GLAS NARODA
Hm largest Sioreman Dafljr in the United States.
list slorvenskiti delavcev v Ameriki.
Iaecad every day except Sunday* and legal Holidays.
75,900 Readers.
TKLXFOM: CORTLANDT 3*26.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y, under the Act of Congrats of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
WO. 237. — ŠTEV 237.
HUGO STINNES PROTI STRESEMANNU
JNsjvec^i nemški finančnik očita državnemu kanclerju, da je omajal program domače produkcije. — Stinnes je odločno demontiral vse govorice, da se hoče povzpeti na površje ter postat^ diktator Nemčije. — Po njegovem mnenja bi bilo najboljše, če bi imela Nemčija nestrankarsko ministrstvo.
Berlin, Nemčije, H. otobra. — (Poročilo Associated Press.) _
Najbogatejši nemški industrijalec Hu?o Stinnes je začel veliko ča-»opi*no kampanjo proti sedanjemu kanclerju nemške republike JStrrse rnannu.
V svojih listih mu očita. da je hote prezrl važne določbe programa. ki se tiče domače produkcije.
Izjavlja tudi, da ni imel nikdar namena postati diktator Nemčije ter da ni povzročil krize, ki je nastala prejšnji teden v nemški
vladi.
Kriao, je povzročilo dejstvo, da je snedel Stre>emann vse obljube, katere je zadal na zadnjem zborovanju voditeljev netnških političnih M rank.
— Svečano Izjavljam — pravi Stinnes, — da me je Stresejnann indiretkno sild. naj postanem nemški diktator.
Po njegovem mnenju ne bo sedanji nemški kabinet ničesar opravi! Nastopili so časi, ko je treba, da ima Nemčija nestrankarski kabinet m ko morajo v ministrstvih sedeti samo možje-strokov-njaki.
London, Anglija. 8. oktobra. — V Berlin sta dospela ministrska predsednika Turinšk«- in Saške.
P svetovala se l*«,ta s kanclerjem Stresemannoin. kako bi bile mopoče preprečiti vedno naraščujočt vpliv bavarskih fašistov.
Njun namen je dovoliti kamunistom. da bi osnovali v parla meni a takozvani "rdeči blok". To bi bila najboljša zaščita prot Hitlerjevi agitaciji.
Spi pa prevladuje mnenje, da berlinska vlada ne more nI <Vsar o prav i hi proti von Kahru in nj^vprau podrepniku Hitlerju
LLOYD GEORGE V KANADI
Montreal, Kanada. H. oktobra. I>anes je imel tukaj bivši angleški ministrski predsednik Lloyd George celo uro trajajoč govor. V i govoru je slavil zasluge Kanade v svetovni vojni. Glede vcrsaillske mirovne pogodbe je izjavil:
— Wrsaillska mirovna pogodba je sedaj samo na poskusnji. Zaenkrat ne more še nth če reči, ce se bo obnesla ali ne.
Jutri se odpelje Hovd Georgova družba v Otavo ter bo dospela v »r«do v Toronto.
V Toronto bo imel Lloyd George nadaljni govor.
SMET AMERIŠKEGA ZRAKO PLOVCA.
St. Paul, Minn.. 8. oktobra. — Letalec Harry Wuinn se je danes v tukajšnji bližini smrtno ponesreči! s svojim zrakoplovom.
Padel je iz višine 500 čevljev. Z novim letalom je napravil poskusni polet, ko je pa dospel do omenjene višine, se je zlomilo levo krilo.
NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 9, 1923. — TOREK, 9. OKT OBLA, 1923. LLOYD GEORGE S SVOJO DRUŽINO.
VOLUME XXXT — LETNIK XXXI.
V NEMČIJI BO UVEDEN* DIKTATURA
Državni zbor je izrekel vladi zaupnico. — Kancler Stresemann boj imel polnomoč glede vse notranje in zunanje politike. — Zaenkrat je absolutni zmagalec francoski ministrski predsednik Potncare. — Če je potreba, da ima Nemčija diktatorja, mora biti to parlamentarni diktator. — Stališče Anglije.
Pred par dnevi ie dospel v Amerika bivši angleški ministrski predsednik Lloyd (it'or^c s svojo ženo in hčerjo. V New Yorku je bil samo poldrugi dan. zatem je pa odpotoval v Kanado. Na svojem povratfcu 1h» obiskal razna ameriška mesta ter bo innd predavanja. V New Yorku bo govoril 3. novembra.
IDENTIFICIRANI TRUPLI.
Brooklvnska policija je identi-eirala trupli, ki sta jih našla dva fanta v New Creek. Ženska je 31-b'toa Klvina Millecik, otrok pa nj"ii triletni sin Kari. Sosedje so ju popre&aK izza 4. oktobra.
OGENJ V PULJBKI KATEDRALI.
Pulj, 8. oktobri. —■ Na koru tu kajšnje katedrale je izbruhnil požar ter povzročil v cerkvi veliko
škodo.
VELIKANSKA MNOŽINA FRAN OOSKIH BANKOVCEV.
Pariz, Francija. 8. oktobra. — Francoska vlada }e <l«!-i natisniti za tisoč milijonov papirnatih frankov. Časopisje pravi, da je n«stopila Francija pot. ki vodi v propast.
K0N6RESN4 MISIJA i UMOR POSLEDICA SE VRAČA DOMOVi PRAZNOVERNOSTI
Ameriški kongresniki, ki so preiskovali razmere v boljševiški Rusiji se bodo danes vkrcali na parnik "Leviathan". — Napredek jih je presenetil.
ZADRŽEVAL JE SAPO, DA SE JE ZADUŠIL.
Zamorec je ubil z opeko deklico ter vrgel na njeno truplo debelo skalo. — Oba sta bila v službi nekega zdravnika.
MORILKO DUHOVNIKA BI KMALU UNCALI
Berlin, Nemčija, 8. oktoibra. — Državni zbor je izrekel danes vladi zaupnico. Prej je imel kancler Stresemann dolg govor, v katerem je zahteval, naj mu poslanci dovole, da bo samolastno upravljal vsej zunanji in notranji politiki.
Berlin, Nemčija, 8. oktobra. — Državni svet je danes poveril Stresemannovemu kabinetu vso polnomoč.
Tozadevna izredna postava bo jutri sprejeta v državnem zboru.
V	kratki točki daje postava kabinetu vso polnomoč glede rešitve gospodarsih socijabiih m finančnih vprašanj.
Vlada lahko izda vsako uredbo, ki jo smatra za priporočljivo. Ti odloki so lahko tudi v nasprotju s temelji nemške ustave.
Vlada se pa ne sme vmešavati v delavske zadeve. Ne sme določati delovnih ur in se ne sme vtikati v notranje zadeve delavskih organizacij.
To je odredil Stresemann zastrantega, da bi priklenil socijali-ste k sebi.
Socijalistični poslanec Breitscheid je rekel:
—	Ce moramo na vsak način imeti diktatorja, mora biti to parlamentarni diktator.
In ko se je začela debata glede diktatorstva, je izjavil:
—	Franeo«ki ministrski predsednik Poincare je absolutni zma-galec. Mi smo storili vse. kar je bilo v naši moči. da bi ugladili pot pogajanjem. Njegov namen je pridobiti dovolj časa, da bodo zmede, ki sedaj vladajo v Nemčiji, popolne. Ce mu bo šlo vse posreči, bo morda nekoč užival dvomljivo slavo, da je uničil Evropo.
—	Dolžnost Anglije pa je, da sedaj v odločilnem trenutku izreče svojo besedo. Anglija nam je svetovala, naj opustimo pasivni odpor. Mi smo ga opustili, in sedaj je naša pravica vprašati, kaj bo Anglija storila. Anglija se ne sme ozirati na Porncareja in ne sme pustiti nemške politike na cedilu. Njena naloga je napeti vse sile, da se bodo pogajanja čimprej mogoče začela.
Državni svet je sprejel tozadevno postavo s 47 glasovi. Nasprotnih glasov je bilo 17.
Bavarska in nekatere druge države so glasovale proti.
Pariz, Francija. 8. oktobra. — Tukajšnji zunanji urad naznanja., da se pogajanja meti zastopniki nemške veleindustrije in fran-cosko-belgijsko okupacijske oblasti, jako zadovoljivo vrše.
Obe stranki bosta kmalu dospeli do končnega sporazuma.
V	zadnjem svojem govoru je rekel lord Curzon, da čaka Anglija francoske micijative. Francija pa izjavlja, da ne bo stavila Angliji nobenih predlogov.
Vse tozadevne predloge mora staviti Nemčija. In ko jih bo stavila, bo seveda tudi Anglija pozvana, da bo razpravljala o njih.
Pittsburgh Pa.. 8. oktobra. — London, Anglija, 8. oktobra. —fV tukajšnji okolici je bil precej Sem so dospeli ameriški kongres-1 znan zaniorcc. Lorenzo Savage, ki]tila v cerkvi
Grško-katoliški duhovnik Stru-tynski je obtožen, da je poneve-ril $50,000. — Po umoru je hotela morilka neovirano oditi.
Chicago, 111.. 8. oktobra. — Emilija Strutvnski, ki je včeraj usrnr-grško-katoliškega
DIVJAKI NAPADLI FRANCOSKO PREDNJO STRAŽO.
Dubuque, Ia.. 8. oktobra. — Par tukajšnjih otrok .i" -»kosalo kateri med njimi bo najdalj Časa zadrževal sapo. Petletni Alfonzo Breitbach jo je zadrževal toliko časa, da je padel mrtev na tla.
Zdravniki so dognali, da sc je zadušil.
niki; zvezni senator Ladd, senator je trdil, da zna čarati ter mešati King ter poslanci Frear, Johnson razne ljubavne pijače.
duhovnika istef-aka, je bila izročena danes eoronerjevi veliki poro-
V njegovo čarovnijo je verjela'1'- Obtožena je umora.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOHLAVUX, ITALIJI IH ZABSDKHKM
OZEMLJU tefitajeje MMlJtro, kttro tal 90
m^AS #
RaapoMIJa aa aadaje po«e ta
"Jadrmsafca bm^km" V LjublJuL figi »ti«, Beogradu. Krujn. (MJi,
rlborn. Dnbrorvtk*. Splitu, Sanjava iS druftod. kjer Je pal aa
1000 Din. .. $12.40 .. K 4,000 2000 din. .. $24.60 .. K 8,000 0000 Din. .. $61.00 .. ft 90,000
frt naluUEtlHk. M a»a«aja mul fcvt mi
Italija trn
OpetUl ki
200 lir ................$10.20
300 lir ................$15.00
600 lir ................$24.50
1000 lir .........	$48.00
1«
ki
<11—rj— fe Ura* eedaj ei stalna, mmim aa lAnt le Uonao; ta taca rukft aaat al
Tt **	Wmm 9tšm t ttš
New Tok, I. T.
it
in^Connes.
Tvorili so posebno kongresno	tudi 28-letna Elsie Barthel. S Sa-
komisijo, katero je poslala Ame-	vagom sta bila skupaj uslužbena
rika v Rusijo, da preišče tamošnje	pri nekem zdravniku,
razmere.	Deklica ga je prosila, če lioee Jutri se bodo vkrcali kongres-; tako zaearati njenega prejšnjega niki na parnik "Leviathan" ter
odpotovali proti Ameriki.	Zamorec ji je dal šest kart. ki
V Rusiji so sc mudili nekaj nad ^ ^ spete g črn() zVponko_ p0 dva meseca ter vedo o tej deželi ^ dneh ^ zahteval od nje $39Q
Ker mu jih ni hotela takoj iz-
samo dobro povedati. t
Senator King je izjavil, da se položaj v Rusiji neprestano bolj-Sa, in da ni več daleč ras, ko bo postala Rusija ena naj vzorne jših držav na svftu.
Sempatam sc sicer še vedno pojavi kaka nerednost, toda to je neizogibna posledica vednega stremljenja k popolnosti.
Na ruskih železnicah vlada vzoren red.
Senator King bo zahteval v prihodnjem kongresu, naj republi-| kan.ska stranka stori vse, da bo (Rusija čimprej priznana.
ročiti, jo je z opeko udaril po glavi, na to je pa vrgel na njeno truplo šestdeset funtov težko mra-mornato ploščo.
Policija je našla poleg trupla omenjenih šest kart.
Zamorec je priznal svoj zločin.
SAMOMOR DUHOVNIKA.
RUSIJA BO SKUŠALA PRE PREČITI EVROPSKE ZtffeDE.
Kansas City, Mo.. 8. oktobra. — V npkem tukajšnjem hotelu so našli mrtvega G0-letnega Rev. .Johna E. Jonesa.
Policija je mnenja, da si je sam vzel življenje. Možak se je že dalj časa precej sumljivo obnašal.
Dakar, Zapadna Afrika, 8. okt. Sem je dospelo poročilo, da je tristo divjakov napadlo neko francosko prednjo stražo G0 milj" severno od Timbukta. Vsi francoski siražniki so bili masakrirani.
Francoski governer za pad ne ga dela Afrike je poslal v dotični okraj posebno kazensko ekspedi-eijo, ki bo ustrahovala ustaše.
Rusija. 8. oktobra. —' Ruski narodni finančni komisar ZEPPEUN BO &W.V. 8POMLA-Sokolnikov je rekel časnikarskim	j)j DOGOTOVUEN.
poročevalcem: — RSusija. {ka je j	_
posvetila vse svoje energije notra- Berlin, Nemčija. 8. oktobra. — njemu, gospodarskemu in financ- j Vodilni bfllon ZR_3 katere„a
nemu preporo<lu. ne zamore za en- i , „ . .	^ ,
.	, . w . , . , grade Nemci za Ameriko bo sele
krat drugega k6t čakati, kaj se bo
razvilo v Nemčiji. Brez dvoma bo jsP°mladi ^ogotovljen. Zamudo so pu poskušala preprečiti nadaljne | povzročile tehnične težkoče, ki jih
Pred ]H>grebniškim zavodom, v katerem so se vršila zaslišanja, se je zbrala velikanska množica ljudi. posebno! žnesk.
Če bi ne bila policijska straža Ijlibimca. da jo bo zopet rad imel. I dovolj močna, bi ženske brez dvoma vdrle v pogrebnikov urad tei linčale morilko.
Pravočasno poklicane policijske rezerve so to namero preprečile.
Priče so izpovedale, da je prišla Emilija v cerkev, pokleknila v spovednico ter oddala več strelov na duhovnika Stečaka.
Takoj zatem je pa vstala ter rekla ženskam, ki so se zbrale pri vhodu: Oprostite mi, jaz bi šla rada ven.
Ženske so jo nato prijele. Rev. V. Balogh je izjavil, da si je Mrs. St rut yn.sk i izposodila pred več meseci od njega revolver. Rekel je, da je bila jako delavna ter je na vse načine poskušala zbrati dovolj denarja, s katerim je hotela pomagati svojemu možu iz finančnih težkoč.
Njen mož. ki je tudi grško-ka-toliški duhovnik, je namreč pone-veril petdeset tisoč dolarjev cerkvenega denarja, in duhovnik Ste-čak mu je grozil, da bo nastopil proti njemu kot priča.
TOVARIŠI OPROSTILI BANČNEGA ROPARJA.
Jay, Oklahoma, 8. oktobra. — Danes je vdrlo pet nemaskiranih mož v okrajno jetnišnico, uklenilo ječarja ter oprostilo znanega bančnega roparja Eda Lockarta. Zatem so se vsi skupaj odpeljali z avtomobilom. Fantje, ki so ga osvobodili, niso bili stari nad osem najst let.
KDO BO NASLEDNIK POSLANIKA HABVETA.
TURKI IZVAJAJO SUHO PO STAVO.
Washington, D. C., 8. oktobra. Carigrad, Turčija, 8. oktobra. —,Kot naslednik Col. Harveva, ame-Danes so začeli z veliko natanč-1 risk<*ga poslanika v Londonu, bo nostjo izvrševati prohtbicijsko po- brez dvoma imenovan generalni
tavo v Carigradu. Oblasti so zapečatile vse prodajalne vina in žganja.
Angorska vlada pravi, da ne ">o odnehala prej. do4cler ne bo! vsa pijača iztrebi jena.
solicitor James M. Beek.
RUHRSKI ŽELEZNIČARJI MORAJO DELATI, ČE NE, BODO PA IZGNANI.
USLUŽBENCEM PREMOGOVNIH DRUŽB SO ZVIŠALI .r	PLAČE.
Hazleton, Pa., 8. oktobra. Onim možem, ki so zaposleni pri raznih antracitnih družbah ter so plačani vsak mesec, bo zvišana plača za deset odstotkov. K tem spadajo superintendent i, formani, pomožni formani ter pisarji.
evropske zmede.
ima uprava z Mavbaeh motorji.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Berlin, Nemčija, 8. oktobra. —> Iz Essena poročajo, da so franco-sko-belgijske okupacijske oblasti poslale ruhrskim železničarjem ultimatum, v katerem je rečeno, da se morajo takoj vrniti na delo. V nasprotnem slučaju bodo izgnani. Pri tem je prizadetih več kot 50 tisoč železničarjev.
Železničarji pravijo, da bodo delali le pod pogojem če se jim natančno pove. za koga delajo: ali za francosko-belgijsko železniško upravo ali za nemške oblasti.
PREDRZNI BANDJTI V HOTELU RITZ-OARLTON.
Včeraj zjutraj ob treh so prišli v newyorski Ritz-Carlton hotel trije črno oblečeni možje, zaprli »tiri uslužbence v elevator ter vzeli iz zlatarske ifložbe za $3853 zlatnine in drugih dragocenosti. Brez dvoma bi bil njihov plen »c večji, če bi jih ne prepodil neki posebni stražnik.
Vsi trije so pobegnili v težkem avtomobilu.
Vsak pevec bi moral imeti novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENE MATICE"
Za Štiri moške glasove
Uredil Matej Hnbad
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami
Cena s poštnino $3.00.
"GLAS NARODA" 82 Cortland t St., New York, N. T.
H rt
,2
/T
GtAfl VABODA, 9. OKT. 1923
t*
GLAS NARODA"
anrt fuoi<*n«4 ey
fmrk. City, N. V.
