PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plaCana v gotovim Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXI. St. 17 (5995) TRST, četrtek 21. januarja 1965 NOVOLETNI SPREJEMI PREDSEDNIKA REPUBLIKE SARAGATA Brezposelnost na področju gradbeništva trikrat večja kot na drugih sektorjih Senatorji soglasno odobrili vladne ukrepe v korist brezposelnih gradbincev - Danes zasedanje glavnega sveta PSIUP - Sinoči so se sestali pristaši večinske struje KD «Impegno democratico» in levice KD «Forze nuove» RIM, 20,- — Predsednik republike Saragat je sprejel danes na Kvirinalu najprej bivšega predsednika republike Gronchi-ja, nato predsednika poslanske zbornice Bucciarelli Duccija in Podpredsednika senata Zelioli. Lanzinija, podpredsednika obeh zbornic, kvestorje, tajnike in predsednike parlamentarnih skupin, da bi mu izrazili svoja novoletna voščila. Za njimi je Saragat sprejel člane vlade, ministre in državne podtajnike, nato pa še člane ustavnega sodišča in člane vrhovnega sveta za sodstvo, ki mu predseduje pred------------- sednik republike. Za temi je bil na vrsti predsedniški odbor državnega sveta za gospodarstvo in delo s predsednikom Campillijem na čelu. Po sprejemu državniških u-stavnih organov so prišli na vrsto predsedniki avtonomnih dežel in deželnih svetov ter vladni komisarji v teh > in «. -----------, 'ra pa je bil izvoljen govornic, bro- ščaki, je dr. Costa priznal, da ci temveč zahtevajo vsako leto velike [ dar dr. Angelo Costa. Slabo naročen umor žene WICHITA (Cansas), 20. — Nekateri policijski agentje so obkolili neki avtomobil prav v trenutku, ko Je neki izvedenec v «karate» (posebna japonska rokoborba) bil na tem, da zlomi vratno kost neki ženski, materi šestih otrok, da bi potem njen mož prejel zavarovalnino za ženo v višini 19.000 dolarjev .(okrog 12 milijonov lir). Zenska, ki se imenuje Barbara Mc Grew, ni utrpela nikake škode. Ge-rald Dodriguez, strokovnjak v ((karate«, je sam obvestil policijo, da Je prejel ponudbo 2000 dolarjev, če usmrti gospo McGrew. Policija mu je naročila, naj dela tako, kot da res hoče žensko usmrtiti. O vsej zadevi pa Je bila obveščena tudi ženska sama in tako sta Ro-driguez in gospa McGrevv zaigrala svoji vogli tako natančno, da je mogla policija v trenutku »umora« ujeti tiste, ki so umor naročili. Načrt moža in nekega njegovega prijatelja je namreč določal, da truplo žene takoj po umpru položijo na sedež ob volanu nekega avtomobila in ga poženejo proti kaki oviri. Tako bi se zdelo, da ^Kongres BoncttI» zaradi velike (Micine ROVIGO, 20. — Na desetine italijanskih državljanov s priimkom Bonetti se bo zbralo na poseben ((kongres«, da končno odločijo komu pripada bajna dediščina ((belega kralja z Madagaskarja« Angela Antonia Bonettija. Kongres bo 6. marca v kraju Ostiglia (Mantova), kjer se je «beli kralj« rodil. Bratje Bonetti iz Melare (Rovi-go) so prevzeli pobudo, da skličejo v Ostiglio vse s tem imenom, ki se lahko potegujejo za dediščino omenjenega Bonettija. Ta se je v preteklem stoletju izselil na Madagaskar ter si tam pridobil veliko bogastvo. Med tistimi, ki mislijo, da bi lahko bili dediči velikega premoženja, ki znaša baje 62 milijard lir in je- položeno v neki banki v Londonu, so osebe iz skoraj vseh italijanskih dežel. Precej jih je iz Veneta, so pa tudi s Sicilije, Ro-magne, Emilie in Lombardie. LONDON, 20. — Švedska igralka Britt Eklund, žena angleškega igralca Petra Sellersa, je rodila hčerko. Britt Eklund in Peter Sellers sta se poročila lani februarja. talom ponesrečil pri Beogradu) in drugi članki. * • • FIRENZE, 20. — Ravnateljstvo galerije Uffizi je določilo, da bodo odslej izmenoma zaprte razne dvorane, nekatere pa bodo kar stalno zaprte. * * * Založba Nistri-Hschi iz Piše poroča v svojem januarskem obvestilu o tehle štirih novih knjigah: Giovanni Virginio Schiappa-relli; Corrispondenza su Marte: M.o Guglielmo, De Arithmetica compendiose traetata; Paolo Del-VAbbaco. Trattato di Aritmett-ca in Summer course on Nuclear Geology. Daria Vošnjak — Milka Kovič vBila sem stara dvanajst let* Dvanajst let je bila stara Darja Vošnjak, ko so Nemci leta 1941 zasedli Ptuj in skupaj z domačimi nemčurji začeli preganjati zavedno slovensko prebivalstvo. Tudi Darjo in njeno mater so Nemci zaprli in nato izselili skupaj z drugimi zavednimi Slovenci. Njen oče in brata pa so se rešili v Ljubljano. Tja je končno prišla tudi Darja, toda šele potem, ko je morala mnogo hudega prestati. Najprej na poti v pregnanstvo, potem pa v vaseh v okolici Karlovca, kjer so prav v poletju 1941 ustaši pobijali srbsko prebivalstvo po tamkajšnjih vaseh. Obilo trpljenja je prestalo malo dekle že na poti, še več grozot pa je videlo in doživelo v pregnanstvu. Slednjič jima ie z materjo le uspelo, da sta se prebili k sorodnikom v Karlo-vac, nato pa čez mejo v Slovenijo na ozemlje zasedeno po Italijanih in dalje v Ljubljano. Tu se je Darja vključila v osvobodilni boj in v ilegalno delo ter opravljala pomembne kurirske naloge. Kljub preganjanju po policiji ji je uspelo ovraviti dane nalove in se izmuzniti tudi aretaciji. Vse to je snov knjižice, ki 10 je izdal zavod Borec pod naslovom «Bila sem stara dvanajst let». Po pripovedovanju Darje Vošnjak je knjigo napisala Milka Kovič, ki je znala pripoved spretno in zanimivo oblikovati. Seveda je nemogoče oceniti, kakšen je pri knjigi delež ene in druge osebe, obema pa je vsekakor treba izreči priznanje. Drobna knjižica je. čeprav preprosto in nezahtevno napisana, prikupna, topla pripoved o bridkih doživetjih mladega dekleta, čeprav se ta pripoved omejuje na zunanje dogodke in gre za bolj ali manj točen faktografski zapis, pa je zaradi prikupnega podajanja snovi knjiga impresivna in se lepo bere. Lahko je celo za vzgled, kako je mogoče tudi brez literarnih pretenzij, ki se jim vua-jajo nekateri pisci in pripovedovalci lastnih doživetij med vojno, napisati in izdati dobro knjigo spominov na lastna doživetja' v času osvobodilnega boja. Seveda to delce nima literarne vrednosti in bi bilo tudi zgrešeno ga iskati. Je pa avtentično pričevanje, ki ima svojo dokumentarno vrednost. Zaradi zanimivega podajanja snovi, toplote in iskrenosti pa je to tudi prikupna knjižica, katero bo marsikdo prav z veseljem prebral in odložil notranje zadovoljen. lllllllllllIllilllllllMIIIIIIlllllllllllllIllllIliiiiiiiiMiiiiMiiiiiimiiitJillllliiiiiiliMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilll Edgar Wallace «Rdeči krog» Richard Freeman se je rodil leta 1S75 v londonskem predmestju, kot sin potujoče igralke. Okusil je sirotišnico, delal v tiskarni, raznašal časopise, bil kuharski vajenec na ladji, delavec v tovarni čevljev. Potem se je odločil za vojaški poklic in se udeležil burske vojne. Od tu je začel pošiljati časopisom zanimive zgodbe iz burske vojne in tako postal novinar. Tudi po koncu vojne je ostal zvest novinarstvu. Toda verjetno bi Freeman ostal bolj ali manj neznan žurnalist, če se ne bi lotil pisanja kriminalnih romanov. Tako je začel pisati kriminalne zgodbe in ko je zaslovel s prvo, je s tem delom nadaljeval. Seveda si je nadel pisateljsko ime in pod imenom Edgar Wallace ga danes pozna ves svet. Upravičeno, kajti do svoje smrti leta 1932 je napisal okoli sto-petdeset kriminalnih romanov in sedemnajst dram. Razen tega pa vrsto podlistkov in krajših zgodb, nad katerimi niti sam ni imel pravega pregleda. Tako je postal znan po vsem svetu in njegova dela so in še izhajajo v ogromnih nakladah po Evropi, Ameriki in drugih kontinentih. Kaj pa mi? Slovenski bralci že dolgo poznajo Wallacea. In ker so kriminalni romani kljub vsem pomislekom vendarle čtivo, ki ga mnogi radi prebirajo, se je Državna založba odločila, da izda izbrano delo tega pisatelja v novih prevodih. Izdaja bo obsegala deset knjig, ki bodo prinesle najboljša dela tega pisatelja. Seveda so kriminalni romani tisti del literature, ki ga označujemo kot zabavno čtivo. Wallaceovim delom pa literarna kritika vendarle priznava tudi določeno literarno vrednost. Toda ne gT^e na to moramo tega pisatelja uv, stili med klasike kriminalnega romana, vsekakor pa označiti kot avtorja, čigar kriminalni romu d so zanimivi in jih radi prebirajo stari in mladi. V kriminalnih romanih je V/allace pokazal vso mojstrsko domišljijo in fabulativno spretnost. Njega ne zanimajo podrobnosti, okoliščine in vzroki zločina. Zanj je najpomembnejša napetost, nenavaden zaplet in presenetljivost zgodbe. Ves je usmerjen k akciji, k zapletanju odnosov med nastopajočimi osebami, k izjemnim obratom, ki postavljajo vsa domnevanja in pričakovano logiko na glavo. Zdaj smo dobili v tej seriji prvi roman «Rdeči krog*, v katerem pripoveduje, pisatelj o mojstrskem izsiljevalcu in morilcu, vodji organizacije «Rdeči krog*-In pa o detektivu, ki ga po dolgotrajnih naporih razkrije in spravi na vešala. Pa čeprav se vodja sRdečega kroga» skriva kot zasebni detektiv in se navidezno udeležuje lova za velikim zločincem. Zgodba morda ne sodi med najboljša Wallaceova dela, čeprav je močno napeta, skrivnostna, krvava in polna nepričakovanih preobratov. Je pa tudi malce dolgoveznai, zakomplicirana zaradi kompliciranosti in ne povsem prepričljiva. Toda vendar je kot kriminalna štorija polna vsega tistega, kar od take zgodbe pričakujemo. Zato bo vsem tistim, ki bodo iskali v njej razvedrila in sprostitve, vendarle všeč. Pa čeprav, kot rečeno, poznamo mnoge boljše kriminalne zgodbe. Slovenska izdaja «Rdečega kroga* ima lepo opremo (Janez Bernik), prevod (Mirko Napast) pose zdi nekam okoren, čeprav je najbrž tudi sam original manj gladko tekoč. SL' Uu. > O E—' es E- tu >o Izrazito suh moški se je motal med ljudrt»i, ki so hiteli, da bi v zadnjem trenutku opravili božične nakupe. Pod pozduho je tiščal l°k za violino. Snežilo je. Pred Liebermannovo delikatesno trgovino je obstal in gledal l*ložbo. To je bilo za njega že nekakšen obred. V zadnjih petnajstih letih je to počel vsak večer. Danes je bila izložba polna vsega: božičnih tort, mesa, klobas... Hotel je kupiti konzervo mesa, ven-dar je to željo koj pozabil... Ni imel denarja... Vedno je tako za božič! N’hče ga v teh dneh ne mara, da bi mu dajal ure iz violine. Eno klobaso... to bi morda zmogel. Toda. le eno! Pogledal je v trgovino. In kot bi se mu nekaj v glavi zavrtejo... klobase so se nenadoma spremenile v železno mrežo; zn trenutek so prekrile gladek, nasmejan obraz polnih ustnic in zelo naivnega izraza. Srce se mu je zledenilo... Ni razumel... Osovraženi lik se mu še nikoli ni tako izrazito po javil... Nikoli tako nenadoma! Zaprl je oči... To je Hallerjev lik! Kak trenutek je ostal kot prikovan in z zaprtimi očmi ter sc boril proti sovraštvu, ki ga je toliko časa dušil v sebi. Ko bi bil mogel pozabiti, bi bilo vse drugače... * * * Ime mu je bilo Heinrich Fischer, rodil se je bil v Nemčiji 1520. leta. Kot nadarjen deček se je že s sedmim letom učil glasbe na akademiji v Muenchnu, kjer je bil njegov oče profesor. Ko je bil star komaj enajst let, je Že igral v Operi. Njegove starše, Jude, so odpeljali v neko koncentracijsko taborišče, vendar jim je prej uspelo, da so dečka zaupali ljudem, ki so bili pri nacistih dobro zapisani. Študij je nadaljeval tudi po smrti staršev), dokler niso nekega dne tudi njega prijeli. Poslali so ga v taborišče, nekaj kilometrov od Muenchna, kjer je po naključju ostal živ. Toda njegovo zdravje je bilo izpodkopano. Pisal je znancem v Ameriko in ti so mu pomagali, da se je tja izselil: tu si je služil kruh s tem, da je poučeval violino... * # * Tri dni po božiču, ko je spet gledal v izložbo, je ponovno ugleda l istega človeku. Sedaj je točno vedel, da to ni privid. Gledal ga je s svojimi očmi! Da, to je Erich Haller, človek, ki ga je sovražil bolj kot kar koli na svetu; bolj kot smrt! Haller je tu, v Ameriki! Ni se mogel premakniti z mesta, srce mu je močno bilo. Ko je Haller stopil iz trgovine, sta se njuna Pogleda srečala. Kot pijan je vdrl v trgovino. — Tisti človek... — je komaj Izjecljal. — Heinrich! — tiebermannov pozdrav je bil iskren. — Poslej, kakšne suhe ribe imamo! Pustil sem eno lepo zate! — Tisti človek... je ponovil. — Ali vež, kdo je to? — Kakšen človek, Heinrich? — je bil Liebermann presenečen. — Tisti, ki je pravkar odšel! ■— je rekel Fischer. — Videl sem SO, ne boš me prevari!! — Jasno... Kliče se Karl Schulzer. Komaj pred kratkim je Prišel iz Nemčije. — Schulzer?! Njemu je ime Haller! — je dvignil roko brez Prstov. — On mi jo je napravil takšno! Kot strela je zapustil trgovino. Deževalo je. Na ulici je bilo Pialn ljudi. Opazil je, da Haller prečka uliio. Občutil je, kako mu srce bije in Jenko ga stiska. Nenadoma ga je izgubil iz vida. Hotel je že nadaljevati pot, ko ga je ponovno opazil, Haller se je bil Umaknil v neko vežo. — Erič h Haller! Stoj... krvniki — njegov glos je bil jokav, šibak kot šepet. Razdalja med njima je postajala vedno manjša. Nenadoma je Haller izginil v neki veži. Ko je prispel do nje, je vstopil '■n obstal v vznožju stopnišča. Na zidu je' visel napis: ulzdajajo se sobe.» Pohitel je po stopnicah. Začel je tolči po prvih vratih Zenska, ki mu je odprla, ga je neprizadeti pogledala: -r Ne telite morda razbiti vrat? — Haller... — je zašepetal. — Ce ga skrivate, boste imeli neprijetnosti. Videl sem ga... — Kaj pa vendar hočete? — Hočem Ericha Hallerja, sem vam rekel! Vem da je tu. — No, prosim vas... — ga je nervozno zavrnila. — Ce me ne Pustite pri miru, bom poklicala policijo. Skušala je zapreti vrata, -vendar je on nastavil roko. Z oso silo je sunila vrata, tako da je občutil močno bolečino in roko umaknil. Stal je tako pred vrati, ves v znoju. Glava ga je močno bolela, pd znotraj se je slišal ženski glas, ki je kričal: — Norec, blažen je. Ce ne odide, bom poklicala policijo! Stopil je Po stopnicah navzdol. Na vogalu ulice je srečal mladega policaja. — Pojdite z menoj! — je rekel Fischer, —r Takoj, prosim vas, takoj! — Kaj se je zgodilo? , — Morate takoj z menoj! Pokazal vam bom morilca. Ime mu je Erich Haller. V začetku sem mislil, da je to le privid, toda sedaj sem mu sledil... Videli boste tudi vil — Počasi, človek božji, tako vas ne razumem prav nič. Morda bilo bolje, če bi stopili na policijsko postajo. Tam mi boste vse *ePo razložili. — Ne! Nimamo časa, zakaj mi ne verujete!? — Saj vam verjamem, zares vam verjamem. Pojdimo na poli-cijsko postajo! Fischerju se je kar zmračilo: naglo je dvignil violino in z nio udaril policaja po glavi. Nato se je pognal v beg po stranskih u!icah vse do podzemeljske železnice. Tu je bil na varnem. # # * Ko je bil že tri leta v koncentracijskem taborišču, so ga neke-Sa dne premestili, da bi v kuhinji za stražarje pomival posodo. Delal je ob mizi, za katero je nacistični kuhar Haller lupil krompir. Gledal je, kako olupki padajo na pod. Streslo ga je Krompir! Zagotovo bo ukradel enega. Nevarnost je bila tie-Hka. Toda če se potrudi, si bo vendarle izmislil način, kako naj ga Ukrade. Začel je razmišljati: kaj, ko bi mi uspelo ga vzeti in si Sa zatlačiti pod srajco...? Stražar ga bo pregledni le površno, kot vsuk dan. Morda ne' bo našel krompirja... Morda! Načrt ni slab. Počakal je, da se je Haller obrnil. Počasi je stegnil roko k mizi. Njegovi prsti so že otipali krompir... No, vse je že mimo! Pravkar je hotel stlačiti krompir v nedra, ko je občutil, kako mu Hallerjev nr>z pritiska na prste. Zarjovel je. Kosti na roki so pokale, kot violinske strune. Po daljšem času se je spet ovedel in ugledal Hallerja, kako se mu smeji... t # * Počasi je krenil v znano ulico. Na pamet je vedel, kdo in kdaj **opa v hišo ali iz nje odhaja. Ure in ure je skrit v vežah opazoval hišo vse od dne, ko je sklenil, da mora ono zver umoriti. Počasi j® korakal proti hiši iz temnega kamna. Neko dekle je s ključem v roki skušalo odpreti vrata. Stopil je k njej. — Naj vam pomagam? — Odprl je vrata in se odmaknil, da je ona Prva vstopila. — Hvala... V ueži je bilo mračno. Pregledal je vsa imena na vratih: Hrovon, Mueller, Schulz! Ni mu bilo težko odkleniti vrata s kljukcem. V koncentracij-•kem taborišču se