Katoll&k cerkven list.
Danica Uhaja vsak petek uh celi poli, in velji po poiti za celo leto 4 gld. «»0 kr., r.a pol leta 2 ^ld. 40 kr , ra četert letu 1 gld 10 kr. V tiskarniei sprejemana sa leto 4 gold., za pol leta 2 gld., ta letert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praruik. i*ide Danica dan poprej.
Tečaj XXXI.	V Ljubljani 5. mal. serpana 1878.	List 27.
»Marija od Previdnosti" in red o pomoč vernim dušam v vicah.
(Po spisu prosta dr. Šneiderja prosto poslov. J, G.)
(Dalje.)
Zdaj prestopimo v leto 1858; že perve dni dal je hišni lastnik Mariji na znanje, da hiše ne more dati delj v najem, ker je sklenil jo prodati. To poročilo ni bilo veselo, a Marija ni zgubila poguma. Prepričana je bila, da bo hiša po sklepu previdnosti Božje ostala zibel njenega reda, in tedaj ni dvomila, da ji bo tudi v tej zadregi Bog pomagal. Že 19. prosinca je podpisala pogodbo, v kteri se je zavezala plakati znesek, ki ga še imela ni. Takrat ji pride na pomoč omenjena gospa N.; že poprej, ko se je bil Gospod v kapelo vselil, in je pred njim klečala, slišala je notranj gla3: Moja hči, kupi mi to hišo! In po kratkem obotavljanju je oblju bila mu pokorna biti. Zdaj je prišel čas obljubo spol-niti. Dala je pervo odplačilo zahtevajo, da se o stvari naj molči. A po naključbi pride njena radodarnost na dan, in vsled tejra odpovedala je daljšo podporo, ter obernila denarje v druge blage namene. Kaj je bilo tega krivo, se ni izvedilo, in torej se ne sme prenaglo soditi. A Mariji došli so denarji od drugih strani, da je hišo o določenem obroku plačala. Preserčno ao je za to v kapelici Gospodu zahvalil*, rekoč: Vendar enkrat, moj Izveličar, j■■» prišel dan, da nisi več najemnik, ampak lastnik te hiše!
Zdaj si je Marija želela one slovesne ure, v kteri bi se za vae žive dni Bogu posvetila po znanih treh «>bljub«h; sic-r jih je bila, kakor smo zgorej povedali, s pervimi peterimi »sestrami" že prej storila, — a le na tihem in iz lastnega nag.ba. Zdaj pa se je hotela Bogu „in facie ecclesiae", t. j. v pričo sv. Cerkve, in očitno darovati. K temu prevnžnemu djanjti se je pripravljala s tridnevnimi duhovnimi vajami. V serce se gajoča slovesnost se je godila prosinca 1858 — v pričo kardinala in nadškofa Marlota. In tako so se poterdile besede, ktere je ž« davno v sercu slišala: ,,Prava redovnica postala bodeš še le v svojem tri in tridesetem letu."
Kar je za svoj red dosihdob storila, bila je prav za prav le priprava; zdaj se je hotela dela resno poprijeti, in svoje delo na terdno podlago postaviti. Nje namen je bil: vernim dušam zda t no pomagati! Tedaj si je izvolila za geslo: ,,Molit;, terpeti in delati verne duše!" Njene redovnice naj bi vsak dan celi oficij za mertve opravljale, ter s težko in trudno postrežbo pri bolnikih vernim dušam pomoč skatovale.
A to še njeni ljubezni ni bilo zadosti velikodušno; da pomoč ne bi nikoli prenehala, in da bi celo življenje redovnic 8lužilo temu namenu, naj bi vuaka prevzela dolžnost storiti obljubo v prid duš v vicah, ktero je Oliden, duhovnik reda Teatinov, tako toplo priporočil, in papež Benedikt XIII poterdil. O tej obljubi za zdaj samo nekoliko besed: vsako dobro delo, ktero kristjan opravi v gnadi Božji, je trojnega značaja: pervič pridobi zaslugo, kteri je v večnosti odločeno plačilo; drugič ima pomen molitve, ktera se v apostolatu (molitve) lahko daruje Sercu Jezusovemu; in tretjič ima tudi pomen denarja, s kterim se dajo lastni in tuji dolgovi poravnati, t. j. grehi in njih kazni izbrisati. Kdor tedaj stori velikodušno obljubo, daruje vse svoje dobre dela do smerti (ker vse imajo spravno moč), in vse molitve (sufVragia), ktere ae bodo po njegovi smerti zan j opravljale, — za verne duše v vicah; vse obern« na to, da bi poplačal njihove dolge, na svoje lastne Še ne misli v terdnem zaupanji na povračilo neskončne usmiljenoeti Božje, ktera dela ljubezni do bližnjega v preobilni meri plačuje. In tako je postalo po tej obljubi življenje Marije in njenih družic edino velikansko delo veruim dušam v prid, in dalo bi se reči. da ni ure ne trenutka, v kterem ne bi reveži v vicah, ki so 3'-rcu Jezusovemu tako dragi, dobili tolažbe in pomoči.
Tudi to še Mariji ni bilo dovolj; spoznala je, da bo ostalo število pomočnic vedno prepičlo, naj bi se novi red še tako razširil. Prave bogoljubne duše svojemu hlagovitemu delovanju ne postavi)o meje, in Z" Io prenehajo, ako so po svojih trudili popolnoma opc š ile. Tedaj je bila Marijina prevroča želja, da bi se plamen svete ljubezni, ktera pomaga vernim dušam, raz*i»il po celem svetu v serca VBeh kristjanov. V ta nam'*n ie pridjala svojemu redu oddelek „ča«tnih udov", kteri in dobili tudi ime: ,,dobrotniki". Ti so stopili z reuom pomočnic v duhovoo sorodnost s tem, da molijo v-ak dan tri Božje čednosti in molitvo: ,.Moj Jezin, u-mili se" itd., ter dele po razmeri svojega premoženja pomočnicam vsako leto malo miloščino. Z omenjenimi molitvami ae pridobe odpustki, tedaj je pomoč za vrne duše dvojna. Ta oddelek se je vstanovil leta 1 Kr)7, in se je pozneje silno razšird. — Za njim je treba še opomniti drugi oddelek, kterega začetek je bil v Mu 1858; imenuje se ,,red zaveznic", tudi ,,tretji red". V tem ko pomočnice molijo vsak dan celi oficij za roeitve, je zaveznicam naloga moliti sumo večernic« (vespor); vsak mesec se vdeležujejo eokrat sv. maše, ktera s«* v kapeli pou.očirc služi za njihove pokojne norodn ke, vaak ponedeljek delaio združene z redovnicami za uboge (o tej priliki se molči, moli, ali se berejo nazočiro pobožne knjige), obiskujejo bolnike, delijo miloščino, in
marsiktera izmed njih »tori pozneje velikodušno ob-
Ijubo.