IFJMD
Peter Zgaga
L Al NAHODA"

•untfaya
Za N«w V«rk u
Subscription Yearly M.M
*mm m
- Izhaja vukl dan Izvzamil
"•LAI NARODA" •* Manhattan I
Ti——CarUanM
PRISELJEVANJE
Veliko se je že slišalo in pisalo o ravnanju priseljencev na Ellis Island u.
Iia.zni ugledni možje so odločno obsojali razmere na priseljeniškem otoku, razni priseljeniški uradniki so se skušali opravičiti, na Vbezadnje je pa ostalo post a rem.
O zadevi razpravljajo tudi po drugih deželah, na primer v Angliji. Celo v angleškem parlamentu se je govorilo o tem.
Kljub temu je pa zadeva izvanredno priprosta.
Tajnik ameriskepa zveznepa delavskega departmenta se je pred kratkim vrnil iz Evrope, kjer je baje proučeval in proučil izseljeni-»ko vprašanje. Sestavil je načrt ter o tem svojem načrtu poročal zveznemu senatorju Pesni.
Stvar je baje povsem priprosta in priporočljiva.
Kakorhitro bodo dale evropske dežele samo tolikim izseljencem potne liste kot jih zamore biti naenkrat na Ellis Islandu. je zadeva uravnana v splošno zadovoljstvo.
* To je vendar tako pri prosto kot kolumbovo jajce.
Še malo več bi lahko rekel in sicer: Kakorhitro bodo evropske države prepovedale izseljevanje v Ameriko, bo priseljeniški problem rešen, in priseljeniški uradniki bodo smeli od dolgega časa zavrteti palce na svojih trebuhih.
Pri vsem tem je pa le to nerodno, da evropske države nočejo vpoštevati predpisov Združenih držav, ker Imajo zaenkrat preveč opravka z raznimi drugimi potrebnimi in brezpotrebnimi stvarmi.'
Tajnik Davis ne bo s svojim predlogom rešil zapletenega vprašanja.
Amerika izdaja svojevoljno postave glede regulacije priseljevanja. Da so te postave brezsrčne in nezadostne, je znano vsakomur. t
Stavljen je bil predlog, naj se že v Evropi poskrbi, da se ne bo odpeljalo v Ameriko več potnikov kot jih Amerika za vsak posamezni mesec določa.
To bi bilo pa le na ta način mogoče, da bi ameriški konzuli v Evropi vedeli, koliko vizejev smejo izdati.
Vsled tega bi morala biti ameriška priseljeniška oblast v neprestanem stiku z ameriškimi zastopniki po raznih evropskih mestih.
Ta načrt bi bil izvedljiv ter bi bilo potom njega mogoče preprečiti srce pretrešujoče prizore, ki se dogajajo na Otoku solza.
Česar bi pa tozadevna določba ne mogla urediti, naj bi uredil kongres.
Novice iz Slovenije.
V Ljubljani se je pred par tedni vršil velikanski semenj.
iz vse Slovenije so poslali trgovci svoje izdelke ter jih razstavili.
Dovolj je bilo vsega — od ribniške rajte do najfinejšega likerja.
Poročila pravijo, da je bil obisk primeroma slab. Časi so slabi, ljudje nimajo denarja.
Večinoma vsi trgovci in industrijalci so dobili nazaj svoje blago. ~
Edinole dve industriji sta lahko zadovoljni.
Zvonarska in kleparska.
Prodani so bili namreč vsi razstavljeni zvonovi in vsi kotli za kuhanje žganje.
To je izvanredno značilno za naše starokrajske razmere.
Zvon v zvoniku in frakelj na mizi, pa je preskrbljeno za duševni in telesni blagor.
To je dokaz, kako grozno smo primitivni.
In brez dvoma l)i šel še en izdelek kot po masln, pa so k sr1?či pozabili nanj.
To bi bila "Grofica beračica"
vezana v usnje z zlato obrezo. * ♦ *
Jugoslavija je dobila od Grške velike koncesije v Solunu. Jskozi to priitanUče bo jugoslovanska vlada lahko importirala orožje.
UmjflsUnmtiHka
Ustanovljena 1. 1898
ICatnL Srbttnta
Inkorponrana 1. 190»'
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki: Presednlk: RUDO I .F PERDAN. 933 E. 1S5 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BAL.ANT. Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1S1ILER. Ely. Minn. Za&asnl blagajnik LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN ilUVER.N, 413 — lltta Are. Duluth. Mina.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAH K K, SOS American State Bank Bid«.. «0« Grant Bt- at Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK, Room 206 Bakewell Bid*., cor. Diamond and Qrut
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street, Chicago, m. FRANK 6KHABCC. 4522 Washington Street. Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK. Box 480, Ely. Minn.
GREGOR J. FORENTA. 310 Stevenson Bid«., Puyallup. Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor: VALENTIN FTRC, 780 London Rd-. N. E.. Cleveland, O. PAULINE ERMEXC. 2S3 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP 8TERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, Colo.
ANTON CElA_RC, 638 Market Street. Waukegan. IU.
—	Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda".	-
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pofllljatv* naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se po&lija na predsednika porotnega odbora. ProSnj« za sprejem novih Članov ln bolnilka
spričevala nal se poSilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jed no ta. se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor Zeli postati dan te organizacije, naj se zgiasl tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufttev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl g 8 člani all članicami.
Jugoslavia irredenta.
Smrt primorskega rodoljuba.
V ljubljanski 'xiluiri je 15. sept. I»u daljša bokzni umrli primorski rodoljub,. liadučitclj v pokoju Lu-Po mojem mnenju sta Jugosla-!kv- v 83 • starosti. Pokoj-
uik .je Viil rojen v Povirju pi-i Sežani. «v<»t u'-itelj je bil povsod zelo priljubljen in je u&iMjeval v raz-
balkanske države izvažale orožje, j !»!>	»?	I>UVSOd £ hil
i znan kot izvoren pevec, pmljub-j ljcii družabnik ln humorist. K<»t v peko j eni nadueitelj je naj preje bival v Gorici. Med vojno se je
sto italijanske irereiite.
i!i tem enake
viji in vsem balkanskim državam le dve pristanišči potrebni.
Skozi prvo pristanišče naj bi ■
skozi drugo naj bi ua uvažale poljedelske stroje.
In ko bi bilo vse orožje ekspor-tirano ter vsi potrebni poljedelski stroji importirani, bi morda enkrat zavladal toliko potreben milna Balkanu.
preselil v Ljubljano, kjer je bil dalj časa upravnik "Ljubljanske-tra Zvona". Pokojni Sila je dobil tiru i v Ljubljani mnogo prijateljev. Hunrorisiu-iio je znal mnogokrat ptipovedovat i o italijanski hrabri vojski.
Pod Triglavom so postavili Slo* venci spomenik padlim ruskim žrtvam.
Sedaj ob petnajstletnici septem-	"Protiitalijanska propaganda",
bersklh dogodkov se je začela ve-	"Pieeolo della Sera*' poroča, da
lika agitacija za spomenik padle-	se vrši v Goric: i:*, okolici veliko
mu Lundru in Adamiču.	"čiščenje:*. Kdorkoli s,- zdi obla
Kosti peterih slovenskih voja-	stl količkaj sumljiv. mu napravijo
kov so prevedli iz daljnega -Tu-	h^uo preiskavo. l/mevno, da so
'' >nmljivi" v glavnem Slovenci.
Dva zidarja sta se ponesrečila.
Pri delu sta >** težko poškodovala na glavi Val»«itin Delavec in Jernej Vipave, zidarja iz Cerkelj na Gorenjskem. Morala Hta Iskati pomoči v ljubljanski bolnici.
Velika nesreča v D. M. v Polju.
Ponesrečilo se 10 otrok.
V nedeljo 16. septembra je dogodila v Devici Mariji v Polju velika nesreča, ki bi kmalu zahtevala težke človeške žrtve. Očividec tega dogodka opisuje: I>ne 15. s«pt. «»o dobili v Devici Mariji v Polju nove zvonove. Cerkvena slavnont je bila kot običajno spojena s streljanjem s topiči. Ves dan j«- pokalo in grmelo iz malega t opica, ki je stal tik pred vaškimi pok«<pali*"em. BPo je nekako ob' 17. uri <5. popoldne), ko se je po-1 mikal neJki pogreb na pokopališč. Ljudje in drugi pasanti soj pm*ili 19letnega Klemenčiča. kij j<» opravljal streljanje, da bi pre-nehal vsaj za časa pogreba z ne-1 j>otrehnim pokanjem. ,4Zdaj bom j pa nalašč'*' je odvrnil cinično j Klemenčie in je kA na ptukopeli-j i«V, kjer je imel spravljene na ne kem <arn4»u patrone in smodnik ter je začel polniti patroce vpričo cele # skupine mladih radovednih' otrnk, ki so se zbrali blizu groba, j Pri pobi jen ju patrone pa je nena-j loma odletela iskra v poleg sto-' ječo 15 k<r vsebn jočo vrečo smodnika. Nastala je strahovita eksplozija in nriaor, ki se je nudil, očem gledalca, je bil nepopisen, i Ozračje so pretresli obupni kriki j po tleU se valja joeili gorečih otrok. Nad poki>pali«eem se je valil gost dim in ljudi se je polastila mrzlična panika, ki je bila spremljan« od krikov nesrečnih
in obupanih mater. Nekatere ženske so kar norele v prvem hipu. Ko se j^poleg4a prva panika, >o za<V*li obvezovati nesrečne otroke, od katerih pa k sreči ni bil nobeden težje pot>kodorvan. Poškodovani .so bil': Valentin Klemenčič. Stanko J Jobnnr, Frau Saiek, Anton (imerman, Albin Zabukovec. Ivan Oblal. Vikt»r Vo-kavšek, Ja-\iiton, Fran Dov Ln Boštjan Žagar. \ si »o bili pr'"iM*ljani v bol uičnico. <>!'/.•;h.ui so večinoma po obrazu, rokah in nogah.
Železniška nesreča v Zidanem mostu.
V nedeljo 16. sept. zjutraj ob 6. je zapeljal tovorni vlak. ki prihaja iz Zaf-rt-ba, na zaseden tir v Zidanem mostu. Pri tem se je za-]«tel v na progi stoječo garnituro železniških voz. Dva stroja sta bila pri tem pr^ej pošk^nlovana. razbitih pa je bilo osem vagonov. Muterijalna »koda je zelo velika. Človeških žrtev ni bilo. Uvedli ao preiskavo, kdo je kriv nesreče.
Viharno vreme na Štajerskem.
Kratki nevihti, ki se je »pojavila tudi nad Maribvorom. je sledilo nenadoma več hudih sploh. V prvih urah s*e je po celem okrožju bliskalo — 7Ji ta čas nekaj nenavadnega. Neikaj izrednega je na večer bilo videti na Pohorju. Potem. ko so malo preje naglo drug za drugim menjavali vsi štirje glavni vetrovi, je naenkrat pri-puhal "wver s tako gostimi črndmi ir nizkimi oblak:, da je bilo celo Pohorje do vznožja zavito — ne v meglo, nego prav v te črne oblake. Ta izreden prizor, kakor-Šnega ne pomnijo v Mariboru, je z mostu opazovalo voC* oseb.
Smrtna kosa.
]/ Maribora ]x>ročajo: Ko je raz n i e st n o hišo zapkvpolala ž.ibia za-stava in >>» ljudje uiribali, kaj to ,»omeni. ni nihče slutil, da visi zastava v >min prerano umrlega oboinsl ega sv:tn!ka. ki je še teden preje v ob-in s ki s»*ji stavil svoje predloge in ki je dbičajno s svojim štvamim nastojmjui, ki je imjH»i»iral tmii politsenim naspn t-n''kouif zasiopj! demokr;«tsI.<) stranko. Iu ko se je doznaio. da je mi:rl starosta Marilwrskega Sokola dr. Sonic«*, ljudje 'car niso mogli verjeti. Kolikor se je dalo v prvem iiipu ugotoviti, je pokojnik trpel na vnetju-slepuša in je dne 14. septembra šel v bolnico, kjer je bil kmalu nato operiran. Kdor je poznal visokorastlega krepkega moža v najlepših letih, ni mogel slutiti, da nosi v <e':>i kal prezgodnje smrti- Odveč bi bilo posebej omenjati, da je pokojnik član ene najstarejših slovenskih rodbin Spodnje Štajerske.
V Ljubljani je umrl j>o dolgi mučni t*>lemi Alojzij J-^senko, trgovec in p'tsrstnik na Starem tr-gu. Pokojnik je bil iz znane ljubljanske narodne .Jeseokove rodbine. V mlajših letih je bil dober telovadec in odličen član ljubljanskega sokolskega društva. Bil je navdušen narodnjak in na^n-ed-njfd; st^r^jra kova, kL je rad pod^ pir:d razna nar«>dna, kulturna ni politična društva. Ko se je osnovalo "Šentjakobsko gospodarsko društvo", je bil dolga leta njega odbornik i:i do zadnjega njega član. K'*t trgovec je bil izredno marljiv in podjeten. Z~neumornim svojim delom si je ustvaril cveto-ee podjetje. Pil je rnož poštenjak, l.i so ga spoštovali vsi, ki so ga
poznali. Zapu>ea otroke.
V Ljubljani je umrla 1-1 Zofka Jurca. rojena Zore.
-ep t.
Bazni vlomi in tatvine.
Delaven Franu Zajcu y> bila na Ahaeijevi eosti iz žepa ukradena listnica s 400 Din.
X Perulinu je bilo vto.iuljenr» v ka>v(» »sečnika Jurja Pavle-iča in odneseno perila, obleke in;.s]a-nine za 3000 Din.
Znsebnemu uradniku Hdmuiulu škubicu je bil > v Celju ukradeno kolo. vredno 1400 Din.
va kolodvoru v Brežicah je bilo vlomljeno v selitev finančnega pripravnika Frana TotŠa. ki je bila namenjena v Tfado\ 1 jieo. Tatovi so odnesli vsakovrstne predmete tako perilo, obleko, zastore itd. v skupni vrednosti 3<XK) Din.
V	Drezf>\'em pri Pircw'ei je bilo vbunljeijo pri p --»^tniku Jcž^fu Vasle. Tatovi so <Klnesli vw l'ila in obleke ter nekaj živil v vrednosti 4000 Din
V	Zgomj'*m Po]ju je bilo vlom-jeno pri pofn-<tnilni Jožefu Praj-
<Hču in odneseno obleke in perila te" 500 Din gotovine, vsega skupaj v vrednosti 3000 Din.
V	Rogaški Slatini je bilo vlomljeno pri r ost. i v rater k i Iv. Ogriz-' l ovi Vlomilci so odnesli nekaj perila obleke in žoLskili zvezkov, v vrednosti 4000 Din.
Jožefu Pfeiferjn. županu v Kr-i šT-°nr je bilo ukradeno kolo, vredno 2000 Din.
V	Breih je bilo rndarju Emestu Oerhardtu ukradeno razno perilo ;n obleka v vrednosti 2000 Din.
denburga in jim bodo postavili v kratkem krasen spomenik.
Mrtve žrtve so Slovencem in vladi strahovito pri srcu.
Nihče se pa ne zmeni za pol mi ljv>na živih žrtev, ki hirajo in umi
rajo na Krasu in v Primorju.
* * *
Slovencu v Jugoslaviji ne zadostuje, če je poštenjak..
Xe. tudi cirilico mora znati.
Če pa zna še srbščino poleg te-«ra. ni treba, da je neomadeževa-nega življenja, pa je kljub temu
visoko spoštovan.
i- « * *
Čudno, da ni zapisal Skaza v svojo "Edinost"":
— Vidite, dragi rojaki, kako strašno je Bog kaznoval Japonec s potresem. k«*r niso naše vere!"
*	-s-*
Te je res tako trdno prepričan o lurških čudežih kot piše na prvi strani svojega lista, naj z denarjem. ki.g« bo dobil za premog, nemudoma odpotuje v Lurd ter naj se vrne poln zdrave pameti v fa-
rovž sv. Štefana.
*	* *
Washingtonsko poročilo pravi, da je bilo letošnje poletje najbolj suho poletje v trinajstih letih.
Ameriški butlegarji so pa drugačnega mnenja.
* * *
Mussolini je rekel v nekem svojem govoru: — Mi Italijani ne zahtevamo denarja, mi zahtevamo samo čast.
Človek hrepeni najbolj po ti-stemh. česar mu najbolj manjka.
Izpremembe v dobrodelnih in nabožnih ustanovah
napove<1uj*- videiiiski prefekt. ku-teie treba p- njegovem liiiU^u podvreči s+rogi preiskavi, ali odgovarjajo italijanski zakonodaji. Z<li se njim. »hi je t-i skrb namenjena v glavnem slo^. ustanovam.
Pevski zber Zveze slovenskih učiteljev
je priredil \ Benetkah koiieert v tamkajšnšjem gletlal išču Rissiui. Občinst vo je koncert z navdušenjem sp?eje!o. Gledališče je bilo nojne. Zibor je pote;n mp-'ijul tudi v liologni.
Novi tržaški škof dr. Fogar
oo posveven 14. oktobra v goriški stolnici. Posvetitev izvrši potiski nadškof dr. Srtlej. Slove- lo usto-lieenje l>-. nt prazu'k > ve tega -J lista v Trstu.
L st poroea, <la : o bile številne hišne preiskave v zadnjem času pri Slovencih izvršene z uspehom. Pri nekaterih so našli knjige s ' piot .italijansko propagando' *. ^on«kod tudi prepovedano orožje. \'ekaj aseb so aretirali.
Koncesije se odjemljejo
gostilničarjem po deželi, celo v ta-i'h krajih, kjer oblast laliki> vidi, la je gostilna gl«*de na številno prebivalstvo i>o Goriškem res po-rebna. Koncesije se odvzamejo •eveda Slovencem, zajedno pa se zdajajo nove koncesije tujcem Tako -^e hoče uničiti slovenskega ■z■-stiluičarja in poc-itaviti na nje zovo mesto ItalijHna. Službeni or-r;iiii vise svoje delo .strogo po in-.trukcijah politični* oblasti. Tu ne jrre za kako i>obijanje pijioičt*\"a-lja. marveč za to, da se onemo počijo Sh veiietMu sestanki in da •j udari j-, tudi razna društva. Italijanski gostilničar bo nasilen propagator italijanstva in ova dull Slovencev.
