Prvo berilo in slovnica za slov. ljud. šole. (Odgovor ocenjevalčev.) (Dalje.) Nadaljuje svoj odgovor v 7. listu ,,Tovariševem" mi oponašata gg. Razinger in Žumer protislovje, rekoč, da pišem ,,jezik je v ,Berilu' domač", pozneje pa trdim, da ,,se ne bere po domače". A temu ni tako. To protislovje sta le ona umetno stvorila, da sta — prepričan sem — po pomoti premestila vejico moje ocene. V 3. listu ,,Tovariševem" na 36. strani v predzadnjem odstavku pišem jaz: J e z i k je v ,,Berilu" priprost, (z nekaterimi izjemami) domač . . . ., ona pa te moje besede v svojem odgovoru na strani 98. tako-le prepisujeta: Jezik je v ,,Berilu" priprost (z nekateinnii izjemami), domač .... Gospoda tovariša prestavljata tedaj mojo vejico v prepisu za oklepaja, vsled česar pridevata moj oklenen dostavek (z nekaterimi izjemanii) pridevniku ,,priprost", dočim sem ga jaz vedoma postavil pred pridevnik ,,domač". Poudarjara: vedoma; kajti ko sem to pisal, vedel sem dobro, da greši pisava v berilu na nekaterih mestih zoper svojstvo našega jezika, da ni torej povsem domača. Na dotične glavne pomanjkljivosti sem kazal v svojej oceni na strani 37. in 51. in prav z ozirom na nje sem dostavil ,,(z nekaterimi izjemami)". Da nisem namenil tega dostavka pridevniku npriprost", sledi tudi iz nadaljevanja moje ocene, kder nisem navel le enega samega pogreška zoper priprostost jezikovo v berilu. To bi bil pa izvestno storil, ako bi bil tako pisal, kakor prepisujeta gg. tovariša, kajti dolžnost mi je bila podpreti tudi z dokazi svoje trditve. V podrobneji odgovor na oni odstavke (str. 98.) se ne morem spuščati iz razumljivih vzrokov, če tudi bi to prav rad storil, ker jako dvoumim, da bi se iz slovniških pogreškov dalo sklepati o priprostosti jezikovej ali obratno. Moja ocena in odgovor gg. tovarišev mora biti nekaterim čest. čitateljem nTovariševem" prava uganka, katero pojasniti si štejem v posebno dolžnost. ,,Berilo", koje sem jaz imel pri ocenjevanji v rokah, bilo je menda natisneno v lanskem februariji; jaz sem je prejel konec prešlega šolskega leta. Če tudi čitam vse slovenske liste in šolske še s posebno pazljivostjo, vender nisem do sedaj nikder bral, da bi bilo ,,Berilo" doživelo drugi natis. Stoprv v odgovoru na oceno čitam: Izdaja te knjige, katero hnajo otroci v roki, bila je dotiskana sredi meseca oktobra 1885. leta. To je bilo — se ve — zame nekaj novega, zato si tekoj naročim en iztis Bdotiskan meseca oktobra". Po pregledu spoznam, da se ta izdaja posebno v slovniškem delu vidno razločuje od prejšnje. Tii je izpuščenih ali vsaj prcmenjenih onih oseni nalog, katere sem jaz v oceni (str. 53.) obsodil z metodičnega stališea*). Tii je dalje popravljeno spregalo nrisati", pravilo o polglasnem e pred r-oni, o pojmu glagola in mnogo slovniških in drugih pregreškov. S kratka: knjiga dotiskana v oktobru je vidno izpremenjena. Kolikor je meni znano, je v knjigarstvu navada, da se tako važne poprave oznanienujo uže na naslovnem listu z opazko rdruga izdaja", ali »drugi popravljen natis". Kako je to, da se je tii opustilo? — Saj knjigi so izdaje le na čast, ker svedoee njeno rabljivost. Dalje je to oznamenovanje potrebno zarad jasnosti, ako nastanejo različna nienjenja o knjigi — in še celo potrebno za šolsko knjigo. — Gospodoma tovarišema je predobro znano, koliko sitnosti si prihrani učitelj, ako skrbi, da imajo otroci knjige (z različnimi natisi) istega natisa v