Bolniške postrežnice novega reda ao se ljudem kmalo tako prikupile, da ao jih pogoatoma v hiše klicali. Svoj posel opravljale ao brez plače; njih ponižno vedenje, trud in sočutje z bolniki aeglo je marsikomu v serce, ledena skorja se je raztopila, duše so se odperle keršanskerou nauku, kteri je edino pravi vir kerščanske tolažbe; in mnogo ae jih je z grešne poti obernilo na pot čednosti in pravice. Pomočnice pa so tudi p«.gostoma dobite priliko prepričati ae, kako velika je alabost človeške volje, in kako naj boljši sklepi polagoma opešajo, če ne dobe večkrat apodbude in podpore. Tu pa tam ao zadele tudi na tako atrašno uevednost v ven, da je treba bilo daljšega poduka, ako so se hotele nadjati pravega poboljšanja. Kako pa je bilo poatrežnicam v takih okoliščinah mogoče pomagati, če ao morale od ene-ja bolnika, koj ko ae je bil ozdravil, k drugemu hiteti V
Ljubezen je iznajdljiva. Marija vstanovi zbore (konferenc) pokojnega Petra Klaverja; kakor je ta veliki mož bil apostelj sužnikom, tako je hotela ona v samostanu delo uadaljevati, ktero so začele njene hčere pri posteljah bolnikov. Ob nedeljah je klicala ozdravljence in nevedne ubožce v samostan; dobivali so poduk v katekizmu, v načelih kersčanskega življenja, tolažilo, miloščine, včasih tudi živeža; žene so prihajale s otroci, kteri so vpričo redovnic tudi smeli igrati.
(Dalje nasl.)
PehičiU zagrabl/ej.
To je vendar kaj strašnega! Da se v nedeljo kaj taceg* dopusti, v nedeljo, ko ima vsak kriatjan pri sv. maši biti, pa taka satanova alužba, to je preveč! Ko grem eno prctekljih nedelj skoz mesto na Z, bile so natlačrue kerčme; iz njih pa je hrumelo vrišanje in zvt-rinsko kričanje, kakor da bi škripale peklenske vr-ta. Taki ljudje ne morejo srečni biti, in tudi ne morejo kaj prida storiti za blagor očetnjave.
Naj ai rogovileži zapomnijo naslednjo dogodbo. Tega ni dolgo, dobre tri leta; dogodilo ae je na Nemškem.
I.
Zuiuji udarec v zvoniku je naznanjal, da se loči staro leto 1*73, in da s pervira prelomkom se prične novo leto 1874. Bilo je več rokodelskih pomočnikov, ki so iz starega v novo leto razgrajali, popivali in kri čali, da ae je strašila vsa okoiica. Naj hujši med njimi •e bil tuizarsk pomočnik, Leppla ae je piaal, katerega so se bali, kamor je stopil, tako aurov, ošaben in pre-derzeu jc bil ta hudobnež. Nobena stvar mu ni bila aveta; nikogar ae ui bal; samega vraga bi bil prekleatil. Gredo pa rnerao pokopališča, memo resnobnega kraja, kjer kakor ae reče, si mertvi ne puste kaliti pokoja — zato s i pri katoličauih molitve sklepajo: naj počivajo v miru! Razsajala pa stavijo za nekaj verčev piva, da pojac L-ppia trikrat okoli ,.francoskega kamena" na pokopališču. Ta kamen je bil nagrobni spominek o francoskih vojskah ondukaj padlih in pokopanih vojakov. Pa še, da bo trikrat zakričal, tako, da ga bodo vsi slišali: naj ga vzame Bog, ali pa hudič, če je kteri. Strašni hudobnež pleza čez ograjo, njegovi tovariši pa trepetaje gledajo za njim, kaj da bo poččl. Gre pervikrat okoli mertvaškega znamenja in bogokletno kriči; — gre drugikrat in ravno tako stori; ko pa gre tretjič, da bi kl d Boga in klical duha: mu zdajci zastane glas,
da premolkne, in kakor strela plane čez ograjo, pro5 leti in se zgrudi.
Malopridni njegovi pajdaši ga najdejo bledega kakor zid, vsega prepadenega, po vsem životu dergeta-joČega, rasoglavega; lasje so se mu šetinili in komaj je zmožen kako besedo izmermrati. Nes6 ga domu. Tu se zavč in more govoriti. Da si strah nekoliko odžene, hoče materi povedati, kaj da su mu je pripetilo. Mati je spaia in dreinaje djala, naj jo pusti, da zaspi; menila je namreč, da se je zanikaruež napil iu pretepal, kakor že večkrat. Pa drugi dan tudi ni popraševala malopridnega sina po ujegovih ponočnih dogodkih. Ko ga pa vidi vsega spremeujenega, zmerom molčečega, nezuansko upadenega, da ne mara ne jesti ne piti, no sc veseliti, ga vendar praša po novoletni noči, kaj da je bilo? Sedaj izvč, da pri tretjem obhodu, ko je klical Boga in hudiča, ga je uekdo kakor bi trenil za levo roko prijel in ustavil, in ga je tako neizrečeno strah obšel, da bi si za ves svet ne bil upal ozreti se in pogledati, kdo ga za levico derži. En hip je bil kakor okamnjen; potem pa, ko je čutil, da ga nobeden ne derži, je ves prestrašen skočil čez ograjo; v skoku pa je zopet čutil, da ga nekdo za suknjo grabi in pokrivalo jemlje. Tega ni mogel nikdar pozabiti, zmerom mu je bilo pred očmi; ni imel miru ne po noči ne po dnevi, jed se mu je studila; plah je bil tako, da si ni upal med ljudi in rekel je, da se pogosto čuti za levico prijetega in da ae vedno čuden mraz po nji sprehaja.
II.
Sredi februarja pokliče mati zdravnika. Bolui in bledi fant je hodil po aobi z roko v volnene pertove zavito. Zdravnik preiskuje in ugiba, a določiti ne more ničesar. Roka je bila vroča, od pesti do rame oteka, najbolj ua komolcu, grozno boleča in rudeča. Led rabiti bilo je prepozno in pijavke staviti bi bilo uepridno; zapovedal je devati na roko tople okladke.
Drugi dan stopim v sobo, pravi dr. Kron iz Kai-aeralauterna, ki vso to stvar poroča v „Berliner med. "NVochenschrift", in ko pridem k njegovi postelji, puhne va me spridena sapa, tak smrad iz bolnikovih ust, kakor od gnijoče merhovine. Precej mislim, da tu je ustni kurdej ali ustno gnijenje; in res, vse meso ob zobeh na obeh čeljustih je odstopilo in razpadalo, kar še nisem nikdar videl, v neko rjavo, mažasto tvarino, da so zobje kar goli stali.
Sedaj sem spoznal, kaj da je z oteklino. Mlačni okiadki niso mesa nikjer omehčali, ampak vsa roka je še bolj otekla in odervenela. Zatorej vravnara lečenje zoper kurdeja (antiskorbutno), da se mlačni menjavajo z merziiroi iz pivarnih droži. V tej misli me je poter-jevala tudi bolnikova spalnica, kjer je bivala vsa družina. Soba je bila tako vlažua iu mokra in plčsneva, da je kar po stenah kapljalo. Ali to je čudno, da nobeden drugi ni imel kurdeja.
