušje medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, ki si s težavo utira pot v našem mestu in v deželi. Ge upošte- vamo italijanski politični po: ložaj, ki je še vedno zelo nestabilen, in ki nas bo prisilil k ponovnim volitvam, ni realistično pričakovati, da bo zakonski predlog lahko zaključil svoj parlamentarni iter že v tej mandatni dobi. DSL bo seveda spremljala pot zakonskega osnutka v senatni komisiji in v vseh nadaljnjih fazah z treznim in realističnim pristopom. Smatramo pa, da ni več dovolj, da si ustvarjamo idealno podobo manjšinske zaščite, ne da bi jo preverjali s širšim okoljem in v okviru političnega položaja v katerem bo potekala obravnava naših zakonskih zahtev. Bolj kot kdajkoli se morajo družbeno politične komponente manjšine otresti skušnjave, da bi iskale goli strankarski konsenz znotraj manjšine, temveč morajo iskati tiste poti, ki nas bodo pripeljale končno do konkretnih rezultatov. Pot, ki smo jo skupaj prehodili, da smo pripravili enotno besedilo zakonskega predloga, je doslej preveč pogojeval ta negativni pristop. Manj demagogije torej, manj obredniških samopo-teševalnih manifestacij in več izpostavljanja realističnih predlogov, ki nam bodo omogočili boljše rezultate ter s tem napredovanje manjšine. Tudi če bo pri tem potrebno preverjati, če je enotno nastopanje za vsako ceno res vselej učinkovito. Martin Brecelj (SSk) Zadovoljni smo, da je zakonski predlog za globalno zaščito Slovencev v Italiji, ki so ga skupno izoblikovale najpomembnejše komponente naše manjšine, končno ustrezno vložen v senatu. Parlament, vlada in sploh italijanska politična javnost bodo na tak način ponovno formalno in na pristojnem mestu seznanjeni s temeljnimi zahtevami naše na- rodnostne skupnosti. Zadovoljni smo tudi, da je predlog podprla široka paleta parlamentarcev, ki predstavlja vsaj potencialno večino v parlamentu. Zal je do vložitve zakonskega predloga prišlo nekoliko pozno in marsikaj je bilo najbrž zamujeno. Od zadnjih par-lamentarniih volitev je poteklo skoraj poldrugo leto in, kot vse kaže, se zakonodajna doba zdaj nagiba h koncu. Prav zaradi tega je SSk vložitev v senatu večkrat spodbudila, nazadnje tudi z vzporedno akcijo za vložitev predloga v poslanski zbornici, za kar se je 22. julija pričelo zbiranje podpisov. Kljub zamudi pa smo prepričani, da bi bilo zgrešeno vreči puško v koruzo in čakati križem rok na nove volitve. Slovenci v Italiji moramo zdaj na viden način pokazati, da gre za problem, ki nas res hudo žuli in z reševanjem katerega ni mogoče odlašati. Po drugi strani ni niti rečeno, da bo do novih volitev prišlo res takoj in še manj, da bodo politične razmere v prihodnji zakonodajni dobi Slovencem v Italiji bolj naklonjene, kot so pod sedanjo vlado. Zaradi vsega tega predlagamo, da bi v doglednem času, recimo oktobra na prevečer 20-letnice Osimskih sporazumov, priredili manifestacijo v Rimu v podporo našega zakonskega predloga, razen če seveda na bo prišlo poprej do sicer malo verjetnega razpusta parlamenta. Italijanski in širši politični javnosti moramo povedati, da nerešeni problemi slovenske manjšine v Italiji ne bremenijo le naše skupnosti, ampak predstavljajo vir nenehnih trenj med manjšinskim in večinskim prebivalstvom, da škodijo dobrososedskim odnosom s Slovenijo, da torej ogrožajo mir nedaleč od tragično znanih žarišč napetosti in nasilja in da predvsem predstavljajo sramoto za italijansko demokracijo. Prav bi bilo, da bi se tega bolje zavedali tudi vsi tisti, ki se v besedah radi zavzemajo za omikano sožitje. Vključno nekateri senatorji iz naše dežele. Stojan Spetič (SKP) Predstavitev dogovorjenega osnutka vseh slovenskih komponent bi prešla zgolj simbolni okvir, če bi ga zares osvojile vse levosredinske stranke in vključile v svoj zakonodajni program se pred razpustom parlamenta. V to močno dvomim, zato se mi zdi bolj realistična zahteva, naj osnutek kot obvezo vključi v svoj program prof. Romano Prodi in koalicija strank, ki ga podpira. Seveda, če se s tem strinjajo vsi in če bomo osnutek ustrezno prilagodili razmeram. V nekaj letih se je namreč postaral... Imenovanje predstavniškega odbora, ki bi sledil izvajanju pravic, je naprimer še vezano na proporčni volilni sistem in ne upošteva za manjšino negativnih posledic novega, večinskega. Tudi vprašanje o zajamčenem zastopstvu bi morali jasneje definirati. Isto velja za vračanje od fašistov odvzete imovine, kjer smo doslej upoštevali zgolj Narodni dom pri sv. Ivanu... Sploh bi morali zakon o novem duhu poenostaviti in skrajšati. Izhodišče za sedanji dogovorjeni osnutek je bila neka moja shema, ki je bila kratka in elastična. Temeljila je na načelih, njihovo uresničitev pa prepuščala mešanemu odboru predstavnikov manjšine in oblasti. V dolgotrajnih pogovorih in polemikah smo v skupnem zastopstvu to shemo premostili, v zameno pa dobili dokaj okorno in razvlečeno besedilo bolj programskega kot operativnega značaja. Kljub temu pa poudarjam: dokler se ne dogovorimo drugače, je to besedilo rezultat možne enotnosti in ga moramo spoštovati. Njegova posodobitev pa mora temeljiti na dobri volji vseh komponent in pozitivnem odnosu skupnega zastopstva s parlamentarnim zastopnikom naše manjšine. Ta odnos smo v bližnji preteklosti močno pogrešali in bi ga kazalo čimprej obnoviti. Rudi Pavšič (DFS) Vložitev skupnega zakonskega osnutka predstavlja predvsem dejanje simboličnega pomena, ne daje pa nikakršnih zagotovil, da se bo naš stvaren status manjšine izboljšal. Postavlja se najprej vprašanje, če bo osnutek sploh vstopil v parlamentarno dvorano. Vprašanje je, če obstaja politična volja, da se o teh zadevah resno loti italijanski parlament, ali če bomo tudi tokrat morali čakati na ugodnejše čase glede odnosov med Slovenijo in Italijo. In tudi okoli tega bi veljalo znotraj naše skupnosti razmisliti. Vloga bolj ali manj upoštevanih talcev je za našo manjšino neustrezna, jo ne gre podpirati za vsako ceno četudi bi znala roditi kakšen parcialni uspeh. Odvzela bi nam pa tisto »dostojanstvo«, ki ga vendarle moramo imeti. Znotraj naše manjšine se moramo prizadevati, da bomo postali »bolj prepričljivi« za italijanski demokratični del politične in civilne stvarnosti. Brez te podpore in tega razumevanja tudi našemu zakonskemu osnutku se ne piše ugoden razplet. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da globalnost bo težko našla potrebno podporo v italijanskem parlamentu, ne glede na večino, ki ga bo sestavljala. Zarisati je treba nekakšen okvir, v katerem bi na podlagi določenih prioritet sprotno zakonsko reševali in iskali primerne odgovore za našo narodnostno skupnost. Doslej je bilo vprašanje zakonske zaščite vse preveč predstavljeno kot nekakšna zastava - simbol, ki je prej sluzila za notranje potrebe in merjenje slovenskosti in narodno zavednosti kot pa platforma za resen pristop k vprašanju. Zmeniti se bo treba, da maksimali stično postavljanje naših zahtev še ne pomeni njihovih maksi-malističnih rešitev. Prej obratno. NEDELJSKE TEME 16 Nedelja, 13. avgusta 1995 NAGRADA »SERGIO AMIDEh V avditoriju pod šotorom ob boku goriškega gradu se že štirinajst let odvija festival, ki nagrajuje najboljši evropski scenarij iz bere devetih filmov. Letos so med 27. julijem in 5. avgustom »nastopili« štirje tuji filmi (L’esca - Vaba, Ber-tranda Taverniera, Viag-gio in Inghilterra - Potovanje v Anglijo, Richarda Attenborougha, Quattro matrimoni ed un funera-le - Štiri poroke in pogreb, Mika Nevvellija, Prima della pioggia -Pred dežjem Milča ManCevskega) in pet italijanskih del (Un eroe borghese - Meščanski heroj, Micheleja Placida, L’amore molesto - Nadležna ljubezen, Maria Martoneja, Belle al bar -Lepotice v baru, Alessan-dra Benvenutija, La scuola - Sola, Danieleja Luchettija, Anni ribelli -Uporniška leta, Rosalie Polizzi). Imenovani režiserji pa so bili protagonisti prireditve edinole tedaj, ko so podpisali tudi filmov scenarij. Letno selekcijo filmov določa izključno žirija filmskih ustvarjalcev, ki se je letos sestala kar trikrat; ob predsedniku Ageju, starosti italijanske scenaristične kulture s stodesetimi realiziranimi scenariji, ki pa je še popolnoma dejaven, prispevajo k odločitvam režiserji Manni Loy, Ettore Scola, Mario Monicelli in Franco Giraldi, scenaristka Sušo Cechi DAmico, igralka Giovanna Ralli in filmski kritik Paolo DAgostini. Letošnja nagrada Ami-dei dobro odgovarja podobi, ki so jo pobudniki zarisali. Prisotnost gostov je dokazala pripravljenost filmskega sveta, občinstvo, ki je vsako leto bolj številno, tudi zaradi mešanega kriterija pri izbiri filmov, ki spodbuja prisotnost pri vseh projekcijah in navaja tudi na avtorske izdelke, pa se je še kako rado pomudilo s prisotnimi režiserji, scenaristi ali igralci. Odrezavo in boleče pričevanje Radeta Serbedžije (zahvala gre rešiserju Marku Sosiču, Serbedžijevemu prijatelju, za pomoC pri vzpostavitvi stika z igralcem) je za en večer prekinilo Spektakel in so se podobe s filma prepletale z vizijami, ki se jim nihče ne more odtegniti, saj mediji dnevno posredujejo krvavo kroniko v besedah in slikah z balkanskih bojišč. Vsi smo spoštovali njegov narek: »Brez besed prosim. Raje vsi ommolknimo, da bomo morda v tišini tudi tostran Jadrana slišali bobnenje topov.« Film ManCevskega je bil tedaj bolj potreben in učinkovit kot kdajkoli. Dimenzija posredovanja civilnega zavedanja pripada namenu filmske umetnosti. Takšen pristop je danes še posebej aktualen. Svet okoli nas raste in množi se hrup neštetih televizijskih posnetkov, sinteza poštenega filma pa utegne biti ključ za spoznavanje. V znamenju takšnega sporočila je letošnji goriški festival obogatil odličen dogodek, ko je retrospektivni filmski večer preželo spoznanje na scenarista Sergia Amideja. Mimo je petdeset let, kar je dvojica Rossellini - Ami-dei ustvarila umetnino Rim odprto mesto (Roma citta aperta); človeško in umetniško avanturo teh, ki so preobrazili ustaljeno filmsko paradigmo (snemanje v študijih ipd.) in vtisnili podobe množice na cesti, iz katerih veje svež realizem istodobne drame, priklicu] e danes film Carla Lizzanija Celuloid (Cel-luloide). Giancarlo Gian-nini v njem pooseblja Amideja, Massimo Ghini Roberta Rossellinija, igralca pa sta likoma podobna prej po temperamentu kot po videzu. Energičnemu, ognjevitemu Amideju, nedovzetnemu za kompromis, je Rossellini kontrapunkt, neomajen v prepričanjih ter gotov lastnih vizij in vendar človek mediacije in preudarnosti. V Gorico je Lizzani prinesel triminutni posnetek iz svojega filma in že ta se nam je zdel krasen. Gianninija nismo dočakali (v Gorici ga namreč čaka priznanje), Amidejev obraz pa nam je razkril dokumentarec Raia o italijanskih scenaristih. Za šibkost filma ponavadi dolžimo slaboten scenarij; Lizzani, vezan na neorealisticno scenaristično dediščino, tako dokazuje, da je dober film mogoče posneti samo na osnovi dobrega scenarija. Iz Gorice prihaja torej poziv filmskim piscem, naj izboljšujejo svoj poklic. Organizatorji obljubljajo, da bo Gorica postala središče za poglabljanje scenaristične kulture; morda bo to steklo tako, da bodo cineasti vezani na festival Amidei, pripovedovali lastno izkustvo, mi pa jim bomo le prisluhnili. Igor Prinčič, upravitelj kinodvorane Vittoria in dragocen sodelavec pri organizaciji festivala zaradi poklicne izkušenosti, je izrazil perspektivni načrt, da bi bila nagrada Amidei vpisana v seznam nacionalnih festivalov v Italiji, zato da bi stopila v zavest producentov in posledično pridobila na odmevnosti. Težko pa bo postal zanje zanimiv, ker nagrajuje filme ob koncu sezone in ne prispeva filmu takojšnje promocije. Tudi to je fronta, na kateri se bodo morali meriti iniciativni pobudniki goriškega natečaja. Namen je, da bi vsi krajevni Rimski činitelji - v soglasju s cilji vseh živečih na Goriškem -preglasili skupen koncept in usmerili sile v izostren, bogat načrt za razvoj binoma Gorica-film. ID V večerni tišini bo morda slišati bobnenje topov Rade Serbedžija je nositelj glavne vloge v letošnjem zmagovalcu, v filmu Pred dežjem (Before the rain). Prišel je v Gorico zato, da bi se predstavil publiki, ki sledi festivalu Amidei, in sprejel nagrado v imenu svojega prijatelja, režiserja in scenarista Milca ManCevskega. Ko je stopil iz letala, so ga pričakale novice o vojnem klanju v njegovi rodni Krajini. Po predvajanju filma je stopil na oder in pred gledalci, ki so vsi mirno obsedeli in Čakali na pogovor z njim, je rekel, da bo raje molčal in poslušal bobnenje topov, ki prihaja z onstran meje. Njegov molk in ropot topniških izstrelkov je pokril neskončen aplavz. Danes ponoči (v noCi med petkom in soboto, op. ur.) so Srbi napadli mesto vašega otroštva, Vinkovce. »O svojem mestu sem napisal poezijo, v kateri piše, da bi Vinkovce branil samo, da ne bi bilo tega. S tem mislim na hrvaški fašizem in nacionalizem. Zame ni domovine izven meja Hrvaške, ampak jaz ne morem živeti skupaj s Tudjmanom. Vsakič, ko sem stopil na cesto, je bil škandal. Proglasili so me za nezaželeno osebo na hrvaškem ozemlju. Moral sem stran, hotel sem stran.« Kdo je po vašem mnenju zakrivil vse te nacionalizme, te nestrpnosti, fašizme, to klanje? Kdo bi moral kot prvi na zatožno klop? »Mediji, televizija, Časopisi, vsi tisti, ki so izkoristili svoje neverjetne tehnološke zmožnosti, zato da so laži spremenili v velike državne resnice. Intelektualci, ki so zaceli s svojo nacionalistično propagando še preden bi Jugoslavija propadla. Oni so dejansko zaceli vojno pred njenim dejanskim začetkom. Poli- tiki, mednarodni in jugoslovanski politiki, ki so vsi skupaj samo še druščina norcev in zanesenjakov.« Obstaja kakšna možnost, da se rešimo iz kroga te norosti? »Ne, kje pa. Nisem ne filozof, ne sociolog, ne politolog. Sem igralec, včasih pišem, večkrat pojem in iz svojega zornega kota ne vidim rešitve. Mislil sem, da živim v najbolj Čudoviti državi na celem svetu in da je moj narod najboljši na zemlji. Pač, imel je svoje hibe, a nikoli si ne bi mogel predstavljati Česa takega. Sedaj vem, da sila, ki je razdejala Jugoslavijo, lahko zagreši isto škodo kjerkoli na svetu. Nisem vedeževalec, ampak imam občutek, da je vse povezano, sonce, ki nas ubija, zemlja zastrupljena. Mi vsi smo priče zatonu neke civilizacije in propadu moralnega ravnovesja, vse postaja dovolje- no, celo otroci so postali poklicni morilci.« MogoCe bi mladinska ustvarjalnost lahko ohranila, rešila tisto, kar je bilo dobrega v nekdanji Jugoslaviji? MogoCe bi to lahko ustavilo vojno? »Ne v Srbiji ne na Hrvaškem, niti več v Bosni. To je vprašanje posamezne osebe, ki ne dovoli, da bi jo zaneslo splošno mišljenje, mnenje. Toda vojna ima svoja pravila in ta terjajo popolno zastrupitev mladine s sovraštvom. V takem okolju je težko najti mladega človeka, ki misli s svojo glavo. V Sloveniji, v Makedoniji, kjer ni nikoli prišlo do pravega klanja, sedaj prirejajo mladi Balkanci žure (zabave, kjer se vrtijo stare in nove glasbe iz prostora cele nekdanje Jugoslavije, op. ur.) in ljudem se počasi toži po tistem, kar je nekoč bilo. V državah, kjer divja vojna, se ljudje globoko sovražijo. Zlo se je rodilo v ljudeh, ki niso vedeli, da ga nosijo v sebi in niso bili pripravljeni na to, da bi ga obvladali.« Res ni nobenega upanja? »Nobenega. Happy end so si izmislili .Američani in niti oni ga ne znajo prenesti v življenje.« Iz vojnega polja v filmski svet. Letos je ameriška žirija kandidirala Pred dežjem za oskarja v kategoriji »Najboljši tuji film« in seveda ste bili povabljeni na slavnostni p o delitveni veCer. Mi smo dogajanju sledili po televiziji, vi pa ste bili tam. Kakšna je opevana NoC oskaijev? »Vse je tako kot na kakšni ceremoniji Centralnega komiteja stare Sovjetske zveze. Pompozno, zlagano in neskončno ponarejeno. Kot v kakšnem filmu.« et Rosalia Polizzi: »Nisem takoj razumela, da je treba v filmskem svetu dolgo vztrajati« Scenaristka in režiserka filma »Anni ribelli« (Uporniška leta) Rosalia Polizzi (na slikah najprej sama, nato pa se med podeljevanjem nagrad) je nepričakovano, skupaj s sodelavcem Mariom Prosperijem, prejela drugo nagrado letošnjega festivala Amidei. Njen film si je publika lahko ogledala samo po podelitvi nagrad. O priznanju je povedala, da je tega zelo vesela in to iz dveh razlogov: »Prvič, ker je vsaka nagrada pomembna, istočasno pa je dokaz, da je bil trud, ki si ga vložil v svoje delo, poplačan, drugič, ker so to nagrado podelili ljudje, ki delajo v filmskem svetu in poznajo vse težave, s katerimi se mora soočiti ustvarjalec, ko pripravlja tako scenarij kot sam film. Seveda so pomembne tudi nagrade, ki jih podelijo kritiki ali publika, ampak mislim, da so slednje Cisto druge narave.« Zgodba o nastanku njenega filma o družini italijanskih izseljencev v Argetini se vleče dolgo v času. »Scenarij za ta film sem pisala dolgih sedem let. Takoj po končanem študiju režije sem začela s pisanjem, toda vsak projekt sem opustila takoj po prvih težavah. Nisem takoj razumela, da je treba v filmskem svetu vztrajati pri vsaki ideji, vse dokler se je ne realizira. Potem sva z Mariom napisala »Anni ribelli«, scenarij je bil všeč prav vsem in to je bil zelo dober znak.« O tem zakaj je izbrala prav temo o italijanskih izseljencih v Argentini pa je rekla: »Tukaj se zelo malo ve o moji državi, toda tam, cez lužo, je Italija pravi mit. Argentinci ljubijo Italijo, mogoče, ker je italijanska populacija neverjetno številna. Mislila sem, da je pomebno, da se tukaj izve, kaj veC o tem.” et Besedilo Igor Devetak in Elizabeta Tomšič Fotografije StudioReportage NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. avgusta 1995 Goriški festival postaja vse bolj mednarodni Gorica je filmsko aktivno mesto, v katerem se gibljejo mnogi, ki jim je film drago-Ceii posrednik zunanjega in intimnega Sveta. Cas zadnjih Petnajstih let je na tem področju doba Uspelih poskusov. Obdobje pripravne faze se danes upravičeno sklepa, sodelovanje vseh poznaval-cev filma pa je središčni pogoj, da dosežena filmska kultura zabrsti. Organizacijsko plat festivala Amidei združuje s kulturno vsebino tudi njegov direktor Giu-• seppe Longo. V pogovoru je povedal: »Vodstvo organizacijskega odbora sem Prevzel 1991. leta, ko je bil festival le poletni pregled osmih filmov s končno nagrado. Nagrade pa takrat nismo podeliti- V naslednjih mesecih smo se lotili drugačnega dela, zato da bi prireditev ojačili in ji dali Širšo odmevnost. Že z na-alednjim letom je priznanje prejel Michele Placido, prikaza-b smo retrospektivo filmov izpod peresa Ageja in Scarpellija in odtlej je bila pot v Rim običajni posel. Vzpostavljali smo stike s filmskimi delavci in izostrili pozornost za vse, kar je filmski univerzum ponujal. 1992 je leto rojstva kulturnega društva Sergio Amidei, ki je zbralo ljubitelje filma, kar jih je paše mesto zmoglo, v zameno si je festival prislužil močno kulturno utemeljitev.« Predlagali ste, da bo odslej to ^Mednarodni festival za najboljši evropski scenarij - nagrada Sergio Amidei. »Z rimsko žirijo so določili motivacijo take vrste. Saj evropski film z goriškega gledišča Pomeni ozreti se proti zahodu in vzhodu. Nagrada ManCevske-mu je izvirno utelešenje namena; to je film, ki nosi balkanski motiv, omogočila pa ga je široka koprodukcija, v kateri ima delež tudi makedonski Vardar Film iz Skopja.« Katera so vidna znamenja preobrazbe? »V Gorico zahajajo avtorji -pa tudi igralci - v spremstvu lastnega filma; v Rimu pa prirejamo predstavitvena srečanja za filmske ustvarjalce. K promociji so veliko prispevali krajevni in državni Časopisi; poleg tega se je letošnje prireditve udeležilo kar nekaj uglednih gledalcev. Sodelavci se množijo: le odnos z goriško občino potrebuje poravnavo, saj njena birokracija zavira prepotrebno financiranje.« Kateri je glavni pomen nagrade, ki jo žirija podeljuje? »To je edina nagrada v Italiji namenjena izključno avtorju-scenaristu. Predmet naše ocene pa je samo realizirani scenarij, medtem ko nerealizirani scenarij nagrajuje natečaj Solinas. Legenda pravi, da se je pobuda za nagrado Solinas navdihnila ob našem natečaju. Že res, da obstajajo druge tovrstne nagrade, David di Dona- tello in pa Nastro d’Argento za scenarij, to pa so le priznanja, ki jih podeljujejo za vsako filmovo specifiko posebej. Edino naša nagrada Amidei je ekskluzivna, zato je že postala predmet avtorjevih želja.« Odmevnosti je seveda botrovala prisotnost Lizzanija in Radeta Serbedžije. »Posebno zadoščenje je uresničil Lizzani, ki je s sabo prinesel nekaj sekvenc svojega filma Celuloid (Celluloide); spregovoril je o Ami-deju in genialni skupini, ki je ustvarjala film Rim odprto mesto (Roma citta aper-ta), o težavah njihove dobe, o današnjih težavah. Zatrdil je, da mora danes njegova generacija glasno pripovedovati svoje izkušnje. V tistih treh minutah sem imel Čudovit vtis, da prisostvujemo pristni izpovedi skrbi izkušenega avtorja za današnje filmske ustvarjalce.« Amideia osebno niste poznali. Kakšno podobo hranite o njem? »To je bil izreden človek, ki bi ga danes potrebovali na filmskem prizorišču: značajen, jezljiv in vendar nam je s svojo trdoto in strogostjo »vsiljeval« Čudovite stvari. Zavestno je doživljal Italijo, na njene pozive je bil pozoren, v njej prisoten, vedno informiran. In spregovoril je vsemu svetu, ko so filmi z njegovimi scenariji triumfirali v tujini. Izšel pa je iz našega teritorija, ki ga hoCejo mnogi prikazati kot obrobnega. Res je, oddaljeni smo od rimskega hrupa, pri nas teCe meja... Grad pa stoji na gričku, s katerega, kamorkoli se ozreš, vidiš Evropo. Odtod prepričanje, da je Amidejeva nagrada posvečena evropskemu filmu.« m Vse se je začelo že pred 20 leti Filmska prireditev Amidei nastaja vsako leto iz prizadevanja mnogih, med stalnimi sodelavci pa je seveda protagonist tudi, kdor si je »scenarij« za goriški festival prvi zamislil. Darko Bratina ima za filmski svet posebno ljubezen, ob predsedstvu Kinoateljeja je tudi predsednik kulturnega društva Sergio Amidei. Darko Bratina sodi med prve pobudnike filmskega festivala Amidei, saj se je ta porajal v srečanju in pomenkih s Sergiom Ami-dejem, pred skoro dvajsetimi leti na Festu v Beogradu. »Geneza je prav gotovo tam; zgodilo se je 1978. leta, takrat smo med drugim komaj ustanovili Kinoatelje. Od vsega začetka je naša skupina obiskovala festivale, da bi se vključevala v filmsko dogajanje in njegove forume. Beograjski Fest je tedaj predstavljal su-mo najboljših filmov po svetu in tam je prišlo do osebnega spoznanja z Amidejem. Pomislil sem, da bi bilo pametno, ko bi nekje - in že sem mislil na Gorico - posvetili vrsto filmskih pregledov avtorju-scenaristu, ker je bila tedaj ta ustvarjalna figura še popolnoma zanemarjena med širšo publiko, Četudi filmski delavci niso dvomili o tem, kaj dober scenarist za film pomeni. Dejstvo, da je bil Amidei še vezan na goriški prostor, kot je sam znal povedati - bil je namreč po materi Solkanec - pa je dalo pobudi še dodatno valenco.« Amidei se je za idejo ogrel? »Bil je dobesedno navdušen nad iniciativo, četudi je po telefonu dejal, da nam bo morda težko uspelo ga popolnoma »pretihotapiti« kot Solkanca. V zamisli naj bi to bil hommage ob prisotnosti avtorja. Leta 1981 sva se srečala v Rimu in predebatirala marsikaj. Pred slovesom me je še vprašal, kdaj bo pobuda stekla - zanjo je bil na-. menjen konec julija in začetek avgusta - in dodal: »Ne vem, Ce bom učakal,« Bil je namreč bolan, imel je naduho. Samo nekaj tednov kasneje sem zvedel, da je umrl.« Iniciativa se je zato preobrazila v posvetUno retrospektivo. »K njenemu uspehu so prispevali mnogi njegovi hvaležni prijatelji, ki še danes omogočajo izvedbo natečaja Amidei - Age in Scarpelli, Sordi, Nan-ni Loy, Lizzani. Tedaj se je pojavil predlog, da bi po Amideju poimenovali letno nagrado za scenarij. Gre do- dati, da so v istem poletju tekle priprave za prvo retrospektivo slovenskega filma. Leta 1981 sta se torej rodila pregled scenaristike z zametkom nagrade Amidei in pregled slovenskega filma, ki je bil zametek naknadne dejavnosti Kinoateljeja. Po pravici pomeni to leto prelomnico za filmsko življenje na Goriškem. Morda pa je zanimivo tudi, da je med drugimi to vezano po zamisli in pobudi na eno in isto osebo.