je bil marsičesa naučil. Soba je bila majhna. Stopil je k oknu in gledal na ulico. Kmalu je opazil Hallerja, kako hiti proti domu. Kdo ve, ali ni morda tudi v Ameriki kuhar? Morda je šef kake velike kuhinje... Odmaknil se je in iz žepa potegnil krompir. Ni bil kdo ve kako debel, vendar bo sluzil svojemu Uamenu. Hitro je odprl tok za violino m iz njega potegnil sekiro. Krompir je postavil sredi mize in se naglo skril v omaro; prav v trenutku, ko je slišal, kako se že odpirajo vrata. Skozi majhno režo v vratih omare je mogel videti krompir, ki ga je obsijala svetloba s hodnika. Haller ni zaprl vrat. Obstal je kot okamenel. Slišal je njegovo dihanje. Vedel je, da opazuje krompir; presenečen, morda omamljen od nejasnega spomina. Komaj se je zadržal, da ni zakašljal. Kako to, da Haller še ne vzame krompir v roko... Počasi je dvignil sekiro. Na stotine gub *e mu je nabralo okoli oči, usta pa so se mu razpotegnila v nasmeh. ROBERT PAGE JONES pole b$ zdelali tise izpite. Si misleš! — Taku be postali vsi forte tfetegentni. Ma lahko be tudi vsem poslancam, mi-nistram jn komisarjem nar-naredu operacjo. Znaš, na Holandskem je aden, dili tašno lukenco jn pole be vse bulše zastopli. ke štedira medicino. Ma je tudi forte štedirau Be jemeli ano vlado, dragi moj — Si, slišou, Jakec, od tist-ga Holandca, ke se je nare-du ano lukno u glavo? — Kašno lukno? Kej se je ustrlu? — Neč se ni ustrlo. Se je — Tako, de be znala ravnat prfina sez narod-nemi majnšinami. — Ma od majnšin sm slišou nekej novga jn navade stareh tibetanskeh menihov jn ameri-kanskeh Inkov. Jn je pršu na tu, de be blo dobro si naredet ano lukno u glavo. Prou majhno — taku, od anga centimetra. Jn si je tu ope- lepga. račjo nared u kar sam. Jn zde j prave, de se Ni mogoče! sliše forte dobro, de je zmiram dobre poje jn tudi lažje štedira. Ma vidi na! Sej tu je prou imenitno! Samo državnemi uradniki, ke bo naredu izpit z nem- , ja! Znaš, v Gornjem Poadižju, al koker pravejo Nemci, u Južnem Tiroli bojo dali vsakmi ano lukenco je treba jemet u glavi? — Ja, narbrž se skuz tisto lukenco možgani bol preluftajo jn taku bulše delajo. Se uide, de tisti luft, ke gre skuzi u ha, ni zadosti. — E znaš, u uhah jemaš tudi tisto maslo jn laku zrak ne,more pasat. Ma.kej de je prou res? — Se zna, de je! Sej so pisali časniki. Jn so tistga Holandca tudi pregledali ani dohtar ji jn M osemmnajst- taužent na mesec SO res vidli, de jerna tisto lukenco. Ma dohtarji _ ^ pravejo, de je tisti stedent namalo udarjen. — Ben, uani zmiram rečejo taku, Ce kašen pogrunta kašno novo, zmiram rečejo, de je udarjen. Jn ne samo dohtarji. Ma meni se zdi ta reč prou koristna. Vidi, denmo reč, za zdravet škega jezika, posebno doklado. — Ma ne! Kej res? — Ja, ja! Jn se jeh je vpisalo za delat izpit aneh šest taužent. So vmes profesorji s šul, uradniki s pošte, od komuna, od železenc, od policije jn vse sorte. Tisti ta višji bojo dobili po trideset taužent, unj bol ta nizki pej po petjndvajsti, dvaj- — Kej, tolko de bojo dobili zraven plače? — Ja, ja! Se misleš, kaku be se mj dobro jemeli, če be vsak, ke zna tudi slovensko, dobu tolko plače več! Sej midva smo tudi uradniki pr komuni jn tudi nar ta višji. Jn taku be dobili slabo vojo — danes, ke so vsi ledje taku sitni trideset taužent jn nervozni. S tisto lukenco be bli pej vsi kon-tenti. Tudi če be šla draginja še bol gor jn če bi ga vlade še bolj lomile. Neč se ne bi več smo mi Nemci? Tu je narjeno samo za nemški jezili jn kregali jn be se vsi zastopli. Prfina ježek u Tirolah, ne miga za nas. — Ma kej bojo nardili tu tudi tle za nas? — Ma kaku moreš taku naumno prašat? Kej občinske odbore be lažje sprauli vkep. — Ma tisti štedent je reku, de zde j tudi lažje štedira! Videš, vsi tisti, ke jem gre slabo u šuli, be se nečko strili naredet tisto lukenco jn Ja, ju, jemaš prou. Mi nismo Nemci. Jn pole uani so bli tudi zavezniki, mi smo se pej tou-kli pruti. — Eko videš! Se vendar zastopu. modni kotiček • • • na reviji Kaj smo lepega videli jugoslovanske mode Kar 64 jugoslovanskih modnih hiš je navzočih na tradicio-na/ni prireditvi „Moda 1965" - Zelo okusni in praktični modeli Na Gospodarskem razstavišču v | kaj besed ker smo si jih tudi Ljubljani je bila 16. januarja od-1 ogledale. O sami razstavi ter o 1 J J si O-noht! TVI hnmn tiren n- prta sezona jugoslovanskih sejmov s tradicionalno prireditvijo «Moda 1965». Gre že za deseti sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja ter drugih modnih artiklov, na katerem sodelujz skupno 134 razstavljavcev iz vse Jugoslavije, in sicer 64 podjetij iz Slovenije, 25 iz Srbije, 24 iz Hr-vatske, 9 iz Makedonije, ? iz Bos-ne-Hercegovine ter 5 iz črne gore. Kot že vrsto let doslej, spremlja tudi tokratni sejem uModa 1965» modna revija, ki ji Ljubljančanke sledijo z veliko pozornostjo in po kritikah ter poročilih, objavljenih v lokalnih časopisih sodeč, tudi z velikim navdušenjem. Modna revija je razdeljena na dva dela. Na popoldanskem programu predstavljajo svoje izdelke zastopniki jugoslovanske konfekcijske industrije, lahke in težke, na večerni prireditvi pa sodelujejo podjetja, ki proizvajajo metrsko blago ter še nekatera podjetja z drugimi modnimi artikli. No, prav o omenjenih modnih revijah smo hotele spregovoriti ne- njenem uspehu, pa bomo spregovorile v kratkem še v posebnem članku. Torej začnimo: Modne revije so postale ti Jugoslaviji že tako rekoč tradicionalne ter se ponavljajo v vseh vetjih mestih iz leta v leto. O marsikateri od teh smo v našem časopisu že poročale ter ugotovile njihov stalni razvoj in napredek in predvsem težnjo proizvajalcev. kot tudi modnih ekspertov, da se čimbolj približajo okusu in potrebam moderne jugoslovanske žene. Lahko rečemo, da so se s tokratno modno revijo, oziroma z obema modnima revijama, res zelo približali okusu vseh žensk, ne da bi pri tem posnemali le tujo modo. Nasprotno, uspelo jim je, uskladiti zahteve letošnje modne linije po svetu s potrebami jugoslovanskih žensk, ki težijo po lepi, a predvsem po zelo praktični in enostavni modi. In v tej tendenci, da se ne oslanjajo le na to, kar prihaja iz tujine, temveč da zamisli drugih na čimbolj originalen način presadijo na domača tla PRAV MALO NAS JE V RESNICI ZELO PAMETNIH Na vsem svetu živi danes samo sedem tisoč zares inteligentnih ljudi Kdo lahko postane član «Združenja velikih glav» - Nenavadne diplome o stopnji inteligence - Johnson, Goldwater in britanska kraljica bi ne mogli postati člani združenja V Veliki Britaniji obstaja nenavadno ((Združenje velikih glavi). Da bi nekdo mogel postati njegov član, mora najprej dokazati svojo inteligenco na osnovi 40 zelo težkih testov in pri tem doseči koeficient 150 točk. Britanskemu ((Združenju velikih glavi) načeluje Viktor Serebrja-kov, čigar mati je bila škotskega, oče pa . ruskega porekla. Združenje je po latinski besedi za mizo dobilo ime Mensa, a v teku zadnjih desetih let so se v njem zbrali mnogi vidni britanski intelektualci, univerzitetni profesorji, pa tudi najinteligentnejši kuharji, kočijaži in delavci britanskega otoka. Podružnice Mense so se pojavile tudi v ZDA. Kanadi in drugih deželah. Osnovni cilj združenja je, da bi zbralo najinteligentnejše ljudi z vsega sveta mimo vseh predsodkov v pogledu kulture, socialnih ter nacionalnih razlik ipd. V njem naj bi našel mesto vsakdo, tudi nešolan človek, le če njegova absolutna, čista inteligenca dosega visoko stopnjo, ki jo določajo posebni testi za ugotavljanje inteligence. Na osnovi določenih ugotovitev, do katerih je prišel duhoviti, sivobradi Serebrjakov, bi v Mensi ne bilo mesta za Johnsona, Goldwat,erja, angleško kraljico, vtem ko bi de Gaulle nedvomno z uspehom rešil zapletene naloge predpisanih testov. Omenjene teste združenja nenehoma sestavljajo, popravljajo ter izpopolnjujejo najvidnejši sve- tovni psihologi, ki jih je angažiral Serebrjakov. Zelo visoko stopnjo čiste inteligence, ocenjene s 148 točkami, je doslej na sprejemnih izpitih doseglo 7000 oseb najrazličnejših narodnosti, poklicev, stopnje izobrazbe in veroizpovedi, ki so danes člani Mense. Izpita pa ni opravilo nad 100.000 oseb. Med člani Mense se nahajajo najvidnejši britanski psihologi, kot sir Bert in drugi, nadalje več sprevodnikov londonskih avtobusov, znani pevec v stilu «je-je», John Asher, več duhovnikov in farmarjev. V diplomi s podpisom Serebrjakova, ki jim je bila izročena, se potrjuje, da so bolj inteligentni od 99 odstotkov ljudi na svetu. Gre za diplomo čiste inteligence, ki je nedosegljiva za marsikaterega u-niverzitetnega profesorja, vtem ko se po drugi strani z njo ponaša več londonskih gospodinjskih pomočnic. Eden od najodličnejših članov tega nenavadnega združenja je takole označil metode selekcije za dosego članstva Mense: «Na današnji stopnji znanja In izobrazbe, so testi edino sredstvo znanstvene ugotovitve inteligence, ki z njo razpolagamo.« V britanski Mensi .te združenih 2000 članov, ostalih 5000 pa pripada podružnicam v ZDA, Kanadi, Avstraliji, na švedskem, Holandskem, v Avstriji in Južni Rodeziji. Zamisel o ustanovitvi Mense se je prvič pojavila 1. 1945. Izrekel rih(‘ “ ter jim dajo tudi svoj pečat, je po našem mnenju največji uspeh tokratnih ljubljanskih modnih revi). Moramo reči, da smo bile nad nekaterimi modeli, ki smo jih videle tako na popoldanski, kot na večerni modni reviji, naravnost navdušene. Navdušile so nas predvsem pletenine, ki so vse, tako po kroju, kot tudi po barvah zelo okusne in lepe; navdušile pa so nas tudi tkanine, ki so jih prikazale številne jugoslovanske tovarne za poletne mesece in ki bodo po našem mnenju naletele na prav takšno navdušenje tudi pri potrošnikih. Predolgo bi bilo, če bi hotele opisati modele, ki so nam jih lepe manekenke prikazale s tolikšno dražestjo in ljubkostjo. Bilo je nič koliko zelo praktičnih in enostavnih oblek za dom in službo, bilo pa je tudi zelo veliko število okusnih in elegantnih popoldanskih ter večernih oblek, nato moških ter otroških oblek, zelo lepih dežnih in zimskih plaščev, kostumov in še več modelov ženskega perila. Vse te modele so še izpopolnjevale lepe torbice, čevlji, klobuki in okraski — vsi izdelki domače industrije. Mogoče so nas še najbolj navdušile praktične obleke za dom in šport. To pa zaradi tega, ker se nam zdijo za jugoslovansko ženo, ki je v večini primerov zaposlena doma in v službi, najbolj zaželene in najbolj primerne. Navdušile pa so nas tudi kreacije za popoldanske in večerne priložnosti, ki so bile res zelo elegantne in svečane, toda brez vseh tistih nepotrebnih pritiklin, ki se jim vvisoka moda» mnogokrat noče odreči. Pa naj vam v ilustracijo našega članka prikažemo samo dva izmed modelov z ljubljanske modne revije, ki sta nam bila zelo všeč. Prvi je zelo enostaven, a tudi zelo efekten kostum, drugi pa lepa popoldanska obleka, ki jo krasi le bel ovratnik. Nekaj drugih modelov bomo objavile še prihodnjič. N. L. predsednik sir Bert, ki se je v radijskih oddajah ukvarjal z vprašanjem javnega mnenja. Zamisel sama je dolgo životarila, nato je združenje do 1. 1956 štelo komaj nekaj stotin članov, šele ko se je pojavil Serebrjakov s svojim podjetnim duhom, se je združenje postavilo na noge. Viktor Serebrjakov je izrazit samouk. V svojem štirinajstem letu starosti je bil delavec lesnp industrije. Svoje izjemne sposobnosti je odkril šele, ko je služil vojaški rok. Ob priliki testiranja, ki se mu Je moral podvreči, je bilo ugotovljeno, da je njegov koeficient inteligence daleč nad povprečjem študentov iz Oxfor-da ln Cambridgea. Vsi vojaški psihologi pa so se strinjali v mnenju, da Je velika škoda, ker tako izredna inteligenca ne more biti izrabljena za kake ustreznejše namene. Serebrjakov pa - Je bil popolnoma nasprotnega mne- jo je psiholog in njen današnji i mili................................................ Praga najavila nov seznam 300 nacističnih zločincev Predsedniku Luebkeju se tokrat ni mudilo in imel je prav Skupina nemških krščanskih demokratov proti zastarelosti Na vseh koncih sveta se dviga glas proti sklepu bonske vlade, naj bi s prihodnjim 9. majem zastareli vsi nacistični zločini. Kako je ta problem občuten, se vidi iz pozivov organizacij bivših borcev, iz demonstracij judovskih organizacij v raznih deželah, celo v ZDA, pa tudi iz podatkov, ki še vedno prihajajo na dan. Češkoslovaška agencija za informacije je včeraj sporočila, da je odkrila novih 300 imen nacističnih vojnih zločincev. Hkrati prihaja iz Bonna vest, da je bil 68-letni bivši nacistični general Wilhelm Koppe obtožen množičnega umora in sodelovanja pri umoru pri približno 145 tisoč nemških, poljskih, avstrijskih in češkoslovaških Judov v koncentracijskem taborišču v Kulmhofu na Poljskem ln sicer v dobi med leti 1941 in 1943. Bivši nacistični general Koppe Je do aretacije leta 1960 vodil neko tovarno čokolade v Bonnu. Sedaj ga obtožujejo tudi soodgovomo-za kakih 1550 umskih bolnikov v Soldauu v vzhodni Prusiji ter da je kot poveljnik nacistične varnostne policije v Radomu na Poljskem leta 1944 ukazal pobiti vse moške člane družin, ki so sodelovale v poljskem odporniškem gibanju. Ha taki in podobni dogodki, kot tudi že omenjeni protesti javnega mnenja imajo svoj odmev v sami Nemčiji, dokazuje vest, ki prihaja iz Bonna in ki pravi, da je 50 poslancev nemške krščansko-demokratske stranke predložilo zahtevo, naj bi se za deset let podaljšal rok, v katerem se morejo nacistični zlo- .......................m..................................................................... ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne posegajte v poklicne diskusije OVEN (od 21.3. do 20,4.) Neki °bisk bo prispeval k utrditvi važ-pobude. Ljubosumnost je slaba svetovalka. .. BIK (od 21.4. do 20.5.) V vaši Poklicni dejavnosti bo prišlo do važne spremembe. Jasnost idej bo odlično prispevala k rešitvi nekega PDvOJCKA (od 21.5. do 21.6.) Utrdili boste svoj ugled in prejeli dokajšnje zadoščenje. V čustvenem Pogledu skušajte slediti svoji vesti. RAK (od 22.6. do 22.7.) Nepredvidene okoliščine, ki bodo nastopile, bodo v prid vaših načrtov. Izrekajte svoje ocene. . LEV (od 23.7. do 22.8.) Po uspeš- člnci sodno preganjati. Hkrati pa se je zvedelo, da je avtonomno krilo krščansko-socialne stranke na Bavarskem sporočilo, da bo ta predlog odklonilo in vztrajalo na tem, naj bi nacistični zločini zastareli z 8. majem letos. Pravosodni minister Zahodne Nemčije Ewald Ducher pa Je v Koelnu sporočil, da namerava za-hodnonemška vlada predložiti parlamentu nekaj predlogov v zvezi s tem, da bi se mogli nacistični zločinci sodno preganjati tudi po terminu zapadlosti nacističnih zločinov. Pravosodni minister je tudi izjavil, da bi nasvet ameriškega jugovskega združenja, po katerem naj bi se zapadlost dvajsetih let začela s trenutkom, ko je Zahodna Nemčija ponovno postala suverena in sicer z 8. majem 1955, mogli vzeti v poštev pri proučevanju tega problema. še vedno v zvezi s tem problemom prihaja iz Bonna še ena vest, ki da slutiti, da postajajo visoki funkcionarji Zahodne Nemčije nekoliko bolj previdni. Predsednik zahodnonemške republike Luebke ni hotel podpisati dekre- ta, s katerim bi potrdil dodelitev visokega nemškega odlikovanja dr. Carlu Crelfeldsu, članu senata bivše nemške prestolnice, katerega Je predlagal za odlikovanje poseben odbor, ki ocenjuje, komu naj bi se med vidnimi predstavniki Javnega življenja Zahodne Nemčije podelila odliko-kanja. Predsednik Luebke je namreč pred nekaj meseci podpisal podoben dekret za odlikovanje industrijca E. Buttenfischa, ki je bil v času nacizma eden izmed ožjega vodstva podjetja «I,G. Far-ben« in so mu dodelili visoko odlikovanje. Ko pa je bil dekret že podpisan, se je zvedelo, da je odlikovanec med vojno izkoriščal Jetnike nekega bližnjega nacističnega taborišča, da bi njegovo podjetje — ki je med drugim dobavljalo strupeni plin koncentracijskim taboriščem — bolje uspevalo. Ker se je predsednik Luebke tedaj ((spekel«, je postal boli previden in dal preveriti preteklost novega kandidata za odlikovanje dr. Carla Crelfeldsa, za katerega so ugotovili, da je bil v preteklosti velik nacist. nja. V nekaj letih je dosegel raven tehnične izobrazbe najboljših inženirjev s fakultetno izobrazbo. Danes z uspehom vodi delo v šestih tovarnah lesnih izdelkov in celuloze, svoj prosti čas pa posveča temu, da s pomočjo tiska, oglasov in televizije mobilizira čisto inteligenco in jo skuša rešiti pred postopnim umiranjem tam, kjer ta nima pogojev, da bi se razvijala. V tem smislu Mensa predstavlja nekaj podobnega Geigerjevemu števcu za odkrivanje inteligence, ki se duši v pepelu družbene povprečnosti. Zanimivo je, da člani Mense v nekem pogledu predstavljajo vest sodobnega sveta. Ob sodelovanju nekaterimi psihiatričnimi bolnišnicami ter univerzami v Londonu, Manchestru in Birminghamu, je v nekaterih kritičnih trenutkih in v pogledu določenih velikih vprašanj mednarodne politike ter morale bilo med njenimi člarji v zvezi s tem opravljenih več anket. Nad 60 odstotkov članov se je bilo izreklo proti smrtni kazni, velika večina proti britansko-francoski intervenciji v času sueške krize 1. 