Osmi dan, odkar se je bila bolezen prikazala na levici in guijenje čeljusti, pa vidim, da je bolenje prešlo v desno roko, ki je otekala, zlasti na komolcu, rudela, posejana s černovišnjevimi presledki; prav boieča levica pa je nekoliko splahnila in zelenčla, v»šnela in rumenčla. Kurdej ali gnijenje se prime levega ušesa, ki je bilo drugi dan nekaka černorudeča zmes.
Dvanajsti dan jame pa gniti obraz, čelo, oči, nos, ustnice itd., ter je bil bolnik trinajsti dan ves v gni-jeuju, da je zamogel komaj kaj va-se poserkniti; strašno in ostudno je bilo pogledati ga, ni bil človeku podoben. Z obraza se gnijenje preseli na desno uho, na vrat, na tilnik. Menil aem, da to ne bo brez nasledkov za mož gane, in res je zgubil bolnik šestnajsti dan zavest, bil
zelo zaspan, se ni mogel pregibati, je zmerom stokal, in zdaj še le sem izvedil, kaj ae je z njim dogodilo na pokopališča.
Jaz pa sem ji rekel, da vso to ni nič, da kaj tacega ne more biti in da bolezen prihaja le od todi, ker je soba zelo mokra in sem jo zagotovil, da se bode gnijenje tudi pri druzih prikazalo.
Dvajseti dan je prišel zopet k zavesti in bila ga je sama ko«t in koža, tako je shujšal. Med tem je na verato prišel herbet pa persi. Pričakoval sem, da kurdej •e bode pljuč prijel. Noe in dan je bilo treba, da so ga z ledom obkladal'. R« s je bilo tako. 22. dan jel je sopsti težje in težje, počasi in globočje; 23. dan ga je silno dušilo. Njegovo sopenje je bilo kakor bobnenje in pokanje, in to šumenje je bilo toliko in tako glasno, da so ga hropsti in gergrati na cesto slišali, in da je bilo polno radovednežev in zijakov okoli hiše. Kakor je bilo prej bolnika pogledati strašno, tako ga je bilo sedaj pa slifiati prestrašno, in videti mu je bila neizrečena p re st r ase o o st.
Zahteval je dušnega zdravnika in povedal mu svojo ponočno prederznost. Bi! je namreč luteranar. Pastor je že dosti umirajočih videl v vojski in v miru, in vendar, kakor je djal, pa še nikdar ni videl, da bi bil kteri umiral s tolikim strahom pred smertjo, s toliko grozo in s tako neznansko dušno prežalenostjo, kakor ta.
Dr. Kron dalje pripoveduje, kako se je ta čudna bolezen po životu preseljeval,*. Bolnik je neizrečeno oslabel. Za dva dni je vse nekamo ponehalo, a potem se je v novo pričelo.
Levica je zopet otekla in postala umazano rujava; naslednji dan je bila černo-rjavkasto-rudeča, kakor testo ; tudi noge so postajalo take, in kri se mu je zasedala po žilah. Na levici se mu naredijo mehurji kakor za opekljino, polni rjavkaste tekočine. Nato mu roka vsiha in 3K. dan se mu posuši; koža se je dala z nje lupiti, kakor suhe černe cunje. Vsem drugim delom, katere je bolezen napadla, se pa ni nič poznalo. Bolnika objame smertno spanje, in 40. dan je nesrečnega zapustila pekinško mučena duša.
III.
Ni čuda, da je ta nenavadna dogodba daleč na okoli vzbudila naj veči spogledovanje in atermenje. Neprestano je bila hiša oblegana od zvedavcev, ki so želeli kaj zvediti, knj in kako je od ,,hudiča zgrabijenemu"? Treba je bilo policije, da je to proiskavala in pa, da je domače stiažila. Sploh ee je govorilo, da ga je Batan prijel, ki mu je levico posušil; t"da bila je dosti očitna kazen Božja, ki jo bogokletnika zadela po pravici, da je moral terpeti strahovite bolečine in svojo pregrešno prešernost plačati z življenjem. Ko j 3 bil pokopavali, bilo je ljudi, da nikdar tolike.
Ta slučaj, pravi dr. Kron, sem z zdravniškega Btališča opazoval. Vendar pa moram spoznati, da nikakor ne morem tajiti, da bi njegova bolezen ne bila v zvezi s taistim di godkom na pokopališču. Kako bi se dala spreumeti nj ^ova grozna razb?gano*t, preplašenost in pa strah in mraz, ki ga je ppreletaval po vseh Členih, in zlasti po levici V Dvo je mi je hodilo zmerom na misel: 1. da tuknj v uaŠem mestu, daai tudi stoji na vlažnem kraju tik gozda, nikdar, kar pomnijo Ijudj**, ni bilo nikakega kurdeja. ne hudega in ne usmertivnega. 2. Da nobeden od Lepphvih, ako tudi go bivali v taisti sobi in »o s>pli taisti sprideni zrak, ni zbolel za kur-dejem, in da na nikomur ni bilo poznati niti sledu od njega. Teh dveh prašanj mi pa zametavati nikakor ne kaie, ker s'e velikega pomena.
Jaz sem si ta pripad tako le uredil, s čemur se pa vendar ne morem sprijazniti: Silni strah je storil
•ilno pobitost duha, ta dušna potertost mu je pa jemala tčk, is tega je prišlo neredno prebavljanje in to je storilo, da so mu škodovali zunanji vplivi, zlasti njegova mokrotna spavnica.
Še po nekterih pristavkih tako-le sklepa: Pravim tedaj, ako je strah hudobneža tako pretresel, da se ga je prijelo gnijenje in čudovita bolezen, potem je bila to očitna kasen Božja. Da bi mogel pa kuid»j tako zločinstvo narediti, — je pa smešno.
Jaz pa sklepam: „Bog se ne da zasmehovati." Deus non irridetur! Nikomur se Bog ne d& zaničevat«, — tudi krivovercem ne!
/J. Ck. M.
O božjih potih.
(Dalje.)
8. O namenu božjih jut(.
Gotovo je, da Beg na božjih potih podeljuje ljudem duhovnih in teieanih milosti, ki j.h doma i.«» morejo vselej doseči, da-ai včasih še tako ponižno prosijo in močno na vrata milosti božje terkaio. Nadalse ne milosti na božjih potih na poseben način in v veliko veči meri zadobivajo, in to zato, ker so božje pota posebne bogoslužne opravila, in < d očene za dosezanj« izrednih namenov. Tako se kaže tudi v prirodi. Za navadne potrebe je Bog odpeti navadnih sladkih v« da, za nenavadne potrebe in raznoverstne bolezni pa j- od-perl nenavadnih in različnih nlatin in toplic. No, ali jo človek vedno zadovoljen z eno in isto vodo ? Ali re hodi, kedar boleha, če le moro, drugam zdrav ja iskat, ki ga domd ne more najti? Glejte, prav tako je Bog poskerbcl za navadue potrebe naše dušo z navadn im milostnimi pripomočki na navadnih krajih, za ner.avadn«-, izredno zadeve pa je poskerbei z nenavadnimi izrednimi milostnimi pripomočki na nenavadnih kraph; ti kraji so božje pota, in ti milostni pripomočki se z romanjem dosegajo. G'ejte, zares čudovite previdnosti božje! Oe jo pametno, da boluiki hodijo v toplice, v aiatine; r »kaj ne bi b lo tudi pametno, da verni kristjani na božjo pota hodijo, da si na teh milostnih krajih oučo j opravijo! Ali je to res tako spotiki jivo, zanič.jivo in n»**?a-metno, kakor sc vpije?