roci. Kako se more tedaj prikupiti knjiga, ki svoje različnosti prikriva! — Sedaj bode ona uganka jasna. Jaz sem napisal oceno o prvi izdaji ,,Berila", a gospoda se delata, kakor bi je ne bilo in se opirata le na popravljeni natis. Kedor je torej čital prvi natis nBerila" in mojo oceno, mora se čuditi odgovoru gg. tovarišev, in komur je prvi natis ,,Berila" neznan, ne razume tudi moje ocene. Ako bi bila tedaj gospoda odločno odgovorila: Pogreški, nevedeni v oceni, nahajajo se res v prvem natisu najinega ,,Berila", a v drugem sva nekatere popravila, — prihranila bi bila sebi in meni ninogo besed. Kaj pomaga lakonično zanikovanje: Teh pogreškov ni v berilu, onih ne najdeva v tolikem številu, ko pa so v berilu. Suho zatrjevanje in zanikovanje je pač le tam na mestu, kder velja izrek: jurare in verba magistri. Čudno se mi dalje vidi, da nista gg. tovariša popravila v drugi izdaji vseh pogreškov grešečih zoper ista pravila. Polovične poprave niso poprave. Nič manj čudno mi ni, da gospoda hoteča opravičiti pomanjkljivosti svoje knjige, kažeta na napake ,,Dmgega berila" in nZačetnice". Rad bi vedel, kaj bi rekla gg. učitelja učencu, ki bi hotel svojo kaznjivost zmanjšati s kazanjera na veče zmote svojih součencev. — Sicer je pa treba preinisliti, da sti oni knjigi natisneni na Dunaji, in ne v Ljubljani. Ako pa sta se gospoda uže potrudila našteti 104 tiskovne napake v ,,Drugem berilu", mislim, da bi bila ta svoj trud bolje ukoristila v blagovspešnost našega slovstva po drugej poti nego v obrambo svoje knjige. Glede trditve: superlativ ,,najbolj zdrava" je prav tako pravilen kakor ,,naj zdravejša" — opozorim gg. tovaviša na §. 125., str. 52. Janežičeve in §. 24., str. 29. Levstikove slovnice, ki nisti istega menjenja, ker stopnjevanje pridevnikovo (deležniki so izeti) z ,,bolj" ne le ni slovansko, ampak tudi slabo ustreza jedrnatosti našega jezika. ,,PIame" sem jaz smatral v oeeni tiskovnim pogreškom, gospoda pa imata ta izraz celo za pravilen, rekoč: a tu mu oporekava, da je Mplame" (mestu plamen) tiskovna pomota. (Glej Sket str. 16., isto tako Janežič (paradigma) str. 42. in Šuman!) — Na to jaz: Gospoda sta tudi tii v zmoti, ona zamenjujeta namreč moški samostavnik ,,platnen" (glamme) se srednjim ,,plerac" (©attung). Srednji samostalniki: breme, vime, vreme, pleme i. t. d. se glase na vshodu: bremen, vimen, vreinen, plemen **). V pisme- *) Gospoda je hoCeta sicer v odgovoru zagovarjati, rekoč, da nse take naloge uahajajo v ,,Dru- gem berilu in slovnici", n. pr. čuvai, strežai ", a jaz najdem na tch vsaj nekaj dobrega: da je vsi ali skoraj vsi slovenski otroci razumpjo vsaj po izgovoru. Kako debelo l)i pa pogledal natranjski, primorski ali sploli negorenjski otrok, ako bi slišal ali čital: zvato, tva, gvava, govof, mvad, itd.! **) Primerjaj »Miklosisch -Vergleichende Formenlehre der slavischen Sprachen" str. 187., §. 303.! Ocenjevalec. nem jeziku se izpušča končni n v edn. imenovalniku in tožilniku. To pa ne velja o moških samostalnikih: kainen, koren, kremen, plamen i. t. d. (Glej: Sket - Sprach - und Ubungsbuch str. 265.; Levstik str. 79.; Šumam-Mat. slov. 92. in 97.; Šuman — za sred. šole str. 24., c; Miklošič - Vergleich. Formenlehre str. 52. in 180.!) (Konec prih.) Knjiga Slovenska XIX. veku. Med zaslužnimi možmi, o kterih se v slovstvu slovenskem malo govori iu piše, je V v prejšnjeni stoletju še Stefaii H.einperle, in v sedanjem France Blle. — Kar o pivem vem, nahaja se v nSlovenski Bčeli" (IV. 1853 str. 43. 