1956, vtem ko se je ameriška sekcija Mense skoraj soglasno izrekla za Johnsonovo izvolitev na položaj predsednika. Po mnenju Serebrjakova je glas Mense glas novih, naprednih pogledov in pojmovanj. Sicer pa je Mensa v nekem pogledu nekoliko obarvana z nekakšnim ideološkim nevtra-lizmom in neangažiranostjo. Postavlja se, namreč, ne samo proti vsakršni verski in filozofski, marveč tudi politični opredelitvi. Mensa je predmet napadov z najrazličnejših strani in ji marsikaj očitajo. Njeni voditelji na te napade odgovarjajo, zatrjujoč, da nikakor ni njihov cilj ustvarjanje neke vrste intelektualne aristokracije, ki bi se postavljala nad ostali svet. Njihov cilj ni v dosegi nekakšne možganske diktature, temveč v mobilizaciji inteligence, katere naloga je, da «v kaosu življenja tolmači ideje«. Na pripombo, da inteligenca, • ^ i nem jutranjem delu, boste naleteli na nekatere zapreke. Ne bodite zaskrbljeni glede nekega prijateljstva. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobro izkoristite karte, ki jih imate v rokah. Najbolje se boste počutili v družbi najmlajših. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaš položaj se izboljšuje, kljub nasprotovanju zavistnežev. Izkoristili bost« napake drugih. nepripravljeni. Bodite previdni. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ogibajte se jalovih diskusij. V čustvenem pogledu pazite, da ne boste prehitevali dogodkov. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes boste prejeli več zanimivih predlogov. Udeležili se boste zabavnega večera. VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Samo na osnovi natančne organizacije vam bo mogoče doseči cilj. Ne razburjajte se. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skušajte uveljaviti svoje pravice. Ne boste mogli vsiliti svojega stališča. Res je sicer, da se doslej nimamo kaj pritoževati nad zimo. Toda kljub temu človeka zmrazi, ko vidi, kako se ljudje »smučajo* na vodi. Toda to je v vodah Južnega morja, daleč od OMh izkazana na osnovi uspešnega reševanja testov, ne more biti istovetna z realno inteligenco in zdravim razumom, ki sta potrebna v življenju, Mensa odgovarja z rezultati anketiranja javnega mnenja na osnovi njenih metod. Ce se povprečna inteligenca izrazi s koeficientom 100, najvišja pa z nekaj nad 140, potem bi okrog 50 odstotkov prebivalstva razvitih dežel razpolagalo s koeficientom inteligence med 90 in 110, 25 odstotkov pod tem koeficientom, a drugih 25 odstotkov nad njim. Med 25 odstotki prebivalstva z višjo inteligenco je 14,5 odstotka takih, katerih koeficient gre od 110 do 120, pri sedmih odstotkih od 120 do 130, pri treh od 130 do 140, vtem ko samo 0,5 odstotka razpolaga z inteli genco, katere koeficient je nad 140. Ali je ta silna manjšina s koeficientom nad 140 resnično najinteligentne.jša? Podatki anke te, opravljene med svobodnimi poklici, višjimi nameščenci in univerzitetnimi profesorji, pravijo, da povprečni koeifcient pri teh znaša od 120 do 153, a pri nižjih uslužbencih in delavcih od 87 do 92 Testom za ugotavljanje inteligence nadalje očitajo, da se z njihovo pomočjo ne more objektivno izmeriti inteligenca izredno emotivnih, razdražljivih in tremi podvrženih oseb. Emotivnost lahko inteligenco ponekikrat docela paralizira. Številni poizkusi so to tudi potrdili, vendar pa na splošno široko zasnovano in skrbno izpeljano testiranje lahko samo potrdi svojo metodološko vrednost. Mensi tudi podtikajo, da preveč ostro in na umeten način razdvaja inteligenco od kulture. Sodobna psihologija to trditev pobija. Okrog 80 odstotkov elementov inteligence je odvisnih od podedovanih lastnosti in samo 20 od vpliva okolja, vzgoje in izobrazbe. To potrjujejo tudi poizkusi z izjemno pametnimi živalmi, katerih potomci so bili opazovani skozi nekaj generacij. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Mali ansambli; 12.15 Za smeh in. dobro voljo; 12.45 Za vsakogar nekaj; ČETRTEK, 21. JANUARJA 1965 Operna anto.logija; 10.30 šola; jem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Obrezovanje v sadovnjakih; 12.15 Cez hrib in dol; 12.30 Koncert jug. glasbe; 13.30 Priporočajo Ital. pesmi; 11.30 Schubertove skladbe; 11.45 Skladbe za godala; j„B. 6.Uo^, 13.25 Odrska glasba; 14.55 Vre- vam...; 14.05 Slov. operni pevci; . - me na morjih; 15.15 Koncerti, 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Glasba po željah; 17.00 An- opere jn baleti; 15.45 Gospodar- 15.30 Pihalna godba; 15.40 Lite-sambel «Le Tigri«; 17.25 Italijan- ska mbrika; 16.00 Program za rami sprehod; 16.00 Vsak dan za ščinaj 17.40 ^Lahka^glasba; 18.15 najmlajše; 16.30 V diskftteki; 17.25 vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 I Aktualnosti; 18.15 Pianistka Vla- sta 2igon; 18.45 Jezikovni pogo-o„.,c vori; 19.05 Glasbene razglednice; tervju«; 21.50 Nepozabne pesmi, 20.00 Domače pesmi; 21.00 Lirika skozi čas; 21.40 Glasbeni nok Umetnost; 18-30 Umetnost; 18.30 čilska folklorna glasba; 18.10 Ba-Glasba za mladino; 19.00 Pianist chove skladbe za orgle; 20.25 Pi-G. Feyer; 19.15 Iz zgodovine slov. sana gjaSba; 21.00 D’Errico: «In- književnosti; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.35 ((Poslednje zatočišče«, drama; 22.10 Plesna glasba; 22.55 Papandopulo: Mozaik za godalni kvartet. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; II. program 7.30 Jutranja glasba; 10.40 No- dobna glasba, ve ital. pesmi; 11.05 Neapeljske popevke; 12.00 Romantična popotovanja; 14.00 Pevci; 14.45 Nove turno; 22.10 Popevke; 23.05 Šo- Ital. televizija 8.30 šola; 17.00 Tvoja prihodnost; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 19.15 Kmetijska oddaja; 19.40 Ciste kovine; 20.00 Dnevnik; 13.15 Orkester’ Casamassima; 13.30 P*ošže^. 15.15 Kolesa in motorji, -■■■ Med zgodovino in legendo; 13.40 ^ J Dnevnik- Simf. koncert. nia’ 17.15 ’ Zapojmo jih; 17.35 En- 19.40 Ciš IIOper ciklopedija; 17.45 A. Dumas; «Grof 20.15 V parlamentu; 20.30 Dnev- 7 15 Jutranja glasba; 11.30 Gla- Montecrlsto«; 18.35 Bolezni naše nik; 21.00 Skupno življenje; 22.05 sovi ln orkestri; 11.50 Iz turisto- dobe: 18.50 Vaši izbranci: 20.00 Pregled prireditev; 23.00 Dnevnik. Iz Verdijeve opere ((Macbeth«; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz. ve beležnice; 12.10 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Na programu Vandeker in Adamič; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Operni almanah; 15.40 Vprašanja tedna; 16.00 III. program 18.30 španska kultura; . 18.45 II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni program; 22.05 Oddaja o avtomobilu, ob koncu šport. Jug. televizija 11.00 Francozi pri vas doma; umi, lo.iu »pinacuijo no^*«***, id.ou o)jQiK>a(» ikumu«, , Tretja stran; 16.15 Popevke; 16.35 Franckova fantazija; 19.00 Zna-Trideset let umetniške dejavnosti nost v 19. stoletju; 19.30 Holst A. Janigra; 17.40 Plošče; 18.00 jn Walton; 20.40 Bachov koncert 16.40 Ruščina na TV; 17 10 Govo-Prenos RL; 19.00 Orkester Fran- za godala; 21.20 Glasbeni festi- f™0 18 25 TV obzor- cis Bav; 19.30 Prenos RL; 22.15 vali; 22.30 Na programu Isaac, nik; 1845 Reportaža studia Sara- . _ __ ___ • aa _ «« » , __ . • ■ , _ i , i iotiA' 1 (J IK A 4 n 1 n H i io r7 o on A lra_ VlO UMJ , A. * - — " * v OU, * r “ Ansambel F. Cerri; 22.40 Nočni Tromboncino in Archadelt. motivi. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra- 0. Slovenija •M Zabavni zvoki; 8.88 Za tolarja; 8 25 Glasbeni vadeč; 9.46 al ta albuma; 9.48 Popevke; 10.00 Domače viže; 1046 Glasbeni te- Dornik. Jevo; 19.15 Melodije za eno kamero: Radmila Karaklajič; 19.45 Sejem mode; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Odprto v četrtek; 21.40 Rezerviran čas; pribl. 23.00 TV ob- Vreme včeraj: naj višja temperatura 7, najnižja 3.7, ob 19. uri 5.4; vlaga 63 odst., zračni tlak 990.6 narašča. veter 6 km jugovzhodnlk, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 9.8 stopinje. Tržaški nevnik Danes, ČETRTEK, 21. januarja Neža Sonce vzide ob 7.28 In zatone ob 16.55. Dolžina dneva 9.17. Luna vzide ob 21.51 in zatone ob 10.17 Jutri, PETEK, 22 januarja Viktor DANES MOŽEN PODPIS SPORAZUMA Po kompromisnem predlogu PSI nadaljevanje pogajanj o odborih Danes se bodo ponovno sestala vodstva KD, PSDI in SS, pogajanja pa se bodo pričela ob 23. uri Predstavniki Slovenske skupnosti so iz izjav prisotnih ugotovili, da nameravajo Krščanska demokracija, Italijanska socialistična stranka in Italijanska socialnodemokratska stranka sestaviti svoj odbor, če se bodo pogajanja med Slovensko skupnostjo in strankami leve sredine razbila. Glede na novi položaj bo Slovenska skupnost sklicala za jutri seje svojih organov v Nabrežini in v Trstu. Da stranke levega centra lahko sestavijo občinski odbor v Devinu Nabrežini brez Slovenske skupnosti potrjuje izjava tajnika Italijanske socialistične stranke v Trstu Pitto-nija, ki je v razgovoru s predstavnikom Slovenske skupnosti izjavil, da Italijanska socialistična stran Sinoči ob 20.30 so se nadaljevali razgovori za sestavo pokrajinskega odbora in odbora devinsko-nabre-žinske občine, o katerih je bilo izdano poluradno sporočilo. Na razgovorih so bili prisotni; za KD Botteri, Coloni in Savona, za PSDI De Gioia in Pierandrei, za PSI Pit-toni, Apih in Balzano, za SS Po-štovan in Legiša. Razgovori so trajali do 21. ure. Sklenili so. da se bodo ponovno sestali danes ob 23. uri, ko je predvidena ratifikacija sporazuma. V poluradnem sporočilu je rečeno. da je PSI predložila pomirjevalni predlog, zaradi česar le nastal nov položaj in se je KD obvezala, da bo o njem razpravljal ob 12.30 izvršni odbor. Prav tako se bo danes zvečer sestal izvršni odbor PSDI. Iz uradnega sporočila SS, ki ga objavljamo, kot tudi iz raznih drugih vesti, izhaja, da so se štiri stranke sporazumele glede programa za devinsko-nabrežinsko občino in za pokrajino kot tudi glede splošnega programa politike levega centra v naši pokrajini. Glede županskega mesta pa je v razpravi kompromisen predlog, ki po eni strani upošteva načelo, da pripadajo županska mesta stranki z relativno večino, po drugi pa se upošteva narodnostni značaj devin-sko-nabrežinske občine. Na tej osnovi naj bi veljavnost sporazuma trajala pol mandatne dobe izvoljenih predstavništev, ko bi pregledali izvajanje sporazumov v celoti in ko bi ponovno razpravljali o županu, sestavi občinskega odbora in sestavi pokrajinskega odbora. Slovenska skupnost nam je poslala v objavo sledeče sporočilo: «Sinoči so se nadaljevali razgovori med predstavniki strank leve sredine in Slovensko skupnostjo za sestavo pokrajinskega odbora in drugih občinskih odborov. Razpravljali so predvsem o vprašanju župana v Nabrežini. Predstavniki Slovenske skupnosti so ponovno utemeljili svojo znano zahtevo po slovenskem županu v Nabrežini. Po dolgi debati je delegacija Italijanske socialistične stranke formalno predlagala kompromisno rešitev, naj se za pol mandatne dobe za to mesto predlaga kandidat Slovenske skupnosti. Po preteku polovice mandata naj se ponovno prouči dotedanja izvedba upravnega programa in ali je oportuno spremeniti sestavo odbora. Predstavniki ostalih strank so si pridržali pravico, da se o novem predlogu izjavijo do jutri zvečer. uitiiiiiiiiiiiiiiitfiiimiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitniiiiiitiiiimiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiimi Z ZADNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Nadaljevanje razprave o osnutku organov deželnega načrtovanja Govori svetovalcev Cumbata (PRI), Seme (KPI), Won-dricha (MSI), Bertolija (PLI), Urlija (KD) iti Bettolija (PSIUP) stranka stopila v nabrežinski občinski odbor samo s Krščansko demokracijo in Italijansko socialno demokratsko stranko, če se bodo pogajanja levega centra s Slovensko skupnostjo razbila.« V zvezi z zadnjim odstavkom uradnega poročila SS smo vprašali tajnika PSI Pittonija, ki nam je dejal, da je imel razgovore s predstavniki SS o političnem položaju v zvezi s sestavo programov in odborov. Glede možnosti sestave odbora med KD, PSDI in PSI pa gre izključno za predlog KD, ki je bil izrečen med pogajanji, na kar so predstavniki PSI, jasno povedali, da gre za predlog KD in da so pooblaščeni razpravljati izključno o odboru med štirimi strankami Ustavno sodišče razpravlja o deželnem pravilniku Predsednik ustavnega sodišča Gaspare Ambrosini je včeraj o-tvoril prvo javno razpravo zimskega zasedanja. Ustavni sodnik Bonifacio je poročal o prvi razsodbi, ki se tiče spora med državo in deželo v zvezi s členi 4, 10, 23 in 49 notranjega pravilnika deželnega sveta. Ta zadnji člen določa med drugim, da pridejo lahko policisti v dvorano samo, če to ukaže predsednik, ali po prekinitvi seje. Državni odvetnik Guglielmi je trdil, da presega ta določba pristojnost dežele, ker posega v pristojnost države, kateri je poverjena vsa oblast glede policije. Z druge strani pa je odvetnik Feliciano Benvenuti v i-menu dežele dejal, da vsebuje e-nako določbo tudi pravilnik poslanske zbornice in senata ter zahteval, da se državni priziv zavrne. Omenjena odločba se namreč lahko razlaga tako, da predpisuje predsedniku deželnega sveta pravico, da lahko zahteva poseg organov javne varnosti, ne da bi se pri tem prejudicirala domneva, da lahko policija poseže vmes uradno, da prepreči izvršitev ka- O ka ne more dopustiti razpada leve-t kakršni koli drugačni rešitvi pa ga centra v Trstu zaradi župana mora prej razpravljati in odločati j kega zločina ali aretira tiste, ki v Nabrežini in da bo zato njegove. I izvršni odbor stranke. I so zanj odgovorni. iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiniiii miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfttiiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH PODROBNOSTI O ZAKLJUČKIH ZASEDANJA V LJUBLJANI Novi kraji na obeh straneh meje v področju videmskega sporazuma Prepustnica bo veljala za bivanje na drugem področju odslej 82 ur, namesto dosedanjih 72 lir - Poslej samo dve vrsti propustnic Na 11. sestanku stalne jugoslo-vansko-italijanske mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma, ki je bil v Ljubljani od 11. do 16. januarja in o katerem smo že poročali, se je komisija med dru Na italijanski strani meje pa naj bi bili vključeni: Turjak, (Turiacoo), Viles (Villes-se), Birsa (Versa), Pieris in Moro-zinski otok (Isola Morosini). Komisija se je še sporazumela gim sporazumela, naj bi bili vklju-! glede propustnic. Namesto doseda- čeni v območje videmskega sporazuma Se nekateri kraji. Na jugoslovanski strani meje naj bi bili vključeni še: V občini Koper: Labor, Butari, Dvori, Movraž, Smokvica, Trebeše, Karli, Lukini, Maršiči, Gradin, Sirti, Pregara, Trsek, Topolovec, Olika, Pisari, Peraji, Sočerga, Sokoli-či, Seki, Tuljaki, Abitanti, Brezovica, Belvedur, Koromači in Moču-nigi. V občini Sežana: Rakitovec. V občini Nova Gorica: Preserje. V občini Buje: Bkredine, Bijele Zemlje, Brda, Brič, Grožnjan, Ko-stanjica, Krašice, Kuberton, Kuči-breg, Lozari, Makovci, Martinčiči, Maruši, Vrnjak, Završje, Cepiči, Sv. Ivan, Sv. Lucija, Opertalj, Sargi, Sterna, Vižintini, Vižintini Vrbi, Zrenj in Žnidariči. Na zadnji seji deželnega sveta so svetovalci razpravljali tudi o zakonskem osnutku o instrumentih in postopkih deželnega načrtovanja. Kot smo že na kratko pisali, je spregovorilo v razpravi šest svetovalcev. Republikanec prof. Cumbat je dejal, da se strinja z zakonskim osnutkom, ki ga je pripravil deželni odbor in ga je s popravki spopolnila komisija deželnega sveta. Rekel je tudi, da se strinja s splošno zasnovo, nakazano v poročilu večine, po kateri se spoštujeta zasebna pobuda, in tržno gospodarstvo ter se načrtovanje omejuje le na usmerjevanje In na usklajevanje. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da se poudarja odvisnost gospodarskega načrtovanja od urbanističnega. Svetovalec Šema (KPI) je v svojem govoru v glavnem ponovil kritike, ki jih je že izrekei v obrazložitvi svojega poročila vodja sku- tMIIIHHIMIIIIIIimilllllllllllllllllllllllltllliminiUllN Pred 20 leti je padel Emil Sedmak Včeraj je poteklo dvajset let odkar je Emil Sedmak dal svoje mlado življenje v borbi za osvoboditev. Osemnajst let mu je bilo, ko mu je sovražna krogla pretrgala nit življenja na domačem Krasu. Ob obletnici se ga spominjajo mati, oče, sestra, bratje in ostali sorodniki. pine svetovalcev KPI Bacicchi. Rekel je, da so komunisti že predložili svoj zakonski načrt 10. novembra in je zato deželni odbor pohitel s predložitvijo svojega načrta, ki pa ni dober. Nato je kritiziral delovanje deželnega sveta sploh, češ da je bilo premalo sej in da svet sploh ni mogel opraviti kaj stvarnega po krivdi vlade, ki ni izdala norm o izvajanju statuta. Zakonski osnutek večine je sploh pomanjkljiv in komunisti bodo predložili več spreminjevalnih predlogov. Sploh pa ne določa zakonski osnutek nobenih rokov, niti pravega sodelovanja z delavci, z notranjimi komisijami in s pristaniškimi družbami, ko bo treba sestavljati deželni gospodarski načrt. Razen tega pa ne bi imel deželni svet po tem osnutku dovolj besede pri načrtovanju. Misovec Wondrich je dejal, da mora biti načrtovanje usmerjevalno in ne prisiljevalno. Rekel je. mora da se strinja s tem, da se sedaj še ne more razpravljati o pravem načrtovanju, saj je treba počakati na vsedržavno. Toda sedanji zakonski načrt predvideva preveliko število funkcionarjev za pripravljanje gospodarskega načrta. Liberalec Bertoli Je' rekel, da pušča zakonski osnutek preveč oblasti predsedniku deželnega odbora. Osnutek je podoben prazni škatli, za katero se ne ve, s čim jo bodo napolnili. Teoretske predpostavke osnutka so sploh meglene. Počakati Je treba, da se pripravi program stvarnega razvoja z objektivnimi kriteriji. Vsekakor ne sme biti načrtovanje nekakšna Prokru-stova postelja ter se mora spoštovati načelo tržnega gospodarstva. Demokristjan Urli se je strinjal z zakonskim osnutkom in rekel, da bodo morali izvajati predvideno načrtovanje gibčni in praktični organi, ki bodo upoštevali stvarne potrebe deželnega prebivalstva In gospodarstva. Načrt se bo moral izvajati na gospodarski, kulturni in urbanistični ravni. Zadnji je spregovoril psiupovec Bertoli, ki je rekel, da bi moral biti deželni načrt po mnenju de-mokristjanskega teoretika za načrtovanje svetovalca Metusa narejen po zgledu nemškega, ki je propadel. Sedanji osnutek predvideva namreč svobodno konkurenco in ne upošteva deželnih ustanov za razvoj, ki bi morale biti oporniki načrtovanja. Rekel je, da se vse zdi, da hoče večina nadaljevati po stari poti ter da je utrpelo furlansko kmetijstvo pravi propad, kajti metoda podpor je docela jalova. Kriza se namreč ne more rešiti z raznimi pomanjkljivimi spodbudami. Na koncu je poudaril, da bi morali povečati državne naložbe v industriji, kar bi bila najbolj učinkovita spodbuda za gospodarski razvoj. njih šest vrst potnih listin bosta ostali samo dve za potovanje čez mejo, in sicer propustnica. ki jo bodo lahko dobili vsi, ki imajo stalno prebivališče na območju videmskega sporazuma, osebe ki morajo pogostoma potovati na sosedno področje (zdravniki, živinozdravniki, babice, šoferji prevozniških podjetij in zdravstvenih ustanov ter o-sebje ustanov socialnega zavarovanja. ki je določeno za opravljanje kontrole, predvidene v aranžmaju o socialnem zavarovanju, ki Je bil podpisan v Trstu 27. marca 1956, ter dvolastniki). Ta propustnica do veljala za bivanje na sosednem območju vsakokrat 72 ur, vendar se bo začetek bivanja štel šele od polnoči tistega dne ko je bil vtisnjen žig v propustnico ob prestopu meje. Primer: če’ bo državljan prestopil mejo ob 14. uri, se mu bo začetek bivanja začel šteti ob 24. uri istega dne. Tako bo lahko ostal na sosednem ozemlju 82 ur. Propustnica bo veljala tri leta in jo bo možno podaljšati. Propustnico, ki bo veljala eno leto, pa bodo lahko dobili delavci in uslužbenci v stalnem delovnem razmerju na sqsednem območju, pomožna delovna sila v kmetijstvu, o-sebe, ki morajo ostati na sosednem območju zaradi sezonskih del več kot en dan, ln tiste, ki jim Je zaradi skrajšanega potovanja potreben prehod čez sosedno območje (tranzit). Tudi to propustnico bo možno podaljšati. Lovci bodo lahko čez mejo prenesli s propustnico lovsko orožje in do što nabojev kadar bodo potovali na sosedno območje v lovski sezoni. Komisija se je sporazumela tudi, da bo lahko vsak lastnik prepustnice prenesel čez mejo 5.000 dinarjev, namesto sedanjih 3.500. Razen tega so se sporazumeli, da bi bilo koristno nekatere prehode prekvalificirati lz druge kategorije v prvo kategorijo. Nadalje so se zedinili, naj bi se uvedle nekatere avtobusne proge, in sicer Vremski Britof-Trst čez Fernetiče; Nova Gorica-Komen-Trst z eno vožnjo dnevno skozi vso leto, Ankaran-Lazaret-Trst od 15.6. do 15.9. z eno vožnjo dnevno ter Novigrad-Trst skozi vse leto enkrat dnevno. Ta sporazum bo začel veljati ko ga bosta potrdili vladi v Beogradu in Rimu. Berzanti in de Rinaldini pri predsedniku republike Včeraj so v Rimu na Kvirinalu ponovno odprli reprezentančne dvorane za sprejem visokih državnih oblasti, ki so izrekle predsedniku republike Saragatu običajna novoletna voščila. Po številnih drugih oblasteh je predsednik republike sprejel predsednike deželnih odborov in deželnih svetov ter deželne vladne komisarje. Med njimi sta bila tudi predsednik deželnega odbora za Furlani-jo-Julijsko krajino Berzanti in predsednik, deželnega sveta de Rinaldini. Predsednik Saragat se je zahvalil za voščila in je prav ta-ki>"voščil vse najbolje ter poslal po deželnih predstavnikih vsemu prebivalstvu najtoplejše pozdrave. Predsednik Berzanti in de Rinaldini se bosta vrnila v Trst danes zjutraj. RAZPIS PROSVETNEGA DRUŠTVA «SLAVK0 SKAMPERLE» Prva revija slovenskih vokalnih oktetov v Trstu Revija ho v prvi polovici maja . Zmagovalce prejme prehodni pokal Frana Venturinija Prosv. društvo »Slavko Škamperle* priredi v prvi polovici maja letošnjega leta PRVO REVIJO SLOVENSKIH VOKALNIH OKTETOV 1. Revije se lahiko udeleži vsak slovenski oktet iz dežele Furlani-je-Julijske krajine. 2. Oktet je lahko ženski ali mo-ški 3. Vsak oktet nastopi z obvezno pesmijo »Nocoj pa oh nocoj* ter še z dvema pesmima po lastni izbiri. 4. Prijavo za nastop je treba poslati na naslov: Prosvetno društvo »Slavko Škamperle*, Vrdel-ska cesta 7, Trst, najkasneje do 28. februarja 1965. Prijava mora vsebovati: a) Ime okteta in njegov sedež b) Ime, priimek in bivališče vodje ali njegovega zastopnika c) Avtorje in naslove pesmi, ki jih je izbral za nastop. 5. Partitura obvezne pesmi je na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20- 6. Nastope vokalnih oktetov bo ocenjevala posebna žjrija. Proti sklepom žirije ni priziva. Oktet, ki bo prejel najvišjo oceno, bo dobil v varstvo prehodni pokal Frana VENTURINIJA. Pokal bo postal last okteta, če bo pri naslednji reviji tudi dosegel najvišje oceno. Udeleženci revije bodo prejeli spominske diplome. Prijava in vpisnina okteta stane 800 lir. Odbor Trst, 19. januarja 1965 Nova številka Uradnega vestnika Včeraj je izšla druga letošnja številka Uradnega vestnika deže: le Furlanije-Julijske krajine, ki objavlja prvi letc-šnji deželni zakon. Odobril ga je deželni svet v decembru in vsebuje norme za uresničenje državnega zakona za nadzorstvo nad konzorcijema za industrijski razvoj v Tržiču in na področju Aussa-Corno, ki ga bo izvajal predsednik deželnega odbora ali 7. njegovim pooblastilom odbornik za industrijo in trgovino. Vestnik objavlja tudi dva odloka, ki se tičeta novih okrožnih uradov v Pordenonu. raztovarjajo pa bodo lahko shranili v skladiščih. Najbolj nujno delo pri carinjenju pokvarljivega blaga pa opravljajo finančni stražniki. Nekoliko slabši bo položaj na blokih, vendar pa opravljajo čeznje v glavnem prevoze kamioni TIR, ki jih ni treba pregledovati. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (II. 1. — 24. 1.) Crevato, Ul Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Ul, deiristria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; dr Gmeiner, Ul. Giulia 14; Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul, T. Vecellio 24; Serrava-llo, Trg Cavana l. Služba lekarn od 13. do 16. ure Crevato, Ul Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Ul. deiristria 43; dr. Codermatz. Ul, Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (18. 1. - 24. 1.) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. irfiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiim m m m iiiiiiiiiiiiiii Hlinili iiniiiMiii 111111111 miiiniimimiiiiimiMiiiiiiiitniiiiiu IZ ZANIMIVE ŠTUDIJE PROF. FORTEJA ZA GOSPODARSKO KONFERENCO Tudi stagnacija števila tržaškega prebivalstva odraža slabe gospodarske razmere na Tržaškem V zadnjih desetih letih se je število prebivalstva, kljub vsem priseljencem, povečalo samo za 1000 ljudi ■ Število zaposlenih bremeni ogromen upravni aparat V petek pogajanja o odpustih v Orionu Združenje industrijcev je sklicalo za jutri sestanek pr / Istavnikov podjetja Crane-Orlon in sindikatov, da bi razpravljali o 112 novih odpustih, proti katerim so se sindikati odločno uprli. Včeraj je predsednik podjetja Crane-Orion poslal odbornikoma za delo na županstvu in deželi pismo, v katerem je baje orisal položaj v podjetju v zvezi z napovedanimi odpusti. Podjetje naj bi moralo nujno odpustiti delavce in skrčiti obratovanje, ali pa zapreti tovarno, ker je zabredlo v hude finančne težave. Vendar je treba pri tem upoštevati, da je ameriško podjetje Crane prevzelo od prejšnjega lastnika tovarno Orion najbrž predvsem zato, da bi odstranilo konkurenco edini tovarni elektronk na Holandskem, ki je last Crane. S tem bi lahko pojasnili čudno ravnanje ravnateljstva Crane, ki je v Ameriki. Pri tem bi pač veljal stari pregovor, da velike ribe požirajo male. Seveda gre le za domneve. | Slovensko gledališče v Trstu ♦ PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE PRIMOŽ KOZAK IGOR TORKAR DIALOGI ŠTUDENTSKA SOBA SAŠA VUGA BERNARDEK Priredba in odrska postavitev; JOŽE BABIC PONOVITVE; danes, 21. januarja 1965 ob 20.30 v soboto, 23. januarja 1965 ob 20.30 v nedeljo, 24. januarja 1965 ob 16. uri (abonma II. popoldanski) Predstava v nedeljo, 31. januarja odpade V petek, 22. t. m. bo v prostorih prosvetnega društva Barkovlje predaval prof. Alojz Rebula o slovenskem pesniku Srečku Kosovelu. Sodelovali bodo recitatorji. Vljudno vabljeni vsi. Stavka carinikov Včeraj se je pričela vsedržavna stavka carinskih uslužbencev, ki sta jo napovedala Italijanski sindikat osebja carinske uprave (SIP-DAD) in Avtonomni sindikat carin (SAUD). Prvi sindikat je napovedal stavko za 10 dni, drugi pa za štiri dni. Stavka sta napovedala v protest proti zakonskemu osnutku, ki ureja ((trgovinske doklade v škodo interesov kategorije«. U-deležbo v stavki pa je preklical sindikat SNAD-CISL, ker je dal minister Tremelloni neka zagotovila za rešitev spora. V tržaški pokrajini ni povzročila stavka doslej hujših posledic, ki se ne bodo čutile v pristanišču naložbi” te*" dnj8'na°’ ladie^ je”0 že I Pod vodstvom dirigenta Plotra vvoll-prispelo prej v luko, blago ki ga nyja Jn s odelovanjem klavirskega GLOBOKO ZNIŽANE CENE! I. prostori L 600 — II. prostori L 300 Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ oocoo»»««>«»«»»oooooooco ********** ooooooocoo*******4 Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča se je začela prodaja vstopnic za tretji in zadnji'ljudski koncert, ki bo v nedeljo ob 17.30. Orkester gledališča Verdi vidno, da je bil Trst v razdobju od leta 1951 pa do leta 1962 na zadnjem mestu v lestvici. To dejstvo je samo po sebi dovolj zgovorno in narekuje nujnost po novih ukrepih, naj jih osrednje državne odnosno deželne oblasti čim prej podvzamejo v spodbudo tržaškemu gospodarstvu. Toda podatki o gibanju osebnih dohodkov niso edini pokazatelji, ki pričajo o resnosti tržaškega položaja. Drugi nič manj važen «faktor» predstavljajo podatki o gibanju števila prebivalstva na Tržaškem. V desetletju med dvema zadnjima ljudskima štetjema, to je od leta 1951 do leta 1961, se je število pre- iiiiuiiiiiiiiiiiiiii iiiiiu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiuiHvtiitnimiiiiiimiiiiaiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiitiHiHii Obisk novinarjev v žaveljskem industrijskem pristanišču Iz podatkov o gibanju povprečne-1 bivalcev komaj premaknilo za 1000 ga osebnega dohodka na državljana oseb: leta 1951 so namreč našteli v 92 italijanskih pokrajinah Je raz- 1 297.000 ljudi, deset let pozneje pa Tovarna Vetrobel proizvedla milijon kv.m ravnega stekla Danes dela v tovarni 500 ljudi, zaposlili pa jih bodo še 200 - Letna proizvodnja preračunana na 65.000 ton stekla Včeraj dopoldne so v novozgrajeni tovarni Vetrobel v žaveljskem industrijskem pristanišču proizvedli milijonti kvadratni meter ravnega stekla. Tovarna je začela poskusno obratovati nekako pred enim mesecem, saj so v njej prvič prižgali peči 13. novembra lanskega leta, prvo steklo pa je pričelo Iztekati iz njih 15. decembra. Ob tej priliki je vodstvo tovarne, ki je nastala ob sodelovanju italijanskega koncerna Montecatinl In belgijske družbe Glaverbel, povabilo tržaške novinarje, da si o-gledajo naprave nove tovarne. Prevzemu milijontega metra ravnega stekla iz peči so prisostvovali ravnatelj tovarne ing. Corvino, njegov sodelavec in drugi direktor tovarne ing. Bouchet, načelnik u-pravnega odseka g. Marra in načelnik tiskovnega urada družbe Montecatini dr. Remondina. Tovarno Vetrobel so začeli graditi 8. novembra 1962, prve stroje in naprave pa so začeli montirati junija predlanskega leta. Danes obsega Vetrobel 105.000 kv. metrov, od tega 24.000 pokrite površine. Zaradi močvirnate sestave tal so morali učvrstiti temelje tovarniških zgradb z globoko zasajenimi 60 betonskimi stebri, med temi nekaj s premerom 1 metra. Tovarno je gradilo 500 delavcev, ki so skup- no opravili okoli 2,500.000 delovnih dni. Danes je v tovarni zaposlenih okoli 500 ljudi, vendar bo Vetrobel sčasona vzela na delo še nadaljnjih 200 Ijijdi. Njena proizvodnja je preračunana na 12,000.000 kv metrov ravnega stekla na leto, kar ustreza približno 65.000 tonam tega blaga. V okviru same tovarne obratuje tudi poseben oddelek za proizvodnjo embalaže za prevažanje stekla. Ta oddelek zmore 180.000 lesenih ogrodij na leto ter potroši v ta namen od 800 do 1000 kubičnih metrov žaganega lesa. Peči bodo požirale na leto po 81.000 ton surovin, ki so v tem primeru v prvi vrsti posebne vrste peska, apnenec, dolomit itd. medtem ko bodo porabili za taljenje kremenčeve zmesi po 3 milijone kubičnih metrov plina in po 28.000 ton surove nafte. Letno potrošnjo električne energije cenijo na 6 milijonov kilovatnih ur, ki jih bodo potrošili le za pomožne ln za orodne stroje, kajti peči so samo na plin in na nafto, ker sta se ti dve vrsti goriva izkazali za najbolj prikladni in pri tej industrijski dejavnosti. Tovarna dobavlja del surovin v Italiji, del pa v tujini (tako zlasti natrijev sulfat, ki ga uvažajo iz Zahodne ■Nemčije): 298.000. Ko bi iz te statistike vzeli podatke, ki se nanašajo na istrske