Z božjimi poti želi sv. cerkev doseči tole: Da bi ljudje na takih krajih Boga, Mater Božjo, angele, svetnike in svetnice na neuavaden način častili in pov« li-čcvali; da bi se sveta vera čedalje bolj razširjala: u* bi ljudje na Boga raji zaupali, da bi -e kerščansica nravnost zboljšala; da bi kraljestvo Božje na zemi|i »e bolj vterjevalo; da bi se p->tr. bara iu stiskam njor.ih otrok v okom priti moglo; da bi blagodar nebeški ob» oo na zeralio rosil; da bi se kazni Božje, z grehom zaslužene, odvernilc, in da bi ae zmote, ki med ljudmi to-itto nesreč rodijo, iztrebile in uničile.
Tudi že romarji sami ob sebi, ako bož n pot i v duhu cerkveuem obiskujejo, merijo na to, da zado«t«' tem in takim namenom Božjim in svetu Cerkve. Pol«*g tega imajo romarji tudi svoje posebne zadeve pred < • mi. Ooi bi radi postaum posebnega blagoslova božjega v posebnih zadevah zadobili: ali iščejo pomoči v ča-r ili nesrečah; ali hodijo pros t telesnega zdravja, ali n« navadnih dušnih darov; ali bi radi odvernili grozeče š:b« Božje od sebe in bližnjega; aii pa živo prosijo Boga, da bi v splošnih stiskah splošne pomoči posM.
Ako zadenejo cerkev in vernike nenavadne nes»e« ••, tedaj skušamo z očitnimi in slovesnimi božjimi |> .ti sprositi in doseči nenavadne pomoči. Postavim: K«, si je pričenjalo krivoverje ulbingensko i.a Francoskem,
zatekel ae je av. Dominik k Materi Božji, io prejel je od nje rožni venec kot aredatvo, s kterim se more v okom priti krivoverstvu in v«i nevolji, ki je is njega izhajala. Tudi dan danes se na božjih potih skoraj naj več te molitve omoli, in ne zastonj, zakaj ta molitev je že neizmerno veliko dobrega naklonila.
Znano nam je, kako so Turki svoje dni strahovito divjali po kerščanskih zemljah, vse so hoteli preverniti. Sultan Selim II je hote! vso Evropo pod svojo oblast spraviti in vero kerščansko zatreti. Napravil je strašno brodovje, da bi po subem in po mokrem dosegel grozni namen. Sedmega vinotoka se uname kervava vojska na morju blizo Lepanta. Ta osodoviti dan ao bratovščine sv. rotenkranca romale po Marijinih cerkvah, da bi sprosile kristjanski vojski zmag >. To se je tudi zgodilo, in papež Gregorij XIII so pozneje vpeljali roženkranski praznik. Cesar Karol VI pa je na Ogerskem silno hudo
Eotolkel Turke, in tudi o tej zmagi so terdili papež demon XI, da so jo sprosile bratovščine sv. rožen-kranca, ki so tisti dan romale po rimskih cerkvah.
Ali ozrimo se na druge božje pota, in povsod bodimo opazili posebnih in pomenljivih znamenj. Postavim: Božja pot Montseraška je v tesni zvezi z zgodovino španjske zemlje. Le sem so romali vsi kralji španjski; tu sta zvedela Ferdinand katoliški in Isabela, da je Kolumb našt-1 Ameriko; tu je zvedel Karol V, da so ga za cesarja zvolili; od ondod se je podal Peter Nolask jetnike reševat; od <>ndod se je podal sv. Ignacij na svoje veliko delo itd. Božja pot Kompostelska bila je zbirališče in središče kerščanskih Španjcev, ki so si dali besedo, da Mavre odpravijo iz dežele. Hišica lore-tanska je bila prenesena 1271. I., in v tistih časih so kristjani sveto deželo zgubili, papeži pa so šli v sužnost avinjonsko 1. 1305. V Marijacelju se je pričela božja pot I. 1157, kapelo je postavil 1284. 1. mejni grof Moravski, cerkev pa 1363 ogerski kralj Ljudevit Silni, iz hvaležnosti, da je zmagal Turke ob Marici. Več božjih pot ae je pričelo pred tridesetletno vojsko itd. Tudi dan danes se razodevajo nove božje pota, n. pr. La Salette, Lourdes, in pri nas sloveča božja pot na Brezjem, ki se je pričela ondaj, ko je bil začel nesrečni liberalizem tudi po Slovenskem roge kazati, ter slovanski narod v dušnem oziru na nič spravljati. Kdor primčrja te in take okolnosti, ne more nam utajiti, da imajo božje pota res previdnostno lastnost, in priznati mora, da je Bog vsled svoje previdnosti za izredne potrebe ljudske odperl tudi izrednih milostnih studencev na božjih potih.
Ako vse do sedaj povedano povzememo, jasno nam bode, kakošen namen imajo božje pota katoliške cerkve, vsak mora priznati, da božje pota izvirajo iz lastnije človeške, da so jako hlagovite in koristne bogoslužne opravila, ktere po božji previdnosti pospešujejo blagor P' sameznih ljudi, rodovin, narodov in pokrajin.
(Dalje sledi.)
Leon XIII in njegove načela.
Današnji list ,.Zgodnje Danice" kaže spoštovanim čitaN-ljem podobo novega papeža Leona XIII, torej je primerno tudi kako besedo spregovoriti o novem vesoljnem namestniku Kristusovem.
Bile so mertvašnice za Pijem IX po rimskih cerkvah dokončane in zbrali so se kardinali k volitvi novega papeža. Že precej drugi dan je eden kardinalov okbcal ketšanskemu ljudstvu: ,,Naznanim Vam veliko veselje: Papeža imamo, nadzvišenega, prečastitljivega J o a h i m a Pečči-a, ki so prejeli ime Leon XIII." To se je zgodilo 20. sve-
čana, v dan sv. Leona, Škota Katanejskega. Če so si isvolili to ime iz češenja do svetnika tistega dneva, ko so bili izvoljeni, ali iz spoštovanja do papeža Leona XII, ki so g* gotovo dobro pozoali, na tem ni toliko ležeče. Nekaj posebnega pa je, da naj več papežev Leonov ie pastirovalo ob časih, ko se je vse keršanstvo oziralo na Jutrovo, in več ali manj so papeži Leoni imeli tudi opraviti z jutrovimi deželami. Pomenljivo je tudi to, da v gerbu Leonovem iz družine Pečči-ev ni le samo že večkrat omenjena zvezda, kakor preroško znamnje po nadškofu Malahiju: „Lumen in coelo — Luč na nebu", temuč sredi gerba stoji tudi jutrovsko drevo, visoka cipresa, pomen žalovanja, kakor je bil pri Piju IX križ znamnje terpljenja, pa tudi znamnje, od kod je terpljenje izviralo, namreč iz sardinske kraljeve rodovine, ktera ima tudi križ v svojem gerbu. „Križ od križa": Pijev t je izviral ia t sardinske kraljeve rodovine. Obdajan pa je gerb Leona XIII z lovo-rovima vejama, ki ste spodej sklenjeni. Lovor je simbol (znamnje) slave in časti.