44), kjer pišc o njem ,,Ipauc", da je bil fajmošter v Ločniku, skorej popolnoma furlanski fari blizo Gorice, od 1. 1771 do 1789 in je poslovenil evangelij sv. Matevža in sv. Marka, sv. Lukeža pa le do 16. poglavja. V tamošnjem farnem arhivu se hrani rokopis: nEvangelia secundum Matthaeum, Marcum et Lucam in carniolicum idioma translata a Stephano Kemperle, Caes. Reg. Parocho Lucinici." Ta napis je pristavil naslednik njegov A. Leonardis. — Rokopis slovenski šteje 34 drobno in tesno popisanih pol in folio; na čelu niu je predgovor, v kterem se kratko pa dobro razlaga, kaj je novi, kaj stari testament, in kaj evangeli; imenujejo se vse 27 bukve novega testamenta; na sredi je potem evangelski tekst slovenski, na zunanji strani so mnogoštevilne glose ali razjasnjenja težjih besed, izrekov in odstavkov, na znotranji citati iz stare zaveze; na koncu pa je rokopisu pristavljen mali slovar (od pismenke p do zadnje abecedne črke), kjer pove, kako se vsaka reč, ki mu je bila pri tem prevodu potrebna, pravi po a) Krajnsko, b) po Koroško, c) po Slovensko in Bezjačko, in d) po Hervaško itd. — 0 besedi bodi na primer: ,,Kadar je pak Jezus bil rojen v Betlehemi v Judouski deželi, o času Erodeža krajla: pole, tedaj so prišli modri od jutrove dežele v Jeruzalem inu so djali: Kej je ta vnuvič rojeni Judouski krajl? Mi srao njegovo zvezdo vidili v jutrovi deželi, inu smo prišli njega molit. Kadar je letu Erodež krajl slišal, se je ustrašil on, inu ž njim red vsa Jeruzalem. Inu je pustil vkup poklicati vse Višefarje inu Pisarje mej folkom, inu je nje izvprašoval: Kej bi imel Kristus rojen biti? Ido oni so k njemu djaU : V Betlehemi v Judouski deželi. Zakaj letaku stoji pisano skuzi Preroka: Ino ti Betlehem v Judouski deželi, nesi kiatku nikar nar ruanša rnej Viudi Juda: zakaj iz tebe ima meni priti ta Viuda (t. j. vojvoda), kateri bo gospodoval čez moj izraelski folk itd." (Mat. II. A. — Slov. Bčela. IV. 44). ,,Takrat, ko je na Slovenskem toliko doraorodcev bilo, kolikor je zdaj čitavnic, tedaj je živel v Harijah na Notranjskem mlad učen duhoven, ves vnet za blagor cerkve in svojih rojakov in za povzdigo slovenskega slovstva. Ime mu je bilo France Bilc. Rojen je bil okoli 1. 1784 v Bistrici na Notraujskem; dokončal je latinske in bogoslovske šole izverstno in potem je pastiroval v Toraaju, v Postojini, v Ternovem in poslednjič v Harijah, kjer je u. 5. maja 1. 1824, a pokopan bil po svoji želji v Ternovem. Učenik in potern najzvestejši prijatelj mu je bil Vodnik, kteri je rad k njemu prihajal v Bistrico in v Harije itd." — Pisal som o njem jaz v Jezičniku IX. 1871 str. 10. — Nekoliko se omcnja v Novicah 1. 1858 str. 58, a življenje njegovo je popisal sorodnik njegov, vrli J. Bilc v Koledarju družbe sv. Mohorja 1. 1865 str. 28—32, kjer je na pri povedano, da je dobro znal jezik ruski in srbski, da je do cara ruskega zložil krasno pismo, nabiral Voduiku besed za slovar, skladal pesmi, bil izvrsten govornik itd. — 11* — V dokaz temu bodi niku in se nabaja v nekterih besedf: začetek pa svršetek iz žalostinke, ktero je zložil bil VodVodnikovem Sporaeniku (str. 43. 