Odstavljeni slovenski župan.
V Vojščiei na Krasu je bil od-»faivljen župan Josip Pire, in si-•er, kakor pravi dotični odlok, za radi tega. ker mu je bila odvzeta licenca za izvrševanje gostibiičar-vke obT*ti Iz razloga, da ?»> se v nje-govi gostilni zbirali elementi, vršeči protidržavno propagando in ker se je Pire obnašal kljubovalna napram orožnikom. Seveda so te obdolžit ve gola izmišljotina. Xaraen politične oblasti pa j'*, da odstavi, kjer le mogoče, slovenske župane in postavi na njihovo me-
Drzen razbojnik.
1/ Tule poročaj' bojniku Kolariču.
o drznem raz-katerega <»rožniki ne me rejo prijeti. Pri beb-m <ln«*vn je n^trtlil nekega orožnika. V urednišf*a l;<ta '' Azione v r'uli se je pojavil Kolarie že dvakrat. kjer je razlagal svoje j>oV o-panje in izjavil da ga policija ne v jame živega. K vest or ju je pisal, ci t ima še nekj»j računov p irav-liati z orožniki. Ko je b"l Kolarje v- ne':; hU' v okolici Pule, so jo obkolili orožniki in poveljnik je zahteval od Kolariča, da naj se vda. KoiariČ je planil z h >e v n-/adju in izginil pred drožniki. Skril s>e je in vse iskanje je bilo zaman. Razpisana j»* nagrada .">000 lir z.i onega, ki bi pomagal, la s'* v jame Kolariča. V Trst u je bila te (liti umorjena iti oropana neka Jo-vipina Demontc. S->di s<\ da bi bil Kolarič s svojo ImuhIo v Ti>4tu. ker je hit liapad izvršen vsekako p-» njegovem r a činu.
Pozor čitatel ji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boete ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda91
BOJAn NJJLOCAJTE IB NA "GLAS NARODA" NAJ VEČJI SLOVENSKI DNKV mi V SDS. DBlAVAK
NOVA ZANIMIVA PTJIQA
NA KRVAVIH POLJANAH!

se
« _ _ t
'T^ RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega
■ slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicfje, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga J« trdo	vsebuj« 270 strani in 25 slik is vojn«.
'GLAS NABODA" 92 CortUndt Stresi New York, N. T.



3 ' ' " - -
GLAS NAKOPA, 9. OKT. 1923

iz Bolgarijo.
Komunisti so sagli po ndnjom sredstvu — Kaj bo s protirevolucijo? Načrti komisij« za komunistično popagando na Balkanu. — Vlada ni slutila, da utegne izbruhniti v tako kratkem času krvava protirrvolucija, in dogodki so jo prehiteli. — Glavni ki-munutični kolovodje so pod ključem.
V Sofiji, 20. septembra.
Politično življenje ie vedno ne more priti v normalni tir. Odkar je nezadovoljnost in ogorčenje inteligence in ostalih meščanskih krogov obračunalo z diktatorskimi skominami zeraljoradniike stranke, ko se družabne sile še bolj izrazito razdelile v dva sovražna tabora. Z ene nt rani pristaši nove vlade, ki tvorijo danes več ali manj homogeno politično in idej-oo enoto, x drupe pa vsi nezadovoljni elementi na čelu i razoSa ranimi komunisti. Malo je drža?, kjer bi bila politična diferenci« krenila tako odločno na pot kon eeutracije, izciačenja in okrevanja kakor v današnji Bolgariji. Do-
povsem složne. Ako bi se prevratnim elementom pcsrečilo. da pridejo na krmilo in proglasijo v Bolgariji sovjetsko republiko, bi bilo to usodno ne samo za državo kot tako, nego tudi za položaj na Bal-T anu. Posledice bi bile nedogledne. Obeta se sicer mnogo krvi in ma terijelnih žrtev, toda vlada se jih ne bo ustrašila, in z njene strani bo storjeno vse. da resi državo pred nevarnim vrtincem, ki bi jo utegnil spraviti v območje rdeče Moskve.
Zanimiv je načrt po katerem se ie rdeča družba pripravljala za iržavni prevrat. Okrajni odbor komunistične stranke v Plovdivu ie poslal naj-prej vsem podružnt-
eim si bile do zadnjega časa me^ cam tajno okrožnico, v kateri pra
irajiskp stranke vštevši tudi še socialistične frakcije skrajno raz cepljene in brez enotnega cilja, je po prevratu zavladalo splošno pre pričanje, da na ta način ne bo mo goče ozdraviti notranjih razmer Danes živi bolgarska javnost a znamenju gesla : kdor je za red in mir, za nemoten gospodarski ir kulturni razvoj, za ohranitev naci nrialnih pridobitev in proti monar hiji in diktaturi enega razreda naj se pridruži državnotvorni mi sli. čije nosilec je zed in jena de mokracija, kdor ne, naj hodi svoja pota in izvaja vse logične posle dice. Naravno, da komunisti niso zadovoljni s tem radikainrm sred stvom za operacijo bolehne^a dr žavncpa organizma. Akeija meščanskih strank za popolno spo jitev je vzbudila v njihovem taboru veliko vznemirjenje. Deloma iz lastne uvidevnosti, deloma pa po direktivah iz Moskve, so vodi telji komunistične opozicije prišl: do spoznanja, da bo treba poseči po izrednih sredstvih, ako hočejo še pravočasno preprečiti svojo politično smrt.
Signal za odločni nastop proti vedno močnejšemu meščanskemu bloku je dala znana akeija napram ruskim komunističnim agentom, ki so že dolgo časa z vso vnemo pri pravljali tla za sovjetsko republiko v Bolgariji. Komaj so bili iz pnani ti reformatorji, se je začelo tajno gibanje med njih idejnim: brati po vsej državi. Vlada je ve d<»la da se nekaj pripravlja, ni pa »dutila. da je stvar dozorela že tako daleč, da lat\j<o izbruhne kr vara protirevolucija. Dogodki sr jo nekoliko prehiteli, in predno se je prav zavedla, je bil njen položaj že ogrožen in treba je bilo ? vso naglico in odbičnostjo prekri žati revolucijonarjem njihove za hrbtne račune. Le ugodni okolno sti, da se je to gibanje opiralo na raztresene podeželske skupine, je pripisati, da komunistična zarota ni imela za državo takoj prve dn usodepolnih posledic.
Kakor stoje stvari sedaj, si je težko ustvariti pravo sliko o na daljnih dogodkih in izvidu krva vega spora med obema sovražni ma strankama. Premoč vlade je brezdvomno v toliko, ker razpola ga s prometnimi sredstvi in z vo jaštvom ter ima močno zaslombr v javnosti prestolice in drugih večjih mest. toda z druge strani je treba z vso resnostjo ugotoviti, da je število nezadovoljnih elementot uprav v zadnjem hipu narastlo ta ko, da je vprašanje končne zmage zelo problematično. Komunistom se je posrečilo prodreti s svojo a gitacijo v širše plasti naroda, or ganizirati in navdušiti raztresene remljoradnike in postaviti na 110 ge vse svoje sile po dežHi. V Sofij sami in nekaterih drugih mestih je njihova akcija sicer še parali zirana. ker so pod ključem gla^ ni voditelji puča. v podeželskih krajih pa je stvar nekoliko drngač na. Tu je bil merodajen njihov korak, ko so se odkrito zvezali zemljoradniki, in to je ugodno vplivalo na mase kmetskega pre bivalfttva. ki vidi sedaj v komu n istih svoje politične prijatelje Vsekakor je smatrati revolncio narno gibanje za zelo resno in ne varno slasti še zato. ker v zadnjem času tudi meačanske stranke ne ia orraelno zedinjenje, niso
vi: — Dodatno k zadnji okrožnici am zapovedujemo, da nemudoma iregledate ose-bni sestav krajev-iih bojnih organizacij in jih spravite v popolno pripravljenost. Izogibajte se vsake provokacije napram vladnim organom, da ne ikodujete stvari. Nekaj dni bodite v neprestanem kontaktu s sek-cijskimi odbori, kjer dobite vse potrebne instrukcije. Po prečitg-lju dopis raztrgati! —
Se bolj jc pa zanimivo stališče tomunistične internacionale na pram dogodkom 9. junija, ki je izraženo v nastopnem; Komisija za Balkan je na plenarni seji izvršilnega odbora, po debati o položaju v Bolgariji zavzela stališče, da ie 1.) prevrat v Bolgariji brez Ivoma posledica zmage vojaške reakcije in fašizma; 2.) prevrat iničiije popolnoma znatne uspehe, ki jih je imelaMosedaj komunistična inretnacionala; 3.) prevrat vzbuja vznemirjenje v kraljevini SHS in sili državo k militaristic-nim načrtom; 4.) prevrat jc zrnata romunske diplomacije, ki se boji. da bi izgubila anektirano o-zemlje v slučaju oboroženega konflikta s sovjetsko Rusijo.
Z oziroan na navedeno smatra komisija za pronagando na Balkanu. da je treba za vsako ceno zaščititi v Bolgariji komunistične organizacije in storiti vse potrebne korake, da bolgarska vlada prizna legalnost komunistične stranke. V Jugoslaviji je treba vzpodbujati bojaželjnost. da se na ta način izzove oborožen konflikf z Bolgarijo. V Romuniji je treba širiti nezaupanje napram novemu režimu v Bolgariji, češ. da je Tankov avlada v zvezi s Horthvjem. Tako bi nastala opozicija, ki bo nolitičnega in nacionalnega zna čaja. V vseh drugih državah mo rajo komunistične stranke in strokovne zveze delovati v taki smeri, da bo nastalo meti širšimi sloji ne zaupanje do vlade. Pri tem je treba opozarjati mase na nevarnost, ki jim preti od strani militarizma in opozarjati jih na primer reakcije v BoJfVriji.
Glavno vlogo je igral V. Kola rov. ki je bil nekaj časa prvi za stopnik bolgarske komunistične stranke v Moskvi. Tu je dobil vse potrebne instrukcije in dokumente. ki so. kakor naprimer omenjeni dopis kom. interaacionaJe. kompromitirale stranko v očeh celi kupne trezne javnosti kot izda j al ko bolgarskega naroda. Mož je sedaj pod ključem in bo v družbi precejšnjega števila somišljenikov lahko še nadalje snoval svoje načrte, kako bi pogubil Bolgarijo.
Ženska banka.

V Pekingu iinajo banko, katero upravljajo samo ženske. Imenuje ie ''Ženska trgovska banka'*. — Cilj te banke ni samo ta, da vrši navadne trgovske posle, marveč v glavnem, da pomaga kitajskim ženam. ki se bavijo s trgovini. — Ustanovil pa je banko mož, ki je sicer glavni deriktor banke, njegova žer.a pa je podravnateljica in blagajnica. V odboru so žene biv-lih ministrov in raznovrstnih pred sedn'kov. V banki je 23 žen, in vsi tujci, ki prihajajo v banko, pravijo, da vrse te žene svoje posle zelo dobro.
=
Znamenita petletnica.
Brezprimerna hrabrost srbske vojske. — Prodrla je sama 50 km v sovražnikove pozicije, d očim so utrujeni Francozi zaostali. — 8 prebitjem te fronte je bil zabit prvi žebelj v splošni poraz centralnih zaveznikov. — Značilno povelje vrhovnega komandanta: V domovino, ali v smrt! — Začetek poraza centralnih sil.
Vr>\
Vsak predsednik Združenih diž Iv lahko sledi svoje pred-ništvo do izseljenca.
pRED dolgimi, dolgimi leti je pristala ob ameriši obali ladja. Na nji so bili moški in ženske. Med njimi sta bila oče in mati, ko jih naslednika je bilo namenjeno pred-sedništvo Združenih držav.
V tej deželi ima vsak moški in ženska enako priliko. To p omenja, da more edinole večje razuioništvo zmagati. Mogočno razuAirtštvo mora živeti v zdravem močnem telesu. Vsledtega mora današnja mati, ki hoče dati svojemu otroka jasno priliko v Ameriki, rledati na to, da m« da pravilen začetek v telesnem in duševnem ozira.
Kot je dobro mleko življenska hrana, je Bordempro Eagle Mleko priznano za mleko vseh mlek v svrho" hranjenja otroka. Sloves, ki je za imenom Bordeno-vega mleka, je posledica večletne prave službe. Izbirčna ameriška javnost, ki je vajena kupovati, kar hoče in kjer hoče, je posvetila svoje misli velikemu problemu mleka in velika večina je spoznala, da je Bordenovo Eagle Mleko edino mleko, ki ustvarja močne in zdrave moške in ženske.
Da veste, kako uporabljati Bordenovo Eagle Mleko xa hrano vašega otroka, smo natisnili v vašem jeziku navodila, kako ga je treba pripraviti za otroke vseh starosti in kako ga je treba dajati otrokom, ki so preslabo in premalo hranjeni. Če hočete ta navodila, izpolnite kupon ter ga nam pošljite
danes in mi vam jih bomo poslali brezplačno.
*
THE BORDEN COMPANY
Te dni je preteklo pet let, odkar je hrabra srbska vojska prebila bolgarske pozicije na solunski ronti.
Poleti leta 1913., je bolgarsko-nemško-avstrijska armada držala v svojih rokah fronto od Ohridskega jezera do izliva Strume V( morje. Fronta je bila dolga 450 km. Na tej fronti je iraeHsovraž-nik na razpolago 279 pehotnih bataljonov, 1179 topov, 1803 strojnice. 21 eskadronov konjenice in 80 zrakoplovov. Srbska vojska, ki je bila razpredeljena v centrih. je štela takrat 55 bataljonov in IS eskadronov. Imela je 263 topov iu 314 strojnih pušk. Ko se je odločilo, da izvrši zavezniška vojska
nje. Srbi so osvobodili Tikveš, s čemer je bila sovražna armada presekana na dvoje: nemško-bol-garska armada pri Bitolju je bila odrezana od doline Vardarja. — Nemci si se umikali proti Kičevu, Tetovu in Skoplju. Bolgari pa od Dojrana po dolini reke Strume. — S tem je bilo izvršeno-prebit je solunske fronte.
8 prebitjem solunske fronte je bil zapit prvi žebelj v splošni poraz. ki so pa nato doživeli združeni Nemci. Avstrijci in Bolgari. — Poraz na solunski fronti je pospe*
šil poraz Nemcev na francoskem bojišču. Brez poraza na solunski fronti bi se bili Nemei brez dvoma še dlje časa upirali in tudi na
ofenzivo, je bila leta, skupno s Piavi bi ne prišlo do avstrijske
Borden Balding, New York
Hark of The
Borden

SORDH
KUPON Označite, katera navodili NAVODILA ZA	OBEDI ZA.
HRANJENJE	OTROKE
IME ..............................
NASLOV ..........................
hočete:
KNJIGA ZA OTROKE
(1 Slovenian)
1 NE BODneu ČOHPA"
Lovski zakoni in ifiozemci.
(Foreign Luiguac* Information Service. — Juxoelav Bureau.) t
plačati poleg pristojbine za lovsko Licenco tudi £5 za orožni list. V Moutani treba inozemcu plačati $25 za pravico do lovskega orožja ; ravnotako v državi Oregon. Dovoljenje za rabo puške treba debit i tudi v državi Washington.
Sledeče države izda je jo lovske licence livzemcem ob višji pristojbini kot za nastaujene državljane: California, Idaho, Montana, Okla-
Sedaj, ko se otvori lovska sezo-tere države, Da drugi strani, srploli ua, mnogi prijatelji lova se živali-) p repo"ved u je jo inozemceni, da bi no zanimajo, kdaj in kaj smejo j šli na lov.
loviti, ne da bi priprli navskriž s1 Pristojbina za lovsko licenco za federalnim in državnim lovskim1 ne-nastanjence je večja kot ona zakonom. Nedavno je kongres za nastanjenee, in licenca za ino-sprejel zakon v izvršitev medna-' zenice je dostikrat večja od teh borna, Oregon, Rhode Island, Vir-rodiie pogodbe med Združenimi; obeh. V nekaterih drža vadi le oni g-inia in Alaska, državami in Kanado glede lova iimzcmee laorc dobiti lovsko li-^ y Peunsvlvaniji je inozemcem na ptice selivke. Ta federalni za-| eenco, ki je zemljiški posestnik. 1U.	prepovedano posedovati
Dodatno mnoge države zahtevajo orožjg in iti na lov, marveč tudi od inozeimeev posebno licenco za i metu pse. To je menda edina dr-strehio orožje.	žava, ki ima kako odredbo glede
Inozevucem je "pripovedano iti p^ov. knr se tiče inozemcev. ua lov v sledečih državah: Colo- In okorne i se smatrajo kot "non-rado, Connecticut, Illinois, Kan- residents'f in so podvrženi istkn sas. Nebraska, Nevada, New lovskLm ličen am kot ti-le v sle-Mcxlco, North Dakota, Pennsyl- dr"ill državah: Alabama, Arizoma, vama, I'tah, West Virginia in Florida, Iowa, Kentucky, ijoiris-Wisconsiu.	» >1 iaua, Minnesota, >fisso«iri, South
V državah Colorado, Nebraska, Dakota, 'IVxns i« Washington. New Mexico iu Pennsylvania se Sledeče države pa ne delajo niže sama posest strelnega orožja kake razlike glede inozemeev in smatra kot dokaz preikrs'tve lov- nimajo m:kakih posebnih lovskih skega zakona. V državi New York <«dredb glede njih: Arkansas, De-.«e ne dovoljuje inozemceni. da l»i iawnre, fJ'»orgia. Indiana. Mary-imeli puške in sli na lov, razen hind, Michigan, Mississippi, New ako <i zagotovijo posebno dovo- tfarushire. North Carol'uia, Ohio,
kon preeej umejnjc lovske odred be nekaterih držav,. kajti države ne smejo imeti daljših lovskih sezon, kot jih dovoljuje dotieni federalni lovski zakon V boljše ravnanje za iovce je Department of Agriculture (poljedelski odde-iftkiizdal posebno brošuro (Farmers Bulletin No. 1375). ki vsebuje pregled letošnjih lovskih sezou v vseh državah. Ako s^ kdo zaini-ma, aiore dobiti tako brošuro brezplačno — dokler je še kaj v zalogi — . ako pi^p na l". S. Department of Agriculture, Washington, D. C.