priseljence, razne politične begunce Itd., katerih je danes na Tržaškem več deset tisoč, bi ugotovili, da je v omenjenem razdobju število prebivalstva na Tržaškem občutno nazadovalo. Ta proces pa se Je dogajal v času, ko so se drugod po Italiji vsa večja naselja in še posebej mesta, razširjala s pritokom novih sil s podeželja ln z naravnim prirastkom prebivalstva. Praktična posledica vsega tega pa je, da se tržaško prebivalstvo po svojem ustroju počasi, a nezadržno «stara». Po podatkih o ljudskem štetju lz leta 1951 so prebivalci iznad 45 let predstavljali 37 odst. vsega tržaškega prebivalstva. Deset let pozneje pa se Je njihov delež na celotnem prebivalstvu dvignil na 45 odst. To se pravi, da je bilo na Tržaškem skoraj polovica ljudi starih čez 45 let. Kako pa je bilo drugod po Italiji? Leta 1951 Je prebivalstvo staro čez 45 let predstavljalo le 28 odst., a leta 1961 32 odst. vseh državljanov. Sociologi po navadi razlagajo ta pojav z boljšim življenjskim standardom, z boljšo zdravniško nego, deloma pa z manjšo umrljivostjo v otroških letih. Vse to seveda drži, toda le do neke mere. Tako na primer je z druge strani lahko dokazati, da se je življenjska doba povprečnega Tržačana kljub omenjenim izboljšavam življenjskih pogojev ni prav nič podaljšala v primerjavi s povprečno starostno dobo povprečnega državljana drugod po Italiji. V glavnem pa je lz statističnih podatkov razvidno, da na Tržaškem primanjkuje zlasti tistih ljudi srednjih let, ki so v nedavni preteklosti izbrali pot izseljevanja. Ko bi bili tl mladi ljudje, fantje ln dekleta, ostali doma, bi bili danes družinski poglavarji odnosno družinske matere, ki bi ne le pritegnili tehtnico povprečne starostne dobe na stran pod 45 let, temveč bi tudi pomenili možnost za nadaljnji naravni prirastek prebivalstva. Tako pa so leta 1962 v Trstu našteli več smrtnih primerov kakor pa rojstev. Drugod po Italiji pa Je bilo ravno narobe, da je namreč naravni prirastek prebivalstva povsod nadkrlljeval naravno umrljivost. če se bo ta pojav v Trstu nadaljeval. je naše mesto zapisano počasnemu propadanju ter se lahko pripravlja na to, da bo sčasoma postalo «mesto upokojencev«. Stacionarnost v številu prebivalstva je torej slab pojav tako s so-cialnodemografskega, kakor tudi z gospodarskega stališča. Ta stacionarnost namreč vpliva tudi na ust- varjanje narodnega dohodka, kajti jasno je, da več ljudi more proizvajati večjo količino dobrin in storitev ter tako pomnožiti skupen dohodek določene dežele, pokrajine, ali pa v mejah državnega ozemlja, večji narodni dohodek. Glede gibanja povprečnega dohodka prebivalstva na Tržaškem pa je treba še dodati, da je položaj Trsta v tem pogledu še v toliko slabše, ker je kmetijska dejavnost na našem področju zelo omejena. Kakor je znano pa dajejo običajno druge ekonomske panoge večji dohodek kakor kmetijstvo, zato je treba nazadovanje tržaškega položaja v primerjavi z drugimi italijanskimi področji pripisati poslabšanju delovnih pogojev izven kmetijstva, to je v industriji, trgovini ter v tako zvanih tretjih dejavnostih (bančništvu, zavarovalstvu, Itd ). Leta 1951 so na Tržaškem našteli le 331 ljudi, ki so bili zaposleni kot ((delojemalci« v kmetijstvu, medtem ko je bilo celotno število ((delojemalcev« v vseh pridobitnih panogah 91.000. Deset let pozneje je bilo v kmetijstvu le še 132 delojemalcev, medtem ko je bilo vseh zaposlenih ljudi okoli 97 tisoč. To se pravi, da se Je delež kmetijstva na tem področju v zadnjih letih še občutno zmanjšal, dohodek od kmetijstva v letu 1961 pa je dosegel le 2,5 milijarde lir, ali 1,6 odst. celotnega dohodka na Tržaškem. Iz vsega tega sledi, da se težave tržaškega gospodarstva nahajajo v glavnem drugje in ne v kmetijstvu. Zaradi tega je treba .skati najprimernejšo rešitev najprej za ostale pridobitne panoge, ne da bi pri tem seveda pozabili na kmetijstvo, ki kljub svojemu skromnemu deležu na celotnem tržaškem gospodarstvu vsekakor zasluži, da ga prav tako temeljito proučimo ln da razrešimo njegova posebna vprašanja. Ko se bomo lotili gospodarske problematike v posameznih pridobitnih panog pa ne smemo pozabiti, da je bilo leta 1961 v Trstu kar 23.000 javnih uslužbencev, ln to na že omenjeno število 97.000 odvisnih delojemalcev. Razen Rima, ki Ima lz razumljivih razlogov posebno funkcijo v italijanski republiki, v nobe nem drugem mestu v Italiji ni opa zltl kaj takega. Nenaravne dlmenzl Je upravnega In birokratskega apa rata v Trstu je treba pripisati vrst razlogov, tako Izredno velikemu številu priseljencev, potrebi po številnih carinskih uslužbencev zaradi bližine mejnih prehodov, potrebi po posebnem aparatu zaradi «skupin halogenega prebivalstva«, itd. Dejstvo pa je, da to pretirano v‘soko število zaposlenih ljudi v upravnih javnih službah ustvarja v Trstu nekakšno Izumetničeno gospodarsko življenje. dua Verganti-Baracchi in dua na tol. kala Azzopardo-Seriau, bo izvajal naslednji program: Rossini — Simfonija iz opere »Gospod Bruschino«; Bartok — Sonata za dva klavirja in tolkala; Karlowi — Večne pesmi (prva tržaška izvedba); Wagner — U-vertura iz opere «Rtenzi». Blagajna gledališča Je tudi na razpolago za informacije in rezervacije oziroma prodajo abonmajev za drugi del operne sezone, ki se bo začel 4. februarja z Verdijevo opero «Ples v maskah«. Nazlonale 16.00 «La tomba Insangui. nata» Harald Leipnic Arcobaleno 16.00 «Scotla-nd Yard con-tro tl dottor Mabuse« Prepovedano mladini pod 16. letom. Excelslor 15.00 »Baciami stupldo« Kirn Novak, Dean Martin. Prepo. vedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.30 »Angelica«. Technicolor. Michele Mercier. Grattacielo 16.00 «Bianco, rosso, gia-1-lo, rosa« Anita Ekberg. Prepovedano mladini pod 18. letom Alabarda 16.00 «0O 2 agenti segre-tisslml«, Franco Franchi, Cicclo In-grassia Filodrammatico 16.00 «Le confesslonl di una sedicenne« Barbara Frey, Aurora 16.00, 18.30, 21.30 «Belchet e il suo Re», Cristallo 16.30 «Crisanteml per un de-litto«, Alain Delon, Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 14. letom. Zadnji dan. Capitol 15.30 «Attacco In Norman-dia». Frank Sinatra, Tony Curtis Garibaldi 16.00 «11 gio-rno piu corto«. Zadn j 1 d-an. Impero 16,30 «Nel bene e nel male«. Vlttorlo Veneto 15.30 ((Capitan New-man» Technicolor. Gregory Pečk. Moderno 16.00 «Caw boy» Technicolor. Glenn Ford. Jack Lemmon. Astra 16.30 »Fuoco verde«. Astorii 16.30 «Gli incensurati« l-n «1 4 pistoleros«. Dva filma. Abbazia 16.00 «1 tre volti della pau-ra» Technicolor. Boris Karloff. — Prepovedano mladi-ni pod 16. letom. Ideale 16,00 «11 riposo del guerriero« Techn-icc-lo-r. Brigltte Bardot. Prepovedano mladini pod 18 letom. Skedenj 16.00 »M prigloniero della m-i-niera«. Technicolor. Gary Cooper. Prosvetno društvo «SLAVK0 ŠKAMPERLE* priredi v četrtek, 21. t.m. ob 20.30 uri v društvenih prostorih FILMSKI VEČER Znani filmski amater Aljoša Žerjal bo predvajal barvne filme zanimive vsebine. Vljudno vabljeni vsi člani ln prijatelji društva! Planinsko predavanje SPDT priredi 22. t. m. v gledališki dvorani Kulturnega doma zelo zanimivo planinsko predavanje »Jugoslovanska ekspedicija v bolivijskih Andah 1964». Predaval bo sam vodja ekspedicije Tržačan Sandi Blazina, ki bo prikazal nad 200 barvnih diapozitivov. Vljudno vabljeni. Vstop prost. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 20. januarja 1965 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 92--letna Anna Budi-nich vd. Delistovich, 73-letni Giuseppe Cunradl, 72-letna Francesca Colja por. Makovich, 75-letna Italia Vol-tolina, 85-letna Maria Francovich por. Visintin, 86-letna Luigia Ordaz. zo vd Ragagni-n, 49-letni Giovannl Krainz, 55-letna Valena De Giorgi. PROSVETNO DRUŠTVO ((IVAN CANKAR« priredi 30. januarja 1965 na stadionu «Prvi maj« 6. LILA PLES ::::::::: na katerem boste doživeli ‘NOČ V BENETKAH* Mali oglasi PRI MAGAZZ1NU FEL1CE — Trst. Ulica Carducci 41, DOBITE: ženske, moške In otroške dežne plašče, bunde, hlače, Jopiče in srajce oaJbolJšR> vrst in znamk po najnlžjib cenah. SPREJMEMO DEKLETA stara največ 29 let za lahko delo, plača dobra. Pisati na: Fabbrlca Cartotecni-ca casella postale N. 2001 Opčine. VESPE LAMBHETE, vse potrebščine in nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A R. — Trst, Via d*’ Bosco N. 6 — Tel. 41-946 PRI »AUTO STILE« Trst, Via U-Foscolo, 8 — blizu Trga Garibaldi — dobite vse potrebno za avtomobile, obloge, tepihe, električne baterije, verige «antigeloa Itd. po zelo ugodnih cenah. Sintetične preproge in preproge za hodnike iz plastike «Balalum» in «MerakIon». Mo-'"rno pokrivanje podov s pl 'Stu.o, gumo, «Moquette» in pl ,)š< 'ec «Rikett». Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst. Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919. GOSPODINJO - KUHARICO IŠČEMO za srednje veliko restavracijo v Meranu — Južna Tirolska. Znanje nemškega jezika zaželjeno. Dovoljenje za delo, zavarovanje in stanovanje je zagotovljeno. Informacije oz. ponudbe pisati na naslov: CARAVAN PARC STIFTERHOF, Merano — Italia — Schennastrasse 13 -15. POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD « AURORA » prireja od 16. do 20 aprila 1965 ob nogometni tekmi POLJSKA-ITAUJA Potuje se z vlakom preko Avstrije in Češkoslovaške. Hrana in prenočišče v luksuznih hotelih Varšave. Ekskurzije. Možnost ogleda Dunaja. CENA POTOVANJA: 42.800 LIR Prijave sprejema in informacije daje: POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD « AURORA », TRST, UL. CICERONE 4, TEL. 29-243 VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Naval na zimske centre na Primorskem narekuje nujno okrepitev zmogljivosti V nedeljo je hilo na Lokvah nad Novo Gorico 500 avtomobilov - Koper bo dobil kvalitetno amatersko gledališče - Nagraditev dijakov italijanskih šol Primorski zimsko-športnl centri Sfi letos ne morejo pritoževati gle-oe snega. Posamezne lepe dneve koristijo številni domači in tuji turisti zlasti za obisk Lokev. V nedeljo so na primer našteli na Lokvah skoraj 500 avtomobilov. Dornave turistične delavce je to število nekoliko presenetilo, hkrati pa jih Je opozorilo, da bo potrebno resneje misliti na povečanje hotelskih zmogljivosti, na Izboljšanje prometnih zvez in na nove športne naprave. Lokve in še nekateri drugi kraji na. Primorskem (Log pod Mangartom, Lažne, Livek, Črni vrh in Kanin) imajo prav takšne pogoje za zimski turizem, kot številni drugi, ze renomirani kraji v Sloveniji. Pričakujejo, da bodo ti primorski kraji dobili večje investicije za ureditev vlečnic, cest, hotelskih zmogljivosti m raznih športnih naprav. Sedanje naprave in zmogljivosti namreč nl-kos zmeraj večjemu zanimanju tako domačih kot tujih turistov. * * * Vse kaže, da bo koprska obala kmalu dobila kvalitetno amatersko gledališče. To naj bi delovalo toliko časa, dokler ne bi bili zreli po-fjojl za ustanovitev poklicnega gledališča. Premik naprej v tej smeri Je nujno potreben, saj se Koper razvija v eno najpomembnejših slovenskih mest, hkrati pa je treba upoštevati tudi želje številnih turistov in prehodnih gostov. Razum-ijivo je seveda, da bo imelo gledališče tudi pomembno vlogo pri širitvi gledališke kulture na celotnem obalnem področju. O teh problemih so razpravljali predstavniki svetov za kulturo vseh treh obalnih občin, ki so se pogovorili tudi o možnosti sofinanciranja gledališča. Govora je mio tudi o skupni akciji pri širjenju glasbene vzgoje prebivalstva. Pri organiziranju likovnih razstav in podobno, V ta namen bi ustano-vili v Kopru glasbeni center ter srednjo glasbeno šolo. Za organiziranje likovnih razstav bo potrebno urediti prostore v Kopru in v Izoli, medtem ko Piran že ima stalne razstavne prostore. * • * . Na letošnjem sejmu mode v Ljubljani so dobro zastopana tudi primorska podjetja. Razstavljajo tovarna volnenih izdelkov Bača Podbrdo. Tekstilna tovarna Ajdovščina, Oblačila Ideal Nova Gorica, Tovarna pletenin Sežana in CIB Bovec. Tovarna Bača. ki razstavlja na Gospodarskem razstavišču že devetič, Je prejela letos zlato in srebrno kolajno za razstavljene kamgarne za moške obleke. Razen tega je prejelo srebrno kolajno podjetje Ideal za razstavljeni kroj spomladanskega plašča. Prvi podatki govorijo, da so tudi druga primorska podjetja naletela na ugodno oceno svojih izdelkov. Tako se na primer gospodinje močno zanimajo za Izdelke podjetja CIB, ki sodeluje na sejmu mode s specializiranimi izdelki postelj* he konfekcije, prtov in čipk. * * * Dijakom italijanskih srednjljj.šol na koprski obali so podelili razne nagrade za uspehe na natečaju obdelave raznih kulturnih in drugih tem. Natečaja se je udeležilo okrog “0 dijakov, prva mesta pa so zasedli Ugo Fonda iz četrtega letnika gimnazije v Piranu, Mariuccia Mara-splh iz drugega letnika Ekonomske s°le v Izoli ln Elio Verardo iz prvega letnika italijanske gimnazije v Kopru. Pohvalili pa so Bernarda valusslja iz tretjega letnika gimna-zlJe v Piranu. Dijaki so obravnavali naslednje teme: Jaz in svet, Šolski Predmet, ki najbolj ustreza mojim težnjam in Pomen 700-letnice rojstva Danteja Allghierija. V znak Priznanja so dijake obdarovali z zblrkami reprodukcij Michelangelovih del. • * * Predstavniki italijanskih kulturnih krožkov Istre in Reke so na sestanku v Kopru razpravljali o svoji Problematiki In o letošnjih načrtih. Med drugim so sklenili pripraviti več konferenc, na katerih bodo članstvo seznanili z vsebino razgovorov, ki jih Je imela delegacija Italijanske unije s predsednikom Ti- tom na Brionih. Nadalje predvidevajo razne nove dejavnosti v krožkih. Tako bodo organizirali pri italijanskih krožkih potujoče knjižnice, več razstav ter festival pesmi in dramskih skupin. Pripravljajo tudi festival otroških pesmi, ki bo v Rovinju. * * • V piranski občini zaključujejo dela na izgradnji vodovoda Sečo vi j e-Piran. 'Vodovod bo dajal 9 tisoč kubičnih metrov vode dnevno in bo vsaj za tri leta kril potrebe po pitni vodi na tem področju. Stroški za gradnjo bodo znašali okrog milijardo dinarjev. Otvoritev bo v aprilu. Hkrati so začeli proučevati možnost, da bi skupaj s puljskim okrajem začeli izkoriščati izvir vode v Gra-dulah v Mirenski dolini. Gre za močan izvir, s katerim bi lahko pokrili potrebe po pitni vodi za okrog 30 let za celotno področje med Koprom in Porečem. • * * Iz Velike Britanije je prišlo za Tomos zelo laskavo naročilo, naj začno za neko podjetje v Boltonu izdelovati dirkalni moped tipa D-5/ 65 in še nekatere druge izdelke. Vsekakor gre za pomembno mednarodno afirmacijo koprske tovarne, saj je Bolton znan kot središče britanske industrije motornih koles. * v * Razen proslave 20-letnice ustanovitve primorskih prekomorskih brigad pripravljajo na Primorskem še eno pomembno slovesnost — proslavo 20-letnlce ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini. Ustanovili so že pripravljalni odbor, ki bo'sestaVil oDširni program prireditev. Med drugim bodo organizirali tudi filatelistično razstavo ter uvedli poseben žig na dan proslave. V načrtih so tudi razne kulturne, športne in druge prireditve. Podrl je deklico jo ozmerjal in pobegnil Predvčerajšnjim zjutraj ob 8.45 je neznan avtomobilist podrl na tla na prehodu za pešce med Trgom Oberdan in Trgom Dalmazia 14-letno Donatello Parigi iz Gr-ljana št. 237. Deklico je malo prej pripeljal v mesto njen oče ter jo pustil blizu noninega stanovanja. Donatella je malo pozneje odšla proti učiteljišču, ki je blizu evangelijske cerkve. Ko je prečkala drugo polovico Ul. Carducci (tik pred trgovino s športnimi rekviziti). jo je nodrl na tla avto Fiat 600 slonokoščene barve., $ofer je izstopil iz: vozila ter začel vpiti r.ad dekletom, da je ona zakrivila nezgodo ter da mu je poškodovala vrata avtomobila. Zahteval je še, naj mu pove svoj priimek in ime, a takoj nato je odšel z vso naglico. Deklico so mimoidoči pobrali ter jo .prenesli do bližnje šole, kjer so ji nudili prvo pomoč. Na srečo se je Donatella le laže pobila po raznih delih telesa. Naprošajo se morebitni očividci dogodka, da v tej zvezi telefonirajo ali pa pridejo na poveljstvo prometne policije v Ul. Moreri 2, da s svojimi izjavami pomagajo izslediti nesramnega avtomobilista. Kap ga je zadela ko je polagal parkete V prvem nadstropju stavbe v Ul. Baretti 10, kjer je v nekem stanovanju polagal parkete, je včeraj ' zjutraj izdihnil zaradi kapi Francesco Pippan iz Ul. Sette-fontane 59. Delovni tovariši so o-pazili kako je Pippan prebledel in se potem mrtev zgrudil. Poklicali so rešilni avto RK, toda zdravnik Pippanu ni mogel več pomagati. Njegovo truplo so odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice. Z motofurgonom treščil v avto V bolnišnici so včeraj popoldne nudili prvo pomoč 33-letnemu Ser- giu Cobanu iz Trebč 24, ki se bo moral zdraviti 6 dni zaradi rane na lasišču in pijanosti. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico s policijskim avtom. Agenti so povedali, da je Coban malo prej vozil svoj motofurgon «Ape» TS 21534 navzgor po Ul. Commercia-le. Ko je prispel v bližino stavbe št. 47, je iz neznanih razlogov zavozil na levo in treščil v fiat 600 TS 40423, ki ga je .nasproti privozil 30-letni Armando Serri iz Šalite Trenovia 39. Cobana so agenti pridržali, ker ga bodo zaslišali. Železničar je ležal na železniškem tiru Na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z avtom RK, so sinoči sprejeli 52-letnega sprevodnika Tullia Ggm-bo iz Ul. Boccaccio 15, ki se bo moral 7;draviti 12 dni zaradi več ran in udarcev po glavi, obrazu in udih. Gamba je začasno izgubil spomin in je bil tudi pijan. Agenti železniške policije so povedali, da so ponesrečenca našli malo prej, ko je ležal na tretjem tiru glavne železniške postaje, kjer se je verjetno spotaknil in padel, ker je bil pijan. Gambo so ležečega na tiru najprej opazili nekateri železničarji. Nesreča mladih Križanov Včeraj ob 21.45 uri so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa 19-letnega delavca Stanislava Švaba Iz Križa št. 32 in 19-letnega delavca Jurija Jelena iz Križa št. 215. Švabu so zdravniki ugotovili rane in praske po obrazu ter bo ozdravel v 15 dneh, Jelenu pa razne rane, odrgnine In podplutbe po obrazu ter domnevno počenja lobanje z Izgubo spomina, zaradi česar bo moral ostati v bolnici 40 dni. Švab je povedal, da je vozil po Videmski cesti proti Kontovelu svojo vespo z Jelenom na zadnjem sedežu. Po ovinku za svetilnikom zmage je vozilo naletelo na ledeno ploskev, ki je nastala, ker se je razlila čez cesto voda, katera je zamrznila. Zato je vespa spolzela in se zaletela v obcestni zid, pri čemer sta vespista obležala ln se ranila. Na kraj je prišla cestna policija, za njo pa še občinski delavci, ki so posuli led z gramozom, ker Je drselo tudi drugim vozilom. Izročitev novega prapora korpusu mestnih stražnikov Predvčerajšnjim zjutraj se je na komisariatu pri Sv. Savi zglasil 28-letm krojač Francesco Co-vatta iz Ul. Fonda 28 in agentom povedal, da so mu rieznanci ponoči pc-kodovali avto fiat 1100 TS 65393 in ukradli transistor. Tatovi so se približali avtu, ki ga je Covatta pustil v bližini doma, ter razbili steklo na desnih vratih, nato pa ukradli transistor. Cdvatta je utrpel 25.000 lir škode. Agenti so uvedli- preiskavo. Z TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Bivši carinski inšpektor na Pesku ponovno oproščen zaradi pomanjkanja dokazov Prizadeti se je sedaj pritožil še na kasacijo, ker hoče popolno oprostitev - Zvišana in znižana kazen zaradi napada na policiste Čl TA TEU! NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1965. TAKO BOSTE PREJEMALI LIST CENEJE IN POLEG TEGA PREJMETE KOT NAGRADO SE LEPO SLOVENSKO KNJIGO. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA TELEFONIRAJTE NA ŠTEV. 37-338 Krnom mmm predvaja danes, 21. 18. uri film: t. m. ob // mio amico JEKYLL (Moj prijatelj Jekyll) Igrajo: UGO TOGNAZZI, AB-BE LANE, HELEN CHANEL, LUIGI PA VESE, LINDA SINI, ANNA CAMPORI ln drugi K I MO .IKIS» 1* KOS Eli predvaja danes, 21. t. m. ob 19.30 uri barvni film: IL RIPOSO DEL GUERRIERO (Bojevnikov počitek) po romanu Cristione Rocksfort Igrata: BRIGITTE BARDOT in ROBERT HOSSE Mladini pod 18. letom vstop prepovedan! Gorišfeo-bcneškl dnevnik NADALJNJI PRIJATELJSKI STIKI OB MEJI Prihodnji mesec sestanek predstavnikov naše dežele in republike Slovenije 0 pobudi so včeraj govorili predstavniki Gorice in Nove Gorice Občinski odborniki so si v torek. mestnih stražnikov. Svečanost je. javnost mestnih stražnikov ter jim zvečer izmenjali misli v prijatelj-1 bila ob 11 uri v beli dvorani go- ] bo v okviru svojih možnosti po- skem pomenku z deželnim odborni kem za programacijo Ginom Co-c-iannijem, ki ga je spremljal Ur. Cian. Obravnavali so številne probleme, ki zadevajo celotno pokrajinsko področje. Po pogovoru so odborniki imeli običajno tedensko sejo, kt ji je predsedoval župan. Na predlog odbornika za finance De Simona so odobrili najem posojila 1,4 milijona lir z ustanovo INA za izgradnjo kanalizacij v Ul. Puccini in Duše. Odobrili so prispevke župnikom po vaseh, prispevke za plačevanje najemnine župnikov Ud. Odbornik Moise je poročal o Imenovanju občinske komisije o proučevanju prizivov o odmeri občinskih davkov za prihodnje leto. O položaju raznih šol je poročal odbornik Lodi, dejal je, da se zaradi 300 prijav v četrtem ln petem razredu osnovnih šol za poučevanje angleščine ln nemščine sklene ustanovitev teh dveh tečajev. O zadevah osebja je poročal odbornik A-gati. Na predlog župana dr. Galla-rottlja so sklenili namestiti na Kalvariji trinožnik iz tolčenega železa, ki ga bodo namestili na vrhu hriba poleg treh križev; prižgali ga bodo ob posebnih prilikah. Nadalje naj omenimo, da sta župan dr. Gallarotti in pokrajinski predsednik dr. Chientaroli včeraj dopoldne sprejela predsednika občinske skupščine Nova Gorica Ur. štruklja ln poslanca v beograjskem parlamentu Milana Vižintina. Proučili so možnosti ter določili okvir pogovorov, ki jih bodo Imeli prihodnji mesec zastopniki dežele Furlanija — Julijska krajina,, republike Slovenije in pa predstavniki krajevnih organov oblasti, ki so predf lagali sklicanje takšnega sestanka, župan dr. Gallarotti Je včeraj sprejel Inž. Antonia Bradaschio, ravnatelja zemljeknjižnega urada v Gorici, ki je odšel na novo službeno mesto. riškega županstva. Prisotni so bili1 magala. župan dr. Gallarotti, odbornika Moise in Agati, poveljnik mestnih stražnikov kapetan Gruden, skoraj vsi mestni stražniki in občinski uradniki. Uvodoma Je spregovoril poveljnik Gruden, ki Je na kratko orisal zgodovino korpusa, o katerem obstaja prvi pravilnik že 1840. leta ter dejal, da so problemi, ki zadevajo promet, nekoliko manjši vendar na moč slični problemom velikih mest. Mestni stražniki si po najboljših močeh prizadevajo, da bi jim bili kos. V tej zvezi se je tudi obvezal, da bodo nadaljevali s svojim delom pošteno in dosledno. Spregovoril je tudi župan dr. Gallarotti, ki je dejal, da občinska uprava s simpatijami spremlja de- Nato je monsg. Soranzlo blagoslovil prapor, ki ga je župan izročil v varstvo poveljniku. Četa mestnih stražnikov ga je po ulicah Garibaldi, Korzu in Ul. Oberdank ponesla na sedež v Ul. Mazzini. Danes dražba v zastavljalnici Danes, v četrtek, bo v prostorih mestne zastavljalnice v Ul. Carducci v Gorici, običajna dražba za stavljenih predmetov, ki jih prizadeti niso dvignili v določenem roku. Na dražbi, ki se bo začela ob 9.30, bodo prodajali dragocenosti in na- vadno blago ................................................... IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Mladenič iz Standreža je padel z balkona in se hudo poškodoval Avtomobilist je v Farri povozil 8-letnega dečka • Nezgoda delavke iz Dola v goriški tovarni PO ZAKLJUČKU V NOVI GORICI Tudi v Novem mestu uspela razstava italijanske knjige V ponedeljek jo bodo prenesli v Maribor Razstava moderne italijanske mesta je v imenu mestne občine knjige, ki jo je organizirala držav-! izrekel dobrodošlico ter izrazil žena knjižnica iz Gorice s sodelovanjem Goriške knjižnice iz Nove Gorice, je bila do 16. t. m. odprta v razstavni dvorani občinske palače v Novi Gorici, kjer je doživela lep uspeh. Po tem datumu so jo prenesli v Novo mesto. Čeprav so bile prav tiste dni skrajno neugodne vremenske razmere, se je prevoz Izvršil v redu in otvoritev v Novem mestu je bila brez zamude v ponedeljek 18. t. m. zjutraj. Prisotni so bili številni predstavniki občine Novo mesto in predstavniki republike Slovenije. Ravnatelj tamkajšnje knjižnice dr. Bogo Komelj in ravnatelj državne knjižnice iz Gorice dr. Guido Man-zini, sta imela ob otvoritvi krajše govore, v katerih sta podčrtala pomen razstave In njeno važnost kot prvo konkretno pobudo za plodnej. še kulturno sodelovanje med deželo Furlanija - Jul. krajina in Slovenijo. Tudi podžupan iz Novega ljo da bi tej prvi pobudi sledile še druge enako uspe-ne tudi na drugih kulturnih področjih. Tudi tu Je imela razstava že prve dni precej obiskovalcev, med njimi številne intelektualce in dijake ter bo ostala odprta do 23. t. m. Nato jo bodo prepeljali v Maribor, kjer bo otvoritev razstave v ponedeljek 25. t. m. Včeraj nekaj po 15. url so z zasebnim avtomobilom pripeljali v goriško civilno bolnišnico 20-letnega Milana . .Gomiščeka. ki. stanuje v štandrežu, Ul. Pasubio 18. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili veliko oteklino na desni nogi z verjetnim zlomom stegna, zlom desne roke in druge poškodbe ter so ga prjdržaji na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh. Domači, ki so mladeniča pripeljali v bolnišnico, so povedali, da se je okrog 13.45 mudil na balkonu svojega stanovanja v prvem nadstropju. Ker se je preveč sklonil čez-ograjo balkona, je izgubil ravnotežje in padel z višine kakih 4 do 5 liietfhv ter dobil navedene poškodbe. Malo pozneje so pripeljali v bolnišnico 8-l§.t,riega šolarja Franca Včeraj dopoldne Je bila na žri- Stradnerja iz Farre, Ul. Gradišča panstvu priložnostna svečanost oj) št. 13i Ker so mu ugotovili zlom izročitvi novega prapora korpusu, dsentf noge, rano na čelu ln udarec na glavi s pretresom možgan, so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 25. dneh. Oče, ki je dečka spremljal, je povedal, da ga je okrog 15. ure povozil pred domačo hišo neki avtomobilist, ki se je peljal z avtom Volkswagen tam mimo. Preiskavo zaradi te prometne nesreče vodijo karabinjerji lz Gradiške. Na dolu v lesnem podjetju IPL na Tržaški cesti v Gorici, pa se je okrog 17.45 ponesrečila 39-letna Ll-dla Laurenčič iz Dola, Ferletiči 59. Ko Je namreč upravljala stroj za izdelavo parketov, JI je potegnilo roko med kolesje ter ji zmečkalo palec na desni roki. V bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh. ci elektro-šole lz Nove Gorice. Učenci elektro-šole so pred časom s prostovoljnim delom pomagali napeljati elektriko v vas Lažne ter pomagali tudi pri ureditvi smučarskega doma in smučarske vlečnice v tem kraju. Brezplačno odlašanje za ameriško tržišče Trgovska zbornica iz Gorice obvešča vsa obrtniška in mala industrijska podjetja, da lahko brezplačno oglašajo v rubriki «Export Items« mesečnega biltena v angleškem jeziku z naslovom «Italiar» Trade Topiči), ki ga tiska urad za trgovino italijanske ambasade v Washingtonu ter razdeljuje 15.000 operaterjem in ameriškim poslovnim ljudem. Podjetje, ki želi brezplačno oglašanje z namenom, da bi si zagotovila kupce ali zastopnike za prodajanje na ameriškem trgu, naj se zglasi v uradu ENAPI v Gorici, Morellijeva ulica 39. Vse prošnje bodo poslali osrednjemu uradu ENAPI, ki Jih bo proučil ter poslal poslaništvu v Washington. Pred prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Parigi) je bila ponovna obravnava proti bivšemu carinskemu podinšpektorju Giuseppu Mescii. Obravnava bi morala biti že pred nekaj meseci, toda tedaj so jo odložili zaradi tehničnih ovir. Frimer Giuseppa Mescie smo že večkrat na dolgo in široko opisali v našem listu. Moški je bil svoj čas carinski podinšpektor na bloku pri Pesku. Kot je znano, so v januarju predlani opazili, da je iz blagajne podružnice ACI, ki je imela svoj urad v poslopju carinarnice, izginilo nekaj čez 200.000 lir. V sledečih mesecih so izginile še druge vsote denarja. Uslužbenci ACI niso o zadevi obvestili policijskih organov, temveč so v določenem trenutku pri-. pTavili zasedo, v katero bi se moral ujeti krivec tatvin. Na limanice se je ujel podin-špektor Mescia, katerega je eden izmed uslužbencev ACI zasačil, ko je držal v roki 20.000 ali 30.000 lir in z drugo skušal zapreti mizni predal. V tistem trenutku ni bilo v uradu ACI nobenega drugega uslužbenca. ACI je takoj pozval na kraj domnevne tatvine policijske organe, ki so zaslišali Me-scio. Ta je podal v prvem trenutku eno izjavo in pozneje neko drugo. Obe pa sta v določenem protislovju. Najprej je izjavil, da je opazil, da je bil predal odprt ter da je stopil v urad, da bi ga zaprl. Drugič pa je rekel, da je odprl predal, ker je hotel zamenjati bankovec za 10.000 lir. Ze obravnava na kazenskem sodišču se je precej časa vlekla. Na kraju so sodniki prvostopnega sodišča sklenili, da ne obstajajo do-voljni dokazi o Mesciovi krivdi ter so zato oprostili obtoženca. Tu pa moramo omeniti, da je obtoženčeva, obramba zahtevala, naj sodniki oprostijo Mescio s popolno formulo, ker da ni zagrešil dejanja. Obramba je namreč trdila, da so uslužbenci ACI pripravili zasedo z namenom, da se na limanice ulovi prva oseba, ki bi vstopila v urad. Po zagovornikovem mnenju so namreč prav uslužbenci ACI zapravili denar ter so se potem skušali otresti svoje odgovornosti s tem da so zvalili krivdo na Mescio. Obravnavi pred prizivnim sodiščem je prisostvoval obtoženec, ki je sedaj na svobodi. Javni tožilec je zahteval, naj ga sodniki spoznajo za krivega ter naj ga obsodijo na 1 leto in 4 mesece zapora ter 50.000 lir globe. Sodniki pa so Mescio ponovno oprostili zaradi, pomanjkanja dokazov. Prizadeti se je že pritožil na kasacijsko sodišče. * * * Pred kazenskim sodiščem se je moral ponovno zagovarjati tudi 28-letni Giuseppe Platania iz Uit del Bosco 23, ki je bil obtožen, da je izbil nekemu policistu dva zoba, da se je uprl javnim funkcionarjem in zagrešil še razne druge prekrške. Tudi o tem primeru smo svoj čas obširno pisa: li ter ga zato opišemo tu sanji) pa kratko. Noč med 7. in 8. avgustom predlani je bila zelo, razgibana. Policijske oblasti so morale večkrat poseči vmes ob priliki raznih prepirov, do katerih je prišlo predvsem v okolju Velikega trga. Nekaj podobnega se je zgodilo okoli 3. ure zjutraj. Neka karabh njerska motorizirana obhodnica je opazila pred hotelom Vanoli na Velikem trgu gručo ljudi Ker so agenti imeli vtis, da ge ljpdje prepirajo med seboj, so ustavili avto ter se približali gruči. Prav tedaj pa jih je napadla 23-letng Graziella Murgolo por. Porcelluz-zi, ki se je zakadila v brigadirja, ga ozmerjala in mu malo pozneje baje še zalučala v obraz stol, Ki ga je našla V bližini. Karabinjerji so žensko aretirali ter jo odpeljali v zapor. V prepir pa se je vmešal Platania. Moški je namreč opazil pri karabinjerjih nekega policijskega agenta, ki je bil nekoč član letečega oddelka kvesture. Gre za Michela Stragaoedeja, ki je bil tisto noč v službi pred prefekturo Ko je Platania spoznal policista, se je zagnal proti njemu ter ga udaril s pestjo po čeljustih: • Poznam te -— je vpil — ti si me svoj čas aretiral.« Karabinjerji so aretirali seveda tudi Platanio ter ga'skupaj z Mur; golovo prijavili sodišču. ’ 1 Kazenski sodniki so oba spoznali za kriva ter so obsodili Mur-golovo na 7 mesecev zapora ter na 30.000 lir globe, Platanii pa so prisodili 3 leta zapora. Proti tej razsodbi sta se pritožila Platahia in javni tožilec. Ta ie menil, da ie bila kazen prbniz-ka tako glede Platanie, kot glede Murgolove. Zato je zahteval,' naj sodniki zvišaio ženski kazen za 4 mesece in 15 dni zapora, a moškemu kar za 1 leto. Prizivni sodniki so v resnici snremeniii prejšnjo razsodbo, toda na čisto nepričakovan hačin. Murgolovi so zvišali kazen na 9 mesecev zapora, a dede Platanie so precej snremeniii obtožnico. Sooznali so ea za krivega sramotitve javneca funkcioharia z dvojnima obtežiinima okoliščinama in lažjih telesnih noškodb. Spričo tega so aa obsodili samo na 1 leto in 3 mesece zapora. 