41) ž njegovo razlago Iztiska žalost prevelika mi solzš, Prot' nebu milo gledam in zdihujem, Vesele prejšne žele zlo se razkade, Glej, tist' mi manka, kiga požalujem! Oh dragi V o d n i k dragi! vže si zginil nam; Nemila černa smert je prehitela, Prezgodaj tebe vzela, spravla v večni hram; Koga ne bo ta žalost pač zadela? Ljublanca bližnja, bratec, naj tvoj grob hladi, Ki mimo tebe teka no postaja, Z katero živa Sava zavod lep ti stri, Pa v tem' naj tica petje ti obhaja. Povišal si učeni Vodnik srečno nam Slovenšino, to zviša tvojo slavo, Pa truplo tvoje naj počiva v miru tara, In zemlja naj ne dela teb' težavo. *) *) Vila die Nymphe. Ovdoviti verwitwen, verwaiaen. Kal der Keim. Tuga der Gram. Stare dobe Urzeiten. Slovina Slavenfreundin, Slavengottin. Tok der Kocher. Peretnice Flugfedern. Slovenja Slavenland. Stariuar Veteran. Zgodovina Geschichte. Slovenčavc Slavist. Slavc Philomele. Popevka die Muse. Raja Chor, Singchor. Skladati elegeisch singen. Pinka die Leyer, von pinkati, pinklati Leyer schlagen. Žalovina Elegie. V polju svetga Keršovana im Felde d. i. im Gottesacker des heiligen Christoph. Ovenčati bekranzen. Cvetarica die Flora. Vonj Wohlgeruch. Zavod die Revier, der Distrikt. Slava der Ruhm. Štefan Modriiijak r. 1. 1774 v Središču poleg Ormoža, latinskih šol učil se v Varaždinu, liiodroslovnih in bogoslovskih v Gradcu, u. župnik pri sv. Miklavžu blizo Ljutomera 1. 1827. Knjižico Modrinjakovih pesini, ktere je rajnega bratič Lovio rešil pogube, dobil in shranil si je Stanko Vraz, in po njera so tu in tam prišle nektere vže tudi na svetlo (Novic. 1854; Zora 1876; Kres 1881-3 itd.). Jako jih hvali Vraz na pr.: -Sudim da su žeženo zlato, pravi ures poezije slavjanske. Iz njih sbor. pravi, čisti um slavjanski glasom domorodnim; misli uzvišene,- izložene obrazi sjajnimi fantazije, zdrave, skore, uznešene itd." (Gusle i Tambura str. 158. 159). Na razgled bodi začetek pesmi (1. 1813 gl. Kres III str. 522): Zadnji človek je na sveti, Ki svoj rod za nič drži: Zapstonj so mu rožni cveti; Njemu nikaj ne diši. V nadrah maternih se shrani, V njenoj reji se zredi; Mačoho oslepno brani, Mater pa za nič drži. Erjav kakti Judaš bodi! Naj te pes za plotorn jč! Med Slovence naj ne hodi, Ki je prav Slovenec ne! Fabula. 1. Enkrat en prevzetni dečarec odjaše Po cesti z tak naglim kolopom iz paše, Da grive briščijo po zraki in rep, Zpod kopit proč berni prah, kamen in črep. 2. Po varaši jaše on z velikim skokom, Zahuška veselo pod vsakim oblokom: Na ulici hitro se stečejo ljudi, No vBaki jašečem dečarcu se čudi. 3. Zadremljena zbudi se baba pijana Dirjočega mimo zagledne katana, Prestrašena reče: „0 gospoda moja! Ste vidli kak jaše Sankt - Juri pozoja ? i. Bez ostroge, vuzde, brcz žval in čapraka Peklenskiga v zraki je dirjal lišaka." Na to se kobila na kamen pokrukue, Puf! katana z herbta prek šinjaka smukne. 5. 0 Muza pomiluj, potnži, poklaguj! Kak sreča v nesrečo prehiti se z vagoj: Prevzetnjak ki hvalo svo komaj podehnul Žalostno se plače, da šinjak si spehnul. (Cvetje jugoslavjansko I. 1850 str. 208. Knjiž. Zgod. sp. J. Macun 1883 str. 76. 77. Prim. B. Flegerič.) Jakob Košar r. 14. jul. 1814 pri sv. Jurju na Ščavnici, učil se v Mariboru in v Gradcu, bil duhovnik pri D. M. Tolažnici blizo Gradca, potem dvorni kapelan vladike Sekovskega, u. 19. april. 1846. Jako čislal ga je Stanko Vraz, kteremu je nabiral narodne pesmi (vid. Narodne Pesni Ilirsk. 1839 str. 103—4) in Dr. Razlag, kteri ga je opisal v zabavniku svojem nZora" 1. 1852 in poklonil mu slovo v Drobtincah 1. 