« Kakšno lekcijo pušCa Amidei? »Njegova šola je izredno pomembna. V svoje delo je vpletal dvojni pristop: filmski avtor-kamera se Čimbolj neposredno približuje terenu, zato da odraža to, kar je v tistem trenutku stanje, dinamika, rezultat pa tudi perspektiva določene zgodovinske situacije, in to izhajajoč iz vsakdanjega življenja. Za pogled take vrste pa je v ozadju potrebna kakovostna kulturnozgodovinska pripravljenost. Res je, da se je Amidei za vsak film kar spustil po mestu in opazoval, da je ujel vsakodnevno življenje in ga mentalno registriral, obenem pa je poglabljal pojave, kot Ce bi moral pripraviti zahtevno disertacijo. Zato so filmi, za katere je podpisal scenarij, lahkotni po videzu, ko pa stopi človek analitično v njihovo globino, uvidi, da je na dnu ogromno kulturno bogastvo. Prepričan sem, da je njegov pristop danes Se posebej potreben, iste stvari se danes delajo površno, služijo prej spektaklu kot pa spoznavanju in vednosti.« Princip Amidejeve lekcije je kriterij pri izbiri filmov za goriški festival? »Danes je bolj težko izbirati, ker so filmski trendi drugačni, vsekakor je tradicija, ki se zgleduje po Amideje-vem delu, glavna referenca. Lani smo imeli odličen primer, ko je bil scenarij za film Raining Stones popolnoma v sozvočju z Amidejevim pristopom. Letos pa se je izkazalo, da se je smislu Amidejevega sloga približala italijanska režiserka in scenaristka Rosalia Polizzi. V filmu ManCevskega pa me po pravici povedano - kljub zanimivim elementom - moti, da je v njem preveč umetnicenja.« Kdaj pa bo na festivalu kak slovenski film? »Prej ali slej se bo zgodilo, da bo tudi Slovenija prispevala svoj film: vem, da je pri nekaterih mlajših slovenskih scenaristih Amidejeva lekcija živa.« ID Ocene in načrti »neuničljivega para« italijanskih scenaristov Rulli-Petraglia Na goiiskem festivalu sta se so veC ideo-Predstavila filmski publiki velika loškega italijanska scenarista Stefane Rulli značaja. Tema-Jn Sandro Petraglia. Gotovo si pri- tika se je nama sluzita naslov »neuničljivi par«, zdela še po-Sai sta skupaj podpisala scenarije sebno zanimi-slavnih nadaljevank in filmov kot va. Državna So Hobotnica (La piovra), Tat otrok šola je tisti (Ladro di bambini) in Sole (La mikrokosmos, scuola), ki se je letos potegoval za kjer se sre-nagrado Amidei. Cujejo in so Vajini filmi so se doslej vbadali prisiljene se Predvsem s problemi politične na- soočiti zelo rave. S Solo mislite spremeniti različne gene-usmerjenost vajinega pisanja? racije in vse »Niti ne. V italijanskem šol- realnosti, ki skem sistemu smo že vrsto let sestavljajo se-PriCe krizi notranje šolske poli- danjo družbo.« tike. Tudi mladi, ki obiskujejo šo- »Kako se je le, so se v zadnjih letih precej rodilo to vajino spremenili. Njihova zanimanja ni- sodelovanje pn pisanju scenarija s samim Lucchet-tijem, ki je potem film tudi režiral, in pisateljem Stamonejem? »Starnonejevi romani in povesti, po katerih sva povzela zgodbo, so se nama že vrsto let zdeli zanimivi in s svojim delom sva se želela se približati mladinskemu svetu. Daniele (Lucchetti op.ur.) je že priredil njegova dela za odrsko uprizoritev in sam Starnone je bil z izidom eksperimenta zelo zadovoljen. Tako smo se skupno lotili dela in misliva, da je rezultat dober.« Vidva nista veC v študentskih letih. Kako sta se počutila, ko sta pisala o neki generaciji, ki je vse prej kot blizu vajini? »Postavila sva se v kožo profesorja, ki ga v filmu igra Silvio Or- lando. On skuša spoznati in se približati svojim učencem z velikim spoštovanjem in radovednostjo. Upava, da sva uspela v najini nameri, da se mladim približava z isto mero zdrave vedoželjnosti. Ko sva bila midva v tistih letih je bilo vse tako zelo različno...« Sedaj sta podpisala tudi scenarij filma o Pasoliniju, ki bo v naslednjih dneh prišel v kinodvorane. Kaj pa potem? »Napisala sva scenarij za nov film Carla Mazzacuratija (režiser lanskoletne uspešnice II toro - Bik, op.ur.), ki ga bo v kratkem snemal tudi v Trstu. Toda o tem projektu vam lahko izdava samo zaCasni naslov: »Vesna va veloce (Vesna hiti)... et MODREGA TS - GO 18 Nedelja, 13. avgusta 1995 NEDELJSKE TEME ______LETNO TABORJENJE SLOVENSKIH TABORNIKOV FJK__ Tradicionalna nepozabna tedna pod platneno streho Vsako poletje preživimo taborniki Rodu modrega vala dva tedna pod šotori, sredi gozdov. 2e leta in leta poteka taborniški dan z istim ritmom. Zbori, akcije na drva, dežurstva v kuhinji, izleti, taborniški ogenj, straže. Presenetljivo pa je to, da se vsak tabor razlikuje od prejšnjega. Okvir je vedno isti, slika v njem pa vsakič drugačna, naslikana z novimi barvami. Ko smo v ponedeljek, 17. julija, dospeli - bilo nas je okrog 90 - v Ribno pri Bledu, je bil taborni prostor le prazna jasa, mi pa truma znanih in neznanih obrazov. Naslednji dan smo že otvarjali tabor. Sledil je prvi izlet, na Talež, in zvečer je že vsakdo vedel za ime drugega. V noč je zaplapolal prvi taborniški ogenj, zadonela je pesem. Začel se je tabor. Na obisk je prišel Aldo Rupel - brat Skala. Starejši taborniki so se z njim odpravili na bivak ter noc med Četrtkom in petkom prespali kar v gozdu. Mlajši so se podali na izlet ob Savi Bohinjki. Igrali so se lova na lisico, obiskali kmetijo na Mlaki ter si tam ogledali konje. V soboto, 22. julija, je bila na vrsti gozdna šola. Marta IvašiC - sestra Planika je večjim tabornikom predavala o Indijancih, Borut Kodrič - brat Brin pa je medvedkom in Čebelicam (to so mlajši elani) povedal nekaj zanimivosti o rastlinah. ZveCer smo s slavnostnim ognjem proslavili petdeseto obletnico zmage nad nacifašizmom. Peli smo partizanske pesmi, veC tabornikov je recitiralo poezijo alii odlomek, nekateri elani so kar sami kaj napisali. Nedelja je bila namenjena obiskom in športu. Rod Jezerskega Zmaja iz Velenja, ki je taboril zraven nas, je namreč naše elane povabil na taborniško olimpiado. VeCer smo vsi skupaj preživeli ob njihovem ognju. V ponedeljek smo se podali v Vint-gard ter se nato sprehodili ob Blejskem jezeru. Za sladkosnedce je bila to priložnost, da so si privoščili sladoled. Na taboru se moramo namreč zadovoljiti s taborniškim pudingom. V torek so imeli najmlajši likovno delavnico z Magdo Tavčar - sestro Lisičko. Bilo je zelo zabavno, saj so morali namesto CopiCev uporabljati roke. Sredo smo taborniki namenih kulturi. Ogledali smo si Čebelarski muzej v Radovljici in obiskali Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Končno je prišel tudi dan, ki so ga vsi novi člani razburjeno pričakovali. Ob slavnostnem pagodnem ognju smo namreč krstili novince in vsakdo izmed njih je prejel taborniško ime. Nato je vreme začelo nagajati. Kljub nevihtam pa smo se preiskusili z orien-tiringom ”NiC nas ne sme presenetiti", ki ga je organiziral Igor Pahor - brat Jelen. V soboto je bil na sporedu indijanski dan. Plemena so se spopadla v hudi bitki. Mrtvih in ranjenih sicer ni bilo, umazanih pa veliko, saj je bilo edino dovoljeno orožje blato. Vsekakor je bila bojna sekira pokopana pred večernim ognjem, kjer smo se nasmejali taborniškemu karaoke. Nedelja je bila otožna, pričelo se je pospravljanje. Žalost smo zato pregnali z živahnim ognjem, kjer so imeli elani dovoljenje tudi peči klobase. Ob tej priložnosti smo izvolili Misterja in Miss Tabor 95. Letos sta to bila brat Krap in sestra Kuna. In že je prišel 31. julij, ko smo se spravili na vlak, goriški elani so se odpeljali do Nove Gorice, tržaški pa v pesmi do Sežane. Poseben pomen so za mnoge imeli predvsem zadnji verzi pesmi Tam ob ognju našem: "Kakor lepe sanje spomin bo na te dni. Ko se spomniš nanje, srce vzdrhti. Saj mladost je naša, kot lepa majska noč. Vsak dan bo lep spomin krasan, vedno lep in vedno vroč.” Alenka Spetič - sestra Ciklama Ko smo sestro Vidro (Irino Cebulec) vprašali, kaj ji bo od letošnjega tabora za večne Čase ostalo v spominu, nam je rez obotavljanja odgovorila: »Bivak!« Zakaj ravno bivak? kaj ni že samo taborjenje bivakiranje? »Kje pa! Ne moreš si predstavljati, kakšna razlika je v tem...« Tako se je začelo njeno pripovedovanje o naj-veeji dogodovšCini letošnjega tabora. Nekega dne je bila jutranja gozdna šola še posebno zanimiva. Tabornikom je predaval brat Skala - Aldo Rupel. Tema dneva je bila priprava bivaka, teoriji pa je sledila praksa: »Kdo bi šel bivakirat?« Izzivalno vprašanje. Odzvalo se je trinajst pogumnih tabornikov. Pripraviti so si nahrbtnik, vanj pa zbasali vse, kar zabivakiranje potrebuješ. »Oprema je zelo važna,« pojasnjuje sestra Vidra, ki je sledila teoretičnemu predavanju in se potem navdušila nad dogodivščino, ki se ji je ponujala. Vsak je vzel s sabo točno določeno količino hrane in vode. »To je bila v bistvu preizkušnja s ,samim sabo. Veš, koliko hrane imaš na razpolago, in IVtJCgi! CiUti koliko vode lahko popiješ, da je bo ostalo dovolj še za juho in za Gaj,« se spominja danes Irina. Kaj sodi poleg hrane in pijaCe še v nahrbtnik tistih, ki se odpravljajo na bivak? »Nož, sekirica, vrvica, prva pomoč, šotorsko krilo in spalna vreCa.« »Po treh urah hoda smo prispeti na kraj, ki ga je Aldo Rupel izbral za naše prenočišče. Pripravili smo si bivake. Po dva, tri smo bili določeni, da spimo skupaj.« Ležišča so bila preprosta, vsa iz smrekovih vejic in praproti; nekatera so prekrili s šotorskimi krili, ki so ostala neuporabljena pri dograditvi bivakov, drugi so spati v spalnih vreCah. ZveCer, preden je postal spanec tako močan, da se mu ni bilo mogoCe upirati, so taborniki še malo poklepetali, srkali juho, ki so si jo skuhati s točno odmerjeno vodo, in pojedli sardine v konzervi, »ki še nikoli niso bile tako dobre.« Tista noC, ki jo je trinajst pogumnežev preživelo v bivakih, je bila nepozabna. »Spala sem z drugima dvema puncama. Ko smo utihnile, so se okoli nas oglasiti gozdni šumi. Bilo je Mil vsC-Mld. j enkratno. Kdo bi si mi- 1 slil! Kb si na taboru, spiš v zaprtih šotorih, ki so porazdeljeni po | prostoru, ki ga dobro | poznaš, ki ti je domaC. j Bivak je nekaj drugega. | Vedele smo, da so tam nekje v bližini ostali, toda vse je bilo kar naenkrat tako novo ... ; Slišali smo jelena, kako je rukal. Zdelo se je, da je žival Cisto blizu. Najbrž smo se nase- | lili na njegovem ozemlju, zato je bil na nas jezen. Strah je vz- j bujal, ko je tako glasno ; vpil v noC. To je bilo prvič, da sem spala s j sekirico na dosegu roke.« Ko se se taborniki zjutraj prebuditi, so si imeli kaj povedati. Z j zadnjimi požirki vode, ki jim je ostala, so si $ skuhali Caj, pospravili : bivake in se napotili ; nazaj proti osrednjemu taboru. »Ce bi ne bilo z nami brata Skale, ki I ima s temi redni ve- 1 liko izkušenj, bi se skoraj bala ...« odkrito i priznava sestra Vidra. Tako pa se ji je noc v bivaku vtisnila med najlepše spomine, ti- = ste, ki jih bo vredno pripovedovati vnučkom. Fotografije Živka PersiC - Podlasica POROČA LETOŠNJI TABOROVODJA BRAT KOZOROG Na taboru vlada utečeni dr temi red Z »navadnimi« dnevi se prepletajo »posebni«, namenjeni izletom ali obiskom Dan na taboru se začenja zgodaj. »Vsatajali smo ob 7. uri,« se spominja brat Kozorog - na anagrafskem uradu Janko Andolšek, letošnji taborovodja. Potem je na vrsti jutranja telovadba: »...Da se vsaj malo razgibamo, nic izrednega...«, umivanje v reki, pospravljanje šotorov. Uradno se tabor predrami šele, ko udeleženci dvignejo zastavo. Po zajtrku sestavijo taborniki falango: »Postavimo se v dolgo vrsto in poberemo vse smeti.« Najkasneje ob 10. uri stečejo jutranje uCne ure, gozdne šole, predavanja. Letos so na taboru “poučevali” brat Skala (Aldo Rupel), sestra Planika (Marta IvašiC), sestra Lisička (Magda TavCar), brat Morski volk (Egon Malalan), brat Brin (Borut Kodrič), brat Jelen (Igor Pahor) in sestra Malina (Neva Lupine). Včasih so se taborniki zjutraj odpraviti na izlet; takrat je seveda pouk odpadel. Kosilo je ponavadi ob 13. uri. »Hrano pripravijo dežurni v kuhinji. Vsak dan je za pripravo obrokov odgovornih pet ljudi.« Glavnemu obedu sledi tiha ura, ko se udeleženci tabora zleknejo v senco in počivajo. V popoldanskih urah se na- daljujejo dejavnosti, ki so si jih mladi začrtali že zjutraj. »Popoldne pripravljamo ogenj, ukvarjamo se s športom...« Po malici je na vrsti kopanje, »ki je še posebno najmanjšim zelo všeč.« VeCerja je pripravljena približno ob 19.30. Po krajšem oddihu se taborniki sestanejo na večernem zboru. Zastavo, ki je ves dan plapolala na jamboru, spustijo. »Pod dejavnostmi in dogajanjem dneva, ki se zaključuje, potegnemo Črto za obračun. Ocenimo šotore, sestavimo program za naslednji dan in določimo dežurstva, noCno stražo.« ZveCer prižgejo taborniki ogenj, včasih pripravijo družabne igre »...recimo napad na svečo ali nočni pohod.« Včasih se pozno zvečer še enkrat sestane vodstvo, pred polnočjo pa ležejo vsi spat, »najkasneje ob 11. uri zveCer vse utihne.« Ponoči bdi nad taborom noCna straža. Zvrstita se dva glavna, ki vsaki dve uri zbudita dežurne stražarje. »Straža je potrebna, ker vCasih doživimo napad na tabor. Ne smemo dovoliti, da bi nam ukradli zastavo - ponos tabornikov!« MG Taborniki pišejo Pri slovnici se uCimo vprašalnice: zakaj, kje, komu, kdaj... Zakaj se je sploh sprožila vojna? Kje se je začela? Komu je koristila? Kdaj se je končala? Sprožila se je zaradi intolerance oblasti fašistov in nacistov. Koristila je samo smrti. Končala se je pred petdesetimi leti. Vsi praznujemo. Ana VVehrenfennig - Spominčica V deželi CiraCara so Medvedki Sladkosnedki živeli in lepe hišice iz sladoleda so imeli. Vsak dan na delo so hodili, hišice so zapustili. Boter Volk je v vas prišel, hišice vse jim snel. Medvedki so se odselili, naše kraje naselili. In še zdaj živijo tu ti Medvedki Sladkosnedki. Teja Pahor - Levinja Aleksandra Rjavec NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. avgusta 1995 ^ Sredi gorate Kitajske (2) So £ e Siri se vonj po morju. Vo-!~a je rahlo vzvalovana. j.orda zato ni prav bistra ad pa zaradi planktona, ki Penasto nabira ob obali, ^lani združim v primitivno Zajemalko in nejeverni To-?laž srknem. Res je slano, t^orda nekoliko manj kot jadransko morje, a vendar... ^eSCena obala se počasi spušča v globino. Tudi to je ^°t na morju. Morda se bo-^a Se okopala, vendar ne danes. Vetrovno je postalo. Namesto, da bi jih odpihal, veter le še kopiči nove tem-116 oblake. Bolje bo, če jo Popihava nazaj v vas. Pod oblačnim nebom zračna temperatura naglo pada. bpet se zavijava v tkaninske Plasti, ki sva jih pod višin-skim soncem postopoma slekla. Tudi morje se ob-Uaša drugače. Valovi se zbe-gano zaletavajo drug v drugega. Barva slanega jezera Se spreminja in vse bolj sPominja na morje med zimskim neurjem. Tudi ribič, ki sem ga že Ves čas opazovala, se je napotil iz vode. Odkar sem ga Zagledala tam globoko potopljenega čez pas, sem ugiba-a> ali ga morda ne zebe. Vo- da po vsej verjetnosti ne sednji mizi. Postalo nama je nerodno. Toliko oči je bilo uprtih v najino igro, midva pa komaj sposobna zadeti žogico. Nekako sva se kar častno izvlekla in si upala igrati še eno partijo. Razen mene v prostoru dolgo ni bilo nobene ženske, nato se je prikazal tesno objeti par. Nenavadno za te kraje. V tako majhnem prostoru je predstavljalo izogibanje nesreči še večjo umetnost kot igra sama. Že tako dolge in nerodne palice so tu pravo orožje. Moraš se izogniti igralcu pri sosednji mizi, ki mora istočasno s tabo stati prav na istem mestu, paziti moraš na smrkavca, ki ti za hrbtom gleda pod prste in se za udarec oviti okoli stebra, ki tik ob igralni mizi onemogoča prosto gibanje. Odkar sva se odpovedala izletu na Niao Dao, razmišljava, da bi en dan posvetila sprehodu do slapa, nakar bi pojutrišnjem lahko odšla odtod. Ce bo grdo Vreme. Postala sva nekako lagodna. Morda je temu kriv proces adaptiranja na višino ali pa je to le izgovor in sva enostavno lena. Od slapa naju razen kilometrov ločuje tudi reka. t dl - V '•‘•iTV' > •%.*-. .-S* »'*. * * *. *.> iakt* X T- > r *Sm v - - - - «r . -v. * ' • * „ " X- 1L X poigrava z njenimi robovi in že premočenimi hlačnicami. Starka, ki z vnukinjo pred hišo pospravlja drva, nama mahne, naj se zatečeva pod njeno streho. Ljudje, ki so v tesnem stiku z naravo, so tudi sami naravnejši in prej začutijo potrebe soljudi. Zadovoljna sva že z ostrešjem nad vhodnimi vrati, toda čokati gostji to ni dovolj. Pospremi naju v hišo. Vhodna vrata se odpirajo ravno nasproti polic s posodo in zalogo hrane. Najbolj me zbode v oči neverjetna količina česna, ki visi s stropa. Kot bi tudi tukaj verjeli v vampirje. Usmeri naju v prostor levo od vhoda. Kar je obenem dnevna soba, kuhinja in jedilnica, je mešanica pristno tibetanskega in zahodnjaškega stila. Starka takoj podreza ogenj v peči. Razumeva, da čaj še ni zavrel. Nama bo ponudila sladko ali rpasleno različico? Ker se ne moremo kaj prida sporazumevati, si ogledujem prostor. S prek- rižanimi nogami sedim na privzdignjenem odru tik ob oknu. Na okenski polici kraljuje edina sled dvajsetega stoletja: radio/magnetofon z dolgo štrlečo anteno. Na pritlikavo mizico gostja položi leseno skledo z narezanim domačim kruhom. Lačna sem, vendar sem se v naši kulturi naučila, da se ne spodobi, da takoj planeš po ponujeni hrani in jo torej začasno odmislim. Gostja še vedno čepi pred odprtimi vratci peči. Vanjo nalaga kurivo. Za njenim hrbtom se ob steno stiskata dva naslonjača, v drugem kotu pa kredenca. Prava kredenca, na kakršno bi lahko naletel tudi v slovenski izbi. Stene so deloma obmetane z blatom, deloma pa obložene s plastičnimi pregrinjali. Tudi Tibetanci so se očitno navzeli kitajskega malikovanja plastike v vseh različicah in oblikah. Caj je mlečen in zelo ..sS&SE,: — Presega 14 stopinj C. Nisem PfiCakovala, da je lahko ri-1C> ki kolo parkira v slano v°do, oborožen z dopasnimi Surnijastimi hlačami - prav akimi, kot jih pri nas upo-rabljajo sladkovodni ribo-lovci. Pohajkovanja po vasi se Se vedno nisva naveličala, Ceprav sva že vstopila v vsako trgovino in restavra-Celo vse igralnice rljarda sva raziskala. Ko SVa prvič vstopila v majhen Prostor z dvema biljardnica mizama, da bi si ogleda-a spretnosti in veščine za katere se je zdelo, ?a Pm je igra služba, sva se malu tudi sama znašla s Palicama v rokah. Glas se je malu razširil in že prej zapolnjeni prostor se je še zgostil. Nikogar nista več zanimala igralca pri so- Plitva, a ledeno mrzla se z okoliških vrhov spušča do vasi, jo žuboreč objema in se nato izpod edinega mostu zliva proti jezeru. Reka je naravna meja med kitajskim Heimahejem vzdolž ceste in tibetanskimi kmetijami onkraj pašnikov. Dolgodlaki jaki se z mogočnimi rogovi pasejo svobodni kot ptičice. Psi, vajeni znanih korakov in vonjav že iz daljave lajajo na naju. Skoda! Rada bi se približala hišam in opazovala ljudi pri delu, toda lajež naju od tega vztrajno odvrača. Kljub psom, vetru in lastnemu sopihanju slišim globoko tišino teh krajev med nebom in zemljo. Redke kaplje se nenadoma sprevržejo v gosti dež. Niti pelerina iz čiste plastike se ne obnese. Veter se sladkan. Sedaj si upam seči tudi po kosu kruha. Nekoliko suh je in tudi po vlagi že diši, a si iz hvaležnosti do dobre ženske ne upava odkloniti niti drugega kosa, ki si ga diskretno razdeliva. Kot bi trenil se naenkrat zjasni. Ne upava si še oditi. Z nekoliko podaljšano prisotnostjo se skušava starki oddolžiti za gostoljubje. Opazuje naju in to ji je očitno všeč. Tudi vnukinja je radovedna. Molčeča deklica. Dolgi tenki kitki sta povezani z nekoliko obrabljeno rdečo pentljo. Velike navihane oči izdajajo pravo naravo tega gorskega bitja, ki je pred nama tako sramežljivo. Zunaj že sije sonce. Odpravila se bova. Gostja si sedaj že upa odkrito ogledovati moj nakit: dve zapestnici in tri prstane. Odobravajoče prikima. Všeč so ji. Pokažem na veliki peterokotni okras, ki se srebrno svetlika z njenega pasu. Tudi jaz z odobravanjem prikimam. V svojem življenju sem preveč odvisna od besed, me prešine. Nihče ničesar ne pogreša, pa sem vseeno v zadregi, ker ne morem ničesar razumljivega izustiti. Slap ni več daleč. Le še par skokov čez bogatejši potok in odkrijeva, da slap sploh ni slap. Tako daleč sva prišla, da bi videla po umetnih žlebovih speljano vodo, ki se v prostem padu načrtno odliva v strugo pod strmino. Ce že slap sam ni bil vreden truda, pa je vse ostalo vsekakor odtehtalo ceno najinega sprehoda. Pašniki, globoka tišina, veter v ušesih, dež in tista starka, pa vnukinja in jezero tam v daljavi. Nekaj dni po najinem odhodu je v okolici jezera Qinghai popustil jez, ki je zadrževal nad dva milijona kubičnih metrov vode. Voda je pometla z' vsem, kar je srečala na svoji poti v prostost. Nisva izvedela, če se je srečala tudi s Heimahejem. KONEC Ko pišem ta članek, se hrvaška vojaško-policijska akcija Nevihta izteka. Ih kakšen je konec? »Neprijeten,« mi je odvrnil sodelavec fotoreporter, ki se je v petek vrnil iz GraCca. V tamkajšnjih gozdovih se še vedno skrivajo skupine uporniških Srbov, in Čeprav je veCina vojaških in policijskih operacij že končanih, je tam še vedno zelo nevarno. Toda z vojaško-politiCnega vidika je akcija končana. Hrvaški mediji so te dni preplavljeni z analizami vojaškega posega, ki je trajal le 84 ur. V presenetljivo kratkem času sta vojska in policija osvobodili 10.500 kvadratnih kilometrov ozemlja Republike Hrvaške ali kar osemnajst odstotkov državnega ozemlja. Samo za primerjavo naj omenim, da ljubljanska nadškofija obsega 8549 kvadratnih kilometrov ali da sta hrvaška vojska in policija v akciji Blisk v zahodni Slavoniji osvobodili 700 kvadratnih kilometrov ozemlja. Hitrost vojaških operacij je začudila celo generale v državnem vrhu. Vse se je začelo v petek, 4. avgusta, ob petih zjutraj, ko so posebne enote hrva: ške policije in vojske krenile v napad na vsej razmejitveni črti med tako imenovano Krajino in Hrvaško. Po prvotnih načrtih naj bi prvi del operacije trajal dan ali dva, ko bi vojsko uporniških Srbov potisnili na tako imenovane rezervne položaje. Druga faza je predvidela obko-Ijevanje mest. Vojska je v večino mest vkorakala brez omembe vrednih uličnih spopadov in bojev od hiše do hiše. Najbrž zato, ker je bilo že obkoljevanje dovolj učinkovito. Najboljši primer za to je bil Knin. Mssto se je znašlo v nezavidljivem položaju, ko je hrvaška vojska zavzela Bosansko Grahovo in Glamoč, mesti v Bosni v bližini Knina. Se pred začetkom operacije so Hrvati na tem območju zasedli tudi vas Strmico, iz katere so s težkim topništvom in večcevnimi raketometi obstreljevali kninske obrambne položaje v bližini mesta, natančneje na Kninski Plje-šivici. Vojaški analitiki pa menijo, da je Knin padel takrat, ko so Hrvati zavzeh poligon Rdeča ze- mlja, s katerega so Srbi štiri leta obstreljevali Šibenik in Zadar. Medtem ko se je en del hrvaških enot spopadal s Srbi na Kninski Plješivici, so se vojaki varaždinske gardijske brigade povzpeli na kninsko trdnjavo in tam razobesili dvajset metrov dolgo hrvaško zastavo. Srbi, ki so bili takrat še v mestu, so doživeli hud šok. »Mislili smo, da se lahko zgodi karkoli, toda padca Knina nismo pričakovali,« se je v kamero jokala neka štiridesetletna Kninčanka na poti v Bosno in Srbijo. Ko so zagledali hrvaško zastavo na kninski trdnjavi, so začeli mesto panično zapuščati še preostali prebivalci in vojska. Največji psihološki učinek pa je padec Knina očitno imel na druge enote srbskih upornikov. V Nevihti je sodelovalo 150 tisoč hrvaških vojakov in pripadnikov posebnih policijskih enot, na strani uporniških Srbov pa je bilo le 40 tisoč vojakov. Najpomembnejšo vlogo v osvobajanju so odigrale štiri gardijske brigade, posebne enote, ki so napadle in osvobodile Knin in Obrovac, Benkovac, ter gar-dijska brigada, ki je osvobajala ozemlje med Petrinjo in Glino. Hrvaške gardijske brigade se že ves čas vojne urijo za tovrstne Po Nevihti - »K vaseh, Id sem jih obiskal, ni bilo Žive duše, zato ne vem, komu bo namenjen vas zakon o zaSCiti narodnostnih ali etničnih manjšin,« je britanski veleposlanik v Zagrebu Gevin Hewitt dejal predstavnikom hrvaških oblasti, ko se je vrnil z ogleda mest v Kordonu, ki jih je v operaciji Nevihta osvobodila hrvaška vojska. Te besede morda Se najbolj nazorno prikazujejo, kako mednarodna skupnost spremlja položaj na Hrvaškem in na celotnem Balkanu. Središče zanimanja velja beguncem, težavam z dostavo Človekoljubne pomoči in zaSCiti človekovih pravic. V tem duhu so sestavljene tudi najnovejSe resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov. Za tem pa seveda tid sprememba geostrateSkega položaja, do katere je prišlo z vnovično vzpostavitvijo hrvaške suverenosti na ozemlju ob meji z Bosno in Hercegovino. Hrvaška hoCe svetu sporočiti, da naj izkoristi priložnost, ki se je pojavila z oblikovanjem ravnotežja sil na tem območju in predvsem z zrušitvijo mita o nepremagljivosti srbske vojske. Načeloma bi to moralo spodbuditi nove mirovne pobude za pogajanja v okviru Mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji, ki bi lahko kmalu, najpozneje v nekaj mesecih, pripeljala do pravičnega miru. Medtem ko mirovne pobude s posebnimi odposlanci res potujejo po vzporednikih in poldnevnikih, pa Hrvaška, ki zdaj deluje z roko v roki z