Kako se Leon XIII smejo imenovati „Iuč", svetla zvezda na Cerkvinem obnebji, kaže zadosti njihova okrožnica do vsih škofov. Izverstni list ,,Apostolat der Presse" v Freiburgu na Švicarskem primerja prikazanje Leona XIII na papeškem prestolu z dogodbo usmiljenega Samarijana. Papež v svoji okrožnici se ozrč na družbinstvo in vidi ga kakor človeka v evangeliju, kteri je zašel med razbojnike, ter je bil oplenjen in pušen kervoveč in na pol mertev. Tako je družbinstvo ranjeno, oropano, v smertnih ranah popušeno. Papež našteva te rane, za kterimi družbinstvo kervavi; so pa rane te le:
1. Tajenje in zatiranje resničnih naukov in načel-stev; — 2. upor zoper postavnb vikši; — 3. zaničevanje nravnosti in pravice; — 4. notranji razpori in vojske; — 5. hlepenje po bogastvu in samomori; — 6. hinavsko bahanje s svobodo in domoljubjem; — 7. vedno gnanje po novotarijah. To so rane na životu človeškega družbinstva, ktere bi smert rodile, ako bi pravi usmiljeni Samarijan Jezus Kristus po svoji Cerkvi ne prišel na pomoč.
Leon XIII dalje naštevajo tiste, ki so te rane vsekali družbinstvu; ti so: 1. Tisti, ki Boga in Cerkvene poslušajo, ju zaničujejo. — 2. Tisti, ki papeštvo obrekujejo. — 3. Tisti, ki krivičue in brezbožne postave delajo. — 4. Tisti, ki se zoper katoliške škofe vojskujejo in škofe odstavljajo. — 5. Tisti, ki cerkvene re-dove zatirajo. — 6. Tisti, ki cerkveno premoženje rc-pajo. — 7. Tisti, ki duhovski kruh v svoje mavhe tlačijo. - 8. Tisti, ki vstanovljajo poganske šole brez keršanskega poduka. — 0. T sti, ki svetno papeževo oblast razdirajo. Med take je zabredlo človeško družbinstvo in je ranjeno z raznoterimi časniki, bukvami, govori, vstanovami, postavami itd. Gl. u. pr. na Prusko, Laško itd.
Leon XIII pridejo in pripeljejo usmiljenega Samarijana, kteri edini ima usmiljenje z družbinstvom in more pomagati. Ta je Jezus Kristus, kteri to ranjeno družbinstvo pelje v prenočise, t. j. v Cerkev, in reče gospodarju, t. j. papežu, škofom, da naj ozdravljajo ranjeno družbinstvo; dal jim bo zato primerno plačo, kadar zopet pride vsakemu povračat po njegovih delih.
Zdravila, ki jih Leon XIII velevajo v svojem pastirskem pisanji, da bi se otelo umirajoče družbinstvo, so pa te-le: 1. Ozoanovanje večnih resnic. — 2. Nauk sv. Cerkve. — 3. Svoboda sv. Cerkve. — 4. Povernitev k keršanski omiki. — 5. Zopetno vstanovljenje svetnega papeževega gospostva. — 6. Edinost med Cerkvijo in deržavo. — 7. Verska odreja. — 8. Spoštovanje za-kraroenta sv. zakona. — 9. Posvečevanje družine. — To so v papeževem pastirskem pismu velevane zdravila.
LEON m.
Leon XIII poslednjič zavračajo tudi že na znamnja, da se obrača na boljše, da se razodeva upanje za ozdravljenje. Te zcamnja so: 1. Edinost in zložnost škofov. — 2. Ljubezen do sv. rimskega Stola. — Romanja in skerb vernikov za sv. Očeta z milošnjo. — 4. Vedno veče češenje Marije in sv. Jožefa.
Vsak previdni mora spoznati, da le nauki in vodila vesoljnega namestnika Kristusovega ao zmožni sedanji zmešani svet rešiti. To je tudi Kristus zahteval, ki je zapovedal aposteljnom: Pojdite po VBem svetu, učite vse narode. Imenoval jih je „kvas", ki morajo vse družb:nstvo prekvasiti, predelati, v boljše spremi niti. Kristus ima pravico do družbinstva, torej hoče, na naj njegovi masniki ta nograd obdelujejo na v*e strani, na višavi in nižavi, pri gospostvu in kmetu.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Notranjskega. Imel sem le enega brata, kteri je bil gospodar na očetovem domu. Zavoljo lepega, keršanskega življenja, zavoljo pridnosti in marljivosti, in zavoljo aobrega in usmiljenega serca ga je vsakdo, kd< r ga je poznal, spoštoval in ljubi'. Primeri se, da pred dvema letoma za kervotokom hudo in nevarno zboli. Vse, karkoli se je zamogio storiti, se je storilo, da bi se verli in blagi mladeneč pri življenju ohrani1. Zraven zdravniške pomtči nismo pozabili pomoči iskati pri Bogu in pri tisti, ktera se imenuje „zdravje bolnikov, pomoč kristjanov". Z gorečim zaupanjem se je bolnik zapisal v bratovščino N. lj. O. ter ves čas svoje bolezni, ktero je z Jobovo poterpežljivostjo prenašal, se jo pripor- čeval nebeški Kraljici. Jaz sem ga tudi na tem mestu dvakrat priporočil bratovskim udom v molitev, da bi mu Gospod Bog dal ali zdravje, ali pa srečno in blaženo smert. Gospod mu po svojih skrivnih sklepih m dal zdravja, pa dodelil mu je milost umreti tako, kakor umirajo njegovi zvesti služabniki. Njegove zadnje besede so bile zdihljej do Marije, in zadnje Ujanje njegovo: poljub Križanegs. Živel je v lep izgled mlauenčem; terpel je dveletno, silno bolezen z nepopis Ijivo poterpežljivostjo; previden je bil večkrat s svetimi zakramenti, umeri je v poljubu Njega, kterega je vedno imel v sercu in v ustih ravno na praznik sv. Viktorja in Korone. Upam, da mu je gospod dal v nebesih krono večuetia Življenja.
Za tako rfdko in veliko milost, za to sladko tolažbo v nepopisljivi britkosti, ktero mi je prizadjala zguba tako dobrega brata, ce ne morem nikdar dovelj zahvaliti Materi Milosti, Njej, ki se imenuje Tolažnica žalostnih. Bodi Ji veči a slava!
./. Jj , duhoven.
Iz Roparskega okraja. Naš miloBtijivi škof so pre-tečeni teden imeli Kanomčko obiskovanje v našem okraju, namreč v turah: Predloka, Osip, Tinijan, Iližan in Pasja-vas. Duhovščina in verni so jih povsod tako lepo in veselo sprejemali, da se viui, kako naše slovensko ljudstvo svojega vikšega duhovnega pastirja spoštuje in ljubi. Povsod je bilo streljanja, petj* in pozdravljanja prav serčnega obilo. Posebno so se pri tej priložnosti skazali Paojavaščani. Ti so pripravili škofu prav vesel večer. Pošteni vaški fantje pevci so v noč prepevali slovenske pesni pred duhovsko hišo, kjer so škof prebivali; rakete spušiali in veselje razodevali, da je moglo vsacega v serce ganiti. Na odhodu so pošteni pevci milgsp. škofa še dober del pota iz vasi z milim petjem slovenskih mel- dij spremi jevuli in tako svojega višjega pastirja pošteno počastili.