Ako prelistamo to brcforrieo, lajdemo. da v<ie države imajo svo-
je la<tne zakone za zaščito m Ijenje od 4'conservation oonwnis- South Vrtrolrna, Tennessee m Ver-Jiranitev divjačine in da izdajejo lovoljenj" (license), ki upraviču-je ini^jitelja. da sme loviti in ■streljati divjačino v dobi. ko je !ov d ovci jen. Havm^taka dovolje-■ija z^ ribolov. Lieense so trojne vrste; za nastanjence (resi-leni s >, ne-nastanjence (non-resi,-lent.*) in inozemce Nekaj malo iržsv nima povlwiH' odredb gle-1e inozemeev in ne napravlja ni
f lour 7. V državi New Jersey sme mont. inozemce imeti puško in iti na lov le tedaj, ako poseduje sMwtlvNce, katerega tista vrednost- znašla 000 čez vsa bremena; v tatkem slučaju sme dohiti licenco.
Po potresni katastrofi na Japon-akem.
Po potresni katastrofi na Japon-
. xr ,	, A skem je brez dela 80.000 profesi-
Dnurva Massachusetts zahteva. . . A . ,	^ / ,
da mora inozemec podedovati ^»^ov ,n uradmkov. Pr. obnovi
z niljisčc. ki ceni na vsaj $500, Tok,ja bo rao^r,0 dob,tl SVO-> V™*1 ako ho-'c dobiti dovoljenje za lov okoii 300-000 ljudi. Koliko je mrt-alt rabarjenj^. Država Virginia v,h- se ^ vednn	Pravijo,
kitke razlike oied državljani in daje dovoljenje vsakemu inozem- da Jih Je J Tokiju okoli 110.000, :nozentei. Večina pa onih držav, ki en. ako jc bil že pet let v držaji v .Tokohami 30.000 in v drugih kra-Mjnjojo lov mozemeem, jih m je pose^nik; v takem slučaju iih 25.000 Porušenih in poškodo-starijo v razred ''ne-nastanjen-i plačuje za licenco, ravno kakor vanih je 700.000 hiš. Tri milijone •ev", oziroma izdajajo posebno državl jan.	prebivalstva trpi na posledicali po-
iov.ske license za inozemce. Neka-i V drža v ^ Idaho mora inozeme« tresa.
srbsko armad(Tmočnejša od nepri-jatelja za 9 bataljonov. 39 topov, 38 strojnic in 15 eskadronov. Vrhovno poveljstvo vse vojske na solunski ronti je odredilo, da se ima i prebitje bolgarske fronte izvršiti v oddelku, kjer je bila razvrščena srbska armada, in sieer v sektorju Soko-Krivački kamen. Druga srbs'ka armada je imela napadat": na črti Soko-Sušica, in sicer s šu-madijsko in dvema francoskima di vizijama v prvi črti in s timočko n jugoslovansko divizijo v rezervi. Angleško-grske čete so bile razvrščene na vzhodni strani od srbskih. francosko - italijanske pa zapadno. V sestavi druge srbske armade je bilo torej koncentriranih pet divizij in 365 topov. — Po določenem načrtu se je imel artilerijski pripravljalni ogenj pričeti točno ob osmi uri zjutraj dne 14. septembra. Noč 13. decembra je prošla docela mimo. Vrhovni komandant, takratni prestolonaslednik Aleksander z vojvodo Mišičem in z operativnim oddelkom štaba vrhovne komande so prebili vso noč na pozicijah. Ob zori 14. septembra sc je začel napad na celi črti. Ob osmi uri zjutraj je začel artilerijski ogenj, ki je trajal ves dan in vso drugo noč. Dne 15. septembra ob polšestih zjutraj je udarila pehota v napad. Uspeh artilerije je bil ogromen. Vsi neprijateljski topovi so morali obmolkniti. Šum^dijska divizija je v junaškem naskoku zavzela prvo črto sovražnih položajev in dobila v roke črto Slonovo Uvo -Veternik. To je bila najmočnejša bolgarska pozicija, ki je padla kakor hišica iz kart. Med tem je sovražnik dobil ojačenje. in že se je zdelo, da bodo sovražne sile zopet vrgle nazaj srbske čete. V tem kritičnem trenotku je osvojila šuma-dijska divizija vzhodne grebene Veternika. Jugoslovanska divizija je hitela na pomoč 122. francoski ter skupno s timočko divizijo za vzela Obrn in Borovo Čuko. Ob pol petih popoldne je padla v srbske roke tudi najvažnejša pozicija Kravački kamen. Ofenziva se je nato nadaljevala samo s srbsko vojedeo. Francoske divizije so utru jene ostale na svojih zavzetih položajih. Dne 16. septembra je ju goslovanska divizija zavzela goro Kozjak, najvažnejšo strategično točko na vsej fronti. Takoj nato je Timoška divizija zavzela Topolac. Po petdnevni ofenzivi je srbska vojska prodrla do črte Konopište-f'aterna - Gizan bej. Takoj nato je 1. armada s svojo konjiško divizijo zavzelaTozarce in prišla za hrbet drugi nemški di\aziji, dočhn je druga armada prodrla do Ka-vadarea ter presekala pot za umikanje bolgarski armadi pri Doj-ranu. Ker so pa napadi naših zaveznikov ostali brez uspeha, je prišla srbska armada, ki je prodrla 50 kilometrov v neprijateljske pozicije, v zelo mučen in nevaren položaj, zlasti ker se je pojavilo tudi pomanjkanje streljiva. V tem položaju je vrhovni komandant i zrla L povelje: v smrt! — Prva in druga arnfada sta dobili ukaz. da nadaljujeta o-
katastrofe. Sijajna zmaga srbske vojske je bila začetek splošnega, poraza centralnih sil. Važnost tega znamenitega dogodka se bo mogla po zaslugi oceniti šele v zgodovini.
Nezgode v kamenolomih.
Leta 1922. so bile varnostne raz-mere v vseh kamenolomih Združenih držriv nekoliko lx>ljše kot prejšnje«;a leta, kakor je to razvidno iz jv)ro*'ila, ki .so ga dotiene konpanije predlcžJe federalnemu rudniškemu uradu, i&nrtnih ne-zg;>d j»* bilo l^ta 1922. nekaj manj od dveh (natančno: 1.91) na vsakih 1000 delavcev v popolnem obratu. Prejšnje leto je to razmerje zn:i£a!o natančno 2 od 1000. IVukodovanili je bilo 171 za vsakih 1000 delavcev nasproti 174Vo v prejšnjem letu. To znižanje nezgod, dasi malenkostno, je vendarle važno v očigled okulnosti, da je količina dela tekom 1. 1922. njla za 15 od-sto večja kot 1. 1921.
Iz poiočil je razvidno, da je bilo leta 1922. vposleuih v kaninokmmi -industriji 79,081 delavcev, od katerih je 48.527 delalo v jamali in 30,554 pri strojih za zdrobi jen je kamna (crusher), v klesarnicah in drugih delavnicah »r/ven jame. Tekom leta s> delavci v jami delali povprečno 218 delovnih dni, kar je skupaj znašalo 12.057,954 šiht. odnosno 11 o^Lslo več siht kot leta 1921. Delavci izven jame 9o delali 285 delovnih dni, oeiroana S 821,884 šilit. kar je za 22 odsto več kot loto poprej.
V jamah je bilo 92 smrtnih slučajev in 7.049 drugih nezgod, kar po menja 2.29 smrti in 175.38 po-*' ikedb za vsakih 1000 delavcev. Iz^ ven jame jc bilo 10 smrti in 4.790 drugih nezgod, kar znaša 1.38 smrti ii< 16176 poškodb za vsakih 1000 delavcev; leto se pri tem ra-čuna, kot da ima 300 dni.
Delalo se je tekom lota 1922. več v vseh sedmih strokah kame-nolomne industrije: cementni kamen, granat, apnenec, mramor. peščenee, skrilavec m kremeni.
čerkeška pripovedka.
Neki mož in neka mlada žena sta se srečala na križišču in šla skupno dalje. Mož je nosil na hrbtu velik kotel v eni roki je imel živo pišre, v drugi pa palico in istočasno je vodil s to roko kozo na vrvi. Ko sta prišla na neko stransko pot. je rekla mlada žena možu: — Jaz se bojim in ne grem več dalje s teboj. Tukaj je samota in nikdo hi mi ne mogel pomagati, če bi me ti hotel proti moji volji po« ljubiti. — Mož je odgovoril: —• Ako se bojiš, zakaj si pa sploh ša z menoj ? Toda bodi brez skrbi, kajti kako naj te jaz proti tvoji volji poljubim, ko sem pa tako obložen in imam polni obe roki T — Žena pravi: — To se samo tako zdi. ker ako vtakneš palico v zemljo in privežeš nanjo kozo in ako obrneš kotel in ga postaviš na zemljo. potem položiš pod njega pi-
sče, potem me pa že lahko polju-V domovino ali [bil in jaz se ne bom mogla braniti.
— Mož je vzkliknil: — A. ti se pa nisi včeraj rodila, na vse t« bi jaz fenzivo. in sicer prva proti Prile-Lne prišel. — In ko sta tako dalje
pu in Babuni, druga pa proti Ne-gitinu in Gradskemu. Sovražnik je poskušal vse. da ustavi napade. Vsi njegovi poskusi so se izjalovili vzlic temu, da je dobil ojaČe-
korakala. je mož vtaknil palico v zemljo, privezal kozo nanjo, položil pišče pod kotel, nato je objel in poljubil mlado ženo. lei se ni mogla braniti.


OLAS NAJlODA. 9. OKT. 192»
»a j.
. v
i
Spisal Avetis Aharoneam.
Arraeuska povest.
Mraz je bilo, zima in snežni metri Noč je bila tudi tako temna, tvku> Ktrašna. da so ljudje v bribo v-vk i vasi O. . . ob tej uri niso mogli domisliti, kdaj so nazadnje videli dan in solnce, svetlobo in gorkoto in jasno nebo. Tudi veter je vlekel, pa kakšen veter! Zdelo *e je, da veje iz mrtvaškega sveta. Iprral i»e je h snegom, toda to je bila demonska igra; oblikoval je predmete, toda njegov dih je bil smrtonosen. Zmrzovali pa niso samo ljudje, ampak eela vas O. . . z vnemi svojimi kočami, trvojimi »kednji pred to peklensko vihro, in teiko se je dalo spoznati, je h bil to trepet od mraza ali od strahu. Oj, vaščani so se bali narave, in kako mo se bali, kako so bili prestrašeni nad njo! Grom in bli**k — viharji in neurje, jim niso bfti nedolžna, brezmiselna igra narave; ti prihajajo s prav določenimi, strašnimi nameni, to kmet dobro ve. Kako bi ne trepetal! — Se sreča, da se je zoper blisk človek lahko pokrižal. zoper snežni metež je bil pa gorki hlev in sa*i ki (ozek prostor brez oken, ki dobiva svetlobo od zgoraj skoz luknjo v stropu.)
Kako je tulil vihar, in vselej, kadar se je ralzegalo to strašno jemanje, so gosti, ki so sedeli v hr-ii Melika - Sabina na obeh stra* neh sakija, nehali govoriti, pobra* li pipe iz ust, se spogledali in čutili takorekoč notranjo potrebo, da se drug drugemu približajo in se bolj stisnejo. Moj Bog, sneg in pa mraz sta že dobra ob svojem času toda ta vihar, kaj ta strašni vihar le namerava, kaj pomeni!
Nihče si ni upal govora tega strašnega elementa glasno razlagati, pa so ga vsi dobro razumeli. To je bila za vse velika pesem usode, ki jo je zlagal vihar, ta večni popotnik, iz bolečin sveta, iz vzdihov slabotnih, iz krika njih. ki so brez pomoči, iz solza teh, ki so nesrečni, in iz skrbi ubožcev. Niti en tožeč glas ni zamrl v brezmejnosti. Od najslabotnejšega, srce pretresiijočega šepeta, do gore majočega bučanja je zbral vihar, kot zvesti varih obljub, vse v svojem eteričnem naročju; in včasih jih priveže na najvišje vrhove gora, ali pa na prostrano temo jam. včasih jih pa izpusti, da gredo v niža v o in se oglase preti svetom, se oglašajo v ječečih m grozečih glasovih in govore prestrašenim človeškim ušesom o neizpremen-Ijivi usodi.
—	Oj pekel je zunaj — je dejal eden teh ki so sedeli, da bi sploh nekaj dejal. — S%-ojemn sovražniku bi ne privoščil, da bi bil na gori.
—	Na gori, — je drugi posmehljivo d vrnil, — kot da bi imel pogum, da greš zdaj do naših vinogradov, in zraven govoriš o gorah. Ali ne slišiš teh glasov! Nebo in zemlja sta se spopadla.
Zopet je zavladal molk. Vsi so imeli dovolj misliti.
Hlev na vrata so nerodno zaškripala. Vsi so pogledali v to smer. V poltemi se je zarisala moška postava, ki je bila zavita v ^atirski plušč videti kot snežen kup. Mož je moral biti dolgo časa v sneženem meteža.
—	Dober večer, — je dejal do-šlec in otepal s svojega plašča debelo sneženo plast.
—	Bog h teboj, o ubogi Haj, prida, pridi, naprej stopi! Saj si že ves premrl! — so od tu in tam klicali navzoči s skrbnim glasom. —. Dajte Ilaju prostora, da bo sedel.
—	Da, pri Bogu. premrl sem! — je dejal prišlec, ko se je naprej pomikal. — Nemogoče je dlje zunaj ostati. Človek bi menil, da se nebesa podirajo; še v vasi človeka duši. Sneg in vihar! Joj, kakšen vihar je to, kakšen vihar! —• Pa sem rekel, v saki grem, se po-grejem, pa se zopet dvignem.
Mož je sedel.
Nad buha?jem (buhar je odpr ta peč, ognjišče, kamin, ki se nahaja sredi zadnje stene sakija) v mali okajeni luknji je mirno svetila oljnata svetilka. Kotni plamen se je nagibal in lahno trepetal kot da se boji vetrovepa bnčanja. Pa je le dajala slabotno luč, toli-
Molitveniki:
ko, da se je pod seneo g<cr;t'b ovčjih-kož začrtavalo nekaj obrazov. Tudi na novodošleca je padlo nekaj zibajočih se rmeaikastih žarkov. Bil je kmetiški obraz, ki mu je mukepolno življenje vtisnilo pečat divjosti in bolest se je bila ugnezdila v globokih gubah trde kože. Bil je še mlad mož, toda videlo se je, da je že veliko doživel.,	,	_ „
" -	v usnje vezano ............. UO
Izpod gostih brkov sta se pokazali Skrbi za dušo:
dve debeli, močno stisnjeni ustni- v platno vezano........... JI
ci, ki sta dajali njegovemu oblič- v usnje vezano..............
, . ,	.	... v fino usnje vezano ........ LN
ju neki trmasti izraz. Oci so bde!
majhne toda žive m ognjevite. pOUČne knjige!
Ddb
Marija Varfcinja
v platno vezano ............ .70
▼ usnje vezano ............	LM
Rajski glasovi:
v platno vezano....................71
v usnje vezano	...	1-30
v fino usnje vezano ........	1j60

Bil je vaški Čuvaj, plačani nočni! čuvaj. Bil je Armenec, ki jih je1 veliko prebivalo v vasi O. . . toda vsi so se bili izselili, in le ta edini je zaostal, kot zakasneli- žerjav. Prebivalci njegovega imena niso dobro poznali. Namesto Na ho so ga nekateri imenovali Mho, drugi so dejali tudi Mko, nazadnje pa so se vsi zedinili v tem. da so mu rekli preprosto "Haj". Tako je bilo dobro, lahko se je izgovarjalo. Saj je bil tudi res Haj (neko narečje rabi besedo Haj namesto besede Armenec), zakaj bil je Armenec iz vasi Osma.
Saki je bil gorak.
Metež je še vedno trajal.
—	Taka noč je prehitela tudi u-bogega nesrečnika; res, — je dejal vaški načelnik Gevo — šlo je za kmeta, ki ga je nekaj dni prej zgrabil sneženi vihar in ga zadušil — kolikokrat smo dejali, ne hodi, ne begaj ob tem snegu in zimskem vremenu okoli, ženo imaš in otroke!
—	Eh, kako neumno čenčaš, to je bilo v moževi usodi tako določeno, — je dejal Melik, — on je moral iti in se moral zadušiti. Kdo more uiti usodi T
—	Res, res, Melik, — so dejali nekateri, — to, kar je usoda napisala. se ne da izbrisati.
—	Usoda, vsemogočna usoda! Ob tej strašni nočni uri, v poltem-nem jami podobnem sakiju, ob grozotnem bučanju vetra, ki je v slepi moči pripovedoval strašne reči, je "bilo težko najti bolj primeren predmet za razgovor.
—	Jaz ne verujem v usodo, — je dejal glas iz sakijevega kota.
JO
.50

.n .ft
Abecednik slovenski:
broširan ..............
trdo vezan.............
Hngletko-slovi mlil slovar
(Dr. Kern) ................ 5.00
lageUm stoika ali aaok kaka naj as k sv. —" strele .... It
tarnati iivlnozdravnik ..........115
Dva sestavljena plesa: Cetvorka in beseda spisano in narisano......JS
kwfcuk •»•••»•••«•••••».»•• ,?6
Hitri raJhmar ................ JO
-ugoslsvlja. Zemljepisni pregled L25 Knjiga o lepem vedenja.
Trdo vezano .............. 1.00
Kako se postane ameriški
državljan .................. .15
Knjiga a doetojnan vedenja .. JO
Kako postanemo stari .......... .40
Mlekarstvo a Črticami aa Sivino rej o ............