bosansko-hercegov-sko federacijo, spet dramatično opozarja svet. Zagreb zahteva Cimhitrejsi začetek dobro pripravljenih pogajanj, na katerih morajo sodelovati vse tri sprte strani. Odlašanje bi bilo namreč spet voda na mlin velikosrbski poUtUd Slobodana Miloševiča. V zvezi s tem se ponuja tudi odgovor veleposlaniku Hevnttu, da je begunski val iz Krajine del srbskega scenarija, po katerem bi tako imenovana ZBJposkušala izsiliti odpravo ukrepov zaradi velikanskega Števila beguncev, ki jih mora oskrbeti. Pii tem bi Beograd pozabil na obljube o priznanju Hrvaške in BiH. Brez medsebojnega priznanja držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, pa za Hrvaško ni pravične mirovne rešitve. Ta pogoj izrecno postavlja tudi vodja hrvaške diplomacije, ki vztraja, da »bo proces vrnitve hrvaških državljanov srbske narodnosti omogočen po podpisu mirovne'pogodbe«. Po GraniCevih besedah bo Sele takrat mo- razmejitev? goCe govoriti o varnosti, potrebni za sprejem zakona o pravicah etničnih skupnosti ali manjšin, pod nadzorom in z jamstvi mednarodne skupnosti. Hrvaška je po uspešni Nevihti mednarodne sile opozorila, kaj zanjo pomeni pojem mirna rešitev krize. Granič je jasno povedal, da vanjo sodi mirna reintegracija Se vedno zasedene vzhodne Slavonije in Baranje ter nova opredehtev mandata sil Un-cro. Miloševič se mora Cim prej odred velikosrbskim zahtevam po tem ozemlju, kar naj pokaže z dovoljenjem za namestitev modrih Čelad na meji med Hrvaško in tako imenovano ZBJ. Če do tega ne bo prišlo, je predsednik Tudman napovedal veliko verjetnost nove oborožene akcije hrvaške vojske, s katero naj bi osvobodili Se preostalih 4, 6 odstotka zasedenega ozemlja. Namigovanja o izbruhu nove velike hr-vaSko-srbske vojne v vzhodni Slavoniji, kjer obe strani pospešeno kopičita težko orožje, so pozornost svetovne javnosti odtegnile od Nevihte. Mednarodna skupnost se ukvarja tudi z ugotovitvijo, da je Hrvaška v skladu z washingtonskim sporazumom in sphtsko deklaracijo pripravljena pomagati vladi BiH, Ce bodo Karadžičevi Srbi spet zaCeh ofenzivo oziroma Ce za Bosno Se dolgo ne bo ustrezne mirovne rešitve. GraniC pojasnjuje, da je sprejemljiv samo tisti mirovni naCrt, ki predvideva ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine, vendar se morajo pogajanja o razmejitvi in ustavni ureditvi države nadaljevati. S takimi izjavami hrvaški obrambni minister sicer spet »meCe senco« na trditve, da ni in nikdar ni bilo sporazuma MiloševiC-Tu-dman o delitvi BiH med Srbijo in Hrvaško. Možnosti za mimo rešitev so po dmgi strani vprašljive tudi zaradi hrvaškega vztrajanja, da bi lahko morebitna vzpostavitev posebnih vezi med avtonomnimi območji in matično državo veljala samo za Hrvaško ter BiH, ne pa tudi za Srbijo. V Času, ko vsa Evropa teži k CimtesnejSemu poveo-vanju, se na njenem jugovzhodnem delu rojeva absurd, ki vidi mimo rešitev samo v dosledni razmejitvi sprtih strani; na enem bregu naj bo boSnjaSko-hrvaSka in na dmgi srbska. Svoje k temu dodaja tudi zadnji eksodus Srbov s Hrvaške, proces, za kater-ga najbrž tako Tudman kot Miloševič uporabljata zelo »primeren« izraz humana presehtev. Gordana Gojak Hrvaški vojaki se v osvobojenem Slunju veselijo zmage (Foto: Bojan Velikonja) vojaške akcije, pa tudi Srbi so po padcu zahodne Slavonije začeli pod vodstvom niškega spe-cialca Mileta Mrkšiča preurejati svoje vrste. Hrvaška vojska je že prvi dan prebila srbske obrambne položaje na triintridesetih mestih, hrvaški generali pa še vedno niso bili povsem prepričani, da stvari potekajo tako, kot je treba. Pričakovali so, da se bodo Srbi po prvih porazih umaknili na rezervne položaje in se od tam srdito branili. Na splošno presenečenje hrvaških strategov se to ni zgodilo. Hrvaška vojska je Srbom pustila dve možnosti za umik vojske in evakuacijo civilistov, eno na severu prek Dvora na Uni, drugo prek Srba nekoliko južneje. Tretji dan operacij je hrvaške generale začelo najbolj skrbeti razmeroma počasno napredovanje hrvaških oddelkov na območju med Petrinjo in Glino ter v okolici Slunja. Tam so bile nameščene najmočnejše enote srbske vojske. Hrvati so na primer še prvi dan obkolili Petrinjo in zasedli del mesta, niso pa ga mogli takoj zasesti v celoti. Neki hrvaški časopis je od tam prinesel zgodbico o hrvaškem vojaku, ki je videl starca, kako se muči s spravljanjem drv v klet, pa mu je priskočil na pomoč. Pri tem je starca vprašal, kje ima sina. »Tam, na prvi obrambni črti čaka ustaše,« je bil starčev strumni odgovor. Sele takrat pa je opazil, da mu je »ustaš« pomagal spravljati drva v klet, se prestrašil in vrešče zbežal. Po trditvah hrvaških generalov bi Srbi morali vedeti, da se njihovi nasprotniki ves čas pripravljajo za osvoboditev Knina, in zato bolje pripraviti obrambo. Vendar generali priznavajo, da je marsikje prišlo tudi do zelo srditih spopadov. Na hrvaški strani je v bojih padlo sto devetdeset vojakov, tisoč pa jih je bilo ranjenih. Splošna ocena je, da je število žrtev razmeroma majhno, če upoštevamo obsežnost mobilizacije in vojaških operacij. Vse pa je presenetila hrvaška odločnost, da z operacijo Nevihta osvobodijo tudi najvzhodnejše dele države, ki so še pod srbskim nadzorom: Baranjo, vzhodno Slavonijo in Vukovar. Za to akcijo ni bilo pravega povoda. Hrvaško vodstvo je pričakovalo, da bo Srbom po napadu na Krajino na pomoč priskočila jugoslovanska vojska. To bi izkoristilo približno 40 tisoč hrvaških vojakov, ki bi začeli osvobajati omenjeno ozemlje oziroma 2500 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki je še v srbskih rokah. Kljub srbskemu obstreljevanju Vinkovcev in Osijeka Hrvati niso dobili ustreznega povoda. Na vprašanje, zakaj Srbi niso raketirali Zagreba, kot se je zgodilo med uspešno akcijo hrvaških sil v zahodni Slavoniji, generali odgovarjajo, da je to rezultat natančnega de lovanja hrvaškega topništva ob začetku akcije, ki je na mah mučilo večino komandnih položajev, s katerih so Srbi načrtovali napad na mesta, zlasti Zagreb-Cesar ni uničilo topništvo, pa je opravilo hrvaško vojaško letalstvo. Zdi se, da je hitrost in sile vitost Nevihte presenetila celo njene načrtovalce. Darko Pavic# Konec iluzij o možnostih rešitve kosovskega vprašanja Zadnji dogodki na Hrvaškem bodo gotovo vplivali tudi na oblikovanje novih scenarijev za ureditev razmer na Kosovu, ocenjujejo v krogih blizu albanskemu političnemu vodstvu. Znano je, da so nekateri že takoj po drvarski revoluciji leta 1990 začeli primerjati Knin in Kosovo, česar albansko pohtično vodstvo ni nikoli hotelo priznati, saj je bila pokrajina v dotedanji Jugoslaviji »konstitutivni del države«, Kninska krajina pa je zahtevo po samostojnosti postavila z uporabo sile. Kot trdita albanska predstavnika v zadnji jugoslovanski (Markovičevi) vladi Riža Sa-punxhiju in Nazmi Mustafi, je bila vzporednica med Kninom in Kosovom ena najpomembnejših točk skrivnega dogovora med Tudma-nom in Miloševičom v Karadordevu leta 1991. Takrat naj bi se dogovorila, da bo tako imenovana kninska krajina ostala Hrvaški, Zagreb pa naj ne bi več vztrajal pri reševanju pravic kosovskih Albancev. Se isti dan je Tudman izjavil, da je Kosovo notranji problem Srbije, Hrvaška pa se tudi ni upirala zamenjavi Riže Sa-punxhija z upokojenim zastavnikom Sej dom Bajramovičem v predsedstvu SFRJ. Tudi predstavniki mednarodne skupnosti so reševanje jugoslovanske krize videli v sočasnem reševanju položaja Knina in Kosova. Ze na prvi mirovni konferenci v Haagu je takratni predstavnik EU v pogajanjih lord Carrington predlagal »posebni položaj« (razmeroma široko politično avtonomijo) za kninsko krajino in Kosovo, da bi tako deloma ustregel zahtevam Albancev in Srbov, ter obenem »ohranil ozemeljsko celovitost« Srbije in Hrvaške. Hrvaška je predlog sprejela, Beograd pa ga je zaradi vojaške premoči gladko zavrnil. Tudi letošnji predlog skupine Z-4 o visoki stopnji politične avtonomije za Knin so nekateri na Kosovu videli kot možno rešitev tudi za svojo pokrajino. Po padcu kninske krajine pa so v Prištini izgubih upanje, da bi bilo reševanje teh dveh vprašanj lahko še kdaj povezano, zato je pričakovati, da bo Miloševičev odnos do Kosova poslej še trši. V mislih imam možna pogajanja Albancev in Beograda o stopnji avtonomije. Kosovski Albanci menijo, da je za mednarodno skupnost značilno »priznavanje nastalih razmer«, kot se je to zgodilo v vzhodm Bosni, v Žepi in Srebrenici, ali nazadnje v Kninu, neugodno za kosovske Albance, saj tako načelo dokončno legalizira srbsko nasilje nad Albanci in vzdrževanje njihove pokorščine z vojsko in policijo.Edina uteha, ki ob tem se ostaja Albancem je, da je Kosovo, kljub množičnemu izseljevanju mladih, še vedno edino območje nekdanje Jugoslavije, kjer se etnična struktura prebivalstva ni bistveno spremenil3, saj Albanci še vedno predstavljajo med 85 in 88 odstotki prebivalstva, kar je prav tako pomemben element »dejanskih razmer« in bi prav tako utegnilo biti odločilno pri nekem prihodnjem reševanju avtonomije Kosova. Blerim Shala NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. avgusta 1995 2 Osvežitev za dušo in telo Morska voda z jodirano soljo, Idealnim mineralnim koktajlom in optimalno koncentracijo alg je pravi eliksir za človeški organizem Boban Plavevski sonca in svežega zraka je voda nepogrešljivi del Metnih in učinkovitih počitnic. Voda koristi zdravju in O tem priča tudi modra izjava izkušenega nem-. M družinskega zdravnika, ki je svoji veCno prehlajeni 111 utrujeni pacientki svetoval, naj si omisli počitnice ob vta Saj P redn° kopanje, predvsem pa hoja in telovadba hladni vodi lahko prihranijo običajno antibiotično tera-Pl)° v jesensko-zimskem Času. Zdravilni učinki vode so Povezani s sladko in slano različico spojine kisika in vo-ki pokriva veC kot tri četrtine zemeljske površine. ~rdvJa m vitalnost Pisdestal postavil Zfjratrt-itl- tv • t i Liim doij cii OCo v°do (potok c ,ein> neobremenjt 0 0lju. Voda naj ; Oteč. Icdt' t j_i_ > 'vu je laean 2aCnete knajpan Poskrbite za topi Postulat: v mrzle olesom). Ogrejte stu. kroženjem ; Poskoki.,. Nato sl v njej sprehajajte ®®leri toka; sprv; ra noji pc Pri vsakem ko mozavesten ko ni na poslovna * u= pogrejte noge narahlo Hoja po mrzli vodi je koristna predvsem za spodbujanje krvnega obtoka in delovanja srca, izboljšanje imunskega sistema organizma in splošne telesne odpornosti. Ritmična menjava toplega in hladnega dražljaja (vroč zrak in mrzla voda) pospešuje delovanje venozne Črpalke in spodbuja predvsem vensko cirkulacijo, koristi pa tudi koži in podkožju. Človek se sprosti, razbremeni ter uspešno premaguje stres in neugodne spremljajoče simptome (glavobol, napetost, nespečnost, lažji prehlad, motnje cirkulacije ipd.). Slana morska voda - valovi so najboljša masaža Morski valovi upravičeno veljajo za najboljšo naravno masažo telesa. Ugodno delujejo na kožo in podkožje, pa tudi na vezimo-mišicno tkivo ter na telo in dušo nasploh. Morska voda z jodirano soljo, idealnim mineralnim koktajlom in optimalno koncentracijo alg je pravi eliksir za človeški organizem. Jodirana sol spodbuja metabolizem in delovanje organizma, minerali in alge pa predstavljajo vir lepote in vitalnosti (čiščenje kože, oženje por, prepre- čevanje in odpravljanje celulita, mehčanje in glajenje kože, krepitev podkožnega tkiva itd.). Morska voda deluje kot blago dezinfekcijsko sredstvo, zdravi akne in nečisto kožo (sol prodre v pore in regulira produkcijo loja, hkrati pa očisti zamašene pore), koža postane gladka, rožnata (dobra prekrvavitev) in sijoča. Vsebnost magnezija pripomore k premagovanju stresa, zato je Človek v vodi običajno sproščen, lahek, brezskrben in optmistiCen. Alge in plankton, zlasti tisti iz globin čistih morij, pa ponujajo organizmu kombinacijo nepogrešljivih mineralov: jod, železo in žveplo spodbujajo metabolizem ter izločanje vode in strupov iz organizma, koristni pa so tudi kalcij, natrij, kalij in magnezij. Redna morska masaža pospešuje dinamiko telesnih funkcij. Že po petih dneh talasoterapije se marsikdo poCuti kot prerojen: vitkejši, lažji, mlajši, lepši in vitalnejši. Najbolj priporočljivo je hrbtno plavanje Omenjena terapija z morsko vodo (ime izvira iz starogršCine: tha-lasso pomeni morje) je zato upravičeno priljubljena. Obmorska zdravilišča ponujajo gostom močno valovito morje, umetne slapove, masažo in obloge z algami, morsko savno, izbrano naravno hrano ipd. Morje z vitamini, minerali in algami je pravi eliksir za organizem. Seveda pa je v vodi sila pomembno tudi gibanje -gimnastika (priljubljena akvarobika) in plavanje. Strokovnjaki poudarjajo, da je izmed vseh načinov in slogov najbolj priporočljivo hrbtno plavanje, ki omogoča maksimalno sprostitev hrbtenice, sklepov in ve- zivno-mišičnega tkiva ter najmanj obremenjuje organizem. Pomembno je, da voda ni premrzla. Temperatura pod 20 stopinj Celzija lahko botruje mišični napetosti, rigidnosti in krCem, pa tudi posledičnim prehladom in vnetjem pri manj utrjenih posameznikih. Blagodejni učinek morskega podnebja lahko Človek izkorišča skoraj vse leto - pozimi in ob slabem vremenu si velja privoščiti zraCne kopeli, inhalacije (roke razprite v odprt objem, globoko vdihnite skozi usta, zadržite dih in Cim močneje izdihnite skozi nos; priporočljivo v vetrovnem in valovitem vremenu, seveda cim bližje obali). PljuCa se bolje predihajo, telo dobi več kisika, dihala v obliki aerosola vsrkavajo hlape morske vode, njihova sluznica se navlaži in neposredno oskrbi z dragocenimi sestavinami morske vode. Morje je naravni zdravnik Sodobna medicina priznava, da je morje odličen naravni zdravnik, ki se je doslej izkazal predvsem v boju z desetimi pogostimi boleznimi sodobnega Časa, od depresije do kožnih bolezni, motenj srca in ožilja ter ortopedskih zapletov. Oglejmo si najpomembnejše elemente značilnih terapevtskih učinkov morske vode pri posameznih obolenjih: 1/ Bronhitis, alergični rinitis (seneni nahod) in astma alegrijske narave. Priporočljivi so dolgi sprehodi (dnevno tri ure) ali lahkoten tek ob morju, kjer je atmosfera prijazna organizmu, saj v njej praviloma ni prahu, kemikalij, mehanskih delcev, patogenih agensov (mikrobov, virusov, bakterij in glivic) in alergenov, mikrokapljice morske vode iz valov pa v obliki aerosola (morska megla) prek dihal pridejo v organizem, navlažijo sluznico ter jo oskrbijo z vitamini, minerali in drugimi koristnimi snovmi (kuhinjska sol, magnezij, kalcij, kalij, jod). Zdravilni učinek je moC zaznati že po tednu dni, seveda pa je dobro kuro izvajati dalj Časa. Priporočljiva lokacija: severno- in vzhodnomorske obale. 2/ Revmatične bolezni. Toplo morje ublaži in odplavi bolečino. Pomislimo samo na ribice; iz dneva v dan so izpostavljeni vlagi, mokroti in morskemu vetru. Praviloma ne trpijo zaradi revmatičnih težav. Morje z visoko vsebnostjo določenih mineralov (zlasti magnezija) deluje protivnetno, sproščujoče. Blaži mišične krce in napetost vezi-vno-mišicnega aparata. Lajša in odpravlja bolečino. Revmatikom priporočamo, naj se vsaj dve uri dnevno Cim bolj intenzivno gibljejo v morski vodi, ki pa mora biti dovolj topla (vsaj 24 stopinj Celzija). Zato je kuro najbolj priporočljivo izvajati na obalah Sredozemskega morja, blagodejne učinke terapije pa je moC zaznati po treh tednih. 3/ Psihične motnje in duševne stiske. Sonce in morje poživljata vegetativni (samodejni) živCni sistem in lajšata psihično bolečino. Pospešeno delovanje avtonomnega živčevja se med drugim odraža tudi v porastu krvnega pritiska in pospešenem metabolizmu. Sončni žarki spodbujajo delovanje epifize, ki povzroči porast dinamike fizioloških procesov in botruje pospešenemu izločanju hormonov sreče. Melanholija in depresija se umakneta radosti in optimizmu. Uspeh je opazen že po tednu dni, najprimernejša lokacija pa je Severno morje (hlad, ostrina, prvobitna narava). Motnje srca in obtoka 4/ Motnje srca in krvnega obtoka. Po plavanju se kardialci in va-skulopati počutijo kot prerojeni. Gibanje v vodi predstavlja idealen trening za kardiovaskularni sistem (svojevrstna optimalna različica kombinacije teka in kolesarjenja v delni breztežnosti); srce kljub naporu dela z zmerno zmogljivostjo, saj mora kri Črpati v horizontalni, ne v vertikalni smeri kot običajno. Hkrati pa sonCne kopeli znižujejo raven holesterola in mašCob v krvi, kar botruje manjši nevarnosti arterioskleroze, možganske kapi in srčnega infarkta. Primerna lokacija: vsa morja. 5/ Težave s hrbtenico in vezi-vno-mišiCnim aparatom. Na plaži se sprostijo mišice, vezi in sklepi. V morski vodi občuti Človek le 1/7 svoje teže, kar botruje občutni sprostitvi mišic, vezi in sklepov, hrbtenice in lokomotornega aparata. Sklepi in vezi so razbremenjeni, mišična napetost popusti, bolečine in omejena gibljivost izginejo. Vse teče kot po maslu. Najbolj priporočljivo je izmenično plavanje v prsnem in hrbtnem slogu (enakomerno razgibavanje vsega telesa) v presledkih vsaj dve dd tri ure dnevno. Pomembnejša od lokacije (vsako morje, najbolj pa Karibsko in Sredozemsko) je temperatura, ki mora znašati vsaj 22 stopinj Celzija. Nada Porenta Nadaljevanje in konec prihodnjič »Joj, ta ima pa tako dolge noge, kot sem jaz velika!« se je zaslišal poltihi vzklik izza sosednje mize, ko smo v ljubljanski klub Povodni mož pripeljali našo tokratno »žrtev« fotografiranja Elo Matkovič. S 182 centimetri in 55 kilogrami ter nogami, ki so zaradi kratkih hlač vi- deti še daljše, trinajst let in pol stara Koprčanka skoraj ne more mimo tebe, ne da bi jo pogledal. Z dolgimi nogami pa je lahko tudi križ, pravi Ela, saj ji morajo kavbojke sešiti po meri. Zato ima najraje poletje. Da je nekaj posebnega, k Čemur pripomore tudi njen spro- ščen dekliški smeh, so opazili tudi elani mednarodne žirije, ki je v Portorožu prejšnji mesec izbirala obraz leta - Elite Model Look 95. Na tekmovanje, kjer je bila Ela druga spremljevalka, jo je pripeljala agencija M. C. M. Za razliko od večine drugih tekmovalk najmlajša Ela sploh rti imela treme, kar je bilo videti tudi po tem, da je v odmorih med tremi »izhodi« pred občinstvo poplesavala in se zabavala. »Nisem dosti razmišljala,« pravi, »ampak sem vse skupaj vzela kot štos, kot nekaj, kar se paC zgodi.« Tudi njene manekenske ambicije niso prav velike, saj meni, da je za kaj takega Se premlada, in to je tudi vsem povedala. Za prihodnost za zdaj nima načrtov, da bi bila model ali manekenska zvezda. No, morda, ampak če to ne bi povzročalo preveč težav v šoli. Jezna je, ker se ji je letos prav zaradi tovrstnega »angažiranja« v Soh malce zataknilo, kar ji menda tu in tam očitata nona in nono. Prva jo je »odkrila« mama, s katero se zelo dobro razumeta in se tudi o vsem pogovorita. Z otroško neposrednostjo pove, da je bila za slikanje za naš Časopis šele drugič v življenju profesionalno naličena. Izpod mojstrskih rok Lih Carsten je prišla taka, da je rekla, da si ličila najraje ne bi zbrisala do naslednjega dne, saj si zeh, da bi jo tudi drugi videli tako lepo. Med sošolci, vrstnicami in prijateljicami, s katerimi se sestaja na Pahorjevem igrišču v Kopru, pa je nekaj posebnega, ker se lahko pohvali s tem, da ji je trikratni evrovizijski popevkarski zmagovalec Johny Logan v Portorožu podaril uro, rekel pa ji je tudi (»Uau!«), da se bo poročila z njegovim šestnajstletnim sinom! Zaenkrat pa se bo posvetila svojemu fantu, ki je enako visok kot ona - zato sta se dogovorila, da bo ona vedno nosila superge, on pa cokle. V njeno karakteristiko bi lahko vpisali še, da rada gleda komedije, bere grozljivke, pleše, posluša tehno, obožuje Juho Roberts in Richarda Gera, popolnoma očarana pa je, ko vidi Naomi Campbell v oprijetih večernih oblekah. Zaenkrat jo za daljno prihodnost zanima študij psihologije, filmske režije ali igralstva, v Čemer se je že poskusila v šoli. Je pa, kot meni njen trener, zelo obetavna odbojkarica - trenira dvakrat na dan in tudi sama ve, da mora za svojo kondicijo kaj storiti. Mi pa smo si jo sposodili kot sodobno Urško ob Ljubljanici, ki je na koncu nekajurnega dela s sladoledom v rokah pred odhodom na vlak rekla, da se bodo njeni prijatelji v Kopru zagotovo smejali, ko bodo prebirali članek v Republiki. (KaN) Foto: Boban Plavevsld in Bojan Velikonja KOZMETIČNI NASVETI KOZMETIČNI NASVETI KOZME... Tudi moški bi morali uporabljati kremo za obraz Tokratno vprašanje, ki smo ga naslovih na priznano kozmetičarko Lili Carsten, zadeva urejenost moških. »Kakšno razliko opažate med urejenim, razvitim Evropejcem in povprečnim Slovencem?« »Negovanost oziroma urejenost moškega se -enako kot pri ženskah - ne kaže samo na obrazu, ampak na vsem telesu, torej v njegovi celotni podobi. V razvitem svetu dajejo urejenosti izjemno močan poudarek, še prav posebej pa mladostnosti. Take zahteve so zelo izrazite v poslovnem svetu, kjer pa je še vedno večina moških. Prav zato je to pomembno tudi zanje. Pri nas še vedno srečujemo preveč moških, ki ne le, da niso lepo urejeni, ampak celo zaudarjajo po znoju. Ce menijo, da s tem izkazujejo svojo pravo moškost, se motijo. Kultiviran moški si tega ne more dovohti. Grdo je videti tudi moške z mastnimi lasmi, zamaščeno in nečisto kožo in podobno. Moška lepota ima svoje standarde. Za moškega, ki dobi prve gube ali pa začenja siveti, pravimo, da je šarmanten. Toda, Četudi to ne kvari moškega videza, morajo tudi oni negovati svojo kožo. Ni dovolj, da skrbijo samo za vitko telo, ampak morajo skrbeti tudi za obraz. Za urejenega moškega je nedopustno, da ima suho, uvelo kožo, enako nedopustno pa je, da se ves sveti od premastne in včasih celo mozoljaste koze. Lepo oblečen moški lepe postave ne sme imeti zamašenih lojnic in komedonov, saj to ni higiensko. Zanimivo je, da se moška koža hitreje odziva na nego kot ženska, saj je debelejša in odpornejša. So sicer redke izjeme, ki pa zgolj potrjujejo pravilo. Za moško mozoljasto kožo velja enako pravilo kot pri ženskah in to je: z rokami stran od obraza, obraz je treba prepustiti strokovnim rokam kozmetičarke. To pa še ne pomeni, naj moški ne rabi kozmetičnih sredstev za domačo uporabo. Vodice po britju in losion ne bodo dovolj. Premočne vodice po britju pa lahko celo razdražijo kožo, saj so alkalne in tako uničijo kožni zunanji zaščitni plašC, ki kožo varuje pred zunanjimi napadi bakterij in drugih mikroorganizmov. Posledica je lahko rdeCica, pa tudi lišaji. Ce pa bi uporabili rahlo hidratantno kremo blagega vonja, bi se zaščitni plašč kože hitreje obnovil. Za moške, ki imajo normalno in mastno kožo, priporočam tako imenovane nemastne oziroma oil fine kreme, ki jih izdelujejo samo najboljše kozmetične firme, moški s suho kožo pa lahko sežejo tudi po kremah, ki vsebujejo nekaj maščobe. Naj povem, da ne obstajajo ženske in moške kreme, saj so elementi za hranjenje tako Zenske kot moške kože enaki. Tako lahko moški kupijo »žensko« dnevno kremo nevtralnega vonja. Nanašajo naj jo na umit obraz zjutraj in zvečer. Obraz lahko umivajo tudi z milom, vendar samo z mili, na khte-rih piše nevtralno milo ali pa PH faktor kislosti od 5,5 do 6,5. Ce na milu ni podatkov, se mu raje izognite,« svetuje gospa Carsten. (JaK) NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. avgusta 1995 23 Je druga ljubezen »ponavljanje razreda«? Novi partner ne sme biti »podaljšek« prvega Tak je torej ljubezenski scenarij, ki spominja na ideal-Prizore iz filmov z bolj ali manj srečnim koncem. Ži-rijcnje pa pogosto piše povsem drugačne zgodbe. Trage-komedije in tragikomedije, ki jih večina izmed nas n°si zaklenjene globoko v srcu. Zlasti kadar gre za drugo Svežo (beri: ponoven poskus srečnega partnerstva). Rešetati najnovejših raziskav javnega mnenja v Nemčiji Pričajo, da je več kot 90 odstotkom naključnih anketirancev v življenju najpomembnejše urejeno družinsko ži-rijenje in partnerstvo, obenem pa strokovnjaki na podla-S* statističnih podatkov ugotavljajo, da predstavlja tudi trugi zakon določeno stopnjo lizika za partnerja. Tako nai bi samskim, Id stopajo v zakon z ločencem, v 33 odstotkih grozila zakonska katastrofa, poroke dveh ločen-Cev pa se po nemških podatkih iz leta 1994 končajo z ra-Svezo v 37 odstotkih. Kje je vzrok ponovnega neuspe-^ v zakonu, potem ko je Človek absolviral prvo poroko, bolj ali ?lailj dolgo fazo skupnega življenja ? ^konski brodolom? Mar res ve-P ironična modrost slavnega Bra-bislava NušiCa, ki je na premieri svoje komedije izjavil, da se človek v ™ygi ljubezni poCuti'kot bi pojavljal razred. Pozna vse predmete ® profesorje, obenem pa ni prepri-an' da bo uspešno opravil izpit... Pogosto se namreč dogaja, da jVek v drugi zvezi ponavlja na-Pake, ki so ga stale prvi zakon; par-a^ija smatra za podaljšek svoje pr-e jubezni; skuša samemu sebi in sVoji okolici dokazati, da je bivši ^onec kriv za razpad njunega pr-y®8a zakona; si drugič ponovno izbere neustreznega partnerja in se Zaplete v brezperspektivno zvezo; ?et|adoma spozna, da je druga Iju-6Zen prav tako ali pa še bolj na-Porna kot prva; prehitro pozabi na muke in trpljenje prve zveze, za-ue idealizirati svoj propadli za-°n in se želi vrniti v stare tirnice; ^Uuti, da ga drugi partner prav ta-0 utesnjuje kot prvi; pričakuje, da 0 novi partner v vsem idealen, Sam pa še nikakor ni pripravljen Prilagoditi, spremeniti ali pa vsaj Priznati svoje slabosti; sploh ni za zakonsko zvezo ali za par- tnerstvo in resno obžaluje, da se je pustil ponovno premamiti in nastavil svoje srce kot tarčo nevarni Amorjevi pušCici; se odloči, da bo drugič bolj strog in nepopustljiv kot prvič in se spremeni v tirana ipd. Zakaj številnim razvezanim propade tudi drugi in morebitni naslednji poskusi? Ljubezen je slepa Zaljubljen človek v fazi vzhičenja projicira svoje želje, pričakovanja in zahteve na novega potencialnega partnerja in verjame, da se le-ta ponaša z vsemi pričakovanimi kvalitetami. V zvezo se spusti prehitro in preveč zavzeto, da bi ga utegnil spoznati in presoditi, ali je novi izbranec res pravi - njegov drugi jaz, s katerim si želi preživeti preostanek svojega življenja. Pogosto se oba partnerja v strahu pred neuspehom, zavrnitvijo in samoto tudi pretvarjata in olepšujeta situacijo, ki jo drugi odkrije odločno prepozno. Razočarani partner si začne iskati nov objekt projekcije svojih skritih želja, načrtov, hrepenenj in sanj. Zveza se začne krhati, pogosto se tudi razbije. Prvi zakon smatrajo mnogi kot popoln polom (čeprav je bila zveza nekaj Časa vsaj na videz spodbu- Zrele, sočne, sladke Zdaj je pravi čas za ljubitelje zrelih in sočnih, sladkih melon in lubenic. Toda pogruntati, katera je res tista »prava«, ni vedno lahko; Kumogrp.de te zavede teža, barva, vonj. Pri kupovanju morda ne bodo odveč naslednji napotki. " Y rokah potehtajmo več sadežev. Melone morajo biti težje kot so videti, kar pomeni, da vsebujejo veliko soka. ' Poduhajmo jih. Pravi vonj je sladek in svež. ■ Stisnimo sadež Za razliko od lubenic se morajo melone na konceh rahlo vdreti, ko pritisnemo s prsti. 