Hvala za taki sprejem gre gospodu župniku Valentinu Matjan-u, g. šola temu učitelju in občoim glavarjem. Vsi so se prizadevali, da pokažejo cfiilostnemu gosp. škofu pravo, iskreno ljubesen. Milostivi škof so sami po vaih duhovnijah prav domače govore imeli in posebno atarišem dobro izrejo otrok in ljubezen do hiše Božje priporočali. Sploh se škof priijubujejo ljudem, ker z njimi po domače občujejo in kažejo, da jim je njih dušni in telesni blagor pri sercu.
Cvet in sati zveste molitve.
Zahvale.
Št. 1. Neka OBeba, ki je bila dolgo bolna, me je prosila, da bi te-le verstice naznanil v „Zgod. Danici'1: Bila sem dolgo časa bolna, glava me je silovito bolela, in zastonj sem iskala pomoči pri zdravniku Priporočila sem se Naši ljubi Gospej presv. Serca, in hipoma se je jelo boljšati, in sdaj sem popolnoma zdrava. Obljubila sem, da bom naznanila očitno svojo zahvalo, če ozdravim. S temi versticami naj dopolnim avojo dolžnost, ter izrečem svojo iskreno zahvalo za skazano mi milost Naši ljubi Gospej presv. Serca!
J. K—č v Moravčah.
St. 2. Jožefa Antončič iz št. Jernejske fare na Dolenjskem se je bila priporočila v molitev udom bratovšine N. lj. G., ko ji je žugala strašna bolezen, ktera bi jo bila terpinčila morebiti več let ter ji prizadjala neizrečene bolečine; zdaj je popolnoma ozdravela; zato to očitno razglasi, da bi se udje te molitvene družbe in tudi neudje zanaprej s toliko večim zaupanjem v svojih dušnih in telesnih britkostih zatekali k naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca.
St. 3. N. lj. G. presv. Serca me je mnogokrat rešila iz dušnih in telesnih stisk. Bodi torej češena in očitno zahvaljena za skazano mi pomoč! Moji ženi iu otroku, ko je na persih z bulami strašne bolečine terpela, se je zboljšalo, ko sem jo v molitev priporočil in je sama 9dnevnico opravila in ko sem tudi jaz opravljal 9dnevnico za priprošnjo Pija IX. Po doki nčari molitvi je bila žena ozdravljena. Tudi vam, bratom in sestram, za vaše goreče zdihljeje v imenu Marije Device lepa zahvala! Pa ker še nisem uslišan, kar sem večkrat prosil, namreč v časnih velikih zadregah, s terdnim zaupanjem še enkrat ponovim svojo prošnjo (ni živeža, dela, denarja, in druge hude zadeve). Vsa bratovšina, prosi za-rae N. lj. G. prc3v. Serca in sv. Jožefa, da gotovo zadobim pomoč, ako je volja Božja. Marija, N. lj. G. presv. S., je zanesljiva pomočnica v obupnih zadevah. Slava Bogu na višavah!	J. K.
Prošnje.
Neka zapušena sirota brez pomoči bodi v serčne prošnje bratovske priporočena. — Sinčeka, silo nevarno bolnega na očesih, serčno priporoča oče v bratovsko molitev za pomoč; in ako bo uslišan, hoče v čast N« lj. G. to milost razglasiti po „Danici". — Neroden in hudoben sakonsk par za poboljšanje. — Mož priporočen N. lj. G. in sv. Jožefu, da bi bil obvarovan nesrečne smerti. — Dekle, bolno v glavi, za zdravje. — Očeta hudim strastim, pijanosti in kletvini, vdanega, izročim v bratovsko molitev in v prošnje sv. Jožefa za poboljšanje. — Sestra priporoča v molitev udom te bratovšine svojega brata, ki je več strastim vdan, strašno razuzdano živi ter nič več ne mara za opominjevanje svojih staršev in sester, in s tim celi hiši napravlja veliko žalosti in sramote. — Učenec J. P. ce posebno
goreče priporoča bratovski molitvi, da bi ga premilost-i j i v a Gospa presv. Serca, ki mu je že v tolikih prošnjah milostljivo uslišanje sprosila, tudi posebno zdaj ne zapustila v več težavnih rečeh, posebno pa v eni, da bi se z Božjo pomočjo srečno izšla. Uslisanje ae bode s preserčno zahvalo naznanilo. — M. M. ima v glavi hudo šumenje, in ne pomagajo nobene zdravila; v nevarnosti je oglušiti; priporoča s* toraj udom Naše ljube Gosp6 v molitev, da bi ozdravela če je Božja volja. Ako Bog molitev usliši, se zahvala očitno razglasila v veči češenje Naše ljube Gospe.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporočevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec mali strpan.
I.	Glavni namen: Da bi resnica in pravica zopet jeli zmagovati.
II.	Posebni nameni:
11.	mal. serp. Sv. Pij I. Priporoč.: Kraji od toče zadeti in pomoč Božja za ubozega kmeta. Stradajoči v Afriki, Aziji, na Bulgarskem. Spreobernjenje grešnikov, krivovercev, brezvercev, zavolj kterih tako hude šibe svet zadevajo.
12.	Ss. Hermagora in Fortunat. Priporoč.: Oei-Šenje naše dežeie od vsih dušnih sovražnikov. Nektere osebe v posebnih stiskah. Obvarovanje po jskega sadeža.
13.	Sv. Anaklet. Priporoč.: Vojaki, zlaati slovenski in poBebno uni v službi, ter njih duhovna služba. Spreobernjenje cerkvenih sovražnikov. Lepa odreja mladeži in otročičev, posebno na Slovenbkem.
14.	Sv. Bonaventura. Priporoč.: Visoke in male šole, da bi bile vse v keršanskem duhu. Odprava skrivnih pregreh in hudobij. Vsi veliki terpini na duši in na telesu.
15.	Razdeljenje aposteljnov med narode. Priporoč.: Spreobernjenje vsih nejevernikov in malikovalcev. Po boljšanje pijancev, preklinjavcev, nečistnikov, zarad kterih Božja šiba svet tepe. Bolniki in stari, omagujoči ljudje.
Življenje dtirnajsterih pomočnikov v sili.
XIV. Su. Barbara, devica in mučenica.
(Dalje.)