Vemšks wgle&I tolmač Najvetji spfsovnik ljnbavnik Nemščina bres učitelja
d©l eoaneeeoaeeea^aaeaee jM 2- dfl ooooooa*««teee«va*ooae JM
Varila sa olika................ M
Peretnlnar
1.	letnik .................. JO
2.	letnik .................. JO
3.	letali .................. JO
-"raktičnl računar ............ .75
Ročni sIov.-angL in angL-slov.
slovar ...................... .70
Slovensko-angleška slovnica,
s slovarjem, trdo vezana......UBO
Sveto pismo stare in nove zavese.
vsebuje 1040 strani............3.00
Splošno knjigovodstvo. 1 tn 2 del $2.50 Slovensko-italjansld Id Italj.alov.
slovar ....................... U0
'lovensko-nemški in nemško-sloven-
ski slovar................... J50
Slovenska Narodna mladina .... 1.—
Spretna kuharica ................1.25
Slovenska kuharica ........'.... 7.00
Spretna' kuharica, trdo vezano 1.50
1'mni čebelar.................. 130
"ošilna knjižica .............. JO
Veliki slovenski splsovnik raznih raznih pišeta, trdo vezano 1-56
Veliki vsevedež ................ 1.00
^■»odbe sv. pisma .............. JO
Zgodovina Sikov. Hrvatov In Sla-
4.	sv.
5.	sv. • *t.
7. sv.
S. *v. Pasjeglavei .............75
0. iv. Kaka mm ae jm Hod,
(Brencelj) ................... JO
10.	sv. Kaka Nas m Jas likal,
(Brencelj) ................... JO
11.	sv. Kak« um m it* Uktf,
(Brencelj) ................... .60
2. sv. Is dnevnika malega pa-
redneža, trdo vezana...........60
14. sv. I JiiiilJsn^e slika. —
'Brencelj) ................... .60
5.	zv. Joan Mlseria. Povest Ia Španskega življenja .......... .60
6.	sv. M« v flmn Ike. Po resničnih dogodkih ................ M
Mali IJndja, Vsebuje 9 povestL
Brofiirano .................. Jg
Trdo vestno ................ US
Mhit življenja, tivan Cankar) JO
Mrtvi Goslač .....................£5
Materina žrtev ................ JO
.................«0
.................. .70
................ JO
ifii*a Poštenjakov!« .......... JO
Mitva srca. Povesti. (I. Tavčar) LfiO
Marjetica .......................70
Naia Vas. 1. del vsebuje 14 po-povesti (NovaČan) —
Vezano ...................... 1J«
BroSirano .................... 1J0
Naia Vaa. 2. del vsebuje 9 povesti
Vezano ...................... tM
Brofiirano .................... L00
Na Indijskih otokih .......... J«
Naseljenci .................... J|
Na Preriji .................. JO
NihiHst ...................... ,(|
Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskea polka ....'...... U0
siodna Biblioteka:
Amerika in povsod dobro, dear*
Vsi poglej so se obrnili prot! i^miek
2. zvezek
Razne povesti in romani:
tisti strani, začudenje je bilo solo-ino.
- Kdo je ta velikan? — je zbad ljivo vprašal Melik.
— Tvoj služabnik, jaz sem, Melik. Jaz ne verujem v usodo, — je Amerika In	trd. ve*. 4.00
glas trdovratno ponavljal.	Andrej Hofer ................ JO
Možje niso vedeli, ali naj se sme- jl*w»eška vedeževalka .......... J5
jejo ali naj se jaze. Ta, bi ni vero-
val v vsemogočno moč usode, je Beli rojaki, trdo vezano
bil nebogljenec — Haj!
—	Najbolj zanikarna koza bi se lahko razjarila, — je dejal Melik, napol porogljivo, napol razdraženo. V resnici so bili vsi razburjeni, in kako tudi ne! Melik. mogočni Melik je veroval v usodo in se je bal. Vaškega načelnika Geva, pred čigar palico so se tresli vrbovi listi, je bilo groza pred u-sodo. In po-p, naj je pridigal, kar je hotel, navsezadnje je prišla n-soda. Haj. ta zanikarni Haj. pa ni veroval v usodo in se je ni bal.
—	Da, jaz ne verujem v vašo usodo, — je ponavljal Haj, to. pot ko je videl vase uprte zaničljive poglede, z ostrejšim, pogumnej-šim glasom, — in lahko bi vam v tem trenotku dokazal, da imam prav. pa le škoda, da moram ven, da grem po vasi naokoli.
—	Ostani, ostani! — so radovedno zaklicali nekateri glasovi.
—	Načelnik, reci, da naj ostane; vasi zdaj vendar ne bodo oropali.
Na n&čelnikovo željo je Haj zopet sedel na svoj prostor. Vseh pogledi so se obrnili proti njemu, vsi so čakali na to, kaj bo ta mož pripovedoval, ki s talno drzno trdo-vratnostjo taji usodo.
—	Tisto leto, — je začel Haj,
—	nas je bilo deset oseb, takorekoč deset norcev. Vseh. deset nas je nosilo v prsih živ ogenj, enak ogenj, užgan od Istega bliska, ki jc žarel in nas skapej vlekel. Vsi smo imeli neustrašno srce, in kakšno srce! To je bilo morje, ki je od bolečine prestopalo bregove, ki ga je sramota zatemnjevala,
(Nadaljevanja na 6. strani.)
J5
'.*".".. lioO
Soy, roman, trdo vezano ...... .75
Božja pot na Bledo.......
Božja pot na Srnama Geta
Turika vojaka...... JO
čarovnica starega grada........ J5
C vetke ..•...•••••••»»»••••••
'iganova oeveta .............. J5
sas je zlata .................. JO
Vetrna BorograJAa ..........
Doli z orožjem .............. JO
Dve sliki — Njiva, Starka —
<Mefiko> .................. JO
D^^ft FOkft • • o o o a • a a a a • • a o a a o
Devica Orleandui....................Jt
lom in svet. Letnik 1906 ....	«.00
Duhovni Boj ...................JO
Elizabeta ............................J5
Iran Baron Treok ............	J5
Fra Diavolo ..................
(2 sveska) ....................U0
Grelnik LenardL (Ivan Cankar)	.75
Gočevrid katfjriv<i ................J5
Gruda aadra ....................................JO
Golem, roman .....................................70
Hedvika ............................................J5
Hoaiereske. Groteske
t dobe ponta in kajev ................JO
x zapeike giabeH ............................U0
cralee
los. Jurčič spi xv. Cvet in
sodnika. Brofiirano ........	.75
Trdo vezano ...............UJ1
cesarja itd. Brofiirano ......
Trdo vezano .............. U0
. xv. Dr. Zeher, roman. Tog— .w, tragedija v 5. dejanjih.
Trdo vezano ..............
KralJeviC in kMi ............
\raUka Mnčcalca, trdo vesano ltfacs, trdo' vesano ............
4adbdte pavcatt. — Od kile do ki-ie. — Sin
Stri povesti: Nagla beseda: Tujčeva osceta; Gospod Qrahar; List
Papirja ......................
Stric
............... JBS
.............. JO
Slovenski pisatelji«
2.	sv. Jss. Jnrčii shrani spM.
Vsebuje 7 povesti .......... UO
3.	zv. Dr. I vaa Tavčar zbraai spisL Cvetje v jeseni VlaoBm kronika 2.00
Spilmanove pripovedke:
t zv. Marto, Itrčansld deček Is
najboljše ..................... JO
B^Wril ooo**ooo*»oo*«aaoaaaaaaa «40
Roj s prirodo ................ .40
Božja kazen .................. .40
Babica .......................... L20
Beatln dnevnik ............... .70
trtica iz življenja na kmetih .40 Grška Mytologija, 2 knjigi .. 1J0
eneral Laudan .................70
Kranjska čebelica. Poezije ... .40 Nekaj ix ruske zgodovine .... .40
Napoleon prvi .............. 1.00
Nesrečnica .........—...........70
Rimska Mytologija ...........70
Spisje. Vsebuje 11 povesti .... .40
Svitoslav ........................ .40
Spisi AndreJčkovega Jožeta, — Popotni Usti, nočni prehod Itd .40
V Gorskem zakotju .......... .40
Za kruhom....................40
Zaroka ob pol noči............ .40
Z ognjem in mečem.......... 5JO
i lost in veselje................1-00
2. zv. Marijina otroka, povest iz ....
kavkaSkih gora ............ J5
4. ®v. Praški judek ............ JS5
8. zv. Tri Indijanske povesti ......30
0.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest is Japonskega .... JO
10.	zv. Zveti sin. Povest iz svlade Akbarja Velikega............ J5
11.	zv. Bdeča in bela vrtnica, povest .••....•••.*••.•....... JO
12.	zv. Korejska brata, Črtica iz
mlsjonov v Koreji .......... ..JO
13.	zv. Boj in ratag«, povest ____30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest is sgodovlna kanadsko .................... J§
5. sv. AngelJ snftnjev. Brazlljska
povest ...................... J5
1«. zv. BatokopL Povest ...... JO
17.	xv. Prvič med Indijanci aH vožnja v NBtaragna ........ JO
18.	sv. Preganjanja Indijskih mls-lonarjee .................... jo
0. xv. Mlada mornarja. Povest JO
Šaljivi Slovenec .............. .<0
vitanje, roman, trdo vezano____1.00
trdo vezano ...................55
Turki pred Dunajem............ .00
Trenutki oddiha .............. .40
Umor v Sarajeva............... .10
išnjeva Kepatlea. Satiričen roman. 2 knjigi .............. US
Vera, roman ................. J5
Trdo vezano.................. J5
Veliki vsevedež..................1.00
\'rtnar. Rabindranat Tagore, trdo
vezano ........................ .60
Zadni dnevi nesrečnega kralja JO Zaklad na kozjem estrova ....
Zadna pravda ................
Zmaj iz Bosne.................
Zlatarjev o Zlato ..............
Ženini naše koprnele...........
Zmote in konec gospodične Pavle Zbirka slovenskih p*v-stt:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo ..
2.	zv. Hudo brezdno ............ .35
3.	zv. Vesele povesti. .......... J5
4.	zv. Povesti in slike .......... J5
5.	zv. Študent naj bo. NaS vsak dan jI kruh ................
Zabavna knjižnica:
22 zv. Pegan in Lambergar...... .73
23. zv. Črna smrt.................75
4 zv. Zločinci .................75
"t. zv. Mož z razregano dušo .... 1.25
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
knjižnica:
Bilke ...................... -20
Bela nod, — maU Junak	JO
Izbrani spisi Valentin Vodnika JO Kuhinja pri kraljici gooji notici JO
Malenkosti .................. JO
MoJe tivljenjo. (Ivan Cankar) .40
Paberkl In Boža ........... JO
Obiski. (Cankar)	U0
»biski. (Cankar) Trdo vezano .. U0 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka J5 'ovestice, KsMndransth Tagors.
Vsebuje 5 povesti ........ .40
etelinov Janez, (AleSovec) —i
Trdo vesano ......................75
BroSirano ..................
Pariški zlatar .................. J5
Pasti in zanke, kriminalni roman .40
Podjedal Mehikanec .......... JO
*avesti	Gorkega .... .IV
Pod svobodnim solnceas, 2 knjigi 2JO
Pravljice H. Majar .......... JO
Povesti slovenskemu ljudstva v
in zabavo ............. J5
Požigalee ...................... JS5
Praprečanove zgodbe............ J5
Predržani Prešern in drugi svetniki v gramofona ............ >25
Patria, povesti ls Irska Junafika
dobe ...................... JO
idohe is misijonskih deiei .... JO
P 'ter Zgaga .................. JO
Pet tednov v zrakoplova, trd. ves. U0 Ptice selivke. (Rabindranath Tagore)
— L 00
Pred nevihto ................... J5
Razkrinkani Ilslirtiiii I oni ^ MoJa
preteklost .................. JO
leveindja na Potragalskom..... JO
............ JO
JO JO
.80 1.00 J3 .40
.35
Igre:
Dva
Mina Sob. 3 enodojanks svetova, joditthw. trpini .... L00 iMfk Veseloigra v 2 dejanjih JO isndnamns. Komedija v 4 dejan-
jlb aaaaaaaaaaaaaaaaaaoaaaao	JU
Martin Kipu. Drama V petih de-
JanjUi ............JO
Revizor. Komedija v 5 dejanjih 1.00 Teoftore sanje on Miklavžev čer. Mladinska igra • petjem v 3 dejanjih .................. .<0
»Irka Untfdh tgm. 9
. snopK. Kaset Herod, talka, Župan, Sardamsld,
nad petehnom in km........ JO
. snopič. Mlin pod scmlje, Sv. Neža, Sanje .......................JO
. in 8. snopič. Sinovo maščevanj«, Za letovišče, Občinsk tepček. Dve materi, Neža s Bleda. Najdena hČl .................. JCj
. snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne Izostane, Očetova, kletev, Čašiea kave .... JO
1.	snopič. Večna mladost in lepota, RepoStev, Preperljiva soseda JO
2.	snopi«. Izgubljen sin, V Ječi, pastlrici in kralji, Ljudmila, — Planšarica .................. jf
3.	snopič. Ves talka. Smrt Marija Pevice, Marian otrok ...... JO
4.	snopič. Junašk* deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoriov .. JO
5.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Nežn .........80
7.	snopič. Dimež, strah kranjska dežele: Oh ta Polona, Prisiljen stan je zaničevan............ j(p
8.	In 19. snopič. Pijavka, Skriven zaklad. Rešitelj. Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaške Bmjke .................... jm
0 snopič. Sv. Jast; Ljubezen Marijinega otroka .............. jo
Pesmi in poezije:
Godec; poleg narodnih pravljic a Vrbskem jezera. (A. Fantek)
Trdo vezano ................ .75
MoJe obzorje. Eng. G an gel. Poezije
Trdo vezano ----.*........... 1J5
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in dragih pesmi ...................40
talade in romance. (A. Aškerc)
Trdo vezano ................ ua
BroSirano ...................75
>sml. (Simon Jenko).........45
Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovensko pesmi In pr»> vodi znanih slovenskih pesmi v angleščini....................
'oezije. (Simon Gregorčič) —■ trdo vezano ..................
llolica. Pesmi za mladost.....60
lovenska Narodna lirika. Poezijo JO
Sta ugank. (Oton Zupančič). _
Poezijo .................... M
lob sa mladi sob, pesmico .... JO Dedek Je pravil, pravljice .... .M Mladim srcem	J5
Narodne pripovedke, 8. svesek.. .40 Iarodno pr^ovedke, 4. svesek.. JO 'ravljice in pripovedke aa mladino:
1.	zvezek ................... JO
2.	zvezek.............-....... JO
Slavček, zbirka soiSklh pesmi J5
vončekL Zbirka pesmi sa mladino:
trdo vasano ................ UO
Zbrani spisi za mladino:
1. zv„ trdo vezano. Vwbuje 15
povesti ...................... JO
'J. zv., trdo vezano. Pripovedk*, in pesmi ...................... JO
3.	zv., trdo vezano. "Vsebuj** 12 po-
T6Stl »•#aanaaoaeeannaanaoaa	JU
4.	zv., trdo vezano. Vsebuje 8 povesti ...................... JO
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat
6.	zv., trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ..........*....«.*.... JO
m kn
H pravljica s slikami JO pravljica s slikami U0 pica; pravljica a slika-
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
pravljica o stikam! U0 Trnoljčlftft, pravljica ■ slikami UO
Pesmi z notami:
Ameriška slovenska lira — Koncertne pesmi za moške in mešane zbore..........................
Gorski odmevi, (Laharnar.) Zbirka moških .zborov ln čvetero
spevov. 1. zvezek ............. ,45
2. zvezek ............................45
Narodne vojaške. (Ferjančič) .... JO
Narodne pesmL (Marolt) ....... JO
Naši himni; Lepa naša domovina;
Bože pravde. (Marolt) ........ .15
Narodne pesmi Žirovnik
1- w......................... .20
... zv. ........................ .20
..................... .30
ivljle
knjižnica spisi, vsebuje 10 Slovenski šaljivee .
.70
Zbrani spl-
Razglednice:
Zabavne. Različne, ducat........ J5
..............
ducat . Iz raznih
Sv.
knjiga, nova arabska
........,.. 1
■.......
■......1
».....«.»..	40
sla, (Jurčič) ....................JO
.......................Jt
fr Atencev
po
Narodne himne in domorodne pesmi, Marolt ................ jo
Pomladanski odmeri. Pesmi aa so-ran, alt ln bas
L zvezek........................
'*' »vezek ........................
Pianinke. (Laharnar.) Pesmi a spran, alt, tenor ln bas:
1. zvezek ...............................40
svezek...................... ,40
Vojaike narodne pesmL (Koal) .. JO Orlovske himna. (Vedopivae) ... UO Lira, srednošolaka pesmarica:
1. zvezek .................... U0
svesek .........*.••....... U0
Priložnostne pesmi za Izven eerkve-*ne in društtene slsvnostl — .. .
(13 mešanih ln 3 moški zbori) UO Nočne pesmi. (Adamič)	U5
upletL (Gram) —
1.	Kranjske šege in navade .... J5
2.	Učeni Mihec; Slabi časi____ J5
3.	Nezadovoljneš; To zares ulit-v« mi ........................ jg
Slovenski akoodL (Adamič) =» Zbirke 22 mešanih ln moških zborov j
1.	svesek..................... .75
2.	svesek..................... .78
krajev, ducat .40 Mešani in moški shirt. < Aijaš) «
1 svesek: Domovini; Nevesti; Ne svenl ml; Naša sveada; Ujetega ptiča točba; SočL ............ JO
1 svesek: Prt zibelki; Cerkvica; Ne teihn; OJ planine; OJ s Bogom tf planinski svet; BoUkodomskl mladini; Na brega ............