'Pid prodajalca zahtevajmo, da nam da košček za pokušino. Pri lubenici se lahko namreč kaj hitro zmotimo, če je lupina videti sveža -notranjost ni nujno taka. Zato skušajmo kupovati tam, kjer je tak »eksperiment« možen. dna in harmonična), zato želijo Cimprej zaživeti na novo, po boljšem konceptu in drugačnih pravilih, ki jih pogosto ne obvladajo niti sami, kaj šele njihov novi izbranec, ki si vso stvar predstavlja Cisto drugače. Tovrstni poskusi so povečini obsojeni na neuspeh. Nov zakon se v številnih primerih razbije zaradi otrok iz prvega zakona, ki ne sprejmejo ali prenašajo novega partnerja in skušajo s svojimi zahtevami nenehno zbujati občutek krivde pri roditelju, s katerim živijo. Obenem pa drugi ločitvi marsikdaj botrujejo tudi skeptični starSi, prijatelji in sorodniki s svojim zaščitniškim svetovanjem in vmešavanjem, s katerim želijo v bistvu obvarovati drugo zvezo pred ponovno katastrofo. Partnerja sta drug do drugega prezahtevna in nezaupljiva. Pod vplivom slabih izkušenj začneta že ob najmanjšem spodrsljaju novega sozakonca razmišljati o ponovnem polomu. Sleherna kriza jim daje povod za razmišljanje o novi katastrofi; zakonca postaneta nepopustljiva, sumničava, netolerantna in neprijazna drug do drugega ali pa med njima zavlada celo nasprotovanje in sovražno razpoloženje. Hromeči strahovi Človek se po zakonski katastrofi pogosto ne upa veC popolnoma sprostiti, predati in zaupati bodočemu partnerju v strahu, da ga bo ta spregledal, napačno razumel in zapustil. Postane zaprt vase, nesproščen, nezaupljiv, nezadovoljen, sumničav, ljubosumen, malenkosten in deprimiran. Nanado-ma se zaloti v razmišljanju, da tudi obstoječa zveza ni prava rešitev zanj, zato pretrga načete Čustvene vezi z novoizbranim partnerjem in se začne ozirati za novo ljubeznijo. Iz pravkar končane neuspele zveze si Človek takoj naloži novo zakonsko obveznost. Zlasti je omenjena situacija nevarna, kadar ge oba partnerja ponovno vežeta ne da bi si vzela vsaj malce Časa za premislek in rehabilitacijo po prvi zakonski travmi. Najbolj perspektivni so zakoni med loCenci, ki so vsaj krajši Cas živeli nevezani, dobro razmislili situacijo, pozdravili stare rane, zaživeli svoje življenje in spoznali, da so se prostovoljno pripravljeni odreci delu svoje svobode zato, da bi lahko svojo sreCo delili z ljubljenim človekom bolje in lepše kot z nekdanjim zakoncem. Zaradi materialnih težav, socialne izolacije in psihološke preobremenjenosti se razvezanec skuša za vsako ceno Cimprej spet poročiti in ponovno zaživeti v klasični zakonski skupnosti. Tovrstni obupani poskusi se brez kančka globlje krivde vse preradi prevesijo v nov spodrsljaj in katastrofo. In kaj lahko Človek stori, da bo njegova druga zveza lepša, boljša, perspektivnejša in uspešnejša od prve? Najprej mora dobro razmisliti, ali si sploh želi živeti v klasični zakonski zvezi ali pa ga vsaj za nekaj Časa bolj mika svobodnejše prijateljstvo in partnerstvo z izbrano osebo nasprotnega spola. V novo zvezo se kaže podati z znatno mero radovednosti, navdušenja in hrepenenja, obenem pa brez prevelikih pričakovanj, zahtev ali celo pogojev v zvezi z novim partnerjem. Potreben je čas Drugo partnerstvo bo uspešno šele potem, ko razvezanca prebolita travmo svojega prvega propadlega zakona. Pustite Času Cas in uživajte v čarobnem pričakovanju novega zakonskega prstana. Partnerja jemljite Čimbolj realno, opazujte ga pri drobnih vsakdanjih opravilih, v nepomembnih in ključnih trenutkih. Spodbujajte ga k iskrenosti, obenem pa skušajte tudi sami ohraniti in izraziti svoj pravi jaz. Sleherno pretvarjanje se človeku kaj rado maščuje. Navsezadnje ne nameravate živeti z marioneto ali z lastno senco, marveč z ljubečim partnerjem in prijateljem. V drugem zakonu ne poskušajte ponovno uveljaviti in dokazati pravilnost koncepta svoje prve zakonske zveze. Zgodovina se pona- vlja; le bedaki in lahkomiselneži se večkrat uCijo na lastnih napakah. Potrudite se in zacite zares znova. Od začetka. Za otroke sicer skrbite in jih imejte radi, vendar ne dovolite, da bi oni oblikovali vaše življenje in vplivali na vašo prihodnost. Vaša ljubezen do partnerja naj jih v ničemer ne ogroža, hkrati pa jim kaže že v začetku jasno pokazati, da imate pravico do privatnega življenja po lastni izbiri in presoji. Razumevanja ni nikoli preveč Zavedajte se, da druga zveza potrebuje prav toliko ali pa še veC razumevanja, popustljivosti, prilagodljivosti, naklonjenosti, pripravljenosti na kompromis in pozornosti kot prva in ne obupajte ob začetnih zaprekah. Ljubezen premaga vse. S partnerjem skušajte vzpostaviti pristen prijateljski odnos, pri čemer pa lahko del skrivnosti ohranite zase. Navsezadnje imata oba za seboj svojo preteklost, vajina pa je predvsem sedanjost, na kateri temelji tudi vajina skupna prihodnost. Vas je ob branju pričujočega pisanja povsem minila želja, da bi se poslovili od obstoječe neperspektivne zveze in zaceli znova? Nikar. Spomnite se samo slavnega angleškega pevca, ki se je po dvajsetih letih na videz idealnega zakona nepričakovano odločil za novo življenje in je na pragu poro-, ene dvorane radovednim novinarjem in oboževalcem zaneseno razložil, da je prvi zakon samo predpriprava na tistega pravega, ki traja vse življenje. Konec (NL) Srednješolsko življenje Srednješolci so na zasluženih počitnicah, ki bodo še prehitro minile in kmalu bodo zopet zakorakati v hrame učenosti. Čeprav je učenje prvo, pa jih ne izključuje iz normalnega življenja. Tako niso »imuni« na glasbo, cigarete, alkohol, avtomobile, seks, žur itd., o vsem pa imajo svoje mnenje. Alkohol: Skoraj ni srednješolca, ki ga ne bi v letih srednjega šolanja vsaj enkrat malo srknil. Ce ne prej, ga to Čaka na maturantskem izletu in po maturantskem plesu. Pri popivanju vrsta srednje šole ne igra nobene vloge, verjetno pa fantje popivajo v povprečju pogosteje kot dekleta. Avto: Kakorkoli se avto in šoferski izpit ob vstopu v srednjo šolo zdita oddaljena, toliko bolj v tretjem in Četrtem letniku postaneta nepogrešljiva. Sicer ima skoraj polovica srednješolcev do zaključka že šoferskih izpit, svoj avto pa redkokateri. Tako srednješolec bolj ali manj visi na avtomobilu svojih staršev, kar je za oboje precej neprijetno... Cigarete: Malo je dijakov, ki do zaključka srednjega šolanja ne bi v roki držali cigarete. Se več. Cigareta postane priljubljen sopotnik žurov in zabav. Tistih, ki pa Cisto zares začnejo kaditi, je precej manj. Predvsem je začetek kajenja odvisen od okolja, v katerem si giblješ. Glasba: Veliko dijakov prisega na eno vrsto glasbe. S »svojo« glasbo poskušajo poiskati identiteto, svojo pripadnost določeni skupini. Malo je takih, ki določeni vrsti glasbe, sploh pa določeni skupini ostane zvestih vso srednjo šolo. Sicer pa glasba ne pomeni vec tako veliko, kot je v šestdesetih letih, ko so si vsi histerično puščali dolge lase, igrali kitare in poslušali Beatle. Danes skoraj polovica srednješolcev posluša tehno, ki pa si imena glasba skoraj ne zasluži. Kondom: Nekaterim znan kot ola gu- ma. Stvar je v zadnjem Času zaradi aidsa precej pridobila na popularnosti, vendar gresta prvi seks in kondom skupaj kot mleko in sol, kakor mnogi zatrjujejo. Ples: Sreflnješolci se povečini srečujejo z dvema vrstama plesov. Prvi so šolski, drugi pa je veliki maturantski ples. Šolski plesi se ne dogajajo na vseh srednjih šolah, ker so ponekod prepovedani. Verjetno pa ni srednje šole, kjer dijaki ne bi želeli organizirati plesa. Prepovedani pa so zato, ker se vodstvo šole boji prevzeti odgovornost za tovrstne dogodivščine. Dijaki grej o lahko tudi v disko, ki pa je povsem nekaj drugega, saj se tam ne srečuješ s tistimi, s katerimi se tudi v neprijetnih trenutkih pouka. Pa tudi »uvoziti« kaj bolj močnega je težko, posledice zlih dejanj pa so ostro sankcionirane. Drugi ples je maturantski ples. Poanta je v tem, da se na maturantskem plesu z vso rodbino in profesorji pogleda v kozarec, in to dosti bolj, kot bi si prej kdorkoli od dijakov upal misliti. Počitnice: So od osnovnošolskih precej bolj zanimive, saj dejstvo, da si starejši, spoznajo tudi starši in lahko se zgodi, da te pustijo samega s prijatelji. Seveda ti prej zabičajo, da moraš biti priden, ne smeš piti, ne smeš imeti ljubezni... Ti pa vzameš vse ravno nasprotno in najlepše počitnice do zdaj so pred tabo... Seks: Stvar, ki je v času srednje šole ena od najbolj zanimivih. Težko je ugotoviti, koliko dijakov ima v srednji šoli spolne odnose, ker to ni ravno pogosta tema diskusije. Verjetno je bolj malo dijakov, ki do konca srednje šole nimajo nobenih spolnih izkušenj, na drugi strani pa malo takih, ki imajo kolikor toliko redne spolne odnose. Seks je precej bolj zapleten, kot ga prikazuje televizija v pomo filmih. Skoraj zmeraj je prepleten z ljubeznijo in nemalokrat pušCa duševne posledice, ki vsaj na začetku velikokrat niso prijetne. Splav: NekoC je v nekem od srednješolskih glasil krožila raziskava, ki je govorila, da ima od Četrtega letnika v povprečju splav eno dekle na razred. Predvsem gre opozoriti na previdnost pri seksu, saj je življenje po preživetem splavu drugačno. Kar nekaj je tudi dijakinj, ki se odločijo imeti otroka. Seveda je tudi to užitek, vendar ga okolje, v katerem živimo, precej zmanjšuje, saj pomeni otrok pred dvajsetimi skoraj obvezno finančno odvisnost, najpogosteje od staršev, razen tega pa je poklicna kariera s tem končana. Če k temu prištejemo še dejstvo, da je pot nazaj težka ali pa skoraj nemogoča, kaže o otroku v mladosti dvakrat premisliti. Starši: Ce ste se v osmem razredu s svojimi starši razumeli slabo, se boste tekom sredje šole z njimi razumeli še slabše. Stvari, kot so slabše ocene, ljubezen, prve spolne izkušnje, žuri in dejstvo, da starši sploh niso tako pametni, kot se je to zdelo tekom osnovne šole, gotovo ne vplivajo blagohotno na medosebne odnose. Vojska: Fante v tretjem ali četrtem letniku čaka nabor. Dobra stran nabora je, da tisti dan ni treba v šolo, slaba pa, da se bliža Cas, ko bo treba resnično v vojsko. Žun Delijo se na privatne, disko in žure pod nebom. Vsak od njih ima svoje prednosti in slabosti. Tako so žuri na prostem v mrzlih mesecih precej otežkoCeni, čeprav nekaterih to ne moti. Težje pa je ob takih priložnostih za punce. Nežnim bitjem na splošno bolj odgovarja komfort. Privatni žuri so za ta namen precej bolj primerni, saj so ljudje na njem kolikor toliko poznani, pa tudi zmeraj se najde kakšna soba s ključem. Seveda pa mnogokateri lastnik stanovanja naslednje jutro joka ob razbitem televizorju, prižganem hi-fi stolpu, razbitih kozarcih, razjarjenih sosedih... (Samo P.) V nedeljski številki Republike je uvodničar med drugim zapisal, da ga je osupnila popolna ignoranca iz Beograda, kjer je bil pred leti dejansko spoCet tudi upor v Kninu, zdaj pa ne migne niti s prstom za pomoč najzaho-dnejšim podanikom. Manifestacije v Zagrebu leta 1918 za odcepitev od Avstro-Ogrske. Kmalu je priSko do upora proti »srbski okupaciji8- Napotil je torej Cas, ko kninski Srbi stojijo pred Miloševi-čevimi vrati in obupano sprašujejo: "Kam zdaj, ko si nas prignal tako daleč? " Zdaj šele vidijo, da je Miloševič divji konj, ki bi ga morali ukrotiti na samem začetku, a so to priložnost žal zamudili. Gore mrtvih se bodo nakopičile, preden bo srbski narod sam, brez mednarodnega sodišča, razsodil o krivdi za vse te morije. Pri tem ne bodo pomagali nobeni izgovori, Ceš pobijali in preganjali so tudi Hrvati in Muslimani, kajti zločin je zločin in ga ni mogoče opravičiti z drugim zločinom. Toda ne gre samo za Miloševiča. Krivi so tisti, ki so zatajili svojo vest v prid grozoti, ki so jo sami ustvarili. Na posledice njihovih dejanj jih niso opozarjali samo nekateri posamezniki v Sloveniji in drugje že pred šestimi leti, temveč jih je posredno opominjal tudi Dobriča GosiC, ko je v trilogiji Cas smrti nehote napovedal Miloševiča z besedami: "S taksno blodno vero v voditelja se propad naroda tudi začenja..." CosiCeve besede, napisane za neki drugi Cas, bi lahko veljale tudi za današnjo Srbijo: "Toda ali v tem pokvarjenem svetu in tako hudih Časih lahko obstane majhen narod, ki ga vsi sosedje sovražijo in mu žele propada? " In na drugem mestu: "Le kakšni ljudje smo mi? Kakšen narod smo?...Med Azijo in Evropo, na meji ver, cesarstev, smo umirali brez obžalovanja in neumno, bolj za druge kot zase... Pridobili pa si nismo niti enega prijatelja. Nobenega! " Ce je zgodovina res naša dobra učiteljice, potem tudi za sedanjo tragično usodo kninskih Srbov lahko najdemo primero v preteklosti. Ko so politika Svetozarja PribiCeviCa potem, ko je padel v nemilost pri kralju Aleksandru, vprašali, kako se je mogel odločiti za zavezništvo s PaSičevimi radikali in srbsko dinastijo, vajeno zahrbtnih umorov, je odgovoril: "Bali smo se, da bi lahko zedinjenje padlo v vodo in da bi se utegnili vmešati drugi, Ce ne bi bilo vse hitro opravljeno. Bili smo nori in nismo niti slutili, kam gremo in s kom bomo imeli opraviti... Edino vodja hrvatske opozicije Stjepan Radič je razumel njegove (kraljeve) metode, zato so ga tudi ubili..." PribiCevič se je po letu 1925 razšel s kraljem in se leta 1927 odpovedal unitarizmu. Leta 1929 ga je kralj prisilno konfi-niral v Brusu na jugu Srbije. Po intervenciji Češkoslovaškega predsednika Masaryka je smel oditi v Prago, kjer so mu priznali apanažo in mu odstopili apartma v nekem praškem hotelu. V Parizu je sodeloval s kiparjem Ivanom Meštrovi-čem, pisateljem Miroslavom Krležo in celo s komunistom in pisateljem Lovrom Kuharjem (alias Prežihovim Voran-cem), s katerim sta skupaj urejala Časopis GlavnjaCa. Toda vse to ga ni odvezovalo krivde za številne ukaze, ki jih je izdal kot notranji minister v prvi jugoslovanski vladi po zedinjenju leta 1918, kot se ne bi mogel znebiti svojih grehov Radovan Karadžič, Ce bi nena- doma obsodil Miloševičevo sa-modrštvo in zbežal, denimo, na Ciper. Toda grehov Svetozarja Pri-biCeviča niti približno ni mogoče primerjati z zločini Radovana KaradžiCa. Ker so nekoč zadevah tudi našo kožo, naj jih nekaj naštejem: s prvim ukazom leta 1919 je potrdil srbsko žandarmerijo (12.000 mož) na celotnem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; ukazal je, da se mora civilna oblast opirati na žandarmerijo... Tudi srbske vojne zakone, med njimi tudi predpis o obveznem žigosanju živine, so razširili na vso državo in s tem izzvali številne upore v državi. V Času ustanavljanja nove države, zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, se hrvaški sabor sploh ni sestal. "Kot da je PribiCevič hotel namerno razjariti Hrvate, " je pisal zgodovinar Ivo Banac. Zavzemal se je za to, da bi Cimprej likvidirali suverenost Nerodnega sveta s predsednikom dr. Antonom Korošcem na Čelu. Ko je prišlo na Hrvaškem do nemirov, je PribiCevič zahteval, da bi poslali na Hrvaško vojno ekspedicijo. Demonstracije hrvaških vojaških enot leta 1920 v Zagrebu, ki so bile dejansko uperjene proti srbski okupaciji Hrvaške, so v krvi zadušili. ljudeh, živečih na ozemlju nekdanje Avstr-ogrske, po Me-štrovičevih besedah razmišljali nekako takole: "Treba jih je okupirati. To mora opraviti srbska vojska, ne pa pogajanja in pregovarjanja... Oni (Srbi) so vendar država, osvoboditelji.... to pa je "avstrijska raja"..." Za razliko od Nikole Pašiča, ki se je zvito zavzemel za velikosrbsko idejo, je bil Svetozar PribiCevič privrženec jugoslovanske ideje v najslabši izvedbi, torej prepričan unitarist, privrženec ideje o zlitju jugoslovanskih narodov v enega. Njegov ideal je bila država, ki ima "eno narodno dušo, eno narodno zavest in eno narodno voljo". Menil je, da države ne kaže zaupati silam, ki se potegujejo za avtonomijo njenih delov, zato je bil odločen nasprotnik Stjepana Radiča, ki se je zavzemal za samostojnost Hrvaške v okviru jugoslovanske federacije. Z Davidovičevimi in Pribi-Cevičevimi demokrati so se povezovali tudi slovenski liberalci, ki so torej pomagali ustvarjati razne PribiCeviče. O njihovem programu je tedanji Slovenec zapisal: "Star je kot zgodovina in se glasi: Na kolena!" PribiCevičeva demokratska stranka je na volitvah leta 1920 dobila 19, 88 odstotka glasov, od tega jih je tri petine prihajalo iz bivšega avstro ogrskega ozemlja, dve petini glasov pa je stranka pobrala pri Srbih na ožjih območjih Hrvaške. PribiCevič je po zaslugi slovenskih unitaristov dobil 7, 76 odstotka vseh glasov v Sloveniji (v Ljubljani 36, 59, v Novem mestu 33, 62, v Celju 35, 59 in v Kranju celo 65, 94 odstotka glasov). Tudi nekateri slovenski politiki so lahkoverno pristajah na tezo, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod. Na to tezo je prisegal tudi dr. Ivan Tavčar v članku "In necessariis unitas", objavljenem v Slovenskem narodu, čeprav je kot pisatelj ostal zvest slovenskemu jeziku. Celo Ivan Hribar, ki je bil vnet privrženec jugoslovanske ideje, je v spominih zapisal, da so poučne izkušnje, ko na lastni koži "skušamo upravo, ki nam je bila dana brez temeljitega proučevanja..., temveč so ustavoda-jalci šli le preveč za votlimi, dasi donečimi gesh. Kralja Aleksandra ni mogel nihče bolje opisati kot njegov najožji "družabnik" PribiCevič. Tudi o značaju in metodah Slobodana Miloševiča bodo lahko najbolje pisali njegovi sedanji (ali pa že nekdanji) zavezniki - Martič, Babič, Karadžič, Mladič in drugi. Morda se jim bodo nekoC zapisale podobne misli, kot so jih name- nili kralju: "Miloševič hoče, da bi se vsi sprli, da bi bili vsi drug proti drugemu, tako da bi ostal on edini razsodnik in bi se potem vsi zatekli k njemu po milost." PribiCevič je opisal kralja kot zvitega in neiskrenega človeka, Cigar glavni cilj je bil in ostal samodržec in diktator. Menda je v ta namen vse delal, da bi se otresel ljudi, ki imajo ugled pri ljudstvu...."Kralj spletkari in seje prepir med stranke in ljudi... Ima zveze z mračnimi ljudmi, ki mu vede-žujejo, da bo postal car..." PribiCevič je v svoji knjigi La Dictature du Roi Alexandre -Diktatura kralja Aleksandra (Pariz, 1933), s katero je obsodil diktaturo, odkrito spregovoril o kraljevi pomanjkljivi vzgoji, njegovem razburljivem in potu- hnjenem značaju. Imel ga je za hinavca, eno glavnih ovir, da bi se stvari v Jugoslaviji uredile. Med privrženci zedinjenja, tudi Slovenci, je bilo ob nastanku nove države veliko slepega zaupanja, Ceš za vsako ceno moramo ostati enotni, da bo nastala kolikor mogoče velika in močna država in bomo ubranili narodno ozemlje pred Nemci in Italijani, potem pa bomo v primernem trenutku že uredili notranja vprašanja, tako da bo stavba obstala. Ker je Italija kot antantna sila agitirala proti zedinjenju, se je nmogim zdelo, da ni Cas za pogajanja o tem, kako naj bo opravljeno zedinjenje, temveč ga je treba doseči Cimprej, tako da bi se lažje branili... Logika razmišljanja Pašiča in drugih privržencev ideje o veliki Srbiji je bila drugačna: polasti se oblasti, potem pa se pogajaj! "Treba je ostati miren. Vojska je naša, pa tudi vsi Srbi na oni strani bodo z nami, tako da bo mogoče druge polagoma utišati." Se bolj je to veljalo za kralja, ki je Hrvatom grozil: 'Jaz boin začrtal mejo, kjer bom hotel, iz tistega dela Hrvaške, ki bi ga prepustil Hrvatom, pa bona umaknil vojsko in odvlekel ves železniški material, Hrvati pa naj se potem prebijajo, kakor vedo in znajo, in naj si jih vzame, kdor hoče..." In kakšen je nauk te zgodbe-PribiCevič je kot osamljeni emigrant umrl leta 1936 v Pra' gi. "Bil je zelo slab, oci pa je imel nemirne in plašne. Zdelo se mi je, da se boji tudi za svoje življenje, " se je MeštroviC spominjal zadnjega srečanja z njim. Ivo Banac je zapisal, da je bil med venci tudi venec CK KPJ, torej partije, ki jo je leta 1921 prav on pomagal prep°' vedati. Ob smrti si je lahko p0' rekel: "Pomagal sem jim ustvarjati veliko Srbijo, oni pa so nie zavrgli. Obnašajo se kot Mr njavčeviči v srbski narodni p®' smi: gradili so grad na Bojani, toda kar so podnevi zgradili, jim je vila ponoči porušila. lu di to, da v temelje zidajo člove ske glave, jim ne pomaga." France Trebcan Petrinja, gospodarsko in kulturno središče Banije, ožje domovine Svetozarja Pribičeviča Velikosrbski politiki so o Politik Svetozar PribiCevič je najprej pomagal utrjevati oblast kralja Aleksandra, kasneje pa ga je pomagal rušiti Iz časov, ko je svet občudoval Srbijo. Kralj Peter I. na položaju med bitko na Ceru NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. avgusta 1995 Pomembnost ljudske glasbe Tako hitra in množična selitev bi gotovo prekinila trgovske stike Langobardov z Bavarci, Pa jih ni! 2e hiter pretres pisanja Pavla Diakona (o Čemer smo pisali v prejšnjih dveh nadaljevanjih; op.ur.) lahko pokadi kako relativne so lahko posameznikove razlage in ka-f0 daljnosežne ter usodne so posledice trditev, ki iz njih Rajajo. Celoten vtis, ki ga dobi bralec pri prebiranju Zgodovine Langobardov, je, da so bile »težave«, ki so jih lnieli Langobardi s Slovani, pravzaprav le obrobnega polena. Vprašanje je, Ce bi bilo množično priseljevanje ne-*®ga ljudstva na ozemlje vzhodnih Alp in seveda tudi na °binoCje Langobardov - saj je drugače nerazumljivo, kako se tam pojavili toponimi slovanskega izvora - tako majo pomembno, da bi ga kronist beležil le mimogrede. Ta-hitra in množična selitev (prav takšna bi namreC mo-rala biti, ce naj bi Slovani v tako kratkem času zavzeli ta-ko veliko ozemlje) bi na primer gotovo prekinila trgovske stike Langobardov z Bavarci. Pa jih ni! Nobenega dvoma ni, da je JUdska glasba eden najpomem-Bejsib pokazateljev kulturnih vezi med posameznimi Ijud-?tvi. Za našo ljudsko glasbo "tko rečemo, da je je na srečo eiiko zabeležene, bodisi zapi-Sane ali posnete. Veliko gradi-va je bilo že objavljenega v zbirkah ljudskih pesmi, izdaji1 je bilo kar nekaj gramofon-j h plošč in kaset s primeri sl°venske ljudske glasbe. Slo-'Jenski narod ima torej veliko okazov o svoji (glasbeni) iden-^eti. Poleg glasbe, ki je shranjena tako na posnetkih GNI SAZU (Glasbenonarodo-Pjsni institut) in arhiva Radia iovenija, imamo ohranjene ehko govorjene narečne bese-P®- Oboje, tako glasba kot go-v°r. Se čaka poglobljenih in Primerjalnih raziskav. S pomo- )o Ugotovitev enega naših naj-°ljših etnomuzikologov - če- prav ne tako plodovitega pisca - Valensa Voduška, si lahko našo ljudsko glasbo in predvsem petje dosti bolje predstavljamo v primerjavi z drugimi glasbenimi kulturami, predvsem pri sosednjih narodih. Naj navedem samo par njegovih misli. Spoznanja svojih dolgoletnih primerjalnih raziskav je Vodušek med drugim objavil v obliki referatov, od katerih sta za pričujočo razpravo najpomembnejša dva, prebrana na seminarjih slovenskega knjižnega jezika v Ljubljani leta 1967 in 1973. Vodušek med drugim pravi: »Po ljudski glasbi se Slovenci precej ločijo od drugih južnoslovanskih narodov. Tisoč let življenja pod tujim gospostvom v okviru rimsko-nemške-ga in pozneje avstrijskega cesarstva ni moglo miniti brez sledov niti v ljudskem jeziku niti v ljudski glasbi. Vendar bi bilo napak srednjeevropski ali alpski značaj slovenske ljudske glasbe pripisovati samo vplivu germanskih sosedov, kot se je do zdaj večinoma sklepalo. Saj končno alpske karakteristike (melodije širokega obsega, akor-dična melodika, durska tonalnost, večglasno petje) niso omejene le na slovenski ter nemško-bajuvarski in alemanski del Alp, ampak prevladujejo tudi v romanski Švici ter v francoskih in italijanskih Alpah tja do Li-gurskega zaliva. Korenine tega zanimivega pojava do danes še niso raziskane. Etnomuzikologija Evrope je pač zelo mlada znanstvena veja... Tudi za alpski prostor čedalje bolj velja, da segajo korenine nekaterih pojavov dlje v preteklost kot se je mislilo doslej.