Oče se na daljno pot napravlja, hči ga pa prosi, naj ji da v njeni hiši posebno stanico za kopanje narediti ; pravega namena s to kopalnico pa mu ne razodene. Ker oče svojo mlaio hč *r preserčno ljubi, ji nje prošnjo rad usliši; di ji narediti sprelepo kopalnico z marmornimi stebriči in z dvema oknoma, stene pa z muozimi podobami ajdovskih bogov premalati. Po oče tovt m odhodu z doma na pot sveta devica ogleduje kopalnico, in berž ukaže še tretje okno vanjo narediti, da bi veden spominj presvete Trojice pred očmi imela in jo molila. Ko podobe ajdovskih bogov na ateni ogleduje, se milo zjoka nad slepoto svojega očeta, kteri ji je ukazal, naj bi te gnjusobe molila. Sveta devica v te podobe piuvaje reče: ",Kdor vas kot bogove moli, in se na vašo pomoč zanaša, je vreden, da bi se tudi on spremenil v les in kamen, kakoršne ste vč.<( Potem stopi k enemu izmed stebričev, ki so kopalnico zališali, in a perstom vtisne vanj, ki je bil mehek kakor voak, znamnje svetega križa. (To v stebriček vtisnjeno znamnje je še po njeni smerti dolgo časa ostalo v blagor mnogim bolnikom, ki so ga pobožno kuševali in ao ozdraveli.) Tudi jo prime sveta jeza, ter v avoji ataoici po-tare vse očetove zlate, arebeme iu kamnite lažnjive bogove in bogce in jih po tleh razmeče.
Oče po dolgem popotvanji zopet domu pride, svojo ljubljeno hčer v stanovanje k aebi pokliče in io z očetovsko ljubeznijo objema, ker se je na.ljal, da bode njegovo voljo natančno apolnovala. ,,Ljuba moja hči!" ji oče prijazno reče, ,,že dovolj si stara, čas je tedaj, da se omožiš z omenjenim blagim mladenčem, ki te že dolgo in težko čaka.'* Devica mu odgovori: ,,Spreljubi moj oče! tega malikovavakega ženina ne morem vzeti, devica hočem ostati in vam streči vaše stare dni." V očetu začne jeza vreti, pa jo še premaguje. Kmalo potem gre s svojo hčerjo v kopalnico iu jo vpraša: ,,0emu si dala zoper mojo voljo tretje okuo narediti?" Devica mu ncprestrašeno, odkritosrčno odgovori: „To sem storila na čast presveti Trojici, da jo vedno pred očmi imam; ta le križec na ntebru pa sem s svojim perstom vtisnila na Čast svojemu knžanemu Gospodu Jezusu Kristusu, ki me je s avojo smertjo na križu večnega pogubljcuja rešil." Oče ostermf, kakor da bi bilo z jasnega vanj trešilo, ter jo vpraša: ,,Si mar kristjana?" ,,Sem po milo8ti Božji", :nu je odgovorila. „Ne-akončno usmiljeni, edino resnični Bog me je po svojem služabniku k pravi veri pripeljal iu mi pokazal lažnji-vost in gnjusobo vaših izmišljenih b"gov. Zato sem vse vaše zlate in sreberne raahke v svoji gtanici poterla, da vi, moj gospod in oče, iz tega lahko .-poznate, kako revni in nezmožni so vaši bogovi, ki se zoper mene, slabo deklico, niso mogli braniti." V očetu vre tolika jeza, da vse po njem poka; gre v stanico, kjer so bili njegovi bogovi razstavljeni; ko pa vidi vse razdrobljene in po tlčh razmetane, satansko zdivja, teče po meč, da bi z njim svojega otroka prebodel iu umoril. Sveta devica zbeži iz hiše na bližnji hrib, ne da bi se smerti bala, temuč, da bi od svojega zdivjanega očeta odver-nila toliko hudobijo. Na hribu se pred njenimi očmi po Božji vsegamogočnoati razpoči velikanska skala, da skozi Bpoklino hitreje beži na verh hriba, kjer se skrije v neko votliuo. Zdivjani oče dirja za njo z golim mečem, kakor lovski pes za zverino, ki zgreši njen sled, in gotovo bi je ne bil našel, ko bi je ne bila izdala dva pastirja. Serditi oče plane na svojo nedolžno hčer, kakor volk na krotko l-gnje, verze jo na tia, s pestmi bije in z nogami paha, potem jo za la*e zgrabi in po hribu \leče do bližnje hiše, kjer jo zapre. Nato pošlje po vojake, da mu 'o še komaj živo domu pripeljejo. Doma jo neusmiljeni oče v temno ječo verže. jo z lakoto in žejo pesti in dan na dan sili, naj se Kristusu odpove in malike m6li. Sveta devica pa je stanovitna v spoznavanji našega Gospoda Jezusa Kristma. Ko Dioskor vidi, da je ne more preveriti, jo izroči deželnemu poglavarju Marcijanu s prošnjo, rta naj j ) on po postavah kaznuje, dokler ne bo omečena darovala bogovom.
Marcijan, deželni poglavar, pokliče sveto devico pred svoj aodnji stol, pa kako ostermi, ko vidi na nji lise in rane od poprešnjega, gerdega očetovega ravnanja z njo. Marcijan jo a prijazno besedo pregovarja in še lepo prsi, naj ne dela še dalje sramote, žalosti in jeze svojemu obče visoko spoštovanemu očetu, ter naj se zopet verne k njegovi stari veri, ki je po cesarskih postavah zapovedana in vteriena, in ktere se derže mnogi narodi po vnem svetu; keršanska vera pa je nova, in komaj dve sto Ičt stara. ,,Draga moja!" ji sodnik ae reče, „če se Kristusu odpoveš, in našim starim neumer-ljivim bogovom daruješ, te čaka častno, veaf-lo in zložno življenje, nezmčrno bogastvo in slavna možitev a plemenitim mladenčem; če pa tega ne storiš, si nakopavaš prekietsvo naših mogočnih bogov, jezo našega avitlega ceaarja in strahovite muke." Sv. devica mu a krotko, vendar pa tudi rezno besedo odgovori, rekoč: „Slavni moj sodnik, poterpeiljivo me poslušaj! ja« ljubim svojega očeta, vendar pa še bolj — čez vse — ljubim
svojega nebeškega Očeta, edino pravega Boga, stvarnika nebčs in semlje, ki je svojega edinorojenega Sina poslal na semljo, da nas je s svojo amertjo na križa greha in večnega pogubljenja rešil. Ce pa praviš, da je vaša vera v množico raznih bogov že silno stara in po svetu razširjena, ti moram povedati, da je moja vera v edinegs, živega, večnega Boga še stareja; imela sta jo koj v začetku sveta perva človeka, naš pervi oče Adam in naša pervr. mati Eva, druzih bogov pa nista poznala in ne molila, in ta vera v edinega Boga se je ohranila do današnjega dnč. Vašo vero v množico bogov in malikov pa je vpeljal satan, stari sovražnik človeškega rodu, in vas slepi in v mnoge pregrehe zapeljuje. — Za časne nečimerne in minljive stvari, ki mi jih obetaš, prav nič ne maram, ker le po večnih in nebe ških sakladih hrepenim. Nobenega pozemeljskega ženina nočem, ker aem se že z nebeškim ženinom Jezusom Kristusom zaročila in mu vedno devištvo obljubila. Prekletstva vaših bogov se ne bojim, ker včm, da imajo usta, pa ne govore; imajo nosove, pa ne duhajo; imajo roke, pa ne prijemajo; imajo noge, pa ne hodijo Živega duha ni v njih. Jeza vašega cesarja me ne prestraši, ker je s menoj Bog, kralj nebes in zemlje. Vaše strahovite muke upam z Božjo pomočjo podperana preter-peti."