65-letna gosppdinja Antonia Petro-nio vd. Vatta iz Ul. Vega 9. Ko je prečkala cesto, jo je z lambre-to podrl 20-letni Orlandb Bon iz Ul. Vidali .11, Pri padcu se je Petroniova ranila po udih in si zlomila levo nadlaket. Ranil se je. tudi Bon. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer so Petroniova pridržali na ortopedskem oddelku g prognozo, okrevanja v eneftt mesecu. Bonu pa, ki se ie ranil po obrazu, so nudili prvo pomoč, ker je odklonil sprejem v bolnišnico. Tatvina v tovarni «Panavto» v Zavijali Skupina neznanih tatov, ki so pred meseci kradli na gradbiščih v okolici Trsta in odnašali celo cestne valjarje, se je spet pojavila. V noči med 14. in 17. januarjem so., neznanci kradli v Zavljah v novi tovarni «Panauto». Prišli so v notranje prostore tovarne in pobrali jeklenko tekočega plina, klešče in orodje, ki ga je tam pustil 51-letni klepar Mario Godina s Katinarske ceste 12. Godina je v tovarni izvrševal nekatera dela in je navadno puščal tam Svoje orodje. Predvčerajšnjim zjutraj se je zavedel tatvine in se zglasil na komisariatu pri Sv. Savi. Povedal je, da je utrpel 26.000 lir škode. Občinska uprava 1 uu naj prevzame vse uslužbence ATA v Gorici Občinska svetovalca PSDI on. Zuccalli in Candussi sta dne 7. oktobra lani poslala goriškemu županu interpelacijo v zadevi položaja uslužbencev ATA. Zupan jima je sedaj poslal pismen odgovor, v katerem pravi, da so v novi mestni avtobusni službi zaposleni vsi bivši uslužbenci ATA, razen dveh uradnic. Vendar držijo tudi ti dve v evidenci za zaposlitev ob prvi priliki. Interpelanta nista bila zadovoljna s tem odgovorom, ki je v nasprotju s prejšnjimi izjavami župana, po katerih naj bi prevzeli vse uslužbence ATA v službo pri ATG. Zato sta zahtevala, naj bi o tej zadevi obravnaval občinski svet na svoji seji. Opozorilo kmetovalcem $ poljedelskimi stroji Vsi poljedelci, ki imajo kakšne poljedelske stroje, na motorni pogon, odnosno traktorje, morajo do 31. t. m. prijaviti na uradu za kmetijsko motorizacijo (UMA) v Gorici svoje potrebe za bencin In nafto v letu 1965. Za sestavo take prijave in druge formalnosti se lahko obrnejo na zvezo neposrednih obdelovalcev. Avtobus v Trst na «Vcčcr slovenske sodobne dramatike» Slovenska prosvetna zveza nudi na voljo avtobus vsem tistim, ki bi si želeli v nedeljo 24. tanuarja o-gledati v Kulturnem domu v Trstu »Večer slovenske sodobne dramatike*, na katerem bodo prikazali enodejanke Primoža Kozaka »Dialogi«, Igorja Torkarja «Studentska soba« in gortškega rojaka Saše Vuge «Bemardek». Predstava bo ob 16 .uri. Avtobus bo odpeljal s Travnika v Gorici ob 14. uri ter bo peljal še po Podgori in Štandrežu. Voznina in vstopnina 1.200 lir Vpisuje urad Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ascolijeva ulica 1, tel. 24-95 najkasneje do petka 22. januarja popoldne. Ker je na razpo-go zelo kratka doba, naj se osebe, ki jih zanima, prijavijo čimprej. Obenem se opozarjajo, da zamudnikov avtobus ne bo čakal. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiitiiiiiiiiiiimiitiiiitHiiiiiiiiniiiiiitiiiiitmitiiiiitiitiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiMiiiHiiitv VESTI IZ OBČINE DOBERDOB V nedeljo cepili s Sabinovim cepivom nad 100 oseb Naslednje cepljenje l>o v nedeljo, 14. februarja . Podaljševanje trgovskih ohrtnic Smučarski tečaji za šolarje na Laznab Na Laznah pri Lokvah so za letošnjo zimsko sezono pripravili ln uredili strokovni center za kadre telesne kulture. V domu so uredili 55 ležišč, ter kar je potrebno drugega za primerno oskrbo. Tu so sedaj organizirali smučarske tečaje v štirih izmenah, ki se jih bo skupno udeležilo 250 pionirjev, mladink ln mladincev. V drugi izmeni bodo na Laznah učenci lz osnovnih šol v Solkanu, in Šempetru ter dijaki novogoriške gimnazije. V tretji Izmeni bodo na vrsti učenci lz Deskel in Kanala, v četrti pa dijaki iz Kopra ter učenci Iz Izole, Mirna ln Tolmina, ter učen- iiiiniiiiiitiHiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiinniiiiiHniimiiinmimiitiiii milil iiiiiii iinniHiiiiintniitiiiiiiiiiiMiiiinil MEDTEM KO SO SNEŽNI VIHARJI PONEHALI Zaradi obilice snežnih padavin nekatere vasi odrezane od sveta Otežkočena zdravniška in avtobusna služba na Trnovski planoti - Cesta na Lokve je zaprta V nedeljo dne 17. januarja se Je vršila v Doberdobu cepitev proti otroški paralizi vseh občanov od 14 do 20. leta starosti. Kljub oddaljenosti od občinske ambulante so prišli na cepljenje vsi, ki so bili povabljeni iz Dola, Jamelj in Doberdoba, tako da je prisostvovalo v tej fazi cepitve kar 106 občanov. Lahko rečemo, da je bila udeležba 100-odstotna, če izvzamemo tiste, ki so bili že cepljeni po šolah ali' v kakšni drugi občini. Naslednja cepitev z virusom št. 3, t. j. 11. cepljenje, se bo vršila v nedeljo 14. februarja ob 8.45, ne pa 21. februarja, kot je bilo prej sporočeno in kot je navedeno v vabilu. Priporoča se vsem tistim, ki so bili prvikrat cepljeni, da pridejo 14 februarja t. 1. ponovno na cepljenje, tako da bo res v celoti izveden program cepljenja vseh tistih, ki so najbolj izpostavljeni tej zahrbtni in do nedavnega neozdravljivi bolezni. * * • • Vabijo se vsi trgovci, ki imajo obrtnico za prodajo blaga, da jo prinesejo na občino skupno s ko-lekom za 400 Ur ter jo tako podaljšajo za leto 1965. Ostali pa, ki so to ie izvršili, naj jo pridejo iskat, ker jo je župan stvo že potrdilo. Z lambreto podrl žensko Okrog poldne se je včeraj v U-lici Costalunga dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postala Zaradi debele snežne odeje, kakršno ne pomnijo že dokaj let, so odrezane od ostalega sveta nekatere hribovske vasi v naših krajih. V Beneški Sloveniji je na cestah višje ležečih občin toliko snega, da jih niso mogli plužiti. Tako je možna zveza med občinskim središčem Dreko v vzhodni Benečiji in nekaterimi zaselki samo s smučmi ali gazenjem snega do pasu. Tudi na Trnovski planoti Je snega neverjetno veliko ter so zaradi burje, ki je pihala v torek, nastali tudi do štiri metre visoki zameti. Cesta v smeri proti Lokvam je očiščena samo do Trnovega, ker plug ne more napredovati zaradi snega, ki je dosegel povprečno po en meter, na Lokvah pa tudi meter in pol vi-šine. Nastale so motnje v zdravniški službi Neki zdravnik, ki so ga poklicali zaradi nujnega primera bolezni na Cepovan, je za pot, ki jo prebivalci navadno prehodijo v pol ure, potreboval tri ure. Domačini, ki so zaposleni v obratih in pisarnah, niso prišli na delovna mesta, ker ne vozijo avtobusi in ker bi tudi s svojimi vozili ne mogli na pot. O izdatnih snežnih padavinah poročajo tudi iz vseh krajev Zgor-nje Soške doline, Idrije, Črnega vrha itd. Včeraj se je burja polegla in tudi zajasnilo se je, vendar je ponoči dokaj hladno. ni Gilberto Visintin iz Gorice, Ul. LunghTsonzo 101. Ker sta prepozno opazila drug drugega, sta obe vozili trčili skupaj in na slabše je naletel kolesar, ki je padel ter so ga z avtom Zelenega križa odpeljali v goriško civilno bolnišnico. Tam so mu ugotovili rani na kazalcu in sredincu leve roke in udarec na desni nogi ter so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 8 dneh. Na kraj nezgode Je prišla izvidnica cestne policije, ki je ugotovila le manjšo škodo na avtomobilu, avtomobilist pa je ostal nepoškodovan. Načelnik francoske vojske je včeraj obiskal Gorico Včeraj dopoldne je bil na uradnem obisku v Gorici načelnik glavnega štaba francoske vojske general Charles Allleret. Spremljal ga je Italijanski general Borla. Dopoldne je bil na goriškem gradu, kasneje pa se je z letališča ob Mirenski cesti odpeljal s helikopterjem na Martinščlno, od koder Je nadaljeval potovanje z avtomobilom na Vrh Sv. Mihaela. Trčenje avta in kolesa na križišču v Gorici Včeraj zjutraj se Je 30-letni Angelo Tessari iz Gorice, Ul. Balilla št 14, peljal z avtomobilom Fiat 1100 od Ul. Diaz proti Ul. Oriani v Gorici. Na križišču blizu osnovne šole v Ul. Leopardi pa mu je privozil nasproti na kolesu 45-let- Pri telovadbi se je ponesrečil Včeraj zjutraj okrog 9.45 so poklicali avto Zelenega križa v telovadnico Italijanskega realnega liceja, kjer se je pri telovadbi ponesrečil zaradi spodrsljaja 18-le)tni Giorgio Benci iz Gorice, Ul. Orzo-ni 58. Ker si Je dijak spahnll nogo v kolenu, so ga pridržali na zdravljenju v bolnišnici s prognozo okrevanja v 12 dneh. VERDI. 17.00: »Baciaml — stupl-do», Kim Novak in D. Martin. Ameriški cinemascope; mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 17.00: «Assassinio a bordo«, M. Rutherford in L. Jeffries; a-meriški čmobeli film, zadnja predstava ob 22. MODERNISSIMO. 16.00: «Vita co-nlugale«, čmobeli francoski kine-maškopski film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan, zadnja predstava ob 22.30. — Nadaljevanje filma «Nel bene e nel male«, z J. Charrier in M. J. Nat VITTORIA. 16.45: »David e Liza«. Keir Dullea in J. Margolin Cmo-beli ameriški film; najboljši ameriški film leta. CENTRALE. 17.00: »La freccia av-velenata«, J. Berry in E. Moore. Ameriški film v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna DTJDINE, Ul. Rabatta št. 18, telefon 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 10,4 stopinje ob 11.15. in najnižjo 0,4 stopinje pod ničlo ob 7. url. Povpreč-na dnevna vlaga je dosegla 43 odst. PRIMORSKI DNEVNIK —— ~ li. januarja sPort: "TSp*** j viii p nsporia Tf Jlltls srni MIJI Za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu v Ljubljani Prve poimenske prijave iz številnih držav Znana imena italijanskih reprezentantov LJUBLJANA, 20. — Vrsta držav je v svojih prijavah za nastop na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu v Ljubljani že navedla tudi poimensko sestavo svoje reprezentance, Čeprav Je rok za prijave posameznikov in posameznic žele 31. januar 1965. Objavljamo seznam doslej poimensko prijavljenih igralcev in igralk, pri čemer opozarjamo na to, da imajo zveze možnost do 31. januarja ta seznam še spremeniti. .------------ M/OZ1.MSKA Martin rtiiaor jUan Castillo, m ur =§== “set VČERAJ DVE ZAOSTALI TEKMI Mantova-Fiorentina 0:0 Reggiana-Alessandria 3:0 Sodnik rešil Fiorentino poraza Moški (M): Frans Schoofs, Bert Onnes, Gerard Bakker, Bert van der Heim, Mauri Coltoff. ženske (ž): Uršula Stulemeyer-Artz, Ria Bogmas, Aukje Wynia. AVSTRALIJA jM: Clifford McDonald, Michael Wilcox, Leigh Pascoe, Graeme Stirling. ž: Eva Banhidy, Cristine She-pherd, Elizabeth Nettle. GANA M: Emmanuel Quaye, Ebenezer Quaye, Samuel Hammond, Ebenezer Ekuban. ž: Ethel Jacks, Ernestina Akuet-teh. SVEDSKA M: Hans Alser, Kjell Johansson, Kal - Johan Bernhardt, Christer Johansson. ž: Marlta Carlsson, Lena Rund-strbm, Eva Johansson. IZRAEL M: Yosef Yeshua, Paul Pasternak, Haim Eidelstain, Fima Boris, Yoel Shoam. ITALIJA M: Mauro Gallo, Giuseppe Molt-na, Luclano Winderling, Guido Tosetto, Sergio Durazzano. Ž: Isabella Radiče, Antonietta Galii, Alessandra Mugnoz, Gra-ziana Taddia. NI GERIJA M: Phillip Santos, Muftam Odun-tan, Latif Akanmu, Solomon Bambgbade, Mustafa Kabiavvu, Tubrll Kotun. BOLGARIJA M: Petar Vellkov, Todor Velikov, Todor Bešoviški, Stefan šivačev, Viktor Kirin. ž: Nadežda Ivanova, Ana-Marija Hristova, Emilija Nejkova, Violeta Nikova. JAPONSKA M: Koji Kimura, Ken Konaka. Hlroshi Takahashi, Takao Nohl-ra, Ichiro Ogimura. ž: Noriko Yamanaka, Naoko Fu-kazu, Masako Seki, Sunao Iso-mura. ŠKOTSKA M: Malcolm Sugden, James Dow, John Reliy, Edward Stili. Z: Olive Hawkins, Lesley Barrie. TINSKA M: Tapio Pentilla, Lars Lang-stedt. Penttl Tuominen, Pentti Kunnas. ž: Liisa Jarvenpaa, Tuula Jaska-ri, Sylvi Munkberg. ŠPANIJA M: Martin Gl i var, Juan Salomo. ROMUNIJA M: Dorin Giurgiuca, Radu Negu-lescu, Adalbert Reti, Marlus Bo-dea, Stefan Szentivani. ž: Maria Alexandru, Ela Constan-tinescu, Eleonora Mihalca, Viori-ca Ivan. CSSR M: Jan Chmelik, Stefan Kollaro-vits, Jaroslav Kunz, Vlado Miko, Jaroslav Stanek. ž: Irena Bosa, Jitka Kralikova, Marie Kruppova, Marta Lužova. DR KOREJA (Severna) M: Jung Kil Hwa, Pak Sin II, Kirn Chang Ho, Jung Ryang Woong, Kang Neung Hwa. ž: O Juang Ja, Yoon Kang Ja, Jung Soon Hi, Kirn Bang Ja. FRANCIJA M: Vincent Purkart, Jacques ge-cretin, Paul Evard, Francis Du-bus, Christian Roesch, Alex Ago-poff. ž: Martine Le Bras, Michelle Bol-teux, Marie-Claude Lecler, Alima Mahktarl. ANGLIJA M: Chester Barnes, Benis Neale, lan Harrison, Brian Wright. ž: Mary Shannon, Diane Rowe, Lesley Bell. OB SMUČARSKIH TEKMAH 5PDT Pohvale vredna zamisel V nedeljo 7. februarja bodo v Črnem vrhu nad Idrijo v organizaciji Slovenskega planinskega društva iz Trsta smučarske tekme. Zadnja leta smučarska tekmovanja tržaških in sploh zamejskih Slovencev niso pogosta. To pa še ne pomeni, da je bilo vedno tako. Smučarska tekmovanja, ki jih je prirejalo Planinsko društvo imajo veliko tradicijo, zlasti v povojnih letih Vsako leto jih je bila cela vrsta: nastopi v smuku, slalomu, veleslalomu, kombinaciji, tekih itd. Planinsko društvo je skrbelo tudi za vzgojo tekmovalcev in je v ta namen prirejalo tudi posebne tečaje, iz katerih so izšli mnogi dobri smučarji. V zadnjih letih je ta aktivnost iz raznih razlogov nekoliko zamrla. Zato je prav če je pobuda voditeljev tržaškega Planinskega društva zopet ustvarila temelje za večjo aktivnost na tem področju. Črni vrh ni bil slučajno izbran za torišče nedeljskih tekem. Tam je bila vsako leto vrsta tekmovanj na snegu, ker so tereni Prav primerni, zlasti pa je ugodno to, da so razmeroma blizu našemu mestu. Medtem, ko maraš v Italiji do najbližjega snega prevoziti vsaj 15d km ali pa še več, je do Črnega vrha pot za polovico krajša. To pomeni vsaj dve uri čistega smučanja več na dan, kor pa ni malo. Razen tega je zemljišče okrog Črnega vrha — ki je bil Tržačanom že desetletja priljubljeno smučišče primerno tako Za začetnike, kot za izvežbane smučarje, pa tudi za ljubitelje izletov. K letošnjim smučarskim tekmam bi pripomnili le eno: lepo bi bilo, če bi postale pogostejše. En sam nastop v sezoni je premalo. Planinsko društvo naj bi v prihodnje priredilo še več tekem ter s tem še bolj spodbudilo našo mladino, da bi se posvetila v še večjem številu prelepemu in koristnemu zimskemu športu. x. O. MANTOVA, 20. — Fiorentina, ki jo je v prvi tekmi megla rešila gotovega poraza, je danes rešila na igrišču Mantove dragoceno točko Za ta uspeh se mora predvsem zahvaliti sodniku Sbardelli, ki ni kaznoval dva groba prekrška v florentinskem obrambnem pasu z enajstmetrovko. Igralci Mantove, pa čeprav niso pokazali vneme kot pred desetimi dnevi, so napadali več kot eno uro in so stisnili tekmece iz Florence v obrambo. Priznati pa je treba, da so se gostje mirno in ostro branili in da niso niti v najbolj kočljivih trenutkih izgubili živcev. Fiorentina, ki je potegnila obe zvezi v ozadje, je jskala pot do gola izključno s hitrimi prodori. Vsi trije napadalci — Hamrin, Orlando in Morrone — pa so popolnoma odpovedali, še posebno, ker so imeli stalno ob sebi zveste varuhe, ki jim niso dovoljevali, da bi se svobodno in predvsem preveč nevarno kretali v bližini vrat Mantove. Mantovanci so bili dobri v o-brambi, medtem ko so napadalci razočarali. Prve minute so potekale v znamenju premoči Fiorentine. Mantova je takoj odgovorila z ostrimi napadi, ki so spravili večkrat v zmedo goste. Ti so imeli nekaj priložnosti za dosego gola, a napadalci jih niso znali izrabiti. V 17’ drugega polčasa je Guarnacci podrl na tla Tomeazzija, vendar sodnik ni prisodil kazni iz 11 metrov, kot jo ni v 20’, ko je Gon-fiantini ustavil tik pred praznimi vrati z roko žogo, ki je bila namenjena v mrežo. * * * REGGIO EMILIA, 20. — Reggia-na je danes dosegla v zaostali tekmi 16. kola B lige jasno zmago nad trdovratno Alessandrio. Doma- čini, ki so ves čas prevladovali na igrišču, so trikrat prišli do mreže in sicer v 35’ prvega polčasa s Callonijem, ki je z glavo usmeril žogo rjimo vratarja, v 39’ ko je Tartari prisebno izkoristil predlo-žek srednjega napadalca in ponovno prevaril zadnjega branilca gostov ter v 40’, ko je Galloni dosegel z enajstmetrovko končni rezultat. PRIJATELJSKI NAMIZNI TENIS Trojica rojanskega Doma boljša od ekipe Galeba V kratkem povratni dvoboj mladih Preteklo nedeljo je bilo v prostorih stadiona prijateljsko srečanje v namiznem tenisu med ekipama Galeba iz Dijaškega doma in rojanskega Doma. Ekipe so sestavljali naši trenutno najboljši mladinci, ki že leto dni redno trenirajo in nastopajo v dresih Bora in ki se bodo v kratkem prerili v vrste najboljših članov. Tekme so bile zelo zanimive in borbe za točke bb zeleni mizi so bile ostre. Rojanski DOM so zastopali brata Adrijan in Milan Tavčar ter Fabjan, barve Galeba pa so branili Aldo Moro, Matjaž Bidovec in Ivo Devetak. Najbolje se je izkazal Adrijan Tavčar, ki je z lahkoto premagal najprej Devetaka in nato še Bidovca. Frotivll se mu je le Moro, kateremu je uspelo osvojiti prvi set. Pri Adrijanu je najbolj prišla do ..................."""».................................................................i.............................