«35 Vodušek prav tako ugotavlja, da slovensko etnično ozemlje ne predstavlja etnografsko popolnoma homogene enote. Precej enotna je po njegovem mnenju ljudska glasba na vsem osrednjem slovenskem etničnem prostoru (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Štajerska, Primorska in Koroška). Gre za ozemlje, ki mu kljub posebnostim Gabrovec pripisuje enotnost že v halštat-ski dobi. Tako je še danes: isti narod, ki pa ne more skriti svojih regionalnih posebnosti niti v govorici, niti v ljudski glasbi. Posebej zanimive pa so naslednje Voduškove ugotovitve: »Na koncu naj omenimo še zanimiv relikt obrednega 'prvega reja’ iz Ziljske doline na Koroškem, ki je v preteklosti že ' judska godca iz Rezije (Fotoarhiv GNI ZRC SAZU) Glinasta situla na nogi z grafitiranimi pasovi je osamljena oblika žare na ljubljanskem grobišču v Gosposki ulici (ok. 1200 pr. n. St.) vzbudil precej pozornosti. To je podobno kot 'štajriš' mešano peti-inštrumentalni ples, ki se slovesno pleše enkrat na leto, navadno v času po žetvi. Nas zanima tu njegov ritem, ki je isti kot ga najdemo v precejšnjem številu slovenskih balad. Ta ritem so svojčas pri nas imeli za neko slovensko-slovansko posebnost, 'prvi rej’ (včasih nepravilno imenovani 'visoki rej’) pa je dolgo veljal za edini plesni primer te vrste, dokler nismo v Reziji odkrili izredno močnega centra tega ritma, ki je tam praviloma povezan s plesom. Naše raziskave v okviru tega posebnega ritma so nam pokazale sledove edinole v zahodni smeri preko romanske Švice in končno se je Francija izkazala kot dežela s precejšnjo frekvenco tega ritma, ki je segel tudi v nemške obmejne pokrajine zahodno od Rena, nekatere pesmi te vrste so tako plesali denimo v Lotaringiji ob nedeljah 'pod lipo’, podobno kot 'prvi rej’ v Ziljski dolini. Se bolj presenetljivo pa je, da so francoske melodije po tipu enake slovenskim in torej z našimi v ozki genetični zvezi, obenem tudi kažejo isto tetra-ali pentatonsko struktuto kot rezijanske pesmi in nekatere slovenske baladne melodije v tem ritmu. Edina možna razlaga tega pojava se nam zdi nekdanji skupni, verjetno keltski substrat. To pa bi kazalo, da je v slovenski ljudski pesmi prisotna močnejša primes pred- slovanskega izročila na naših tleh, kot smo mislili doslej.«36 Vodušku nikakor ne morem oporekati pri njegovih spoznanjih. Njegove trditve bi spremenil samo v tem, da ne gre za primesi predslovanskega, temveč kvečjemu neslovanskega izročila na naših tleh. 3 7 Razlika je bistvena! Ce namreč sprejmemo tezo, da se slovanski živelj v vzhodne Alpe ni naselil šele v 6. stoletju, temveč mnogo prej, vsekakor pa prej, kot so v te kraje prišli Kelti, potem nam postane tudi ta »presenetljiv« pojav docela razložljiv. Takšno »prežetje« dveh kultur je namreč možno samo z morebitnim dolgoletnim skupnim življenjem keltskega in slovanskega življa od leta 500 pred našim štetjem, ko naj bi Kelti prišli v deželo in si jo vojaško in politično podvrgli, do približno leta 100 pred našim štetjem, ko arheologi ugotavljajo, da si je staroselska kultma spet opomogla, maloštevilno keltsko prebivalstvo pa naj bi se »utopilo« v staroselski množici. To je logična razlaga tega pojava. Ce bi se hoteli za vsako ceno držati teze o priseUtvi Slovanov (Slovencev) v 6. stoletju, nam postane pojav docela nerazložljiv in dejansko »presenetljiv«. Prebivalstvo dežele, za katero je ugotovljeno, da je bila gosto in kontinuirano naseljena, naj bi se namreč pred slovanskimi prišleki umaknilo v višje ležeče predele, v tem primeru pa ni jasno, kako bi s svojo kultmo na te prišleke lahko vplivalo. Se več! Slovani naj bi po trditvah zgodovinarjev celo nadaljevali svoj razvoj prav na temelju staroselske kulture. Sprašujem se, na kakšen način naj bi bila ta kontinuiteta mogoča? Ce pa se domnevni staroselci niso umaknili, temveč so prišlekom odprtih rok ponudili na voljo svojo zemljo in druge dobrine, bi morah v naši dežeh govoriti nek drug jezik, vsekakor pa vsaj močno mešanico romansko-keltsko-ilirsko-slovanskih in bogsigavedi še katerih jezikov, nikakor pa ne enega najbolj arhaičnih slovanskih. Robert Vrčon Nadaljevanje in konec prihodnjič OPOMBE 35 Valens Vodušek: Značilnosti slovenske ljudske glasbe in njenega razvoja, 3. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1967 (ciklostil), str.l 36 Valens Vodušek: Slovenska koroška ljudska pesem, 6. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 1970, Zbornik predavanj, Ljubljana 1973, str.48 37 Gre za primer apriornega sprejetja trditev zgodovinarjev in razlaganje glasbenih pojavov na takšni osnovi, namesto da bi etnomuzikologija ponujala svoja spoznanja na voljo zgodovinopisju v pomoč za ustreznejše zgodovinske interpretacije. NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. avgusta 1995 ZGODBICA O MUCAH Maček Muri Je kje še kdo, ki go ne pozna V Mačjem mestu imajo same mačje stvari in predvsem nobenega psa. Ce pa se že ka-kašen prikaže, mora imeti nagobčnik. Ker psi ne marajo nagobčnikov, ne hodijo v Mačje mesto. Zato se po Glavni ulici sprehajajo samo mački in mačke. Hodijo na Mačji trg, kjer pri brkatem Mar- ku kupujejo ribe iz mačjega morja. Sredi trga stoji mačja občina. Tam uraduje mačji župan, ki mu parvijo Veliki maček. Kadar stopi na balkon, ga vsi mački na trgu pozdravijo. Veliki maCek jim zmeraj sporoči kakšno prijetno novico. Včasih jim reCe: »V nedeljo popoldne bo v mačjem parku velika tombola. Glavni dobitek je maCek v Žaklju.« Ali pa pravi: »Danes ob treh bodo v Velikem drevoredu mišje motorne dirke. Občinstvo prosimo, naj ne poje tekmovalcev.« In kako je bilo potem, si .. lahko preberete v knjigi MaCek Muri, ki jo je napisal Kajetan Kovic in ilustrirala jelka Reichman. Izšla je pri Založbi Mladinska knjiga. Ko zapoje zvonček v uri, prebudi se maček Muri. S taco si oči pomane, vzdigne rep in hitro vstane. Mačjo posteljo prezrači, mačjo suknjo pokrtači in na zajtrk se odpravi v krčmo Pri veseli kravi. Tam ga čaka stalna miza in točajka muca Liza, ki prinese lonček mleka in še mačji kruh od peka. Ob jedači poglobi se Muri v mačje časopise, vse prebere brez razlike, Judi vejice in pike. Potlej plaCa in Cez cesto gre na sprehod v Mačje mesto. ZGODBICA O ŽABICAH Odlomek iz knjige Poljub za princeso Kvakico Sredi močvirja za devetimi gorami se je pred davnimi časi razprostiralo žabje kraljestvo. Prestolnica je bila zavarovana z visokim obzidjem iz ločja in rogoza. Na hribu je stal grad, sezidan iz blata in porasel z mahom. Govorilo se je, da je pod pragom zakopana velikanska skrinja, polna zlata in dragih kamnov. Kralj Kvakar Zeleni je že večkrat ukazal, naj skrinjo izkopljejo. Ministri pa so mu zmerom svetovali, naj jo raje pusti, kjer je, ker ni cisto gotovo, da je res tam. Za gradom je bila mlaka, čista kot bazen kraljice Regine. Zabjanke iz vsega kraljestva so vanjo odlagale jajčeca iz katerih so se izvalili drobni Cmi paglavci. Z gradu so jim prinašali najboljšo hrano, tako da so se hitro razvijali v žabje mladice. Ko je prišel Cas, so se okrog mlake zbrale Zabjanke, ki so hotele postati matere. »Kvak, kvak, mak ...« s° klicali mladiči. Tista Zabjanka, ki se je prva dotaknila kvakaca, je postala njegov mak, kot se reče mate' ri v žabščini... Knjiga Poljub za princeso Kvakico je izšla pri Založbi mladinska knjiga. Napisala j° je Ifigenija Simonovič in ilustrirala Alenka Sottler. RAZSTAVLJENA RAKETA V množici različnih delov na levi poiščite tiste, iz katerih je mogoče sestaviti raketo na desni KMETIJSTVO Nedelja, 13. avgusta 1995 MLOBISK / POGOVARJALI SMO SE S PRIDELOVALCI IN Z USLUŽBENCEM GORSKE SKUPNOSTI V Benečiji je gojenje jabolk ena glavnih kmetijskih panog Kljub dolgi tradiciji se pridelava krči, stare sorte pa izpodrivajo nove knf3 ^anaSnji obisk pri naših /^ovalcih smo se iz tržaške krajine preselili v Beneško (j 0vanij°, gorato območje naše G e^e> ki ga večkrat premalo ,azHamo. Izmed kmetijskih e 'avnosti je tu gojenje jabolk s a najvažnejših panog. Najprej w.° Se pogovorili z gospodom l želejem Korenom, usluž-tn lem ^orske skupnosti v Spe-j ’ ki nam je orisal splošno po-gojenja jablan v Nadiških »V Beneški Sloveniji je tre-jab/10 Pr^kžno 50 ha površine šoto ^ovih nasadov. V glavnem nj; 0.rrianjsi nasadi in ljudje se z J jai ukvarjajo kot z dopolnilno uejav- p avnostjo. V naši deželi goji-p Jablane v glavnem v ravnini. NaU' .bkim je Gorska skupnost ce dolin zgradila zbiralni pj tar in ga dala v najem zadru-ko t ^ skrbi tudi za prodajo .®tanjev in za prirejanje praz-bn)°V’ zadrugi SEVKA, ki se n i ukvarja z jabolki. ,V zbiral-lak11 Kentru 8re večina jabolk, da'° ^0t; )eseni kostanji, v pro-- i° Potrošnikom. Jabolka pro-1° tudi na tržnici v Vidmu Ce*° v Trstu. V zbiralnem dajaj (0v^u je hladilnik za 5.000 sto-iab la°°^k. celotna proizvodnja Vrt' iV ®eneSki Sloveniji pa se dj1 °krog 2.000 stotov. Ker je tu-f ,Precej novih nasadov, bi mo-g Ogg62 nekaj let pridelati okrog Guienje jabolk ima v Benečiji Ve, p'J tradicijo. Nekoč je namreč jn 'ko družin živelo od gojenja Prodaje tega sadja. Posebno sJ^kuost zbuja avtohtona sorta del]’ *z vestnika »Bollettino Ua j^ssociazione agraria friula- sevkaunic0 1909 izhaia-^> u d tipična m izvirna sorta ja-atle iz Beneške Slovenije. Na V stoletja je bila razširjena sn S • vaseh- V okolici S p etra 2n Pr*delali letno približno Uo j00 st°tov jabolk. V zelo l90r nih kutinah, kot npr. leta Vq"i Pa se )e proizvodnja pod-JUa. Sevka je jabolko rumene, na sončni strani pa rdeče barve. Veljala je tudi za odporno sorto proti boleznim in zavijaču. Danes je sevka veliko manj razširjena. Nadomestile so jo donosnejše in bolj aktualne sorte. Veliko je zapuščenih nasadov sevke, še bolj pa osamljenih dreves, razširjenih po vsem ozemlju. »Pred petimi leti,« nam je pri-povedal gospod Koren, »so v deželnem kmetijskem raziskovalnem zavodu v Vidmu izvedli raziskavo o tej sorti. V ta namen so cepili 500 jabolk iz Ronec (občina Podbonesec) in iz Hlaste (občina Podutana) na podlago M106 v sevko. Rezultati niso bili dobri, saj jabolko ni imelo tistih značilnosti, ki bi jih moralo imeti. Razlogov za to je veliko. Po vsej verjetnosti je tudi prebogata zemlja. Nekoč so sevko gojili na bolj ubogi zemlji in v hribu, v nadmorski višini od 300 do 600 m. Drugi razlog naj bi bil ta, da so nekoč cepili na sejanec (podlaga, ki je zrasla iz semena). Nekoč so jabolka ostala trda do februarja-marca. Tedaj tudi niso zalivali. Pridelek je bil sicer za 30 odstotkov manjši, to pa je slo v prid kakovosti. Kmetje so se danes posvetili donosnejšim in bolj standardnim sortam, kot npr. golden, jo-nagold in jonagored. Te sorte dajo dobre in zanesljive rezultate, obenem pa zadovoljujejo potrošnikov okus. Zal ima sevka take značilnosti, ki ne ustrezajo potrošniku, zato se obiranje ne splača. V Beneški Sloveniji je tudi nekaj jablan sorte florina. To je nova sorta, odporna proti škrlupu, vendar ne gre v prodajo, ker ni dovolj poznana. Avtohtone sorte so - poleg najbolj razširjene sevke - se kabalauka in barnenka (podobna sorti re-netta).« Pri Spetru je naselje Azla, kjer gospod Andrea Visintin (na posnetku s sinkom v svojem nasadu), sicer profesor agronomije na kmetijski Soli v Čedadu, goji jabolka kot dopolnilno dejavnost. Takole nam je predstavil svojo kmetijo: »Imam 28 ha kmetije, od katerih so trije ha posajenih z jablani. Ostalo so travniki, gozdovi, koruza, imam tudi nekaj kostanjev. Skupaj gojim 6.000 jablan treh sort: golden, jonagold in granny smith. Štiriletne golden dajejo 5 kg jabolk na rastlino, osemletne pa 15 kg na rastlino. Jablan sorte granny smith je 20 odstotkov celotnega nasada in so porazdeljene tu in tam, ker služijo kot opraševalke. Prihodnje leto bom sadil še 0,5 ha sorte stark. Vzgojna oblika je spindel, sicer razširjena po severni Evropi, sadit-vena razdalja pa 1,20 m za 3,80 m. Podlaga je M26, nizko-srednje rasti, in to zaradi velike gostote. Najhujsa glivična bolezen pri jablani je škrlup. Nadzorujem ga s pomočjo male meteorološke postaje, ki določa pravilni čas škropljenja. Proti škrlupu škropim 12-13 krat letno, v nižini pa je škropljenih posegov do 30 krat, ker je topleje. Jabolčnega zavijača nadzorujem s feromonskimi vabami. Drugi problem je toča, ki je tu pogosta in proti kateri sem zavarovan. Včasih je problem tudi suša in mogoče bom v prihodnosti uvedel namakalni sistem. Jabolka pobiramo od 10. septembra naprej. Letna proizvodnja je 30-40 ton na hektar. Za prodajo se poslužujemo zbiralnega centra v Spetru, nekaj gre tudi na tržnico v Videm in pa v neposredno prodajo.« Ko smo gospoda Visintina vprašali, kako je s sevko, nam je dejal: »Imam tudi nekaj jablan sevke, ki pa ne sodijo v intenzivni nasad, temveč so razpršene. S sevko je problem, ker je ljudje ne kupujejo, saj je ne poznajo. Bolj so usmerjeni na standardne sorte, zato ji ne posvečam toliko pozornosti. Lani smo za praznik, ki ga v zbiralnem centru organiziramo jeseni, prvič pripravili sok iz samih sevk in ga prodajali. Bil je to pasterizirani biološki sok. Zelo dobro smo ga prodali. Ker je sevka kislastega okusa, je dobra za predelavo v vino, ki je v naših krajih že od nekdaj znano. Problem pa je, da se predelava zaradi stroškov in cene jabolk ne splača.« Magda Sturman SOCIALNI KOTIČEK / INAC Združljivost kmečke pokojnine z drugimi dohodki Splošno je znano, da se nekdanji odvisni delavci po upokojitvi ne morejo več zaposliti oziroma jim zavod INPS v tem primeru zadrži del pokojnine. Za kmečke zavarovance (kot tudi za obrtnike in trgovce) pa so pravila precej drugačna. Med raznimi vrstami pokojnine ni nobene razlike, merodajno je le, ali je neposredni obdelovalec uveljavil oziroma pridobil pravico do pokojnine pred ali po 1. januarju 1995. 1. ) Določila do 31. decembra 1994: kmečka pokojnina (zadostuje, da so obstajali pogoji za upokojitev) je v celoti združljiva z morebitnim dohodkom od samostojne dejavnosti in INPS mora še naprej izplačevati neokrnjeni pokojninski znesek. To je v skladu s trdno zakoličenim pravnim principom, da so pridobljene pravice neodtujljive. 2. ) Določila od 1. januarja 1995: kmečki upokojenec ima pravico le do minimalne pokojnine in do 50 odstotkov višjega zneska, če je ustvaril dohodek z opravljanjem samostojne dejavnosti. 1. januar 1995 je torej zelo pomemben mejnik, ki novejših upokojencev ne spodbuja k samostojnemu delu. 3. ) Predčasna starostna upokojitev (na osnovi 35-letne zavarovalne dobe) je bila do 31. decembra 1994 v celoti združljiva z dohodki od samostojne dejavnosti. Za poznejše upokojitve velja pravilo 50-odstotnega odtegljaja na znesek, ki presega vrednost minimalne pokojnine. Od 1. januarja 1996, ko bo začela veljati pred dnevi izglasovana pokojninska reforma, pa Bodo omejitve še večje. Z dohodki od odvisnega ali samostojnega dela ne bodo več v celoti združljive ne le starostna in invalidska pokojnina, temveč tudi družinska pokojnina, ki jo uveljavi preživeli zakonec. (ma) Kmečka zveza obvešča svoje člane, da bodo njeni uradi na veliki šmaren zaprti Predpisi in navodila za prevoz vina Norme za prevoz laa so bile v Italiji edno zapletene, zato 01110 skušali v poenostavljeni obliki prikazati najpogo-stejše primere prevoza vina in kako se moramo takrat ravnati. ^ravoz vina v posodah do 60 litrov . Pri prevozu vina v posodah do 60 litrov zmogljivosti 'Pletenke za 54, 34, 28, 20 litrov itd.) mora vino sPternljati navadna spremna listina (bolla d’accompa-onaniento IVA). V njej mora biti (poleg vseh običajnih P°datkov: ime, primek, naslov, davčni kodeks ali št. ■o prodajalca, kupca in prevoznika, datum in ura pre-V°2a> količina, ločena po sortah in zmogljivosti posod), rravedena tudi skupna količina prevažanega vina. Ko-P1)6 te listine ni treba več pošiljati v Conegliano (Trevi-s°'’kot smo to morali delati doslej za VA. 1 in V.A.2. Nabava in uporaba Spremne listine lahko kupimo v vsaki pooblaščeni Prodajalni oziroma papirnici. Za nakup je treba poka-Za*j kartonček številke IVA in osebni dokument. Pred akupom je treba imeti register spremnih listin IVA (re-IPstro di carico delle bolle IVA), ki mora biti predhod-no ožigosan na krajevnem uradu IVA. Uporaba teh dokumentov ni podvržena nobenemu Predhodnemu žigosanju ali fotokopiranju, kot je bilo P^hnozaV.A. 1 in V.A.2. 'Oprostitev za vino v posodah do 5 litrov Po novi normativi EGS so oproščeni izstavitve aPremne listine IVA prevozi do skupnih 100 litrov vina Posameznih posodah (do največ 5 litrov zmogljivosti saka), ki so zamašene in imajo etiketo ter nalepko IVA loontrassegno IVA). Oprostitev za vino v posodah od 5 do 60 litrov v teh primerih je predvidena oprostitev za prevoz, ki j16 presega skupnih 30 litrov, vendar pod pogojem, da ) Posoda opremljena z nelepko IVA, da jo prevaža za-^JlPrrik in da je vino namenjeno družinski porabi na- slovljenca (destinatario). Prevoz vina v posodah čez 60 Utrov zmogljivosti Za prevoz vina v posodah z več kot 60 litrov zmogljivosti (sodi, cisterne ipd.), je od 1.1.91 obvezna iztavitev takoimenovanega »Documento commericale omologa-to« (DOGO). Glede nato, da so ti prevozi zelo redki, saj se vino v glavnem prevaža v posodah do 60 litrov zmogljivosti, svetujemo vsem, naj si ne nabavijo prevelikih količin obrazcev DOGO. Oprostitve Za prevoz vina v posodah, ki imajo več kot 60 litrov zmogljivosti, v bistvu ni nobenih oprostitev. Oprostitve pridejo v poštev le za nekatere prevoze grozdja, vinskega kisa in tropin. Več o tem bomo pisali v času trgatve. Nabava »DOGO« Dokument DOGO lahko kupimo v vsaki pooblaščeni prodajalni kot navadne spremne listine IVA, moramo pa predhodno imeti ožigosan register spremnih listin. Uporaba in predhodno ožigosanje »DOGO« Pred uporabo mora vse štiri kopije ožigosati občina. Potrditev Kot prej za V.A.l in V.A.2. mora biti tudi dokument DOGO, ko je že izpolnjen in pred prevozom, potrjen z žigom na občini. Obveznosti občin za DOGO Ministrski odlok št. 184/89 nalaga občinam dolžnost, da imajo zadostno število obrazcev DOGO za tiste, ki nimajo registrov vina (npr. register za komercializacijo, register za vinifikacijo oz. hrbtno stran letne prijave vina). Nekaj primerov prevažnja vina A) Vinogradnik proda eno ali več pletenk po 54 litrov: V tem primeru in neglede na to, kdo opravlja prevoz, mora tega spremljati samo navadna spremna listina IVA (Bolla d’accompagna-mento IVA). Na pletenkah mora biti nalepka IVA in etiketa. B) Vinogradnik proda en sod s 100 litri vina: Prevoz soda mora spremljati dokument DOCO, ki mora biti ožigosan na občini pred začetkom prevoza. DOCO lahko kupimo v vsaki pooblaSeni prodajalni, le da moramo predhodno imeti ožigosan register spremnih listin in kartonček s številko IVA ter veljaven osebni dokument in seveda letno prijavo vina in/ali register za komercializacijo ali za vinifikacijo. C) Vingoradnik proda 100 steklenic vina po 0, 75 litra vina: Glede na to, da je vino ustekleničeno v posodah do 5 litrov ter da je skupna količina prevažanega vina manjša od 100 litrov, imajo steklenice etiketo in nalepko IVA. Za ta prevoz ni potreben noben dokument, v primeru, da steklenice prevaža privatnik (kupec) in da niso namenjeni nadaljnji prodaji. Ce ti pogoji niso izpoleni, mora vinogradnik izstaviti navadno spremno listino (bolla IVA). D) Vinogradnik proda 150 steklenic vina po 0, 75 litra: V tem primeru je treba izstaviti navadno spremno listino (bolla d’accompagnamento IVA), ker skupna količina prevoza presega 100 litrov vina. E) Vinogradnik proda zasebniku eno pletenko od 10 do 20 litrov vina: V tem primeru ni potreben noben dokument, vendar pod pogojem, da je prevoznik zasebnik in da je vino namenjeno družinski porabi naslovljenca. Za nabavo potrebnih dokumentov in registrov, kakor tudi za podrobnejše informacije vas vabimo, da se zglasite naravnost v uradih Kmečke zveze na glavnem sedežu v Trstu ali v podružnici v Nabrežini (vsak torek) ali na Opčinah (vsak četrtek). Sergij Majovski Obvestilo v zvezi z ukinjenim zavodom SCAU Kot smo že poročali, je bil 1. julija ukinjen zavod SCAU, njegove funkcije pa prenesene na INPS. Zakonski odlok št. 262 z dne 30. junija 1995 je predvidel ustanovitev centralne komisije, ki bo v okviru zavoda INPS preverjala in izterjevala poenotene kmetijske prispevke. Komisijo bodo sestavljali trije predstavniki samostojnih in trije predstavniki odvisnih delavcev, V pričakovanju imenovanja elanov komisije in premestitve osebja zavoda SCAU na INPS in INAIL, je treba vso korespondenco in upravne prizive naslavljati naINPS oziroma na njegove pokrajinske urade, ki jo bodo nato posredovali novi centralni komisiji. AVTOR: SIMON BIZJAK STEKLENA CEVKA ZA KEMUSKE POSKUSE CVETLICA, KUMA PLODNICO TRAVA PRVE KOŠNJE OZEK PAS BLAGA PRITOK DONAVE PRI ULMU UD, OKONČINA NAPOVE- DOVALEC PRIHOD- NOSTI RUSKI NOGOMETNI VRATAR DASAJEV ENOCLENIK V MATEMATIKI RAJKO NAHTIGAL CES. MOJSTER LUTKOVNEGA FILMA (JIRII MUSLIMANSKO M. IME (IZCRKSENEII DANSKI OTOK TEKMICA, KONKURENTKA KOMUNI- STIČNA INTER- NACIONALA SKODUIVEC NA SADNEM DREVJU MESTO V SREDNJI BOSNI OB KRIVAJI ŽABJE PARJENJE MELIŠČE /■ / EDVARD KOCBEK NAČRT VRTANJA ZEMEUSKE SKORJE NIZOZEMSKI REŽISER (JORIS) DESNI PRITOK PADA (IZCRKROTA) MESTO V BANATU BANTU LJUDSTVO MESEC LJUBEZNI MEHKO USNJE IZ KOZ DIVJADI DEL KMEČKEGA VOZA ANG. UM.ZG. (HERBERTI VEČSTAVČNA SKLADBA ZENSKA OBLEKA ZA POSEBNE PRILOŽNOSTI OSKAR KOGOJ ZANIMANJE ZAKAJ SLOVENSKI IGRALEC BAN KATRAN MAKEDONSKI PESNIK ŠOPOV NEM. FIZIK, IZUMITEU TELEFONA IPHILIPP1 MOŠKI PLASC BREZ ROKAVOV / STOLETJE, VEK PODZEMNI HODNIK ALENKA KEJŽAR ANGLEŠKI IGRALEC GUINNESS SPLOSNA POMILO- STITEV SANJE TORINO / BREZALKO. PUACA GOZDNI GLODALEC S KOŠATIM REPOM ZOBNA GNILOBA TURCUA ZAUPNIK, POVERJENIK MLAKA, LUŽA ZA POLTON ZVIŠANI E ANTON VODNIK GR.BOGZNA- NOSTIINUMET. POMOŽNI DUHOVNIK AM.OTOKV ALEUTIH AM.JAZZIST HAMPTON / RAZBOJNIK MEDVEDEK VREČAR DONNA SUMMER / ZADNJI KRAU Z. GOTOV V ŠPANIJI / KOLEDO- VANJE ZNAČILNOST MORSKE VODE IVAN LEVAR DEJAVNOST SABOTERJEV BOGOMIL FATUR CABETOVA UTOPIČNA DRŽAVA H;0 POKRAJINA v VIETNAMU (IZCRK _MAN6)—- SKODUIV GLODAVEC PREPIR, SPOR (NAREČNO) ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA PRVI ZIDOVSKI MESEC / / AMERIŠKA PEVKA BAEZ NEDORASEL] FANT STRIM. PESNIK ANTIČNI BEOTUEC MALENKOST, TROHICA Z / VEC LOKOV, LOKI / NAJSTAREJSI ODDELEK JURE RIBIŠKA MREŽA DUKE ELLINGTON KRANJ TUJEC, PRI-SEUENEC, NASPROTJE AVTOHTONA / AKTINU GLASBILO Z ROC1CO TVORBA V PANJU "NORV. DVORNI PESNI IZTOK MLAKAR SOPROGA GORBAČOVA / ORIENT. BARVILO ZA LASE X RENU ANGLEŠKI SAHIST (JOHN) / OTOČEK V PRESP. JEZ. ZAČETNIK ARIANIZMA DOMAČINSKI VOJAK V AFRIKI SELEN IT. PISATELJ ICORRADOI VENO TAUFER y VEC OTROK, OTROCI ono HAHN HRV.PEVKA POLEŽAL BERILU X KIRGIŠKI PISATEU (CINGIZ) ČETRTI RIM. KRAU ROPARSKI DELFIN / / AVSTR. SKLAD. (FRANZI PISEC SONETOV AM. IGRALEC (ALANI r / HRVAŠKI PARLAMENT SL. PEVEC IN RADUSKI VODITEU (JANKO! LETOVIŠČE NA KRIMU AM.TEKAČ BURREL IZPRASE- VALEC SENCA (POMANJ.I Z ' SP. KITARIST IN SKLA-DATEU (FERNANDO) Z ŠPORTNO URJENJE ARTHUR RIMBAUD SLAVKO AVSENIK KARL BENZ Z X X X X NIZ. SLIKAR (AERTVAN) NEM. DIRIGENT (BRUNO) Z DRUŠTVO NARODOV ETIOPSKI GOSPOD STAREC (STAR.) X X X : X X X X X X X 16. IN 4. ČRKA PRIMOŽ KOZAK MALICA (NAREČNO) SULTANOV RAZGLAS X PRIJETNOST, DOMAČNOST PRITOK SAVINJE NEKDANJI SREBRNIK ZA ŠTIRI KRAJCARJE ERVIN CURLIC SREDISCE MOLDAVIJE X X (.GENERALNI [SEKRETAR OZN LETNI GOZDNI POSEK PRISTA- NISCE AM.KNJIZ. (EDGAR Al RIBJA KOSCICA X MESTO V ZAHODNI ROMUNUI Z VLADIMIR NABOKOV X AM.PEVEC CHARELS SILIČU X ZG. KRAJ PRI GORNJEM MILANOVCU DRUGI NAJVECJI JADRANSKI OTOK LUKA V LIBANONU SAIDA X SLOVENSKO MESTO NA KOROŠKEM ITALIJANSKO MESTO MED TERAMOMIN PESCARO FINSKO JEZERO, ENARE X Gesla prejšnje nedeljske križanke Robert Englaro, Grega Židan, Džoni Novak, Štefan Škaper Rešitev prejšnje nedeljske križanke SAMOSTOJNOST, ANESTEZISTKA, OTTA, RIN, AVT, TIR, DIM, DVA, ROBERT ENGLARO, SMASH, RILA, JUG, AMOR, ERA, CIN, ETRURKE, SAMOGIB, MILANČAN, EVIAN, TREPANACIJA, ENDO, GESTA, ARN, PRIKAZ, NIAS, ANA, IN, RUNE, VIC, TOŽENKA, ASTERISK, ADONAI, PIL, OB, STEVAN, VLADA, MLADOST, KOVANCI, AKNA, PRILASTEK, AK, AIR, SAT, KLEMENTINA, ROKA, PAS, NORNE, OS, NIN, IVERJE, KVINTESENCA, ANT, DELTA, Ll, OVIEDO, AA, ACA, RISALNIK, ETNIK, DŽONI NOVAK, CG, JAN, RJ, NANOS, AENONA, ADAR, RINKA, AST, MINI, ŠTEFAN ŠKAPER, ANJA, PANEL, ALBINA, NOEL, RETA, LM, NAN NAPOVEDI PRIREDITEV Nedelja, 13. avgusta 1995 gledališča [SLOVENIJA program abonmajskih predstav V SEZONI 95/96: ^LIKI ODER: R^Dtago Jančar: HALSTAT, režija Franci Mlaj*11 ^nou^h: SKUSNJA, režija Dušan Ta^f Shakespeare: OTHELLO, režija Vito ^6an Genet: BALKON, režija Damir Zla-tat-Fray ^IMorski poletni festival Koper anes, 13, avgusta, ob 21.