Deželni poglavar ni pričakoval tacega določenega odgovora iz ust mlade gospodičine, in lahko spoznd, da z lepo ne bode z njo nič opravil; toraj ae njegova pri jaznost naglo spremeni v ostrost, ter ukaže prenesti v sodnjo hišo strahovito mučivno orodje, ker ai misli, to jo bode prestrašilo in ji vso aerčnoat vzelo. To mučivno orodje viditi sveta devica smehljaje reče: „S svojim mučenjem mi bote veliko dobroto skazovali, ker me bote z njimi toliko hitreje k mojemu Gospodu Jezuau Kristusu pripeljali." Deželnega poglavarja zgrabi jeza, ukaže av*-to »levico sleči in jo z volovskimi žilami pretepati. Kabel)ni s toliko silo po nji vdrihajo, da se koža z nje lupi. Sveta devica je v tem strahovitem terpljenji v Kristusa zamaknjena in mu hvalo poje, da je vredna terpeti zavoljo njegovega presvetega imena. Marcijan se čudi njeni junaški poterpežljivosti in stanovitnosti, in jo ukaže peljati v temno ječo.
(Dalje prih.)
Listek za raznoterosti.
Il Ljubljane. (Toča.) V aredo-jutro malo pred sedmim se je tako stemnilo, da je bilo treba luč prižgati. V malo trenutkih zaropoče debela toča, ki je pa v mestu razbijala le nektere trenutke. Toliko huje je bilo nad Ljubljano, od Medvod doli proti Ljubljani, po Dobrovi, Brezovici, ob Savi, pa tudi v Polji, v Udmatu, koder je vse potolkla in pokončala, pravijo, da 3 ure na daljo in ravuo toliko na sirjavo. Kanila je liudi, poskodvala živino, pobila tlčev in perutnine... Bi g se usmili!
,.Keršanski nauk", ki je izhajal kot priloga pri „Slov. Prijatelji", želi nekdo kupiti. — Kdor bi ga bii voljan oddati, je prošen naj blagovoljno naznani g. Jan. Flisu, špiritualu v duh. semenišu.
Poterdilo. Po p. n. gosp. dr. Jan. Kulavicu 00 od si. viedništva „Zgcri. D.»nice" v pisarnico Severinskega društva dospeli naslednji darovi:
1. Za bratovšin-- čisteira Spočetja (za kristjane na Jutrovem) 37 gld. kr.; 2. za družbo sv. Bonifacija 3 gl.; 3. za misijonarje v Kini 2<» gl.; 4. za stradajoče
v Kini 5 gl. 50 kr.; 5. za družbo sv. Leopolda 3 gl. 40 kr.; 6. sa škofa Mrska v Msrquett u 1 gl. (Op. Nekaj je bilo poprej milgsp. škofu Mraku po gosp. mis. L. Možinu odposlano.); 7. sa misijone v severni Ameriki 25 gl.; 8. sa stradsjoče v Abisiniji 21 gl.; 9. sa stradajoče v Indiji 1 gl.; 10. sa brstovšino sv. Mihela 1 gl.; 11. za misijon v srednji Afriki 63 gl. 92 kr.
Na Dunaju v pissrnici Severinskega društva, 14. rožnika 1878.	Ig. Schon 1. r.
Poslednje novice. Is kongresa v Berlinu se sliši, da so se v glavnih rečeh zedinili. To bi bilo znamnje miru, kterega vse želi. Serbija in Rumunija sadobite popolno samosvojnoat. Katoličanstvo bode nekoliko na boljšem, ker bo vsim verstvom enakopravnoat zagotovljena v teh deželah. Černogora zraven druzega ohrani Bar (Antivari), ki ga je zmagala v vojski. Avstrijanci so neki že pričeli zasedsti Bosno in Ercegovino. Obetajo, da bode kongres kmalo dokončan.
MMuhovmhe spremembe.
V Ljubljanski škofiji: č. g. dr. Juri Sterbenec je vmesten na Ilrenoviško cerkveno duhovnijo 24. rožn. C. g. Jernej Kosec, fajm. v št. Vidu pri Cirknici, je dobil duhovnijo Škocijansko pri Turjaku. Č. g. Jožef Belar, duh. pom. v Smledniku, je dobil duhovnijo Ho-tederšic č. g. Fr. Žagar, duh. pom. v Soatrem, je dobil administraturo duhovnije Javorske v dek. Smarski. č. g. Ant. Tramte, duh. pom. v št. Rupertu, je prestavljen v Žuženberk. V ljubljansko škofijo sta sprejeta čč. gg.: Ferd. Kogej, duhoven nemškega reda in duh. pom. v Metliki, in Jož. Močilnikar, is teržaške škofije, ki jc
Erišel za duh. pom. v Dole. — Umerla ata: č. g. Mih. [opitar, eksposit v Erselju, in majnika č. g. Jan. Olipič, fajm. v Koprivniku (R. I. P.), in duhovnija je bila raspisana 28. msja. Ker je č. g. Andr. Drobnič dobil dek. in faro Šmarsko, je Knežaška duhovnija razpisana 18. rožn. Nova Oselica pri škofji Loki je v novič razpisana.
? Kerski Škofiji: 0. g. bar. Aichiburg je dobil dekanijsko faro Terg. — Dekanijski svetovalci ao is-voljeni: C. g. Aichholser A. za dekanijo Terg; č. g. Laznik Jožef, za dekanijo Sovoaje, in č. g. Leskovar Jožef, za dekanijo Piiberk. — C. g. Bezjak Peter, kaplan v Čanjčab, postal je ondi provizor. -— C. g. Rakeb Jožef postal je provizor v Selah. — Umerli so čč. gg.: Kasl Jož.Kfajmošter v Čanjčah, 6 junija; Kohne Jož., kaplan v Smartnu pri Belaku, 8. junija; Pirš Matevž, tajmošter v pokoji, 10. junij«. R. I. P.
MMobroini darovi*
Za sv. Očeta: Iz Ježice 6 gld. — Iz Sraarija po čast. gosp. dek. namestniku 5 g1. — Od sv. Jurija pod Komom 4 gl. 50 kr. po č. g. župniku.
Za Škofa Daniela Kombonia in misijone v srednji Afriki: lz Lipoglava, zbirka faranov z g. župnikovim darom 14 gl. — P«> gosp. Grozniku iz Doba 2 gl. — Preč. kan. dek. g. Juri Vole 10 gl. — N>ka družina 20 gl. a. v. in 2 gl. v ar. — Iz Vodic po čast. gosp. fajm. 5 gl. — Po preč. g. kan. P. Urhu 2 gl. — Marija Jalen posestnica 10 gl.
Pogovori z gg* dopisovalci.
(i. J. II. na I.: Svet je več kot zlata vreden; berž ko bo moč, ua bom poslal misijonarjem v sr. Afr.
Odgovorni vrednik: l.nka Jeran. — Tiskarji in saiožniki: .fo:««*« ii|;ti!iil'»ii n<ish'iliiikl v Ljubijani.