■■■•■iiimiiiniiii....... NA ZASNEŽENIH POBOČJIH POHORJA Mariborski slalom in Pohorski pokal Prvo tekmovanje za moške, drugo za ženske MARIBOR, 20. — Sredi februarja bo Maribor prizorišče dveh mednarodnih smučarskih manifestacij, ki bosta prav gotovo, tako kot lani, privabili na zasnežena pobočja Pohorja cvet evropskih alpskih smučarjev in predvsem smučark, 10. in 11. februarja bo medna- - rodni mariborski slalom FIS B za moške, 13. in 14. pa bo FIS I A tekmovanje žensk za Pohorski pokal. Čeprav vlada za nastop moških veliko zanimavnje, bo to doseglo višek, ko bodo prispele v Maribor smučarke. Njihovo tekmovanje je namreč najvišje kategorije, zaradi česar je nastop alpskih smučark Jorge Pales, Jorge Ibanez,1 skoraj obvezno. Christine Goitschel med lanskim tekmovanjem na Pohorju že lani so se na Pohorju borili za pokal najboljše Francozinje, med katerimi je treba v prvi Vrsti omeniti «zlati» olimpijski sestri Marielle in Christine Goitschel. Tudi letos bosta prisotni in gotovo je, da se bo jima pridružila tudi Annie Famose. V letošnji sezoni si ne moremo predstaviti nastopa smučark brez Nemke Heidi Biebl -Schmid, ki je trenutno v izredni formi in se učinkovito postavlja po robu Francozinjam in tudi Avstrijkam, kjer, posebno v smuku, prevladuje Christl Haas. Imena udeleženk tekmovanja za Pohorski pokal še niso znana, vendar so prireditelji — Smučarski klub Branik — prepričani, da se bodo tudi letos zbrala v Mariboru najbolj slavna imena. MEDNARODNA KOŠARKA Sodnika za tekmi Italije $ Francijo in Jugoslavijo RIM, 20. — Italijanska košarkar, ska zveza je javila, da bosta tekmi Italija . Franclja, Ki bo 24. t.m. ob 18.30 v Vareseju in Italija - Jugoslavija, ki bo v Milanu 26. t. m. ob 21.45, sodila Avstrijec Macho in Švicar Pythoud. TEKMOVANJE SMUČARK ZA TROFEJO »ZLATI KLJUČE Tudi veleslalom za M, Goitschel Nemka Biebl - Schmid na častnem mestu SCHRUNZ MONTAFON, 20. — Tekmovanje za trofejo « Z lati ključi« je prineslo srečo Francozdftijl Marielle Goitchel, ki se v letošnji sezoni nikakor ni mogla uveljavljati kot lani. V tekmovanju na avstrijskih tleh je mlada in prikupna Francozinja zmagala včeraj v slalomu, danes pa je uspeh ponovila z osvojitvijo prvega mesta v veleslalomu. Na drugo mesto se je uvrstila letos presenetljiva Nemka Heidi Biebl - Schmid, na tretje pa Švicarka Ruth Adolf, ki je imela boljši čas kot Christine Goitschel. Zanimivo je, da so Avstrijke razo-čarale: Zimmerrhannova se je uvrstila na 8., Haasova pa celo na 10. mesto. Prva Italijanka — Inge Se-noner — je pristala na 15. mestu, medtem ko je bila Giustlna De-metz, kot včeraj v slalomu, diskvalificirana. Izid tekmovanja v veleslalomu je bil naslednji: 1. Marielle Goitschel (Fr.) 1’34”81 2. Heidi Schmid-Biebl (Nem.) 1’36”07 3. Ruth Adolf (Sv.) 1’37’T1 4. Christine Goitschel (Fr.) 1’37”43 5. Patricia Du Roy De Blicquy (Belg.) 1’37”76 6. Theres Obrecht (Šv.) 1’38”13 7. Madeleine Bochatay (Fr.)l’38”50 8. Edith Zimmermann (Av.)l’38”94 9. Annie Famose (Fr.) 1’39”06 10. Christl Haas (Av.) 1’39”16 15. Inge Senoner (It.) 1’40”74 24. Sylvia Barbieri-Sacconaghi (It.) T45”10 27. Glorianda Cipolla (It.) 1’45’’67 40. Paola Franceschetti (It.) 1’5I”13 BOKS PANAMA, 20. — Bivši svetovni prvak težke kategorije Joe Walcott bo sodil dvoboj za svetovni naslov lahke kategorije, ki bo 13. februarja med Carlosom Ortizom in Ismaelom Laguno. DISCIPLINSKI UKREPI MILAN, 20. — Disciplinski sodnik nacionalne nogometne lige je izključil zaradi grobega vedenja do sodnika po tekmi vratarja Triesti-ne za eno nedeljo, medtem ko je Sadarja kaznoval z 18.000 lirami globe. Slovensko planinsko društvo Trst javlja, da bodo smučarske in sankaške tekme v ČRNEM VRHU 7. februarja ..............i.......................uiuinmin,,, KOŠARKARSKO PRVENSTVO ŽENSKE A LIGE Dekleta Portorica zimske prvakinje Milanska Standa zopet v formi Portorlco sl je z nedeljsko zmago v Bologni zagotovil časten naslov zimskega prvaka ženske A Lige. V zadnji tekmi pa dekleta iz Vicenze niso zaigrale tako kot v uvodnem delu letošnjega prvenstva. Na bolonjskih tleh so bolj pazile, da bi zajezile napade domačink, kot na gradnjo lastne igre. Zato Je tudi številčni izid tekme oziroma razlika v koših tako nizka. Sodeč po zadnjih nastopih menimo, da je tržaški nepričakovani poraz pustil globoke sledi- v morali igralk te ekipe in da bo preteklo precej časa preden bodo te Izbrisane. Najresnejši konkurent Portorica, petorka turlnskega Fiata pa ni bila v tekmi z Benečankaml niti za trenutek v škripcih. Kljub dobri volji niso mogle Igralke iz Lagune do živega svojim nasprotnicam ln tako je zmaga le ostala na turinskih tleh. še večjo premoč nad gostujočo petorko je pokazala milanska Standa, ki je zabeležila najvišji letošnji rezultat. Njene atletinje so sl nabrale kar 95 točk, medtem ko so bile igralke Peja uspešne le 35-krat. Tako visok izid tekme predstavlja veliko presenečenje: predvsem, ker dokazuje, da je milanska petorka v odlični formi in bi lahko znova ogrožala vodeči Portorico. Pejo in Neapelj sta edini ekipi brez zmage in le njuno medsebojno srečanje bo določalo, kdo 1e «boljši». Neapeljska petorka je v nedeljo zabeležila že deseti poraz. Igrala je v Trstu in kot po navadi so atletinje iz Kampanije začele prav dobro in iznenadile domačinke. Vendar Neapelj ni zmogel tempa tudi v drugem delu tekme. To je izkoristila Triestina, ki je nato z lahkoto spravila svoje nasprotnice na kolena ln si priborila nadaljnji dve točki. Po zaključku tega prvega dela prvenstva bo tekmovanje zastalo za eno nedeljo in bo spet steklo 31. t.m. ko bo med drugim na sporedu važna tekma med Portoricom in Stando. če bo Standa premagala vodečo petorko bo postalo stanje na lestvici zanimivo in prvenstvo bi znova oživelo, saj bi se tako odprla pot do končne zmage kar štirim ekipam. I. PZIO IZIDI *Fiat Torino - Venezia 69:22 »Bristot Tr. - Omsa Faenza 47:46 »Standa Mil. - Pejo Brescia 97:35 Portorico Vic. - »Mobili Bol. 56:48 »SG Triestina - Pall. Napoll 51:32 17 16 16 16 14 13 12 12 8 8 LESTVICA Portorico 9 8 I 541 386 Standa 9 7 2 563 357 Fiat 9 7 2 498 345 Bristot 9 7 2 457 360 Mobili Bol. 9 5 4 448 410 Omsa 9 4 5 449 457 UC Venezia 9 3 6 294 436 Triestina 9 3 6 366 449 Pejo 8 0 8 302 459 Napol! 8 0 8 220 444 JUNIORSKA ODBOJKA Bor 2 CRDA 0 Sinoči je juniorsko moštvo Bora še enkrat dokazalo, da v naši deželi nima nasprotnika. Včerajšnje-ga nasprotnika — CRDA — je do-sebedno pregazilo. V obeh odigranih setih so plavi predvajali dobro odbojko in z ostrimi napadi popolnoma zmedli nasprotne igralce. V napadu Bora sta se najbolj izkazala Walter Veljak in Plesničar. Slovenski odbojkarji so zaigrali ze lo mirno, zaradi česar je bila igra zelo statična. Po tem srečanju lahko z gotovostjo, če je bil še kak dvom, trdimo, da bo Bor brez posebnih težav zmagal v tej fazi ju-niorskega prvenstva. S tem mu bo odprta pot do meddeželnega dela turnirja. Izid Bor . CRDA 2:0 izraza njegova moderna igra s čistim napadom, z učinkovitim pim-planjem in dobrimi servisi. Ta fant bo po našem mnenju letošnji najboljši Borov junior in upajmo, da mu bo uspelo uvrstiti se tudi v italijansko državno prvenstvo, če bo tako nadaljeval mu ta cilj ne more spodleteti. Ostale točke za Rojančane sta osvojila Milan Tavčar in Fabjan. Milan je premagal po izredno napeti igri ln s tesnim rezultatom v treh setih Alda Mora. Ta je bila morda najzanimivejša tekma, glede na agonizem, ki sta ga vložila v borbo oba tekmeca, pa tudi tehnike ni manjkalo. Rezultat vseh treh setov je bil prav do konca negotov: lahko rečemo, da sta si bila nasprotnika enakovredna. Na žalost pa veljajo točke, čeprav bi bil bolj pravičen neodločen rezultat, kar pa pravilnik tega lepega ln koristnega športa ne dopušča. Tavčar je končno premagal še Devetaka, pri katerem je prišla na dan njegova neizkušenost. Zadnjo točko za DOM je pridobil Fabjan, ki pa trenutno nf v najboljši formi. Iz vrst Galeba je presenetil Matjaž Bidovec, ki je klonil le proti Adrijanu Tavčarju, a je nepričakovano premagal tako Fabjana kot Milana Tavčarja. Pri Bidovcu smo opazili dobro pimplanje in hiter ter učinkovit napad. Moro, ki je klonil bratoma Tavčar le s pičlo razliko, je še enkrat dokazal, da letos ne zmore lanske forme. Fant vestno trenira In naše mngnje je, da bi se moral še bolj zagristi v igro Srečanje se je torej končalo pri stanju 6:3 za DOM. Ne glede na rezultat so bili vsi igralci zadovoljni in so sklenili, da se bodo v najkrajšem času spet spoprijeli, želeti pa bi bilo, da bi stopila ob zeleno mizo tudi razna prosvetna in druga društva, ki imajo športne odseke, tako da bi se neznani igralci uveljavili in v najkrajšem času okrepili vrste športnega združenja Bor. IZIDI A. Tavčar — Devetak 2:0 (21:13, 21:9) M. Tavčar — Bidovec 1:2 (21:16, 16:21, 8:21) Fabjan — Moro 0:2 (16:21, 17:21) A. Tavčar — Bidovec 2:0 (21:18, 21:17) M- Tavčar — Moro 2:1 (21:18, 19:21, 21:18) Fabjan —Devetak 2:0 (21:16,21:6) A. Tavčar — Moro 2:1 (15:21, 21:14, 21:10) M. Tavčar — Devetak 2:0 (21:19, 21:11) Fabjan — Bidovec 0:2 (18:21, 18:21) miiiiiiMiiiiimiiiniiiiiiiiniilniiiiii„,i„l,ilimi|IIIIII|l|IIIIII|llIII,IIllIllllllllltllM|l||I||||||||(|I|1I|||(|(11B1|ll OSTU1NTAM VATERPOLO TOURCOING, 20. — Od 19. do 20. februarja bodo v Tourcoingu izločilne tekme v vateroplu za pokal evropskih prvakov. Italijanski prvak Pro Recco je z beograjskim Partizanom, Tourcoingom in belgijskim Gentzem v A skupini. Tekme bodo potekale po naslednjem razporedu: 19. februarja (zjutraj) Pro Recco - Partizan Barcelona - Etnicos (Grčija) Hamm (Nemčija) - Dunaj (Av.) Tourcoing (Fr.) - Gentze (Belg.) 19. februarja (zvečer) Dunaj . Etnicos Partizan - Gentze Hamm . Barcelona Tourcoing - Pro Recco 20. februarja (zjutraj) Dunaj - Barcelona Hamm - Etnicos Pro Recco - Gentze Partizan . Tourcoing NOGOMET REKA, 20. — Prireditelji mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za pokal kvarnerske riviere, ki bo spomladi, so povabili enajstorice iz 10 držav. Od italijanskih klubov sta vabilo na turnir dobila Bologna in Sampdoria. DVOSEDEŽNI BOB ST. MORITZ, 20. — Med poskusnimi vožnjami za svetovno prvenstvo v dvosedežnem bobu sta Italijana Rinaldo Ruatti in Enrico De Lorenzo zabeležila danes najboljši čas. V prvi vožnji sta zabeležila 1’27”94, v drugi pa 1’20”70. Za njima sta bili najhitrejši ostali dve italijanski posadki Zardini Dimai m Gaspari - Cavallini, medtem k > sta olimpijska prvaka Angleža Nar i in Dixon preiskusila progo se- ’ enkrat in sta zabeležila čas 1*21 '• .i:::::::::::::!!::::::: FRANCE BEVK 25. MLINI ŽIVLJENJA I Misli mu je pretrgala Franca, ki je vstopila z lončkom lipovca za Tono in ga postavila na peč. «Ali še česa potrebujete?« je vprašala. «Nič ,nič,» je rekla Tona, ki se je predramila. «Mi bo že Lambert postregel, če bo treba.« Snaha je voščila lahko noč in odšla po stopnicah, ki so ji cvrkutale pod nogami. Tona je znova začumela. Kadar jo je popustil kašelj in zbadanje v prsih, jo je pogosto prijemal dre-mavec, iz katerega jo je splašil že vsak najmanjši šum. Plečar se je trudil, da bi zaspal, a se je nenadoma zdrznil in prisluhnil. Iz gorenje kamre je bilo skozi pod slišati vsako polglasno govorjenje, četudi se ni dalo razumeti besed. Plečar-ju se je zdelo, da se je zgoraj nekdo pritišano zarežal. Kdo? Ali je mar Franca ponorela, da se smeje sama pri sebi? Nato je bilo slišati drsanje nog. Potem čisto jasen, ogorčen vzklik: «Pusti me!« Cez hip je vse utihnilo. Tona se je zdramila. «Ali ni nekdo zakričal?« «Nič ni bilo,« je rekel Plečar. «Nikar se ne vznemirjaj!« Tedaj so na stopnicah zapeli koraki. Franca je hitela v vežo. Slišati je bilo, da je zajela korec vode. Vzdihnila Je tako globoko, da jo je bilo slišati v izbo. «Ali ni Franca?« je vprašala Tona. «Menda,» je rekel Lambert s tesnobo v grlu. «Ona. Je že kaj pozabila.« Oglasili so se Ferjanov! koraki, ki so pritišani peli po stopnicah. V veži je za hip postal. Nato je prav tako na tiho odprl hišna vrata. Koraki so zaškrtali na pesku In utišali na klancu. «Ali ni bil Ferjan?« se je oglasila Tona. «Menda. Menda je bil on.» «Poglej, kaj je s Franco,« je rekla Tona vznemirjeno. Plečar, ki je že sedel na robu peči, si je nataknil šlebedre in stopil v vežo. Franca je sedela ob ognjišču, na katerem je gorel ogenjček in sipal medlo svetlobo na sajaste stene. Glavo si je podpirala z desnico, ki je ji od razburjenja rahlo trepetala. Plaho je pogledala tasta, ki je za hip brez besede, z vprašujočim pogledom obstal pred njo. «Kaj delaš tu?« je slednjič vprašal. «Slabo mi je bilo, prišla sem pit vodo,« se je Franca zlagala. Čutila je, da ji tast ne verjame. A tega, kar Ji je sililo na jezik, ni mogla ne smela povedati, da ne nastane zdraha v hiši. Za zdaj še ne, a se je zavedala, da ne bo mogla dolgo skrivati. «Kam je šel Ferjan?« je vprašal Plečar. «Ne vem. Pa že v gostilno.« «Ob tej uri?« se je Plečar začudil in snaho dolgo motril, kot da ji prodira do mozga. «Franca, po resnici mi povej,« je rekel pritišano, da bi ga ne bilo slišati v izbo, «ali je bilo kaj s Ferjanom?« Franci je bilo, kot da se je ujela v zanko. «Nič,» je hotela vse zatajiti, a jo je nenadoma premagalo, da je bruhnila v jok. «Vame sili, to je,» Je rekla. «Ko sem prišla spat, sem ga našla v kamri.« Plečarju je šlo vroče po telesu, na čelo so mu stopile mrzle srage Saj to je slutil, tega je pričakoval. Bal se je, a je pričakoval. Obšla ga je trenutna slabost, da se je oslonil na kuhinjsko omaro. «Ali se je kaj zgodilo?« je v mislih na Pavleta pritišano izdavil. «Nič se ni zgodilo,« je rekla snaha odločno. «Ali me imate za tako?« je užaljeno dostavila. «Nimam te za tako,« je rekel tast pomirljivo. «Le vprašal sem, da bom miren. Zdaj verjamem. Vse se lahko zgodi sai smo ljudje.« J Franca se je s široko odprtimi očmi zastrmela v Plečar j a Nic se ni zgodilo, a vse se lahko zgodi. Kakor da je jasnovidno bral njene občutke. Ne misli, takih misli nikoli ni bilo, ampak občutki. Nekateri trenutki so močnejši od človekove volje To je občutila ta večer... Le krik, ki se ji je v zadnjem hipu izvil, jo je rešil, da ni klonila. Kakor da išče pomoči pred Ferjanom in sama pred seboj, se je v glasnem stoku izvilo iz nje: «0, oče, pomagajte mi!« »Tiho!« je rekel tast in ji položil roko na usta. «Za zdaj molči, da ne izve Tona, preden ozdravi. To bi jo spravilo v grob... Ob strani ti bom, na to se lahko zaneseš.. Zdaj poidi in lezi!« Franca je zatrla jok in le glasno pohlipavala. «Pojdi in lezi!« je Plečar ponovil. Franca se je opotekla po stopnicah na vrh. Plečarju so se pijano zapletale noge kot da je pijan, ko se je vrnil v izbo. Od razburjenja mu je krčevito trepetala spodnja čeljust. Ko je spregovoril, mu je trepetal glas, kakor da ga trese mraz. kakof mu‘if bito ,°dM * Je ^ «Daj ji požirek žganja, če ga imaš. To pomaga.« !fr6Sfla sebo in b0 z°Pet dobra,« je rekel Plečar, ni maral več govoriti o tem, da se ne zaplete v kako novo laž. Brcnil je šlebedre z nog in z vzdihom zopet legel po peči- «Kaj pa Ferjan?« je vprašala Tona. «Kdo ve, kaj ga je pičilo, da je odšel pit,« ji je odgovoril. <