S. svesek: Psahaa 118; TI veselo poj; Na dan; Divna noč....... Jf
4- svesek: Ujetega ptička tožba;
Zakipl duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu.............. .40
5. zvezek: Job; V mraku; Dneva r.sm prpelji žar; Z vBnocm tam
ovenčam slavo; Triglav.......Jt
0. zvezek: Opomin k veselja; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo.............40
7.	zvezek : Slaveček; Zaostali ptič; Dom o rodna iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.) : TI osrečit ljo hoti (mo fikl zb.) ; Prijatelj in senca (moSkl zb.); Prijatelj ln senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Hmetekl
9. zvezek : Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni xvon; Zdravice I.; Zdralrce II.; Oče večni; Tono Solne« .............. .75
Cerkvene pesmi:
Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešani zbor.................. L20
12 slovenskih pesmi za razne prilike tekom cerkvenega leta- — (Foerster» .................. JO
12	Tantum Ergo. (Foerster) .... .00
13	Tantum Ergo. (Premeri) .....BO
Mlssa in Honorem Caeclliao —
(Foerster^ .................. .00
MaSne pesmi za mešan zbor. —»
(battner) .................. JO
Slovenska sv. maša, za meSan zbor s spremijsvo orgel. (Laharnar) JO
Note za tamburice:
Slovenske narodne pesmi za tambu-
raški zbor in petje. (Bajlk) .. U0 Bom Sel na planince. Pod puri
slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... 1.00 Na Gorenskem Je fletne. (Bajuk) 1.00
Note za citre:
Saratan, Ruska pesem .......... Ji
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .7f
Note za klavir:
Ljubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ................................JO
Ljubavno življenje. Valček. (Jaki)	.7|
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki)	JO Pozdrav s Bleda. Koračnica, e-a
(Jaki) .....................M
Pozdrav ls Dolenjske. Koračnica.
(Jaki) ..............................................JS
IV (poznanje. Polka mazurka.
(Jaki) ....................................JO
Primorski odmevi. Fantazija, tn
(Breznik) ....................................JO
Regiment po cesti gre. Koračnica. (Jaki) ......................................Jg
Stčno veselje. Polka ........................JO
Zmlraj zvesta. Polka ....................JO
Potovanje po kranjskem — P od puri
narodnih pesmi. (Jaki) ............UO
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih
pesmi za klavir ln gosi!............2.00
Bratje l Slovenci smo. Koračnica.
(Premrl) ..........................JS
OreL Koračnica (Jaki) ..................Ji
Vojaški valček. ..................................JO
Vojaška koračnlea..............................JO
Peš. Koračnica. (Jaki) ....................JO
Zdrav ln vesel. Koračnica. (Jaki)	JO
Vitez Herz. Koračnica. (Jaki) ..	JO
Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter)	JO
Mabel. Intermezzo. (Aletter) ....	JO
Dijaške. Intermeezo. (Aletter) ...	JO
Harfa. Valček. (JakHČ) ..................JO
Aditha. Intermezzo. (Alettar) ...	JO
Za naše male. (Schlla) ..................JO
Danes nam gre dobra. Koračnica.
(Jaki) ...............-..............JO
Buri pridejo. Koračnica. (Skorpln)	Ji
U0
.... .
ducat
• a a a a • m
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki .. Združenih držav, srednji Združenih držav. Mali .
SlOTCfiSjft ••oaaaaaaaaaaa
N+v*
ji ji
Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washing-ten, Wyoming, vsaki po .... JS
Virginia, Ohio, New York — vsaki po .......................40
VeHka stenska amp* Kvropo .. 5.00
bodisi v dir aH poHm aH S crate, ▼to*
|«0 LAS NAROD Aw
(SlovMlo Publishing Oohipany)
No naročajte knjig, katorih nI ▼ cenflnL
Knjigo pošiljamo poitnfao
■ . , - ...	. i It
.-.iSi. I


l^i.-i-'J^K'L'
J k- P*
ffr

Morski razbojnik.
- » Spisal kapitan Frederick Hurjit. *
(Nadaljevanj«.)
• Kaj »o namerjali morski razbojniki, je bilo težko reši. Za nekoliko ea*A so |»renehali streljati in Francijo je vruil k svojcem. Dim tie je polagoma razkadil, tako da *o mogii zopet kr«iiti gor, K j«.-r »o bili pri-j. Ker ±>a raxljojuaki nis<» streljali, tudi oni iim> mogli storiti nieesar. zakaj le ob bliaka-nju mušket je bilo mogoče opaziti sovražnika Pri vratih ali oknih spodaj niso jviizkučali vdreti v poslopje in Francisco je zaman ugibal, kaj namerjajo storili na-padovalei »*edaj.
Skoro pol ure ni bilo nobenega nanmia. Nekateri izmed Spaneev
j»» že inanldf, da *» se razbojniki
mivtknili v svoj«* čolne in <»d«li. to-dn Kranrneo jih je poznal boljf. Vse. kar je mogel »turi tj, je bilo, da je o«4al za sedaj še (fori in <lu je \vWiii podeduj, kaj delajo. D**jfO in §e dva druga sta ostala pri n jem. Prugi so morali dud, da bili izven nevaniojjtL 'Sveti fcY»iie»«a*k! Strmina litije to. seoor! Koliko imamo ne d'i dne*" je vprašal Difffit.
"Najmanj dve uri. mislim", odgo: oril tVan^ihCo, "t<ida boj se odloč* pr«'j."
"Vsi vrstniki naj nam [Kmia^a-jo! Poglejte, seaor, ali ne jwiha-
Fraiiciaro je pogledal v temo proti isujmnjiin poslopjem ter zapazil množico nv>z. Cez nekoliko trenutk« v jih je mogel natančno razločevati.
s, Diego; naredili an si lest-jib nego a w<6oj. Napasti ho-orenja okna. Pokličite nov, ** l»o treba bojeviti." nei «m> prihiteli nlazgor *el* lili gorenj« sobo, ki je imela na "predaj, -obrnjena proti
"Bi ve in "ejo [i *edaj
eali od veselja, se spustili pod vodstvom FVaneiseovim po lestvah ter napadli razbojnike, ki pa so se .umikali v velikem redu. Streljala je vrsta za vrsto in odbijala Spance, dokler niso dospeli do čolnov, kjei- se je začel ljut boj. Toda razbojniki so bili izgubili že preveč mož in brez svojili vodij so bi!i mnogo manj pogumni. Ilawkhurst je *tal še vedno (Kikonei in poveljeval tako hladnokrvno knkor vedno. L'gK-dal je Franeisea ter planil proti njemu, ko je bi! boj najbolj vroč, ga prijel /a ovratnico ter ga vleškel proti razbojnikom. "Držite ^a, za vsako ceno!" je kričaJ Ilawkhurst, ko so s' počasi »mikali ter dospeli do zunanjih paslop'j. Francisco je bil premagan m odgnali <-o ga v enega iziued čolnov. Čez nekolfko minut so ž«1 na vso moe hiteli po reki navzdol, da utečejo mušketam Spancev, ki »o nepre-stano zasledovali razbojnike do reke u«r jih ovirali pri umikanju.
14. poglavje.
Srečanje.
M<«rs,l.i ra/Jiojniki so se vrnili na ladjo. Oni. ki bili ostali na njej in v» bili pripravljeni, da sprejmo dragoceno kovino, ni-xj imeli storiti drugega kakor spie-jeniati ranjenec. Mnogo njih to-( vai «* v je lez.nl« mrtvih na obrež-j ju. Kaplan je bil ve- pobit in ža-! h »sten, FTaukhurst pa t težko ranjen. tako da jra morali prenesti v notranje dele ladje, kakor iiitro je dos-jx-l na krov.
KARSPA. OKT. 192?
NAJVOVEJŠI FRAHCOSKI ZRAKOPLOVI.
Slika nam kaže najnovejši tip francoskih armadnih zrakoplovov. Zrakoplovi so opremljeni z dvema propelerjema ter z jeklom obdano kabino, v kateri je letalec dobro zavarovan.
Mogočna radio postaja vi * Jugoslaviji.
Kakor poroča ameriški konzul v lie 1 gradu K. S. Patton, so v Rakovici. štiri kilometre daleč od Belgrada. začeli graditi novo mo-ročno radio postajo od 100 kilovatov. V nekem predmestju Belgrada pa se istočasno gradi spre-emna postaja. Brezžieno-brzojav-na postaja in skupni stroški so cenjeni na 38 milijonov dinarjev. — Gradi jo francoska družba za brezžično brzovljanje. Ko bo zgradba končana, jo prevzame vlada. Nastavljene! postanejo uradniki državne poštne in bozojavne uprave, ločim obdrži družba le enega inženirja kot tehničnega konzulen-fa.
Na podlagi pogodb gre 12 odstotkov od surovih dohodkov v državno blagajno, ostalo pa bo služilo za pokritje upravnih stroškov. Ako bo kaj čistega dobička, dobi država dvajset odstotkov. Po tridesetih letih postane postaja lastnina države brez vsakega daljnesra plačila.
Ta radio postaja bo prva mogočna postaja za brezžični telegraf na Balkanu. Radi velikih o-lajšav. ki jih bo nudila za obve-ščevanje in hitro informacijsko službo, utegne postati ta postaja kmalu mednarodne važnosti.
Kdo so naši sorodniki?
Ali
Ne
»j strelja«
- ne. ne Wlo ee
i\o, senorl streljajte prej. ri vaših mušket
t-
ti
m>.
■ I nj li srei. Več nego dva Lta moreta iwiti skozi okno naen-it. To<l* p milite, fantje, treba bo ljuto boriti, zakaj prizana-i re uorio vašemu življenju. ni-im* ImhIo kazati itsnuljenja ali
i!» p jih
oviti lestev l vsakem iU hitro. t<
so no sedaj
►knu. Nare-ia dobro in
tako m roke kako: vplrtje »e je začel«.
•ti raz-
inie so iKoro okna. (sUsno in v i«4.-m trenutku srn za*' bojni*i plezati po lestvah.
Frsariaen je stal pri .ttrednjem oknu, ko se j,< prikazal Hav\-k-liurst % ^tbl>» v roki Sunil je v «n.ui muileto ki je bila isamer-jena nanj. in kroirla je nhiiftla proti vodi, ne da bi bila koga zabela. St- enkr«t in bil bi v sobi. ako ne M bit Fnuiekoo iwtrelil s sHiiiokresoiii uauj. Krofrla je zaklela Hanl-.hursta v levo ramo, tako da se je potaknil. Predno pa se je mogel trdno postaviti na iu>-ge, je ^p«utee udaril p<> njem z mušketo ter jra vrfiej nazaj. Padel je in potegnil s seboj enega aLi dva i/med tovarišev, Ui *ta plezala za nj.m po lestvi.
Frinoisco j« nporn*!. <la pad-<u Havkhurvtoveui nap^d na to okno ne vtv tako nevaren. <>d-hitel je torej k oknu na levi strani, kjer slišal Kajna spodbujati Kvoje ljudi. In ni se motil. Kajn je stal pri oknu ter poixku priti v sobo. t'xla ustavljal se mu je Diego in nekoliko drugih odločnih mož. Za pa«x>m razbojniškega kapitana je bilo rpohio samokresov in že je bil ustrelil z dobrim usjiehom trikrat. Diego in dva najboljša moža sta bila ranjena, drugi p«, ki so uiu branili vhod, so se ustnuiili njegove velikanske pontave. Francbeo je planil, da ga napade. A kaj je bila moe tako mladega moža nasproti Kajnovi velikanski moči? Francijo je z levico ravno zagrabil rast>ojnika za vrat in mu nastavil samokres. Zdajci je eden izned on:h, ki wi iti za Kajnom, sprožil sa mokre«, in bl«k je razsvetlil Franciieov obraz, ko je ta vzkiHi-niO: 41 Kri ta kri*" To je zad«to-Valo Kapitan je prestrašen zavili I, če*, da ima nadnaravno prikazen pred	ter padel z le«it-rc med ie goreče ostanke vetran-dine.
Pa/lee obeh voditeljev in odločni upor Spaneer je uotavil juloviti napad. Napadovaksi so odnehak m na^Kwled odšli, nosrvi a setioj1
svoje ranjence, šj^mum z»kri-
— ki izdihujejo našemu enak duhovni eter. ki imajo enaka nagne-
,	i i i- - i -i	k^0!; "ja. in enake notranje lastnosti.
:ar #> dobili, jo bil njih prejšnji' • .. ,	. .. ,
, , . .	, , , '»»»o vedno nasi starsi. bratje in
sprem ljr valeč ki so i;a bili vko-	... . ,	, .
. . v i ,; „_ , , , »sestre ali drugi krvni sorodniki. Vftli \ zelezje zartidi zadnjih l>e- „, . . . . .
-sedi nawkhurstwih. Bcz šuma »>|To deJstvo ,n	da
-zopet vzdignili čolne in povsod je;krvni boro<3nikl ZJVe ^upno, popadala največja žalost. Takoj SJ|vzro«a Pogosto veliko zlo. Nihče razvili vrsu jadra in ko se je da-,ne mt>re biti -^ečen in zadovoljen, nilo, - ) j h videji Španci že daltviniti telesno in duhovno zdrav, ee proti severu.	DK'd ljudmi z enako misel-
Na la lji s«- je kmalu raznesla no atmosfero. Krvno sormlstvo g" «»r ea la je !>il Francisco j lahko ustvari to atmosfero, lahko vzrok njih poraza. Naj«« so mogli: pa tudi ne. Ako je n. pr. delavce, samo domnevati, da je Francisco j ali obrtnik prisiljen, da občuje spoznal ladjo. sWr bi Španci nejedinole z učenjaki in filozofi, ne movrli biti tako pripravljeni za'da bi srečal človeka, svoje stroke napad, m, imeli vendar tehtne j postane sčasoma melanholičen, ču-v.-r'-ke, da to domnevanje sma-Jtif (la ?a nekaj teži in tudi njego.
irab za popolnoma resno Zarodi- telesno zdravje trpi. Isto se
:<*fU. ^ T^11 I" Ve" dogaja tedaj, ako mora visoko
»eldi nj.jf-veira k .nea. ki so ira' ,__~	... .
...	. - naobrazen človek živeti med mte-
v« za gotovo »i-i-akovali v njego- , , . , ... , .. „ A ,
. . . ..	" & lektualno nižjo družbo. V takem
peni sedanjem ujetn\stvu.	I . . .	. . .	.
■Tiho. ma-a Franciseo!" se je Poist' "shajajo mnog,, k. začni zamolkel glas blizu tam,iZlVe s SVOJUni krvnimi ^^o<l„iki kjer je Francih .^Jel na zaboju.! Deea Ž,VI- he?a in JO zadovoljna Francisco se je obmil in zapazil v mjseIru atmosferi, kijzhaja od
One osebe, — moški ali ženske, j povzroči na eno in isto osebo iz-
vesten vpliv. Vse eno pa je, da-h se to godi zavedno ali podzavedno: ta sila deluje in učinkuje. Ako
tri ali štiri osebe skoncentrirajo svoje enake misli na ono bitje, k t jim je dalo življenje in ki mu ; pravijo mati, bo nema sila tega mišljenja tako močna, da lahko postavi mater na oi:o mesto, ki se zdi deci najbolj primerno. Ves ta uslovni proces misli, ki je pogo-; sto povzročal nekaj sličnega, je mogiče formulirati takole: V skla-( *lu 7. naravo je. da se mati postala in polagoma umakne iz aktivnejša življenja v dom ter se tam skupno z ostalimi nesposobnimi ( družinskimi člani zadovolji s po- : ložajem in skuša koristiti koti glavna nadzornica, kadar je kdo bolan ali pa se zgodi kaj posebne-! m v rodbini. Od kolektivnega vpliva si i en ill čustev izgubi mar->i katera mati pravico do lastne individualnosti in ravna natančno tako. kakor ]K>dzaveilno želi njena deca.
Jazbec ustrelil lovca.
Neverjetna. to«Ia resnična lov ska dogodivščina. Posestnik Fran Oražen i>; Cn-šn ievea pri Trebnjem je na Gospodov dan vzel lov-*ko puško v roke in r*el na lov. Skle-
njenih pajdašev v isrri. Odstranite otroka od take družbe in zvenel bo kakor cvetlica. Tudi vsakdo od nas je živel kot dete v te;
starega prijatelja Krumana.
"O, Pouiptj! Ali ste še vedno V .»i na bulji?" je dejal Fraueineo.
Vsi * Xe je odgovoril-možak ter migiiil z glavo, "nekaj jih je! atmosferi detinjstva. Živel je v mrtvih -- nekaj pobegnilo — sa-j'duhovni dnižbi otroštva, dajal in mo -tirji s.ii • še .NIasa Francisco, J dobival je od tovarišev posebne ka ko pridete nazaj 1 Vsakdo je j elastične elemente miselnosti. Vča-mislil. da ste /s mrtvi. Jaz pa sem sih se čudimo, da ne moremo ve?
rebel. ni še mrtev — ima pri sobi čar -- s"ojo knjigo."
"Ako je bilo to. kar me je rešilo, no, imam jo še vodno pri .sebi", je odgovoril Fianclseo in potegnil iz žepa Sveto prsmo. Kakor je tu<!i videti eudno. vendar je l-il Fraueiseo n<-!i.»«liko praznove-ren glede tega Svetega prana ter •ja je bil pred b->iem vtaknil v žep.
"To je dobro, Francisco, t<*daj ste popolnoma varni. Tu prihaja Johns n — jako zloben človek.
Grom."
ALI VESTE,
•ia živi v sedmerih severoirrških vaseh ■itanxlaMie pleme, koje^a jezik je ]<o-■^'lu sličen slavenšeiui? Ali veste, ila vsebujejo Ilelniar turške eigarete tobak. ki ima najfinejši Uuli,iu okus I'WTc čistega turškega tobaka?
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
KDOR je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati v sled naše dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo v korist u tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki še niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom šestih mesecev in so pripuščeni brez vsake neprUike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor ieli dobiti sorodnika ali pa svojca iz starega kraja, naj nam
piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša G426 novih priseljencev.
Za potne stroške izplačuje po našem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranske banke.
(Dalje prihodnjih.>
StfliRSVA ZDRAVILA V2DRZUEJ0
ZDRAVJE V ORLZIHA*
r
revmatične hitro oL|safe, '-če rabite
SEVERA'5 &OTHAR0QL
Z*4«»ljivi linimwt
•
Utotako vporaixn je u izvtfjjenje. (MHoe. za otrpoelosf ia ofcmnelosf Loloib mite ter udov.
QIM* JO m tO CCH7W
VprdMjt« v lcKar«)«l|>
K X?
: ili
W F 5EVER A CC
CEDAR RAPIDS IOWA
občutiti one notranje opojnosti, ki se rmli samo v r >t roškem in ml a deniškem prijateljstvu. To je posledica dejstva, da naš duh potrebuje nove miselne hrane, ki jr obstoji v drugačnem višjem duševnem bitju. Ako se nam posreči najti to hrano, bo naše življenje lepo in prijetno, kaor je bilo v družbi tovarišev v otr/>ških letih. Kdor nam lahko nudi ta duhovni element, je naš pravi sorodnik.