1858. Košar je vže dijak vadil se v pisanju slovenskem; poslovenil je nekaj pesmi Schillerjevih, Horacijevih in Gessnerovib, pisaril najprej v Dajnkovici, poslej v Gajevici kakor spričuje Dav. Terstenjak v ,,Zori" 1. 1872. I. str. 23. 98 itd., kjer je iz literarne zapuščine Jakoba Kcšara ponatisnjena tudi iz 1. 1831 pesem na pr.: Jutro. Že svitla rosa polje moči, Počasi megle se žarijo, V žarečem zlati vse se aveti, Že v hladnem jutri zarja poči,No solnčni žari gor ležijo No solnce je začelo vleti V doline že se skriva mrak.Skoz firmamenta velki krog.Toploto svojo na brege. Iz morja modrega na nebi Vu rosi vetrec travo gible Zdaj mračna tema vsa premine, Hiteče megle veter trebi No silje se vu hladi zible, Bleščijo v zlati se pečine, In žarno bliska solnčni trak.Veselja zliva se natok. No stermno čelo od gore. France Cvetko r. v. Dornavi 1. 1789, župnik v Lembahu, dekan v Ptuju, potem v Ljutomeru, u. v Mariboru 1. 1859. Cvetkove spise posebno horailetičke prinašal je BSlov. Prijatelj" v Celovcu 1. 1879-1881 (Knjiž. Zgod. Macun. str. 73) iz raznih ogovorov na nedelje in praznike, v postu in posebnih priložnostih od 1. 1825 do 1857. Na primer bodi iz pridige za Velikonočno nedeljo 1. 1851 začetek v obliki »Prijateljevi" (1879 št. 3): ,,Vesel in posebno srečen je danešnji dan . . . In res se na vuzem vse veseli; bogatec in siromak, inlad in star. Da se ta dan loži veselimo, zato smo v pretečenem postu šli k spovedi, prejeli sv. rešnje Telo in svoje duše umili; svoje hiše smo osnažili, nekteri so svojemu telesu novo obleko napravili, nekteri so v znamenje veselja zoro zjutraj vuzemnico (velikonočni kres) kurili in pri vseh hišah se danes tudi boljša hrana na mizo postavlja. Vse to se godi v znamenje posebnega veselja. — Med hranami danešnjega dne pa se nektere nabajajo, ki se sicer skoz celo leto nikdar ne pripravljajo in ne zavživajo, ampak samo danes na vuzemsko nedeljo, na primer: rumenice ali pisanke, kterih se posebno deca veselijo. Odraščeni rumenice ali pisanke večidel le toliko porajtamo, da ob vuzmu ž njimi deco obdarujemo. Na to pa morda med vami še nobeden ni pomislil, kaj da pisanke pomenjajo, ki se samo ob vuzmu barvajo in zavživajo. Pisanke pomenjajo, da Vam takoj povem, srečo in veselje in imajo od posebne prigodbe iz ajdovskega časa svoj početek. Pripoveduje namreč učeni mož Aelius Lampridius, da je kokoš starišev poznejšega rimskega cesarja Aleksandra Severa, posebno dobrega vladarja, tisti dan, ko se je Aleksander narodil, rudeče jajce znesla in ta rumenica je starišem veliko srečo in veselje oznanila, ki se je spolnilo 1. 227 po Kristusovem rojstvu, ko je Aleksander postal riraski cesar. Od tistega časa so si ljudje rumeuico ali pisanko v znamenje veselja delali, če so drug drugemu srečo ia veselje delili. Mi pa še imamo poseben vzrok, da sc na Vuzem veselimo, ker verao, da je Kristus na danešnji dan za kralja in Gospoda nebes in zemlje povzdignjen zaradi svoje pokorščine do smerti na križu; da on naš brat v nebesih pri Bogu Očetu za nas prosi in posreduje. 0 sreča! o veselje! Na to veselje nas rumenice ali pisanke opominjajo. Tedaj nas opominjajo pisanke na dosti dobrega in veselega na zemlji; ali one nas opominjajo še tudi na prihodnje vstajenje in na neskončno veselje v nebesih. Te besede vam hočetn danes razložiti ter velim rekoč: I Rumenica ali pisanka je kip ali podoba našega vstajenja. II. Rumenica ali pisanka je tudi kip nebeškega veselja. Moje besede bodo vesele, ker je danešnji praznik vesel itd."