-30 uri, bo na vrtu ovenica Koper tretja repriza igrive-Shjdalisko-ritmicne fuge CARMINA SLOVNICA Damirja Zlatarja - Fraya. Igrajo: Maruša Oblak, Mojca Partljič, Violeta Tomič, Ivan Rupnik. Poje: Ditka Haberl. TRNFEST 95 KUD FRANCETA PREŠERNA V torek, 15. avgusta, ob 21. uri, bo v prostorih KUD otvoritev ontološke razstave Gorana Ignjatije Jankoviča NASE TORBE / O UR BEGS. Na otvoritvi razstave bo otvoritveni performans - ritualno rezanje novega Sansonite kovčka ter videobag projekcija. Avtor videobaga je dr. Damjan Bojadži- Koproducenta Trnfesta 95 sta OSI - Slovenija in SOU Ljubljana, podprla pa ga je tudi Mestna občina Ljubljana. PTUJ Danes, 13. avgusta, ob 21. uri, bo na dvorišču dominikanskega samostana na Ptuju nastopilo tukajšnje gledališče ZATO s svojim letošnjim dramskim projektom KRČMARICA avtorja Petra Turrinija. Igrajo: Gregor Geč, Rok Vihar, Tadej Toš, Vojko Belšak, Maša Židanik, Barbara Vidovič, Vesna PernaCiC. Režija: Samo Strelec. FESTIVAL RADOVUICA 95 SPODNJA IDRIJA Jutri, 14. avgusta, ob 20. uri, bo v cerkvi Device Marije Vnebovzete koncert komorne glasbe. Nastopajo: vokalni kvintet Zephyrs, ki izvaja predvsem madrigale, ansambel Suo-nare e Cantare, katerega elani uporabljajo stara glasbila ali njihove kopije. Program: C. Monteverdi, A. Zanettini, G.P. Cima, J. H. Kapsberger, G. Frescobaldi. CfURLANUA-jULIJSKA KRAJINA tgST gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich ednarodni festival operete 1995 enes, 13, t.m., ob 21.00 - Gala koncert po-fj.en skladatelju Franzu von Suppdju bo j.. jaediiarodni Festival operete 1995. tJ.1,tl8®nt bo Dunajčan Alfred Eschwe. Nasto-£ a bosta sopranistka Patrizia Ciofi in tenor BI, IIIl>naso Randazzo. ^agajna gledališča Verdi bo zaprta do 12. Ptembra.Od tega datuma dalje bodo na razil. 8° novi abonmaji in eventuelne rezerva-)e preostalih prostih mest. ^a,l sv. Justa jjaries, 13. t.m. - Prva izvedba filma »Johhny ? lywood», režija B. Levinson, igrajo J.Pe-v1’c- Slater in V. Abril. (7ne^e*i0, 20-t.m., ob 21.00 »II re leone» ^ 1994), režija R. Allers in Rob Minkoff; v ponedeljek, 21. t.m., ob 21.00 -»La carica dei 101» (1961-1994), režija VVolfgang Wainwright. GORICA Goriški grad Od 3. do 9. septembra bo na sporedu Alpe Adria Puppet festival. VIDEM Poletne prireditve: Na gradu je do konca meseca na ogled razstava »Toto, dal varieta al cinema (1917-1945)«; Palača Morpurgo: v Četrtek, 17. t.m., bo ob 18.30 koncert Andrea Musto (violončelo); v četrtek, 24. t.m., ob 18.30 - Koncert - Rossinijeva in Mozartova glasba. Trg Matteotti bo v soboto, 19. t.m., ob 21.00 -Skupina The Terem Quartet (Petrograd) Giardino del Torso: V Četrtek, 17. in 18. t.m., ob 21.00 - Predvajanje filma »The Mask«. [koroška ^sugvic |vUstno gledališče: v torek, 15., 17. in 19. r®' °b 20.00 - G. Bizet »Carmen» opera v bancoscini. arantanski poletni festival ^ngresna hiša: V sredo, 16. t.m., ob 20.00 -ncert sinfonicnega orkestra iz Prage. V četrtek, 17. t.m., ob 20.00 -Koncert Češkega sinfonicnega orkestra iz Prage. BEKŠTANJ Grajska arena: v sredo, 16. t.m., ob 20.00 -Koncert zbora dunajske državne opere. BELJAK Kongresna hiša: jutri, 14. t.m., ob 20.00 -Karantansko poletje - Jazz meets classic. RAZNE PRIREDITVE ISLOVENIJA NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI , ČRNO - BELI STRIP želena oz. prednostna tematika je boj Proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti do »drugačnih« in podobno. Stri-P| Daj bodo v izvirnem jeziku, s prilože-'JD prevodom v angleščino ( za podna-Ptse ). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti 100 DEM, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj ripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne ZVH,'e. Načrtujejo pa tudi razstavo vseh Prispelih stripov, zato avtorje prosijo, a pošljejo originale, ki jih bodo po raz-ayi vrnili. Rok za oddajo je 1. oktober, iripe pošljite na naslov Ljubljana, Ker-SDjkova 4, soba 412, s pripisom »ZA ANTI NAZI NATEČAJ«, vsak torek in četrtek od 12. do 14. ure, dobite vse ostale informacije na telefon 061 / 319 662. NATEČAJ ZA KRATKI ČRNO - BELI STRIP Ob evropskem letu varstva narave in nezavarovanih območij (1995) razpisuje revija Stripburger v sodelovanju s skupino Živo Zeleni natečaj za kratki crno-beli strip (obseg do 4 strani) inspi-riran s tematiko varstva narave. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku z priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Trije stripi, ki jih bo izbrala žirija v sestavi elanov uredništva Stripbur-gerja in predstavnikov skupine Živo Zeleni, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami (500,300, 200 DEM). Vsa prispela dela bomo objavili v posebni iz- Rok za oddajo je 1.10.1995. Stripe pošljite na naslov: Stripburger (Ao strip), Forum, Kersnikova 4, Ljublja-na.Telefon 061 / 319 662 (tor. in cet. 12.00-14.00) FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA IR§T Musei di sera« (Večer v muzejih) Rp °r . . 22.8., ob 20. uri pa bo dr. Lorenza semiti predavala o zbirki Antonina Rusco-..J.® ln Odinee Opuich, ki jo hranijo v mu- V torek, 29. t.m., ob 20.00 v mestnem muzeju Morpurgo (Ul. Imbriani 5) bo dr. Lorenza Resciniti predstavila kip Napoleona Bona-parteja Antonia Gano ve. Predvajali bodo tudi film »Maria Walewska (ZDA 1937) in »La bella e la bestia (ZDA 1992). V Cankarjevem domu je na ogled stodvajset grafičnih dei nemškega slikarja in oblikovalca, študenta in profesorja na Bauhausu, pomembnega predstavnika konstruktivizma, JOSEFA ALBERSA. BIED Danes, 13. avgusta, ob 20. uri, bo v-turisticno-poslovnem centru koncert ansambla Adria Dbdland. Prav tako danes, ob 21.uri, bo v Cafe Bel-vedere blues rock večer. Nastopa skupina Leteči potepuhi. OKARINA ETNO FESTIVAL BOVEC Danes, 13. avgusta, ob 21. uri, bo v trdnjavi Kluže koncert etno glasbe Skandinavske bele noči. Nastopajo: Vasen, Kersti Štabi (Švedska), in Folkkarit (Finska), (na sliki levo: Kersti Štabi, Olov Johansson - Vasen) BIH) Danes, 13. avgusta, ob 21. uri, bo v zdraviliškem parku koncert etno glasbe Prostrana Panonija. Nastopajo: Marta Sebestyen, Okids En-semble in Vujicsics Ensembleiz Madžarske. LJUBLJANA-KRIŽANKE Jutri, 14. avgusta, ob 20.30 uri, bo v Križankah koncert klasične glasbe. Nastopata:-Rok Klopčič, violina, in Srebrenka Poljak, klavir. Program: Beethoven, Bach, Brahms. ROGAŠKA SLAHNA Jutri, 14. avgusta, ob 20.30 uri, bo v kristalni dvorani koncert klasične glasbe. Nastopa Jess Trio z Dunaja, ki jo sestavlja avstrijska glasbena družina Kropfitsch. Tu so brata, pianist Johannes in violončelist Stefan, ter sestra Elisabeth, violina. Program: Beethoven, Liszt, Brahms. MODERNA GALERIJA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji. V Mali galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. NARODNA GALERUA. Prežihova 1 V obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na-ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; slikarstvo in kiparstvo. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji; razstavi arhitektura in nastanek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine. NARODNI MUZEJ. Prešernova 20 Gotika v Sloveniji; svet predmetov. GALERUA ILIRUA. Tržaška 40 Na ogled je razstava skupine LEK: Veljko Aleksič, Tatjana Arh, Igor Boševski, Andrej Cvetko, Davorin Gros, Vincencija KonCan, Frida Lah-Gros, Mojca Plestenjak, Alojz Popelar, JolandaVeršič-Zabjak. MESTNI MUZEJ LJUBLJANA V Kulturno-informacijskem centru Križanke,-Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DET ALJ IN CELOTA JAKOPIČEVA GALERUA. Slovenska 9 Na ogled je pregledna razstava lesorezov 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala. MESTNA GALERUA. Mestni trn 5 Razstava avstrijske umetnice KKI KOGELNIK je na ogled do 14. avgusta. TRNFEST 95 KUD FRANCETA PREŠERNA. LJUBLJANA V prostorih društva je do 14. 8. na ogled razstava Cmobelih fotografij jazzistov JAZZY GA! fotografa Žige Koritnika. MESTNA GALERUA PIRAN Razstava del bolgarsko ameriškega avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta. GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SUTINA Do 9. septembra je na ogled 90 grafičnih listov karikature VVilliama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, GALERUA SODOBNE UMETNOSTI. CEUE V galeriji je odprta razstava Forma eterna, ki predstavlja 18 mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane, (na sliki: Dva rdeča kubusa) tJi u Mii GALERUA EQURNA. Gregorčičeva 3 V galeriji je odprta razstava slik Žige Okorna. Razstava temelji na umetnikovi prisotnosti v galeriji, tako da so obiskovalci vabljeni k pogovoru z umetnikom. GALERUA ŠKUC. LJUBLJANA V galeriji je odprta razstava fotografij Helen Shee-nan (Irska) in Jožeta Suhadolnika. Razstava je v okviru 22. zasedanja mednarodnega sveta-Amnesty International v Ljubljani. Mlada fotoreporterja razstavljata fotografije, nastale v različnih svetovnih kriznih žariščih. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST: Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James Rosenquist; v Muzeju je na ogled tudi razstava o zavarovalnici Ganerali »Od orla do leva«. Miramarski park- Konjušnica: Do 7. januarja 1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Muzej Revoltella-Galerija v S.nadstr. Na ogled je razstava Lombardskih sodobnih umetnikov: Ferrari, Bodini, Guerreschi, Vrtali e Cazzaniga. Občinska galerija: na ogled je fotografska razstava »Soba in zavest«. Grad sv. Justa-Bastione fiorito: Se danes, 13.8. je na ogled razstava »Vu x 6: Sechs Kimsterlerische Positionen aus Wien«, Urnik: od torka do sobote 10.30-12.30, 16-19. OPČINE: SKD Tabor-Prosvetni dom: Do 15 .t.m. je na ogled razstava »Človek in zemlja-openski jus». Urnik: vsak dan od 18.00-21.00. GORICA: V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12 odprta razstava »Ottocento di frontiera«. V dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini Soče in v Brdih. ŠTANJEL: V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. KOROŠKA CELOVEC: Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. BELJAK: Galerija Freihausgasse: na ogled je retrospektiva beljaskih umetnikov 1945-1995. ŠENTJANŽ V ROŽU: K-k center, Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loi-skahdl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj*. TINJE: Galerija Tinje: Do 17.9. je na ogled stalna razstava lesorezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. PLIBERK: Do konca septembra razstavlja Wer-ner Berg. FJK SLOVENIJA TRST Grad sv. Justa V Četrtek, 24. in v petek, 25. t.m., bo nastopil Frank Raya z reggage, blues, rap in rock skladbami. Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 13. t.m., ob 21.00 bo na terasi Muzeja Revoltella nastopila skupina Imagens do Brasih Jutri, 14. t.m., ob 20.00 in 22.00 - Iz cikla »Oltre il tempo, 1’arte del cinema« , ki ga urejuje Enzo kermol bodo v Avditoriju predvajali film »Moderns« Alana Rundolpha (1987) in »le-zioni dal vero* martina Scorseseja (1989). Trg Unita Jutri, 14. t.m., ob 20.30 -Koncert godbe na pihala Giuseppe Verdi, ki jo vodi Lidiano Azzopardo. Izvajali bodo VVeberja, Rossinija, Morriconeja, Gershvvina itd. Miramarski park Luci in zvoki Danes, 13. t.m., ob 21.00 »Buonasera signor Lebar e bentornato a Miramare* in ob 22.15 - »Sogno imperiale di Miramare«. V torek, 15. t.m., ob 21.00 «11 sogno imperiale di Miramare« in ob 22.15 Buonasera signor Lebar e bentornato a Miramare«. PORDENON V sredo, 13. septembra: Koncert Pina Danieleja skupno s kitaristom Pat Mathenyjem. ® RAI 1 §8 RETE 4 6.00 6.45 10.00 10.45 11.45 12.20 13.30 14.00 16.00 18.00 18.10 19.50 20.40 22.30 22.50 22.55 23.30 24.00 Aktualno: Euronevvs Kvarkov svet - V kraljestvu ruskega medveda Otroški variete Aspet-ta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zec-chino, vmes risanke Verdemattina - Nasveti Masa Aktualno: Sedmi dan, vmes (12.00) papežev blagoslov Aktualno: Zelena linija Dnevnik Variete: Gelato al limone, vmes (14.15) film Alta societa (kom., ZDA ’56, i. G. Kelly, B. Crosby) Film: Patto a tre (kom., ZDA ’65, i. F. Sinatra, Deborah Kerr, D. Martin) Dnevnik Variete: Gelato al limone Vremenska napoved, dnevnik in šport Film: C’ era una volta (fant., It. ’67, r. F. Rosi, i. S. Loren, O. Sharif) Variete: V pričakovanju Miss Italije v družbi... Dnevnik Dok.: Parlami d’ amore Mariu (življenje in delo V. De Sice) Športna nedelja Dnevnik in vreme RAI 2 Nad.: Atto d’amore Dok.: V kraljestvu narave Film: La passione del petere (dram., ZDA ’91), vmes (9.00) dnevnik Domenica Disney, vmes risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: Blossom Dnevnik Nan.: Al di qua del para-diso Dnevnik, oddaja o motorjih, vreme Film: La legge e legge (kom., It.-Fr. ’57) Variete: Cercando, cer-cando Film: L’ ultimo U-Boot (vojni, Nem. ’93) Nan.: Hunter Vreme in dnevnik Šport: Domenica sprint Variete: Go-Cart TV film: Corpi speciali (krim.. It. ’94, i. F. Moro) Aktualno: TG2 dosje Dnevnik in vreme Protestantizem Šport: tenis, turnir APT, 1.20 jadranja Nad.: Cime tempestose A RAI 3 6.30 6.45 9.00 10.00 12.00 13.40 14.00 14.15 14.25 15.15 18.50 20.25 22.30 22.50 0.20 0.40 2.15 Pregled tiska Variete: Fuori orario Koncert Šport: tenis, tour APT, 11.00 EP v kanuju Film: Due tipi incorreg-gibili (kom., ZDA ’86) Dok.: Potovanje po Afriki Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Nan.: Divisi dalla legge Šport: smučanje na vodi, 15.55 SP v atletiki Vreme, dnevnik, deželne vesti, 19.50 BlobSoup Film: La nave matta di Mister Roberts (kom., ZDA ’55, i. H. Fonda, J. Lemmon, J. Cagney) Dnevnik, deželne vesti Nan.: Komisar Maigret Pregled tiska, vreme Film v originalu: Our Betters (kom., ZDA" '83, r. G. Cukor.i. C. Bennett) Dok.: Zgodovina kinematografije (1. del) 7.20 11.35 13.30 14.00 15.40 20.30 22.35 0.30 0.45 Nan.: Lou Grant, 8.10 Tre nipoti e un maggiordo-mo, 8.40 Doppio gioco a san Francisco, 9.30 La časa nella prateria, 11.30 dnevnik Nan.: Dottori con le ali, 12.30 Moonlighting Dnevnik Film: Maciste alla corte dello zar (pust., It. ’64) Nan.: Donna in carriera, 16.10 Charlie’s Angels, 17.10 I časi di Rosie 0’Neill, 18.10 Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: I tre della Croce del Sud (pust., ZDA ’63, i. J. Wyyne, L. Marvin) Film: Casino de Pariš (kom., Fr. ’57, i. V. De Si-ca, C. Valente), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film: Peccati in famiglia @ CANALE5 6.00 9.00 10.00 11.45 12.15 13.00 13.30 15.30 17.30 19.30 20.00 20.30 22.40 0.30 0.45 Na prvi strani Nan.: Dogodivščine V. Tella (i: W. Lyman) Film: La piccola ribelle (kom., ZDA ’35) Variete: Scene da un ma-trimonio Glasba: Lestvica LP (vodi G. Scotti) Dnevnik Variete: Sapore di mare Film: Bravissimo! (kom.. It. ’55, i. A. Sordi) Film: I due colonnelli (kom.. It. ’62, i. Totd, W. Pidgeon, N. Taranto) Nan.: Časa Vianello Dnevnik TG 5 in vreme Kviz: II quizzone Film: Intimita violata (dram., ZDA ’92, i. J. 0’Neill, R. Benson) Nočni dnevnik Nanizanka: Sul luogo del delitto ITALIA1 6.30 11.30 12.25 12.35 13.30 16.30 18.30 19.30 20.00 22.55 23.00 1 .00 2.10 Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Nan.: Superboy Odprti studio Šport: Grand Prix (vodi A. De Adamich) Šport: Formula 1 start, 14.00 VN Madžarske Fl, 16.00 Parco chiuso Film: II giro del mondo in 80 giorni (pust., ZDA 88, i. P. Ustinov) Nan.: Magnum P.I. Odprti studio, vreme Nogomet: Juventus-Saler-nitana-Napoli (Memorial Andrea Fortunato) Zanimivosti o filmu Pic-coli omicidi tra amici Film: Swquadra anti-gangster (krim., It. 79, i. T. Milian, E. Cannavale) Italija 1 šport Film: Alullo Drom (kom., It. ’92, i. M. VVertmuller) S TELE 4 19.15 20.30 22.30 22.45 21.50 Dogodki in odmevi Nan.: Shaft Nad.: Carolina TV film (•) MONTECARLO 14.00 12.15 14.10 15.30 21.05 0.15 18.45, 21.00, 22.45 TG Verde Fazzuoli Film: Non ti pago! 23.15 SP v atletiki Film: La banda della Bmx (pust., Avstral. ’83) Dok.: Beli kakatua a RAI 3 20.25 20.30 20.45 slovenski program Risanka: Filip Dnevnik Nad.: Ipavci - Benjami (3. epizoda, 2. del) Ul Koper 16.00 18.00 19.00 19.25 20.15 20.25 20.30 21.15 22.15 22.30 23.30 Euronevvs Slovenski program Kam vodijo naše stezice Vsedanes »Rotocalco nostrann« V ospredju Žrebanje loto SP v atletiki, pregled Komentator: S. Vidrih Leonardo da Vinci Življenje in delo, Igrajo: Philippe Leroy, Giulio Bosetti in drugi Režija: Renato Castellani Vsedanes Vela... diamo noi!, oddaja o jadranju Horoskop SLOVENIJA 1 [dEHIP Avstrija 1 Živ žav, ponovitev Arabela se vraCa, ponovitev 17/26 dela Češke nadaljevanke Ob Sori Svet divjih živali, angleška plz serija, 6/16 Ljudje in zemlja Poročila Podeželski utrip, ponovitev angleške nanizanke, 3/10 del Paganini, švicarski film Policisti s srcem, avstralska nanizanka, 1/26 del TV dnevnik 1 TO Po domače TO Risanka TO Loto JR TV dnevnik 2, vreme, šport TO Zrcalo tedna Zakladi sveta: Turčija, francoski pustolovski kviz, 7. oddaja Velika potovanja z vlakom, angleška dokumentarna nadaljevanka TV dnevnik 3, vreme Šport Sova: Pustolovščine Neda Bles- singa, ameriška nanizanka, 2/3 del fr* SLOVENIJA 2 10.00 11.55 12.40 13.50 13.50 15.15 19.30 19.50 20.05 22.05 23.05 G. Puccini: La Boheme, posnetek iz operne hiše v Sidneyu Sova, ponovitev Strta srca II, 17. del, ponovitev Športna nedelja Budimpešta: Formula 1 za veliko nagrado Madžarske, prenos Goteborg: SP v atletiki, prenos TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Blaginja, angleški film Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper- Capodistria Športni pregled A KANALA Kalicopko Burleska Male živali Splošna praksa, ponovitev Epikurejske zgodbe Žametne vrtnice, čestitke Žametne vrtnice, ponovitev Generacija transformerjev n Živeti danes Vreme M Beverly Hills 90210 III, ponovitev 25. dela Beverly Hills 90210 III 26. del nanizanke BrH Kino, kino, kino Killing Zone, ponovitev filma 06.00 08.35 09.05 09.40 10.30 10.55 11.20 11.45 12.10 12.55 13.20 19.00 19.30 19.45 19.54 20.15 21.05 21.55 22.45 22.50 22.55 23.40 01.25 04.30 Black Beauty Kakor vam ugaja Duck Tales Benjamin Rožca Speedy Gonzales Duck Tales Bugs Bunny Parker Levvis Superman - Lois in Clark Blossom Športno popoldne: Formula 1 za VN Madžarske SP v lahki atletiki, iz Goteborga Vozovnica za dva Cas v sliki Vreme Pogledi od strani Dr. Markuš Merthin: Ljubimec Pravi Dunajčan se ne da: Nesreča Drugačna vprašanja, pogovor z dr. Heide Schmidt Cas v sliki Vizije Billy, How Did You Do It?, 4/6 del dokumentarne oddaje Strašni otroci, francoski film, 1949 Režija: Jean-Pierre Mel-ville Paul in Elisabeth se ljubita bolj kot samo brat in sestra. Njuna ljubezen je ekskluzivna, čeprav se ves čas prepirata. Michael se poroči z Elizabeth, vendar na poročni dan umre... Dvoglavi orel, francoski film, 1948 Najbolj smešen človek na svetu, prizori iz filmov Charlieja Chaplina EMP Avstrija 2 Cas v sliki Trije moški in deklica, ponovitev ameriške komedije Dežela planin Pogledi od strani Orientacija Cas v sliki Tednik TO Dober dan, Koroška i Z ljubeznijo s Tirolske, avstrijska komedija, 1964 Režija: Franz Antel Azteški zaklad, nemsko-francoski pustolovski film, 1965 Cas v sliki Klub za seniorje Lipova ulica Kristjan v C asu Slika Avstrije Avstrija danes Cas v sliki Vreme Šport Kraj zločina: Prijateljica Cas v sliki Columbo, ameriški film Ryanova hčerka, britanski film, 1970 žZEzzg Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10.05 Šaljivci so med nami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.45 Uganka: 10.40 Gost i 1.35 Obvestila; 13.00 šport, vmes glasba in informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val, vmes (22.00) Zrcalo dneva, vreme, promet, prenos 1. pr. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00. 18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Humoreska; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Znana in manj znana glasba; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Iz opernih in komornih opusov; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-in-strumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni pr. RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -96.4- 100.3- 100,6- 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKO obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10, Primorski kraji in ljudje; 10.35 Javna odd. v Zani-gadu; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 16.00-17.30 Športno popoldne; 17.35-19.00 Naša pomlad; 18.00 Nogometni večer; 19.30- 23.15 Večerni pr. Modrega Vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; .10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti 12.00 Glasba po željah 14.30 Športna nedelja 17.32 Lestvica LP; 18.00 V^London Calling (lx me- sečno Alpe Adria Magd' zine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15. 17.15 Poročila; 7.00 Kali-merova druščina; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža; 14.00 MTV Slov. glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood-oddaja o filmu; 19.00 Ameriška glasbena lestvica; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Gorenjski sejem v Kranju; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 14.00 Gorenjski sejem; 15.30 Dogodki In odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj; 19.30 Večerni pr. - Glasba po izboru U. Mravlje. Radio Maribor 9.00, 10.00. 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite-prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio Študent 0.00 RoboKloaka; 11.00 Poklopredpotop; 12.00 Nišam ja odavde; 15.30 Chancellofs Manuscript (R. Ludlum, 2.); 17.00Wal-dorfska šola in njeni doktrinarni temelji; 19.00 TB: Vonug Gods; 20.00 Simbolna menjava in smrt (J. Baudrillard); 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Koncert: Mohammed Wardi. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Oblaki na potepu (Z. Tavčar, r. J-Babič, 2.); 10.50 Veselo po domače; 11.00 Čakale na placu; 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice, nato Glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Satirični kabaret: Prežganka št. 2 (S. Verč, B. Kobal); 14.50 Tropicana; 15.00 Z naših prireditev, nato Potpuri; 17.00 šport in glasba; 18.00 Iz studia z vami: Okrogla miza (izbor); 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 Poročila; 10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (mag. Peter Olip); 18.10-18.30 Za vesel konec tedna. J ŠPORT Nedelja, 13. avgusta 1995 _______ATLETIKA / 5. SVETOVNO PRVENSTVO V GOTEBORGU_ Zlato za Fiza, Pedrosa, Johnsona, 0’Sullivanovo in Zverovo V štafeti polom Američanov in Angležev - Kejžar zasedel 35. mesto GOTEBORG - Predzadnji dan 5. atletskega sveto-IIle8a prvenstva v Goteborgu so zlate kolajne odšle v Panijo, ZDA in Belorusijo ter na Irsko in Kubo, na-J°Pe Slovencev pa je s 35. mestom sklenil maratonec Konian Kejža zar. V teku Cez visoke ovire 6 ^aslov svetovnega pr-. osvojil American Al-,etl Johnson, ki je z natan-0 13 sekundami dosegel najboljši letošnji izid a svetu. Stiriindvajsetle-j111 tekač je letos pokazal zyrstno pripravljenost, al je bil prvi, ki je letos Prekinil serijo 44 zapore-r^rh zmag svetovnega re-orderja Colina Jacksona, aližan pa zaradi posko-t>e na tem SP ni nasto-Prt- Srebrno kolajno si je j*0 kot pred dvema leto-r. ^ v Stuttgartu pritekel ntanec Tony Jarrett, ki je postal za 4 stotinke, do °na pa se je na svojem Prvem svetovnem prven-, vn dokopal veteran, vakratni olimpijski zma-sovalec v letih 1984 in Roger Kingdom. Na dosedanjih sveto-^Prh prvenstvih sta v sko-n v daljavo po dve zlati 0 ajni osvojila America-•p3 Carl Lewis in Mike ovvell, peti naslov v tej , laciplini pa si je priska-^ Ivan Pedroso in Kubi Pnnesel prvo zlato odličje a tem svetovnem prven-, vu. Na zahtevnem ska-aliscu, na katerem se Pray nikoli ne da predvi-®ti, iz katere smeri bo zapihal veter, Kubanec, ki je prvem kvalifikacijskem P°skusu v petek popol-3ne zlahka dosegel 845 jn, včeraj v prvem skoku blestel, v drugem pa je Pristal pri izvrstnih 870 ju, kar je na koncu zado-“tovalo za zlato odličje, rugouvrscenega Jamaj-PJ13 Jamesa Beckforda, ki Ji® srebro priskakal v za-seriji, je premagal za CIn, branilec naslova Mike Povvell pa se je z 829 cm dolgim skokom moral zadovoljiti z bronasto kolajno. Martin Fiz je v bližini štadiona Ullevi prehitel Mehičana Dionisia Cero-na in v dramatični končnici osvojil naslov svetovnega prvaka v maratonu. 