Tako harmonično razmerje pa lahko traja dolgo samo tedaj, ako je obojestransko dana možnost zanj. V mnogih poklicih so stanovski tovariši pravi sorodniki. Oni se čutijo med seboj bolj domače, kakor v lastnem domu, kjer stanujejo, jedo in preživljajo dolgočasne nedeljske dneve in praznike. Vsaka duševnost, najsi-bo še tako razvita, mora imeti možnost, da je v stalnih stikih s sebi enako ali vsaj podobno. Drugače mnogo trpi. Krvno sorodstvo ima zelo malo skupnega s takim psihičnim razmerjem. Vezi krvnega sorodstva povzročajo včasih pravcate muke. Niso redki, slučaji, ko odrasli otroci ne čutijo nobenega duhovnega sorodstva in vendar so prisiljeni živeti z njimi pod isto streho.
Ni sile, ki bi delovala bolj elastično in bolj učinkovito v * negativnem in pozitivnem smislu, kakor je ona stalnega toka misli, ki izrirs istočasno od več oseb, da
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
SOINI ILOVUIM« MVWKil XMAVRM« MieiJALiir BOftKIM «OLI»l. rfeje atrefca jm m4ra n jen j* akutni* In fcrentftnfli IiWiI. Jam sam t* zdravim nad B M Mr Imam akulnjs v Mak Mwilh in ker tnam alovsnako. «ato vas morem »opclnema raai fcacKn, da vaa oadravlm la vrnam moi In tdravjt. trrldabtl pueebnc akuinjr pri esMvlJenju ma*fclh MMinomi sanaatl na »m, meja akrfc pa Je. da vaa *im. Ne edlaiajte, ampak pridite thnpreje,
aadravtm rastru pijane kri, maaoiia In llaa pa sata pedenje let, bolečine v *reete*i, stare rane; natabeleetitlvtne la JsMIcaki ittrab, faiodcu^ rmanlpo revmatlzem. kater j alate tUe« T petierteljek: ais^a ki pacek e« B. fcipnlflpa da «. Mak la pobota o« l AopoUae «e a. iiilp)
MI POZNAMO
potrebe svojega naroda ter mu vsled tega zamoremo najugodnejše in najsolidnejše ustreči.
ZA TOČNO IN REDNO IZVRŠEVANJE DENARNIH NAKAZIL,
ZA UGODNO IN BREZSKRBNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO,
ZA DOPREMO OSEB IZ STARE DOMOVINE,
kakor tudi za vsa droga brezplačna navodila glede gornjih zadev, se zamorete s popolnim zaupanjem obrniti na znano
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, 2	Hew York, N. Y.
dil je jazbecu, ki mu je pobegnil v jazbino. Lovec France za njim. Čakal je nekaj časa pred glavnim vhodom v jazbino. Tu je postavil puško, sam pa «e je postavil pred drugi stranski izhod in začel z doljo palico drezati v jazbino. Jazbecu naravno r.i bilo to cfreza-uJe prijetno in je .smuknil pri glavnem izhodu iz jazbine. Pri skoku pa je JazJbec tako neprevidno zadel ob petelina lovske puške, da s»e je ta sprožila in strel je zadel jazbečevega sovražnika Fr Oratžna v desno roko. In lovec Franec je moral iskati zdrahiiške pomori v ljubljanski bolniei.
Po desetih letih najden.
V Grintaveeveni pogorju so na--li v neki jami človeško okostje in izstreljeno lovsko puško. Nekateri
so se spomnili, da je šel v novembru 11)1:}. leta 261et»i Mart m Kra-vanja iz Bivšice z namenom, da pride v Sočo preko n<»C*i. Na tej poti je padel v prepad, kjer je ležal 10 let. Pokopali so ga v S<kei.
ZDRAVSTVENO STANJE MEHIŠKEGA PREDSEDNIKA.
Mexico City, Mehika. 8. okt. — Zdravstveno stanje mehiškega predsednika Obregona je sicer še jako delikatno, vendar se je pa že začelo obračat i na boljše. Včeraj je bil že toliko močan, da je nekoliko vstal ter se izprehajal po vrtu. Zdravniki so pred časom izjavili. da ima neko vratno bolezen, toda vse kaže, da mora biti drugače bolan.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jaz likaL Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 449 strani, $1.60
ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, *	.70
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tn slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	.M
Juan Miseria. Spisal P. L Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest V3ebnje 170 strani,	~ .60
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-•estavljen. Vsebuje 239 strani,	.61
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	.41
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna ▼ življenje slovenskega ljudstva ter te zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,	.M
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
K"rimin«lni roman. Po vsem svetu ^-r>*>T>^ povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	J0
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.41
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne grasčake in juna-Sko umirali mučeniške smrti.
Vsebuje 378 strani,	.Ti
POŠTNINA PROSTA	#
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt St^ New York
+ + + + + + Nuaa-Tone
Uspehi v dvajsetih dneh ali se vara pa vrne denar. 6
Proizvaja bogato rdečo kri, mo. čae stanovitne živce, življenja polne možice ln ženske.
Ce ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vara spomin mrači in vaše telo mrači, če ste se že nave-
lieali jemati pomirljiva in narkotična, sredstva, potem poaku-NUM-Tone. in izprevideli boat«, kako hitro se baste čutili druKačnera človeka! Devet desetin človeških bolezni. lzpebavanje. anamija, revmatične boletni, glavobol, nevratffija. na pri mer slabi tek, neprebava, vetrovi ln kol ca nje. zaprtje, pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervozno«t, nespečnost. izhaja iz pomanjkanja živčne moči, redke xvodenele krvi in slabe krvne cirkulacije.
Y-»k- v,aio delovanje telesa je odvisno od iiv£ne sile za svoje aivljcnje tn delovanje. Živčna moč je poglavitna stvar za želodec., jetra, ledice. drob, utripanje srca in krvno cirkulacijo. Nuca-Tone ie najbolj u«pe*no zdravilo za nervozne in fizično izdelane. Zakaj?
-Ker, »eatoji i* osm-fro važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih predpisujejo najslavnejši zdravniku — Nuga-Tone je bogat na železu in fosforju - ter je brana krvi in živcem.
JNuga-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje ere v«, da redno deljujejo. Oživlja ledice ter Uganja is njih strupene sestavine. Nič več vetrov in kclcanja, težke sap« in pokritega JeziVa. Kič več bolečin in bolezni! Nura-Tone daje čudoviti tek. dobro prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepčuioče spanje. Nuga-Tone obogati ltri. uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenje zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi modne in postavne može, zdra-vejie in krasn*?jže ženske. Nuga-Tone ne vsebuje omamljivih sredstev, ne_ zdravil, katerih sc človek navadi. Zavit j« v pripraven zavojček.
roden z	'
za jemati. Poakuiajte ga. Priporočili
Pokrit j« i sladkorjem, ugodnega okusa, ugc «a boste vsem svojhn prijateljem.
NASA POPOLNA GARANCIJA^—Cena Nuaa-Tone je en ($1.00) dolar za steklenico. Vsaka steklenica vsebuje devetdeset (SO) >tabUt, polno mesečae zdravljenje. Vi lahko B*"*.«*?* itottrij, iesteiesečno zdravljenje za pet ($5.00) dolarjev. Jrmajte Nuga-Teaedvajset (20) dnL Ce niste zadovoljni z uspeh on. vrnite preeetasek zaaao s ikatljo m Mi vam bomo takoj vrnfll denar. Vidite, da ne moreta izgubiti niti penija. — Mi prsoismsnm rizike. Nuga-Tone je na predaj pri vs& dobrih lekarjih po enaki ceni is enaki garanciji-
KO NAftOČATE. SA POSLJUŽITE TECA KUPONA.
NATIONAL LABORATORY, S-20 , 1013 S. Wabash Ave., Chicago, lil. Gospodje:—Prosim, dobite priloženo..............ta Lar mi poiljite.
steklenic Mnga-Tone.
Ime
Cesta la *tv. ali R. F. )
Država
OT,AS NARODA, 9. OKT. 19M
ČAROVNICA?
Haj
Spisal JEAH RAMEAU.
(Nadaljevanje s 4 strani.)
Za "Olas Naroda" poslovenil jr. T.
17	(Nadaljevanje.)
—	Zakaj vendar, draga moja?
—	Da vam bom ^nekoliko oddolžila. Jaz hočem, da bo stanovanje in pohjštvo moje.
JSedel je ter se zamislil. Par trenutkov zatem je že planil kvišku in zaploskal z rokama:
—	Da, to bo najpripravnejše.
—	Torej že mislite, katera služba bi bila dobra T
—	Seveda, službo takoj lahko nastopiš.
—»■ Jaz sem zadovoljna. — Kakšna služba pa je to?
—	Moja tajnica boš — je oznanil s svečanim glasom. — In takoj jo moraš nastopiti.
Narekoval ji je troje pisem: prvo krojaču drugo čevljarju, tretje pa nekemu svojemu prijatelju v provinci. Prijatelja je prosil de*>et cekinov na posodo.
—	Tako ljubiea. Sedaj si se napisala za danes. Ko ne boš imela drugega dela, mi boš morala čitati časopise.
Ona je čitala. on je pa poslušal.
. Kmalo s<> mu pa začele mi&li uhajati drugam.
skladnica drv, ki jo je užgala ma-jščevalnost. Mesece smo popotova-; li od polja do polja, od gozda do ' gozda, od sotesek do soteske. S ka-j čami smo skupaj vodo pHi in v ka-| meniti postelji smo pet minut od-; počivali.
• Vse smo zapustili, hišo. družino, premoženje, da očistimo svojo čast izmečkov in gnusobe in vsak je vzel puško in odšli smo na gore. ! Tako je bilo prav; bili smo svobodni. Turki in Kurd i so nas imenovali zarotnike, Armenci pa so nas imenovali maščevalne duhove. Pred nami je šla groza, za nami se je razprostirala smrt. Koliko zverinskih Turkov in Kurdov smo poklali! Pogcs-to so nas iskali, toda takrat smo bili že izginili, mi. nevidni demoni. Taki smo bili in smo čakali na svojo usodo; verovali smo vanjo.
Nekega dne smo bili na vrhu gore Sim a, ko so nam nase zaloge
Spomnil se jp. da je tajnik senatorja Lacarra, da si je na last-1 P°*le" ^^ 50 me' naJ no pest podaljšal dopust in da senator najbržc ue bo preveč zado.; po živila. Moral sem iti. Ob jasnem voljen. ^H WgffiK,- H	, dnevu sem stopil iz našega gnez
Rekel je Melaniji, naj mu oprosti za trenutek. Šel je Iiaravnost | da doli, brez orožja, celo brez pali-h senatorju, povedal mu je. da je bil v liretoniji bolan, da je še bo- i ee"
le h en ter da želi še osem dni dopusta. Obljubil mu je, da se bo po- ! In tak° Sem °dSe1' ^^ men<* te ml. til z vvo unemo dela.	! ie ležala Sora- moral sem nanjo, na
Dopust je d. bil. in dotične dni sta preživela z Mclanijo j strani pa ž n je v sledečo sote va goloba. Hodila sta po Parizu ter nakupovala za poroko. Kupila :sko- Šel sem navkreber. Ravni
sta tri I-»nce. dve skledi ter majhen mlinček za poper.
Tudi novo obleko ji je kupil.
Vsa žareča je stala pred ogledalom ter se ni mogla dovolj na \ gledati.
—	Če bi prišla sedaj v Malirec — je rekla. — bi me nihče n» »poznal, j— Ali mislite, da bom ugajala vašemu očetu, gospod Pa seal ?
—	Seveda mu boš ugajala. No sicer bova pa kmalu izvedela.
Težko inu je bilo iti k očetu ter govoriti ž njim o Melaniji. Ved
n« si je izmišljal nove vzroke ter odlagal obisk.
Ko pa ni mogel ničesar več izmisliti, se je pripravil na pot
Melanija mu je na polnila kovčeg. V vse žepe mu je skrivaj po taknila cvetlic, da bo vedno mislil nanjo, kadar bo segel v žep pt cigareto. Perila mu pa ni hotela dati za več kot za dva dni.
—	Saj mi boš takoj pisal, kaj ne T — ga je prosila.
—	Bodi brez skrbi, duša. Takoj, ko pridem tja, ti bom pisal Vsak dan dvakrat ali trikrat.
Ko se je približal čas odhoda, je bil tudi on žalosten. To je bi lo prvo slovo izza časa. ko sta se začela ljubiti.
Jedla sta v restavraciji v bližini postaje. Jedla pa nista veliko ampak sta se samo gledala.
Melanijo je strašno peklo par besed na jeziku.
Rada bi mu rekla: — Pa nikar ne hodite k tisti svoji sestrični Besed pa ni mogla spraviti preko ustnic.
no
j pred menoj je na vrhu vžrastel Kurd, oborožen od pete do vrha
—	Dober dan, prijatelj, — sem rekel na brezskrben način.
—	Dober dan. Armenec. — jr »vigovoril Kurd, toda ni šel mimo. ampak je obstal in me pogledal.
—	Hej. Armenec, čakaj, čakaj
—	sem slišal naenkrat Kurdov glas. Ozrl sem se in obstal. Usojeno mi je, — sem mislil. In re« si je mogla usoda privzeti postavo tega Kurda. Puško je nosil na rami, krivo sabljo ob strani, bodalo 7 belim slonokoščenim ročajem je imel zataknjeno za pas, obraz je bil ostuden, divje oči, čisto popolnoma oči la-cnega volka.
Bližal se mi je.
—	Te dni in na tem prostoru
—	je dejal, — bi se noben Armenec ne upal pokazati. Nič prida se mi ne zdiš! Kdo si? Kam greš?
—	Kurd. — sem dejal, — časi
> vlaku sta se zadnjič poljubila.	Is0 se po^abšali, toda ne pozabi.
—	Zakaj jokaš, dragica? — jo je vprašal. — Kaj se bojiš? Sa 'da *mo sosed^ Kot ^^ Pf* vei, da te bom vzel, pa če da oče dovoljenje ali ite.	| vem, da sem i z Hnuta, pri nas je
In Selc sedaj je r*-kla : — Pa nikar ne hodi k tisti svoji sestrični. !lakota- to vendar veš. V Derdžan
Njen obraz je bil tako proseč, njene oči tako žalostne, da ji j« i Rrein' da *Vojim	mal°
svečano zatrdil:	j kruha kupim. Daj da grem mirno
—	Nikar se ne boj, moja draga Melanija. Saj vendar veš, di iSTOJO P0*-
te ljubim.	I — Ne, Armenec, ne boš me uka-
*e skozi okno ji je podal roko, in ona jo je stisnila kot da bi jc | ni1, tl nisi prida hotela zavedno pridržati pri sebi.	i — Kurd, tudi ti imaS Boga; kot
Vlak je od buča!, ona se je pa žalostna vrnila domov in se vrgla!	™mam <>™žja pri sebi. niti
na posteljo.	noža v žepu. In če bi postal divja
Ležala j»- oblečena ter je jokala do jutra.	zverina, kaj naj začnem z dvema
Neprestano se je vpraševala: — Bog ve. kje je sedaj? Kaj de-, r°kfm® ' Prosim te- daJ- da 2re™
la* Ali j.- žf pri očetu? Ali mu je že imenoval moje ime?	j SVOJO pot.
Pri sreu ji Je bilo težko. tako težko, da ji je hotelo raznesti prsi j ~~ Pojdl pFed men°j* Policijske-
Nedednj^a dne je šla v cerkev ter skoraj ves dan molila za mU na5elmku te oddam.
Policijskemu načelniku! To je
bilo strašno, saj so nas že dolgo :skali. — Kurd je bil neizprosen. Usojeno mi je, sem. si mislil in s noveŠeno glavo sem šel naprej. — Kaj naj tudi storim* On je imel moč. Puška je bila na njegovih plečih, -bodalo za pasom, meč ob strani. To je bila moja usoda. Šla sva dalje.
Zgoraj, zelo visoko #v zraku je visel žerjav, svoboden in pogumen. Ne vem zakaj sem. pozabiv-ši vso grozo usode, v tega tiča strmel nepremično in dolgo.
Dolgo se je žerjav prepeljaval. naenkrat je začel sunkoma leteti nizdol in s sunkom, hitrim kot puščica, se je zakadil na grič, ki nama je bil čisto blizu. Tam je lezla kača. ki jo je bi! žerjav zapazil. — Žival se je zvijala, ko jo je ptifc bil s perutmi, in je skrivala svojo glavo pod kolobarje svojega telesa. Začel se je strašen boj. Oba sva postala.
tudi dosegla njena usoda, nobene rešitve več ne najde, sem menil.
Počasi je postal žerjav drznej-ši, njegovi udarci so postali pogostejši, nevarnejši. Nazadnje je menil, da je ka£a dovolj oslabela, stopil je z nje. šel okrog nje in ji s svojim dolgim kljunom zadajal zadnje udarce. Kača je ves čas držala glavo skrito in se zelo slabo branila. Žerjav je bil zdaj čisto blizu nje.
Nenadoma pa se je zgodilo nekaj čudnega. Napolmrtva žival je zbrala svoje poslednje sile. iztegnila svojo glavo, razpletla svoje svitke, se vrgla na rep. se razpo-teknila kot palica in je s svojimi smrtonosnimi svitki obvila žerjavov v rit. |Zasto® j je bilo v% prizadevanje tiča, da bi iztegnil svoj vrat iz^kačinih svitkov. Obupana besnost kače je bila strašna. Njeni svitki so stiskali in stiskali in nazadnje se je zleknrl tie mrtev na gričevo pobočje. Kača je odlezla ln izginila.
Kurd je molčal. Pogledal me je, lajine oči so se srečale, in neka i gleda drug od drugega. Vsak iz-
mel. Ni bilo dvoma, da so bile mi-»li, ki so se kuhale v najinih mož ganih, strašne. To sva si brala v očeh« Razumel sem, da me jc ta tverina. razljučena nad nepričakovano zmago kače, sklenil umoriti. Toda tudi jaz sem premišljal.