32-letni Fiz je tekel taktično zelo dobro. Ko je približno 5 km pred ciljem Ceron prevzel vodstvo in je kazalo, da Spancu pohajajo moči, je evropski prvak vendarle zbral dovolj moči in v silovitem finišu osvojil prvo mesto s Časom 2:11.41 pred Mehičanom in Brazilcem Lu-izom Antoniom dos Santosom. Španski tekači so bili najuspešnejši, saj je so se vsi trije uvrstili med šesterico. Evropski podprvak Diego Garcia in tretji z lanskega EP Alberto Ju-zdado sta osvojila peto oziroma šesto mesto. Presenetljivo slabo so se odrezali afriški maratonci, saj je Ikaji Salum iz Tanzanije kot najboljši Afričan zasedel šele 15. mesto. Po teku so bili poleg dobitnikov kolajn veseli tudi prireditelji, ki jim je tokrat uspelo, da so tekmovalci za razliko od maratonk v treh krogih po središču najveCjega skandinavskega pristanišča pretekli 42.195 kilometra. Na začetku teka so povedli Portugalec Joaquim Silva, Boay Akonay iz Tanzanije in Etiopijec Tumo Turbo, toda na polovici proge je iz skupine 25 tekačev ušel 22-letni Etiopijec Tena Negere. Hitro si je pritekel 25 sekund prednosti, toda ni mogel obdržati tega ritma in skupina, ki sta jo vodila Italijan Luigi De Lello in Anglež Peter VVhitehead, ga je dohitela. Vodilna skupina, v kateri je bila tudi španska trojica, je bila spet večja, na 32. kilometru pa je vodilno vlogo prevzel dos Santos. Toda hitro so se mu pridružili Ceron, Fiz, Juzdado in VVhitehead. Ta peterica je že pobegnila zasledovalcem in na 34. kilometru je bilo jasno, da jo ne morejo ujeti. Po petih kilometrih skupnega teka je najprej Juzdado upočasnil ritem, počasi je omagal tudi VVhitehead, 4 km pred ciljem pa je zaostal tudi dos Santos. V končnici je imel največ moCi Fiz in Španiji prinesel prvo zlato kolajno na tem svetovnem prvenstvu. Slovenski predstavnik Roman Kejžar je med 53 tekači, kolikor jih je izmed 77 priteklo do cilja, osvojil 35. mesto (2:24.10). Kejžar je tako sklenil nastope slovenske deveterice na 5. srečanju najboljših predstavnikov v kraljici športa. Slovenski maratonec je začel dokaj hitro in bil po prvi Četrtini celo v vodilni skupini. Pozneje so mu pošle moCi, toda nikoli ni bil v nevarnosti, da ne bi prišel do cilja. Na cilju je dejal, da je bila vročina zelo huda, sam pa raje teče v hladnejšem vremenu. »Do polovice proge mi je šlo zelo dobro, potem pa so me začeli zdelovati tudi vzponi,« je povedal 29-letni maratonec. Za svojim najboljšim Časom je sicer zaostal 9 minut, toda glede na okoliščine je dosegel dober Cas. V metu diska je bila najboljša Belorusinja Elina Zvereva, srebrno odličje je osvojila Nemka like Wyludda, bron pa je do- 5TH IAAF VVORLD CHAMPtONSHIPS IN ATHLETICS GOTEBORC 1995 Martin Fiz je po evropskem naslovu osvojil tudi svetovnega (AP) bila Rusinja Olga Cer-njavskaja. V odsotnosti kitajskih tekačic je zlato kolajno na 5.000 metrov osvojila Irka Sonia 0’Sullivan pred svetovno prvakinjo v dvakrat daljši disciplini, Portugalko Femando Ribeiro, bronasto odličje pa si je pritekla MaroCanka Zohra Ouaziz. Irka je s časom 14:46.47 dosegla tudi rekord svetovnih prvenstev, za najboljšo svetovno znamko Ribeirove pa je zaostala za 10 sekund. V tem teku je sedmouvršCe-na Kenijka Rose Che-miyot s Časom 15:02.45 postavila mladinski svetovni rekord. Moška Sprinterska štafeta ZDA, ki je doslej osvojila vse štiri svetovne naslove, je izpadla že v predtekmovanju. Ameri- čani so ga polomili pri drugi predaji, ko Jon Drummond palice ni pravilno predal Theodoru McCall. V prvi polfinalni skupini so odstopili še Francozi, ker se je poškodoval njihov tretji tekač Jean-Charles Troubal. Evropski rekorderji Angleži so bili brez Linforda Christieja popolnoma izgubljeni, saj se jim ni uspelo uvrstiti v finale, kjer ne bo niti Rusov. Zenske Štafete 4 x 100 metrov v polfinalu niso tekle v popolnih postavah. Z 42.36 so bile najhitrejše Jamajčanke, v drugi polfinalni skupini pa so Američanke tekle 42.44. NOVICE Sanjski dosežek Kim Batten Kim Batten, ki je v teku na 400 metrov z ovirami za 13 stotink izboljšala stari rekord Britanke Sally Gunnell, je dan pred finalom sanjala, da je dosegla svetovni rekord. Sanje so se atletinji, ki je lani edina premagala Gunnello-vo, uresničile. V finalnem teku ji je k zmagi pomagala tudi rojakinja Tonja Buford. Battenova je prva Američanka, ki je po letu 1988 dosegla svetovni rekord Na OI v Seulu ga je na 200 metrov nazadnje postavila Florence Griffith-Joyner. Battenova je znana tudi po tem, da jo je na lanskem atletskem mitingu v Lausanni med tekom z blazino zadel eden od gledalcev, vendar se ni poškodovala. »Veliki« Bubka petič prvak Ukrajinski atlet Sergej Bubka je na svetovnih prvenstvih dosegel največ, kar je možno. 2e petič zapovrstjo je osvojil zlato kolajno v skoku s palico in se tako z velikimi črkami vpisal v zgodovino skokov in atletike nasploh. Ukrajinec je povedal, da bi bil bolj vesel, Ce bi bila konkurenca težja, ker se je že skoraj naveličal tekmovati sam s seboj. Bubkin najhujši nasprotnik še vedno ostaja njegov svetovni rekord, ki znaša 614 centimetrov. Ukrajinec je povedal, da je po njegovem mnenju možno skočiti 620 centimetrov, za kar si bo prizadeval do konca svoje kariere. Južnoafričan Okkert Brits, ki ga imajo nekateri za Bubkovega naslednika in je SP konCal kot Četrti, je ob tem izrazil svoje spoštovanje do Ukrajinca z besedami: »Bubka ima veC skokov Cez 600 centimetrov, kot jih imam jaz Cez 560.« Johnson izpolnil pričakovanja Ameriški atlet Michael Johnson je postal prvi na svetu, ki mu je uspelo na enem velikem tekmovanju zmagati v teku na 200 in 400 metrov. American je ob tem povedal, da bo v obeh disciplinah še pred olimpijskimi igrami v Atlanti leta 1996 zagotovo izboljšal tudi svetovna rekorda. Michael Johnson je zelo zadovoljen zaradi dvojnega zmagoslavja in »vstopa v zgodovino«. American pravi, da ni nikoli podvomil v svoj uspeh, upa pa, da mu bo Mednarodna atletska zveza sla na roko in spremenila predvideni umik tekmovanja v Atlanti, s Čimer bi mu omogočili osvojitev najmanj dveh zlatih kolajn. Johnsona nekateri že primerjajo z najveCjo atletsko legendo vseh Časov Jessejem Ovvensom, na kar Johnson odgovarja, da so to pretiravanja, ker se z Ovvensom ne more primerjati, strinja pa se z oceno, da ga dvojna zmaga na SP postavlja visoko na lestvici najboljših atletov vseh Časov. Današnji spored (9 finalov): a 0'Suliivan prepričljivo prva na 5000 metrov (AP) V finalu bo danes name- 15.15 višina (Z) 16.55 800 m (Z) sto D’Andre Hill kot za- 16.00 kopje (M) 17.15 5.000 m (M) dnja tekla svetovna prva- 16.05 4 x 100 m (Z) 17.55 4 x 400 m (Z) kinja na 100 metrov Gwen Torrence. (J. M.) 16.20 16.35 1.500 m (M) 4 x 100 m (M) 18.30 4 x 400 m (M) Samaranch je ponudil 25 do 27 milijonov dolarjev Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch je pripravljen finančno bolj podpreti olimpijske panožne športne zveze, ker te niso vključene v marketinški program olimpijskih iger. »Zvezam bomo ponudili 25 do 27 milijonov dolarjev,« je ob robu 5. atletskega svetovnega prvenstva v Goteborgu povedal Samaranch. Spanec se je na ta naCin odzval zahtevam Mednarodne atletske zveze (IAAF), ki želi večji delež prihodka z letnih olimpijskih iger prihodnje leto v Atlanti. »Moramo prisluhniti tudi najpomembnejšemu športu na letnih olimpijskih igrah,« je dejal Samaranch, soočen z zahtevo predsednika IAAF Prima Nebiola, ki želi od iger v Atlanti zaslužiti 100 milijonov dolarjev. Nebiolo je hkrati tudi predsednik Zveze olimpijskih panožnih športnih zvez (ASOIF) in elan MOK. Njegove zahteve so razumljive, saj je znano, da je IAAF s prodajo televizijskih pravic za najvecja tekmovanja v obdobju od leta 1996 do 1999 zasluzila precej manj, kot je načrtovala. Zveza evropskih televizij (EBU), najpomembnejši partner IAAF, je za šti- riletno obdobje do leta 1995 za televizijske pravice plačala 91 milijonov dolarjev, za naslednja štiri leta pa Nebiolo zahteva kat 150 milijonov dolarjev. EBU pa je za prenose do leta 1999 ponudila vsega 50 milijonov. Samaranch je na novinarski konferenci podprl zveze, ki imajo pravico, da zahtevajo del denarja z olimpijskih iger, hkrati pa povedal znesek, ki ga je MOK pripravljen prispevati. ASOIF-u bo Samaranch predlagal kljuC, po katerem naj bi se denar razdelil, seveda pa bo od zveze odvisno, kako bo denar razdelila. Nebiolo, ki sedi kar na treh stolčkih hkrati, je v zelo težkem položaju. Letni olimpijski športi so od prodaje televizijskih pravic v Barceloni leta 1992 dobili samo po 1.5 milijona dolarjev. Seveda pa so televizijske pravice za vsake igre dražje in tudi športi zahtevajo večji delež sredstev. Igre v Syd-neyju leta 2000 in Salt Lake Cityju leta 2002 so bile prodane za 340 milijonov dolarjev ve C kot Atlanta (1996) in Nagano (1998). Samaranch pa je prepričan, da se vsota še ni dvignila na maksimum, saj sta po njegovem mnenju šport in olimpijsko gibanje vse pomembnejša. REZULTATI IZ GOTEBORGA Moški 110 m ovire - finale: 1. Allen Johnson (ZDA) 13.00, 2. Tony Jarrett (VB) 13.04, 3. Roger Kingdom (ZDA) 13.19, 4. Jack Pierce (ZDA) 13.27, 5. Kyle Vander-Kuyp (Avs) 13.30, 6. Dan Philibert (Fra) 13.34, 7. Erik Batte (Kuba) 13.38, 8. Emilio Valle (Kuba) 13.43. Daljava - finale: 1. Ivan Pedroso (Kuba) 870, 2. James Beckford (Jam) 830, 3. Mike Povvell (ZDA) 829, 4. Georg Ackermann (Nem) 814, 5. Bogdan Tudor (Rom) 801, 6. Kostas Koukodimos (Gre) 800, 7. Geng Huang (Kit) 794, 8. Ivajlo Mladenov (Bolg) 793. Maraton - finale: 1. Martin Fiz (Spa) 2:11:41, 2. Di-onisio Ceron (Meh) 2:12:13, 3. Luiz Antonio dos Santos (Bra) 2:12:49, 4. Peter VVhitehead (VB) 2:14:08, 5. Alberto Juzdado (Spa) 2:15:29, 6. Diego Garcia (Spa) 2:15:34, 7. Richard Nerurkar (VB) 2:15:47, 8. Steve Moneghetti (Avs) 2:16:13... 35. Roman Kejžar (Slo) 2:24:10. Ženske 5.000 m - finale: 1. Sonia 0’Sullivan (Irs) 14:46.47, 2. Femanda Ribeiro (Por) 14:48.54, 3. Zohra Quaziz (Mar) 14:53.77, 4. Gabriela Szabo (Rom) 14:56.57, 5. Paula Radcliffe (VB) 14:57.02, 6. Marija Pantjukova (Rus) 15:01.23, 7. Rose Cheruiyot (Ken) 15:02.45, 8. Gwen Griffiths (JAR) 15:08.05, 9. Sara VVedlund (Sve) 15:08.36,10. Elena Fidatov (Rom) 15:12.58. Disk - finale: 1. Elina Zvereva (Blr) 68.64, 2. like Wyludda (Nem) 67.20, 3. Olga Cemjavskaja (Rus) 66.86, 4. Maritza Marten (Kuba) 64.36, 5. Natalja Sadova (Rus) 62.60, 6. Mette Bergmanu (Nor) 62.48, 7. Franka Dietzsch (Nem) 61.28, 8. Ljudmila Filimonova (Blr) 61.16. NOVICE Daniels v Pesaru PESARO - K Scavoliniju je po bivšem igralcu tržaškega Illycaffeja Kevinu Thompsonu dospel tudi drugi tujec. Gre za ameriškega branilca Lloy-da Danielsa, ki je zelo mlad igral v prvi peterki San Antonia v NBA ligi, nato pa prebredel pol sveta in še veC, če vemo, da je zaigral celo v Novi Zelandiji. 2, 01 metra visoki American je po zdravniških pregledih že odpotoval v Bormio, kjer se že pripravljajo njegovi novi soigralci. Štafeta »Tre rifugi« v Karniji COLLINA - Že 33. izvedbe štafete »Tre rifugi«, tekme v teku v hribih, se bo naslednjo nedeljo menda udeležilo rekordno število trojk - lani jih je bilo 117. Tekma se odvija od koCe Tolazzi (1350 m), mimo koce Lambertenghi (1970 m) do koce Marinelli (2111 m), proga je dolga skoraj 17 kilometrov, zanjo pa porabijo udeleženci okoli poldrugo uro. Tekme so se v preteklosti udeležela velika šampiona teka na smučeh kot Manuela Di Centa in Maurilio De Zolt, tudi letos pa bo nastopil Silvio Fauner. Bayern začel z zmago MUNCHEN - Izidi prvega kola nemške Bundesli-ge: Borussia Dortmund - Kaisersalutem 1:1, Wer-der Bremen - Fortuna Diisseldorf 1:1, Stuttgart -Uerdingen 0:0, Koki - Schalke 0:1, Bayem - Hamburg 3:2, Eintracht - Karlsruhe 2:2, St. Pauli - TSV 1860 Miinchen 4:2, Hansa Rostock - Leverkusen 1:2. Danes je še na sporedu tekma Borussia Mbn-chengladbach - Freiburg. Za zmago je letos prvič »nagrada« treh toCk. Fabiana Luperini dobila Tour PARIZ - Itakjanska kolesarka Fabiana Luperini je dobila ženski Tour de France. Zadnjo 13. etapo je sicer dobila Nizozemka Vvonne Bronen. JADRANJE / GIRO D' ITALIA-j Trst ima tretjo zaporedno zmago že v žepu Danes zadnja etapa, zanimiv pa bo boj za drugo mesto Posadka jadrnice Palermo s skiperjem Mau-rižiom DAmicom je bila najhitrejša v predzadnji regati 7. jadralnega gira od Benetk do Trsta, tržaška jadrnica Trieste - Generali, ki je vCeraj na cilj prišla kot tretja za Sankt Peter-sburgom, pa si je dejansko že zagotovila tretjo zaporedno končno zmago. Tržačani imajo namreč pred današnjo zadnjo 12 milj dolgo preizkušnjo v Tržaškem zalivu (Start bo ob 12. uri) pred drugouvrščeno jadrnico Citta di Catania veC kot 30 toCk prednosti, tako, da bo danes zanimiv predvsem boj za drugo mesto v skupni uvrstitvi med Catanio in Bologno s skiperjem Maurom Pelaschierjem. Za danes zvečer pa so organizatorji pripravili velik jadralni praznik z glasbo ob 19.30 na Trgu Unitit (v primeru slabega vremena bo v pasaži Tergesteo), sledilo bo nagrajevanje najboljših posadk, večer pa se bo ob 22.50 zaključil z velikim ognjemetom. Vrstni red 20. etape (Benetke - Trst, 56 milj): 1. Palermo; 2. S. Peter-sburg; 3. Trst; 4. Taran-to; 5. Catania itd. Skupni vrstni red pred zadnjo etapo: 1. Trieste - Generali 435, 750 točk; 2. Catania 405, 563; 3. Bologna - Te-lethon 390, 250; 4. Sankt Petersburg 352, 250; 5. Quartu - Sardinija 327,125 itd. NOGOMET / DVA TEDNA DO PRVENSTVA Katastrofa Lazia v Amsterdamu Ajax mu je dodobra (5:0) napolnil mrežo Sodniki nimajo miru - Spomin na Fortunato Do začetka nogometnega prvenstva manjkata samo še dva tedna in temu primemo se ozračje prilagaja. »Prijateljske« tekme so vse manj prijateljske, saj se prvoligaši merijo med seboj ali s kotiranimi tujimi moštvi. In že padajo prvi boleči porazi, ki načenjajo vzdušje tega ali onega, še preden gre zares. Vzemimo Lazio. Priprave na Japonskem, visokodoneCe napovedi Zemana, ki naj bi vedno zmagoval drugo leto, da o ljubeznivih »revolucijah« navijačev niti ne govorimo. Belo-sinji so tvegah tekmo proti evropskemu prvaku Ajaxu in morali kar petkrat (štirikrat v prvem polčasu) pobrati žogo iz, kajpak svoje, mreže. Zadnji gol je za Amsterdamčane dosegel neki Musampa, eden izmed tistih številnih igralcev, ki jih Ajaxo-va nogometna šola izbira na prašnih cestah v Nigeriji ah kje drugje. Kot kak gejzir bruha svoje negodovanje Bokšič, ki se je od začetka priprav znesel nad napornimi potovanji in skromnimi 45 minutami na igrišču. Vroče ni samo pri Laziu in v Riminiju, pač pa tudi v Sportihi, ki je priljubljenemu letovišču sicer blizu. Bližino so skrbno izkoristili sodniki, ki podnevi trenirajo, po- noči pa pohajajo po diskotekah. O deliteljJ1 pravice se zdaj tudi govori, da so krojili uso do evropskih pokalov. Govori se, tou verjetno se bo zadeva tako hitro kot se je na pihnila tudi razblinila. Ah se ni isto zgodil0 z »afero Papin«? Po v zadnjih letih vse bolj priljublj®111 formuh troboja s tekmami po 45 minut so se v pravi generalki pomerili Sampdona’ Cagliari in Vicenza. Taka srečanja znajo bi koristna celo za Sacchijevo reprezentanco, ker se nemalokrat zaključijo z enajstin®' trovkami. V Vicenzi so jih bik gledalci d0' ležni po dveh tekmah, nogometaši pa so ju1 od 22 zadek kar 20. Vsaka izmed treh ekip je lahko zadovoljna: Sampdoria je v SeedoJ' fu dobila hderja vezne vrste, Cagliari je zaj' gral, kot si želi Trapattoni, Vicenza pa 1e preizkusila svoja nova tujca, Urugvajca Ote-ra in Mendeza. , Danes zvečer pa bo v Salernu turnir nie Salemitano, Napohjem in Juventusom. P°' s večen bo Andrei Fortunatu, preminulem11 nogometašu Juventusa, ki je bil doma pmv iz Salerna. Gledalci, ki so že pokupili vse vstopnice, bodo s tem prispevah h gradnj1 centra za levkemijo v Perugii. PISMO UREDNIŠTVU - PISMO UREDNIŠTVU - PISMO UREDNIŠTVU Več resnosti pri zdmževanju v mladinskem nogometu (2.) V zvezi s pismom g. Borisa Primosija o našem mladinskem nogometu, objavljenega v soboto, 5.8. t.l. v Vašem cenj. Dnevniku, navajamo sledeče: V triletnem obdobju je zamejski nogomet na mladinskem področju zabeležil izjemen kakovosten skok in to predvsem po zaslugi vseh tistih naših društev, ki so razumela, da samo s skupnimi močmi ter s požrtvovalnim in resnim delom se lahko kaj doseže. Ti nenaključni uspehi ustvarjajo v nas vseh samozavest in prepričanje, da je pot združevanja na ravni mladinskega nogometa pravilna. Društva, pobudnice zgoraj omenjenega načrta, skušajo zato pritegniti v svojo sredo, seveda pod določenimi pogoji in jamstvi, tudi ostala slovenska društva, saj njihov doprinos pomeni nadaljno obogatitev našega nogometa in našega športa nasploh. Glede natopanja pod enim samim društvom smo mnenja, da je morda še prezgodaj načeti to vprašanje, vsaj dokler ne bodo naša društva prostovoljno začela razmišljati o taki preobrazbi. Danes smo še številčno dovolj močni, da se predstavimo na športni sceni z najširšim predstavništvom. Iz tehničnih razlogov (igrišče, prevozi, trener) je bila vključitev SZ Gaja za sezono 95/96 v velikem dvomu prav do nekaj dni pred vpisom v prvenstvo (25. julij), tako da ni bilo časa obvestiti starše o zadevi. Zato v takem ravnanju ne vidimo nikakršnega pomanjkanja »socialnega in športnega stila ah oblik arogantnosti«, temveč samo iskanje najprikladnejših in najučinkovitejših prijemov sodelovanja, ki bi zajela čim več naših društev, še posebno tistih, čigar delovanje na mladinskem nogometnem področju je bilo za več let povsem zanemarjeno. Tudi glave si ne belimo, če bodo naši otroci v teku svoje »nogometne kariere« igrali v petih ah sedmih različnih društvih. Prav obratno. V spoznavanju novih društev, novih odbornikov, novih načinov dela, pride najbolj do izraza tisti »socialni aglomerat«, na katerega dajete prav Vi, v Vašem pismu, poseben poudarek. Za konec pa še to! Naše delovanje sloni na izključno prostovoljnem delu ter seveda ni brez napak. Pripravljeni smo tudi upoštevati kritične pripombe, ne sprejemamo pa frazeologij, kot na primer »denarni pritiski«, »določene koristi«, »izkoriščanje mladine«. Taki izrazi so nam povsem tuji in vsaka nadaljna beseda v zvezi s tem bi bila popolnoma odveč. Predesednik Nogometne komisije ZSSDI Boris Krapež P.S.: Rad bi Vas spomnil gospod Primosi, da sva se midva že pogovarjala o pristopu Gaje že v polovici maja letošnjega leta v Ogleju!!! -| JADRANJE NA DESKI / CONSKO PRVENSTVO Pavel Kralj (Čupa) po dveh regatah zanesljivo vodi Prejšnji vikend je bila v Marini Julii (WC Marina Julia) organizirana druga regata conskega prvenstva za jadralne deske. Prvenstvo je bilo vrste »open« (dovoljeni so vsi razredi) in je veljalo za trofejo Lipizer. Dvajset tekmovalcev naše cone je tokrat spremljal šibak veter do 3 m na sekundo, kar je seveda šlo na roko lažjim tekmovalcem in tistim, ki so imeli de- Zadnji dnevi za ugodne nakupe -v 1 SEZONSKI POPUSTI VlDUSSI X V ČEDADU ske z velikim voluffl' nom in velikim jadrom (približno 9 kv. me' trov). Po drugem mestu na prve etape na jezeri1 Santa Croce je Pav® Kralj (Cupa) tokra zašel v določene tehnične težave, saj 111 razpolagal s primeru0 opremo. Običajno Kralj ti3*? reč tekmuje v razredu funboard, kjer se up0' rahljajo majhne desk® in je primeren predv' sem močan veter-Kljub temu pa se je z izposojeno povprečij0 opremo na vseh peti11 preizkušnjah na regah nem polju v oblik1 trikotnika solidn0 izkazal. V končni uvrstitvi j® namreč pristal 118 tretjem mestu, s tem. da sta bila tekmovale8 pred njim izve11 konkurence. Pavel j® tako po tej regati doka) trdno prevzel vodstv0 v conskem prvenstvu- Tretja etapa, ki 01 morala biti vCeraj danes v Barkovljah (S^ Grignano) je zaradi or ganizacijskih težav odpadla, medtem ko p Četrta (ter zadn)aj predvidena v Mariu1 Julii proti koncu tega meseca. , Ob tem lahko se do damo, da je Pavel Krp ) zaključil tretji jadralo1 tečaj na jadralnih de skah pri Cupi ter ° ^ polnem številu vpisa nih ter uspelem tečaj z zadovoljstvom pove dali: »V letošnji sezorp je bilo zanimanje za ja^ dralne deske zelo ve liko že v vrstah sanV Cupe in upam, da bo lahko že na nasledn)^ conske regate vzel s se boj nekaj tečajnikov te z njimi napravil rega v regati za interno p venstvo.« (Domen is) ŠPORT Nedelja, 13. avgusta 1995 ^kolesarstvo / SVETOVNI POKAL V San Sebastjanu najhitrejši Lance Armstrong V skupni uvrstitvi je Belgijec Museeuv/ povečal vodstvo SAN SEBASTIAN -American Lance Arm-str°ng (na arhivskem Posnetku AP) je zmagovalec 324 km dolge klasične kolesarske 'Hrke v San Sebastianu ^ Španiji, ki je veljala kot osma preizkušnja Za svetovni pokal. Armstrong je bil v fi-hitrejši od Italijana Stefana Della Santa, Irotje mesto pa je osvojil Belgijec Johan lyIuseeuw, ki je tako še Povečal svoje vodstvo v skupni uvrstitvi za svetovni pokal. Vrstni red: 1. Lance Armstrong (ZDA/Moto-r°la), M je 234 km prevozil v 5 urah 31 minutah in 17 sekundah (poprečna hitrost 41, 656 kohh); 2. Stefano Della Santa (Ita) + 2; 3. Johan Museeuvv (Bel) + 27; 4. Laurent Jalabert (Fra); 5. Gianni Bugno (Ita); 6. Loenardo Piepoli (Ita) v Času Museeuvva; 7. Maximilian Sciandri (VB) + 1:50; 8. Franck Vandenbroucke (Bel); 9. Migtiel Indurain (Spa); 10. Bruno Cen-ghialta (Ita); 11. France-sco Casagrande (Ita); 12. Paolo Lanfranchi (Ita); 13. Laurent Du-faux (Svi) vsi v Času Sciandrija; 14) Andre C mil (Ukr) +2:01; 15. Jesper Skibby (Dan); 16. Gabriele Missaglia (Ita); 17. Alberto Elli (Ita); 18. Claudio Chiappucci (Ita); 19. Andrea Ferrigato (Ita); 20. Angel Casero (Spa) isti Cas itd. FORMULA 1 / DANES VELIKA NAGRADA MADŽARSKE Damon Hill spet s »pole position« Ob njem bo v prvi vrsti moštveni kolega David Coulthard - Schumacher na 3, mestu Damon Hill je bil ponovno najhitrejši na treningu (Telefoto AP) BUDIMPEŠTA - Damon Hill bo tudi na veliki nagradi Madžarske štartal s prvega mesta, v prvi vrsti pa bo ob njem moštveni kolega David Coulthard. Anglež bo tako imel prednost pred Nemcem Michaelom Schumacherjem, ki je na včerajšnjem treningu dosegel tretji Cas in za eno mesto popravil svojo uvrstitev s prvega treninga. Nemec bo štartal iz druge vrste skupaj z Gerhardom Bergerjem, s katerim bosta prihodnje leto moštvena kolega pri Ferrariju. Hill je v letošnji sezoni že petkrat doslej štartal s prvega mesta, vendar pa mu na tistih dirkah še ni uspelo zmagati. Zadnji trening pri 30 stopinjah Celzija je minil v dramatičnem boju za desetinke sekunde. Najprej je Hill zamenjal Coultharda na prvem mestu, nato pa je vodilnega zaneslo s proge. Ko je bil nato Schumacher na dobri poti, da prevzame vodstvo, je nekaj sekund pred ciljno Črto tudi on zletel s proge. Čeprav je bil njegov benetton rahlo izboljšan, se je Schumacher pritoževal: »Zaostanek smo z ene sekunde zmanjšali na šest desetink, vendar moramo še veliko delati, Ce želimo na dirki premagati VVilliamsa. Trenutno je nas benetton Se preveč “poskočen". Za ta rezultat sem moral voziti nad svojim limitom.« Damon Hill je proslavljal svoj deseti »pole position« v karieri s to ugotovitvijo: »To je bil najpomembnejši “pole position" v moji karieri. Kdor želi zmagi v Budimpešti, mora biti že na Startu spredaj, kajti na tej progi je zelo težko prehitevati. Moram zmagati, Ce želim postati svetovni prvak.« Medtem ko Hill lahko računa na Coulthardovo pomoč, se bo moral Schumacher na Startu spopasti z Bergerjem. Izidi: 1. Damon Hill (VBV, williams-re-nault) 1:16.982 (185.560 km/s), 2. David Coulthard (VB, vviUiams-renault) 1:17.366, 3. Michael Schumacher (Nem, benetton-re-nault) 1:17.558, 4. Gerhard Berger (Avt, fer-rari) 1:18.059, 5. Mika Hakkinen (Fin, mcla-ren-mercedes) 1:18.363, 6. Jean Aleši (Fra, ferrari) 1:18.968, 7. Martin Brundle (VB, li-gier-honda) 1:19.748, 8. Johnny Herbert (VB, benetton-renault) 1:20.072, 9. Olivier Panis (Fra, ligier-honda) 1:20.160, 10. Heinz-Ha-rald Frentzen (Nem, sauber-ford) 1:20.413, 11. Luca Badoer (Ita, minardi-ford) 1:20.543 7, 12. Mark Blundell (VB, mclaren-merce-des) 1:20.640, 13. Rubens Barrichello (Bra, jordan-peugeot) 1:20.902, 14. Pedro Lamy (Por, minardi-ford) 1:21.156,15. Eddie Irvine (VB, jordan-peugeot) 1:21.246,16. Mika Salo (Fin, tyrrell-yamaha) 1:21.624, 17. Ukyo Ka-tayama (Jap, tyrrell-yamaha) 1:21.702, 18. Takachiho Inoue (Jap, arrows-hart) 1:22.081, 19. Jean-Christophe Boullion (Fra, sauber-ford) 1:22.161, 20. Massimiliano Papis (Ita, arrows-hart) 1:23.275, 21. Roberto Moreno (Bra, forti-ford) 1:24.351, 22. Andrea Monter-mini (Ita, pacific-ford) 1:24.371, 23. Pedro Diniz (Bra, forti-ford) 1:24.95, 24. Giovanni Lavaggi (Ita, pacific-ford) 1:26.570. (J. M.) NOVICE Predolimpijski turnir v odbojki v Atlanti ATLANTA - V Atianti bo od torka do sobote predolimpijski odbojkarski turnir, na katerem bodo nastopile reprezentance ZDA, Brazilije, Japonske in Italije. Trener svetovnih prvakov Juho Velasco je za turnir v Atlanti poklical naslednje igralce: Gardini, Meoni, Gravina, Tofoli, Papi, Bracci, Bernardi, Cantagalli, Zorzi, Giani, Pasinato in Bovolenta. Reprezentanca Italije bo po končanem turnirju v okviru priprav za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo prihodnji mesec v Grčiji, odigrala Se tri prijateljske tekme z reprezentanco ZDA. Izredni varnostni ukrepi v Torontu zaradi Seleševe TORONTO - Organizatorji ženskega teniškega turnirja WTA, ki se bo začel prihodnji teden v Torontu, pripravljajo izredne varnostne ukrepe zaradi prvega uradnega nastopa Monike Seleš po veC kot dvoletni odsotnosti s teniških igriSC. Seleseva je sicer 29. julija letos že odigrala ekshibicijski dvoboj z Martino Navratilovo, toda Toronto bo predstavljal njen prvi uradni turnirski nastop po 30. aprilu 1993, ko je takrat najboljšo teniško igralko sveta zabodel neuravnovešeni navijač Steffi Graf. Po še neuradnih vesteh naj bi bila Seleševa v Torontu tretja nosilka, tako da se z Grafovo, ki bo prva nosilka, prej kot v finalu ne bosta mogli sreCati. Na odprtem mednarodnem prvenstvu ZDA, ki se bo začelo 28. avgusta v Flushing Meadovvu pa bosta obe postavljeni kot prvi nosilki. Muster v finalu San Marina SAN MARINO (STA/APA) - Prvi nosilec teniškega turnirja v San Marinu (300.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada) Avstrijec Thomas Muster je v polfinalu premagal Italijana Stefana Pescosolida s 6:4, 6:2. V Atlanti trije najboljši letošnji plavalni izidi ATLANTA (STA/dpa) - Na vsepacifiškem plavalnem prvenstvu v Atlanti so bili drugi dan doseženi trije najboljši letošnji izidi na svetu. Svetovni prvak Tom Dolan (ZDA) je na 400 metrov mešano plaval 4:14.77, JužnoafriCanka Penelope Heyns pa na 100 metrov prsno 1:08.09. Tudi moška avstralska štafeta na 4 x 200 metrov kravl je razdaljo preplavala najhitreje letos (7:17.52). Milutinovič spet v Mehiki MENICO CITY (STA/Hina) - Mehiška nogometna reprezentanca ima novega trenerja. Ze drugič v svoji karieri bo Mehičane vodil srbski trener Bora Milutinovič. Stari trener Miguel Mejia Baron je prejšnji teden dobil odpoved. Milutinovič je Mehiko vodil na svetovnem prvenstvu leta 1986, kjer so Mehičani prišh do Četrtfinala. Milutinovič je bil zadnja Štiri leta trener reprezentance ZDA. Vrankovič in Maljkovič pri Panathinaikosu ATENE (STA/AP) - Hrvaški košarkar Stojko Vranko-viC je za eno leto podaljšal pogodbo z grškim klubom Panathinaikos iz Aten. Po neuradnih podatkih je Vrankovič za podpis prejel 1.800.000 ameriških dolarjev. Hrvat za Panathinaikos igra že od leta 1992. Grški klub bo po novem vodil srbski trener Božidar Maljkovič, ki je leta 1993 s francoskim Limogesom osvojil naslov evropskega klubskega prvaka. rC TENIS / ČETRTFINALE TENIŠKEGA TURNIRJA V CINCINNATIJU Oba Michaela sta se izvlekla, Enqvist izločil Ivaniševiča CINCINNATI - Dva Michaela, Stich Chang, sta bila v četrtfinalu proti Petu tiamprasu oziroma Jimu Courierju že na robu poraza, toda oba sta se izvlekla in se po treh nizih uvrstila v polfinale 1, 8 Jtodjona dolarjev težkega ATP turnirja v Cincinnatiju v ZDA. Pod jasnim nebom in polno luno je Četrti nosilec Chang uspel Courierju iztrgati dve »match« žogici v podaljšani igri drugega seta in nato slaviti s 3:6, 7:6 :°:6), 7:5. Osmi nosilec Michael Stich pa )e v peklenski vročini pred tem z asom Pri stanju 30:40 v 10. igri drugega niza ubranil zaključno žogo, izsilil tie break uj nato v tretjem setu dobesedno povozil utrujenega Samprasa. KonCni izid 6:7 15:7, 7:6 (7:3) in 6:1 za Nemca priča, da l6 srečanja trajalo samo prva dva seta, Potem pa se je Sampras enostavno vdal. »Počutil sem se zelo utrujenega,« je po 2 Urah in 2 minutah boja dejal Sampras. fBilo mi je zelo vroče in očitno sem uuel s tem nekaj vec težav kot Stich,« je še dodal. Toda vročina in velika vlaga nista uiogla zaustaviti prvega nosilca Andreja Agassija, ki je brez težav s 6:3 in 6:4 od- nalu se je Agassi sreCal s 13. nosilcem Švedom Thomasom Enqvistom, ki je s 4:6, 6:0 in 6:3 premagal presenetljivo nezainteresiranega Gorana Ivaniševiča. Hrvat je bil tudi kaznovan s 750 dolarji zaradi opolzke kletvice, nadaljnjih 1000 dolarjev kazni pa je dobil, ker je odklonil sodelovanje na tiskovni konferenci po srečanju. ČETRTFINALNI IZIDI: Andre Agassi (ZDA/l) - Renzo Furlan (Ita) 6:3, 6:4, Michael Stich (Nem/8) - Pete Sampras (ZDA/2) 6:7 (5:7), 7:6 (7:3), 6:1), Michael Chang (ZDA/4) - Jim Courier (ZDA/11) 3:6, 7:6 (8:6), 7:5, Thomas Enqvist (Sve/13) - Goran Ivaniševič (Hrv/6) 4:6, 6:0,6:3. v Rubin in Basuki presenetili Sabatinijevo in Davenportovo MANHATTAN BEACH - Američanka Chanda Rubin in Indonezijka Yayuk Basuki sta poskrbeli, da se na ženskem teniškem turnirju v Manhattan Beachu (nagradni sklad 430.000 dolarjev) Četrtfinalni dvoboji niso zaključiti po pričakovanjih. Rubinova je namreč premagala tretjo nosilko Gabrielo Sabati- PraVil Mjana Renza Furlana. V polfi- la četrto nosilko, Američanko Lindsay Davenport. Na srečanju med Američanko in Argentinko je Rubinova stalno napadala, s Čimer je Sabatinijevo spravila v velike težave. Že v prvem nizu je Chanda Rubin povedla s 4:1, nato pa Argentinki dovolila, da je izenačila in celo dobila set v podaljšani igri. Doslej sta se igralki srečali sedemkrat, Američanka pa je tokrat prvič slavila. »Ze večkrat sem imela priložnost, da bi premagala Sabatinijevo, toda doslej mi to ni nikoli uspelo. Tokrat sem predvsem v zaključku drugega in v tretjem setu servirala precej bolje, kar mi je prineslo zmago,« je povedala Rubinova. Servisi so odločili tudi srečanje med BasuMjevo in Davenportovo, pričakovani zmagi pa sta dosegli Sanchezova (nekoliko težje) proti Zvere vi in Marti-jiezova proti Huberjevi. ČETRTFINALNI IZIDI: Arantxa San-chez Vicario (Spa/1) - Nataša Zvereva (Blr/6) 6:2, 3:6, 6:4, Conchita Martinez (Spa/2) - Anke Huber (Nem/5) 6:1, 7:5, Yayuk Basuki (indonez) - Lindsay Davenport (ZDA/4) 6:4, 1:6, 6:4, Chanda Rubin (ZDA/10) - Gabriela Sabatini (Aig/3) 6:7 (0:7), 7:6 (7:3), 6:0. Thomas Engvist se je z zmago v treh setih uvrstil v polfinale (Telefoto AP) ZANIMIVOSTI Nedelja, 13. avgusta 1995 NEDELJSKI IZLET Svetle vodne podobe in širni razgledi iz Dovče Zaliloška, Spodnja, Zgornja, Osojna in Leskovška Davča Pravijo, da je Davča dolga tri ure hoje, po krajši »strani« pa tudi nič kaj manj kot dve. Vas se razteza na razdalji desetih kilometrov, pri čemer ji je po dolžini enaka Kokra, vendar je Davča v primerjavi z njo veliko bolj razpotegnjena. Njene domačije so raztresene med Blegošem in Poreznom na pobočjih nad rečico Davča, kjer le redko najdemo več kmetij skupaj. Največkrat stojijo posamič kot nekakšni otoki na prisojnih pobočjih v samotni družbi travnikov in gozdov. Zaradi izjemne razpotegnjenosti ima vas ima več delov, sestavljajo jo Zaliloška, Spodnja, Zgornja, Osojna in Leskovška Davča. Središče vasi je v Spodnji Davči, ki se kljub imenu »raztegne« do nadmorske višine tisoč metrov, ob gostilni pri Jem- cu. Vendar tudi to ni središče v pravem pomenu besede, saj ob gostilni in cerkvi stoji le nekaj hiš, blizu je tudi šola. Davča je le redkokdaj cilj samostojnega izleta, zato pa je odlično izhodišče za vzpon na Blegoš ali Porezen. Toda dva znana vrhova Škofjeloškega hribovja nista edini možnosti hribolazenja. Na slemenu med rekama Sora in Davča izraščajo trije dobrih 1100 oziroma 1000 metrov visoki Kov-ki; Jemčev, SoStarjev in Cemažarjev. Slednji je že močno zaraščen, prva dva pa lahko obiščemo med sprehodom od gostilne pri Jemcu do domačije Soštar. Pot nanje ni markirana, vendar je vzpon kratek in orientacijsko ni zahteven. Ker pod Kovki hodimo pretežno po makadamski cesti, je še bolj privlačen kolesarski izlet. Začnemo ga v Železnikih oziroma v dolini Selške Sore pri Dav-škem mostu nedaleč od Zalega loga, se ves čas držimo ozke doline reke Davče, potem pa se zapeljemo po omenjenem slemenu. Nazaj v dolino se spustimo do Zgaga v dolini Sore, kjer je bila včasih trgovina in gostilna, ter mimo Podrošta na izhodišče. Ker je ob poti več kot dovolj zanimivosti, izlet z lahkoto raztegnemo čez ves dan. Ce nimamo drugega prevoznega sredstva kot avto, tega pustimo pri Jemcu in gremo na Kovke peš. Pri kateremkoli načinu potovanja pride prav izletniška karta Škofjeloškega in Cerkljanskega hribovja v merilu 1:50 000. Ce bi se na Davčo odpravili pred 50 leti, bi pot po rečni dolini potekala drugače, kot danes. Takrat po dolini še ni vodila cesta, dolina pa je bila v najožjem delu neprehodna. To bi sicer bilo doživetje zase, ki gre zdaj še prehitro mimo nas, če se skozi sotesko samo zapeljemo. Zato se velja ustaviti na mestu, kjer se v Davčo steka potok Zala. Višje ob njegovem toku je lep slap Skočnik, vendar je naravno podobo te ozke doline spremenila ' cesta, ki drži do peskokopa v zgornjem delu doline. Kmalu nad sotočjem z Zalo je najožji del doline, kratka temačna soteska, skozi katero prav tako drži cesta. Nekaj drugačnih vodnih podob, vendar spet v soseščini peskokopa in kamnoloma, se ponuja še v zgornjem delu doline reke Davče pod Poreznom. Tam se skrivajo Davški slapovi, ki so vsekakor vredni ogleda. Do prvega slapišča in največjega slapu pridemo kar ob strugi, višje ležeči slap pa si lahko ogledamo s ceste, ki drži mimo kamnoloma. Toda to je že skoraj druga zgodba. Ko se v dolini Davče znajdemo tako daleč, je tudi Porezen že blizu. Mopda se tokrat vseeno napotimo nazaj do Jemca, na »njegov« in na sosednji Soštarjev Kovk. Pogled na že omenjeno izletniško karto nebo odveč, razgled z vrha Soštarjevega Kovka pa bo postanek verjetno spremenil v daljše razgledovanje in posedanje na enem izmed robov naše najširše vasi. Dario Cortese Kraju pod Soštarjevim Kovkom, kjer stoji kapelica, domačini pravijo Volčje jame Davški slapovi hranijo marsikatero vodno skrivnost Vse fotografije: Dario Cortese X ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI Nedelja, 13. avgusta 1995 35 Horoskop zapisal B. R. K. m kb 44 OVEN 21. 3. • 20. 4.: V trenutkih notranje tesnobe boste naleteb na človeka, ki vam bo nežno odprl najobčutljivejši del vas samih. Odslej boste temu delu posvečali več pozornosti. BIK 21.4-20.5.: V domačem logu boste deležni pohvale, ki vas bo bbskovito dvignila v očeh sopotnikov. Malce se boste prevzeli, zato boste začeli prehitevati svoje sposobnosti. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Po temeljitem omahovanju se boste navsezadnje raje odločili za varen projekt, ki vam ga bo svetoval nekdo, ki se mu je podobna poteza bogato obrestovala. RAK 22. 6. - 22. 7.: V ljubezenskem gnezdecu boste nekoliko otopeti in površni, čeprav vas bo partner napeljeval k temu, da se odprete in se mu pokažete v svoji najnežnejši luči. UV 23.7. - 23.8.: Ker boste na lepem postali nekoliko skromnejši, vam suša v denarnici ne bo delala pretiranih preglavic. Skušajte ostati skromni tudi takrat, ko bo začelo deževati. DEVICA 24 8, - 22, 9.: Čeprav vas bo imelo, da bi se pregrešili, se boste obrzdali in preprečiti dokončen potop v grdo razvado, ki vam že načenja zdravje. Vaša najboljša poteza. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Med domačimi stenami boste želeli doseči revolucionarno spremembo, zato boste na vso moč pritisnili na dolžne in nedolžne. Prizanesite vsaj slednjim. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Delovna energija, ki vas je krasila minulo obdobje, bo začela polagoma usihati, vendar vas bo v zameno krasila izjemna inteligenca. Izkoristite jo torej. STRELEC 23.11.-21.12.: V vašo dušo se bo nenadoma naselila nenavadna otopelost, kateri se sprva ne boste čutili kos, kajti navdajala vas bo z nepremagljivimi mislimi in občutji. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Prevzelo vas bo domotožje, zato se boste želeti vrniti v domače kraje in tam preživeti nekaj mirnih dni. Pustite doma čimveč grdih navad in razvad. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Vase poglabljanje vase se vam bo bogato obrestovalo; spoznanja, do katerih ste se dokopali, boste začeti koristno pretakati v življenje. Sreča vas pričakuje. RIBI 20.2. - 20.3.: Vaše sončece bo začelo bledeti, a že po kratkem času mrakobnega počutja vas bo prežela neizmerna ustvarjalna energija. Z veliko volje boste nadaljevali svoje načrte. KRIŽANKA Vodoravno: 1. mesto in jezero v kanadski pokrajini MacKenzie, 4. popoln nered, zmeda, 8. športna naprava za krepitev mišic, raztezalnik, 11. glasbeni znak, 12. sinjska viteška igra, 13. duhovščina, duhovniški stan, 14. naš odličen padalec, član ALG Lesce (Branko), 15. ameriši filmski igralec (VVarren), 17. slovenski nogometaš (Matjaž), 18. moška oblika ženskega imena Renata, 20. ovira, zapreka (zasti), 23. makedonsko kolo, 24. angleška pisateljica (Muriel), 28. ime TV urednika Ambrožiča, 30. sršenar, ptica ujeda, 31. mesto na Kitajskem (Jibin), 32. travnik ob vodi, 33. moški, ki tolaži, 35. stopnja, vrsta, 36. pristanišče v Izraelu Navpično: 1. naša narodnozabavna pevka (Majda), 2. mesto v Indiji, središče bombaža, 3. ljubitelj lepega, 4. začetnici zahodnonemškega politika, enega od pobudnikov hladne vojne Adenauerja, 5. del Vietnama, 6. pozitivna lastnost, 7. izloček žlez, 9. pisno strokovno mnenje, zlasti v sporni trgovsi zadevi, 10. ime generala in vodje kninskih Srbov Mladiča, 16. erotika, spolnost, 20. vrsta apnenca, ikravec, 21. zastava, obešena na vodoravno prečko droga, 22. spolni organi za razplod, 25. kraj v italijanski pokrajini Lombardiji, 26. naselje na Notranjskem podolju, ob železnici Ljublja-na-Postojna, 27. črta brez pravega pomena, 29. Judov sin v krščanski mitologiji, 34. različni črki Marko Drešček 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 e 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 m[V '9E ‘Suei -gg ‘oapzejor -gg ‘e^oj -gg ‘mdi Ig ‘reso 'oe ‘ope^i gg ‘^ledg '^g ‘oro -gg ‘e^erdo -gg ‘oieuen m 'Zl ‘sajeo 'Sl ‘PHAJ 'tl ‘mpt 'gl ‘mpe •gl ‘erou 'n ‘rapueds^a g ‘S0Tq 't ‘aey i :ouAeiopoA Aaussra EKVADOR IN KOLUMBIJA Radostni ples okoli ekvatorja <5, pravi turistični kompleks: razstavni paviljoni, bungalovi, spominki. Na vhodu prodajajo Indijanci ročne izdelke, figurice iz gline in lesa. Ob obeh straneh lepo tlakovane poti vodijo do osrednjega dela kompleksa, kjer so na visokih stebrih doprsni kipi mož, ki so prispevali k uveljavitvi kraja: raziskovalci, geografi, geologi. Na razmejitveni črti stoji kot spomenik visoka skulptura oziroma stolp, s katerega je razgledna točka. Obiskovalcem se ponuja lep razgled na okolico. Pokrajina je suha in zaradi golih hribov deluje kot puščava. Do vrha stolpa se zapelješ z dvigalom, dol moraš peš nekaj nadstropij. Med nadstropji je etnološki muzej, opis krajev, kjer živijo Indijanci, prikaz njihove kulture, orodja, nošnje. V pritličju so na maketi označene še druge države, skozi katere gre ekvator. Zunaj je na tleh črta, nepogrešljiva točka, kjer se vsi slikajo, stoječ z eno nogo na eni in z drugo na drugi strani ekvatorja. Preden smo se odpeljali nazaj v Quito, smo si ogledali še krater vulkana Pu-lulahua, v katerem so obdelana polja. Tam so ranči, kjer živi približno petdeset družin. Otavalo Otavalo je mestece, 100 km severno od Quita, znano po prijaznih ljudeh in sobotnem sejmu, naseljeno predvsem z belci in mestici. Večina Indijancev Ota-valos živi v okoliških vaseh in pridejo na semanji dan v mesto. Prodajajo predvsem svoje tkalske izdelke: od srajc, puloverjev, jopic in najbolj kakovostne volne do torb, ki so zelo živopisa-nih barv in motivov. Turisti gredo v trumah tja po nakup, čeprav skoraj ni mesta v Ekvadorju, kjer ne bi imeli Otavbalci vsaj ene trgovine. So najbolj napredovali med vsemi indijanskimi plemeni. Avtobusi v Otavalo vozijo vsake pol ure. To so malo večji kombiji, sedeži so ozki, strop nizek. Proti Indijancem delujemo kot košarkarji. Nahrbtnike vzamemo s seboj, medtem ko domačini vse zavoje, zavitke ter potovalke in vreče zmečejo na streho, kjer jih sprevodnik razporedi in poveže. Zapustimo mesto in vozimo se po pusti pokrajini. Goli griči, le sem in tja kakšna aga-va in nizko rastje. Prvi večji kraj in narava okoli njega VESELA N E D E L' A NA M M TV Oddaja Vesela nedeVa je na sporedu vsako nedeljo od 15.00 do 18.00 na MMTV, Krim kanal 62. Ponovitev je na sporedu ob torkih. Lestvica 13 naj naj 1. Boyzone, So Good 2. 4 Mandu, This Is It 3. Tahe That, Never Forget 4. Tina Arena, Heaven Help My Heart 5. Shaggy, In The Summertime 6. Fever Ft Tippa Me, Stayln’ Alive 95’ 7. Real Emotion, Back For Good 8. Scatman John, Scatman's World 9. Cut ’n’ Move, I’m Alive 10. La Bouche, Be My Lover 11. Corona, Try Me Out 12. Pet Shop Boys, Paninaro 95’ 13. Savvson, 3 Is Family Rakeku Odslej domači kino tudi v vasi dnevni sobi. Euro Laser Video Center:^ Prodaja vi-deo-laserskih sistemov, soro-und sistemov, sistemov za prave karaoke, laserskih videoplošč (karaoke z licenco za javno predvajanje, glasba, filmi...). V naSem centru izposojamo laserskih videoplošč! Pridite! Brnčičeva 13, GT center ob koncu Cmuske obvoznice. Tel. /fax: 061 /161 32 62 Vesela nedeVa na MMTV Ime in priimek:. Naslov:--------- Skrita želja:. Prijavljam se za karaoke: DA NE Prijavljam se na izbor Uni Star dekleta: DA NE Prijavnico pošljite (na dopisnici) na naslov: Boudy d. o. o. Linhartova 7, 61000 Ljubljana /Republika Euro Laser video Center, Hot Sound inc. & Pioneer, Boudy d.o.o. Ljubljana, Brnčičeva 13, Tel/fax: (061) 1613262, generalni zastopnik laserskih video sistemov, karaok in »domačega kina« firme Pioneer. Prodaja in izposoja videolaserskih plošč (filmov, karaok, glasbe,...) Best of the best karaoke »Republike« v živo: 15. 8.95. Zajčja Dobrava, GostiSCe Rojc 16. 8.95: Bar Slamca, Ljubljana 18. 8.95: Diskoteka Simfonija, Planina pri Rakeku 19. 8.95: Pizzerija & Spageterija Primož, Hala D BTC, Ljubljana V Veseli nedeTi bomo odslej izbirali dekleta za laskavi naziv Uni star, kar pomeni, da bomo izbrali taksna dekleta, ki bodo odlične manekenke, fotomodeli, hostese... Zainteresirana dekleta, ki se bodo prijavila z zgornjo prijavnico, se bodo morala predstaviti v naši oddaji in se pogovarjati z gledalci. Naziv Uni (vsestranska) star (zvezda) bo dobilo deset deklet na sklepnem tekmovanju jeseni letos. Čakajo jih - Se posebej zmagovalko -■ lepe nagrade, ki jih daje podjetje Uni star iz Ljubljane. Mitad del mundo (Foto: Željko Jugovič) vse naenkrat spremeni. Ozelenela in porasla pokrajina je prava paša za oči. Ta-bacundo, naselje pod vznožjem visokih gora, in nato Cayambe, mesto pod vulkanom istega imena. Znano je po mlekarski industriji in večina ljudi se tu ustavi zaradi nakupa mlečnih izdelkov, ne pa zaradi dejstva, da je to najbližje in največje mesto blizu ekvatorja. Tudi vulkan Cayambe, ki je najvišja točka na svetu in jo seka ekvator, ni tako zanimiv. Od tu naprej se pot razpre v široko dolino, polno lepe vegetacije in zelenila vseh vrst. Polja in hacieride. Pred Otavalom je veliko jezero San Pablo pod vulka- nom Imbabura (4630 m). Ob jezeru se širijo hotel in turistične hišice, nad jezerom so indijanske vasi Pe-guche, Quinchuqui, Human, kjer lahko kupiš izdelke iz tkanine, neposredno izpod statev. Toda cene niso nič manjše kot na sejmu. Željko Jugovič (Se nadaljuje) SREDlSCt TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE "\X\ C VREMENSKA SLIKA Območje visokega zračnega pritiska nad srednjo in delom zahodne Evrope slabi. Hladna fronta je dosegla zahodno Evropo in bo Slovenijo že precej oslabljena prešla predvidoma v torek zjutraj. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1000 6' 1010" 6 1000 HELSINKI 1010 A 14/2b^----L W x6 ^ C 6 MOSKVA 11/lSo o KIJEV 11/16 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.58 in zašlo ob 20.15. Dan bo dolg 14 ur in 17 minut. Luna bo vzšla ob 21.23 in zašla ob 9.08. TEMPERATURE MORJA IN REK °C Portorož 22,8 Trst 22,5 Malinska 23,0 PoreC 23,0 Split 24,0 M. Lošinj 25,0 Dubrovnik 24,0 Mura Sava (Radovljica) Sora Ljubljanica SoCa Vipava pavi Bohinjsko jezero °C 17.3 14,2 15.8 17.4 17,1 12.8 22,7 PLIMOVANJE Danes: ob 5.34 najnižje -56 cm, ob 12.03 najvisje 48 cm, ob 18.04 najnižje -31 cm, ob 23.47 najvisje 35 cm. lutri: ob 6.01 najnizje -48 cm, ob 12.31 najvisje 45 cm, ob 18.40 najnižje -28 cm, ob 00.20 najvisje 26 cm. TEMPERATURE V GO 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 26 22 16 14 11 8 NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 3 do 6 vozlov popoldne: NW 6 do 12 vozlov , , BIOPROGNOZA ^ Vreme bo na vremensko občutljive ljudi vplivalo obremenilno. VOK POPULI Ce se megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje. « 8 « Boljša sita jesen, kot prečudovito poletje. DANES TRBIŽ CELOVEC o 12/27 O KRANJSKA GORA ^ 10/28 O 15/28 TRŽIČ GRADEC 12/27 O S. GRADEC 11/26 MARIBOR O 13/27 M. SOBOTA O 13/28 O PTUJ OVIDEM 16/30 ■*N. GORICA GORICA^ q 16/31 AJ ° A vKRANJ CELJE O 12/28 KOČEVJE O CRNOMEy O ZAGREB 13/28 O Slovenija: Pretežno jasno bo. Najvisje dnevne temperature bodo od 25 do 29° Celzija. Sosednje pokrajine: Pretežno jasno bo. Popoldne bodo v krajih severno in zahodno od nas krajevne nevihte. JUTRI ČEDj OVIDEM 18/29 CELOVEC O 13/25 O KRANJSKA GORA _ "/24 TRžmiz/zs o KRANJ GRADEC 14/25 ? GRADEC 12/25 M.SOBOTA 014/26 MARIBOR O 15/26 CELJE O 13/27 ^N. GORICA GORICA 16/31 O ° ^LJUBLJANA 15/26 POSTOJNA 12/25 ° - - KOČEVJE /Sl ZAGREB ,$rZ7 O ^5 V Sloveniji: V ponedeljek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo krajevne plohe in nevihte. Obeti: V torek bo sprva oblačno, Cez dan se bo razjasnilo. Hladneje bo. Na Pn-morskem bo pihala burja. SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Pariz ponoči - vsi lahko pridejo na svoj račun FRANCIJA - Tisti, ki ne prenesejo na sebi niti skromnih kopalk, se dvakrat tedensko zberejo na bazenu, ki je le streljaj oddaljen od Bastije. Na istem trgu, nasproti pariške Opere, pa se v neki kavarni zbirajo "nedeljski filozofi", ki se ob kavi s smetano in rogljičem vec ur besedno bojujejo z veCno aktualno temo - dobrega in slabega, išCejo pravo definicijo za resnico, željo, sovraštvo in ljubezen. Cisto drugačno vzdušje pa je v Latinski četrti, kjer že osemnajst let v nespremenjeni obliki izvajajo ritual »Rocky horror picture show«, ki je postal že kultni film. V elegantnem in diskretnem okolju, tik ob Faubourg Saint Ho-nore, deluje posebna šola, katere učence seznanjajo s napornimi triki umetnosti zapeljevanja. Cena šestih lekcij je 4500 frankov, približno 1500 mark. V senci Louvra in Eiffelovega stolpa pa lahko najdete pariške “informatorje", Ce ste seveda radovedni raziskovalec neznanega. Bazen za nudiste je le-tem namenjen dvakrat tedensko, od kar je parlament legaliziral prakticiranje naturizma tudi v prestolnici. Med obiskovalci so ženske z otroci, največ pa je moških, med katerimi so tudi upravitelji bazena, ki so pobudniki nove oblike preprostosti-nudizma. Tja zavijejo tudi taki, ki na tak način iščejo nova poznanstva. V Latinski četrti pa deluje bazen, ki ponuja nočno čofotanje ponočnjakom, ki se tam ustavijo na streznitvenem ovinku, pred običajnim obiskom diskoteke. Drugačna kategorija ponočnjakov zahaja v cerkev Saint-Leu-Saint-Gilles, ki je v centru Pariza in hospitira celo noč skesane grešnike, brezdomce in tiste, ki delajo pokoro, da bi ublažili bic božji, ko bo udaril po človeštvu. Kdor obožuje pristno hrano in daje prednost domačemu vzdušju, obišče lokal Tez Leon, postavljen v začetku stoletja, ki so ga ohranili v originalnem slogu. Obiskovalci sedijo za lesonitnimi mizami, postavljenimi med hladilniki iz 60. let, rednim strankam pa so na voljo tudi osebni predalčki za prtiček. Spomin na konec vojne Tri starodavna letala letijo nad New Vorkom ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne (Telefoto AP) m M WE Iff Vi m V Ameriki je še vedno zelo vroče in vsi komaj čakajo na skok v bazen: ta osemle^ fant pa zdolgočaseno čaka, danekdo priplava mimo in da s skoči nanj (Telefoto A