ROYAL MAIL
PooMattena parobredna Crfta o* jugoslovanske vlada
Neposredna slulba med
New Yorkom m Hamburgom in Southamptonoin
"OkCA" "OUfTA" TI parallel so v vseh ostrih novi in moderni. Priljubljeni go prekooleanslcim potnikom ter so slavni vsled svojih privlačnih naprav, iaborne slulbe, in kar je najvalnejte vsled udobnosti.
Ulj ud ni strrftniki nosijo na bele počrnjene raise dobre, okusne in zadostne obede. Posebna pozornost j« posvečena tenskam In otrokom.
Za podrobnosti vpraSajte agenta v \ Sem mestu ali pa pri:
MYAL M Ml Si kAM PACKET COMPANY
as BROADWAY	NEW VOJtK. N. V
go jem nisem smel ostati pred Kur-dom; to bi bilo nevarno.
Zdelo se je, da se oba razumeva, bojevala sva 4>oj za življenje in smrt, ki je bil posebno strašen zaradi svoje izdajalske zavratnosti.
Nenadoma sem obstal, zakaj moral sem pritrditi jermen svojih opank. Kurd je stopil k meni in je tudi obstal. Opazoval sem ga. ne da bi dvignil glavo. Stal je pokonci na moji desni strani, beli ročaj bodala se je svetil izza pasu.
—	Hitro naredi, Armenec! — je jezno za vpil, ko je opazil mojo počasnost.
—	Jaz sem nenadoma dvignil glavo, potegnil bodalo izza Kur-dovega pasu. in preden se je, od-
Kretanje parnikov - Shipping News
a.
11. oktobra:
Pre«. Wilson. Trat: Mount Clay, Ham bore-
is. oktobra:	„.
Majestic, Cherbourg: America. Cherbourg, Bremen; Baxonla. Cherbourg; Iklcago, Havre; Orduna Cherbourg, Barn-burg; Ryu dam, Boulogne.
tS. oktobra:
Baresgarla, Cherbourg: Rallanee Cherbourg, Hamburg; Canoplc, Cherbourg,
17. 0» iv IM s :
Mnencben. Hamburg: Cherbourg; Tyrrhenla, Cherbourg, Ham-
Albert Ballin, Hamburg; Bocbambseu.
revencl in prestrašen, upal bra-med naju se je trudil, da bi razu*| niti, sem mu zasadil mrzlo jeklo s
strašno močjo do ročaja v prsi.-Za hip je zarjovel, nato pa je težko telebnil na tla. Bil sem rešen. In to bodalo me je rešilo.
— Haj je potegnil izza pasu bodalo s slonokoščenim ročajem in ga položil pred navzoče. Vsi so po-
ao. oktobra:
Ls S« vole, Havre; Olympic. Cherbourg; Dhlo, Cherbourg. Hamburg: New Amsterdam, Boulogne; Leviathan. Char, bourg.
». oktobra:
Aqultanla, Cherbourg; Pres. Roosevelt Cherbourg. Bremap.
M. oktobra:
Paris, Havre; Pres. Monroe, Cherbourg
S. oktobra:
Thurlngia, Hamburg; Colombo, Genoa. J7. oktobra:
Homeric, Cherbourg: Orbita. Cherbourg Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg Bremen: Vendam. Boulogne.
0. oktobra: Resolute Cherbourg. Hamburg. Mauretanla, Cherbourg.
11. oktobra:
PittsburKh. Ch«»rl»nurK. Bremen: Bremen. Bremen; America. Genoa; Beved?-re. Trst.
1, novembra:
llansa. Hamburg, 3. novembra.
Majestic. Ch»»rbaurg:
Boj med žerjavom in kačo je tudi zorno opazovali to strašno orožje, v meni povzročil izpremembo. —- lei je v slabotni človeški roki pre-Še nikdar nisem slišal, da more rezalo zapleteni vozel usode.
kača žerjava zadaviti. Znano je. da je žerjav smrtonosni sovražnik kače, njena poosebljena usoda Kako to, da se danes ta usoda n^ izpolnila ? Ali naj bi Bog, ki ni do pustil, da bi celo ostudna žrval kot kača ne postala po krivem žrtev žerjava, ali naj bi isti Bog dovolil, da bi ta Kurd, ki je bil desetkrat bolj zoperna stvar kot kača, določeval mojo usodo 1 Ne! — Usoda je pomota, sem misli, iskati moram izhoda.
In začel sem razmišljati, dolgo, dolgo. Iskal sem sredstva, toda kai mi je ostalo? Niti noža nisem i-mel. Ta trenotek mi je oko obstalo na lepem Kurdovem bodalu, ki ga je imel za pasom. D, da bi bilo vsaj to v moji roki, vsaj to!
— Pojdi, — je kričal Kurd, — kaj postajaš!
Genii sem se naprej. Stopila sva v neko sotesko, v pusto, kjer ni bilo, človeške duše. Kurd se je začel ozirati, njegove kretnje so postale nemirne. Pogosto je jemal puško z rame. pa jo je zopet nazaj vrgel. Čutil sem, da je moj konec blizu, toda nič več nisem hotel umreti. Polagoma sem zadrževal svoj korak. Pod nobenim po-
— Ne verujem v usodo. — Jt ponavljal Haj, toda njegove besede zdaj niso povzročale niti smeha, niti jeze, ampak spoštovanje in misli, misli, osvobodilne, svet* misli.
Zunaj je tulil veter naprej, toda nič več ni pripovedoval o veliki moči usode. V različnih zvokih ve tra so zdaj ljudje razločevali gla >ove. ki so neprestano klicali: — Maščevanje, maščevanje! —
7. novembra:
Mgenland. Cherbourit: Suffren. Havre: Pres. Polk. Cherbourg; Seydliu, Bremen: Conte Ilosso. Genoa.
S novembra:
Cleveland. Cherbourg, Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg, Hamburg.
10. novembra:
I<evialhan, Cherbourg: Martha Washington. Trst: Olympic. Cherbourg; Derf-ninger. Bremen; Orca. Cherbourg, Hamburg: Albania. Cherbourg.
13.	novembra:
Aquitania. Cherbourg; Reliance, Cher_ bourg. Itamburg.
14.	novembra:
Parts. Havre: ZeeUind. Cherbourg;
Pres. Adams, Cherbourg: Yorck. Bremen.
15.	novembra:
Westphalia, Hamburg.
17. novembra:
America. Cherbourg, Itr^men: Orduna, Ch.-rbourg. Hamburg: Chicago. Ita^-re: Ryndam. Boulogne: Muenchen. Bremen.
20.	novembra:
Duilio, Genoa,	*
21.	novembra:
Canpoic. Cherbourg. Bremen: Pres. Van Burt-n. Cherbourg.
22.	novembra:
Mount Clay, Hamburg.
24. novembra:
Majestic, Cherbourg: Knchambeau, Havre; Ohio. Cherbourg, Hamburg; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen? New Amsterdam. Bourogne; Tyrrhenla. Cher baurg.
Z7 novembra:
Berengaria. Cherbourg.
28. novembra:
Pres. Garfield. Cherbourg.
logne: Pres. Fillmore S. novembra:
li«-renga.ria. Cherbourg.
l»olter«lani, Bremen.
---t
Hamburg:
29.	novembra:
Albert Ballin. Cherbourg, Mongolia. Hamburg.
30.	novembra:	^'v
President Wilson. Trst. 1. decembra:
Leviathan. Cherbourg: la Savole. Havre: Olympic. Cherbourg; Vecndam, Boulogne.	•_- |
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORKA do TRSTA j (preko Genove)
Najbolj ia ia najkrajša pot po Sredoxem-•kaa morju z naiimi veličastnimi parni ki,
COLOMBO ....... 25. ©kt....... 6. dec.
AMERICA ........ 31. okt.; 7. decembra
DUILJO (prvokratno odplutje) .. 20. nov. Največji in najhitrejfii parnik na olje za
Sredozemsko morje. Udobne kabine tretjega raareda a 1. 4 ln « posteljam t sa d rutine ln Senake. Pri okuanlh obedih Je vino brezplačno. Za podrobnosti vpraiajte našega agenta v vatom mestu ali pa naravnost pri
mmn imm mm
Italia-America Shipping Corporation t State Street GeneraL Agenti New York Nail saatopnlkl v Jugoslaviji: Jadranska Banka. Belgrad ln njene podruinlca.
[DSUiichukf
fil ar»vnost v Jutfotlarijo V<
Edino direktno spomladn© odplutje
Otvi ritvena voinj« sasness PRES. WILSON — 11. Okt.; 30. nov MARTHA WASH. — 10. nov.; 28. dec.
v Dubrovnik ali Trst. Železa na v notranjost zmerna. Ncbenih H-setev. Vprai*jte pri bllinjem agentu ali pri PHELPS BROS. A CO-. 2 West St.. N. Y.
ALI VESTE,
da se jc preselil petiiiosemdesctletni slovenski iiesnik Josip Stritar lansko leto v domovino, v Rogaško Slatino? Ali veste, da ljudje radi plačujejo več za Helmar turške cigarete kot za druge. za s t ran i zbornega okusa 100% čistega turškega tobaka?
POZOR! POZOR!
ALPENTINKTURA je najbolj nspešno sredstvo na svetu, sa rast in proti izpadanju las za moške in ženske.
Velika steklenica »3.—, sredna 92.—. s poitnino. Za vse drugo piSite po cenik, ga pošljem zastonj.
JACOB WAHCIC
p. o. box eis
CLEVELAND, OHIO
fa 'lne je sla v cerkev ter skoraj ves dan molila za hvojo srečo in za srečo svojega ljubimca.
Prnti večeru je trikrat vprašala hišnika, če je kako pismo zanjo trnla hišnik ji je trikrat zaporedoma povedal, da ni nič.
Naslednjega jutra je pa pismo vseeno dospelo. S tresočimi pr i je odprla zalcpko. Pismo se je glasilo:
—	V torek zjutraj. — Dospel sem, moja ljuba Melanija. Svo j*'iga o<"-fta M*m pozdravil, toda dosedaj Še nisem govoril ž njim o te bi. Kmalo ti boro pisal zopet resne stvari. Sprejmi tisoč pozdravov
Tvoj Pascal.
—	Ah. tako malo mi piše. — je vzkliknila.
Zopet je »Ia v cerkev. Pokleknila je na mrzla tla in začela mo liti rožni venee. Po vsaki deseti jagodi je vplela v molitev besede: Pre*vet« Devica, daj mi Pascals za moža!
Naslednjega dne "ni brio nobenega pisma. Zakaj ne? V tem času se je že morala odločiti njena usoda. Pascal je go tovo ie govoril z očetom. Morda je oče privolil, morda je zavrgel njegov predlog* Odločilo ».e je pa že tako ali tako. No, posebno dobro ni moglo biti, zato jt tudi ne piše, Mtdaniji se je začelo vrteti v glavi.
—	Torej ni moja molitev nič pomagala* Torej mi Marija ne privošči Pascals' — Naenkrat je pomislila: — Morda se je zmotil v naslovu in naslovil pismo na svoje stanovanje?
Ne, tam ni bilo nobenega pisma zanjo, pač pe dve pismi za gospoda Pascala. Eno je dospelo iz Lrbourne. Glej, glej, kdo mu pa piše od tam T
Gledala je pismo. Naslov je pisala ženska roka. Nekaj jo je
zb
tografijo
vala ter ji govorila : — Da. jaz sem mu pisaia. in tebe čisto nič ne briga, če sem mu.
Melanija bi najrajši vrgla sliko skozi okno.
—	Oakaj, pokazal« ti bom — je rekla polglasno — ee me kaj briga ali ne.
—	Zakaj ne T Saj je bila vendar Pascalova tajnica ter je imela t je ma!» premeknila, je strašni so-pravico odpirati njegova pisma.	j rražnik že zopet l*al nad njeno
—	Seveda, njegove korespondence se ne sme zanemarjati te-j glavo. Kača se je zopet zvila in je kom njegove odaotnoati.	%	j zopet skrila glavo. Kurd je imel
---j prav: med n«*odo kačino m mojo
(Dalje prihodnjič.) ^	I je bilo veliko podobnosti. Kačo jr
Vidiš, — je dejal Kurd, — odlo pri sreu. Na pisalni mizi je opazila v srebrnem okvirju fo-1 Armenec je kot kača, in prav ta-grafijo Pascalove sestrične. Zdelo se ji je, kot da bi jo slika izzi- j ko ga je treba za t ret i.
Nisem odgovoril, samo gledal *em. Žerjav je stopil na tla.-bil s kljunom po kači in sel preko nje. Kača je ta trenotek porabila in poizkušala bežati, toda komaj se
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA 9LAZBENE MATICE'
' Zbori za štiri moške glasove. .
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami: ,
I.	Na dan; 2. res oženil bi ae; 3. Kazen: 4. Kmečka pesem : 5. Vasovalec; 6. Na trgo; 7- Pesem o beli hiild; & Profinjs; ». Pan slovanski; 10. Tlbi veter od morja;
II.	Se ena ; 12. rove j te. ve planine; 13. Sijaj, aolnCice; 14. Lahko noč; 13. Deklica mila: 16. Slanem; 17. Vabilo: IS. Pastirček ; 10. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21, Prošnja; 22. Imel
sem ljnbi dre; 23. Danici: 24. SaTaka; 25. OblatSek; 26. Planinska ro'a- 27. Hercegovska; 28. Ljubezen In pom-lad; 29. Rožica i slavulj; 30. Naša zvezda; 31. Lahko noC;
32. Pod noC; 33. Kaj bi te praSal: 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami; 37. VabUo: 38. Uslifit nas; 90. Na morju; 40. Pantir: 41. Slorenaka zemlja; 42. Barčica; 43. Ob-
Ia£ek; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobo-vit: 47. Katri ca: 48- Deklica, ti si jokala: 40. Jaa bi rad redečih rož; 50. Zdravlca; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina ; 53. Vigred ae povrne; 54. Vinaka; 55. Oj dekle, kaj s tak ia!o«tna: 56. Slanica; 57. Oj. te mlinar; 58. Pojdam v rate;
50. Slovenae. Srh. Hrvat: GO. XaSa zvezda: BI. V slovo: «2. Is-gubljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. G'ejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj. 67. Her Slovenl. 71. Do-
movioi; 72. Sokolska: 73. Jadransko morje: 74. Popotnikova pesem: 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj: 78. Večer na Savi; TO. Zrinulco, Frankotwnka; 80. 6 to
čutiš. Srbine tužni?: 81. Pobratfmija: 82. Pomlad in Jesen; 84. V tlbi noči. 85. Milica; 86, Njoj; 87. Njega nI; 88. Pod oknom: 80. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri okna sva ttolče slonela; 92. Strunam: 00. Stoto; 94: Strunam; 95. Prošnja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. LJu-beaen in pomlad; 00. Lahko nn{: 100. Bastsnck; 101. ISvra-Cauj«; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.
"GLAS NARODA
n
82 CorOandt Street
New York
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za "Glas Naroda", so: Joseph černe, Anton Simčič ur Joseph Smalsel.
Upravni št vo.
IZPLAČILAvAMERlŠKIH DOLARJIH,
V	Jugoslaviji —
se more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista ln ne več kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to je približno $200.— ca enega potnika.
V slučaju, da naalovljenec sa is-plačllo dolarjev nebi mogel predložiti ' potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek ▼ dinarjih.
Nadalje ae nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo.
Bplofino mnenje vlada, da se čeki, ki ae glase na dolarje, tudi v dolarjih Izplačajo, kar pa nI res, ker, kot Že zgoraj omenjeno, je ▼ Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke t domovino. TI pa nikakor niso pripiavni sa ljudi na deželi, ker so banke oddaljene In Izplačajo take Čeke v dinarjih Bele potem, ko dobe is Amerika potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi bi M potujejo f Ameriko, Je najbolj« pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na sadnjl poŠti brea neprilik.
Tudi za nabavo potnega Usta t— fposa) Je Dajprlpravneje poslati
dinarje. Dokler namreč potni liat
ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev,
PtroSke aa rane listine ln potni Uat m pa lahko plafia tudi a dinarji.
V	Italiji ia zasedenem
ostmi ju ——
so veljavne povsem drugačna odredbe ter lahko Izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega aneaka. Ce Je
pa namenjal denar le aa potovanje; Je na nakaznici ooafltl vidno: Ia-plačati le. ako naslovnik potuj«.
▼sled naraičuJoSh stroškov smo m morali odloStl prevredltl pristojbino sa dolarska izplačila kakor sledi: Za Izplačila do $28. računamo po 75 centov; od $28. naprej po to J* po S centa od dolarja.
Na
v
Ta pristojbina Jt veljavna m dolarska laplaflls ▼ Jugoslaviji ta itanjL
FRANK SAKSER" STATE BANK 82 Cartka* SL, New Tevk City
Papel v prepad.
\a Bovškem sc je pone!«*ečil ml.nlenu* Tomaž Plajs 'n. Sxe, in sieor na jx»btčju Kaludra, ki "strmo ]>ii-la proti I.epeni. Našli so ga v nekem prepadu. Padel je čez -tono 500 metrov globoko. Telo je f>ilo ra/bito.
Iščem »vojega bratranca JANK-ZA D0I.SINA, rodom iz Brankovega pri Vol. Laščah. Ako je kateremu kaj znano, kje se nabija. pra prosim, da j?a na ta otrhw opozori, da naj se mi oglasi ; ako pa sam eSta, pa tudi prosim, da se mi takoj javi. — Fraji Dolsina. orožnik v Šenčurju pri Kranju, Slovenia. Jugoslavia.
(5-9—10)	,
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kij ponuja; kdor kaj kupuj«; kdor kaj prodaja; pr*? vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —•
mali oglasi
v 11 Q1 a8 Naroda".

KAVH0KA2 JM ZZtLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
HaJnove jia ilustrovana Isdaji Vsebuje 80S strani Osna a poilalns $1.—* •Lovmo FUHT.TTTTlf 08.

Prave pristne glasna VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE
s rogom ali brea roga, Cene od #22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pH
IVAN PAJK
Victor Daalae
M Main St., Oonemaugh. Pa Cenike sastonj, pilite panj.